r.coio' Ltk v*»ro da se takoj vse sumljive se da popisati. Ker so jeli poročilo sovjetke vlade se gla- elemente spravi na varno in o- *orecl kosl tramovja iz later-si, da so vsi uporniki bili usmr- hrani narodom mir. I -o- Iz Rusije se je oglasil po desetih letih u-jetnik iz leta 1915, Alojz Bre- tem. — Joliet, 111. — Jolietska ječa je na glasu kot tako popolna, da je nemogoče kaznjencu iz nje pobegniti. Dva kaznjen- , gar iz Leš štv. 20 nad Savo pri ne na kupoli padati v cerkev, „ piše da se še nahajajo so hitro odnesli najsvetejše v z njim ^je drugi Slovenci: Kakšna bo zastava Nemčije? opravo iz cerkve. Že se je prijel ogenj v zvoniku tramovja, Berlin. — V Nemčiji sta na stali dve novi stranki. Ti stran ca- James Hart, obsojen radi ki Pa niso Prav nič Politični,j na katerem vise štirje zvonovi, roparije na dvajset let ječe in amPak *re se ,e za nemsko za"i Brezprimernemu junaštvu ga- salon g. Fajdige, ljudje pa so eden {z Trboveljf drugi iz Bre-v naglici pobrali umetnine in ^ Gorenjsko> tretji je Dole- njec. Joseph Bankowski, obsojen na stavo. Ena stranka hoče, da bi silcev se je posrečilo oteti zvo-1 Mož zaklal svojo ženo. V kraju Ilosič v Bosni se je zgodil nečuven zločin. Seljak . za časa kajzerja in druga pa^ kvi nj ostalo niti košček lesa. novo republikansko. Stojijo samo goli oboki. S po dosmrtno ječo radi umora, sta ostala ™k in zvonove, dočim na cer- Siledžija Mike je med prepirom dokazala nasprotno in oba po- za časa begnila s pomočjo vrvi preko ^a^teva . , zidu ki je 33 čevljev visok. Sedaj so jo pa tako pogrunta- sebno pohvalo moramo omeni-Z1 fsieedham Mass. — Ma- da se bo vršil plebiscit, ki, ti previdnost gasilcev, da niso bel Fisher učenka publične šo- bo določil, katera stranka je. brizgali na kupolo, kjer itak le ie iezdila konja, kateri se je močnejša. Brezdvomno bo iz- ni bilo ničesar rešiti, dočim so na splašil in dirjal tako moč- plebiscita sličen izidu pred-( sedaj ostale umetniške slike v da ie nadel in poginil, a ču- sedniških volitev, pri katerih je, kupoli skoraj nepoškodovane, no, . ' . . 1.-1 ----i^A^u^cr Zvečer so že mogli zopet pre- I nesti sv. Rešnje Telo v pogore- den slučaj, učenka je ostala bil izvoljen Hindenburg. popolnoma nepoškodovana. — Beattyville, Ky. — Fred 'Oče aviatike" mrtev. zaklal svojo ženo, ki je bila v blagoslovljenem stanju. Sunil jo je z nošem dvakrat v trebuh, da je nesrečnica takoj izdihnila. Razjarjeni kmetje so hoteli zločinskega moža linčati in so ga oro^iik komaj obvarovali pred tem. V žepu moža so našli 10.000 Din in obstoja sum, da je bil od nekoga pod- lo cerkev, kjer je ljudstvo ih"| kupljen, da izvrši krvavo de-Conn,"star 41 let, je dal svoje- ' Pariz __ 0d tukaj prihaja'teč molilo litanije. Ne bilo bi| janje> z'akaj bil je v ostalem c-dz-lom l*>tnf>mu sinu revol- ^o ia nrpminul C le- Prav. ako bl ob teJ zalni Pr,llkl? narave ter ie živel v sio- mu sedem letnemu sinu revol- poročilo, da je preminul Cle ver za igračo, misleč, da je pra zen, a v tistem trenotku je sinko nameril in sprožil, oče smrtno zadet se zgrudi na tla. -o- ment Ader, katerega nazivajo ne izrazili vsega priznanja ga-Francozi "očeta aviatike." U- Sllmm društvom iz Sodrazice, mrl je v bolnišnici v Touleuse j Zamostca, Vinic, Jurjevice Su-v starosti 85 let. Ader je do ma- Šja in od Sv. Gregorija ; ribni-lega celo svoje življenje posve-.skega ni bilo zraven. Oddalje-til aviatiki, velike so njegove nejsa društva pa zaradi goste mirne narave ter je gi s svojo ženo. megle niso mogla zapaziti po- DENARNE P0ŠILJATVE V JUGOSLAVIJO. ITALIJO AVSTRIJO, ITD. Naša banka ima svoje lastne rvt»» Obsojeni komunisti. Dunaj. — V Grodnu na Polj- jznajdbe na tem polju. 'V"^ , g po§to jn zanesljivjmi bankami . skem se je vršila zanimiva ob-j predno je M. Ader izdihnil, zara. Ljudstvo pa je delalo z^ starcm kraju jn na§e pošiljatve so 4 _ "AMERIKANSKI SLovenfa ftf "EDINOST " Prvi in najstarejii slovenski katoliški list v Ameriki. Amerikanski Slovenec ustanovljen 1891. Edinost let« 1914. The first and the oldest Slovenian Catholic Newspaper in America Amerikanski Slovenec established 1891. Edinost 19M. »haja vsalu torek, sredo, četrtek in oetek. Issued every Tuesday. Wednesday, Thursday and Friday — PUBLISHED B Y:— Edinosl Publishing Company *49 — West 22nd Street. Chicago. 111. Telephone: Canal 0098. Cene oglasom na zahtevo. Advertising rates on aplication. NAROČNINA: Za Zedinjene države za celo leto .................$4.00 r 7.a Zednijene države za pol leta ..................$2.00 Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto.......$4.75 Za Chicago. Kanado in Evropo za pol leta........$2.50 • UBSCRIPTION: For United States per year.......................$4.00 For United States per half year ..................$2.00 For Chicago, Canada and Europe per year........$4.75 ___For Chicago. Canada and Europe per half year____$2.50 Dopis- važneura pomena, ki se jih hoče imeti priobčene v gotovi številki «> rajo hiti doposlani na uredništvo pravočasno in morejo biti prejeti v*a-c.in in po! pred dnevom, ko izide list. Na dopise brez podpisa se ne ozira. F.nter^H ,< „«»cond etas matter October 11th 1919. at Post Office, ai Chi '»vc. Til .irdt-r the act of March 3rd 1870. Brezbrižni kapitalisti so v neprestanem boju z delavci. Premogarski baronje neprestano manevrirajo s svojimi zvijačami proti organiziranim premogarjem. Na delu so noč in dan in najete imajo posebne veščake, ki proučujejo, kako bi se dalo izrabiti razne položaje v korist premogarskih baronov. Kake metode rabijo v državi Illinois smo svoječasno že pojasnili. Sedaj pa so vprizorili naskok na zapadu in vzhodu. Na zapadu se poslužujejo istih metod kot v I!li-noisu. Zapirajo premogokope, da na ta način oslabijo delavstvo gmotno, nakar bodo uprizorili odločilni naskok na njih unije. Na vzhodu, kjer obratujejo s polno paro po enih krajih neunijski premogokopi, pa so začeli zniževati zaslužek. Izgovorov imajo na stotine, češ, da Nemčija po mnogo nižjih cenah proda svoj premog v Kanadi in celo A-meriko, kakor ga pa morejo ameriški operatorji. Vzrok navajajo, da temu se da odpomoči edino z dobro voljo premogarjev, ki naj odstopijo nekoliko pri svojem zaslužku. Taki izgovori se sicer lepo slišijo in morda so resnični, ker Nemčija dela z vso silo, da razširi svoj trg, da bi se čimpreje izkopala iz velikanskih dolgov, ki jih dolguje zaveznikom. Vendar to ni edina pot, ki se dajo te razmere izboljšati. Zatem je vse kaj drugega. Če ameriški kapitalisti, ki obratujejo plavže in razne ogromne livarne, kjer potrebujejo dnevno na stotisoče tonov premoga, rajši dajejo svoja naročila neunijskim premogokopom, kakor unijskim doma pred vrati v gotovih državah, potem je tudi razumljivo, da ti ljudje bodo šli tudi rajši po premog v Nemčijo, samo da bodo domače delavstvo s tem obubožali ter jih na ta način spravili h pasji pokorščini. To so cilji in nameni dobro pro računani na skrivaj organiziranih ameriških kapitalistov. Če se jim bo posrečlo, je pa seveda odvisno od delavske zavednosti in solidarnosti. Ako bo delavstvo v teh bojih zavedno bo brezdvomno zmagalo, kakor je že v neštetih enakih bojih. Samo treba je, da se poslužuje pametnih metod proti svojemu sovražniku. Zakaj kapitalisti ničesar ne želijo bolj, kakor delavstvu ugled vzeti. Zato jih vidimo, da se poslužujejo ob raznih prilikah najpodlejših sredstev, samo da delavce razpalijo, da se začno kaki javni škandali, nakar s prstom kažejo na delavce pred javnostjo. Tega pa ne povedo, da so oni tisti provokatorji, ki so jih do tega privedli. Vse kar potrebuje delavstvo je trezne pameti, za vsak korak pravega preudarka in korakalo bo od zmage do zmage, ker ono se bori za pravično sveto stvar. Za svoje življenske pravice se bori, katere mu jih je Stvarnik dal in zato je njegov boj pravičen in svet. nato je izdihnil svojo dušo. Po-1 kojni je bil dober oče svoji družini. Zapušča žalujočo ženo in dva sina že odrasla dobro preskrbljena. Sprevod je bil jako lep, katerega so se udeležili številni njegovi prijatelji in znanci iz naše naselbine in iz La Salle in od drugod. Pogreb mm Izdajalski odgovor. Mati svoji mali hčerki: "Vidiš, dete, tako se pokaže, da Sv. Junj v So. Chicago. Dve deklici Children of Mary * 2e dolgo časa se ni oglasil ste nakolektale za rože Chil-porocevalec iz naselbine. Da dren of Mary so same iz društ-ne bo kdo mislil, da ga je zad- venega denarja kupile lilije in nja burja odnesla, se mora ven-' več drugih blagih oseb je da-dar zopet oglasiti in kaj poro- rovalo rože, da se je okrasil čati, ker ljudje v naselbini s božji grob. Lepo je bilo tudi vi-zanimanjem vzamejo v roke E- deti, ko so deklice po dve in dve dinost, če vidijo, da je kak do- dohajale molit k božjem gro-pis iz So. Chicago. Celo nas-1 bu, da Gospod ni sameval, protniki zadnji čas marljivo za- Velikonočno nedeljo smo sledujejo, kaj poroča Edinost, krasno obhajali. Velika cerkev Taka pozornost je pohvale je bila natlačena kakor še nik-vredna; dar preje. Bila je lepa procesi- Posegel bom nekoliko nazaj,1 ja samih malčkov. Deklice so a vendar ne v Adamove čase. bile belo oblečene in so trosile Dne 15. marca se je vršila let- cvetlice pred Najsvetejšim. Tana cerkvena seja, pri kateri je ko znajo priučiti mladino samo bil ponovno izvoljen isti cerkve- naše slovenske častite šolske ni odbor kot znak dobrega de- sestre, ki prihajajo na pomoč lova nja in gospodarstva s svo- od Exchange Ave., ker pri nas jim župnikom. Imena odborni- žal še nimamo svoje šole. Je nas kov sledijo: Mr. Anton Bakše, pač malo, zato se bojimo stro-John Dolinšek, Peter Fugina, škov, ki so združeni s katoli-Joe Gradišar, Anton Jakše, ško afi farno šolo. Bomo videli Frank Juvančič, William Kom- kaj donese boljša prihodnjost. Koliko je znašala velikonočna kolekta je bilo v cerkvi naznanjeno. Širši javnosti pa ne povemo iz dvojnega ozira. Nasprotnike to rac ne briga. Druge pa ni treba, da bi se jih polastilo aH začudenje ali pa ne-voščljivost. Dne 24. 25. 26. aprila smo i-meli pri nas 40-urno pobož- se je vršil iz cerkve sv. Fran- imamo koga radi" (pri tem jo čiška na Kalvarijo pokopali- objame in poljubi). Hčerkica: šče. Rajnemu želim večni mir "Papa pa zna še to bolje po-in pokoj, žalujočim sorodni- kazati, ker je včeraj nešteto-kom pa izrekam moje globoko krat poljubljal našo hišno, ko sožalje! gj bila ti v cerkvi." Drugega posebnega nimam * * * "Riba ni videti sveža," je re-^ kla gospa k prodajalcu rib. "Kaj? Da ni sveža. Le poglejte to rdeče meso." "Saj je vaš nos tudi rdeč, pa je že 40 let star." ♦ # # Oh, kako bi bilo prijetno pri srcu, če bf bilo mogoče ... Ob enajsti uri zvečer je nek- I pare, Louis Mergole, Math Primožič, Martin Shifrer, Frank Škulj, Martin Vidic. Dne 17. marca je imela odrasla mladina t. j. Carniola Club svojo zabavo v cerkveni dvorani. Bil je sprejem 15 čla-i nov. Zabava se je vršila bolj v angleškem duhu a mirno in poštenem času prav primerno. Dne 22. marca so slavile čla- nost. Pri tej priTfki je bil veli-nice K. S. K. J. dr. M. C. Sp. jki altar nad vse okusno okra-Jednotin dan. Zjutraj so bile šen z rožami in električno raz-č lan fee v lepem številu pri svetljavo. V petek večer je i-skupnem sv. Obhajilu. Na ve- mel govor o sv. EVftaristiji zna-čer tistega dne je bil slovesen ni govornik Very Rev. komisar sprejem novih članic v cerkveni P. Hugo Bren, O. F. M. V so-dvorani in sicer po številu 22 boto večer smo čuli našega do-odraslih članic in 65 pa v mla- mačega Rev. župnika, V nede-dinski oddelek. jljo večer je imel sklepni govor Dobro znani faran iz So Chicago Mr. John Kučič se še ve- Rev. J. Miklavčič. Toliko za danes o naši 40-ur- dno zdravi v Danville, III. Kot ni Pobožnosti- k*r več o tem pisati namerava kot se je izrazil Rev. J. M. se poroča, se mu vrača zdrav-fe in je upanje, da se v do-glednem času v toplem majni-ku povrne domov. Dne 19. aprila je priredilo cerkveno pevsko društvo Zar za poročati sedaj. Kaj več zopet prihodnjič. Mary Modic. NAŠ NOVTROMAN. V prihodnji številki bomo začeli objavljati zanimiv zgodovinski roman "GLADIATORJI" Ta zgodovinski roman je ve- do čul v neki kleti na Lawnda-lika zgodovinska slika izza ]e ta le pogovor r dobe 70 let po Kristusu. Zače- Zafrknik: "Oh dragi" Molek, nja se v Rimu in se vije skozi mene že moči zapuščajo, ti pa strašne zarotniške dobe, ki so sj ge vedno pri dobrih letih, ti vladale tedaj vsled neznosnih boš lahko še veliko storiT v na-razmer v Rimskem imperiju. $em taboru za socialistične ide-Roman se končuje v Jeruzale- je " mu s padcem mesta leta 70. Molek: "Yes oča, tudi Jaz pod Titom. mislim tako. Le to me jezi, da V romanu igra glavno vlogo so naši nauki tako nepraktični. britanski sužen Eska in poknst- Kakor hitro katerega omamimo janjeno židovsko dekle Maria- z našim rdečim tiskom, takoj mna. Skozi kakšne dobe gre- podivja, postane kršilec posta ti dve osebi v tej povesti, stav in spioh ga morajo utakni-je nekaj kar zainteresira vsako- fj za omrežje." °ar» ki čita ta roman. Zafrknik nakremži svoj ob- Obenem pa je ta roman veli- raz ter pravi. "To naj te ne kega sociahiega pomena, iz ka- moti dečko! V takih slučajih si terega človek lahko veliko čr- moraš znati pomagati. Biti mo-pa za svoje življenje. Zato čita- raš mojster zvijače. Hitro napi-teljem prav toplo priporočamo, Ai za vsak tak slučaj, da je dona j ta zgodovinski roman paz- tični (a), ki je grešil hodil v no čita j o takoj od začetka, da Kazimirjevo šolo, ter da ga je jim ne bo pozneje žal. Opozo- Kazimir tako izšolal." •ito na ta novi roman tudi svo- Molek : "Vraga, tako neumni je prijatelje in znance in ako naši ljudje zopet niso, da bodo nimajo še našega Tista, se naj to vrjeli?! Zafrknik : "Kaj ? Našim članom lahko natveziš, karkoli hočeš! Če jim jaz pokažem, da je ta le bela stena črna, pa bodo vsi z barbertonskim Martinčkom vred pokimali, da je Poročevalec. nanj naroče, da bodo č it ali ta zgodovinski roman. -o- VELIKI DAN" V INDIANAPOLIS (Nadaljevanje s 1. strani) Na to je nastopilo pevsko! res™ca- Bratko, znati moraš!" društvo Zarja, ki je zapelo ja Ottawa, 111. Cenjeno uredništvo: — Pro- ja svojo prvo veselico v cerkve-!sim .Vas' da P™bčite teh par , _ „ mmi n i /i i* \7oorttv» 1 i n K ni dvorani. Program je bil lep in bogat. Občinstvo se je v nepričakovano lepem številu od- i mojih vrstic v Ijenem listu. Veselih novic ravno ko lepo pesem, zakar so vrli pevci želi burno pohvalo. Tudi pevski zbor Zarje zasluži vse pohvale pri petju. Vašem priljub- Temu je sledila igra "Pipa Molek: "Oča, kaj pravite, ako bi jaz zapisal v svoj žarko-met, da je Kazimir kolektal in spravil skupaj ter nato zafuč-kal miljonski fond. Na ta način bi se mi ta rdeči znebili lepega nimam zvalo povabilu in tako dokaza-, P^očati. pač pa žalostne. Se lo dejanski, da ceni trud cer-lm dolgo' ko Je nas za večno za" kvenega pevskega zbora. igra,1 pustila mlada žena Mrs' Eliza tobaka in čašica kave." Igra je j očitka> katerega smo seveda po vseh pravicah pošteno zaslužili, da se ga nam in še našim po- bila jako dobro predstavljena. Blaž, Katra in Urša vsi trije so ki se je vprizorila ob tej priliki namreč: Nocoj je prav lep večer, je povzročila mej občinstvom obilo smeha. Igralca —| Mirmidaj in Dirndaj sta pogodila dobro svoje vloge. Sedaj pa še nekoliko glede cerkvenega slavljenja. V postnem času smo imeli vsaki petek zvečer pobožnost sv. križevega pota. Ob tej priliki so verniki nad vse pričakovanje napolnili prostorno cerkev. Božji grob na veliki petek je bil bogato s cvetlicami in lu- beta Bifanig ter zapušča žalujočega soproga in pet malih otročičev. Pokojna je bila stara komaj 24 let. Bolehala • je kake 4 mesece in voljno in uda-no prenašala bolezen. Bila je vsaki teden previderta s sv. zakramenti. Ta prva žalost še ni bila pozabljena, ko se je smrt oglasila pri družini John Luzarjevi in jim vzela za vedno dragega očeta v družini John Lazarja. Pokojni je bil star okrog 60 let previden s sv. zakramenti. V pondefjek jutro je še pre- igrali tako naravno in dovrše-'tomcem meče Pred °fii? Kaj no, da jih je bilo za občudova- pravit/ °*ka?!" Zafrknik: "Tepec, ali ti še ti. Zlasti Blaž se je postavil, ki je tako mogočno premagal Ur- vedno meša glavo ta miljonski Katoliški Slovenci moramo čicami ozaljšan. Kako tudi ne. jel sv. popotnico in čez par ur dobiti svoj katoliški dnevnik! šo in zraven še Katrino podpi- fond " • ga, kakor so ga hovanje, ter si priboril na lep revezi v starem' kraju za kate-način nazaj svojo drago pipo. \re*moZa nal>irali. Nabiranje Po igri pa ie sledila prosta ™ljonskega fonda je naša zabava in ples. Občinstvo je bi-| stvar: Ce te vP™šajo oni, ki so lo najboljše razpoloženo in na milijonski fond darovali, jim vsakem obrazu se je videlo iz-| kaj jih briga, raz najsrčnejšega veselja, ki .ia*° de,aJ ,n lahko sha- zamore vladati v krogu doma- Ja * , Molek je pomižkavajoč odšel ter sam s seboj mrmral: "hm, hm, jaz sem pa mislil, da bi odgovornost miljonskega fonda naprtil Kazimirju in slovenskim fajmoštrom po Ameriki." čih ljudi prijateljev. Kako se je vršila nedeljska slavnost pa poročamo jutri. -o- Jutranja zvezda. Napisal H. Rider Haggard. Iz angleščine prevel Peter M. Čemigoj. Duhovnik je prišel, toda pri vratih ga je Asti ujela za roko in ga vprašala: "Kako si uničil voščeno podobo?" "Sežgal sem jo na oltarju starega svetišča v tem templju," je odgovoril. "O bedak!" je rekla Asti. "Pokopati bi jo bil moral. Vedi, da si z začarano podobo bo sežgal tudi faraonovo življenje." Tedaj se je duhovnik zgrudil na tla in je omedlel in poklicati so morali drugega, da o-pravi mrtvaške molitve. X. POGLAVJE. Ka prispe. Bilo je že jutro, in dočim so zdravniki balzamirali faraonovo truplo, kakor se je dalo, se je Tua posvetovala s svojimi častniki. Posvet je bil dolg in resen, zakaj vsi so čutili, da je nevarnost zelo velika. Abi je bil ušel, in če ga zopet ujamejo, je sam najbolje vedel, da bo njegova smrt in smrt vse njegove hiše plačilo za njegove zločine in čarodej-stva; mogel je to popraviti le s tem, da — po-egipčansko kraljico. Razen tega je imel mestu in njega okolici in vsi so mu bili zapriseženi, kraljevska straža je pa štela samo pet stotnij, vsaka po sto mož, in je bila ujeta v zanjki ulic in kamenja. Nekdo je predlagal, naj bi si odprli pot skozi tempeljsko obzidje in tako prišli do kraljevskih ladij, ki so bile zasidrane na Nilu pod obzidjem, in ta načrt je svet odobril. Toda ko so ga hoteli izvršiti, se je izkazalo, da so ladje že bile zasežene in da so jadrale po reki navzgor. Tako sta preostali samo dve možnosti; vztrajati v utrdbah starega templja in poslati sle po pomoč, ali pa drzno odkorakati skozi mesto, udreti skozi vrata, če bi bila zaprta, ugrabiti ladje in odpluti po Nilu navzgor do kakega kraljevskega mesta, li če bi to ne bilo mogoče, poskusiti svojo srečo na prostem polju. Nekateri so pritrjevali enemu načrtu, drugi drugemu, tako da je slednjič moralo odločiti njeno veličanstvo. Nekaj časa je razmišljala, nato pa je rekla: "Tu nočem ostati, da umrjem lakote, kar bi se gotovo zgodilo, preden bi se moglo zbrati vojstvo, da nam pride na pomoč, in da bom v oblasti tega odurnega in nič vrednega človeka, morilca dobrega boga, mojega očeta. Bolje je, da se spustim v boj na ulicah — tako pridem vsaj neomadeževana k njemu v njegovo večno bivališče onstran solnca. O polnoči odkorakamo." ^ —, Ukronili so se njeni besedi in se jeli pripravljati. Dočim so dvorjanke glasno objoka-vale faraona, so klicarji stopili na visoke stolpe in so oznanjali, da je nastopila vlado Neter-Tua, Amenova Jutranja zvezda, slavna v Raju, Hathor, močna v lepoti, kqt edina vladarica in gospodovalka Severa in Juga in Egiptu podložnih dežel. Na novo so to oznanili in iz množice, ki je spodaj poslušala, so nekateri vzklikali, toda večina je molčala, ker so se bali maščevanja svojega princa, katerega so klicarji pozivali, naj se pokloni, a ga ni bilo nikjer Slednjič je prišla noč. Na znak so se vrata odprla in na ramah njegovih svetovalcev z majhno četo stražnikov spredaj in z dvorjan-kami ter strežnicami zadaj so prišli faraonovi ostanki v krsti, surovo izklesani iz sikomoro-vih tempeljskih gred. Stopali so slovesno in počasi, kakor da se nimajo ničesar bati, duhovniki in pevci pa so peli starodaven pogreben spev. Sledili so možje s prtljago, za njimi kraljevska straža in v nje sredi kraljica v vozu, opravljena kakor mož, in z njo njena dvorna gospa Asti, Mermesova žena. Spočetka je šlo vse po sreči, zakaj veliki trg pred templjem je bil prazen. Sprevod s faraonovim truplom ga je prekoračil in je izginil v ulici, ki je vodila do velikih, miljo oddaljenih vrat. Nato se je tudi straža razpo- stavila v vrsto, da stopi v ulici, ko so se nena- doma pojavile močne stotnije mož, doslej skritih v drugih ulicah, ter zaprle izhod s trga. --- Neki glas je zaklical: "Stoj!" — in cio-cim se je straža zgrinjala f četverokotu o-krog kraljice, se je približalo odposlanstvo častnikov, med katerimi so spoznali tudi štiri zakonite Abijeve sinove, in je zahtevalo v princevem imenu, naj jim izroče njeno veličanstvo; pristavili so, da bodo ravnali z njo z vso častjo in da morajo tisti, ki jo sprem-ljajo, svobodno oditi. "Odgovorite, da se egipčanska kraljica ne izroča upornikom, in morilcem v roke. Na-padite jih in jih pobijte!" je zavpila Neter-Tua, ko ji je kapitan Mermes sporočil zahtevo. Stopil je torej zopet naprej in oddal kraljičin odgovor; naslednji trenutek je jata puščic kraljičine straže podrla na tla štiri Abijeve sinove in večino tistih, ki so bili z njimi. (Dalje.) -o- VSAK NAROČNIK NAJ PRIDOBI ENEGA NOVEGA NAROČNIKA NA KATOLIŠKI DNEVNIK! _____ AMER1KANSKI SLOVENEC' IN "EDINOST." Zapadno SlovansVc. VER, COLO. NASLOV IN IMENIH ___.AVNIH URADNIKOV ZA BODOČA 4. LETA. UPRAVNI ODBOR: Predsednik: Adolph Anžicheck, 4701 Grant Street, Denver, Colorado. 1.) Podpredsednik: Frank Boitz, R. R. — l. Box 171, Pueblo, Colorado. 2.) Podpredsednik: Frank Mohar, 514 W. 2nd Street, Leadville, Colo. Tajnik: Frank Skrabcc; 4822 Washington Street, Denver, Colorado. Blagajnik: Joseph Videtich, 4485 Logan Street, Denver Colorado. Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thathcer Bldg. Pueblo. Colorado. NADZORNI ODBOR: 1.) Predsednik: Frank Okoren, 4823 Emerson Street, Denver Colorado. 2.) Nadzornik: Peter Geshell, 3952 So. Broadway, Denver, Colorado. 3.) Nadzor.: Michael Kapsch. 508 N. Spruce St. Colorado Spring, Colo. POROTNI ODBOR: 1.) Predsednik: Anton Kochevar, 1206 Berwind Ave., Pueblo. Colorado. 2) Porotnik: Frank Strben. Box 707. Ely, Minnesota. 3.) Porotnik: Frank Ambrose. Box 75, Tooele. Utah. ZDRUŽEVALNI ODBOR: 2 ) John Kocman. 1203 Mahren Avenue, Pueblo, Colorado. 3.) John Starešinich. 4576 Logan Street, Denver, Colorado. URADNO GLASILO: '*Amerikanski Slovenec — Edinost", Chicago, 111. Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora- Prošnje za sprejem, spremembe zavarovalnine, kakor tudi sumljive bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika. Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom dru-g;h narodnosti, ki so zmožni Angleškega jezika, da se ji priklopijo. Kdor želi postati član zveze naj se oglasi pri tajniku najbližnjega društva. Z. S. Z Za vstanovitev novih društev zadostuje 8 oseb. Glede ustanovitve novih članov pošlje glavni tajnik na zahteva vsa pojasnila in potrebne listine. SLOVENCI PRISTOPAJTE V ZAPADNO SLOVANSKO ZVEZO! Najemrins..... .............................................. lsoo (tisti, ki je plačeval mesečne.konvenciji se sliši tu ali tam: T.- ••«.. .' ...................................................... ...I: nrianpvlrp 7.a nnumrt.riinn ni hil "Tvsai sr» na nara<1ili 7/ S,o; anske1 Zvez^ di delal za združitev. !katera JG ed,na s.lovens^a Zaradi bodočeea Gasila nai P°rna or*anizaciJa na Zapadu. Zaradi bodočega glasila naj Naj bodejo te coloradske ^^ FINANČNO POROČILO MLADINSKEGA ODDELKA Z. S. Z. DOHODKI ZA MARC. Št v. Dr. 1. 3. 5. 6. 7. 9. 11. 14. 16. 17. 20. 21. 22. 23. f 26. 27. 3.0C 3.15 4.05 4.20 Ker nimamo kampanje za Feb. 2». Z Sobratskim pozdravom. 31. marca skupaj FRANK ŠKRABEC. gl. tajnik PREMEMBE MED ČLANI IN ČLANICAMI ZA MESEC MARC. 1,135.23 K št v. 1. pristopili: Louis Andolšek, star 41 let. za 1000.00 in 1.00 bolne I podpore, cert. 2840: Amalia Rozman, stara 16 let za 1000.00 brez bolne pod-| pore. cert. 2841. K štv. 3. zopet sprejeti: Josephine Smrekar. cert. 1201; Ma-i ___„ ^ w.v«^^^^— tija Debevo. cert. 1982; Frances Debevo. cert. 1983. • i se upošteva nasvet brata Josi-lV^"' 7T K it, 5. pri^piU Anton Mihelich. 5lar « te« I pa Mencina, da se odloči s i let za 1000.00 m 1.00 bol ne goče ne bo prišlo." Z bratskim pozdravom u* ne podere cert 2855: John Skerjane. star 16 let a. 1000.00 ta 2«. ho.ne pod- !d,.ulfi pa s pridobivanjem »O- ^^ ^ 3 3^2 W North pore cert 2856: Marv Blatnik, stara 35 let 500.00 in 1.00 bolne podpore. v-h z g z ampak 3' 322 W" North-ccrt 2857; John F. Arko. star 10 let za 500.00 in 1.00 holne podpore. zapomnite' si. da kadar bomo*™ AVC" i r. i \ ....... \l„;„,r rert '.l.iJ ' /~i_ Prestopil k štv. 1. Anton M«l-roi^5!ft;ra 37 let za 1000.00 in brez bolne imeli svoje lastno glasilo, bo j •o nekoliko v preties pravila iobro bi bilo, ako se zvoh zato posebni upravni odbor pri iruštvu ter naj pravila prere--eta in potem lahko ta odbor ia društvu v odbritev in potem e dosti bolj lahko za delegata injo), kateri bo zastopal društvo na konvenciji. Pravila so pomankljiva v več "očkah in tudi zmirom je treba •:aj popraviti, da zadostimo po--tavam^ države, kjer poslujemo. To pa zato, ker tudi na polju iratskih organizacij države je moči do večje slave, katero ona tukaj na zapadu v resnici zasluži. Vsim tistim našim marljivim krajevnim uradnikom in članom (icam), kateri tako pridno agitirajo se njim pa iz srca lepo zahvalim za njih delo in trud in vam kličem delujte tudi zanaprej še z večjo vnemo za večjo Zapadno Slovansko Zvezo. Ako bo tako šlo naprej ne bo dolgo, ako ne bo kake nesreče, ko bomo rekli Z. S. Z. je dosegla svoto podpore, cert. 2852. Odstopil Geo. McCarty. cert. 2368. — - ....„_ pristopi 500.00 in 1-00 bolne podpore, cert. Prestopil od iCertOd°štv 20. odstopila Mary Praprotnik. cert. 1505. K šn 21. pri Toe Vidervol. star 43 \et za bol«« K štv. 22. pristopil Joseph Ga>par. star lei podpore, cert. 2853. Z Sobratskim pozdravom Cleveland, Ohio. Kakor povsod pred konven-jcijo, tako čakajo tudi delegati K štv. 16. pristopila Anna ■ ^ Odstopil Geo. McCarty. cert. 236» nam velikO lozje agltiratl za K štv. 17. iz mladinskega odelka pristopil Franik Skrb«St .^I ČJane in nova društva U- --A----- r,rt Prestooil od >t\. 1 Iv st\. I> JOC * - : , . .. , , . .... . ■ WJW, teliva LUl , stan a vi jati tam, kjer jih se m-'7 c „ x.z . , x stopil , z. , . j . . Z. S. Z. za rešiti zelo važne toč- mate. Za danes naj zadostuje, ?1 e , . . „ .. , . . „ j 'ke. Sedaj je cas, da se članstvo drugikrat kaj vec. — Pozdrav . . . . , . • -i .izrazi s kakim dobrim nasve- vsem zavednim članom in cla-' . , . ... , .. „ a _ rj cy ry v T t0m» bl bll° b<)1Je S. Z. nicam Z. S. Z. Naprej za na-:. , . J njeno prihodnjost. Zelo važ-- FRANK ŠKRABEC. «1. tainik. DOPISI. šo Z. S. Z. in njeno lastno gla- j silo! na točka to zopet glede zdrn- . . .. . , , , • ženja. Pogodba s S. N. P. J. - t , • i John M. Stonich, slovenski . ^ &. Pinon, Colo. ge starejse bratske organizaci- farmar ije blIa narejena toda članstvo Imamo samo še nekaj mese- je rastejo in napredujejo v j cev do konvencije Z. S. Z. k4- vseh ozirih, člansko, finančno tera se bo obdržavala meseca in izobraževalno. Največje de- avgusta v Denver, Colo. Ka- lo teh organizacij vrši njihovo Pueblo, Colo. Z. S. Z. se nikakor ne more odločiti oz. sprijazniti s politiko Zato pa, kjer se , S. N. P. J. Cenjeni urednik in članstvo članstvo ne more odločiti za ečkrat premenijo, kar je v na- $100,000 reci stotisoč Dolarjev -ih pravilah v morebiti ne po- in 2000 v starostnem oddel--tavno ali protipostavno. Za- ku. Toraj vsi na delo! Dokler •oraj skušal bom dobiti, kar Se nam nudi prilika. Tudi dru-lajveč mogoče informacij od ge podporne organizacije ne Insurance Coommissionerja za- drže rok križem, ampak de- kor vidim in pazno čitam naše lastno glasilo. Brez njega go-j Z. S. Z.: — pridružitev h s S. N. P. J. je po glasilo, se naše članstvo prema- *;ovo ne bi bili danes tako veli- Z zanimanjem opazujem ra- mojem mnenju najboljše, da se lo zanima za razpravo pravil, ki in močni po članstvu in fi- zne dopise, kateri prihajajo od ista pogodba enostavno zavrže. Sedaj imamo ugodnost, da lah- nančno, kakor so. raznih članov in uradnikov v Ker je pa J. S. K. J. na zadnji ko pišemo in povemo svoja Mogoče si kateri mislil kaj zadniih Par mesecih. Ne velja konvencii pustila vrata odprta se pa naš farmar izmišlja.' Ker opominjati, da-je vse v korist j drugim jednotam in zvezam za imamo glasilo zato, da ga čita- organizaciji^inupam, da .pridružitev m ker ima J S. K. mnenja ter se bolj spoznamo potom glasila. V prejšnih časih nismo imeli takšne ugodnosti, kakor sedaj. mo in vanj pišemo, bom še ma- tudi to moje nadlegovanje ne j. ista načela, t. j. striktno ne- • arovalniskega oddelka države lujejo z Colorado, kjer je a inkorporirana. Toraj »eži hitro, apeliram na enjeno članstvo, da razmotri-a, kako izbolšati, da ne bomo meli po konvenciji zopet kake vsemi močmi. Tako organizaci- moramo tudi mi. V eni prihod-čas njih številk se oglasfrm nekaj vse za zbolšanje pravil. Z Sobratskim pozdravom, Frank Škrabec, gl. tajnik Z. S. Z. Ako se ne motim, mi član stvo Z. S. Z. nismo dobivali dve važni stvari DOHODKI Z. s. Z. ZA MESEC MARC 1925. >tv. Z a smrtninski Bolniški Rezervni Stroškovni Dr. sklad sklad sklad sklad r. 138.19 130.60 1.00 43.00 158.63 163.15 —__ 54.25 4. 22.05 19.50 —— 6.50 144.81 130.00 —.— 41.50 18.27 23.00 2.00 6.00 119.25 97.55 2.00 33.75 S. 33.27 39.00 —.— 12.00 ). 73.68 78.45 4.Q0 24.2S n. 26.74 30.00 _._ 9.25 12 7.72 10.50 ___ 2.25 ii! 13.12 15.00 ___ 4.75 ?4. 29.69 33.75 ___ 9.25 5. 14.87 " 14.25 —.— 3.50 le«. 96.98 97.70 1.00 31.50 17. 23.86 31.25 1.00 8.50 20. 17.25 17.25 —,_ 5.75 21. 54.45 63.75 1.00 15.00 -> j 69.28 61.50 1.00 15.25 23. 41 .'42 42.10 —.— 12.50 24. 11.62 9.85 —.— 2.50 25. 13.70 ' 15.75 —.— 3.50 2*5. 18.87 25.55 —.— 5.00 /. 27.64 41.25 —.— 7.00 1,175.36 1.190.70 13.00 356.75 Skupaj 312.70 376.03 48.05 316.31 ■10.27 252.55 84.27 180.38 65.99 20.47 32.87 72.69 32.62 227.18 64.61 40.25 134.20 147.03 96.02 23.97 32.95 49.42 75.89 "»bresti od U. S. Liberty Bondov »bresti od denarja na bankah — 2.735.87 127.50 89.75 lll el 11J uiocuiu, Will ov »II«- . »1 • .11 « r7 O r/ lo povedal. Za sedaj ne bom bo škodll°' Čakal sem da bi se pristranska, kakor nasa Z. S. Z. dosti o pravilih govoril, ampak kdo od dr* stveV-'zato jaz PriP°focam' da bl.f priporočam 3' ker se ni še nobeden> S1 ste" Z. S. Z. zdruzila oz. pridružila nobenega glasila izvzemši dru- bodoči konvenciji. iem v dolžnost, da se oglasim, j. S. K. J. kor ona brez vsake štveniki, tajniki so ga prejema- 1. da bi se sprejela v naša Najprvo opozarjam člane in politike ali diktatorstva prav li. Potem smo dobili za vse bodoča pravila točka starost- Danice, dr. Slovan, da se ude- iahko gleda v bodocnost Zato članstvo mesečnik, danes smo ne zavarovanje, recimo za 10 ^žijo mesečnih sej, katere se pa člani (ce) Z. S. prišli že toliko naprej, da do- ali 15 let in tako naprej, kaleor vršijo v sv. Jožefa dvorani vsa- odločni in nepristranski, ker bivamo že glasilo vsaki teden ie že pri raznih inšurancih. Za- ko četrto nedeljo ob 9. uri do- sedaj je še čas zato. Mi more-in to vsi člani Z. S. Z. brez iz- kaj ne bi tudi mi pri naših last- Poldne. Seje so velikega pome- mo iti naprej, sami smo se prejeme. Torej lahko rečemo, da'nih organizacijah imeli teh u- na vsakemu društvu, pri njih majhni, da bi mogli obstajan. gremo z duhom časa naprej. 1 godnosti. Marsikateri član se lahko razmotrivajo razno- Z. S. Z. ne more sama doseči Vsak član in članica Z. S. Z. (ica) bi rajši prejel svoj delež, vrstne stvari v prid organizaci- tistega, kar bi sploh lahko sprevidi, koliko važnosti! za katerega plačuje prispev- je, pridobivanje novih c a- seči za njen obstoj Poglejmo je glasilo za vsako organizaci- ke sam, ne pa da se po njegovi nov, vnema se boljša bratska mai0 bolj J. S. K. J. in njeno jo, naj si bo že podporno ali smrti dediči kregajo, kar se ve- ljubezen med člani itd. delovanje, njen delokrog in politično organizacijo, najvaž-' likokrat zgodi, da je član star Ako se drevo ne zaliva z vo- prigli boste do Prepričanja aa nejšo delo vrši njeno glasilo, onemogel, ter je v stiskah za do se gotovo posuši, ravno ta- z. S. Z. se mora pridružiti J. b. Seveda glasila so različna, a- sredstva, da bi si olajšal še ti- ko je pri organizaciji, ako se k. J. ko ima organizacija svoje last- sto kratko življenje. Veliko- članstvo ne zanima toliko, da Končno pozdravljam vse cia- glasilo, ono vrši svoje delo| krat se zgodi, da takozvani de- bi vsaj enkrat na mesec pnšei ne (ice) Z. S. Z. J ose p Poni dr. Cleveland št. 23. ZSZ no tako, kakor večina članstva diči so daleč kje v tujini, kar na sejo, je skoro nemogoče Jo8ep Ponikvar, tajnik^ * 1 1 * j** 1. _ i_ /J «11 1« O CTl lil nr-iHnhiti nOVlh zahteva ter piše v interesu organizacije in članstva obče. Lahko vidimo, kako naše dru- na enkrat dobe obvestilo, ta in društvu rasti in pridobiti novih ta je umrl ter pridejo stotaki, članov. včasih tudi kakšen tisočak, a Konvencija se bliža, po $lR!T£ »A. S. 1« EDINOST' Skupaj ............................. IZDATKI ZA MESEC MARC 1925. .2,953.06 IA ^tv. Dr. 1.* 3. 5. 13. 34. 15. 16. 21. 23. 25. 27. 11. Bolno Porodne smrtnino Podporo Operacije nagrade Skupaj _j_ 47.00 —.— 10.00 57.00 __ 195.00 50.00 10.00 255.00 __ 133.00 50.00 —.— 183.00 ___ 114.00 —V- —.— 114.00 ___ . 17.00 —.— —.— 19.00 __ 12.00 —.— —.— 12.00 ___ 21.00 —v— —.— 21.00 ___ 120.00 —.— —.— » 120.00 __ 8.00 —.— —.— 8.00 __ 51.50 —.— —.— 51.50 150.00 216.00 —.— —.— 366.00 15.50 —.— —-— 15.50 __ 53.00 —.— —.— 53.00 68.00 —.— —.— 68.00 "s. 28.00 —.— —.— 28.00 150.00 1.099.00 100.00 20.00 ./. Z, ' & as. . _______i . . . 1,369.00 NAZNANILO IN ZAHVALA \ sem znancem in prijateljem naznanjamo žalostno vest. da je ljubi soprog oziroma oče Nick Pasdertz dne 8. aprila mimo v Gospodu zaspal. Pokojni je bil rojen dne 4. apri-la 1875. pri fari Podzemejl. Tem potom se zahvaljujemo vsem, ki so prišli pokojnega obiskati med boleznijo in potem na mrtvaškem odru. Hvala za lepe vence in vsem, ki so ga spremili k večnemu počitku. Prav lepo se tudi zahvaljujemo društvu sv. Štefana, K. S. K. Jednote. ki se je korporativno vdeležilo pogreba, kakor tudi društvo Modern Woodman. Hvala vsem onim. ki so darovali za maše za pokojnika. Bog jim stotero povrni. JOSEPHINA PASDERTZ. soproga r JULIJA in ANGELA, hčerki; TONY PASDERTZ, brat. V Chicago, lir. dne 8. aprila 1925. 4 r H ROJAKI V SO. CHICAGO ALI ŠE NE VESTE DA IMA JO S. GORNIK na 9476 — Ewing avenue v zalogi vedno najboljše grocerijsko blago, vsakovrstna meso, sveže in prekajeno. Parutnino in vse kar slovenska gospodinja potrebuje? Vsem se priporoča v poset! * t 4 Phone: ROOSEVELT 2586 SLOVENCI! K&dar Me se namenili datj slikati. Bodisi o priliki ženitve, ali v kakem drugem slučaju, nepozabite. da je .v CH icagi slovenski fotografist. ki izdeluje prav tako fine s'.ikt. it \c ne boljši, kakor kio drngi. Ta fotografist je: ML Arbanas SLOVENSKI FOTOGRAFIST 1147 - W. 18th St., Cor. May St . ^ .. ...... ... CHICAGO. - •. i-pp,- - 9» Vstaja Škenderbegova - Zgodovinska Povest —— Angleško spisal Benjamin Disraeli, E. of B. Prevel I. M. i i (Konec.) "Dragi Nicej, še eno besedo. Omenil si nekaj, o čemur bi želel, da bi tega ne bil storil, in prerpkoval si nekaj, kar se nikdar ne more zgoditi. Jaz nisem rojen za toliko srečo. Epir je moja nevesta, dragi Nicej. In kakor gotovo je živ Bog v nebesih, prijatelj, najslovesnejše ti prisegam, v tej stvari mi ni bilo za drugega kakor za tvojo čast." "Vem, moj dragi prijatelj, vem," je odvrnil Nicej. "Predobro občutim tvojo vrednost, ki je občudovanja vredna. Nobene besede več, nobene besede več. Ona je dostojna žena za junaka, in ti si junak !" XX. Po boju pri mostu je hitel Škender naravnost proti Kroji. Mej potoma je vedno povpraševal po Niceju in lduni, vendar brez vspeha, in radi nepovoljnih odgovorov, ki jih je dobil, se je tolažil z mislijo, da sta šla po drugi poti, in bil je prepričan, da morata biti sedaj popolnoma na varnem. Sel iz Kroje, ki je donesel Hunijadu sporočilo o begu njegove hčere, ga je prosil tudi pomoči proti pretečemu navalu Turkov v Epir, in Hunijad se je iz osebne hvaležnosti, kakor tudi vsled javne dolžnosti osebno odzval pozivu na čelu dvajsetih tisoč konjenikov s sulicami. Hunijad in Škender sta se natihem veselila, da bosta mogla pomiriti drug grugega glede Idune. Epirski vojvoda se je veselil, misleč, da sta se njegova bivša spremljevalca napotila naravnost proti Transsilvaniji; ogrski poveljnik pa se je udajal radostnemu u-panju, da bo prva oseba, ki jo objame v Kroji, njegov toliko časa izgubljeni otrok. Ko sta se pa sešla in nobeden izmed njiju ni mogel dati drugemu nikakoršnega pojasnila v tej zadevi, se ju je polotila velika žalost. Vendar so jima dali dogodki malo priložnosti in časa vdajati se žalosti in skrbi. Ravno istega dne, ko je Hunijad s svojimi konjeniki dospel v Krpjo, je prekoračila gore turška vojska pod poveljstvom princa Mohameda in se utaborila na rodovitni ravnini pri Kalisti. Ker je stal Škender vsled pomoči Huni-jada in sosednih knezov ter vsled rodoljubne požrtvovalnosti svojih rojakov v trenutku na čelu vojske, kakoršne turški princ ni mogel pričakovati, je sklenil, da nemudoma odrine proti Turkom, jih napade in v redni bitki odloči usodo Grške. V noči pred prihodom Idune k slovitemu studencu je nastopila krščanska vojska svoje prostore nekoliko milj daleč od Turkov. Turki so hoteli odlašati boj do mlaja, ki je imel biti ravno v neslednji noči. In zgodilo se je, da se je omenjenega večera Škender spomnil obljube, ki jo je dal turškemu princu v serajskem vrtu v Adrijanoplju, in ker je poznal praznoverni značaj Mohameda in je bil prepričan, da gotovo pride na določeni kraj, zato je sklenil tudi on iti k studencu pri Kalisti. Predno je napočilo jutro, se je krščanska vojska že razpostavila v bojni red. Škender je poveljeval sredini. Hunijad desnemu krilu. Levo krilo so vsled nujne prošnje prepustili a-tenskemu knezu. Megla, ki je pokrivala ravnino, je omogočila Niceju, da je skoraj neo-paženo napadel desno turško krilo. Z nepremagljivo silo je navalil na moslemske vrste in jih pripravil v velik nered. Mohamed je prihitel z novimi četami na pomoč. Velikanska množica janičarjev je z glasnim klicanjem Alaha in preroka udrla proti krščanskemu središču. Hunijad je nameraval napasti od strani, pa je bil sam napaden od turške konjenice. Vnel se je splošen boj, ki je divjal z veliko silo. Škender je namestil v svoji sredini novo, mogočno baterijo topov, katere mu ■ je podaril papež in ki so ravno dospeli iz Benetk. Ti topovi so strašno podirali turške vr- ste. Škender pa jih je sam s svojim nepremagljivim scimetarjem kar kosil. Klanje je bilo strašno! Vpitje grozno! Toda med vsemi krščanskimi vitezi se ni nobeden tako odlikoval kakor atenski knez. Z brezobzirnim obupom! je planil na bojišče in videlo se je, kako se vse umika pred njegovim groznim navalom. Njegov vzgled je navdajal njegove vojake s takim navdušenjem, da se njemu nasproti stoječi del turške vojske ni mogel dolgo u-stavljati strašnemu pogumu in srčnosti kristjanov, četudi je navduševal Turke sam princ Mohamed. Nicej je potem hitel na čelu izbranih čet Škendru na pomoč, planil na janičar-je od zadaj ter jih popolnoma obkolil. Hunijad je naenkrat vnovič napadel levo turško krilo. Ker se Moslemi niso nadejali toliko moči in odločnosti in poguma svojih nasprotnikov, se jih je polastil strah. V nekoliko minutah je nastal divji nered in njihovi poveljniki so si zaman prizadevali, da bi jih zopet zbrali. S krvavim scimetarjem v roki je pozival in navduševal Škender svoje vojake, da si zagotovijo popolno zmago križa in svobodo Epira. Turki so padali kot snopje. Ko je Mohamed spoznal, da je vse izgubljeno, je zbežal v spremstvu nekoliko vojakov in evnuhov proti goram in prepustil svojo razpršeno vojsko skrbi svojih paš. Povsodi je bilo videti begunce in njihove zasledovalce. Nekaj jih je bežalo tudi proti morju, kjer je bilo usidrano turško brodovje. Ravnina je bila posuta z mrtvimi trupli, orožjem, šotori in prapori. In med kristjani, ki so padli v boju. se je nahajalo tudi truplo atenskega kneza. XXI. Ko je ležalo mrtvo truplo nesrečnega ljubimca Hunijadove hčere še na bojnem polju, je vsprejemal njegov bolj srečni prijatelj sredi pozorišča svoje zmage čestitke svoje osvobojene domovine. Poraz Turkov je bil popoln in je v zvezi z njihovim porazom v Bulgariji obvaroval pred novimi napadi krščanstvo. Škender je sredi svojih kneževskih zaveznikov in epirskih glavarjev, zmagoslavnih praporjev krščanstva in vplenjenih bojnih znakov moslemskih prejel od Hunijada roko njegove lepe hčere. "Po zaslugi teh hrabrih vojakov," je odvrnil junak, "morem sedaj podati tvoji hčeri varno, častno in krščansko domačijo." "Ti si, veliki gospod, ki mu Epir dolguje svojo varnost in svobodo," je rekel poveljnik, ko je nagovoril Škendra, "svojo narodno neodvisnost in svojo sveto vero. Vse, kar nam sedaj preostaja storiti je, da si vse to ohranimo in zagotovimo. In da obdržimo vse te stvari, trajno in vspešno, ne vem boljšega, kakor da te prosim da vsprejmeš krono svojih podanikov. In zato zakličem: Bog poživi Škendra, epirskega kralja!" In vse IJtidstvo je vpilo in klicalo: "Bog poživi kralja ! Bog živi Škendra, epirskega kralja !" PORABA PAPIRJA NA SCETU. Statistika dokazuje, da porabijo največ papirja v Angliji, največ^ ga pa izdelajo v Nemčiji. Leta 1924. so porabili na vsem svetu 8 milijonov ton papirja, od tega 50 odstotkov v Evropi. V Angliji so porabili 25 kil papirja na osebo, v Skandinaviji 24, v Nemčiji 19 in pol, v Švici 15, v Franciji 14, v Avstriji pa 11 kil. Največ papirja se porabi za časopise. -—o- DRAGOCENE IZKOPNINE. Ruski učenjak Kozlov koplje že dolgo časa v notranji Aziji za ostanki starih mest. Najdbe so zelo dragocene. Med drugim so našli tudi 700 v svilo vezanih knjig, spisanih v sedmih jezikih. ZA DRUŠTVA cerkvena, podporna ter razne slav-nosti. Svetinje, gumbi, trakovi z napisi, regalije znake itd. Pečati, štampilje in druge potrebščine naročite pri A. S. & EDINOST 1849 WEST 22ud STREET CHICAGO, ILL. Nesreča izletnikov. j je pa kmalo spremenilo v ža- Fairport, la. - Družina Gus,108*' * ^^^troTe' Dusenberry z dvema prijatelje- |™il-čoln Oce, mat! in troje ma skupaj devet oseb se je v otrok Je utonilo, tako tudi pn- nedeljo vozila z motornim čol- jatelja' dva °d drUŽme Sta ** nom po Mississippi. Veselje se rešlla- naistarejši slovanski trgovec Z ŽELEZNINO V MESTU chicago je: Piše J. M. T-rrnk A.M.Kapsa 2000 BLUE ISLAND, AVE., CHICAGO. ILL Phone: CANAL 1614. Trgovina vsakovrstne železninc, strojniške naprave, električne potreb-■^ne. cevi za plin, avtomobilske potrebščine, vse železne potrebe za postavljene Karaue ali hiš. 1S00 drugih različnih! predmetov v zalogi- Naše cene so najnižje! Blago dovažamo na dom, v vsaki del mesta ali predmesta. Začnite trgovati z nami in ostali boste naši stalni prijatelji. II skupno potovanje v Jugoslavijo V TEM LETU PRIREDI SLOVENSKA BANKA Zakrajšek & Češark 70 Ninth Ave., New York, N. Y.. In sicer t najboljšim francoskim parnikom "PARIS" ki od-plove ic New Yorka i a 6. junija t. 1. Ako ste na cenjeni v domovino t<» poletje, ste vabljeni, da sc pridružite teinu potovanju, za katero je že sedaj veliko potnikov priglašenih. Ker se ob tem času ni več. bati mraza in ker je tedaj morje navadno jako mirno, nudi to potovanje ugodno priliko za vsak« j^ar. Poleg drugih ug. dnosti tega skupnega potovanja bo tudi to,