Štev. 9. £>asame:na številka 1 Din. ob- V Ljubljani, v fetrtek 8. februarje P Poštnim* pavSallrana. ^ H/ mm: z) iumBiMiNi dnevnik Leto L teftais. vsak dan zjutraj, Izvzsmil pendeUke, Mesečna narežnlna? f Utifeüanl Din 10“—» p© pošti Din 12“—, Inosemstvo Din 20“- Urednlswo; Wolfovs ulica št 1/1» — Telefon it 213 Brzojavni naslov; „Novosti«Ljubljana^ Upravnlštvo: Marijin trg št 8» — Telefon it 44. Oglasi po tarifu. Sprejemajo se le do 15. ure. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Pačun pri poštnem fek. uradu št 13.238. izmišljene vesti. Beograd, 7. febr. 2 ozirom »a temdencljozne in Izmišljene vesti, ki jih objavljajo razni demokratski listi, predvsem ijobijansko »Jutros, o nekakem paktu med NRS in Nemci, izjavlja glav» »I odbor Narodne radikalne stranke v Beogradu, da so vse tozadevne vesti premišljena volilna agitacija nasprotnikov Narodne radikalne stranke, M ho» Žejo na fa način ovirati krasni razvoj M napredek Narodne radikalne stranke tV Sloveniji ^ Iz programa NRS. JI SOCIJALNI PROGRAM. »Treba je razviti in urediti poljedeljski kredit da bo po ceni in pod najboljšimi pogoji, kakor tudi kmečko za-jdrugarstvo v vseh njegvih oblikah.* — Resolucija iz i. 1920.) »Kar se tiče gospodarske politike, jd je treba prizadevati z vsemi silami, da se kar najhitreje in v kar največji meri dvigne produkcija v vseh strokah narodnega dela, in da se gospodarsko življenje vrne v normalni tok. V gospodarskem življenju je treba dati možnost privatni inicijativi, da svojo blagotvorno .delavnost razvije do skrajnih mej, a t državno organizirano pomočjo je treba ustvariti one ustanove, za katere je 'Privatna inicijativa danes še nezadostna«. (Resolucija iz leta 1921). V teh dveh resolucijah poudarja Narodna radikalna stranka troje: 1. Društveni socijalizem, ki se zamore razvijati samo v obliki zadrugar-stva. 2. Državni socijalizem. Država naj s Svojo organizirano pomočjo ustanovi podjetja, za katera še ni zmožna privatna inicijativa. 3. Potrebo privatue inicijative na go-spdarskem polju. Narodna radikalna stranka je bila so-cijalistična stranka od svojega začetka. Njen program je takozvani »radikalni socijalizem«. V tem oziru je sorodna 8 stranko ruskih takozvanih »narodnjakov«, ki so se pozneje razvili v socijalne revolucijonarje. V Srbiji Se ni mogel prijeti Marksov socijalizem, ki je prikrojen za industrijsko delavstvo, a pognal je korenine radikalni socijalizem, ki je prikrojen za poljedeljske razmere. V svojih, gori navedenih resolucijah. Poudarja stranka, da je treba »kar najhitreje in v kar največji meri dvigniti Produkcijo«. Tudi privatna, kapitalistič-aa produkcija je boljša, kakor pa nobena. Socijalistične teorije se ne smejo snati do onega absurda, da bi najpreje uničili kapitalizem, predno je mogoče osnovati socijalistični gospodarski red. Človek mora najpreje živeti, tudi če Živi kot suženj kapitalistov, bolje je, ne-da umira lakote. Stranka hoče torej Podpirati vsako privatno, udi kapitalistično inicijativo, samo da se dvigne »rodukcija. Pri tem pa stranka ne zatajuje soci-tehstičnib načel Socijalizem je dvojni: društveni, na zadružni podlagi, in državni Stranka hoče razvijati enega in l^rnsega. V prvi vrsti pa zadrugarstvo. Ker smo poljedeljska država, in ker je radikalna stranka kmečka stranka, se hoče predvsem brigati za kmečko zadružništvo. Hoče, da se organizira kmečki kredit na 'zadružni podlagi, potem pa tudi produktivno in konsumno zadružništvo. Istotako pa poudarja Na-todna radikalna stranka v neki drugi hsralelni resoluciji potrebo zadružništva ^obrtni stan. V Srbiji je zadružništvo visoko razvito in ravno radikalci bili od začetka najboljši narodni de-f^Vci na zadružnem polju. Zadrugarstvo 16 »aiboljša komunistično-socijalistična Sospodarska oblika, ki se bo gotovo po Vsem kmtUrnein svetu nadalje razvijala Oo nepoznanih razmer. Toda te gospo-darske oblike ne moremo uvesti naenkrat in ne nasilnim potom. V tem slučaju ^akor So naredili ruski boljševiki st-danii gospodarski red, pre-k* m°sh “stvariti novega. Kapitalistično gospodarstvo se zamore izpreme-in Z socialistično samo potom razvoja •T naPredka splosne kulture. Država mo-^ Pomagati pri razvoju zadrugarstva. vlif zad.rusarstvo ne more obseči « strani gospodarskega ŽivljenjTu-at Privatna inicijativa ne more zadosto-Vö? za vs® Potrebe gospodarskega raz-Država mora pomagati tpti dejanj- S sko In sama poseči v gospodarsko življe- S |j nje, a to na dvojni način: pomagati mo-j ra zadrugarstvo in privatno inicijativo, jj dalje mora pa tudi sama direktno poseči j j in se pobrigati za one stvari, katerih ni i| mogoče na dober in za splošnost kori- | sten način urediti niti potom zadrugar- I J stva, niti potom privatne inicijative. Tako naj sodelujejo med sabo in tekmujejo: država, zadrugarsvo in privatna inicijativa, da se razvija gospodarsko f Življenje iz kapitalističnega vedno bolj v I socijalistično gospodarstvo. I j To hoče Narodna radikalna stranka. I V drugih resolucijah poudarja, da ho-; če ščititi gospodarsko in socijalno šibkej- | še sloje pred Izkoriščevanjem od strani kapitalistično močnejših. Te resolucije so tako jasne in krepke, da ne potrebujejo nobenega pojasnila. Narodna radikalna stranka je tudi tekom svojega obstanka postopala po tem načelu, ona je srbskega kmeta socijalno in gospodarsko osvobodila ter ga dvignila na visoko stopinjo politične zavednosti in gospodarske samostojnosti. Splošno načelo pa mora bii: razvijanje in dviganje produkcije. Tudi to je socijalno načelo, kajti, ako se produkcija slabo razvija ali celo pada, trpe prvi in predvsem gospodarsko najšibkejši sloji. Italijanski parlament. pred ratifikacijo rapallske pogodbe? — italija se boji NASE DRŽAVE. — ZBORNICA SPREJELA WASHINOTONSKO KONVENCIJO. Rim, 7. febr. (K) Ministrski predsednik M u s s o 1 i n i je predložii poslanski zbornici na njeni včerajšnji seji zakonski načrt o konvenciji glede izvedbe rapallske pogodbe. Zbornica je najprej razpravljala o washingtonski razorožit-veni konvenciji. Poslanec Ginn ta (fašist) je zavračal francosko zatrjevanje, da se Italija po razsulu avstro-ogrske monarhije nima ničesar več bati na Jadranskem ;i morju in je izjavil, da mora Italija obli rabati svojo pažnjo na Jugoslavijo. Mornariški minister T h a o n de j R e v e 1 je izjavil, da se je stališče Italije po vojni znatno poslabšalo. — Pred vojno je obstojala varnost na j morju v tem, da je bila Italija krita na vzhodu ali pa na zahodu, dočim danes ni več te možnosti. Minister je na to utemeljeval potrebo po mornarici, ki mora biti tako močna kot francoska- Ministrski predsednik Mussolini je imel na to daljši govor, v katerem je izjavil, da se je washingtonska konferenca ovorila tako, kakor vse druge konference, namreč z velikimi upi, da pa so uspehi le neznatni. Po njegovem mnenju ni mogpče doseči večnega miru med narodi. Italija se je pridružila washingtonski pogodbi, da ne bi zbudila sum, češ, da išče vojno. Da priporoča fašistovska vlada to pogodbo, da se sprejme, dokazuje splošne smernice zunanje politike italijanske vlade. Zbornica je nato sprejela washington-sko konvencijo, sklenjeno 6. februarja 1922 med Italio in Zavezniškimi državami, Nato je zbornica sprejela dogovor, ki se nanaša na zaščito nevtralcev nebojevnikov na morju v slučju vojne ter konvencijo o uporabi plinov in kemičnih proizvodov, na to pa dogovor o neodvisnosti Kitajske in o enakem postopanju za vse narode glede trgovine in industrije na Kitajskem, kakor tudi dogovor o reviziji kitajskih carinskih tarifov, sklenjen v Washingtonu. Rim, 7. febr. (K) Odbor poslanske zbornice za zunanje stvari le danes začel razpravljati o s. marghe-ritski konvenciji glede izvedbe rapallske Pogodbe. Rim, 7. fbr. (K) Zbornica je danes sprejela načrt trgovinske pogodbe s Češkoslovaško. Rim, 7. febr. (K) Ministrski predsednik Mussolini je sprejel danes ameriškega veleposlanika Chielda, ki je hvalil stališče Italije na lausannski konferenci in govoril o položaju v Orijentu, ki je nastal po odrmditvi konference. — Veleposlanik je izrazil svojo zadovoljnost nad dejstvom, da je italijanska zbornica sprejela washingtonsko raz-orožitveno pogodbo. Beograd, 7. febr. (Z) Italijanski poslanik Negrotti je danes dopoldne ob 11. uri posetil zunanjega ministra dr. Ninčiča in mu je sporočil besedilo brzojavke ministrskega predsednika Mussolinija, ki naznanja, da je včeraj predložil italijanskemu parlamentu konvencije o izvedbi rapallske pogodbe, sklenjene v S. Margeriti in da vlada zahteva, da se njenemu predlogu prizna nujnost. Dr. Ninčič je izjavil poslaniku svojo zadovoljnost in prepričanje, da bo ta novica napravila v naši javnosti najboljši vtis. Volilno gibanje. Beograd, 7. febr. (B) Minister za pošto in brzojav Velja V u k i č e v i č je odpotoval snoči v Banjo luko, da izravna nesoglasja, ki so se pojavila pri kandidaturah Narodne radikalne stranke. Beograd, 7. febr. (B) V Ogulinu kandidira na demokratski listi »železni« general Mihajlo Zivkovič, katerega so demokrati prepričali, da ima prvovrsten politični talent. Sarajevo, 7. febr. (B) Tukajšnji »Jugoslovenski List« je pred par dnevi prinesel vest, da je Vatikan prepovedal vsem katoliškim duhovnikom v na-ši državi, da kandidirajo pri volitvah na skupnih listah s pravoslavnimi svečeniku Danes demantira list to vest in Pravi, da je s kompetentne strani pooblaščen izjaviti, da Vatikan ni izdal take prepovedi Beograd, 7. febr. (Z) Neodvisna delavska stranka priredi te dni zborovanje, ki naj določi kandidate za ona okrožja, o katerih misli, da bo gotovo dobila mandate. TURŠKE GROŽNJE. Carigrad, ?. febr. (K) Turški li-sb objavi.,a)° povelje carigrajskega vojaškega ^ Poveljnika, po katerem se imajo vsi aktivni in upokojeni častniki nemudoma javiti, sicer bodo kaznovani. C a i i g r a d, 7. febr. (K.) Turški poveljnik v Smirni je obvestil poveljnike zavezniških vojnih ladij, da je dobil povelje, da jih prisili, da se odstranijo, ako se ne b! odzvati pozivu, zapustiti Smirno. Lausanne, 7, rebr. (K) Ismet paša in njegovi glavni sotrudniki so danes odpotovali iz Lausanne, kjer bo K vprašanju južne železnice. Beograd, 7. febr. (Z) Danes pridejo semkaj italijanski železniški strokovnjaki, ki se udeleže predkonfe-rence o reštvi vprašanja južne železnice. Rm, 7. febr. (K) Agenzia Volta poroča o predstoječi konferenci o južni železnici: Italijanski krogi smatrajo za možno, da se s francoskim komitejem sklene dogovor v tem zmislu, da se za obligacije določi srednji tečaj in da se te obligacije glase na francoske franke, vendar ob določeni zlati relaciji Mirovna pogodba pooblašča sicer francoski komite k intervenciji, toda Italijanska vlada bo s posredovanjem italijanskih delegatov na konferenci gotovo znala temu odpornoči in varovati interese italijanskih upnikov. MALA ANTANTA IN AVSTRIJA. Dunaj, 7. febr. (k) S pristojne strani se ugotavlja, da so brez vsake podlage govorice, razširjene na podlagi napačne vesti iz Budimpešte, po katerih hoče mala antanta intervenirati pri avstrijski vladi zaradi prekoračenja staleža zvezne vojske in da se temu koraku pridruži tudi velika antanta. Konzulati v Ljubljani Češkoslovaški 2en. konzulat, Breg štev. 8, I. nadstr. Francoski konzulat, Krekov trg 1. Avstrijski konzulat, Turjaški trg št 4, II. nadstr. Italijanska delegacija, Zrinjskega cesta štev. 3, I. nadstr. NAMEŠČENCI, pristopajte k Narodni radikalni stranki turško delesaci» zastopal njen tajnik. W Je edina državotvorna stranka! Izenačenje uradniških prejemkov* MINISTRSKI SVET JE NA PREDLOGMIN. ZUPANIČA SKLENIL IZENAČENJE DOHODKOV PREKOSAVSKEGA URADNIŠTVA IN POVIŠAL PREJEMKE URADNIŠTVU POŠTNO-ČE-KOVNEGA URADA V LjUBCJANL POMOČ SIROTAM. Beograd, 7. febr. (Izv.) Na današnji seji ministrskega sveta se je razpravljalo o izenačenju draginskih doklad državnim nameščencem. Po obširnem referatu ministra dr. Zupaniča, ki je izčrpno poročal o bednem položaju uradnikov, je ministrski svet sklenil izenačenje dohodkov prekosavskoga uradništva. V ta namen je ministrski svet votiral kredit v znesku 93 milijonov dinarjev za čas od I. marca do konec Junija t I- Za kritje teh izdatkov se bodo porabili dohodki carine pri izvozu koruze, ne da bi se povišali davki Nadalje !e ministrski svet na predlog ministra dr. Zupaniča nakazal 767.000 kron za nradništvo poštaoče» kovnega urada v Ljubljani. Minister Zupanič je zahteval dva milijona za pomoč sirotam in onhn, kt so trpeli škodo vsled elementarnih nezgod. VAŽEN PREDLOG MINISTRA ZA PROSVETO. Beograd, 7. febr. (B) Minister prosvete je predlagal finančnemu ministru, naj v načrtu izprememb zakona o dnevnicah državnih nameščencev sprejme sledeče določbe: 1. da se omoženim učiteljicam priznajo polne draglnjske doklade, 2. da se Beograd, Zagreb, Ljubljana ,Sušak In Kastav uvrste v I. draginjski razred hi 3. da se učiteljem v južnih krajih države zvišajo dra-ginjske doklade. ALBANSKI POSLANIK PRI KRALJU. Beograd, 7. sehr. (Z) Kralj Aleksander je sprejel v svečani avdijenci novega albanskega poslanika, generala Ali Rizo Kolon jo. Ta avdijenca je v zvezi s skorajšnjo izročitvijo njegovih poverilnic. IZ SEJE MINISTRSKEGA SVETA, Beograd, 7. febr. (B) Snoči Jo bila na stanovanju ministrskega predsednika Pašiča seja ministrskega sveta, ki se je bavila z notranjim položajem. Notranji minister Vujičič je poročal o dogodkih v Crikvenici in Kostajnici, k! pa se niso vršil! tako, kakor so poro* čali listi. Obvestil je tudi člane vlade o zadevi »Hrvatskega Lista« v Osjeku» Finančni minister dr. Stojadinovič je poročal o finančnem položaju države, minister dr. Zupanič pa o svojem potovanju po Sloveniji Ministrski svet je razpravljal tudi o zunanjem položaju, zlasti o ratifikaciji rapallske pogodbe. Mariborska občinska seja. PRORAČUN MESTNE OBČINE KONČNO SPREJET! Maribor, 7. febr. (Izv.) Za današnjo sejo občinskega sveta, na kateri se je imelo končnoveljavno glasovati o proračunu za 1923, je vladalo veliko zanimanje. Galerija je bila nabito polna. Tudi občinski svetniki so se zbrali skoraj polnoštevilno. Manjkal je od SLS samo oboleli dr. Verstovšek, od članov narodne socijalistične stranke pa štirje občinski svetnik, dočim sta bila socijalistični in demokratski klub polnoštevilno zastopana. Zupan Grčar otvarja ob 7Vi sejo, konstatira sklepčnost ter poroča, da mesto odstopivšega občinskega svetnika Jarha upoklicani g. Ferenc ni sprejel mandata, ker je kot izvrševalni organ okrajnega sodišča skoraj trajno odsoten iz Maribora. Zupan prosi občinski svet, naj sprejme njegovo odklonitev na znanje. Dr. Leskovar (SLS) ugovarja temu, češ, da je g, Ferenc to tudi že takrat vedel, ko je kandidiral. Občinski svet naj se drži zadevnih določb občinskega reda. Zupan opozarja, da je merodajen le občinski volilni red. Večma svetnikov je nato sprejela izjavo g. Ferenca na znanje ter Je bil na njegovo mesto pozvan višji preglednik g. Franc Arko v občinski svet. — Nato preide župan na dnevni red ter prosi poročevalca, da zavzame svoje mesto. Pred pričetkom razprave zahteva besedo dr. Jerovšek (SLS), ki ugotavlja, da župan kljub nad enoletnemu županovanju še vedno ne pozna določb občinskega reda, kar dokazuje dejstvo, da si je dal brez občinskega sveta izplačati povišek doklad, da je nadalje izplačal občinskemu svetniku Kohlbesnu brez vednosti občinskega sveta provizijo in da je pri zadnjih sejah ponovno kršil občinski red, ko se je glasovalo o proračunu brez potrebne večine. Tudi danes se župan ni držal § 52. občinskega statuta, ki določa, da se mora vsaka seja sklicati tri dni poprej in objaviti dnevni red. Ker torej seja ni pravilno sklicana, je neveljavna in so zato tudi vsi sklepi, ki se bodo sprejeli na današnji seji, neveljavni. Vsled tega vlaga govornik v imenu kluba SLS že vnaprej protest proti eventualnim sklepom. Na ta napad se je župan odrezal, da se je o provizijah in dokladah že toliko govorilo, da se o tem ne bo več razpravljalo, prepušča dr. Jerovšku, da o stvari lahko še desetkrat predava. Glede glasovanja o proračunu je bil uver-jen, da je bilo svojčas pravilno; šele naknadno se je ugotovilo, da je manjkal en glas. Zadnja seja je bila sklepčna, dokler dr. Jerovšek s svojim odhodom ni odnesel sklepčnosti iz dvorane. Nato zavrača župan trditev predgovornika, da seja ni bila pravilno sklicana in po? jasnuje podrobnosti Dr, Jerovšek od- govarja, da županova pojasnila ne odgovarjajo dejstvom ter zahteva, da so sprejme njegova izjava o neveljavnosti današnje seje v zapisnik, čemer se pridruži tudi občinski svetnik Zebot. Poročevalec podžupan Drzovič po* roča nato, da se je po črtanju raznih' postavk znižal primanjkljaj proračuna od prvotnih 3,978.905 Din na 2,630.505 Din. Za kritje tega primanjkljaja predlaga flnančno-gospodarski odsek znižanje raznih občinskih davščin, kakor na pivo, žganje, šampanjec, kanalizacijske pristojbine, gostaščino, na razkošje, vozila, zemljiški davek, pridob-nine ter uvedbo davka na vrednostni prirastek po ljubljanskem sistemu. Potem se glasuje o posameznih postavkah, in sicer glasujejo za proračun socijalisti, demokrati in iz kluba NSS izstopivši občinski svetnik Novak, kakor tudi član NSS bančni uradnik Šega, dočim se ostali člani NSS in klub SLS vzdržujejo glasovanja. Pri končnem glasovanju o celotnem proračunu glasujejo občinski svetniki SLS proti, dočim se NSS razen imenovanih dveh občinskih svetnikov vzdržujejo glasovanja. Za proračun glasujejo socijalisti demokrati, disident NSS Novak in član NSS bančni uradnik Šega. Tako je bil proračun mestne občine mariborske po dolgotrajnem boju v svoji 6. seji vendarle sprejet. ODKLONJEN KOMUNISTIČNI PREDLOG. Lille, 7. febr. (K) Socijalistični kongres je odklonil predlog komunistične stranke o ustanovitvi enotne fronte za akcijo proti zasedbi Poruhrja. DANAŠNJE PRIREDITVE. V Ljubljani: Drama: »Madame Sans Gene«. R- D Opera: »Mefistofeles«. Red C. Kino Matica: »Dedinja milijonov«. Kino Tivoli: »Napoleonova hčerka«^ Liya Mara. Kino Ideal: »Zločinska roka«, V Maribora: Narodno gledišče: »Traviata«. Red B. Gostuje Zd- Knittl član zagrebške opere. V Celja: Celjsko mestno gledišče: »Sedemnajstletni«, drama v štirih dejanjih. Nočna lekarniška služba r Ljubljani: Tekoči teden: lekarna Tmkoczy na Mestnem trgu in Ramor pri kolodvoru. Hi požalite üupioiiwk MM Korošcem in njihovim prijateljem v Jugoslaviji. n. V prvem članku sem govoril samo o nalogi naše diplomacije in vlade v korist Korošcev in Gradiščanskih Hrvatov. Docela sem se izognil položaju in slučaju, ki bi nastal ob kakem velikem evropskem gibanju ali takoj, ko bi se Avstrija priklopila Nemčiji. Ali poleg teh velikih vplivov in pritiskov moramo imeti pred očmi tudi tisto podrobno delo za ohranitev, razvoj in napredek naše manjšine v Avstriji. Nihče nam ne sme zameriti, ne braniti, ako moremo in hočemo v tem pogledu kaj pomagati. Italijani imajo svoje društvo »Dante Allighieri«, ki ima po pravilih nalogo, da skrbi za italijanske manjšine zunaj Italije. Nemci so imeli in imajo »Schulverein« in »Südmark«, ki imata isti namen, kakor »Dante Allighieri«. Ml vemo dobro, da dobivajo naši Nemci poleg moralne tudi materijelne podpore iz tujine. Dokler gre samo za kulturne svrhe, ne moremo ničesar storiti, ne braniti, ne preprečiti. Ali isto pravico imamo tudi mil Toda Nemci so lahko prčcej mirni, mi ne le da ne znamo voditi kake iredente, niti najprimitivnejšemu klturne-mu sodelovanju nismo kos. Do plebiscita in še par mesecev čez je še bilo nekaj zanimanja za Korošce, tudi smo nekaj storili in nabrali, aii ta slava prvega navdušenja je že zgorela in velika narodna bol je malone pozabljena. »Koroški Slovenec« je po razmerah dobro urejevan list, lepo služi svojemu namenu, po ceni je tudi, — ali vprašajte: koliko naročnikov in podpornikov ima v celi Sloveniji!? Prsti na rokah več nego zadoščajo za vse tiste, ki so ga letos že kaj plačali, v obče pa jih je komaj nekaj malega več, Iti ta list prejemajo. In kaj storimo za vse one kulturne potrebe koroških bratov, ki bi morale biti naša skrb? Pomoč od strani našega naroda je docela izostala, Nemci naj torej lepo mirno spe, od tu ne grozi nikaka nevarnost, da bi dobivali koroški Slovenci izdatnejšo pomoč. Še slabše je z Gradiščanskimi Hrvati. Koliko je bilo zadnje čase pisarije o teh čudežnih in skor pravljičnih Hrvatih, odprla se je pred nami neka zgodovina, ki je naša žalost in sramota, da smo tako malo vedeli o preteklosti in sedanjosti teh svojih kolonistov od Donave do Sv. Gotharda, — s tako lepim programom so izšle »Hrvatske Novine«, kako divno lepo izpolnjujejo svojo nalogo od številke do številke, kako veliko programatično delo so razvile in ga hočejo izvršiti — a kakšen je bil odmev iz cele Hrvatske? Nekateri listi so priobčili poslane jim spise, drugi so nekaj malega napisali sami — in oglasilo se je vsega vkup 5, reci in piši: petorica naročnikov. Drugače niso prejeli Hrvatje niti ene knjige ne glasb, katerih so pevska društva naravnost ginljivo prosila. Saj ne vedo, kaj Hrvatje sploh imajo, ne vedo, kje kupiti in kaj bi bilo za nje primerno. Da je šlo per analogiam za Nemce, kaj bi ti storili? Takoj bi se sestavili v Zagrebu odbori dijakov in meščanov, ki bi zbirali knjige in pošiljali jih čez mejo. Se- stavil bi se oclborček glasbenikov, Iti bi določili cel program, kako naj se razširi nemška pesem po Gradišču, kako naj se poučuje po pravilu: od lahkega do težjega, od priprostega do umetnega petja. In not bi bilo na kupe! Tu pa niti ene pesmice še niso dobili! O Madžari in Nemci, le mirni bodite, naši Hrvatje vam ne bodo delali zgage. Imajo preveč opravila s hrvatsko republiko in drugimi nujnejšimi posli! Za tisto toli potrebno podrobno delo je torej preslabo poskrbljeno. Delitev dela, centralizacija, avtonomija, ali kakor bi že hoteli to imenovati, se torej ni obnesla. Slovenci sami nismo sposobni, da poskrbimo za Slovence, Hrvatje še manj, da bi imeli na skrbi Hrvate. Pojdimo torej dosledno dalje In Izročimo to skrb največji državni stranki, ki danes ne more biti druga nego je — Narodna radikalna stranka. Ta naj razprostre svoja krila po celi državi, a naj ima tudi svoje dolžnosti povsod. Nočem reči, da bodi s tem konec naših skrbi, ako se zatečemo pod okrilje NRS, ne, vse ostale stranke naj za božjo voljo sodelujejo, ali za to veliko nalogo naj prednjači največja stranka in vspeh bo zagotovljen! Zato bo pač najpametneje, ako se Primorci in Koršci oklenejo NRS, isto tako vsi tisti Slovenci in Hrvatje, ki simpatizirajo z onkrajmejnimi brati ter jim želč pomagati. Najbolje pa bo to delo opravljeno, ako izročimo glavno skrb največji stranki v državi. Ako nam ona ne bo mogla in znala pomagati, kdo pa? Ali da bo tudi hotela pomagati, to bodi naša skrb s tem, da pri volitvah sodelujemo z NRS. Ako bomo v tej stranki zastopani, potem bo naša slab tudi živa skrb te stranke. Naši Primorci in Korošci so šli doslej po veliki večini s sranko, o kateri so čutili, da je bolj radikalna. Radikalizem je že naša nrav; mi precej radi udarimo v najhujša mravljinčna gnezda in oster, neizprosen boj nam je prisojen, saj smo v takem boju vzrastli, v ostrem boju so se izkristalizovali naši značaji. Zato nam vstop v Narodno ra-dikdndo stranko ne bo težek. Seveda utegne postati NRS z našim vstopom še bolj radikalna; česar je premalo, utegnemo mi dobiti. In tako je prav. Kajti stranka želi novih moči, novih delovnih sil, novih idej, saj pravi v svoji poslanici Slovencem: »Zato uprava NRS kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev smatra, da Je prišel pravi čas, ko lahko izpolni svojo neposredno dolžnost tudi napram narodu v Sloveniji. ...Naš program ni plod trenotnlh, često zapeljivih političnih kombinacij in manevrov, ampak je zrasel iz dolge naporne dobe, ki jej le bil zadnji smoter, da naš narod, svoboden v svoji državi, postane gospodar svoje usode in stopi tako v isto usodo z doslej srečnejšimi naprednimi narodi«. Tako lepo nas kliče NRS na skupno delo. Ali naj ostanemo gluhi nasproti tako lepim vabilom?! Ne, ker škoda bi bila v glavnem na naši strani! G. N. NEMČIJA. * Predsednik Löbe o nemški kata-stroiL Nedavno se je vršil v Vratlslavi pokrajinski zbor srednješlezkih socijalistov. Predsednik nemškega parlamenta Löbe, ki se Je dan poprej vrnil" iz Poruhrla, ]e refe-rirai o položaju. Löbe je Izjavil, da bo preostalo proti koncu mesca februarja le malo Nemcev, ki bi vedeli za izhod iz katastrofe. Upanje na Ameriko oziroma Anglijo je .iluzija. Upi, ki se jih stavi v Rusijo, značijo željo po nepregledni vojni med Vzhodom in Zapadom. Nemčija ta nevtralci so vsled francoske politike tako uplašeni, da bi bilo zaenkrat težko najti ono instanco, kateri bi se Francija pokorila. Vstop socijalistov v kabinet g. Cuna ne bi veliko vplival na smernice tega kabineta, ki je izdal kot prvi parolo o odporu In odpovedi plačil. Seveda bo morala sedanja vlada voditi tozadevna pogajanja in zaključiti ta mučen konflikt. Ni tudi nobenega izgleda, da bl zamogel kak pretežno socljalističen kabinet skleniti nemško-francoski sporazum. Društvo narodov v letu 1922. Aktivno delovanje Društva Narodov v teku zadnjih dvanajstih mesecev se da najbolje označiti s sledečimi tremi točkami: sklep nemško-poljske konvencije o Gornji Šleziji, prva seja mednarodnega razsodišča in izdelanje in začetek izvrševanja programa finančne pre-osnove Avstrije. Ti rezultati, ki so se dosegli na različnih poljih in z različnimi metodami, so izvanredno zanimivi in nam kažejo delavnost in gibčnost mehanizma D. N. V Gornji Šleziji je D. N. že od oktobra 1921 naprej priporočalo mejno črto med Poljsko in Nemčijo, ki jo je izdelal vrhovni svet antante. Razen tega je za D. N. obema državama priporočalo, naj sklenejo za prehodno dobo 15. let celo vrsto pogodb, ki naj se tičejo najbolj perečih vprašanj, kot so n. pr. varstvo manjšin, socijalno zavarovanje, carinske zadeve itd. Začetkom L 1922. so začeli zastopniki obeh zainteresiranih držav pogajanja v Ženevi, ki so se tikala neštetih vprašanj. Vodü jih je en zastopnik D. N. in po dolgih, težkih pogajanjih se je sklenila nemško-poljska konvencija v Ženevi meseca maja. Ne da bi hoteli sklepati za bodočnost, toda konstatirati moramo, da je, odkar je svet D. N. odločil gornje-šlezijsko vprašanje in odkar je bila ratificirana nemško-poljska konvencija, Gornja Šlezija takorekoč izginila iz vrste evropskih vprašanj. In koliko se je pisalo o tem! Zaenkrat moramo reči, da je operacijo razdelitve te dežele D. N. izvršilo na neverjetno siguren in lahek način in odstranilo veliko rano na telesu bolne Evrope. Drugo, še mnogo bolj zamotano vprašanje, ki se pa žalibog ne da rešiti s kako razdelitvijo ali kakim odlokom, kakor se je to kar čez noč zgodilo v Šleziji, je pa vprašanje ureditve in dviga avstrijskih financ in s tem rešitve Avstrije same. Dolga in silno težavna so bila ta pogajanja radi kompliciranosti zadeve. Končni protokoli, ki se tičejo glavnih točk, so bili podpisani 4. oktobra 1922. v Ženevi. In takoj nato se je pričelo z udejstvovanjem. Reči moramo, da se že začenjajo po malem kazati rezultati tega sistematičnega delovanja. Od Politične NASA KRALJEVINA. = Demokratske skrbi. Vsled akciie, ki so Jo razvili bivši liberalci in naprednjaki, so demokrati v velikih skrbeh. Ker bi uspeh te akcije pomenil razpad stranke, bo g. Davidović sklica! nujno sejo glavnega odbora demokratske stranke k odločilnim posvetovanjem. = Nemški kandidati. V zadnji seji vodstva nemške stranke, ki se je vršila v Zemunu, so bili postavljeni sledeči nosilci kandidatnih list: Dr: Ludovik Kremling za volilna okrožja južni Banat in Srem; dr. Štefan Kraft za okrožje Sombor; dr. Moser za Novi Sad; ravnatelj Michael Treiss za Subotico in sodni svetnik dr. Viljem Neuner za okrožje Velika Kikinda. POLJSKA. *» Sanacija potiskih financ. Kakor se doznava iz Varšave, so smernice okvirnega zakona glede sanacije poljskih financ že določene. Zakon temelji deloma na mirov-nili pogodbah in na gospodarskih dogovorih s sosednimi državami- Budžetno ravnotežje bo predvidoma vzpostavljeno v treh letih. FRANCIJA. «t Stališče francoske ta nemške socijalne demokracije. V mestu Lille se je vršil kongres francoskih socijalistov, na katerega je bil povabljen tudi zastopnik nemških so-drugov, posl. Hilferding. Le-ta je v svojem govoru povdaril, da so nemški socijalisti vedno zahtevali od nemške industrije, naj se položijo jamstva, ki bi izključevala kakršnokoli vojaško okupacijo. Stranka združenih nemških socijalistov da si je vedno prizadevala v tej smeri, toda istočasno so v inozemstvu nastali dogodki, ki so prizadevanja onemogočili. Hilferding je nadalje izjavil, da je rešitev gospodarskega znača- takrat je prenehala avstrijska krona padati in se drži krepko na isti višini, med tem ko je prej neprestano padala od tedna do tedna. Celo padec nemške marke v januarju, ki je potegnil marsikatero drugo valuto za seboj, avstrijski kroni ni škodil, kar je na vsak način dobro znamenje. Seveda je treba v Avstriji še ogromnega dela, da se razmere urede, in kar se je danes doseglo, je šele začetek začetka. Novo ustanovljeno mednarodno razsodišče se je bavilo v teku 1. 1922. z različnimi pravnimi vprašanji, tako n. pr. s sporom med Francijo in Veliko Britanijo o dekretih državne pripadnosti v Tunisu in francoskem Maroku. Ti trije slučaji: Gornja Šlezija, Avstrija in mednarodno razsodišče kažejo tri različne metode D. N. V prvem slu-Času nastopa Drušvo kot korporacia, ki priporoča rešitev vprašanja, v katerem se ni dalo zediniti nasprotnih stranic. V drugem slučaju deluje D. N. kot organizacija, ki se trudi finančno rešiti enega svojih članov. V tretjem pa Društvo uporablja svoj pravni organ, da rešuje vprašanja juridične vrste. S tem pa še ni našteto delo, ki ga je vršilo Društvo v prošlem letu. Koliko mejnih sporov je bilo poravnanih v Evropi! Med njimi spor med našo državo in Madžarsko, pri katerem seveda D. N. radi trdovratnosti Madžarske ni moglo ničesar doseči in je stvar uredil v naše dobro vrhovni svet antante. Druga vprašanja, s katerimi se je intenzivno bavilo D. N., so: obramba narodnih manjšin, ureditev Albanije, zmanjšanje oboroževanja, higijenska organizacija, da se sanira vzhodna Evropa. Poleg tega obstoja ekonomska in finančna organizacija za komunikacije in prevoz, itd. S tem, da se je Madžarski dovolil vstop, je narastio število članov D. N-na 52. D. N. je storilo lani velik korak naprej v konsolidaciji Evrope in vsi oni, ki so mu prorokovali nezmožnost ali odrekali pravico eksistence, morajo danes pripoznati, da so se motili. Dr. P. V. B. novosti. Ja mogoča. Nemški socijalisti upajo na intervencijo. Naposled Je apeliral na francosko delavstvo in na proletarce vseh dežel, naj ničesar ne opuste, kar bi moglo povzročiti to intervencijo. Hilferdingov govor je bi! z viharnim oduševljenjem sprejet. Generalni tajnik francoske socljalistič-ne stranke je, kakor poroča »Petit Parisi-en«, odgovoril Hilferdingu, da si žele francoski socijalisti nemško-francosko entento, ki je po njihovem mnenju edino sredstvo za ohranitev svetovnega miru. Angleški delegat se je priključil mnenju francoskega govornika. ITALIJA. *= Fašisti In prostozidarji. Nedavno se je vršila v Mianu seja političnih komisarjev, ki so referirali Mussoliniju o stanju v posameznih pokrajinah. Mussolini Je pohvalil njih delovanje, povdarjafoč, da so činitelj, ki veže vlado, stranko in ljudstvo. V ospredju oficijelnih razgovorov se je nahajalo stališče, ki so ga zavzeli regularni prostozidarji. Ker se Je na zborovanju delegatov »Velikega Orienta« (loža) v Rimu ponovno povdarilo, da stoji prostozidarstvo neomajno na stališču meščanske svobode in konfesijonalne šole ter da se vsled tega ne more kot nadstrankarska skupina priključiti nobeni stranki, se jo je s strani pol-oficijozne agenture »Italica« ožigosalo kot nasprotnico fašizma. Sedaj uprizarjajo na-cijonalistična in katoliška glasila metropole veliko gonjo, in »Giornale d’ Italia« zatrjuje, da se bo v bodoči seji velikega sveta fašistične stranke ugotovila nezdružljivost obeh čianstev. Mnogo fašistov, celo nekaj ministrov, je postavljenih pred vprašanje svoje vesti- V liberalnih krogih se smatra napade proti framasonstvu kot nepotrebne koncesije Vatikanu, Arhive prostozidarskih lož so baje že spravili na varno. Plemenito maščevanje. Iz akademičnih krogov smo prejeli ta objavljamo: Velikodušnost ministra Županiča nas je naravnost očarala. Doslej smo bili namreč v slovenski politiki navajeni, da Je smatral vsak politik, ko je prišel na vrh in do moči, za svojo prvo in glavno nalogo, da se brezobzirno maščuje nad svojimi osebnimi nasprotniki. Široki slovenski javnosti je namreč znano, kako so baš nekateri člani univerze z infernalno zlobo do zadnjega časa napadali dr. N. Županiča po kleteh, kavarnah in časopisih. Večina resnih in častivrednih profesorjev je tej slepi strasti osebnega sovraštva udane hero-stratske nature svarila in jih delala odgovorne za vse neprilike, a zaman. Z velikodušno gesto je minister Županič vsa ta žaljenja zbrisal in prvi njegov korak v Beogradu ga je vedel v ministrstvo prosvete, da s svojim' vplivom in ugledom izposluje v sporazumu z rektorjem, g. prof. dr. A. Ušeničnikom imenovanje profesorjev, ki so, bili predlagani že lansko poletje, ko je de-iovai še parlament in so bile blagajne še polne boljše valute, ko je po volji ljudstva zborovalo še 40 slovenskih poslancev In dva aktivna ministra v Beogradu in zastopalo tudi interese slovenske univerze v. Ljubljani. Velikodušnost te poteze se odrazi še divneje, ako obnovimo osebno reminiscenco iz neke javne tajnosti, za kar pa že vnaprej prosimo oproščenja g. ministra. Že pred par leti bi se bila imela izvršiti izvolitev dr. N. Županiča profesorjem etnologije na ljubljanski univerzi Ker niso imeli strokovnega referenta, se je obrnil dekanat na strokovnjake v Beogradu in sicer na svetovnoznane kapacitete in akademike (red. prof. etnologije dr. Tihomira Gjorgje-viča, prof. jugoslovanske zgodovine dr. Jovana Radoniča in prof. geografije dr. Pavla Vujeviča). Vsi trije so oddali najpovolj-nejše, strokovno utemeljeno mišlenie in ga kar najtopleje priporočili za rednega profesorja. Navadno zadoščata dva referenta, ali g. profesor dr. I. P„ ki se je baje zaprisegel, da Županič ne pride na univerzo, dokler bo on z zadnjim mazincem migal, je hotel še četrtega, ki nai bi odlično mišljenje treh kolegov akademikov ovrgel in tako za vedno pokopal dr. N. Županiča. AH ta četrti, poštenjak in učenjak svetovno slave, g. prof. dr. Ivan Cirjič, ni nasedel osebnim intrigam P somišljenikov, ogorčeno je odklonil podlo igro in oddal posebno odlično mišljenje o Županičevem znanstvenem delu: da posebej ožigosa P. infamijo, je g. prof. Cvijič gospode pomenljivo opozoril, »da napravi ljubljanska fakulteta veliko pogreško, ako ne izvoli dr. N. Županiča.« Tako je na stvarnem polju sramotno pogorel prof. đr. I. p., a v svojem slepem sovraštvu ni odnehal, zanašajoč se na svoje zadnje orožje, svojo »nedosežno in no« preračunljivo psihologijo«. Pred odločilno sejo si je za hrbtom dekanata in priznanih beogradskih kapacitet poiskal peto mišljenje v obliki zasebnega pisma na koščku papirja — od največjega osebnega nasprotnika dr. A. Zupaniča. Ko se je potem v seji prečitalo uradno in odločilno mišlienje prot Cvijiča, Je bil ves kolegij prepričan, da je s tem izvolitev dovršena. Tedaj pa se je z narejeno, sugestivno pozo in narejeno fas-cinujočim pogledom dvignil dr. I. P. ter Izigral svoj zadnji psihološki »bluff« s pismom dr. Jovana Erdeljanovića, s kojim se mu je res posrečilo iznenaditi in zbegati kolegij, čeprav pomenijo po zdravi logiki štiri mišljenja superiornih kapacitet več nego zasebno pismo inferiornega človeka, pri tem niti ne uvažavajo priloženih odličnih priporočil poljskih, čeških in angleških strokovnjakov. Zato ni čudno, da so se čutUi beograjski profesorji razžaljene in da je prof. Ra-donič protestiral proti takemu, vsem zakonom kolegijalnosti, akademske časti In prepotrebne jugoslovenske vzajemnosti r, obraz bijočemu postopanju- Pa tudi na beograjski univerzi je dobil dr. Županič sijajno zadoščenje s tem, da je vstal proti istemu zavratnemu dr. Erdeljanovičtt v javni seji I. 1921. dekan filozofske fakultete, g. proi dr. Nikola Vulič in izjavil, da so neresnični in brez vsake podlage očitki dr. Erdeljanovića, ki jih je Iznesel 1. 1912. v neki seji ta odsotnosti dr, Županiča, ko se je ta mudil tam daleč v Carigradu in ni mogel dati takojšnjega pojasnila- Smatrali smo za svojo dolžnost, podati javnosti to pojasnilo, da se razvidi: 1. Kdo ruši jugoslovansko vzajemnost, ali Beograd ali Ljubljana; 2. da posvetimo v zakulisno delovanje nekaterih profesorjev, ki so večji v razdirajočem intrigantstvu nego ustvarjajočem znastvu; 3. da v tem lepši luči zasije simpatični značaj pravega znanstvenika in gentlemana, našega ministra Županiča, kajti dobrota srca je navečja kulturna pridobitev. Iz prosvetnega življenja. Ljubljanska drama. Ugrabljene Sabinke. Veseloigra v 4 dejanjih. Spisala brata Schönthan. Prevci E. Oangl. Dobra, starejša burka pravilno postavljena v predpustni čas... To je bilo ploskanja po vsakem dejanju 1 No, stvar Ima v sebi svoje zdravje: živahen tempo, je brez grobe banalnosti in dober humor vdarja na uho, ki ne dopušča pomišljevanja ta oddiha. »Zapletljajl« so dokaj originalni, mestoma šine sredi burke (konec II. dejanja) celo nepričakovano resnejša, globja beseda. Sijajno je rešil svojo stvar gosp. Putjata kot gled. ravnatelj, posebno b koncu se je oživil tudi Rogoz, pisateljujoč profesor, običajni pozabljivec in pod-petnik vladajoče žene. Hvaležno vlogo dr. Novaka, lahkomišljenega zeta je igral g. Peček nekoliko preobičajno. Preveč tistih z raznimi raztegiimi »e...e« izpolnjenih pavz in mnogokrat kar predolgi zastoji v tempu. To napravlja večkrat utls nepristnosti Rakarjeva manj, Ro goto v a pa je bila povsem na mestu. Plut je doprinesel (mnogo gre zasluga režiji; posebno v zadnjem dejanju velike koncesije smehaželjnl publiki. Medven se je s primerno plahostjo precej spretno poizkušal v daljši vlogi. Gdč. Danilova In ostali so skrbeli za okvir, ki ni izpremenu uspeha: živ večer poln smeha in — zadovoljno občinstvo. No — tudi tega je včasih treba. —L Ljubljanska opera. — »Prodana nevesta.« Ni ga kmalu gledališkega dela, ki bi imelo vkljub svoji starosti toliko tivlieuiske «n« v sebi kot hak Smetanova povsod popularna »Prodana nevesta«. Na repertoirju naše opere Je vsaki sezoni, le s tem razločkom, da so jo dirigirali različni kapelniki včasih ležerno in po domače, včasih pa tudi s precejšnjo živahnostjo in s podčrtavanjem dutiovite Smetanove s komiko nadahnjene glasbe. Glavne vloge so bile zasedene semtertja z res dobrimi, dostikrat pa tudi s šibkimi solisti. Torkovi predstavi, pri kateri je g. kapelnik Balatka orkester in ves ansambel podžigal z njemu nenavadno agilnostjo se Je poznalo, da so jo vrgli v repertcir iznenada. Namesto bivše interpretlnje Marinke je morala prevzeti njeno vlogo gdč. Zikova in sicer Je pela v češkem jeziku, kar je posebno v dvospevih in recitatlvih precei motilo. Drugače pa je podala Marinko v pevskem in igralskem oziru docela posrečeno. G. Zathey šteje Kecala po pravici med svoje najboljše vloge, g. Šimenc je Janka pel pred kratkim dokaj boljše kot topot. G. Bratužu komične vloge prijajo in tudi pristojalo, vendar pa bo moral polagati poleg dobre igre tudi važnost na izobrazbo svojega organa. Vaška od dosedanjih interpretov najboljše še zadene g Kovač. — Zbor je priden In ambicijozen. Ima pa to že neštetokrat grajano napako, da po krivdi ženskega zbora, ki ne pazi na dirigenta, zavozi iz tira. Ženski zbor začne preli ite-vati in nehote potegne za seboj moški zbor, tako da je orkester kmalu za pol ali vsaj en četrt takta zadaj. Kapelnik hoče z obema rokama spraviti ta kaos v tir, pa največkrat zastonj. Malo več pazljivosti in ta nemarna bolezen bo kmalu izginila! Predstava je drugače potekla animirano, gledišče je bilo dobro obiskano, občinstvo prav radodarno s pohvalo. Po vsakem dejanju so se morali zlasti gdč. Zikova, g. Zathey, g. Šimenc in g. Bratuž ponovno pokazati pred rama». —o— — Sprememba opernega repertoarja. Zaradi nenadne oboleostl gospe Pavle Lovšetove, ki po zdravniški izjavi danes 8. t. m. in v nedeljo 11. t. m. ne bo mogla peti, se spremeni operni repertoar tako-le: danes 8. t. m. se poje opera »Mefistofeles« za red C, v nedeljo, dne 11. t m. ob treh popoldne pa opera »Nižava« izven abon-manov. Vstopnice, naročene z dežele za nedeljsko popoldansko predstavo, ostanejo v veljavi, če jih naročniki do sobote, dno 10. t. m., pismeno ali ustmeno ne odpovedo. — Pianist Ciril Ličar- Kakor že javljeno. priredi pianist g. Ciril Ličar v pon-deljek, dne 19. t, m. koncert v dvorani Filharmonične družbe v Ljubljani z jako zanimivim in prvovrstnim sporedom. — Prihodnji slnionični koncert Muzike Dravske div. oblasti. P°d vodstvom kapelnika dr. Josipa Čerina, se vrši v pon-deljek, dne 12. marca v veliki dvorani hotela Union v Ljubljani. Na tem XII. koncertu izvaja- kapelnik dr. Čerin s svojim orkestrom eno najzanimivejšth sinfoničnlh del, to je Beethovnovo V. sinfonijo, ki je poleg IX. sinfonije največje delo velikega glasbenega misleca. Natančneje o sporedu še spregovorimo, danes opozarjamo le občinstvo na ta koncert. _ Josip Jurčič. Spisi. Uredil dr. Ivan Grafenauer, I. zvezek. Uvod. Narodne pravljice in pripovedke. Spomini na deda. Jurij Kozjak. Jesenska n°č med slovenskimi polharji. Domen. Dva prijatelja. Leta 1922. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena broš. Din 20.-—, vez. Din 30.—. Sedaj je izšel prvi zvezek, ki vsebuje dela mladega Jurčiča. Kar zvezek posebno odlikuje, je u- od, ki nam podaja celokupno sliko o Juiciču človeku in pisatelju. V poljudnih besedah nam oriše Grafenauer pomen Jurčiča pisatelja, nato nam poda doveli nhM,«. m.ataHMT žlvHanUnte to našteva kronološko vsa njegova dela, tako, da sl ustvari čitatelj prav lahko celotno sliko o Jurčiču. Opomnje koncem knjige so sicer kratke, vendar dovolj bogate, da nam razlože težje umljivo. Ali naj hvalimo Jurija Kozjaka? Tega pač ni treba. Dal sem knjigo čitati svojemu 12 letnemu fantu. Začel jo je brati in jo bral, bral. Še k večerji sem ga moral trikrat klicati, dokler ga nisem z grda spravil od Kozjaka. Pravijo, da Ima otrok prav Izvrsten čut zato, Kar je dobro in lepo. Tu imamo pač najlepši dokaz za kvalifikacijo Jurčiča. Popolnoma razumem ljudi, da so segli po Mohorjeve družbe knjigi, ki je prva priobčila Jurija, s takim ognjem, da je moral župnik Hinek tri zaporedne nedelje prldigovati v stiški cerkvi samo o Kozjaku. Je pač ljudska knjiga, pisana Iz ljudstva za ljudstvo. Naše čitalnice in izobraževalna društva bodo naročile po več Izvodov tega zvezka, ker bo popraševanje po tej knjigi zelo veliko. Jurčič je pristen, slovenski, narodni Pisatelj, čita ga rad gospod in kmet, delavec in Izobraženec. Vsakemu nudi _ nekaj, ker je pristen sin svojega naroda, iz Dolenjske izrastel In zato narejen iz naše grude. — Ivan Matičiči Na krvavih poljanah. Trpljenje In strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka. — Strani 272 in 25 slik. Založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Cena vezani knjigi 32 Din. — Izšla je knjiga, kjer so opisani skoro vsi bojni pohodi bivšega slovenskega planinskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Pisatelj, ki je živel skoro ves čas pri polku In fronti kot navaden trpin, opisuje objektivno in živo vse strahote, ki so jih trpeli naši Hudje, opisuje zločine, ki so jih uganjali nad našim moštvom avstrijski oficirji in krvniki. Pre-ftfmilM “P «Innrrf«. kjer so se obupno borile slabotne čete naspram dvajsetkratni italijanski premoči. Potem pa v gorovju borba s plazovi, z zameti. Pohod v južne Tirole, dalje beg po Galiciji Strašni so prizori od Hudega loga, kjer so umirali naši možje in sinovi, pretresljivi so kriki umirajočih. Dalje Fajtji hrib, Špacapani. Potem pa strahote s Sv. Gabrijela, kjer je doživel polk svojo Golgoto. Človeku se zdi vsa ta groza nekaj neverjetnega, a je vendar tragična resnica, krvava zgodovina, ki jo je pretrpelo toliko in toliko tisoč naših fantov in mož. Dalje poraz italijanske armade, pohod v Italijo. Strahovite boje ob Piavi, poraz avstrijske armade, njen razpad. In dalje upor polka in njega zakletev. V knjigi je naštetih vse polno živih prič, ki svedočijo za neovržno zgodovino tega strašnega trpljenja. Delo izpopolnjuje še 25 Izvirnih slit ki predstavljajo vso kruto resničnost bestijalne vojne. Za vse one tisoče in tisoče, Id so pri polku trpeli, bo to prava spominska knjiga, zanimiva pa bo tudi za vse, kf nimajo pojma o grozotah na fronti. Knjiga bo zanimala tudi naše neodrešene brate, ker na njih zemlji se je vršila vsa ta strašna žaioigra in tudi njim je delo posvečeno. Kako so razpadali domovi, kako so razpadale cele vasi, kako je sinila vsa dežela. Pisatelj je gledal njeno razdejanje, njeno zasužnjenje, v duhu pa vidi tudi njeno —> odrešenje. V »vizije osvete« dvigne zasut« njene brate Iz robstva. — Proslava 450. rojstnega dne Kope«« nlka. Na vzpodbudo poljske vlade se pro« slavi 450. rojstni dan znamenitega astro« noma Nikole Kopernika v njegovem rojstnem mestu Torun. Sodelovali bodo astronomi celega Iculturnega sveta. Ob tej prt« liki dokazujejo nekateri nemški Ustk 4* J* Koporngs nemškega rodu. Dnevne novosti. — Ministrski predsednik PaSič obišče tfnblfano. Iz nalzanesUiveišega vira izvemo, da pride med 16. in 20. febraarfem v Ljubljano ministrski predsednik, g. Nikola Pašić. Spremljal ga bo naš ožji rojak minister Zupanič ter še več drugih ministrov. — Odlikovanja. Nj. Vel. kralj je odlikoval z redom sv. Save III. vrste: dr. Vinka Gregoriča, primarija oddelka za venerične bolezni v Ljubljani; z redom sv. Save IV. vrste; dr. Ernesta M a y e r j a, zdrastvenega nadzornika v Ljubljani; dr. Hugona Robiča, primarija oddelka za venerične bolezni v Mariboru; dr. Ivana Matka, primarija oddelka za notranje bolezni v Mariboru; dr. Alojzij Zalokarja, profesorja na bablški šoli v Ljubljani. — Imenovanja v železniški policiji. Za komisarja železniške policije v Cerknici se postavljata: Jovan Milutinovič, policijski pisar L razreda načelništva skopskega okrožja; za pomočnika komisarju železniške policije v Velikem Bečkereku Fr. Štros, pomočnik komisarju železniške policije na Jesenicah. Za pomočnika komisarju železniške policije v Oroslamošu v činu policijskega pisarja I. razreda Janko Ramovš, pomočnik komisarju iste policije v činu policijskega pisarja II. razreda; za pomočnika komisarju železniške in obmejne policije v Mariboru v činu policijskega pisarja I. razreda Ilija Dragičevič in Dragostav Miloševič, pomočnika komisarju Iste policije v činu policijskih pisarjev II. razreda; za pomočnika komisarju železniške policije na Rakeku v činu policijskega pisarja I. lazreda Slavko Bravničar, pomočnik komisarju iste policije V činu policijskega pisarja II. razreda; z% pomočnika komisarju železniške policije v Dravogradu v činu policijskega pisarja I. razreda Danilo Vinko, pomočnik komisarju Iste policije v činu policijskega pisarja II. razreda. Za pomočnika komisarju železniške policije na Rakeku v činu policijskega pisarja I. razreda Tihomir S a v č i c, pisar I. razreda ministrstva za notranje posle; za pomočnika komisarju železniške in parniške policije v Dubrovniku v činu policijskega pisarja I. razreda Fran Potreti C, pomočnik komisarju železniške policije na Rakeku (po službeni potrebi); za pomočnika komisarju železniške policije v Slavonskem Brodu v činu policijskega pisarja II. razreda Rado Zaklan o vič, pomočnik komisarju železniške policije na Rakeku (po službeni potrebi). — Glavni volilni odbor NRS za mariborsko oblast In srezka odbora za levi in desni breg imajo skupno sedež v Mariboru, Vrazova ulica 3, III. — Somišljeniki in prijatelji stranke naj se v vseh zadevah obrnejo ustmeno ali pismeno na ta naslov. Tam se sprejemajo tudi prijave za vstop v stranko. — Poset načelnika ministrstva prosvete v tečaju za srbohrvaščino. V torek 6. t. ra. je obiskal načelnik g. Jovanovič večerni tečaj za srbohrvaščino. V svojem odgovoru na pozdravni govor je izrazil veselje nad tem pojavom, ki naj zgradi most, ki so ga ustvaril' tujci med našimi tremi Plemeni. — Novi gerenti. Namesto Štefana Maučeca In Josipa Piicka, ki sta odstopila, sta Imenovana za prisednika v občinskem ge-renskem sosvetu v Beltincih Matija Diih in Marko Glavač. V Topolovcih je imenovan gerenta Josip Gomboc in v Kraščih Josip Hari. — Železniška zveza Slovenije z morjem. Za šefa sekcije za trasiranje železniške zveze Slovenije z morjem je imenovan Ing. R. Kavčič. Proga bo šla iz Kočevja In Črnomlja, preko Severina na Vrbovsko St. Janž— Sevnica. S trasiranjem se prične v kratkem. Do te zveze je mnogo pripomogel bivši minister Ivan Pucelj. Ves Svoj vpliv In svoje moči je zastavil tudi namestnik g. Ivan Hribar. Za trasiranje broge Črnomelj—Severin pa gre zahvala Predvsem g. ministru dr. Zupaniču. — Iz gospodarskih krogov. V Trgoval In obrtniški zbornici za Slovenijo se je v torek 6. t. ni- vršilo posvetovanje o Vprašanjih, ki se tičejo meritve plačil raz-’Uh mednarodnih plačilnih obvez. Posvetovanja so se udeležili odposlanci našega zadružništva, hranilništva, bankirstva, trgov-*Wa in Zveze industrijcev. Po obširni raz-'ravi so bili sprejeti soglasni sklepi, ki $e Frediože v posebni predstavki pristojnim testom v Beogradu. „ — Imenovanje sodnikpv-lajikov v Celju, r’rt okrožnem sodišču v Celju so bili Imenovani 2a sodnike-lajike sledeči trgovci: c* ir člsbacher, Karl Goričar, Franjo Strupija In ravnatelj Mirko Gruden. fv0,,1 r,anIe gostaščlne v ljubljanski mestni občini. Pokrajinska uprava razgla-a: Na podstavi določbe § 81. občinskega eda za mesto Ljubljano se dovoljuje spo-nzumno z delegacijo ministrstva financ, da ““i?? °£čin* «obUanska v letih {923. in 1924. pobirati gostaščino v Izmeri odstotkov od uradno ugotovljene povprečne najemnine (v letih 1921. in 1922) *» tvori podstavo za odmero hišne najma-rine za davčno dvoletje 1923. In 1924. po ° kmetico, ki je krčevito tiščala sinica v naročju. Ucividno ga je hotela obvarovati mraza. — Ženska osveta. Da reši svojo čast, je pred par dnevi oddala Marina Bulato-vič iz Kolašma dva strela na RIsto Najde-liča. Rlstov brat Je hotel maščevati svo* jega ranjenega brata s tem, da Je poskusil ubiti Marinega očeta, kar pa so drugi preprečili. — Skesani razbojnik. V VuCithrnu v Srbiji se je predala oblastem 15 mož bro-Ječa tolpa razbojnikov. Oblast je tolpo razorožila in zaprla, dokler se ne ugotovijo njeni zločini. — Tudi vzrok za samomor. V soboto se je ustrelil v Beogradu 20 letni Miodrag Milutinovič, p0 poklicu delavski pomočnik. I ežko ranjenega so prenesli v bolnico. Ko je prišel k zavesti, je izjavil, da se je hotel usmrtiti vsled tega, ker nima nikakega izgleda, da postane kdaj samostojen gospodar lastne delavnice. — Umor vsied ljubosumnosti. V Kra-gujevcu Je živel 60 letni Svetozar Bijarac z neko 20 letno Tonko Franc, ženo tamoŠ-njega rokodelca v nedovoljenem razmerju. Sčasoma je postajal možak vedno bolj ljubosumen, dokler je ni končno umoril. — Ker se Je Izdajal za podporočnika in na ta način izvrševal razne sleparije, ie bil v Novem Sadu aretiran neki Krsta Pelikan. — Iz ljubezni do hčere se je v Jago-viü1 obeslIa 60 let 8tara Vukoslava Oojko-arnon,or izvršila vsled tega, ker je np ?,»ec niene hčerke izjavil, da matere ~-„2aiTle k sebi v hišo, hčerka pa se drugače ni hotela poročiti. tvrdke Jlupuite 0(1 domačih tovarn ko ker & Ko- z znamko Pe- stl Priznano najboljši in najco ncjši. Glavna zaloga na drobno in debelo v Ljubljani, Breg 20 in Aleksandrova cesta 1. V interesu vsakega posameznika fe, da ga ima stranim v evidenc?* Novosti iz Primorske. — V Grgarju je bil aretiran 581 etn i Valentin Leban, ki se je v navzočnosti kara-binerjev baje izrazil, da bi v slučaju vojske proti Italiji zbežal k sovražniku. Ravnotam so learabinerji preprečili shod, čel da sklicatelj Alojz Filipič nima potrebnega dovoljenja. — Nesreča z ročno granato. V Novi Vasi pri Opatjemselu se je pripetila nesreča posestniku Francu Pahor. Na polju je našel ročno granato in udaril po njej s kamnom. Granata je eksplodirala in ga precej težko ranila na rokah in levem očesu. Prepeljan je bil v goriško bolnico, kjer so mu odrezali obe roki. Zdravniki so mnenja, da bo oslepel tudi na desnem očesu. Šolstvo. š Iz mestnega šolskega sveta. O zadnji redni seji mestnega Šolskega sveta z dne 27. januarja 1923 smo prejel! nastopno obvestilo: Predsednik proglasi sklepčnost in otvori sejo. Zapisnikar oglasi bistvene stvari iz predsedstva, pove kako da so bile rešene in predlaga, da se vzemo na znanje, kar je bilo sprejeto. Brez ugovora je bh odobren zapisnik zadnje seje z dne 13. decembra 1922. Poročili o osebnih izpremem-bah in pa o daljših dopustih izza zadnje upravne dobe vzameta se na znanje. Razpravlja in sklepa se o dveh disciplinarnih zadevah. Poročila okrajnega šolskega nadzornika o nadzorovanju I. mestne dekliške osnovne šole, II. mestne deške ositovne šole in mestne pomožne šole v šolskem letu 1922-23 in ž njimi združeni nasveti se sprejmo In predlože višjemu šolskemu svetu. Poročilo okrajnega šolskega nadzornika o delu na osrednjem šolskem vrtu in ž njim združenem igrišču se odobri in se ima predložiti višjemu šolskemu svetu v odobrenje. Ko se reši še četvero internih zadev deloma pedagoške, deloma gospodarske vsebine, zaključi predsednik sejo. š Učni uspehi :a realni gimnaziji v Celju. Ob koncu 1. tečaja je bilo vpisanih na celjski gimnaziji 279 rednih učencev in 4 privatisti. S povoljnim uspehom je zaključilo tečaj 152 učencev. Vzroki slabega napredka so različni, predvsem pa je to zakrivilo pomanjkanje stanovanj in potrebnega nadzorstva. Iz Mtmega fiollenja. — Izredni občni zbor Filharmonične družbe v Ljubljani. Odbor Filharmonične družbe v Ljubljani sklicuje za pondeljek, dne 12. t. m. izredni občni zbor z dnevnim redom: 1. Otvoritev občnega zbora po predsedniku. 2. Stanje in delovanje Filharmonične družbe in sklepanje o njenem nadaljnem postopanju. 3. Slučajnosti. Občni zbor se prične ob 8. uri zvečer v pevski dvorani Glasbene Matice, Vegova ulica št. 7. Odbor vabi člane, da se Izrednega, a jako važnega občnega zbora, v največjem številu udeleže. — Občni zbor Muzejskega društva se vrši dne 28. februarja zvečer ob 5. uri v muzeju z običajnim dnevnim redom. — Pevsko društvo »Slavlja« Vič-GJ!nce priredi v nedeljo, 11. t. m. v restavraciji »Amerika« na Glincah predpustno veselico s plesom. Začetek ob 18. url. Vstopnina 4 dinarje. Odbor. Narodno zdravstvo. z Minister za narodno zdravstvo Miletič se Je povrnil iz Skoplja, kjer je pregledal v skopljanskem okrožju vse zdravstvene zavode. Minister je zadovljen s svojo inspekcijo. Borzna poročila. Zagreb, 7. febr. (Priv.) Devize. New York 107—108.50, Pariz 6.60—6.80, Curih 20.75—20.95, London 510—516, Dunaj 15.IU do 15.30, Praga 3.15—3.25, Budimpešta 4.20—4.25, Italija 5.20—5.26, Berlin 29 do 29.75. Valute. Ameriški dolarji 105.50 do 106.25. Zagreb, 7. febr. Devize. Dunaj 0.151 do 0.153, Berlin 0.2925—0.2975, Budimpešta 4.20—4.25, Bukarešta 50—0, Italija 520 do 526, London Izplačilo 510—515, ček 508 do 510, New York ček 107—108.50, Pariz 666 do 675, Praga 315—325, Švica 2070—2080. Valute. Ameriški dolarji 105.60—106.50, avstrijske krone 0.149—0.15, bolgarski levi 0—67.50, češkoslovaške krone 305—310, francoski franki 0—665, italijanske lire 514 do 517. Beograd, 7. febr. Devize. Bukarešta 50—52, Berlin 0.25—0.29, Dunaj 0.1535 do 0.154, Budimpešta 4.15—4.20, Solun 0— 120, Pariz 685—690, Praga 315—322, Ženeva 2040—2050, Milan 510—525, New York 100—0, London 496—510. Valute. Efektivni ameriški dolarji 99—108. Curih, 7. febr. Otvoritev. Berlin 0.01375, Holandija 210, New York 531, London 24.84, Pariz 33.70, Milan 25.70, Praga 15.70, Bukarešta 2.50, Budimpešta 0.2025, Beograd 4.95, Sofija 3.10, Varšava 0.01375, Dunaj 0.007425, avstrijske krone 0.0075. Zaključek. Berlin 0.01375, Holandija 210, New York 531.25, London 24.86, Pariz 33.65, Milan 25.70, Praga 15.80, Budimpešta 0.205, Beograd 4JK), Bukarešta 2.55, Sofija 3.10, Varšava 0.01375, Dunaj 0.007425, avstrijske krone 0.0075. Berlin, 7. febr. Dunaj 52.61, Budimpešta 1426, Milan 177.056, Praga 108.727, Pariz 231.918, London 172.567.50, New York 36.508.50, Curih 690.768, Beograd 34.613. c Praga, 7. febr- Dunaj 4.75, Berlin 8-50, Rim 167, avstrijske krone 4.725, Italijanske lire 167.25, Budimpešta 133.50, Pariz 220.25, London 161, New York 3430, Curih 648.75, Beograd 32.50. Dunaj, 7. febr. Devize. Beograd 649 do 651, Berlin 1.95—2.05, Budimpešta 26.85 do 26.95, London 332.100-332.700, Milan 3436-3444, New York 71.075—71.225, Pariz 4514—4526, Praga 2112—2118, Sofija 41430—41530, Curih 13.360-13.390. Valute. Ameriški dolarji 71300-71.300, bolgarski levi 393—397, nemške marke 1.85—2.15, angleški funti 331.300-332300, francoski franki 4455—4485, italijanske lire 340230 do 3417.50, Jugoslovanski dinarji 640—644, romunski leji 354-356, Švicarski franki 13370 do 13.330, češkoslovaške krone 2095—2105, madžarske krone 23-30—24. VELIKI PUSTNI KORZO »SLAVCEVA MASKERADA. PUSTNA NEDELJA 11./2. V VSEH PROSTORIH HOTELA »UNION« V LJUBLJANI Gospodarstvo. Naša sladkorna industrija. Ena najvažnejših vej narodnega gospodarstva v srednji Evropi je industrija sladkorja. Ravno ta industrija je v marsikateri državi pripomogla valuti do izboljšanja in krepke pozicije. V naši državi imamo osem sladkornih tovarn, ki so vse opremljene z najmodernejšimi stroji ter imajo kapaciteto do 8000 vagonov na leto. Šest tovarn producira kristalni kakor tudi rafinirani sladkor, dve pa samo kristal. Vendar skušata tudi ti dve preurediti svoj obrat in ga usposobiti za produkcijo rafiniranega sladkorja. Letni konzum sladkorja znaša v naši državi okroglo 6000 vagonov. Na ta način bi nam preostalo 2000 vagonov sladkorja za izvoz, ako bi tovarne izrabile vso svojo kapaciteto. To pa se vsled velikih težkoč, s katerimi se morajo boriti naše sladkorne tovarne, do sedaj še ni zgodilo. Tu prihaja v poštev v prvi vrsti pridelovanje sladkorne pese, ki še znatno zaostaja za potrebo. Tovarne same si zelo prizadevajo in se ne strašijo žrtev, da se to pridelovanje kolikor moč dvigne in izpopolni. V ta namen so podvzele posamezne tovarne najdalekosežnejše mere, kakor zgradbo industrijskih železnic, obdelovanje polj z najmodernejšimi stroji s pomočjo tovarne in pod nadzorstvom strokovnjakov, obdelovanje v lastni režiji itd. Uverjeni smo, da na uspehe tega smotrenega delovanja ne bo treba dolgo čakati. Naša industrija sladkorja bo mogla uspešno konkurirati z inozemsko samo tedaj, ako svojo kapaciteto popolnoma izrabi, kar pa se do sedaj, kakor omenjeno, še ni zgodilo. Letošnja produkcija naše sladkorne industrije bo znašala okroglo 3500 vagonov ter bomo morali uvoziti približno 2500 vagonov iz inozemstva, ter znaša naš konzum sladkorja nekako 6000 vagonov na leto. Tega uvoza seveda ne bi bilo treba in je upati, da se bo prizadevanjem sladkornih tovarn posrečilo, dvigniti pridelovanje sladkorne pese, da se potem lahko izrabi vsa kapaciteta. V tem mnenju nas podpira tudi dej- stvo, da so vse naše sladkorne tovarne v rokah priznanih strokovniakov. V očigled velike važnosti, ki jo ima ta industrija za naše narodno gospodarstvo, smo uverjeni, da bo tudi vlada storila svoje, da se zasi-gura in pospeši hitro in solidno napredovanje sladkorne industrije v naši državi, da postanemo tudi v tem pogledu neodvisni od inozemstva. m. Petrolejska industrija v Rumuniji. Rumunska vlada je sklenila nacijonali-ziratl vsa petrolejska polja, ki se sedaj ne izkoriščajo. To Je povzročilo pri vseh romunskih petrolejskih družbah, da so pričele iskati medsebojnih zvez v svrho raztegnitve eksploatiranja petrolejskih vrelcev, da si ohranijo dosedanja polja. V rumuniji sta dve vrsti petrolejskih družb: ena, ki ima prav dobro tehnično uredbo, zadovoljivo število strojev Itd-, toda njena polja so že zelo izčrpana. Druga vrsta pa so družbe, ki imaio izboren, še prav malo izrabljen teren, nimajo pa zadostnih tehničnih pripomočkov za uspešno izkoriščanje svojih polj. V novješem času skušata ti dve vrsti petrolejskih družb doseči sporazum za skupno eksploatiranje petrolejskih vrelcev. Nekatere družbe so se že pogodile in sicer na sledeči bazi: Družba, ki ima še neizčrpana polja, nima pa dosti lastnih tehničnih pripomočkov, odda drugi družbi, ki razpolaga z zadostnim številom strojev, svoja polja v najem. Najemnina Je 50% pridobljenega petroleja. Ker pa kljub združitvi obe vrsti družb ne moreta eksploatirati vsa polja, ker jima zato še vedno primanjkuje strojev in kapitala, si skušajo petrolejske družbe pomagati še na drug način, da ne izgube deia svojega terena. Zainteresirati hočejo namreč inozemski kapital, da se udeleži izrabljanja rumunskih petrolejskih vrelcev. Tu prihaja v prvi vrsti v poštev astrijska foražna industrija, s katero se skušajo Rumuni sporazumeti v tem pravcu, da bi stavili Avstrijci na razpolago potrebne stroje in pa preizkušeno tehnično osebje, ki ga v Rumuniji primanjkuje, dočim bi Rumuni sami preskrbeli potrebni kapital. Ker bi se na ta način združitve omogočilo zelo uspešno obratovanje, je pričakovati, da pride v doglednem času do podobnega dogovora. Pred vsem je to v interesu rumunskih petrolejskih družb, ki si očuvajo na ta način ves svoj teren in jim bo mogoče, ga uspešno izrabljati. Pa tudi za udeleženo avstrijsko industrijo bi to prineslo nemalih koristi. Obenem bi morda vsled povečane produkcije tudi cene na tem polju nekoliko padle. im— INDUSTRUAL X Sladkorna tovarna na Čukarlcl, za katero se je vršila predvčerajšnjem dražba, je ostala še nadalje v državnih rokah. Ker bi morale biti vložene na licitaciji vsaj tri ponudbe, vloženi pa sta bili samo dve, se dražba n) mogla vršiti. Za tovarno sta se zanimali dve grupi, ena z domačim kapitalom, druga pa z češkoslovaškim. X Evropska produkcija sladkorja znaša brez Rusije 4,200.000 ton. Od tega odpade na Nemčijo 1,500.000 ton, na Češkoslovaško 625.000 ton, na Italijo 250.000 ton, na Nizozemsko 275.000 ton, na Belgijo 300 000 ton, na Poljsko 225.000 ton, na Špansko 120.000 ton, na Dansko 130.000 ton, na Švedsko 140.000 ton, na Madžarsko 60.000 ton, na našo državo 35-000 ton, na Rumunsko 40.000 ton, na Avstrijo 20.000 ton, na Bolgarsko 15.000 ton, na Anglijo 10300 ton in na Švico 5.000 ton. TRGOVINA. X Posvetovanje gospodarskih Interesentov se je vršilo včeraj v Trgovski to obrtniški zbornici za Slovenijo. Razpravljalo se je o vprašanjih, ki se tičejo ureditve plačil raznih mednarodnih plačilnih obvez. Neposredni povod sestanku je dal predlog Zadružne Zveze v Celju. Zastopani so bili odposlanci našega zadružništva, hranilništva, bankarstva, industrije h* trgovstva. Po vsestranski razpravi, katere so se, temeljem poročila zborničnega tajnika g. dr. Wtadischerja, udeležili gg. odvetnik dr. Jos. Hacin, zadružna ravnatelja gg. dr. BasaJ, Janko Lesničar, ravnatelja gg. dr. Fran Pavlin in dr- Fran Černe ter načelnik g. Zeba), so se storili soglasni sklepi, kateri se predlože v posebni predstavki pristojnim mestom v Beogradu. X Velesejm za dragulje v Stutgarto. Nemški konzulat v Zagrebu naznanja tukajšnji trgovski in obrtniški zbornici, da se vrši osmi velesejm za dragulje, ure, zlate in srebrne izdelke v Stutgartu od 22. do 28. februarja 1923. X Naraščanje draginje v Nemčiji. Po priobčltvl državnega statističnega urada v Nemčiji se Je povečala Indeksna številka za stroške preživljanja za mesec januar na 1220 proti 685 v decembru. V tem silnem porastu pa še ni vračunano ogromno naraščanje cen v zadnjem tednu januarja. X Prepovedan Izvoz kož Iz Rumunlje. Rumunska vlada ie zabranila izvoz vseh vrst kož. PROMET. X Pošiljke v Španijo. Vsaka pošiljka, naslovljena iz naše države v Španijo, mora biti vidirana od kr. španskega konzulata, v čegar delokrog spada tudi Slovenija. Za pošiljke, ki ne bodo odgovarjale tem pred-isom, se ne bodo uporabile pri uvozu v panljo olajšave, predvidene za pogodbene države. X Rekvirirani parobrodi vrnjeni. Dne 2- in 3. t m. je prispelo iz Zadra v Šibenik šest parobrodov, last bivšega parobrodne-ga društva »Dalmatia«. Parobrode je prej rekvirirala Italija to jih postavila v službo v okolici Zadra. X Direkten tovorni promet med našo državo In Nemčijo. Kakor se čule, se namerava uvesti s prvim marcem direkten tovorni promet med našo državo In Nemčijo. Transporti bodo šli prelco Češkoslovaške in Avstrije, ali pa preko Madžarske. Direktni tarif bo veljal tako za vagonske pošiljatve, kakor tudi za posamezne komade. X Brezžične postaje v Sloveniji. V doglednem času bosta postavljeni v Sloveniji dve brezžični postaji in sicer v bližini Ljubljane in Maribora. X Znižanje poštnih pristojbin v če» škoslovrškL Prihodnji mesec namerava čsl. poštno ministrstvo znižati pristojbine za pakete, koncem istega mesca pa tudi za pisma in dopisnice. X Znižanje blagovne tarife v Madžarski, Od 1. febr. so znižane blagovne tariie na madžarskih državnih železnicah za 25 do 30 odstotkov. X Znižanje tarifov Južne železnice v Avstr®. S 15. t m. bodo znižale avstrijske državne železnice blagovni in osebni tarif. Istočasno se znižajo blagovni in osebni tarifi Južne železnice v Avstriji. Redukcija bo znašala pri kratkih progah približno 10 odstotkov ter se bo stopnjevala v razmerju dolžine proge do 30 odstotkov dosedanje izmere. Južna železnica se je odločila za znižanje vsled sedanjega gospodarskega položaja v Avstriji in pa zato, ker znižajo tudi državne železnice svoje tarifa. DAVKI, CARINE: X Povišanje carinskega agla? Kakor poročajo iz Zagreba, so tam razširjene vesti, da se v Beogradu namerava zopet povišati carinski agio, ki je bil šele prod kratkim povišan od 8 na 9 Din. Po teh vesteh se bo agio povišal od 9 na 10 Din. Vendar te vesti še niso potrjene. X Zvišanje carinskega agla v Italiji. Finančni minister je zvišal carinski zlati agio za prvo polovico februarja na 401. X Znižanje uvozne carine na sladkor v Italiji. Italijanska vlada je sklenila znižati uvozno carino na sladkor od 30.6 na 21.6 zlatih lir za metrski stot, kar odgovarja znižanju od 123 na 86 papirnatih lir. S tem namerava italijanska vlada doseči znižanje cen sladkorju v Italiji, ki stoje visoko nad svetovno kvaliteto. X Carinska unija med Francijo, Tunisom ta Algirom. Francosko trgovinsko ministrstvo pripravlja zakon o uvedbi carinske unije med Francijo, Tunisom to Algirom. X Zvišanje davka na vžigalice na Madžarskem. Davek na vžigalice na Madžarskem je zvišan na 2.90 m. kron pri škat* Ijlci. DENARSTVO. X Rekvizicija zlata v GrŠkL Grški revolucionarni odbor je ukazal, da morajo val posestniki zlata Isto deponirati v državni banki. Za deponirano zlato dobe bankovce. Dosedaj je deponiranih 4 milijone lir šter-lingov. X Ponarejeni enokronskl novci ▼ Češkoslovaški. Češkoslovaško finančno ministrstvo javlja, da se je našel ponarejen enokronskl novec, ki je nekoliko lažil od pravega. Tudi zlitina je napravljena v drugačnem sorazmerju, kakor pa pri pravem denarju. Barva je rmena, reprodukcija slike je na nekaterih mestih nenatančna. X Obtok novčanic v Madžarski se je zmanjšal za 1 milijardo in 496 milijonov. Sedaj se nahaja v Madžarski 72.19 milijard madžarskih kron v prometu. X Podaljšanje privilegija romunske narodne banke. Rumunska vlada namerava predložiti parlamentu predlog za podaljšanje privilegija rumunske narodne banke do leta 1950. X Proti borznim špekulacijam v Nemčiji Nemški notranji minister namerava predložiti državnemu zboru zalcon proti špekulantom na berlinski borzi. IZVLEČEK IZ STATUTOV NARODNE RADIKALNE STRANKE. Člen 4. Član Narodne radikalne stranke more biti vsakdo, ki uživa vse državljanske pravice, ko sprejme program stranke to izjavi najbllžjl organizaciji stranke, da se hoče podvreči strankini disciplini to delovati za razširjenje to ostvar-Jenje strankinih načel, In ko se izvrši nje-gov sprejem v stranko. člen 7. Vsi člani stranke Imajo enake pravice in dolžnosti člen 8. Vsak član stranke Je dolžan glasovati pri vseh volitvah za kandidate, ki jih postavi stranka, In brezpogojno se pokoriti odlokom strankinih organizacij, U se ustanove na osnovi teh statutov. člen 9. Vsak član stranke je moralno odgovoren za svoja dela. Poedlnl člani stranke ne morejo ničesar ukreniti v imena stranko brez pooblastila strankinih organizacij. v Imenu kojih bodo delovali Člen 10. Člani stranke, ki bi delovali proti Interesu stranke ali drugače grešili s svojim postopanjem proti disciplini stranke ali škodovali nje ngledu, kaznujejo se s pismenim ukorom ali izključenjem s stranke po predhodnem pismenem x»> «Bfanla. Sitna 4 »JtfflRARn? novosti« Ster. 9c un ii n -nt Iz fflpjs raste snipiijE. Nalvečja niska kolonija je danes Berlin. Tu delujejo velika niska založništva, izhajajo knjige in časopisi, tu je središče ruske meščanske kulture. V Berlinu so zbrani odlični predstavite-IS intelektualne Rusije zadnjih desetletij in Berlin je hkratu posredovalec med emigracijo in domovino. Dejstvo, da se ravno v Berlinu koncentrira rusko intelektualno življenje, ni ravno razveseljivo, najmanj pa za nas Slovane. Ce se Nemcem posreči njih sistematično zasnovan načrt, pridobiti Ruse za germanofilsko svetovno orijentacijo, tedaj čaka Slovane grenko razočaranje. Boljše je, da imamo že sedaj manj iluzij, kakor pa da pozneje onemoglo zapiramo oči pred gotovimi dejstvi Svojčas je dr. Krama? opozarjal na nevarnost, da si Nemci pridobe Ruse in vsi poznejši dogodki so potrdili da ta nevarnost obstoja in da bomo morali Slovani pri svojih političnih računih napraviti globok minus. Nem-Iki duh prodira vedno bolj v rusko življenje doma in na tujem. Nemški duh, M je tako spretno razorožil ruski odpor, začenja Rusom imponirati tembolj, ker sedaj oba naroda združuje in spaja —> trpljenje. Zapomnimo si, da le ni sOnejše vezi kot je skupno trpljenje, Iz katerega se izcimi najvzviše-«ejša oblika simpatije in solidarnosti. Tudi Rusija se čuti globoko užaljeno in ponižano. Antantofilska emigracija spoznava vedno bolj, da so zavezniki sokrivi ruske nesreče in si sugerira mišljenje — dokazov je dovolj — da je zapadna Evropa naravnost zapeljala in izdala Rusijo. Tega mnenja so pa tudi najširše mase v Rusiji, to mnenje je prodrlo v zakotna gubernijska mesta in v daljne stepne vasi; filozofi bi rekli: to je ressentiment prevaranega naroda. Seveda so tudi boljševiki razžaljeni in razočarani, ker vidijo v zapad* Bih zmagovalcih nepremagljivo oviro evropski socialni revoluciji, na drugi strani pa jih obdolžujejo, da hočejo izstradati in uničiti Rusijo zavoljo njenega revolucijonarnega obeležja. To je tedaj tisto, kar Ruse in Nemce zbližuje, da pozabljajo na preteklost in da si očitujejo vedno večje simpatije. Nemštvo pa ne prodira zgolj v rusko mišljenje, v ruski svetovni nazor, temveč postaja nekak kaos celo v vsakdanjem življenju posameznika. V Parizu in drugod živi večinoma ruska krvna in pekunijama aristokracija. V Nemčiji, osobito v Berlinu, pa so naseljeni meščanski krogi: trgovci, intelektualci in drugi srednji ljudje, ki so za obnovo Rusije daleko važnejšega pomena kot aristokrati. Nedavno so nekateri berlinski ruski listi objavili več člankov o praktičnem vplivu nemške okolice na rusko zasebno in družinsko življenje. Predvsem je važnega pomena vzgoja otrok. Otroci rastejo in se razvijajo na tujih tleh, prihajajo v stike s tujerodnimi otroci in dobivajo tuje poglede na svet To je povsem naravno. Ruski otroci obiskujejo nemške srednje in visoke šole In obvladajo nemščino skoraj pravilneje kot materinski jezik. V nemških šolah spoznajo predvsem nemško zgodovinsko in gospa-darsko orijentacijo, tako da tudi nehote mislijo več na Nemčijo kot pa na lasten narod in lastno državo. Taki otroci izgube pravi čut za domovinsko ljubezen, in če jim ne zamre popolnoma, pa je vsaj jako rahel in negotov, če se ta generacija vrne v Rusijo, bo sicer prinesla kozmopolitskega duha, ne bo pa imela polnega umevanja za specifične ruske probleme, za rusko nacionalno obnovo. Ruski list! se pritožujejo, da to cigansko življenje v tujini učinkuje tudi na čistost in lepoto ruskega jezika. Ne le, da mladina ne živi pri viru ruskega jezika, tudi starejšim prehajajta vedno bolj v navado nemški izrazi, ki jih seveda prilagode duhu niškega jezika. Morda je to najmanj nevarno, a je simptomatično in v celoti samo utrjuje nemško duhovno ekspanzijo v ruskem nacionalnem življenju. Tako nastaja med Rusi prvi tip ljudi, ki ga predobro poznamo tudi Slovenci: tip nemškutarjev, ki si prisvajajo nemške poglede na svet in kažejo pripravljenost za rasno asimilacijo. Seveda je to le prvi tip, nejasen in dokaj nedolžen, ali ne smemo pozabiti, da so dani vsi pogoji za njegov nadaljni razvoji Vendar pa imajo Rusi še vedno vez, ki jih veže okoli drage matuške domovine trdneje kot vse druge vezi To je verska kultura, ki jo rodbinske tradicije vzdržujejo celo v družinah ateistov. Pravoslavna vera je nedvomno dobra pregraja, ki loči Rusa od Nemca in ki obrača rusko mišljenje v drugo smer. Zadnja leta se opaža tudi med ruskimi intelektualci smotrena preorijentacija v kulturnem življenju. Morda je to istotako znamenje ressentimenta, krik prevarane in ponižane duše, toda z zornega ogla večnosti je verska ide- ja m glede na konfesionalnost edina pozitivna in rodovitna sila, ki more dvigniti sodobnega človeka na njegovo dostojanstvo. Ruski publicisti pišejo, da se vedno boli utrjuje prepričanje, da je ateizem brezploden in prazen, podoben mrtvi roki. In ruski narod potrebuje živih, oplojujočih sil, ki mu bodo pomagale živeti, zakaj materijalizam pomaga le posamezniku, narode pa podi v nesrečo in v kaos. To je nekoliko utrinkov Iz življenja ruske emigracije. Za nas Slovane naj ruske izkušnje pomenijo nekaj več, kakor pomenijo za druge narode; naj nam kažejo pot k samemu sebi... z« «t Zanimivosti Izkopanine. V Arlami bhztt Benetk so kopah lame je naleteli na debelo peščeno plast, kjer so odkrili trideset okostij rimskih legijo-narjev popolnoma dobro ohranjenih. Razen tega so delavci zasledili meče in drugo orožje, kar nedvomno potrjuje prepričanje, da so to vojaki rimske republike. Možje, ki so prvi zadeli ob teh 30 okostnjakov, niso bil! bogve kaj učeni. Izpočetka so zasumili, da gre za zločin, ki ga je zakrivila proslula »črna roka«. Obvestili so gosposko; ta pa jih je pomirila, razloživši jim, da so to vojnlki rimske Ijudovlade. »Rimske Ijudovlade?« je preprosto vprašal eden kopačev, »Razumem; potemtakem je že vsaj sto let, odkar kžfe tukaj.« e V Luksorja so med predmeti, najdenim! v grobnici kralla Tut-Ank-Amana, dobih docela ohranjeno rokavico, To je prva egiptovska rokavica in najstarejša, kar jih poznamo. Napravljena je 1* tenkega tkiva. Najdltelü so ugotovili, da jo je rabfl Faraon, ko je bil Je dete, in sicer pri streljanju * lokom, To odkritje ie dvakrat pomembno: kot dokazilo za zgodovino rokavic skozi dolge vekove fn kot športni migljaj ljubiteljem saraostrelcem. *' Pobreški mozaiki. Na posestvu Pebre, M lež! v Vinonu (okraj V a r) na bregovih Verdona in Viae Romana« so zadnje čase zasledili pri Izkopavanju zanimive rimske starine. Dokazano Je, da je v galo-rlmski dobi tam stalo poslopje. Za sedaj so razgalili sobo dolgo 19 m in široko 3A m, tlakovano z marmornimi kockami. Na drugi strani so obnažili stanico, ki meri 5.4 in dolžine ter 1.85 m širine, ležečo 1 m globoko. Tlak, sijajen mozaik, je bil okrašen s cveticami, živalmi, osebami; celota pa Je predočevala triptih, nad katerim se čita Martialov stih naperjen zoper zavistnež®. Po tem bi človek sodil, da je stavba Iz prvega stoletja. Razen tega so zasledili posode, kosce marmorja ter dvoje bronastih kipcev, ki predstavljata cesarja Konstanta. Vse kaže, da se bo po teh začetkih obelodanilo še dosti zgodovinskih ostankov m» tem delu Provence. »Jeurnai de? Dčbats* 1, febr, prinaša daljši članek o britanskih in francoskih Izkopaninah ob Evfrata. Odkrili so pravcato mrtvo mesto v peščini Salihije. Poslopja, grobovi, slike, napis iz !. 31, po Kr„ orodje I* lesa in usnja, listi koienlce, čigar pisava, je še čitna. Franz Cumont, voditelj francoske mlsi;e, je na tem pergamentu spoznal odlomke sodnih zapiskov: posojila, hipoteke, postavo o dedovanju... Svetišče, posvečeno najvišjemu božanstvu, ki je Zeus Megisios, obstoječ iz palmirske velike trojice: Baalsamin, iarhibol in Agh-boi Pod nekaterimi freskami se bere umetnikov podpis »Hasamsos«, kar je čisto semitsko ime. Veščakf menijo* da bodo te najdbe zanimivo osvetlile početke bizantinske umetnosti Mesto v Salihiik t„ j. Dura. je bil ustanovil Nikanor, prvi naseljenci so bili Makedonci. Po razpadu seleukidskega cesarstva je prišlo Partom v roke. Ko je Pompe! anektiral Sirijo, je Dura prišla pod rimski upliv, popolnoma zavzel pa jo je šele Septimlj Severus, V A stoletju je bila ie opustošena. A, D. Zakonska ločitev radi ovratnika. Slučaj se je pripetil v Londonu. Blagajnik Sanderson je tožil za odškodnino gospo Hudsonovo» svojo taščo, ki je prisilila svojo hčer, naj zapusti moža. Sandcr-sonovka je šla namreč v pustlv brez resnega razloga. Pred sodiščem n! znala navesti drugega nego to, da jo je soprog spremljal v tempelj, ampak ostajal pri vratih; da je pušil v jedilnici, vstajal izza mize, ne da bi bil prosil gospo Hudsonovo za dovoljenje, in da si je nekoč ob hudi vročini odpel ovratnik. Sandersonova žena torej ni imela pravega povoda za razburjenje; sicer pa je pred odhodom nežno poljubila svojo »slabšo polovico« na čelo. — Priče so se Izjavljale nad vse zmedeno. Obtoženkine sc» zagotavljale, da gospa Hudsonova nikakor ni oblastna, da je miroljubna mati, ki ne bi bila motila zakon« svoje hčere, ako bi bila ta mogla v njem najti svojo srečo. Nasprotno jpa so moža očrnile, češ, da je skeptik, ki se posmehuje najsvetejšim stvarem. Ker sodišče ni moglo dognati, koliko sta kriva zakonska, je razpravljala samo glede odškodnine. Taščo je pustilo Izven zadeve, ker zet ni da! dovolj utemeljenih dokazov za njene spletke. Tako so padli stroški za pravdo nanj. Počakajmo na tožbo za razporoko, če hočemo videti, je H enakopravnost obeh spolov, zagotovljena v angleškem pravu, resničnost ali zgolj prazna beseda. Vedeli bomo, če britansko sodišče smatra zeta za jako krivega, kadar si odpne ovratnik pred go-lovrato In nagogrudo taščo, ki »gosli kaže«. * Novo zastavilo. Marsikdo je Že založil v zastavljalnici uro svojega bližnjega, ni se pa še slišalo, da bi bil zastavil tujega otroka. Zgodilo pa se ie na Dunaju. Neznanec je stopil v enem dopoldnevu v razne trgovine, nakupil dosti stvari In, ko Je bilo treba plačati, je izjavil, da je pozabil denar doma. Ker stanuje čisto blizu, se vrne takoj, medtem pa naj počaka otrok kot zalog. Dete pa je navihanec pobral spotoma na ulici in ga z nekoliko kronami zvabil s seboj v prodajalno Ker ni bilo zlikovca nazaj, so jeli izpraševati malčka, M pa je seveda priznal da onega moža ne pozna. Stvar se je kajpada brzo razvedela, tako da prebrisanec ni mogel svoje obrti nadaljevati popoldne. * Sestava angleškega parlamenta po poklicih. V angleškem parlamentu sedi 83 strokovnih uradnikov, 68 advokatov, 44 oficirjev, 31 ravnateljev raznih družb, 26 novinarjev in pisateljev, 24 solicitatorjev, 22 inženirjev, 20 brodolastnikov, 17 kmetom valcev in 13 profesorjev. * Ognjeniško žrelo se je odprlo v Italijanski vasi Francenlgo ob Livend V jutru, dne 31. januarja je nastal silen pok in nato se je sredi trga otvorila rupa,' iz katere so švigali rumeni zublji in brizgala vrela voda. Pojav je trajal vse dopoldne in odprtina se Je polagoma širila, dokler ti dosegla tri metre dolgega pre> mera. * Amerika bo zasedla Francijo. Da izsilijo vojno odškodnino, so Francozi zasedli Poruhrje. Okoli Velike noči pa se jim pripodi v domovino ogromen val iz Novega sveta: 200.000 Yankeejev se pokaže spomladi v Parizu. Prinesli bodo nazaj nekaj lepega zlata, katero se je iz Evrope cedilo v New York AH pa bodo gostilničarji mogli vzprejeti toliko gostov? Neki poročevalec trdi, da Imajo hotelirji trdno vero v svojo sposobnost, osobito trgovci se preskrbujejo s šampanjcem, ker potniki ga stradajo doma za veliko lužo. ® Potomec Krištofa Kolumba. V Londonu so pred kratkim zaprisegli mladega odvetnika I. E Coiombos-a: študiral je -v Parizu in Bruslju. Diego Columbus, sin ve« likega najditelja. Ie bil svojčas imenovan za guvernerja otoka Kios v Egejskem morju. Njegovi potomci so sl pozneje preoblikovali ime z grško končnico. * Aparat za merjenje laži Američani so znan! po vsem svetu radi svoje iznajdljivosti, tako, da se človek niti čuditi n® more, ako sliši o kaki novi amerikanski Iznajdbi. Sedaj je iznašel ameriški profesor Psiholog William H. Marston aparat s katerim se more dognati če govori človek resnico ali laž. S to najnovejšo iznajdbi» se sedaj pečajo znanstveniki in so že skoro uverjenJ, da ima ta aparat še vel&o prihodnjost. Aparat je v načelu takozvan »Spbymograph« all »merilec krvnega pritiska«; potom njega piše poseben kazalec Izpremembe pulza v obliki krivulje, kakor na primer znani barometer v Zvezdi. Profesor Marston je mnenja, da postane vsak človek, kadar se zlaže, nervozno razdražen, kar se mora opaziti na zvišanem pritisku krvne cirkulacije. To njegovo mnenje so potrdili številni poizkusi, ki jih Je profesor Marston napravil tekom nekaj let Opazil je, da se pri vsaki laži pritisk krvt silno poveča, v mnogih slučajih kar za 10 milimetrov. — Ako se bo ta aparat res tako obnesel, kakor trdijo ameriška in nekatera nemška poročila, potem pač ni ved daleč čas, ko bo vsako dekle oboroženo * takim aparatom, da se prepriča na licu mesta, ali Jo ima izvoljenec rad zares ali samo za »špas«. Glavni urednik: Ivan Podržaj. Odgovorni urednik: Miha Gaberšek. Last »Zvezne tiskarne« v Ljubljani Emil Oaboriau: Akt itev. 113. Roman, (Nadaljevanje.) Torej moram gledati, da izginem čimprej. Bog ve, morda je policija že obveščena, morda že prihaja.« »Ej, Je rekel Fanferlot, »časa je dosti, policija ni niti tako spretna niti ni hitra.« »Vse eno!« S temi besdami je pustila policijskega agenta samega, planila v sobo, glasno poklicala svojo strežnico, kuharico fn celo malega služabnika ter jim ukazala, da izpraznijo predale In omare, da Vržejo vse, kar je bilo njenega, v kovčege in vse s kar največjo naglico. Sama se je lotila dela, ko jo je nenadna misel gnala nazaj k Fanferlotu. »V trenutku bomo pripravljeni in potem gremo, toda kam se naj obrnem?« »Ali vam tega ne pove gospod Bertomy? Na drugi konec Pariza? V meblovano »stanovanjc«, v kak hotel.« »Saj ne poznam nobenga.« Policijski agent je premišljeval ter ae trudil na vso moč, da ne bi izdal svojega veselja. »Jaz pač poznam hotel,« je rekel končno, »toda morda vam ne bo ugajal; tako vino, kakor tukaj, tam ni.« »Ali bi bila tam na varnem?« »Ce vas jaz priporočim, bi ravnali tam z Vami, kakor s princeso in tudi dobro skriti bi bili, kar je glavna stvar.« »Kje je ta hotel?« »Na oni strani reke, na Ouaiju St. Mihiel, hotel Pri Arhanglu, posestnica je gospa Aleksandra.« Nina je ljubila hitre odločitve. »Tu je pero in črnilo,« je rekla agentu, »napišite mi priporočno pismo.« V eni minuti je končal. »Pokažite gospe Aleksandreti te vrstice, lepa gospodična, in v vsem Vam bo na razpolago.« »Hvala! Sedaj pa, kako naj sporočim Cavail-lonu svoj naslov? On bi mi bil moral prinesti pismo ...« »On sam n! mogel priti,« jo je prekinil agent, »Pozneje pa ga vidim in mu bom sporočil kje Vas lahko dobi.« Nina Gipsy je hotela poslati po voz in Fanferlot se je ponudil, da ga preskrbi in se na ta način odstrani. Sploh je imel srečo ta dan. Komaj Je stopil iz hiše, je pripeljal mimo voz, ki ga je takoj ustavil. i »Počakaj tu na majhno, plavolaso in temnopolto damo, ki bo prišla iz te hiše z mnogo prtljage,« je ukazal kočijažu, ko mu je bil povedal, kdo da je. »Ce zahteva, na jo popelješ na Quai St. Mihiel, poči z bičem; če ti navede drug naslov, stopi, predno se odpelješ, s sedeža, kakor da mo- I raš kaj popraviti; jaz bom ostal v bližini, da boi» vse videl in slišal.« Res je vstopil na drugi strani ceste v vinotoč. Še ves omoten od vsega, kar je slišal si je hotel svoje misli nekoliko urediti. Komaj je imel čas za to, ko je zaslišal glasen pok biča čez cesto. »Nina se je odpeljala k »Arhanglu.« »Tako je prav,« je vzkliknil vesel »ta mi je na varnem«. V Četrto poglavje. Ono uro, ko je prišla Nina v hotel, ki ga ji Je je bil Fanferlot priporočil, so zaprl! Prosperja zaprli Prosper ja v policijski zapor. Od trenutka, ko je samega sebe obvladal, ga hladnokrvnost ni več zapustila. Zaman so prežali ljudje okrog njega, ljudje z dobrim opazovalnim talentom, na izraz slabosti v njegovem pogledu ali na dvoumen izraz v obrazu, ostal je kakor iz kamna. Celo za brezčutnega za njegov strašni položaj bi ga bili mogli smatrati, če bi ne razodevalo njegovo hitro sopenje muko, ki ga Je tlačila; tudi pot, ki mu je stal na čelu, je bil znak muke, trpljenja in strahu. Pri policijskem komisarju, kjer je ostal delj kakor dve uri, da so dobili nadaljna povelja, se je razgovarjal z obema stražnikoma, ki sta ga stražila. Proti poldnevu je izjavil, da hoče nekaj jesti, ker je še teš. Prinesli so mu iz sosedne gostilne kosilo; jedel je s precejšnjim tekom ter izpil skoraj celo steklenico vina. Med tem, ko je bü tu. Je prišlo najmanj deset varnostnih agentov in raznih policijskih uradnikov, ki so imeli vsako jutro opraviti s policijskimi komisarji, ter so ga radovedno ogledovali Vsi so soglašali v mnenju o njem, da je premeten lisjak, ki ga bodo pač morali zaradi njegovega sumljivega miru držati v varnem zaporu. Ko so mu rekli da čaka spodaj voz, je hitro vstal, prosil pa je, da si sme prej zapaliti smotko, kar se mu Je dovolilo. Pred komisarijatom je bila prodajalka s cvetlicami; kupil je od nje majhen šopek vijolic. Ko je gospa zapazila, da je aretiran, mu je zaklicala; »Mnogo sreče, ubogi gospod!« Sočutna beseda ga je ganila in odgovoril je: »Hvala, dobra gospa, že dolgo nimam sreče.« Bilo je krasno pomladansko vreme in ko so se peljali po cesti Montmartre, je Prosper od časa do časa pogledal skozi okno ter se smehljajoč pritoževal, da ga bodo pri tako lepem vremenu zaprli, ko je vsak rad na prostem. »Čudno je, malokdaj sem si želel tako iti m sprehod!« Eden izmed stražnikov, debel, vesel človek, je odgovoril z glasnim krohotom. »To pač razumem,« je rekel V pisarni, kjer je bilo opraviti običajne formalnosti je odgovarjal Prosper s ponosnim zaničevanjem na neizogibna vprašanja, ki so mu jih stavili, šele, ko so mu ukaza!!, da mora izprazniti žepe in ko naj bi ga bili preiskali, se je zasvetila ogorčenost, obenem pa tudi solza v njegovih očeh. Toda le za trenutek, potem je pripustil, da so ga pretipali od glave do nog, med tem ko je moral on razprostreti roke, da se prepričajo, da nima v obleki skritega ^ničesar sumljivega. Morda bi ga bili preiskavah še bolj natančno In za njega še bolj poniževalno, če bi se ne bil vmešal neki srednje star gospod z belo kravato in zlatimi očali, ki se je grel pri peči, kakor bi bil tu doma. Očividno se je začudil in zelo vznemiril, ko je zagledal Prosperja v spremstva paznikov; že mu je hotel stopiti nasproti, pa si je premislil. Kljub svoji zmedenosti je Prosper zapazil, da ga ta mož neprestano opazuje in da ga očividno pozna. Kolikor pa se je tudi trudil se ni mogel spomniti, da bi ga bil kdaj videl Ta gospod je bil Lestcq, eden najslovitejših uradnikov policijske prefekture. Po njegovem nastopu bi ga bilo mogoče smatrati za predstojnika urada. Ko so hoteli ljudje, ki so Prosperja preiskavah, dati blagajniku steči še čevlje, da nima morda tam skrite kake pile ali kako orožje, jim je gospod Lestoq namignil in rekel; »Dosti!« Oni so ubogali Sedaj so bile vse priprave končanie in končno so odpeljali ubogega blagaj- .... .......... --------------- 'ff nlka v ozko celico ter zaprli za njim vrata * močno ključavnico in zapahi Tu si je oddahnil bil je sam. Mislil je, da je res sam: saj ni vedel, da je Ječa prozorna in da sedi jetnik v njej kakor hrošč pod povečainim stekiom raziskovalca. Ni vedel, da imajo stene vedno odprta ušesa, line v vratih vedno odprte oči in je bil tako prepričan, da j* sam, da je Izlil ves svoj ponos v potok solza ttt odložil svojo brezbrižno masko. Kakor ogenj, ki je že dolgo tlel pod pepelom in posušil vse okrog sebe, kar se lahko vname ter nenadno buhne izpod pepela, tako je izbruhnila sedaj njegova zadržana jeza in z vso besno silo. Vpil je, preklinjal, razbijal po steni s pestmi, da M je ranil roke in se je obnašal v svoji brezumni in brezmočni besnosti, kakor vjeta divja zver, ko se prebudi iz prvega omoten ja; Prosper Bertony ni bil oni človek, za katerega se je skušal izdajati. Ta na zunaj očabni, hladni in nekoliko pretirano zunanji mož je imel vroče strasti in isker značaj. Nekega dne, —- bil je nekako štiriindvajset let star, — ga je prijela častihlepnost. Njegove želje so mu tlačile ozke razmere, okrog sebe pa je videl same bogataše in jih je zavidal Zasledoval je izvor in rodbine onih v izoiblju živečih finančnih veličin ter našel, da je začela večina 2 manj, kakor on. (Dalje sledi) Jadranska banka-Beograd Delniška glavnica; Din 60,000.000. Po drulnlce; Bled Cavtat Celje Dubrovnik Ercegnovi Jelša Jesenice Korčula Kotor Kranj Ljubljana Maribor Metković Rezerva: Din 30,000.000. Prevalje Sarajevo Split Šibenik Tržič Zagreb AMERIKANSKI ODDELEK. Naslov za brzojave: JADRANSKA. Afltlrani zavodi: JADRANSKA BANKA: Trst. Opatija. Wien. Zadar. FRANK SAKSER STATE BANK. Cortlandt Street 82, Nev-York City. BANCO YUQOSIAVO DE CHILE; Valparaiso. Antofogasta« Punta Arenas, Puerto Natales, Porvenir, Izdaja la tiska »Zvczaa tftkama, ta v Ljubljani,