Sadna led. V zadnji št. »Matere in gospodinje« smo obrazložili kako važen sad je j a-b o 1 k o, zlasti pa kako ga je uživati, da res pridejo do veljave vse njegove vrline in prirodne sile, ki jih je solnce nakupičilo v njem za vse, ki ga hočejo uživati. Še vse premalo pa smo povdar-jali, da imajo le surova jabolka tako blagodejen učinek na naša prebavila in sploh na ves organizem. Kuhano in s sladkorjem pripravljeno jabolko je za naš pokvarjen okus seveda dobra jed — vsaj v ustih. Pa tudi zelo pripravna hrana se nam zdi; saj je ni treba nič grizti, ker tako rada, kar sama od sebe polzi po grlu. Toda taka hrana je prazna, mrtva, ker v njej skrite prirodne sile se pri kuhanju uničijo. Seveda se to ne godi samo pri jabolku, ampak pri vsaki drugi jedi, ki jo kuhamo. Vendar pa marsikatere druge jedi ne moremo jesti surove, ali pa vsaj tako lahko ne, kakor baš dobra jabolka. Kdor pa iz kateregakoli vzroka vendarle ne mora ali ne more jesti surovih jabolk brez vsakega prigrizka, naj poizkusi sledečo sestavljeno sadno i«d, katere glavna sestavina so na drobno naribana jabolka. To jed — imenujemo po kratko sadna jed — je sestavil sloveči švicarski zdravnik dr. Bircher — Bremer, v Zurichu že pred mnogimi leti. V Švici je že davno vpeljana po kmetih in po mestih v vseh — tudi v najvišjih — krogih. Povsod je priljubljena kot takorekoč zdravilna jed za odrasle in otroke od 2. leta dalje,"za zdrave in bolne. Jed je iz petih sestavin, ki so: eno debelo ali dve drobni jabolki; 1 žlica drobno zmeletih orehov; 1 žlica valjanega ovsa, (dobi se v vseh delikatesnih trgovinah) ki se mora pa pred uporabo 12 ur namakati v 3 žlicah vode; sok od pol limone; ena žlica osladkanega kondenzirane-g a mleka ali prav toliko smetane, ali pa medu. To je odmerek za eno osebo. Pripravimo pa jed takole: Najprej zmešamo v primerni posodi razmočen oves z vodo vred, limonin sok in kondenzirano mleko. Tej mešanici pridenemo in zopet dobro zmešamo drobnonastrganializri-b a n i jabolki, ki jih prej operetno, obrišemo ter izrežemo pe.-elj in muho, pa nič ne lupimo. Tudi peščišče uporabimo do zadnje sovke. Nazadnje potresemo jed z orehi. Če nimamo orehov, vzemimo lešnike ali pa sladke mandeljne. Izpočetka se bo priprava zdela marsikomu nerodna in zamudna. Seveda, tako pripravno to ni kakor naliti skodelico kave ali pa čaja. Zrto je pa tudi jed vse drugače okusna, redivna in zdravivna nego čaj ali kava. Sadna jed se mora pripraviti vedno tik preden jo ie treba dati na mizo, oziroma se mora takoj povžiti. ko je pripravljena. Zri-bana jabolka je treba strefti takoj v omenjeno mešanico in dobro vmešati, da ne porjave. Jed je priporočena posebno za zaj-trek. Ako spijemo zraven skodelice kakega domačega fne ruskega) čaja, ali žitne kave ter pojemo še košček kruha, je to zajtrek, ki ga ne doseže nobena druga jed zlasti kar se tiče lahke pre-bavnosti in tudi drugačne blagodejnega učinka na prebavila. Izvrstna je tudi za večerjo ali pa za predjed pri Obedu. Pisec teh vrstic, ki že mnogo let boleha na prebavilih, uživa opisano sadno jed že več mesecev in sicer z najboljšim uspehom. Sadno jed imamo lahko tudi pozneje, ko ne bo več jabolk. Namesto njih vzamemo poleti razno j a g o* d a s t o sadje. Najbolj prikladna so pa vse-kako jabolka. Natančno po prvotnem predpisu pripravljena jed bi veljala približno za osebo 3—4 Din. Revmatizem in podobne bolezni. HI. Spakava skrnina. To sklepno bolezen označuje ne to-Klko vmetje kolikor razkroj in propad sestavnih detlov sklepa. Največkrat razpade hrustanca, sta p r e v 1 e -k a sklepnih koncev, celo koščeni delii se zmehčajo. Tako se sklepi brž spačijo, njihova osebnost hitro gine. sklepni konci se koščeno nairaščajo v čudnih, spačenih oblikah. Navadno se bolezen prikrade v človeka, da ne ve, kdaj in kalko se je bolezen začela, bolj redkoima se pričenja hrupno z napadom, ki je podoben začetku udinice, s se kmalu razkrinka, ker se pokažejo razkrojni znaki v sklepih že v prvih tednih. Nava dno so prizadeti in a n j š i s k 1 e-p,i na rokah in nogah, časih se loti bolezen samo kolika, pri drugih zadene hrbtenico in jo skljmči ter zvito strdi v negibno grbo. Spakava skrnina napade časih otroke v prvein desetletju v obliki akutne bolezni, največkrat pa se pojavlja prt ljudeh zrele dobe, navadno med 30. in 60. letom. Po opazovanjih v krajih, kjer je ta bolezen bol j pogostina kalkoir pri nas. so ženske bolj podvržene spakaivi sikrnini kakor moški. Nekateri učenjaki spravljajo ta pojav v vizročno zvezo z žensko meno, k;i nastopa tam sredi petega desetletja. O v z r o k i h te skrnine ne vemo še dosti gotovega. Dednost ni brez pomena. pri več ko eni tretjini vseh opazovanih primerov je bila dednost ugotovljena: v kaktšni družini se vidlilta kar dva ali celo trije bolniki s to boleznijo. Ker so dobili nekateri raziskovalci v pokvarjenih sklepih glivice, so menili, da je spakava skrajna posebna vrsta nadvse p o č u s n e kužne bolezni v sklepih. Bolj verjetno je mnenje, da je ta bolezen odra« motene notranje presnove im v zvezi s splošnim telesnim ustrojem (ali korist kočij«), ki je nakazan. Zunanje škodljivosti, ki so pri udinici ali navadni skrulitivi tolike važnosti, so spakavi sikrnini skorajda brezipomembne. IV. Druga obolenja v sklepu. O protinu ali putiki. ki je ud-uici in skrnini tako podobna, a vendar čisto drugačna in svojevrstna bolezen, sledi posebna raizpravica. Dolga je vrsta splošnih bolezni, ki povzročajo važne iapremembe tudi v sklepih in jih časih še bolj pokvarijo kakor iidniea aiti skrnina. Razne kužne bolezni povzročajo vnetja v sklepih, tako n. pr. šikrla.iea. griža in posebno z gnojenjem združene bolezni, kaikor je poporodna vročnica in kapavica. Ggnojenje sklepa pomeni največkrat stalno ne rab nos t zavoljo za-raslositi. V to vrsto spada tudi tuberkuloza ali jetika. ki napada večinoma pol-odrasle ljudi in jim shvari navadno en sam velik sik lep, aili koleno ailli kolk a li zapestje ali komolec. S primernim ravnanjem se dajo tuberkulozne okvare sklepov neverjetno lepo popraviti, K r v u e in kožne bolezni se časih oglašajo tudi z bolečinami im spremembami v sklepih, toda te motnje preminejo s prvotno boleznijo kar same po sebi. V. Revmatizem v mišicah ali trganje. Morda in bolj pogostne bolezni nego je trganje po udlilh in telesu: težko je dobiti v naših krajih zrelega, 40 letu. človeka, ki bi te bolezni ne poznal iiz svoje izkušnje. Nekateri dobe trganje pri vsakem količkaj slabšem vremenu, poz.nam gospo, kii jo trže k slabemu in celo k lepemu vremenu! Marsikdaj pride mišičja revmatizem kakor strela z jasnega; nenadoma začuti človek hudo bolečino v tej ali oni mišicjii skupini, bolečino, ki vsak nadaljni gib ž njo ovira ali celo onemogoča. Tako obolelemu človeku se zdi. kaikor bi ga kdo zabodel ali ustrelil iiz zasede, odtod ime »čairovniški strel«. Včaisiiih prihaja bolečina bolj polagoma in zdržema se veča do neznosnosti ali do stanja, ki krati gibanje v priKadetem delu. Največkrat pa se v napadenem mfišiilč ju pojavljajo bolečine kakor po kakem hujšem naporu, ko se ne ve prav natančno, kd dal odreza ti in bi hotel hod i ti po umetn i nogi.« Ženica mi je m:\ruo odgovorila: To so mi svetovali že vsi goriški zdravniki a ja^s Vam povem, tla bom s to svojo nogo pokopana. Ali je drugačno zdravljenje nemogoče?« Jaz v zadregi: Mladim in čvrstim ljudem seda pomagati brez odrezan ja, a v Vaši dobi in pri Vasi izlu-ranosti je tako zdravljenje brezupno in brezm; seino.« »Pa me zdravute kot 15 letno dekle,« je zahtevala ženica, Ziiman sem se branik da ni' morean i« maram prevzeti zdravljenja, ki je_po moji sodbi dolgotrajno in draigo in brezuspešno, ženica je odločno zahtevala, naj jo ne glede na_ svoje poarideke prevzamem v zdravljenje. Napravil sem ji mulcev odliv njenega bolnega uda. naročil s tem odlivom v tovarni oporni aparat, da je niogila ženica ž njim po tolikih mesecih iz postelje in na zrak in ji dajal navodila in zdravila, kpfcor otrokom, čez 9 mesecev sva se z ženico »osIovMa, noga ji je spahnela in ni več tekla, tudi oporna naprava je bila odveč, ker se je že lahko opirala na nogo samo. Čez deset li t sem bil začetkom italijanske vojne poklican Vlf. Zdravljenje. V to težavno in večkrat nehvaležno zadevo, ki je naloga poklicnih zdravnikov, se stvarno ne moremo spuščati, zadošča naj samo pregled zdrami t nih načinov. Bolnik z naglo u d n i c o spada v posteljo, treba m« skrbne postrežbe in zdravnikove pomoči) i.n nadzorstva zlasti zavoljo tako usodnih srčnih komplikacij. Imamo zdravila, ki bolečine kmalu zlajišajo in bolezen okrajšajo. Ostanke nagle udn'ce odpravljamo v raznih toplicah, ki jih ima naša < Somov i na dovolj na razpolago. V teh naših topniških vodah n:i njrihova toofina glavno zdravilo, marveč oni vrelcev »d u h«, ki »o ga slutili že stari zdravniki in mu pripisovali; čudotvorno moč, a ga dandanes poznamo po odkritju kemične prvine radija kot radijevo etmanacijo »M radijevo razpršitev. Ti radijev a emu-naeija zelo ugodno vpliva na revmatično in |>©dcibne bolezni \ sklepih in mišicah. Naše toplice so vse zelo radioaktivne. V novejšem času se dajo umetna aktivirati vode povsod z radijev imi snovmi. V zadnjem času se snujejo po večjih mestih fizikalna zdravilišč«, ki v. umetnimi pripomočki (raznovrstne kopeli. toplota, elektrika, žarki, masaža. gi-< balne priprave i. dr.) odpravljajo posledice udniee in preprečujejo ponavljanje bolezni. \ toplicah in z označenimi umetnimi pripomočki preganjamo kronični revmatizem v sklepih in mišica h. Kdor ne zmore takega dragega zdravljenja, si za sito pomaga tudi v skromnih nuzmerah s toplimi kopelmi in vročim:!' obkladki. Unogokaj koristijo dodatki h kopalni vodi, ki so na prodaj v luirodil-ulcah in lekarnah kot izvlečki znanih kopališč »ili voda. Omembe vreden se uri zdi i.zvleč« k iz smrekovih aH borovih vršičkov, i ako zav relko -e kaj krhko napravi »ločiva in doda kopeli (J litru močne zavreifce na kooel). Vrači obkiail-ki s pe«kom. močvirskim blatom, pa tudi s cenenim -pet: revmatizem. Vipav-ki kmetje so k stari 90letni gospe v Solkan, ki je imela pljučnico. Bolezen se je srečno končnim, iti pri poslovilnem obisku me jc gaspa vprašala, če je ne poznam od poprejj; Zbegan o:l dnevnih dogodkr.v. saj sem sie moral na poti do bolnice varovati sireioiv iz,strojnih pušk. sem zanikal vprašanje. Izpod odeje je pokazala svojo nog«, k.i je bila okoli gle/.njev polna brazgotin, ai S:vey./.:lrav.i. U> nogo p.j po ■•.nam. gospa >1 ne končajo nisi vojne grozote!; i svoj čas f?ev.n>T? »pečeno« sol v »rfftmec« (to je pri kuh. ..ju žganja prvo dobljeno žganje, ki je >dimas>to«-moino in si s tem domačini zdravtilom trla bolim mesta. Kafrov špirit ne zaostaja mnogo za dragimi reklamnimi sredstva. Večjega pomena ko maža je masaža, to je krepko trenje, drgnenje in mečkanje bolnega sklopa ali boleče milice. Pri nekaterih močno skvorjenih sikle-pih se da s primerno operacijo doseči vporabnost uda in odpraviti kakšoa moteča nakaznost. Nekaj pa mora vedeti vsakdo. ki je zapadel udnici, trganju in sk rn.'m. Kdor pričakuje sutoo od zunanjih sredstev zadovoljive n.spehei se navadno moti. Ko minejo -akutni znaki bolezni, ki pomenijo nevarnost za druge organo, mora bolnik sam začeti z hotnim gibanjem bolnoga uda navzlic silmtn bolečinam, ki so izpočeika neizogibne, a se kmalu poležejo do znosnosti. Kdor se uda bolečinam, je izgubljen: zakaj sklep ali zglob, ki ne giblje, se brž utrdi in /raste tudi če je zdrav, tembolj če je bil bolan; mišice, ki ne gibljejo, ginejo kakor sneg na šolneu, ml je neraben, človek pok veka! Poamini moža, ki ga je v najboljših lotiii zgrabila s! 'lna ud niča. napadi so trajali po več mesecev, po vsakem napadu je lrlo nekaj skjepov več okvarjenih. Zdravnik je možu svetoval, na j si omisli voaiček, ki n>u itak ne uide. Možu pn ta m i.sel ni hotela v glavo. L lierg-ljaii»i in palicami se je lotil hoditi, častili je imel pri tem bolečine do oaiedlevicc, a mbž se iti udal. glasno s škupajočimi koleni in nogami se je v-adrl vztrajno in v vsakem vremenu v hoji. Radi izinreine-iijene hrane in vsakovrstnega zdravljenju so se mu napadi omilili, in mož. hodi dandanes kot osemdesetJetni starček oprt na samo eno palico bolje kakor pred 30. k ii! Krepka vol ju popra n lj« zdravje bj)l.j ko vse drugo! Milo in druga prafna sredstva. (Nadaljevanje.) Podlužnina vsebuje odpadke malti ter precejšnje množine glicerina. Milo spravijo po končani kuh:, ko je še tekoče, v hladfne stiskalnice, kjer se ohladi in dobi obliko velikih plošč. Te plošče razrežejo na primerne kos«, ka'erim vt sne o razne nasiove in znake. Tako zgo.ov^eno milo sušijo v sušilnih z gork:m zrakom, nakar ga pošljejo na trg. Kako milo snaži in čisti? Čistilna vrednost mila ali kateregakoli drugega pralnega sredstva spoznamo po dobrem penjenju in po milnici. Preden opišemo, kako čistijo milne pene, kako milnica, si oglejmo najprej, katere umazanije hočemo odstraniti z milom. Običajno se največ mila porabi za pranje perila. Perilo, ki ga nosimo, se v kratkem času umaže, prepoji se z raznimi mastmi in solmi, ki jih izloča naše telo. Veliko mastnih madežev prenesemo na perilo mi sami z našimi rokami, posebno zamažemo tako perilo, ki ga rabimo v kuhinji. Take umazanije, ki so maščobnega izvora, le stežka odstranimo iz perila. Dalje se umaže perilo po zraku, ki vsebuje mnogo prahu, saj, dima. Zapraši se zelo perilo pri poljskem delu. Te vrste umazanije se težje od-stranjo iz perila kot mastni madeži. Poleg teh navedenih madežev perila imamo še razne druge nečistoče, ki so nastale iz raznih vzrokov, n. pr. krvni, sadni, vinski in dragi madeži. Majhen del zgoraj navedenih nečistoč lahko odstranimo z navadnim drgnenjem perila v mlačni vodi. Večino umazanih madežev pa ne moremo odstraniti samo z drgnenjem ali izplakovanjem, ne v mlačni vodi in tudi ne v gorki vodi. Del umazanij, predvsem one, ki niso mastnega izvora, se drži perila samo rahlo in jih z lahkoto odstranimo z -milom, ki se dobro peni. Milne pene, zlasti drobne in goste takoj obdajo umazane delce in jim dajo neko prožnost, da se z lahkoto in hitro odstranijo cd tkanin perila. Tako odstranimo z dobro penečim milom iz perila predvsem prah, saje in druge delce, ki niso v tkanini perila raztopljene. Ako enkrat v tednu vržeš pest seli na ogenj, enkrat v mesecu pa pest salpetra, skoraj ne boš potrebovala v hišo dimnikarja, ker bodo vse saje iz dimnika šle z dimom vred. Sirota Drelček. V Gaberju je bilo največje otroško veselje o božiču, tedaj, ko je stari cerkvenik Jernej postavljal jaslice v stranskem oltarju. Vsa mladež cele vasi se je tisto popoldne pred svetim večerom gnetla okrog oltarja in se nastavljala staremu Jerneju, da ni mogel niti prav do oltarja, dokler se ni ujezil ter pošteno in radovedno otro-čad napodil vsaj toliko stran, da je mogel sam blizu. Zato pa mu je bilo treba samo migniti, ne, niti to ne, samo želeti mu je bilo treba, pa so že uganili otroci, česa rabi in takoj je bilo tu kakor bi bil trenil. Posebno tisto leto, ko se je bilo tole zgodilo, kar vam bom zdaj povedal, je bilo zanimanje za jaslice še večje in še večja gneča okrog starega Jerneja. Dobili so namreč tisto leto nove pastirce in nekaj novih ovčic, pa še Marijo in svetega Jožefa in tudi Jezuščka. Kar mendrali so otroci že ves teden v nestrpni želji, da bi čim-preje videli, kakšne bodo nove jaslice. Že trikrat so bili prišli povprašat Jerneja na dom, kdaj bo že vendar pričel, a kakor bi bil Jernej nalašč nagajal, se mu ni kar nič mudilo s postavljanjem, dokler ga niso nagnali mati mežnarica, ki jim je že odsedalo to vedno tekanje in povpraševanje, da se je Jernej le pretegnil in šel v cerkev. Za njim so se usuli otroci in se drenjali, da bi ga bili kmalu preobrnili. Hentano seme! se je ujezil Jernej nad najbolj neugnanim, Drejče-tom, ki se ie zapodil vanj, da se je komaj ujel. »Še premalo te mlati Ro-baivs, še premalo! se je še dalje uje-dal vanj, ker mu ni mogel seči v lase, ker je bil deček preveč urno planil mimo njega čez cerkveni prag in dalje do oltarja, kjer se je z obema rokama poprijel robu, da bi ga drugi, ker je bil siaboten, ne zrinili stran. Drejče je bil sirota brez staršev, pa ga je na prošnjo soseske vzel k sebi na rejo vbogajme bajtar Robavs, ki so mu bili otroci pomrli majhni in je, vdovec, rabil nekoga, ki mu bi kuril in mu pasel kravo. Drejče je bil miren tih fantek, priden pri delu in ubogljiv. Samo včasih je nekaj planilo vanj, da ga ni ugnail nihče, še najmanj pa krušni oče Robavs s pasom in brezovko. Če si mu lepo besedo privoščil Drejčetu, je bil mehak kakor vosek. Kakor hitro si pa pisano pogledal, ali zarežal nad njim, ga nisi premaknil z mesta in pobil bi ga bil lahko, predno bi ti zinil v odgovor, ali se ganil. Tisto leto je Drejče pričel hoditi v šolo in čudno mu je bilo všeč, ko so gospod v šoli pripovedovali o malem Jezuščku in njegovem rojstvu v hlev-cu. Že prejšnja leta je neizmerno rad oprezoval, kolikor so mu pustili večji fantini, okrog iaslic, letos pa, ko je bil slišal prelepo zgodbo o Jezuščko-vem rojstvu v šoli, ga ne bi bila zadržala doma nobena sila. Zato je tako hitel, zato ni odmaknil oči od Jerne-jevih rok in še manj od nastajajočih jaslic. Že davno, ko so vsi otroci cerkev zapustili in je bila že tema v njej, je stal Drejče pred jaslicami in strmel v malo dete Jezusa. Domov grede je srečal sosedovega Tončka, ki mu je pravil, kako bodo lepe jaslice napravili letos tudi pri njih doma: polno bo pastirjev, ovac in konj in kamel in celo dva medveda bosta čepela na hribu niad hlevcem. Ja, pa so samo papirnati, ni biilo všeč Drejčetu. V cerkvi te so pra ve in lepe! o, da bi jaz imel take! je želel. »Pri vas pa še papirnatih ne boste imeli! se je jezil nazaj Tonček in se mu škodoželjno smejal. > Maram za take, če niso prawe, kakor v cerkvi!' se je izgovarrjal Drejček. V srcu pa ga je bolelo, kcer res nista z očom napravila jaslic. In ko je prišel domov, je poprašal odo: Ali pri nas ne bomo napravili nič jaslic?« Saj jih že imamo. Kar postavila jih bova!« Res je segel Robav gori na polico v hišterni in izvlekel iz starih papirjev jaslice, jih malo poravnal in z rokavom obrisal, pa jih je postavil v kot pod križ. »Ali ne bo nič mahu zraven in pa-stircev?« je vpraševal Drejče. Saj so, mu je urno odgovarjal oča, ker se mu je mudilo mlest. »Mahu pa ni treba, ker je že vse tako narejeno, da se kar postavi, saj vidiš!« Drejče je zlezel pod križ, ko je oča cdšel v hlev, pa je ogledoval jaslice. Oh, te niso prave, še slabše so kakor Tončkove! Samo dva pastirčka sta cb strani, ena sama ovčica, sveti Jože! ima brado odtrgano, Marija je vsa skrivi jena, Jezušček pa je tako umazan, da ga niti poznati ni! Drejčku so na tihem pripolzele solze v oči, stopil je raz stolico, pa sedel v samoten kot in bil tih in zamiš-en. Kako so že rekli gospod župnik šoli? Da je glavno Jezušček v jaslicah vsega drugega ni ravno potreba! Samo to mora biti lepo in dostojno kakor v cerkvi, pa moliti se mora pobožno pred njim! Tako so dejali. Ali ta Jezušček pa je tako umazan in še samo papirnat je! Drejče misli. Oča ga pokličejo, naj gre pomagat vrdevat. Toda, ko zasliši glas, ki ga kliče, plane Drejček skozi duri in se zapodi gori za hlev, kjer se da lahko priti na strehe, ki je tu zadaj v zemljo uprta. Z drobnimi ročicami grebe Drejček v mehki sneg, dokler se ne prikoplje do mahu na slamnati strehi. In še dalje grebe, da ga kar peče v prste. Od bajte sem kliče oča vedno znova, Drejče pa kakor da ne sliši klicev, grebe daije in prične izpod snega trgati mah. Cele krpe ga naruje, potem ga varno stisne z rekami k sebi, pa se spusti po snegu nazaj na tla in šine v hlev, kjer celo breme strese v svoj pograd in je pokrije z raztrganim kocem, ki mu vedno služi za odejo. V bajti je potem pel pas, ali Drejče niti glasu na dal od sebe. Niti solze ni bilo v njegovih očeh. Brž, ko sta z očom pojedla močnik, se je splazil Drejče nazaj v hlev in je pri svitu le-ščerbe, ki jo je bil oča pustil v hlevu, pričel z nožičem nekaj obrezavati in predno je minilo pol ure, so bile gotove male jasli, okorne in komaj vredne tega imena,, ali vendar še najbolj jaslicam podobne. Drejče je, ko je bil gotov z rezljanjem, zlezel na pograd, zataknil \ špranjo med bruni dve palici, poveznil nanji desko in položil na vse skupaj mahu. Še celo malo hribčka je napravil, kakor je bil videl popoldne v cerkvi delati Jerneja, pa je ped ta hribček postavil jasli. Nato pa je sedel na pograd in se zamislil. Jezu-čka nima! Kaj mu bodo jaslice brez Deteta! Saj glavno je Jezušček, so bili dejali v šoli gospod župnik! Drejček je pričel jokati, najprej potihem, potem pa je zavekal glasno, da se je v bajto slišalo. Prišel je stari Robavs, ki se je ob dečkovem joku domislil, da je bil pustil goreti luč v hlevu in ga je zaskrbelo, če se ne bi bilo kaj z ognjem zgodilo. Ko je vid posedeti Drejčka na pogradu, se mu je fant kar nekam zasmilil in še kar mehko ga je vprašal, zakaj da joče. Drejče pa ni odgovoril ničesar, samo huje je še zaihtel. Robavs ni bil mož dolgega govorjenja, pa je pustil dečka, da se izve-ka kakor je bil mislil sam pri sebi, in hotel oditi. Pa se je spomnil, da bo nocoj poilnočnica. In se je obrnil k Drejčku ter mu dejal: »Glej, da se boš umil in nedeljski suknjič obleci. Bova šla k polnočni«!« Nato je šel Robavs v bajto, Drejček pa je tiho jokal še dalje nekaj časa, nato pa se navidezno umiril, odšel za očo in se pripravil za v cerkev. V cerkvi je bilo lepo, mnogo luči je gorelo, polna cerkev je bila ljudi in na karu so peli, kakor med letom nikdar. Vsa vaška ctrcead pa se je gnetla ob stranskem oltarju pred jaslicami in imela toliko opraviti ž njimi, da je mežnar Jernej moral dvakrat poseči z dolgo roko v lase najbolj nemirnih in zvedavih, predno jih je umiril, kakor se za cerkev spodobi. Čisto ob jaslicah je stal Drejček. Ni trehil od njih in samo v Jezuščka je strmel. Ah, da bi on imel takega Jezuščka v svojih jaslicah nad pogradom! Kako bi mu bili nevoščljivi Tonček in vsi drugi, ki so se v cerkev grede bahali, kako lepe jaslice da imajo doma! On pa nima niti Jezuščka v jaslicah, samo mah je in nerodne jasli. In ni slišal Drejček ne zvončkljanja pri oltarju, ne petja na koru; ni videl obrazov ckrcg sebe, se ni zmenil za pehanje in drenjanje otrok, ne za Jerneja, ki je hodil mirit, ampak samo Jezuščka je videl pred seboj, kako se je Mariji smehljal in stezal k njej drobne, bele ročice! In ko so že vsi odšli iz cerkve, je stal Drejček še vedno pred jaslicami ter strmel vanje. Jernej je hodil po cerkvi hi ugašal luči. Ko je prišel do oltarja z jaslicami, se je začudil, da je deček še tu in ga je zapodil domov. In res je stopil Drejček od oltarja stran, šel nekaj časa po cerkvi doli, da je Jernej ugasnil vse luči razen ene pred Jezuščkom in cdšel v zakristijo, da vzame ključe. Tedaj pa je stekel Drejček po prstih k jaslicam, s trepetajočo roko segel v jaslice, vzel iz njih Jezuščka, ga skril pod suknjič in zbežal iz cerkve ter po cesti naravnost domov in v hlev na pograd. Vse je bilo tiho krog in krog, ko se je dvignil Drejček na pogradu in prisluhnil v noč. Samo sopenje Liske poleg njega je bilo čuti, sicer pa je noč molčala in zemlja spala. Tiho se je vzpel Drejček na pogradu, izvlekel izpod suknjiča Jezuščka, ga dvignil k licu in ga vroče pritiskal k ustnicam. Nato ga je položil v seno poleg sebe, segel pod pograd in izvle- kel svečo ter vžigalice. Vžgal je svečo in jo postavil na kraj deske, ki so na njej stale male jaslice. Dvignil je Jezuščka, si ga s svetim spoštovanjem ogledal vsega, nato nastlal v jasli sena in mehko vanje položil malo Dete. Popravil je je, da je Jezušček proti njemu stegnil ročice, primaknil svečo nato bliže, da je mali pla-menček sijal ravno Jezuščku v obraz. Potem pa je pokleknil pred jaslice, dvignil obe ročici, pa je pričel moliti kakor so ga učili v šoli gospod župnik. Dolgo je tako klečal Drejček in molil in obraz mu je žarel v veliki sreči, da ima v svojih jaslicah najlepšega, pravega Jezuščka. O, da bi zdajle videl sosedov Tonček, kako bi ga bilo sram za svoje jaslice pred njegovi mil In še je dalje klečal Drejček in strmel v jaslice, da mu je glavica pričela od utrujenosti se nagibati. Sveča j je dcgorevala. Tedaj se je fantek na-krč+ zdramil, upihnil svečo, ker se je ogi; bal. Pa še se ni mogel ločiti od ljubega mu Jezuščka. šie je strmel vanj, dokler mu ni spanec legel na oči in ni zadremal kar tako kleče in s sklenjenimi rokami. Daniti se je že hotelo, ko se je Drejček prebudil pred jaslicami kle- . čeč in je začuden pogledal okrog sebe. Pa se je v trenutku domislil, kje , je, pognal se hitro kvišku in pogledal v jaslice. Ali tedaj je planilo vanj kakor iz jasnega in mraz ga je stresel kakor iz vročice. »Jezus, kaj če bodo v cerkvi opazili, da ni več Jezuščka v jaslicah ? : mu je vztrepetalo v misli in v srcu in strašno ga je zaskrbelo. Planil je k vratom, ne vedoč, kaj naj stori. Zbal se je tega, kar je bil storil, šele zdaj se je zavedal, da je ukradel Jezuščka. Pomislil je malo Drejček, nato pa je stekel v hlev nazaj, planil na pograd, dvignil Jezuščka iz jaslic, ga skrril pod suknjič kakor snoči in je cdbnzel proti cerkvi, kamor je pritekel v eeni sami sapi.