Poštnin* platana T gotorinl. PuMuietna itevilku Di» i.— LETO in. ml tol «9»Mm, SmmmU »adtij* te fnunik«, HMcfeisas 7 Ljfcbljard te po poiti: Din SC'—^ iass4*sjl, da mora vlada napraviti vse potrebne korake, da pridejo v vlado tutli Slovenci to pa le kot Slovenci in ne kot klerikalci. Ugotovila sva nato, da sva enakih-misli, glede na hitro in plodno delovanje parlamenta, zato bi bilo tudi potrebno, da se kriza čimprej reši. Ce se tej krizi že ni bilo mogoče izogniti naj bi se vsaj hitro rešila. Posebej sem povdaril, da sodelovanje seljaške stranke v vladi pomeni v prvi vrsti sodelovanje v zakono-'lajstvu, to je za obravnavanje tistih zakonov glede katerih sta se radikalna stranka in HSS že zedinili ali glede katerih bi se morali zediniti. Izrazil sem tudi bojazen, da bi utegnila »Demokrat- imenovanje g. Spalajkoviča za zunanjega ministra. Da pride tako imenovanje sploh v debato, je dokaz, kako silno slaba je naša zunanja politika. ska zajednica« zahtevati, da se o davčnem zakonu na novo razpravlja. Tako bi država še dolgo časa ostala brez davčne reforme, in to v času, ko je davčna reforma absolutno potrebna za našo gospodarsko sanacijo in za naš kredit v inozemstvu. Uzunovič mi je rekel, da bo se ncccj zaslišal vse ostale šefe parlamentarnih skupin in da se nadeja, da b° že jutri lahko kenčal ves posel.« DEMOKRATI in UZUNOVIČEVA VLADA. Beograd, 16. dec. Včerajšnje Novosti« so prinesle te-le informacije: Demo-kratje ne stavljajo nobenih pogojev za svoj vstop v vlado, temveč stoje kar na stališču pričakovanja, dokler Uzunovič kot mandatar krone ne sestavi konkretaiih predlogov za program svoje delovne vlade. Oni tudi ne postavljajo kakih pogojev, da bi bila vlada z Radičem ali brez njega. Demokratom je. v glavnem za to, da bodoča vlada, v katero bi vstopili, nudi dovolj poroštva, da se .sprejmo njih bistveni pogoji, ki so jih oni že tolikokrat v javnosti naglasili: to je temeljna sprememba v državni upravi in pa izvedba varčevanja. Sinoči je neki prvak demokratske stranke, ki so ga opozorili na to pisanje »Novosti«, vse to dementiral in rekel, da je vse skupaj enostavno izmišljeno. KRALI POSETIL GENERALNI ŠTAB. Beograd, 16. dec. Nj. Vel. kralj je. včeraj dopoldne posetil glavni generalni štab in se zamudil v kabinetu Šefa generalnega štaba Petra Pešiča preko pol ure. Turčija proti Italiji. TURČIJA JE VSLED ITALIJANSKEGA PROTEKTORATA NAD ALBANIJO VZNEMIRJENA. Rim, 16. dec. Po vesteh iz Londona vlada v Angori velika vznemirjenost zaradi zaključitve italijansko - albanskega pakta. Turški službeni krogi povdarja-jo, da si je Italija s to pogodbo zagotovila protektorat nad Albanijo. Potrjujejo se vesti, da je turški zunanji minister nujno pozval v Angoro turške poslanike iz Rima in iz Aten. Ti so takoj po svojem iprihodu prisostvovali seji ministrskega sveta in dali podrobne informacije o situaciji, ki je nastal« po pristopu Nemčije k Zvezi narodov. Pri tem so poročali tudi o situaciji na Balkanu po za-ključitvi italijanske-alb an ; k ega pakta o prijateljstvu. Turška vlada mora smatrati, da sta obe vprašanji zelo velike važnosti in da direktno tangirata turške interese. Zato namerava nemudoma pomeniti se glede tega s sovjetsko vlado. Ni izključeno, da se čičerin na povratku iz Londona oglasi tudi v Angori in se tam ‘sestane s predsednikom turškp vlade Izmedpašo. Italijanski listi tolmačijo te vesti in se čutijo, 'kako je mogla turška vlada tako slabo interpretirati italijansko - albanski pakt, iz katerega nikakor ne izhaja, da si Italija prisvaja protektorat nad Albanijo; Kemalpašina Turčija se je že davno desinteresirala glede vprašanja, ki se tičejo direktno Jadrana. Vse svoje interese na Balkanu je osredotočila na ozko področje v dardanelski ožini. BEOGRAJSKI KOMENTARJI. Beograd, 16. dec. Že sam začetek razgovorov, ki jih je imel Uzuncvič, sma-tiajo v političnih krogih za resen poskus za izvedbo mandata. Mnogo se je v političnih kregih razpravljalo o izjavi g. Uzunoviča, ki je rekel, da se sedanji njegov mandat razlikuje od prvega v tem, da se mera to pot začeti na širši osnovi. Iz tega izvajajo nekateri, da bi moral Uzuncvič k dosedanjim strankam vladne večine pritegniti vsaj še eno skupino. Ljudje okoli Uzunoviča pripisujejo njegovemu mandatu čisto običajen pomen in pravijo, da ima Uzunovič samo dolžnost sestaviti večino, ki bi mogla obdržati parlament na delu. Iz tega bi po njihovem sledilo, da Uzuncvič tudi lahko — ko dovrši konzultacije — obnovi kar dosedanjo koalicijo, če bi druge parlamentarne skupine ne mogle obljubiti j podpore za pregram dela in politike, za j katere Uzuncvič dela. Če bi Uzunovič na-: letel na velike zapreke, potem bi tudi ra-! dikalna stranka zagazila v težak položaj; ker bi bilo težko najti načina, kako naj bi proti Uzunoviču dobila mandat zopet radikalna stranka. Izgleda, da je bil to | glavni mement, zakaj je včeraj v radikalni stranki prevladala enodušnost glede Uzunovičevega mandata. i VPRAŠANJE NOVIH MINISTROV. | Govore, da bi v novo ministrstvo imel j'priti namesto Vase Jovanoviča, ki bi po-j stal minister za šume in rudnike, Leovac ali Nikola Subotič, za pravosodnega mi-’ nistra pa se predvideva dr. Srskič. Za ministra ver še ni resnega kandidata. Kar se tiče zunanjega ministrstva, je to najvažnejše vprašanje za to vlado. V tem pogledu se pojavljajo vedno nove kombinacije. Poleg že včeraj omenjenih kandidatov se je govorilo včeraj tudi o možnosti, da prevzame zunanji resort Ljuba Nešič. V kombinacijo prihaja tudi še Tiča Popovič, naš poslanik v Angori. Volivna opazovanja. Volitve niso samo politično važen akt, ampak so navadno tudi jako poučen pojav. Kakor se vijak organizem neprestano izpreminja, tako se izpreminja tudi organizem naroda in ž njim vred njegovo duševno življenje, izpre- ! membe pa se dajo najlažje ugotoviti ob volitvah. Takrat se prerijejo na dan vse one skri- j te sile in moči, ki določajo smer za bodoči narodni razvoj. ; Kdor se spominja na stare volilne boje, i zlasti še na one v predvojni dobi in jih pri- j merja z današnjim stanjem, more ugotoviti j na prvi pogled velike* razliko v načinu volil- I nega boja. Nekdaj je bilo jako nevarno biti kandidat. Ne nevarno za življenje, ampak za osebno čast kandidata. Vsakemu kandidatu brez izjeme so pod drobnogledom pregledali vse kosti, če ni morebiti kje iskrita kakšna . moralna napaka. Gorje kandidatu, na katerem I so politični moralisti našli le najmanjši ma- j dež! Komur so dokazali, da se je privoščil le enkrat v življenju kozarec vina — evo ti ga gnusnega pijanca! Kdor je le enkrat pogledal v cerkvi na levo stran — babjek je in ostuden prešestnik. Nekdanje farovške štorije pa so še danes izredno učinkovito sredstvo za rast las, tako so bile .strahotne in grozotne. Danes tega vsega hvalabogu ni več. Ne vem, če je j tako blagodejno vplival novi tiskovni zakon i aLi kaj druzega. Če se moramo za to moralno ; izboljšanje zahvaliti novemu tiskovnemu za- j konu, naj ga Bog ohrani vsaj še tako dolgo, i da bodo ljudje sami dobili toliko čuta za do- j stojnost, da jih ne bo prav nič več bolel, ka- ; kor poštenega človeka nič ne bole paragrafi j proti tatvini ali ropu. Drug pojav, ki je po mojem tudi prav razveseljiv, je neverjetno znižanje za ljudsko zaupanje( ali če hočete, za mandate ali pa za dnevnice) borečih se strank. Po vojni je rast-lo število strank pri nas prav neverjetno, i Meni se je zdelo, da je vsak Slovenec iz vsakega kota sveta, kamor ga je bila zanesla svetovna vojna prinesel kakšno »svetovno idejo« in ž njo vred seveda tudi politično stranko s seboj domov. Iz Češkega smo dobili narodne socialiste, iz Rusije komuniste, iz Nemčije znano »internacionalo 2 in pol« im tako naprej. Kreacije naše lastne politične mode so seveda primerno konkurirale z raznimi »svetovnimi« palmami in koprivami. Mogoče je bilo prav tako. Kajti ljudi navadno ne sreča pamet prej, dokler ne priženejo kakšne stvari do absurda. Višek v stvarjanja oziroma v presajanju najrazličnejših političnih strank na naša skromna tla je menda že srečno prekoračen in počasi nas tudi v tem oziru sreča pamet. Mene osebno prav zelo veseli, da so se začeli razumevati zopet delavci. IJjedinjenje, kakršno se je pokazalo sedaj, po vsi neverjetnosti sicer še ni končnoveljavno. Koncem koncev pa utegne slovenskim delavcem ta pojav le odpreti oči toliko, da bodo spoznali, da bi imeli vedno in povsod lahko primerno število zastopnikov, od državnega zbora pa do občinskih zastopov, če bi bili složni, in če bi volili ljudi, ki vedo, kaj je slovenski delavec. Jaz nisem nikdar mogel razumeti, zakaj se pre-prirajo slovenski delavci zaradi ruskega komunizma! Pustite vendar Rusom, kar je rusko, sami pa se brigajte za svoje domače, slovenske razmere! Mogoče bo sedanji kolikor ioliko enoten nastop delavstva vendarle vsem delavcem pomagal do pravega spoznanja. Ne gre vedno za število mandatov. V bivšem avstrijskem parlamentu je en sam. Pernerstor-1'er za delavce napravil več kakor vsi današnji »delavski« hujskači pri nas. Zato je pirav razveseljivo, da raznih razvpitih imen ni videli na današnjih delavskih kandidatnih listah. ■ Kot Slovenca, ki se zavedam, da smo mi Slovenci vendarle kupček zase, čeprav majhen in neznaten, me pa zelo veseli, da vidim, kako se krepe pri nas stranke, ki jasno in cdločno izrekajo, da so slovenske. Sem namreč še vedno tak grešnik, da se priznavam za Jugoslovana in Slovenca samo zato, ker sem Slovenec. Če bi bil Nemec bi se ne štel za Jugoslovana. Krepitev teh strank me pa veseli zato, ker upam, da se bo tudi naš »veliki« političen svet enkrat prepričal o resnici, da se poskusi »ujedinjenja« ne dajo delati z državnopravn-imi akti, ker je vsako ujedinje-nje — zlasti narodno, če je sploh mogoče — dolgotrajen proces. Za ujedinjenje jaz nikdar nisem bil in ne bom, ker jaz hočem vedno ostali le jaz in me prav nič ne mika postati potom kakega ujedinjenja svoja stara teta. Le naj teta ostane, kar je, jaz pa tudi, kar sem. S tem pa ne rečem, da ne maram z nikomur živeti skupno pod eno streho. Tako-zvane »državne« stranke (SDS itd.) mi dise preveč po kasarnah in po uniformah, teh pa še takrat nisem maral ko sem bil mlad. Vidim torej v dosedanjem poteku najnovejšega volinega gibanja nekaj vsaj zame prav razveseljivih pojavov. Mogoče jih bo vesel še kdo drugi, zato sem jih zapisal. Vsem kandidatom pa obilo sreče, in če- bi jaz bil časnikar bi naredil tako, da bi vsi zmagali. —jp.— Hovovložene kandidatne liste. Včeraj je bilo vloženih pri deželnem isodi-šču sedem kandidatnih list in sicer: Za mesto Ljubljana je vložena kot prva lista Zveze delavskih strank (ZDS): Kandidati: Alojz Sedej, zas. uradnik; Leopold Ogrin, ključavničar; Ivan Mlinar, zasebni uradnik; Ladislav šlosar, mizar; Teodor Mravlje, vlakovodja. Namestniki: Ivan Vuk, zasebni uradnik; Ivan Marjašič, kurjač, Jakob Osterman, mizar; Anton Šušteršič, mizar; Vinko Vrankar, livar. Predstavnik te liste za glavni volilni odbor je dr. Celestin Jelenc, odvetnik v Ljubljani, njegov namestnik pa Ivan Vuk. Drugo listo v Ljubljani je vložila SDS v zvezi z desnim krilom Narodno-socialistične stranke: Kandidati: Dr. Puc Dinko, advokat; Tavčar Ivan, uradnik; Mohorič Ivan, uradnik Trgovske zbornice; ing. Gulič Gvido, drž. uradnik; dr. Bohinjec Jože, zavarovalni uradnik. Namestniki: Dr. Jamar Tone, zdravnik; Urbas Miroslav, trgovec in posestnik; Hiter Ivan, uradnik; Boh Anton, poštni poduradnik; Geyer Rudolf, ključ, mojster. Predstavnik te liste je dr. Stane Rape, zasebni uradnik, njegov namestnik pa Milan Cimerman, zasebni uradnik. Za srez Kamnik je Vložena kot tretja lista ZDS: Kandidati: Alojz Bešter, kjučavničar, Kamnik - Perovo; Franc Ručigaj, ključavničar, Mengeš; Valentin Štebe, delavec, Vir. Nameatniki: Rudolf Puncer, ključavničar, Kamnik-Pero-vo; Franc Dornik, delavec, Mengeš; Lovro Simoni, delavec, Želodnik. Predstavnik te liste je Alojz Bešter, njegov namestnik pa Alojz Čebul, ključavničar, Kamnik. Za srez Kranj je vložena kot četrta lista ZDS: Kandidati: Kosmač Ivan, delavec, Tržič; Mlinar Ignac, delavec, Bistrica; Košir Ivan, delavec, Bistrica; Mlakar Janko delavec, Šenčur; štefe Franc, delavec, Mlaka pri Predoslah. Namestniki: Svetelj Jože, ključavničar, Šenčur; Krištofek Prokop, delavec, Bistrica; Cvirn Lovro, delavec, Sv. Ana; Mežek Jakob, čevljar, Tržič; Kopač Josip, uradnik, Ljubljana. Predstavnik te liste je Kosmač Ivan, namestnik pa Mlakar Janko. Za srez Logatec je vložena kot tretja lista ZDS: Kandidati: Josip Zupančič, čevljarski mojster, Dolnji i Logatec; Ivan Jerina, železničar, Dol. Loga- I tec; Ivan Žigon, žel. čuvaj, Dol. Logatec. Namestniki: | Štefan Samsa, žel. čuvaj, Dol. Logatec; Teo- dor Mravlje, vlakovodja, Ljubljana; Alojz Sedej, zasebni uradnik, Ljubljana. Predstavnik te liste je Joeip Zupančič, njegov namestnik pa Jakob Gosar, Dol. Logatec. Za srez Litijo je kot tretja vlož. lista SDS: Kandidati: Lajovic Franc, trgovec, Litija; Weinberger Mirko, industrijalec, Zagorje; Mohorič Franc, posestnik, Žalna; Bizjak Luka, skladiščnik, Gradec pri Hotiču. Namestniki: Sedlar Vinko, rudniški delavec, Zagorje ob Savi; šribar Vojko, posestnik, Gradec pri Litiji; Bregar Ivan, posestnik in gostilničar, Izlake; Peček Jernej, trgovec z lesom, Višnja gora. Predstavnik te liste je Lajovic Franc, njegov namestnik pa Fran Kolbe, nadpoštar v pokoju, Litija. Radovljica je vložena kot četrta lista ZDS: Kandidati: Ivan Mulej, delavec, Jesenice - Sava; Ivan Arih, progovni delavec, Kranjska gora; Franc Dolničar, tov. delavec, Koroška Bela. Namestniki: Josip Ažman, delavec in posestnik, Nomenj; Anton Dežman, delavec, Lesce; Jurjj Jeran' delavec, Javornik. Predstavnik te liste je Franc Mohorič, delavec, Javornik; njegov namestnik pa Vinko Ambrožič, delavec, Jesenice. Politične vesti. = Minister Pucelj o volitvah v oblastne skupščine. Včeraj je sprejel minister Pucelj v Ljubljani našega poročevalca in mu dal med drugim tudi nekatere izjave glede volitev v oblastne skupščine. Minister Pucelj je mnenja, da je odvisno pri volitvah vse le od jakosti agitacije posameznih strank. »Naloga oblastnih skupščin bo, da si po malem zagotovijo čim širši okvir svojega samoupravnega delokroga. Te skupščine, ki se sestanejo sedaj, pomenjajo le nekak prvi poizkus prenesti del delokroga državne administracije na samoupravna telesa. Zato je velike važnosti, kake osebnosti pridejo ravno v prve izvoljene oblastne skupščine. Ravno tu, v oblastnih skupščinah, se da realizirati misel samouprave, ne pa na podlagi kakih borbenih, toda praznih zahtev po avtonomiji!« — V nadalj-liem razgovoru je minister Pucelj pripomnil, da se obetajo Sloveniji nekatera zanimiva razkritja o zvezah SDS s Slavensko banko. = Radikalni klub izglasoval zaupnico Uzu-novitu. Včeraj dopoldne se je sestal radikalni klub, da sklepa o situaciji. Najprej je poročal predsednik skupščine Trifkovič in dejal, da je predlagal kralju, da poveri sestavo nove vlade Uzunoviču. Nato je Uzunovič v kratkem govoru povedal svoj program. Poslanec Dra-govič je opominjal k slogi, ki je sedaj po Pa-šičevi smrti zlasti potrebna. Predlagal je nato 'fcttupttlco Uzunovieu, Iti je Tolla »oglasno spre- jeta. Po seji je bil izdan oficijelen komunike, ki sporoča na kratko, da je bila Uzunoviču zaupnica soglasno izrečena. — Sklep radikalnega kluba je precej presenetil. Toda na drugi strani je precej razumljiv, ker so radikali pač spoznali, da bi mogel sestaviti novo vlado tudi Davidovič, če bi oni odrekli zaupnico Uzunoviču. — Uzunovič bo skušal sestaviti vlado širše koalicije in se bo verjetno najprej pogajal s HSS, nato pa še z Demokratsko Zajednieo. = Vstop madjarske narodne stranke v čohoslovaško vlado. V nedeljo je poročal na seji madjarske narodne stranke njen voditelj senator Torkoly o pogajanjih za vstop stranke v vlado. O pogajanjih je bil sestavljen obsežen protokol, ki vsebuje zahteve stranke in pa odgovor čeških agrarcev. Tako zahtevajo madjarski nacionalisti: 1. praktično izvedbo nacionalnega miru. 2. Nobena socialistična stranka ne sme vstopiti v vlado. 3. Proti Madjarski naj vodi vlada miroljubno politiko. Stranka bo v vsem enakovredna z drugimi vladnimi strankami. 5. Vse prejšnje krivice (odpust madjarskih uradnikov, vprašanje pristojnosti, itd) .se morajo popraviti. 6. Stranka bo še nadalje zahtevala in propagirala avtonomijo Slovaške. — Češki agrarci so te zahteve v načelu sprejeli, na kar je vodstvo madjarske nacionalne stranke skle- nilo, da stranka lahko stopi v vlado, če dobi potrebne garancije za uresničenje njenih za- i'.iev. = Proti Masaryku. »Plzenjska spcialno demokratična »Nova doba« poroča, da so nasprotniki .Masaryka prenehali s hrupno borbo proti njemu in da so izbrali drugo taktiko. Ker je sedaj na vladi koalicija meščanskih strank, bo odpravil parlament nekaj socialnopolitičnih zakonov. Ker je pričakovati, da bo Masaryk odklonil podpis teh reakcionarnih zakonov, ho vladna večina tako dolgo ponavljala svoje predloge, da bo ustvarila konflikt med predsednikom republike in parlamentom. Na ta način upajo nasprotniki Masa-ryka doseči, da bo Masaryk vsled teh intrig tako ozlovoljen, da ne bo pri prihodnjih predsedniških volitvah kandidiral. == Ppraz francoske levice. Pri nedeljskih nadomestnih volitvah v severnofrancoskem industrijskem okraju je doživela levica težak poraz, šlo je za tri mandate, od katerih so imeli dva socialisti, enega pa radikalni socialisti, V nedeljo je dobil vse tri mandate desničarski blok, ki je pridobil v primeri z volitvami v 1. 1914 9000 glasov ali 5 odstotkov. Socialisti so izgubili 18.000 glasov, dočim so komunisti svoje posestno stanje ohranil-Vzrok levičarskega poraza je bil tudi v tem, ker je bila skupina Locher-a razcepljena. = Ultimat nemških demokratov. Ker še vedno traja monarhistična propaganda v nemški vojski, so nemški demokrati ultimativno zahtevali od vlade, da sprejme sledeče zahteve: 1. Državna hramba mora prekinit' vsako zvezo z desničarskimi organizacijami-?• Vsaka zveza med člani državne hrambe m desničarskimi (vojaškimi) zvezami se mora kaznovati kot prestopek proti disciplini. 3. Depolitizacijo državne brambe je pospešiti s primernim poukom. 4. Novo sprejeti vojaki morajo svoje republikansko prepričanje dokazati. 5. Vsak član državne brambe mora absolutno spoštovati državno zastavo. — Če vlada teh zahtev nemških demokratov ne bi sprejela, potem izstopijo demokrati iz vlade. Iv. Ažman: Gorenjska pozorišče požarov. Požari na Gorenjskem so postali tako pogosti, da se podeželsko ljudstvo v strahu, la se pokaže rdeči petelin, ne upa več brez skrbi zaspati. V noči od 13. na 14. decembra je izbruhnil požar v Koritnem pri Bledu. Hijena v človeški podobi je odgnal pes od zadnje hiše v Lescah proti Bledu. Čez dobre pol ure jc že začelo goreti. Po va^eh se zastrupljajo psi, požigi se naznanjujejo z listki, ki jih raztresa neznan lopov po cestah. Strah in obup se pojavlja povsod. Ponekod so že nočne straže, potreba pa je da v vsaki vasi čuvata po dva in to dva trezna, ki morata imeti strelno orožje. Straža brez orožja, kakor se mi poroča iz Krania ne zadošča več. S preprostim količkom se takih razbojnikov ni lotiti, ker se tvega življenje. Merodajne oblasti se v ta namen naproSaio, da takoi po vseh vaseh zlasti KranjSKega *n raaovi-jisitega ovtraju . vasi vzpostavijo straže, ki naj bodo v tesmh stikih z orožniškimi postajami. Vsi prehodi in mostovi naj bodo po orožnikih zastraženi, posebno ponoči. Vaške straže in orožništvo naj delajo vedno sporazumno, da se čim preje najde zver v človeški podobi, ki naj se eksemplarično kaznuje. Apeliramo na gospoda velikega župana, da izda v to primerne ukaze, zlasti glede nošnje orožja. Spričo eminentne nevarnosti prosimo hitre pomoči. Ravno, ko to pišem mi pride sosed, ki je bil zjutraj na Jesenicah, povedat, da ie bil tudi gori v tej noči požar. To še v podkrep-ljenje gorenjih vrstic. KRATKE VESTI. Socialistični voditelj Turati je v spremstvu s sedanjimi tovariši pobegnil v motornem čolnu v Korziko ter se s tem rešil fašistov-skega nasilja. Strescmann se v kratkem sestane z Mussolinijem v manjšem mestu Gornje Italije. Avstrijska železna industrija pristopi v kratkem v mednarodni železni trust. V kratkem se pridruži mednarodnemu železnemu trustu tudi Poljska. Albanski senat je ratificiral pogodbo z Italijo. Ch. Lucieto: 12 Spomini francoskega vojnega detektiva. Na naših ladjah pa nismo poznali čustev. Naša dolžnost je bila potopiti podmomik; tudi, če bi bila cela naša ladja, postala žrtev plamena in tudi če se bi bilo naše moštvo speklo ali pa bi ga bila pognala v zrak eksplozija municijskega skladišča, so smeli storiti samo eno: čakati da pride podmomik pod ogenj naših topov. In to je tudi ves obupan sklenil storiti Gordon Campbell. Čakali smo torej, da se je podmomik, ki ga je dim ravnotako oviral kot nas, pripeljal na drugo stran naše sadje, da izstreli zopet nekoliko granat. Medtem pa je požar divjal v skladišču za razstre-ljivo. Železni pod, na katerem je ležalo moštvo, je postajal od minute do minute bolj vroč, toda to se ni brigalo za nevarnost. Zaničevalo je bolečine in imelo je samo eno skrb: ne se pokazati, da se napad posreči. Podmomik se je slednjič dovolj približal, tako, da je hotel Gordon Campbell dati povelje, naj se otvori ogenj. Na žalost se je v tem trenutku municijsko skladišče razletelo. V zrak ni šel samo 100 mm top, ki je bil pripravljen za strel, temveč tudi častniki in njegovo moštvo. Ko so videli Huni posledice eksplozije, so takoj spo- znali, da so bili pričeli boj z morsko pastjo in naglo so se potopili in izginili. Teda mi smo jih dobro poznali in nismo dvomili, da bomo torpedirani. In to se je v istini tudi pripetilo. Komaj smo se malo pomirili po prvem sunku, ki je nastal vsled eksplozije municijskega skladišča, ko nas je stresel nov sunek, povzročen od torpeda, kojega vodno brazdo niti videli nismo. Ta eksplozija je bila še hujša kot prva in je uničila vse na krovu, priprave za oddajanje povelj in transmisije sile. Telefonski aparati niso več funkcijonirali in tudi žerjavi za dviganje municije so bili pokvarjeni. Čeprav je zadnji del ladje gorel, Gordon Campbell ni izgubil poguma, kajti vedel je, da obstojata še dva topa in ena torpedna izstrelna cev, kar je bilo v dobrem stanju. Takoj si je zmislil blazno poguben načrt: napravil je drugo »panic-party« s pomočjo edinega čolna ki je preostal na krovu in enega splava. Nekateri mornarji so znesli mrtve in ranjene dol na splav, ki so ga pritrdili na čoln ter ž njim odveslali. Namen poveljnika je bil, prepričati Nemce, da je vse moštvo zapustilo goreči >Dunraven«, da torej ladja ni bila več nevarna in da jo bo čisto lahko uničiti. Bil je skrit na krovu, se šalil s svojimi topničarji in opazoval skoz strelno špranjo gibanje podmornika, ki je počasi prišel spet na površje zadaj za »Dunravenomc, to se pravi na mestu, kjer ga nobeden naših topov ni mogel zadeti. Čeprav je naša ladja gorela in se je v štiriurnem boju ogenj polagoma vedno bolj razširjal, se je podmomik vendar bal novega presenečenja ter nas začel obstreljevati. Meril je na krov. Ko pa so Nemci spo znali, da se na ladji nič več ne giblje, so se popolnom dvignili iz vode. In to je pa ravno čakal Gordon Campbell. Ko smo podmomik dobro videli, ležeč počez preko naše smeri, smo spustili proti njemu torpedo, ki je pa šel mimo njega samo za nekaj centimetrov. Jokali smo od jeze! K sreči na podmorniku tega niso opazili in so se nam še bolj od spredaj približali. Tedaj smo izstrelili naš drugi torpedo, i a je pa zadel! Nastal je strahovit pok in podmomik je izginil v morski globočini, kamor mu je moral tudi kmalu slediti »D u n r a v e n«, kajti bil je smrtno ranjen m čeprav je bil natovorjen s prebkovino in deskami, je bil nepotopljiv, se je vendar počasi pogrezal, naju požar je uničil probkovino m les. Gordon Campbell, miren kot ponavadj« si je ogt dal preostalo moštvo in spustil nato brezzični znak za pomoč SOS* Nekaj minut nato so prihiteli na bojišče ameriška jahta >Norma< f angleška torpedna rušilca >A 1 e o c k< in >C h r i s t o p h e r«. VzelisomBna krov, med tem ko se je naš >D u n r a v e n« počasi potapljal v valovih. • Save our souls = rešite naše duše! (Op. prev.) Dnevne vesti. VEDNO ISTA PESEM. V svojih Spominih pripoveduje dr. Josip Sernec, da se je obrnil še v predvojni dobi na znanega francoskega publicista Cheradana, da izposluje pr.i francoskih delničarjih Trboveljske premogokopne družbe, da bo ta nastavljala tudi v večji meri Slovence. G. Cheraaane pa mu je odgovoril, da so ti francoski delničarji sami Židje, ki nimajo za nacionalna vpra- ; Sanja prav nobenega zmisla. . _ i Mislimo da bi dobil danes Slovenec, ki bi se obrnil v isti stvari na kakega francoskega i prijatelja našega naroda prav isti odgovor, in to naj zadostuje. T _ »Uradni list« št. 114 z dne 13. decembra objavlja uredbo o pomorsko-zrakoplovni šoli in razglas, s katerim se objavljajo predsedniki gfavaih volilnih odborov za poedine ed\-nice 'pri volitvah v oblastni skupščini ljubljanske in mariborske oblasti. — Današnjega občnega zbora Kmetijsko družbe za Slovenijo s udeleži tudi minister Pucelj. — Za rezervne oficirje. Prijave za legitimacijo za trikratno polovično vožnjo na državnih železnicah za leto 1927 naj člani — rezervni oficirji, ki niso državni nameščenci ali vpo- ,> dojenci, pošljejo upravi tega pododbora. Legitimacija velja samo za tisto leto, za katero je bila izstavljena. — Pododbor Ljubljana. — Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce mesta Ljubljane in okolice, da bo uvedel v svrho razbremenitve sodnih odnosno političnih oblasti na podlagi § 42. zakona o zavarovanju delavcev prisilno izterjavo zapadlih zavarovalnih prispevkov po lastnih izvršilnih organih, ki se bodo izkazali s posebno legitimacijo urada. — Za člane sveta strokovnjakov v prometnem ministrstvu za leto 1927 so imenovani: genalni direktor drživnih železnic Mihajlo Ilič,1 direktor beograjske direkcije Borivoje G Jurič, načelnik prometnega ministrstva Žarko čupič ter načelnik generalne direkcije Gjorgje Jevgovič in Spasoje Nedelijkcme. — Diplomski izpit je napravil in dunajski trgovski visoki 'šoli cand. rer. com. Lojize Rozman iz Št. Janža na Dolenj ske-m. — Za živinozdravnika je bil diplomiran na živuiozdraviuški visoki šoli na Dunaju cand. vet. Martin Lenart iz Sp.Velovia.ka pri Ptuju. _ Iz vojaške službe. Dosedanji privatni zdravnik dr. Josip Kotnik je imenovan za sanitetnega podporočnika v mornarici. — Izprcmembe v državni službi. Finančni •pristav pri finančni prokuraturi v Ljubljani dr. Ivan Kavec je imenovan za finančnega tajnika istotam; rač. ravnatelj justične uprave v Ljubljani Milan Paternoster je imenovan za šefa računovodstva; arhivar davdne administracije v Ljubljani Franjo Drobnič ije upo- . . . •• j. -- Društvo za raziskavanjc jam priredi v hedeljo, dne 19. t. m. ol> 8. uri popoldne pre- davanje »o ‘podzemskem svetu« v Rokodelskem domu na Vrhniki. Predavatelj g. dr. V. Bohinec bo s številnim skioptičnimi slikami, večinoma posnetih iz naših domačih jam, tolmačil postanek podzemskih jam in kapniških tvorb. Vstop je prost. _ — Letošnji občni zbor »Zveze blagajniških zdravnikov« se vrši dne 2. januarja 1927. v veliki dvorani palače OUZD v Ljubljani ob pol 12. uri s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev občnega zbora. 2. Nagovor zastopnikov SUZOR-a. 3. Poročilo odbora in revizorjev 4 Volitev funkcionarjev odbora in revizorjev. 5. Slučajnosti. — Dolga proračunska debata v dubrovniškem občinskem svetu. V nedeljo se je vršila v dubrovniškem občinskem svetu seja, na kateri se je pretresal mestni proračun. Seja je trajala vsled dolgotrajne debate od 9. zjutraj do 1. popolnoči. . , — Wilsonova nagrada. Kot poročajo iz VVashingtona je podelila Woodrow Wil6onova ustanova letošnjo nagrado v znesku 25.000 dolarjev Elihu Rootu v priznanje za zasluge, ki si jih je stekel za ustanovitev svetovnega razsodišča v Haagu in za pristop Amerike. Prvo nagrado iz te ustanove je dobil leta 1924 lord Robert Cecil. . . Konec latinsko denarne umije. Švicarski zvezni svet je sporočil francoski, italijanski in grški vladi, da je po njegovem mnenju smatrati latinsko denarno unijo vsled lanskoletnega iastopa Belgije za ukinjeno. Latinska denarna unija je bila sklenjena dne 6. novembra 1885 med Belgijo, Francijo, Italijo, Grško .in Švico. Vsled povojnih valutarnih razmer mer posameznih vlad, posebno pa vsled izstopa Belgije meseca decembra 1925 je postala latinska denarna unija brezpomembna. — 3 milijone samcev. Po italijanskih službenih podatkih se nahaja v Italiji mad tri milijone neporočenih moških, ki bodo po novem zakonskem dekretu o pobiranju taks na celibat obdačeni. — Ludendorf ozdravel. Geineral Ludendorf je (bil, kot znano, nedavno operiran. Kot poročajo je bil te dni iz sanatorija kot popolnoma ozdravljen zopet odpuščen. '. — K .požaru v rimskem gledališču, 'Preiskava je ugotovila, da je povzročilo požar v rimskem ^Apolioo gledališču električna iskra. Kot poročajo italijanski listi, so nastopali ob priliki katastrofe nekateri obiskovalci v straža •svoje življenje aelo brutalno. Ena od plesalk, ki je sedela, ko je izbruhnil požar pri nekem gostu, je hitela v svojo garderobo, da bi rešila svoj dragoceni kožuh. Ker se je razvil med tem tak dim, da ni mogla sama iz gledališča, se je oklenila -svojega »kavalirja*, toda ta jo je sunil nazaj v garderobo ter pobegnil, vsled česar se je plesalka zadušila. — Macedouski atentat na Dunaju. Dr. Ata-naisov in Ivanov sta bila aretirana, ker je Protev zatrjeval, da je poizkusil nanju atentat, 'ker sta ga nagovarjala, da naj usmrti ©nega od kolovodij stranke, kateri pripada. Zdi ise, da s to svojo trditvijo ni do9ti dosegel, zakaj Atanasov in Ivanov sta 'bila zopet iz-pubuoiiii. ivio ti Vi poiZK učenega i> zu-ViU se VeOoiO V laJiiifinVenJ urar dni pred aieuiaioui se je pojavil x lviev v stanovanju AiaunSdva m Ivanova. Atunasev je bil LUiUut Sam uoina. iver je pu^ual rioteva .not oddaljenega mjioduuia ivva, ga je s*)ič'je-l. i ioicv iiiu je 'p0i.0z.il, ua je uio/. si čustev ter radi tega ze zo ur ni iiioesar jedei. iiia-Uioov ga je poVii'o.il na oucd ter mu poUa-rii pied o-duuuo-m 3 sumge Ulil). L,v a oni pozneje je pr*bel Jrroiev zopet ter izvršil znani pui.4K.u3 aienlaita. Ua se preprečijo v bodoče ~iiV,nl aiculatl, D0C10 VSI SianllJlVl iiOigard L Liuoaja o^guiani. — mtwa grofice Keglevitk. V zadevi menične goijuuije grouce lvegievicu je z.jsnsala ie iiii i 'uuili liljJ&s iuiu!š&ii policija pOiiOViiO Dl v - 'poiiK.^Viiiiia vitez«! pi. Ausuasy-ja in t>iv-st-a itodi-orocuika i^nieiiita uailo. rnci sta i,.„ov«cUui» cia sestanKa v noteiu Royal, pri Katerem sta bita po trditvi gionce ivegie-■vicu navzoča, splon ni ono. AnotJy jima je dat isvOjO oucnsiio častno oescoo, da je grofica -Kegievica upravičena poupisati v imeiia veieposcotnusa Liedererja menn-o. Ansbasy je ravnal v suiisiu starega vo-juSKe-ga pOjUiuva-nja cuSti ter je bil mnenja, da svojega tovariša oncirja ne sme deravmrati. — Liisjui/zijska nesieia. iz i\e\vyorka poročajo: -na peitroiejSKem tanku >A'g\visuu« v bnM tinskem prisiamscu je prišlo te dni do veiiKe eiispiozije. Vračili pr-iusu je utri vse šipe -na onzujm mšan. i rtstraseui stanovatci so Zbežali na prosto. Moštvo parnilca se Je pravočasno rešilo. l arniK se je potopil. — V e uka eitsplozijSKa Katasiruia pri JUar-seilles-u, V Saint-Auoaiiu pri Marseitle-u je enspioairal te dni veiiiianSAi kotel, ia je vseboval ZO.UiU kg tekočega ktora. L-o-siej so izvlekli azpod ruševin 19 mrtvin in LienSniiig< je zavozil te dni lUj km od Shangnai-a na sipine. Vsi inozemski potniki dn oiicirji so bm rešeni, dočnn 4u ki'ta4skiii potnikov pogrešajo. — »Menzura« — »nenevaren« šport. Vi-sokošoica urusolike in njegov prijatelj Beer v berlinu sta amela nedavno takoavano »Freundsciiaitsmensur-o«. Beer je dobil pri tem iatHidijuj v pnsi ter kmalu nato umrl vsled aastrupljenja krvi. Zato se je moral Krusdnke te -dni zagovarjati pred sodiščem. Cela vrsta odličnih stroko vinjakov je izjavila, da je -menzura nenevaren šport, da pa po- štune ltoaiciio aploii vsak epon lauxko nevaren. Sodiace je kljub temu obtoženca otisodilo na pet mesecev trdnjavske ječe radi — hudodelstva dvoboja. — Sin »panskega diktatorja oklofutan. Mlajši sin španskega diktatorja, ki ima isto ime kot njegov oče Miguei ir mi o de Riviera je priišel te dni v neki madridski nočni lokal, v katerem je sedelo vse polno artiljerdj-skih oficirjev. Ko so ga oficirji spoznali, so jeli imsultirati njegovega očeta. To je 20 letnega imladeiniča tako razjezilo, da je napadel oficirja dejansko. Eden od njih ga je zato pošteno oklufotal. Mladi Primo de Rivera je pozval oiicirja na dvoboj. Ko je*zvedel za to I njegov oče, je dvoboj preprečil. Vsekako pa ■ se domneva, da utegne imeti rencontre da-: letkosežnejše posledice. j — Geza Teleky obsojen na 5 mesecev za-( pora. Bivši glavni urednik ustavljenega ma-djai-skega lista »Vilag« je bil te dni v Budim-' pešti obsojen radi obrekovanja in žaljenja i časti, zagrešenega potom tiska, na 5 mesecev zapora, 20 milijonov Km denarne globe in na plačilo 100 milijonov Km odškodnine privatnemu obtožitelju, predsedniku društva probuijajočih se Madžarov Tiboru Eckartu. Teleky je obdolžil meseca januarja 'V nekem ■uvodniku svojega lista Eckarta, da -je pustolovec, ki je podpiral falzifikatorje francoskih i frankov ter da je vodil deželo v moralno pogubo. Telekyjev zagovornik je vložil zoper to strogo obsodbo vzldic. — Divje svinje požrle dva otroka. V Un-denbergu (Nemčija) sta izginila že pred par dnevi dva šolska učenca. Domnevalo se je, da sta zgrešil^ otroka v snežnem metežu pot ter zmrznila. Vse iskanje je bilo zaman. Te dni pa je našel neki drvar v goadu ostanke enega od otrok. Drvarji so ugotovili, da so otroka raztrgale divje svinje. — Zopet ženski bandit V" Ameriki. Iz New-yorka poročajo: Policija je aretirala mlado dekle Rebeko Brodel-ey po imenu. Amaconka ima -na vesti številne roparske napade. Njena specialiteta je bilo plenjenje bank. Z revolverjem v roki je ustrahovala uradnike ter jih prisilila, da so ji izročali velike vsote denarja. Sedaj je na varnem. — Družba sv. Cirila in Hetoda razpošilja Koledar za 1927, opremljen z bogato narodnoobrambno vsebino. Kdor se hoče seznaniti s sedanjimi našimi narodnimi prizadevanji na mejah, naj prečita izbrane članke, s katerim se letos ponaša družbeni koledar, in temeljita poročila vodstvene trojice, ki smo jih culi na letošnji glavni skupščini. Iz njih in iz skrbno sestavljene bilance razvidi se ogromni delokrog Družbe sv. Cirila in Metoda in potrebo njenega obstoja. S stališča naše narodne obrambe prav toplo priporočamo njen koledar. Naj bi ne bilo nikogar, ki bi na poslani mu izvod začrtal: retour; vrniti naj blagovoli le priloženo položnico z zneskom 15 dinarjev, kdor more tudi z večjim ali manjšim namečkom v prid družbeni blagajni. Koledar se dobiva v pisarni Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani (Narodni dom). — Film o potovanju okoli sveta. Zveza kulturnih društev v Ljubljani ponovi na Narodni praznik dne 17 t. m.: z ozirom na vse-cbčo željo publike predavanje o Amundseno-vem poletu na Severni tečaj. Predstave se vrše kot običajno v kinu Matica -ob 9.30 in ob 11. uri dopoldne; cene navadne. V nedeljo dne 19. t. m. pa predvaja ZKD nov, nadvse zanimiv in poučen 7-dejanski kulturni film o potovanju okoli sveta. Izredno lepe slike nam kažejo na nazoren način ekspedicijo dr. Colin Rossa okrog sveta. Predavatelj nas povede v glavna mesta Amerike, V Ne\vyork, Chikago, v razne farme, v Kalifornijo, na Havajske otoke in Filipine. V lepih slikah se nam predočuje življenje na Japonskem, Kitajskem, v Indiji in Siamu ter v njih glavnih mestih Tokio, Yokohama, Peking itd., skratka, film je veleinstruktiven za mladino kakor tudi za odrasle. Za šolsko mladino se vrši posebna šolska predstava že v soboto dne 18. t. m. ob 14. uri ob znižani ceni 2 Din za vsak prostor. Za širšo publiko pa se vršita dve predstavi v nedeljo dne 19. t. m. in sicer ob 9.15 in ob 11. uri dopoldne. Da se prepreči nered in prerivanje publike pri dohodih v dvorano je preskrbljeno, da so se uvedle že s prvim predavanjem v petek dne 17. t. m. nakaznice za prostore, ki ostanejo odslej stalno v rabi. Vsaka vstopnica bo imela točno označen sedež in predstavo za katero je veljavna. Ker bo kot dosedaj z ozirom na zanimivo snov za nedeljske predstave veliko zanimanje občinstva prosimo, da si blagovoli cenjena publika vstopnice nakupiti že v predprodaji. Dobe se pri blagajni kina Matice od srede dne 15. t. m. dalje. — Zveza kulturnih društev. Ljubljana. 1— Proslava kraljevega rojstvnega dneva v Ljubljani. V petek, dne 17. decembra t. 1. se obhaja rojstni dan Nj. Vel. kralja Aleksandra I. kot državni praznik. V ta namen ?e vrši tega dne ob 11. uri v tukajšnji stolnici sv. Nikolaja slovesna pontifikalna maša, po kateri se bodo opravile svečane molitve. V pravoslavni kapeli kakor v evengaljski cerkvi je slovesna služba božja ob 10. uri. Vsi državni uradi in oblastva naj razobesijo na svojih poslopjih državne zastave. V šolah se ne vrši pouk, v državnih uradih kakor tudi v trgovinah in obratih naj delo potiva. — Po svečanem opravilu v stolnici sv. Nikolaja bo -veliki župan ljubljanske oblasti sprejemal v županijski palači na Bleivveisovi cesti čestitke Nj. Vel. kralju Aleksandru I. 1— Odbor za postavitev spomenika kralju Potru I. Velikemu Osvoboditelju. — Zaradi koincidence z ofieijeln-o prireditvijo na predvečer rojstnega dne Nj. Vel. kralja sklicani I. plenarni sestanek je preložen na torek, dne 21. decembra 1926, ob 20. uri z istim dnevnim redom. 1— Na rojstni dan Nj. VeL kralja, dne 17. t. m. bodo denarni zavodi zaprti. (126) 1— Na rojstni dan Nj. Vel. kralja bo mestna občina, kakor običajno, okrasila svoja poslopja z zastavami in prosi za slično okrasitev hiš tudi vse someščanstvo. * I— Obrtno-nadaljevalno Sole v Ljubljani. Ker na naše resolucije in zadnjo spomenico ne dobimo od g. vladnega komisarja niti pozitivnega niti negativnega odgovora, vabimo vse tovariše in tovarišice na sestanek, za danes, dne 16. decembra ob 18. uri na Grabnu. — Sklicatelji. 1— IV. ciklus predavanj umetnostno - zgodovinskega društva. Šesto predavanje se vrši v četrtek, 16. decembra ob 18. uri v univerzitetni zbornici. Predava dr. Izidor Cankar o »Zgodovini gobelinov«. Vstopnice pri blagajni; dijaki Din 3. '1— Tržni in sejmski dan v Ljubljani. Včerajšnji tržni dan v Ljubljani ni bil posebno živahen. Perutnine in jajc je bilo dosti, cene pa niso bile ravno nizke. Tudi mlečni izdelki se podražujejo. Čajno maslo se je n. pr. podražilo od 55 na 66 Din za kg. Domačih jabolk je hilo mnogo na trgu, kvaliteta je bila II- in III. vrste. Krompirja je bilo maio. ~ Tudi živinski sejem je bil bolj slabo obiskan. Na sejem so prignali 188 konj, 2 žrebeti, 78 volov, 70 krav, 37 telet-in 73 prašičkov za rejo. Cene so ostale iste kot na zadnjem sejmu. I— »Žensko vprašanje v kazenskem pravu«. V nedeljo, 19. t. m., ob 10. dopoldne priredi v zbornični dvorani ljubljanskega vseučilišča »Ženski Pokrek svoje 3. predavanje. Preda-vatelj ie gospod dr. Metod Dolenc, profesor vseučilišča, ki bo govoril o izredno zanimivem predmetu: »Žensko vprašanje v kazenskem pravu«. Vljudno vabimo vse ljubljansko zenstvo in prijatelje našega društva na predavanje. Vstopnine ni, samo prostovoljni prispevki. I7- Društveni sestanek »Svete Vojske« se vrši v četrtek, dne 1-6. t. m. ob 20. uri v kla-virski sobi drž. moškega učiteljišča. Dnevni red: Deklamacija: »Grobovi tulijo...« — J. Lindič. Realizacija dramskega odseka. — M. Kunčič. Smernice brezalkoholne produkcije. — J.Lindič. Debata oz. razgovor. Vabljen je vsakdo, ki se zaveda, da je skrajni čas omejiti brezmejno uživanje alkohola, ki rodi ravno prti nas toliko gorja! 1— Policijski drobiž. Policija je aretirala 4 osebe in sicer eno radi tatvine, drugo radi potepanja in dve radi beračenja. Prijavljeni so štirje slučaji kaljenja nočnega miru, 2 prekoračenja policijske ure, 3 prestopki pasjega kontumaca in 5 cestno policijskih poročil. Tatvine v Ljubljani. Kmetu Francetu Babniku iz Zg. Kašlja je bilo .iz veže hiše na Mestnem trgu 3 ukradeno 2000 Din vredno kolo in sicer v času, ko je bil Babnik pri zobozdravniku. — Zidarju Alojziju Svetlecu je bilo iz kleti srednjetehnične šole ukradeno 1200 Din vredno kolo. Kuharici Mariji Hus v Rožni ulici je neznan zlikovec odnesel za 1200 Din zlatnine in 600 Din v gotovini. — Aretiran je bil neki S. T., ki je okradel po ljubljanski periferiji, zlasti v Rožni dolini in na Viču kokoši. Izdali so ga sledovi krvi za-klape kokoši. Krvavi tsledovi so vodili od hleva posestnika Kušarja na Glincah, kjer je T. kokoš ukradel, pa do T.-jevega stanovanja. ŽELEZNIŠKA NESREČA V BEOGRADU. V torek, ob 19.10 se je pripetila brzovlaku, s katerim je potoval tudi minister Pucelj v Slovenijo, velika železniška nesreča v Beogradu. O tej nesreči so se razširile po Ljubljani zelo alarmantne vesti, kakor tudi o zdravstvenem stanju ministra Puclja. Minister Ivan Pucelj je bil sinoči toliko ljubezniv in je sprejel našega poročevalca, ter mu dal informacije o železniški nesreči, ki se je pripetila. »V -torek zvečer, ko sem nameraval odpotovati v Slovenijo, se je vlegla nad Beograd nepredirna megla. Obiskal sem ravno na njegovem stanovanju Stjepana Radiča, odkoder sem hotel takoj oditi na kolodvor ter spotoma urediti še v Narodni skupščini neke zadeve. Prva nesreča .se mi je pripetila že tu. Šofer ni mogel radi silne megle sploh razločiti poti in je zavozil z avtom, mesto pred vhod skupščinskega poslopja, v neko drevo. Avto se ‘je seveda pokvaril, da sem moral oditi peš na kolodvor. Brzovlak proti Ljubljani je vozil z beograjskega kolodvora silno previdno in počaisi, kar pa ni moglo preprečiti, da se ni zadel v neko lokomotivo, ki mu je privozila na sproti tik pred savskim mostom. Udarec lokomotiv je bil silen. Obe sta popolnoma uničeni, enako tudi poštni in prtljažni vagon brzovlaka. Od pasažirjev je več lažje in eden težje ranjen, Meni pa, kakor vidite, se ni pripetilo nič hujšega razen to, da sem dospel v Ljubljano mesto v sredo ob pol 12. šele ob pol 18. Toliko časa je imel namreč brzovlak zamude. CELJSKA POROTA. Berača je oropal. V torek dopoldne se je zagovarjal pred celjsko poroto 22 letni sedemkrat radi tatvine kaznovani France Mlakar radi hudodelstva ropa. Mlakar se je dne 30. julija t. 1. pridružil v gostilni v Koprivnici berač Antonu Gracarju. Berač mu je plačal v svoji dobrodušnosti par kozarcev vina, nakar sta jo mahnila skupaj proti Rajhenburgu. Med potjo sta krenila še v neko drugo gostilno, kjer je zopet plačal berač. Vsega skupaj sta popila 1 in pol litra vina. Ko ju je vodila pot pozneje skozi neki gozd, je sunil Mlakar berača nenadoma v trebuh, da je padel. Nato mu je pokleknil na prsi -ter 'imi odvzel listnico s 510 dinarji in zbežal. Berač se je pri lem onesvestil. Ko se je zopet za vede,1 je stvar ovadil. Dne 8. avgusta je bil Mlakar že v rekah pravice. Ropar je bil obsojen na 5 let težke ječe. Zanikan detomor. Druga obtoženka je bila 17 letna šivilja Štefanija Kanceljak. Zagovarjala se je radi detomora. Dne 30. oktobra je porodila zdravo deklico, ki so jo pa našii dne 16. novembra v cenjo zavito in mrtvo orožniki v podstrešju. Obtožnica domneva, da je Štefanija Kanci jak novorojenčka umorila s tem, da ga je tiščala toliko časa pod odejo, da se je zadušil. Obtoženka dejanje odločno taji. Porotniki so smatrali, da stvar ni dokazana ter potrdili samo vprašanje glede opustitve naznanila otrokove smrti oblastim, nakar je bila Kanceljakova obsojena na dva meseca strogega zapora. lastnega izdJka Van rudi najceneje JOS.ROJINA, Ljubljana Aleksandrova c. 3. Prosveta. ZAGOVOR UMETNOSTI. To je naslov predavanja, ki ga je včeraj priredil v Mestnem domu literarni kritik g. Josip Vidmar. V svojem .predavanju je g. Vidmar izvajal približno sledeče misli: »Umetnost je bila v vseh časih malo in samo izjemoma razumljena. Njeno izpremenlji-v.i bistvo je tako skrito in neulovljivo, da se mora zmotiti vsakdo, kdor jo skuša ostro opredeliti. Po svetovni vojni so izginili zadnji ostanki nasipov, ki so do francoske revolucije neomajno uravnali reko evropskega človeštva. Družabna misel je pričela polagoma pod pritiskom ok-olščin vplivati na vse panoge človeške miselnosti in tudi na umetnost. Kot merilo umetnosti, oziroma leposlovja, so pričeli najbolj prosvetljeni sloji jemati kaka določena etična ali moralna načela, manj prosvetljeni pa celo politično misel. To stremljenje po tendenčni umetnosti se pojavlja v rajrazličnejših oblikah, zdaj kot geslo, zdaj kot delitev umetnosti po svetovnih nazorih v katoliško, proletarsko, meščansko, svobodomiselno itd., zdaj kot zgolj teoretična trditev •o preživelosti larpurlartizma itd. In kar je ! posebne omembe vredno, ker je za naše slov-| stvo morda najusodnejše, pojavlja se zlasti kot i ideologija naših najmlajših, bodisi v »Mladini«, bodisi v »Križu na gori«. Prava, čista, ali objektivna umetnost pa noče biti koristna. Netendenčna umetnost nastaja iz potrebe izraziti samega sebe, ne pa iz volje koristiti. Umetnost je izražanje likov, v katerih je izražen človeški duh v svoji živi celoti. Umetnost nam ne daje le slutnje, marveč jasna in nedvoumna doživetja vse veličine in božan-stvenosti človeškega duha ter nas s tem prebuja v nekem poslednjem vzvišenem zmislu. Znanost in filozofija ugotavljata zakone življenja, umetnik pa ustvarja smotreno očiščene in izkristalizirane primerke življenja, torej življenje samo. V umetnosti so realizirane in izpopolnjene večne sanje Človeštva o idealu vsevednosti in imamo v njej trajno pričo in nepobiten dokaz za veličino človeškega duha Smisel umetnosti ni propovedovati te ali one filozofske, življenjske, socialne ali cele politične resnice, temveč je v ustvarjanju Siv- Stran 4. NARODNI DNEVNIK, 16. decembra 1926. —a——ininriiiiiaii m. t», m —r ———ajcaaMMl—a<—a———— Štev. 282. ljenskih primerkov, teh živih izrazov celotne narave, ki se v njih razodeva človeški^ duh kot vseprodiren, vseveden in povsod pričujoč. Umetnost je namenjena predvsem celoti, v kateri vzdržuje pravo smer in neutrudno ko-prnenje. Tudi ne daje umetnost svojega nauka v obliki maksim in gesel, marveč le v prispodobi in z vzgledom. Med umetnostjo in umetnikovim življenjem je intimno razmerje: umetnost izhaja iz njegovega življenja. Njena prepričevalnost pa izreka misel o svetosti vsega naročenega in danega od življenja, pa naj bo to še tako neznatno, nenavadno ali celo grozotno. Izreka svojo etično misel, ki se glasi, da je edin greh nezvestoba napram samemu sebii in da ni greh živeti preko vseh zakonov in brez vseh zakonov, če ti tako narekuje narava. V tem nauku je etična in človeška edinstvenost umetnosti, poslednja prednost, ki jo ima pred tendenco, kajti ta je glede te stvari enaka religijam in filozofijam. V tej edinstvenosti je tudi umetnosti poslednja dragocenost. Izgovoril sem stvari, ki jih umetnost vrši le sramežljivo in na skrivaj, ker se mi zdi, da jih današnji čas bolj kakor kateri drugi potrebuje in ker se bojim, da se je v svojih nadlogah pričel odvračati od te poslednje in najgloblje človečanske religije.« Predavanje, ki ga je g. Vidmar podprl z raznimi citati iz Prešerna, Cankarja, Zupančiča, Goetheja, Wildea itd., je poslušalo precejšnje število občinstva, obstoječega večinoma iz kulturnih delavcev in mladine. Večina obr činstva je predavatelja živahno aklamirala, le' mladina je ostala nekam sumljivo hladna. Slavnostni koncert ljubljanske srednješolske mladine. V četrtek, dne 16. t. m. ob 20. zvečer priredi Društvo učiteljev glasbe v Ljubljani s sodelovanjem šolskih pevskih zborov vseh treh državnih gimnazij, ženske realne gimnazije, realke, obeh učiteljišč in državne trgovske šole slavnostni koncert, na katerem bode nastopilo nad 3CO mešanega zbora, pod vodstvom Emila Adamiča in Josipa Brnofaiča. To je prvi v velikem stilu prirejeni pevski nastop naše srednješolske mladine v Ljubljani. Koncert se ponovi v petek dopoldne ob 10. uri in sicer izključno le za šolsko mladino, dočim ima v četrtek pristop vsa naša javnost. Vstopnice- za četrtkov koncert so v predprodaji v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. Opera >židinja« se poje danes v četrtek, dne 16. t. m. za abonente reda C. Glavne vloge so v rokah ge Lovšetove in ge Žaludove ter gg. Knittla, Kovača in Rumplja. Občinstvo se opozarja na to znamenito deLo starejše operne šole, ki se na našem odru z resničnim uspehom izvaja. Dijaška predstava v drami. V soboto, dne IS. t. m. popoldne ob 16. uri je v drami četrta dijaška predstava v letošnji sezoni. Pri tej priliki se vprizori Anzengruberjeva narodna igra »Slaba vest«. Predstava je namenjena v prvi vrsti našemu dijaštvu, pristop pa ima tudi vse ostalo občinstvo, saj so cene za to predstavo izredno znižane. Na predstavo pa opozarjamo tudi izvenljubljansko občinstvo, ki je slučajno v soboto v Ljubljani. Konec predstave ob en četrt na sedem zvečer. Slavnostna dramska predstava. V petek, dne 17. t. m. se vrši v dramskem gledališču slavnostna predstava v proslavo rojstnega dne Njega Veličanstva kralja Aleksandra I. Pri tej priliki se vprizori Gclijeva pravljična igja »Triglavska bajka«, ki je dosegla pri premi-jeri absoluten uspeh. Uprava vabi k lej slavnostni predstavi vse naše kroge. Predstava se vrši za red D. Narodno gledališče v MaribOTU. Repertoar. Četrtek, 16 decembra ob 20: »Manon«. Pre-mijera. Svečana predstava v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Svečana predstava opere »Manon«, ki se vprizori prvič dne 16. t. m. v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Aleksandra I., bo pravi dogodek za Maribor. Ne le, da s to opero pride prvič na Mariborskem odru do besede slavni francoski komponist Jules Mas-senet, učenec Thomasov, ki je pri nas že znan s svojo opero >:Mignon« — ampak ta predstava bo imela posebni pomen, ker bo imela svečani karakter. Ta dan namreč, bodo prvič prisostvovali predstavi službeno vsi predstavniki državnih, civilnih in vojnih oblasti, ter predstavniki naših kulturnih in drugih javnih korporacij. Po njihovem prihodu, točno ob 8. ur,i se bo intonirala v gledišču državna himna in potem začne takoj predstava. Z ozirom na njen pomen se naproša občinstvo, da pride v gledališče v svečanih oblekah, ter se drži navodil, ki jih bodo dali biljeterji za vstop na prostore. — Vstop na balkon in galerijo bo le z leve strani, na druge pa desno in levo, kakor je odtočeno na vstopnicah. Cenjeno občinstvo se naproša tudi da zavzame svoje prostore pred 8. uro, ker se po začetku predstave ne bo nihče puščal v gledališče. Šport. Uugene Caouette — najmočnejši mož sveta. Iz Montreala v Kanadi poročajo, da je Kanadijec Eugene Caouette obojero&no tez-110 dvignil 137.5 kg in postavil s tem nov. svetovni rekord. Caouette je star šele 23 let iu je herkulski atlet, ki tehta 140 ikg: izvršil je to vajo v navzočnosti predsednika kanadske atletske komisije M. Donata Plourde. Pri isti priliki je napravil še sledeče vaje: desao je potegnil 104 kg, levo 98 kg, tezno je vzdignil z desnico 73.5 leg, z levico 69 kg, s ikolebom je dvignil desno 103 kg, levo pa 93 'kg, sunil je z desnico 112 kg, z levico 103 kg in je obojeročno pravilno tezuio dvignil 137.5 kg. Končno 'je obojeročno s prostim dvigom na prša sunil 156 kg. S tem pa vrsta njegovih uspehov še ni končana. 1. novembra je namreč z n ep ro st im dvigom sunil 182 kg, potem 190 kg in končno 196 kg. S tem je prekosil dosedanji svetovni rekord Dunajčana Karla Svobode, ki 'je svoječasno sunil 185.6 ikg. Capuettov manager M. Lavoie pride v aprilu 1927 v Evropo, kjer bo založil nagrado lO.COO dolarjev za 'dotiSaega, 'ki bo mogel Caouetia premagati v peto- osni o- ali deselo-boju. Pariški »L’ Eeho dee Sports« je že sprejel to ponudbo ter bo Kanadijcu postavil nasproti Parižana Rigoulota. Gospodarstvo. LJUBLJANSKA BORZA, dne 15. decembra 1926. Vrednote: Merkantilna banka, Kočevje, den. 95, bi. 95, zaklj. 95. — Blago: tVladrieri (smreka, jelka), 75 X220 mm, III. in IV., fco meja, 1 vag., den. 420, bi. 420, zaklj. 420; hrastovi železniški pragovi: 2.60 m 24X14, 3 vag., den. 59.60, bi. 59.60, zaklj. 59.60; 2.45 m do 2.50 m 22X12K>, 3 vag., den. 48.50, bi. 48.50, zaiklj. 48.50 ; 2.30 m 22X12>Ž, 3 vag. fco vag. meja, den. 34.50, bi. 34.50, zaklj. 34.50; smrekovi in jelovi hlodi od 25 cm srednjega premera naprej, od 4 m dolž. naprej. Plačilo proti duplikatu tovornega lista in računa. Cena fco vag. nakl. postaja Gradac, Dolujsko, cca 900 m3, den. 175, bi. 175, zaklj. '175. BORZA. Zagreb, dne 15. decembra. Newyork ček 50.568—56.786, Pariz izplačilo 225—227, Milan izplačilo 249.77—251.77, Praga izplačilo 167.437—168.637, Curih izplačilo 1094—1097, Berlin izplačilo 1348.5—1351.5, Dunaj izplačilo 798.5—801.5, Budimpešta izplač. 0.079378 do 0.079678. Curih, dne 15. decembra. Beograd 9.125. Berlin 123.-1875, Ne\vyork 517.375, London 25.0975, Pariz 20.51, Milan 22.90, Dunaj 73. Budimpešta 0.00724925, Bukarešta 2.70, Sofija 3.75. POSLANO. Z ozirem ua »Poslano« v Vašem cenj. lislu z dne 15. t. m. cd »Standard Oil Coinp. cf Jugoslavija« radi neke časopisne notice, izjavljam da ne morem na to odgovoriti, ker te notice nisem čital in tudi nisem bil od nobene strani opozorjen. Ker navaja »Standard Oil Ccmp.« moje pravde radi neke terjatve napram meni, izjavljam, da imam istotako jaz napram njej svojo pretiterjatev ter bo o tem odločalo itak sodišče. Dalje sprfl^tja družba že v drugič v javnost, da so mi edvzeli zastopstvo. Bedi zato resnici na ljubo povedano, da sem imel jaz od leta 1919. zvezo direktno z podružnico z >Standard Oil Coinp. of New-York« v Beogradu, katera zveza se je pa v letu 1&23. ali 1924. prekinila radi prenehanja poslovanja 'te podružnice in radi afiliacije iste z »SHS Amerikansko Petrolejsko d. d.« v Zagrebu. Slednji je pripadal kot delokrog cela Slovenija in je imelo to društvo tu svojega zastopnika že od preje. Po preteku par mesecev mi je izročila sicer nova družba ponovno svoje zastopstvo za Slovenijo, vendar samo za olje. Po preteku nekaj mesecev se je ta zveza že prekinila, radi večnih intrig in ker ni radi 2 zastopnikov kenveniralo niti družbi, še manj pa meni. Če se pa čuti po kakem časopisju družba užaljena, naj to uredi z detičnim listom. Ljubljana, 15. decembra 1928. A. Lampret, Ljubljana. iiudyard Kipiing: 11 7 Knjiga o džungli. Lahko je bil tudi sam deseteronogi beli duh medved ali pa tudi karsibodi, kajti Kctuko in dekle sta bila tako sestradana, da njune oči niso bile zanesljive. Odkar sta odšla iz vasi, nista ujela nobene živali v past, nista videla niti sledu o divjačini; živež, kolikor sta ga imela, ne bi trajal še teden dni in bližal se je viha1:. Vihar na severu divja po deset dni brez prenehanja in človeka čaka ves čas gotova smrt, ki je zunaj. Kotuko ie naredil hišo iz snega, ki je bila tako velika, da je tudi ročne sani mogel vzeti noter — ni dobro, ločiti se •cd živeža! — Ko pa je klesal zadnji kos ledu, lu tvori sklepni kamen strehe, je uzrl neko stvar, ki ga je gledala izza majhne ledene kleči kake pel milje daleč. Ozračje je bilo megličasto in tista stvar je bila videti štirideset čevljev dolga in deset čevljev visoka ter je imela dvajset čevljev dolg rep in postavo, ki se je tresla cb vsem svojem obrisu. Tudi deklica jo je videla, namesto pa da bi na glas zavpila cd groze, je rekla mirno. »To je Quiquern. Kaj pride pa za tem?« »Govoriti heče z menoj,« je rekel Kctukc; toda no/, se mu je tresel v roki pri teh besedah; najsi namreč človek še tako veruje, da je prijatelj čudnih, grdih duhov, mu je redkokdaj prav, če ga prime za besedo. Povrh je Quiquern privid orjaškega psa brez zob in brez dlake, ki baje živi na daljnem severu in hodi .po deželi baš predno se kaj posebnega zgodi. To je lahko kaj prijetnega ali kaj neprijetnega, ampak niti čarovniki ne maiajo govoriti o Quiquernu. Ta prikazen je kriva, da psi znorijo. Kakor duh-medved ima tudi ona ve& parcv neg, sest ali osem, in kadar ta prikazen skaŠegcr in del po meglenem ozračju, ima vec nog J:akcr jih pes potrebuje. Kctuko in deklica sta se urno stisnila v kočo. Qui-quern je seveda hotel imeti oba, lahko bi ju raztrgal na kcsce, ampak zavest, da je bila čevelj debela stena med njim in zločesto temo, je bila velika tolažba. Vihar je prihrul s silnim vriščem, trajal tri dni in tri noči. ne da bi se bil izpremenil, ne da bi za trenutek odjenjal. Netila sta svetilko, gledala napol teplo meso morskega psa in gledala, kako so se črne saje nabirale na sneženi strehi — celih dvainsedemdeset ur. Deklica je pregledala živež na saneh; ni ga bilo več kakor za dva dni, Kotuko pa je ogledoval železne glavici, in vrvice harpune, sulico za morske pse in puščice za ptice. Drugega dela ni bilo. < »Kmalu — prav kmalu odideva k Sedni,« je šepnila deklica »V treh dneh leževa in odideva. Ali ne bo | Tcrnaq nič naredila. Zapoj ji kako angekokovo pesem. 1 da jc privabiš semkaj.« • , ' Začel je peti z visokim glasom čarobnih pesmi in vihar je počasi polegel. Sredi petja se je deklica zdrznila in je položila roko zavito v rokavice, in zatem še glavo na ledena tla kote. Kctuko je sledil njenemu vzgledu; strmela sta drug drugemu v oči in poslušala napeto. Od roba ptičje pasli, ki je ležala na saneh, je edirgal drobno trščico kitove kosti, jo zravnal pokonci v majhni luknji v ledu in io pritrdil z 1'okaviCO V tleb- Urejena je bila skoraj take o-.eimjivo roi maguema igla, in namesto da bi peslušela, sta sedaj opazovala njo. Drcbn trska se je narahlo potresla in se je nato nekoliko trenutkov tresla, se umirila in se začela znova tresti, tokrat je kazala na drugo stran. »Prezgodaj!« je rekel Kctuko. »Nekje v daljavi se je odlomil kak velik kos ledu.« Deklica je pokazala na trsko in zmajala z glavo: Na veliko se lomi nekje,« je rekla. »Poslušaj osnovni led. Potrkuje.« Ko sta sedaj pokleknila, sta slišala prečudno vdu-šeno kruljenje in trkanje cčividne pod nogami. Včasih se je slišalo, kakor da bi slep p icek cvilil nad sve-; tilko; nato kakor da bi se velik kamen drgnil ob ir-| dem ledu, potem zopet kot udušeno udarjanje po bob-; nu, ampak vsi glasovi so prihajali od daleč in so bili silno rahli. »Ne bova legla in odšla k Sedni,« je rekel Kotuko. Led se lomi. Tcrnaq je naju prevarila. Umrla bova.« (Dalje prih.) Naiboliši šivalni stroj in kolo la edino le tu /Imii n * 2 o a M dom, obrt U» v vifeh opremah. Istotam pletilni »»roj O U BI BO Ptuk < »«z*n|u b. azpiaZan. IMMMM Večletna garancija Oataniu u paprnKi. ^ Un cm«, lu« « Josip Peteline Liubliana temni vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi naj line j šl In najokusnejši namizni kis Iz vinskega kisa. 3«* ZAHTEVAJTE PONUDBO I TehnlCno In higlJeniCno najmoder-neje urejena klsarna v JugoslavIJl. M. la, UL nadstropje, C —.- - « jl33 posbbdniSki IM CJUUNt o BUBEAU CII S KI LJUBLJANA, Kolodvorska n lica 41 it PODBUtNICE Bakek. lee Maribor posl« aajhitraja a spadaj lantalml o8a atroko OMta pogoJL n. •palntti O pomik MAM OOtASI Vsaka beseda 50 para. debelo tiskano Oiji V—. | Gospodinja išče mesta pri boljšem gospodu event. vdovcu > dvemi ali tremi otrok. Vajena je vieh hišnih del kakor tudi šivanja. Ponudbe prosi na upravo lista pod >Dobr« go»p" dinja«. Kontorlstinja vešča vseh pisarniških del ter obvlada perfektno lir-vatski in nemški jezik išče primernega mesta s pisarni. Gre tudi nekaj mesecev brezplačno. Ponudbe prosi na upravo lista pod >Mai'ljiva<- Akademik sprejme poučevanje srednješolca. Vešč je tudi italijanščine. - 'onudbe na upravo ' pod >Pouk< Steki eso tireino opek? *■**' no v udogl Združen« opekarne J & * Ljubljasi K Aoitois 1/11. - Tsilt. M. Pravkar je izšla knjiga Izidor Cankar: Uvod v umevanje lita 8°, 224 strani, 48 slik. — Broš. 62 Din, v platno vezana 70 Din. Sezite po knji*?1) k* najlepši božični dar! NaroBa se pri Narodni galeriji v Ljubljani.___________ Dobro znana tvrdka kupuje vsako množino bu-,k'ovra ogljs b* suhih bukovih drv. Ponudbe: ca-sella postale 341, Trieste. M*!*.' ihtauto - Ur.W.: VI«U— - * «*«»• “O*""1*' ***"* V*' '