Poštnina plačana v sotovtnl.
Posamezna številka 1.25 Din,
DELAVSKA POLITIKA
jihaja dvakrat tedensko, io sicer vsako »redo hi vsako soboto. Uredništvo In uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni preda] 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — •frbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračaio. Heiranklrana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo.
©
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socljalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—■ za Inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št 14.335.
Štev. 9
Sreda, 31, januarja 1934
Leto IX
V nevarnosti je evropska civilizacija
Nečuvena nebrižnost inteligence
Nad Evropo se širi črni val reakcije, ki hoče zadušiti svobodno kulturo. Nacionalistični šovinizem je ta sovražnik evropske kulture, ki ga predvsem podpirajo vse oligarhične in hierarhične sile kapitalistične družbe. Ubiti hočejo te sile človekovo individualnost in uvesti nad njo diktatorski absolutizem, v katerem mora propasti evropska civilizacija in kultura. To spoznanje ni novo. Razvoj v Italiji kaže to, še bolj razvoj v Nemčiji, kjer je po fašistični revoluciji nastala silna duhovna in znanstvena polomija ter obenem socialna reakcija.
Ves civilizirani svet vidi to nevarnost.
Ves civilizirani svet se boji težke kulturne katastrofe ter kliče narode nazaj k demokraciji, ki še utegne preprečiti grozečo nevarnost. Vsa zahodna demokracija je na tem stališču, zavedajoč se, kako ogromno škodo bi utrpeli evropski narodi s svojimi kulturnim polomom, ki bi ga nedvomno povzročil bedasti fašizem s svojo avanturo.
Resnica je, da je težko prerokovati točno, kakšen bo razvoj v Evropi. Vemo sicer, da jc fašizem nevaren, vemo, da se ga oklepa nerazsodna in varana masa, toda vemo obenem, da imamo v prav mnogih državah
še vedno demokracijo, ki skuša zajeziti kulturi nevarni val.
Mi. oziroma mala antanta je zaveznica Francije, ki spada politično med najjačje pobornike demokracije. Jugoslavija jc članica male antante in voditeljica te antante,
Čehoslovaška se najodločneje bori za demokracijo v mednarodni politiki in doma.
Čehoslovaški zunanji minister, narodni socialist, dr. Beneš v svojih temeljitih govorih vedno poudarja potrebo m važnost demokracije Tudi vsa čehoslovaška inteligenca, z malimi izjemami, neprestano opominja narod in politično javnost na nevarnost, ki preti.
Med prvimi poborniki demokraci-jc ie pa predsednik čehoslovaške republike, filozof dr. Masaryk. ki -'e naša javnost še pred nekaj leti Poveličevala kot modrega moža in narodnega politika. Danes pa ta naša javnost njegove izjave glede demokracije in kulturne nevarnosti kratko zamolčuje.
Ah ni naša država zaveznica demokratične Francije? Ali ni članica male antante, katero vodi čehoslo-vaška republika ?
Zakaj se torej v tem vprašanju z isto odločnostjo ne priključuje naša publicistika, ki hoče zastopati meščansko javno mnenje, politiki, ki jo vodi bratska republika za demokracijo?
Zakaj demokracija bo obveljala le, če jo priznava javnost. Javnost pa je treba prepričati o nje potrebi.
, .. ° ffruKih deželah se oglašajo in-tchgenti zn demokracijo; zagovarjajo jo razni znanstveniki in filozofi.
Pri nas pa molči Inteligenca o bistvu in potrebi demokracije skoraj kakor krap. Kaj jc vzrok temu? Ali je naša inteligenca v dekadenci, ali je tako korumpirana? Težko je Pojasniti ta pojav. Naša inteligenca s svojim molčanjem izdaja načela svo-
Konferenca bodoče stranke
v Beogradu
V	soboto, dne 3. februarja ob 9. uri dopoldne se sestanejo v beograjski dvorani Delavske zbornice so-drugi in sodružice, da bodo sklepali
o	ustanovitvi »Socialnodemokratične stranke Jugoslavije«.
Po dolgih petih letih stopa delavstvo zopet v politično areno, da bo v njej branilo svoje delavsko varstvene in socialnopolitične interese.
Konference, ki jo sklicuje akcijski odbor za snovanje stranke, se udeleže tudi mnogi zastopniki mednarodnega delavskega gibanja, da se sami prepričajo o naši iskrenosti in resni volji za politično udejstvovanje.
Delavstvo po vsej državi je inici-jativo navdušeno pozdravljalo. V dravski banovini je bilo delavstvo povsod soglasno, kjerkoli smo ga povprašali za njega mnenje. In še eno moramo povdariti: Delavstvo dravske banovine je povsod z vso odločnostjo naglašalo, da odslej ne sme biti več cepljenja v delavskih vrstah, marveč mora vladati v vsem delavskem gibanju popolna solidarnost in neckrnljiva disciplina. To bodi vbo-doče najjačje geslo delavskega gibanja.
S tega stališča delavstvo dravske banovine najiskreneje pozdravlja beograjsko konferenco ob apelu: solidarno, disciplinirano, naprej!
Dnevni red konference:
1. Otvoritev konference po predsedniku akcijskega odbora in poročilo.
2. Konstituiranje konference.
Verifikacija delegatov in določitev načina glasovanja.
4. Ali naj ustanovimo socijalno-demokratično stranko Jugoslavije (referent s. Josip Petejan. bivši soc. dem. poslanec iz Maribora).
5. Načelna odločitev konference za ali proti ustanovitvi stranke. V slučaju soglasnosti za ustanovitev:
6. Program stranke (referent s. dr. Živko Topalovič).
7. Notranja ureditev Jugoslavije (referent s. Jovo Jakšič).
S. Statut (referenti ss. Vladimir Pfeifer iz' Zagreba, Viktor Eržen iz Maribora in sodružica Milica Topalovič iz Beograda).
9. Volitev izvršnega odbora stranke in ženskega sekretarijata.
10. Predlogi.
Konferenca* bo nadaljevala svoje delo v nedeljo dopoldne.
V	nedeljo, de 4. februarja, ob 10. uri dopoldne bo slavnostna seja delegatov, tid kateri bodo govorili predstavniki Socijalistične delavske inter-nacijonale in bratskih socialističnih strank. Govori bodo prevedeni.
Inozemski gosti na konferenci
Po dosedaj dospelih vesteh bodo prišli na konferenco v Beogradu:
S.	dr. Leo Winter, bivši minister in narodni .poslanec ter s. Jos. Ji-rout, glavni urednik »Nove dobe«, kot delegata čehoslovaške socialno-demokraitične .stranke.
Madžarska socialnodemokratična stranka. zastopana po ss. Ema-
Talpa
Njihov pravi obraz
(Konec.)
Ta njihova prvobitna emocionalnost, ki zida vse na hipnem navdušenju zbeganega človeka, je privedla v njihov tabor, zlasti v Nemčiji, precej inteligenčne mladine, ki so^ ji danes zaprti vsi dohodi do služb. Kako j c s povprečnim mladim inte-ligentom, ve vsakdo. Vi šoli se je sicer naučil spoznavati naravne zakone, nikoli in nikjer pa ni v šoli sli-šal, kar je prav tako važno ali še važneje, namreč: o zakonih, ki vladajo človeški družbi. »Med nami žive ljudje, ki so bili izvrstno opravili svoje takoimenovane ,študije’ in ki jih spoštljivo prištevamo cvetu iz-obraženstva; ali vprašaj jih o stvareh, katerih se niso iz ,glave’ naučili, pa se boš razjokal od smeha in bridkosti ...« — tako je že Ivan Cankar sodil o večini naše »inteligence« ter pri tem obsodil predvsem šolo.
—	Mlad človek je zmeraj predvsem čuvstVen, pripravljen je zmeraj žrtvovati se za veliko stvar. Fašizem je zlasti v Nemčiji znal zgrabiti mladega človeka na njegovi čuvstveni plati, ki je našla sedaj ventil v gorečem navdušenju velikih parad, obhodov in na zborovanjih, ki je nastopal na njih firer v razsvetljavi žarometa, ter se opajala ob velikih gestah in herojskih besedah, ki se pri pobližji preiskavi razblinijo v prazen nič, v peno. Toda navdušenje je tu — za kaj, to je nazadnje vseeno —, duše so zorane. treba jih je držati samio v neprestani napetosti, v deliriju, v mističnem pričakovanju nečesa velike-ja, ne sme se jim pa dati časa. da s
nuelu Buchingerju in Karolu Payer- I trezno glavo premislijo odkod in
ju ter glavnem tajniku s. Monošu.
Avstrijski klerikalci za faSizem
Proti vladi ljudstva in proti marksistom
V	nedeljo je imel vodja avstrijskih klerikalcev in neomejen vladar katoliškega Heimvvehra, grof Star-henberg zopet svoj veliki govor pred zbranimi katoliškimi vojaki. Grof Starhenberg se je v tem svojem gostobesednem čvekanju odločno izrekel za uvedbo popolnega fašizma v Avstriji, samo na katoliški podlagi. Rekel je dobesedno, da so klerikalci proti demokraciji in parlamentu, t. j. proti vladi ljudstva in seve tudi proti narodnim socijalistom, ki morajo zginiti ravnotako, kakor marksisti. Tudi tem je napovedal boj na smrt. Nadalje je rekel grof Starhenberg, da so klerikalci v Avstriji sicer obenem tu-T J. .Za. nar°dni socijalizem, a ne za htlerjevo diktaturo narodno-socija-listične stranke.
Naš katoliški »Slovenec« je ta govor previdno zamolčal in pravi o njem, da je njihov Starhenberg zopet prehitro izblebetal, kar bi radi klerikalci pred maso za enkrat še skrivali. Zato pa »Slovenec« v isti sapi tembolj hvali razbijanje francoskih rojalistov, t. j. zopet podobne stranke, ki bi rada ustoličila na prestol Francije potomce žalostno propadle francoske dinastije.
Vidimo torej, da so klerikalci v Avstriji v jedru isto kot Hitlerjevci in, da jih naši klerikalci hvalijo na vse pretege, pa bi bili tudi pri nas ravno takšni absolutisti in fašisti tudi naši klerikalci, samo če bi jim dali v roke moč.
jega velikega učitelja Masaryka in dr. Bcnesa. Ne verujemo pa, da bi ji to bilo prav posebno v čast.
Povsod opažamo med' našo inteligenco, da ji je italijanska in nemška kultura«,
v kolikor gre proti delavstvu. simpatična.
Pisač Hitler, sedaj nemški kancler, ji je bolj simpatičen, kakor filozof Masaryk, ki še ni nikdar izdal svojega idealizma glede sreče in bodočnosti splošnega človeštva.
Z ozirom na ta nerazumljivi pojav v naši publicistiki apeliramo na inteligentno javnost, da s svojo znanstveno avtoriteto nastopi proti nevarnosti za kulturo. Tembolj je dolžnost javnosti, da se postavi na stran
demokracije, ker velja tudi v mednarodni politiki male antante in zaveznice Francije načelni boj za demokracijo. Poseben razlog ima še mala Jugoslavija, da ostane zvesta demokraciji, ker bodo mate države v mednarodni politiki soodločevale le tedaj, če bo v mednarodni politiki veljala demokracija.
Fašistične diktature streme tudi v mednarodni politiki za diktaturo velesil fašističnih držav.
Kaj bo potem z narodi in zlasti malimi narcldt, ni težko uganiti.
Za ohranitev kulture in pravic narodov jie^pftidvsem potrebna demokracija. Zitlo se je pa treba boriti. Zanjo ss^bo borilo delavstvo do skrajnih mej.
kam.
Da vzdrži ljudi v deliriju, ima fašizem na razpolago obširen besednjak fraz, ki done lepo in mogočno, poleg votlih fraz pa operira zlasti z lažjo in zavijanji. Vsaka še tako debela laž jimi je' dobrodošla, saj računajo zmeraj in povsod na ljudsko neumnost.
Fašizem je postal že v svojih po-četkih zbirališče vseh vrst deklasi-rancev, ljudi, ki so bili radi svojih nezmožnosti ali pa telesnih, duševnih ali tajnih moralnih napak vse življenje zapostavljeni, morda tudi brcani. Neupoštevanje in zaničevanje je ustvarilo iz njih strupenice, ki jih obvladuje samo ena volja: nebrzdana volja po oblasti,, da se maščujejo ne nad družbo, ki jih je brcala, ne nad sistemom, ki je napravil iz njih strupenice, nego nad vsemi normalnimi ljudmi, »ki hočejo vse bolje vedeti«, in nad kulturo, ki jim ni dala besede. To so propadli literati in »umetniki«, morfinisti, homoseksualci, konjunkturisti. V gibanje, ki jih je kaj kmalu splavilo na površje, so prinesli drugo značilno lastnost tega gibanja: besno sovraštvo. Tako so začele triumfirati epileptične (božjastne) sile, ki besno tolčejo krog sebe, uničujoč vse, kar je resnično velikega. Nemški pisatelj Heinrich Mann je dobro spoznal to njihovo osnovno potezo, zato je tudi svoji knjigi, ki piše o njej o fašizmu, dal naslov »l)er liass« (Sovraštvo).
Njihovo najbesnejše sovraštvo pa sc izraža zlasti v dveh smereh. Kapitalizem jim je pokazal prvega sovražnika: delavsko gibanje, marksizem. Marksističnega sistema prav nič ue poznajo, niti potrudili se niso, da bi ga doumeli vsaj toliko, kolikor so ga n. pr. doumeli njegovi meščanski kritiki. Ce pa so se kdaj vsaj
površno skušali z njim pečati, se je v njihovih malih slavah izmaličil v spako, kakor se vsaka velika ideja v mali slavi izmaliči. Ker se v obratih naslanjajo na redke takozvane »lumpenproletarce«, na ljudi, ki sc skušajo »preriniti« kam naprej s tre-petunstvom in prilizovanjem, morajo že sami po sebi biti proti pravemu delavskemu sibanju, ki temelji ua solidarnosti.
In vendar so mosli pridobiti celo te ljudi samo z besedo »socializemi«, ki so si jo »izposodili« od obsovra-ženih marksistov. Tudi najnezaved-nejšemu težaku predstavlja ta beseda vsaj obljubo v nekaj lepšesa in boljšega. Kadar pridejo na oblast, se njihov »socializem« razgali kot prazna fraza. Dokler pa se za oblast šele »bore , tedaj je ves njihov »socializem« v tem!, da z imenom napadajo po svojih listih posamezne osebe, da jim ni treba govoriti o sistemu, (kaj za to, če morajo v prihodnji številki zopet vse preklicati!), da govoričijo o tujem1 kapitalu, da bi ljudje na domačega pozabili.
Prav tolikšno sovraštvo pa goje tudi do drugih narodov. Sovražijo jih z dušo človeka, ki sovraži vse, česar ne pozna; v to svoje sovraštvo vklepajo vse kulturne napore drugih narodov z vso njihovo preteklostjo in z vsemi njihovimi velikimi duhovi vred. Zgledov za te trditve naj si poišče čitatelj kar sam v Italiji in Nemčiji.
Nacionalni socializem nastopa vsepovsod kot poveličevalec lastnega naroda, ki mu pripisuje mistična poslanstva — to si je »izposodil« od obsovraženih Judov! —. obenem pa posamezne sloje uprav tega naroda besno sovraži, jih napada s palicami in revolverji ter zahrbtno pobija na tla. Pa ne samo to! V mnenju, da de^ la za veličino naroda, je v resnici njegov največji škodljivec. Hermetično (neprodušno) ga skuša ograditi in zaplatikati od vseh plati. In vendar je živela nemška književnost in znanost — zlasti spočetka — od plodnih semen francoske in angleške kulture. Prav tako je tudi pri nas kultura najvišje vzrasla v tistih naših pesnikih in pisateljih, ki so se učili drugod. Imena, kakor Trubar, Zois, Prešeren, Stritar, Kersnik, Cankar, Župančič — so zgovoren dokaz. Kadar smo črpali samo iz sebe, smo imeli Virke in Bilce ter Hribarjeve »Popevčice milemu narodu1«.
Za vsem tem besnim sovraštvom do drugih narodov pa se reži spačena maska monopolnega kapitalizma, spačena maska imperializma, ki išče novih trgov in novih zasužnjcvanj
—	s pomočjo vojne. Kadar bodo mase v notranjosti razočarane — bo eksplodiralo.
Iz nerazuma, spvraštva in nebrzdane volje po oblasti pa izvira tretja lastnost nacionalnega socializma: harbarstvo. Fašistovsko gibanje je vrglo na površje ljudi, ki niso poznali nikoli prave kulture, ki jim je vsa kultura zrezek in vino ali kvečjemu še plehka opereta ali tonfilni-
ška sentimentalnost. Delavsko gibanje se je vsepovsod začelo z ustanavljanjem kulturnih organizacij, fašistovsko s — poboji. Radi nepoznavanja gonilnih sil napredka ne čutijo v sebi nobene odgovornosti ne do lastnega naroda ne do človeštva. Ne samo dejanje, tudi govorica jih razodeva, da skušajo vreči raz sebe vso »polituro« kulture, iu menijo, da so šele tedaj prav »urgerma-nisch«, prav »romanski ali karkoli že. Ti flagelanti 20. stoletja so podobni blaznežu, ki si je zažgal streho nad lastno glavo in se pri tem histerično krohota. In kaj drugega kakor plod barbarske histerije so
bili kresovi, ki so zagoreli po nemških mestih?
Nacionalni socializem predstavlja vsepovsod, kjer se pojavlja, ne samo nevarnost za delavsko gibanje, nego prav toliko nevarnost za človeštvo, za kulturo, svetovni mir in tudi za lastni narod. Vzrasel je iz najnižjih nižin in ima svojega zaščitnika v propadajočem kapitalizmu, ki se vzdržuje pri življenju samo še s takimi injekcijami. Zato ne more biti drugega kakor pravcato reakcionarno gibanje, reakcionarno v vsakršnem oziru. Ne skuša samo zavreti razvoja, nego zasukati kolo zgodovine za stoletja nazaj.
Kongres zedinjenja delavskih kulturnih
organizacij
v kulturno delavsko skupnost Jugoslavije
Dne 4. februarja je sklican v Beograd kongres zedinjenja vseh delavskih kulturnih organizacij iz cele države.
Osnova statuta predvideva zedinjenje vseh delavskih kulturnih društev, katera pripadajo Centrali za delavsko izobrazbo v Beogradu, »Svobodi«, s sedežem v Ljubljani, Savezu kulturnih in športnih društev v Sarajevu, Zajednici delavskih kulturnih skupin v Novem Sadu in v kulturno delavsko skupnost Jugoslavije s sedežem v Beogradu.
Združujejo se torej kulturna delavska društva kot: izobraževalna, znanstvena, umetniška, športna, turistična ter vzgojna društva za mladino in otroke. Vsa ta društva pa bo-
do obdržala popolno avtonomijo v svojem delu in bodo delovala po svojih dosedanjih statutih in programih.
Zbliževanje delavstva iz vse države tudi na kulturnem polju je treba najprisrčnejše pozdraviti. Do danes je obstojala samo duhovna povezanost, poslej pa bodo naše kulturne zveze tudi organizacijsko eno telo, kojega organi bodo pa kljub temu opravljali nemoteno vse svoje dosedanje funkcije.
Pozdravljamo ta korak naprej k organizacijskemu združenju delavstva tudi na kulturnem polju in želimo kongresu najboljši uspeh.
Delavstvo in pomožne akcije
Nihče ne dvomi, da je socialna beda danes tako velika po industrijskih krajih in po kmetih, da je postala družabni problemi. Pa govore in pišejo o problemih skoraj vsi časopisi ter zagovarjajo najrazličnejše metode socijalne pomoči, ki vsi kul-minirajo v milostinskenr podpiranju potom tujih nedelavskih ustanov. Ta oblika socijalne preskrbe je sama na sebi vsaj neprijetna, če ne celo nepriporočljiva, ker ne nudi garancije, da se bo opravljala socijaluo skrbstvo kot družabno dolžnost in objektivno. Delavstvo v teh akcijah navadno nima nobene možnosti kontrole in vpliva.
Zato je potrebno, da delavske organizacije in ustanove
izvedejo svojo lastno akcijo v ta namen,
v kolikor že obstojajo take ustanove, pa zahtevajo v njih sodelovanje v svrho kontrole. To je izhod v sedanjem nujnem položaju, ne da bi s tem hoteli zatajiti svoji glavni zahtevi v tem vprašanju, ki sta:
nezaposlenim dela in obvezno
zavarovanje za nezaposlenost.
Žurnalistika uganja s svojimi je-remijadami demagogijo, zakaj vse akcije imajo spričo velike bede tako
majhen uspeh, da prave bede ne olajšajo niti za petino. Tudi so take akcije trajno brez pomena, ker že po kratkem obstanku; zaspe, ne odpravijo pa bede, ne preskrbe dela in ne kake drugačne garancije za izboljšanje razmer. Tu ne morejo trajno bistveno pomagati ne malenkostne pomožne akcije in ne borze dela, če ni načrtnega gospodarstva, to je. če se ne preskrbi dela s požitvijo gospodarstva in izboljšanja mezdnih razmer.
Izključno delavstvu, ki je najbolj direktno interesirano na izboljšanju socijalnih razmer zase in za sploš-nost, pripadajo podobne akcije, tovariška skrb in borba za odpravo ne-dostatkov v zgoraj navedenem smislu.
Od onih, ki so sokrivi današnjih razmer, ne moremo pričakovati iskrene pomoči.
Končno izpuščeni. Iz nemških koncentracijskih taborišč so bili te dni izpuščeni: sin prvega predsednika nemške republike Ebert, bivši predsednik Reichstaga Lobe in bivši minister Hilferding, odlični soci-jalni demokrati, ki so dolge mesece morali prenašati muke in zasramo-vanja hitlerskega režima. I o pa še
ne pomeni zanje osebne svobode, nahajali se bodo še nadalje pod strogo kontrolo. Vso njihovo imovi-no so jim zaplenili in čaka jih beda.
Nova jugoslovanska vlada
Po vladni krizi je odstopil ministrski predsednik dr. Srskič. S sestavo nove vlade je bil poverjen Nikola Uzunovič, ki je v soboto predložil novo vlado kralju. Kralj je tudi dne 27. t. m. podpisal ukaz o imenovanju nove vlade.
Nova vlada je sestavljena takole: 1. ministrski predsednik:	Nikola
Uzunovič; 2. minister notranjih del: Živojin Lazič; 3. minister financ: dr. Milorad Djordjevič; 4. minister zunanjih zadev: Bogoljub Jevtič; minister vojske in mornarice: armijski general Dragomir Stojanovič; 6. minister trgovine in industrije ter vršilec dolžnosti ministra za šume in rudnike: Juraj Demetrovič; 7. minister prosvete: dr. Ilija Šumenkovič; 8. minister pravde: Božidar Maksimovič; 9. minister prometa: inž. Lazar Radi-vojevič; 10. minister za zgradbe in vršilec dolžnosti ministra za kmetijstvo: dr. Stjepan Srkulj; 11. minister socialne politike in narodnega zdravja: Ivan Pucelj; 12. minister za telesno vzgojo: dr. Lavoslav Hanžek; 13. minister brez portfelja: dr. Albert Kramer; 14. minister brez portfelja: dr. Hamdija Karamehmedovič; 15. minister brez portfelja: dr. Dragutin Kojič; 16. minister brez portfelja: dr. Grga Andjelinovič.
Novi ministrski predsednik je rodom iz Niša in je 60 let star ter je bil že ponovno minister in ministrski predsednik. Uzunovič je bil sodelavec Pašičev, torej radikal ter je osnovatelj in predsednik vsedržavne politične stranke. Sestava vlade in nje bistvo je le malo izpremenjeno.
Francoska vlada je odstopila
Francoska Chautemsova vlada jo dno 27. t. ml. odstopila. Vzrok domi-sije so bili predvsem finančni škandali (Stavisky), ki so francosko javnost silno razburili. Razburjenje jo opravičeno. V škandal so zapleteni mnogi politiki, in celo ministri ter javni uradniki.
Neglede na finančni škandal ima pa dogodek v Franciji še širši pomen. Zakaj med francoskimi nacionalisti služi tudi odpornost Nemčijo večji aktivnosti nacionalistov, ki doslej niso prišli do posebnega vpliva.
Računa se sicer, da sestavi novo vlado Herriot ali Deladier. Ce se pa spomnimo velikih demonstracij proti vladi v zadnjem času, čeprav zaradi finančnih škandalov, je vendar vse to znak, da mora Francija biti posebno pozorna na svojo demokracijo.
Predsednik republike Lebrun jc poveril mandat za sestavo nove vlade Daladierju. Daladier je misijo sprejel.
Tone Maček:
42
Stucaf
»To je naša stvar! Zgini v svojo luknjo, če ne jih še ti dobiš,« mu je bil odgovor; in že je priletelo poleno v podboje in padlo pred njegove noge. Smatral je za pametneje, ida se jadrno umakne.
Gostilniška soba je bila polna ljudi, ki so plašno gledali drug drugega in se stiskali po kotih. Ven si nihče ni upal. Gostilničar ni nikomur več dal pijače, a se tudi nikomur ni več ljubilo piti. Mahoma so bili vsi iztreznjeni. Ko so zaslišali zunaj stražnika, so si oddahnili: aha, sedaj bo konec! Pa ga le ni bilo. O stražniku kar naenkrat ni bilo ne duha ne sluha več in divji ples se je nadaljeval še dobre č^trt ure. Potemi pa je kar naenkrat nastal mir. kakor bi bil odrezal. Gostje si še dobrih pet ali deset minut niso upali na prosto, dokler se niso najsrčnejši opogumili in šli pred prag. Oprezno so se ozirali. Vse je bilo tiho Sli so sem in tja po dvorišču in videli vsepovsod samo razdejanje: prevrnjene mize, polomljene stole in tla posejana s črepinjami. Od hleva je ves preplašen prilezel mlajši Logarjev
hlapec:	„
.Dobro so opravili, kaj? Prokleto so se po-
trudili. Volkerjevega so odnesli v bolnico. Komaj še diha.«
Tedaj so šli in oznanili onim v sobah:
»Zrak je čist. Pojdimo!«
Dolfe in Pepca sta bila že odšla prej, takoj ko je začelo na dvorišču postajati nevarno. Dolfu se sicer ni posebno ljubilo, najraje bi bil tudi sam posegel v boj, vendar se je Pepci posrečilo, da ga je spravila.
Končno so se odpravili tudi gostje iz posebne sobe. Nadzornika Kmetetza so z velikim trudom dvignili od mize. Prav nič ga niso hotele nositi noge. Gospod geometer Schuilze ga je prijel pod eno, paznik Babič pod drugo pazduho in sta ga vlekla pred hišo, kjer je že čakal Logarjev koleselj, da ga odpelje domov. Ogabno je smrdel po petroleju. Njegova žena je odločno izjavila: »Jaz se ne peljem z njim. Grem raje peš. Bi se še rada malo sprehodila. Je tako prijetno hla-dovit večer. Gospod geometer, prosim, dajte mi
roko.«	.	.	,
Gospod geometer je napravil malce Kisu obraz, kar pa se v temi ni opazilo. Raje bi bil šel z mlado gospo Smoletovo.
Ker ni kazalo gospoda nadzornika samega prepustiti koleslju, je prisedel k njemu paznik Smole. Koleselj je oddrdral po ovinku doli proti eesti. Tam, kjer bi imel zaviti s kolovoza na ce-
sto, sta izza Birtičeve mesnic hušknili pred kol^n dve temni senci. Konj se je splašil, zavil vS jC in zadel s kolesljem ob vogal barake, da *c J prevrnil in sta se Smole in Kmetetz zvalilla 1 zemljo. Prav od blizu se je slišal iz teme stm ' »Ha. ha! Vidiš oberštajgerja, kako rije z !l()' som po kolovozu!?«
»Saj rivec ima za to pripraven.«	|
Preden sta se onadva pobrala, že ■" , 0 nikjer več nikogar videti. Hlapec jc Pom nja, postavil je koleselj, ki se k sreči n! c poškodoval. zopet na kolesa in po tein j J	| ^
pazniku Smoletu, da sta posadila naaz uka, si jC pri tem opraskal nos, zopet vai j. ^rečno so se potem pripeljali po dolini doli do uradniških stanovanj, poleg železnice nad šolo Ker ostalih ni bilo, jc Smole nadzorniku položil nn klop pred hišo, kjer je kmalu začel smrčati.
Gospa nadzornica se je težko obesila gospodu Schulzu za laket, ko so šli po tiru rudniške železnice, po katerem je bilo dovoljeno hoditi sam«) uradništvu, da se mu ni bilo na cesti treba srečavati z delavci. Pred njima sta šla paznik Babic in gospa Babičeva. Zadaj pa gospa Smoletova z dvema prijateljicama. Pred odhodom se jc še po srečilo gospodu Schulzu, da je gospe ,^n1j	‘
nekaj tiho pošepetal na uho. Ta je pokimala.
(Dalie prihodnjič./
Naročniki, pozor!
Današnji številki smo priložili poštne položnice ter prosimo vse one p, n. naročnike, ki so v zaostanka t naročnino, da isto nemudoma poravnajo, ker le na ta način bomo v stana, naš list vzdrževati in ga tudi red*o dostavljati. — Vse one pa, ki so naročnino že poravnali, prosimo, da si poštne položnice shranijo in jih porabijo prihodnjič. — Uprava,
Doma in po svetu
Zasedanje dravskega banovinskega sveta. Dne 5. februarja t. 1. se sestane dravski banovinski svet. Razpravljal bo zlasti o proračunu, o trošarini in o odredbi za občinske nameščence. ...
»Pravo Lidu« objavlja nas program. Praški centralni organ čeho-slovaške socialnodemokratske stranke »Pravo Lidu« je objavil dne 25. januarja v daljšem članku osnutek programa in ciljev novo ustanavljajoče se jugoslovanske socijalnodemo-kratične stranke, o katerem bo razpravljala konferenca v Beogradu z dne 3. in 4. februarja. List obenem povdarja kak radosten odmev je povzročil glas o obnovi stranke med jugoslovanskim delavstvom. V Češkoslovaški se vedno bolj zanimajo za pokret našega delavstva, kar z zadoščenjem povdarjamo.
Skrajna neokusnost je članek v sobotnem »Slovencu« pod naslovom »6 komunistov pod giljotino«. Nek mračen srednjeveški sadizem veje iz nl"ega. Višek ironije je pa, kako predstavnik tistega sistema in ideologije, ki je pripomogla današnjemu krvavemu režimu v Nemčiji do oblasti, in mu je še do pred kratkim pel »Hosa-na in ima še sedaj svojega zastopnika v vladi, prosi boga usmiljenja za nesrečne žrtve.
Proti inflaciji. Čehoslovaški ministrski predsednik Malypetr je izjavil časnikarjem, da ni mogoče misliti na kako inflacijo, ker ne bi hoteli enostransko oškodovati čehoslova-s k ega narodnega gospodarstva.
Pogodba med Poljsko in Nemčijo. Poljska in Nemčija sta podpisali medsebojno pogodbo političnega sporazumevanja. Pogodba bo veljala od dneva ratifikacije za dobo desetih let. S pogodbo pa ni rešeno vprašanje koridora. Francoski zunanji minister Boncour pravi sicer, da se ta pogodba ne tiče raznih mednarodnih dogovorov, zato jo Francija smatra kot akt zagotovitve miru.
Hitlerjeva obletnica. Dne 30. t. m- Rj!?; °bletnica Hitlerjeve zmage v Nemčiji. Koliko slavnosti so prirejali izpočetka, sedaj pa svari celo propagandni minister Goebels pred njimi. Nemčija se nahaja danes v krizi kakor še nikoli. In ni čudno, število nezaposlenih znaša nad štiri
niiilijone neglcde na pomanjkljivo statistiko. Fašizem zbira bednostne
IS11?®' ce,°s siI(X ali uspch ni vclik
(lr,se del tistih zbirk sc porablja v 1Ke namene Prepovedano je rav-no razprav|jat'j 0 režimU) toda vesti
nr'io s Prišepetavanjem in nihče hJ ,C 'norc kontrolirati. Izdal se je ' ^akon, ki stopi v veljavo 2.
Sik d WtP? "jcm J'e ^spodar. podjetnik diktator. Ves ta razvoj »soci-
jahzma« smeš, režim in že sc popevajo zbadljive pesmi o njem. Narodna skupnost ni prišla in — ne pride. Ni čudno, da se jx>javlja med narodom ze jako močan odpor.
Proti skupini korejskih komunistov se je vršil j>red sodiščem v Sou-n velik proces. Dvajset komunistov ji bilo obsojenih na smrt, večje števno pa na težke zaporne kazni.
KathSr KnJEvJfllHCASlH W M1LA vim	‘ sladna kava s Pra-
ni .Frančkom; v družini obljubljena pi-
Za ustanovitev socijaidemokratiCne stranke
Lepo uspela konferenca za mariborsko okrožje
Ali sl 2e dobil novega naročniki za Delavsko politiko", smatral to za svofo dolžnosti
Minulo nedeljo se je vršila v Mariboru okrožna konferenca, katere so se udeležili delegati iz Ptuja, Ribnice na Poh., Fale, Studenc, Pobrežja, Oplotnice, Dolgoš, Frama itd.
Konferenco je otVorill in vodil s. Eržen, ki je izčrpno orisal politični položaj in vzroke, ki so dovedli delavstvo, da je pričelo razmišljati o ustanovitvi svoje politične stranke. Socialnodemokratična stranka bo zastopala interese vsega delovnega ljudstva, zato bo treba, da bo posvečala veliko pažnjo zlasti poljedelskemu delavstvu in malim kmetom, ki tvorijo pretežno večino prebivalstva v naši državi in ki prav tako trpjjo danes pod silo razmer, kakor ročni in duševni delavci.
Za sodr. Erženom je govoril sodr. Petejan o načrtu programa in stran-
kinega statuta, ki bo predložen delegatom v končno razmotrivanje in odobritev na beograjski konferenci. Obema govornikoma so delegati pritrjevali in se po kratki debati z navdušenjem izrekli za čimprejšnjo ustanovitev socialnodemokratične stranke.
K drugi točki dnevnega reda je govoril s. Jelen o pripravah za beograjsko konferenco in o važnosti delavskega tiska, nakar so bili izvoljeni delegati, ki bodo zastopali mariborske okrožje na beograjski konferenci. Iz mariborskega okrožja se bo udeležilo konference deset delegatov.
Konferenci, ki se je vršila v dvorani Delavske zbornice, so prisostvovali tudi številni sodrugi in sodruži-ce kot gosti.
Ljubljana
Perutnina je še naprodaj na ljubljanskem trgu. Trgovec s perutnino na ljubljanskem trgu je rekel, da ga ne bo več v Ljubljano. Pa se je vendarle zopet pojavil. Razlika pa je v tem, da je svoje blago podražil za 4 do 6 Din pri kilogramu. Zakaj in če ga je kdo k temu prisilil, pa ni povedal.
Redni občni zbor delavskega glasbenega društva »Zarje« se bo vršil v četrtek, dne 22. februarja 1934 ob pol 8. uri zvečer v glasbeni sobi »Zarje« v Delavski zbornici. — Ce ob navedeni uri ne bo zbrano dovolj
članov, kakor določajo pravila, se pol ure pozneje vrši drugi občni zbor, ki bo sklepčen pri vsakem številu navzočih članov.
»Svoboda« Ljubljana. V nedeljo, dne 4. februarja 1934 ob 20. uri zvečer gostuje v dvorani Delavske zbornice dramatični odsek podružnice »Svobode« iz Dobruni z dramo sodruga Jože Moškriča »Rdeče rože«. Vsebina drame se nanaša na sedanji čas in je prežeta s tragiko in borbo za življenjski obstoj. Sodrugi in sodružice. ki so dramo naštudirali, zaslužijo toplega in resnega odziva iz delavskih vrst na ta način, da napolnimo dvorano Delavske zbornice do zadnjega kotička. Cene vstopnicami so tako nizke, da si jih lahko kupi vsak delavec in delavka in se dobijo v Strokovni komisiji po 8, 6, 4 in 1 Din.
Maribor
Prosvetni veter „Svobode“
V	sredo, dne 31. jan. t. 1. priredi podružnica »Svobode« v Mariboru prosvetni večer. Spored: 1. Moški zbor »Svobode« zapoje 3 pesmi. — 2. Deklamacija. 3. Predavanje sodr. Štandekcrja: »O proletarski umetno-
Naši narodni socijalisti so končno dobili svoj program, ki pa ni zrasel na njihovem zeljniku, ampak so ga, čujte in strmite, presadili iz Nemčije, tiste obsovražene Nemčije, kjer se je porodil tudi marksizem. Njihov največji adut v borbi proti nam marksistom je bil doslej vedno očitek, da naša ideologija in naš socijalizem ni slovanski, ampak smo si ga izposodili od Nemcev. No, sedaj pa so oni sami tudi šli k Hitlerju po svoj program, ker jim je nemški narodni socijalizem bržčas sorodnejši, kakor obstoječi slovanski. Sedaj pojejo slavo Hitlerjevemu delovnemu pravu, po katerem je »podjetnik dolžan, da se briga za duhovni in moralni napredek svojih delavcev, delavci pa so obvezani k disciplini in poslušnosti napram svojim šefom«. Da, da časi se iz-preminjajo.
8000 Din za nadurno delo. Zopet sta dva delavca dosegla pred mariborskim sodiščem lep uspeh v tožbah za 50% povišek mezde za nadurno delo. Hila sta uslužbena pri neki podružnici zagrebškega velepodjetja in sta morala delati neprestano nadure celo ob nedeljah, za katere pa sta dobivala vedno samo navadno mezdo brez 50% poviška. Imela pa sta vse nadure točno zabeležene in sta jih vsled tega lahko dokazala za tri leta nazaj. kar pa nista imela zabeleženo, se ie dalo izračunati po davčnih knjižicah, ki sta jih tudi hranila za vsa leta nazaj. In tako sta iztožila vsak po Din 4000.— za nadure, ki sta Jih dobila ta teden izplačane. Oba sta velika reveža s kupom otrok in jima je silno prav prišlo to »štedenie« skozi zadnja .	. '®*a- Zagrebško velepodjetje pa takšno
izpiacuo v smislu našega zakona tudi ne
pr®v<;č botelo. Koliko bi še lahko naši S„c' obl1' na ta način svoje pošteno za-“e '"«Zde’ če bi bili organizirani in v
nravicah li?d°bi,i pouk 0 svoiil1 liste!	VSi'J	' svoje delavske
Oj ta mariborski nacl|onal)zem! V Slovenski ulici so goreči nacijonalisti pomazali dva nemška napisa. Crna barva še sedal straši na zidovju v Pospeševanje tujskega prometa. A v isti ulici, ravno nasproti teina nemškima napisoma, so istočasno razstavili v nemški izložbi fotografijo slovenskega na-cijonalnega akademika z mogočno jugoslovansko trobojnico preko prs, na kateri ble-sta napis slovenskega nacijonalnega društva »Triglav«. Ljudje hodijo mimo, gledajo na levo in desno in majejo z glavami. — v isti noči so isti slovenski nacijonalisti pomazali tudi popolnoma slovenski napis krojaške zadruge na Ruški cesti. Tudi tam si belijo glave, kako bi še bolj poslovenili zadružni napis, ki je zabeležen pri obrtni oblasti in sodnem zadružnem registru. Pri mazanju tega krojaškega napisa je bila oči-vidno udeležena umazana konkurenca. In tako se ta najnovejši mariborski nacijona-
sti«. 4. Govoreči zbor »Svobode« recitira pesem: »Glad.« 5. Deklamacija. 6. Mešani zbor »Svobode« zapoje 3 pesmi. — Vstopnine ni! Pridite polnoštevilno!
ližem razgali vedno v eni in isti umazani nedoslednosti in slepi zlobi.
Zveza delavskih žen in deklet, podružnica Maribor, priredi v nedeljo, dne 4. februarja 1934 ob 15. uri popoldne v dvorani Delavske zbornice, Sodna ulica 9-11, za svoje članice, njih znanke in prijateljice kakor tudi zvezi priključene hišne pomočnice čajanko. Sodružice, pridite vse in pripeljite znanke s seboj.
Med. univ. dr. Rudolf Rožič, praktični zdravnik, ordinira od 24. jan. 1934 naprej redno od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure v Mariboru, Trg Svobode 6/1. (Scherbaumov dvor)
Repertoar: Torek, 30. januarja ob 20. uri »Okence«. Red B. Sreda, 31. januarja: Zaprto. Četrtek, 1. februarja: »Grofica Marica.« Znižane cene. Zadnjič. Gostuje operetni tenor Ivan Gorsky. — Petek, 2. februarja ob 15. uri: »Študentje smo.« Najnižje cene. Zadnjič. Ob 20. uri: »Deseti brat.« Pri najnižjih cenah. Zadnjič. — Sobota, 3. fe^ bruarja ob 20. uri: »Štambulska roža.« Pre^ rnijera. — Nedelja, 4. februarja ob 15. uri: »Trnjulčica.« Znižane cene. — Ob 20. uri: »Štambulska roža.«
Predobjava. Pevski odsek pekov v Mariboru priredi dne 3. februarja veliko predpustno veselico v Gam-brinovi dvorani, in sicer brez vstop nine. Prvi del prireditve bo bolj kon certnega značaja, pri katerem nastopi omenjeni pevski zbor z lepimi pevskimi in humorističnimi točkami. Po koncertu ples. Obenem veliki običajni srčni srečolov. Godba tam-buraškega odseka pekov v Mariboru1.
Strokovni pokret
Občni zbor podružnice Saveza brivskih pomočnikov in pomočnic v Mariboru se je vršil minulo nedeljo v dvorani Delavske zbornice. Občni zbor je otvoril in vodil s. Knez, ki je podal poročilo o organizacijskem delovanju podružnice v minulem, letu. Mariborska podružnica se kljub vsem težavam prav lepo razvija, kar je bilo razvidno iz poročil vseh funk-cijonarjev in je le želeti, da bi se razvila na oho višino, ki je potrebna, da bodo brivski pomočniki in pomočnice
uspešno branili svoje interese. Za predsednika organizacije je bil izvoljen s. Dobošič, ostali odbor pa tvorijo po Večini dosedanji odborniki. Občnemu zboru je prisostvoval tudi delegat centralne uprave s. Pertanja iz Zagreba.
Nemške tragedije Se ni konec
Dimitrov ima pljučnico. Kaj je z drugimi oproščenci v procesu o požigu nemškega parlamenta?
V	procesu samem je Goring kot priča zagrozil, da bo »narod« z obtoženci obračunal. In vse ravnanje nemškega fašizma zbuja sum, da vrši zločin za zločinom zato, da prikrije neko žalostno resnico, o kateri šušlja vsa javnost.
Sorodniki usmrčenega Lubbeja so zahtevali, da se jim1 izroči mrtvec. Fašizem tega ni storil, ker je vedel, da bi sorodniki doma dali kemično preiskati, če ni bil Lubbe polagoma zastrupljevan.
Šele nekaj dni je, ko so nemški listi poročali, da Torgler in trije Bolgari uživajo v ječi najlepšo nego. Razširjali so slike, kako se po vrtu izprehajajo in kako sede ob pisalnih mizah in čitajo knjige. Kodanjski list »Politiken« je pa takoj na to poročal, da je Dimitrov bolan za težko pljučnico ter da ga bodo oddali v bolnišnico, če bo bolezen napredovala. Samomor v ječi, ustreljen na begu, živčni polom in oddaja v umobolnico in sedaj še pljučnica, v ...r M,i	r»w
Spominjamo se še tudi na vesti
—	iz Nemčije, da so bili trije Bolgari poslani čez mejo, ko je nastal sum, da jih pridržujejo s posebnim namenom. Ali so Dimitrova umetno okužili? Kdo ve? Za Dimitrovom pride Torgler. Ali bo zbolel za pljučnico, ali bo ustreljen na begu. tega še ne vemo.	•	—1
Morda izgine brez sledu?
Hrastnik
Volitve obratnih zaupnikov v Kemični tovarni. »Marksizem je že propadel. Samo trije delavci so še organizirani pri marksistih, dočim mi narodni štejemo že 46 članov.« Tako in podobno so govorili plavi agitatorji po Hrastniku pred volitvami obratnih zaupnikov. Dne 21. januarja so se pa vršile volitve obratnih zuapnikov. Prvo, kar je začudilo plave, je bilo, kako so mogli marksisti sploh postaviti listo. Še bolj pa jih je seveda začudil rezultat. Pri štetju glasov so se ti prokleti marksisti tako pomnožili, da je plavim kar sapo zaprlo. Rdečih glasovnic je bilo oddanih 91, plavili pa, glej ga spaka, samo 33. Medtem ko so plavi vsi zbegani, se jim mi smejemo in z nami ves Hrastnik. Radovedni smo, kako bodo pojasnili sedaj svojo polomijo. Ako je namreč resnica, da imajo 46 članov, potem morajo priznati, da niti člani niso plavo volili, ampak rdeče. Izid volitev je postavil na laž vse tiste, ki so oznanjali konec marksizma v kemični tovarni. Gospodje vsaj enkrat vedo, da se naše delavstvo ne pusti tako lahko zavajati in da ne izdaja svojih načel, kot so jih nekateri plavi generali, ki so v zadnjih letih presedlali. Živeli zavedni delavci v kemični tovarni! Živel marksizem!
Steklar]! nismo tako neumni, da bi verjeli vse, kar se nam zadnje čase skuša na-tvezati — posebno nam starim steklarjem — o vzrokih krize v steklarski industriji. Nekateri gospodje razlagajo namreč, da je vzrok krize v tem, ker mladi preveč zaslužijo. Poprej enkrat, da tega ni bilo. Kakor se nam dozdeva, imajo take govorice namen, zasejati razdor med starimi in mladimi in načeti vprašanje plačeyanja odstotkov.
Mladini |e treba napraviti veselje v teh
težkih časih. Najbolj primerno sredstvo v to svrho je šport: smučarske tekme. Za tekmo je darovalo vodstvo tovarne tri dobitke. — Sedaj bodo tisti, ki pravijo, da je vzrok krize v steklarski industriji prevelika plača mlajših delavcev, lahko rekli: Mladini veselje, starim plačo, pa se bo živelo kot v devetih nebesih.
»Kolporter biti je kaj častna naloga, a delo ni lahko, zlasti ne tam, kjer delavstvo kolporterja delavskega tiska ne podpira«, to smo morali ugotoviti, predno damo besedo našemu vrlemu hrastniškemu kolporterju. Sedaj pa poslušajte: Kadar človek potrka nezavednemu delavcu na ramo in poščegeta njegovo vest, tedaj se tak možak
v	zavesti si svoje velike krivde razhudi in brž ti najde sto izgovorov, kot opravičilo, zakaj še ni naročnik »Delavske Politike«. List mu ne ugaja (čeprav ga ne čita) in se celo ob kolporterja se spodtakne in ga okr-tači. Taki ljudje grenijo kolporterju življenje. .laz pa sem sklenil, da se od njih ne pustim ugnati. Glodal bom v njihovo vest. kot gloje črv v les, dokler ne bodo spoznali, kaj ie njihova dolžnost. Zavedni moramo vztrajati in z vztrajnim delom prido-
Stran 4
TSiSr *
■»Plfl ‘
»DELAVSKA POLITIKA«
Stev. 9
bivati, obupujejo lahko samo slabiči. Mi pa, ki vemo ceniti pomen delavskega tiska, moramo svojo nalogo vršiti tudi v najtežjih razmerah. Naše geslo mora biti: vsakemu delavcu svetovalca v njegovo stanovanje. Ta svetovalec je »Delavska Politika«. Eden takih nezavednežev, kateremu sem ponudil list, mi je začel naštevati vse mogoče in nemogoče grehe, ki da so jih zakrivili naši zaupniki, čeprav tega ni mogel nikoli dokazati. Nazadnje se je spravil naine, ob koncu pa mi je rekel, da že ve, zakaj sem prevzel mesto kolporterja. Mislil sem, da se mu je res posvetilo v glavi in da bo naročil list, ampak videl sem, da je govoril kar tja v en dan, ko mi je dejal, da ve za moje razloge, ki me vodijo pri izvrševanju moje dolžnosti v razrednem delavskem gibanju. Nek drugi zopet mi je časopis pohvalil, samo jaz, da se mu ne dopadem je rekel. Bližajo se volitve v H. rudarsko skupino in najbrž hočem s svojo agitacijo doseči, da bom kandidat, To pa to! To je pa že tudi res tako mesto, da se je treba zanj puliti. Niti najmanj si ne želim kakšne take funkcije, da bi me taki nezavedneži lahko dregali in se nad menoj zadirali. Moj edini namen je, razširiti našo »Delavsko Politiko« in s tem poglobiti zavednost v delavskih vrstah, da bodo zaupniki imeli lažje delo. Prijatelji, sodrugi, podpirajte me pri tem delu. Vsi skupaj pa se zavedajmo, da »Delavska Politika« ne počiva na milijonih, temveč na naših kovačih. — Kolporter.
Črna.
Umrla je po kratki in mučni bolezni s. Lonca Ipavec, žena sodr. Jožeta Ipavec. Pred devetimi meseci sc mu je smrtno ponesrečila hčerka Rozika, danes pa mu je usoda ugrabila ženo v uajlepši dobi življenja, staro komaj 36 let. Pokojnica zapušča štiri še nedorasle otroke. S težko prizadeto rodbino sočustvuje Vsa okolica. Pokojnico, ki je bila tudi članica Z. I). Ž. i. D., bomo ohranili v uajlepšem spominu. Težko prizadeti rodbini pa izrekamo naše sožalje.
Jesenice
Protituberkuiozni dispanzer na Jesenicah. V soboto, dne 2. febr. t. I. začne poslovati na Jesenicah protituberkuiozni dispanzer in sicer v prostorih krajevne Bratovske skladnice. Sredstva za dispanzer so nudili poleg krajevne BS tudi še občini na Jesenicah in Javorniku, dalje glavna BS, okrožni urad za zavarovanje delavcev in SUZOR kakor tudi Protituberkulozna liga v Ljubljani. Uradne ure dispanzerja bodo vsako soboto ves dan in prihajal bo zdravnik specijalist z Golnika. Ker tuberkuloza — proletarska bolezen — na Jesenicah rii redka, bo imel dispanzer, če bo zagrabil stvar s prave strani, dovolj dela in po tem delu in načinu dela bodo potem tudi njegovi uspehi. Hvaležnega polja za delo je dovolj — po uspehih in delu bomo pa sodili.
Knjige Cankarjeve družbe za I. 1932. — Cankarjeva družba nam sporoča, da ima na zalogi še nekaj serij knjig za leto 1932. To so poleg Koledarja za 1933 še: Molekova »Dva svetova«, Rožmančeva povest »Sirene tulijo« in pravljice Herinynie zwr Miihlen: »Včeraj je bilo, jutri bo.« Ker družba želi, da pridejo te knjige čim bolj med ljudi, nudi vse štiri knjige za 10 Din. Kdor si želi s temi krasnimi pa nenavadno cenenimi knjigami izpopolniti svojo knjižnico, naj se ja-
vi	pri s. Kristanu v Delavskem domu na Savi.
Lesce
Ponovitev »Rdečiti rož« na odru leščaske »Svobode« se bo vršila na Svečnico, dne 2. febr. t. 1. ob 3. uri popoldne v osnovni šoli v Lescah. Igra je dosegla pri prvi predstavi velikanski uspeh. Priskrbite si pravočasno vstopnice, da ne bo prepozno. K obilni udeležbi vabi odbor.
VII pri Ljubljani
Vabilo na prvi redni občni zbor KONZUMNEGA DRUŠTVA VIČ
registrovane zadruge z o. z. na Viču, ki se bo vršil v petek, dne 16. februarja 1934 ob pol 8. uri zvečer v gostilni g. A. Huča.
Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika.
2.	Poročilo načelstva. 3. Predložitev bilance. 4. Poročilo nadzorstva. 5. Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Razno.
Dolžnost vsakega člana je, da se občnega zbora udeleži.
Nadzorstvo.____________Načelstvo.
Japonski svinčniki so se pojavili v zadre Ivških trgovinah in se prodajajo po dva za 3 dinarje. So pa tako slabe kvalitete, da jih občinstvo po prvih poskusih več ne kupuje. Tudi japonske igrače in tekstilije sc pojavljajo, prodajajo se pa kot avstrijsko blago.
Očitek »Narodna odbrana je Prugelbanda
pred sodiSiem
Prvi odjek znanega shoda s. urednika Eržena
Dne 12. januarja 1934 se je vršila pri sreskem sodišču v Prevaljah pod Kps 256/33 razprava v tožbi »Krajevnega odbora Narodne odbrane« v Guštanju, kojega predsednik je učitelj Janko Gačnik, proti delavcu V. M. v Guštanju radi žaljenja časti. Ves dejanski stan je razviden iz razsodbe, ki jo objavljamo dobesedno:
V. M. je kriv, -da je dne 24. 10. 1933 v tovarni, torej nejavno, razžalil Krajevni odbor Narodne odbrane v Guštanju s tem, da se je napram priči Messner Avgustu izrazil:
»Narodna odbrana je »Prugelbanda«, še enkrat rečem, da je Narodna odbrana Prugelbanda in lahko vsakemu v obraz povem, ker sem to čital v časopisu Volksstim-me.«
Zakrivil je s tem prestopek zoper čast po § 297/1 odst. in se po cit. §u obsodi na 150 (enstopetdeset) dinarjev denarne kazni, v slučaju neizterljivosti na tri dni zapora- plačljive v 1 mesecu po pravomoč-nosti razsodbe, ter po § 310 k. p. na plačilo stroškov kazenskega postopanja in even-tuelne izvršitve kazni, ki se izrečejo za izterljive.
Razlogi :
Dne 24. oktobra 1933 sta se v tovarni v Guštanju obdolženec in priča Messner Avgust razgovarjala med drugim o volitvah v Delavsko zbornico in o shodu, ki so ga priredili socialisti v neki gostilni pri Mariboru.
Po zapriseženi izpovedbi priče Messner Avgusta, katerega verodostojnost sodišče nima povoda dvomiti, je dokazano, da je obdolženec pri tej priliki zatrjeval, da so shod razbili pristaši Narodltd odbrane, da so šli isti s koli v gostilno, zborovalce razgnali ter shod razbili. Po -tej'priči je nadalje dokazano, da se je obdolženec med drugim izjavil tudi tako, kakor je v tenorju sodbe navedeno.
Obdolženec je zanikal krivdo, priznal pa, da je rekel priči, da ni bilo dovolj, da je
ta pretepaška druhal razbila shod in ranila udeležence, da je še celo uredniku Erženu Viktorju ukradla plašč, katerega je pozneje mariborska policija našla v Narodnem domu. Ko ga je nato priča vprašal, kdo je ukradel plašč in kdo se je udeležil pretepa, mu je rekel, da je to storila »nacionalna Prugelbanda«. V nadaljnjem zagovoru je trdil, da so bili med napadalci izrazito predstavniki »Viteške sekcije Narodne odbrane v Mariboru«, katerim je poveljeval in načeloval neki železničar Kristl Franc, ki vrši v Viteški sekciji Narodne odbrane v Mariboru vlogo voditelja-četnika in da so tudi ostali napadalci bili iz vrst Viteške sekcije Narodne odbrane.
Že z ozirom na tak obdolžencev zagovor smatra sodišče v zvezi s pričevanjem priče Messner Avgusta za verjetno, da se je obdolženec izjavil v smislu obtožbe, pri sodišču pa skušal izrečene besede po svoje omiliti.
Sodišče ne najde povoda, odrekati opravičenost zasebne tožiteljice k tožhi, čeravno Krajevni odbor Narodne odbrane v Guštanju ne predstavlja organizacije Narodne odbrane kot take. Sodišče je mnenja, da je bila zasebna tožiteljica radi obdolženčevih žalivk še prav posebno prizadeta, ker se je dejanje izvršilo na sedežu zasebne tožiteljice. S tem, da je obdolženec razžalil organizacijo Narodne odbrane kot take, ,ie razžalil tudi Krajevni odbor Narodne odbrane v Guštanju. Ni pa nobenega dvoma
o	tem, da so bile inkriminirane izjave za zasebno tožiteljico žaljive vsebine.
Inkriminirane izraze se je smatralo kot žalitve v smislu § 297 kz. in je iz tega razloga zavrnilo sodišče vse obdolženčeve dokaze, s katerimi je nastopal za svoje izjave dokaz resnice.
Obsojeni je prijavil zoper to sodbo priziv in bo torej v stvari še odločalo mariborsko okrožno kot prizivno sodišče.
Obiinske volitve na Jesenicah
•v J;f /. ej } J*j
/ (Nadaljevanje.)
Upravno sodišče pritožbij.ni moglo ugoditi radi teh-le razlogov: -ji jv, zg
ad 1. in 15. Pri teh navedbah gre za volilno agitacijo. Razlog za razveljavljenje volitev morejo biti po §u 50 zakona o občinah samo nepravilnosti uradnega volitve-nega postopanja. Volilna agitacija ni sestavni del uradnega volitvenega postopka. Zato ne morejo biti celo kazniva dejanja, storjena v volilni agitaciji, zadosten razlog za razveljavljenje volitev. Sieet' Se ne ve, ali so dotičniki, na katere naj bi se vplivalo, res tudi drugače glasovali zbog tega, nego so nameravali.
ad 2. Prisotnost Bavdka Viktorja ni mogla imeti odločilnega vpliva na končni izid volitev, vsaj dokaza gaTff^ii. Sicer pa ni nikaka kršitev volilnih predpisov, ako je imenovani predsedoval volilnemu odboru.
ad 3. To dejstvo je sicer prekršek določila po § 41 zakona o občinah, po katerem ne sme nihče stopiti na volišče z orožjem ali z orodjem, porabnim za boj, razen če pozove predsednik volilnega odbora oboroženo pomoč, da se vzdrži red na volišču. Vendar ni dokaza za to, da bi bila prisotnost oboroženih varnostnih organov v vzročni zvezi z rezultatom volitev. Ker pa je prihod na volišče z orožjem kaznivo dejanje po §u 81 zakona o volitvah narodnih poslancev v zvezi s § 52 zakona o občinah, bo upravno sodišče odstopilo pritožbo pristojnemu državnemu tožilstvu v morebitni postopek. (Je že dospela k drž. tožilstvu v Ljubljani dne 18. L 1934; prip. prepisovalca.)
ad 4. V volilnih zapisnikih res ni nika-kih pripomb. Ako jih volilni odbor vzlic zahtevi predstavnikov ni hotel vzeti v zapisnik, se je s tem kršila vsekakor določba § 34 zakona o občinah in § 9 banovinske uredbe o sestavi in poslovanju volilnega odbora, ali ta prekršek nima nikakega odločilnega vpliva na izid volitev.
ad 5. Tak postopek sicer ni v redu, toda volilci bi bili vseeno lahko po svoje volili, ako bi bili hoteli.
ad 6. Ne oziraje se na to, ali je to prav ali ne, da se je pripustil Marasovič Anton h glasovanju, njegov glas pri dani relativni večini glasov kandidatne liste Žabkarja Jožeta pri končnem rezutatu volitev ne odločuje.
ad 7. Volilni imeniki so strogo formalni. I.e tisti sme glasovati, čigar navedeni osebni podatki se v vseh točkah popolnoma vjemajo in skladajo z vpisi v volilni imenik.
ad 8. in 9. Četudi bi bila trditev prito-žiteljev resnična in postopek reklamacijskega odbora nepravilen, bi teli 5 glasov odločevalno ne vplivalo na izid volitev.
ad 10. Pritožitelji na splošno trdijo, da 40 volilnih upravičencev radi krivde župana Žabkarja ni bilo vpisanih v volilni imenik, ne navajajo pa imenoma niti ene osebe, ki je na ta način prišla ob svojo volilno pravico. Na take splošne trditve se pa upravno sodišče ne more ozirati.
ad 11. in 12. Popravki volilnih' Imenikov in reklamacije se vrše po &pk$iti) o volilnih imenikih. V tem postojMT Odloča do-
končno sresko sodišče (§ 13 navedenega zakona). Upravno sodišče nima v tem oziru naknadno ničesar več odločati.
ad 13. Tudi ta trditev je presplošna brez konkretnih podatkov, vsled česar se upravno sodišče nanjo ne more ozirati. Pritožba z dne 3. JO. 1933 pa hi tudi v Slučaju pravočasne in ugodne rešitve za pritožite-ija ne imela odločilnega vpliva na končni izid volitev.
ad 14. Zakon predpisuje le glede volilnih imenikov, da morajo biti stalno razgrnjeni na vpogled prebivalstvu (§§ 8, 9 zakona o volilnih imenikih). Ne trdi se, da bi bile dejansko vpisane v volilni imenik osebe, ki niso upravičene voliti baš radi tega, ker ni bil register reklamacij na vpogled javnosti. S splošno domnevo, kaj se je utegnilo zgoditi, se pa sodišču ni pečati.
ad 16. Na kandidatni listi Čelesnika Ivana je na 8. mestu vpisan kot kandidat Črnologar Franc, železničar, Hrušica 46. Kandidatna lista je od sodišča pravnomočno potrjena. Dokazila preklicne izjave o tem, da bi bil Črnologar Franc naknadno preklical svojo kandidaturo, kar bi pa tako bilo brez pomena (§ 38/V1, § 40 zakona o občinah) v volilnih spisih ni in ga pritožitelji tudi niso s pritožbo predložili. Ako pa je Črnologar Franc v resnici podal v okol-ščinah, kakor jih navajajo pritožitelji, izjavo, da preklicuje svojo kandidaturo, utegne biti pritisk nanj eventualno kazniv po §u 73 zakona o volitvah narodnih poslancev v zvezi s § 52 zakona o občinah, ali na izid volitev to nima vpoštevnega vpliva.
Radi navedenega je bilo odločiti, kakor je zgoraj navedeno.
Celje, dne 10. januarja 1934.
Zapisnikar: Dobovišek, 1. r., L. S.
Predsednik: Dr. F. Prenj, 1- r. (Faks.)
Slov. Javornik
Občni zbor lavornjške »Svobode« se vrši z običajnim dnevnim redom v nedeljo, dne 4. februarja 1934 v društvenih prostorih pri Konjiču na Javorniku. Dnevni red je običajen in so poleg poročil tudi še volitve odbora. Ker je zaradi načrtov za bodočnost občni zbor nad vse važen, je točna udeležba delaprostih članov dolžnost.
Vsi letni naročniki
,,Radlow«lt“ dobe ZaSIOVlJ 14 karatno originalno amerlkansko
zlito nolivno pen
ali pa KQrachn«r|«v rolnl lakaHapn«
(900 strani, 32 tabel) ali eno prvovralno radijsko cov.
Zahtevajte takoj brezplačno na ogled »Radio* welt*. Naroča se Admlnlstratlon der »Radio-welt‘' Wlen 1, Pestalozzlgasse Nr. 6, ki prinaša
i	obSIrne radloprograme, Interesantne slike In ima
i	lepo urejene poučne tehnične članke.
Kulturni pregled
Premijera »Okenca« v mariborskem gledališču. Tokrat je prišlo na repertoar našega gledališča »Okence«, delo praške igralke ge. Scheinpflugove. Z njim se je odprla mariborskemu gledališču nova prireditev »V črni mlaki«; seveda se to ni pokazalo pri četrtkovi premijeri. Lahka, bolj snobi-stična igra, ki je bolj prikrojena za blagajno, kako! pa literarno vrednost dela samega. Gibalo vsega je psihološki problem »Okenca«, ki je nekak simbol nezaznavanja kontakta med objektivno in subjektivno zavestjo. V izjemnih psiholoških situacijah, ko pretžni del človekovih akcij ni v območju objektivne zavesti, si subjektivna zavest prisvoji obvlado duševnih aktov in preko njih človekovega delovanja sploh. Ko se duševnost povrne iz območja podzavestno-gonskega v objektivno doživljanje, postaneta spet obe sferi duševnosti ločeni v toliko, da objektivna plat nima v evidenci subjektivne, kakor tudi 'ne neznanih zvez in prehodov med njima. Torej ne prihajajo v objektivno zavest pri povsem budnem stanju impulzi iz subjektivne, kakor se to dogaja po Freudu v sanjah, kjer sevsi podzavestni doživljaji javijo v simboličnih scenah. Ne tako tukaj! Ko se docent dr. Johanek prebudi iz svojega, po alkoholu provzročenega podzavestnega doživljanja, je jasno, da mu razum ne more kontrolirati prejšnjega subjektivnega doživljanja in ravnanja v njem. Skratka: zavestna zveza med objektivno in subjektivno zavestjo ne obstoja; med njima je vrzel »okence«, To je osrednja točka, krog katere se razvršča V zaporednostih vsa dinamika komedije. S tega stališča je umljivo, zakaj je dr. Johanek dovzeten za vse inkriminacije, ki mu jih skušajo vsiliti razni špekulantje. Srečna naključja pa mu pripomorejo, da s preprostimi razumskimi kombinacijami doseže vpogled v vse delovanje, ki ga je vršil v pijanosti. Uvidi, da ni zagrešil nič neetičnega in spričo tega se njegova duševna vzburkanost in etično omalovaževanje samega sebe poležejo. In sedaj mu »Okence« ni več središče duševne iztiritve, marveč se mu po raznih srečnih »naključjih« in kombinacijah odpro skozenj novi vidiki, z Rožico ob strani. To bi bilo na kratkih potezah psihološko ozadje komedije. Okrog tega centra, ki predstavlja enega najvažnejših sodobnih psiholoških problemov, je razvrstila fantazija avtorice vse dogajanje. Čudno je na prvi pogled, da snuje ta komedija na tako resni psihološki osnovi, a to priča o njenem globokem vpogledu v življensko dogajanje. Človeku, ki iztrga sceno iz vsakdanjega življenja, ki je podobna neštetim drugim, se to ne zdi niti tragično, niti izredno. Tako se osnovna tragika »Okenca« po delovanju vseh teh momentov, pretvori pri avtorici v komedijo. Radi tragikomičnih figur je stvar zahtevala dobrih igralcev in spretnega režiserja, ki se je to pot ves posvetil notranji igri. Lik dr. Johaneka je izdelal g. J. Kovič naravnost popolno, le včasih je preveč zašel. Dobri so bili ga. Zakrajškova, gdč. Barbičeva, g. Nakrst, g. P. Kovič, nekoliko manj gg. Go-rinšeg in Grom. Kaj se lahko pokaže v malih vlogah, sta pokazala gg. Furijan in Blaž, ki sta s svojo igro in masko naravnost presenetila. Stvar bi izgledala morda nekoliko boljše, če bi v Plevki in Johaneku nastopila gg. Skrbinšek in Furijan.
Tone Starec.
Šport
Občni zbor mariborskega S. K. »Svobode«. V sredo, dne 24. januarja t. 1„ so se ponovno zbrali mariborski delavski športniki, da podajo poročilo o uspehih in napredovanju v sezoni 1933. Škoda le, da niso bili navzoči vsi. Uvodoma se je predsednik s. Ošlak zahvalil vsem onim požrtvovalnim članom, ki so s prostovoljnimi kulukom pripomogli k hitrejši in cenejši izgradnji lastnega igrišča, katerega otvoritev je bila o binkoštih, 4.—5. junija 1933, kakor tudi vsem onim merogajnim faktorjem na občini, ki so razumeli težnje delavske športne mladine ter jo vsestransko podprli. Nato je v kratkih, jedrnatih stavkih orisal delovanje kluba v pretekli sezoni, njegove uspehe, kakor tudi njegove težkoče. Nato so poročali funkcijo-narji in načelniki posameznih odsekov, ki st> dobili absolutorij. Pri volitvah je bil izVij" Ijen skoro sam stari odbor, s par izjem^'-Novi odbor je sledeči: predsednik s. in J., podpreds. s. Knez, tajnika: Ošlak, Selinšek M.; blagajnika: Ružič, Vrabl: 8 spodar: Tkalec: načelnik nogometne seKcijc., Knez: lahkoatletske: Peteian Bruno. snu>ic F.; zimskošportne: Tkalec, Smole: sa lovske: prof. Favai, Ošlak F.; pin>l_Pon^- Rre' venšek, Majcen. — prj slučajnostih se je v Klavnem razpravljajo o smotrnejšem delovanju in izpopolnitvi delavskega športa v prospeli celokupnega socijalističnega gibanja.
lil
tu in inozemske nogavico po nizkih cenah.
Trgovina z rokavicami in stezniki
Marija Sieber,
Maribor, Glavni trg 14, prije Gosposka 9
Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. r Mariboru, predstavitelj Josip OUak t Mariboru. —
Za konzorcij izdaja te artjuje Viktor Erže* t Maribor«.