poštnina Diatane v gotovini Leto LVIII. V Ljubljani, v torek, dne 21 januaria 1930
Št 16
2. izdaia s*. 2 oir
Naročnina
Dnevno izanja
U krllievino Jugoslavijo mesečno U Din polleino ISO Uln celoletno 300 Din
za inozemsivo
mesečno 40 DUt neddlsKn izdnla ceiole.no v Juge slavili IZO Din, za Inozemstvo 140 C
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov
I stoip. peili-vrsla mali oglasi po 1-50 in 2 D,veCII oglasi nad 45 mm viSme po Din z-ao, veliki po J -n 4 Din, v uredniSkemdelu vršilca po 10 Dir o Pr ч/eciem g naroČilu popust
I^.ide ob 4 ziuiraj
razen pondeljKa ir. dneva do prazniku
urean t Al to /e 1 Kopttarievi ullclil. 61IU Mokopisl sc ne vraća/o, nelranhlrana pismo se ne spre/ema/o ^ l/reonliluo teleton SI. 20S0. upravnlštva il. 2328
Uprava ie pUopdurje»! ut.št.b л CeHot.nl račun: L/ubl/ana šteti. ÎO.GSO In 10.34P xa insetale, Saialevošt.7503, Zagreb šl. 39.011, Praga In Dunar SI. 24.797
Pred pričetkom londonske konference
(Od našega posebnega londonskega dopisnika.)
London, 18. januarja.
Pomorska razorožitvena konferenca, ki jo bo v Londonu v torek svečano otvoril angleški kralj Jurij V., je praktičen dokaz sile onega mirovnega razpoloženja, ki sili k takim pogajanjem, pa čeprav ne bi konferenca dosegla zaželjenega rezultata. Po neuspešnem ženevskem poizkusu pred dvema in pol leti, ko se je napetost med dvema največjima pomorskima silama, med Britanijo in Združenimi državami znatno poostrila, je bil potreben Briand-Kellogov pakt, da pomiri duhove in da dokaže nujnost in možnost sporazuma. Brez dvoma je velika zasluga predsednika angleške vlade g. MacDonalda, da je v tem trenutku in baš v London sklical pomorsko razoroži-tveno konferenco. Treba pa upoštevati tudi to, da se sestanejo angleški, ameriški, japonski, francoski in italijanski delegatje v času, ko se uveljavljajo popolnoma nove okoliščine v svetovni zgodovini. Ti so sedaj zastopniki petih največjih sil, ki so podpisale mirovni pakt, s katerim se javno in oficijelno obsoja vojna. Po zaslugi velike misli, ki se je porodila v Parizu, ki se je sprejela v Wasliingtonu in od tod zajela vse civilizirane zemlje, se vrši pomorska konferenca leta 1930. v ozračju, v katerem se vojna smatra za premagljivo zlo. Težkoče in razlike v mišljenju s tem še niso odstranjene, toda državi, ki sta najbolj zainteresirani v tem vprašanju, pričenjate sedaj pogajanja pač z neprimerno večjo vero in upanjem na uspeh, kakor je to bilo mogoče leta 1922. v Washingtonu ali leta 1927. v Ženevi.
Znano je, da je po washingtonski konferenci bila Velika Britanija (in podobno tudi Japonska) prisiljena, da pomnoži število svojih velikih križark, da ne zaostane za Ameriko. Leta 192G je gotova skupina v Ameriki vodila veliko in močno propagando za še večjo pomnožitev ameriškega brodovja. S to propagando pa je bilo združeno prepričanje, da mora med Angleško in Ameriko priti do vojne.
Naslednje leto se je na predlog predsednika Coolidge-a sestala Irojna konferenca za razorožitev v Ženevi. Francoska in Italija sta odbili svojo udeležbo na konferenci, ker nista verovali v praktično možnost pogajanj, če se ta vrše v ozračju nezaupanja in tekmovanja. V resnici so se tudi angleški, ameriški in japonski delegati razšli, ne da bi kaj dosegli.
Danes imamo čisto drugo sliko. Z veliko potezo izreka Velika Britanija že naprej svojo pripravljenost, da zn'ža število svojih križark od 70 na 50. Pripravljena pa je tudi, da ustavi graditev velikih oklopnic. Znano je, da ameriško javno mnenje favorizira gradnjo velikih oklopnic in v tem je prva razlika v mišljenju. Toda na drugi strani je g. Hoover izjavil, da je Amerika pripravljena, da se pogaja tudi o najbolj drastičnem zmanjševanju brodovja. Pa tudi Japonska že pristaja na to, da zniža število svojih velikih bojnih ladij. Zgled dobre volje, ki ga daje Velika Britanija, naj bo jamstvo za dejanski uspeh te konference, ker je na vse zadnje vendar Velika Britanija edina velesila, katere obstoj je odvisen le od njene sile na morju.
Tu se misli, da so tudi druge pomorske države, čeprav niso zastopane na londonski konferenci, zelo interesirane na njenem poteku in njenih končnih rezultatih.
Angleški admiral Devvar, ki velja kot eden najboljših strokovnjakov angleške mornarice, je izjavil danes Vašemu dopisniku, da so pomorske potrebe vsake države tako različne, da se niti na tej konferenci ne more izdelati za vsako državo šablonski pomorski program. N. pr. predlog, da se popolnoma odpravijo podmormce — ki jih imenuje g. Briand obrambno orožje revnih — bi znatno otežkočil delo londonske konference.
Admiral Dewar je v nadaljnjem pogovoru dejal, da je sicer mornarica Jugoslavije majhna, vseeno pa je pomemben faktor v jadranskem morju. Tako mora Jugoslavija vsled lastnih interesov in pa po višini ogrožanja od drugih držav upoštevati v svoji zunanji politiki tudi pomorske interese.
Delegati pri kraliu
London, 20. jan, AA. Danes je angleški kralj sprejel 23 delegatov pomorske razorožitvene konference v Buckinghamski palači. Delegate je predstavil predsednik angleške vlade Mac Donald po abecednem redu. Kralj jo segel vsakemu delegatu prisrčno v roke in izrazil nado, da bodo razprave konference kronane z uspehom.
Prva poga$an$a v Londonu
Program razoroi tvene konference — Popolna razorožitev Sredozemskega in Severnega morja 1er Kanala
London, 20. jan. (Tel. »Slov.«) Prvi nastop londonske pomorsko razorožitvene konference, ki jo bo v torek oficielno otvoril z govorom angleški kralj v dvorani zgornje zbornice, je bil sprejem vseli delegatov v buckinghamski palači. Posvetovanja bodo najbrže trajala nad dva meseca. Sprejem pri kralju in oficielna otvoritev konference bosta prva dva politična čina angleškega kralja po njegovi bolezni.
Najmočnejša na konferenci je ameriška delegacija, ki stanuje v dveh hotelih in si je najela tudi hišo v San Mooreju, da bodo člani tam lahko ob koncu tedna igrali svoj golf. Francoska delegacija je skoro ravno tako močna in stanuje v Carltone-hotelu, kjer je prej stanoval maršal Foch. Japonci stanujejo v Vcnor Hou-se blizu svojega poslaništva, Italijani pa v hotelu Claris. Američani imajo s seboj aparate za hitro brzojavljanje, ki so neposredno spojeni s transatlantskim kablom, imajo lastne telefonske centrale in najnovejše pisalne stroje. Konferenčni stroški Američanov se cenijo vsak dan ua 3000 dolarjev.
London, 20. jan. (AA.) Snoči sta Tardieu in Briand posetila Stimpsona. Razpravljati so
0	splošnih pogojih in o načinu razorožitvene konference, ter o občih pogledih na razoro-žitveno vprašanje.
London, 20. jan. (Tel. »Slov.«) Prvi triurni razgovor med MacDonaldom in Stimsonom je pokazal, da niti intelektualna povzročitelja londonske konference, to je londonska in vvashing-tonska vlada, nista med seboj na jasnem o delovanju konference. Stimson je moral koncem tedna z dolgimi brzojavkami zahtevati od Hoo-verja pojasnil, koliko se sme odstraniti od taktičnih predpisov predsednika Hooverja, da bi se sporazumel z MacDonaldom o njegovem ustnem predlogu glede vrstnega reda razprav-nih predmetov.
Program konference
I.ondon, 20. jan. (Tel. - Slov.«) Na današnji triurni seji voditeljev delegacij pri MacDo-naldu se je sklenilo, da se: 1. predsedniki sej menjajo od plenarne do plenarne seje, 2. ua otvoritveni seji bo imel govor samo angleški kralj, dočim se bodo delegacije omejile 11a to, da se bodo kralju zahvalili in izrekli svojo pripravljenost za pospeševanje miru, 3. med prvo otvoritveno sejo v torek in prvo plenarno sejo v četrtek bodo šefi delegacij poskušali sestaviti program za konferenco, 4. na prvi plenarni seji konference v četrtek bodo vsi šefi posameznih delegacij obrazložili stališče svojih vlad k problemu, 5. konferenca se razdeli v plenarro sejo ter v političen in poslovni odbor, kjer bodo šefi petih delegacij, ki se bodo po dogovoru posvetovali brez strokovnjakov. Na plenarnih sejah se bodo imela najprej obrazložiti stališča, ki so si nasprotna, nakar se ima na sejah vedno zabeležiti napredek v naziranju. Glavno delo konference bo v tako zvanem »svetu petih velikih«. Na otvoritev jutri dopoldne ob 11 se bo kralj pripeljal z avtomobilom iz buckinghamske palače v parlament. V spremstvu MacDonalda bo šel na zgornji konec mize v obliki podkve, za katero bodo sedeli udeleženci po alfabetičnem redu držav, in bo lani s svojim govorom oficielno otvoril konferenco.
Stalita za popolno razorožitev Sredozemskega morm
London, 20. jan. (AA.) Včeraj sta skupno obedovala zunanji minister Združenih držav Stimpson in italijanski minister zunanjih zadev Grandi.
London, 20. jan. (Tel. »Slov.«) Iz ameriškega tabora se je doznalo danes dopoldne, da Stimson ni mogel prepričati Hooverja o umestnosti svojega predloga, da bi se tehnična vprašanja v prvem stadiju konference obravnavala čisto dilatorično, dočim naj bi se o pomorsko pravnih in varnostnih problemih (sredozemski pakt, pacifični pakt) tem energičneje v pretežno političnih pogajanjih pretresala v konferenci in zunaj konference. Zdi se, da Amerika na ta predlog, ki je izšel z angleške in francoske strani, ni pristala. Več uspeha je imel Grandi, ki je v razgovoru s Stimsonom naglašal, da namerava Italija razorožiti teme-: ljito in hitro, če se posreči, pripraviti na kon-' ferenci Francijo do tega, da bi v isti meri zmanjšala svoje pomorske sile. Grandijeva izjava je napravila tem večji vtis, ko je izjavil, da je Italija pripravljena odreči se vsakemu
1	bojnemu ladjevju v Sredozemskem morju, čc
bi bila tudi Francija in druge velike sredozemske države, kakor Anglija, pripravljene popolnoma demilitarizirati Sredozemsko morje, tako da bi imela vsaka država ob Sredozemskem morju samo policijske sile. Italija zahteva pri tem, da mora ruska mornarica v Črnem morju ostati omejena samo na to morje in da sme tudi Rusija imeti samo policijsko mornarico. Demilitarizacija Sredozemskega morja pa gre za Anglijo in Francijo pri sedanji politični konstelaciji v južni Evropi brez dvoma predaleč. V " Daily Telegrapliu« sta objavljena danes dva predloga o garancijah, ki sta za Francijo sprejemljiva: 1. Da si Nemčija, Anglija in Francija medsebojno zajamčijo mir v Severnem morju, Kanalskem prelivu in na zapadni francoski obali, pri čemer bi se govorilo celo o demilitarizaciji Kanala kot velike prometne žile. Nemška in francoska garancija Kanala bi se zenačila z angleško protiuslugo, s katero se Franciji in Italiji zajamči status quo na Sredozemskem morju. 2. Drugi jam-I stveni predlog naj bi Franciji in Italiji omogočil, da v Sredozemskem morju izdatno iz-! vedeta razorožitev, kar bi tudi Angliji omogo-1 čilo, da zmanjša svoje brodovje v Sredozem-! skem morju, seveda s pridržkom, da Anglija obdrži Gibraltar in Malto.
i
Amerikana nevtralni v hameosko-itabjanshem sporu
London, 20. jan. (AA.) Stimpson je vče-: raj izjavil zastopnikom časopisja, da so Zdru-i žene države enako prijateljsko razpoložene j napram Franciji in Italiji in da bodo popolnoma nevtralne v vseh vprašanjih, ki se tičejo obeh držav. USA žele, da bi bila vsa pomorska vprašanja rešena tako, da bi zadovoljila obe stranki.
Francozi rezervirani
Pariz, 20. jan. (Tel. »Slov.«) V Parizu zavzemajo glede konference v Londonu za sedaj rezervirano stališče in se zdi, da hočejo prepustiti iniciativo drugim. O prvih razgovorih posameznih delegacij se ne izdaja ničesar, ravno tako ne o francoski taktiki. Briand in Tardieu odklanjata časnikarjem vsako politično izjavo. »Volonte« danes že z gotovostjo trdi, da bo francoska teza od prve seje dalje cilj koncentrične atake Amerike, Anglije in Italije, da bi Francijo izolirale. »Matin« zagotavlja, da bo Francija s kategoričnim »ne« odgovorila na vse poskuse, da bi se sedanje razmerje moči na morju spreminjalo poljubno, če se ne bo Franciji dalo zadoščenje.
Banket
London, 20. jan. AA. Nocoj so bili delegati pomorske razorožitvene konference gosti 11a slavnostni večerji, ki jo je priredila angleška vlada. V imenu povabljencev je odgovoril na pozdravne napitnice ameriški državni tajnik Stimson, ki se je zahvalil za gostoljubnost in izrazil nado, da bodo delegati storili vse, da se pomorska razorožitvena konferenca zaključi s popolnim uspehom. Nadalje je Stimson poudarjal napore bratskih narodov za pravično rešitev razorožitvenega vprašanja. V tem dulni je nadaljeval Stimson, se udeleži konference tudi Amerika. Ko je potem ameriški državni tajnik Stimson omenil prijateljstvo, ki vlada med Zedinjenimi državami in narodi, ki so se zbrali na konferenci, je izrazil upanje, da se ; bodo vsi udeleženci konference zbrali pri skupnem delu, da pomorska razorožitvena i konferenca postane važen mejnik v napredku 1 človeštva in ga združi v zaupanju in prijatelj-
stvu.
Danes se sestane
angleški parlament
London, 20. jan. (AA.) Jutri se sestaneta obe angleški zbornici na zasedanje, ki je bilo otvorjeno meseca julija. Zbornici je predložen obširen delovni program, ki obsega 10 važnih zakonskih načrtov. Ker je ministrski predsednik prezaposlen s pomorsko razorožitveno konferenco, bodo voditelji opozicije nekoliko počakali z generalno debato, do katere imajo pravico. V odsotnosti ministrskega predsednika MacDonalda bo zastopal vlado pri zborničnih debatah zakladni minister Philipp Snovv-den. Snowden se vrne jutri iz Haaga in se bo takoj po svojem prihodu posvetil parlamentarnim dolžnostim.
Kraljev govor
posavskim kmetom
V nedeljo se je poklonila kralju večja skupina posavskih kmetov, med katerimi sta tudi bila posinovljenec Stjepana Radica in njegov brat. Zastopniki belgrajske občine so se peljali hrvatskim kmetom nasproti do Vinkov-cev in se nato ž njimi skupno pripeljali v Belgrad, kjer so bili navdušeno sprejeti. Popoldne so bili Posavci sprejeti na dvoru. Kralja je nagovoril Tomo Radič, brat Stjepana Radića. Nato je izročila kmetica Marija šaltušić darove kralju in princem. (Govore vseh je že objavil včerajšnji »Slovenski list«, ki je tudi obširno poročal o sprejemu Posavcev.)
Hrvatskim kmetom se je nato zahvalil kralj s tem govorom:
»Dragi moji Posavci!
Posebno drago mi je, da vas morem po« zdraviti v svojem domu in da čujem raše izjave vdanosti in vernosti, vas dragi bratje kmetje Hrvati, ki vas kakor ostale seljaško brate vaše iz vse države in vso kraljevine odlikuje zdrava razsodnost, marljivost in narodna zavest ter privrženost kralju in domovini. Zelo sem ganjen po vaši nameri, da v večni spomin na delo velikega kralja postavite viden spomenik v svojem kraju. Vaše in vsega naroda pravilno pojmovanje mojih namer je olajšalo delo kraljevske vlade za iz-: polnitev naloge, ki sem ji jo dal. Po končani ; ureditvi državne uprave in uspešni ozdravitvi i splošnih prilik iu razmer v državi bo moja vlada v bodoče še bolj poklanjala vso pozornost krepljcnju in razvoju občega narodnega gospodarstva, v prvi vrsti poljedelstva, te najvažnejšo panoge narodnega življenja. Moje stremljenje ho, da se bo kraljevska vlada tudi v bodoče pri svojem delu ravnala po načelih najpopolnejše pravičnosti enakosti in zakonitosti. V imenu svojem in v imenu kraljice se vam zahvalim za lepe darove, ki jih bova : hranila kot drag spomin in dokaz ljubezni in privrženosti, s katero jih prinašate. Nesitc moj kraljevski pozdrav na svojo domove in dragemu narodu v vaših krajih. Vztrajajte še dalje pri dolu za dobrobit našo tirale domovino — Jugoslavije. Verujte v njeno moč in veličino in njeno nerazdeljivost! S temi želja mi vas pozdravljam. Živeli!«
Posebna deputacija kmetov je nato pozdravila še predsednika vlade.
Na tfrohu Neznanega vojaka j	in hra'p.a Pefra
Belgrad, 20. jan. Hrvatski kmetje so se danes poklonili na grobu Neznanega vojaka, kjer je imel g. Josip Cevar, kmet iz Dugega sela, bivši predsednik krajevnega in okrajnega odbora bivše IISS, lep govor.
Nato so se poklonili na grobu v Oplencu spominu kralja Petra I. Velikega, Osvoboditelja, kjer je govoril Ivan Radič iz Martinske vasi, brat pokojnega Pavla Radiča in nečak pokojnega Stjepana Radiča.
Seits VZS
Belgrad, 20. jan. AA. Vrhovni zakonodajni svet je imel danes sejo od 16. do 19.30. Na tej seji je prišel v pretres predlog zakona o zdravstvenih občinah. Pretres o tem predmetu je bil zaključen. V imenu ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje mu je prisostvoval načelnik dr. Andrija Štampar. Vrhovni zakonodajni svet je za tem izvolil iz svoje sredine dve komisiji, ki bosta takoj proučili predlog zakona o vseučiliščih in zakonski načrt o pobijanju nepoštene konkurence. V prvo komisijo so bili izvoljeni: dr. Skerlj, dr. Aran-djelovič, dr. Sagadin in dr. Šečerov. Drugo komisijo tvorijo: dr. Šurmin, dr. Grisogono, dr. Dolenec, dr. Šečerov in dr. Tomo Živanovič. Prihodnja seja bo 21. t. m. ob 16. Na dnevnem : redu je predlog zakona o bolnišnicah in zakonski načrt o nadzorstvu nad živili.
j |PosIamfc Prince u Beogradu
Belgrad, 20. jan. AA. Poslanik Združenih držav v Belgradu g. Prince in njegova gospa, sta se danes po večmesečnem bivanju v Združenih državah vrnila v Belgrad. G. Prince je izkoristil svoje bivanje v Združenih državah in je obiskal predsednika Združenih držav Hooverja in ministra zunanjih zadev Stimsona. Prince je nadalje aktivno sodeloval pri manifestaciji, ki je bila prirejena na vseučilišču Kolumbiji, kjer je na banketu predstavil jugoslovanskega poslanika v Washingtonu dr. Le onida Pitamica. V Parizu je Prince imel konferenco z novo imenovanim ameriškim posla-nikom Edgeom.
Usoda pacifizma
Francosko-nemško zbližanje — Reinaigue o vo.ni — Paneviopa — Mannelti o pacifizmu
Paris, sredi jaauarja.
V Parizu obstoje že dolgo časa tako zvane svobodne tribune, ki prirejajo vsak teden javna zborovanja, na katerib se obravnavajo vsa aktualna vprašanja. Občinstvo na teli zborovanjih je zelo pisano in tako komunisti ko roja-iisti prihajajo un ta zborovanja. Večkrat pride radi tega do hudih prepirov, ki pa jih spretnost predsednika hitro poravna. Največji taki organizaciji sta »Le Faubourg«, ki jo vodi pisatelj Lco Pol des, in pa »La Ma icu tique«, ki je pod vodstvom instituta socialnih znanosti.
»Le Faubourg« je zadnjič priredil javno diskusijo o pacifizmu, na katerem bi kot glavna govorniku morala nastopiti princ Galicin, ki si je nadel nalogo, da ustvari mednarodno desničarsko pacifistično gibanje, in pa Arnold Reicb-berg, nemški veleindustrijalec, ki je pred meseci igral v Berlinu veliko vlogo, ko je Strese-mann izdal javnosti, da i nemški desničarji iščejo zvez s Francijo, v prvi vrsti za ustvaritev vojaške zveze proti Rusiji. Reichberg žalibog ni mogel priti, ampak je poslal cfolgo izjavo in tako sc je tudi princ Galicin moral javiti bolnega.
Leo Poldes je najprej prebral najsilnejše odstnv ke iz neduvno izišlih knjig Erncsta Maria Reuiarquea: »tm VVcstcn nichts neues«, iz Ludviga Rcnna »Der Krieg«, Ernesta Glaserja in drugih. Vsi strušno obtožujejo nečloveštvo vojne. Po teli silnih izjavah bivših bojevnikov svetovne vojne je na mestu vprašanje, ali bi bivši bojevniki v slučaju vojne znova korakali na fronto. Poldes se je obruil naravnost na Remarqua in ga vprašal za mnenje. Remarque mu je poslal izjavo, ki jo je Poldes prebral in ki izzveni nekako sledeče: »Jaz sem miroljuben, toda nisem pacifist. Če bi prišli Francozi danes v Westfnlijo. bi se jaz znova priglasil k vojakom in bi jutri odpotoval na fronto.« Izjava avtorja knjige, ki je v zadnjem času golovo dosegla eno največjih nuklad, je silno presenetila, le-li pacifizem sploh izvedljiv?
Nato je bila prečitnna dolga izjava Arnotda Reichbergn, ki je poslal svoje predavanje napisano. Arnold Reichberg je v fruncosko-ncm-škem zbl'ižanju igral veliko vlogo. 2e leta 1923 je s takratnim ministrskim predsednikom Poin-carejem vodil razgovore za francosko-nemško antnnto. Toda tokrat je Poincare imel veliko večino v parlamentu in je Reichberca odklonil. Ko je Francija v letu 1926 radi kortelistične zavožene politike prišla v silno finančno stisko, se je Reichbergu v pogajanjih s Poincarcjcm posrečilo ustvariti temelj za ustvaritev franeosko-nemških trustov. Politično pripada Reichberg nemškim nacionalistom Wcstnrpovcgn krila.
Reichbergu je bilo stavljenih več vprašanj, on katere odgovarja nekako sledeče: Prepričan sem, da evropskega zbližanja ne morejo izvesti samo levičarski elementi, ampak da je zato treba pridobiti tudi nacionaliste. Za to je nedavno prišel v Berlin pariški poslanec Paul Rcynnud, ki je imel razgovore z nacionalisti kot zastopnik francoskih nacionalistov. Paul Rey-naud pa je govoril tudi s socialdemokrati in s cen t rumom. Kar se tiče trustov, ki smo jih v zadnji dobi ustvarili, morem izjaviti, da organizirajo Evropo za borbo proti Ameriki. Zato je njih naloga storiti to, česar posamezne vlade oficielno ne morejo storiti. V iskreno zbližanje med Anglijo in Ameriko ne verujem, ker to preprečuje položaj angleške industrije. Prepričan sem, dn se bo Anglija slej ko prej morala pridružiti francosko-nemški gospodarski zvezi, tako da bo izven Evrope ostala ameriška in bolj-ševiška zajednica. Francoski in nemški nacionalisti nismo ustvarjali vojaške zveze proti Rusiji. Boljševizem jc največja nevarnost za Evropo. V Nemčiji je trenutno 20 milijonov ljudi, ki jih Nemčija ne more več rediti, a v Angliji jih je 30 milijonov. Edino Francija še lahko redi svoje sinove. V Evropi je 60 milijonov ljudi, ki ne morejo človeško živeti, a umreti ne marajo. Tchtnica Evrope je pa v Ariji in to tehtnico imajo v rokah boljševiki. Ali naj zaradi boljševiškega režima v Moskvi pogine 60 milijonov ljudi v Evropi? S tem. da je Moskva zaprla Evropi pot v Azijo, ko je ustrahovala Kitajsko in vodi upor v Indiji, je Moskva že v vojnem stanju z ostalo Evropo. V Aziji se odigrava usoda Evrope. Republikanski režim v Nemčiji ni zasiguran. Finnnčni položaj Nemčije je strašen. Poljedelstvo je uničeno in vlada kmalu ne bo imela dovolj denarja, da vzdržuje dva milijona brezposelnih. Če krizn nc neha, se je bati nove državljanske vojne. Povratek monarhije je nemogoč, ker dinastija ne razpolaga s kakim simpatičnim pretendentotn. Možna bi bila ali fašistična ali boljševiška diktatura, oboje pogubno za Francijo in Evropo. V slučaju nove vojne sem prepričan, da bi vsi Nemci kot en mož korakali proti komurkoli. Velikanska večina nemškesn naroda ne mora versajskega miru. Vsa politika levice, ki ga priznava, je sa-«o diplomatska gesta.
Ostre in dvolične izjave Reicliberga so pri Francozih silno užgnle. Predsedniku je bilo težko vzdržati red med poslušalci, kjer so se že prerivali nacionalisti in komunisti.
Nato je govoril nacionalist Cnmeuqucrt: Gospod Reichberg je predstavnik aluminija in kndar on govori, je aluminij, ki govori. Kaj hočete, svet obvladuje neki historični determini-zem, proti kateremu človeštvo ne more nič. Če pride do vojne, sem prepričan, dn bodo vsi Francozi šli nn fronto, kakor g Reichberg isto provi o Nemcih. Ponovilo bi se isto, kar se je zgodilo leta (914.
Odgovarjal mu je dr. Knoch iz Kiilna. Reichberg pruvi, da bi vsi Nemci šli nn fronto. Jaz pa pravim, da ne bi šli. V Nemčiji se vodi kampanja, kjer stotisoči in stotisoči podpisujejo izjave. da v slučaju mobilizacije ne gredo več nn fronto. Ves aluminij cejega sveta ni vreden niti enega človeškcgo življenja. Spas človeštva ni v gospodarskem, temveč moralnem zbiižanju človeštva.
Za njim je govoril Georges Valois, predsednik francoske republikanske sindikalne stran-
Haaška konferenca zaključena
Po 24 urnem pogajan u bil dosežen načelen sporazum o vzhodnih reparacijah — Uspeh dr. Beneša
Haag, 20. jan. (Tel. »Slov.«) Slovesna otvoritev zaključne seje, ki je bila določena na 10.30 dopoldne, se je morala v zadnjem trenutku od-goditi na popoldne, ker so bili zastopniki velikih upniških držav po doseženem načelnem sporazumu ves dopoldan zaposleni z redakcijo besedila zaključnega proiokola.
Zastopniki velikih držav in male antante so se v soboto zvečer dolgo v noč posvetovali z madjarskimi zastopniki o ureditvi vzhodnih rcparacij. Pozno ponoči je prišlo do sporazuma. Tudi s Češkoslovaško je prišlo po dolgih razpravah do sporazuma. Anuiteta češkoslovaškega osvobodilnega dolga se je od 11 milj. znižala na 10 milj. mark. Razen tega je dosegel dr. Beneš še drug uspeh, ki je za Češkoslovaško bolj političnega načelnega, kakor finančnega pomena: Upniške države so namreč priznale Češkoslovaški priznavalni delež pri vzhodnih reparacijah v višini 1%, s čimer je Češkoslovaška postala tudi sama reparacijska upnira, kakor ostali dve državi male antante. Pripomniti je, da jc češkoslovaško pri repara-cijskem deležu in pri zmanjšanju osvobodilne takse podpirala Italija.
Tudi z Avstrijo in Bolgarsko se je dosegel načelni sporazum, ki spada v okvir nove ureditve vzhodnega reparacijskega vprašanja. Navedena seja je bila ena najdaljših nočnih sej na mednarodnih konferencah, na kateri se je izvršilo ogromno delo.
Pogajanja z Madjarsko so trajala neprestano že 24 ur. Udeleženci se niso razšli, dokler se ni pokazalo upanje, da bo prišlo do načelne rešitve. Opolnoči je dal prinesti predsednik komisije Loucheur sandwiche in druga okrepčila V zgodnjih jutranjih urah je bila čisto kratka pavza. Šele okoli 10 dopoldne se je doseglo načelno soglasje, nakar so zastopniki male antante, velikih upniških držav in Madjarske zapustili sejo, da se morejo par ur naspati. Bila je mučna slika, ko so ostareli državniki in politiki po obilnem delu utrujeni zapuščali razpravno dvorano z omahujočimi koraki. Vendar pa se bodo posvetovanja v madjarskem vprašanju danes dopoldne nadaljevala, pri čemer gre pa samo za ureditev nekaterih postranskih vprašanj.
Zaključna se'a
Haag, 20. jan. (Tel. »Slov «) Zaključna seja haaške konference se je začela ob 16 30. Javna poslopja so bila okrašena z zastavami in na notranjem dvorišču poslopju jc igrala vojaška godba. Do zadnje minute pred otvoritvijo se je še vedno vršila razprava o vzhodnih reparacijah. Sejni red je nekoliko spremenjen, ker manjkata Tardieu in Briand. Delegati so videti zelo utrujeni, vendar je razprava zelo živahna. Ila-aški zaključni protokol ima 12 prilog.
Ob 16.40 je predsednik Jaspar z udarci kladiva otvoril sejo. Najprej je prečital zaključni protokol, med tem pa so še vedno prihajali in odhajali strokovnjaki z debelimi svežnji spisov in govorili med seboj, tako da je moral Jaspar prositi zu mir. Titulescu je moral vidno utrujen med čitunjem zapustiti dvorano. Po prečitanju se jc dvignil češkoslovaški delegat Osusky in izjavil, da se hoče češkoslovaška po tem doseženem sporazumu odreči vsem pravicam iz ver-snillske mirovne pogodbe. Nato je pripomnil, da ni še razčiščeno vprašanje, du se nemški državljani odrečejo odškodnini radi likvidiranega imetju. S slično izjavo se mil je pridružil potem portugalski delegat Ulrich. Nato je prosil predsednik Jaspar prisotne, da podpišejo zaključili protokol |k> vrstnem redu. kakor sedijo. Najprej pa se je protokol predložil v podpis nemškemu delegatu dr.Curtiusu. Ko je podpisoval prvi spis, se je prvič posvetila luč fotografov. Nato so se spisi po vrsti podnjali od delegata do delegata, da so podpisovali. Med tem časom je na dvorišču igralo vojaška godba.
V zaključnem govoril je potem izvajal Jaspar, da so se zastopniki držav sestali v Haagu, tla izvršijo največje delo končne likvidacije vojne. Nizozemska si šteje v čast, da je njen ministrski predsednik vodil razprave. Dulje se je zahvalil nizozemski kraljici, njeni vladi in mestu Ilnngu za gostoljubnost ter vsem delegatom in strokovnjakom za krepko sodelovanje. Nato je kratko orisal potek obeh haoških konferenc, na katerih je po 15 mesecih prišlo do končnega pozitivnega uspeha. Predloženi zaključni protokol je veliko delo medsebojne sprave in obenem dokaz zaupanja v bodočnost. Srečni uspeli dela konference je v tem, da jc ustvarjen reparacijski mir.
Podpis zaključnega protokola je trajal do 17.35. Nato je predsednik Jaspar dal besedo Snowdenu, ki je izrazil veselje nad izvršenim delom in izjavil, da je treba pozabiti na številne težkoče in nerazpoloženja, da se je reparacijski problem vlekel od konference do konference, da podpisani dokument predstavlja kompromis, toda časten kompromis, ki mora zadovoljiti vsako stranko. S posebnim zadovoljstvom je ugotovil, da se je posrečilo načelno rešiti tudi vprašanje vzhodnih reparacij, zakar se je posebno zahvalil Loucheurju kot predsedniku odbora za vzhodne reparacije, ki je s tem izvršil veliko delo za Evropo. Izrekel je nado, da bo Loucheur svoje dosedanje uspešno delo nadaljeval tudi v Parizu, kjer se imajo v 14 dneh urediti še nadaljnja podrobna vprašanja vzhodnih reparacij. Posebno zahvalo je izrekel Snowden tudi predsedniku konference Jasparju, končno pa tudi delegacijam in vsemu osebju konference. Prisotni so Snow-denov govor burno odobravali, nakar je bila seja zaključena. Večina delegatov se je že nocoj pripravila za odpotovanje v domovino.
Rešitev madjarskega reparacijskega
vprašanja
Haag, 20. jan. (Tel. >S1ov.<) Madjarsko reparacijsko vprašanje se je uredilo takole: I Najvažnejše vprašanje optantov se je uredilo s posebnim finančnim dogovorom, po katerem bodo države male antante, ki so zaplenile in likvidirale posestva madjarskih državljanov, ustanovile fond 240 milijonov zlatih kron, iz katerega se imajo poravnati vse zahteve optantov nasproti Romuniji, Jugoslaviji in Češkoslovaški. Ta vsota se ne sme prekoračiti ter bodo imenovane tri države takoj najele moblizacijsko posojilo. Takoj po zaključku haaških posvetovanj se bodo začela v Parizu pogajanja z neko bančno skupino, ki stoji blizu Loucheurju, da se izdajo tozadevni boni, ki se bodo obrestovali s 4 %%. Postopanje pri odškodovanju se ima urediti lako, da bo najprej mešano razsodišče, kakor do sedaj, proučevalo in odločalo o upravičenosti zahtev ma-
ke. Stranka se šele ustanavlja in šc nima večjega števila pristašev. Georges Vnlois je bivši predsednik francosko enotne organizacije bivših bojevnikov, Izvajal je nekako sledeče: Ko sem bil predsednik organizacije bivših bojevnikov, sem dvakrat govoril z Reiclibergom Obakrat mi je predlagal, da nnj z nemškimi bivšimi bojevniki ustvarimo zvezo za skupno borbo proti Rusiji. Odklonil sem obakrat. Ne verujem v boljševizem, toda poz.nnm trenutno razpoloženje v Rusiji. Ta sistem se ne bo vzdržal, toda vem, da ruska mladina ne toži. temveč gleda z entu-ziaznom na bodočnost v Rusiji. Odklanjam sodobno koncepcijo Ponevropo, zato ker je to udruženje knpitolo proti delavcu. Leta 1923 sem v Reimsu izdal proglas, da se ustanovi pnnev-ropski delavski pokret bivših bojevnikov, ki bo organizacijo Patievrope izvedel proti kapitalističnim mogotcem. Za tn oklic so me odžagali s predsedstva organizacije bivših bojevnikov.
Nato je Poldes zaprosil navzočega italijanskega pesnika Marinettija, da poda svoje mnenje. Marinetti, ki je član kraljeve italijanske akademije, je intimen prijatelj Mussolinija. Mudi sc v Parizu, kjer je imel bombastično predavanje o svoji pesniški knrijeri. Vse je bilo radovedno na Marinettijcvo izjavo. Izjavil je kratko sledeče: Zemlja in človeštvo sto zvezo-na v nerazdružljiv krog. Zemlja sc včasih preveč vzpne in takrat eksplodira. Гоко tudi človeštvo včosih eksplodira in je vojno le misteri-jozen izraz tega izbruha. Zemlja iu človeštvo sta
fond 100 milijonov zlatih kron, da zavarujejo Madjaroni vsak rezultat teh procesov in iz katerega bi se imeli eventualno izplačali odškodninski zahtevki. Če bi bila vrednost sodno cenjena več, kakor znaša navedeni znesek, imajo diferenco plačati Češkoslovaška, Romunija in ! Jugoslavija. Čl. 250. trianonske mirovne pogodbe ostane v veljavi, torej tudi mešano razsodišče, ki ima odločevati o odškodninskih zahtevah optantov. Po današnji ureditvi se to razsodišče samo še razširi z dvema nadaljnjima članoma. Do sedaj so bili v razsodišču en madjarski zastopnik in en zastopnik male antante ter nevtralni predsednik, ki ga je imenovalo Društvo narodov. Sedaj prideta v razsodišče še dva nadaljnja nevtralna člana, ki jih bo imenovalo haaško mednarodno razsodišče.
Razen tega je prisiala Madjarska na to,
da se sme proti izrekom mešanega razsodišča vložiti priziv pri haaškem razsodišču. Na drugi strani pa se je izjavila Madjarska pripravljena, da prevzame vse one obveznosti, ki izhajajo v okvirju trianonske pogodbe iz še nerešenih sporov g'ede administrativnih dolgov itd., tako n. pr. za nedobavljeni vojni materijal itd. Madjarska bo v to svrho plačevala v času od 1943 do 1946 anuitete po 13.5 milijonov zlatih kron. To znaša kapitalizirano vrednost 87.5 milijonov zlatih kron. Sedaj znaša madjarski reparacijski obrok približno 10 milijonov zlatih kron in bo pozneje narastel do 14 milijonov. Ta vsota in še ostale prevzeto obveznosti znašajo \% madjarskega državnega gospodarstva. Ko bo Madjarska 1. 1943. začela odplačevati te obroke, mora biti madjarsko posojilo pri Društvu narodov amortizirano, med tem morajo biti plačani tudi tekoči predvojni dolgovi, posebno Angliji, tako da bo Madjarska po 1. 1943. prosta-vseh pravih vojnih bremen, Iz te konstrukcije je razvideti, da pridobi Madjarska že sedaj takoj svojo polno in neomejeno finančno suverenost. Pot do posojila ji je torej prosta.
Velesile so se izjavile pripravljene, da bodo Madjarski na vsak način pomagale pri potrebnem inozemskem posojilu. Gre posebno za najnujnejše investicijske potrebe madjarskih železnic in za oplemenitev madjarskega poljedelstva (preureditev žitnega gospodaislva v gospodarstvo za oplemenjevalne produkte).
Glede Bolgarske se je določilo, da ostane njena anuiteta v znesku 11 milijonov zlatih frankov.
Avstrijske obveznosti
Dunaj, 20. jan. (Tel. >Slov.<) Listi poro. čajo, da se je za Avstrijo dosegel v Haagu tak sporazum, da bo imela Avstrija po 1. 1943. kot zvišanje svojih reliefnih plačil plačevati letno okoli 500.000 zlatih kron ali skupno 23 milijonov zlatih kron, za kar pa doseže osvoboditev od zastavnih pravic, tako da se s tem vzpostavi • kreditna sposobnost in odpre pot za potrebna investicijska posojila.
djarskih državljanov. Romunija bo zopet poslala v to razsodišče svojega zastopnika, Li ga je preje odpoklicala. Nato se bo ugotovil predmetni znesek odškodnine. Razen tega ostane od primera do primera prosta pot za gotovo poravnavo ali pa za to, da se imetje vrne v na turi.
Drugo veliko vprašanje, za katero je bil posebno v zadnjih dneh hud spor, je odškod-n na nadvojvodoma Jožefu in Frideriku, cerkvam itd. za zaplenjena imetja, ter odškodnina za razlaščene industrijske naprave, železnice itd. V tem ozir... so si stališča nasprotovala v toliko, da čl. 91. trianonske mirovne pogodbe izključuje člane habsburške rodbine od vsake odškodnine. Tu bo šlo najprej za to, da se končajo tozadevni sodni procesi. Vseknkor pa so se zastopniki petih velikih držav upnic izjavili pripravljene, da prispevajo v poseben
zvezana v misterijozen kolobar, ki nas druži in iz katerega nc moremo — mogoče je tudi prav tako.
Nikdo ni pričakoval take izjave. Cameu-quert je takoj odločno pozval Marinettija odločno. dn noj odgovori jnsno. Toda Murinetti ni odgovoril. Odgovoril pa je pisatelj Leclerc, župan svetovnega letovišča Aix-Ies-Baius, ki je odgovoril sledeče: »Govoril sem nedavno s kritikom Artliurjcm Schneitlerjcm, ki je potoval po Italiji kot odločen nasprotnik fašizma. Žnlibog, da nc smem reproducirati besed Mussolinija, ki jih je Mussolini govoril o pacifizmu g. Sclinciderju. Mussolini je za pacifistično sodelovanje narodov na podlagi realnosti. Tukaj se je govorilo, da-li botlo ljudje šli v slučaja vojne na fronto. Mislim. da je vprašanje postavljeno napačno. Zamislite si, du se v Parizu ustoliči vlada blazne-žcv, ki bi komandirula ljudem, dn morajo hoditi po glavah. Mislim, da bi v dveh dneh izbruhnila revolucijo, ki bi pomedla režim. Ravno tako je trebu človeštvu, dn onemogoči izbruh blaznosti človeštva z renlnim delom zu uveljnvljcnje demokratičnega sožitja narodov. Imamo Društvo narodov v Ženevi, ki je realna institucija za uvcljavo miru v človeštvu. Namesto samega uveljovljenjn juridičnih nnčel mednarodnega sožitja, noj se uveljavi princip morale in vesti, čiovešivo je duues v stanu, lo uuditi.«
Krntkn, a zanimiva slika o mišljenju za-padne Evrope,
Za ustanovitev kat. bloka na Češkoslovaškem
Praga, 20. jan. (Tel. >Slov.«) PonedeljskI listi poročajo, da je na konferenco za ustvaritev katoliškega bloka delegirala slovaška ljudska stranka poslanca Tiso in Šilaka, nemška krščanska socialna stranka poslanca Luschka in Petersilko, dočim bo češka ljudska stranka imenovala svoje zastopnike šele prihodnji teden po končanem internem posvetovanju v stranki.
IManiu o razmerah v Romuniji
Bukarešt, 20. jan. AA. Predsednik romunske vlade Maniu je imel velik političen govor v Kluju na seji izvršnega odbora kmečke stranke v Erdelju. V svojem govoru se je predsednik vlade Maniu dotaknil vseh aktualnih vprašanj in govoril o prošlosti svoje stranke ter drugih strank, ki so bile na vladi v državi in pri tem kršile najelementarnejšo pravice naroda do svobodnega izbiranja svojih prestav-nikov.
Razne vesti
Ljubljana, 20. jan. AA. Med postajama Dobova in Brežice so našli truplo Rudolfa K. Gre za 20 letnega mladeniča rodom iz Slovenske vasi. Vzrok njegove smrti še ni pojasnjen. Preiskava je v teku.
Praga, 20. jan. (Tel. sSlov.c) Danes ponoči je umrl na svojem gradu v Friedlandu, zadet od kapi, 76 letni grof Franc Clam-Gallas.
Rim, 20. jan. (Tel. >Slov.«) Pri poizkusu, da bi dosegel letalski hitrostni rekord, se je na Gardskem jezeru smrtno ponesrečil ital. kapitan Dal Molino, eden najboljših pilotov italijanske vojske.
Johannisburg, 20. jan. (AA.) Tekom spopadov med domačini in priseljenci je bilo 12 oseb ubitih, 29 težko ranjenih.
Beakloy, 20. jan. (AA.) Pri eksploziji tukajšnje rafinerije Lilytrook je bilo 8 delavcev ubitih, 4 pa so bili ranjeni.
Umrla je snoči ob pol 11 gospa Elizabeta Eberle, rojena Indof, posestnica v Ljubljani. Dosegla je visôko starost 93 let. Blag ji spomini
Dunajska vremenska napoved. V višinah bolj oblačno. Na zahodu najbrže nov sneg. j Temperatura pa bo še malo spremenjena. V južnih Alpah le malo spremembe vremenskega značaja.