Qlž5om
{-yuA&CQ..*
V"V': 'X ii-iif
NO. 170
r i E 'g i C»l. ’i %
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOVENIAN
MORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, SEPTEMBER 7, 1970
STEV. LXXIT — VOL. LXXII
Kitajska ima alomsb glave že na raketah!
Mednarodni institut za strateške študije v Londonu poroča, da ima Kitajska postavljenih okoli 20 raket s srednjim dometom, obo-roženilh z atomskimi bombami in naperjenih na izbrane cilje v Sovjetiji.
LONDON, Vel. Brit. — Institut za strateške študije trdi, da je Kitajska postavila vsaj 20 raket z dometom preko 1000 milj, jih opremila z atomskimi glavami in jih naperila na cilje v Sovjetski zvezi. Nameščene naj bi bile na severovzhodnem in severozahodnem ozemlju v. bližini sovjetske meje.
Novo raketno središče, ki so ga lani odkrili v Sinkiangu, naj bi bilo povezano z razvojem in preskušanjem medcelinskih raket. Kitajska je povečala svojo atomsko udarno silo tudi z zgradnjo vsaj, 30 TU-16 srednjih bombnih letal, ki lete lahko do 1,500 milj daleč. Vsak mesec lahko zgrade 5 novih letal, te vrste.
Do lani je bila Kitajska brez letal, primernih za rabo atomskih bomb, sedaj ima tako letala kot že tudi rakete. Kitajska atomska sila je še vedno drobcena napram oni Sovjetske zveze in ZDA.
Študija “Vojaško ravnotežje 1971-1972” navaja, da ima ZSSR 1,510 na kopnem postavljenih medcelinskih raket, med tem ko jih imajo ZDA le 1,054. Te že vrsto let niso povečale števila medcelinskih kopnih raket, izboljšale pa so njihovo vrsto. Tako je nad 100 Minute-man-l raket zamenjanih z močnejšimi Minuteman-3 raketami, katerih vsaka ima namesto ene jedrske bombe tri, katerih vsako je mogoče naperiti na drug cilj. Do leta 1975 bo postavljenih namesto Minuteman-1 vsaj 500 Minuteman-3 raket. S tem bo število ciljev, ki jih bodo lahko zadele, podvojeno. ZDA so še vedno pred ZSSR v številu a-tomskih podmornic in v njihovi oborožitvi. ZSSR ima sedaj okoli 20 takih podmornic, ZDA pa 41. V teh postopno nadomeščajo Polaris rakete s Pozejdon raketami, katerih vsaka ima naj-naanj 10 jedrskih bomb.
------o-------
, Grožnja z bombo Pompidouju v Parizu
PARIZ, Fr. — Ko je predsednik G. Pompidou bil pred vstopom v dvorano, kjer je bil kongres mednarodnih parlamentarcev v Versaillesu pretekli teden, je prišel telefonski klic, da je položena bomba, ki bo vsak čas eksplodirala. Policija je vse natančno preiskala, pa ni nič našla.
Predsednik republike je nato pozdravil 550 delegatov 59. kongresa interparlamentarne zveze. Slavnost in nato kongres sta potekala brez kakih novih motenj.
Vremenski
prerok
pravi:
Delno oblačno, soparno z možnostjo neviht. Včeraj je kazal toplomer popoldne 90°F. pri 90% ylage v zraku.
Novi grobovi
Anna Doles
V Holy Family Home je umrla 76 let stara Anna Doles s 1202 E. 177 St., preje s 701 E. 160 St., roj. Tauzelj v Sv. Vidu pri Cerknici na Notranjskem, od koder je prišla v ZDA 1. 1913, vdova po 1. 1963 umrlem možu Josephu, mati Franka, Mrs. Warren Pulich, Henryja, Mrs. William Leskovec in Josepha, 17-krat stara mati, 8-krat prastaro mati, sestra pokojnih Antona, Rose Sumrada, Mary Jereb in Jerneja, Franka, Loui sa, Antona. Johane in Neže. Bila je članica Oltarnega društva pri Mariji Vnebovzeti, Marijine legije, ADZ št. 17, SŽZ št. 25 in ABZ št. 37. Pogreb je v četrtek iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. ob 3.15, v cerkev Marije Vnebov-zete ob 9., nato na All Souls pokopališče.
------o-----—
Iy šlolli ¥an	,
la hodi ¥ diktaturo
SAIGON, J. Viet,— Podpredsednik republike Nguyen Cao Ky je pretekli petek v razgovoru s časnikarji trdil, da utegnejo voditi sedanje predsedniške volitve z enim samim kan-iidatom v diktaturo. Pripomnil je, da se je voljan pobotati s predsednikom Van Thieujem, če ta seveda to želi.
“Če bo hodil Van Thieu po Doti, na kateri je zdaj, bo prišlo v Južnem Vietnamu do diktatu-r-p Vietnamsko Ijuu^vto se bo
a Bilijone vreenosn vojne opreme rešene
Združene države odvažajo iz Južnega Vietnama orožje in vojno o p re m o , ki je vredna bilijone, namesto da bi šla v nič, ko se je dogajalo ob koncu druge svetovne vojne.
WASHINGTON, D.C. — Q-brambno tajništvo je lani, ko se je začelo večje umikanje ameriškega vojaštva iz Južnega Vietnama, izdelalo podrobni načrt tudi za odvoz vojnih potrebščin, orožja in vsega drugega. Trdijo, da so v preteklem proračunskem letu, ki je bilo končano s 30. junijem 1971, pripeljali iz Južnega Vietnama v ZDA vojne opreme, orožja in druge oskrbe v skupni vrednosti od 1.5 bilijona do 1.9 bilijonov dolarjev.
Računajo, da bodo odpeljali od tam v prihodnjih 12 do , 15 mesecih še opreme in orožja v skupni vrednosti 2.4 do 3 bilijone dolarjev. Ostanek orožja, opreme in oskrbe bo prešel v roke južnovietnamskih oboroženih sil, v kolikor ga ne bodo rabile ameriške sile, ki bodo po sredi prihodnjega leta še ostale v Južnem Vietnamu.
Ob koncu prve in druge svetovne vojne in ob koncu korejske so ameriške čete enostavno odšle domov, ne da bi se menile za prevoz in odpravo svojega o-opreme, tokrat poteka
^cižja in
oralo boriti proti diktaturi v j vse v redu in po načrtu. Razli-j deželi kot proti oni, ki pri- ka je seveda v načinu konče-ija od zunaj.	|vanja ameriške udeležbe v viet-
Kyjeve izjaye smatrajo za od- namski vojni. Tudi ta je namreč >vor na Van Thieujevo izjavo, načrtna, med tem ko so ZDA v i se bodo predsedniške volit-'prvi in drugi svetovni vojni j vršile, četudi je on edini končale vojno z zmago nad so-mdidat. Smatral jih bo za iz-: vražnikom, v korejski pa vsaj s iz zaupanja ljudstva. Če tega | premirjem. Tokrat se ameriške raza ne bo dobil, ne bo pre- oborožene sile umikajo iz boja,
ne da bi dosegle kako resnično vojaško odločitev.
gytgjsica m se- prepirata tudi radi
¥o]Eilh zaslug isvjetije
MOSKVA, ZSSR. — Sovjetsko poslaništvo v Peipingu je zaprosilo kitajsko vlado za dovoljenje za obisk grobov ruskih vojakov v Mandžuriji in v Vukanu v Sred. Kitajski. Dobili so le dovoljenje za obisk Vuhana. Sovjetska zveza bi naj hotela postaviti svojim vojakom, ki so padli na Kitajskem, spomenike. Kitajska je to odklonila in jeza se je na obeh straneh povečala.
Kitajci so smatrali sovjetski predlog za izzivanje, Sovjeti pa njegovo odklonitev za žalitev. Sovjetska zveza namreč stalno poudarja važnost sovjetskega deleža v vojni proti Japonski, o-čita pa pri tem kitajskemu komunističnemu režimu, da Mao med vojno ni hotel sodelovati z Rusi proti Japoncem.
Kitajska zavrača sovjetsko stališče o pomembnosti sovjetske udeležbe v boju proti Japonski in se v glavnem drži stališča zahodnih zgodovinarjev, ki Sovjetski zvezi ne priznavajo posebne zasluge za poraz Japonske. Ta je bila dejansko že na kolenih, predno so Sovjeti sploh posegli v boj. Skozi vso vojno do zmage nad Nemčijo so namreč Sovjeti ostali nevtralni proti Japonski, ki je zato lahko vse svoje sile porabila za osvajanja v jugovzhodni Aziji vse do Burme in do Avstralije.
Vojna mornarica ZDA se hoče modernizirati
WASHINGTON, D.C. — Vojna mornarica je poslala Kongresu 10-letni načrt za obnovo in
Predsednik britanske vlade E. Heath in predsednik vlade Severne Irske Jack Lynch se razgovarjata v letnem bivališču predsednika britanske vlade o položaju v Se verni Irski in o končanju tamkajšnjih nemirov, ki sc zaihtevali že sto mrtvih.
LONDON, Vel. Brit. — Položaj v Severni Irski je postal tako težaven, da je potreben neposreden razgovor med predsednikom britanske vlade E. Hea-thom in predsednikom vlade Ir-Jce republike J. Lynchem.
Sestanek se je začel včeraj v podeželskem bivališču pred-
quers in se danes nadaljuje.
Heath in Lynch sta se včeraj razgovarjala skupno 9 ur. Najprej sta se razgovarjala sama v Chequers, letnem bivališču predsednikov britanske vlade severozahodno od Londona. V času malice sta se jima pridružila zunanji minister sir Alec Doug-ias-Home in notranji minister Reginald Maudling. Kasneje sta razgovore zopet nadaljevala sama. Ti naj bi potekali “sproščeno, prijateljsko in poslovno”. Razgovori se danes nadaljujejo.
Kakega točnega programa za to srečanje ni bilo, njegov cilj je olajšati napetost v Severni Irski in na nek način končati prelivanje krvi, nasilja in uničevanje imovine. Prav v času srečanja obeh ministrskih .predsednikov je prišlo do novega streljanja v Londonderrvju, pri čemer je bilo 14 let staro dekletce ustreljeno. To je stota smrtna žrtev nemirov, ki so se
| prilagoditev njenih sil novim | začeli pred dvemi leti in po
zel nove dobe predsedstva.
—-----o-----
V Kanadi v novembri! sarlamentarne volitve?
LONDON, Ont. — Paul Hell-ar, bivši minister liberalne vla-e, je dejal tu, da bo Pierre E.
potrebam. Izvedba načrt bi predvidoma stala 50 bilijonov dolarjev.
Načrt predvideva gradnjo vsaj treh novih atomskih letalonosilk poleg dveh, ki sta že v gradnji, in ene, ki je že 10 let v aktivni službi; izgradnjo atomskih podmornic nove vrste in izločitev
daljših ali krajših presledkih vedno znova butnejo na dan.
Britanski ministrski predsednik Edward Heath se prizadeva brez dvoma dobiti podporo vlade Irske republike pri zatiranju nasilja, ki ga organizira in vodi Irska republikanska armada, tajna oborožena organizacija, ki
letošnji november.
Volitve v novembru bi bile pred zimo, ko bo porastla brez-. __ . poselnost in bodo gospodarske •udeau verjetno razglasil nove težave budile nevoljo proti zvez-ezne parlamentarne'volitve za ni vladi.
vseh običajnih podmornic iz ak- se bori za združitev Severne Ir-tivne službe; in gradnjo vrste' ske z Irsko republiko, oziroma manjših atomskih ladij za! razširitev Irske republike preko
spremstvo atomskih letalonosilk, pa tudi gradnjo večjega števila brzih bojnih čolnov.
vsega otoka. Ta bo na kaj takega težko pristal, če ne bo dobil vsaj na dolgo dobo nakazane
Kitajski komunisti si se niso opomogli od kulturne revolucije
HONG KONG. — Poteklo je že več kot 10 let, odkar je tovariš Mao sklenil, da je treba njegovo komunistično partijo preobraziti. Prišel je namreč do zaključka, da njegovi tovariši vse premalo dajo na duhovno življenje, da se preveč vdajajo posvetnim skrbem in željam, kar jih zapelje v birokracijo, pohlep po udobnem življenju, sebičnost itd. Mao si je tudi izbral svojo pot do preobrazbe. Treba je strankino obliko^ razgnati, ustvariti nekaj novega, ki bo prežeto od apostolske gorečnosti in ne bo poznalo ozira do lastnega udobnega življenja.
V tistih letih je dozorela v njem ideja o kulturni revoluciji. Da kulturna revolucija ne bo samo kulturna, ampak tudi krvava, ako bo treba, je pokazal poskus z ‘velikim skokom’. To je bil pesniški izraz za otroško vnemo, ki naj pomaga Kitajcem, da pretvorijo svojo deželo preko noči v najbolj razvito gospodarsko področje na svetu. Simbol za veliki skok naj bi bili mali ‘hišj ni plavži’, ki so hitro prepla-
vili vso deželo, toda kakovostnega jekla niso dali niti za dober vagon. Polom in blamaža z velikim skokom sta sprostila vse znake rdeče obsedenosti v kitajski mladini, ki je divjala v znamenju in duhu kulturne revolucije in preganjala vse, kar se z njo ni strinjalo.
Izginili so s površja vsi bivši aparatčiki in partijski mandarini, zavladala je rdeča sodrga, ki je niti najbolj razgledani stari kitajski komunisti niso mogli razumeti. Divjanje nosilcev kulturne revolucije je trajalo nekako od leta 1966 od 1. 1968. Mao je moral priznati, da je ideja o kulturni revoluciji doživela polom, zato je dal povelje, naj jo vojaštvo konča in skuša u-stvariti red in mir. Upravo dežele so prevzeli vojaški poveljniki, ki jim je partija dodala še nekaj svetovalcev. Imeli so te-le naloge: pregnati mladino iz uprave, ustvariti začasno novo organizacijo javne uprave, dočim bi ostanki partije morali pripraviti reformo strankinega organizma. Vse delo se je začelo leta
1968. Pokazalo se je kaj hitro, da se postavljeni cilj ne bo dal tako hitro doseči.
Zato je Mao odredil, da naj se obnovi naj prvo partijski vrh, to je glavni odbor z vsemi običajnimi upravnimi dodatki, dalje partijski odbori v 29 provincah, ki naj bodo v njih zastopani vojaški krogi, stari partijski člani, mladina in nekaj ostankov kulturne revolucije. Vzporedno z obnovo partjskega aparata je bilo treba pristopiti k obnovi javne uprave po vsej deželi.
Tu se je zopet pokazalo, da je Kitajska prevelika, da bi se taki programi dali izvršiti v par mesecih. Čeprav je bilo jasno, koliko ljudi sme biti v vodstvih posameznih državnih in partijskih organizmov, je delo počasi napredovalo. Začel se je namreč divji boj, kdo bo kaj v odločilnih partijskih in državnih uradih. Ta boj je končan le v toliko, da so izbrani člani v 29 glavnih pokrajinskih partijskih in državnih upravah. Mestne in druge lokalne javne uprave so pa še zmeraj šele v stanju “ustvarjanja”.
Čas pritiska tudi na Mao Tsetunga, ki ne more več čakati. Zato je sklenil, da skliče čim preje Narodni ljudski kongres, ki naj da novi kitajski rdeči tvorbi pravno obliko, to se pravi ustavo, osnovne zakon. Izbrati mora tudi novega predsednika republike. To mesto je prazno že od takrat, odkar je Mao pognal iz javnosti in stranke znanega komunsta Liu-šao-čija. Obstoja načrt, da naj Narodni ljudski kongres opravi vse to delo še letos. Ali ga bo, je pa težko reči. Zakone in ustavo bo že izglasoval, za mesta v javni upravi in partiji bo pa hud boj, ki bo delu kongresa mogel le škodovati.
' To bo sicer pomenilo škodo za režim, toda Kitajci so na to že navajeni. Ne bodo tega dočakali šele prvič. Sicer pa: če kdo more danes reči na svetu “država sem jaz”, je to edinole Mao. S svojo besedo lahko ustvari in spreminja vse, kar hoče. Ugovarjal mu ne bo nihče, z veseljem bodo pa njegove ukaze bojkotirali in sabotirali. V tem imajo že dolgoletno skušnjo vsi, ki so imeli ali imajo z njim posle.
možnosti združitve Irske in zagotovilo za izboljšanje položaja katoličanov v Severni Irski. Ti sedaj nimajo dejansko pri vlad: nobene besede, četudi predstavljajo eno tretjino prebivalstva Severne Irske. Prav njihove zapostavljanje na političnem, gospodarskem in socialnem po-
sednika britanske vlade Che-’^ je §lavni vzrok nemirov,
izgredov in nasilij. Katoličani
se bore za “enakopravnost”, nočejo več biti državljani “druge vrste”.
Zadnje vesti
HAMBURG, Nem. — Včeraj je potniško jet letalo na poti iz Hamburga proti Malagi v Španiji s 114 potniki in 6 člani posadke skušalo pristati na avtovelecesti, ko je odpovedal en motor, pa se je pri tem zadelo v nadvoz in po kratkem času eksplodiralo. Večini potnikftv in moštvu se je posrečilo uiti iz letala pravočasno. Najmanj 17 oseb je
Iz Clevelanda J in okolice
Seja—
Društvo sv. Katarine št. 29 ZSZ ima svojo sejo jutri, 8. septembra ob pel osmih zvečer v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju. Pobiranje člana-;ine od 6. do 7.30.
V Williamsburg, Va.—
Društvo Najsvetejšega Imena pri Mariji Vnebfivzeti pripravlja avtobusni izlet v zgodovinsko slovito mesto Williamsburg v Virginiji v dneh od 16. do . septembra. Za pojasnila in prijave kličite Alan Spilarja, 681-2119.
Seja—
Podružnica št. 14 SŽZ ima svojo sejo nocoj ob sedmih v
domu
Slovenskem društvenem na Recher Avenue.
Duhovne vaje—
Vsakoletne 'duhovne vaje za moške ' (v angleščini) se bodo vršile od 17. do 19. septembra v Domu sv. Stanislava na State Road v Parmi. Prijave sprejemata župnišče sv. Vida in g. Michael Kolar, tel. 881-6587.
Nov glavni poštar—
Koncem tedna je bil zaprisežen kot novi glavni poštar za Cleveland William J. Sullivan, i star 40 let, zaposlen pri pošti bilo mrtvih, preko 40 jih je I od jeta 1964. V Cleveland je bilo ranjenih 111 so jih odpc* j pri|el ;z Washington a, D.C.
Ijali v bolnišnico, vsi pa straš- pr;--a7„r <>H k
no zaprepaščciii in zbegani.! ^eTeklo^sob^to so obiskali
Letalo BACHI, britske iz-! delave, je bilo najeto za skup-
I urad Ameriške Domovine prijetni rojaki iz Hamiltona, Ont., g. in ga. Joseph Cerar ter g. in ga. Palčič. Hvala za obisk!
Seja—
. Klub Slovenskih upokojencev za Holmes Avenue okrožje ima jutri, v sredo, ob dveh popoldne sejo v Slovenskem doma na Holmes Avenue. Vse članstvo vabljeno,prav tako tudi tisti, ki žele vstopiti v klub.
Lepa udeležba na pikniku ADZ—
Nedeljski piknik ADZ na njenem izletniškem središču v Le-royju je bil prav lepo obiskan. Številni gostje so se hladili v senci drevja v krogu prijateljev in znancev, zbranih okoli miz. Živahno je bilo tudi na otroškem igrišču in balinišču. Mlado in siaro se je vneto vrtelo v obširni in zračni dvorani po zvokih Peconovega orkestra. Tisti, ki ljubijo naravo, so se sprehajali po gozdu in zlasti ob res krasnem Jezercu, kjer so mladi sku-
ni polet.
JUNEAU, Aljaska. — Oblasti še vedno niso na jasnem, kaj naj bi bilo povzročilo nesrečo potniškega jet letala B 727 Alaska Airlines preteklo soboto.
Letalo je nedaleč od tu treščilo ob Chilkoot gore v višini 2,500 čevljev, ko se je pripravljalo na pristanek. Vseh 109 ljudi v letalu je bilo mrtvili.
PHNOM PENH, Kamb. — Danes je bil izvršen poskus atentata na poslanika ZDA E.
Svanga. Poskus se je ponesrečil, ker bomba ni eksplodirala.
LONDON, Vel. Brit. — Ameriški in britanski vesoljski strokovnjaki so prepričani, da je bil cilj zadnjih 4 sovjetskih vesoljskih vozil pripraviti vse potrebno za uspešen polet na Luno.
WASHINGTON, D.C. — Pred-sed Nixon je v svojem včerajšnjem govoru za Delavski ■ ujej-j j-aj na svoje trnke. V dan pozival delavstvo k 'e^I>!jezeru je j^ar precej rib, ki rade
‘prijemajo”. Na pikniku so raz-
produktivnosti, ki bo povečala [ tudi njihov stvarni zaslužek.
Njegov govor je bil v celoti pomirljiv in nekaka ponujana roka organiziranemu delavstvu, zlasti AFL-CIO k sodelovanju pri vodenju in izdelovanju narodne gospodarske politike.
MONTEVIDEO, Urug. — Skupini 106 Tupamarov se je posrečilo skozi podzemski rov pobegniti iz državne ječe. Tu-pamari so levičarska mestna gverila, ki dela vladi hude težave. Vsi dosedanji poskusi, da bi jo strli, so propadli.
! BUENOS AIRES, Arg. — Vodstvo glavne delavske unije je napovedalo za petek splošen štrajk v počastitev vrnitve trupla pokojne Evite Peron pretekli teden v Madridu njenemu možu Juanu Peronu. Napovedujejo, da ne bo dolgo, ko se bo Juan Peron vrnil s truplom svoje Evite v Argentino.
10 štipendij mladim članom in članicam ADZ, ki pojdejo študirat na visoke šole. Vsak je dobil $250.
-------o-------
Švica priznala Severni Vietnam
BERN, Sv. — Švicarska vlada je sklenila, da prizna sedanji komunistični režim v Hanoiu. To je kar lep diplomatski uspeh se-vernovietnamskih kom unistov. Zanimivo pri tem je to, da so ZDA svetovale Švici, naj napravi ta korak.
Švica je bila že do sedaj dobro zapisana v Hanoiu, poslej bo še boljše. Bo s svojim posredovanjem lahko veliko koristila tudi našim interesom, na primer v vprašanju vojnih ujetnikov. Pri tem bo dobro tudi to, da bo centrala Rdečega križa sedaj lahko direktno stopila v zvezo z lokalnim Rdečim križem v Hanoiu, kar doslej ni bilo mogoče.
Ameriška Domovina
w i/■ t- \ ■%.— i if > m i
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
2a Združene države:
j $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year, $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
i $18.^3 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
'^§gg^83~	No. 17o" Tuesday, Sept.7, 1970
Več kot četrtina Slovencev živi izven meja SR Slovenije
Slovenci smo majhen narod, na strnjenem narodnem ozemlju jih je skupaj okoli 1,800,000, v tujini pa nas živi, če štejemo k Slovencem vsaj še otroke priseljencev, preko pol milijona, od tega dve tretjini v ZDA. O slovenskih izseljencih je prinesel daljše poročilo “Dolenjski list” v letošnjem poletju po občnem zboru “Slovenske izseljenske matice”, ki ima od režima določeno nalogo vzdrževati stike z izseljenci in ustvarjati med njimi za komunistični režim doma ugodno razpoloženje.
Takole piše omenjeni “Dolenjski list”:
Največji del slovenskega izseljenstva predstavljajo stari ekonomski izseljenci s potomci, ki se še vedno štejejo za Slovence. Stalna ekonomska migracija, ki je nastala po vojni, šteje zdaj verjetno že okrog 100,000 ljudi, še vedno pa odhajajo na tuje naši delavci in strokovnjaki. Računamo, da je zdaj na začasnem delu v tujini nekaj nad 60,000 Slovencev.
Poseben del naše povojne emigracije je predstavljala politična emigracija (nekaj nad 20,000 ljudi), ki pa se je do danes v pretežni večini že prestrojila v ekonomsko emigracijo glede na njeno aktivnost in odnos do Jugoslavije; samo manjše skupine se še kljub medsebojnim sporom pečajo s politično dejavnostjo.
Najbolj zgoščene naselbine Slovencev so nastale v ZDA; računamo, da štejejo z vsemi rodovi več kot 350,000 ljudi. To je pretežno stara ekonomska emigracija, le manjši del pa je povojne in politične emigracije. — V Kanadi je zdaj že nekaj več kot 30,000 Slovencev, ki so prišli tja večinoma po vojni. Približno tako je tudi v Avstraliji, medtem ko živi v raznih deželah Južne Amerike nekaj desetin tisočev večinoma stare ekonomske emigracije in nekaj tisoč povojne politične emigracije. — V -Franciji, Belgiji, Holandiji in ZR Nemčiji živi nekaj 10,000 predvojnih ekonomskih izseljencev s potomci.
Začasna ekonomska emigracija (pravimo ji tudi “začasno zaposlovanje v tujini”, zdomci) predstavlja zaradi svojega pomena posebno vprašanje, ki ga v Jugoslaviji čedalje bolj obravnavamo na vseh področjih družbenega življenja. Počasi se odpirajo obeti za ponovno zaposlovanje teh ljudi doma, še vedno pa imamo opravka s podaljševanjem bivanja teh naših ljudi v tujini, nekateri med njimi pa želijo tudi za stalno ostati v tujini.
Slovenci zunaj naših meja (pri čemer pa ne štejemo naših manjšin v drugih državah) so ustanovili več.kot 1100 organizacij in društev, v katerih je nad 200,000 članov vseh generacij. Vsaj polovica teh organizacij in društev vzdržuje ali išče stike z domovino. Slovensko izseljenstvo — v širšem pomenu besede — je med najbolje organiziranimi narodnostmi v svetu. Najmogočnejše so ustanove Slovencev vsekakor v ZDA, saj vključujejo tamkajšnje velike bratske organizacije kakih 180,000 Slovencev. Samo progresivna Slovenska narodna podporna jednota — SNPJ ima okrog 65,000 članov. Tu imajo naši rojaki lastne društvene domove, časopise, domove oddiha itd.
Med izseljenci aktivno deluje več kot 50 pevskih zborov, 40 dramskih in folklornih skupin; izseljenci imajo dva dnevnika, 13 štirinajstdnevnikov in 21 mesečnih publikacij. Med njimi deluje 17 slovenskih šol in tečajev, 53 narodnih in društvenih domov, 10 večjih rekreacijskih, športnih in družabnih centrov, 50 narodno zabavnih ansamblov itd. V prekomorskih deželah deluje 12 slovenskih radijskih ur itd. Po vojni je v izseljenstvu izšlo približno 1400 knjig.
Naši ljudje so v tujini ustvarili veliko prihrankov in celo kapital; ocenjujemo, da znašajo prihranki jugoslovanskih delavcev v zahodni Evropi okrog 3 milijarde nemških mark. Doberšen del tega premoženja bi lahko uporabili tudi v domovini.
Naši izseljenci prispevajo s svojim aktivnim delom v društvenih organizacijah velikanski delež pri širjenju slovenskih kulturnih tradicij med drugimi narodi, čeprav jih domovina pri tem malo podpira. Večje število naših rojakov je med uglednimi znanstveniki, javnimi delavci, umetniki in drugimi ustvarjalci. V ZDA sta dva Slovenca člana kongresa ZDA, naši rojaki pa so tudi med visokimi vladnimi uslužbenci.
Povezovanja med matično deželo in Slovenci na tujem je kljub dosedanjim naporom Slovenske izseljenske matice še vse premalo. Njen program za bodoče delo opozarja, da bo treba:
— zgraditi pravni sistem tudi glede na dejstvo, da je Jugoslavija in Slovenija med največjimi emigracijskimi rezervoarji v Evropi. Pravni predpisi morajo zato spraviti v normalne okvire tako izseljevanje kot tudi vračanje (trajno ali začasno). Sem sodi ureditev in posodabljanje deviznih predpisov, carin, vlaganja prihrankov in kapitala, ponovnega zaposlovanja in vživljanja, šolstva itd. Tu je po-
jtrebna tudi določena pobuda SR Slovenije v jugoslovanski zvezi.
— Bančni sistem že nudi našim rojakom v tujini vrsto oblik varčevanja v domovini, to pa je tudi skoraj vse. Možnosti za poslovno vlaganje prihrankov, ki je v svetu visoko razvito, zaradi česar ostaja večji del prihrankov naših ljudi v tujini.

BESEDA IZ NARODA |
1
Zopet preganjanje
trlo pot po vsem svetu, pa tudi njegov bicikel (dvokolo) ali ve-lociped je dobri dve desetletji ali še kaj več vzbujal pozornost na evropskih in ameriških cestah. Dve železni kolesi sta bili vgrajeni v prav tako železno o-grodje; prednje kolo je bilo zelo so oblasti prijele 31 let starega visoko, zadnje pa majhno. Sedež pesnika Mirka Vidoviča v Zad- je bil pritrjen na ogrodje, po-
pisafeij@y v Jugoslaviji
CLEVELAND, O. — Olg^ Shaskevitch, izredni profesor za ruščino na NMS univerzi, je dobila sporočilo iz Jugoslavije, da
ru. Poleg njega naj bi tajna policija zasliševala tudi Petra Se-gedina, Milivoja Salvicka in Zlatka Tomičiča.
Vidovič je bil jugoslovanski državljan, ki se je leta 1965 podal v Francijo, ko je prišel v spor s komunističnimi oblastmi. V Franciji je končal svoje študije na univerzi v Lyonu in začel učiti tam slovanske jezike.
ganjalo pa se je kolo s pomočjo pedal, ki so bila nepremično vdelana osišče prednjega kolesa.
Naprava je bila zelo okorna in nepraktična, pri padcu celo nekoliko nevarna, vendar se je kolesar na njem lahko vozil po cesti, in to je bilo najvažnejše.
Leta 1885 je to kolo spremenilo obliko; sprednje kolo je postalo nižje, zadnje pa 'večje in
Izdal je več zbirk kratkih se- P° velikosti enako sprednjemu, stavkov, posebno zgodbic, črtic Pogajanje kolesa je bilo prene-in esejev, znan pa je tudi kot šeno s pomočjo osrednjega zob-pesnik. Pred svojim odhodom v nika in verige na zadnje kolo.
Francijo je bil Mirko Vidovič u-čenec prof. Mihajla Mihajlova na univerzi v Zadru.
Vidoviča so, kot trdi poročilo, prijeli, ko je prišel obiskat iz Francije svojo bolno mater. Nekateri vidijo v njegovem prijemu v Jugoslaviji nekak odgovor na umor poslanika V. Roloviča od strani hrvaških nasprotnikov Jugoslavije v Stockholmu na Švedskem.
i. WikMk general ¥ iarsdni gardi Miehigana
DEARBORN. Mich. — Nedavno je zvezni senat potrdil imenovanje Stanley] a Vihtelica, slovenskega rojaka, — njegova mati je dolgoletna naročnica Ameriške Domovine — za brigadne-ga generala Letalske Narodne garde Michigana.
V civilnem življenju je Stanley Vihtelic direktor za študentovske dejavnosti na Henry Ford Community Collegeu. Svojo vojaško službo je začel leta 1941 kot vojak v armadnem letalstvu. Služil je v drugi svetovni in nato še v korejski vojni. Na Central Michigan University je dosegel “bachelor” v vzgojstvu, na Wayne State University pa “master” v klinični psihologiji.
Rojaku, gen. S. Vihtelicu k njegovemu napredovanju čestitamo in želimo še veliko uspehov.	D. M.
Blsikel zopet v modi
CLEVELAND, O. — Pod tem naslovom je bil objavljen v A.D. 24. t.m. članek s statističnimi podatki več vrst, kar nas spominja tudi na zgodovinski del razvoja kolesarstva.
Današnje kolo ima več prednikov, omenimo pa samo zadnji neposredni poskus pred tem, ko se je kolo po obliki in konstrukciji začelo približevati današnjemu.
Nemec Drais iz Karlsruhe je leta 1813 sestavil napravo, podobno današnjemu kolesu, ki so jo po njem imenovali, draizina ali derezina. V enostavno leseno orodje sta bili vdelani dve leseni in z železom okovani kolesi
—	prednje je bilo gibljivo in povezano v enostavnim krmilom
—	voznik pa je sedel na lesenem sedežu in se poganjal tako, da se je odrival z nogama.
Drais sam je svoje napravo imenoval tekalni stroj. Derezina je spočetka zbudila nekaj zanimanja, bila pa je za širšo rabo
Končno je Irec Dunglop leta 1888 izumil še zračnice (do tedaj so imela kolesa obroče iz polne gume) in kolo je dobilo obliko, ki so ji kasneje dodali samo še tehnična izboljšanja. Kolo je svoj čas povzročilo v prometu pravo revolucijo, uveljavilo pa se je takoj tudi v športu.
Prvi športniki na kolesu so se pojavili v Franciji in Angliji, za njima pa se je kolo hkrati z gospodarskim in kulturnim napredkom začelo širiti po drugih evropskih in izvenevropskih deželah.
Prva kolesa so se pojavila v Sloveniji približno 1. 1880, torej še tedaj, ko je na cestah še vladalo okorno visoko kolo.
Prvi kolesarji so bili bogatejši nemški meščani v Ljubljani, Trstu, Mariboru, Gorici in še kje, ki so jim športaželjni slovenski meščani sledili le s težavo; kolo je takrat veljalo po pripovedovanju starejših ljudi 200 do 300 kron, tri ali celo štiri plače učitelja in ni jih bilo mnogo, ki bi bili zmogli tak izdatek. Ljubljanski Nemci so si že leta 1885 ustanovili svoj kolesarski klub, v njem so gojili predvsem družabnost in se vozili ob nedeljah na izlete na podeželje, pri tem pa seveda razvijali nemško nacionalno propagando.
Slovenci v Ljubljani so dve leti kasneje, 1. 1887, pdgovorili s tem, da so ustanovili svoj Klub slovenskih biciklistov — Ljubljana. Slovenski kolesarski klub se je moral spočetka močno potruditi, če je hotel biti zares kos
Na Tržaškem so ustanavljala kolesarske odseke najprej nekatera sokolska društva, 1. 1899 pa je bilo ustanovljeno Tržaško kolesarsko društvo Balkan v Trstu. Težnje po zbližanju z drugimi južnoslovanskimi, zlasti hrvaškimi kolesarji, so rodile tudi pobudo, da bi se ustanovila hrvatsko-slovenska kol esarska zveza, česar pa oblasti niso dovolile, češ da spada Hrvatska pod Madžarsko, slovenska dežela pa pod Avstrijo, zavoljo česar ni mogoče dovoliti skupne organizacije.
Dirkališčne dirke so kolesarsko dejavnost nekaj časa poživljale, nato pa se začne za tekmovalni kolesarski šport doba zastoja, ki je trajala do nekako 1. 1909.
Kolesarski klubi so le s težavo zmagovali stroške v zvezi s prirejanjem dirk, zlasti z nabav-ijenjem nagrad. Dirke so bile privlačne le tedaj, če so na njih sodelovali dobri tekmovalci, ti pa so se odzvali vabilom samo takrat, če so prireditelji za najboljše razpisovali nagrade, ža katere se je izplačalo tekmovati. Niso bili zadovoljni samo s športnimi nagradami, medaljami, pokali ali celo samo z diplomami, poleg športnih so morale biti tudi praktične nagrade, kot ure, verižice, doze in podobno.
Leta 1913 je bil v Ljubljani u-stanovljen nov klub Motokole-sarski klub Ilirija, ki je na novo vprožil zlasti dirkalno dejavnost, toda vojna je za nekaj časa delo popolnoma zavrla.
Po prvi svetovni vojni so ljudje, zlasti delavci, kupovali kolesa zato, da so se vozili z njimi v službo, ob nedeljah in praznikih pa na oddih.
Tako je kolesarstvo popolnoma na tihem postalo ena naših najbolj razširjenih športnih pa-n°g, ki je tik pred začetkom druge svetovne vojne gotovo že zajemala desetine tisočev kolesarjev.
*
Kar resnično opazujemo ne samo poedince, temveč tudi manjše skupine kolesarjev, ki so mnogokrat v spotiko ne samo a v t o m o bilistom, temveč tudi pešcem, bodo policijske oblasti prisiljene nekaj ukreniti oz. izdati zadevne predpise.
Tisti, ki nimajo daleč na delo, se lahko izognejo velikemu zastoju v avtomobilski vrsti; bolj bi se izplačalo hoditi peš ali pa švigniti s kolesom mimo; če bo to po policijskih predpisih dovoljeno.
Valentin Potočnik
/2 NAŠIH VRŠI
Euclid, O. — Spoštovana Domovina! Prav lepo Vas pozdravljam in Vam želim še naprej veliko uspeha pri izdajanju slo-
nemškemu, ki je v dveh letih j venskega dnevnika. Lepo branje razvil zelo živahno dejavnost kijnam prinašate, začel 1. 1887 prirejati prve cest-i S časopisom sem kar zadovo-ne dirke; prva dirka je bila najden, samo redno ga ne preje-progi št. Vid—Ljubljana.
Konkurenca med slovenskim in nemškim klubom je bila velika, ker so bili Nemci finančno močnejši, pojavile pa so se tudi drugačne težave. Tako se je leta 1888 v Ljubljani splašil konj, ko je zagledal pred seboj kolesarja, in povzročil hudo nesrečo.
Lokalno časopisje je zavzdignilo krik in vik ter zahtevalo, naj se kolesarjenje po ozkih mestnih cestah prepove, češ da je prenevarno in škodljivo.
Leta 1895 je bilo ustanovljeno prvo slovensko kolesarsko društvo v Gorici. Društvo je bilo spočetka izrazito narodno-budi-teljsko, njegovi člani so se množično udeleževali vseh telovadnih in kulturnih prireditev na Goriškem.
Klub si je uredil kasneje tudi svoje dirkališče, pod njegovim vplivom pa so nastala kolesar-
mam, pa pošti seveda. Več kot dva meseca sem številko od srede prejel šele v petek ah celo v soboto!
Prilagam Vam dva dolarja za Vaš tiskovni sklad in Vas lepo pozdravljam!
Anton Kanalec
<»
Toronto, Ont. — Spoštovani! Prilagam enoletno naročnino za Ameriško Domovino in dva dolarja za tiskovni sklad.
S časopisom sem prav zadovoljen in Bog naj Vam povrne za vse delo, :za ves trud, ki ga imate pri izdajanju Ameriške Domovine.
S spoštovanjem in pozdravi Vaš
Ignac Križman
VESTI
“Kostanjeviški cviček”
V Kostanjevici je začela pretekli mesec obratovati nova vinska polnilnica krškega Agrokombinata. Je polavtomatična in v njej napolnijo v sedmih u-rah 7,000 litrskih steklenic ali pol vagona vina. Letos bodo u-stekleničili 10 do 15 vagonov cvička z zaščitno znamko. Pozneje bodo polnili tam tudi namizno rdeče in belo vino.
Na območju Krškega je trenutno okoli 1200 hektarov vinogradov. Obnova teče in Agrokombinat predvideva vsako leto 50 obnovljenih vinogradniških površin. Ko bo obnova zajela kakih 1300 hektarov, bodo mogli računati na 500 do 600 vagonov vina na svojem področju. To seveda ne bo kmalu, če bodo vinograde obnavljali, v sedanjem obsegu le po 50 ha na leto!
preokorna in Drais z. njo ni u-'ska društva tudi v manjših kra-spel. Leta 1861 je Francoz Mi-'jih: v Mirnu, Vrtojbi, Solkanu,
chaux izdal novo pravilo, ki se Kojskem, Ajševici in Dobro- povprečno na dan v ZDA okoliistriji in se dnevno ali tedensko
Železniški voz potuje
CHICAGO, Ul. — Vsak u popaben železniški voz napravi občine dela tudi v sosednji Av-
Povečali zmogljivost
Sadno podjetje “Fructal-Alko” v Ajdovščini je močno povečalo svojo proizvajalno zmogljivost. Odprli so novo proizvodno dvorano za avtomatsko predelavo sadja in kašastih sokov ter štirinadstropno klet za čuvanje sokov.
V	novih obratih bodo lahko predelali 5,000 kg sadja na uro, v cisternah v kleti bodo lahko hranili 1,500 ton sadnega soka.
Požar uničil žago
Ptujsko trgovsko podjetje “Les” ima v Apačah žago in skladišče. Konec julija je izbruhnil požar, ki je uničil kotlarno in okrog 120 kubičnih metrov lesa.
Škoda znaša nad 200,000 dinarjev. Slovenskim gasilcem so prišle na pomoč tudi tri gasilne enote iz avstrijske Radgone.
‘Kmečka ohcet” v Bohinju
Tudi letos je bohinjsko turistično društvo priredilo “kmečko ohcet”, ki je privabila veliko ljudi.
Različnost narodnih noš zanima predvsem tujce, ki vneto pritiskajo na fotografske aparate. “Ohcet” je bila najprej pred matičarjem, nato pa v cerkvi sv. Janeza ob jezeru.
Promet je zastal
Zaradi del za elektrifikacijo proge Dobova—Zagreb je zagrebška železniška direkcija zavrla tovorni promet, kar je privedlo do velikih zastojev. Na progi med Sežano in Brežicami je obstalo kar 35 vlakov z 2,000 vagoni. Najbolj je bila zatrpana tovorna postaja v Zalogu, ker je čakalo 17 vlakov.
Zastajanje je povzročalo dnevno škodo v vrednosti 350 do 450 tisoč dinarjev. V tem znesku pa ni všteta škoda, ki jo trpi gospodarstvo. Zagreb je obljubil, da bo do konca julija tovorni promet spet normalen.
Promet v Kopru
V	prvem polletju letos so v koprski luki pretovorili 1.097,-502 toni blaga, kar je le za dva odstotka več kot lani v istem obdobju.
. Ker je železnica omejila prevoz nafte, je promet z nafto padel za 15 odstotkov. Prav tako je padlo pretovarjanje južnega sadja za 22 odstotkov, ker Izrael izvaža preko zapadnih luk.
Dravograjčani na delu v tujini
Iz krajev dravograjske občine je v tujini začasno ali stalno zaposlenih po zadnjih podatkih 167 občanov. Največ jih dela v Zahodni Nemčiji za tuja podjetja ali za Monter, ki poslovno sodeluje z več zahodnonemški-mi firmami.
Mnogo ljudi iz dravograjske
štetju ima dravograjska občina 7600 prebivalcev.
železniška nesreča
Ker voznik avtobusa s prikolico ni upošteval “Stop’‘-znaka, ko je peljal čez kamniško progo pri Rodici, je prišlo od trčenja s tovornim vlakom.
Lokomotiva je zadela prikolico in potegnila ves avtobus za seboj, dokler se po 35 metrih ni iztirila. V nesreči je bilo od 50 potnikov 13 ranjenih.
V Idriji — 70 let realke
V Idriji so slovesno proslavili 70-letnico prve slovenske realke. Od približno 100 še živečih re-alcev, ki so raztreseni po vsej Evropi, se je proslave udeležilo 70 nekdanjih dijakov. Na posebnem koncertu so nastopili pevci ljubljanske Opere.
je v izboljšani obliki kasneje u- vem.
47 milj dolgo pot.
J vračajo domov. Po letošnjem
Cesto popravljajo
Cestni sklad republike Slovenije je začel s popravljanjem ceste iz Kočevja'do Brda na Kolpi. Letos bodo uredili 6 km ceste, ki bo 8 m široka, odstranili bodo nevarne ovinke in prehude strmine.
Naslednjih 18 km ceste bodo popravili v letih 1972 in 1973. 3 tem bo dobila Ljubljana novo cestno zvezo do morja skozi lepe kočevske gozdove.
V	Kopru preganjajo komarje
Z letalom so uničevali legla mrčesa na Koprskem. Najbolj nadležni so komarji, ki jih je na Koprskem kar 17 vrst. Mariborski zavod za desinfekcijo je pri švicarski tovarni “Giba” kupil posebno škropivo za uničenje mrčesa.
Občina je namenila za zatiranje mrčesa 270,000 dinarjev, škropljenje bodo letos še vsaj štirikrat ponovili.
Nov hotel
Avtoturistično podjetje “Slavnik” iz Kopra je zgradilo na Črnem vrhu nad Idrijo nov hotel, ki ima 72 ležišč in 250 sedežev v restavraciji.' Hotel je veljal 14 milijonov dinarjev.
V Kranju stavkali
Ker so sredi julija izplačali v kranjski “Savi” za 20 odstotkov nižje plače kakor v juniju, so delavci stavkali in izjavili, da ne soglašajo s tem, da se jim osebni dohodki zmanjšujejo, če se hkrati živi jenski stroški zvišujejo.
Krvavec brez žičnice mrtev
Ker ni žičnica na Krvavec u-strezala vsem tehničnim zahtevam republiškega zakona o žičnicah, so jo sredi maja ukinili.
V	13 letih je žičnica brez nezgod potegnila na Krvavec 1,350,000 izletnikov.
Ob koncu žičnice je nastal športni center in mnoge počitniške hišice, v kar je bilo vloženega več'kot 15 milijonov dinarjev. Brez žičnice je Krvavec mrtev, kar je pokazalo letošnje poletje.
Izboljšanje na Korenu
Na Korenskem sedlu so prenovili obmejni prehod tako, da namesto dveh pasov vodijo čez mejo štirje. Korensko sedlo je na Gorenjskem najbolj rabljeni mejni prehod.
Lani je šlo. čezenj več kot 4 milijone potnikov. V sezoni prestopi mejo tudi do 30,000 potnikov na dan. Večkrat so se nabirale dolge kolone ob meji. Preureditev je stala okrog milijon dinarjev.
Pol stoletja Golnika
Bolnišnica za zdravljenje tuberkuloze slavi letos 50 let delovanja. Bolnišnica je bila prva te vrste v Sloveniji. Do konca druge svetovne vojne so jo vodile redovnice.
Iz slovenskega Toronta
Bliža se jesen . . .
Poletje prinese v življenje ljudi, ki živijo v velikih mestih, Velike spremembe. Narava kliče in izvablja ljudi ven na deželo in v letoviške kraje. Vsakdo se hoče otresti vsakdanjih Navajenosti in si privoščiti najrazličnejših sprememb: okolica podeželja prinaša prijetne spre-Nieinbe; način življenja prav tako; sprememba zraka je naravnost zdravstvena nuja. Tako mnogi, vsak kdor le more, zapusti mesto za par dni na teden, za Več tednov skupaj in se preseli V poletno hišico ali pa samo kam P°d šotor. Tako se dogaja tudi Slovencem, ker so tudi oni potrebni sprememb, ki jih prinaša Poletje. Skupnost se tako nekako razbije in to se pozna tudi Pri slovenskih mašah ob nede-ijah. Na stotine rednih obiskovalcev manjka. Iz vsega tega sledi, da tudi delo v skupnosti Počiva, ali je vsaj zelo omejeno. Težko je torej poročati, kaj se dogaja med rojaki, ki so raztre-seni po vseh mogočih letoviščih, slovenskih, in drugih. Le tu pa tam jih še privabi kak dogodek, do se zberejo v večjem številu: Taki dogodki so bili letos: Slovenski dan, razni pikniki različnih društev,' nova maša e. g. Martina Dimnika- in nekaj “oh-Ceti”, med katerimi je bila zadnja, ko se je v soboto, 28. avgu-sta, poročila najmlajša hči Jožica Peterlinova.
Posebno lep dogodek je bila Ponovitev nove maše, ki jo je imel č. g. Martin Dimnik v nedeljo, 22. avgusta 1971, v cerkvi brezmadežne s čudodelno svetinjo. To je bilo res pravo slovensko novomašno slavje. Okrog Povomašnika se je zbralo kakih 300 povabljenih gostov. Z njim 1® somaševalo šest slovenskih 'duhovnikov: župnik g.,J. Kopač C'M., g. J. Časi C.M., g. Franc Turk, prof. g. Plevnik D.J., g. T Jan C.M. in župnik g. A. Vuk-sinič, ki je bil tudi novomašni-kov pridigar. Vso slovesnost no-maše, oz. ponovitve nove ma-je izredno povzdignil cerkve-ni pevski zbor, ki je pod vod-stvom prof. J. Osana dovršeno prepeval. Po maši so bili gostje P°vabljeni v cerkveno dvorano, kjer je bilo za nje pripravljeno izbrano kosilo. Med obedom in P°sebno po obedu se je razžive-in slovensko domačnost. Stari znanci in prijatelji, ki jih živ-keuje redkokdaj še pripelje skupaj, so se sešli in pokramlja-k v prijetni družbi. Središče družbe je bil zlasti novomašnik, ki je premnogim znan iz lesenega mesta kot “tisti sm .. .. iz e-Pajste barake”. C. G. Martinu dimniku gre vsa zahvala, da je 'Ihišel ponovit novo mašo v To-■^nto. Rojakom je dal priliko, da so doživeli res lepo in prijet-P° novomašno slavje. Bog daj, da bi bil g. Martin Dimnik sre-Ceh slovenski duhovnik v današnjem svetu!
Ponovitvi nove maše je sledi-
a poroka, ki je bila zopet izre-de;
ca je bila prva, ki jo je dr. Jakob Kolarič, ko je začel zbirati Slovence v Torontu, krstil, zato so vsi želeli, da bi bil krstitelj tudi na njeni poroki. Želja se jim je izpolnila in dr. Kolarič je mogel v soboto pozdraviti polno dvorano svojih bivših župljanov in prijateljev v Slovenskem domu.
Postrežba na poročni gostiji je bila naravnost odlična v vsakem oziru in svatje so preživeli res krasen večer okoli mladega para in okoli Peterlinove družine. Vsem je sijala z obraza sreča in veselje. Bog daj, da bi blagoslov in sreča spremljala go. Jožico in g. Kennetha skozi-vse dni njunega zakonskega življenja.
Ko pišem te-le vrstice, je že 1. september in naslednji teden se bodo odprla vrata šol, kar pomeni, da je počitniške sezone konec. Na duše bo legel dolgčas po lepih poletnih dneh in dogodivščinah. Začelo se bo zopet bolj redno življenje in upajmo, da se bodo tudi dopisniki Kanadsko Domovino bolj redno oglašali, da ne bo urednika vsak teden sproti skrbelo, kako bo napolnil našo kanadsko stran.
Slovensko romanje v Midland bo pa letos drugo nedeljo v septembru. G. J. Časi pri Mariji Pomagaj pripravlja tudi romarski avtobus, da bi na romanje lahko odpeljal tudi bolnike, ki bi želeli iti prosit zdravja- na kraj, kjer je pred 300 leti tekla mučeniška kri. Lahko se pa tudi nebolni prijavijo za avtobus, kdor nima svojega prevoznega sredstva. Na svidenje torej na grobovih mučencev v nedeljo. 12. septembra 1971!
Por.
Vtisi iz Slovenije
Sin povoj nega slovenskega političnega emigranta piše pismo, v katerem med drugim pravi: “Moje bivanje v Sloveniji mi je omogočilo spoznati slovensko stvarnost. Moje mnenje je, da ni več daleč čas, ko se bo resnica pokazala in prišla na svetlo. Prišel bo čas, ko bodo tudi slovenskim domobrancem doma, v Sloveniji priznali herojstvo. Mene ni mikalo, da bi ostal več časa v Sloveniji, ker se nisem počutil prostega za delo med mladino. Moj prvotni namen je, da grem na pomoč revnim ljudem v tretji svet.”
Komentarja te besede ne potrebujejo ...
Križem po deželi
Predsednik vlade Ontaria W. Davis je pretekli teden objavil, da pokrajinska vlada ne'bo podpirala katoliških šol preko 10. razreda. Odločitev je dokončna, je dejal predsednik vlade, ki je malo pred objavo vladne odločitve obiskal nadškofa P. Poco-cka in ga seznanil z vladno odločitvijo. Davis je dejal, da hoče imeti srednje šole svobodne in versko neodrejene, kot to zahteva temeljni zakon.
Katoliški vodniki so odločitev vlade obžalovali, pa izrazili upanje, da ne bo to dovedlo do razkola v javnosti na temelju vere.
Tako Nova demokratska stranka kot Liberalna stranka sta se izjavili za podaljšanje podpiranja 11., 12. in 13. razreda v šolah Ontaria. Vodnik konservativcev Davis se je že pred časom izrazil proti temu.
Ker pričakujejo za prihodnji mesec pokrajinske volitve, se 3oje, da bi vprašanje podpiranja privatnih šol utegnilo postati predmet votivnega boja. Vsi prizadeti so izjavili, da bodo skušali to preprečiti.
Kot znano podpira pokrajinska vlada katoliške osnovne šole, od 1. do 10. razreda. Pred leti jih je le od 1. do 8.
m
Predzadnjo nedeljo se je zaletelo 142 ptic selivk v Toronto-Dominion Centre, kjer so gorele svetle luči. To je bilo doslej naj-večje število, preseglo je lanski rekord, ko se je tekom meglene jesenske noči ubilo 136 ptic.
Uprava poslopja je lani odredila zatemnitev luči, letos pa doslej na to še ni mislila. Upravnik je dejal, da so bili enostavno “presenečeni”, da pa bodo sedaj poskrbeli za zatemnitev luči v varstvo ptic selivk, ki lete proti jugu ponoči.
Britska Kolumbija je pretekli teden prepovedala oglaševanje tobaka in alkoholnih pijač. Štiri tobačna podjetja in tri knjižne založbe so se obrnile na vrhovno pokrajinsko sodišče, da odloči o ustavnosti te prepovedi.
Prepoved sama je le delno u-činkovita, ker tako radio kot televizija in časopisje, ki izhaja izven Britske Kolumbije, oglaša alkoholne pijače in tobak. Tega vlada Britske Kolumbije ne more preprečiti.
Iz Slovenske pisarne
Odkar smo zadnjikrat poročali, so prispele pošiljke novih slovenskih knjig. “Na Ozarah’ spisal Karel Mauser, izdala SKA. Cena broš. $4.00, vez. $5.00.
“Škof Rožman, II.”, spisal dr. Jakob Kolarič C.M., izdala Družba sv. Mohorja v Celovcu. Cena broš. $5.50, vezana $7.00.
“Huda pravda”, spisal Lojze Ilija, izdala SKA. Cena broš. $4.00, vezana $5.00.
a	“Zrenja in Uvidi, II. del”, kjer
_ n dogodek. V soboto, 28. av- France Dolinar popisuje; ,0d.
S’ v cerkvi presv: Tro;)1Ce!sotnost slov. državne misli ob o-
servativcev je bila kar precejšnje iznenadenje, posebno za vlado!
«■
Predsednik zvezne vlade Pierre E. Trudeau je napovedal posebne ukrepe, ki naj pomagajo Kanadi preko težav, ki jih je povzročila uvedba 10-odstotne carine na izvoz v ZDA. Ta carina je posebno močno zadela nekako eno četrtino kanadske industrije. Boje se, da bo morala ta omejiti svoj obrat, kar bo povečalo že tako občutno brezposelnost.
*
K o n s e rvativei iz zahodnega dela dežele so imeli pretekli teden tridnevni posvet, na katerem so razpravljali posebno o a-grarni politiki, ki je za ta del Kanade bistvene važnosti. Obravnavali so tudi vrsto predlogov, namenj enih konservativni konvenciji v Ottawi. Opozicija računa splošno, da bo Trudeau razglasil nove volitve še to jesen in hoče biti na nje pripravljena.
*
Množično uživanje tablet za preprečevanje spočetja utegne imeti na dolgo roko lahko nepričakovan vpliv na življenje v morjih, kamor se odteka letno okoli 600 ton odvišnih ženskih hormonov, je svaril geneticist dr. David Suzuki na konvenciji Kanadske odvetniške zbornice pretekli teden.
*
V Quebecu preudarjajo o u-stanovitvi nove nacionalistične stranke, ki naj bi nastopila pri naslednjih zveznih volitvah s programom o avtonomiji Que-beca.
»
Jamesa A. Thomasa, 39 let starega jetnika, ki prestaja 6 let zapora zaradi uboja, je uprava jetnišnice v Kingstonu, Ont., pustila za en dan domov na o-bisk k ženi in otroku. Mož se ni vrnil ob določenem času v ječo. Z ozirom na to, da je prestal komaj 11 mesecev od 6 let ječe, je treba priznati, da je bila skušnjava po begu velika.
mogoče izogniti' vsem ostrejšim ukrepom, ki bi mogli sprožiti trgovinsko vojno z ZDA. Trenutno je v poslovnem svetu Kanade kar dosti malodušnosti.
Devizne rezerve kanadske narodne banke so dosegle koncem avgusta 4.9 bilijonov, od tega 3.53 bilijone jih.
TONY KRISTAVNIK
PAINTING AND DECORATING Telephone: 946-8436
Poletje je tu! Najboljši čas za pleskanje! Preglejte vaše domove in pokličite nas za brezplačen proračun. Smo strokovnjaki!
kakor ni bilo dobro znamenje, zahodni diplomatje vidijo v njem trdno odločnost Vzhodne v ameriških dolar-1 Nemčije omejiti vezi med obe-jma Berlinoma, kar se bo le da-
-	ilo. “Zid” bo ostal zaprt in za-
Organizirano zločinstvo se je stražen, prehod bo možen samo znalo vriniti v javno upravo, Iza Zahodne Berlinčane, trdi Zveza policijskih načelni-! Zahodnonemški kancler W. kov. Svoje zastopnike ima v;Brandt je svaril pred vsakim
vseh vejah javne uprave, kjer si je z denarjem pridobila svoje zaupnike.
*
Posebna delegacija delavstva in drugih prizadetih skupin je pretekli teden obiskala predsed-[ nika vlade Quebeca Roberta Bourasso in zahtevala od njega, da poskrbi za obnovo dveh o-bratov, ki sta prenehala delati pred 6 tedni in odpustila 140 delavcev. Obrata sta 12 milj južno od Mont-Laurier v Lac des lies.
Bourassa ni delegaciji obljubil
to soboto. Povedal ji je vendar, da “vlada ne more podpirati podjetja, ki je že porabilo 5 milijonov brez prave koristi”. En obrat je bil že prodan nekemu privatniku, drugega pa naj bi poskusno odprli znova za eno leto. Predsednik vlade je izjavil, da bodo vprašanje proučili in da bo delegacija dobila to soboto odgovor.
optimizmom v bmednemških razgovorih. Ti ne bodo ne lahki in ne kratki, je dejal, ko so se ti razgovori včeraj v Bonnu začeli.
bi veljala za vse potnike brez razlike starosti, v tem je njena velika prednost.
Van Tfileii se ie malo ozira m nasvete ZDI
WASHINGTON, D.C. — Predsednik republike Thieu je zmeraj bolj samozavesten. Ni ga nič zmodrilo, da pri zadnjih volitvah za predstavniški dom vietnamska javnost ni bila na nje-nič trdnega razen odgovora go vi strani. Vprašanje je, ali bi
njegovi kandidat j e zmagovali, ako ne bi bil Van Thieu predsednik republike. Hladne so postale do njega tudi ZDA. To se že čuti celo na naši televiziji. Naenkrat smo videli, kako znajo v Vietnamu demonstrirati tudi proti režimu, to je bila preje izredno redka prikazen.
Oglasila se je tudi opozicija v parlamentu in Sprašuje:	Čemu
dvoličnost v režimski morali/ Zakaj pri predsedniških volitvah ne veljajo ista moralna načela kot pri parlamentarnih? Kočljivejše je drugo vprašanje: Zakaj Amerika pozna le režim, ne pa tudi njegovih nasprotni-
poskus bega s streli
Vzhodnonemške mejne stra-
ti jele-kakih 20 let k0Vv’ ki imaj0 “slučajno’’ iste p°-
ze so starega fanta, ko je v Zahodni Berlin.
bežal
Predsednik pokrajinske
Nekatere kanadske družbe se bodo morale preseliti v ZDA, če bodo hotele preživeti uvedbo 10% carine na izvoz v ZDA. Kanadski poslovni svet svari zvezno vlado pred posledicami dolgotrajne veljavnosti 10% carine. Če bo ta ukinjena po 90 dneh, posledice ne bodo prehude, če pa bo po tej dobi ostala, bo pa via-! morala Kanada poskrbeti za ne-
de Alberte Harry Strom je izjavil, da bo predal posle svojemu nasledniku, vodniku progresivne-konservativne stranke Petru Lougheedu v petek, 10. septembra. S tem bo konec 36 let tra-
kako pomoč in varovanje svoje industrije. Nekateri so predložili, naj bi Kanada znižala vrednost svojega dolarja v taki meri napram dolarju ZDA, da bi bil odstranjen učinek 10%-carine.
jajoče vlade “Social c r e dit” i Vlada take zamisli zavrača in je stranke v Alberti. Zmaga kon-!še vedno prepričana, da se bo
BERLIN, Nem. — Upanje na mirnejše ozračje in na boljše odnose med obema deloma Berlina je bilo hudo zadeto, ko so v nedeljo vzhodnonemški mejni stražarji oddali kakih 20 strelov na mladega Nemca, ki je hotel iz Vzhodnega Berlina pri prehodu Charlie pobegniti v ameriški sektor Zahodnega Berlina. Fanta so najprej zadeli streli v nogo in je obležal, toda rdeči so še vedno streljali nanj. Odpeljali so ga kakih 10 minut kasneje.
Streli na mladega Nemca ob Zidu so sprožili vrsto protestov v Zahodnem Berlinu. Protestiral je župan, protestiral poveljnik ameriškega sektorja Zahodnega Berlina gen. W. Cobb.
Do streljanja je prišlo en dan pred začetkom razgovorov med vladama obeh Nemčij o ureditvi podrobnosti v okviru sporazuma štirih sil o Berlinu. To vse-
s^°pila pred oltar naj mlajša hči in ge. Peterlin in poročila za-e§a g. K. G. Erickson-a. Poroč-310 slavje je bilo v Slovenskem ^0nau na 864 Pape Ave. in na erh slavju se je zopet zbrala slo-yenska srenja. Če bi hotel na-. evati posebnosti tega slavja, bi bilo precej. Naj jih omenim Sanio nekaj. Kakor poroke, tako Je tudi slavja udeležil č. g. r- Jakob Kolarič C.M., ustano-yitelj prve slovenske župnije v
%anadi
■‘h organizator-pionir sknpnosti v Torontu, ki se tre-^ntno mudi na severnoameri-^nna kontinentu. On je namreč
prvi župnik te župnije slovenske
svobojenju”. Cena $0.50.
Po naročilu po pošti je treba dodati nekaj za ppštnino in za-vojnino.
Uprava Slovenske pisarne 618 Manning Ave.
Toronto 4, Ont.

Pritlikava pšenica
S križanjem pridobljena pritlikava pšenica je dala ob namakanju. in povečani količini dušičnih gnojil do sto stotov na hektar.
Sovjetski strokovnjaki pravijo, da je kratkostebelna pšenica odporna proti vetrovom in ne-k -	j._	urju. Križali so indijsko, mehi-
rstil nevesto Jožico Peterlino- ško, japonsko in tibetansko pše-‘ °> sedaj gospo Erickson. Joži- nico.'
litične cilje kot ZDA? Koliko ima takih ciljev sedanji režim?
protestira v Washingtons
WASHINGTON, D.C. — Ko je predsednik Nixon oklical 10% povišanje naših uvoznih carin, so že po tradiciji protestirale proti temu vse države in njihove organizacije, ki jih je Nixo-nov sklep prizadel. Precej med zadnjimi je prišel protest iz Latinske Amerike.
Napravile so ga pretekli teden države članice OAD na svojem dvodnevnem sestanku v Buenos Airesu. Sestanek je imel običajni dnevni red. Zanimivo je le to, da je pobudo za sestanek dala čilska vlada.
Doslej so države Latinske A-merike morale iskati za ta posel to ali ono levičarsko vlado na njihovem kontinentu. Sedaj je to nalogo prevzel Allendejev režim v Čilu. Druge zanimivosti na sestanku ni bilo.
Nemčija bo kupila v ZDA 175 Phantom letal
WASHINGTON, D.C. — ZDA so pristale na prodajo 175 Phantom jet letal najnovejše vrste Zahodni Nemčiji za skupno ceno okoli 750 milijonov dolarjev. To je doslej naj večja prodaja Phantom jet letal v tujino.
Phantom jet letala bodo nadomestila starejša Starfighter 104 letala nemškega vojnega letalstva, ki so bila prav tako kupljena v ZDA ali pa izdelana po nekaj dopolnjenih načrtih v Nemčiji.
■----o------
ZA SMEH
Pa ne, da bi se zmotil?
Jančar: “Jaz poznam nekoga, ki je tebi na las podoben.” Klančar: “Pa menda vendar nisi njemu vrnil onih pet ko var čev, ki mi jih dolguješ?”
. . . i ■
i	*
Praktična perica
Gospa perici: “Kaj, vi se mi drznete računati za srajco, katero ste zgubili?”
Perica: -“Da, saj sem jo prej oprala, potem šele izgubila.
*
“V tem novem plašču si pa res lep, čisto spremenjen. Sedaj bi moral imeti še nove hlače.”
“To bo pa težko. Do plašča sem z lahkoto prišel, hlač pa v restavraciji nihče ne pozabi!”
Kupec izbira v trgovini klobuke, pa ni z nobenim zadovoljen. Takole godrnja:
“Ta mi je prevelik, ta premajhen, ta preširok, v tem sem pa tak kot kak povodnji konj.” “Saj ta je pa vaš,” mu odgovori prodajalec.
MALI UGLASI
Iščejo stanovanje
Dve odrasli osebi iščeta stanovanje z 2. spalnicami v zgornji okolici E. 185 St. Kličite 531-1539 po 5. uri pop.
-(171)
V najem
Oddamo 5 sob zgoraj, na 1035 E. 147 St. Kličite 333-6742.
(172)
Sobe se odda
krasne štiri sobe se oddajo na Nottingham Rd; tudi tri sobe se oddajo na 1396 E. 53 St. Kličite zgodaj zjutraj ali zvečer. 481-4649
(170)
NEMIRNA SEVERNA IRSKA — Na levi vidimo britske ga vojaka y Londonderry ju, ko se krepča s čajem..Na. trenutni mir. kaže voziček z otrokom poleg vojaka. Na desni vojak iz vrat-opazuje-cesto-v Beljastu s pripravljeno puško v-roki.
Cene za letalski promet še niso regulirane
MONTREAL, Kan. — V Montrealu je zborovala Mednarodna zveza za letalski promet. V njej je včlanjenih 40 naj večjih letalskih družb vsega sveta, ki imajo v rokah večino rednega zračnega prometa.
Redni zračni promet nima več monopola za prevoz. Zmeraj bolj se uveljavlja “čarterski” prevoz, ki je veliko cenejši. To mora sedaj vpoštevati tudi gornja zveza, znana pod imenom IATA. Je že znižala tarife na svoji avgutovski seji v Montrealu, pa za nemško Lufhanso to ni zadosti. Predlagala je osnovno prevozno tarifo za krožne polete New York—-Frankfurt v znesku $210. ■
IATA te nizke tarife noče priznati, dala je Lufthansi čas do 15. septembra, da si premisli. Takrat bodo pogajanja obnovljena. Cena $210 Lufthanse naj
V najem
5-sobno moderno stanovanje zgoraj, vse v odličnem stanju. Tudi 6-sobno moderno stanovanje, spodaj in zgoraj, s privatno obloženo kletjo, opremljeno s straniščem, na 1038 Addison Rd. Samo odraslim. Kličite za sestanek 481-5380.
(x)
V	najem
Oddamo 3 sobe zgoraj, furnez, porč in klet, samo Slovencem. $40. Oglasite se po 6. uri na 1124 E. 77 St.
-(170)
V	najem
Tri neopremljene sobe, na novo barvane, za eno ali dve osebi. Vprašajte na 1176 E. 61 St. Apt. 3 ali kličite 475-2644.
x (MWF)
PrifaieFs Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS
St. Clair A\ - H 68tt St.; 361-4112
ALEXANDRE DUMAS j
Grof Monte Cristo
“General Quesnel, barin d’-Epinay je torej umrl v lojalnem dvoboju in ni bil umorjen zavratno, kakor se je krivo mislilo.	,
“Tu napisano smo podpisali kot svedočbo res nice tako, kakor se je zgodilo, in sicer iz strahu, da pride lahko trenotek, da bi katerega izmed udeležencev tega strašnega prizora tožili zaradi umora ali zaradi kršenja zakonov časti.	(
To pričajo: Beaurepaire, Duchampy. in Lecharpal.
Ko Franc konča to za sina tako mučno čitanje, si Valentina, bleda vsled ginjenosti, otre solzo, dočim stoji gospod Ville-fort sključeno in trepetaje v kotu in se zastonj ozira s prosečimi pogledi v neizprosnega starca.
i
“Gospod," pravi d’Epinay Noirtierju, “ker vam je ta žalostna povest znana tako natanko, ker se zdi, da sočustvujete z menoj, dasi vzbuja to sočutje samo bolečine, zato mi ne odrecite še zadnjega zadoščenja in mi povejte ime klubovega predsednika, da končno izvem za onega, ki je usmrti mojega ubogega očeta.”
Villefort prične ves zmeden iskati kljuko vrat. Valentina, ki je razumela starca in videla na njegovi roki dve brazgotini, vstrepeta.
“Za Boga, gospica,” . pravi Franc, obrnivši se k svoji zaročenki, “prosite za me, da izvem ime onega, ki je iz mene kot iz dveletnega dečka naredil siro-
t0-”	i
Valentina se ne zgane.
“Čujte, gosjod,” pravi Villefort, ne podalj šujte tega strašnega prizora; imena so itak namenoma zamolčana. Moj oče sam tega predsednika ne pozna, in če bi tudi vedel zanj, bi ga ne mogel imenovati, ker lastnih imen ni v slovarju.”
“O kakšna Škoda!” vsklikne Franc. “Jedino, kar mi je dajalo moč, da sem čital to strašno povest do konca, je bilo upanje, da izvem ime cinega, ki je usmrtil mojega očeta. Gospod, gospod,” vsklikne, obrnivši se k Noirtierju, “za Boga, storite, prosim vas, kar morete, da vas razumel ...”
“Da,” odvrne Noirtier.
“O gospica, gospica,” vsklikne Franc, “vaš ded mi je dal znamenje, da mi lahko imenuje —
CHICAGO, ILL.
HOUSEHOLD HELP
CHILD CARE — Light housekeeping. Exp. in exchange for room & board. Prefer woman 2-40 yrs. board. Prefer woman 25-40 yrs. teacher. Refs. Call 6-8 p.m. Wkdays 869-8178 — wkends anytime.
(170)
HOUSEKEEPER — Perm, position for willing worker not over 35. Fam. of 5, children, 13, 18, 20. Good pay. 5 days week. Some exp. Will train. Nr. N.W. Close to transp. 456-0778
(170)
REAL ESTATE FOR SALE
ARLINGTON HEIGHTS —
BY OWNER
Colonial 4 bdrm., ZVz baths, 2 car gar., cent, air and ht. Elec, air cleaner. Water softener.	$51,300.
259-8680
(170)
GOOD INCOME BLDG. W-TV store, 4 rms. in the rear and 3 flats. 5 rms. & 4 rms. upstairs on 2nd fir. Ideal investment. 5607 S. Ashland. $15,000. Pvt. owner. 776-3918
(170)
I tega človeka ... Pomagajte mi... saj me razumete... ne odrecite mi svoje podpore.”
Noirtier se ozre na slovar.
Franc trepetaje vzame knjige in našteje abecedo do črke J.
Pri tej črki da starec znamenje, da je dovolj.
“J?” ponovi Franc.
Prst mladega moža drsi po besedah s to začetnico, a ne najde prave.
Valentina zakrije svoj obraz z rokami.
Franc končno najde besedo “jaz”.
“Da,” pritrdi starec.
“Vi!” vsklikne Franc in lasje se mu naježe. “Vi, gospod Noirtier, vi ste usmrtili mojeg'a očeta?”
“Da,v” odvrne Noirtier in pogleda mladega moža z majeste-cičnim pogledom.
Franc omahne onemogel na bližnji stol.
Villefort odpre vrata in zbeži, kajti prične so mu porajati misel, da bi zadušil poslednjo iskro življenja, ki je še ostala v strašnem starčevem srcu.
XIX.
Napredovanja mladega Cavalcantija.
Med tem je gospod Cavalcanti starejši odpotoval, da vstopi zopet v službo, ne sicer v armadi Njegovega Veličanstva cesarja avstrijskega ampak v luški kopališki igralnici, kjer je bil on eden najvestnejših dvorjanov.
Ne da bi bilo treba omenjati, je čitatelju pač razumljivo, da je z največjo skrbnostjo spravil denar, ki mu je bil obljubljen in ga je dobil za potovanje in pa za mojstrsko častitljivost, s katero je igral ulogo očeta.
Gospod Andrea je podedoval pri njegovem odhodu vse one papirje, ki so dokazovali, da ima čast biti sin grofa Bartolomea Cavalcantija in markize Leo-nore Carsinari.
Zdaj je bil že skoro čisto domač v pariški družbi, ki tako rada sprejema tujce in jih celo smatra za vse to, kar hočejo biti.
Kaj se pa sicer zahteva v Pa-risu od mladega moža? Da govori precej dobro francoski, se lepo oblači, zna dobro igrati in plačuje z zlatom.
Andrea je bil že po štirinajstih dneh čisto na konju. Imenovali so ga gospoda grofa, si pripovedovali, da ima petdeset tisoč liber rent in se pogovarjali o neizmernih zakladih njegovega očeta, ki so nakopičeni v ka-menolomih v Saravezzi.
In ko je celo neki učenjak izjavil, da je te kamenolofne videl, se je izpremenilo to govoričenje v trdno prepričanje.
Tako so stale stvari v pariški družbi, s katero smo seznanili svojega čitatelja, ko pride nekega večera Monte Cristo obiskat Danglarsa. Gospod Dan-glarsa ni bilo doma, a pravijo mu, da lahko govori z baronico; in grof se ji res da javiti.
Izza obeda v Auteuilu in njegovih posledic se vpričo gospe Danglarsove ni nikdar izgovorilo grofovo ime, ne da bi ona nervozno vstrepetala. To pot Monte Cristova prikazen ta neugodni vtis oslabi; njegova mirnost, njegov jasni pogled, njegova prijaznost, da, postre-žljivost, ki jo je izražalo njegovo vedenje, vse to prežene njen strah. Nemogoče se ji zazdi, da bi mogel biti človek, ki je tako prijazen, njen sovražnik.
Ko vstopi Monte Cristo v boudoir, kamor smo že parkrat povedli svojega čitatelja, je listala baronica nemirno v zbirki risa-
rij, katere sta gledala prej njena hči in gospod Andrea Cavalcanti. Dočim je pred nekaj sekundami še vstrepetala pri njegovem imenu, ga zdaj prijazno pozdravi.
Ta pregleda z jednim pogledom celo situacijo.
Na majhni zofi poleg baronice je sedela Evgenija, in Cavalcanti je stal poleg nje.
Mladi mož je bil oblečen črno kakor kak Goethejev junak, v lakastih čevljih in svitlih nogavicah iz bele svile. Njegova lepa, skrbno negovana roka je grabila po njegovih plavih laseh, med katerimi se je svetil demant, ki ga je nosil nečimurni Andrea klub Monte Cnstovemu svetu na svojem mezincu.
. Zdajpazdaj se je hrepeneče ozrl v gospico Danglars in vzdihnil.
Gospica Danglars je bila vedno ista, namreč lepa, hladna in porogljiva. Preslišala ni nobenega Cavalcantijevega vzdihljaja, prezrla nobenega njegovega pogleda. Toda vsi ti vz-dihljeji in vsi ti pogledi so se odbili od trdnega Minervinega oklepa.
Evgenija pozdravi grofa hladno ter porabi nato ugodno priliko, da se umakne v svojo sobo. Kmalu se začujeta od tam dva glasna, smejoča se glasova. Godba piana pojasni grofu, da je gospici Evgeniji družba njene učiteljice Louise d’Armilly ljubša nego njegova in Cavalcanti jeva.
Pogovarjaje se z gospo Dan-glarsovo, opazuje zajedno gospoda Andreo Cavalcantija, ki z občudovanjem posluša pred vrati godbo, ne da bi si upal vstopiti za Evgenijo v njeno sobo.
Med tem vstopi bankir. Najprej pozdravi grofa, potem se obrne h Cavalcantiju.
Svojo ženo pozdravi na način, kakor imajo mnogi možje navado pozdravljati svoje žene. namreč malomarno in prisiljeno.
“Ali vas. gospici nista povabili s seboj, da bi jima delali družbo pri godbi?” vpraša Danglars Andreo.
“Zalibog ne, gospod,” odvrne Andrea in vzdihne še mnogo značilnejše nego prej.
Danglars se takoj približa vratom in jih odpre.
Mladi dami sta sedeli obe na enem stolu pred pianom. Igrali sta vsaka z jedno roko, vaja, ki sta si jo izmislili in v kateri sta se izurili do velike popolnosti.
Gospica d’Armilly in Evgenija sta tvorili v okviru vrat eno onih živih slik, ki so tako priljubljene v Nemčiji. Gospica dArmilly je bila jako lepa ali vsaj izvanredno prijetna. Bila je majhna, plavolasa in vitka kakor vila; njeni lepi, nakodrani lasje so ji padali na precej dolg vrat, kakoršnega daje večkrat
•Perugiri 'svojim' devicam, in v njenih očeh je ležal izraz utruje-Jnosti. Govorilo, se je, da, ima slabotne živce in umrje nekega dne pojoča.
Monte Cristo se hitro in radovedno ozre v to žensko sobo. Bilo je to prvikrat, da je videl gospico d’Armilly, o kateri je slišal pripovedovati tako mnogo-
“Ah,” vpraša bankir svojo hčerko, “ali smo mi drugi iz-
ključeni?”
In pri teh besedah potisne v salon, mladega moža ter pripre vrata, tako da grof in baronica ne moreta videti ničesar, dočim sledi bankir mlademu Cavalcantiju. Zdelo se je, da se baronica nič ne meni za to.
Nekaj trenotkov pozneje sliši grof, kako poje Andrea korziško pesem in ga spremlja pri tem glas piana.
Pri tej pesmi se grof nasmeh-
ne; pozabi na Andreo m se spomni Benedetta, dočim hvali baronica veliko duševno moč, svojega moža, ki je izgubil še to jutro pri nekem milanskem bankrotu tri do štiristo tisoč frankov.
S
Res je bila hvala zaslužena,
kajti niti na baronovi zunanjosti, niti na njegovem vedenju ne opazi grof nobene izpremem-b.e. . , .
“Prav,” si misli Mqnte Cristo. “Pred jednim mesecem se je s svojo izgubo še bahal, zdaj jo že skriva.”
SEPTEMBER
ps [Mastifi
ifilzOiili

KOLEDAR
društvenih
prireditev
' J«
:	.. v
' MŠm.
-.v.v.v.v.v.v.v.v.v.
[ jr"*
„11: i
DEČEK S ŠMARNICAMI — Fotografija Vladimirja, mladega dečka s šopkom šmarnic, je bila izbrana za prvo nagrado izmed 300 fotografij amaterjev fotografske razstave Novosti časnikarske agencije v Moskvi na Ruskem.
SEPTEMBER
12. — Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ bo obhajalo 50-let-nico svojega obstoja.
19.	— Letni banket Slov.naro-
dnega doma na Stanley Avenue na Maple Heights. Pričetek ob 4. popoldne.
19. — Oltarno društvo fare sv.
Vida priredi kosilo od 11.30 do 2. pop. v farni dvorani pri Sv. Vidu.
19. — Večerja in ples pri SDD
na Recher Avenue
19. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi.
25.	—PAR-FI mladi odrasli klub
priredi IV. letni Polka Holiday v avditoriju pri Sv. Vidu.
26.	— Podružnica št. 50 SŽZ proslavi 40-letnico obstoja s kosilom in plesom v SDD na Recher Avenue.
26. — Društvo Slovenskih protikomunističnih borcev, Cleveland, priredi romanje v Frank, Ohio.
OKTOBER
2. — Ameriška Bratska Zveza
priredi večerjo in ples v SDD na Recher Avenue.
2.	— DSPB Tabor priredi družabni večer v Slov. domu na Holmes Avenue. Igrajo Veseli Slovenci.
3.	— Kulturna društva v Euclidu
priredijo koncert v SDD na Recher Avenue.
9.	— Društvo Slovenskih protikomunističnih borcev, Cleveland, priredi Družabni večer v farni dvorani pri Sv. Vidu.
9—Slovenski narodni dom na St. Clair Avenue priredi “Noč v Sloveniji”.
10.	— V SDD na Recher Avenue
pripravi S.2.Z. št. 14 domačo “card party” ob 3. pop.
17. — Občni zbor Slovenske
pristave v Lobetovi dvorani na Slovenski pristavi.
23.	— Oltarno društvo fare
Marije Vnebovzete priredi ob 7.00 popoldne v cerkveni dvorani “card party”.
24.	— Klub Ljubljana priredi v
SDD na Recher Avenue večerjo in ples. Začetek ob -5. Igra John Grabnar.
24.— “Slovenski fantje” prirede koncert v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 3.30 popoldne.
30.	— Štajerski klub priredi
martinovanje v avditoriju sv. Vida. Igra Ansambel Van-drovci.
31.	— Praznovanje slovenske
zastave in narodnega praznika ob 3. popoldne v farni dvorani pri Sv. Vidu.
NOVEMBER
6. — Klub slov. upokojencev v
Newburghu priredi letni banket v SND na E. 80 St. .Začetek ob 5. uri.
7.—Glasbena Matica poda svoj
jesenski koncert v SND na St. Clair Ave. Začetek ob 4. popoldne.
13. — Belokranjski klub priredi
tradicionalno martinovanje v veliki dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue.
21. — Fara Marije Vnebovzete
priredi Zahvalni festival v šolski dvorani.
20.	in 21. — “Jesenski dnevi” pri Sv. Vidu.
21.	— Jadran poda koncert ob
3.30 pop. v Slovenskem delavskem domu na 15335 Waterloo Rd.
21.	— Pevski zbor Planina priredi koncert v SND na Stanley Avenue na Maple Heights. Začetek ob 4. popoldne.
28.	— Dawn Choral Club SŽZ priredi ob 4. popoldne koncert v SDD na Recher Avenue.
DECEMBER
12. — Dr. Gržinčičeva opereta. “MIKLAVŽ PRIHAJA” v treh dejanjih v popolni izvedbi pod vodstvom avtorja v dvorani Slov. doma na St. Clair Ave.
5 — Pevski zbor Slovan poda
svoj jesenski koncert v SDD na Recher Avenue. Začetek ob 4. pop.
31. — SDD na Recher Avenue
priredi SILVESTROVANJE v svojih prostorih,
31. — Pevski zbor Korotan priredi silvestrovanje v SND na St. Clair Avenue v spodnji dvorani. Igra Ansambli Van-drovci.
1972
JANUAR 15. — Slov. športni klub priredi
svoj običajni zimski ples v Slov. domu na Holmes Ave. Igra Ansambel Vandrovci.
22.	— “Pristavska noč” v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue.
APRIL
29.	— Pevski zbor Korotan poda
svoj koncert v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 8. zvečer. Igrajo “Veseli Slovenci”.
MAJ
7. — Pevski zbor Triglav obhaja
25-letnico obstoja s koncertom v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 4. popoldne.
JUNIJ
11.	— Društvo Presv. Srca Jezusovega št. 172 KSKJ praznuje 50-letnico obstoja v JDND na W. 130 St.
Jr
OGLAšUjTE V / AMERIŠKI DOMOVINI /
PRIPOROČAJTE / AMERIŠKO DOMOVINO /
SPOROČAJTE / AMERIŠKI DOMOVINI /
OSEBNE NOVICE
DOPISUJTE V / AMERIŠKO DOMOVINO / sporočajte pravočasno spremembo naslova
PORAVNAJTE PRAVOČASNO NAROČNINO
GRMNOVA POGREBNA ZAVODA
1053 East 62 St.
431-2088
17010 Lake Shore Blvd.	531-6300
GRDIN0VA TRGOVINA S POHIŠTVOM
15301 Waterloo Road
531-1235
KSKJ
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA
(K.S.KJ.)
NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu.
•	Izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino:
•	od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine
c za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00
•	za odrasle člane bolniško podporo
•	članom posodi denar za nakup doma.
Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J.
AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.K J.) 351-353 No. Chicago St.
Joliet, Illinois 60431
Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici.
IME ............................................
NASLOV ..........................................
MESTO ............................................
DRŽAVA ............................ CODE _________

6 E SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103
Moj stari naslov:
Moj novi naslov:
MOJE IME:
r
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
ŽENINI IN NEVESTE!
* NASA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avenue
HEndemon 1-0628
1	.	'F'--------- '	'	"	'
;i; ■ i s) vC