Ljubljana, torek, 10. aprila 1956 LETO XXII. Stev. 85 GLAVNI (N ODGOVORNI O REDNIK ivan Šinkovec UREJA 0REDN1SKJ ODBOR Ust tzhajs vsak dan razen oetka * Cena 10 dinarjev oCjudL&k^G&t PROLETARCI VSEH DEŽEL ZDRUŽITE SE' L IZDAJA J.JOBB** *«**!«*' USIAMOVUiUM *. CM&TUtt&A UM * UD NAAOUUOUSVO-BOD1LNO BORBO IM I2H» lALJk KOI M-DNEVNIM IN tednik, od osvoboditv* do l rau tsa koi DNEVNIK. NATO PA KOI rtu NIK ’ OD C /UNIJA IBM IZHAJA f redakcijski povezanosti Z »BORBO« PRIJATELJSKI RAZGOVORI OB OBISKU BELGIJSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA Včeraj je bil Paul Henri Spaak pri Edvardu Kardelju Beograd, 9. apr. Belgijski zunanji minister Paul Henri Spaak se že tretji dan mudi v Beogradu. Danes dopoldne je bi) pri podpredsedniku Izvršnega odbora Edvardu Kardelju. Prijateljskemu’ razgovoru pri der Belič, podsekretar za narodno obrambo generalni podpolkovnik Otmar Kreačič in drugi. Belgijski zunanji minister je bil dopoldne tudi pri predsedniku OLO Beograda Milošu Mi-niču. Zlasti se je zanimal za or- podpredsedniku Kardelju, ki je trajal približno pol ure, so prisostvovali veleposlanik Marijan Barišič in državni podsekretar v Zveznem izvršnem svetu Anton Vratuša, veleposlanik Ceorges __________________ — «_ __ Delcoigne ter spremljevalca mi- ganizacijo ljudskega odbora Beo-nistra Spaaka Rotschild in Radou. grada in njegovih občin, za go-Edvard Kardelj je belgijske- spodarske probleme in gospo- Kot pristašev miru in borcev za napredek odnošajev na vseh področjih med vsemi državami je vsekakor naša dolžnost, da z vsemi sredstvi pripomoremo k temu procesu. Zdi se mi povsem naravno, da lahko vloga, ki jo morata igrati v tem naši dve deželi, po Hammarskjold v Bejrutu Rim, 9. apr. (Tanjug). Gene-; ralni tajnik OZN Hammarskjold je bil danes pri predsedniku republike Gronchiju in zunanjem ministru Martinu. Potem je nadaljeval posvetovanja s svojimi sodelavci. Spričo dogodkov na področju Gaze so odgodili prihod šefa komisije OZN za premirje v Palestini generala Burnsa v Rim. Namesto Burnsa je prispel v Rim politični svetovalec te komisije Henri Vigier. Prav tako je Hammarskjold dolgo razpravljal svojem pomenu samo pridobi. Zdi I 0 položaju tudi s strokovnjakom jnu gostu priredil tudi kosilo, na katero so prišli še podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Svetozar Vukmanovič, državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič, podpredsednik Zvezne ljudske skupščine Lidija šent-JUrc, predsednik Zbora proizvajalcev Ljudske skupščine Ivan Božičevič, člani Zveznega izvršnega sveta Mijnlko Todorovič, darska sredstva mesta ter za stanovanjsko izgradnjo. Zatem je bil v Narodnem muzeju, kjer ga je sprejel pomočnik direktorja muzeja Erih Koš. Po ogledu muzeja se je minister sprehajal po Kalemegdanu in si ogledal mesto. Danes popoldne sta Koča Popovič in Paul Henri Spaak začela politične razgovore. Sodelo- Veljko Zekovič, Krsto Popivoda, vali so naš veleposlanik v Bel-Velimir Stojnic", Slobodan Pene- giji Marijan Barišič, naš vele-in Slavko Komar, predsednik poslanik v Franciji dr. Aleš Be-IzvršnCjra sveta Srbije Jovan Ve- bler in pooblaščeni minister Mi-selinov, sekretar Zvezne ljudske hailo Javorški ter belgijski vele-s*upščine Mitar Bakič. predsed- j poslanik v Beogradu Georges n'k OLO Beograda Miloš Minič, Delcoigne in šef kabineta belgij-Predsednik Akademskega sveta: skega zunanjega ministra gosp. ,’Niša Stankovič, predsednik Srb- Robert Rotschild. Razgovori so s*e akacjemije znanosti Aleksan-1 bili proti večeru zaključeni. ZDRAVICA KOCE POPOVIČA Na pragu nove dobe miru in sodelovanja med narodi Na svečanem kosilu, ki ga je državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič včeraj opoldne priredil svojemu belgijskemu Sostu, je dejal: Predvsem bi rad izrazil zadovoljstvo, ki ga čutimo vsi, da vas znova vidimo med nami, v Jugo-laviji, kakor tudi korist, ki jo Pričakujemo od razgovorov z arni in s člani delegacije bel-s*.iske Socialistične stranke. Naši ve deželi veže že staro prijatelj-.y°. To prijateljstvo se je kre-P’l° s skupno usodo, s skupnimi varni. ki smo jih obvladali v aanjih dveh vojnah. Zlasti se d 1r.azv*l° P° vojni na podlagi če-•le tesnejšega medsebojnega Umevanja, medseboinega spodnja jn čedalje večjega medvojnega zaupanja. Prepričan v tjn torej, da smo .lahko zado-na«-n* s 'Stanjem in razvojem stikov domala na vseh pod-°č.iih. Domala, pravim, kajti v soh dvostranskih stikih so zme-stvari, v katerih bi lahko kaj Pravili bolje in več. Menim na, VoTS° ^ odnošaji več kakor zado-, 01Jivi in da ustrezajo globljim 0ristim obeh dežel. Skupni napori za enakopravnost vseh narodov ^em> gospod minister, da do-j.r3 Poznate jugoslovansko poliže *a^o na notranjem kakor tudi rw!an^em torišču. Znane so vam □ude, delo, stališča, na katera ^ jo postavljala moja vlada v , J^narodnih dogodkih v vseh teh ar>jih letih. Pa tudi mi pozna-v-° Politiko vaše dežele, poznamo oki^i?’ s*e i° imeli osebno v rJ?ovaniu ‘n uveljavljanju te htike. Med našima dvema vla-, arr*a so bile — zanikati to, bi nek iluzorno — razlike v presoji Katerih mednarodnih proble-slr?V' Menim pa, da tisto, kar je upno v politiki obeh dežel, v arsičem presega tisto, v čemer n razlikujeta. Zlasti menim, da ^ je skupen glavni cilj — na-v,!1’ k' sta .1lh prispevali naši dve adi v minulosti in ki jih pri-Va*;a za ohranitev in okre-miru na podlagi enakoprav-^ Sa sodelovanja in enakosti vseh 02r°d°v, v univerzalnem okviru v okviru Evrope in v okviru dvostranskih odnosov. Zato So zda-i P° pravici trdimo, da naPori vseh narodov človeštva krepitev miru rodili sadove, klanja o pojasnjevanju vzrokov, lt,.>So Privedli do sprememb, ka-vidimo zdaj v mednarod-Odn ,p°l°žaju in v mednarodnih n°šajih, so lahko različna, ka- kor so različne tudi ocene zaslug in odgovornosti. Mislim pa, da je glavno vprašanje v tem, da noben politično razumen človek ne more zdaj zanikati samega procesa zboljševanja mednarodnih odnošajev. Vloga Jugoslavije in Belgije v boju za utrditev miru Zdaj stopajo pred nas problemi čedalje bolj konstruktivno in zdaj mora biti naše izhodišče duh, ki teži po zbližanju, medsebojnem razumevanju in ki upošteva čedalje bolj splošne koristi. Mislim, da imamo prav, ko pravimo, da smo v glavnem prebrodili obdobje hladne vojne, oziroma, da smo v najslabšem primeru na poti, da pridemo iz nje. In naravno je, da stopa zdaj pred države naloga, da prilagode svojo politiko tem novim vidikom, da najdejo poti in načine, ki ustrezajo tem novim elementom v mednarodnem položaju. Vsekakor je očitno, da se ta proces ne more razvijati brez motenj in trenj. se mi, da gre v tem procesu, o katerem sem že govoril, v tem procesu popuščanja napetosti v glavnem ža sile v akciji, ki so globlje in trajnejše. Zdi se mi, da začenjamo zdaj žeti sadove akcije teh sil, ki so začele delovati pred več desetletji. Tu gre za globoke spremembe v splošnem položaju sveta na najrazličnejših področjih tako na družbenem, kakor tudi na gospodarskem, industrijskem, znanstvenem itd. Zdi se mi torej, da smo na začetku prihoda, če hočete, nove dobe v zgodovini, kar hkrati komplicira proces prilago-jevanja politiki te nove dobe. Mislim, da smo zdaj res na poti, da stopimo iz obdobij zgodovine človeštva, za katera so bile značilne tolike vojne in tolike nesreče in da smo na pragu dobe, ki prinaša več možnosti in verjetnosti glede miru med vsemi narodi in vsemi deželami na podlagi enakosti, na podlagi medsebojnega pri poznavanj a pravic vseh narodov. Po načelih aktivne koeksistence Gospod minister, rad bi pomnil še nekaj. Vi veste, kar se tiče Jugoslavije, da njena politika koeksistence, aktivne koeksistence, kakor OZN za vprašanje beguncev La-bouissom. Hammarskjold je popoldne odpotoval v Bejrut, kamor je prispel nocoj. Ameriški veleposlanik pri Naserju I Kairo, 9. apr. (Reuter). Predsednik vlade Naser je danes sprejel ameriškega veleposlanika Byroada in se z njim razgovarjal 1 o položaju v Palestini. Ameriški veleposlanik je Naserja obvestil o želji ameriške vlade, naj Egipt ; in Izrael ukreneta vse potrebno, da bi se ublažila napetost na meji obeh dežel. Z ZASEDANJA EVROPSKE GOSPODARSKE KOMISIJE OZF Treba je vskladiti delo za ureditev in razvoj evropskega gospodarskega sodelovanja in to vključiti v širšo gospodarsko dejavnost OZN Ženeva, 9. apr. (Tanjug). — Na enajstem zasedanju Evropske gospodarske komisije OZN se je danes nadaljevala generalna debata o delu tehničnih odborov. Prvi je kor n. pr. vprašanje energetike V Evropi. Kadar bo govora o delu posameznih odborov, bo Jugoslavija pojasnila svoje pobude in mnenja, če bo spoznala, da bi govoril predstavnik Jugoslavije utegnil biti njen prispevek kori- Josip Djerdja. Izrazil je željo, naj bi se delo komisije čimbolj usmerilo na konkretne in širje zajete naloge. Izrazil je trdno prepričanje, da odgovornost za nezadostne uspehe v dosedanjem delu komisije ne zadene ne odborov ne komisije. Krive so predvsem razmere, v katerih so odbori delali. Djerdja je nadalje poudaril, da Jugoslavija glede ureditve in razvijanja evropskega sodelovanja nima iluzij, čeprav vsi enako težimo po njem. Tudi ne pričakuje, da bo moč ta cilj doseči samo prek sedanjega tehničnega mehanizma komisije. Ponekod bo treba razširiti aparat ali področje dela, drugod pa bodo morda potrebni stalni odbori ali odbori »ad hoc« in skupine za posamezna vprašanja, ali pa bo treba tesneje vskladiti delo posameznih odborov, da bodo lahko v celoti zajeli in obravnavali nekatera vprašanja, ka- sten in dobrodošel. Ob koncu svojega govora je Djerdja dejal, da mora biti vse, kar bo komisija ukrenila za razvoj splošnega evropskega sodelovanja, zmeraj povezano z gospodarsko dejavnostjo OZN v svetovnem obsegu. Brez tega bi utegnilei ostati široke zamisli EEK nevskla-dene s širšim razvojem svetovnega gospodarstva. Francoski delegat Maurice Faure je ugotovil, da so se med: Vzhodom in Zahodom razširili' najrazličnejši stiki, posebno še trgovinski in tehnični. Cilj francoske politike je, odstraniti železno zaveso povsod, kjer še obstaja^ Faure je dejal, da je sovjetska delegacija sprožila v tem smislu zelo zanimive, toda tudi zelo neprecizne predloge, in rok, ki ga je določila za njihovo proučitev, pa je prekratek, da bi jih bilo mogoče natanko proučiti. pri- Dvojno nesoglasje med francosko in zahodnonemško vlado Novo francosko stališče o sovisnosti razorožitve in združitve Nemčije je naletelo na oster odpor v Bonnu — Posarska pogajanja na mrtvi točki Pariz, 9. apr. (Tanjug). Fran- cosko-nemški odnosi so znova zašli v slepo ulico, pravijo v političnih krogih v Parizu in pri tem opozarjajo na pereče posar-pravimo mi, predlaga in uveljav- s^° vprašanje, posebno pa še na lja najboljše možne odnošaje med nemško nerazumevanje novesme-vsemi deželami ne glede na raz-, ri francoske zunanje politike, spri-ličnost režimov in sistemov v teh fo česar grozi zastoj v francosko deželah. To je politika, ki smo jo, nemških pogajanjih, uveljavljali zadnja leta, ki jo uve- Po še nepotrjenih vesteh je ljavljamo zdaj in ki jo želimo in bonnska vlada vezala nadaljeva-nameravamo uveljaviti tudi v pri-! n-)e pogajanj o Posarju na zahte-hodnje. Rekel pa bi, da bi bilo v vo P° »spremembi« francoske zu-okviru teh odnošajev, kar najbolj- nanje politike. Francoski vladni ših odnošajev, ki jih želimo imeti krogi niso hoteli • potrditi ne de-z vsemi deželami, po mojem mne-, mantirati teh glasov, poudarjajo nju napačno podcenjevati zlasti Pa, da je nemški veleposlanik v tesnejše stike med deželami s so- Parizu Maltzan ondan svetoval cialističnim programom. To velja! Guy Molletu, naj se pogovori z zlasti, če postavimo za načelo teh Adenauerjem, da bi našla izhod odnošajev, da je lahko razvoj so- Iz kritičnega položaja, cializma v raznih deželah zakonit! V tukajšnjih vladnih krogih samo, če gre po poteh, ki jih pro- obžalujejo, ker Nemčija ne razu-sto izbirajo narodi teh dežel. me francoske zunanje politike, Dovolite mi, gospod minister, ter poudarjajo, da je Francija da ob zaključku dvignem čašo na »močno zainteresirana« na zdru-zdravje vas kot enega izmed prvo-, žitvi Nemčije, kar pa je »moč borcev za mir, za še tesnejše zbli- znatno olajšati in pospešiti s po-žanje med našima dvema dežela- Prejšnjo ureditvijo razorožitvene- ma, za sodelovanj med narodi Jugoslavije in Belgije, za tisti veliki cilj, o katerem sem govoril, za ohranitev in okrepitev miru.« ZDRAVICA PAULA HENRIJA SPAAKA Mir po vsem svetu bistveni skupni cilj dežel V odgovoru na zdravico je belgijski zunanji minister gosp. Paul Henri Spaak predvsem dejal, da je z zadovoljstvom sprejel vabilo, naj obišče Jugoslavijo, ker mu to omogoča, da znova vidi deželo, ki jo je videl že leta 1952, in uspehe, dosežene v veliki družbeni preobrazbi v Jugoslaviji, ki jo spremlja z velikim zanimanjem. Gospod Spaak je nadalje rekel: »Kakor ste rekli, živimo, in srečen sem, da v celoti delim to vaše mnenje, v posebno zanimivem obdobju, posebno zanimivem zato, ker je morda manj dramatično od prejšnjega obdobja. Ko sem leta 1936 prvikrat postal zunanji minister, smo že preživljali leta skrajne napetosti in žal ni bilo težko napovedati zelo dramatičnih dogodkov, ki smo se jim bližali. Zdaj je naše življenje enako zanimivo, enako razburljivo, toda na srečo se razvija v manj napetem vzdušju. Mislim, da ne bom videti prevelik optimist, pretirano romantičen, če menim, da morda za dolgo, upam, da za vedno, vsekakor za dogledno obdobje, mi in tisti, ki pridejo za nami, ne bodo poznali takšnega strahu in takšnih trenj. Morda, kakor ste rekli, smo na prelomnici, na pomembni prelomnici ne le v zgodovini naših dveh dežel, marveč morda na prelomnici v zgodovini človeštva. (Nadaljevanje na 3. strani) ga vprašanja«. Takšno francosko stališče je zbudilo v Bonnu hud odpor in bonnska vlada je v posebnem komunikeju objavila, da »nobena nemška vlada ne more resno začeti razprave o prizadevanjih za ublažitev napetosti na podlagi začasnega pri poznanja ali tihe privolitve v razkosanost Nemčije«. Francoski politični krogi presojajo ta komunike kot nekaj protislovnega. Vztrajanje na poprejšnji združitvi Nemčije v sedanjih razmerah ne more obroditi sadov, pač pa lahko izzove nadaljnjo zaostritev mednarodnih odnosov. Spričo vsega tega ie francoska vlada dala pobudo, da bi se naj- Sovjetska pomoč pri gospodarski izgradnji LR Mongolije Ulan Bator, 9. apr. (TASS). — j stopili ulanbatorsko železnico ter V zvezi z obiskom prvega pod-, železniški progi Solovjesk—Ba-predsednika sovjetske vlade Mi- jan—Tumen in Cojbalsan—Tam-kojana in z njegovimi razgovori sak—Bulat z vsemi napravami in s predsednikom vlade Cedenba# voznim parkom. Doseženi so bili lom ter drugimi mongolskimi vo-! tudi sporazumi o izgradnji štirih dirtelji je bil tu objavljen komu- j valjarn, o pomoči za zgraditev si-nike, ki govori o nadaljnjem raz- stema prekopov in termičnih navoju in krepitvi gospodarskih od- prav v Ulan Batoru, o skupnem nosov med LR Mongolijo in So- geološkem raziskovanju mongol-vjetsko zvezo. j skega ozemlja in o ostalih vpra- V poročilu je rečeno, da sta se šanjih, ki se tičejo nadaljnjega obe deželi sporazumeli, da bo SZ 1 razvoja in utrditve gospodarskih v obdobju 1956—1960 dala Mon- stikov med obema deželama, golski republiki tehnično in gmot-1 V komunikeju je tudi rečeno, no pomoč za izgradnjo stanovanj da bo sovjetska vlada dala mon-s stanovanjsko površino 40.0001 golski vladi dolgoročne kredite z kv. m. v Ulan Batoru. Prav tako ugodnimi pogoji za zgraditev raz-so se sporazumeli, da bodo sovjet- nih objektov in nakup gradbenih noury sko-mongolski mešani družbi od- strojev ter opreme. prej sporazumeli o omejitvi oborožitve, da bi potem lahko v ugodnejšem vzdušju razpravljali o Nemčiji. V tem je tudi bistvo nedavnih izjav Guy Molleta, ki so jih, kakor sodijo v Parizu, sprejeli v Londonu in Washing-tonu s pridržki v precejšnji meri tudi zavoljo odpora bonnske vlade. Drugi težavni moment, ki grozi, da se bodo francosko-nemški odnosi poslabšali, je vprašanje Posarja, glede katerega Bonn zahteva, naj ga priključijo k Nemčiji. Francija je načelno sprejela to zahtevo, ker je upoštevala lanski referendum, ko sta se blizu dve tretjini prebivalcev te pokrajine izrekli zoper evropski statut. Toda francoski predlogi o gospodarskem ravnovesju med obema deželama, tako da bi Franciji omogočili izkoriščanje premogovnika Warendta, Nemčija pa bi prispevala svoj delež k izgradnji 250 km dolgega prekopa ob Mo-selli, so ostali za zdaj brez pravega odgovora. V Parizu pravijo, da ima Francija vso pravico zahtevati tako koncesijo, ker ji nikakršne nravne določbe ne nalagajo dolžnosti, da vrne Posarje Nemčiji, saj je s to pokrajino sklenila gospodarsko unijo, hkrati pa se odrekla vseh nemških vojnih reparacij. Razen tega je Francija v Posarju investirala že več ko 80 milijard frankov za modernizacijo in obnovo industrije. Delegacija belgijskih socialistov v Beogradu Beograd, 9. apr. Nocoj je prispela z vlakom iz Pariza delegacija belgijske Socialistične stranke, ki se bo kot gost SZDLJ mudila v naši državi teden dni. Delegacijo vodi predsednik belgijske Socialistične stranke Max Bizet, ki se je že leta 1952 mudil v Jugoslaviji. Člani delegacije so generalni tajnik stranke Bary, organizacijski tajnik Jan Leuten ter člana Biroja stranke Jos Van Ende in Franz Tilemans, ki je hkrati predstavnik stranke v Socialistični internacionali. Delegaciji se bo pozneje pridružil tudi Paul Henri Spaak. ki se že mudi na uradnem obisku v naši državi kot belgijski zunanji minister. KRIZA V REPUBLIKANSKI FRONTI zaradi nesoglasij o francoskih ukrepih v Alžiru Pariz, 9. apr. (Tanjug). Pariški politični krogi danes z zaskrbljenostjo opozarjajo na »huda nesoglasja« v socialistično-radikalni vladi Guy Molleta, ki so nastala v zvezi z napori, da bi napravili konec v alžirski krizi. Del pariških časnikov danes celo trdi, da utegne Mendes-France odstopiti, če Guy Mollet ne bo začel »jasne in odločne politične akcije« za pogajanja in za pomirjenje v Alžiru. Francoska vlada je imela danes popoldne izredno sejo, na kateri je obravnavala to vprašanje. Nesoglasja v vladi niso nova, pač pa so zdaj znova udarila na dan spričo čedalje slabših vesti iz Alžira o ostrih bojih med francoskimi četami in nacionalisti. Francosko poveljstvo je objavilo, da je bilo samo v zadnjih dveh dneh v bojih v Alžiru ubitih in ranjenih okrog 300 ljudi. V zvezi s tem zahteva skupina ministrov, naj nemudoma odpuste vrsto funkcionarjev, ki jih dolže, da pod pritiskom kolonialistov one- mogočajo politiko mirne poravnave sporov. V nasprotju s to zahtevo po »odločnih političnih ukrepih« pa sodi generalni rezident v Alžiru Lscoste, ki ga podpirata radikalni obrambni minister Bourges Mau-ter degolistični minister | klici ne bi bili odločilni za pogajanja z nacionalisti, katerih zahteva po pripoznanju alžirske države po njegovem mnenju ni sprejemljiva. Ti ministri, nasprotno, opozarjajo na nevarnost »odkritega upora« več ko milijon francoskih prebivalcev Alžira, katerim pripisujejo namen, da bi v primeru, če bi »izgubili zaupanje v Francijo, vzeli obrambo Alžira v svoje roke«. Zato je treba po mnenju te skupine v vladi sedanjo smer postopnih ukrepov na vseh področjih nadaljevati, da bi se izognili nadaljnji zaostritvi med Francozi in Alžirci. Notranja nasprotja v vladi so se razširila tudi na mnoge politične stranke, in medtem ko radikalom naklonjeni dnevnik »Express« zahteva, naj Guy Mollet odstopi »zaradi neuspehov v Alžiru«, pa je predsednik radikalne stranke Herriot poudaril v svojem odprtem pismu, da je »nujno potrebna podpora generalnemu guvernerju Lacostu celo vzlic nekaterim njegovim nepopularnim ukrepom«. VREMENSKA NAPOVED za torek, 10. aprila • Sončno in topleje, rineš delno prehodno oblačno. Temperatura ponoči do , , , * — , , , —5o, na Primorskem +3°, čez d&n do Chaban Delmas, da takšni odpo-1 +15 stopinj. Elektrika in premog v zveznem družbenem planu Vzlic nadaljnjemu povečanju proizvodnje električne energije in premoga bo energetska bilanca v naši državi tudi letos še vedno napeta, četudi so bo izboljšala zlasti v Sloveniji in Zahodni Hr-vatski, ki sta to zimo najbolj trpeli zaradi pomanjkanja električne energije. V zveznem družbenem planu je predviden nadaljnji dvig industrijske proizvodnje za 10% (lani za 16%), ker nam zmogljivost elektroenergetskega sistema postavlja mejo za I dvig industrijske proizvodnje,' če nam bo uspelo racionalno izkoriščati premog in električno energijo. Lani smo zaznamovali največji povojni vzpon v proizvodnji električne energije, ki se je povečala kar za 26%, od 3,44 na 4,34 milijarde kWh. Do vidnega zboljšanja energetske situacije t‘e prišlo zlasti v Bosni in Srbiji, :jer je bila stiska prejšnje leto največja. Težave pa so bile predvsem v zahodnem sistemu. Lani je začelo v vsej državi obratovati 15 novih agregatov v hidroelektrarnah s skupno zmogljivostjo 185..600 kW (Jablanica 72.000 kW, Zvornik 42.000 kW, Vrla I in Vrla II 34.700 kW), razen tega pa 6 novih industrijskih termoelektrarn za skupaj 28.300 kW. Novi daljnovodi so povezali velike energetske vire v Bosni s Srbijo in Dalmacijo. Letos je planirano nadaljnje povečanje proizvodnje električne energije za skoraj 18% na 5,10 milijarde kWh. Obratovati bosta začeli obe veliki termoelektrarni Šoštanj s 60.000 kW in Kakanj s 64 kW, povečana pa je tudi zmogljivost trboveljske termoelektrarne za skoraj 30.000 kW. Ker bodo te moderne termoelektrarne trošile manj premoga za vsako kilovatno uro, bo pri planiranem povečanju proizvodnje termoenergije za 23% narasla potrošnja premoga le za 19%. Razen tega je upoštevati nove vire energije v hidroelektrarnah, in sicer HE Vuhred s 40.000 kW (2 agregata), HE Miljacka v Dalmaciji z 12.000 kW (tretji in četrti agregat), HE Jajce z 10.000 kW (tretji agregat) in HE Fužine - Vinodol s 4000 kW; konec leta pa bo verjetno šla v obrat tudi HE Vrutok (Mavrovo^ s prvim agregatom. Ža zahodni fetnk-troenergetski sistem bo važna zgraditev dvojnega 110.000 volt-nega daljnovoda Jajce — Banja Luka — Sisak — Zagreb, ki bo po zgraditvi konec leta omogočil prenos zimske energije iz Bosne in obratno prenos presežkov letne energije iz zahodnega sistema. Predvideno je povečanje potrošnje električne industrije v industriji na 3,36 milijarde kWh nasproti 2,83 oz.’ 2,10 milijarde ▼ prejšnjih dveh letih. Cene električne energije bodo sedaj ostale nespremenjene. Zvezni Izvršni svet pa bo predpisal enoten tarifni sistem in enotne dobavne pogoje za električno energijo, na podlagi katerih bodo republike predpisale Bvoje tarife. S temi ukrepi naj se najprej doseže uvedba enotnega tarifnega sistema sprva še z različnimi cenami, korigiranimi v smeri delnega izenačenja, kar bo potem omogočilo brez večjih pretresljajev prehod k enotnim tarifnim cenam za nekatere kategorije potrošnikov, za ostale pa verjetno prihodnje leto. Proizvodnja premoga se je lani sicer povečala od 13,66 na 15,21 milijona ton, vzlic temu pa so bile še težave v preskrbi 6 premogom. Letos je predvideno nadaljnje povečanje na 16,20 milijona ton predvsem v lignitnih rudnikih (Kreka, Velenje, Kolu-bara, Kostolac). Medtem ko se bo potrošnja v industriji povečala za 10%, bo narasla v prometu za 4% in v široki potrošnji za 6%. Izvoz bo dovoljen le v omenjenem obsegu za stare odjemalce, dobljene devize pa bodo uporabili za uvoz premoga. Tako bomo z zmanjšanjem izvoza in povečanjem uvoza premoga (brez premoga za koksanje) pridobili še 90.000 ton premoga. Predvideni so ukrepi za varčevanje s premogom, in sicer z uvedbo energetskih inšpekcij, ki bodo pooblaščene predpisovati ukrepe in roke za odstranitev pomanjkljivosti, ki terjajo večjo po- trošnjo energije. Razen tega je predvideno premiranje prihrankov premoga v industriji za osebje, zaposleno pri manipulaciji in Kurjenju, upoštevajoč Eredpisane normative. Rudniki odo morali v večji meri preiti k uporabi jeklenih stojk in k od-kopnim metodam, ki zahtevajo manj lesa. Povečanje proizvodnje za 6,5 «/o bo terjalo povečanje delovne sile za 4 °/o, s tem pa ne1 tem sestanku, ki bo trajal dva bodo še izčrpane vse možnosti I dni, bodo obravnavali tudi druga dviganja proizvodnje z večjo pro- vprašanja v zvezi z izboljšanjem duktivnostjo dela. S. | cestnega prometa. Posvetovanje o rednem avtobusnem prometu z Italijo Cilj sestanka jugoslovansko-italijanske mešane komisije za cestni promet, ki se je včeraj začel v Opatiji, je, še letos vzpostaviti redni turistični avtomobilski promet med obema deželama, ker železniški promet na tem področju ni kos potrebam. Do sestanka je prišlo na podlagi sporazuma o cestnem prometu, ki so ga lani podpisali v Rimu. Na POROČILO ZVEZNE INDUSTRIJSKE ZBORNICE Za vskladitev tarifnih postavk Velika kulturna manifestacija jugoslovanske mladine V Sarajevu so zaključili festival »Bratstvo in enotnost« V Sarajevu so v nedeljo zaključili vsejugoslovanski mladinski festival »Bratstvo in enotnost«, ki je redno vsako leto v enem izmed Klavnih jugoslovanskih mest. Na letošnjem festivalu, ki je bil združen s proslavo desetletnice mladinskega kulturno-umetniškega društva »Miljenko Cvitkovič«, so razen skupin Iz Sarajeva in okolice nastopale tudi kultur-no-umetniške skupine Iz Beograda, Zagreba, Titograda In Ljubljane. Na številnih samostojnih nastopih in skupnih festivalskih večerih so prikazali raznovrstnost in kvaliteto kultumo-umetnlške-ga udejstvovanja jugoslovanske mladine. Nastopali so folklorni, vokalni in instrumentalni ansambli, mladi solisti in gledališke skupine. Ljubljansko mladino in njeno kulturno življenje je na festivalu predstavljala 42-članska skupina nedavno ustanovljenega Kulturnega kluba ljubljanske mladine. V Sarajevu je imela skupina dva nastopa pod naslovom »Večer slovenskih ljudskih plesov in pesmi«. Občinstvo, ki je zlasti zadnji večer do zadnjega kotička napolnilo dvorano Doma Ljudske milice, je toplo pozdravilo mlade slovenske izvajalce. Aplavz pri POSVETOVANJE V ZVEZNEM ZAVODU ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE Možnosti glede enake uporabe predpisov s področja pokojninskega zavarovanja Beograd, 0. apnila (Tanjug). Način, kako bt uskladili uveljavljanje predpisov s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja, je bil glavna tema na današnjem posvetovanju predstavnikov republiških in okrajnih zavodov za socialno zavarovanje, ki ga je sklical Zvezni zavod za socialno zavarovanje. Beograd, 9. apr. (Tanjug). — Zvezna industrijska zbornica je priporočila svojim združenjem proizvajalcev, naj v šestih mesecih izdelajo osnovno strukturo delovnih mest in poslov ter strokovnih in šolskih kvalifikacij po podjetjih in naj predlože okvire, v katerih naj bi se gibali zaslužki delavcev na teh delovnih mestih. To priporočilo je Zbornica po- nje strukture delovnih mest in slala združenjem z namenom, da potrebnih strokovnih ter šolskih bi odstranili razlike v zaslužkih kvalifikacij za ta mesta omogo-na istih ali podobnih delovnih čilo, da bi ustvarili podlago za mestih v sorodnih podjetjih, ki popolnejše uveljavljenje sedanje-često znašajo 20 do 25%. < ga plačnega sistema in za odstra- nitev nekaterih pojavov, ki zavirajo povečanje delovne storilnosti. Zbornica je priporočila združenjem, naj ustanove skupine ekonomsko-tehničnih strokovnjakov, ki bodo v podjetjih v sodelovanju s sindikalnimi forumi proučile ta vprašanja. Vskladitev tarifnih postavk posameznih delovnih mest ozir. kategorij poslov v panogah in skupinah proizvajalcev je ena izmed glavnih nalog pri nadalj-. , . , . , I njem uveljavljanju našega pla- odprtem odru je nedvomen dokaz eilnega slstema — poudarjajo v uspeha tega zelo mladega kolek- zvezni industrijski zbornici. Raz- V Zvezni industrijski zbornici sodijo, da bi temeljito proučeva- Praksa je pokazala, da predpise s tega področja, ki so enotni za vso državo, neenako uporabljajo, kar gre v škodo ali socialnega zavarovanja ali zavarovancev. Razen tega so pomanjkljivosti posameznih predpisov, pa tudi nezadostna povezanost med nižjimi in višjimi organi socialnega zavarovanja često krivi, da se ne- Zvezna komisija za setev priporoča pospešitev del Zvezna komisija za spomladansko setev je priporočila včeraj vsem kmetijskim organizacijam in kmetovalcem, naj naipno vse sile, da bi izkoristili čim več traktorjev in vprežne živine, da bi tako zasejali neobdelano zemljo in njive, predvidene za spomladansko setev. Z jariim žitom, industrijskimi posevki in koruzo je treba zasejati nad 4,5 milijona ha zemlje, se pravi 2,5 milijona več, kot je bilo zasejanih lansko jesen. Sodijo, da so dani vsi pogoji, da bi spomladansko setev v naj-ibolj žitorodnih krajih pravočasno zaključili Semena za vse kme-1 tijske posevke je dovolj. Tudi mineralna gnojila so zagotovljena ,in so jih razvozili po trgovinah. I Zvezna komisija je razen tega na včerajšnjem sestanku predlagala republiškim in okrajnim komisijam, naj se bolj zavzamejo pri organizaciji spomladanskih poljskih del. Zlasti so poudarili, da Je treba zagotoviti krmo. Ne' enako uveljavlja zakon o pokojninskem zavarovanju. Mnoge pritožbe proti posameznim odlokom pričajo o nepravilnem obravnavanju posameznih pravic zavarovancev. Komisija Zveznega zavoda za socialno zavarovanje je proučevala uveljavljanje predpisov O pokojninah in invalidninah v republiških in nekaterih okrajnih zayodih za socialno zavarovanje in ugotovila zelo različno prakso v obravnavanju zahtev po pokojninah in invalidninah pri uveljavljanju zakonitih predpisov. Nekateri okrajni zavodi se često subjektivno lotevajo obravnavanja posameznih primerov o pokojninah in delajo napake zlasti v pripoznanju strokovnih kvalifikacij in delovnega staža, ki sta glavna elementa za določitev pokojnin in invalidnin. Skoraj vsak okraj in vsaka republika po svoje tolmači uveljavljanje predpisov. Razen tega nekateri zavodi pred odlokom ne zaslišijo zavarovancev, ne prouče podatkov v pritožbah, marveč jih pošljejo višjim zavodom, čeprav vedo, da jim bodo tako nepopolno zadevo vrnili. Takšen način dela zavodov samo zavlačuje postopek in odloke izdajajo z veliko zamudo. Zato so sklicali to posvetovanje, da bi na njem proučili možnosti glede enake uporabe enotnih predpisov s področja pokojninskega zavarovanja, kajti njihova neenaka uporaba in napačna presoja pravic zavarovancev škoduje zavarovancem in družbenim skladom, Izvoz proizvodov strojegradnje in kovinske industrije Januarja in februarja sp jugoslovanska podjetja kovinske industrije in strojegradnje prodala na tujih trgih za več ko 150 milijonov din svojih proizvodov. Ker pa so nedavno poslali v Cile razno blago v vrednosti 600.000 dolarjev, pri čemer je šlo v glavnem za proizvode teh dveh industrijskih panog, lahko rečemo, da je izvoz kovinske industrije in strojegradnje v prvem tromesečju letošnjega leta dosegel zadovoljivo raven. Izvoz teh industrijskih panog je znašal lani več ko poldrugo milijardo din. katere kmetijske organizacije so prosile pomoč tudi Jugoslovansko [ v katere daje skupnost vsako leto ljudsko armado, da bi zagotovile znatna sredstva, pravočasni zaključek poljskih del. I Posvetovanje se nadaljuje. Trg kmetijskih pridelkov je zadnje dni dobro založen Beograd, 9. aprila. (Tanjug), nastale samo na nekaterih trgih). Go-Sodeč po podatkih lz kakih 30 večjih vedlna Je po 17» din v Kragujevcu, v mest ln industrijskih sredllč Je bil Varaždinu pa po 260 din. Razmeroma trg kmetijskih pridelkov v zadnjih nizka cena v Kragujevcu Je posledica desetih dneh dobro založen, cene pa velike ponudbe živine, ker kmetje se v primerjavi s cenami v marcu nimajo krme. tiva. Med svojim bivanjem v Sarajevu so si člani kulturno-umet-niške skupine ogledali mnoge zgodovinske znamenitosti bosenske prestolnice, obiskali pred nekaj leti zgrajen kombinat vezanih plošč v Balžuju, nekaj novih naselij v okolici mesta in izvir reke Bosne. Skupina je opravila približno 1200 km dolgo pot s SAP-Ovim avtobusom. Podjetje »SAP-Turist biro« sta kot svoj prispevek k svečani proslavi 10-letnice mladinskih delovnih brigad omogočila skoraj brezplačen prevoz. Na ta način so si člani skupine iz Ljubljane že med potjo ogledali mnoge zgodovinske kraje in zanimivosti v Hrvatski in Bosni, med drugim Plitvička jezera, Bihač (poslopje, kjer je bilo drugo zasedanje AVNOJ) in Jajce, na poti nazaj pa so ves čas spremljali kraje in objekte, kjer Je bilo v minulih desetih letih središče velikih delovnih akcij. -Ig Pogajanja o naših dobavah Grčiji Beograd, 9. apr. (Tanjug). — Te like, do katerih je prišlo pri zaslužkih, so mimo drugega posledica različnih meril pri kategorizaciji delovnih mest 1953 In 1954, ko so bili sprejeti tarifni pravilniki. Pomanjkanje širšega orienta- cijskega merila je bilo prav tako eden izmed glavnih vzrokov takšnega stanja. Zato domnevajo, da bo ta akcija industrijskih združenj zapolnila to praznino. Podelitev nagrad na natečaju »Stanovanje za naše razmere« Organizacijski odbor razstave »Stanovanje za naše razmere«, ki bo hkrati s posvetovanjem o sta* novanjski izgradnji v naši državi od 26. maja do 10. junija v Ljubljani, je podelil nagrade udeležencem natečaja za izdelavo osnutkov racionalnega pohištva, dalje vrstnih hiš in sanitarnega stanovanjskega vozla. Prvo lo drugo nagrado po 100.000 din so podelili inženirju Niku Kralju* tretjo pa projektantskemu biroju Tovarne pohištva v Novi Gorici* Pri natečaju za vrstne hiše so prvo nagrado 120.000 din prejel* arhitekti Lajovic, Mušič, Pibernik in Sever, drugo 100.000 din pa skupina inženirjev iz projektantskega podjetja v Kranju ter Zavoda za raziskovanje materialov in konstrukcij LR SlovenU®-Prve in druge nagrade za izdelavo načrta sanitarnega stanovanjskega vozla niso podelili. Več stika z volivci Anketa republiških ljudskih poslancev o družbenem upravljanju v goriškem okraju Od četrtka do sobote se je v goriškem okraju mudila anketna komisija Odbora za izgradnjo in organizacijo oblasti in uprave Ljudske skupščine LRS, ki proučuje problematiko družbenega upravljanja in samoupravljanja. V skupini, ki jo vodi tov. Vlado Krivic, je 7 ljudskih poslancev. V goriškem okraju Je komisija v treh skupinah obiskala občinske ljudske odbore Nova Gorica, Idrija, Šempeter in Tolmin, idrijski rudnik živega srebra, tovarno pohištva v Novi Gorici, LIP v Ajdovščini ln več drugih podjetij, dalje Okrajno zadružno zvezo, vse okrajne zbornice in dni se mudi v Jugoslaviji delega- strokovna združenja, nekaj uprav cija grškega Komiteja za državne njh odborov zdravstvenih usta- nabave. Vodi jo predsednik komiteja Aleksakis. Delegacija se zanima za naše vžigalice, cigaretni papir, kalcijev karbid in razne kemikalije. O tem blagu je imela več poslovnih razgovorov z zastopniki zainteresiranih Jugoslovanskih podjetij. nov, šolskih svetov in drugih samoupravnih organov. Ob zaključku dela so imeli člani komisije sestanek s predsednikom OLO, predsedniki in načelniki posameznih Svetov in Sefi drugih temeljnih organov Okrajnega ljudskega odbora. Na sestanku so temeljito analizirali razne uspehe in pomanjkljivosti družbenega upravljanja v gori' škem okraju. Ugotovili so, da Je v samoupravnih organih premalo žensk in delavcev, dalje, da bi morali ti organi večkrat poročati volivcem o svojem delu ter da jih Je treba kadrovsko okrepiti-Delo OLO se je od upostavitve komunalnega sistema precej zboljšalo in sodeluje v razpravi o raznih vprašanjih na vsake® zasedanju okrog 20 odstotkov odbornikov. Premajhna pa Je sistematičnost in načrtnost y delu teh organov, kar je deloma tudi po* sledica pomanjkanja strokovnih uslužbencev, ki bi Izvrševali skle* pe samoupravnih organov. Tovariš Vlado Krivic je menil« da beleži družbeno upravljanje zlasti lepe uspehe v Idrijski obči' ni, kjer je tudi najboljša povezava med rudnikom in drugimi gospodarskimi organizacijami i° organi Občinskega ljudskega odbora M. D. i SEMINAR ZA POGLOBITEV DELA V ORGANIZACIJAH PODMLADKA RK Z zdravstveno vzgojo začnimo že pri otrokih Ljubljana, 9. aprila — Izvršni svet Glavnega odbora RK Slovenije je v sodelovanju s komisijo za delo podmladka RK sklical danes enodnevni seminar, ki so se ga udeležili predstavniki okrajnih komisij za podmladek RK ter zastopniki družbenih organizacij, kot so Društvo prijateljev mladine, mladinska organizacija, predstavniki Sveta za prosveto in ostali, ki se ukvarjajo z delom z mladino. Podpredsednica Glavnega odbora RK Mira Svetinova je v uvodu obrazložila namen tega seminarja. Predvsem je potrebno učvrstiti organizacije podmladka RK, saj so se doslej marsikje omejevale zgolj na občasne akcije, niso se pa stalno poglabljale v delo z mladino, ki je vključena v organizacijo Rdečega križa. Praktične izkušnje bo pokazale, da prt K •/• mladine ilabo telesno držo, Je naša mladina na podeželju pa tudi v industrijskih središčih in mestih deleina le površne zdravstvene vzgoje. Po šolski reformi bo deloma tudi to vključeno v reden šolski pouk, do tedaj ln tudi še kasneje pa naj bi kar je predvsem posledica rahitisa v najnežnejšl mladosti, izredno slabo zobovje, kar gre na račun nepravilne prehrane itd. Dr. Deklevova je poudarila, da bi bila velika pomoč pri zdrav- niso bistveno spremenile. Večje razlike so nastale samo v cenah čebule, kislega zelja ln nekaterih drugih živil, ki jih je bilo na trgu manj, ker se sezona zanje že bliža koncu. Ponudba žita Je na Večini trgov v glavnem zadovoljiva. V nekaterih slovenskih ln črnogorskih mestih ter krajih, ki so jih prizadele lanske vremenske nezgode, pa žita na trgu sploh ni. Cene pšenice se gibljejo od 33 din za kilogram v Subotici In 60 ' ta organizacija, kt vključuje mladi»“ od sedmega do štirinajstega leta, P", moč odraslih, zlasti prosvetnih dela'' cev pa tudi zdravstvenih kadrov, »j. misije za podmladek pri okrajnih občinskih odborih RK naj bi tudi te»°. sodelovale z ostalimi komisijami PL odborih RK, kot na, primer s komi**J, za borbo proti alkoholizmu, proti berkulozi, zdravstveno prosvetno K misijo itd. Današnji seminar bo verjetno taH slkje poživil delo v organizacijah p®“. mladka RK ter tako prispeval k Pr. globltvl preventivnega zdravstven** dela po okrajih. M. N' Francoski novinarji v Zagrebu Skupina francoskih novinar-driavl, vtem ko »naša najvUJa — 420, jev je obiskala včeraj dopoldne dinarjev v Bltolju ln Nikšlču. Manjše Zaffrebu tovarno KVvn- spremembe so nastale v cenah krom- * ^agreou tovarno »ttade K.on- pirja in fižola, vtem ko se je čebula čar«, kjer se je razgovarjala s na desetih trgih podražila od s do predstavniki podjetja in si ogle- 20 din kilogram. Na več trgih ni bilo - , obrate Clan l7vršneea sveta kislega zelja, ki ga prodajajo drugod 5r*a 00raxe. L.ian izvršnega sveta po 20 do so din. Tudi cene suhih šiiv Sabora dr. Miloš Zanko je fran- ln jabolk so ostale v začetku aprila stabilne. Skoraj v vseh mestih se je nadaljevala težnja po pocenitvi Jajc od S coskim novinarjem priredil ko- medtem ko na sadje in sočivje silo, popoldne pa je francoski odpade 213 kalorij. Največ moke _ _____ . .________ ____ konzul v Zagrebu g. Henry Boli porabijo v Bosni in Hercegovini i do 5 din, v glavnem zaradi sezonske priredil zanje sprejem. Francoski — 2222 kalorij, najmanj pa v Slo- rdn,n? v-SXa, Mariboru fn'Sar«, novinarji so sinoči nadaljevali veniji - 137i kalorij. Pač pa v pa po 18 din. 1 pot v Beograd. 1 Sloveniji porabijo največ slad- NEKAJ PREDHODNIH PODATKOV o potrošnji hrane na vasi Povprečna dnevna k^krična vrednost hrane na ene#1 člana kmečkega gospodarstva je znašala v 1954/55. le*11 2611 kalorij Beograd, 9. aprila (Tanjug). — Zvezni zavod za statistiko in evidenco je objavil predhodne podatke o potrošnji nrane na vasi, ki so jo izbrali na podlagi ankete o kmečkih gospodarstvih. Povprečna dnevna kalorična vrednost hrane na enega člana kmečkega gospodarstva, obračunana po lestvicah organizacije za kmetijstvo in prehrano (FAO), je znašala v 1954/35. letu 2611 kalorij v primerjavi z 2849 kalorijami v 1953/54. Kalorična vrednost dnevne prehrane po ljudskih republikah se giblje takole: Bosna in Hercegovina 2862, Slovenija 2654, Hrvatska 2621, Srbija 2612, Makedonija 2564 in Črna gora 2354 kalorij. V sestavi prehrane je na prvem mestu moka s 1839 kalorijami. korja — 104 kalorije dnevno *. enega člana, medtem ko najrnap.j sladkorja porabijo v MakedoD'1 in Crni gori — 39 k&lorij. Prec®^ nja neizenačenost med republik?/ mi je tudi pri potrošnji nekater* drugih živil. Tako znaša na P*, mer v Crni gori vrednost zaV* tega mleka 121 kalorij, v Slo* niji 266, v Makedoniji pa 22 lori j. V Sloveniji porabijo sto moke znatno več kromPirJ — 228 kalorij dnevno, v prime .j javi s 23 kalorijami v Makedoou in 50 kalorijami v Srbiji. Opaziti je, da letna potrosoj moke nazaduje. Leta 1953/5* > en član kmečkega gospodarst porabil 220 kg^ moke, 1954/55 P 191 k£. Od 1953 do 1955 se je P" trošnjn sočivja povečala od v 85 kg. Sicer pa letno na vaS'2£l Jugoslaviji porabijo na en~Te. prebivalca 12 kg sadja, 14 kg sa in rib. 8 kg masti, 2,3 kg °[J< 6 kg mlečnih izdelkov, 5 kg sla 5 korja, 53 jajc, 12 litrov v'n.aj.a, litrov žganja in 71 litrov mle Senca na obisku Bulganina in Hruščeva v Veliki Britaniji Moskva, 9. apr. Sinoči je bilo tu uradno objavljeno, da bosta Bulganin in Hruščev prispela v London 18. t. m. in se mudila v Veliki Britaniji do 28. aprila. V uradni objavi očitajo angleški vladi, da niso na programu obiski v nekaterih podjetjih *n tudi ne obiska v Walesu in na Škotskem, čeprav je britanska vlada privolila, da bodo bivanje podaljšali za dva dni. Te okoliščine tolmačijo v objavi kot dejstvo, da nekateri britanski krogi ne žele dopustiti neposred-nejših stikov sovjetskih voditeljev z britanskim ljudstvom. Agenciji TASS sta Bulganin in Hruščev izjavila, da popolnoma razumeta želje britanskih državljanov, ki bi se hoteli srečati z njima. Sovjetski krogi, je dalje poudarjeno v objavi, pripisujejo velik pomen bližnjim razgovorom s člani britanske vlade in javnimi delavci Velike Britanije. Hkrati bi se želeli srečati s preprostimi ljudmi, z delavci v podjetjih in ustanovah. Sovjetski voditelji smatrajo takšna srečanja za enega izmed pomembnih elementov krepitve prijateljskih odnosov med narodi. T. P. London, 9. apr. (Tanjug). Pred prihodom Bulganina in Hrušče-va na desetdnevni uradni obisk * Veliki Britaniji so prišli na dan nekateri nesporazumi, ki se zrcalijo v sinočnjih kritikah sovjetskih voditeljev, da je britanska vlada omejila program njunega obiska in jima tako onemogočila širše stike z britanskim ljudstvom. . Predstavnik Foreign Officea je danes te trditve demantiral. Dejal je, da je bilo vabilo na °bisk sporočeno Sovjetom lani na prvi ženevski konferenci, potem pa poudaril: »Septembra je britanska vlada poslala v Moskvo prvi osnutek programa, ki so ga sovjetske oblasti sprejele. Zatem je prišlo do druge ženevske konference, na kateri so prišle do izraza bistvene razlike v glediščih in so mnoga vprašanja ostala odprta. Zato je bilo 18. februarja predloženo in dva. dni kasneje v Moskvi sprejeto, da bo v programu določeno več časa za temeljite razgovore med predstavniki obeh vlad. Rusi so pozdravili potrebo, da bi razpravam posvetili več časa. Zato je bil predložen osnutek novega programa, da bi tako zagotovili maksimum možnega čft-sa za obisk in za sestanke s čim širšimi plastmi britanskega ljudstva, hkrati pa upoštevali čas, potreben za politične razgovore. Tako so v načrtu obiski na razstavi britanske industrije v Birminghamu. v atomskih središčih v Cordcl Hallu in Harvellu, kar bo omogočilo sovjetskim gostom, da si ogledajo angleško industrijo in njene proizvode. Samo glede ene točke v programu, ki smo ga predlagali, se še nismo sporazumeli, kar bodo sovjetski predstavniki kasneje odločili, ali bodo namreč imeli poseben se stanek z novinarji ali ne. Na koncu je predstavnik zunanjega ministrstva poudaril, da so neutemeljene izjave, češ da hoče britanska vlada preprečiti širše stike med sovjetskimi gosti in britanskim ljudstvom. Med njihovim potovanjem po deželi bodo imeli dovolj možnosti videti ljudi in njihov načiji življenja. Potem je še izjavil, da Kongres KP za tržaško ozemlje Trst, 9. aprila. Sinoči se je po treh dneh dela zaključil 5. kongres KP za Tržaško ozemlje. Iz zaključnega poročila, ki ga je objavil tiskovni urad KP, je razvidno, da so delegati soglasno odobrili Vidalijevo kongresno poročilo, politično in organizacijsko resolucijo ter načelni program KP, s katerim bo KP nastopila na bližnjih pokrajinskih volitvah. Politična resolucija opozarja na pomen in utemeljenost sklepov 20. kongresa KPSZ, obvezuje tržaške komuniste, da povečajo borbo za mir in mirno koeksistenco ter ugotavlja, da predstavlja obnovitev odnosov med SZ in državami ljudskih demokracij ter Jugoslavijo pozitiven prispevek za mednarodno sodelovanje. 'Resolucija tudi ugotavlja, da je Tržaško ozemlje zainteresirano na razvoju vedno boljših odnosov med Italijo in Jugoslavijo. Pred zaključkom kongresa so delegati izvolili nov CK. Njegovih članov pa poročilo podrobno ne navaja. Prvi stvarni ukrepi na osnovi zaključkov plenumov CK KPB Izpustili so iz zaporov Petka Kunina, Ivana Stefanova, Ivana Maslarova, Kočo Midova in še vrsto drugih (Od našega posebnega dopisnika) Sofija, 9. aprila. Komunike CK KPB, ki je zasedal celih pet dni in razpravljal o izkustvih bolgarske partije v luči sklepov 20. kongresa KPSZ, je vse te dni glavna tema razgovorov v Sofiji in po vsej deželi. Z zanimanjem in ne brez vznemirjenja in presenečenja komentirajo povsod obširno poročilo natisnjeno v vseh časnikih na uvodnih mestih. Kot na pozitivno dejstvo opozarjajo na prvo bolgarsko uradno obsodbo Stalinovega kulta osebnosti. Zanimivo je, da bolgarska javnost še ni bila obveščena o vsebini referata Hruščeva na tajni seji 20. kongresa KPSZ in tudi partijskega aktiva še niso seznanili s tem referatom. Posebno zanimiva sta obsodba ustvairjanja kulta osebnosti Velka Cervenkova in tisti del komunikeja, v katerem je poudarjeno, da je ustvarjanje tega kulta škodljivo vplivalo na organizacijsko ideološko in gospodarsko delo bolgarske partije in države. Komunisti, s katerimi sem se danes razgovarjal v Sofiji, so izrazili prepričanje, da bodo ukrepi, ki jih je plenum pripravil, a ki jih še niso objavili, prispevali k likvidaciji kulta osebnosti v deželi in tudi vse škodljive metode v delu in vodstvu. S posebno pozornostjo komentirajo tisti del poročila, ki pravi, da je CK naročil Politbiroju, naj v duhu sklepov 20. kongresa KPSZ pr o- Druga serija pripravljalnih razgovorov za ustanovitev mednarodne agencije za mirnodobno uporabo jedrske energije New York, 9. apr. (Tanjug). Odbor delegatov 12 dežel — ZDA, ZSSR, Velike Britanije, Francije, Kanade, Indije, Brazilije, Češkoslovaške, Južnoafriške unije, Bel- objavili, da so se delegati dva-najstorice v načelu dogovorili o ustanovitvi te agencije. Sedanji drugi seriji, ki bo bržčas krajša od prve, pa naj bi formulirali do- gije, Avstralije in Portugalske, končni osnutek statuta agencije, bo jutri v Washingtonu nadalje- ki bi prišel potem v razpravo na val razgovore o ustanovitvi med- 1 sestanku vseh v OZN in specia- narodne komisije za mirnodobno uporabo jedrske energije. Na podlagi resolucije 10. zasedanja Generalne skupščine OZN je bila je sovjetska vlada pred nekaj! prva serija teh razgovorov od dnevi sprejela poslednji osnutek j konca februarja do sredine mar- agencijah sodelujočih rice. Konferenca naj bi bila jeseni, vsekakor pa pred 11. zasedanjem Generalne skupščine, in sicer bržčas v New Yorku. Ameriški delegat na razgovorih v Washingtonu, veleposlanik Woods- uči in postopoma predloži konkretne ukrepe za zboljšanje dela na glavnih področjih bolgarskega družbenega in državnega življenja. Poseben pomen pripisujejo tudi sklepu CK, da bodo ukrenili vse potrebno za okrepitev socialistične zakonitosti v deželi in da bodo najstrožje kaznovali sleherno kršitev zakonitosti. Pravijo, da je plenum ustanovil tudi komisijo, ki bo preiskala zakonitost dela organov za notranje zadeve; v zvezi s tem menijo, da bi morda utegnilo priti do rehabilitacije posameznih političnih kaznjencev. Čeprav tu še niso ničesar posebej objavili, je znano, da so pred nekaj dnevi po šestih letih izpustili iz zaporov nekdanjega člana Politbiroja in ministra za industrijo Petka Kunina, ki je bil v začetku leta 1950 obsojen na 20 let ječe. Pred Kunimom so Izpustili bivše voditelje, obsojene konec leta 1949 na znanem procesu proti Trajču Kostovu. Med njimi so bivši finančni minister Ivan Stefanov, nekdanji administrativni sekretar Politbiroja Nikola Pavlovič, ki sta bila oba obsojena na dosmrtno ječo, in bivši guverner Narodne banke Conju Cančev, obsojen na 15 let ječe. Izmed Izpuščenimi političnimi kaznjenci je omeniti tudi T. . , j •______ -i___mi kaznjenci :e omeniti tudi prejšnjega člana CK Ivana Ma- progran?-- I ca. Po teh razgovorih so v OZN OB OBISKU BELGIJSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA Sodelovanje Jugoslavije in Belgije na mednarodnem področju in v neposrednih medsebojnih stikih (Nadaljevanje s I. strani) etapa na novi poti In vsekakor je v trenutku, ka-°r je sedanji, treba znova razmisliti o tistem, kar smo napravili v minulosti, poskusiti se je treba Prilagoditi sedanjim okoliščinam. Tega pa ni moč napraviti, kakor ste zelo globokoumno rekli, v kratkem času, v nekaj dneh, v nekaj tednih in morda tudi ne v .n®kaj letih. Biti moramo potrpežljivi, in ker nas ne silijo posebno Važni dogodki, moramo na tej P°ti, ki smo jo menda ubrali, sprejeti idejo, da bomo hodili po eta-Pah, skozi obdobja uspehov, mor-?a Pa tudi skozi obdobja umikov n neuspehov. Ce pa hočemo do-®eci na tej novi poti, na katero so "as, kakor vse kaže, napotili do-fl^dki, uspeh, je po mojem mne- Sesttmek posvetovalne skupščine Evropskega sveta p Strasbourg, 9. apr. (AFP). — V^svetovalna skupščina Evrop-K*eSa sveta bo imela v Strasbourgu od 18. do 21. aprila prvi sei svoiega osmega rednega za-j* ,ania- Na tem zasedanju bo .phjanski zunanji minister Mar-*o poročal o delu odbora mi-fustrov, zatem pa bodo razprav-jaii o skupni politiki članic Ev-opskega sveta nasproti Vzhodu ® 0 razvoju političnega položaja ^ oktobra 1955 dalje. O tem /Prašanju bo poročal bivši ita-’Janški minister Benvenuti. Go-°ra bo tudi o problemu evrop-J?eSa sodelovanja na področju l°naske energije. n ju prvi pogoj, absolutno potrebni pogoj, velik napor odkritosrčnosti, velik napor dobre volje in torej tudi velik napor medsebojnega razumevanja. Tisto, kar je bilo v minulih letih najtežavnejše, kar nas je približalo najnevarnejšim dogodkom, je bilo to, da smo se po neki čudni zablodi mi vsi, eni in drugi, bolj ali manj izolirali, da se nismo dobro poznali, da se nismo razumeli. Vsi pa vemo, da v takšnem vzdušju kaj lahko nastanejo dvoumnosti in nesporazumi. Menim torej, da je prvo, kar moramo zdaj storiti, prva etapa, ki jo moramo prehoditi, da znova ustvarimo, in sicer zelo na široko — s prizadevanjem, da zbrišemo in odstranimo vse pregraje — vse stike, ki bi jih najprej imenoval) človeške stike. Ce govorimo eni z drugimi, če pojasnjujemo naša gledišča, pa naj bodo naše skrbi, naše reagiranje kakršnokoli, pa naj bodo kakršnekoli naše prognoze o sedanjosti in prihodnosti, če govorimo povsem odkrito, tedaj lahko po mojem mnenju pripomoremo k ureditvi še neurejenih problemov. Gospodarsko in kulturno sodelovanje obeh dežel Med nami, kakor sem rekel, včeraj ob prihodu na letališču, razgovori ne morejo biti težavni, ker smo v srečnem položaju, da nimamo problemov. Med našo in vašo deželo ni problemov, lahko pa bi v določeni meri in s primemo skromnostjo nudili nekaj dobrih zgledov. Predvsem želim, da bi se naši gospodarski stiki čedalje bolj razvijali in da bi lahko Na kongresu italijanskih nartizanov Je predstavnik goriških partizanov terjal opustitev fašistične gonje proti odporniškemu gibanju o kongres je v imenu ZB aY'ie pozdravil Ivan sp 9. aprila. Včeraj je bil v ^'■anu končan IV. kongres Zdru-j" ^ja italijanskih partizanov, na aterem so se zbrali delegati iz za itaIije *er predstavniki parti-.anskih združenj in organizacij nekaterih drugih držav. Jugo-Maček, ki Je skupno z Dragim Milenko-Cem udeležil kongresa. Na kongresu so obravnavali r«e na vprašanja, ki so o njih , zpravliali že na pokrajinskih grešili Združenja, pri čemer Žer Pos®bno prišli do izraza ia l en°tnosti vseh sil itali-takega odporniškega gibanja pjf zahteva, da dobi odporniško ®anje v Italiji tisto mesto, ki Cjj glede na zgodovinsko funk-VSp. v času osvobodilne vojne po I Pravici pripada. •’ diskusiji je govoril tudi prek teh stikov izpričali, da jih presojamo brez egoizma, s tistim prepričanjem, ki mora biti globoko v naših srcih, da je v bistvu blaginja vsakega posameznika potrebna za blaginjo vseh in da se nihče več ne more izolirati na svetu, na katerem imamo bogate dežele in dežele blaginje ter druge dežele, ki se bore z gospodarskimi in socialnimi težavami.« Potem ko je nadalje poudaril potrebo po razširitvi stikov na kulturnem, umetniškem in znanstvenem področju ter izrazil upanje, da bo moč v kratkem skleniti kulturni sporazum med obema deželama in tako urediti izmenjavo, ki se je že začela in ki je bila plodna, je g. Spaak nadaljeval: »Enako pa menim, da so lahko tudi naši politični razgovori koristni. Prepričan sem, da lahko tisti, ki so po obsegu skromnejši In že vnaprej določeni, da imajo skromnejšo vlogo, vendarle imajo svojo vlogo in svoj vpliv, kajti spričo tega, da imajo manj neposrednih koristi, imajo včasih več svobode duha in več objektivnosti. Zato sem prepričan, da dežele, ki niso največje, s svojo dobro voljo, svojim razumevanjem, s svojo željo, da bi bile most in zveza med socialističnimi deželami, včasi tudi mnogo pripomorejo k stvari miru. O značaju beograjskih razgovorov Sicer pa ste sami zelo dobro rekli in jaz bom za vami to ponovil, da naj bodo metode, ki jih uporabljamo, in naša pota, ki jih ubiramo, v določenem trenutku eni in drugi kakršnikoli, nekaj je, kar lahko po mojem mnenju in s polnim prepričanjem absolutno trdimo, namreč, da je bistveni cilj naše politike isti, in da tisto, kar želimo doseči, ni samo mir med našima dvema deželama — saj ta mir ni ogrožen, to ne pride v poštev — marveč da prispevamo k miru na svetu, ker niti vaša dežela niti moja domovina' nikoli nista imeli nobene koristi od nobene vojne, v katero sta bili pahnjeni. liziranih dežel. Običajno dobro obveščeni krogi zatrjujejo, da bo v okviru no vih razgovorov nejše vprašanje, terem načelu naj bi volili upravni odbor agencije. Za zdaj je bil sprožen predlog, naj bi bilo v tem odboru zastopanih kakih 16 dežel, ki bi jih volili po štirih temeljnih načelih: 1. tiste dežele, ki so v razvoju jedrske energije najbolj napredovale, 2. dežele, ki imajo surovine za to energijo, 3. dežele, ki so najbolj napredovale v znanstvenem proučevanju jedrske energije, in 4. tiste dežele, ki na področju atomske energije še niso mogle nič pomembnega doseči. Na 10. zasedanju je prišlo do izraza mnenje večine dežel, naj bi upravni odbor volili po zemljepisni razdelitvi, zastopanih pa naj bi bilo v njem čim več dežel. Agencija za mirnodobno uporabo jedrske energije bi imela dve osnovni obliki dela: 1. bi razpolagala z gradivom za jedrsko energijo, ki bi ga dajalS v skupni sklad včlanjene dežele in ga po potrebi dobivale iz tega sklada, in 2. bi prek te agencije organizirali in nudili znanstveno pomoč. Po mnenju mnogih delegacij. naj bi bila agencija prvi korak na poti k organiziranju mednarodnega sodelovanja na tem področju.* Med drugo serijo washington- da se bo konference udeležilo »najmanj 94 dežel«. Drugi ukrep bi bil ta, da bi na 11. zasedanju Generalne skup-— — ščine določili zveze te agencije z bržčas najvaž- j OZN. Na 10. zasedanju so naro-kako in po ka- Cilj generalnemu sekretarju Ham-marskjoldu, naj pripravi predloge za povezovanje agencije z OZN in jih predloži odboru dvanajstih. Hammarskjold je baje to že opravil in je predlagal, naj bi bila zveza agencije z OZN nekoliko čvrstejša od zvez s specializiranimi agencijami. Vtem ko slarova in Kočo Midova. Nedavno so izpustili tudi nekdanjega funkcionarja državne varnosti Stefana Bogdeva in Nikolaja Zagorskega, ki sta aktivno sodelovala pri pripravljanju raznih procesov, a sta bila zatem sama obsojena na več let ječe. V razgovoru z nekaterimi bolgarskimi pisatelji in umetniki sem zvedel, da se CK na plenumu ni strinjal z znanim govorom Vika Cervenkova, ki ga je imel pred nekaj meseci na sestanku pisate- so specializirane agencije dolžne ljev komunistov. Tedaj je Cer-pošiljati poročila samo tajništvu venkov ostro napadel pisatelje, ECOSOC, bi bila ta agencija ki so očitali CK, da birokratično dolžna pošiljati poročila General- vodi Zvezo pisateljev in navedli ni skupščini, v nujnih primerih objektivne razloge, ki ovirajo varnosti pa Varnostnemu svetu svobodno umetniško ustvarjanje ter drugim organom Generalne ter pisatelje silijo v olepševanje skupščine. stvarnosti. Nedavni kritični govo- Ustanovitev mednarodne agen- ri na občnih zborih pisateljev in cije za mirnodobno uporabo je- skladateljev, ki sta bila v marcu, drske energije je predlagal leta 1953 predsednik ZDA Eisenhower. Pozneje so o tem vprašanju večkrat razpravljali, na zadnjem zasedanju Generalne skupščine pa je prišlo na dnevni red kot posebna točka. Politični odbor je dokaj dolgo proučeval to vprašanje, naposled pa je sklenil zaupati delo za ustanovitev agencije delegatom 12 dežel, ki zdaj zasedajo v Washingtonu. V debati so poudarili potrebo, naj bi bila agencija kar najtesneje povezana z OZN in dostopna vsem deželam ne glede na to, ali so članice OZN oziroma specializi- 1VA.CU UiUgU aci waaiiui6W“ i utuuma skih razgovorov in končno usta- ranih agencij ali ne. Na tem so novitvijo agencije bo treba ukre niti še dve stvari. Prva bi bila, da bi sklicali veliko konferenco vseh zainteresiranih dežel, na kateri bi proučili osnutek statuta agencije, s katerim se ukvarja zdaj odbor delegatov dvanajsto- zlasti vztrajali zaradi LR Kitai-ske, ki nima nobenih zvez z OZN. Večina delegacij meni, da lahko to, da tako ogromna in širna dežela s četrtino vseh prebivalcev sveta ne sodeluje v agenciji, samo hudo škoduje sami agenciji. kakor tudi na lanskem plenumu slikarjev, kažejo, da nove, svobodnejše struje med bolgarskimi umetniki niso slučajen pojav in da se vztrajno bore za svobodnejši umetniški izraz. Al. Petkovič Nadaljnji obmejni incidenti Jeruzalem, 9. aprila (Reuter, AFP). Egiptski komandosi so davi štirikrat napadli izraelske obmejne vasi ter ubili enega Izraelca, 6 pa ranili. V spopadu z izraelskimi patruljami je bilo ubitih 8 Egipčanov, dva pa sta ranjena. Eden je bil ujet. Vodja komisije OZN za nadzorstvo nad premirjem v Palestini general Burns je zahteval od vlade v Kairu, naj komandosi opustijo akcije. nadaljnje SE O RESOLUCIJI ARABSKE LIGE Odgovor kairske vlade na intrige iraške vlade proti Egiptu (OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA) predstavnik slovenskih partizanov v goriški pokrajini Vlaaimir Dornik, ki je med drugim ostro ob- Mi pa zelo dobro vemo, da bi se sodil inscenacijo procesov proti pripadnikom odporniškega giba- j nja, ki so krivi le tega, da so se z orožjem v roki uprli nacističnim okupatorjem in njihovim hlapcem. Pri tem je poudaril, da se prav sedaj pripravlja tak proces proti pripadnikom Briško-beneškega odreda, ki prav tako spada v okvir gonje, ki jo vodijo ostanki fašističnih sil proti onim, ki so fašizem strli. Dornik je še poudaril nujnost enotnega nastopa vseh antifašističnih sil ter zahteval, da se protipaTtizanskim procesom enkrat za vselej napravi konec. Zborovalci so izvolili nov izvršni odbor Združenja italijan-1 skih partizanov, kateremu bo tu- vse nesreče, kar smo jih preživeli v minulosti, sila povečale, če bi bili znova pahnjeni v kak velik svetovni spopad. O vsem tem, upam in sem prepričan, bomo lahko govorili v teh tednih, kolikor bom ostal tu med vami najprej kot minister, potam pa lahko rečem, da pripisujem enako važen pomen razgovorom, ki jih bomo imeli v drugem svojstvu. Prepričan sem, da bomo odkritosrčno pojasnili svoja gledišča, da se' bomo medsebojno obvestili in omogočili, da bomo na svojih položajih uveljavljali politiko, ki teži za mirom z več zanesljivosti in z več varnosti.« Na koncu je g. Spaak znova izrazil veselje, da se spet mudi v di v todoče predsedoval poslanec Jugoslaviji, in upanje, da bodo Arrigo Boldrini. I razgovori v Beogradu plodni. Kairo, aprila. Ob enajstletnici svoje ustanovitve je sprejela Arabska liga resolucijo, s katero nudi podporo Arabcem Severne Afrike, zlasti Arabcem v Alžiru. Ta resolucija Arabske lige je sprožila resno nezadovoljstvo v Franciji. Ker sta med deželami, ki sta jo sprejeli, tudi Libanon in Sirija, je dvomljiv tudi obisk francoskega zunanjega ministra Christiana Pi-neauja v teh deželah. Ob tej priložnosti je objavil pariški »Monde« uvodnik z naslovom »Provokacija Arabske lige«, v katerem je med drugim dejal: »Arabska liga se je večkrat postavila proti naši deželi, toda zdaj je prvikrat tako odkrito in v celoti stopila na stran upornikov v Severni Afriki.« Francosko vlado je ta resolucija Arabske lige presenetila tembolj, ker so jo sprejeli po nedavnem Pineaujevem obisku v Kairu. Mislili so, da je ta obisk kaj pripomogel k boljšemu egiptskemu razumevanju francoskih koristi v Severni Afriki, zlasti v Alžirn. Naser je zagotovil francoskemu zunanjemu ministru, da Egipt od junija 1955 ne nudi Alžircem nobene vojaške pomoči, da se tudi v prihodnje ne bo moglo zgoditi nič takšnega, in da se alžirski komandosi ne bodo več vežbali v egiptskih vojaških taboriščih. Ra- zumljivo je, da brez t soglasja Arabska liga ne bi mogla sprejeti omenjene resolucije, s katero nudi alžirskemu gibanju vso moralno podporo. V odgovor na francoske proteste je egiptsko vladno glasilo Al Gumnurija« pisalo: »Pomoč, ki jo nudi Arabska liga alžirskim nacionalistom, pomeni trdno vero Arabcev od Atlantskega do Perzijskega zaliva v pravice Alžir-cev kakor tudi v neomajno voljo, da bodo za svobodo Alžira žrtvovali prav toliko, morda pa še več, kolikor so pripravljeni storiti sami Alžirci.« To stališče »Al Gumhurije« kaže na važno spremembo egipt-skega gledišča glede podpiranja Alžircev, v najslabšem primeru pa neutemeljenost optimizma uradnih izjav in komentarjev, ki so sledili enodnevnemu Pineau-jevemu obisku v Egiptu. .V marčni resoluciji Arabske lige se zrcali skrita kriza, ki jo preživljata zadnja leta arabski svet in njegova organizacija. V boju za vodstvo arabskega sveta je skušal Bagdad zadnje mesece zadati hud udarec ugledu Egipta, ki ga je obdolžil, da ima tesne meddržavne stike s Francijo in da skuša žrtvovati stvar nacionalističnega gibanja Arabcev v Severni Afriki. V želji, da bi izpričal dobro voljo nasproti Franciji. da bi jo obdržal kot kupca egipt-skega bombaža in preprečil voja-egiptskega [ dobave Izraelu, je Egipt opustil ostro gonjo proti Franciji. Severni Afriki namenjene oddaje »Glasa Arabcev« se zdaj močno razlikujejo od oddaj pred nekaj meseci. Temu duhu so bile prikrojene tudi izjave, ki jih je dal Naser Pineuaju, in o njih ni mogoče reči, da niso bile odkritosrčne, saj je realističnim politikom Kaira jasno, da sedanji napetosti z Veliko Britanijo ni treba priključiti še novega nezadovoljstva Francije. Nuri Said paša je menil, da je prav tu najbolj občutljiva točka egiptske politike in zato je obdolžil Kairo, da »izdaja koristi Arabcev v Severni Afriki« ter pohitel, da je pred ostalim arabskim svetom in v OZN Egiptu iztrgal vodstvo, pa tudi legitimacijo resničnega borca za koristi Arabcev. S to potezo se je hotel Irak rešiti seaanje osamitve in vzlic Bagdadski zvezi pokazati, da na področju krepitve med-arabske solidarnosti nima vezanih rok. Tafai je postal Alžir predmet licitac^e med arabskimi deželami, in prav v tem je treba iskati glavni odgovor na vprašanje, zakaj je Arabska liga ob popolni podpori Egipta sprejela resolucijo o pomoči alžirskim upornikom. Z. Pečar a m in stabilizaci a trsa O smotrnosti avkcij pri Zvezi trgovinskih zbornic za uvoženo, več ali manj deficit- j no blago, sc v zadnjem času v krogih trgovine živo raz- ( pravlja. V sami Zvezi trgovinskih zbornic so bila mnenja glede koristnosti takih prodaj na avkcijah že lani deljena. Bistveno je pri tem vprašanje, ali so praktični rezultati avkclj-skih prodaj uvoženega blaga za široko potrošnjo v skladu z osnovnimi smernicami našega družbenega plana, zlasti z zahtevo po stabilizaciji trga, po mirnejšem razvoju cen in postopni vskladit-vi cen. Po dosedanjih Izkušnjah moramo to zanikati. Medtem ko sef se avkcije za domače surove kože in volno v mejah določenih cen več ali manj obnesle, so nam avkcije za uvoženo blago ustvarile dvojne cene in precejšnjo zmedo na trgu. V letošnjem družbenem planu je predviden večji uvoz surovin za predelovalno Industrijo In zlasti večji uvoz blaga za osebno potroSnjo z namenom, da se čimprej doseže stabilizacija tržnih cen. Dražbe uvoženega blaga na avkcijah pa so Imele nasprotni učinek: imele so za posledico navijanje cen in oblikovanje različnih cen za uvoženo in domače Istovrstno blago. Že izklicane cene so v večini primerov precej višje kakor cene istega blaga domače proizvodnje, potem pa se na dražbi še nadalje zvišujejo. Tako je bila na primer na zadnji avkciji za uvoženo železnino določena za pocinkano pločevino izklicna cena 160 din nasproti ceni 139 din pri domačih železarnah; ta pločevina pa je bila naposled prodana na avkciji po 245 do 260 din, torej po ceni, ki je za skoraj 100°/o višja od cene domačih železarn. Podobno so navili cene z a obročno železo, pocinkano in žgano žico, medtem ko je 360 ton ploščatega, okroglega in kvadratnega železa ter obročev spričo visokih izklicnih cen ostalo neprodanih, kar hkrati dokazuje, da Je bil asorti-man uvoza zgrešen. Na avkciji kovinskih izdelkov je ostalo neprodanih 6400 kllučavnic obešank in varnostnih ključavnic. Kako nesmotrno se uvaža v tem sistemu avkcij blago za- široko potrošnjo, nam priča primer drsalk, ki so jih v marcu, po končani zimski sezoni, ponudili na avkciji 2060 parov, od katerih je bilo seveda prodanih le 1200. Mar ni nesmotrno trošiti devize za blago, ki v določenem času ni nujno potrebno, medtem ko drugega blaga premalo uvažamo. Nedavna avkcija servisov in norce-lana se je prav tako odlikovala po docela zgrešenevn asortimanu. Ponudenih je bilo 460 servisov za Dražbe na avkcijah kvarno vplivajo na razvoj cen 6 oseb, hkrati pa 1311 servisov za 12 oseb, čeprav vsakdo ve, da si delovni človek že težko kupi običajni servis za 6 oseb. Tudi pred vojno so v trgovinah redko prodajali servise za 12 oseb, med uvoženimi jedilnimi servisi za 12 oseb pa je bilo še 300 luksuznih s ceno 27.000 do 34.000 din. Značilen je tudi primer avkcij-ske prodaje ovojnega papirja, ki je zelo kritično blago. Ceno per-gamin papirja so na dražbi dvignili za 41%. ceno ovojnega papirja pa za 37%. Evidentno je, da bodo. kakor to ugotavlja letno poročilo Združenja papirne industrije FLRJ, mnoge trgovine po višjih izlicitiranih cenah prodajale tudi cenejši domači papir enake kakovosti. Skupščina tega združenja se je postavila odločno na stališče, da je treba tako navijanje cen na avkcijah preprečiti. Enaka nevarnost špekulacije zaradi različnih cen istovrstnega blaga domačega in inozemskega izvora je tudi v železninarski stroki. Zagovorniki avkci jskih prodaj utemeljujejo potrebo avkcij s koncentracijo ponudbe in povpraševanja v državnem merilu, ki naj omogoča pravilno usmerjanje blaga na tista po-trošna središča, kjer je potreba največja, kar se z distribucijo ne da doseči. Toda o koncentraciji ponudbe in povpraševanja bi lahko govorili edino v primeru, če bi se na avkcijah ponujalo blago tako iz uvoza, kakor tudi iz domače proizvodnje, ne pa le uvoženo blago, ki predstavlja po večini le majhen del celotne ponudbe. To pa bi terjalo popolno sprostitev cen za blago, ki je osnovnega pomena za široko potrošnjo kakor tudi za reprodukcijo. O koncentraciji ponudbe zlasti ne moremo govoriti, če je na avkciji ponudnik eno samo uvozno podjetje, ki ga določi ustrezajoča sekcija zunanje trgovinske zbornice po kriteriju trudi izkoristiti dobljene devize prvenstveno za uvoz tistega blaga, ki ga trg najbolj potrebuje in ne upošteva predlogov trgovine, po drugi strani lahko zahteva kot monopolist neobičajne plačilne pogoje. Tako so na primer nekatera uvozna podjetja zahtevala plačilo v naprej še preden so blago naročila v tujini. Mnogo višje cene za uvoženo blago ustvarjajo negotovost na domr.fem trgu. Nekatera grosistična podjetja, ki so se v bojazni, da ne bo nadaljnjega uvoza, preveč angažirala z nakupi po visokih cenah, so r~o-rala pozneje prodajati kupljeno blago ceneje, kakor so ga izdra-žila, razliko pa so krila z zvišanjem cen drugega blaga. Zmeda zaradi dvojnih cen pa je nastala zlasti v nadrobni trgovini. Mar- sikateri obrtnik, ki je enkrat plačal mnogo višjo ceno za uvoženo železo, je nato pri vseh svojih kalkulacijah operiral s to višjo ceno. Sekcija za železnino pri Zvezi trgovinskih zbornic je že pred meseci zahtevala opustitev prodaje železnine z licitiranjem, kar je pozneje potrdil tudi upravni odbor Zveze. Navzlic temu je ostalo pri avkcijah. Rešitev bi predstavljal ponovno obravnavan predlog, da se devize za uvoz blaga za široko potrošnjo dajejo na razpolago grosistom po istem postopku, kakor velja za reprodukcijsko blago v industriji, se pravi v posebnem deviznem krogu. Grosisti pa si bodo potem že sami izbrali uvozno podjetje, ki bo izvršilo uvoz po najpovoljnejših pogojih glede cen, kakovosti in asorti-mana. F. 8. Priprave na 1. maj v Velenju Na pobudo »Svobode« je bil pred dnevi v Velenju sestanek vseh množičnih organizacij. Pogovorili so se o tem, kako bodo v Velenju praznovali 1. maj. Zvečer prej bodo na bližnjih gričih zagoreli kresovi. Nato bo slavnostna povorka in svečana akademija v kino dvorani v Velenju, i Akademija bo nekaka zgodovinska kronika, ki bo s pesmijo, glasbo in recitacijo ponazorila zgodovino našega naroda od kmečkega punta dalje. Drugega dne dopoldne bodo na stadionu lahkoatletska tekmovanja, popoldne pa prvenstvena nogometna tekma. Nato so govorili še o šaleškem festivalu, katerega namen je, poživiti prosvetno življenje v Šaleški dolini. Glavni dan festivala in hkrati zaključek tekmovanja vseh prosvetnih društev in Svobod naj bi bil 3. julija ob Velenjskem jezeru. Občinski svet Svobode in Prosvetnih društev je PRIPRAVE NA ODKUP CESENJ Da se ne bi ponovile Sanske napake Okrajna trgovinska zbornica v Novi Gorici bo letos sproti obveščala javnost o odkupnih cenah češenj, da bi tako preprečili navijanje cen v oddaljenih potrošnih središčih Na Goriškem je v teh dneh še hladno, vtem ko navadno v začetku aprila že cveto češnjo in poganjajo prvi popki na breskvah. Ozračje je nekoliko topleje le v prisojnih legah v Šempetru in Novi Gorici, kjer so se v zadnjih dneh odeli v cvetje mand-Ijevci in slive. Češnje bodo letos — kakor sodijo — zaradi dolge in ostre zime vzcvetele šele okrog 15. aprila ter bi potemtakem lahko zobali te sladke sadeže šele v drugi polovici maja. V normalno toplih pomladih dozorijo prve češnje že v začetku maja ali celo konec aprila. RAZDELITEV LETINE Sezona češenj je torej še daleč, ČLANI UREDNIŠTVA LJUDSKE PRAVICE V severozahodnem delu mesta — desno od naselja ob Dečkovi cesti in levo od delavskega središča Gaberje — se dviga precej priljubljen grič Golovec. Razen opuščenega slovenskega pokopališča so na Golovcu še manjše položne planote, večinoma na sončni strani. Z vrha griča je lep razgled na Celje in okolico, tja do Vojnika, Pohorja itd. Nič čudnega torej ni, če so ta leni kraj izbrali za bodoči, ljudski park Celja.______________________ Seja komisije za proučitev možnosti obnove Haloz V soboto, 7. t. m., se je drugič sestala komisija, ki proučuje možnosti gospodarske obnove Haloz. Na seji so člani komisije proučevali splošne statistične podatke in številke, ki so potrebne za ren-tabllnostnl račun. Številke so obsegale samo vprašanje obnove vinogradov in sadovnjakpv, med-ted ko bodo o vprašanjih živinoreje ln odvlšne delovne sile razpravljali na naslednji seji. Razen tega bo komisija natančno proučila gospodarsko in kulturno stanje v katastrski občini Paradiž, zbrano gradivo pa bo uporabila za obravnavo celotnega problema Haloz. Z republiškega prvenstva brivcev in frizerjev v Mariboru V nedeljo je v 'Mariboru tekmovalo 183 najboljših slovenskih frizerjev in brivcev. Tekmovali so v vseh načinih striženja in fri-ziranja. Njih delo je ocenjevala mednarodna žirija pod predsedstvom Branke Klncl iz Zagreba; sodelovali so še strokovnjaki iz Italije in Avstrije. Prvo mesto je zasedel lanskoletni zmagovalec Rajko Ergaver iz Ajdovščine, drugo Marica Konrad iz Ljubljane, tretje, četrto in peto pa Mariborčani Mirko Dreksler, Helena Vele in P. Petelinšek. Ta petorica bo zastopala Slovenijo na državnem prvenstvu v Beogradu. -■ ter tudi razne slabosti trgovske mreže, ki bi jih marsikatero z nekoliko več dobre volje bilo mogoče odpraviti, je prejšnja leta vsa naša skupnost drago plačala. V povprečni letini pridelajo na 139.380 drevesih v goriškem okraju okrog 3 milijone 500 tisoč kilogramov češenj. Po nepopolnih podatkih jih razna izvozna trgovska podjetja vsako leto prodajo v tujino okrog milijon kilogramov, nadaljnjih milijon kilogramov jih v svežem stanju pokupijo domači potrošniki, približno pol milijona kilogramov češenj pa predelajo razna industrijska predelovalna podjetja. Neodkup- , .. „ ,, _ . , - . . .. . , . ljeni presežek se odvisno od le- najpovolnejše ponudbe, ki pa j Sezona češenj je torej še daleč, j tine giblje ^ ^ tisof do enega je pogosto dvomljive vrednosti, vendar se je treba na odkup že milijona kii0gramov. Toda to ni Praksa je tudi pokazala, da se sedaj dobro pripraviti. Slabo pri-1 ^ejanski presežek ker bi do-tak privillgiran uvoznik manj po- pravljen in neorganiziran odkup, trošni kraji v notranjosti države lahko absorbirali dosti večje količine češenj. Zato bi bilo treba odkup čim bolje organizirati ln tehnično usposobiti trgovsko mrežo, da bi lahko kakovostne gorl-ške češnje po čim bolj zmernih cenah in v čim večjih količinah posredovala potrošnikom tudi v oddaljenih krajih. PRAVOČASNE POGODBE O slabostih odkupne mreže je bilo že veliko Izrečenega in napisanega, vendar se stanje le počasi zboljšuje. Po izjavi šefa okrajnega Urada za statistiko ln evi denco v Novi Gorici je lani v goriškem okraju propadlo milijon kilogramov češenj, vtem ko so jih denimo na Jesenicah sredi največje sezone plačevali po 40 din in tudi več za kilogram. Letos se to ne sme ponoviti ln naj bi splošne kmetijske zadruge, ki bodo edine odkupovale češnje neposredno od pridelovalcev, čimprej sklenile pogodbe s solidnimi trgovskimi podjetji, ki bi češnje prevzemale vso sezono. Doslej so namreč vsako leto prihajali na Goriško najrazličnejši nakupovalci in odkupovali le najlepše blago v začetku sezone ter zraven še dvignili cene in napravili zmedo na trgu. Pozneje, ko so češnje dozorele v večjih količinah, BODO PRIREDILI NOCOJ OB V DOMŽALAH 20. URI V KINODVORANI USTNI ČASOPIS PREBIVALCI DOM2AL VLJUDNO VABLJENI Golovec — bodoči park Celja Sedanji Mestni park na desnem bregu Savinje je dokaj stisnjen med reko in Smiklav-škim hribom, a vendar ima svoje mikavnosti. Omenjeni park je za mesto premajhen. Slišati je tudi, da ga bodo zasuli z izkopanim materialom iz Savinje, ko bodo izvajali VII. stopnjo regulacijskega načrta. Zato je že sedaj potrebno misliti na spremembe. A četudi ostane pri starem, potrebuje Celje nov park — ustreznejšega pogojem razvijajočega se mesteca ob Savinji. Golovec ima za park mnogo dobrih svojstev. Ne le, da je v bližini novega naselja, ustreza tudi vsem drugim pogojem ter je it naravnega vidika izredno privlačna točka za ljubitelje narave in prijetnega oddiha. — Kot je po načrtu predvideno, bodo na Golovcu zasadili nad 6200 različnih plemenitili dreves in grmičevja. Med številnimi vijugastimi potmi bodo cvetlične grede, kakršne so že sedaj v Celju zelo priljubljen okras. Da bi park zavarovali pred vplivom cinlcar-niškega plina, bodo nad Pokopališko cesto sadili strnjen nasad — obrambni pas. Strnjen drevesni nasad bo tudi s severne strani Golovca in bo čuval park pred vetrovi. Sedanja otroška bolnišnica na eni najlepših vzpetin Golovca bo najbrž preurejena v druge namene, okoli poslopja pa bodo sadili več drevja. Pri pripravljanju in urejanju novega parka na Golovcu bo pristojne vodilo načelo pejsažnega parkov- Zaključek kmetijsko nadaljevalne sole V Ptuju V potek, 6. t. m. »o zakliuSlll pouk ns kmetijsko nadaljevalni Soli v Ptuju, ftolo je oblikovalo (3 učenk 1* okoliških vail, ki so vse dovršile iolo z dobrimi uspehi. Pridobile »o precej teoretičnega In praktičnega znanja, ki jim bo v življenju prav dobro koristilo. Ob ia-klhifku pouka »o učonko obiskale obrat ptujske mlekarne, veterinarski *avod v Ptuju ln pa zadružno vinarsko podjetje I »Vinarlja«. -»■» [ nega oblikovanja — skladno z bližnjo in daljno okolico, j Sedanje slovensko pokopališče, ki je že več let opuščeno, oziroma je tu prepovedano pokopavanje pokojnih, bo urejeno v spominski gaj. Večina drevia (cipres itd.) bo ostalo. Spomeniki j pomembnejših ljudi za celjsko zgodovino bodo primerno urejeni. Pri sajenju novega drevja v bodočem parku bodo tudi upoštevali, da mora le-to na posameznih mestih zastreti nekatere tovarniške dimnike. Pri koti 274,19, ki predstavlja najvišjo točko na Golovcu, bodo sadili primerno drevje. Tu naj bi bila razgledna točka. Novi kotiček, ki bo starim in mladim nudil razvedrilo v zeleni prirodi, obilo sonca, senc, čistega zraka in mikavnih razgledov in bo najprimernejši kraj za prijetne sprehode in mirna počivališča, bo imel na najprimernejših legah tudi igrišča za otroke in prostrane trate. Pristojni pri občinskem ljudskem odboru v Celju že skrbijo za uresničenje lepega načrta. Vrtnarska šola v Medlogu že vzgaja posamezne redke vrste drevja za bodoči park Golovec. IZVOZ Zvedeli smo, da je izvozno trgovsko podjetje »Flores« v Šempetru pri Novi Gorici že zaključilo vse potrebne tehnične in organizacijske priprave za odkup in z raznimi zahodnonemškimi in avstrijskimi uvozniki sklenilo tudi že več pogodb za dobavo okrog 700 tisoč kilogramov češenj. Približno enako količino češenj bo uvozilo iz Goriške tudi ljubljansko izvozno podjetje »Slove-nija-sadje«, ki je eden glavnih odjemalcev zgodnjega sadja na tem področju. Obe podjetji bosta letos bržčas prvič izvozili večje količine češenj tudi v Češkoslovaško. Za domačo potrošnjo bosta podjetji odkupili približno milijon kilogramov tega sadeža. Okrajna Trgovinska zbornica v Novi Gorici bo letos prek tiska in radia ali kako drugače sproti obveščala javnost o odkupnih cenah češenj, da bi tako vplivali na zboljšanje odkupa in neupravičeno dviganje cen zlasti v oddaljenih potrošnih središčih. Ta sklep zbornice zasluži priznanje, ker je skrajni čas, da se napravi konec stanju, ko so češnje zaradi visokih cen skoraj nedostopne širšim slojem, vtem ko pri pridelovalcih v goriškem okraju propadajo. M. D. postavil ocenjevalno komisijo, ki bo ocenila najboljše dramske skupine, godbe, orkestre in pevske zbore. Ze štirinajst dni pred 3. julijem, rudarskim praznikom, bod° društva gostovala v raznih krajih-V Velenju pa bo nastopila tudi folklorna skupina, ki že sedaj vadi po napotkih narodopisnega inštituta iz Ljubljane. Ob zaključku so se pogovorili še o delu z aparaturo na ozek trak, ki so jo sedaj nabavili- Z njo bodo šli tudi v bližnjo okolico. Doma pa bodo vsako pr®' davanje Ljudske univerze dopol' nili z ustreznim filmom. S* Iz Termoelektrarne Velenje Novoizvoljeni delavski svet, ki šteje 15 članov, in je med n j in11 tudi nekaj mladincev, se j® 5. aprila prvič sestal in izvoli* nov upravni odbor. Ob tej pri' ložnosti so se pogovorili o lanski bilanci. Lani so v tem podjetju, kjer je zaposlenih 110 delavcev in uslužbencev, obnovili deponij® za premog in s tem zagotovili proizvodnjo električne energije V najbolj kritičnem zimskem času-Kljub zastarelosti obrata so lan* proizvedli 35 milijonov KwH-Delavski svet je lani sporazumno z upravnim odborom reševal vse pereče probleme elektrarne. Ko bo 1. maja začela Termo' elektrarna v Šoštanju poskusno obratovati, bodo tudi razne tež' koče v velenjski elektrarni odstranjene. 9- J Maja bo na Jesenicah kulturni teden Svobode na HruSici, Javornik)’' Blejski Dobravi, v Kranjski gori *” na Dovjem ter na Jeseenicah so prav' kar sredi velikih priprav za 1. maj-Vsepovsod pripravljajo kvalitetne programe, posamezne sekcije tekm»' jejo med seboj, katera bo vključila ’ svoje vrste čimveč sodelavcev in k*' tera bo naštudirala člmkvalitetnejš1 program ln ga znala najlepSe posredovati delovnim ljudem v industrijskih centrih, na vasi in v mestih. Me° najbolj prizadevnimi so prav gotov® Svobode na Javorniku ln na Hrušici- Javornlškl kulturno-prosvetnl de' lavel bodo priredili v mesecu maJu kulturni teden, na katerega bodo P°' vabili tudi zasavske rudarje, da bodo skupaj razvedrili ln poveseli'1. Na Jesenicah Je v Svobodi nal' bolj delavna razen pevske sekcije tud1 folklorna .skupina, ki že sedaj marljivo sodeluje pri vseh prireditvam proslavah in akademijah. Preko mladih plesalcev narodnih plesov se pripravlja na večjo turnejo po Jug0' slavljl, lutkarji pripravljajo krstn® predstavo Zlatoroga. Tako kot na vornlku in na Jesenicah bodo tuo* druge Svobode v Jeseniški občini *• prvi maj pripravile kvalltetne P1-®' grame, s katerimi bodo posredoval® prijetno kulturno razvedrilo delovni'" ljudem v industrijskih centrih ln vaseh pod gorami. Ustanovili bodo dispanzerza matere in otroke razpravljali tudi o alkoholizmu, gornji Vipavski dolini znaša produ*' clja vina letno okoli 15.000 hi, od tet* popijejo 5000 hi doma. Hazen tega * v 27 gostinskih obratih v ajdovski °° čini potočili v zadnjih desetih mese cih nad 243.000 1 vina in žganih pij8? Zaradi tega so sprejeli ustrezno Pj' poročilo za uspešno borbo proti alK° holizmu. -mar- Dolenjski železničarji za svoj praznik Dan železničarjev bodo tovariSl.? Na peti seji Sveta za zdravstvo pri ajdovski občini so podrobno razpravljali o uspehih zdravstva in ugotovili pomanjkljivosti, ki bi Jih bilo moč odpraviti. Za izboljšanje preventivne zdravstvene službe bodo sklicali skupno posvetovanje Svetov za zdravstvo, za kulturo in varstvo matere in otroka s predstavniki večjih delovnih kolektivov. Poseben poudarek so dali zaščiti matere ln otroka, ki je zelo aktualen problem v ajdovski občini. Posvetovalnica za matere ln otroke že zdavnaj več ne zmore velikih nalog, saj živi v občini nad 2000 otrok, starih do šest let ln od teh Je 327 dojenčkov. Odločili so se ustanoviti dispanzer za „BI1 „lclMutellJc, matere ln otroke ter so za to že dobili dolenjskih železniških prog ln P< zdravnlka-pedlatra. Razpravljali so jetja za vzdrževanje prog proslavil*, nadalje tudi o občinski sanitarni in- različnimi prireditvami. Od 1. apr1'® . špekclji, ki je v kratkem času opra- igrajo ekipni šahovski turnir za prv“ SO kmetovalce pustili na cedilu ln I vila precej dela, čaka pa Jo še veliko jta dolenjskih prog, ki bo zaključen lp-ti notom niso kam q tn- i 5 asanacljan. Zategadelj nedeljo, 15. aprila. Slavnostni aKa» i vede11 kam 3 10 «o izvolili T-člansko komisijo, ki bo mlj( bosta v soboto zvečer ob 20 v likim pridelkom. I vodUa delo malih asanaelj. Končno so družnem domu v Bršljlnu ln v Str«*1, V Bršljlnu sodelujejo člani DPD SV°' bode in novomeški železničarski Kolektiv, v Straži pa sekcije stras* Svobode ln tamkajšnji železničar)^ Interna proslava Dneva železničar]® bodo 14. aprila zvečer tudi v CrnornU in v Tržišču na Dolenjskem. V ne”"j ljo, 15. aprila bosta pred spominski” ploščami na novomeškem kolodvor ln v kurilnici komemoraciji za *•*' ničarji, padlimi v NOB; slovesnost V bo začela ob 8.30, peli pa bodo PeVy Smrt znanega goriškega rojaka V Beogradu je te dni po hudi I zaradi svoje skromnosti, zavedno-želodčni bolezni umrl goriški ro- sti in sodelovanja v javnem živ-jak, upokojeni major JLA 62-letni ljenju naših rojakov v stari Go- Karel Bratuž. Pokopali so ga svečano v Požnrevcu v Srbiji, kjer je živel zadnja leta. Od pokojnega Bratuža se je na njegovi zadnji poti poslovilo več tisoč , ljudi. Pokojnik je bil med gori-šKimi Slovenci zelo znan in cenjen Gradbena dela za novi most čez Savinjo v Celju so že v teku rici pred prvo svetovno vojno. V prvi svetovni vojni seje posebno odlikoval v bitki pri Doberdobu, kar opisuje v svoji brošuri »Ob Soči* tuai profesor dr. Alojzij Res. Zlasti starejši še pomnijo, ko je skupaj s pisateljem Francetom Bevkom igral na Goriškem odru v Gorici. Zaradi svojega na- iirednega političnega prepričanja e moral kmalu po zaključku vojne emigrirati v Jugoslavijo. M. D. Delovnim brigadam so odkrili spominsko ploščo Kamnik, 9. aprila. — občinski komite LMS v Kamniku je včeraj odkril spominsko ploščo mladinskim delovnim brigadam, ki to sodelovale pri graditvi nov« livarne podjetja »Titan« v Kamniku. Pri odkritju je bilo navzočih 600 udeležencev. Uvodni govor Je Imel komandant mladinskih delovnih brigad tovarll Gvido Cvirn, delavec v podjetju »Titan«. Po odkritju spominske plošče so položili vence padlima skojevcema Mlakarju ln Miklavčiču. Sodelovala je godba Iz Mengša ter mladinski pevski zbor ln recitatorji kamniške gimnazije. Z. PD Dušan Jereb iz Novega mesta-nedeljo popoldne bo tudi v Trebnji, slavnostna akademija v počasti* Dneva železničarjev ob 15. url, v , c vem mestu pa se bodo pomerile ek v balinarjev dolenjskih železniških lektlvov. Spet arheološke najdbe v Novem mestu Prejšnji leden je Vinko Šlibar, heolog Narodnega muzeja iz LjubU®.a^ odkopal na Klemenčičevi njivi na rofu veliko žaro z izredno dobro 0 ^ njenimi predmeti, ki izvirajo iz s. ;]i nušjm gtetjem. V žar‘ pepela različni železni letja pred našim štetjem. V’ žari so % ^ poleg pepela različni železni obro bronasta zapestnica, nekaj uteži :po tv«, velika bronasta ovratnica lo ohranjena bronasta zaponka. ,P* TfO" pozornost je vzbudila v strokovnih K y,0 £ih več Člcnska zapestnica. me^Vrn,„ fr je bronasta zaponka doslej e<* red' vrste iz dolenjskih najdb. Izkopan« > mete bodo v Ljubljani restavrirali* ,*‘|ek pa bodo vrnjeni v arheološki °”jUi l Dolenjskega muzeja v Novem rt***’ novo naidno bodo strokovnjaki bi* *8j' dopolnili dosedanjo podobo enega ^ starejših obdobij prazgodovine nov« škega Marofa. ★ V sredo 11. aprila bo ob 20. Domu ljudske prosvete občni z bor vomeSkega Muzejskega druŠtv£, ni*|f#f* terem bo predaval direktor T®«1"1* \tr muzeja Slovenije prof. Franjo Bas jjC«. ml »Iz starih časov obrtne mehaniz« Zanimivo predavanje bodo spro"3 skloptične slike. HUM VI!"!!1 pregnati grenke misli in spomine, vam bo rekel: »Ja, Voranc je bil vuhernlk.« In že bo sredi zgodbe: »Pomislite, ko sem bil pri njem na obisku, je v svojo »poslovno« knjigo zapisal; Avgust Kuhar z Jesenic je odnesel pol ovce. BELEŽNICE Parodija o tragediji DVE ZGODBI IZ ŽIVLJENJA VELIKEGA LJUBIMCA DON JUANA V CELJSKEM GLEDALIŠČU . A. S. Puškin: Kamniti gost. Čudežno življenje nesmrtnega “Panskega ljubavnika Don Juana, mu številni predhodni in kasnejši Casanove niti do pasu ne Segajo, se je v dolgi vrsti inačic naverižilo v pisano, neugnano ogrlico podob in podobic, ki na ,usodo tega največjega ljubitelja ln ljubljenca žensk mečejo dokaj Raznobarvne luči. Nimb svetovljanske omike in modroslovnega svobodoumja, s katerim je Molie-žlahtno ovil podobo svojega "Uana in ki se nam je v čudoviti Vilarovi interpretaciji neponovljivo vrezal v spomin, se je pod Puškinovim peresom prevrednoti v dobrohotno iskrenost, veličastno in hkrati tragično naivnost Z razstave v Jakopičevem paviljonu — Dušan Petrič: Portret D. Z. Jer v brezmejno slovansko zavze-^■zaradi katere se je življenje elikega komornika ljubezni usod-0 zdrobilo v marmornati dlani /Maščevalnega komendnika. O, „ ®f^na Juanova zmotal Ko je . bl in svoji ljubezni najbolj ver-i , ° je — kot otrok igračo — Prav«15 ^kril Ameriko ljubezni, sin ^ je njegovo1 neugnano nli vbodel smrtni strah in utr-"«Jbolj žareči ljubavnl pla-iP ”.v.seh dni. Aleksander Serge-Je ta P!amen pogasil s tak-no Poetično toploto, da celo iz mrtvega Juana poslej diha vroča strast — in prav v tem nenavadnem obratu je mikavna, čeprav tragična varianta puškinskega Juana. Luisa Treves: Don Juanovo poslednje pismo. Vsaj takšna razlika kot med Puškinom in sodobno nizozemsko pisateljico Luiso Treves je med »Kamnitim gostom« in »Don Juanovim poslednjim pismom«: tam tragika poetičnega zanosa, tu sprimek paro-dističnih ostric. Duhovit, domiseln, naježen z radostjo ljubosumja: šest ljubic se z »levjo« ogorčenostjo bojuje za poslednji Juanov pogled, stisk... In naj mi avtorica ne zameri: prava: pravcata ženska dramatika. Teatrsko mikavna in zlasti — na moč in-venciozna, čeprav le na robu Puškinove sence in ostalih donjuan-skih inačic. Režiser, prireditelj, avtor prologa, epiloga in veznega besedila Herbert Grtin — v režiji je menda debutiral — je z drznostjo čarobnega teatrskega eksperimenta srečno povezal »malo tragedijo« in radostno parodijo v mikaven celovečerni gledališki šopek. Srečanje visoke romantične lepote z ljubeznivo parodistično prozo nosi v sebi spričo stilne raznorodnosti globoko estetsko razpoko, ki pa jo je Griinova improvizacijska nadarjenost v čisti gledališki vnemi prijetno zapolnila z uvedbo vezalca — ravnatelja gledališča. Tako je Grtin ohranil stilno jasnino visokega zanosa pri' Pu-škinu in konverzacij sko smeši j 1-vost pri Trevesovi. Vendar je razpoko med obema deloma zaradi diskrepantne umetniške moči še zmeraj bilo čutiti, kljub domiselnemu veznemu besedilu. Bistvene vrednote Griinove režije: smisel za kulturo stila; posluh za ritem; občutek za dinamiko prostora in nazornost fraze. Toda: kljub veliki vnanji natančnosti in pazljivosti pri stiliziranju, preveč umerjena notranja strastnost — zlasti v »Kamnitem gostu«. Mimo tega: presenetljivo lep debut. Močan estetski pečat je uprizoritvi vtisnil scenograf arh. Sveta Jovanovič: v »kamnitem gostu« s preprosto, »zavešeno« romantično mehkobo in v »Don Jua-. novem poslednjem pismu« z igri-I vo likovno stilizacijo. Za ves nastopajoči zbor velja: homogenost in harmoničnost ansambelske igre. In posamezniki? Don Juana je z neprisiljenim heroičnim zanosom oblikoval Pavle Jer|in. Mehko in toplo, s preohlapno govorno bistrino. Lepo-rello — Marijan Dolinar je bil dovolj mikavna senca svojega gospodarja, čeprav pomenljivo značajsko razgret in parodistično nazoren le v »Pismu«. Nepozaben pa je bil »nežni« sekstet: Mara Černetova, Marija Goršičeva, Min-ca Jerajeva, Zora Červinkova, Kilo Mavcrjcva in Marijanca Krošl-IIorvatova. Sest usod išče Juana! Sest usod, šest značajev, šest temperamentov, šest parodij, šest vrelcev ženske krvi. Ubogi Juan! Refren k temu sekstetu: bodi grofica ali postarna dama, nedolžna sanjarka ali skrbnica, večna osamljenka ali zakonska iztirjenka: »slabost — ime ti je ženska«! K imenovanim vlogam še nekaj uspelih epizod: Belak, Cesar, Krošl, Novak, Penko. In da ne pozabim: ravnatelj gledališča Jane* Skof — »čarodej«, ki je s toplo in suvereno besedo vezalca spel preteklost in sedanjost. Predstava zapušča lep, čist spomin. V. P. ČEŠKI FILHARMONIKI V LJUBLJANI Jutri gostuje v veliki unionski dvorani v Ljubljani orkester Češke filharmonije 8 samostojnim koncertom skladb Dvoraka, Martinu ja in Musorgskega. Češke filharmonike bomo pri nas to pot pozdravili prvič po vojni in se lahko seznanili s tem kvalitetnim glasbenim ansamblom, ki uživa doma ln v svetu velik sloves. Izredni vzpon češke glasbene ustvarjalnosti in razvoj češke glasbe je v veliki meri povezan prav'z delom Češke filharmonije. Orkester Češke filharmonije je letos praznoval 60-letnico svojega obstoja. Ta jubilej Je proslavil s istim sporedom, kot ga je Izvajal pod DvoFakovlm vodstvom na svojem prvem koncertu. Češki filharmoniki bodo v Sloveniji imeli dva koncerta in to v Mariboru in v Ljubljani. Koncerta, ki ju prireja Koncertna direkcija Slovenije, bosta nedvomno višek letošnje koncertne sezone. Na sliki: Zgoraj ansambel Češke filharmonije ta levo njegov sedanji dirigent Karel Ančerl. MED NAŠIMI REVIJAMI Varstvo spomenikov v. letnik Po triletnem presledku, ki je po tehnični plati nekako razumljiv, sicer pa nepotreben, je končno izšel peti < letnik »Varstva spomenikov«, ki se ozira na spomeniSkovarstvcno dejavnost v Slo- veniji v letih 1953—1954. ni že . ia i( bogato ilustriranih strani na dobrem Je primerjamo novo Številko s starejšimi letniki od leta 1948 dalje, opu7 zimo že na zunaj viden napredek. Bolj zajetna je postala, saj obsega kar 200 papirju, in zunania oprema je y primeri s prvimi zelo pridobila. Vsebina je to pot izredno pestra. Urednik doktor Marijan Zadnikar je pridobil k sodelovanju vrsto strokovnjakov z najraz- RAZGLEDI PO SVETU Ljudske knjižnice v Indiji jnJ^^tearstvo je v Indiji Sele v povo- i lip' *\r,ed Štirimi leti je bila ustanov-l)Q Q ljudska knjižnica v New Delhiju. br^]68 Šteje 60.000 zvezkov in 70. i-. .k®v mesečno. “ lahknCV| mese^no* Zato si vsak bralec er*kr «amo po eno knjigo na- voj;.,;’ *car seveda Še zdaleč ne zado-hii„ Povpraševanja. Knjižnica v Del-Je trenutno največja ljudska knjlž-* DANILO DOLCI - OPROŠČEN fai ^edavno se je v Palermu konja a s°dna razprava proti itali— Cnr i?mu publicistu slovenskega 1eWa Danilu Dolciju. O vzro-bol fa kazenskl progon Danila itaVi in 0 njegovih odmevih v v banski kulturni javnosti smo I>a našem časopisu že poročali. 0Bi-^rava Je vzbudila v Italiji kaiumno zanimanje, bila je ne-so VC1'a.t Prekinjena, kot priče pa tUr2?®toPili tudi tako ugledni kul-sar2l Jjudje kot Carlo Levi, Ce-na,MZavattlnI ltd- Sodišče je ob vai«*šenju sicilijanskega prebival3 Danila Dolcija oprostilo ake krivde. nlcavAzlji (izvzcmšl Kitajske), UNESCO je zaradi njene rastoče pomembnosti uporabil njeno poslovanje za anketo, ki naj bi ugotovila navade in Želje azijskega bralca ter obenem razjasnila nastajanje ln duhovai razvoj nove inteligenčne plasti r Aziji nasploh. Značilna je gorečnost bralcev, ki so izredno vestno Izpolnili 1300 vprašalnih pol a 40 vprašanji. Večina knjižničnih obiskovalčev so mlajši moški, Najraje bero dela v hindujičlnl, pa tudi angleščina ne zaostaja za njo. ker pač v domačem jeziku še ni dovolj del. Polovica obiskovalcev zahteva leposlovje,- četrtina poučna dela, ostanek pa nima določenega mnenja. V leposlovju so na prvem mestu ljubezenski romani, slede pesni- LOJZE SPACAL NAGRAJEN NA RIMSKEM QU ADRIENN ALU Slikar Lojze Spacal je ta mesec prejel od občine mesta Rima nagrado za celotno kolekcijo grafičnih listov, ki jih je razstavljal na razstavi Quadriennale v Rimu. Razstavljena grafika je bila deloma razstavljena na mednarodni grafični razstavi v Ljubljani v preteklem letu in tudi tukaj nagrajena. Poleg tega je Moderna [ galerija v Rimu odkupila eno Spacalovo dela ličnejših področij. Seveda so v ospredju umetnostni spomeniki kakor v podobnih publikacijah povsod po svetu, saj pomenijo tožišče spomeniške posesti vsa-kegu naroda in vzpodbujajo mednarodno zanimanje. V več pogledih naš prvi spomeniški konservator prof. dr. France Stelft razmišlja v uvodnem članku o nihanju restavratorskih principov med estetiko, ki jo pričakuje življenje, in med strogo zgodovinsko dokumentacijo. Izhod je tudi tu v trezni srednji poti. Profesor F. Baš podaja prvič sistematično zbrano zgodovino organizacije spomeniškega varstva v Sloveniji, ki je staro zdaj 2e sto let. Obširno poroča o delu ln nalogah nekdanje dunajsko Contraine konji- ški prikazni današnje Indije, kriminalni • ifitičnl in _______ _________ ______ dnji Pri poljudnoznanstvenih delih so na pr- in zgodovinski romani; politični In psihološki romani so na zadnjem mestu. vem mestu Življenjepisi, sledi literarna zgodovina, politika In knjige o samo-vzgoji; najmanj zahtevajo psihologijo in tehnična dela. Precejšnjo razliko tvorijo vaški bralci prevoznih knjižnic. Leposlovje zahteva le 40*/*. prednqst Imajo življenjepisi ln religiozna literatura. Večini okoliških vzgojnih centrov so prl- !(T' - ključene podružnice delhijske knjižnice. on 74 vprašanih je predložilo 161 pritožb. Obiskovalci so nedavni analfabeti. li starejši ljudje, večidel sti. Ti so precej kritični: glavnem zahtevajo lažje razumljive knjige, pa tudi Izbira je premajhna In modernih pisateljev primanjkuje. Vsi pa so si edini v mnenju: potrebujemo več knjigi sije, o nastanku samostojnega Spomeniškega urada v Ljubljani in o uspehih povojnega spomeniškega varstva pri nas, — Pregled glavnih ljubljanskih spomenikov in smernice njihove, zaščite je prispeval mestni konservator Nace Šumi, ki je v posebnem članku prikazal tudi možnost za ohranitev pomembne baročne Koslerjeve hiše. — V zadnjih letih so mnoga naša mesta močno spremenila svojo podobo. V Novem mestu je razširitev ceste zahtevala preureditev ■©-kdanjih zgornjih mestnin vrat, kar so izvršili po načrtih prof. M. Mušiča. Razloge za tako izvršeno regulacijo tega mestnega dela je projektant sam opisal v daljšem članku in je svoje utemeljitve ponazoril tudi z mnogimi Ilustracijami. Isti avtor pa je v posebnem prispevku zelo tehtno formuliral tudi zelo potrebna navodila za pravilno obravnavo Z razstave v Jakopičevem paviljonu — Jože Ciuha: Glad ometov na starih arhitekturnih spomenikih, ker smo v tem pri nas ne saiuo pred vojno, n. pr. na Zoisovi hiši v Ljubljani, na Ptujski gori, v Ptuju in drugod, temveč še celo v zadnjih letih zagrešili zelo grobe napake, ki so historični arhitekturi vzele ves prvotni iz- Sled in marsikak dragocen kamnoseški etajl neorgansko ločile od celote. — O poskusu Idealne restavracije majh-, nega spomeniškega objekta, romanske podružnice v Zgornji Dragi pri Stični,' piše dr. M. Zadnikar, ki poroča Še o novih odkritjih nekaterih spomenikov romanske arhitekture v Sloveniji, na katera je Baletel pri sistematičnem proučevanju naše najstarejše ohranjene srednjeveške arhitekture. — S področja klasične arheologije sodeluje vodja izkopavanj v Šempetru pri Celju profesor J. Klemenc s sestavkom o konservlranju temelja, na katerem je stala ena obeh rimskih nagrobnih kapel, katere dele so našli mea ostalimi več kot 500 kosi, kolikor jih je prinesla na dan ta največja arheološka akcija v zadnjih letih pri nas. — Tehnične plati spomeniškega varstva se je dotaknil M. Vidmar, ko nas seznanja z najmodernejšimi fotografskimi pripomočki in načini za razpoznavanje starih in dragocenih umetnin, s katerimi je mogoče zlahka ugotoviti ponaredbe in preslikave. — O restavratorski delavnici za slike in plastiko, ki opravlja važno dolo v sklopu Zavoda za spomeniško varstvo, poroča njen strokovni vodja profesor M. Šubic. Celo vrsto dragocenih slik domačih in tujih mojstrov je delavnica v zadnjih letih rešila propada in nekatere na videa dokončno uničene plastike je takrekoč znova priklicala v življenje. Mnoge članku priložene slike nas pouče o tem. — Varstvu prirode in njenih znamenitosti je posvečen posebon oddelek tega spomeniškega glasila. V njem obravnava dr. A. Piskernik probleme in naloge pri-rodnega varstva. NAŠLI SO NJEGOŠEV DNEVNIK V Franciji so nedavno našli dnevnik, ki ga je pisal Petar Petrovič Njegoš. V dnevniku so zapisane mnoge njegove filozofske misli, ki doslej še niso bile znane. Razen intimnih zapiskov je v dnevniku tudi mnogo njegovih stihov, kakor tudi celotna njegova znana ljubezenska pesem »Noč skuplja vjeka«. Dnevnik je odstopila hčerka črnogorskega kralja Nikole Ksenija črnogorskemu znanstvenemu društvu. Dnevnik bo objavilo znanstveno društvo Orne gore s komentarji dr. Pera Soča. Nove knjige in revije Prejeli smo: BORIS PAHOR: MESTO V ZALIVU, ROMAN: Delo, napisano 1951. leta, je te dni izšlo pri koprski založbi Lipa. Kakor v večini svojih del ostaja Boris Pahor tudi v tem romanu na tleh svoje ožje domovine: Trsta, čas dogajanja: kapitulacija Italije v septembru 1945. Pisatelj spremlja slovenske fante, povratnike iz razpadle italijanske vojske, na njihovi poti domov in od tod v partizane. Pahorja zanima tudi tu predvsem Človek, kot individuum, ki išče svojo pot in avojo pravo podobo ob tako pomembnih političnih in družbenih premikih, kot je bil čas zadnje vojne. ANTON SLODNJAK: NEIZTROHNJE-NO SRCE. zpodov inski roman, druga, predelana izdaja, založila in izdala Primorska založba Lip« v Kopru. S ponatisom Sl od n jakovega romana o Prešernu se je založba oddolžila spominu barda slovenskih pesnikov, iaid se je sicer nekoliko zavlekel, namenjen pa je bil za letošnji Prešernov praznik. Slodnjakov roman je zanimiv, ker ne teži aamo po tem? da bi bil dobra literatura, pač pa se je pisatelj trudil, da bi bilo njegovo delo tudi znanstveno neoporečno. Predvsem v tem smislu je razumeti tudi spremembe in in predelave v drugi izdaji. THEODORE DREISER: SESTRA CAR-RIE. Delo je izšlo pri Slovenskem knjižnem zavodu kot redni avezek zbirke »Sodobni roman«. Pred desetimi leti umrli Theodor Dreiser, eden najvidnejših sodobnih ameriških pisateljev. Jo slovenskemu beročemu občinstvu zi ših sodobnih ameriških občinstvu znan predvsem po svojem znanemitem delu »Ameriška tragedija«, ki smo ga dobili tudi v slovenskem prevodu. Koman Sestra Carrie ima iste kvalitete, le da je Še boli zaokrožen, bolj zgoščen in morda tudi intimnejši. Roman Je prevedla Mira Mihelič. DR. LEOPOLD JEšEi NASE OKO IN VID. Delo je izšlo pri Slovenskem knjižnem zavodu kot 9. avezek Zdravstvene knjižnice. Knjiga je namenjena širokemu krogu bralcev, napisana je poljudno in opremljena ie s številnimi slikami in skicami, vendar upošteva vsa najsodobnejša dognanja medicinske znanosti. ING. GVIDO FAJDIGA: PRIDELOVANJE KRME NA TRAVNIKIH. Delo je iašlo pri Kmečki knjigi kot učbenik za kmetijsko-gospodarske, kmetijske in sorodne Šole. Knjigo Je odobril Svet *a prosveto in kulturo LRS. MATEJ BOR: ROPOTALO IN PTICE: Blago satirična, v pravljični obliki napisana pesnitev na Prešernovo temo »pusti moj ga slavca peti«. Delo le razumljivo, verai tekoči. Pesnitev je nastala 1948. leta, napisana je za mladino, a namenjena odraslim. Knjižica je izšla pri Mladinski knjigi, trajnejšo vrednost ji dajejo celostranske barvne ilustracije Maksima Sedeja. NIKO KURET: BATERIJA IN2ENIR JA LISCA, igra za ročne lutke v štirih dejanjih - Mii Mladinska knjiga. Z'"') neg je v nižinah skopnel. Samo v zakot-nih in tesnih globačah pod Goro se Ol trmasto upira soncu. Na njivi bo orač 7—' kmalu zarezal prvo brazdo in na paš-n’ke se bodo pripasle prve bičke. V temnem ‘Peklu« bodo spet zacvetele solzice in vsa Jam-rilCa se bo prekrila s pisanim oblačilom’, stkanim 12 sonca in belih cvetov. Na Prežkem vrhu diši pomladna zemlja, “^dnji srež se je odcedil in namočil njive in ®enožeti. Zdaj je čas, ko začno matere nežno “yditi svoje sinove, ko se v jutranji somrak °Slasi klic očeta: »Vstani, sonce je nad Pohorjem!« , Sonce priganja ljudi iz prijaznih in samotnih *°c. Cez dan se razletijo po gmajnah, poljih in »ozdovih Zdaj tudi že v črno hišo, kjer ves dan °hnijo in bobnijo stroji, kjer gnetejo stoletni en doline v jekleno podobo današnjih dni. . Na Prežki vrh prihaja pomlad tiho, ko da se °]i zbuditi spomine. Spomine na Voranca. Prav jko tiho obstoji človek na vrhu pri klopi, ki ®mi prazna v soncu in čaka nekoga, da bi sedel J1 se zatopil v Goro in v ta kotuljski svet, ki ga ^rnljo pomladne sape. Ni več tistega, ki bl pri- sluhnil odmevom gozda, šepetu Radmance in nerodnemu smehu Voruha. Za to mora imeti človek tenak posluh in bistro oko: življenje se hrupno preliva v Jamnici v teh pomladnih dneh. »Spomladi bom šel na Goro,« mi je rekel Voranc. »Dolg čas mi je, vrnil se bom na Prežki vrh.« Bilo je tiste dni, ko se je večni popotnik odpravljal na svojo zadnjo pot. Strastno je hrepenel po Jamnici in Gori, po gozdovih In samotnih kmetijah, po Prežihovini in solzicah. Odpravil se je pred pomladjo in se za vselej ustavil v JamnlcL Zdaj je doma. Iz vseh kotov Jamnice je slišati njegov glas: od Munka do Radmana, od Bunka do Dihurja, od Borovnika do Vožnika, od Carnoglava do 2vapa. Od ranega jutra do noči, ko ugasnejo krvavordeče sence za Matjaževo Peco, pripoveduje zgodbe o Kamicah in o potopljenih zvonovih jezer, o Jamnici in Prežki bajti. »Tole prežko bajto moram jaz še popisati,« mi pripoveduje zvečer Gustl, »najmlajši« 6 Prežlhovine. »Zdaj “še bom lotil knjige, kjer bom opisal nfcšo mladost na Prežihovini.« Nihče preveč dobro ne ve, da tudi Prežihov »najmlajši« prav spretno suče pero in včasih zakroži kako prav krepko in okroglo. Kadar vam bo hotel - ' ~ Milil, u« OClli njegov brat, ne... Avgust Kuhar z Jesenic. Za umret je...« Sredi smeha, ki razodeva, kako pristna ln globoka je bila ljubezen prežkih otrok, se šegavemu Gustlu utrinjajo spomini na Voranca in mladost. »Veste, nikoli ml ni dal mini,« razpreda svoje spomine. »Ce sem bil pri njem, me je podil ven, če sem bil zunaj, me je že klical v hišo. Nekoč sem mu rekel, da sem vendar že star in imam svoje otroke. .Daleč boš zavozil, če me ne boš poslušal, me je .okregal' Voranc.« Za celo knjigo j&.teh zgodb: kako sta se brata v bajti prepirala o politiki-in je zdaj eden zdaj drugi prišel na prag in povedal svoje mnenje o drugem. Prav do otroških let sežejo ti spomini. »Težko je,« pravi Gustl. »vsakemu študentu za diplomsko nalogo sproti pisati poročila in dajati podatke, raje bom vse skupaj združil v knjigo spominov na prežko bajto.« Ni težko reči, da bo ta knjiga svojevrsten prispevek slovenski literarni zgodovini, Lepo bl bilo, ko bi začel Gustl kmalu »tiščati« tekst in bl ga čimprej brali. Potem Izleti na Prežlhovlno ne bodo več tako polni grenkih spominov, skrivnosti in ugank. Pomladno jutro razliva svoj sij nad Jamnico, ko zapuščam Prežki vrh. Sonce se blešči nad Pohorjem, njegovi svetli prameni božajo vrhove Kotlje — Prežihova rojstna vas Gore ln Pece in pronicajo tja daleč v tožni Korotan... Na Koroškem Je zdaj pomlad. V gozdnih samotah bodo kmalu zacvetele solzice. Radoljčan Nekaj kratkih iz konjiške občine Ta teden se je v Konjicah prvič stal upravni odbor občinskega kreditne- ga sklada za gradnjo stanovanjskih hiš, ki šteje sedem članov. Ljudski odbor jc za predsednika tega odbora imenoval tov. Viteza, direktorja podružnice NB, ostali člani pa so iz večjih konjiških in okoliških podjetij ter predstavniki družbenih organizacij. Na seji so največ razpravljali o pravilih odbora, ki jih mora potrditi kasneje še ljudski odbor. Osnutek pravil so ponekod nekoliko spremenili in predlagali, da se mora ta denar dajati izključno le za gradnjo ali popravilo stanovanj, saj bo to še dalj časa eden osrednjih problemov konjiške občine. Potrebe po novih stanovanjih so največje v Konjicah že z ozirom na raz- vijajočo se industrijo, razen tega pa ie tu sedež občine. Ker pričakujemo, da bomo dobili sem še sodišče in katastrsko upravo, bo tudi za usužbence teh ustanov potrebno poskrbeti za ustrezna stanovanja. Nič boljše ni v sosednjih J Zrečah, kjer so v zadnjih letih sicer že ' je. Ker bodo celoletne srdstva znašala okoli 25 milijonov din, za sedaj ni mogoče pričakovati, da bi se stanje v tem oziru hitro in bistveno izboljšalo, ker so potrebe še mnogo večje. ★ Sredi minulega tedna je prvič zasedal novoizvoljeni delavski svet tovarne kovanega orodja v Zrečah. Razen svojega predsednika je izvolil še člane novega upravnega odbora ter razpravljal o tekočih nalogah. Razen Zrečanov so novi delavski svet izvolili tudi že na LIP v Slov. Konjicah, prihodnji teden pa bodo volitve Še v ostalih večjih podjetjih na področju konjiške občine, ki bodo v glavnem zaključene do srede tega meseca. L. V ★ Občinski odbor SZDL konjiške ob- čine je pred kratkim obravnaval in ana- .. . j . . dogradili precej novih stanovanjskih hiš in blokov, toda vse to spričo naglega razvoja in širjenja tovarne, ne zaodostu- liziral politično delo na svojem področju. Hkrati je bilo tudi sklenjeno, da bodo v teku tega in prihodnjega meseca redni letni sestanki članstva SZDL, na katerih bodo t^-podajali obračune, dela, izvo- ljeni pa bodo tudi novi odbori, posebno tj tam, kjer so sedanji nedelavni. točki. Na nedeljski seji upravnega odbora KZS smo slišali mnogo razveseljivih . stvari prav glede turističnega kolesarstva v Sloveniji. Ugotovitve na terenu so pokazale, da so v nekaterih krajih ie krepko prijeli za delo in zaorali ledino — množičnost v ko- IZPRED SODISCA V NOVEM MESTU S takim predsednikom volivci občine Kostanjevica-Podbočje res ne morejo biti zadovoljni Kako daleč privede mešanje privat-občinskim gospodarstvom, nih interesov z , je leto« 13. marca pokazal potek javne seje občinskega ljudskega odbora Kostanjevica - Podbočje, na kateri se je predsednik občinskega LO Emil Vukčevič moraJ zagovarjati na javno kritiko predstavnikov množičnih organizacij, ki so obsojali osebno delovanje predsednika in neaktivnost večine odbornikov. Posebna okrajna komisija, postavljena na podlagi različnih pritožb državljanov in na zantevo občinskega odbora SZDL Kostanjevici, je urotovila, da v občini Kostanjevica-Podbočje ni potrebne enotnosti in premalo stvarnega dela. Podjetja, ki so svojčas dobro poslovala, so v zadnjem letu propadla (krajevna usnjarna, opekarna, krajevna gostilna je v likvidaciji), čeprav bi lahko dobro delala, ko bi se občinski ljudski odbor res zanimal za napredek krajevnega go-'lčena kritik, , P Emila Vukčeviča, ki sam nima urejenih spodarstva. Upravičena kritika volivcev redvsem predsednika obč. LO ie zadela TA TEDEN na ljubljanskem sodišču Velikopotezno okoriščanje službe nega položaja bo danes spravilo Marjana Zupanca na zatožno klop. Bil je šef prodajnega skladišča za tovorne avtomobile »OM« v Ljubljani. Obtožnica zajtrjuje, da je Marjan Zupanc pustil zapeljati iz skladišča šest zabojev z avtomobilskimi deli na svoj dom In dom ženinih staršev. Vrednost tega blaga je precenjena na skoraj štiri in pol milijone dinarjev. Svojemu skladiščniku pa je baje obtoženec natvezli, da ima naročilnico za štiri avtomobilske gume z zračnicami in se Je na ta način okoristil z 1,811.347 din. Poslovodkinji dveh poslovalnic trgovskega podjetja, M. T. in S. K., pa se bosta morali zagovarjati zaradi malomarnega poslovanja. Prva, da Je povzročila 105.644 din primanjkljaja, zaradi napačnega skladiščenja pa, da Je nastala škoda 65.671 din. Druga je obtožena za primanjkljaj 51.607 dinarjev. Tudi Z. F. Je bila poslovodklnja trgovske poslovalnice. Z malomarnim delom je baje povzročila 114.089 din primanjkljaja. Franc Godec iz Velike Račne pa Je bil že dvakrat kaznovan, toda kazni ga nista izučili. Pred sodiščem se bo zagovarjal zaradi surovega ravnanja s svojo 80-letno staro mamo. V prepiru jo je dvakrat tako hudo sunil, da je starka dobila težke telesne poškodbe. Francu Permetu iz Rogatca pa so prišli na sled, ker Je v gostilni dvakrat izkamnll pivcem denar in urOi tovarišu pri delu pa oblačila. Tožen je še, da Je upravnika in blagajničarko kmetijske zadruge Podtabor nalagal, rine. da sta mu Izročila 10.000 din gotovi Sele v sredo, če bo šlo vse po sreči, bosta Samo Brkič in Rista Mltrov odgovarjala za poskus uboja. Ze leta 1952 sta pri mostu čez Gradaščlco napadla neznanca, ga pretepla ln nezavestnega vrgla v vodo. Na srečo pa napadeni ni padel z glavo v vodo, ker bi prav gotovo utonil. Oba napadalca pa sta se znala doslej spretno Izogibati povabilom na sodišče, tako da je bilo doslej že več obratnav preloženih, V četrtek bo zaključena kazenska obravnava proti ing. S. L. Obtožen je, da je ob lanskem čiščenju Ljubljanice zakrivil množičen pogin rib. Poklicni voznik Dominik Tabemlk Je lani povzročil dve nesreči. Hujša je bila meseca avgusta, ko Je na cesti Stahovica—Kamniška Bistrica, zaradi vinjenosti in nepazljivosti, zavozil s cestišča. Eden izmed potnikov je umrl za poškodbami, štirje so bili hudo, dva pa laže poškodovana. Skoda je znašala 170.000 din. Dominik Tabemlk,je bil že obsojen na pet let In dva meseca zapora. Vrhovno sodišče pa je, na pritožbo obtoženega, razveljavilo sodbo prve stopnje in odredilo novo obravnavo, ki bo prav tako v četrtek. S. Z. je bil upravnik podjetja »Hotel In bife doma JLA«. V petek se bo moral zagovarjati, da je na svojp roko prodajal naslonjače, sode ln rjuhe, ln si na ta način pridržal več kot 40.000 dinarjev. Razen tega pa, da je brez kontrole posojal srebrnino in je na ta način nastal primanjkljaj 143.120 din. J. V. pa Je obtožen, da Je v brusilnlcl podjetja »Zales« v Litiji izmaknil elektromotor, vreden 30.000 din. —a odnosov do naših zakonov in predpisov. Od leta 1949 do spomladi 1955 je s svojo materjo vred n. pr. užival svojčas za-pjenjeni mlin in žago, v mlinu pa je imel tudi vajenca, čeprav nima obrtnega t.,ji ...i iti • dovoljenja. Tudi avtoprevozniStvo je izvrševal nrez potrebnega obrtnega dovo- ljeja, pečal se je z nedovoljeno trgovino in skratka z marsikakšnim dejanjem pokazal, da ni vreden legitimacije ljudskega odbornika. Stari partizani in vojni invalidi so sknnno z odborom .Socialistične zveze v Kostanjevici zahtevali, da »c na občini naredi red in začne drugače gospodariti, -sicer bodo ti pod-gorjanski kraji zares v vedno večjih težavah. • POET m TELESNA VZGOJA Zaorana ledina LJUBLJANSKO-PRIMORSKA NOGOMETNA LIGA BREZ SPREMEMB Ni dolgo tega, kar smo pisali o razveseljivi ideji, kako množično razširiti kolesarski šport medi naše delovne ljudi in mladino.! Sit n« lestvici - Prvaku bo skoraj gotovo določila šele ukvarjati s tem vprašanjem in je tekma Graličar i Krim — »Zlata sredina« v borbi ze storil primerne korake na terenu. Stvar ni ostala' na mrtvi1 za prestiž Po drugem kolu pomladanskega dela ljubljansko-primorske lige se na lestvici ni ničesar spremenilo. Vse je ostalo tako, kot je bilo takrat, ko so moštva nastopila zimski odmor, če bodo favoriti še nadalje zmagovali, bo borba odločena šele na koncu, ko se bosta pomerila prva dva na lestvici — GrafiČar in Krim. V tej borbi je seveda vsaka točka lesarstvu ni več beseda na papir- neprecenljive vrednosti Kranjski Tri-• j v j • j ai zr fflav, čeprav v odlični formi, se bo le JU, temveč postaja stvarnost! Ko težko priključil tej borbi za naslov pr-SO funkcionarji KZS obiskali ne- vaka in s tem napredovanju v višji katere kraje na podeželju in rfzrcd- Pstalih kandidatov za prvo me-. * j .. * J j-** i • sto ni, čeprav imajo odigrati do konca industrijska središča, kjer so se prvenstva še sedem kol. sestali s predstavniki sindikalnih in množičnih organizacij, so ose- Zato je borba med klubi sredine — za sedaj jih je pet — le prestižnega pomena. Zadnja dva na lestvici, Tabor in Postojna pa se zagrizeno borita, kdo bo koga pustil za seboj, tako da je eno nedeljo na dnu eden, drugo pa drugi. Kot rečeno, v nedeljo ni bilo presenečenj. Grafičar je doma visoko zmagal proti Izoli, Krim pa v Kranju nekoliko teže prdti Mladosti. Kranjski Triglav je osvojil v Kopru dragoceni točki proti »Kopru«, medtem ko je Slovan iz Ljubljane zmagal v Postojni z najmanjšim rezultatom. Tabor je premagal na domačem igrišču Ilirijo in se tako pomaknil z zadnjega mesta na predznanje. Rezultati tekem: Mladost — Krim 0:2 (0:0), Grafičar — Izola 9:0 (4:0), povsod naleteli na pravilno razu mevanje in ugoden odmev. Ljudje se namreč navdušujejo za kolesarski šport, nimajo pa o oseh krajih pogojev za športno kolesarstvo, zlasti ne finančnih sredstev, ki jih vrhunski kolesarski šport zahteva. Razgovori na terenu so že rodili sadove. Najprej so se >ogreli< o Celju. Pri delavcih in uslužbencih celjskih podjetij vlada živahno zanimanje in zastopniki sin- REPUBLISKO prvenstvo v kegljanju Na polovici poti Predvčerajšnjim je zaključila v Mariboru s tekmovanjem prva skupina udeležencev letošnjega republiškega prvenstva v kegljanju za posameznike. Skupno je nastopilo 37 tekmovalcev, enako število pa Jih bo tekmovalo v soboto in nedeljo. Za sedaj je v vodstvu tekmovalec dikalnih podružnic so že pristali mariborskega Branika Amer pred -r__________f a t t . . y . . prvakom ljubljanske podzveze Domin- go d-imn 7. . c _ prvakom ljubljansKe poazveze Domln- na skupni sestanek, ki ga organi- kom, klubskim tovarišem Podkrižni-7Ara Ukrajni sindikalni svet z na- kom in drugimi. Značilno za prve tri menom, ustanoviti sindikalne tu- Je' da so prvi dan tekmovanja podrli rističnn r , manj kot 800 kegljev, v drugem na- risticno-kolesarske aktive. Kot st0pu pa so dosegli tudi za 100 kegljev kaze, bo celjski okraj najširše boljši rezultat. Sele na četrtem mestu zajel člane sindikata in delavsko ‘ek™°,val«c' klie <>J>akrat podri več ~ 4. - a i kot 800 kegljev. To je Truglas, član mladino v te vrste športnih ak- Kladivarja iz Celja. tivov. Celjani pa so šli še dalje. Rezultati: Amer (Branik) 1673 keg- Na javni razpravi pred okrajnim sodiščem v Novem mestu se je moral Emil Vukčevič v sobotvo 7. aprila zagovarjati zakadi dokazanih kaznivih dejanj. Skupno z bratom Jožetom Vukčevičem je bil obtožen utaje dohodkov, da bi dosegel manjšo obdavčitev. Ugotovljeno je namreč bilo. da je Emil Vukčevič za leto 1955 prijavil za najmanj 117.000 din manj dohodkov, kot jih je imel. njegov brat pa za dobrih 70.000 din manj. Prodal je najmanj 118 metrov električnega kabla, glede katerega je trdil, da ga je kupil v Ljubljani, med preiskavo pa je nekomu naročal, naj orenese lažnivo sporočilo, da je kabel kimil v Zagrebu. Da je prekupčeval s kablom vsaj s štirimi ljudmi, je bilo dokazano. Na domačem podstrešju v Globočicah oa je Vukčevič hranil tudi v papir zavito in dobro namazano nemško brzostrelko: na razpravi ni hotel nič vedeti, od kod je orožje nemškega okupatorja prišlo v njegovo hišo in kdo ga je negoval, da ni propadlo. Zaradi dokazanih kaznivih dejanj je okrajno sodišče obsodilo Emila Vukče- viča na 2 meseca in 15 dni zapora ter na 20.000 din kazni, Jožeta Vukčeviča pa na 10.000 din kazni zaradi utaje dohodkov. Športno društvo Olimv ki se ie liev <783’ 890)* Dominko (»Ljubljana«) ' JL viimp, ki se je 1643 (7fll> 802)t Podkrižnik (Branik) 1673 nedavno osamosvojilo, je doslej (782, 855), Truglas (Kladivar) 1625 (803, n h etn ioni »-vi _ r _ noo\ r#«i4x icoo totn V drugi skupini, ki bo tekmovala v soboto in nedeljo, pa bodo med ostalimi nastopili tudi znani reprezentanti kot so Martelanc, Starc, Kobal, Likovnik, Gomolj in drugi. Ti bodo verjetno tudi odločali o letošnjem prvaku, čeprav ni izključeno, da Amer ostane na prvem mestu do konca prvenstva. E. G. Koper — Triglav 2:4 (2:2), Postojna — Slovan 0:1 (0:1), Tabor — Ilirija (2:2). Grafičar U 9 2 0 44:13 Krim U 8 2 1 27:6 Triglav Ilirija U 6 2 3 37:12 U 5 0 6 26:27 Slovan U 5 0 6 16:19 Mladost U 4 2 5 14:18 Izola 11 3 2 6 17:32 Koper Tabor 11 3 •2 6 18:46 11 2 2 7 18:26 Postojpa 11 2 1 8 23:30 18 Študentska Šahovska OLIMPIADA V UPSALI Naši komaj neodločeno z Romuni? Rezultati I. kola finalnega tekmovanja: Bolgarija : SZ 0:4 (Padevski : Korčnoj 0:1, TalJ : Kolarov 1:0, Bohotov : Antošin 0:1, Vasjukov : Pe- MOSKVA, 9. apr. (AFP). No med»*J rodnem tekmovanju v dviganju ute** .. Moskvi so sovjetski težkoatleti doseg dva nova svetovna rekorda. V Pcr® v kategoriji je Viktor Korge izboljšal sunku svoj svetovni rekord za 500 g* { dvignil 113,500 kg. Ravil Kabutdinov J v lahki kategoriji dvignil v sunku »*j kilogramov, kar je za 1 kg boljše svetovnega rekorda njegovega roj** Nikitina. SMEDEREVSKA PALANKA, 9. aprfj*; Rezultati prekinjenih partij mednarj0' nega turnirja: Tomovič se je v partij*, Dietmanora vdal brez nadaljevanja, Tf funovič pa je zlahka premagal KaraKj^ jiča v 47. potezi. Razvrstivev po I. kol®* Trifunovič, Beli, Dietman 1, Srbu, *y Sier, Radolescu, Chocaltea, Djordj^jj Vukovič, Vladisavljevič 0,5, RobaČ, raklajič, Tomovič 0. BEOGRAD, 9. aprila. Po včerajš®£ kolesarski dirki Beograd — Petrovar*^ din — Beograd je osem kolesarjev ^ kandidatov za jugoslovansko reprezeF tanco na dirki Varšava — Berlin " Praga odšlo na skupne priprave 1,8 Avali. Petrovič, Valčič, Jugo, Vafl*| Cvejin, Vuksan in Piciga so *že od vc5" raj na treningu. Osmi član Kulveski *£ prispel kasneje. Priprave, ki bodo *r*" jale do 22. aprila, vodi Avgust Prosin«** CARIGRAD, 9. aprila. (AFP). Po jev 1:0); Jugoslavija : Romunija 1:2 razu v Bruslju in na Dunaju, je bt* (1) (Matanovič : Szabo remi, Drimer : ! zilsko nogometno moštvo Vasco de G®*** Ivkov remi, Ginsberger : Marič pre- utrpelo v Carigradu na svoji turneji P® I , • v • , « \ ■ u«, utfu;, iiugiaa v c** / vuuu, j. v ivw v i V.IU1) iiiuuui ^vi . luai iv, pi v- mi pv »v# » v/u 1 ifvi uviu uti a » vj ■ 1111 iivj- obstoječim sekcijam pridružilo ŠC 822), Iglič (Kovinotehna) 1622 (817, 805), kinjeno v dobljenem položaju za Ma- Evropi še tretji poraz. Premagalo g« L kolesarsko srkni in <\n*tnnl inli in Pečnik (»Ruše«) 1616 (770, 846), Urbar riča, Sutra : Sokolov 1:0>; CSR :ZDA; nogometno moštvo Fenerbakče z z* bodo predotem kolesarji-turisU^ (TrlglaV) 1606 <796’ 8°9) Ud' 1 2:0 (2); Madžarska : SpanlJa 2'5 : °’5 (1)'1 (1:#)- Pomladanski pregled živine v ptujskem okraju ki bodo uporabljali tudi dirkali šče. ki ga društvo že ima. Tako o Celju. Toda tudi v Pomurju so pokazali veliko volje, saj so v Beltincih že ustanovili takšen klub, v Murski Soboti pa se je za stvar zavzela mladinska organizacija. Tam so sploh že imeli nekaj tekmovanj kolesarjev-turistov, ki pa v javnosti še niso bila registrirana. Seveda je poziv KZS k tej akciji naletel na ugoden odmev še drugod. Tudi Gorenjci ne spijo. V znani športni tovarni »Elan < so že ustanovili sindikalni aktiv, sledili jim bodo pa prav gotovo še drugod. Prepričani smo, da bomo kaj kmalu zasledili te razveseljive pojave tudi drugod. Skratka: Kolesarji so zgrabili stvar na pra-“vem koncu — nič več ne bo borbe le za vrhunske kadre, kolesarstvo bo postalo množičnol Ugotoviti pa moramo tudi si- V potu svojega služijo kruh profesionalni košarkarji, katerih pa je zelo malo Po vsem ptujskem okraju opravlja posebna komisija v kateri je okrajni veterinar, kmetijski inšpektor ter predstavnik kmetijsko pospeševalne službe, pregled plemenske živine. Naloga komisije je ugotoviti, v kakšnem stanju je plemenska živina po letošnji zimi. Ugotovitve komisije so doslej zadovoljive, posebno dobro je ohranjena živina na nekaterih kmetijskih gospodarstvih, medtem ko se drugje nekoliko občuti po- manjkanje dobre krme. Usoda pločevinastih košaric za smeti v Ptuju Po ptujskih ulicah so pred dnevi namestili pločevinaste košarice za odpadke in smeti, kar je bil že skrajen čas. Nekateri ljudje se teh košaric pridno poslužujejo, nekatere pa kakor se zdi, ws-tijo. Že prvo noč je bilo večje število teh košaric obito s kamenjem in preobrnjeno. To nekulturno početje je najbrž pripisati veselim družbam, ki ponoči kolovratijo iz gostiln in preizkušajo na teh košaricah svojo moč. Bilo ^i prav, da nekaj takšnih ponočnih »udarnikov« zalotijo varnostni organi in jih primerno kaznujejo. V Evropi poznamo ameriško profesionalno košarko samo prek gostovanj črnske skupine »Harlem Globetrotters« ln njih partnerje. Zato vladajo o poklicnih košarkarjih v Ameriki pogosto napačna mišljenja. Računajo, da Igra v ZDA košarko 20 milijonov igralcev. Od tega števila Jih je le 80 (z besedami osemdeset) pravih profesionalnih igralcev, ki nastopajo v prvenstvu Jirofesionalne lige. Mimo njih jih e morda še enkrat toliko, ki nastopajo v raznih potujočih skupinah — kot Haarlem, Ciklon ln Chicago itd. Na vsak način pa Je treba priznati, da Je to število zelo majhno. Drugo vprašanje, ki zanima evrop- skega ljubitelja košarke Je, koliko za- ■'•Tli*- " ■—1 ' - služijo ti igralci. Imamo seveda »zvez- cer, da je KZS v letošnjem letu de*> kl sredo s svojimi dohodki v dobro mčeln y dc/nm tr, astronomske višine. Nas pa zanima zacela z uelom m pozitivno predvsem, koliko so povprečni do-izvedla vse pripravp za sezono, hodkl profesionalnega igralca. Stati-Tega pa ni v tolikšni meri čutiti stlke Prav*Jo, da teh osemdeset igral- : Jfsfi T37"1 rtSr«GS"»"»M S o klubih. Videti je, da so klubi imajo po končani karieri tudi to sre' nekako odmaknjeni od svojega da Postanejo trenerji unlverzitet- v vrste profesio Zlasti občutilo po administrativni naloTIz^rZiverzUetalh košarka?: plati. Sekretariat je pri niih dosti- *ev’ profesibnaino ligo in uni- / j lil VfraitPtnim vdrniSanloM mm »ma krat naletel na nerazumevanje, zlasti ko je šlo za registracijo klubov in tekmovalcev. Sicer je zadeva sedaj že delno urejena, nujno pa je, da bi klubi bolj dosledno izpoln ječali svoje dolžnosti do KZS. To bo vsekakor koristilo splošnemu napredku kolesarskega športa, zlasti če ugotavljamo razveseljive pojave o razširjenju kolesarstva na edino pravilni osnovi, to je množičnosti. Kot vidimo, se vsaka stvar da uresničiti, samo začeti je treba z delom in zaorati ledino — pa ne odnehatiI .e iuniiiiiiuuii|i|iiniiii,|l'‘iiiwi|,,iiiiimi|ll|iiuiiii|l|iiiiiuiiii,iiiuiiii|H'iiuiiii|l,iiui8|>iiiiuaiiii,ii)iiuii',niuiiiiHniiiiuiiiiniiiUgimiti|Mlgmiiuiitfiiniiiinjjiiminiiiginii|{ij!iniiTiiiiiiiiiiiniilniRiuiii|liiiiiiiii||||i!iiii)iiiHiiimiiiui verzitetnlm združenjem pa velja sporazum, po katerem nihče ne more igrati za poklicna moštva, dokler ne konča svojega študija, niti ne more prenehati študirati, zato da bi lahko Igral za denar. Vsako leto ob zaključku košarkarske sezone odigrajo univerzitetna moštva vrsto tekem s poklicnimi moštvi. Vešče oči menager-Jev poklicnih moštev odberejo pri tem cv*t amaterlskih Igralcev in Jih povabijo v svoje vrste. Zanimivo Je, da so študentje na teh tekmah mnogokrat boljši od poklicnih igralcev. , Pravila, po katerih igrajo, se nekoliko razlikujejo od onih, ki veljajo sicer v ZDA, od pravil FIBA pa pre-«*•. Najbolj zanimive razlike v pravilih so: igralni čas Je 4 X 12 minut, , Jsak igralec je izključen šele po Sesti osebni napaki, če Je igralec poškodovan in ne napravi v četrtini igre le šest osebni# more izvajati osebne napake, ga lahko napak, vsaka nadaljnja osebna naP» zamenjajo. Da bi preprečili izrablja- ka se kaznuje z dvema metoma, nje tega pravila, določi menjavo na- vsaka napaka nad igralcem sprotnlkov trener, obrambni coni se kaznuje prav t#* conska obramba je prepovedana z dvema kazenskima metoma, (zaradi lepše igre). Vsako moštvo lahko vsako moštvo mora streljati koš vsakih 25 sekund. Pravila profesionalne košarke J* torej v mnogočem razlikujejo od e; ropske košarke. Prvenstvo ZDA profesionalne igralce Igrajo v dv*J skupinah po štiri moštva. Na konj" sezone igrata zmagovalca skupin j' nale v sedmih tekmah. Novodošln” igralcem se Je najteže privaditi str® hovltemu koledarju tekmovanj. PJJ klicni Igralci odigrajo namreč sl. tekem v šestih mesecih, kar pome1’' da igrajo povprečno vsak drugi da«; Res jc, precej zaslužijo, zato pa s*11 žijo v potu svojega obraza. S. t’ SVETOVNO NAMIZNOTENIŠKO PRVENSTVO Premoč Japoncev Tokio, 9. aprila. (AP). — Japons#] namiznoteniški igralci so danes na sve , tovnem namiznoteniškem prvenstvu Tokiu želi pomembne zmage. V te* j movanju moških so se uvrstili v P0-finale 4 Japonci, v tekmovanju žen*’ . pa 3 Japonke. Četrta polfinalistka ’ tej disciplini Je Romunka Zeller. Ta*1; Je povsem zanesljivo, da sl bo Jap0*, ska priborila prvo mesto v prvi zelo verjetno tudi v drugi discipH1"' | Jutri se bodo v polfinalnem movanju moških pomerili: oglmura • ! Tomtta in Nohlra : Tanaka, v teki«0 vanju žensk pa Egučl : Okavva ln tanabe : Zeller. Rezultati četrtfinalnih dvobojev T moški: Oglmura : Milles (ZDA) 2JUf’ 21:14, 21:13, Tomita : Bergmann (B . 1 B 1 O »OS Ol .«n n« .«n » , _ 1, i til ’ tanija) 21:15, 18:21, 21:13, 21:19, Nohlf*’ .1 (Indija) 15:21, 24:22, 16:21, iiininuiiii Nagaraj «»,«,, - -,, 22:20, Tanaka : Kavay (Japonska) 1>:*, • i — » « £1:8' 21:13' 2,:,9i ženske: Egučl : H»č, Profesionalni košarkarji ne po- don (Britanija) 3:o, okawa : suk U"l. znajo šale — prizor s tekme med Pa Koreja) 3:0, vatanabe: Vong (Hon» Bostonom in Ciklonom tamfi)3lio.2®11" : D' Row (VeIika MANNING 0’BRINE Doživetie ^na Mauritiusu 28 SOUAb »Nenadoma je izginil. Dva dni pozneje. Ž letalom, da povem točno. Nujno so ga poklicali nazaj v Francijo, češ da mu je umrl neki sorodnik.« »Ne vem,« je odgovoril Renč in skomizgnil z rameni — »Morda se je izkrcal na Madagaskarju ali kje drugje.« »Toda njegovo ime...« »Unsacher? Doma je iz Alzacije.« Unsacher, Alzacija. Pazljiveje sem pogledal fotografijo. Moje misli so se vrnile k članku o Pejainu, objavljenem v »Life«, ki sem ga bil zjutraj prebral. V mislih sem se vrnil v leto 1941... Spomnil sem se mnogih Alzačanov, s katerimi sem se seznanil med vojno v Franciji v vrstah odpora... Krasni ljudje, sijajni borci, pošteni rodoljubi. Na drugi strani pa... ljudje kakor Bout, Saint Martin. Malaster in drugi, ki so služili Petainu, od katerih se je lahko Gestapo marsičesa naučil... Culot me je vprašal, ali me ime Krebs spominja na nekoga. In tudi sam sem se takoj spomnil na Krebsa. Krebs in njegov tovariš Silvaner sta bila odgovorna za mučenje, pohabljanje in uboj najmanj dvajsetih zavezniških oficirjev, ki so se spustili na tla v okupirani Franciji (in stoterih Francozov). Ta dva zločinca nista sama ubijala svojih žrtev, vendar pa so bile njune roke krvave. Naša skupina je prisegla, da ju bo ubila, pa sta odnesla pete. Zdaj pa tu... Sablain nama je rekel, da sta tudi de Montreuil in njegov pajdaš Duval iz Alazacije... Ulsacher je tudi Alzačan... Da ni morda eden izmed njih Krebs? Rekel sem to Renčju. Nekaj časa je napeto razmišljal. »Mar misliš, da je bil Unsacher morda povezan z de Montreu-ilovo družbo?« »Morda,« sem mu odgovoril. »Vse kaže, da je bil povezan s Culotom.« »Da... Zveza s Culotom. Vprašujem pa se samo, zakaj je Culot hranil to fotografijo?« »Morda za izsiljevanje. Kolikor lahko sklepam iz okoliščin, on ne pripada tej skupini.« »Morda je takrat nosil drugačno lasuljo,« je pripomnil Jean — Renč. »Morda... Ta zadeva postaja čedalje zanimivejša,« sem rekel. »Zelo me zanima najin razgovor z gospodom Dominiqueom de Montreuilom.« »Tudi mene,« je odgovoril Jean-Renč in obmolknil. Po daljšem razmišljanju me je vprašal: »Kako si opravil pri grofici Mimi?« V nekaj besedah sem mu povedal. »Kaže, da je povsem nora,« je rekel Jean-Renč, ko sem končal svoje pripovedovanje. — »Sicer pa ima Point aux Canoniers -ta ugled. Pravijo, da se samo tam prikazujejo duhovi.« »Nekoč je bila tam karentena. Ljudje pripovedujejo, da je med epidemijo umrla tam prijateljica nekega zdravnika. In njen duh zdaj stalno kroži po tem kraju. Nekateri celo trdijo, da so ga videli Mnogi si v temi ne upajo hoditi po tem kraju.« rfiti »Ali še kdo stanuje v tistih hišah?« »Samo v sezoni. Zdravstvena oblast je oddala hiše v najefl proti malenkostni najemnini uslužbencem, ki žele poceni preživ počitnice. Nekaj mesecev pa tabore v teh hišah šolski otrot V tem letnem času pa razen čuvaja tam ni nikogar.« »Ali je čuvaj videl strahove?« »Nikakor ne.« »Kdo še stanuje tam?« »Zemljišče je lapt nekega bogataša, ki si je zgradil tik morju krasno vilo. Njegova vila pa je že dolgo zaprta, ker se i1 preselil v Francijo ali Južno Afriko in tam umrl.« »Ali je tam še kako drugo poslopje?« »Da. Porušen morski svetilnik, ki ga že dolga leta ne up^ rahljajo. Nov svetilnik so zgradili malo dalje.« Začudeno me je pogledal. »Od kod to nenadno zanimanj® Mislil sem, da si po razgovoru z grofico Mimi že sit tega mest3- »Pomislil sem samo, da je zelo malo krajev, kjer bi se lahk* človek tako dobro skril na Mauriciusu, ne da bi vzbudil rad®’ vednost.« »Mar misliš na Smokyja in Goreta?« »Da, prav na ta dva mislim. V porušenem morskem svet^ niku bi se kaj lahko skrivala čez dan, če pa bi se hotela pon® nekoliko sprehoditi, bi ljudje mislili, da sta duhova.« »Menim, da imaš prav, Michael. To je zelo dobra 'misel. P®20 biti pa tudi ne smeva, da ima človek z vrha svetilnika lep razgl na vso okolico. Vsekakor je moč videti dovolj in pravdčasno, takc da se lahko ogneta nevarnosti, da bi ju odkrili.« »Kako to?« DNEVNE NOVICE ». Zahvaljujem se upravi »Ljudske "»vice« ln Državnemu zavarovalne-1» k avodu za zneeek 16.000 din, ki ml j>U Izplačan zaradi nezgode. Anton ^flgornik, Maribor, Puškinova 9. . pododbor Združenja rezervnih ofl-iijev Terena »24 talcev« vabi vse SJfj* na ogled Vojne sanitetne Sole s ^'uvajanjem filma ln komentarjem v •rtlzansko vojašnico, Poljanska c. 40 kJMo, dne 14. aprila točno ob 17. bf-i110 mesto pred vojašnico 10 minut Pr'a pričetkom. »težke« noge? Dodaj kopeli iuL,A* 801 ln občutek mladosti tl bo !>«dU žlv*enjel KONCERTI koncertnem večeru, ki ga prl-jja» Akademija za glasbo v torek, dne 3lov.r " aprila 1956 ob 20 v veliki dvorani filharmonije bo izvajal Rok Ir,"-' iiinarmomje do izvajal kok Sn ’ slu5atelJ IV. letnika za vio-C° lz razreda doc. Leona Pfeiferja Un? Brahmsa, Bacha, Matačlča, Pa-Sjjjnl - Szymanowskega, Schumann-ln Ravela. Sporedi kot vstop-lu-?. v Koncertni direkciji, Trg revo-“MJe. Vabljeni! PREDAVANJA 1*. Prirodoslovno društvo vabi na po-JUflno-znanstveno predavanje doc. c: Stanka Baniča: Cepiva v boju nalezljivim boleznim ln kako ItJ™ Prišli do njih. Predavanje, sprem-jjjjro z diapozitivi, bo danes ob 20 v Jgrpdoslovnl predavalnici Univerze, ‘°a iz Gosposke ulice. j. GOSPODINJE! V sreda, It. aprila ob d. £* k° zanimivo predavanje ing. Tan-“ranke »O ureditvi kuhinje v no-I® >n starem stanovanju«. Predavanje dtn 'Pr®mU*no * diapozitivi ln bo v l?rant prirodoslovno matematične fa-(Univerza , vhod Iz Gosposke n- 9e°grafsko društvo Slovenije vabi g.. J?vno predavanje prof. dr. Romana ° Švicarskem krasu, ki bo v o.ri0' ’*• aprila ob 20. url v balkonski ^davnlnici Univerze. GLEDALIŠČA SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE . DRAMA * S?’ 10- april« ob 20: Cankar: ^Hlapci«, zaključena predstava za cit??-, H- aprila: Zaprto. 'rtek, 12. aprila ob 20: Cehov: »Tri Sot i e*- Abonma A. 13. aprila ob 15: Pavel Golla: »r^rček«. Zaključena predstava za stisko mladino Ribnica. “Ota, 14. aprila ob 20: Cehov: »Tri Nert»i/e*- Abonma U. ?«;a’ '5- aprila ob 20: Cehov: »Tri •estre«, izven ln za podeželje. OPERA ,5?' aprila ob 19.30: R. Strauss: Vallr * rožo«. Abonma P. ,aa' 11. aprila ob 17: Gotovac: »Ero J onega sveta«, zaključena pred-Cetrtot? Za JLA 32?: 12• aprila ob 19.30: Martinu: t*enl,tev«. »rjojnti »Gtanni schicchi«. Petek "X* B- »Zenu3- aprtla ob 15.30: Martinu: Puccini^** Abnr.Il »Olannl schicchi«. Sobota ,* red Petek popoldanski. »Ženitev aprlla ob 19,30: Martlnu: *uccimr' tu ,Jebonma K. flp* **«« '/m jo.ov, ouieiana; I ■•jjodana nevesta«. — Zaključena ' Jfedstava za sindikat Železniške erekcije — ob Dnevu železnic. ^TNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Tn Gledališka pasaža ^ek. 10. aprila ob Ž0: Cllfford Odets: I »fTemtera v New Yorku«. Abonma *=o Torek. — Vstopnice so tudi v -Prodajt Sli«11* aPrtla ob 20.30: Pepplno de av,*PPo: »Ni res, pa le verjamem«. CttrtS?1?® Gss ,n tss ni. \2- aprila ob 20: Cllfford Odets: MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE Marionete Levstikov (Šentjakobski) trg Sreda, 11. aprlla ob 15.30: Pengov-Sl-mončlč: »Zlata ribica«. Zaključena predstava za gimnazijo Novo mesto. Četrtek, 12. aprila ob 17: Pengov-Sl-mončlč: »Zlata ribica«. Sobota, 14. aprila ob 17: F. Milčinski: »Zvezdica Zaspanka«; ob 20.30: F. Milčinski: »Zvezdica Zaspanka«. Za odrasle. Nedelja, 15. aprila ob 11: Taufer-Novy: »Mojca ln živali«. Ročne lutke Resljeva cesta 28 Nedelja, 15. aprila ob 17: Simončič-Pengov: »Medveda lovimo«. Prodaja vstopnic za obe gledališči ln za vse predstave razen zaključene od srede dalje v Upravi Mestnega lutkovnega gledališča, Resljeva ccsta 28, od 10—12 tn telefonlčno 32-020 ter pol ure pred predstavo pri gledaliških blagajnah. RADIO LJUBLJANA Poročila: 5.05 6.00. 7.00, 13.00. 15.00, 17.00, 19.00 in 2200. 5.00—6.00 Dobro jutro, dragi poslu-fialcil (pester glasbeni spored ) 6.10 Reklame — 6.20 Na* jedilnik — 6.25 Mali glasbeni mozaik — 7.10—8.00 Zabavni zvoki — 11.00 Radijski koledar — 11.05 Tečaj esperantskega jezika — 26. lekcija — 11.15 Mali dopoldanski koncert — 11.45 Cicibanom — dober dan! (Selma Lagerloff: Veliki ples žerjavov) — 12.00 Pesmi in plesi iz slovenske Benečije in Rezije — 12.30 Kmetijski nasveti: Za kmečke gospodinje — 12.40 Drobne orkestralne skladbe — 13.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 13.35 Simfonične skladbe domačih avtorjev — 14.30 Za dom in žene — 14.40 Filmske melodije — 15.15 Zabavna glasba — 15.40 Utrinki iz literaturo — Janko Jesensky: Dragi moj akt — 16.00 Tz opernega sveta — 17.15 želeli ste — poslušajte! 18.00 Zunanjepolitični feljton: Socialne in politične posledice avtomatizacije industrije — 18.10 20 minut preludijev — 18.30 športni tednik — 19.00 Radijski dnevnik — 19.30 Zabavna glasba, vmes reklnme — 20.00 Tedenski notranjepolitični pregled — 20.10 20 minut za ljubitelje slovenskih narodnih pesmi — 20.30 Radijska igra — J. Horvat: Moj rojstni /Inn (prva izvedba) — 21.30 Glasbeni odlomki s festivala v Stuttgartu 1955 — 22.15— 23.00 Nočni koncert — 22.15—23.00 UKV program: Plesna ln zabavna glasba — 23.00—24.00 Oddaja za tujino — na valu 327,1 m (Prenos iz Zagreba) CELJSKE VESTI CELJSKO GLEDALIŠČE Torek, 10. aprila ob 15: H. Wouk: »Zadeva Calne«. II. srednješolski abonma. Sreda. u. aprila ob 15: M. Mikeln: .Atomske bombe ni več«. Zaključena predstava za osnovno šolo . Četrtek. 12. aprila ob 15: Puškin-Tre-ves: »Nesmrtni don Juan«, m. srednješolski abonma. Petek, 13. aprila ob 15: Puškln-Treves: »Nesmrtni don Juan« I. srednješolski abonma. Sobota, 14. aprila ob 16.30: PuSkln-Treves, »Nesmrtni don Juan«. Za-. kij učena predstava za sindikat že- 1 lezničarjev. Nedelja, 15. aprlla ob 15.30: H. Wouk: •Zadeva Calne«. Izven. KINO »UNION«: Ameriški barvni film: »Človek lz Alana«, predstavi ob 18 ln 20. . »DOM«: AmerlSki film: »prelomnica«. Predstavi ob 18.15 in 20.15. VESTI IZ KRANJA PREŠERNOVO GLEDALIŠČE Torek, 10. aprila ob 16: Sellikar-FUl-plč: »Bratovščina Sinjega galeba«. Zaključena predstava za osnovno Solo Kranj ln Planina. Sreda. 11. aprila ob 20: A. Marodlč: »Na dnu kelihov«. Gostovanje gledališča Slov. Primorja lz Kopra, izven. Četrtek, 12. aprila ob 15: Držlč-Folez-RupelJ: »Boter Andraž«. Gostovanje gledališča Slov. Primorja lz Kopra. Izven. Četrtek, 12. aprlla ob 20: Vasja Ocvirk: »Srečno, ljudje«. Gostovanje gledališča Slov. Primorja lz Kopra. Izven Sobota, 14. aprila ob 16: Shakespeare: »Othello«. Zaključena predstava za gimnazijo. Sobota. 14. aprila ob 20: Shakespeare: »Othello«. Izven. Gostovanje v Ra-dovljlcl. Opozarjamo na gostovanje gledališča Slovenskega Primorja v dneh od 11. do 12. aprlla. Rezervirajte pravočasno vstopnice. KINO »STORZlC«: Ob 9.30 ln 16 premiera ameriške barvne risanke: »Aliča v pravljični deželi«, ob 18 in 20: italijanski film: »V vrtincu greha«. Danes zadnjikrat! Z BLEDA KINO AmerlSki film: »Slika Doriana Graya«. Predstava ob 20. CARINARNICA KOPER RAZPISUJE pečini: »Gtanni schicchi«. lW_,?nma K. ^Ja, lg. aprila ob 18.30: Smetana: ‘Premi rprf ■•‘■era v New Yorku«. Abonma v ».C.ctrtek- — Vstopnice so tudi Pstei?r??aji. aPrila ob 20: Cllfford Odet*: ^Ms i6ra v New Yorlcu*- Abonma 8eNT JAKOBSKO GLEDALIŠČE Sred ubljana, Mestni tlom lovpi1, aprila ob 20: Finžgar: »Divji stav. ’ *Juds,ca igra, Izven, 25. pred-Bobotn \ za<>nja večerna uprizoritev. *4- aprlla ob 20: Popovlč-Pre-8e]„,'Delak: »Jara meščanka«, ve- a*lla lzven’ , ne«* lB- aprila ob 15.30 in 20: 3e-seinij. *L°garltml in ljubezen«, ve-ob15graJ. zadnjič; lgrJ• Fodor: »Uspavanka«, veselo-i °b 5„8°stovanJe v Kobaridu; Igra F°dor: »Uspavanka«, veselo-V §0Et°vanJe v Tolminu. .nla un50' I1- aprila ob »0 bo posled-■gre ,rf,rJjorltev Finžgarjeve ljudske "l9»tn„„-11 lovec«. Prodaja vstopnic v 38-8*0 mu> rezerviranje telefon , tZ TOLMINA 1Jat'ee'ht^Bltobslto gledališče lz LJub-fOstovoi- po daljšem presledku spet Ls- anri ? v Tolminu v nedeljo, dne f^orii. zvečer ob 20. Uprizorilo bo ?. duhovito veseloigro »Uspa-?t'8 nh X nedeljo, 15. aprila popol-^einio. bodo gostje uprizorili to J^gro^tudi v Kobaridu. Jmrll so v Ljubljani ya 25 -?h Ogorevc, obrtnik, NJegoše-^ ‘ ^°8reb bo danes ob 15 na Zalah. javno licitacijo na kateri bo prodano blago, zaplenjeno zaradi carinskih prekrškov. Licitacija bo 22. aprila 1956 ob 8. uri v prostorih carinarnice NAPRODAJ BODO: kolesa in deli koles • avtomobilski deli • kamionski motor »Badford« • drobilec za kamenje • različna konfekcija In blago • galanterija • sončna in optična očala • ročne ure • računski stroj radijski aparati • britvice • mreže za ribolov • kositer in drugo Pravico do sodelovanja pri licitaciji imajo zainteresirane gospodarske organizacije, ki so pooblažčene za trgovanje z naStetimi izdelki, ln sicer po svojih zastopnikih, ki imajo pismena pooblastila. Carinarnica Koper 2466 GOZDARSKO AVTO-FODJETJE V MARIBORU sprejme visokokvalificiranega avtoelektrioarja Plata po tarifnem pravilniku podjetja. Nastop službe takoj aili po dogovoru. M 115 tovarna kablov SVETOZAREVO Potrebujemo nujno Diesel ali bencinski agregat 8 trifaznim generatorjem 3 X 380/220 V, 80 Hz moči 80—100 KV A j^eresenti naj nujno predlože udbe Fabrici kablova, Sve- tozarevo 1400 Komisija za natečaj in Imenovanja gospodarskih voditeljev OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA LOŽNICA — v sporazumu z delavskim svetom DIP »MAČVA«, B. KOVILJACA razpisuje natečaj za direktorja podjetja Pogoji: Gozdarski Inženir s poznanjem Industrijske predelave lesa ln najmanj 5-letno prakso. Plača po tarifnem pravilniku in dogovoru. Stanovanje je zagotovljeno. Ponudbe pošljite občinskemu ljudskemu odboru Ložnica (komisiji za natečaj) do 23. aprila 1956 z opisom dosedanjega službovanja. ----- DELAVSKI SVET DIP »MAČVA«, B. KOVILJACA razpisuje natečaj za naslednja delovna mesta, in sicer za: 1. SEFA KOMERCIALNE SLUŽBE 2. PET VISOKOKVALIFICIRANIH POHIŠTVENIH MIZARJEV 3. NAKUPOVALCA 4. MATERIALNEGA KNJIGOVODJO , 5. ANALITIKA ZA CENE IN PLAN 6. PRI TEHNIKI LESNE STROKE (industrijska smer) 7. PET KVALIFICIRANIH POHIŠTVENIH MIZARJEV Pogoji: Pod 1 — ekonomska fakulteta s 5-letno prakso ali srednja ekonomska šola s 15-letno prakso. Pod 2 — mojstrski Izpit s 15-letno prakso. Pod 3, 4 in 5 — srednja strokovna izobrazba z najmanj 8-letno prakso v istih ali podobnih poslih. Pod 6 — sTednjatehnična Sola lesno-industrijske smeri z 2-letno prakso. Pod 7 — kvalificiran mizar z 8-letno prakso. Osebe, ki so bile kaznovane zaradi gospodarskega kriminala, ne pridejo v poštev. Ponudbe pošljite na zgornji naslov do 25 aprila 1956 z opisom dosedanjega službovanja in morebitnimi pogoji. 1405 MARIBORSKE VESTI DEjSVRNA LEKARNA Torek, dne 10. aprila 1956: lekarna »Center«, Gosposka ulica 12. Sreda, dne 11. aprila 1968: lekarna »Tabor«, Trg revolucije S. KINO PARTIZAN: Ameriški barvni film: »Južno od Sahare«. UDARNIK: Ameriški film: »Kadar ženske ljubijo«. SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE Torek, 10. aprlla ob 15.30: Asafjev: »Bahčlsarajska fontana«. Sola TAM Sreda, U. aprila ob 19.30: Polič: »Deseti brat«. Red C. Rodile so: Borošak Marija, 17 let, delavka, Dragučova — Marijo; Jožica Pliberšek, 28 let, gospodinja, Bistrica — Vesno; Pavla Slekovec, 29 let, gospodinja, Zg. Radgona — Ido; Marija Simonič, 24 let, telefonistka — Branka; Stanislava Satler, 27 let, delavka — Jožeka; Katarina Ros, 20 let, delavka — Jožico; Roza Omerzu, 30 let, strugarka — Stanka; Karolina Breg, 20 let, gospodinja, Pesniški dvor — Srečka; Silva Ornik, 22 let, gospodinja, Bohova — Mfrana; Štefka Planinc, 28 let, hči posestnika, Žetale — Marino; Elizabeta ■ Perc, 4S let, gospodinja — Milana; Karolina Magerl, 24 let, gospodinja, Vukovski dol — Vilka; Ladislava Klausrjer, 24 let, nameščenka — Leonido; Angela Karba, 22 let, pre-dlca — Biserko; Marija Ekselenskl, 23 let, predlca — Dušana; Marija Cer-nejšek, 39 let, gospodinja, Razgor — Jurija; Terezija Jurančič, 24 let, delavka — Vesno; Antonija Skolc, 36 let, gospodinja — Ružo; Marija Sardoč, 33 let, 6trgarka — Branka: Alo]2lJa Firbas, 29 let, gospodinja, Marjeta na Dravskem polju — Ivana; Kristina Grušovnik, 2« let, gospodinja, Janže-va gora — Marka; Jožica Appenauer, 26 let, delavka — Jožefa; Marjetka Gutmacher, 21 let, kuh. pomočnica — Bojana; Jožica Bračko, 20 let, delavka, Selnica ob Muri — Zofijo; Pavla Kekec, 38 let, biljeterka — Pavlo. Umrli so: Ana Hribernik, 8« let, ' ‘nka; Stanko Babič, 8-mesecev, Franja Kušar, 80 let, gospo- upokojenka; Stanko Babič, 8- mesecev, otrok: Franja Kušar, 80 let, gospodinja; Marija Felzer, 31 let, soo. oskr-bovanka; EgidiJ Švajger, 74 let, upokojenec; Jože Zalezina, 77 let, upokojenec. IZ MURSKE S0R0TE KINO »PARK«; Francoski film: »Štirje brez postelje«. Z JESENIC IN OKOLICE Zdravnllko dežurno službo na Jesenicah Ima dr. Milan Ceh, Titova 4. KINO JESENICE: »RADIO«: Amer. barvni film: »Mogambo«. Predstavi ob 18 ln 20. »PLAVŽ«: Brazilski film: »Slnha Moča«. Predstavi ob 18 ln 20. DROBNI OGLASI PISALNI STROJ s kovčkom, znamke »Remlngton«, prodam. — Slavka Kuhar, Maribor, Valvazorjeva 44. M114 p KINEMATOGRAFI PREDVAJAJO KINO .UNION« Ameriški barvni film ,Beau Brummeir Brez tednika. Predstave ob 15, 17, 19 ln 21. V glavni vlogi Stewart Gran-ger ln Ellsabeth Taylor. — Prodaja vstopnic od 9.30—11 ln od 14 dalje. ^^vwvwwvwvww^w\A^wwwwwywvwwvwwvww^ KINO -KOMUNA« Ameriški film KINO »SLOGA«: Amer. barvni film: »Dvoboj v džungli«. Tednik: Filmsko novosti št. 14. Predstave ob 15, | 17, 19 ln 21. Ob 10 matineja Istega1 filma, v glavni vlogi David Ferer. KINO »VIC«: Amer. film: »Pot v Ca-riboo«. Tednik. Predstave ob 15, 17, 19 ln 21. Prodaja vstopnic v obeh kinematografih od 9.30—11 in od 14 dalje, za matinejo pa od 9 dalje. KINO -TRIGLAV« Italijanski film »Ljubavni zanos« Tednik . — V glavni vlogi Francolse Arnoul ln Raf Valone. — Predstave ob 18, 18 ln 20. Prodaja vstopnic od 16. ure dalje. »J.£%a€ « Brez tednika. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. V glavni vlogi Joan Crawford. Prodaja vstopnic od 9.30 do 11 ter od 14 dalje. KINO »SOCA«: Ameriški film: »Tarzan in njegova prijateljica«. Predstave ob 18, 18 ln 20. Prodaja vstopnic samo od 14 dalje. MLADINSKI KINO LM, Kotnikova 8, predvaja za mladino angleški film: »Pod Rdečim morjem«. Predstavi ob 9.30 in 15. KINO »LITOSTROJ«: Italijanski film: »Ljubavni zanos«. Tednik: Filmske novosti št. 8. Predstava ob 20. KINO »S I S K A> Finski film Poročni venec V glavni vlogi Alno Malja Tikkanen ln Jusal Jurkka. Predstave ob 18, 18 ln SO. Prodaja vstopnic od 14 dalje. Na sporedu samo še danes ln Jutri, m- m Organizacija ZKS, SZDL, ZB, DPD »Svoboda« Krmelj in sindikat rudnika Krmelj ter strelska družina »Trinajstih talcev« Krmelj sporočajo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil zvesti tovariš JOŽE HEGLER DIREKTOR nosilec Spomenice 1941, rezervni kapetan JLA, nosilec medalje za hrabrost, Reda zasluge za narod II. stopnje, Bratstva in edinstva II. stopnje in Reda dela II. stopnje, član Občinskega odbora SZDL in Občinskega komiteja Zveze komunistov Sevnica, predsednik Sveta za zdravstvo pri Občinskem ljudskem odboru Sevnica, predsednik DPD »Svoboda« Krmelj, član okrajnega zbora proizvajalcev Trbovlje, član Okrajnega odbora ZB Trbovlje in Občinskega odbora ZB Sevnica, član Centralnega odbora sindikatov rudarskih in metalurških delavcev Jugoslavije, Član sekcije za premog pri Zvezni industrijski zbornici Beograd in član mnogih drugih organizacij. Od pokojnika se bomo poslovili dne 10. aprila 1956 ob 10. uri v Krmelju izpred doma >Svobode<, od koder bo prepeljan v Trbovlje, kjer bo 10. aprila 1956 ob 16.30 žalni sprevod s Trga revoluci je na mestno pokopališče Zvestega in nepozabnega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu! h ,iiUbl)Hna ,K0ttT,r’eVSo »/ni. telefon M. 89-181 - Notranjepolitična - gospodarska rubrUu, teleton nev 21-013 m ^Ituma ™Orlica ^ ^ ” Te'e'OD«“u “votatt* ta Oglase St 81-030 - Telrfot) poslovalnice oa Titovi cest) 22-322 - Mesetm, aarotolna 250 din. u tujino 600 din — Teko« račun 60-KB 1-2-1393 — poStnl predal 42 — Tisk tiskarne »Ljudske c\ravlce« — PoStntna platan« v gotovini - Rokopisi se ne vračajo ■ PRVI POLET »iatačitn khJxif%Ckcmt(( Ameriški pilot opisuje prvi polet letečim aparatom obliki krožniku Junija 1947 je ameriški pilot Cennet Arnold nekega večera letel vzdolž pacifiške obale blizu pogoria Rennier in nenadoma zagledal »vrsto čudnih predmetov, po obliki podobnih krožnikom, kako lete nad gorskimi grebeni*. Takrat so v Ameriki so od vseh strani prihajale vesti, da so posamezniki, večkrat pa tudi cele skupine ljudi videli visoko nad zemljo krožnikom podobne predmete. O , tem se je mnogo govorilo in pisalo tudi pri nas. Seveda je ustvarila bujna domišljija o letečih krožnikih mnogo neverjetnih vesti. Ljudje v takšnih primerih zmeraj močno pretiravajo. Nekateri so celo govorili, da prihajajo leteči krožniki z nekega drugega planeta. Večina pa je menila, da gre za odseve posebnega lomljenja sončnih žarkov ali pa zgolj za bujno domišljijo. Najbolj verjetno je, da je šlo res za plod bujne domišljije. Toda vprašati se je treba, ali se prvič spregovorili o »letečih krož-1 ne bi moglo to prej ali slej ures-nikihc. Od takrat do konca 1955 ničiti. Saj vemo, da je pisal Jules FORMULA za ugotovitev ALKOHOLA V KRVI Če jo hočemo uporabiti, pn moramo vedeti, koliko je v raznih pijačah čistega alkohola Neki ameriški zdravnik je na podlagi poskusov sestavil matematično formulo, po kateri je moč izračunati količino alkohola v krvi. Formula se glasi: pomnoži količino popitega čistega alkohola v gramih s 112 in razdeli zmnožek s težo telesa v kilogramih; s 13 pomnožene ure od tega odštej ure, ki so minile od časa, ko je bila olkoholna pijača popita. Rezultat je količina alkohola v miligramih na 100 kubičnih centimetrov krvi. Denimo, da popije 70 kg težak človek liter vina s 100 grami vsebovanega alkohola. V tem primeru se račun glasi: 112 krat 100 je enako 11.200; če razdelimo to število s 70, dobimo 160. Toliko miligramov alkohola je v 100 kubičnih centimetrih Krvi takoj, ko je človek popil vino. Ce sta minili dve uri, odštejemo od 160 dvakrat 13 torej 26 in dobimo 134 miligramov alkohola v 100 kubičnih centimetrih krvi To je že zelo mnogo. Pri 50 miligramih alkohola v 100 kubičnih centimetrih krvi, često pa že pri manjših količinah, izgubi večina ljudi kontrolo nad kretnjami svojega telesa. Zato šoferji, ki so popili toliko alkohola, ne smejo šofirati. Pri 300 miligramih alkohola v 100 kubičnih centU metrih krvi se ljudje že onesvestijo. Ce je v krvi 500 do 700 miligramov alkohola, nastopi smrt. Ce hočemo uporabiti to formulo, moramo vedeti, koliko je v raznih pijačah čistega alkohola. V whiskyju ga je nad 350, v konjaku in vinskem žganju 300, v vinu 70 do 100, v pivu pa 25 do 40 gramov v litru. Verne stvari, ki so se zdele v njegovih časih fantastične, pa se je pozneje marsikaj uresničilo. Konec leta 1955 pa je predstavnik ameriškega vojnega letalstva na tiskovni konferenci v Washingtonu uradno sporočil, da so postali »leteči krožniki« stvarnost. Rekel je, da bodo ZDA kmalu imele letalo v obliki krožnika. ki bo lahko letelo navpično. Pripomnil je, da stopa človeštvo v dobo takšnih izumov, da bodo videli ljudje na nebesu čedalje več letečih aparatov' nenavadnih oblik. Kmalu so nekateri časniki objavili tudi nekaj podrobnosti o novih letalih. Pozneje so nekega ameriškega pilota poklicali nekam v gore. Mislil je, da bo zagledal tam veliko letališče in da bo preizkušal nova letala. Vodili pa so ga samo po ozki stezi skozi gozd in videl je samo visoka drevesa. V gozdu je stalo mnogo do zob oboroženih vojakov. Naposled so prispeli do velikega hangarja, v katerem je pilot zaglerlal disk s premerom kakih 30 m." Povedali so mu, da gre za prototip povsem novega letečega aparata, ki naj bi ga preizkusil. Deset dni so mu po-iasnjevali, kako je treba »leteči krožn" zlezel vanj in se žišče. Čudno se mu je zdelo že to. da bo pilotiral leže. Se bolj pa se je začudil, ko se je aparat navpično dvignil in kmalu dosegel višino 16.000 m, potem pa 26.800 m. In v tej višini je letel crožnik« pilotirati. Naposled zleknil na le- je s hitrostjo 3000 km na uro. To je bil njegov prvi polet z »letečim krožnikom*. Po kakšnem načelu so zgrajeni ti leteči aparati, je seveda ameriška vojaška skrivnost. »Leteče krožnike* je konstruiral inženir Henry Čoinda, po poreklu Francoz, ki ga v Ameriki kot konstruktorja letal zelo cenijo. Na misel, da bi izkoristil prazen prostor (vakuum) je prišel, ko je proučeval strašno moč orkana, v katerem nastane prazen prostor oziroma vrtinec, ki ruva drevesa in dviga v zrak cele hiše. Sila vakuuma je velikanska. Dva leteča krožnička s premerom 30 cm, pritrjena k človeškim ramenom, bi zadostovala, da bi dvignila človeka s tal. Prazen prostor, ki nastaja pod letečim krožnikom, je širok komaj nekaj desetink milimetra. To pa zadostuje, da se dvigne krožnik z vrtoglavo brzino, je izjavil inženir Coinda. Glavno poslopje elektrofizik alnega laboratorija Akademije znanosti ZSSR Pogled v elcktrofizikalni laboratorij Akademije znanosti ZSSB Na sliki vidimo sinhrofazotron za 10 milijard elektrovoltov Nova ovira v razvoju LETALSTVA TOPLOTNI ZID IN VPRAŠANJE NJEGOVEGA PREMAGOVANJA Nekdo, ki mu je vroče! Drobne ZANIMIVOSTI ALI LAHKO ČLOVEK KLJUBUJE NAPOROM MEDPLANETARNEGA POLETA? Na medicinski šoli kopnenih in letalskih sil ZDA so napravili poskuse, ki naj bi pokazali, ali lahko človeški organizem kljubuje naporom medplanetarnega poleta. Poskpse so delali z vojnim tehnikom Therontom Smithom. Izdelali so posebno kabino, ki je docela ustrezala opremi kabine, kakršno bi imela med- Clanetarna ladja. Kabina je bila ermetično izolirana od zunanjega sveta. Smith je presedel v njej 24 ur. Kisik je dobival iz aparatov v kabini. Kabina sc sicer ni premikala, pač pa so tehniki ustvarili pogoje, ki so ustrezali pogojem medplanetarnega poleta. Podatkov o teh poskusih se niso objavili. RAZVOJ ZAHODNO-NEMSKEGA TRGOVINSKEGA LADJEVJA Vzhodna Nemčija bo dobila v prihodnjih šestih letih za pomorski tovorni promet 12 motornih tovornih ladij po 10.000 ton. Vozile bodo v Vzhodno Azijo. Razen tega bo začelo voziti pet tovornih ladij po Sredozemskem in Črnem morju. KAZEN ZA RASNO RAZLIKOVANJE Upravnik neke privatne šole v glavnem mestu Brazilije Riu de Janeiru je bil obsojen na leto dni zapora, na 500 krrzcirov denarne globe in na plačilo sodnih ...............kiju de« družina nekega je prva obsodba po zakonu iz leta 1951. pa koterem te rasno razlikovanje kaznuje. . - P1' stroškov, ker je izključil iz šole nekega zamorskega dečka, ki ga ie posvojila •elea. To MEGLA ČEDALJE HUJSA NADLOGA LONDONA Gosta megla je povzročila v prvi polovici januarja na področju širšega Londona kakih 1000 smrtnih nesreč. Glavni medicinski statistik splošnega registra-torskega urada je objavil te podatke v angleški medicinski reviji, v kateri je tudi rečeno, dn je postala londonska megla zadnje čase se bolj nevarna, zlasti otrokom ter šibkim in stnrim lju dem. V decembru 1952 je povzročila 4000 smrtnih nesreč. Angleški svetovni letalski hitrostni rekord 1821,7 km na uro je prikazal v novi luči naslednje važno vprašanje v razvoju letalstva, namreč vprašanje toplotnega zidu. Glavni inženir tovarne letal Fairey Aviation je izjavil, da vse kaže, da bo jeklo zamenjalo lahke zlitine, ko bodo izdelovali nova letala za polete s hitrostjo, večjo od zvočne. Angleški konstruktorji zdaj vneto proučujejo pota in sredstva, kako bi si pomagali pri Eremagovanjn te ovire z novimi ovinami, odpornimi proti velikanski vročini, ki nastane spričo trenja in stiskanja zraka, ko drvi letalo skozenj. Kaj je toplotni zid? Približno predstavo o tem dobimo, če mislimo na povečanje temperature, ko popolnimo zračnico bici-kla z zrakom. Isto velja tndi za letalo; čim hitreje leti, tem bolj se stiska zrak. Pri tem sevedh temperatura narašča. V višini 15 kilometrov, kjer znaša temperatura zraka —57°. bi se s hitrostjo 1124 km na uro leteče letalo segrelo na 112« C, pri hitrosti 2181.5 km na uro na 330°, pri hitrosti 4248.6 km pa na 640» C. Temu naraščanju temperature je treba kljubovati z ohlajanjem ali drugimi sredstvi, da ne nastane v letalu za posadko in potnike neznosen položaj, da ne nastanejo motnje v funkcionarju motorja in sestavnih delov, zlasti električnih, in da se ne bi začeli topiti kovinski deli letala. Pri hitrosti Vroče, vroče! Mladič severnega medveda je naravnost obupan. Zamislite sl položaj uboge živali, ki je navajena na mraz, sedaj pa se mora greti na soncu v Zoološkem vrtu v Londonu. Tega mladiča so namreč pred kratkim pripeljali lz Frankfurta iq zanj lo p ■ ... .. . ._____. »marljivi« pazniki .,zPod 2186'5 km Se niso našli pri- hlad,t‘ ,san?° nekatere mernega prostora, tor itd pilotsko kab,n°. mo- Zaradi vpliva toplote na mehanične kompresorje strokovnja- PISE: V. ORAD RISE: JURČEK ki domnevajo, da bo moč reaktivne motorje uporabiti pri hitrosti nad 1124 km na uro. Vtem ko bo reaktivne motorje na bat, zasnovane na lastni brzini pri stiskanju zraka, moč uporabiti morda tudi pri hitrosti nad 5800 metrov. Za večje brzine pa bi prišli v poštev samo raketni motorji z lastnim kisikom. Angleški strokovnjaki zdaj vneto proučujejo eno najvažnejših vprašanj v zvezi s toplotnim zidom, namreč evolucijo kovine, ki bi-kljubovala veliki vročini brez sleherne nevarnosti, da bi izgubila svoje lastnosti ali celo, tla bi se raztopila. Titan je najboljši za brzine nad 2500 km na uro v vi- šini 11.000 metrov, ker razvije toploto do 500° C, vtem ko prl' de za večje brzine za zdaj v p°' štev samo jeklo. Vse kaže, da bodo uporabi J*' li pri naivečji vročini za let«*.® hafnijev karbid. Ze v bližnji hodnosti bodo morda uporabil' hafnij za izdelovanje turbinskih lopatic za reaktivna letala °fl pogon s turbinami in za sestav' ne dele reaktivnih motorjev, f katerih se razvija zelo visok* temperatura. S tališčem 3887* ^ bodo hafnij najbrž uporabljaj1 7.a izdelovanje ogrodij najhitreje ših letal. S tem bo storjen t'1"1 velik korak na poti k premaga vanju toplotnega zidu. Za da&\o vo.Ojo »Ja, če že mora biti, pridem pač drevi na sejo odbora društva za zaščito zajcev.« SPLOSNO ZNANO IME »Faš roman je prav dober,€ je dejal založnik mlademu pisatelju, >toda mi objavljamo samo dela pisateljev, katerih imena so splošno znana.€ Tedaj pa je pisatelj navdušeno vzkliknil: »ImenitnoI Pišem sc namreč Joe Smith.* MOŽ IN KENGURU S kengurujem na verižici Pr'' de žena k psihiatru. >No, kaj pa vam je?< jo op1’*' ša psihiater. tNič hudega,< odgovori žen* >Z menoj je ose v redu. Skrbi O1 samo, kako je z mojim moUft Vtepel si je namreč v glavo, “ je kenguru.'. Živalski vrt »Pravzaprav sem hotel ženi za rojstni dan zapestno pa sem naletel na tako nega prodajalca, da se ga ni®*^ mogel odkrižati.« »Jojmene!« je zajavkala Gizdalinka. »Kakšna pa bom brez svojega lepega repa?« Hočes-nočeš je morala Gizdalinka poradirati kletko se levčku Važiču. Toda komaj jo je Važič izpustil, jo je že držal za rep medvedek Godrnjavček in brundal: »Takoj mi poradiraj kletko, ali pa ti odtrgam rep!« Vtem pa je neprevidna Gizdalinka zašla preblizu levje kletke. Levček Važič je že ves čas prežal na ugodno priložnost. Takoj je stegnil taco skozi palice in pograbil opico za rep. »Takoj poradiraj še mojo kletko!« je zarenčal. »Ali pa ti odgriznem rep!« NIMA KAJ OBLECI >Zdaj pa res nimam več obleči,< potoži žena možu. »Potemtakem bi se pa j*1 jtsi |I tvojem mestu za spremembo v molk. Saj nisi nosila.t tega tako še rt** NAJBOLJŠI ČLOVEK f Rosegger se je mudil neko‘ družbi prijateljev in znan%Ao Neka žena ga je vprašala: * ttii je po vašem mnenju najboif človek?t ji ^Najboljši človek?* je pesnik smeje. >Po mojem mne^(r je najboljši človek prvi mož ve, ki se je znova poročila.« OPTIMIST IN PESIMIST K ugotovitvi razlike med mistom in pesimistom Je ^nnfl »Ojoj!« se je znova prestrašila Gizdalinka. »Nikar Godrnjavček! Moj lepi rep je zadnja modna novost. Poradirala ti bom kletko!« »I-a! I-a!« je zarigal osliček Buteljček. »Meni tudi!« ameriški filmski komik Kane: »Optimist je mož, ki iame. da je njegova žena ^°.ny telefonski pogovor, če pravi • svidenje'.< Ai0- Albert Schmeitzer pa je voril na isto vprašanje: 'OPj-tfih sti vidijo na cestnih kt^ zmeraj zeleno luč. petimi*'} } rdečo. Resnično modri ljuoje so za barve slepi.t