Stev. 65 (1753) PRIMORSKI DNEVMIK Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. X. gr TRST, nedelja 18. marca 1951 Danes 6 strani - Cena 20 lir ljudstvo Istrskega okrožja se je odločilo je med narodnoosvobodilno borbo zborovanje v Izoli ob priliki volitev za delavske svete brzojavka maršalu Titu °RAGI TOVAHiS TITO ! ln kmet>e Istrskega okrožja, zbrani na veličastnem •o Je Proslavljajoč našo največjo zmago po osvoboditvi — , ‘Hivov*68 pFebaiania gospodarskih podjetij v roke delovnih ^trni -i pošiljamo plamteče, revolucionarne pozdrave. **»» Del -wek naže-a Okrožja danes ve, da je naša današnja l0,|aviu ■’ivo Povezana s Teboj, s Komunistično partijo Ju-W>vijeV S socia*istično Jugoslavijo. Komunistična partija Jugo-!«]„ n*mreč prva na svetu priborila revolucionarnemu ‘Odi v „„\arne delavcema pravo veljavo: delavci FLRJ in sedaj gospodar svojih Partijaj ki Nietij0^^® okrožiu smo dejansko postali 8»s j„ Ponosni smo. da nam je ta cilj pr.kazaia tfMjenJ oajhujših časih fašističnega zatiranja rešila nadaljnjega ko nas je popeljala v oborožen boj in zmago. Sta J*0- mi v tem prazničnem razpoloženju ne pozab-;.‘v«u \.obv«nosti, ki se postavljajo pred nas v borbi za mir v od £a dan£s ogroža agresivna politika Sovjetske zveze in tf°v°ltaiv0S'1 60 Ju£0sl»vije prehaja "tnai. Je- Mi smo v katerem koli Kir že v oborožene grožnje in Mi smo v katerem koli momentu skupno z narodi pripravljeni braniti njeno neodvisnost — in s tem ^bi 8L'"u ~~ s tisto hrabrostjo in množično udeležbo kakor v •iti j, ^Juo-osvobodiine borbe. Poleg tega pa ne izpustimo IS." iJ^vsk? Smo prav te doi da so fašistični in inform- ^#0 kričači v Rimu in Trstu zopet pričeli strupeno šovi-S°uJo za enostransko in nepravično rešitev Trsta. _________________________________________________ Jt j, °krat odgovorili vsem, da so takšne imperialistične sa- uaše okrožje so si pri tem upali omeniti. Toda mi smo Ssj neuresničljive. Mi smo se odločili za to, za kar Z I vr?.111 pod T'Ojim vodstvom v narodno-osvcbodilni borbi, JtUj 'tl dnem zpova manifestiramo to odločitev. IN TUC1 SLAVJA SPOROČAMO ’ OA Sl NA VSE STRANI KROJIMO SAMI, DA Ro mogočni manifestaciji, ki je bila v Kopru po, izvedbi agrarne reforme, je delovno ljudstvo Istrskega okrožja tna. nifestiralo včeraj svoje veselje ob uresničitvi načela, za. katerega se je'proletariat boril dolga desetletja in ki ga je prvi izvedel delavski razred Jugoslavije: Tovarne delavcem. V Istrskem okrožju Marxovo načelo ni več samo geslo, temveč stvarnost, ki se iz dneva v dan izoblikuje in bo dosegla svoj višek, ko bo čez nekaj dni zad_ nji de.lovni kolektiv izvolil svo. je predstavnike v delavski svet. Izda je včeraj izpremenila svoje vsakdanje lice. Hiše so bile okrašene z zelenjem, po oknih so visele zastave, a na zidovih in Preko cest so bili razveš eni transparenti. Kmalu po trinajsti uri so se na Trgu Garibaldi začeli zbirati ljudje; do petnajste ure je bila na trgu že mogočna množica. Člani delovnih kolektivov so nosili zastave in napise, ki so izražali veselje nad novo pridobitvijo socialistične izgradnje, zaupa- nje ljudski oblasti in odločen odpor proti kominformistični ter klerofašistični reakciji. Zborovanje je otvorii tov. N.icolo Chicco, delavec iz to var. ne Ampelea, ki je v kratkem nagovoru orisal pomen zborovanja ob tako važnem zgodovinskem dogodku, ko prevzemajo delavci tovarne in podjetja v svoje upravljanje. Za njim je govoril predsednik istr. skega OLO tov. Julij Beltram. Se med gov.orom tov. Beltrama so na trg prihajale kolone ljudi, tako da lahko rečemo, da je zborovanju prisostovalo pre. ko 20.000 oseb. Po prevodu govora predsednika OLO v italijanščino, je povzel besedo tov. Anton Gorjan, predsednik bujskega okraji nega BO, za njim pa tajnik tov. Erminij Medica. Zboroval, ci so govore stalno prekinjali s ploskanjem, vzklikanjem ter skandiranjem. Končno so sprejeli resolucijo oz. brzojavko naslovljeno maršalu Titu, katero prav tako objavljamo na dnlgem mestu. pregnalo zatiralce. so se začela reševati vsa socialna, gospodarska in politična vprašanja pri koreninah. Odpravilo je fašistične zakone, ki so uklepali naše ljudi, uzakonilo enakopravnost vseh narodnosti, iz. vedlo agrarno reformo in danes predaja tovarne in podjetja v upravo neposrednim proizvajalcem. V vsem našem gospodarskem sistemu, pa tudi v političnem življenju prevladujejo elementi, ki dajejo pečat socia. listični ureditvi. In prav zaradi tega, ker naši delovni ljudje vedo, da je le socialistična ureditev korak naprej v boljše Danes ob 15 v LONJERJU ko me moracija padlih borcev 11,1 INA&D BUUOCNUST KROJIMO SAMI, D/ VEDNO ODKLONU,I STREHO, KI NAM JO VSI ČN“0uh, RASISTIČNI KRIČAČI IZ RIMA IN TRSTA — IN NAJ SI VS!> Kl JIH INTERESIHA BODOČNOST "‘šhr ,OKb°ZJA, da TI KRAJI ne bodo nikdar vec - Jhl ITAI.I.H I smo, da to naše razpoloženje poznajo tudi tisti, h »r/ M . I H ..M ,WMn«h ,jneh zopet privlekli na dan tako imenovano »"•Šim ° ^klaracijo glede Trsta, ki je v popolnem nasprotju ,•toi- razPoIoženjem in ril if»m 7.aL-al • fnlzčnim »HoL-u. Jfc Si-katereka * z< S>. in ciljem. Zakaj se s takšnim »doku- l.”, po' —rega je zgodovina že obsodila kot globoko krivič- v 0>lru7,Ovno hrabri fašistične elemente in vse ostale sovražni-*- Ali se onii ki še danes ponovno držijo deklaracijo . Ton vr^kah’ bojijo zameriti šovinističnim in imperialističnim 0- Haliji?! Cemu se. oni »od deklaracije« ne bojijo za- li krenMa vnesti v S ? SltPn fga SVeta' ° tem W jti s0 na osnovi tek-P?"-Pravili visoki "V' Cow.k| iim ie bila ta ‘‘V ?l s&i-c Jena‘ Ministrski n°!benih dokončat? r«ztui,Paž Pa Je razpruv-^1 ‘ vPrašanjih, da bi ortK <;bna navodila V , Jči je sestav-S. ^ pierkt Evr,,Pske skup-vl criv. stavmkov mlnistr- V C Ihio!'3- mešani od-k, ut po dlogo, da vnese t ebne reformi, i 50 bili konkreti- S % z OEEC, H čiL^i^^bljcna. naj pred-A,.1 svojlkl ^upžčini po-N , iudi l,ln, delu- Predvi-aln° sodelovanje ,%S?iih ^ShRizacljama. O efe . ar-ji ^‘erih visoki dosegi; nobe- azu bristo ‘|ba, to je pred- ^ nil*> J . o H H 1 Sv, ^ 2-J|nai-ZMIe« anju SVI-' ^h-ski V Ejrhsburgu i« odobril C> v ministr- ra2p,nivljali skupščine L?, Praviiih^^be in po- 6 e ,v<:ta in ’“^v v ministr- ski Pov in med >. W -v . *■ ’ ATA IIlitru iL^hlp^na . i2d(:lavi evrop-> k ; O zava- evrpP' Sčin j? o ™amne v Stra- ki Kd obrisih ■ fkMPičdni h ,7a kanala Sio V°m» javlT6d,lik ,fAt- L 6^,nekateTi wJa' di* name-e8iptske- k PodSvl1°Žlt1 na4r‘ “ j® Sue- '•kk bti bodlag &*tr°lejsi!’'^rŽavljenj Sue-Podlagi, Gromiko še vedno zavlačuje delo konference namestnikov Z zahtevo za sorazmerno zmanjšanje oborožitve velikih držav hoče SZ še povečati svojo prednost v oborožitvi - Tudi včerajšnja seja brezuspešna IJSk‘h vrfclcev PARIZ, 17. — Na današnji seji namestnikov je sovjetski delegat Gromiko obtožil tri zahodne države, da pripravljajo novo vojno z obnovitvijo nemške vojske in nemške vojne industrije. Ameriški delegat Jessup je obtožil Gromika, da je podal lažne izjave. Pripomnil je, da se mora še posvetovati z angleškim in francoskim kolegom glede vprašanja demilitarizacije Nemčije in da bo šele potem odgovoril glede tega. Britanski delegat Davies je izjavil, da se strinja z Jessu-pom, in pray tako francoski delegat Parodi. Tedaj je Jessup predlagal, naj bi za danes popoldne sklicali posebno sejo, zato da bo odgovoril Gromiku, toda vsi ostali so bili zato, da se seja odloži na ponedeljek popoldne. Jugoslovanski časopis «Me-djunarodna politika« komentira v svoji zadnji številki razgovore štirih v Par*zu >n piše, da postavlja sovjetski delegat Gromiko zahtevo o razorožitvi samo zato, da bi, izkoriščajoč sedanjo nadmoč Sovjetske zveze v oborožitvi, še povečal prednost syoje države s sorazmernim zmanjšanjem oborožitve velikih sil. Stališče Gromika v Farizu je logično samo v toliko, ker predstavlja dosledno nadaljevanje politike, ki so jo sovjetski deleg&tje v nedavni preteklosti stalno vodili z večjo ali manjšo spretnostjo na mednarodnih konferencah. Sestanki so se pogostoma zaključevali brez uspeha, ker je Sovjetska zveza delala za njihov neuspeh ter je Imela za svoj uspeh «ražkrinkovanje», ki je temu neuspehu sledilo v njenem kontroliranem tisku. Pri tem *e je veselila, ker se je z neuspehom pne ali druge konference položaj zaostril. Toda to pot, poudarja list, bo neuspeh obrodil prav nasprotne posledice, kakor jih želi Moskva. Nedvomno bo po morebitnem neuspehu sestanka štirih pirišlo razen oboroževanja zahodnih sil tudi do oborožitve Zahodne Nemčije in razširitve reda,njih vojaških zvez. Sestanek štirih pa lahko še vedno privede do temeljnih sprememb v mednarodnem položaju in zato mu je treba želeti uspeh. Razširitev odbora za razdeljevanje surovin WASHINGTON. 17. Po poročilu ameriškega vojnega ministrstva so vlade ZDA. Velike Britanija in Francije danes sklenile razširiti centralni odbor za razdeljevanje surovin. Poleg predstavnikov teh treh velesil bodo v odboru zastopane še Italija, Indija, Avstralija, Brazilija in Kanada, pa tudi predstavniki QEEC in organizacije južnoameriških republik. Ta razširjeni odbor se bo sestal v kratkem. Uradno poročilo, ki je bilo o tem izdano, pravi, da bo centralni odbor obsegal predstavnike glavnih dežel — proizvajalk in potroš-nic — kot tudi predstavnike velikih organizacij Amerike in Evrope. Pet novih članov predstavljajo države s pacifiškega področja, iz Južne in Severne Amerike, iz Azije in iz Evrope. Adenauer o svoji politiki BONN, 17. — Adenauer je danes izjavil dopisniku ((Frankfurter Neue Presse«, da bo vodil zunanjo politiko neodvisno od ideologije svoje stranke. Potrdil Je, da ni nikoli ponudil nemških čet zahodnim silam in ni prosil, da hi mu dovolili postaviti nemško vojsko, Glede Schumanovega načrta je dejal, da so bila pogajanja dolga in težka. Zaradi velikega političnega pomena tega sporazuma, je nadaljeval Adenauer, smo sprejeli ponudbe, in nismo vztrajali na' tem, da bi sprejeli naše zahteve stoodstotno. Iranski senat potrdil podriavljenje pelrolelsKiti vrelcev TEHERAN, 17. — Senat odobril sklep p podržavljanju petrolejskih vselcev. Dve komisiji senata bosta v ponedeljek proučili resolucijo parlamenta. Strokovnjak ZDA za vprašanja Bližnjega vzhoda George Mac Ghee je prispel danes z letalom v Teheran, kjer bo ostal 5 dni. Mac Ghee bo gost ameriškega poslanika v Teheranu Grandyja. Izjavljajo, da nima njegov obisk nobene zveze z vprašanjem iranskega petroleja. Danes je iraneki ministrski predsednik predstavil šahu svojo novo vlado. Hussein A la je imenoval za svoje najožje sodelavce Mohameda Sadja ministra za notranje zadeve, generala Jazdina Panaha ministra za vojsko in Bagherja Kaze-mirja ministra za zunanje zadeve. Sah je danes sporočil, da bodo po novi agrami reformi od 28. januarja dobili kmetje v Davadabadu 8 hektarjev zemlje. Plačali bodo 80 odst. vrednosti zemlje v 25 letih. Ta denar bodo uporabili za ustanovitev zadrug. Druga zemljišča, ki so bila doslej last krone, bodo razdelili v kratkem. LONDON, 17. — Bivši ameriški republikanski kandidat za predsednika ZDA Harold Stassen je danes prišel z letalom v London, kjer bo ostal stlrl dni. Komentar “ Borbe “ BEOGRAD, 17. — «V skladu s politiko prijateljstva in sodelovanja med narodi, obenem pa v soglasju s svojimi realnimi pravic?}.’.) n« bo Jugoslavija piŠŠlšfla i, ),*' - - v c,-»i-, šanja Trsta na osnovi, ki že v naprej ne bi računala z de janskim položajem niti z jugoslovanskimi interesi in pravicami«, piše današnja «Borba» ob priliki nedavnih izjav pred. stavnikov ministrstev zunanjih zadev ZDA in Francije ter u-radnega poročila o italijar. ma znani v ponedeljek. Pripadniki madžarske narod, ne manjšine v Jugoslaviji so svečano proslavili 103. obletni, co madžarske revolucije iz leta 1848. Ob tej priliki so bile v vseh krajih, kjer živijo Madžari. včeraj in danes svečane akademije, zborovanja in kulturno umetniške prireditve. Posebno je uspelo zborovanje v mestu Bačka Topola v Voi vodini, ki se ga je udeležilo nad 12-000 Madžarov. To zbo rovanje so organizirali bivši vojaki, podoficirji in oficirji, madžarske partizanske brigade «Petoefi». ki se je v pretekli vojni borila proti fašistom v sestavu jugoslovanske vojske. Londonski mestni svet je včeraj priredil svečano kosilo na čast jugoslovanski parla. mentami delegaciji. Navzoči so bili razen članov mestnega sveta tudj člani britanske medparlamentarne zveze in številni ooslanci britanskega parlamenta. Predsednik mestnega sveta Howard Roberts je pozdravil jugoslovanske goste in dejal: «Naša in vaša država sta pred številnimi enakimi vprašanji gospodarske, socialne in poli. tične narave. Ta vprašanja bo. do rešena, ko bo obstajalo ozračje vzajemne naklonjeno, sti, skupnosti interesov ter dobra volja in medsebojno razu. mevanje. Vaše bivanje v Angliji je že samo na sebi dokaz dejstva, da vi razumete te resnice. Pri vprašanjih poglavitne važnosti ne moremo delati razlik, toda to delamo brez vsake medsebojne nestrpnosti ali medsebojnih sumničenj«. Roberts je govoril o uspehih Velike Britanije na socialnem, kulturnem in zdravstvenem področju ter poudaril, da uživa Jugoslavija v njeni borbi za obnovo popolno simpatijo britanskega naroda. Včeraj je jugoslovanska delegacija obiskala številne tovar-n- ter zdravstvene m druge za. vode v Londonu. Na čast delegacij je londonski radio organiziral včeraj posebno oddajo. Tržaški umetniki v Ljubljani LJUBLJANA, 17. — Semkaj je prispela skupina tržaških umetnikov, ki si bo ogledala razstavo jugoslovanskega kiparstva. Tržaški umetniki bodo jutri zvečer odpotovali v Zagreb, da si tam ogledajo razstavo jugoslovanske srednjeveške umetnosti. mentu in je prebral vladno izjavo. Nova vlada se naslanja na štiri sitranike (katoliška, socialistična, zmerna protestantska in liberalna). Glede Nove Gvineje je Drees izjavil, da bo vlada napravila vse mogoče za sodelovanje z Indonezijo. Sedaj pa da vladi ne ostaja drugega nego čakati na razvoj dogodkov. Ce pa bo vlada mnenja, da je potrebno menjati juridič-ni režim Nove Gvineje zaradi novih okoliščin, bo vprašala parlament ga mnenje. 28. aprila Volitve v Avstraliji CAMBERRA, 17. — Avstralski ministrski predsednik je napovedal razpustitev parlamenta. Na tiskovni konferenci je Menzies iz. javil, da bodio volitve 28. aprila. Novi parlament bo imel svojo prvo sejo proti koncu junija. Pri volitvah leta 1949 sta agrar. na in liberalna stranka dobili 50 odst. glasov, laburisti 48 odst., druge stranke pa 2 odst. ZA KULTURNI ROM Na delo vsi zidarji zdaj, dom skupni si zgradimo... (S. Gregorčič) Pod tem g'-slom poziva Prosvetno društvo «Vojka Smuč« vsa ostala mestna prosvetna društva na mesečno mr-dseboj-tekmovanje za zbiranje prispevkov za zgraditev’ slovenskega Kulturnega doma v Trstu. Podrobnosti tekmovanja-. a) Tekmovanje, traja-od 1.1V. do 30.VI.1951. Tekmovanje se podaljšuje za vsako nadaljnje tromesečje. b) Oblike in načini tekmovanja so neomejeni in so stvair iniciative posameznih društev. c) Denarni prispevki se zbirajo tudi na bloke, ki jih prosvetna društva dobe na sedežu odbora za zgladitev Kulturnega doma v Ul. S. Vito 17. č) Prosvetno društvo, ki osvoji največkrat prvo mesto, prejme v trajno last prehodno zastavico, ki jo da P- d. «Voj-ka S muc«. d) Poročila o stanju tekmovanja in nabrana sredstva se oddajajo konec vsakega tedma na sedežu odbora za zgraditev Kulturnega doma p Trstu v Ul. S. Vito 17. Naj to tekmovanje zajame Vse članstvo naših prosvetnih društev, sdj gre za veliki in plemeniti cilj — za zgraditev slovenskega Kulturnega doma v Trstu, ki ga. tako potrebujemo. Odbor P. d. ((Vojka Smuč« Ta poziv je bil dostavljen: Odboru za zgraditev Kulturnega doma v Trstu, Slovensko-hrvatski prosvetni zvezi; prosvetnim društvom: M. Matjašič, Ivan Cankar, Simon Jenko Oton Zupančič, F. Marušič, S. Škamperle, Velesila, S. Gregorčič, S. Kosovel, P. Tomažič, Haas (Vrdela), P. d, Lonjer, P. d. Rojan. Odbor za zgraditev slovenskega Kulturnega doma v Trstu ponovno javlja, da se denarni prispevki sprejemajo na: 1. sedežu odbora v Ul. S. Vito 17 (prostori SNG) 2. uredništvu «Primorskega dnevnika» v Ul. Montec-chi 6 3. upravi ((Primorskega dnev. nika« v Ul. sv. Frančiška 20 4. sedežu SHPZ na Korzo Garibaldi 4,- III. 5. sedežu OF v Ul. Ruggero Manna 29 6. pri pooblaščenih poverjenikih odbora. De Gasperija čaka v Rimu zapleten in negotov notranji položaj Nova holandska vlada se je predstavila parlamentu HAAG. 17. — Ministrski predsednik Drees je danes predstavil svojo vlado parla- RIM, 17. — «Ni mogoče govoriti ne o uspehu, ne o neuspehu, ker ne gre za gledališko predstavo«, je izjavil danes zvečer De Gasperi ob svojem prihodu v Rim, v času, ko z mnogih strani govorijo o možnosti vladne krize v Italiji, ki bi jo povzročil izstop saraga. tovskih ministrov in slabo obetajoče razpolcline v sami demo. kristjanski stranki. In res je bil ton De Gasperijevih izjav popolnoma drugačen kot v Londonu ali Parizu: hitel je za. nikati, da bj bilo njegovo potoi^ vanje (beri izsiljevanje potrdila tristranske izjave v Londonu in Parizu) v zvezi z notranji, mi šibkostmi njegove vlade. Številni italijanski časopisi pa se podrobno pečajo s položajem, ki ga bo De Gasperi na. šel v Rimu. Čeprav so mnenja glede možnosti bližnje krize deljena in jo eni prerokujejo, druigi pa zanikujejo, se vsi listi strinjajo v ugotovitvi, da je sedanji položaj dovolj zapleten m negotov. Nekateri opozicijski listi gredo celo tako daleč, da prerokujejo bližnji odstop De Gasperija in že ugibajo o njegovem nasledniku, ki naj bj bil Pella ali pa Piccioni. Vendar vladne krize po vsej priliki y bližnjih dneh ni pričakovati. Preobrat pa utegne prinesti kongres Saragatove socialistične Stranke (PSLI), ki bo v zadnjih dneh marca ali v prvih dneh aprila odločal o združitvi s Silonejevo Enotno socialistično stranko (PSU). Si- lone, ki je pristal na Saragato. I napravil za Trst, in pravi: «Kaj vo tezo o nujnosti italijanskega sodelovanja v Atlantskem pak. tu, zahteva, da gre stranka, ki bo nastala iz združitve PSU in PSLI, v opozicijo proti vladni notranji in socialni politiki. Medtem ko je De Gasperijev povratek spravil italijanski tisk spet vsaj delno v okvir notranjepolitičnih problemov komentarji o De Gasperijevih londonskih dnevih v zvezi s Trstom že niso ponehali. Vendar se tu in tam slišijo že bolj realistični glasovi. List (iNazio. ne« jz Firenc piše, da so rezultati londonske na obiska De Ga. aperija in Sforze »povzročili občutek začudenja in skoraj razočaranja« in nadaljuje: «no_ benega sporazuma o Evropskem svetu, negotovi upi glede možnosti izseljevanja italijan. skih delavcev, popolna tišina o Sredozemskem paktu, o naročilih za italijansko industrijo in o ureditvi italijanskih terja, tev«. «Nazione» pravi nadalje, da je angleška izjava o tristranskem predlogu ((abstraktno juridično priznanje«. Rimski list ((Liberta« piše, da se strinja z De Gasperijevdmi besedami. da zaradi Trsta m mo. goče sprožiti vojne (kakšna zmernosti), meni pa, da bi De Gašper; v Londonu glede cone B moral omeniti angleški pregovor, da je ((posest tri četrtine pravice«. #Unita» pa očita De Gasperi-ju, da ni v Londonu ničesar Mac Arthurjev obisk na horelshi tronli Glasovi o tajnih pogajanjih med Anglijo, Indijo in Kitajsko MzeMi odstopil PARIZ, 17. — Poljska agencija Pap javlja, da je predsednik republike razrešil «iz zdravstvenih ozirov« poljskega zunanjega mm^ra Modzelew-skega. Novi zunanji minister bo Stanislav Skrzewski. Beblerjevo predavanje na univerzi v Filadelfiji NEW YORK, 17. — Dr. Aleš Bebler, stalni delegat Jugoslavije v OZN, je danes predaval na univerzi v Filadelfiji o Jugoslaviji. Predaval Je na vabilo unl- TCKIO, 16. — Današnje t>°' ročilo 9. armade je danes kot, vse zadnje dni že običaj. precej skopo. Pravi, da so južni Korejci prevzeli nadzorstvo nad mestom Seulom in niso naleteli pri tem na odpor. Pri Hongchonu in severno od Yodumgnija so jg nasprotnikove obrambne sile malenkostno umaknile. Na drugih področjih je sovražnih preprečil stlik s silami OZN. Kakor poročajo iz dobro obveščenih ameriških krogov na Koreji, ima baje sovražnik v zaledju najmanj že 4 sveže armade. Menijo, da sg bo sovražnik umaknil celo do 38. vzporednika. Isti krogi nadalje poročajo, da je prišlo med 11. in 12. marcem iz Mandžurije od 7 do 12 tisoč tovornih avtomobilov, ki so prevažali oskrbo za Čete na bojiščih. Današnje poročilo letalskih sil na Koreji pravi, da so letala podivzela 825 akcij, med katerimi so zlasti bombardirala Vlake. Današnje večerno poročilo sil OZN pa pravi, da so čete naletele na zahodnem in vzhodnem bojišču na majhen odpor-. Njih napredovanje pri Hongchonu je motil sovražnik z ognjem avtomatičnega orožja in minometalcev. Do velikega spopada je prišlo zahodno od Hungnani. Na vzhodni obali ni bilo nobenega omembe vrednega dogodka. Kakor poročajo iz pusana. niso begunci iz področja Seula dobili dovoljenja za povratek v južnokorejsko prestolnico. Danes je general Mac Arthur že trinajstič obiskal korejsko bojišče. Na srednjem bojišču je izjavil, da njegov obisk nima posebnega pomena. Mac Arthur je obiskal Wonju in Hongchon in ni prišel v Seul, kot so nekateri pričakovali. Med vojaki na fronti je ta o-bišk vzbudil najrazličnejše komentarje Pravijo, da je najbr-že prišlo do tajnih pogajanj med Anglijo, Indijo in Kitajsko, iz česar je mogoče razu- meti nenavaden umik z nekaterih važnih položajev in nepričakovan mir na zahodnem delu bojišča. Menijo, da je sedanja največja naloga vojakov, ostati za nekaj časa v senci. Pri tem omenjajo znano izjavo Clemenceauja, ki je dejal: ((Vojna je preveč resna zadeva, da bi jo vodili vojaki«. Vendar so v glavnem stanu na Koreji precej skeptični, glede tega, da bi prišlo v kratkem do mirne rešitve korejskega vprašanja. Predvidevajo kitajski napad še pred tozadevnimi pogajanji. Zavezniške sile napredujejo zato z največjo previdnostjo. Kakor javlja dopisnik agencije «France Presse« iz Wa-shingtona, ima ameriška vlada namen obvestiti vse vlade, ki so se globlje zapletle v korejsko zadevo, da sile OZN nimajo namena pričeti z ofenzivo proti korejske-mandžurski meji. #Njih namen je ustaviti se na'meji v bližini 38. vzporednika. ČSR potrebuje nove diplomate PRAGA, 17. — Kot poroča agencija CTK, zamenjujejo če škoslovaške poklicne diplomate z «novimi elementi«, ki s© mor. da ((manj izkušeni«, so pa ((politično zanesljivi«. Tako je izjavil predstavnik vlade v češkoslovaškem parlamentu Vac lav David pred parlamentarno komisijo za zrfnanje zadeve. Davidova izjava je prišla ne. kaj dni po tem, ko je češki veleposlanik v Indiji Bohumil Kratochvij prosil za zatočišče pri zahodnih državah in ko je prvi tajnik češkega predstavni štva v Švici odklonil, da bi se yrml domov. i; Mednarodnega denarnega fonda LONDON, 17. — Angleški finančni krogi izjavljajo, da namerava južnoafriška vlada iz- stopiti iz Mednarodnega denarnega fonda y primeru, da ne bi dobila zadoščenja o vprašanju zvišanja uradne cene zlata. Južna Afrika kot glavna proizvajalka zlata na svetu že dve leti zahteva zvišanje cene zlata in poudarja, da povzroča sedanja cena poslabšanje njenega gospodarstva. Govori se tudi, da je vzrok napovedane ostavke ravnatelja denarnega fonda ravno spor zaradi cene zlata. Ce se namreč Južna Afrika odtegne, ne bo Mednarodni denarni fond mogel več izvajati nadzorstva nad' izmenjavami. M novimi, demonsliaeijnml v Španiji BARCELONA, 16. — V katalonski prestolnici so se danes pojavili letaki, ki vabijo prebivalstvo, naj demonstrira 1. aprila proti povišanju življenjskih stroškov. Na ta dan praznuje Francov režim svojo zmago pred 12 leti. V zadnjih dneh so aretirali približno 1000 oseb, od katerih je v zaporu še 469. Danes so uradr.o javili, da so odstavili dosedanjega civilnega guvernerja za barcelonsko pokrajino in so na njegovo mesto imenovali člana vrhovnega vojaškega < sodišča generala Felipa Aceda Colun-ga. To so sklenili po izredni seji vlade, na kateri je Franco govoril več ur. Sodijo da so sklenili, da bodo skušali ((Obdržati red za vsako ceno«. nam ostane od De Gasperijevih razgovorov, če tristranske izjave ni mogoče uresničiti in če je Tito noče sprejeti kot osnovo za pogajanja?« Velika zaskrbljenost kominformistov za uso. do Trsta je v nekem čudnem nasprotju z njihovim uradnim stališčem o uresničenju mirov, ne pogodbe. Velika nesreča v Rimu RIM, 17. — Danes ob 10. uri zjutraj se je v Rimu porušila šola «Giorgio Franceschini«. Qb nesreči so prihiteli na pomoč takoj gasilci, oddelki policije, karabinjerji in številni reševalni avtomobili RK. V šoli •je stanovalo več družin. Pri nesreči so bili 4 mrtvi in 13 ranjenih. Imenovali so preiskovalno komisijo, katere naloga je ugotoviti vzroke nesreče. ŠPORT Telovadna tekma med Slovenijo in Italijo LJUBLJANA, 17. — Ob navzočnosti številnega ljubljanskega občinstva je bil danes dvoboj med reprezentancama Italije in Slovenije v telovadbi. Italijani so pokazali, da so se na to srečanje temeljito pripravili, kar jim je tudi pripomoglo k njih zmagi. Slovenski predstavniki so zadnje tedne zelo napredovali in s tem po svoje vplivali na rezultat tega pomembnega tekmovanja. V skupnih vrstah je bila prva Italija s 447,80 točkami pred Slovenijo, ki je dobila 434,290 točk. Med moškimi je zmagala vrsta Italije z 261,25 točkami pred Slovenijo, ki si je priborila 256,85 tokč. Med ženskami je zmagala Italija s 187,55 točkami pred slovensko žensko vrsto ki je dobila 178.25 točk. Pri moških sta prva dva Slovenca zasedla tretje in četrto mesto, pri ženskah pa je bila Rozmanova šele na četrtem metu. Tekmovanje se je pričelo ob 16. uri na Taboru in se je končalo opolnoči v Unionski dvorani. V naši torkovi številki bomo objavili podrobno poročilo našega posebnega poročevalca o tej tekmi. Kratke vesti Herriot bo ostal voditelj radikalne stranke PARIZ, 17, — Po sklepu izvršilnega odbora radikalne stranke, kl obsoja «dvojno pripadnost« tej stranki in De Gaulleovi stranki, je upravni predsednik javil, da bo Herriot ostal vdditelj radikalne stranke in bo vodil volivno kampanjo. BAGDAD. 17. — Reuter javlja, da je predstavnik ministrstva za gospodarstvo Iraka odpotoval v London, kjer se bo razgovarjal z britanskimi in angleško-ameriški-mi podjetji za zgraditev čistilnice za nafto na področju Bagdada. Predvidevajo, da bo za zgraditev te čistilnice potrebno 6 milijonov funtov šterlingov. SAJGON, 17. — Vietnamski radio ,ie javil, da je Hočiminh ustanovil »delavsko stranko Vietnama«. Predsednik stranke bo član Hoang Quoovi. LONDON, 17. — Kakor javlja «Daily Graphic«, bodo v kratkem izdelali v Angliji pTve atomske bombe. Prvo atomsko bombo bodo poslali v ZDA in bodo ž njo napravili poizkus v Nevadi. NEW YORK, 17. — Republikanski senator Robert Taft je včeraj ostro napadel predsednika Trumana in njegovo upravo, kl jo je označil kot «politično nemoralno« in osnovano na «tajni politiki« Menijo, da bo senator Taft glavni republikanski kandidat na predsedniških volitvah leta 1952. RIM. 17. — Peščica študentov in dijakov je poskušala danes predpolne v Rimu manifestirati za (dtalijanstvo Trsta«. Majhen sprevod mladeničev je obkrožil glavne ulice mestnega središča. BUENOS AIRES, 17. — Obe argentinski zbornici, ki jih je sklical predsednik Peron na izredno zasedanje, sta danes odobrili ustanovitev posebne parlamentarne komisije, ki naj upravlja list «La Prensa«, Kot znano, je list prišel pred dnevi v oster konflikt s predsednikom Peronom, ki bo zdaj prevzel kontrolo nad najbolj razširjenem časopisom v Argentini. Upravičen protest tržaške matere Pred letom dni se mi je rodila hčerka, ki sva ie bila z možem, kot vsaka mati in oče, zelo vesela. Mislila sva, da mora za nap.no srečo zvedeti ves ‘svet; da se nama bo ta želja tako hitro izpolnila, se nama seveda še sanjalo ni. Za rojstvo najine hčerke sicer ni izvedel ves svet. izvedel pa je dobršen del Italije, oziroma, da se bolje izrazim, dobršen 'del otroških zavetišč in sirotišnic, ki jih je v Italiji precejšnje število. Od teh zavodov in sirotišnic sva pričela prejemati skoraj dnevno čestitke, podobice, razne nabožne slike s prošnjo seveda, da se ob tem veselem dogodku spomniva ubogih sirot, ki prebivajo v teh zavodih. Podobic, slik in čestitk je bilo iz dneva v dan vse več. Prihajale so iz Rima, Saronna. Modene in š? drugih krajev. Kako so zvedeli vsi ti zavodi za rojstvo najine hčerke, ko pa do danes še vedela nistm, da sploh obstajajo ter so mi bila c"lo nekatera imena krajev precej tuja, mi je bilo prava uganka. Da je prav moja hčerka tako važna osebica? No. zame že. toda za druge... Zadeva mi ni dala miru: zato sem sklenila povprašati tudi druge matere, ali so tudi njih otroci prejeli iz raznih krajev Italije takšne podobice in slike. Odgovor, ki sem ga prejela mi je. pokazal v jasni luči, da gre pri tem za velikopotezno akcijo, pri kateri ima precej «zasiug» naš anagrafski urad. Iz tega urada namreč izvirajo vsi podatki o rojstvih otrok v Trstu, ki jih potem dobijo omenjene ustanove in zavodi. ki sprožijo nato že pripravljeno eofenzivo». Da je izraz «ofenziva» popolnoma na mestu, je dokaz že to. da sem prejela od rojstva moje hčerke pa vse do danes ogromno takih pisem. Danes ima moja hčerka že več kot leto, a pisma in pozivi še vedno prihajajo. Prve podobice in čestitke, ki sva jih prejela, so bile zelo ljubeznive; takoj nato pa je sledila druga vrsta «čestitk». Od raznih zavodov sem namreč dobila pisma, ki naj bi jih pisali otroči omenjenih zavodov in sirotišnic. Sic&r na nekoliko prikrit način Je bilo v pismih vendarle že omenjeno, da zavodi pričakujejo, da jim bova za njih podobice in slikice poslala primerno vsoto denarja. Tem pismom so sledile poštni? položnice, katerim je bi j pristavljen listek. s katerim nas vodstvo opozarja na dejstvo, da je imelo s pošiljanjem podobic precejšnje stroške ter za. to pričakuje, da bova s svojim prispevkom to krila. Druge poštne položnice s prav takšnim dopisom so bile še bolj jasne in odločne. Denar, ki so ga potrošili za nakup poslane podobice alt. slike, je vodstvo odtrgalo ubogim sirotam: najina dolžnost je zato. da to škodo povrneva ter da pošljeva svoj prispevek. Na vsa om? njena pisma nisva z možem odgovorila to ne zato ker ne bi imela razumevanja za sirot'1. Nasprotno, ker sva sama siromašnega pokole-nia. imava Za sirote in revne, otroke še prav posebno razumevanje 5*r jim skušava po svojih močeh pomagati. Da nisva poslala kljub vsem pozivom nobenega prispevka, je vzrok ta. da nisva hotela nasesti špekulaciji, ki nima z vsmilienjem in dobrosrčnostjo ničesar opraviti. Prvo vprašanje, ki sva si ga postavila, oziroma ga postavljava je sledeče: kako prejmejo zavodi in sirotišnice iz daljnih krajev Italije podatke, s katerimi razpolaga pri nas edinole angrajski urad? Drugo vprašanj?, ki ga postavljava vodstvom omenjenih sirotišnic je sledeče; zakaj ne uporabijo denarja, ki ga potrošijo za nakup podobic, pošiljanja pozivov, pisem in položnic. za vzdrževanje sirot, kar bi bilo v pomanjkanju denarnih sredstev (kot sami pravijo) vsekakor bolj pametno? Tretje ni vprašanje, temveč samo ugotovitev: na našem ozemlju in že v samem Trstu imamo veliko število sirot, med temi tudi večje število sirot padlih v narodnoosvobodilni borbi. ki so prav tako potrebni naše podpore in pomoči. Ah je torej pravilno da bi pošiljali Tržačani pomoč italijanskim sirotam, medt?m ko jih imamo tudi pri nas dovolj? Od znancev sem zvedela, da se poslužujejo podobne ustanove in zavodi ne samo rojstev, temveč tudi smrti za 'nako prosjačenje, kar kaže, da gre kar za nekakšno trgovino, ki ne dela časlti niti omenjenim zavodom niti odgovornim čini-teli*m Dobro bn bilo. da bi odgovor, ni krogi tudi ta problem nekoliko proučili TRŽAŠKA MATI Poročilo ZVU na ECA Ravnateljstvo finančnega in gospodarskega oddelka Zavezniške vojaške uprave nam je poslalo izvod poročila ZVU Upravi za gospodarsko sodelovanje (ECA) za tromesečje oktober - december 1950. K poročilu, ki obsega vse panoge tržaškega gospodarstva, se bomo še obširneje povrnili. Lonjer proslavlja svoje junake j Nasvidenje v Ricmanjili! STOJAN ANDREJ RADIVOJ PAVLE •>. . ■ ... ■£: ::y>5 111111 III:« C e bo lepo vreme, pa kaj pravim, tudi če ga n>1 bo, bodo šli danes in jutri v Ricmanje vsi Jožeti, Pepeti in Jožkoti. In ne samo oni, tudi Pepce, Ze-fe in Jožice bodo šle, pa me sainč, šlo bo še mnogo drugih kot všako leto, ker je to že sta>-■ra navada. V Ricmanjiih so se ves teden pripi-avljcli, da bodo čim lepše postregli tujcem in domačinom. Kramarji so postavili svoje šotore in stojnice, vrtiljaki čakajo mlade in stare, da jih Vložene jo v vrtinec. Domači gostilničarji pa so se seveda še najbolj, skrbno pripravili., da bodo postregli gostom z dobrim pršutom in pogasili žejo žejnim eromdjemn. Niz bomo nagovarjali nobenega, naj gre danes ali jutri v Ricmanje. ker gre vsakdo rad, če le more. Zato: nasvidenje v Ricma-njih im veselo zabavo. KOLEDAR Qledaiuce - '3čmo--'3ladi6- Nedelja 1*. marca Cvet. n., Budimil' Sonce vzide ob 6.14, zatone ob 18.13. Dolžina dneva 11-59. mina vzide ob 12.33, zatone ob Jutri, ponedeljek 19. marca Sv. Jožef, Slavoljub V hribih se dela dan V hribih se dela dan, v hribih žari, bratje, le ven na plan, na vrh planin! 21. marca poteka šest let odkar so fašisti umorili štiri naše junake, ki zvesti svojemu ljudstvu, niso poznali meje svojemu žrtvovanju. Štirje proti neštetim, obkoljeni in sami. niso niti trenutek omabovali. Ko je bil Lonjer obkoljen od SS-ovcev in fašistov, katerim je bil izdan bunker sabotažnega bataljona, kjer so bili v zaklonu ANTONČIČ EVALD - STOJAN, PERTOT ANDREJ, MASTEN ANGEL - RADIVOJ in komandir PAVLE, so junaško odklonili vsak poziv na predajo ter sprejeli neenako borbo. Zvesti svojemu ljudstvu so svojo vdanost in hrabrost podčrtali z največjo žrtvijo. Kot štirje neugasljivi plameni živijo v spominu Lonjercev in nas vseh. Ob današnji slavnosti v Lonjerju se jih s ponosom spominjamo m v zvestih srcih nam še vedno odmeva zadnji klic komandirja PAVLA: »Mi se ne vdamo 1» Razstava slovenskega šolstva Z razstave Slikarja Kregarja LE SE NEKAJ DNI RAZSTAVLJA POMEMBNI SLOVENSKI SLIKAR STANE KREGAR V TRSTU. R^Z^TjVVA JE VZBUDILA VELIKO ZANIMANJA MED TRŽAŠKIMI UMETNIŠKIMI KROGI. ZATO PONOVNO : VABIMO VSE. KI SI RAZSTAVE SE NISO OGLEDALI. DA OBIŠČEJO GALE RIJO «SCORPIONE» Koncert Gallusovih pesmi je vzbudil v poslušalcih globok odmev Včeraj zvečer je bil v Avditoriju Gallusov večer, ki ga je pod vodstvom Ubalda Vrabca izvajal Komorni zbor iz Trsta. Koncert je obsegel 8 skladb Jakoba Gallusa - Petelina ter zbore njegovih sodobnikov Pa-lestrine, d' Lassa in Monteverdija. Cerkvene skladbe, pisane za štiri do šestglasne zbore ter dva štiri glasna zbora v «Ave Mariji« je Komorni zbor, kljub silno težki kompozicijski tehni. ki, podal dovršeno. Poslušalci niso zavrčevaii s priznanjem posebno pri Gallusovi «Glejte kako umira pravični«; prav tako je ugajala «Ave Marija« istega skladatelja, Monteverdijeva oEra l'ar.ima mia« in «L’eco» Orlanda, di Lasso. Publika, ki bi lahko v večjem številu napolnila dvorano Avditorija, je sledila z vso pozornostjo in ubranostjo lepemu koncertu in si želi še več podobnih. Strokovno kritiko prinesemo v prihodnji številki. Nesreča na delu Osemnajstletni Sergio Ri-smondo iz Ul. Giuliani 16 si je včeraj popoldne nevarno opekel levico z električnim' tcrkom. Prepeljali so ga v splošno bolnico, kjer so mu nudili prvo pomoč in ugotovili, da se bo moral zdraviti 10 do 15 dni. prikazuje sfremljenja in vzlrajno borbo naših prednikov za dvig in procvil slovenskega šolslva zunaj republike Slovenije Snoči je bila v dvorani na stadionu pri Sv. Ivanu odprta . razstava slovenskega šolstva. Otvor.il jo je tov. prof. Jože Umek z besedami: Razstava je prvi poskus, s katerim želimo prikazati razvoj slovenskega šolstva v obrobnih delih sklenjene slovenske jezikovne skupine ob neposrednih stikih z drugimi jezikovnimi 'skupinami.Ustvarja-li smo jo v težkih okoliščinah, zato razstava ni taka, kot bi lahko bil® v drugačnih razmerah. Vendar je srečen začetek, ki naj prispeva svoj delež pri zgodovini slovenskega šolstva in naj'služi še pc-znim rodovom v vidtn dokaz stremljenja, hotenja, naporov in vztrajne borbe naiših prednikov in nas samih za utrditevj dvig i.n pro-cvit slovanskega šofetva zunaj republike Slovenije. Mlajši rod se iz te razstave marsikaj nauči, zlasti koliko vztrajnega dela in'požrtvovalnosti je bilo treba in j s še treba, da se slovenska šola. postavi na tiste pravične osnove, ki naj zajamčijo Slovencem izven republike Slovenije predvsem kulturni, prosvetni in jezikovni razvoj. Temu namenu naj služi razstava-in v tem naj doseže popoln uspeh«. Po uvodnih besedah tov. prof. Umka Je govorij, o raz. stavi prof. Rudolf Benulič in prikazal nastanek in razvojno pof slovenske šole na Tržaškem ter njeno zatiranje do popolnega uničenja pod fašizmom. Nato je v kratkih besedah, prikazal njeno ponovno rast na ozemlju, ki so ga osvobodili partiza. ni in sedanje stanje slovenskih šoj v angloameriški coni Tržaškega ozemlja. Ta nastanek, razvojno pot in sedanje stanje slovenskih šol nam razstava tudi prikazuje z grafikoni. > Poleg tega vidimo razstavljene vse slovenske šolske knjige, k; sq bile tiskane v Trstu ali Gorici ter slovenske učne knjige, ki so bile pozneje tiskane na Dunaju. Razstavljeni so časopisi, revije in mladinski listi, ki so ali bili pove. zani z borbo za slovenske šole na Tržaškem ali pa »o bili na-menjeni mladini. Na razstavi ■je tudi mnogo fotografij raznih šol, učiteljev iz predvojne dobe ter partizanskih učiteljev. Razstava nam res nazorno prikazuje razvoj slovenskega šolstva na Tržaškem in zato njen obisk priporočamo ne le šolnikom, temveč vsem Slovencem, ki jim je kulturna rast slovenskega naroda pri srcu. ODHOD GENERALA AIREYA V petek je odpotoval general Airey, ki je bil štiri leta poveljnik angloamerikanske cone STO. 20. marca bo prevzel novo funkcijo na glavnem, štabu vojaške organizacije atlantskega pakta. Pred odhodom iz devinskega grada, so pozdravili generala predstavniki conske civilne oblasti. PRIHOD GENERALA SIRA WINTERTONA Pričakujejo, da bo general sir. Winterton prispel na naše področje v ponedeljek 19. marca ob 16.10. uri. Novemu conskemu poveljniku bodo izkazali vojaško čast na obmejnem bloku pri Devinu, skesani zmikavti Slaba vesi ali strah pred policijo? Hrib in dol na okol s cvetjem je odet, tukaj si brez skrbi, tukaj naš je svet. Ven pod nebo čisto, jasno, tam se duh, telo krepi; ven, le ven v naravo krasno, tam obraz se nam zvedri. Na planine vrejo želje, na planinah je veselje, tu se razjasni oko, gori uživa se nebo. SPOMINSKI DNEVI 1914 je bil zadnjič ustoličen koroški vojvoda na Gosposvetskem polju po obredu, ki je najznamenitejši spo-, menik nekdanje slovenske samostojnosti v Karantaniji. 1871 začetek pariške komune. tJtečko Kohou&l 18. marca 1904 se je rodil v Sežani na Krasu naš pesnik Srečko Kosovel. Kot visoko-šolec v Ljubljani se je 'preživljal z in š trukcijami in honorarji, dokler ni v osmem semestru svojega visokošolskega študija v Ljubljani februarja 1926 hudo obolel, nato toliko okreval, da se je lahko vrnil domov v Tomaj, kjer je kmalu nato umrl. Njegova literarna zapuščina je presenetljivo bogata in dokazuje, da je s Kosovelom umrl eden naj-razboritejših mladih duhov in izredno nadarjen pesnik. Njegova borbena oblika je esej, njegova pesem je neposreden pogled in krik. Tatove, ki so pred dnevi odnesli tri radijskg sprejemnike iz trgovine «Radio Sponza« v Ul. Imbriani, je bržkone zapekla vest, zakaj predsnočnjim so enega prinesli nazaj in ga ppložili pred zaprto izložbo. Tam je naše^^u J?.c-eno. Pripravo nočni čuvaj Italo Mon-tanafi, ko je nekaj pred polnočjo stopil na običajni obhod. Poklical je policijo, ta pa lastnika trgovine, ki je takoj ugotovil, da je sprejemnik eden izmed treh ukradenih. Na podlagi dokaznih listin je bil vrnjen aparat trgovcu SPon-zi, policija pa je uvedla preiskavo, ker je od sile radovedna, kje hrani skesani zmikavt še ostala dva aparata. Ko se je 55-letni Matteo Valente včeraj okrog 3 popolnoči vrnil domov v Ul’. S- Sabastia-no 4, je našel v stanovanju vse razmetano, kar je dalo slutiti, da so v prostore vdrli . tatovi in ga bržkone pošteno oškodovali. Po natančnem pregledu pa je ugotovil, da mu niso odnesli niti najmanjšega predmeta. Valente je sicer javil zadevo policiji, nikakor pa si ne zna pojasniti, kdo mu je uprizoril skrivnostno preiskavo. Predsnočnim nekaj pred polnočjo so našli policijski stražniki v Ul. Gambini zapuščeno, «Lambretto» in jo odvlekli na policijsko postajo. Tam se je izkazalo, da je vozilo last Ric- carda Flaminia, kateremu so ga neznanci ukradli v Ul. Leo. Včeraj ob pol treh zjutraj pa je bila najdena druga «Lam-bretta«, in sicer v Ul. Alfieri. Tudi za to se je izkazalo, da je bifi prejšnji večer ukradena Ettoreju Lezziniju, ki jQ je za trenutek pustil brez varstva v Ul. Canova. mn Policija je danes ponoči dvakrat intervenirala v «kultur-nem» krožku «Rinaldi», ker so se njegovi člani pri «kulturnem udejstvovanju» temeljito spoprijeli. Svojo «kulturo» izpričujejo pijani vidalijevski «kulturniki» skoraj vsak dan v poslopju vaše tiskarne, kamor šo se, kakor Znano, nasilno vselili, in motijo delo v uredništvih časopisov, ki so v hiši. POSLEDICE PADCA V STANOVANJU Pefrucco je včeraj podlegel poškodbam Giuseppe Petrucco, o katerem smo včeraj poročali, da se je poškodoval pri padcu v stanovanju. je včeraj dopoldne umrl v splošni bolnici. V bolnici je ležal ves čas nezavesten. Pri padcu si je Petrucco prebil lobanjo in je včeraj hudi poškodbi podlegel. IIIIIMIIIIIIIIIfItfllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllltlltllllliailllllllllllMIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllllltlllllltMIMIIIlIf lllllllMllllllllllllllllllllllMlllllllllllllf ItllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlliiiiiitllllllllllilllllliliiiliiiiiiiiiilllll Po dolgoletnem delovanju v južni Ameriki, se Je velika italijanska igralka Emma Grama-tica 15. t. m. predstavila tržaškemu občinstvu z igralsko skupino, ki kaže, v primerjavi z ostalimi letošnjimi gostova, nji, še največ igralske ubranosti in izenačenosti. Ce sredi takega ansambla Emma Grama-tica še vedno izstopa, je to pripisati izredni igralski sili te igralke, in ne običajnemu in namerno poglobljenemu prepadu rr.ed nosilnim igralcem in ostalim ansamblom, kot je to primer pri večini igralskih skupin, ki nas obiskujejo iz Italije. GLEDALIŠČE VERDI EMMA GRAMATICA GOSTUJE S SVOJO DRAMSKO SKUPINO Aleksander Casona .-«Drevesa umirajo sloje» Casona je španski pisattlj Južne Amerike in njegova ((komedija« «Drev?sa umirajo stoje« je kaj svojevrstna. Tehnično je neenotna in sestavljena iz zelo raznovrstnih elementov. Zdi se. kot da sta se v avtorju križali dve nameri, kii jih ni znaj obvladati ir, ubrati v e-notno telo. Taka je na kratko vsebina: v prvem dejanju na« povede avtor v urad nekega zelo človekoljubnega, a tudi precej fantastičnega društva. čigar cilj je, konkretizirati nesrečnim ljudem njihove iluzije, u-resničiti njihove sanje. Tajnica in tipkarica opravljata svoje dfelo, medtem ko se v uradu vrtijo zelo zagonetne osebnosti. Tu je študiran norveški mladenič, ki mora zdaj predstavljati neki stari tetki protestantskega pastorja, potem spet igrati pred nbrveškimi mornarji njihovega rojaka in jih s petjem domačih pesmi spod- bujati y ljubezni do njihove daljne domovine. Potem pride lovec, ki preskrbuje revnim lovciem pse in tudi — zajce. Dalje vidimo iluzionista, ki pričaxa ljudem, kar si želijo, in še tatu tatov, ki jemlje pravim tatovom nakradene stvari, da jih vrne okradenim lastnikom. Po tem začetku gledalec pri. čakuje, da se bo razvila ena od tistiih pa franco-kem okusu prikrojenih, zabavnih, a umetniško malo pomembnih komedij, ki so nam jih zadnja leta po-gostoma prinašale italijanske igralske skupine. Obenem sl zastavlja vprašanje: A kje je potem prostor Za globoko, človeško umetnost najslavnejše sodobne italijanske igralke Emme Gramatice? Avtor pripelje v prvem dejanju r.a oder še dve osebi: Nesrečno dekle Marijo, ki je izgubila službo in se ji je v življenju vse podrlo. Ze si je hotela vzeti življenje, toda nenadoma so začeli prihajati skrivnostni šopki in končno v enem qd njih še naslov te fantastične pisarne. Poleg nje pride še starejši gospod, ki tiči v neznanskih škripcih. Pred dvajsetimi leti je zapodil od doma svojega vnuka, ker je nčkaj izmaknil. Fant je ostal na krivih poteh, toda mož skriva to pred svojo ženo ter ji začne sam pisati pisma «iz Kanade« kot da jih piše njen vnuk, ki da je postal imeniten inženir in se naposled tudi srečno poročil. Od drugega dejanja naprej je komedije konec. Tiste čudne osebnosti se ne prikažejo več na odru. Zdaj smo in do konca ostanimo v prebivališču starega gospoda in njegove žene. Sam direktor čudaškega podjetja se na prošnjo starega gospoda pojavi z dekletom Marijo, ki smo jo srečali v prvem dfjanju, v tej hiši in prevzame vlogo vrnivšega se vnuka, ki da je prišel iz daljne Kanade s svojo ženo na Obisk. Stara dama (Emma Gramatiea) je presrečna. Toda že prvi večer in zlasti naslednje jutro se ji zbudijo neke sumnje glede njenega vnuka. In tedaj se pojavi pravi vnuk, nepridiprav in član razbojniške bande, ter zahteva od deda veliko vsoto, ki je ta ne zmore. Tu se pravzaprav šele začenja pravi zaplet te svojevrstne igre. Babica spozna zdaj pravega vnuka ib ga ponosno odpravi, čeprav pri tem njena duša umrt. kot drevo, ki umira stoje. Toda nihče ni prisostvoval njunemu razgovoru in zdaj je babica tista, ki igra pred poklicnimi iluzionisti, kot da ničesar ne ve in dla jim še naprej verjame. To za naše pojme ntnavad-no. stilno in tehnično neenotno delo je bilo postavljeno na odter dovoli naravno, vendar brez tiste stroge, premišljene režije, ki smo je vajeni gledati pri predstavah slovenskega gledališča in ki jo je pokazal tudi angleški Old Vic Theater. V prvem, dejanju so nastopili igralci — tu naj omenim predvsem Pino Cel kot nesrečno dekle Marijo in poznejšo namišljeno vnukovo ženo, ki je pokazala občuteno iaro, Lort-dano Savelli kot dobro tajnico, Giulia Stivala kot di rektorja čudaškega podjetja, a tudi ostale z dobrim obvladanjem konverzacijske igre in 2 znat no odrsko rutino. Toda ko je v drugem dejanju nastopila Emma Gramatiea kot babica, je padlo med občinstvo kakor električna iskra, ali bolje, kot neprestano se vžigajoč in prasketajoč bengalični o-genj, ki je razžarjal sceno prav do konca. Kreacija je bila od vsega početka umetnina zase, tu ni bilo ne viškov ne padcev, marveč eno sairo žarenje in izžarevanje, seganje v globine človeškega srca, variiranje globokih doživetij, ki hib eno z Emmino do skrajnosti izci-zelirano in subtilno igro. Ona je bila središče in žarišče vsega dogajanja na odru. Pozabili smo, da so v prvem dejanju nastopale še neke druge zanimive osebnosti, ki so, kot bi odrezal, izginil: s površja scene. Pozabili smo, da ni avtor nadaljeval tam, kjer je začel. Emma Gramatiea nas je s sve-jo visoko umetnostjo očarala in osvojila. * * * Kronista navdaja z začudenjem sledeča ugotovitev: Emma Gramatiea, največja itali- janska gledališka umetnica sedanjosti, je po desetih letih v Trstu. Med tem časom je s svojo igralsko, skupino prepotovala skoraj vse države južne A-ir.erike. v letih je, toda njena umetnost sc, je kvečjemu amo še stopnjevala. Nastopijo s premiero zanimivega dela. ki ga je napisal avtor latinske Amerike. Toda giedaliišče ((Verdi« je skoraj (jo polovice prazno. Ali so cene zares tako pretirane? Galerija stane po 500 in 400 lir. prav toliko, kot stanejo sedeži v kinu Excelsicr, kjer vrtijo že mesec dnj ameriški film «V vrtincu«, ki je morda zares mojstrovina, katerega pa še do dants nisem u-tegnii videti, ker stojijo dan za dirtetn pred kinom neskončne kače ljudi, ki čakajo na vstopnice. Nekaj podctriega kot z Emrno Gramatico je tudi z italijanskimi filmi. Gledali smo De Sicove «Tatove koles«, gledali sir.o njegov ((Čudež v Milanu«. Oba sta se vrtela zelo malo časa, ker je v dvorani kmalu začela zevati obupna praznina. Kje je torej tisto visoko kulturno italijansko občinstvo Trsta? Slovenski teater privabi v Avditorij za vsako igro najmanj dvakrat polno dvorano občinstva. Da ne govorimo o Ljubljani, kjer je povprečje za vsako delo najmanj 20 predstav, a mnoge do. sežejo tudi še enkrat tolikšno število. Ta pejav daje človeku misliti. «Verdi» je bil sinoči komaj do polovice poln. In med občinstvom smo opazili malone kompleten amsambej Slovenskega narodnega gledališča z direktorjem ljubljanske drame Slavkom Janam kot našim dragim gostom. Sic! VLADIMIR BARTOL OF Za danes 1*. t. m. ob 9. uri je sklican odbor za proslavo 10. obletnice OF na tajništvu OF, Ulica R- Manna 29. Tajništvo I. okraja javlja članom, da ima svoj sedež .v Ul. R. Marna 29. I. nadstr. III. ekraj OF priredi da nes 18. t. m. ob 17. uri družabni večer v prostorih v Ul. Molino a vento 158. Vabljeni vsi člani in prijatelji. URNIK TRGOVIN 19. MARCA Na dan sv. Jožefa 19. t. m. bodo odprte trgovine jestvin, drogerije in brivnice do 13. ure. Vse ostale trgovine bodo zaprte ves dan. NOČNA SLUŽBA LEKARN AlFAlabarda. Ul. dellTstria 7; de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; dott. P.raxmarer, Trg Unita 4; Prendint, Ul. Tiziano Vecellio 24; Harabaglia, Barkovlje; Nicoli, Skedenj. URNIK POSTE IN BRZOJAVA 18. in 25. marca sta določena praznika, medtem ko bodo 19. in 26. marca delovali poštni uradi kot v delavnikih le s lo razliko, da bo omejeno raznašanje pošte, paketov in brzoja-vov na dopoldanske ure. Nobene spremembe na glavnem brzojavnemu-uradu. AVTOBUSNI VOZNI RED TRST - RICMANJE Ob priliki praznika 19- marca, bodo vozili avtobusi podjetja «La Stradale« s sledečim urnikom: Iz TRSTA: 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.15. Od 13.30 dalje vozi avtobus zaporedoma. Iz RICMANJ: od 17. ure dalje zaporedoma y sorazmerju s prihodi iz Trsta. KINO Rossetti. 21.00: «Kevialna skupina Uga 'fognazzija. Excelsior. «V vrtincu«, Clark Gable, Vivien Leigh. — (Dve predstavi ob 15.30 in 20.30 (blagajna 14.30, 19.30). — Galerija 500 lir, parter 400 lir. Nazionale. 14.30; «Stroroboli», Ingrid Bergman. Arcobaleoo. 14.30: «Rio Bravo«. Fenice. 15.30: «Vrag v samostanu«, G. Govi. Filedra m matico. 16.00: «Anna Lu-casta«, Paulette Goddard In Broderik Cravvford. Alabarda. 14.00: «Upanje v jutriš. nji dan«, E. Parker. Armonia. 1400: ((Močnejše kot sovraštvo«, Errol Flynn, Al«xis Smith. Garibaldi. 13.30: »Ovira na se- veru«. Ideale, 14.30: «Greh lady Consi-dine«, I. Bergman. Impero. 14.00: ((Izkoriščevalec«, Cezar Romero June Havoc. Italia. 14.00: ((Upanje v jutrišnji dan«, E. Parker. Kino ob morju. 14.30: »Mlin na Padu«, C. del Poggio. Savona. 14.00: Dolly Sisters ((Žene in diamanti«, Betty Grable, John Pagne. 4.30: Viale. 14.30: «Gobavost», A. Naz-zarl. Vittorio Veneto. 14.00: »Življenje po plesnem koraku«. Azzurro. 14.00: »Med plameni«, Mac Murray. Belvedere. 14.00: «Seherezada», Marconi. 14.30: ((Ljubezen pod streho«. Massimo. 14.00: »Zbogom Mimi!« Marta Eggert, J. Kiepura. Novo Cine. 14.00: «Figaro sem... Figaro tja...« Odeon. 14.00: «Mulat», Jole Fier- ro, Umberto Spadaro. Radio. 14.30: «Carmen in njene ljubezni«. Vittoria. 14.00: «Moč usode«. Venezia. «Osvajald», Dana An-drews, Susan Hayward. Sv. Vid. 14.30: «Ambra», Linda Darnell. Kultnimi piiipdltm v Plavjah Danes 18. t. m. bo ob 17. uri velika kulturna prireditev v Plavjah. Sodelovali bodo pevski zbor ((Tržaški zvon«, folklorna skupina Društva slovenskih srednješolcev, recitatorji in solopevci. Poleg tega bosta nastopila še pevski zbor »Straža« iz plavij ter domača godba na pihala, ki je znatno povečana z mladimi godbeniki. Vabimo k čim večji udeležbi. Odhod ..Tržaškega zvona" v Plavje Opozarjamo, naj se pevci ((Tržaškega zvona« zberejo za odhod v Plavje danes 18. t. m. ob 14.30 pred avtobusno postajo. Avtobus odhaja v Plavje točno ob 15. uri. Mva slovenskega šolslva Razstava slovenskega šolstva, ki bo v dvorani na stadionu »Prvi maj«, bo odprta še danes, jutri, torek in sredo in sicer vsak dan od 9 do 13 in od 16. do 19. ure. Vabimo vse one, ki jim je slovenska šola na našem ozemlju pri srcu, da si omenjeno razstavo v čim večjem številu ogledajo. IZLETI PDT V nedeljo 1. aprila t. 1- ho smučarsici izlet na SNEŽNIK. Vpisovanje do 22. t. m. v Ul Machiavelli 13, II. od 17. do 19. ure. GLAVNI ODBOR ZVEZE PARTIZANOV TRŽAŠKEGA OZEMLJA sklicuje sejo, ki bo danes 18. marca 1951 ob 9. uri v Ul. R. Manna 29 s sledečim dnevnim redom: 1. poli-tično-organizacijsko poročilo, 2. bodoče naloge zveze, 3. razno. Bi RADIO H JOliOSL. G0M£ TRSTA (Oddaja na srednjih valovih 212.4 m ah 1412 kc) Nedeifa 18. marca 1951 7.15: Poročila v ital. 7.30: Napoved časa - poročila v siov. 8.00; Iz slovanskih operet. 8.30: Kmetijska ura (slov.j 9.30: Kmetijska ura (ital.) 10.45: Oddaja za Buj-ščino (hrv.) 11.45: Glasba po željah (slov.) 12.45: Poročila v ital. 13.00: Napoved časa - poročila v slov. 13.15: Sklaabe za naše najmlajše. 13.30: Oddaja za-mladin-ce-ke: Prijatelj zrak (slov.) 14.00: Veseia ura (ital.) 14.45: Glasba po željah (ital.) 16,00: Zaključek. 17.00: Oddaja za podeželje: Slušna igra: A. Cehov: »Medved« - Reportaža: Zgodba iz Kort (slov.) 18.45: Poročila v hrvaščini. 19.00: Kaj smo vam pripravili (ital.) 19.15: Poročila v ital. 19.30: Naooved časa - poročila v slov. 20.15: Iz Mozartov^ glasbene zakladnice. 20.45: Politični pre- gled (ital.) 22.00: Športna poročila (ital.) 24.00: Zadnja poročila v ital, 23.05: Zadnja poročila v slov. Ponedeljek 19. marca 1931 6.45: Poročila v ital. 7.00: Napoved časa - poročila v slov. 12.00: W. A. Mozart: Simfonija v F-duru. 12.45: Poročila v ital. 13.00: Napoved časa - poročila v slov. 13.15: Pojo pevci raznih narodov. 13.40: Dr. Mirko Rupel:' Pogovori o jeziku in podobe iz slovenskega slovstva - 19. nadaljevanje (slov.) 14.00: Igra vaški kvintet, pojeta Božo in Miško. 14.30: Pregled1 tiska v ital. 14.45: Pregled tiska v slov. 17.30: Športni pregled (slov.) 18.00: I? znanstvenega sveta (ital.) 18.45: Poročila v hrvaščini. 19.15: Poročila v ital. 19.30: Napoved časa - noročlla v slov. 19.45: Valčki ih polke. 20.45: Iz Tržaškega ozemlja (slov.) 21.00: Iz del Richarda Straussa. 21.45: Slovenske pesmi. 22.00: Večerno branje - Ivan Pregelj (slov.) 23.00: Zadnja poročila v ital. 23.05: Zadnja poročila v slov. RADIO TRST II. Nedelja 18. marca 1951 8.00: Koledar in jutranja glasba. 8.15: Napoved časa in poročila. 8.45: Vaška glasba. 9.00: Kmetijska oddaja. 12.15: Aktualnosti. 12.45: Napoved časa in poročila. 13.00: Glasba po željah. 15.00: Popoldan v operi. 16.00: Oddaja za najmlajše - Majhna morska deklica. 17.00: To, kar vsakdo rad posluša. 19.00: Mozart: Koncert za klavir v d-molu. 19.45: Napoved časa in poročila. 20.00: Pestra glasba. 20.30: Športna kronika. 21.00: Jožefovanje. 22.00: Operetna glasba. 23.00: Mozart: Mala nočna glasba. 23.15: Napoved časa in poročila. 23.30: Kaj vam nudi jutrišnji spored. RADIO TRST I. Nedelja 18. marca 1951 8.00: Koledar, jutranja glasba. 8.15: Poročila. 8.45: Operna glas- ba. 9.25: Podeželska glasba. 9.40: Oddaja za kmete. 12.46: Predstave in zbirališča. 13.00: Poročila. 13.25: Orkester lahke glasbe p.v. F. Guerrinija. 14.00: Otroško gledališče. 14.40: Poje kvartet Ce-tra. 15.30: Angelo Brigada in njegov orkester. 16.00: Radiokronika drugega polčasa nogometne tekme za mednarodno prvenstvo. 17.00: Orkester ritmov in pesmi p.v. E. Ceragiolija. 17.30: Simfoničen koncert p.v. P. Argenta, pianist Edvvin Fischer: Beethoven: op. 58 so! nvagg. za klavir in orkester. 13.05: Športne vesti. 18.20: Aram Kaciaturian: »Stalin-grajska bitka« (suita). 19.40: Športne vesti. 20.00: Poročila. 21.03: Verdijeva: «Bitka prt Le-enano«, štiri dejanja S. Camme-rana. poročila. Izžrebane loterijske številke BARI 50 13 37 76 20 CAGLIAR1 58 61 76 70 89 F1RENZE 64 11 66 63 15 GENOVA 42 62 66 55 34 MILANO 90 26 16 1 63 NAPOLl 24 46 19 39 44 PALERMO 77 73 50 29 71 ROMA 85 64 82 43 41 TORINO 78 45 77 70 30 VENEZIA 48 21 17 76 14 SLOVENSKO Ul H R 0 D M 0 gledališče za Tržaško ozemlje DANES 18. marca l® ob 17. uri gostovanje - SKEDNJU z Gogoljevo komedijo udeleže^ Predstava za konference pedagogov. to popoldansko prei opozarjamo tudi obisk ce iz okolice in Vstopnice bodo v P1*®? danes dopoldne ter eno “■ pred predstavo pri kina v Skednju. 1951 JUTRI 19. marca ** ob 16. uri gostovanje v NABREŽINI z Gogoljevo komedijo Gledališče Verti uri pas' stop1 Emme Gra- Danes ob 21. dramska skupina ^ matica s Pirandellovim ljenje, ki sem ti dal«. . ^ Jutri bosta dve 16.30 se na splošno željo P ^ vi »Drevesa umirajo stoje* sone, ob 21. uri «Medaljej> F. Barria Pred „ Ver? gospe« J. terp bo enodejanka O. nija «Prva ljubezen«. Dar.es ob 11.15 bo nap°ve” J ni koncert ((Tržaške filharm je« p. v. L. Toffola. Na SP° * . Haydn; Koncertna j (novost za Trst) za n'3o°'y (,;0: j violino in violončelo. v' j, I »Devinski grad« (novos ^ I Trst), Cajkovskij: suita j leta «Kleščice za orehe*' I kas; ((Čarovnik učenec*. rjJ, f Pr; gledališki blagajni $ daljuje prodaja vstopnic t -j povedani koncert. Zaprte ulf«c Občina obvešča. - ^ da bv Aliče zaprta voznemu P1 jo popf*' : do konca ceste. dela za TRŽAŠKA BORZA Zlati šterling pirnati šterling 1700-1720' 'g 682-685, telegrafski 685, švicarski frank francoski franjj 180-185, & -i 1 ski šiling 24-24.50. j ROJSTVA, SMRTI IN P°9 1 I Dne 17. marca 1951 Trstu rodilo 16 otrok. I so bile 4, umrlo pa je ^ ,Jf , POROČILI SO SE: P°aj" lec Mihael Danič in goto Kobin Anna, (industrijske denec) Stelio Gasparim JI ■ radnica Fuvia Padoan, m ^ Bruno Giudici in šivilj8 jjtt5 ra . Škabar, poljedelec ^ ■ Wenzel in gospodinja ta Rieder. }v UMRLI SO: 62 letni A^jj) der Brumat. 28 letna Struman por. Trento. & jjof* Eugeniu Bonandini Por'.. ^ 75 letna Marija Kar8^1 Gianatti, 85 letna ' Nisia p' gelato vd. Rosman, 50 le-Jd>r ©m, dolf Morgan, 76 letni Coen. 43 letna Liber« ne, 62 letni Natale Bar . jel' letni Teodoro MarcuziO, ^ na Bernardina $ Schiozzi, 80 letna JosipP^ igtj I marchi por. Paggiaro, ‘ , 9\ Teresa Gandusio por. 1 letni Peter Jano\vsky. Ivanka Blažek vd Oec. 'iiiililiiiiiiimiiMiiimiimiiiiil11111111 Id MALI OGl*a: -rtd š PLETILNI STROJI via dellTstria 86. - t1®0 lika ! ----------------------------5jt»y HISA neizdelana <10*vicii/ vrtom na prodaj v B3 , “ jasnila v trgovini vica. ni*. Mah8 Ss' I!« PRAV DOBER KLAVIR / .1 primeren za pevske ,.. učence, prodam z(* / /to S. Venturini bo odsotna od 26. m»rt* do vlcljU*®0 AO£X 8. aprila t L 00 moiouun P m ShocijansiiO Vpisovanje do * marca pri «A ^ (el Ul. F. Sever o . * kH<^’ 5-b, „Tržaški ribji nadvse zanimivo novo knjigo PROD. TONE ^ dobite v vseh slovenskih knjigarnah v Trst0 pO . cniAMV Ann I TT? 3 — V.>.v..A._VV11 I v 18. marca 1951 .v.v.v. ^•V/.V.VJ rw ©BODME BITI SKRB VSEGA SLOVENSKEGA LJUDSTVA Slovenska šola v Italiji llaj bi bila most preko narodnega sovraštva in šovinizma Nijani0 tu.ro navadno nr^.. -nJu nie'govega r'.St*fcva nriif ,so'a ~ dobra n°St: To je že ^ 5a i. ?riznano pravilo Za-prav te dni — n kongresu — ^4 kako bi f Jiudakih naših srednjih Ste Pripadniki S.fepuht^f^rPP v italijan-2*. brez r °lo° svoji vesti ^•Oeti, (ja ra2i'ike mišlienio •f'šolstvoTn‘e .!n se razviia S Turi; tem naša kul- ,^k skunh, Va vseh p°a- W0sltrb skrb"33 Jmajo kot ?< travic » nveljavlje- raste ke mišljenja. S. Z i^ah- Ni namreč ?>i P»° ,S1°venci v *L,m°rajo bi?"3. - stevil° J*ova0 n l. G' sole tudi tr°v&o n \.le sole tua v prviNV1?U- Zat<> 3« ji^h nin« ? kvalificira-& taaim nS 1 -Se. ^ij kot i- svoin ??VwCajo ®°:i in N* bH. -3Ubezen! Le ta-'k5? kulturi, -d.0 zavidanja H treH™? Vls>ne. ^ Šola Je Botrebno: slo-? Norr h6 2 Vsem sloven- O1* bi kdaezJaz!lk€ meia! 'S ^ bi „a,tko,Tu šinilo v l X-* nastavi nr, C-1^ J fcu-.PMtavljaJ na sloju*. sle Po duhu akih noi s L,'irugjgH’?', da naj taki s>tio4 4 JO' ne ti^arr, naš narod v 2»b in°letni bort>i stis- bwT šole na s! *e še a n i Slovence po iBHra' %Po.duhu daleč od IjAj A,J?klh nočemo! To Danes je pričela z delom konferenca Solnikov iz Trsta, ki je prva te vrste po osvoboditvi na našem ozemlju Konferenca združuje vse Solnike Tržaškega ozemlja v skupnem delu in borbi za slovenske •Sole, za napredek in razvoj vsega našega šolstva. Prav zato pomeni konferenca važen mejnik v borbi slovenskega ljudstva za njegove nacionalne pravice. Referati, diskusije in sploh vse delo na konferenci bo moralo jasno nakazati smernice, po katerih se bodo učitelji in profesorji Se naprej borili za popolno priznanje slovenskih Sol in za napredni pouk. Prepričani smo, da bo konferenca ob veliki udeležbi vseh Solnikov in z njihovim aktivnim sodelovanjem dala dobre rezultate. Prav zato konferenco najtopleje pozdravljamo in želimo, da bi bilo njeno delo nov uspeh vseh šolnikov za blaginjo slovenske mladine in vsega slovenskega naroda na Tržaškem. Nastanek šole na ozemlju in krepitev slovanske današnjega Istrskega okrožja Gregorčičev dom — sedaj gimnazija v Gorici. in zahrbtni udarci, ki skušajo prazniti slovenske šolske razrede. Naše časopisje je že večkrat divignilo ugovore proti nasiljem. n. pr. glede optantov. Pa to bi še nt bilo najhuje, hujša je tista zloba fašistov pod pepelom, ki z grožnjami na tiho odvajajo slovenske cdrcke v italijanske šole; še večje je pa hlapčevstvo in zabitost tistih slovenskih staršev, ki ne pošiljajo: otrok v šole z materinščino. Slovenskih otrok v Go- rici in, po deželi, ki ne hodijo v slovenske šole. je za nekaj razredov! Uvodne misli, razvoj in padec, številke in tajno podiranje, naj dajo šolnikom in staršem misliti, kaj pomeni šola za narodbv in kuiturni razvoj. Oblastem pa tudi, da je lahko slovenska šola v Italiji most preko narodnega sovraštva in mrzkega šovinizma ter vez med italijansko in slovensko kulturo. Slovenci in Hrvati v jugoslovanski coni STO so že od nekdaj težili za tem, da si zgra. dijo svoje šolstvo. Vzporedno s krepitvijo obalnih mestec ter njihovo tesnejšo povezavo z za. ledjem je rastla dejansko potreba, da si slovansko ljudstvo izpopolni svojo vzgojno dejavnost. Razvoj v tej smeri pa je naletel ravno tu pri nas na močne ovire zaradi rastoče beneške kolonizacije vzdolž cele obale ter kopičenja beneških uradnikov ter trgovcev v mestih. Tako stanje je močno zaviralo napredek slovanskega prebivalstva. Prej ali slej pa je moralo naše šolstvo vendarle prodreti ter doživeti popolno zmago. To zmago so si Slovani v Istri izvojevali z narodnoosvobodilno borbo. Zmaga pa je bila zopet mogoča, ker so Slovani na tem ozemlju kompaktno naseljeni že iz starih časov. Prav gotovo ni slučaj, da goljaši, ki so dajali pobudo za tiskanje knjig v slovenskem in hrvaškem jeziku. Prav od tu so bili tudi znameniti znanstveniki ter prosvetitelji, ki so pozneje. nadaljevali z delom, ki ga je započela reformacija (Glavinii, Bratulič. Stankovič in drugi) ter narodni preporo-ditelji (Dobrila, Laginja, Martinah, Repič), ki so našemu ljudstvu tudi že izvojevali prve osnovne šole. Zgodovina priča, da so v Kopru, ki je bil teč stoletij glavno mesto v Istri, govorili italijansko le priseljeni beneški bogataši, domače ljudstvo pa slovensko (Tommnsini, Commentarii, str. 328). Italijanski škofje so bili prisiljeni na-grajati italijanske duhovnike, ki so delovali na tem ozemlju, da se uče slovanskega jezika. Koprski škof Naldim je leta 1696 zaprosil papeža, da mu omogoči ustanovitev slovanskega semenišča v Kopru. Svojo so ravno na tem ozemlju delo-i prošnjo je podkrepil s trditvi-vali znameniti luteranci (Ver-1 jo. da v njegovi ško iji pr e vlage: ij, Gojna. Konzul) ter gla- I dujejo Slovani. Tako semenišče v PO'n"> pest> Priboril. ^ ai ie SloZGOR Ga vnra?n • nec Pola?°-© tPol>tičn W Zllav° Pri’ I K H nnl e, Pravice, tako nav* s-r>venskega šol-■ 'C* «0bi^S0r- ?'P v prote-t>Vi n ™ pozneje v Na-V°vi vJm.S0 Prosvetlje-ada se vsak azi s, ce ima pouk v vsak raznarodi 'j, jjtiltu pouka v materi-L' Polo"‘ supživa>- ^rog se je posebno |ite*d'nna izdaja svoje n« vaje. yp. uVN /C/f £51*61*19" Uka*a vsa šolska )L4it'ie hotel0 ,to dobro ®ltiv slovemu slovensko VoSn. 1 v ko; njegovi njegovi (rejiG'‘“1JSKem ‘n ‘t ^rryj.°bro veaUi-pa s° rav* Samn da 5e tre-t«u n° so16 'zza 'l,1870 rM,iVstrijskem V' - A"* Veg,mo ^°lo vzeti 'i VHnsu , l,i' o- *’ V G°rlct ' btvnrjeno trilet-Al, E cP, ’ven,sko-nem-i h-° tlpt^^ope»Pet ]-et se ie N,K>«75.-ny G?rici se ia(!lo3 ??y.°nlo žen- ’iišče U?* slnvensko i ^ji V j Kopra v ^1 uhogp zgrajen s <3® ljudstva, ka-■ «Mali» ,n «Novi dom#, ki so še danes zavetišča slovenskih šol v Gorici. Pred vojno je bilo na obeh goriških učiteljiščih nad 300 dijakov. Zato so tudi začele uspevati osnovne šole. L. 1900 n. pr. je od 100 šolo obveznih otrok hodilo v šole 99.6%. praktično vsi! Samo v goriški okolici, to je približno obseg današnjih dv.eh didaktičnih ravnateljstev, je do 1.1900 delovalo 78 ljudskih šol. katere je obiskovalo okoli 13.000 otrok. To število je do prve svetovne vojne še narastlo. Prav tako je raetlo tudi srednje šolstvo, čeprav ima (raz■-'n učiteljišča) početke šele v 1.1910, ko smo na nemški gimnaziji v Gorici dobili paralelke. Razvijati se je pa začelo šele z odlokom 12. avgusta 1913., ko so otvorili nižjo slovensko gimnazijo. Do izbruha prve svetovne vojne je bilo na goriških srednjih šolah sedem manj kot 2000 dijakov! Samo na nemški gimnaz ,i jih je bilo 205. ker slovenskih višjih razredov še ni bilo. Ljudskih šol je pa bilo v mestu šest s 24 razredi in dve obrtni, Vse to je goriški Slovenec skoro iz niča ustvaril! V ta cvetoči razmah ie udarila Vojna'. POT NAVZDOL Od 1. 19.14 , dalje se prične križev pot goriškega slovenskega šolstva. Med vojno je bilo ie nekaj zaposlovalnih tečajev. Ko je italijanska vojska 19. novembra 1918 zasedla Julijsko krajino, je z metrskimi plakati po vseh vaseh obljubljala: «Slovenci! Italija, pre- mogočna država velike svobode, vam bo dala iste državljanske pravice, kakor svojim podložnikom. Dala vam bo šole v vašem jeziku in to v večjem številu, kakor ste jih imeli pod Avstrijo!« Te svečane obljube spričo vsega sveta so držale bere tri leta. L. 1922. n. pr. je bilo res v goriški okolici 132 razredov z 11.046 učenci, v Gorici (mesto) 9 s 400 in še 19 zasebnih, vsak s približno 25-30 pčenci. Srednjih šol pa niso več pustili v Gorici, ampak so zapodili životarit gimnazijo in realko v Idrijo in učiteljišče v Tolmin; takrat so imele vse tri šole' še vedno 465 dijakov. Zdaj pa pride prosvetni minister in veliki filozof Janez Gentile, ki z cdlokom (R■ D. ur. 2181 del zott. 1923), prepove v slovenskih šolah slovenščino in jo milostno dovoljuje le še v dodatnih urah. za katere pa morajo starši pri vpisu šele prositi. In tako se je začelo premeščanje učiteljev in hiranje ter umiranje zadnjih slovenskih šol, ki jih je Italija tako slovesno obljubila. Kulturni škandal, kakršnega je bil zmožen le fašizem >n njegov filozof Gentilie! Sicer p® je mož ime] vrednega naslednika v Casatiju, ki je poslancema Vilfanu in Besednjaku kratko ir. malo zabrusil; «E’ tutto inu-ti>e. Mi vas hočemo spremeniti v Italijane!« Slovenske šole na Goriškem ni bilo od 1925 do 1945, ko so prvi osvobodilni oddelki otvar-jali tudi oskrunjene slovenske učilnice. Leta 1946 je bilo v goriškem in dober dobskem didaktičnem ravnateljstvu 1864 učencev, na štirih goriških slovenskih srednjih šolah pa 853 srednješolcev. V to rast je pa zopet kruto posegla razmejitev, tako da ie znaša'o 1. 1947-48 število učencev 1540, dijakov pa 346 Prihajali so še drugi javni Rast našega šolstva med narodnoosvobodilno borbo Po onem klavrnem odhodu I boru in Borštu se je odprla, šola italijanske vojske z naših tai je v vsestranskem razmahu osvobodilne borbe vzvalovala v ljudeh misel na šolo, na našo slovensko šolo, katere so nas fašistični oblastniki oropali. U-resničiti to misel ni bilo ravno tako lahko in mnogo resnih preprek je temu nasprotovalo. Bilo ni ne učiteljev, ne učnih knjig, ne učil, kot da bi se mahoma iz vseh teh pomanjkljivosti izoblikoval nov sovražnik in se zarekel proti slovenski šoli. Toda ljudstvo, ono naše dobro, od tolikega trpljenja in zatajevanja izmučeno ljudstvo, ga ni hotelo poznati Preveč hrepenenja se je nabralo v dolgih letih in prevelika je bila zdaj njegova vera v prihodnost. Mahoma, si jo je hotelo približati in si že v vihri vojne in borb ustvarjati to. kar je tako težko čakalo — suojo slovensko šolo. Pogoji zanjo so si bili pri nas na Tržaškem tako različni. Med Trstom., v katerega so se zgnetli vsi mogoči ljudje, temne, umazane preteklosti in v njem vršili vohunsko službo in med podeželjem, ki je bilo skoraj popolnoma svobodno, so si bili povsem drugačni. Tako so naše okoliške vasi. kljub navadnim pomanjkljivostim v primeri z mestom vendarle lahko u-spešno pristopile k vprašanju njihovih šol. Tudi upravno so po takratni razdelitvi Slovenskega Primorja spadale delno v Kraško, delno v Beneško in Istrsko okrožje. Ta okolnost je v veliki meri olajševala pomoč, ki jo posameznim šolam po okrožnem odbora nudil šolski odsek pri Narodnoosvobodilnem svetu za Slovensko Primorje Iz Trsta samega so bili stiki s podeželjem mnogo težji. Meja med osvobojenimi in polosvobo-jenim ozemljem ter Trstom je bila sicer nevidno, toda ostro začrtana. 22. oktobra 1943, je izdal Narodnoosvobodilni svet za Slovensko Primorje svoj poziv okrožnim odborom, v katerem pravi, naj se prično odpirati šole, naj se poišče učiteljstvo in naj se mladina vzgaja v duhu osvobodilne borbe. V istem času je prejel tudi sporočilo, da so v Baškem okrožju odprli 16 šol. Temu severnoprimorskemu iti popolnoma osvobojenemu o-krožju je sledilo Kraško okrožje, ki je segalo tik do Trsta, nato pa še ostala okrožja. Na Tržaškem so prvo šolo odprli v Lonjerju in to že 3. oktobra 1943. ko še niti dober mesec ni minil, odkar So se predstavniki italijanske države morali umakniti iz vasi, V prostorih nekdanjega sDopolavo-ra» so se sprva nastanili vsi trije razredi. Pozneje pa, ko je šlo proti koncu in se je borba zaostrila so za lonjerske otroke uredili pouk v Lonjerju, za katinarske pa na Katinari. Sovražnik, ki je tedaj vohljal prav povsod in tudi za učitelji in otroki, je bil na ta način prevaran. Ugnala ga je ljudska modrost Šestdeset otrok pa je, z izjemo velikih hajk, trikrat tedensko mirno prisostvovalo pouku. Tudi v Sempolaju. Repenta- že ono prevratno jesen. V Sem, polaju je bilo šestdeset do petinšestdeset otrok, v Borštu okrog sedemdeset, v Repentabo v Trstu takoj v začetku marca 1944. leta in trajali z mnogimi vsiljenimi odmori vendarle Vse do osvoboditve, je zato tudi v največji meri sodelovala mlgdi- ru sto trideset. Na vseh treh šo- i na. Poleg žena in njihove orga- lah se je ves čas do osvoboditve tudi poučevalo, ne da bi bil pouk kdaj prekinjen. Na šoli v Plavjah, ki se je tudi istočasno odprla, se je v septembru 1944 leta pouk prekinil. V Mačkovljah so odprli šolo decembra meseca istega leta in obiskovalo jo je okoli šestdeset otrok. V januarju 1944 je dobila šolo Bazovica, nato Gropa-du in Padriče, ki sta imeli tudi tečaje za šoli odraslo mladino. Sledila je Gročana, Pesek, Salež, Samatorca s štirideseti. mi učenci, Vižolje in Prebre-neg in krog slovenskih šol okoli Trsta je bil do mala sklenjen. V Vižovljah pa je bila šola vsega le nekaj mesecev. Ko so prišli Nenui v vas in jo požgali je bilo tudi s šolo konec. Tudi v Prebenegu je bila le 'kratkotrajna. Potem, ko je učiteljica Bandi Mira p,adla kot talka na Opčinah, ni bilo več primerne, ga človeka in šoto je ostala zaprta do osvoboditve. Ta nagli vzpon slovenske šole v tržaški okolici pa je sugestivno deloval tudi na tržaške Slovence v mestu, zlasti na mladino. Morda ni nikoli tako živo kot v onih dneh čutila vso ono svinčeno težo preteklosti, vso ono praznoto, ki ji j0 je zapustila. In zahotelo se ji je znanja in učenja slovenščine. Zato je tudi prav med mladino vzklila želja po tečajih, v katerih bi si osvojila vsaj nekaj več kot ono navadno, osnovno in najnujnejše znanje. Zamisel ni bila sicer nova, Rastla je le. to za letom v vsakem miadin-skem pokolenju od dobe nekda. njih mladinskih društev in vsako jo je tudi skušalo uresničiti. Kaj pa so bili Štempiharji, Lepopetneži in drugi če ne lepe, domače besede željna mladina? In prav taka mladina, kot je bil včasih Bidouec, Marušič, Miloš, Pa pozneje Tomažič. je bila zdaj ona. ki si je želela tečajev in delala pod okriljem zveze antifašistične mladine. Tečaji pa so ji bili obenem čvrst prijem za ostalo, manj zavedno, še ne prebujeno mladino. Pri tečajih, ki so se pričeli nizacije je imela ona levji delež. Res, da je bilo težko z učiteljstvom in da je bilo učiteljem težko poučevati v neprestanem strahu, da te kdo ne zasači. Trikrat težja pa je bila ona tiha borba za pi-ostore. ono tolikokrat brezupno in brezplodno tavanje po mestu. Da učiteljstva ni bilo, je bilo razumljivo in zato se je tudi v odgovornosti, ki j0 je tedaj vsak pošten intelektualec čutil do mladine, tudi ponudilo toliko akademsko izobraženih ljudi za učiteljevanje. Organizacija tečajev v Trstu je slonela na okrožnem prosvetnem. svetu in na okrožnih roditeljskih svetih. Njena trdnost in napredek pa sta bila odvisna od čvrstine in napredka Osvobodilne fronte. Kolikor bolj je ta proniknila ' v zavest ljudi ter izgnala strah pred o-kupatorjem,, bojazen pred sosedi in pred ulico, toliko laže je bilo tej v bistvu le šolski organizaciji in toliko večji obseg je zavzemala. Imela je dvajset dobrih učiteljev: med njimi devet poklicnih, dva profesorja, dva doktorja in sedem pomožnih učiteljev. Šolski odsek Pti Narodno* osvobodilnem svetu za Slovensko Primorje je sicer izdal za tečaje slovenščine podrobna navodila, upoštevajoča razgibanost, iniciativnost in željo po udejstvovanju, ki jo mladina v toliki meri občuti. Po teh navodilih se je tudi pouk v tečajih na podeželju rešil in s kulturnimi prireditvami so tečajniki najbolje pokazali svoj napredek. Tak pouk je bil seveda v Trstu nemogoč. Tečajniki so se stiskali v ozke sobice zasebnih stanovanj. Ulica Udine, Ul. della Quercia, Vicolo delle Rose, v Rojanu. Ul. Moli-navento. Toda tudi to je bila šola, na katero je naš narod ponosen, bolj ponosen kot na vsako drugo, zato ker jo je ustvarjal, ko mu je bilo težko, ko je krvavel iz stoterih ran, da prežene spomin na ono najtežje, na poniževanje in brezpravje. — m — I i 23 : \ mr< 5' : v * v M .vMCft&.voae- Nova šola Ciril-Metodove družbe pri Sv. Jakobu. so Slovenci na Koprskem ravno na intervencijo Naldinija tudi dobili (1710). SLOVENSKE IN HRVAŠKE SOLE ZA CASA AVSTRIJE Razen svojega semenišča v Kopru ter nekaterih samostanskih šel niso imeli Slovenci in Hrvati za čaša beneške republike na tukajšnjem ozemlju nobene druge šole. Po priključitvi h Avstriji (1797) so Slovenci in Hrvati nadaljevali z borbo za svoje šolstvo. Prav gotovo ni slučaj in niti ne posledica zgelj neke nemške taktike, ’ da so bili istrski Slovenci v Julijski krajini prvi, ki so dobili svoje slovensko učiteljišče, ki je delovalo v Kopru prav uspešno celo vrsto let (1875-1909). V Kopru je v isti dobi delovala tudi osemletna slovenska pripravljalnica. Slovenske ljudske šole pa segajo v mnogo starejšo dobo. Dekan-čani so bili prvi. ki so poskrbeli za vzgojo svoje mladine (1790), v Kortah se je vršil ljudsko šolski pouk že leta 1815, v Pomjanu pa se je poučevalo že od leta 1843. Za časa Avstrije so imele svoje slovenske ljudske šole naslednje vasi: Prade, Kerte, Marezige, Boršt. Truške. Škofije. Pomjan, Ko-štabona, Šmarje. Sv. Lucija, Krkavče, Sv. Anton Babiči, Dekani,' Gažon, Tinjan ter Osp. Slovenska ljudska šola je delovala tudi v Kopru. Od navedenih šol jih je 16 vzdrževala država, 2 pa Družba sv. Cirila in Metoda (Koper in Sv. Lucija). Za vsako svojo šolo so se morali Slovenci krvavo boriti V deželnem zboru, ki' je imel svoj sedež v Poreču. so imeli večino bogati in pretežno priseljeni Italijani. To večino jim je omogočal nazadnjaški avstrijski volivni zakon. Avstrija se je posebno v Istri zelo plašila dviganja Slovanov, ki so imeli absolutno večino ter dajala zaradi tega Italijanom popolnoma proste roke. Slovani so bili tu kakor med kladivom in nakovalom, z ene strani jih je stiskala Avstrija, z druge pa vSa združena italijanska reakcija. Tako stanje je imelo prav posebno težke po--sledice za Hrvate na Bujskem, ki so si s težavo izvejevali le 4 ljudske šole, namreč v Mate-radi. Lovrečiči, Martinčičih ter na Kaštelu. Vse 4 šole je vzdrževala Družba sv. Cirila in Metoda. Težnja slovenskega prebivalstva po širši kulturi pa se na tem ozemlju ni izražala zgolj v borbi za šolstvo, tem več še v tisoč drugih manifestacijah. Za časa Avstrije smo imeli skoroda v sleherni vasi kako prosvetno društvo. Prvi, ki so si taka društva ustanavljali, so bili zopet Dekančani (1862). zaostajali pa niso pri tem niti Slovenci v Kopru, ki s5 se odlikovali po svoji dejavnosti' na dramskem polju. S priho-' dom Italije (1918) začenja za Slovence doba najbolj okrute-ga zatiranja ter izkoriščanja. UNIČEVANJE SLOVENSKE PROSVETNE DEJAVNOSTI TER LIKVIDACIJA SLOVENSKEGA SOLSTVA Italijanski okupatorji so IN kvidirali najprej slovenske ljudske šole, ki jih je vzdrževala Družba sv. Cirila in Metoda (6 p>o številu), za tem pa z znano Gentilijevo reformo še vse ostale slovenske šole. Po letih 1927-28 ni bilo več v našem okrožju niti one slovanske šole, niti one slovanske prosvetne ali pa gospodarske organizacije. Svoj gnev do vsega tistega, kar je slovansko, so pokazali italijanski imperialistični okupatorji že prve dni po svojem prihodu. Iredentistične ter fašistične tolpe so pritaknile ogenj na slovenske kulturne zgradbe. Take fašistične grmade so zagorele po svej Istri. Od hrvaške šole v Materadi (1921) je ostal le krup pepela ter ruševin. Isto se je dogodilo s Prosvetnim, domom v Dekanih, ki je Dekan* čane stal ogromnega truda. Doba fašizma je bila za Slovane v Istri najbolj črna. Tudi tu so si fašisti zadali nalogo, da slovansko prebivalstvo docela iztrebijo, in zaradi tega so naši ljudje komaj čakali ugodne prilike, da se z orožjem upro proti Svojim izkoriščevalcem. Narodnoosvobodilna borba je tudi tu zajela slehernega delovnega človeka ter dala slovanskemu ljudstvu to, po čemer je hrepenel skozi stoletja. PARTIZANSKE SOLE-ZNAK MOČI NARODNOOSVOBODILNE BORBE Organiziranje partizanske šole ni bila lahka stvar. V vsaki večji vasi je imel sovražnik svoje postojanke. Trdna volja pa je bil« močnejša od vseh so-vražnikovih nakan. Lep primer partizanske šole nam dajejo zlasti Cezarji v neposredni okolici samega Kopra ki je bil leglo fašizma. To šolo je organizirala aktivistka -Vatovec Elvira. Kot deklica je obiskovala le italijansko ljudsko šolo. Ker je bila hči zavednih slovenskih staršev, so jo doma trčili slovenskega književnega jezika. Kot samouk se je za tem tako izpopolnila, da je lahko ob pomoči vaščanov vodila partizansko ljudsko šolo. Ta šola je začela delovati kmalu po razpadu fašizma v Italiji. Prve dni septembra 1944 so jo zajeli Nemci ter 5. XI. ustrelili v Dekanih skupij s, sestro Ma- (.Nadaljevanje na 4. strani). Slovenskim pouk otrokom v v materinskem Stara šola Ciril-Metodove družbe pri Sv. Jakobu V onem času, ko je po porazu nacifašizma kazalo, da so se_ slovensko-italijanski vladajoči krogi vendarle odpovedali svojim imperialističnim sanjam je italijanski ministrski svet dne 15. julija 1945 objavi] sledečo izjavo: «Italijanska vlada ponovno poudarja, da mora demokratična prenovitev države nujno prinesti skup posebnih jamstev, za državljane neitali-janskega jezika. Dopuščena in zajamčena bo raba jezika ne samo v privatnih, trgovskih odnosih s političnimi, upravnimi iri sodnimi oblastmi. V krojih, kjer prebivajo v znatnem razmerju državljani neitalijanske-ga jezika, bosta zagotovljena v šolah pouk in raba materinskega jezika. Posebne potrebe v conah, kjer biva prebivalstvo drugega jezika in drugih tradicij, bodo zaščitile s svobodnim izvajanjem primernega režima krajevnih avtonomij«. Tako .'•e glasi izjava. Poseben statut so dobili Nemci v Po-adižju in francoska manjšina v Aotski dolini. O kaki avtonomiji in narodnostnih pravicah za goriške in beneške Slovence pa ni ne duha ne sluha, četudi je še septembra istega leta videmski prefekt izjavil, da «želi, da se v polnosti spoštuje pravica do razvoja slovenske narodnosti v življenjskem o- DRAGO LAVRENČIČ: toči Stez mlacloM °to*oci 1°^* neprestano govori ... ________ t so ne . slušajo, ne razumejo njenih tujih in raz. v* iim \ Jie razumejo njerun u J ^ijaznp ? i . tičke zlate poletele Irv . or m; ‘•ne solsk® ... _____________________. lar_ --jv m c,,, , -? s°be na sončno gmajno, med br>dn Pasli- kozoiS Le’ Tam 'e njihov svet: Popoldne llji^a'1 č\mV “neb*«, i bodo prevračali, svinko bili. po- * e. °vite A., Iczh» in na koncu si bodo pripove- “(Jiova' da v ‘n povesti. O, kako lepe so pravil RobeeVr nobene... II in Se tpreh„ilava Rebčevega Ivana v pred- lr» “* ae ivcma v |j*tu v!'alj ypre Po-ulfia lz &relepe zamaknjenosti. Ivan C?.a ga Morda 81 ed v a,..... - - ga d« , u.diteljico. Ne ve. zakaj ga )e Ii-.in til ,lote'a le vbrašula. a on ne ve kaj; sT.diteii;.. • Pokarati zavoljo nepazljivosti. i z i ' 9 pjj nfdPe'iu'’ Pred letom Nekaj trenutkov je vse tiho: učiteljica stoji na odru in čaka. Otroci, odtrgani od svojega hrepenenja po gmajni, zadržujejo sapo. Upirajoč oči v Ivana, čutijo vsak utrip njegovega srca. slutijo vsako njegovo misel. Ivan molči. «Rebec, vieni qu,i!» Ostreje odmeva glas po razredu. Ivanove oči se zaiskrijo, trmasta upornost je v njih. «Nočem.» Otrokom se izvije iz prsi rahel vzdih: pričakovanje, ki je za trenutek napelo njih pozornost, se je izpolnilo. Učiteljica se zdrzne, stopi z odra in prihaja med klopi. Ustavi se pri Ivanu, ponuja mu srajco. Pa govori, mnogo govori. Otroci je ne razumejo povsem, a njen mili, sladkobni glas ponuja Ivanu črno srajco. Ivan odkimava. Učiteljici postaja glas ostrejši in grozeč in se končno sprevrže v vpitje. Ivan stoji nepremično, njegove bleščeče oči so uprte v kričečo učiteljico. Ko mu zopet ponudi srajco, odvrne nestrpno: «Nočem postati balila!« Otroci zrejo s tihim občudovanjem v Ivana; čutijo, da je on odločil za vse. Učiteljica strmi v upornega fanta, nato brez besede odide iz razreda. Težko pričakovanje je leglo na otroške duše. Sedaj se mora nekaj zgoditi, nekaj nenavadnega. Tiho minevajo minute. Vstopi orožnik z učiteljico. Živahno si nekaj dopovedujeta. Otrok se poloteva nemir. Preplašeno pogledujejo drug drugega in Ivana, ki še vedno stoji ves bled z bleščečimi očmi. Orožnik stopi med otroke in gre naravnost do Ivana. «Prendi!» mu pomoli srajco. Ivanu zadrhte ustnice, ko spregovori, pol boječe, pol jezno: «Nočem». Orožnik hoče zlomiti fantovo upornost. Prestrašiti ga hoče. Naperi puško proti Ivanu: «Prendi la camicia o sparo«. Deca se zgrozi, zavpije. Prestrašene deklice zapla-kajo. fantje prepadeni strmijo. Ivanu je z lica izginila poslednja kaplja krvi. Pest je skrčil. Posinele ustnice je stisnil med zobe. Trenutek, dolg ko večnost! Ivan hoče nekaj reči: ustnice premika, a besede ni slišati. Orožnik ponovi grožnjo. Tedaj bruhne iz Ivana: «Ustrelite me, a črne srajce nočem!« Učiteljica in orožnik se spogledata, take odločnosti nista pričakovala. Puška omahne. Otroška srca. do vrha napolnjena s strahom in bolečino, bijejo mirneje. Orožnik odhaja in govori z učiteljico. V predzadnji klopi stoji Ivan. Se vedno je bled. njegove oči bliskajo za odhajajočim; preko usten mu je prilezel nasmeh. Pred vrati glasen tuj razgorov. v razredu pa mir, strahoten molk. kakor v grobnici. V klopeh sedi deca brez mladosti. O. uboga naša deca, ki raste med trpkim brinjem in trdo kraško skalo. Opomba: Dogodek v tej zgodbi je resničen. Dogodil se je v Brezovici pri H er pel j (ih. kviru italijanske države in da bo v tem pogledu izdal' vsa potrebna navodila«. Kako so se stvari razvijale dalje je vsem. ki sledijo življenju naših rojakov pod Italijo dobro znano. Namesto, da bi odgovorni činitelji pristopili k resnemu izvajanju vladnih napovedi. so si mimo ljudstva oskrbeli izjave županov občin Beneške Slovenije, ki odklanjajo slovenske šole, ker prebivalstvo ne razume — knjižne slovenščine. Vsekakor «razlog», ki ga ne odlikuje niti trohica’ sicer običajne makiavelistične lokavosti. Osemdesetletno brezuspešno raznarodovanje je krivo, da | ca zlasti učile'istvo ki ie izšln ^?LkLSl0ve’?ec . ne obvlada | z ikfteljiš^a v S^Uu Slovenov, Kobar id knjižnega jezika in ta krivica i Trem Dreka Kanc*! Ltcjtrola: • šlovinsKc. šoli ■ sl«*-ital. Sol oi A W( s* zaktevab Slov, tolo. » cLi.Kna|o< l^lj.lita — I ftukov n« maiat naj obvelja sedaj za opravičilo nadaljnjega zatiranja! Beneški Slovenci, četudi so bili z državno mejo odrezani od osrčja svojega naroda že pred narodnostnim prebujenjem širokih slovenskih ljudskih plasti, so že v prvih letih svoje pripadnosti pod Italijo postavljali zahteve po slovenski šoli. Znani znanstvenik C. Baudoin de Courtenay je že leta 1873 poročal da je bi’o napravljenih nekaj poizkusov, da bi vpeljali slovenščino v šoie. toda oblasti so vsakogar, ki se je potegoval za slovepsko šolo grajale, češ da bi tak pouk pospeševal separatistične tendence. 2e v tisti dobi je bilo učiteljem najstrožje prepovedano rabiti slovenščino v šoli, četudi so prihajali, kar se dogaja sicer tudi danes, otroci v prvi razred osnovne šole brez najmanjšega znanja italijanščine. Naša materinščina je dobila svoje zatočišče v cerkvi, molitvenik pa je bila prva knjiga in slovensko berilo. Tudi druge slovenske knjige in časopisi. v precejšnji meri zlasti knjige Družbe sv. Mohorja so našle pot med beneškosloven-sko ljudstvo. Brutalni fašizem pa je izrinil domači jezik še iz cerkve. Narodnoosvobodilna borba pa je tudi pri beneških Slovencih marsikaj temeljito izpre-menila. Tako so zopet pognale kali narodne zavesti in pojavil se je zopet problem slovenskega šolstva. Toda vprašanje ni bilo tako enostavno, četudi smo imeli že v sosednih Brdih in po vsej Primorski lep primer spontane obnove slovenskega šolstva po ljudstvu sa-nem. Tu, v Beneški Sloveniji, pa je splošna kulturna raven silno nizka, domača inteligen- ! je bilo prepojeno z italijansko šovinistično, fašistično miselnostjo. Okrožni prosvetni odsek Zapadnoprimorskega o-krožja je izčrpal vse možnosti, da v beneškem učiteljstvu prebudi prvotno, t. j. slovensko zavest. S pogostimi konferencami in tečajem (učiteljska konferenca 30. novembra 1944 v Bodigoju, tridnevni tečaj v decembru v Platcu. Okrajna konferenca Beneške Slovenije v Platcu v januarju 1945 ter konferenca 12. II. 1945 v Klo-diču) ter z neposrednim, osebnim kontaktom je bilo mogoče ugotoviti nekaj razveseljivih primerov povratka k zdravi narodovi osnovi. V veliki večini pa je ostalo domače učiteljstvo pasivno v nekem oportunističnem pričakovanju, kako se bo vojna končala. Samo en primer se je dogodil, da je učiteljica — domačinka hujskala starše in otroke, naj ne obisku, jejo slovenske šole. Slovenske šole so se namreč kljub maloštevilnemu sodelovanju domačega učiteljstva vendarle odprle. Zapadnoprimorsko okrožje je preko prosvetnega odseka PNOO pozvalo nekaj učite, ljic prostovoljk iz Severno — in Srednjeprimorskega okrožja v Beneško Slovenijo. Z nekaterimi domačini in s temi prostovoljkami je bilo v Beneški Sloveniji odprtih vsega deset slovenskih šol. Prva slovenska šola je že v novembru 1944 začela poslovati v Oborčah, ki je bila ustanovljena na izrecno zahtevo vaščanov. Rojstvo slovenske šole ji bilo odločeno na množičnem se. stanku prizadetih vaščanov samih. Prav zato je ta plebiscitarna odločitev vsekakor mnogo bolj avtoritativna kol pa »odlo- čitev« županov po volji in namerah videmskih šovinističnih' krogov. Se poveča pa se vrednost teh odločitev ob upoštevanju okoliščine, da so bili na vseh teh sestankih poleg slovenskih prosvetnih funkcionarjev tudi funkcionarji italijanskega osvobodilnega gibanja (garibaldin-ci). Dejstvo, da se ie vas Bordoni, ena najbolj vzhodnih, odločila za nekako utrakvistično šolo t. j. prvi in drUgi razred slovenski, od tretjega naprej pa mešan in je tako šolo tudi dobila, priča o resnično demokratičnem odločanju o učnem jeziku v šoli. Tako s0 bile odprte slovenske šole še v Platcu. v Klodiu. v Utani, v Dolenjem v Drekih, v Lombaju. v Topoj lovcu in v Mirniku. Za slovensko šolo so zaprosile še vasi Oblica, Cepletišče, Mašera, Kravar. Cupei in Trčmun, a žal jim okrožni prosvetni odsek ni mogel ugoditi, ker ni imel na razpolago potrebnega učiteljstva. Pojav slovenskih šol v Beneški Sloveniji v dobi narodnoosvobodilne borbe je bil kratkotrajen. Na prvi slovenski šoli v Oborčah je pouk prekinil že po nekaj mesecih Nemec z odgonom učiteljice v internacijo; tudi na nekaterih drugih zgoraj navedenih šolah so nastale ovire iz obstoječega vojnega stanja, ki so prekinile srečno pričet pouk. Toda pojav slovenskih šol v Beneški Sloveniji ni le slučajen utrinek, ki je izginil v večnost in se ne povrne več. Ce je pritisk tri-koloristov in ozopovcev zadušil ta prvi pojav slovenskega šolstva, ga ni uničil' za vedno. Beneška Slovenija se prebuja. Iz dneva v dan raste zavest našega Benečana in vsak dan glasnejša in odločnejša je zahteva po šolah v materinščini Tej zahtevi bo morala prej ali slej ugoditi tudi italijanska vlada. Borba naših ljudi za svojo šolo in prot Slovenska Koroška je del slovenskega narodnega ozemlja in zato tvori slovenski živelj na Koroškem skupno z ostalimi Slovenci narodno celoto. Zaradi tega ne moremo imeti Slovencev na Koroškem za narodno manjšino. Sloven-cj na Koroškem so ohranili svoj slovenski narodnostni značaj kljub sistematičnemu germanizirani«, pri čemer so se Nemci predvsem posluževali tako imenovane utoakvl stične šole. Da so imele lake šole namen germanizirati Slovence, nam dokazuje na primer izjava podpredsednika društva Schulverein — Suedmark dr. Barta 1. 1932, s katero je te šole hvalil. Veliki pangerman, Učitelj koroških «ekspertov» v slovenskih zadevah Wedeniga in Karlscha, nacist dr. Wutte je 1. 1924. izjavil, da je namen Suedmarke na Koroškem »pospeševanje nemškega Schulve-reina in obramba utrakvistič-ne šole*. To, da so taki pan-germatii, nacistični In nacionalistični šovinisti, hvalili to šolo, nam očitno pokaže utrak-virtično šolo kot sredstvo potujčevanja. Koroški publicist Veiter je priznal, da je to šolstvo postajalo vedno bolj sredstvo ponemčevanja otrok, kar pa naravno niso mogli povsem uspeti, tako da dejansko slovenski otroci po končani ljudski šoli, če niso bili posebno nadarjeni ali niso iirueli slovenskega privatnega pouka, niso resnično obvladali niti nemščine, niti slovenščine. Se prej pa pravi Veiter: ((Določbe (odredbe iz leta 1891), po katerih bi se morala od drugega leta naprej poučevati tri ure tedensko slovenščina, se niso več upoštevale in čestokrat se je že s koncem prvega ali drugega šolskega leta pričelo s popolnoma nemškim poukom.» Slovenska Koroška obsega četrtino današnje avstrijske Koroške in s« razprostira 120 km ob jugoslovainsko-av&trij-ski meji, od Smoharja v Ziljski dolini do Dravograda. V drugi polovici VI. stoletja s° se Slovenci naselili na Koroškem in so sj ustanovili svojo samostojno kneževino, ki je trajala v VII. in VIII- stoletje. Gospodarji te slovenske zemlje so postali po tej dobi nemški plemiči. Od XIII. stoletja dalje je V glavnem prenehalo priseljevanje Nemcev in sredi XIX. stoletja je na slovenskem ozemlju prebivalo 90 odst. Slovencev in 10 odst. Nemcev. Politično in kulturno so bili Korošci povezani z ostalimi Slovenci. Leta 1848. postavijo Korošci zahteve — in za te zahteve sta se zavzemala predvsem Matija Maja-r . Ziljski in Andrej Einspieler —- po slovenskih ljudskih, srednjih in višjih šolah- po pravici za samoodločevanje in za priključitev k zedinjenj Sloveniji. Slovenija namreč pod Avstrijo ni bila nikoli upravno-politič-no 'združena. Nekaj časa je Cep lovec odločilno vplival na razvoj slovenske književnosti na pr. z Janežičevim «Slovenakim glasnikom*, v katerem so se vežbalj poznejši mladosloven-ski kulturni in politični delavci. V ljudskoprosvethi književ nosti je Celovec obdržal vodstvo vse do leta 1918. »Mohorjeva družba* je izdala 19 milijonov slovenskih knjig. Koroška sama je imela približno toliko članov te družbe kot ostala Slovenija. Kljub temu pa navajajo uradna ljudska štetja stalno nazadovanje slovenskega prebivalstva. Ta štetja so potvarjala resnična dejstva s tem, da so se posluževala občevalnega in ne materinega jezika. Potvarjala so pa dejstva tudi z napačnim ugotavljanjem resničnega stanja. Neobjektivnost teh podatkov nam dokazuje na pr. naslednji primer: učencev slovenske narodnosti po nemški šolski statistiki je bilo 11 tisoč, pri ljudskem štetju 1. 1923 so našteli vsega skupaj 37 tisoč Slovencev. Vsak tretji Slovenec bi torej moral biti šoloobvezen. V resnici pa je slovenskega prebivalstva mnogo več in na Koroškem je nad 90 tiscč Slovencev strnjeno naseljenih. L. 1851. je izdalo naučno ministrstvo na Dunaju uredbo, po kateri naj bi bila slovenščina učni jezik v vseh razredih, a od drugega razreda dalje nemščina učni predmet. Koroška deželna vlada je pa pričela uvajati od drugega razreda dalje nemščino kot učni jezik. Najugodnejše stanje je bilo 1. 1858, ko je bilo na slovenskem ozemlju 28 popolnoma slovenskih in 56 nemško-slovenskih šol. L 1859. je bilo Je še 16 slovenskih, 68,nemško-sjovenskih šol, poleg tega pa so ustanovili že nemške šole v slovenskih vaseh. Od 1. 1851 so bile šole pravzaprav dvojezične, ker sc je od drugega razreda dalje poučevala nemščina ali pa je bila celo učni jezik. Leto 1872. pa je rojstno leto utrakvističnih šol (nemško-slo-venskih) Koroški deželni šolski svet je zahteval, da se vsi učenci nauče nemščine. Sloveti Mina je ostala učni jezik v prvem razredu, v drugem pa je bila neobvezen predmet s tremi tedenskimi urami- Za nemščino je bilo določenih 12 ur tedensko, v reinicj pa 25, ker je bila nemščina učni jezik. Začetnica Abecednik — Fi-bel učitelja Karla Prescherna-je imela le nekaj desetin slovenskega besedila v gotici, da se ne bi učenci naučili slovenskega branja v latinici. L. 1880. je pa že omenjeni Schulverein začel ustanavljati nemške šole v slovenskih krajih. L. 1892. je od 146 učiteljev le 39 obvladalo slovenščino, 71 zelo slabo, 42 pa jih ni niti razumelo jezika učencev. L. 1913. e bilo na slovenskem ozemlju na Koroškem 89 utrakvističnih šol, 3 slovenske (Sele, Jezersko, Strojna) 2 zasebni slovenski šoli v Si. Jakobu v Rožu in St. Rupertu pri Velikovcu. Po prvi svetovni vojni so dvo- jezične ‘ole ostale še nadalje potujčevalnice iti 1. 1933. so zaprli še zadnjo slovensko šolo, kljub temu, da je na pr. šolo v Vodičji vasi obiskovalo 86 odst., v Ljubelju 1.00 odst. slovenskih otrok. Na učiteljišče v Celovcu niso sprejel] nobenega slovenskega dijaka. Slovenski učitelji, ki so do 1. 1920 službovali na Koroškem, so morali zapustiti Koroško (52 jih je odšlo v Jugoslavijo), nekaj pa so jih premestili y nemški del Koroške. 31. oktobra 1945. je začasna koroška deželna vlada izdala odredbo o novi ureditvi dvojezičnih ljudskih šol, ki pa je že sama na sebi nejasna, netočna in protislovna: čl. 1. V južnem predelu dežele Koroške obstoje dvojezič- ne ljudske šole, V prvih treh stopnjah se poučuje načelno v materinskem jeziku otroka, vendar se poji poufc drugega deželnega jezika od začetka šolskega pouka v najmanj fi tedenskih urah. V četrti šolski stopnji se uvede nemški učni jezik, ki ostane do konca šolske obveznosti. Poleg tega se poučuje v četrti stopnji tedensko štiri in pozneje tedensko tri ure slovenščina. Verouk se mora poučevati izključno le v materinskem jeziku. V prvih treh šolskih stopnjah se celotni pouk goji do polovice v nemškem, in do poslovice v slovenskem jeziku. Pri tem se ra. čuna kot jezikovni pouk tudi pouk v realnih predmetih v branju pisanju». Prvo, kar se vprašamo je, zakaj mora v slo- Solske knjige in mladinski tisk iz NOB. venskem delu dežele biti učni jezik nemški, ini druga ugotovitev, k] se nam sama po sebi vrine je, da vsebuje ta odredba namenoma protislovje že v prvem členu te nove uredbe, ko trdi. da naj se v prvih treh stopnjah poučuje y materinščini.. v drugem delu pa pravi, da naj bo pouk v prvih treh stopnjah do polovice v nemščini, do pulovice v slovenščini. To drugo določilo je v očitnem na. sprotju s prvim. Slovenska pro svetna zveza v Celovcu se je 4. 8. 1946 pritožila na Zvezno ministrstvo za prosveto na Dunaju in je ugotovila, da se določbe naveden^ odredbe niso izpolnile v najvažnejših točkah in da se je dejansko dvojezičnost izvajala le na desetih šolah, dočim so druge Soli še nadalje ostale tako po svoji organizacij; kakor po svojem duhu po večini popolnoma nemške. Deželna vlada pa se tudi sicer ni držala teh določb in ni nastavila nadzornika za dvojezične šole, ni poskrbela za učbenike “ komisijo, k; se je sama sestala, da sestavi učbenike je razgnala, češ da ni potrebna — in je odpustila iz službe večje število slovenskih učiteljev, ki so bil* na šolah in so se ravnali po du hu in besed; navedene uredbe. Navedel sem le nekaj prime, rov skrajno nasilnega in zvijačnega potujčevanja Slovencev na Koroškem. Miselnost so si avstrijski Nemci namenoma prikrojili v smis'u teh svojih prizadevanj in so zlonamerno potvarjali resnična zgodovinska narodnostna in jezikovna dejstva. Vse stranke so si edine v tej miselnosti, z njimi vred tako imenovana ((internacionalna* socialistična, komunistična stranka ra stoji ob strani. Oglejmo si na kratko to miselnost in ta potvarjanja. Ko je socialist dr. Newole, ravnatelj deželnih uradov, Dva primera, ki dovolj jasno kažeta1, kakšno ne bi smelo biti šolsko poslopje: šola v Hrvatinih in Prebeniku. 1. 1945, pismeno obvestil vse v vladi zastopane stranke o razgovoru z dr. Tischlerjem, ki ga je imel 3. 8. istega leta, je izjavil v teni pismu, da se strinja z gledanjem dr. Tischlerja, da naj šola obvezuje. Nemce in Slovence, da se učijo obeh deželnih jezikov, medtem ko je prejšnja utrakvistična šola obvezala le Slovence, da se učijo državnega jezika- No, in ta «internacionalist» dr. Newo-le je istega mnenja kot izraziti pangerman' in nacist že prej imenovani dr, Martin Wutte o obstajanju nekega vindišarske-ga jezika in naroda. V celovškem socialističnem glasilu »Die neue Zeit* je 16. 12. 1945 napisal: ((Drži, da se nahajajo na ozemlju Nemci, Slovenci in vmesni narod tako imenovanih vindišarjev.* Prej navedena nova šolska uredba je bila pa le zakrinkana vaba za lahkoverne Slovence, da bi dali svoje glasove za to ali °no nemško stranko pri volitvah v avstrijski parlament. Ta odredba je izšla namreč pred temi volitva. mi. To je postalo očitno iz besed dr. N e vrel a samega: »Politično važen je porast socialističnih glasov na Koroškem:... PORABJE in slovenska šola Važnost, ki daleč presega okvir Koroške Avstrije v tem, da .ie širokopotezna rešitev šolskega vprašanja na jezikovno mešanem ozemlju z volitvam] dobila od prebivalstva odobritev ...» (NeUp Zeit 2. 12. 1945). Kakšna je ta širokopotezno st te rešitve, sem označil že prej na kratko s podčrtanjem dejstva, da se mora Slovenec učiti v nemščini in da je vsa uredba nejasna, netočna in naspro-tujoča si v posameznih odstavkih. Za Slovence na Koroškem ni nič novega. Metode so bile iste Pod Avstrijo, pod demokratično avstrijsko republiko, pod hitlerjevskim režimom in pod današnjo, tako imenovano demokratično Avstrijo. Z istimi zvijačnimi metodami in na podlagi iste miselnosti in z enakim potvarjanjem resničnih dejstev nadaljujejo avstrijski Nemci, ki so po duhu še vedno nacionalistični šovinisti m pan-germanski nacisti si potujčevanjem Slovencev na Koroškem-V takih razmerah se borijo koroški Slovenci za svoje golo življenje in taka !je njihova, obupna borba za slovensko šolstvo. JOSIP KOSOVEL Stisnjen; med vzhod in za-pad svojih tisočletnih tlačiteljev. v ozek pas med Madžari in Nemci v tako zemljepisno obliko, ki s kruto bolestjo govori o vsem nasilstvu. ki ga je pred več ko tisoč leti začel na svoji prisilni poti velik panonsko slovenski naredi knezov Pribine in Kočija, živi danes na skrajnem severovzhodnem delu sklenjenega slovenskega narodnostnega ozemlja brezpravno in obubožano ljudstvo porabskih Slovencev. Vsa njihova izredna in občudovanja vredna žilavost. ki je znala v tisočletnem- načrtnem madžarskem in nemškem zatiranju ohraniti slovenski jezik in značaj, ni našla pri no. beni zeleni mizi razumevanja zanje in nihče jim ni hotel priznati, da so pokazali dovolj krepko, da so vredni, da zaživijo svobodno življenje v okviru ostale svobodne slovenske zemlje. Brez kulturnih in prosvetnih središč, izročeni na milost in nemilost tujcu, so se krčevito oprijemali grude svojih dedov, z ljubejmijo in vztrajnostjo rili po njej in si ob močnejšem kulturnem življenju svobodnih Slovencev in ob svojih kulturnih in prosvetnih buditeljih Slevana Kuzmiča, Mihaela Bakoša, Jožefa Ko. šiča in drugih oblikovali in izklesali svoj narodnostni obraz, ki jim je do današnjih dni ostal neločeno povezan z ostalimi Slovenci Brez pravih šol le v tako imenovanih verskih šolah so se nekateri izobrazili toliko, da so znali brati slovenske knjige, ki so začele prihajati med nje iz večjih slovenskih kulturnih središč, zlasti iz Celovca, kjer je delovala Mohorjeva družba. Ker pa včasih šol n; bilo Po vseh slovenskih yaseh, na nekaterih pa so poučevali madžarski vladi in njenemu programu madžarizacije zvesti duhovniki, narodna zavest pa je kljub vsemu zatiranju tlela, vstajala in rasla, je želja po šolanju v domačem slovenskem jeziku vse i prihajala do yl»Vj™ rodila zasebne yas/f: eU katerih so P°uce'™LJi zavedni vaščani niki», ki so si J sve ttt " znanja in ga ob v:rrot^l v domačih ko.cah 6 J ukaželjno mladino. Take so bile raznW*3. porabskimi Slovenci vse ve svetovne V0)neotrn,osr4 na razvalinah avs ^ imperija nastali A te Ogrska, Na mirovmtUL fli cah se je slovenska ((; kosala. Porabske Slov ( v mirovni pogodbi o -j,-dialektične skupin* »5m skih Slovencev, ta »L-ž* Sloveniji, jih razdeli« j,? stri jo in Ogrsko ter je utesnili med vettojuj, i neče valovje potuj« ^ Škodljivi in zloMy. zem, ki se je vedno ^m porajal med MEdz/n. j ci in ki je C ostrejši proti vsemU^- aj vanskega. je P°,vz' a, yf v čisto slovenskih v8.^? državne šole s tujih- ^ji zikom (v Gornjem »'‘‘jjjjll ta 1924, v Verici JI na tak način delo raznih Korosc: jev. Poleg državnih s ie še nekatere veršk« katerih so celo v’5. J,#1 je v prejšnjih časi'*!,) v materinščini, pou« . (f v materinščini, e \ *r jem jeziku. Hkrati s c(ir tj kal slovenski jeZ'k iz česar sklepamo, no zavedno duhoviči«,]*,*! ščali v neslovenske jrf ne bi križala nak1«P ^ * nje madžarske vlade tej* bilo take narodno ■„# hovščine vedno maW c). Tudi dejstvo, da se mladino odtujevala $7- dini, nas lahko krep> ^'1 ILIRSKO SEMENISCE v Kopru 1. Ustanovitelj. Ilirsko semenišč? v Kopru je ustanovil Paolo Naldir.i, ki je bi] med leti 1686 in 1713 škof y Kopru. Naldini je bil avguštinski treznit. (Pripadnik tega reda je bil tudi iz zgodovine slovenskega slovstva znani oče Marko Pohlin, ki je sto let kasneje gojil slovenščino v Ljubljani.) Škof Naidiini j* ugotovil, da okolica mest v Istri (navaja Koper, Izolo in Piran) govori samo «ilirski» (tedanji izraz za slovenski in hrvatski jezik skupaj) jezik, ki ga pa kler v mestih sploh ne zna in zato rje more opravljati dušnopa-stirske službe ne med ljudmi z dežele, ki pridejo v mesta, in niti ne more na pomoč r>a kmete Zato hoče škof poskrbeti za dvoje: a) za izobrazbo »ilirskega kiera* v lastnem jeziku, b) uvesti pouk ilirščine tudi v meistu Kopru. y t® namen mu je potrebno semenišče. 2. Temelji nove ustanove. Po treh letih škofovanja (1689) je Naldini že imel načrt za ilirsko semenišče, posnet po vzorih v Milanu in zlasti v Padovi. Za pravno podlago ni bil v zadregi, ker je dolžnost ustanavljati lastna semenišča strogo predpisal splošni cerkveni koncil v Tridentu (na 23. seji, kanon, 1. 1563). Ob izvajanju teh določil je oglejski pokrajinski koncil (sinoda) v Vidmu 1. 1596 sklenil, naj se ustanovi posebno semenišče za Istro. Naldini st sklicuje na to, da teh sklepov in določb njegovi predniki niso izvedli na veliko škodo škofije. Brez ilirskega jezika pa semenišče nima smiselne podlage. Odobre-nje za »voj načrt je Naldini dosegel z dopisi tla mestno upravo v Kopru, pri beneški republiki (pri obeh že J. 1689) in pri rimski kuriji, ki je iir.e- običajnih določil voliti vse imetje, tudi na eventualno škodo rimske stolice, ilirskemu semenišču kot glavnemu dediču; na ta način je svoji ustanovi dodal glavnico 600 dukatov. 3. Ustanovna lMina. Sele potem. ko je obstoj ilirskega semenišča vsestransko zavaroval, je Naldini izdal ustanovno listino z dne 4. novembra 1710 (dan je izbral po godu sv. Karla Boromejskega, vzornega ustanovitelja semjnišča v Milanu). V semenišču je bilo prostora za 4 prosta mesta za gpjen.ee iz ibenečanske Istre območju njegove škofije: iz stalil) škofij jih je sprejemal za plačilo. Glavni namen zavoda je bil učenje ljudskega jezika (slovnica in slovstvo), ki je obvezno najmanj eno uro dnevno. Pouk v drugih predmetih obiskujejo v javnih šolah. I 4. Narodni značaj ustanovi. Ob koncu 17. ih v začetku 18, toletja, ko je Naldini osnoval in izvedel načrt za ilirsko semenišče v Kopru, narodno vprašanje ni še bilo v ospredju. Zato se o jiezllcu razpravlja listinah in pismih brez predsodkov in čisto po objektivnem la še mani ugovorov kakor pode-ta in Slgnoria. Pož je uka- zal natančno preiskavo razlogov za ustanovitev semenišča in po ugodnih poročilih odobri; načrt brez pridržka. Denarna sredstva za r.ovd zavod j? žbirai od 1. 1689 dalje Sam je dal v tB namen hišo poleg škofijskega dvorca in kar največ prispevkov za priredbo. Tudi poziv na javnost je imel uspeh. Ze 1689 je med darovalci župnik Janez Božič iz Šmarja (Mont*) župnija Krkavče se je obvezala za letno penztjo 50 dukatov. Med darovalci imajo sicer večino ljudje z italijanskimi imeni, vmes je grof Fabrizio Col-loredo, čigar brat Ltander Je kot kardinal pri rimski kuriji z vso vnemo zvesto podpiral Naldlnija. Posrečilo st j« zbrati letnih dohodkov v višini nad 200 (203) dukatov ali 1222 lir, kar je za začetek zadostovalo tudi po cenitvah beneške oblasti, Škof Naldini j« hitel še več; zavarovati nemoten razvoj ilirskega semenišča še po svoji smrti! Izposloval »i je pri dveh papežih izjemno pravo, da ume v oporoki mitro ***< Slovenska šola Clrll-Metodove družbe v Sent Petru pri Velikovcu (Koroška). vpogledu v naravno stanje, i limgtia Illirica. o sia schiava). Zato imajo izpovedi v teh do-I Takih izjav je še več. Njihova kumentih neposredno obliko in nesporno veljavo. Večinoma so izjave o narodnosti podan i kot ugotovitve, ki ne zahtevajo dokazovanja, saj so razvidne in dosegljive vsem. Največ ugotovitev je zapisal Naldini sam, v najslovesnejši obliki pač v ustanovni listini iz 1710. TU stoji kot dognana utemeljitev za ustanovitev ilirskega semenišča (inujnost, ker prebivalci naših knietakin župnij ne govore drugega jezika kakor slovanskega ali ilirskega* (latinsko besedilo: «Cum enim In-colae ilostrairum Plebium Ru-ralium non ali a utamtur lin-gua quam Sc lev a stu Illirica, quam Clerujj saecularis tam Ju-stinopoli, quatn Pyrrhant, et Insulis (precisis Dioecesis opoi-dis) čegens prorsuts ignorat.,.). Ista navaja v vlogi na beneškega dbža (1710): brez pouka ljudskega jezika bi duhovniki težko opravljali svojo službo, ker je na kmetih edini jezik ilirski ali slovanski (italijanski izvirnik: riosca arduo il ben proeedere senza di quello alle Pievi Rurali, arce lunico iinguaggio de’ Contadini e la neoporečna veljava je vidna od tod. da so jih vsi sprejemali briz ugovora — kot splošno vidna dejstva. Isto mišljenje si je osvojila tudi beneška uprava, ki za Nal-dinijem ponavlja ugotovitev, da je javnosti v prid', da se ustanovi tako semenišče. V dopisu na škofa in mesto?ga podesti meni Signoria 7. jun. 1710, da je ugpdno, da se zavod ustanovi ((per ireUvir j^ esso nel Idioma Ilfeco 'quarto Chlrici della Citta e della Diocesl* in dostavlja upanje, da to ustanovitev — prihisla Naldinlju slavo zaslužnega pastirja (a gloria del ruo pastoral gover-no). V službenih poizvedbah o umestnosti ustanove je zapisano, dn je škofovo prizadevanje umestno. «perchč ac-quisiterž nella Dlocesi soigget-ti ammaestrati nella lingua Illirica, senza della quale non sl puč destinare sui Piovani, che ammaestrano quei Fo-pcli...». Enako eleda na semenišče za slovenske gojence rimska kurija, kjer pomagata Naldinlju kardinala Colloredo in fe ttm (f-:: K--.-' »e y;* t p m* v * i/F ViV\\ i i* v C"! m m Albam (poznejši papež Klei-ment XI., zvest sodelpvalec dr. J. K Prešerna, prvega predsednika akademije operozov v Ljubljani). V dopisovanju z Naldinijem se tu redno označuje to semenišče: Collegium ali Semina-rium olericorum ad linguam Ulyricair_ (it; per la lingua illirica). V izredno dolgem (z?-lo izčrpnem glede jasnosti snovi) breve papeža Inocenca XI. 2 dne 8, avgusta 1693, ki daje za semenišče posčbne ueodno-aiti. je razločno podan namen zavoda: Collegium. in quo lingua I'llyrica edoceri debeat —, kar pomeni, da je tu pouk v jeziku kmetsk,-ga ljudstva obvezen. 5. Pomen, u) Ustanovitev m **IpSb. ' a » # ji, \Ja Obnova slovenskega šolstva na Primorskem po kapitulaciji Italije je bilo povsem spontano dejanje ljudstva samega. Prosvetnim odsekom pokrajinskega In okrožnih narodnoosvobodilnih odborov je preostala le naloga, da to šolstvo organizira, vodi in iz dneva v dan izboljšuje. To ni bila baš lahka naloga v neurejenih vojnih razmerah in spričo dejstva, da je bila primorska slovenska šo-'a obnovljena ob silnem pomanjkanju strokovno izobraženega osebja. Pomožni učitelji in učiteljice. ki so jim rekli običajno kar »partizanski učitelj.1*, »o bili sicer v mnogih primerih tudi izobraženci (duhovniki, dijaki ali pripadniki drugih inteligenčnih poklicev), vendar je bilo med njimi tudi mnogo takih, ki so absolvirali le osnovno šolo. Zato so okrožni in kasneje okrajni nadzorniki neprestano obiskovali učiteljstvo v šoli in jim svetovali ter pogostoma prirejali delovne konference. Pedagoški izobrazbi takratnega učiteljstva je služil tudi «Učiteljski svetovalec*, ki ga je izdajal prosvetni odsek PNOO-ja. Ta ciklostiran list je objavljal članke o vzgojni problema tiki, posebno težišče pa je bilo na rubriki ((Vprašanja in od, govori*. V takratnih prilikah ni bilo časa za teoretsko raz, glabljanje in poglabljanje: uči telil so zastavljali vprašanja kakor so nastajala v vsakdanjem praktičnem delu. Zato prav ta vprašanja dajejo najbolj nepotvorjeno. najbolj neposredno >liko o ravni tedanje slovenske šole. iz prve številke eUčiteljske-ga svetovalca», ki je izšel okto-i ra 1944, navajam izmed mnogih eno vprašanje in odgovor nanj »Ali se sme učiteljica v ču su počitnic zanimati za vede nje učencev, obiskati bolnega učenca in mu poskrbeti podporo, ako je te potreben?* biti stavljeno edinole tani. kjer ie doslej italijanski učitelj bil vasi tujec. Slovenski učitelj pa ne le, da sme, temveč se mora Po svoji dolžnosti zanimati za vse to. Hočemo, da se slovenski učitelj vživi v svojo vas, da zraste v eno z vaškim občestvom. Učitelj ni v vasi le zato. da nauči otroke ena in ena ter i in u, temveč da, vzgaja naš mladi rod. Zato naj ne bo učitelju vseeno, kaj mladina dela o počitnicah. Obiskal bo tudi svojega bolnega učenca in mu preskrbel tudi pomoč, kar je v skladu s členom 3 Pravilnika o poslovanju roditeljskih svetov, ki izrečno nalaga roditeljskemu svetu (in učitelj je član tega sveta), da sodeluje pri socialni zaščiti, ki se tiče šolskih otrok*. Iz druge številke «Učiteljske. ga svetomlca ^objavljamo dve vprašanji z ustreznimi odgovori: 1. Vprašanje: Kako naj ravnam z učenko, ki je hčerka slovenskih staršev, a je bivala v Pulju in razume samo italijansko? Hodi v višji oddelek in je stara 10 let. Pouku ne more slediti, ker ne razume slovensko. Odgovor: Učenka naj ostane v razredu. Učiteljica naj ji od časa do časa posveti posebno pažnjo. Součenccm Je trebu položiti na srce. da so s to učenko obzirni. Govore naj z njo slovensko, da se čimprej priuči slovenskega jezika. V popolnoma slovenski okolici se bo ta učenka kmalu naučila sloven-ičine in bo počasi začela slediti pouku. 2. Vprašanje: Trinajstletni deček ne zna ne pisati in ne či-tati. Kaj hočem z njim? Odgovor: Tvoje vprašanje je pomanjkljivo, ker nisi pojasnil vzroka, zakaj ta deček ne zna ne pisati ne čitati. Ce je njegovo duševno stanje normalno, mu je treba pri posebnih urah dati potrebno znanje. Ako si sam prezaposlen, naprosi kako članico ZSM, da si tedensko pritrga nekaj ur za učenje te. »Gornje vprašanje je moglo l ga dečka. Ce pa je učenec du- ševno zaostal in v razredu radi tega moti pouk. ga je treba iz razreda odstraniti. V svobodi bo za take učence, ki so duševno zaostali, itak odprta posebna šola. Iz tretje številke aUčiteljske-ga svetovalca« smo izbrali še dve vprašanji z odgovori: Vprašanje: Imam učenca, ki je sicer priden in pazljiv, pa si kljub temu malo zapomni. Kaj naj storim? Odgovor: Predsem moraš ugotoviti. ali ni učenčeva pridnost in pazljivost le navidezna. Četudi sedi mirno in te na videz posluša, je mogoče, da je zamaknjen v svoi svet. Cankar bi dejal v »enajsto šolo pod mostom*. Pouk usmeri tako. da bo kazal tudi ta učenec živo zanimanje zanj. Drugo pa je vprašanje vaje spomina. Tudi ta je namreč potrebna in se morda prav naše pomožne učiteljice premalo zavedajo važnosti memoriranja, t. j. učenje na pamet. Takoj pa moram poudariti, da ni luemo-rlranju namen samo vadba spomina. Ce bi stvar tako razumeli. potem postane memorlranje lajna, ki le bila tako udomačena v starih šolah in tako osovražena pri učencih. Pri me-moriranju in deklamiranju mo. ramo vsekakor gledati na lepo. da celo doživljeno. dramatično prednašanje. Izbiraj člmveč ta-kih pesmic, ki se dajo dramatizirati in jih v šoli »uprizori*. Lahko jih tudi postaviš na oder pri prvi šolski prireditvi. Vprašanje: Ali je pravilno da hodijo učenci iz klopi okoli učitelja z raznimi vprašanji pri obravnavi kakega predmeta? Odgovor: Prav in dobro je, da vlada v šoli neprisiljena domačnost, ki vzbuja ljubezen do učitelja in do obravnavanega predmeta, vendar pri tem ne smerno pretiravati. Ako učenci hodijo iz klopi in se z vprašanji gnetejo okoli učitelja, se zgodi, da se le del učencev živo zanima za obravnavano snov, ostBli pa v splošnem nemiru niti dobro ne vedo, zakaj gre. ilirskega semenišča v Kopru nedvomno kaže, da je Naldini kot pošten, nezainteresiran opazovalec narodnih razmer ugotovil, d« v njegovi škofiji izven mest govore wno slovanski jezik, b) Ustanovitev semenišča z ljudskim učnim jlzikom, t, j. ilirskim, je bila v soglasju s »piošnimi cerkvenimi predpisi, k; jih je posebej določil splošni koncil v Tridentu 1563 in oglejska sinoda 1596, kii je sklenila, naj st tako semenišče ustanovi 'v Istri; po soglasnem mnenju je moglo biti tako semenišče samo ilirsko*. c) Pri izvajanju načrta in pri delu v semenišču so sodelovali nete župniki slovenskih župnij, ampak tudi kanoniki italijanski verniki in tudi mestna akademija v Kopru, ki je tako »pričala svojo naprednost (gojitev ljudskega jtzi.ka so imele tudi akademije v Dalmaciji). č) Obstoj ilirskega semenišča v Kopru je zgovoren primer sodelovanja m*d Slovani in Italijani na ten: ozemlju. Brez takega sodelovanja ni mogoč noben napredek — ob medsebojnem umevanju in spoštovanju pa uspevajo tudi težavni načrti v skupno korist obeh narodov. m bmmik ml a. '/rtU . t * # »trimu«* M* ...... , :■ i--.™-' • ... , mm mmm tmmt -» e m M*? f -J** *ŽS JVtfrm ■m jf m 'Mo*** ifrt jfti). 4 ;W1W i irar***** * p z,4* , »K' \ i Začetek ustanovne listine škola Naldinija za ilirsko semenišče z dne 4. novembra 1718. a) ... Cum enim Incolae nostrarum Plebium, non alia mantur lingua, quam sciava seu lliyrlca ... Prevod: ... Ker prebivalci naših kmetskih župnij ne uporabljajo drugega jezika kakor slovenskega ali ilirskega... b) Datum ustanovitve 4. novembra 1710 in lastnoročni podpis (težko čitljiv), ki pomeni Fr. P. Episc. Justinopolitauus — v slovenščini Brat Pavel, Škot koprski. Na skrajnem spodnjem robu Je še podpis škofovega kanclerja: Georgius Maria C. Cancelarius Epi-scopalis de Mandato. Tu se sklicuje na Jezikovno potrebo za ustanovitev, na tri-dentski koncil (23. seja, kan 18. 1. 1563), na sklep oglejskega pokrajinskega koncila iz I. 1596 in na finančno podlago letnih nad 200 dukatov beneškega denarja. 1893 ustanovite- gimnazija, ki je. nju/da -e bil,Kfrfjn| žaviuh in .verskih uJiajnriai °fv dieče šole: 1- ^ i 1 Gornjem Senik«’ j0 ( razredno ljudsko vanovcih; 3. Dv° lo v Slover.ski v « razredno ljudi,iko in 5. Dvorazredno v Dolnjem Seniku. h šolah »e je slovthj^Ji vala samo kot pf f 1 skem letu 1947/^J»L ustanovljena ija>%jai' , šola V -|W) To je prejšnjo PZ j,— a®7 * povečalo in u^lten V, čuhu, ustanovljcjV^cšiS* vojn-i za vse Ju nA solarnih učdteljih^jjN. in Nastanek in krepitev slovanske šole na ozemlju današnjega Istrskega okrožja manjšine, je odp£° teif bi hitreje krilo slovenskih šolhAjjJt«11 Jugoslavije so lji domačini na V $ . Vsi je kazalo, f i*J* čelo novo živite11^ jf ■m (Nadaljevanje s 3. strar.-i) rijo, Vatovec Elvira je bila vzorna partizanska učiteljica. Partizansko ljudsko šolo, ki je delovala vse od osvoboditve, so st organizirali tudi Dekančanl, nadalje naši ljudje v Babičih in tudi v Borštu ter Glemu. V slednjih dveh vaseh je delovala partizanska učiteljica Stok Viktorija. Partizanske šole so delovale po vsej Istri. Ustanavljali so jih naši ljudje, ki so se z orožjem v rokah borili za svojo osvoboditev. Bile so viden znak moči narodno osvobodilne borbe, V teh šolah niso poučevali le visoko kvalificirani učitelji, temveč tudi borci iz ljudstva, ki s0 imeli večjo izobrazbo. VELIK RAZMAH SLOVENSKEGA SOLSTVA PO OSVOBODITVI Ena izmed važnih nalog ljudske oblasti takoj po osvoboditvi je bila ponovna vzpostavitev ter razširjenje slovanskega šolstva Slovenci in Hrvati so sedaj dobili to, za kar so sc borih za časa narodnega zatiranja. Italijani pa so ohranili vse svoje stare šole ter dobili še številne nove šole. Ljudska oblast je uresničila načelo narodnostne enakopravnosti! Takoj po osvoboditvi je začelo ljudstvo samo popravljati ter graditi šole, ki so bile porušene ter požgane za časa narodno osvobodilne borbe (Marezige, , Šmarje. Materada itd.), kjer pa še ni bilo slovenske ali hrvaške I šole, graditi nove. Koprtčina je dobila že 4 popolnoma nove in moderne šolske zgradbe, v katerih se že vrši reden pouk (Marezige, Šmarje, Izola in Koper). Nova koprska ljudska šola je prav na mestu, kjer je stala zloglasna kaznilnica. Razmah slovanskega šolstva nam najlepše pokazuje dejstvo. - da so imeli Hrvati za časa Avstrije le 4 svoje ljudske šole, danes jih pa imajo 34 in poleg tega še svojo gimnazijo v moderni stavbi ki jo je zgradila ljudska oblast. Hrvati na Bujskem imajo h temu še 2 osemletki. Prav tako velik razmah pokazuje tudi slovensko šolstvo. Leta 1924 so imeli Slovenci na Koprskem 18 ljudskih šol, šolskem letu 1950-51 pa deluje na tem ozemlju 34 slovenskih ljud. skih šol, 7-a časa fašizma niso imeli Slovenci na Koprskem niti ene svoje srednje ali pa strokovne šole. danes pa imajo svoje slovensko učiteljišče, svojo nižjo gimn. v Portorožu, in popolno gimnazijo v Kopru, mojo pomorsko šolo v Piranu ter več strokovnih šol. Na Koprskem delujejo z uspehom tudi 4 slovenske osemletke. V Istrskem okrožju imamo poleg red. ni h šol tudi celo vrsto tečajev za najrazličnejše šole. Vsi navedeni veliki uspehi so v prvi vrsti posledica zmagovite narodnoosvobodilne borbe. Danes, ko delovno ljudstvo v Istrskem okrožju z uspehom gradi »ocia ližem, se vprašanje šolstva ter splošnega dviganja Izobrazbe delovnega ljudstva postavlja vedno ostreje. Uspešen razvoj v smeri socializma ie mogoč le na temelju stalnega dviganja znanosti in kulture, katerih si mora delovno ljudstvo prisvojiti v polni men. Prav zaradi tega pa posveča ljudska oblast šolstmi vseh treh narodnosti hajvečjo pažnjo. Vsaka narodnost ima več šol kakor jih je imela za časa fašizma in v primeri z dobo fa-šiznut največ Slovani, kajti fašizem je do tal uničil celotno lovansko šolstvo, ki je bilo sad velikih naporov v dobi sto let in še več. V dviganju našega šolstva rešuje ljudska oblast uspešno mnoga težka in zamotana vprašanja. Za časa Avstrije in fašizma je bila večina slovenskih šol v nehigienskih zgradbah, poleg tega je fašizem na tem ozemlju slco-10 docela iztrebil slovansko razumništvo. Za velike uspehe gre največja zasluga Zlasti trdni volji ter naporom celokuji-nega tukajšnjega delovnega ljudstva, ki noče za nobeno ceno pbvratek v stare čase ter nenehno stremi za krepittnjo svojega gospodarstva ter kulture Kljub nekdanjim ogromnim ruševinam se danes ponosno dviga velika stavba, ki je bto-vanerni na tem ozemlju v po-nos in to je veličastna zgradba slovenskega in hrvaškega šolstva. VS ke Slovence, pouk slovenščine e, porajajoča sc š»jj S.M po,p<) In o ni a u v do močnejšega 1 plgfc Mi prišla nJ * 40mw sčine niti sa »ka šola. Razni njim raznarodujte prežeti ljudje 5 ja porabske , \ različni oblik'i._‘ izselitvijo. ... roke v Razmere dip«_ “ rvŠ&M prišlo m-a, ki je _ slovensko sol“ -bsK1”’ ščine med P°^ ^e0cl-Ji line med P s,cvcn fi . Pora-bskl bt j0 vj i: ^..,/415 n .u v.11 vič padU na^ nega d« brez pr:>vlC- T-eS3 ,f 1 padniki »vo-b‘™r- jijo svoj te/* zoPfi! in svojo vaJii v verige lah 'krvnVv. s«d",tVOu^i in S., »i hočejo im ,J nad »trpljen^jo povsem UliU - y----------------- 5 Ta uklonitejVfl50 vaja. Leta *-e P? notranjost aLf0 meni, vem« * pe i a 5»rr|?rs0 hoteli porate^ noieii .f# kraciji*. K nje 8? .vrtu^rel . gj ljo! izginjajo c*l' ljudstvo Istrskega okrožja se je že odločilo strani) J N atialje vonje s štrani delav. »ejši korak ?6n v najvaž-žavnih funkrii odPravljanju dr. sdo^-.,. -J na področju go. I»av v tem je sPoctarstva °§roffin( In Prva ,ten-fasIuga KPJ- ki Je »tajata pot in s tem D5tel0 «To,fo ? uresničuje ?a ie posut^eM6laVCem>>- ki "t bila 2! i1 Marx- To- kar stcrjk '^P.u^tma ali ni hotela kasta z 5* kova na čph,VOm>)- PaPeževe-?• to Je storilJ tridesetih le. J“Mavija ^ socialistična Jvom Jf ,p?d Titovim vod-2slučaj da 00 osvoboditvi. S SorietsČ* Je “modro vod. 12 vojni -e -zveze odločilo. 'JNank reaSUJe mednarodna H in » 2Lda.z vojnimi do. ^dohit—Paniera razvitejših ^deželen'Kei^*^SiS 1 t0 je ‘■.lo je in to L Jfko kažejo de->. ki f * bate tista «no-i^rksizmu) n Prispeval !!!,^do^dS^? tsrečn; dne. ki Se mII °vega zaščitni. J^bodo riZema za njegovo >a v' Tr.i za ustanke fa-£*' v »dm 'n Italiji, ki se v10 in bi m casu napihu-fflhezni doSa Pem?« od same fek' plavijo Pritiska na j^nezs „m grožnje neDo. it, -narji m Ji°k’ Povampirjeni ?* čas, k 'tu da je nasto-kisosu f° za r.- Nnli 1J0 in bi i ---J'- utPVi. l5*e zviapada 3 strani So- tov ;;.iahk. in njenih sateli- relitf”ail°.M sebe Ugod-£nla. pr; y tržaškega vnra-wi!?artitno obujajo neko ^^lalZw I« «®T * -* 'ganskega im* A^edstev v t ne, Pozna dru. v^Uost Podki zabrbtnosti in l^i prežfn }e ro,Parju, ki ile vedn„ na svojo žrtev ka'Cri nna stram' zmago-bi^enu „ v računih zrno. j* gospodarja. Tu je o tis?4°V-em® naše mne-C‘ 0,3 20 tl spekulativni iz. ? rečeno JTarca 1948. k; je, bii2* v°litvo Jz,!a kot injekci-S obso?nQ'n ]e že kot taka Vk^iaktV8eh kot iz-tii 2 nio « Da kdo misli, ia “! i2siljevainada4,je šPekuli-bw,-e v»»! ' .Potem na.i ve, Selcev Ta2ie, bodočnosti :I'ww v ^.Istrskega okrožja niti K^a Mdeva 'in s katero bi va- ljenje, nad onimi, ki zaman napenjajo sile. da bi mu to oblast iztrgali iz rok, tukaj zato, da dovoljuje sovražniku nemoteno delovanje. Pa ne samo to. Po znanem principu izsiljevanja izrabljajo mednarodno politično situacijo v nadi, da jim bo le uspelo doseči umazani cilj. Višek jezuitstva je pa v tem, da se tisti, hi so povzročili toliko gorja našim ljudem, proglašajo za zagovornike interesov našega prebivalstva in zaščitnike njihovih pravic. Tisti, ki so zapustili tovarne, hotele in rudnike, vile in posestva, so se danes spremenili v zaščitnike delovnih ljudi Istrskega okrožja, danes, ko iste rudnike in tovarne prevzema v upravo tisti, ki jih je zgradil; nas delavski razred. Ni znano, na koga se pravzaprav opirajo, ko se sklicujejo na prebivalstvo tega ozemlja. Morda na peščico subvencioniranih ovaduhov in delcmrzne-žev? Govorijo o strašni bedi. o terorju, ki naj bi ga ljudstvo samo nad seboj izvajalo. V imenu katerega ljudstva govorite? Tu je zbrano in protestira proti vam, noče o vas »predstavnikih« nič slišati, sovraži vas In vam je vedno bilo nasprotno, pd upora v Marezigah leta 1922 vse do pregona čez mejo. Ce pa tako ne bi bilo. zakaj ste mu zažigali hiše in požigali vasi? Zakaj mu niste dali kruha in dela, namesto da ste ga pošiljali po svetu? Prebivalstvo Istrskega okrožja je preklelo dan. ko ste kot osvajalci stopili na njegova tla in naložili jarem, ki ga je žulil dve desetletji. Kaj bi rekli; tu je zbrano 25.000 delovnih ljudi zavestnih graditeljev socializma; 25.000 parov žuljevih rok. ki si s pridom ustvarjajo svoj lepši jutrišnji dan- Primerjajte to silo ono tržaškega župana, ki je bogaboječe in jezuitsko romal v Rim k De Gasperiju, da mu izrazi naše želje. Mi svetujemo tržaškemu županu, naj nikar ne igra vloge patrona in da naj se raje briga za socialna in gospodarska vprašanja Trsta ki jih je dovolj, zlasti pa naj se zanima za položaj slovenskega življa, ki se mu -jemljejo še preostale človečanske in politične pravice. Mi zahtevamo samo to, da se zagotovijo Slovencem v Trstu in v Italiji tiste pravice, ki jih uživajo ljudje italijanske narodnosti pri nas. Toda ti politični špekulanti in jezuiti ne slišijo na ta ušesa. Toda prepričani smo, da bodo tudi gluha ušesa slišala. Poleg neštetih zaščitnikov, se je v zadnjem času oglasil tudi Gromiko. Srečna naša dežela! Preveč prozorna je vaša igra, ir.-triganti in imperialisti! Prodali ste Trst, prodali ste Koroško, prodali grške partizane, dogovorili ste se o razdelitvi Jugoslavije na interesne sfere, razdelili ste Poljsko, raz. delujete in uničujete lastne narode. Zaman so vaše spletke na račun jugoslovanskih narodov, na račun mirne poravnave sporov med narodi — ne boste plačevali vaših računov interesi malih narodov! Dar.-ašnje vodstvo Sovjetske zveze, ki je že davno zapustilo pot socializma, pripravlja sile za napad. V satelitskih državah Sovjetske zveze, ki mejijo na FLRJ, se vrše stalne provokacije, izvaja se gospodarska’ blokada in stotine radio-oddajnikov bruha ogenj in žveplo na miroljubno jugoslovansko ljudstvo. Po drugi strani so polni lepih besed o miru! Toda ne bomo pustili, da bi kdorkoli videl v v.as to, kar niste, ampak to, kar ste: imperialistična, despotska in agresivna sila, največji sovražniki miru. Tovariši in tovarišice! Pred nami stojijo ogromne naloge: izvedba enoletnega gospodarskega plana. Mi moramo ne glede na pritisk in vojne grožnje Sovjetske zveze, kot je rekel tovariš Tito: delati, kot da ne bi bilo vojne sto let in pripravljati se, kakor da bi nastopila jutri. Mi nismo ljudje slabih živcev! Zato bomo gradili našo ljudsko oblast, najvažnejšo pridobitev osvobodilne vojne in jamstvo naše svobode; gradili in utrjevali bomo naše socialistično gospodarstvo, osnovo za srečno življenje vseh delovnih ljudi; gojili bomo kj o „uW!zar: . u- -| bratstvo in bratsko sožitje med hinavsko j nagim ljudstvom, garancijo mi-s* k. S,Vl1 te p n bravlc ru jn sreče, ker vemo, da je to osnova trajnega miru. Z vsemi silami si bomo prizadevali, da bo naša ljudska demokracija primer, kako naj si svobodni ljudje urejajo svoje življenje in* medsebojne zadeve. To je naš prispevek k miru in vroča želja in zahteva, da isto storijo tudi drugi. .lah^0 trgovali. H ^ T«ta ne bodo rešili C* k; f1 "a ulici. To je Rednem0 d° re?ili 'e v tonski sporazumu jugo. % Sll*> iw narodi. «^n!Pi1Cani' da italijan-"'hi11?’ krifofi15 .mnenia * ome. ^ fsšističnWln P°vampine-ražadeI J ,V°Pi, . P°če pomiriti z Sltčahij ri’e za vedno opra- *>•* a) iskati3 nima '^Xm?-Tav™ na , ■lu fasjzem nam največjo škodo, “s-. C*štv' na('ionalni več pri da L;,ua, se naša enot-k i m da huj- mržnji \n Nni!* zaki-il0. rodilo uspe-Snraciie 3eni sovražniki ■" - upriza .^ializma. Podružnica uredništva uprave PriuiorNkega dnevnika v Uoriei šiilvio l*ellico Ii 11. nadsl. - Telelon tL>S2 SEJA OBČINSKEGA UPRAVNEGA ODBORA Na zadnji seji občinskega upravnega odbora,ki ji je pred. sedoval župan dr. Bernardis, so odborniki razpravljali o vprašanjih precejšnje važnosti. Naj. prej so s predsednikom upravne komisije občinskih podjetij, prof. Vierthalerjem, razprav, ljali o nekaterih vprašanjih, ki zanimajo obe upravi. Omenjeni razpravi je sledilo obširno poročilo župana o nje. govi intervenciji pri nekaterih oblasteh v Rimu. Namen njegovega potovanja v Rim je bil rešiti nesporazum, ki je nastal v okviru proste cone v zvezi z obdavčenjem uvoženega alkohola s strani industrije likerjev ter pojasniti odnose med državnim in občinskim davkom. V Rimu so mu obljubili, da bodo takoj po praznikih vprašanje proučili na finančnem ministrstvu in da bo pri tem sodelova. lo tudi ministrsko predsedni-štvo ter druga ministrstva. Nadalje je župan pojasnil, da gre samo za obdavčevanje alkohola in ne drugega blaga in proizvodov, ki so doslej uživali prost uvoz v prosto cono. Nadalje je župan poročal o osuševalnih delih krroinsko gradiščanskega polja in za. ključkih, do katerih so prišli na pristojnih uradih. Po kratkem pregledu vseh težkoč, ki so zakasnile rešitev tega vpra. šanja, je župan poročal o novih možnostih za nadaljnji raz. voj tega problema. V pogovo. rih na ministrstvu za poljedelstvo so ponovno podrobno proučili to vprašanje v okviru vseh tehničnih in finančnih možnosti, medtem ko je’ inž. Graziato v tej zvezi prišel v dotik z ministrom Gonello, ki mu je obljubil vso pomoč. Nato so odborniki prešli na vprašanja, ki posredno zanima, jo občinsko upravo. V zvezi z dopolnitvijo občinske bilance za leto 1949 in 1950 so tozadevne dekrete že predložili za odobri, tev in bo občina v kratkem lahko prejela državni dopolnilni prispevek. Tudi prošnja za zgraditev šole na Rojcah bo kmalu rešena in so v tej zvezi že izdali dekret, s katerim odo-brujejo načrt. Omenjeni dekret čaka sedaj na državni upravi na vpis. Nadalje je inž. Graziato v razgovorih na ministr. stvu za šolstvo dosegel nadaljnje finansiranje gradnje strokovne šole in je zato smatrati, da bo šola dograjena v določenem roku. Zupanovemu poročilu, ki so ga odborniki sprejeli z odobra. vanjem, je odbornik prof. Di Gianantonio poročal o delu od. bora za glasbeno udejstvova- Motiv iz Beneške Slovenije, kamor priredi danes mladina iz Trsta izlet. nje, ki bo prihodnji teden imel prvo glasbeno manifestacijo. Na pobudo tega odbora bodo prihodnji petek v dvorani Ver. di izvajali Pergolesijevo «Sta-bat Mater«. Odborniki so vsi pristali na to, da bodo za to manifestacijo določili zelo niz. ke cene, tako da se 5e bodo lah. ko udeležili ljudje iz vseh slo. jev. Sejo so nadaljevali s proučevanjem vprašanj navadnega upravnega značaja in ker niso utegnili izčrpati vse točke dnevnega reda, so sklenili, da bodo sejo nadaljevali prihodnji torek. Razdeljevanje koruznega semena Pokrajinski inšpektorat za poljedelstvo sporoča, da b0 mi. nistrstvo za poljedelstvo in gozdarstvo tudi letos prispevalo k izdatku za nabavo semena jure koruze, ki si ga bodo kmetovalci lahko nabavili po sledečih cenah: preostanek ameriškega semena od leta 1950. ki,ga lahko uporabijo za setev koruze za krmo po 9000 lir stot; preostalo seme iz Amerike za dobro koruzo po 12.000 lir stot; domače seme pa po 15.000 lir za stot Semena bodo prodajali v kmetijskih zadrugah samo na predložitev prošnje, ki jo mo. rajo kmetovalci nasloviti na Pokrajinski inšpektorat za poljedelstvo in na kateri morajo poleg vseh osebnih podatkov navesti količino in vrsto semenske koruze, ki jo nameravajo nabaviti. Prošnjo je spisati na posebne obrazce, ki jih kmetovalci lahko dvignejo v podružnicah kmetijske zadruge. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V gorški mestni občini je bilo od dne 12. do l8- marca t. 1. 15 rojstev, 15 smrti, 4 vknji-žer.e poroke in 3 poroke. Rojstva: Zei Mirella, Piana Lucijana, Pierattoni Hadrijan, Rosso Robert, Lasič Jožica, Makuc Edvard, Bayrami Silvi-Marega Jožef, Decolle Li-vfj, Bertulin Jasna, Bigai Valter, Spessot Karel, Brondani Anamarija, Paoletti Magdalene, Paoletti Anamarija. Smrti: 71-letna gospodinja Bresigar vd. Roldo Katarina, 78-letni trgovski pomočnik De-giovanni Pavel, 76-letni kmetovalec Brumat Alojz, 77-letni upokojenec Cuk Vinčenza, 86-letni kovač Cuzzi Kar.dij, 65-letni sluga Bellina Bruno, 86-letni delavec Stefani Angel, 72-lefni upokojenec Battisti Anton, 61-letni upokojenec Lan-zi Waldemar, 72-letna gospodinja Komel vd. Romee Tončka, 59-letni delavec Pistrin Guido, 75-letni kmet Bressan Karel, 94-letna gospodinja Bugatto vd. Grioni Vinčencija, 51-Itena gospodinja De Posarelli por. Bar, tolomeo Cecilija, 31-letna gospodinja Planiscig Marija. Vknjižene porote: livar Polo Egidij in delavka Coccolo Laura policist Scaramuzza Karel in gospodinja Perigoj Marcelina, policist Vorisi Rajmond in tkalka Tomašiči Lucijana, šofer Ciampa Karel in trgovska pomočnica Nanut Marija. Poroke: financar Di Stasio Gino in uradnica Luciani Anica, uradnik Fedon Vir.icij in gospodinja Macuzzi Karla, Sfiligoj Ivan in Leban Marija. l* te ri tor ja, pri Ji*. np ?asm k °dllove sc>1' jSli,Ž8odovh?e vanja in do' Sf./imskega im-ki -n°. smatrajo, VV)o in b-s). 1e ljudstvo V>mi u-10 danps izva-V "virai° v apk m boliše živ-^ ""<1111111.,,,,, ................ tl',. NOVE SLOVENSKE KNJIGE Kidrič: PREŠERNOV ALBUM, polusnje . . 3.000 lir Bubehou: BELA BREZA, polplatnio..........................620 Bubenov: IZBRANE SRBSKE NARODNE PRIPOVEDKE, polplatno .... Gorki: ŠTIRI DRAME, polplatno . i s Mn (z: PODTALNI TOK, polplatno . . » Tavčar: CVETJE V JESENI, broširano . » 440 »' 560 » 400 » 80 » DOBITE JIH V SLOVENSKIH KNJIGARNAH V TRSTU IN GORICI Sladkor in kava prosfe cone Trgovinska zbornica sporoča, da bodo v sredo, 21. t. m. pričeli z razdeljevanjem kave in sladkorja proste' cone za po. trošnike Gorice in Sovodenj. Na odrezek št. 46 nakaznice za živila preste cone bodo lahko dvignili 2 kg sladkorja po največ 168 lir Za kg, na odrezek št. 47 pa 400 gr surove ali pa 32Q g pražene kave. Razdeljevanje bodo zaključili dne 5. aprila. Trgovci na drobno in upravniki menz ter zavodov naj dvignejo nakazila za omenjeno blago na Trgovinski zbornici soba št 6. Opozarjamo trgovce z jestvi. nami na drobno, da bodo mo. rali prejete odrezke oddati Prehranjevalnemu uradu najkasneje pet dni po zaključku razdeljevanja. Is Števerjana V Steverjanu je včeraj preminul Dornik Franc, vojr.i invalid iz prve svetovne vojne. Bij je zaveden Slovenec, pred fašizmom je bil občinski svetnik in je s svojo delavnostjo mnogo pripomogel k dobremu upravljanju občine. Vsi so ga poznali kot vzor poštenja. Žalujoči družini in sorodnikom naše iskreno sožalje. = KINO = VERDI, 15: ((Indijska ljubim- ka«, J. Stevvart. VITTORIA, 15: «Stromboli», I. Bergman. CENTRALE, 15: «Suličarji puščave«, G. Madison. MODERNO, 15: ((Kapitan iz Kastilje«, T. Power. EDEN, 15: «Dolina mogočne- žev«, F. Tone in P. Moran. Uredniku «KatoiiSKega g«asa» za kioaak Na svetu živijo Ladje, ki hccejo vedno imeti svoj prav. Med nje bi prav lahko prišteli tudi pisune «Katoliškega glasa». Do tega zaključka smo prišli, ko smo brali njihov odgovor našemu listu Z dne 15. marca t. I. V članku z naslovom uNe-zgode nespretnega trobilca» so se divje zaleteli v ugotovitev našega lista, da je «Katoliški glas» dosleden svoji nenačelnosti, ko trdi, da so občinske volitve na Goriškem upravnega značaja in brez političnega obeležja, ter še v isti sapi to trditev pobila z drugo ugotovitvijo, da Slovenci na Goriškem ne bodo volili niti za komunistično niti oefarsko ideologijo, ampak za kmetsko delavsko listo. (Temu se pravi napeljevanje pode na svoj mlin z najbolj podlimi in umazanimi političnimi triki). Namesto da bi nam nadobudni urednik odgovoril na naše dokazovanje in se vsaj v glavnem zadržal pri snovi, se je spustil v nerazumljivo polemiko. In res, ko smo jo brali, smo od vrstice do vrstice bolj strmeli. Strmeli namreč zaradi histeričnosti, ki se zrcali iz vrstic in med vrsticami, strmeli zaradi gotovega zardevanja, ki je spremljalo pisca, ko se je trudil s pisanjem tega ponesrečenega sestavka. In konec koncev ne vemo, kaj je.hotel povedati. Ker spada k tistim, ki pridigajo «nezmotlji.vast svojega mraka« se je verjetno oglasil, da dokaže sim j «prav». Vendar je zgrešil cilj tudi to pot. In gotovo ne prvič. XA TRAVNIKU so že pričeli z deli Ze predvčerajšnjim so prišli na Travnik gradbeni izvedenci in so začrtali prostor, kjer bodo v najkrajšem času pričeli graditi poslopje državnih uslužbencev (INCIS). Včeraj dopoldne pa so na kraj pripeljali že nekaj gradbenih potrebščin, kot na primer stroj za mešanje betona in drugo. Vse torej kaže, da je bilo naše predvidevanje v enem izmed člankov preteklega tedna nadvse utemeljeno in te dni potrjeno. Kot smo zvedeli bodo zgradili dve poslopji. Prvo bo imelo pročelje na Ulico Oberdan in bo zgrajeno na prostoru tik pošte. Pročelje drugega poslopja pa bo obrnjeno na Travnik. Zgrajeni bosta v tri in štiri nadstropja. V pritličju bo prostor za dvanajst trgovin. Poleg njih bo prostor tudi za urade in stanovanja. Gradnja bo stala okoli 100 milijonov lir. Predvidevajo, da bosta hiši popolnoma dograjeni in izročenu namenu nekako v 400 delovnih dneh. To se pravi, da se bo to zgodilo drugo poletje ali pa najkasneje na jesen. Prvi krampi so se že zasadili in stari Goričani bodo spet priče izpreminjanja tega trga. ba 2000 lir, N. N. iz Vrha 1000 lir, N. N. iz Gorice 18.000 lir, pri veselem godovanju nabrali 9540 lir, za dobljeno stavo 4000 lir. — Vsem darovalcem najlepša hvala. Darovi Za Dijaško Matico so darovali: Peric Albert iz Dola 1000 lir, N. N. iz Sovodenj 2000 lir, Jarc Alojz iz Doberdoba 1000 lir, Marušič Ivan iz Doberdoba 1000 lir, Ferleti. Peter iz Doberdoba 1000 lir, N. N. iz Poljan 1000 lir, N. N. iz Bo-neti 500 lir, N. N. iz Doberdo- IZGUBLJENA OSEBNA IZKAZNICA Osebno izkaznico je • zgubil 63-letni Tabaj iz Standreža 142. Izgubo je prijavil goriški policiji. IZ SVOBOBNE DOMOVINE Prikrojevaini tečaji v okraju Gorica ((Okrajna obrtna zbornica za okraj Gorica je organizirala 3 prikrojevali.« tečaje za šiviljsko stroko, in sicer 1 v Solkanu. 2 pa v Ajdovščini s 110 udeleženkami. Tečaje vodi priznani strokovnjak tov. Jaklič Vili, strokovni učitelj iz Ljubljane. Po zaključku tečajev nameravamo prirediti še prikroje-valne tečaje za moške in Ženske stroke. Za nadaljnje tečaje vlada v okraju Gorica veliko zanimanje. Vse informacije za bodoče tečaje se dobe v pisarni okrajno obrtne zbornice Gorica V Solkanu. Naša dolžnost pa je, da storimo vse za strokovni dvig našega obrtniškega kadra«. V Gorici so odobrili načrte za gradnje stanovanjskih hiši Upajmo, da bodo tudi razvaline sredi mesta kmalu izginile; Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - Ul. (esare Battisti 2 - Teleton Na velikem mitingu v Izoli ob volitvah v delavske svete so delavci nosili napise s pozdravi najnaprednejšemu socialističnemu odloku. Portorož Itaoi LT v Dijaki našega dijaškega doma se zavedajo važnosti Ljudske tehnike. Prav te dni je preteklo leto, kar j,e bil ustanovljen klub LT. Začetki so bili skromni in pogoji v katerih se je razvijala ljudska tehnika nič kaj u-godni. Kakor zidar, tako simo tudi mi začeli pri temeljih. Najprej smo postavili modelarski, nato radijski in fotografski krožek. Težave so bile v tem, da pri nekaterih dijakih ni bilo pravega zanimanja in razumevanja. Uspehi posameznih krožkov, pa so marsikoga pritegnili k delu tako, da je klub ob koncu šolskega leta imel 35 članov. Večji del je bil vključen v modelarstvo, zato se je ta sektor najbolj razvil in dosegel lepe uspehe. Začetka smo izdelovali preproste jadralne modele, proti koncu leta pa že bolj komplicira- ne. Poleg modelarskega je napredoval tudi radijski krožek. Izdelali smo 6 detektorjev in 4 cevni ladijski sprejemnik. Ce pogledaš vanj. se moraš začuditi. V njem je polno vozlov starih žic. To pa je postranska stvar, važno je, da slišimo celo prekooceanske postaje. V priznanje za našo iniciativo in delo nam je okrožni odbor LT kot nagrado poklonil orodje, ki je bilo potrebno za nadaljevanje našega dela. Po prvem maju je začela delovati tudi fotosekcija. Dobili smo potrebno gradivo, ki nam je omogočilo praktično delo v okolici. Ne pretiravam, če rečem, da se je na šolski razstavi najbolj odlikoval prav fotografski krožek. . Razstavljali smo slike iz šolskega in izven šolskega življenja. Zadnje čase je nastal zastoj in bilo bi želeti, da bi delo ponovno oživelo. Marušič Milan Ozimna žila bo potrebno branali in valjali Zaradi deževja in toplega vremena se ozimna žita zelo naglo razvijajo in obraščajo. Nastaja nevarnost, da bodo kasneje polegla in nam dala manjši pridelek. Ce hočemo to preprečiti, moramo pregosto žito ostro pobranati in ga tako razredčiti. Ce je potrebno, branamo tudi dvakrat po istem mestu. Prav tako je potrebno na lahko pobranati tista žita, ki so preredka. S takim brana-njem zrahljamo gornjo skorjo in damo možnost dostopa zraku in soncu, da se preredko žito potem lahko lepo razvije. Posebno je tako brananje potrebno, če je zemlja razpokana in je ha površju skorja. Za tako brananje je posebno primeren ječmen. Kot je iz prej navedenih vzrokov potrebno brananje žita, tako je iz dveh razlogov potrebno tudi valjanje. V suhih in mrzlih zimah zmrzal dvigne vrhnjo plast zemlje. S tem potrga mladim rastlinicam koreninice, kar povzroča, da se posamezne začnejo sušiti. V takem primeru moramo spom-mladi, takoj ko se je zemlja‘nekoliko osušila, žita povaljati, da zemljo pritisnemo h koreninicam, da se potem lažje obraščajo. Letos valjanje iz tega razloga odpade, potrebno pa bo valjati, ker so se žita premočno razvila. V lem primeru je priporočljivo, da bujno rastoča in pregosta žita povaljamo 8 do 10 dni po brananju. S tem zadržimo rastlino v rasti za 10 do 15 dni. Stebla se pri takem delu okrepijo in postanejo odpornejša, kar prepreči, da bi pozneje polegla. 2ita valjamo, ko so že debela stebelca in kadar je zemlja dovolj osušena. G. T. Volitve delavskega sveta v opekarni „Nardone“ Včeraj dopoldne so bile v opekarni Nardone pri Izoli volitve delavskega sveta. Delavci splošno in še posebej o umetnosti razstavljalca, Po govo4 ru je tov. Herkov v imenu so okrasili tovarno z zelenjem, | Podzveze SHPZ pozdravil velikimi transparenti in napisi. Volitve so se pričele ob 10 dopoldne. Delavci so prihajali v vohvno dvorano, izpolnili vo-livnice in se. takoj vrnili na dčlovna mesta. Ze ob 12 so bile volitve zaključene. V delavski svet so bili izvoljeni tovariši: Marijan Babič. Viktor Bo-nin, dvaktatni udarnik Ernest Babič, enkratni udarnik. Nerio Bologna, Umbert Bologna, I- van Kleva, Krevatin Franc in Silvan, oba udarnika. Bruno Deponte, dvakratni udarnik, lvan Novak, Feiruccio Paoli, Albin Pečar, Anton Pičur, Bruno Pičur, f rane Pičur, vsi udarniki in še trikratni udarnik Vincenc Vescovo. Novo izvoljeni delavski svet bo imel med drugim nalogo, da raziskuje boljša ležišča potrebne gline. Sedanja ležišča ne odgovarjajo popolnoma za izdelavo res dobre in prvovrstne opeke. Popoldne je bilo odkritje spominske plošče, na kateri je vklesan zgodovinski datum. Zvečer so imeli delavci zabavo. S. A. Olvorilev slikarske razstave piof,. Ji. iJaktide V petek zvečer je bila v Domu kulture ob navzočnosti velikega števila ljudi otvorjena slikarska razstava prof. R. Sakside. Tov. prof. Suhadolnik je v daljšem govoru, ki je bil preveden tudi v italijanščino, spregovoril o umetnosti na navzoče zastopnike ljudske oblasti, italijanskega kulturnega društva v Kopru in umetnika ter razglasil razstavo za odprto. Razstavljenih je 27 slik, od katerih je 6 oljnatih, 12 akvarelov in 9 lesorezov. Razstava bo odprta za obiskovalce do 23. marca. Okrajna konferenca Zveze borcev danes Danes 18. t. m. bo v gledališču ((Ristori« v Kopru, I. okrajna konferenca Zveze borcev s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev. 2. Politično in organizacijsko poročilo. 3. Diskusija. 4. Izvolitev okrajnega odbora ZB in delegatov za OOZB. 5. Sklepi. Pričetek konference bo ob 9. uri. Prevozna sredstva bodo na razpolago na vseh važnejših centrih kot navadno za take priložnosti. VAZNO ZA VRTNARJE Kmetijska šola v Škocjanu pri Kopru obvešča kmetovalce in vrtnarje, da lahko dobijo po nizkih cenah prvovrstne sadike zgodnjega zelja vrste volovsko srce ter solate brazi-ljanke in kraljice maja. Obenem bo pravočasno imela tia razpolago sadike paradižnika, paprike, jajčevca (melancane) in ostalih povrtnin. u duetop*U w»f rJaLOSIAV KAlflfl p u ( t l' * W 14 •* «* K O lf. * * K UH. AKAN H R A DAČ A I, O K. K O H G K T H L A V A T V KV^0 80dW 4 r ^ fladai ! e 3e v svo^em dopisu na poveljstvo naSega 4*hh ri*.. 1 -*eVal DOlknvnilr ( mnenia rlo nraV7.anrav r»p v‘H-1 0‘u' drugG„Ji:vai P°lkovnik, (mnenja, da pravzaprav T'e df-'lkom t, kak<>r za sistematično hujskanje proti voja- lf8a Vatn. tla n,, , Pohajajo iz Cislajlanije v Translajtanijo. • ce & Se sP*ornht vc^ak Jiub'1 kakor takma madžarska QrUgi ’m- da so pod Beogradom streha 8 ■ ^hj, in , ta^on* ki »i vedel, da n^1 dan ^ b11________ --- bila Sm° ime11 samo 5unk0 ln 3uh0 lz konserv-k!,Pre2šnji v»-tena kUTja juda, filet z rižem in buhte Si arh so n,-vr 81110 °beslii nekega srbskega vinotržca V>»li, jv%« - lh oe P HC, streu_ avho bii ‘taili* in r“l,ulJon- ki ni vedel, da so to Madžari, ki v tak°toilla spet Za el stre^atl na dajčmajstre. daj'majstri h%; lat Situacij„?a bosenski polk. ki je zraven stal! To je rt relšnu n-' 1 Jaz sem bil ravno nvi štabu brigade na Vm drngj "““““»i. da so pod Beogradom streljali Madžari banj . sbatui btoma je zai’ rat sit^t »a i 5?b dan 86111 bil l'avn0 pri štabu brigade na ; misllte, kak Prl nJem v kleti trideset let staro vino. V61 st>Se ravno w„Sm° Se vsl veselili na obed- Juho smo io n'4anJe; in -tl ' kokoSl. ko se zdajci zaslisi streljanje ai>1 oddelki d 6 topnlRtvo* ki se mu Se sanjalo ni, da na drugega, je pričelo ogenj na našo linijo in granata je padla tik našega štaba. Srbi so menda mislili, da je nastal pri nas upor, in začeli so z vseh strani pokati na nas ter bresti 6ez reko proti nam. Brigadnega generala kličejo k telefonu in divizionar je grmel, češ kakšne oslarije se godijo v brigadnem odseku, da je pravkar dobil od štaba armade povelje, naj prične napad na srbske položaje ob dveh petintrideset minut ponoči na levem krilu. Mi da smo rezerva in da se mora ogenj takoj ustaviti. Toda kako moreš v takem položaju hoteti: .Feuer einstellen!’* Brigadna telefonska centrala javlja, da ,§e ne more nikamor doklicati in da samo štab petinsedemdesetega polka javlja .ausharren’,** da se ne more dogovoriti z našo divizijo, da so Srbi zasedli koto dve sto dvanajst, dve sto šestindvajset in tri sto sedemindvajset, zahteva se, da se pošlje en bataljon kot zveza z našo divizijo. Toda Srbi so nam prišli medtem že za tilnik na obeh krilih hi so presekovali našo sredo in v trikotniku je ostalo potem vse, pehota, topništvo in tren z vso avtokolono, skladišče in vojna bolnica. Dva dni sem bil v sedlu; divizionar je padel v ujetništvo z našim brigadirjem vred. In vse to so zakrivili Madžari s tem, ker so streljali na naš drugi maršbataljon. Samo po sebi se razume, da so to zvračali na naš polk.* Polkovnik je pljunil. <-Sami ste se zdaj prepričali, gospod nadporočnik, kako imenitno so izrabili vašo prigodo v Kiraly Hidi.» Nadporočnik Lukaš je v zadregi zakašljal. «Gospod nadporočnik«, se je zaupljivo obrnil nanj polkovnik, «roko na srce! Kolikokrat ste spali z gospo Kakonyjevo?» Polkovnik Schrftder je bil danes zelo dobre volje. Ustaviti ogenj*! vztrajati! «Nikar ne recite, gospod nadporočnik, da ste šele začeli korespondirati. Ko sem bil jaz v vaših letih, sem sedel v Jagru v geometrskih tečajih tri tedne in vi bi bili morali videti, kako nisem tiste tri tedne delal nič drugega, kakor spal z Madžar-kami. Vsak dan z drugo. Mlade, neomožene, starejše, poročene, kakor je pač naneslo, sem tako pridno onegavil, da sem komaj ' prestavljal noge, ko sem se vrnil k polku. Posebno žena nekega advokata je pokazala, kaj znajo Madžarke. Ugriznila me je pri tem v nos, vso noč me ni pustila, da bi zatisnil oko.» «Začeli ste korespondirati...» je prijateljsko udaril polkovnik nadporočnika po rami, «poznamo to. Nič ne govorite, imam svoje mnenje o vsej zadevi. Zapletli ste se z njo, njen mož je na to prišel, vaš prismojeni Svejk ...» «Ampak veste, gospod nadporočnik, tale vaš Svejk je pa vendarle karakter, ko jo je z vašim pismom tako pogruntal. Takega človeka je res škoda. Jaz pravim, da je to vzgoja. Meni ta človek ugaja. Vsekakor se mora v tem pogledu preiskava ustaviti. Vas, gospod nadporočnik, so sramotili po časopisih. Vi ste tu nepotrebni. Med tednom odide maršbataljon na rusko fronto. Vi ste najstarejši častnik pri enajsti stotniji, pojdete z njo kot komandant. Pri brigadi je že vse urejeno. Recite računskemu naredniku, naj vam najde kakega drugega slugo namesto Svejka!* Nadporočnik Lukaš je hvaležno pogledal polkovnika, ki je nadaljeval: «Svejka prideljujem vam kot ordonanca.« Polkovnik je vstal, podal prebledelemu nadporočniku roko in rekel: «S tem je vse opravljeno. Želim vam mnogo sreče, da bi se odlikovali na vzhodnem bojišču. In če se bova še kdaj videla, pridite med nas. Ne da bi se nam spet izogibali kakor v Bud-jejovicah...» Nadporočnik Lukaš je spotoma domov ponavljal sam pri sebi: «Kompanie — komandant, kompanie — ordonanc.* In jasno je vstajala pred njim postava Svejka. Računski narednik Vanjek je rekel, ko mu je nadporočnik Lukaš ukazal, da mu mora poiskati novega slugo namesto Svejka: «Mislil sem. da so, gospod nadporočnik, zadovoljni s Svejkom.» Ko je slišal, da je Svejka imenoval polkovnik za ordonanca pri enajsti stotniji, je zaklical: «Bog nam pomagaj!* * * • Pri divizijskem sodišču v zamreženi baraki so vstajali po predpisu ob sedmih zjutraj in dajali v red postelje, valjaje se v prahu po tleh. Pogradov ni bilo. Potem so sedeli na klopeh in si ali iskali uši (tisti, ki so prišli s fronte) ali pa si pripovedovali razne dogodivščine. Svejk in stari saper Vodička sta sedela na klopi pri vratih; z njima je bilo se nekaj vojakov raznih polkov in vojaških formacij. «Poglejte. fantje«, se je oglasil Vodička, «tistega Madžara pri oknu, kako moli, da bi dobro odrezal. Ali bi mu ne raztrgali gobca od ušesa do ušesa?» «Ne, to je dober človek«, je dejal Svejk, «ta je tukaj zato, ker ni hotel k vojakom. On je zoper vojno in je zaprt, ker ne mara nikogar ubiti, drži se božje zapovedi, toda to božjo zapoved mu bodo osladili. Pred vojno je živel na Moravskem neki Ne-mrava, ki še flinte ni hotel vzeti na ramo, ko so ga potrdili v vojake, češ da je to proti njegovemu načelu, nositi flinto. Zaradi tega je bil zaprt, da je bil čm, in spet so ga vlekli k prisegi. On pa — da ne bo prisegal in vzdržal je.» (Nadaljevanje sledi.)5 DNEVNIK 18. marca 1951 GAJO PETROVIČ Spomini na bivanie v ZSSR II. Bili pa so nekateri pojavi, ki so nas mnogo bolj motili kot Pa nizki življenjski standard. Pred odhodom v ZSSR smo verovali, da tam ni razbojnikov tatov in beračev. V ZSSR vendar obstoji izgrajena socialistična družbe, ki že prerašča y komunizem). V taki družbi pa se lahko samo patološki tipi pečajo z razbojništvom, tatvino in z beračenjem. Toda komaj smo prišli v ZSSR. so nas že sami Rusi opozorili: «Dobro pazite na vaše kovčke, če nočete, da vas okradejo.)) Bili so med nami tovariši, ki tega opozorila niso resno vzeli. »Praksa* jih je kaznovala Potem so jadikovali: «Komaj sem spustil kovčeg poleg sebe na tla — že je izginil. Postavil sem ga vendar prav poleg moje noge.» V svojem referatu o časopisih «Zvezda» in «Leningrad» je 2danov ostro kritiziral nekega književnika Hazana zaradi njegove parodije na Puškinovega «Evgenija Onjegina*. Ta parodija (»Evgenijev povratek*) opeva neprijetnosti, ki jih Onjegir) doživlja v sodobnem Leningradu. Zdanov je v svojem referatu citiral one stihe, ki opisujejo, kaj se je Onjeginu zgodilo na tramvaju Stopili so mu na nogo, udarili ga v trebuh in mu rekli »idiot*. On se je spomnil stare navade, sklenil, da spor reži z dvobojem, segel v žep... toda nekdo mu je že davno pobral rokavice. In ker jih pač ni več imel. je Onjegin umolknil in odšel... 2danov z gnevom govori o teh verzih in jih imenuje »zlobno obrekovanje Leningrada in njegovih sijajnih ljudi*. Takrat sem dal Zdanovu prav. Toda Črnogorcu Boži, ki je ostal brez rokavic kot Hazinov O-njegin, so ti verzi nad vse ugajali: »E boga mi, dobro je zadel tisto tipično. To se ni zgodilo samo meni.* * * * Toda ni bila le tatvina množičen pojav v ZSSR. Med mojim bivanjem v Leningradu (1946-1947) so lokalni časopisi večkrat objavili vesti pod tipiziranim naslovom aRasstrel banditam« (streljanje — banditom). Običajno so to bile vesti o tem. kako je er.a ali druga razbojniška tolpa bila ujeta, sojena in postreljena. »Razbojniške bande v socializmu — kdo bi rekel!*. «Veste. to je ostanek iz vojnih časov. V Leningradu so bili med blokado strašni življenjski pogoji in ni čudo, če so se pojavile tudi razbojniške tolpe, toda to bo kmalu likvidirano.* Tako so nam to razlagali. Med albanskimi študenti na' LGU je bil tudi neki Kiča. Bil je velik veseljak in zato priljubljen med vsemi inozemskimi študenti, ker pa je nekaj malega znal tudi naš jezik, posebno še med Jugosldvani, Toda tudi veseli ljudje lahko včasih teže zbolijo in to se je zgodilo tudi Kiči. Dolgo je ležal, nato pa se mu je stanje začelo popravljati. Nekega večera-si je zaželel svežega zraka. »Grem v bližnji park. Kmalu se vrnem.* Sel je — in se ni več vrr.il. Drugo jutro se je raznesla vest, da so v bližnjem parku našli mrtvega človeka z nožem v hrbtu. Nato so to vest preklicali. Kičo so zaman iskali: ne sledu ne glasu ni bilo več o njerr.. Cez mesec ali pa dva so poklicali albanske študente na milico. »Neva je vrgla na prod truplo nekega samomorilca. Poglejte, ali je to morda vaš tovariš. ki je izginil.*. Telo ie bilo vso iznakaženo od dolgega stanja v vodi, ver.dar je bilo mogoče spoznati, da je to zares Kiča. Ko so nam pripovedovali, da je Neva vrgla Kiča na prod je nekdo pripomnil; «Niti videi ni Neve, imeli so ga v kadi z vodo. Neprijetno je, če nekoga ubijejo v ZSSR. Samomor še nekam gre,..* Iz tega smo potegnili praktičen nauk: ogibaj se večernih sprehodov po parku uboji nas je vznemirjalo beračenje, ki je V velikih sovjetskih mestih še vedno zelo razširjeno. Nekaj beračev se je stalno motalo okoli univerze v Leningradu. Pogosto smo jih srečavali, kajti vedno je bil vsaj eden na položaju. Vendar se mi zdi, da je beračenje v Moskvi- še bolj razvito. Zlasti je v tem pogledu živ Metro. Nekateri berači prebijejo tam ves dan. stopajo iz enega vlaka v drugega, gredo od potnika do potnika in. prosijo miloščine. Milica dela večkrat racije in jih lovj. Nekoč so r.as v Moskvi finančne težave prisilile, da smo poskušali prodati nekaj malenkosti. Napotili smo se proti «rynoku» (trg). Vozili smo se najprej s tramvajem, nato pa smo pešačili po blatni cesti. Zdi se mi, da je bilo na cesti tu in tam videti ostanke nekakega asfalta. Zadnje dni je precej deževalo in cesta je bila zelo blatna. Pred samim vhodom v erynok« je bilo blato zares strašno. V tem odvratnem bla- tu, skozi katerega- smo se prebijali z gnusom in muko — so sedeli ljudje. Berači razne starosti in spola. Slepci, hromci, pa tudi ljudje, ki so se na prvi pogled zdeli zdravi. Bilo jih je tudi nekaj v rdečearmejskih bluzah. Vsi so držali pred sabo kape. Nekateri so imeli lajno in jo navijali. Drugi so razburjeno kričali irj se obračali zdaj na levo, zdaj na desno proti ljudem, ki so ravnodušno hodili mimo. Spet so sedeli hladnokrvno in monotono ponavljali svojo prošnjo. Večina, je obljubljala da bodo za vas prosili boga in razne svetnike, če jim kaj podarite. Hromeč v umazani in raztrgani vojaški bluzi je obupno javkal: «Boril sem se pri Stalingradu: usmilite se me za sveto božjo voljo!* Njegov glas mi je dolgo nato zvenel v ušesih. Mar se je zares boril pri Stalingradu? Ce ne, kako sme špekulirati s takimi stvarmi? Ce pa se je boril — kako je mogoče, da se socialistična skupnost ni pobrigala zanj? In če se že skupnost ni hotela brigati zanj, mar ne bi bilo bolj razumljivo, da bi se obesil, kot da sedi v tem blatu? Nekoč smo se v Moskvi raz-govarjali z neko komsomolko. Vprašali smo jo: «Kaj se je zgodilo s profesorjem Moska-ljevim? Pravijo, da je naenkrat izginil.* «Kaj bi se zgodilo? Odšel je tja, kamor spada. Bil je inozemski špijon, sovražnik ljudstva.* «Kako je to mogoče? Saj je venoar predaval marksizem!* «To ni važno. Izdajalec je. Izdal Pa je — ker je 2id!» Bili smo presenečeni, čeprav smo že prej opazovali antisemitizem pri nekaterih ruskih študentih. «Pa kaj govoriš! Niso vendar vsi Židi ’Z-dajalci!* «Kako da ne. Ne zaupaj Zidu, pa kar koli bi ti govoril. Prej ali pozneje — izdal te bo.» Poskušali smo jo prepričati, toda na vse naše argumente je odsekano odgovarjala: «Ne ver evreju, evrej predast!« (Ne zaupaj Zidu, Zid te bo izdal!) Čudil sem se sovraštvu, s katerim je izgovarjala te besede. Sicer je bila to dobrosrčna deklica, še nekoliko neresna in otročja. (Nadaljevanje sledi) Včeraj in V, danes to zelo novo. Seveda bomo takoj zmajale z glavo- v znak graje. Spodaj zožena krila ovirajo korak, o kakem vstopanju na tramvaj ali avtobus ne more biti govora. Mogoče bi nas taka krila prisilila na vsakodnevne sprehode, ki bi bili koristni za dobro linijo. Mogoče! Pametnejše bo, da vši-jemo v krilo enostransko gubo zadaj v sredini ali pri- strani. Tudi majhen prerez na stranskem šivu bo pomagal. Po modi zožena krila bomo morali prepustiti osebam, ki hodijo, sedijo in stojijo. In me, ki se vozimo? Me bomo pa z veseljem pozdravile prve težje spomladanske obleke, ki nadomeščajo kostim in o katerih bomo spregovorili prihodnjič. Na svidenje! Sonja MIKULETIC-PALME Današnji nogomet v Jugoslaviji in Italiji Današnje, tretje kolo jugoslovanske nogometne lige nima v seb^ kakih izredinih zanimivosti. ki bi presegle običajen inttres, ki ga vzbuja ligaška nedelja v navijačih. Naj-zanimivejša tekma bo morda v Zagrebu, kjer se bosta ponovno bodla stara mestna nasprotnika Dinamo in Lokomotiv«. Izid tekme je nemogoče predvidevati; Dinamo je kvalitetno boljši, vendar ima z Lokomotivo vedno nesrečo in se mu le redko zgodi, da bi premagal «soparaste» bratrance. Crvena zvezda gre v Novi Sad, kjer bo imela v domači Vojvodini trdega nasprotnika. Vojvodina je prejšnjo nedeljo gladko premagala beograjski BSK in vse kaže, cSa ima od vseh letošnjih novincev najostreje nabruštne nohte. Prav tako bo zanimivo tudi v Kru-ševcu: Napredak ima n« svoj: strani domače igrišče. BSK pa željo po rehabilitaciji ter večje izkušnje. Sarajevo ne bi smelo nuditi Hajduku na domačem igrišču prevelikega odpora, isto bi lahko veljalo za Borca, ki gre na križev pot v Beograd, kjer ga čaka dobro pripravljeni Partizan. Zadnja tekma bo med Spartakom ,ter Mačvo. V tem dvoboju novincev bi morali zmagati igralci Mačve; sicer pa je še prezgodaj dlajati sodbe o eni ali drugi od obeh enajsteric. >i: * Ce je za jugoslov. ligo težko prerokovati, lahko rečemo, dh je včasih take stvari pri italijanskem nogometu docela nemogoče; in danes je taka nesrečna nedelja, ko se bodo tri-najstice pri Totocalciu štele na prstih ene- roke. Triestina gre v Lucco. Izid? Kdo ve, verjetno poraz. Izrazito izenačene kažejo biti igre med Fiorentimo in Laziom, U-dinese ter Padovo ter Pno Pa-trio in Palermom. Bologna bi morala iziti kot zmagovalec iz dvoboja proti Atalanti, Torino bo verjetno porazil Novaro, Roma ter Glnoa pa se bosta klali dlo poslednje minute. Premaganemu ostane malo upanja, da bi tudi prihodnje leto igral med dvajsetarico najboljših. Najmanj sivih las dela astrologom tekma v Milanu, kjer bo istoimenska enajsterica s svojim slavnim švedskim triom imela neprehudo delo s Comom. Juventus gre med vročekrvne Neapeljce, ki bodo skušali drago prodati svojo kožo. HOKEJ Jugoslavija-Avstrija 4:3 V ^adnjem dnevu tekmovanj za svetovno in evropsko prvenstvo, v hokeju na ledu, sta se srečali kot prvi ekipi Jugoslavije in Avstrije. Proti pričakovanjem so zmagali Jugoslovani s 4:3 (1:1, 0:1, 3:1). Odločilen je bil tretji del igre, kjer so Jugoslovani z odločno igro odločili srečanje v svojo korist. Končna razpredelnica druge skupine je taka: Italija 10 točk, Francija in Holandska, 6, Belgija, Avstrija in Jugoslavija 2 točki. Ostali rezultati prvenstva: Francija-Holandska 7:5 (1:2, 3:1, 3:2), Anglija-Finska 6:3 (2:0, 0:3, 4:0), Svica-ZDA 5:1 (3:0, 1:1, 1:0). Kanada-Svedska 5:1 (0:1, 3:0, 2:0); ZDA-Velika Britanija 6:6 (4:1, 1:2, 1:3). V slalomu ie zmešal Lukane BEOGRAD, 17. se na Sar-planini niji nadaljevale smučarske tekme. — Dar.es so v Makedo-mednarodne Na sporedu je bil moški in ženski slalom ha progi dolgi 750 m, z višinsko razliko 540 m. Med moškimi je bil prvi Matevž Lukane s časom 2 minuti 7,5 pred Mulejem in Avstrijcem Jamnig-gom. Med ženskami so prva štiri mesta zavzele Avstrijke, kot je tudi bilo pričakovati, med temi štirimi pa je zmagala Magelova. Najboljša Jugoslovanka, Nada Urbar jeva, je zasedla peto mesto. Najbolj priljubljena spomladanska obleka je kostim, obleka- v dveh delih. «Ta je vedno enak*, pravimo. Res je, da dober klasični kostim lahko nosimo tudi deset let, toda po modi ne bo. Nas pa zanima, kako moda spreminja kostim. To najlaže vidimo, ako primerjamo, kakšen je bil lani in pa kakšen kostim letos. Lanske kratke jopice, ki so segale malo čez pas, letos ne bodo več uporabne; prav tako ne zvončasta ali malo razširjena krila. S tem srno se že dotaknili najvažnejših"točk letošnje spremembe. Jopice namreč pokrivajo boke, oziroma segajo do njih in ne samo to: razširjajo jih z umetno rezanimi žepi. Ali namen teh krojev ni raz- _ _________________________ širjevati boke, temveč poveča- Skoraj še bolj kot tatvine in tj videz zelo ozkega pasu. Tu- kaj pa- zopet naletimo na veliko novost. V prejšnjih letih n.i bilo jopice, ki bi bila opasana, oziroma pas je služil le za izrazito športne kostime. Letos pa tudi najelegantnejši kostim nosi pas, ki se spne z zaponko ali kako drugače. Na športnih kostimih vidimo široke, večkrat usnjene pasove, na popoldanskih so pasovi iz istega blaga kot kostim. Vse to z namenom da postane život bolj ozek in bolje označen. Iz istega vzroke' je zgornji del malo ohlapen, ali bolje rečeno, se ne prilega popolnoma tesno obliki telesa. Nujna posledica tako krojenih jopic so ozka krila. «To ni nič novega*, slišim. Prav; toda kadf vidimo, da so krila spodaj tut/tt kot na bokih, takrat mo-M mo priznati, da je Sovjetska zveza je ena izmed štirih vete si l, bi drže pod okupacijo Avstrijo. Rusi imajo pod oblastjo iiajbogatejše avstrijske predele, fcjer je industrija najbolj razvita, t. j. severovzhodni del Avstrije oko. li Wtener Neuie Stadita, St. Poeltena dn okoli Dunaja. Najvažnejši so Ibrez dvoma izvori nafte v okolici ZAesterdorfa. Avstrijci težko prenašajo okupacijo, a sovjetska je brez dvoma najhujša. Avstrija rr.ora okupacijskim državam plačevati stroške okupacije, vendar ne smemo pozabiti. da je z Marshallovim planom dobila pomoč, ki je nekoli-kokrat večja kot znašajo ti stroški Od sovjetske strani ni Avstrija nič dobila, obratno. Cim so Rusi zasedli Avstrijo, so demontirali vrsto velikih tovarn in jih odpeljali v Sovjetsko zvezo. Odpeljali so lokomotive, vagone, okoli polovico donavskega ladjevja. Vse to so proglasili za vojni plen. Na ta način so postali lastniki 211 avstrijskih industrijskih podjetij, 32 petrolejskih podjetij in 102 tisoč ha zemlje. Kar je pri vsem tem najvažnejše, je to, da so pod sovjetsko upravo ključne industrijske panoge, nafta, lokomotive, turbin?, steklo. Sovjetska zveza ne plačuje za svoja podjetja nikakršnih taks niti davkov. Na ta način je država oškodovana za okoli 240 milijonov šilingov letno. To je ogromna vsa!«, ki predstavlja skoraj polovico stroškov vseh 4 okupacijskih sil. Poleg tega Sovjetska zveza ne plačuje državi prispevkov za socialno zavarovanje delavcev, kljub temu d« zelo redno od-trguje ta prispevek od plač svojih delavcev!! Najznačilnejši za sovjetsko eksploatacijo je primer nafte. Avstrija producira tako velike količine nafte, da bi lahko ne samo pomirila notrainje potrebe, temveč tud; nafto izvažala. Vse to bi bilo, če ne Ibi bili vsi izvori pod sovjetsko oblastjo. Zato se lahko reče, da Avstrija sploh nima nafte. Od' 900.000 do 1 milijona ton nafte, ki jo Avstrija proizvaja, Rusi dajo za avstrijske potrebe samo 300.000 ton, a ostalo izvažajo v dežele svojih satelitov, oziroma domov. Da bi bil izvoz nafte lažji so napravili celo dva naftovoda. Posebna oblika eksploatacije Avstrije je tudi — tihotapstvo blaga. Čeprav s? zdi smešno, vendar na ta način Rusi ogromno škodujejo avstrijskemu gospodarstvu. Rusi izvažajo v Avstrijo ogromnie količine blaga, predvsem tobak in alkohol, ne da bi plačevali carino. Na ta način ustvarjajo pravi dumipiing, ker prodajajo svoje blago po izredno konkurenčnih očnah in s tem škodijo domači proizvodnji. Nedavno je izjavil avstrijski finančni minister, da samo od takega uvoza vina zgublja država vsakega pol leta okrog 35. milijonov šilingov. Pa ne samo Avstrija, tudi preko Avstrije se razvija živahen tihotapski promet. Tokrat gre za naj nevčrj etnejše stvari nabavljene na črnem tržišču, gre za desetine lokomotiv, za kovine, za cele tvomice, za nemško orožje, avionske motorje. Ves ta material se nabavlja na črni borzi in pošilja preko Avstrije v Sovjetsko zvezo. Kot vidimo sovjetske izjave o avstrijskem Vprašanju niso še zdalčč platoničnega značaja. Ne gre Rusom takrat, ko vežejo to vprašanje s Trstom-, za neke sentimentalne vzroke, ni njihov namen, da bi pomagali Tržačanom pri rešivanju njihovih notranjih vprašanj. Ravno obratno; Trst izkoriščajo kot menjalni drobiž za svoje interese v Avstriji. Glavni namen je, zadržati avstrijsko vprašanje, vsled strateških raz-logov in vsled ogromnih’ koristi, ki jih ima Sovjetska zveza od okupiran? Avstrije. Ko pomislim na kasnejšo fronto v Jugoslaviji, se mi zdi ameriška vojna v Italiji prava zabava. Vsak večer so bile prireditve, rokoborbe, kino in razne druge zabave, Ce ne bi prišla večkrat nad'nas nemška letala, bi sploh ne vedeli, da smo v vojni. Res so bili trenutki, da smo bili kar gluhi od treskanja m grmenja, a večinoma se je tresla gora, rodila Pa se ni niti miš. Protiletalska obramba je bila tako silovita, da smo se kar čudili, kako si Nemci upajo sploh približati. Vsakikrat jo je kako sovražno letalo tzkupilo; ne spominjam se pa, da bi v oni, dobi Nemci pogodili druge objekte, razen neke velikanske in prazne tovarne. Med tremi novimi prišleci 'je bil tudi neki odvetnik iz Ljubljane, ki me je začudeno vprašal ko sem ga povabil v kino: «Kaj pa nosite s seboj ono težko čelado, saj vendar ne gremo v naskok.* «Kaj, vi je niste dobili?* sem ga zaskrbljeno izprašal. «Ponujali so mi jo, a kaj bom vraga še tisto napoto vlači1», se je učeno odrezati dok-tor. «2elim vam. da je res ne bi bilo treba*, sem mu odgovoril, Igo sva se že prerivala med vojaki. da si dobiva primerno mesto za kinopredstavo, ki je bila na. prostem. Sedel sem na poveznjeno čelado in čakal, da se prične predstava, doktor pa je sedel krra) mene na vlažna tla in najbrie prvič občutil pomanjkanje čelade, rekel pa ni nič. Kmalu zatem, ko se je pričela — DANILO KORENIKOV, POT DO NAŠE ZASTAVE. PERIPETIJE V ZALEDJU kinopredstavo, je bilo slišati klic v angleščini: «Luči proč!« Mirno so začeli vsi vstajati, pogasili so cigarete in takoj smo imeli vsi čelade na glavi. Se dobro nismo prišli v zaklonišče, je začelo tako treskanje in grmenje topništva, da je človek sploh oglušel in ni bilo mogoče razločiti nobenega glasu. Drobci protiletalskih izstrelkov so kar na gosto frčali in gotov sem, da je doktor vdrug-ič pogrešal čelado. V temi se mi je izgubil in sem ga šele po končanem napadu začel iskati in klicati v temi, Ko sem Se opustil vsako upanje, da ga najdem, sem v temi zaslišal mastne slovenske kletvice, Približal sem se glasovom in razločil v temi Jožka, kako je vlekel doktorja iz neke jame. iz katere je močno zaudarjalo po pošteno polnem stranišču. V temi in zmedi je doktor skočil v novo izkopano jamo vojaškega stranišča, misleč da je to zaklonski jarek. Zelo je bil drugo jutro jezen name, ko mu je bil moj prvi pozdrtsv vprašanje: «Ali ste se sprijaznili $ čelado in z mojimi pojasnili o zaščitnih rovih?« vSakramenska mrha tržaška, mar misliš, da me boš ti sedaj učil, ko sem vendar jugoslovanski rezervni kapetan?« «No, saj nič ne rečem, a vsekakor sem se bolje znašel jaz kot aktivni civilist.« Najino prerekanje je prekinil narednik, ki je vljudno dopovedal doktorju, da ga čaka ameriški major. Doktor jo je urno ubral za njim in ni bilo kod dobiva Saška denar, da, je vedno pijan in zna povedati toliko pustolovščin, ki jih gre dnevno uganjat za drag denar z ženskami v Neapelj. Neki narednik, kt je vedno pomagal in ščitil Ruse in ki se je vedno kazal vnetega ko- dolgo, ko se je vrnil z veselim munista, je kar obupal nad tem in je pripovedoval zadevo našemu Karlu, ki pa ga je tolažil s tem, da mu je zagotavljal, da ni rečeno, ker so oni Rusi nepošteni. da so tudi komunisti, saj vsak Rus ni vendar komunist. Resnici na ljubo moram priznati, da je bilo tudi nam Slovencem nerodno in smo se kot Slovani čutili tudi mi osramočene. Dobri seržant se je potolažil šele drugi večer, ko so Rusi nastopili na prireditvi s svojimi pesmimi m plesi. Vo-lodja »e je celo našemil v rusko deklico in se s svojim nadmojstrskim uspehom prikupil vsem navzočim. Ruski izleti v Neapelj pa so kljub temu postali redkejši in velika razgibanost je zavladala med Slovani, ko nam je neki kapetan prišel pojasniti, da ni prav da smo pri fronti, in da so odločili, da nas pošljejo v Resino, osem kilometrov južno, kjer imajo Angleži taborišče nalašč za tujce, ki so bi- obrazom. «Fantje, major mi je dejal, da nam bo na. vse načine Pomagal, da stopimo v stike z Jugoslovani, toda do sedaj mu ni še uspelo priti v stike z nobenim, ki bi znal kaj točnega povedati.« V tem upanju, iskanju in izpraševanju so minevali dnevi. Edini omembe vreden je primer. ko so nekega jutra prišli ameriški vojaki pod nadzorstvom poročnika ter temeljito prebrskali vse šotore, v katerih so bili Rusi. Bilo je to v petek 29. oktobra 1943. Mislili smo, da je to kak zdrav stveni pregled, a izkazalo sije vse nekaj drugega. Zanimivo je. da je oficir naročil vojakom, naj jugoslovanskih šotorov ne pregledujejo, in kmalu sem ugotovil, zakaj, Pred ruskimi šotori se je nagrmadilo za poln kamion obleke, perila, čevljev in posteljnine, ki je neznano kako zmanjkala v ameriških skladiščih. Takoj smo si bili vsi na jasnem od li do zavezniške zasedbe ujetniki v Italiji. Kmalu smo se natrpali na kamione in odpeljali v Resino. V Resini je bil sprejem kaj hladen in strog. Prebrskali so nam vso prtljago, ukazali, naj se slečemo do golega ter nato zapodili vse pod tople prhe. Obleko so nam strpali v platnene vrečice, ki so jih potem zmetali v epe/manjševalne aparate*. Pravim e pomanjševala e aparate« iz Vega razloga, ko sem izročil obleko, sem pozabil v žepu usnjeno denarnico. ki je šla skupaj s perilom in obleko v parni razkuževalni aparat. Ko sem dobil denarnico zopet v roke, je bila čisto spečena in za tri četrtine manjša. ((Prmejduš«. je zaskrbljeno gledal Jožko,' ((poglej če so se zmanjšale tudi lire. kajti potem sva «kaput» in ne bova mogla nič «okej» po Neaplju.* Po skrbnem In počasnem brskanju in odpiranju pa sem le izvlekel bankovce, ki mi jih je drugi dan menjal angleški narednik v uradu. Naselili so nas v veliko vilo s krasnim parkom ob morju, k-' je bila. nekoč last turškega bogatina in ki se je imenovala «teilla Favorita«. Tu se je začelo zopet novo življenje. Srečali smo mnogo Ju- goslovanov, ki so kakor mi, želeli v Jugoslavijo, a niso uspeli še dobiti prave poti in zveze. Začeli smo se družiti na, sestankih ter z mislijo, da gremo k partizanom, tudi vežbati v desetinah in vodih. Rusi pa so zopet pričeli svoje pustolovščine po Neaplju in v nekaj dneh je kar deževalo pritožb na poveljstvo taborišča. Ni mi dalo miru in grizlo me je, da so bili med Grki, Albanci, Cehi, Jugoslovani, Poljaki in Egipčani prav Rusi krivi vseh pritožb, med katerimi so bile prav resne, kot nasilstvo, kraja in sleparija. Med Rusi je bil mlad podporočnik, s katerim sem se rad pogovarjal, ker se je mnogo razlikoval od svojih tovarišev. Tudi družil se ni preveč z njimi. »Kako to, da med ljudmi, ki so z nami v taborišču in ki pripadajo r.aznim narodom, so prav tvoji tovariši najslabši?« Na to moje vprašanje je on z obotavljanjem dal sledeče pojasnilo: «Večina Rusov, ki so bili v Resini, so bili ruski kaznjenci, ki so jih poslali na fronto, da se jim da možnost oprati svojo preteklost s tem, da se izkažejo v obrambi domovine. Zal pa, jih je mnogo pobegnilo z Nemet ter z njimi celo sodelovalo. Nekatere so potem Nemci poslali v Italijo in tu so prišli v roke zaveznikom, ko so ti naglo napredovali na nekaterih italijanskih sektorjih. ((Videl boš«, je končal svoja pojasnila, ((da ko bo možnost povratka v Rusijo, se bo med njimi malokdo vrnil. ker doma jih bo čakala kazen.« (Nadaljevanje sledi) ZOBNI ZDRAVNIK Dr.HLAVATY lilllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIill ordinira za ustne in zobne bolezni in ustno protetiko NA OPČINAH pri Fabčiču dnevno razen torka in petka V TRSTU Ul. Imbriani 14-11. v torek in petek 10-12 15-18 Pletilni svetovno znani stroji „DIAMANT" ,/COLMOR" in ,/P F A F F" za vezenje, krpanje, obšivanje lukenj, prišitke gumbov, čipk in cikcakastih šivov. Šivalni stroji na industrijski tok za čevljarje in krojače. iiiiiiiuimiii""l|,!lulllW TRST IILMSf........... NA OBROK Oglejte si brezobvezno katere dobite po konkurenčnih cenah . v TRSTU, ULIOA VASARI S1jL uči,') KRZNENI PLASC / TRST. Ul. 30. oktobra št. 11, tel. 29374 tILIUI ■ y ni BI "I1IIS.. H Ul. Zanetti 6 tel. 7559 (v bližini sodnijske palače) T\ domačo kuhinjo in z izbranimi briškimi in istrskimi vini po zmernih cenah Priporoča se novi lastnik TONE GULIČ izdeluje ženske oblek*1 ter otroške oblekice P® u,°^ cenah. Naslov na upr*** Ul. sv. Frančiška ^ AVTORIZIRANI GEOMETER prevzema vse posle za katastrska knjiženja zemljišč in načrte stanovanjskih hiš po ugodnih cenah UL. MACHIAVELLI 17. III. vrata 7 Nm*lov jm»/ upra** nade RGOVINA REVISANI Velika izbira domačih copat za odrasle in otrok* TRST, UL. VASARI 10 MIZARSKA DELAVNICA TRST Ul. Polonio 3 MIHELJ JOŽE f/f?m« rbuUoo'iMna miza'1' bita tlela po nt/ofliiih cenah % m/a Č3 iti&lnlfott kompletne hop*1"1*1 Pop"!nclin, LiOŠiiJi’ vodne in ptinbhe c.)(i StuvbnvddeputSha delu • P'ie‘ltieiuii 1,11 Mizarji | podjetniki Desk« smr« kove, tna ce- j . I snov« in trdih cmetovalci. tram* vezane plošče, turnir, parkete in drva tud t najugodneje TH8T viole8onnino24 lel. 90441 Krznarstvo TRST Ul. Coroneo 3 - Telefon 38-18 fitdftiaue ftMftAačilu • imrnhiTerrviv itt K'A MClNTFC C!HI St 6. 111. nad, •• Telefon Itev. 13*808 lo 84*531, •• Poštni predal 502. — UPKAVA. ULICA SV. FRANČIŠKA UREDNIŠTVO. UUCA^Hl. ^ ^ 830_u ,n od 15_lg . Tel> 73.38. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60. finančno- ‘ upravni 100, osmrtnice 90 Ur. Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din , Te. 70 Ode. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podru*.: Gorica. Ul. S. Pelllco 1-11., Tel. 11-32 ■ Koper, U-. Battlst 3 la-I, C NAROČNINA: Cona A: mesečna 960, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 3600 lir; cona B: Izvod 3, meaečno 70 din; FLRJ: Izvod 4J0,10 eg» 1 ^ Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Ljubljana, Tyrševa 34 • tel. 20-09, tekoči raču>> pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. Izdaja Založništvo tržaškega tisk*