LETO XTV., ŠTEV. 55' SLOVENSKI Direktor: Kudi jaoDuDa — uaguvuru; ureanik: aergej VoSnjak — Tiska askarna »Slovenskega poročevalca» — Uredništvo: Ljubljana. Tomšičeva ulica 5 celefOD 23-522 do 23-526 - Uprava: Ljuoijana. Čopova ai 50*IIIf telefon 22-575 in 22-621 - Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica 6, celefon 21-896. za ljubljanske naročnike 20-163. za zunanje 21-832 — Poštni predal 29 — Tek. račun NB 601-»T«-163 — Mesečna naročnina 140 din Tiskani-ner v Kranju, mladih kovinarjev >Litostroja• in še neštetih drugih bodo ostala zapisana v svetli zgodovini naše mladinske organizacije. Razdobje od zadnjega kongresa do danes je polno velikih devinih zmag mladega rodu Jugo-slavije. Od leta 1949 je vezanih r.a avtomobilsko cesto Zagreb— Biograd, r.a gradnjo Novega Beograda, Železnik, Dobaj—Banja Loka, cesto Maribor—Trst, Jablanico, Vinodol, Zenico — 27.938 imen samo mladine iz Slovenije, ki je pri gradnji teh velikanskih objektov doprinašala svoj deiež za Ljudska mladina Jugoslavije odlikovana z Redom junaka socialističnega dela doprinašala k borbi ljudstva Jugoslavije boljši jutrišnji dan. Najvažnejša pa je bila skrb mladinske organizacije za politično m kulturno vzgojo svojih članov. Razgibanost med mladimi delavci, kateri se vsak dan bolj uveljavljajo v delavskem upravljanju v naših tovarnah in podjetjih, zanimanje kmečkih mladincev za napre-dek našega kmetijstva, za svojo lastno izobrazbo nam to potrjuje. .'■Ladinska organizacija je mlade ljudi vzgajala tako, da so bili vedno v prvih vrstah za napredek. Zveza komunistov, ljudska oblast in Ljudska sror.ta so imeli vedno i mladim svojega najzvestejšega pomočnika. Tudi Socialistična zveza delovnega ljudstva ima v svoji borbi za boljše in kulturntj-še življenje našega ljudstva, za mar in enakopravno sodelovanje med narodi v mladini svojega najboljšega zaveznika. Cilji Socialistične zveze delovnega ljudstva in Ljudske mladine v8 Križman, da je pred letom dni govoril s Stalinom in da mu je tedaj Stalin izjavil, da želi mladega človeka za svojega naslednika, tako da bi Sovjetska zveza imela stalno vlado. V New York, 6. marca. Sovjetski zunanji minister Višinski je danes prišel v zgradbo OZN, da se zahvali za izraze sožalja ob priliki Stalinove smrti. Politični odbor OZN je počastil Stalina z enominutnim molkom. Višinski je izjavil, da bo sovjetska vlada nadaljevala s svojo dosedanjo politiko »aa ohrani- črt o izpopolnjevanju jugoslovanskih delavcev v tujini. Lani je delalo v različnih zahodnoevropskih tovarnah več sto jugoslovanskih delavcev. Dve sto šestindevetdeset jugoslovanskih strokovnjakov je dobilo štipendije za izpopolnitev strokovnega znanja v tujini. Hkrati se je mudilo v Jugoslaviji 79 tujih strokovnjakov iz li držav. V odgovoru na vprašanja novinarjev je g. Cohen med drugim dejal, aa je tehnična pomoč počasen proces, vendar pa je že pokazala v Jugoslaviji praktične koristi, kar potrjujejo tudi izjave strokovnjakov, ki so se mudili v Jugoslaviji. Na vprašanje, ali je mogoče izraziti tehnično pomoč za to leto tudi v denarni vrednosti, je g. Cohen odgovoril, da je to precej težavno, saj s tem ne bi dobili realne slike, sodi pa, da je njena vrednost približno milijon dinarjev. Na koncu je g. Cohen izjavil, da je tudi Jugoslavija prispevala svoj delež tehnični pomoči OZN nerazvitim državam, saj je poslala nekaj svojih strokovnjakov v nekatere zaostale države, n. pr. v Indijo. Ekvador in Burmo. Demanti Beograd, 6. marca (Tanjug). Današnji »Daily Express« je objavil sporočilo svojega dopisnika iz Beograda, ki trdi, da je jugoslovanska vlada poslala na albansko mejo eno oklepno divizijo. Na uradnem mestu so zanikali to vest kot popolnoma izmišljeno in brez vsake podlage. Stalin vzrok za veliko razočaranje demokratičnega sveta. Podobno mnenje so izrazili nocoj tudi v Parizu, kjer menijo, da spremembe v sovjetski politiki ne bodo nastopile takoj, pač pa polagoma. Prvi odmevi v japonski prestolnici kažejo prepričanje, da Stalinova smrt za sedaj ne bo povzročila kake večje spremembe v sovjetski politiki. Washington, 6. marca. V krogih kongresa pripominjajo k Stalinovi smrti, da ni zaenkrat nobenega jamstva, kako se bo položaj razvijal. Predsednik zunanjepolitičnega odbora senata Wiley je izrazil upanje, da bodo novi vladarji v Kremlju opustili težnjo po svetovni nadvladi. Bivši veleposlanik v Moskvi Harriman je dejal, da ne ve, kakšna bo politika Stalinovih naslednikov. Po njegovem mnenju je prav sedaj čas, da vsi svob-odra narodi delajo za svojo edinstvo in okrepitev. V Bonnu je izjavil kancelar Adenauer, da se po Stalinovi smrti utegne svetovna napetost povečati. Novi sovjetski voditelji lahko prinesejo novo politiko in nove nevarnosti. Zahodnemu svetu je sedaj bolj kot kdajkoli potrebna jasna in odločna politika. V New Delhiju je izjavil podpredsednik Indije, bivši vele- Zasedanje evropske skupščine Strasbourg, 6. marca (AFP): Davi je bila v Strasbourgu prva seja začasne evropske skupščine, ki ima nailogo proučiti ustavo zahodnoevropske politične skupnosti. Zasedanje je začel belgijski socialist in bivši predsednik vlade Paul Henry Spaak, ki je predlagal, da bi čimprej začeli proučevati posamezne člene ustave, da bi načrt lahko v ponedeljek predložili Svetu ministrov evropske skupnosti. Konferenca letalskega štaba osrednje Evrope Pariz, 6. marca (AFP): Glede na včerajšnjo konferenco letalskega štaba osrednje Evrope izražajo mednarodni krogi mnenje, da so bili doseženi pomembni uspehi pri .graditvi radarske zaščitne mreže v tej coni. Leta 1953 bo porabljenih milijon dolarjev samo za uvedbo mednarodnih prog, ki bodo služile delovanju radarske mreže. Merodajni vojaški krogi sodijo, da je bil dosežen velik napredek pri zidavi letališč v Zahodni Evropi ter glede uvedbe in vzdrževanja komunikacijskih zvez ter zgraditve skladišč. tev miru«. Zvečer je Višinski odpotoval iz New Yorka. Washington, 6. marca. Britanski zunanji minister Eklen je danes nadaljeval svoje razgovore z zunanjim ministrom ZDA Dullesom. Popoldne je bil Eden sprejet pri predsedniku Eisen-howerju. Predsednik ZDA Eisenhower je o-b Stalinovi smrti poslal po zunanjem ministru Dullesu so-žalno izjavo, ki se glasi takole: »Vlada ZDA izraža svoje ofici-elno sožalje vladi Sovjetske zveze k smrti generalisirsa Stalina, predsednika vlade Sovjetske zveze.« Dva madžarska vojaka pribežala v Jugoslavijo Beograd, 6. marca. Četrtega marca okrog petih zjutraj sta pribežala na odseku Osijek v Jugoslavijo dva madžarska vojaka, ki sta prinesla s seboj tudi svoje orožje. V našo državo sta pribežali zaradi neznosnega gospodarskega položaja na Madžarskem, eden izmed njiju pa navaja, da so mu pregnali družino ker ni izpolnila obveznega odkupa. Padanje prometa v tržaškem pristanišču Trst, 6. marca (Tanjug): Med gospodarstveniki, ki se zanimajo za pomorske zveze Trsta s pristanišči v inozemstvu, sedaj mnogo govore o konkurenci, ki jo delajo pod zaščito italijanskih oblasti tržaškemu pristanišču italijanska pristanišča. Do teh razprav je prišlo, ko je bilo izdano sporočilo o prometu javnih skladišč tržaškega pristanišča v mesecu februarju. Januarja so iz tržaškega pristanišča odpremili 40.000 ten blaga, februarja pa samo 35.000. Čedalje pogosteje se dogaja, da odhajajo iz tržaškega pristanišča napol prazne ali sploh nenatovorje-ne ladje, čuti pa se tudi povečana konkurenca severnonemških pristanišč, prek katerih gre blago i,z Avstrije. Računajo, da se bo promet v tržaškem pristanišču zmanjševal zlasti zato, ker pričakujejo, da bo ameriški transport za Trst v prihodnje zmanjšan. Ameriška nota Češkoslovaški Washington, 6. marca (AFP). Vlada ZDA poudarja v noti, poslani češkoslovaški vladi, da bo še nadalje podpirala begunce iz držav sovjetskega bloka. Ameriška vlada zavrača v svoji noti protest Cehoslovaške zaradi te pomoči. IVO PULKOVIČ sledovihäQ^eyolküül 'EVTRi/DN/ ÖAS. ki nam nenehoma odmika ■tovljenje v preteklost in ga, v pozabi očiščenega človekovih strasti in muhavosti, nepreklicno in nepodkupljivo polaga na svoja mesta v predale zgodovine, nam dovoljuje, da se tudi v tem, kar je bilo v hudih letih zadnje vojne nezaslišanega in pošastno zamotanega, že pazneje in trezneje ogledujemo po resnici. Vznemirjeni smo vpraševali: »Kaj nam je v temi planilo v stajo in kaj je nameravalo?* Ne bomo vedeli tega natanko, dokler ne stopimo iz lastnega dvorišča v sled živali, ki smo jo nagnali s cepci in kosami, in ji ne spoznamo dlake in narave iz njenega ravnanja in obnašanja drugod po svetu. In res izsledimo na tej poti: volkulja je bila, rimska volkulja, ki je dojila »večno mesto« s svojim volčjim mlekom že od vsega početka pred skoraj tri tisoč leti; zver, še vedno zver, čeprav se je z antičnega Foruma Romana že zdavnaj preselila na udobnejši Kviri-nal in Viminal. Ostarela je sicer, zgubila zobe izza Cezarjevih in Avgustovih dni, menjala tudi dlako — narave ne. Fločem reči: ne bomo razumeli ravnanja generala Maria Roatte v naših krajih, če temu sodobnemu Rimljanu ne sledimo dvajset let v preteklost in ga ne spoznamo kot strahovalca Evrope; zaveznika v zaroti zakrinkanih Petainovih »kapucarjev*; temno senco, ki stoji za marsejskim atentatom; ubijalca svobodoljubnih izgnancev Rossel-lijev; kupca Selasijeve glave; zločinca nad španskim narodom v Francovem uporu. Nič novega nam niso rimski generali pokazali v naši domovini, česar ne bi bili že drugod po svetu. Njih hudodelstvo ni naključje in ni spozaba dostojnega gospoda iz Rima, Lombardije ali Kalabrije zavoljo naše poniglave upornosti, kot so nam z lec očitali domači pridigarji krščanske nravnosti. Saj so v Rimu samem nekoč že zapisali, da je opazovalca v naših krajih najbolj vznemirjala resnica, da so se »pomori, ki so zaključevali onečaščanje in mučenje ljudi obeh spolov in vseh starosti, dogajali po vsej deželi na izrazito enak način, tako da moramo soditi, da ta hudodelstva niso izrodki nravstvene izprijenosti redkih nasilnikov, ampak da izvirajo iz vladnega programa, ki so ga sicer tudi sami cinično priznavali.A In tudi to so Italijani sami že povedali, da je ta »program bil v nameri, da si z uničenjem jugoslovanskega naroda pridobe četrt milijona kvadratnih kilometrov »življenjskega prostora«. V svoji nameri niso uspeli, toda pobili so približno dva milijona Jugoslovanov in jim uničili državo na način, ki nima primere v zgodovini narodov. »Vandalom in Mongolom je primanjkovalo sredstev, dinamita in letal*, so takrat v Rimu še pristavili svojemu odkritemu priznanju? Naj bodo ta poglavja tudi ogledalo našim sumljivim pridigarjem krščanske nravnosti, s kom so se zvezali in koga podpirali, ko je šlo za to, ali za vselej utonemo v mraku zgodovine in postane četrt milijona kvadratnih kilometrov naše zemlje nemški in italijanski prostor, ali pa se bomo obdržali. Ne pravim jim »sumljivi pridigarji* lahkomiselno in tjavdan. Ne bo jim namreč naša zgodovina pozabila tega, da so nehali obtoževati nasilje Mussolinijevega Rima nad našim rodom na zahodnih mej&h prav^ tedaj, ko je tržaški Angelini začel skrivaj v sodih uvažati cez našo mejo prve bombe in pištole zoper naš obstanek in svobodo in so Artukovičevi strahovalci v službi Rima prvič streljali na kmete v Liki. Seveda, prebrisani Benito Mussolini je prav tedaj z lateranskim sporazumom poravnal zamero med papežem in savojsko hišo še izza Risorgimenta in se je zato iz radosti, da je po domala šestdesetih letih »vatikanski jetnik* prišel prvič zopet na svobodni zrak, tudi našim oznanjevalcem nravnosti in pismarjem v Kopitarjevi ulici spremenil greh v čednost, graja rimskega fašizma v hvalo. Slišimo že kar tečno in dolgočasno opravičevanje: vero smo branili. Kako? Tam, kjer jo je bilo edino treba, na Štajerskem in Gorenjskem, ste podlegli ničejanskemu poganstvu brez boja, brez znamenja življenjske volje, kot veli starci, in ni bilo junakov med vami, ki bi v obrambo vere in vzetih farovžev hoteli tvegati palmo mučeništva. Še več, ko je osvajalčev bič ustrojil vaše hrbte, ko ste se naužili sramote javnega zasramovanja po mariborskih ulicah, ko vam je že presedel ovsen jak izgnanstva in begunstva in se je Italijan tepen pobiral iz dežele, ste krotko poljubili sovražni korobač in si izprosili čast, da ste smeli svojemu tiranu pomagati na njegovem drugem bojišču, v zaledju. In — o, neusmiljena ironija — ali vam niso nazadnje vrnili izgubljenih farovžev s svojo zmago šele prav tisti, zoper katere ste vihteli nemške meče? Ali vas ni rešila šele zmaga, ki je vi niste hoteli? 1 Fausto Bacchctti, »II soldato Italiano in Jugoslavia«, v rimskem tednika »Cosmopolita« od 9. sept. 1944. 1 »I leggendari guerriglieri di Tito — L’eroica gioventü Jugoslava«, v rim-skem tedniku »Gioventü Nuova« od 11. dec. 1944. Mje ]e vzrok, Te dobro leto razpravljajo železničarji predvsem o tem, kdaj bodo volili delavske svete po zakonu, in kdaj bo pri njib uresničeno samoupravljanje po delovnih kolektivih. Kakor mi je znano, je tudi ljubljanska Di. rekcija železnic poslala na glavno direkcijo v Beograd že več Predlogov o Izvedbi decentralizacije naših železnic ter o ureditvi samoupravljanja po detov. nih kolektivih. Od vseh teh razprav in predlogov pa do danes ni nobenih pozitivnih rezultatov. Posledica vsega tega raz. pravFanja so edino čedalje več. Je želje železničarjev po delavskem samoupravljanju. To se Je najjasneje odražalo na letošnjih občnih zborih sindikalnih podružnic tako v Ljubljani, kakor v osta'ih krajih Slovenije, kjer so naši železničarji razpravljali predvsem o decentralizaciji železnic ter o delavskih svetih, ki so sedaj še posvetovalnega značaja. Lahko pa trdim, da tudi ti delavski sveti v večini primerov ne zaostajajo za delavskimi sveti drugih gospodarskih panog, ki so bili voljeni po zakonu. Večina delavskih svetov pri železnici razpravlja na svojih zasedanjih o boljši organizaciji dela ter o smotrnejšem vodenju gospodarstva. Dejansko je prišla do izraza velika odgovornost in samozavest članov delavskega sveta na zadnjem zasedanju nadzorništva zgradb v Ljubljani, kjer so člani nagla. šaii, da jim ni vseeno to, da prejemajo piačo, temveč jim je najvažnejše, kakšna je vrednost storjenega dela. Zal se ti deiav. ski sveti niso mogli uveljaviti zaradi cen ralističnega in Birokratskega vodenja naših železnic. Z občnih zborov so pošiljali tudi pismene zahteve na višje sindikalne organe, na glavno direkcijo železnic v Beograd in z nekaterih celo na zvezni gospodarski sekretariat. V vseh teh pismenih obrazložitvah zahtevajo naši železničarji takojšnjo decentralizacijo železniške službe, volitve delavskih svetov pa zakonu ter samoupravljanje po delovnih kolektivih. Na obćnih zborih je bilo tudi veliko govora o osnutku uredbe o zvanjih in plačah pri železnici, ki je bila dana lani v razpravljanje železniškim kolektivom. Republiški odbor sindikata železničarjev Slovenije je prejel nad 50 predlogov sindikalnih podružnic za popravek omenjenega osnutka. Mnogi predlogi so zelo umestni in koristni. Cez noč je izšla druga uredba, ki ni imela nobene povezave z osnutkom, ki so ga dopolnjevali kolektivi. Članstvo se upravičeno sprašuje, zakaj Je bil ta osnutek sploh poslan v razpravljanje, če se niso upoštevali predlogi kolektivov za sestavo Cim boljše in realnejše uredbe. Po zgoraj omenjeni uredbi so občutno prizadeti prejemki pre-mikačev, strojnega osebja, vozovnih preglednikov, služiteljev, čuvajev in še nekaterih drugih. Kolektivi naših železničarjev, krajevni sindikalni odbori, pa tu, sredniefinega papirja za tiskanje kniig. Kako nai torej zadostimo obvezi po družbenem planu, če isti organ, ki nam je — neposredno — družbeno obveznost odredil, nudi sedaj « svojo citirano odločbo tiskarskim oodjetjem možnost, da uporabljajo za tiskanje kniig, brošur itd. cenen roto papir iz uvoza (za kar so potrebne devize), medtem ko se dompčim podjetjem v ta namen proizvedeni papir kopiči v skladišču. 4. Zakaj ie domači tiskovni papir dražji od uvoženega roto papirja? Cene doma izdelanega papirja so posledica obveznosti po družbenem planu. Ni torej naša krivda, da je domači papir »dražji«, temveč je temu iskati vzrok v visokih cenah surovin in v visoki stopnji akumulaciie. Na ponovno prošnjo nismo prejeli rešitve. SL težnji, da zadostimo druž- benemu planu, da zagotovimo zaslužek kolektivu, da namenoma ne zaviramo proizvodnje (zaloge papirja v tovarni so stalno naraščale. — konzuma ni bilo itd.) smo stavili Gospodarskemu svetu predlog, da bi izdelovali srednjefini roto papir (5.000 :on letno). Z analizo deviznega obračuna v pogledu domače proizvodnje roto papirja smo ugotovili, da bi z izdelovanjem tega papirja prihranili državi Drecej deviznih dinarjev, pa čeprav bi bil podjetju priznan regres (razlika med domačo prodajno ceno — in tujo ceno vključno z uvoznim faktorjem). Omenjeni predlog smo stavili kasneje tudi zveznemu gospodarskemu svetu, vendar pa smo končno morali prositi tov. ministra Leskoška za posredovanje na zveznem gospodarskem svetu. Po poteku 8 tednov je tovarna slednjič le pričela izdelovati sredniefini roto oaoir. Spričo nastale devizne situacije ie postala nabava roto papirja otežkočena, zaradi česar le bila v januarju t. 1. v Beogradu ob navzočnosti predstavnikov Gospodarskega sveta vlade FLRJ. Sveta za znanost in kulturo vlade FLRJ. Narodne banke, »Centroproma«, raznih tiskarn in grafičnih grosističnih podjetij, konferenca, na kateri je bilo med drugim tudi sklenjeno, da nai da Gosuodarski svet vlade FLRJ nalog Papirnici Vevče, da izdeluje roio papir z vodnimi linijami. Drav tako pa mora »Centroprom« kot uvoznik isto izposlovati od svojih tujih dobaviteljev, da se pre- preči nepravilna uporaba papirja, za katerega daje država regres. Papirnica Vevče ie sama, ne da bi dobila nalog od Gospodarskega sveta začela izdelovati sredniefini roto papir z vtisnjenimi vodnimi linijami. Ko je naše podjetje dobilo odločbo glede višine regresa za srednjefini roto papir, smo obvestili tiskarne odnosno odjemalce, čeprav to ni bila naša dolžnost, da smeio omenjeni papir uporabljati izključno le za dnevne časopise. Ugotovljeno Pa ie, da v tem pogledu nekateri odjemalci papirja ne poznajo socialistične poslovne morale ali nimajo socialistične zavesti ter se poslužujejo vseh mogočih in nemogočih načinov za ustvarjanje »kšetta« in da je pri njih lov za dobičkom gonilna sila. Res ie in pravilno je .da so delovni kolektivi prevzeli podjetja v upravljanje, vendar ne smemo pozabiti, da smo dolžni podjetja upravljati v imenu skupnosti in za interese skupnosti. Na žalost pa posamezni kolektivi še vedno živijo v prepričanju, da so koristi kolektiva že vsakokrat tudi koristi skupnosti. Pomanjkanje roto papirja je občutnejše iz dneva v dan. Nase podjetje ga more izdelati največ 5.000 ton letno, ori tem pa še vedno obstoji primanjkliaj cca 7.000 ton. Pritisk odjemalcev je vsak dan večji. Dnevno nriha-jajo telegrami: »Roto papir kritičen, rezerv nimamo« itd. Iz vseh pisem, naslovlienih našemu podjetju, sklepamo, da si nekateri kupci predstavljajo, da je redno izhajanje časopisov odvisno le od našega podjetia. Tako nam n. pr. Štamparsko preduzeče »Vestnik« iz Zagreba med drugim piše sledeče: »Uve-reni smo. da čete shvatiti našu tešku situaciju, kao i našu brigu, da dnevni i ostali listovi redovito izlaze, ier je to pitanje političkog prestiža, stoga molimo, da i Vi, s Vaše strane nastojite opskrbljivati nas redovito sa roto oapirom.« V zadnjem času oa smo ugotovili, da omenjena tiskarna tiska na sredniefini roto papir tudi kol-portažni roman »Grof Monte Christo« (Gospodar sveta) in to celo v »vzorni« slovenščini, glede česar prepuščamo sodbo strokovnjakom jezikoslovcem ali bolje uredništvu »Pavlihe« za rubriko »Jezikovni osat«. Po vsem videzu so med »politični prestiž« uvrstili tudi izdajanje omenjenega »Tehtnega« romana, ki se s sejmarsko kričavostjo ponuja za »duševno hrano« delovnim ljudem. Spričo tega stanja, ko država daje regres za srednjefini rotacijski oapir tudi za tiskanje »Monte Christa«, dalje ko je izdaja nekaterih dnevnih časopisov ogrožena, je nujno, da po dnevnem časopisju in radiu seznanimo javnost o ravnanju kolektivov, ki razodevajo preveč »lastne iniciative«. Prepričan sem, da navedeni primer ni osamljen, zato ie naša dolžnost da preprečujemo do-dvige takih kolektivov, ki skušajo uvidevnost države izkoriščan za svoje lastne ozke interese. Lado Trampuž direktor Papirnice Verča *V.»r PRED DNEVOM ŽENA Tudi daleč od doma so se borile naše žene za svobodo svojih domov Zaostalost v vaseh pod Gorjanci "Kako zajeziti vedno bolj pogoste primere pravdaštva in pretepaštva v vaseh pod Gorjanci? Kmalu po prihodu okupatorja Je bila Angela Markičeva s svojo družino izseljena. Iz Maribora jih je okupator pregnal v Liko, kjer je bil kruh vedno v trdih rokah in ga še domačini niso imeli dovolj. Toda svobodoljubno liško ljudstvo je pregnane Slovence sprejelo prijazno ter se kmalu povezalo z njimi v borbi za svobodo na življenje in smrt. Tu je tudi Angela prvič po dolgih letih in za vedno prestopila delovno področje svojega gospodinjstva. Ni se še povsem udomačila med ljudmi, že je začela sodelovati v osvobodilnem boju. Tudi ostali člani družine, mož in štirje otroci, so se vključili v narodnoosvobodilno gibanje. Partizani so razen bork potrebovali tudi skrbne matere in gospodinje ter mnogo vestnih rok za prevezo-V3nje ranjencev. Markičeva je postala partizanska bolničarka in gospodinja. Ko so se jeseni 1941 razmahnile v Liki večje borbe, je obvezovala ranjence in skrbela za njihovo postrežbo, že poprej pa je za partizane šivala in pletla pilotske kape. Pomagala je v prvi liski ambulanti, dokler je niso poklicali na nova delovna mesta. Bila je gospodar na raznih tečajih, kuharica in mati tistim, ki so potrebovali pomoči. Ob ustanovitvi 6. ličke divizije je prevzela mesto kuharice v glavnem štabu, kjer je ostala do leta 1943, ko Sinoči je bila v dvorani Narodnega doma v Celju slavnostna proslava mednarodnega praznika žena. O pomenu tega dneva je govorila predsednica mestnega odbora Socialistične zveze žena Anica Urbančič, ki je v svojem govoru med drugim omenila borbo žena za enakopravnost ter njihovo vlogo v narodnoosvobodilni vojski, v kateri so si žene borke in aktivistke to enakopravnost priborile. Ta. krat so bile žene samozavestne in ni nihče pomišljal, da bi žene ne mogle voliti narodnoosvobodilnih odborov na osvobojenem ozemlju ali vzdržati naporov v boju. Danes pa. ko zahteva razvoj našega družbenega življenja delovnih in predanih ljudi, opažamo, da veliko število žena ni več v prvi vrsti borcev za zgraditev socializma. Se več, opaziti je celo to, da so žene v tem delu ponekod premalo upoštevane. Ko je Urbančičeva razčlenila vzroke slabe delavnosti žena v množičnih organizacijah VESTI IZ CELJA Zavod za socialno zavarovanje v Celju ima svoje uradne prostore v treti sobah drugega nadstropja starega magistrata. Ze dohod sam po temnih in nerodnih stopnicah v ta urad je neprimeren. Ko pa stopiš v uradne prostore se ti zdi, da si v čebelnem panju. V sohah se gnete številno uradništvo, zraven tega pa polno strank. Eden drugega ne razumejo. Uradovanje je v dopoldanskih urah sploh nemogGče. Zato hodijo popoldne v urad, da opravijo tekoče deJo. Zaradi teh neprimernih im premajhnih uradnih prostorov je biilo že precej kritike. Potrebno bi bilo, da si merodajni to nemogoče uradovanje ogledajo, pa se bodo prepričali da je skrajni čas, da se Zavodu za socialno zavarovanje v Celju dodelijo primerni uradni prostori. * V času od 16. do 22. februarja Je bilo v Celju rojenih 23 dečkov im 25 deklic. Poročeni so bili 3 pari, umrlo je ll oseb. — V okraju Celje-ckclica je bilo v istem času rojenih 11 deklic in 9 dečkov. Poročenih je bilo 20 parov, umrlo pa je 9 oseb. M. C. * Svet za gospodarstvo pri ZVILO v Celju je razpravljal o preosciovi skoraj monopolističnega podjetja klavnice. Po prvih načrtih naj bi se dosedanja klavnica preosnovala v nslužmostno podjetje kot klavnica ter v dve podjetji predvsem za predelavo in prodajo mesa ter njegovih izdelkov. Cilj te preosno-ve je predvsem večja konkurenčnost, znižanje cen itd. Nameravano preosnovo bo podrobno proučila še posebna komisija ter seveda tudi celotni delovni kolektiv klavnice. je postala kuharica sanitetnega štaba Hrvatske. Markičevi niso bile prihranjene tudi težave partizanstva, ko ni bilo koščka kruha in je bilo treba bežati pred premočnim sovražnikom. V 7. ofenzivi se je skupaj z drugimi umikala na Kordun in na poti obnemogla. Tovariši je niso zapustili, kakor ni poprej ona zapuščala njih. Junija 1944 so jo z letalom prepeljali v Grumo pri Bariju, kjer Aktivno delo žena, članic terenske organizacije AF2 IV. terena v Novem mestu je že dolgo znano. Skrbijo za vzgojo mladine, za politično izobrazbo, vso pažnjo posvečajo materam padlih partizanov, skrbijo pa tudi z.a partizanske grobove in nudijo socialno pomoč najbolj potrebnim. Za letošnjo proslavo 8. marca so se še posebej pripravile. Sklicale so skupno sejo AF2, ZB in OF ter na tej seji sestavile poseben načrt tekmovanja na čast borbenemu dnevu žena. Tekmovanje so napovedale vsem ostalim terenom v Novem mestu, same pa so se takoj lotile dela. in vzroke njihovega zapostavljanja v proizvodnji, je poudarila naloge Socialistične zveze ter dolžnost žena samih, da pokažejo večjo aktivnost in borbenost pri delu. I • !• • V Ljudje si želijo dobrih knjig Po osvoboditvi si je Prešernova knjižnica široko utrla pot v kmečko zaledje. Tudi v Prekmurju je prebivalstvo rado posegalo po prvih knjigah Prešernove knjižnice. V letu 1949 je bilo samo v soboškem okraju nad 3000 rednih naročnikov. Zaradi pomanjkljive agitacije, deloma pa tudi zaradi neposrečenega izbora knjig je začelo prvotno število naročnikov iz leta v leto upadati. Preteklo jesen je bilo še nekaj nad 200 rednih naročnikov. Po ustanovitvi Prešernove družbe se je stanje vidno popravilo. Iniciativni pododbor v Murski Soboti se je dobro lotil dela. V nekaj tednih so zbrali v okraju nad pol milijona din ustanovnin in podpomin, kar kaže dpbro voljo za utrditev Prešernove družbe. V Soboti je med prvimi prispeval dve ustanovnini 50.000 din kolektiv tovarne perila »Mura«, nadalje je OZZ prispevala 50.000 din, OLO 25.000. Po 25.000 din so še prispevali: OOOF, OO LP MLO, sindikalna podružnica »PrideLki«, Okr. gradbeno podjetje, »Panonija«, »Potrošnik«, Državno posestvo Beltinci Kmetijska zadruga v Dolnji Lendavi ter »Dežnikarna« v Lendavi. Kot podporni člani so prispevali: Učiteljsko društvo 5.000 dinarjev. »Koloniale* 7000 din, Mestno obrtno podjetje 10.000 din, Mlekopromet 15.000. Trg. podjetja »Železnina 5.000. »Tekstil« 5.000 din in tako dalje. Poverjeniki in zaupniki so že po nekaterih občinah kakor tudi v mestu Sobota začeli z nabiranjem novih naročnikov. V Soboti se je doslej najbolje izkazal obrtnik Kolman Bačič, ki je zbral 50 novih naročnikov. Skupno je zbranih v Soboti nad 200 naročnikov, v Puconcih 150, v Mačkovclh . nad 100. v Beltincih 150 itd. ob dobri agitaciji bo že letos število naročnikov preseglo več tisoč. Ljudje se novih knjig zelo vesele, pričakujejo pa da 1ih bo družba letos pravočasno izdala. OBČNI ZBOR VODNE SKUPNOSTI V SOBOTI Pred kratkim je bila v Soboti letna skupščina Vodne skupnosti, ki se je je udeležilo nad 100 delegatov iz vseh predelov okraja. Na zboru so podrobno razpravljali o lanskih melioracijah, kakor tudi o načrtu za letošnja dela. Vodna skupnost v Prekmurju je po številu članov med najmočnejšimi v državi, saj zajema 18.000 članov in nad 90.000 ha zemljišč. V preteklem letu je začela načrtno čistiti zanemarjene potoke, hkrati pa je izvršila pomembna dela na razbremenilniku Lendava-Mura ki na visokovodnih obrambnih nasi- je ozdravela in si opomogla^ 2e decembra istega leta se je vrnila iz Barija in vstopila v Zadru v Dalmaciji v slovensko edinico. Po osvoboditvi se je vrnila v Maribor, kjer je vneto in požrtvovalno nadaljevala delo Fronte. Kakor je prej skrbela za ranjence in partizanske kuhinje, tako se je zdaj zavzemala za prevzgojo ljudi. V vseh množičnih organizacijah pridno dela še danes. Rada se spomni na tovariše iz borbe in je ponosna, ker se ti tovariši tudi nje radi spominjajo. M. Društvo prijateljev mladine smatrajo za zelo koristno organizacijo, zato ji nudijo vso pomoč. V času tekmovanja pred praznikom so pridobile za članstvo Društva prijateljev mladine samo na IV. terenu 261 novih članov in nabrale 11.326 dinarjev članarine. V tem času so imele tudi predavanje »o vlogi žena v današnji družbi«, ki ga je imela članica njihove organizacije tov. Danica Modic. Vse partizanske grobove so na novo uredile in okrasile. Svojo interno proslavo 8. marca so imele žene IV. terena skupno z OF in ZB na Grmu že v soboto 28. februarja združeno Na proslavi je prejelo 30 žena iz Celja v znak priznanja za njihovo neumorno delo lepe plakete. Ostali del sporeda slavnostne proslave so izpolnili godbeni orkester SKUD »Ivan Cankar«, mešani ženski zbor SKUD »France Prešeren«, solistka Erika Kozoderčeva ter v recitacijah članica Mestnega gledališča Bogdana Vrečko va. -B. vsebinsko pih ob Muri. Pri izkopu kanala so bila gro-ba dela v glavnem za^-ključema, lokalnega vodovja pa je bilo očiščemo nad 35 km. Da Vodcia skupnost mi mogla v celoti uresničiti svojega programa je bilo krivo neredno plačevanje prispevkov, ki so jih kmetje plačali le 36.V*. Vodna skupnost se ho tudi letos omejila na urejevanje lokalnih potokov in strug, ker je tu nt-varnost ob času poplav največj*. Pogoj je seveda redno plačevanje prispevka, ki znaša za I. področje le 175 din na ha. To je malenkosten znesek glede na veliko škodo, ki jo povzročajo vsakoletne poplave kmetovalcem. Skupni proračun za leto 1953 znaša 14.839 dinarjev kolikor hi dal prispevek za melioracije. Poleg tega bo prispevala država večji znesek, — računajo 13 milijonov din, — za do vršite v razbremenilnega kanala Lendava—Mura. GRADNJA KULTURNEGA DOMA V MURSKI SOBOTI Akcija za zgraditev kulturnega doma v Murski Soboti je že toliko napredovala, da bodo letos v mesecu juniju začeli postavljati temelje. Doslej so zbrali v Soboti in okolici nad 2 in pol milijona dinarjev; največ so dala soboška podjetja. Poleg tega so zbrali nekateri občinski odbori večje količine gradbenega lesa, med njimi Mačkovci več sto hlodov čedalje več pa se jih javlja z vprežno in delovno silo. Ker bo začetek gradnje povezan z letošnjim kulturnim festivalom, ki bo v začetku junija, bo postavitev' temeljnega kamna pomemben dogodek za vse Obmurje. Kulturni dom bo trinadstropen ter bodo v njem imela svoje prostore vsa kulturna društva v mestu. Poleg centralne gledališke dvorane bo več manjših dvoran za sestanke, zbore, dvorana za lutkovne predstave itd. Nekateri so sprožili tudi željo da bi obenem s kulturnim domom zgradili zimsko kopališče, ki je v So«-boti nujno potrebno. Kulturni dom bo bržkone dograjen do leta 1956. LJUDSKA TEHNIKA V SOBOTI Člani Ljudske tehnike v Soboti so na občnem zboru pregledali svoje delo. Društvo šteje nad 780 članov. Društvo ima več klubov, med katerimi je najmočnejši avto-moto klub, ki šteje 380 članov. Aero-klub ima 100 članov in je v preteklem letu usposobil nad 40 mladih padalcev. Društvo bo letos pritegnilo nove člane, hkrati pa poživelo delo tistih klubov, ki so doslej le životarili. Svečana akademija za praznik žena v Litostroju V četrtek, 5. marca sta priredila osnovna organizacija Socialistične zveze delovnih ljudi in sindikat Litostroja v litostroj-ski kino dvorani svečano akademijo posvečeno Mednarodnemu prazniku žena. V kulturno umetniškem programu je nastopil pevski zbor in folklorna skupina delavskega — kulturno umetniškega društva »Vladimir Nazor« iz Zagreba. Pevski zbor je pod vodstvom hrvatskega skladatelja Jakova Gotovca odlično zapel nekaj pesmi, za kar mu je delovni kolektiv Litostroja izrekel vse priznanje. Tudi nastop folklorne skupine je žel veliko odobravanje. Na proslavi so prejele najbolj delavne žene »Litostroja« lepa darila. s kulturno prireditvijo in pogostitvijo vseh mater padlih borcev in partizanskih vdov. Po proslavi in pogostitvi se je razvila nad vse prijetna družabna prireditev, ki je vsakemu udeležencu ostala v prijetnem spominu. Prireditve so se udeležile tudi take žene in matere, ki so sicer vedno doma in poznajo samo delo in skrb za družino. Prav zaradi tega je bila prireditev toliko bolj toplo sprejeta in je splošna želja, da bi kaj podobnega žene priredile še večkrat. Ne samo prostovoljno delo in nabiranje prostovoljnih prispevkov, tudi razvedrila so potrebne naše žene in matere, (r) Predavanje Etbina Kristana v Šoštanju Ljudska univerza v Šoštanju je imela letos pozimi že 10 dobrih predavanj ob zadovoljivem obisku. Med redna predavanja so bila uvrščena tudi predavanja izključno ekonomskc-politične tematike, pri katerih je bila udeležba članov delovnih kolektivov, deiavskih svetov in upravnih odborov nad pričakovanje dobTa. Na j lepša je bila udeležba pri zadnjem predavanju 3. marca, ko je Šoštanjčane obiskal književnik in stari borec za socializem Etbin Kristan. Dvorana sindikalnega doma je bila nabito polna poslušalcev, ki jim je predavatelj v več ko dveurnem predavanju orisal družbeni in gospodarski položaj v ZDA. nato pa v primerjavi s tem opisal družbene in gospodarske uspehe, ki so jih naši narodi dosegli po osvoboditvi. Marsikomu, ki se še premalo zaveda uspehov našega delovnega^ ljudstva, je pokazal, kako smo upravičeni ceniti naše pridobitve, ki v mnogem prekašajo marši kako deželo na svetu. Poslušalci so se oddolžili tov. - Et-binu Kristanu s prisrčnim odobravanjem. T. M. Veliko zanimanje za Prešernovo družbo V Slovenski Bistrici je 26 poverjenikov Prešernove družbe, ki so zbrali družbi že precej članov. Samo eden izmed zaupnikov je v tovarni »Impol« pridobil nad 109 rednih članov. Tovarna »Impol« pa je pristopila k družbi kot ustanovni član s štirimi deleži v skupnem znesku 100.000 din. Sindikalna podružnica je pristopila z dvema deležema v znesku 50.000 din in društvo »Svoboda« s 25.000 din. IZ RAČNE Pred kratkim je imelo gasilsko društvo v Račni občni zbor na katerem so sklenili, da si bodo iz dobička, ki so ga imeli z uprizoritvijo igre »Maksel v škripcih«, nabavili gasilne cevi, To igro je igralska družina tega društva uprizorila tudi v Grosupljem. Dobiček te prireditve pa je društvo poklonilo za zdravstveni dom v Grosupljem. Na občnem zboru so tudi ugotovili, da je bilo premalo sodelovanja z drugimi množičnimi organizacijami, kar bodo v bodoče popravili. Društvo bo letos izvež-balo tudi žensko in pionirsko desetino. ki ju bosta vodila dva ga-silca, ki sta posečala tečaj v Medvodah in ga zaključila z odličnim uspehom. Člani so na občnem zboru tudi ugotovili da zahteva razvoj Račne in okolice izgradnjo kulturnega doma ali pa vsaj to. da se podaljša gasilski dom. ker ima društvo zemljišče že kupljeno. Ob tej priliki se gasilsko društvo iz Račne iskreno zahvaljuje igralski družini progovne sekcije iz Ljubljane, ki je gostovala v Račni z veseloigro »Svojeglavček« in darovala dobiček za prireditev gasilskemu društvu. Ko so pred vojno odhajali Prekmurci po svetu za kruhom, jih je spremljala v tujini domača ^pisana beseda. Tudi danes gre precej naših časopisov v rrzoe kraje sveta, kjer živijo izseljenci iz Prekmurja. Ljudstvo onkraj Mure, ki dolgo ni imelo možnosti spoznavanja slovenskega književnega jezika, ga je po osvoboditvi izpod Madžarov po prvi svetovni vojni začelo tembolj ceniti in tudi danes rado posega po knjigi. Knjižnica v Murski Soboti je lani izposodila svojim bralcem 24.138 knjig, od tega 16.644 leposlovnih, 6.553 mladinskih in nekaj znanstvenih ter političnih. Znanstvenih in političnih knjig je bilo izposojenih sorazmerno malo predvsem zato ker jih člani množičnih organizacij in sindikalnih podružnic potrebujejo za študij ter jih po večini kupujejo. Knjižnica je vpisala lani 459 novih članov. Med bralci je bilo 4475 nameščencev, 816 delavcev, 739 kmetov in nad 8.000 mladine. Odrasli moški so si izposodili knjige 1760-krat, ženske pa kar 2455-krat. Tudi primerjava med mladino je pokazala, da so si dekleta izposodila knjige 6306-krat, fantje pa 4490-krat. Posebno lani in letos prihaja v knjižnico Čedalje več ljudi iz vseh predelov okraja, ki so knjige vaških knjižnic že prebrali in želijo večjo izbiro. Med slovenskimi pisatelji Prekmurci najbolj berejo Jurčiča, Bevka Kersnika. Finžgsrja, Ingoliča, Kranjca in Cankarja, med tujimi pa Andersona. Londona in druge, samo lam JftJs-uaÖA I' HO# Vasi v okolici Šentjerneja, zlasti Vrhpolja, dalje Orehovica in okolica Brusnic v novomeškem okraju imajo kaj žalostno okrajno prvenstvo: od tu je na vseh oddelkih sodišča največ trdovratnih brezkoristnih pravd, gotovo ena tretjina vseh, ki jih obravnava sodišče. V teh predelih je tudi največ pretepov, celo med najožjimi sorodniki, sosedi in znanci. Na številnih sodnih procesih pa je vedno težko ugotoviti pravega krivca in povzročitelja, še manj pa je primerov, da bi eden ali drugi, ki je storil kaznivo dejanje sam priznal in se kesal storjenega dejanja. Značilnost teh ljudi, ki si pridejo na sodišče po zadoščenje, alj se morajo zagovarjati, je izredna trdovratnost in zakrknjenost, zato tudi dosedanje sodbe posameznih krivcev niso imele zaželenega učinka Pretepi in medsebojna obračunavanja so na dnevnem redu in to pretepi brez vsakega povoda, menda kar takole zaradi lepšega. Samo en primer, ki ga je odkrila postaja ljudske milice v Šentjerneju koncem lanskega leta: Slaboumni 24 letni Franc Hrovat je ušel iz svojega doma v Tomažji vasi pri Smarjeti in se zatekel v Vrhpolje pri Šentjerneju. Ko sta šla iz te vasi 21 letni Janez Skedelj in 20 letni Jože Kos v gozd po drva, sta Hravata vzela s seboj. Tu jima je še pomagal vlačiti na kup drva. Ko so se vračali iz gozda proti damu, je Skedelj rekel Kosu naj nažene slaboumneža, da ne bo hodil za njima v vas. Ta sj ni dal dvakrat reči. Skočil je k Hrovatu in ga osuval, da je padel na tla, nato pa ga je na tleh ležečega tepel z bi-čevnikom po glavi in rokah, tako, da se mu je bičevnik razcefral. Ko se je vrnil k Skedlju se je še smejoč pobahal, češ, mislim, da ga sedaj ne bo več za nama. Mati ki je iskala svojega slaboumnega sina, ga je našla drugi dan pod nekim kozolcem vsega krvavega. Zdravnik je ugotovil, da sicer poškodbe niso nevarne, vendar težkega značaja. Ta isti Jože Kos je na prigovarjanje posestnika Janeza Zagorca iz Vrhopolja, da mu bo dal pet litrov vina, če pretepe Jožeta Bakšeta, tega res počakal ponoči za mejo in ga dvakrat udaril po glavi z 5 cm debelim in en meter dolgim kolom. K sreči je Bakše drugi udarec prestregel z roko, sicer bi bilo lah- IZ SLOVENJEGA GRADCA ko po njem, tako pa mu je z drugim udarcem skoraj odčesnil prst na roki Zagorc je Kosa za ta napad naprosil samo zato, ker ga je prišel Bakše opomnit naj kot blagajnik vaškega odbora OF vendar že pobere in odvede članarino. Ker dosedanje vzgojne kazni pri takih ljudeh in tudi prizadevanje političnih organizacij ni prineslo izboljšanja, je treba pri vseh takih primerih seči po ostrejših ukrepih. Za zgornji primer, ko gre trezen človek tako brez vsakega povoda, tako-rekoč za plačilo, ker mu je pomagal pri delu pretepsti slaboumnega človeka, je na mestu samo najostrejša kazen! Res je velikokrat posredi nesrečna V živinorejski šoli v Šentjurju pri Celju — domačini jo bolj poznajo pod imenom kmetijska šola — bosta te dni končala z delom dva kmetijsko-gospodar-ska izobraževalna tečaja. Prvi tečaj, ki so ga na tej šoli končali v letošnji zimi. je bil štiridnevni pouk 22 mlečnih kontro-lorjei pri živinorejskih selekcijskih organizacijah iz celjskega okraja, Krškega in Slovenjega Gradca. Od ostalih dveh tečajev, ki te dni končujeta z delom, je najznačilnejša zimska šola za kmečka dekleta. V to »šolo« je prišlo 22 deklet, po večini so vse pred omožitvijo, ki so se v zelo strnjenem učnem načrtu za enoletne gospodinjske šole v treh mesecih tečaja naučile vsega, kar naj bi obvladale kot dobre kmečke gospodinje. Poleg teorije iz splošnih predmetov in kmetijstva je bilo njihovo delo razdeljene v kuhinjski, gospodinjski in gospodarski skupini Poleg tega so se učile še šivanja na roko in s strojem, vezenja, pletenja, krojenja itd Izdelovale pa so tudi najrazličnejše predmete iz koruznega ličkanja. Zaradi uspešnega dela tečaja je njegovo vodstvo sklenilo organizirati takšne zimske šole za kmečka dekleta tudi prihodnjo zimo. Medtem ko je bila zimska šola za dekleta vezana na strogo internatsko življenje, je bil je situacija tako objektivno kot subjektivno zelo nejasna. Vsi ti krogi so mnenja, da tak način »reševanja« gradbeniške problematike ne ustreza duhu naše socialistične demokracije inlah. ko zelo negativno vpliva na ostale, ki bi tudi radi sodelovali v konstruktivnem delu naše graditve. Po vesteh, ki smo jih sprejeli bo o tem postavljena interpelacija na prihodnjem zasedanju Ljudske skupščine LRS. O zadevi bomo še poročali. (—n—). ' Velenjska občina je ena izmed prvih občin v Sloveniji, ki je razpisala občinsko ljudsko posojilo. Z zbranimi sredstvi bo že letos pričela graditi šolsko četrt, ki bo obsegala poslopja za osnovno šolo in popolno gimnazijo. Sedaj se sedemsto učencev stiska v nezdravih sobah barake in bivše grajske konjušnice. Preteklo nedeljo so zborovali v dvorani »Doma Svobode« v Velenju predstavniki podjetij in organizacij, na katerem so dokončno potrdili pravilnik o posojilu. Živahnega razpravljanja so se udeležili starši, vzgojitelji in mladina. Zborovanje je vodil občinski komite Zveze komunistov. Okoli 200 predstavnikov in odbornikov je navdušeno pozdravilo razpis posojila. Ob tej priliki so organizacije Velenja in okolice vpisale 1 milijon dinarjev, posamezniki pa 270.000 dinarjev. Od tega je 10% podarjenega. Prisotni so se tudi že zavezali, da bodo pri gradnji prostovoljno delali 2.200 ur. Okoliški kmetje so že darovali nad 100 kubikov lesa za gradnjo šol v Velenju. Postavljen je štab, ki bo vodil vso tehnično in propa- Zaključili so tečaj Rdečega križa Med prvimi, ki so zaključili tečaj Rdečega križa. Je Dol pri Hrastniku. 19 mladih kmečkih deklet Iz oddaljenih vasi je pridno bodilo vsak četrtek v Dol, kjer so poslušale različna predavanja kakor O negi otrok, o raznih boleznih in higieni gospodinjstvu itd. Pod vodstvom dr. Kirna iz Hrastnika ter učiteljic Peričeve Faganeiije tu Mahkotove so si mlada dekleta bogatMa svoje znanje. Da trud ni bil zaman, so pokazali šmarnica, o kateri bi bilo treba prav tako resno razpravljati, vendar pijanstvo ne more biti opravičilo za zločine in nasil-stva nad sočlovekom in to še socialno in telesno šibkim. V tej vasi (Vrhpolju) je tudi več primerov, da je moški pretepel slabotno žensko in ko pride taka reva na sodišče, si še ne upa povedati resnice, ker se boji maščevanja. Podobno je tudi s pričami iz tega konca. Strah pred medsebojnim maščevanjem jim brani povedati resnico m tako je sodišču, še prej pa preiskovalnim organom zelo otežko-čeno ugotavljanje dejanskega stanja. V interesu celotne družbe je, da se taki posamezni pojavi odpravljajo z vsemi sredstvi in če ne gre drugače, tudi z najstrožjimi kaznimi. kmetijski gospodarski tečaj za kmečke fante in gospodarje le dvakrat na teden. Uspešnost tega tečaja se je zlasti pokazala v povezanosti med teorijo in prakso. Da bi pa podobni tečaji v bodoče še bolje delovali, je vodstvo šole sklenilo, da bodo prihodnjo zimo ločili gospodarje od kmečkih fantov, za katere bodo uvedli dvoletni nadaljeval-.ni tečaj. Z organizacijo vseh teh treh tečajev, ki so polno zaposlili vse predavatelje s šole in tudi strokovnjake, je Živinorejska šola s pomočjo Okrajne zadružne zveze za celjsko okolico pokazala, kakšno vlogo naj bi imele podobne šole in njihova posestva pri vzgoji vsega kmečkega prebivalstva. Sole in njihova posestva naj bi ne bile samo zgled naprednega kmetijskega gospodarstva, marveč naj postanejo tudi središče kmetijsko-gospo-darskega izobraževalnega dela. Letna skupščina rezervnih oficirjev v Trbovljah Pred nekaj dnevi je bila v Trbovljah redna letna skupščina rezervnih oficirjev mesta Trbovlje. Iz poročila predsednika združenja je bilo razvidno, da v združenju še niso vsi rezervni oficirji v Trbovljah. Združenje je imelo dobre uspehe s študijskimi predavanji, katerih se je udeležilo 80% vseh oficirjev. Rezervni oficirji so uredili svoji klubske lokale, v katerih je knjižnica, čitalnica itd. Velika pomanjkljivost v delu rezervnih oficirjev je ta, da so premalo sodelovali z organizacijo Zveze borcev in s strelsko družino, katera se v Trbovljah sploh ne more razviti. Ob zaključku skupščine so sklenili med drugim tudi to, da se bodo vsj rezervni oficirji naročili na list »Narodna armija«, poskrbeli za to, da se bodo včlanili v združenje tudi ostali rezervni oficirji, pododbor združenja pa bo pomagal centrom predvojaške vzgoje in novoustanovljeni strelski sekciji pri SD Rudarju V bodoče bodo tudi redno vsakih 14 dni predavanja po strokah in rodovih vojske. gandno delo v času razpisa posojila. Obveznice, ki se ne bodo obrestovale, bodo amortizirane v 5 letih. Izdane so po 1000, 500 in 250 dinarjev. Ta dogodek v Velenju priča, da se prebivalci niso zanašali na pomoč od zunaj, ker je letos ni bilo mogoče pričakovati. Pokazali so svojo strnjenost in trdno voljo, da bodo kljub raznim težavam zgradili za svoje otroke zdrave in prostorne učilnice. Zavedajo se, da ima ta industrijski kraj važno nalogo, dajati izobraženstvo ravno iz vrst rudarjev in delavcev. Z. F. Potne liste bodo izdafali liudski odbori Kakor smo pred kratkim poročali, je bila napovedana sprememba predpisov o izdajanju potnih listov v tem smislu, da se njihovo izdajanje prenese na ljudske odbore. Zadevni pravilnik, ki spreminja dosedanje predpise, je zdaj izšel. Pravilnik določa, da državni sekretariat za notranje zadeve lahko pooblasti tajništvo za notranje zadeve okrajnih oz. mestnih ljudskih odborov za izdajanje potnih listov, in jim pri tem določi krajevno pristojnost, ki lahko obsega tudi po več okrajev in mest skupaj. Prav tako jih lahko pooblasti, da izdajajo potne liste za tujce. Ce se prošnja za izdajo potnega lista zavrne, je treba dati stranki pismeno odločbo, zoper katero ima ta pravico pritožbe na višje tajništvo za notranja zadeve. Konec aprila izide knjiga Vladimir Dedijer:,Josip Broz Tito. Prispevki za biografijo' Knjiga bo tiskana na brezlesnem beljenem papirju. Obsegala bo nad 700 strani in nad 60 izvirnih fotografij, tiskanih v bakrotisku. Vezana bo v polplatno in polusnje, s ščitnim ovitkom. Za naročnike, ki jo naroče do 20. marca t l. in znesek vplačajo najkasneje do 20. aprila t. L, bo stala: vezana v polplatno din 480.—•, v polusnje din 700.—. Naročnike sprejemajo: UPRAVA CANKARJEVE ZALOŽBE V LJUBLJANI, poštni predal štev. 41 in vse knjigarne ▼ Sloveniji ter naši poverjeniki po ustanovah in podjetjih. CANKARJEVA ZALOŽBA LJUBLJANA NEBOTIČNIK Tekoči račun pri NB štev. 604-T-138. — Telefon štev. 22-022. _______________________________ V Prekmurju berejo ženske več kakor moški Ali je tak postopek pravilen?? Slovenj Gradec, 5. marca. Iz gospodarskih krogov okraja se je zvedelo, da je bil na zadnji seji upravnega odbora »Gradisa« v Ljubljani odločeno, da se premesti sedanjega šefa gradbišča hidrocentrale Vuzenica tov. ing. Borisa Pipana. Po informacijah iz teh krogov sledi, da je premestitev tov. Pipana v zvezi z zadnjo njegovo izjavo v »Borbi« in ker izjava ne ustreza mišljenju vodilnega kadra podjetja »Gradis«. Vest, da bo odlični gradbeni strokovnjak, ljudski poslanec in aktiven delavec Zveze komunistov in Socialistične zveze delovnega ljudstva moral zaradi tega zapustiti svoje delovno mesto in to v času ko se zaostruje borba za pošteno in javno diskusijo o delavskem upravljanju in naši socialistični demokraciji je izzvala zelo veliko razburjenje v samem delovnem kolektivu in tudi v gospodarskih in političnih krogih slovenjgraškega okraja. Vsi so namreč mišljenja, da je tov. Pipan Boris, kot politični delavec in ljudski poslanec dolžan o teh stvareh javno diskutirati, po. sebno pa še o problemu organizacije našega gradbeništva, kjer novih knjig ter jih Ima sedaj skupno nad 8000 tisoč. Lani Je spadala knjižnica pod okrajni odbor Ljudske prosvete, letos pa jo je prevzel soboški mestni ljudski odbor. Za še boljše delovanje potrebuje knjižnica predvsem večje prostore za čitalnico. Sedanji prostori so premajhni saj Je obisk dokaj visok in sicer po 55 bralcev na dan. Uspešen pogon na volkove Odbor za pokončevanje volkov v Kočevju je v nedeljo priredil uspešen pogon na volkove. Ker je volčjia nadloga v kočevskih gozdovih predvsem v zadnjih letih zelo pogosta in nadle«žna, so talil pogoni na s no koristni temveč tudi nujni. Pogona se je udeležilo 90 lovcev iz lovskih družin Kočevje, Ribnica. žlebič. Velike Lašče ter Ljubljane. v treh urah pogona so ubili 2 volkulji ter enega volka, eden pa je bi! težko ranjen. Čeprav so mu sledili, ga v nedeljo niso mogli najti. Računajo pa da je bilo v pogonu 7 volkov. Volkovi se pTav v tem sektorju Stari log — Smuka zelo radi zadržujejo. Lovci, ki so pobili volkove, so: Švigelj Vlado, uprava državnih lovišč, Rog; Perenič Jože, lovec kočevske družine in Modic iz dru-eiofi veliko Lašče, _ -ar. Slavnostna proslava Dneva žena v Celju Priznanje 30 ženam iz Celja za neumorno delo Aktivno delo žena IV. terena v Novem mestu IZ PREKMURJA (D Lep zgled skrbi za izobrazbo kmečke mladine V letošn ji zimi so imeli v živinorejski šoli v Šentjurju pri Celju tri izobraževalne tečaje VELENJČANI ZA SVOJO MLADINO Dr. P. LUNAČEK: Zdravstveni delavci od pradavnine do danes Želja pomagati sočloveku v bolezni, ob ranitvi ali ob porodu je »tara kot človeški rod. Kar opažamo Jt dane» pn najprunitivnej-šfh narodih, je bilo verjetno tudi pri prednikih civiliziranih narodov nekoč. Ljudje z lastnimi izkušnjami so najprej ob potrebi pomagali. Ce so imeli uspeh, so se začeli zatekati k njim bolniki in so jih klicali k ranjencem ali k porodom. Druga stopnja zdravstvene dejavnosti so bili poklicni čarovniki-duhovniki, neka vrsta prazdravmki, k: so največkrat gojili svoj poklic iz dobičkaželjnih nagibov. Njihovo delovanje je temeljilo z ene stran: na izkustvu, z druge pa na škodljivih šegah in navadah, na vražah in na verskih dogmah. Od prvih začetkov zdravstvene pomoči do poklicnih pomočnikov »o minila nedvomno cela stoletja. Pri kulturnih narodih starega veka (Asircih, Babiloncih, Egipčanih, Grkih, Indijcih) najdemo za takratno dobo zelo razvito zdra-*-»tveno službo. Indija ima že higienske predpise o »bolnicah«, ki so se razvile iz »privatnih klinik«. Šola na otoku Kosu v stari Grčiji, iz katere je izšel oče medicine Hi-pokrates, je imela medicino za umetnost in je pri izbiri gojencev pazila na prirodno nadarjenost. Šola v Knidosu (stara Grčija) je zahtevala od gojencev marljiv študij anatomije in fiziologije, tako da smemo govoriti že v tistih časih o medicinskih znanosti in medicinski šoli. Posebno se je razcvetela alek-sandrinska šola, ki je bila na višku svoje slave ob koncu starega veka. Zdravniki iz vseh takrat kulturnih držav so prihajali v Aleksandrijo izpopolnjevat si svoje znanje. Do tako visoke stopnje se je lahko razvila takratna medicina zaradi upoštevanja naravoslovnih ved, zaradi rednega študija človeškega telesa na mrličih in zaradi ogromne in znamenite aieksandrinske knjižnice. Razprave Corneliusa Ceisusa (I. stoletje po našem štetju), ki je živel za cesarja Tiberiusa in Claudiusa, nam pričajo najbolj zgovorno o stanju porodništva v tej dobi. S propadanjem rimskega cesarstva je propadla tudi znanost in umetnost. Arabci, katerih kultura se je takrat dvigala, so ohranili in posredovali medicinsko znanost zahodu. Niso pa mogli ohraniti, kaj šele razvijati doseženo stopnjo porodništva Obravnavali so ga zaradi njihovih šeg in navad čisto teoretično. Zato Avicenna (980 do 1036 po našem štetju) ni dosegel Ceilsusa v porodniški umetnosti. I Podjetje »KAMNIK« j v Kamniku, ! • • i sporoča vsem žagarskim j i obratom, da odkupuje j • vse razpoložljive ko- • • ličine žaganja jelke in j • smreka po najvišjih • • dnevnih cenah. j ’ Ponudbe poslati pismeno : ’ ali se zglasiti osebno v * : podjetju »KAMNIK« v ? : Kamniku. ’ • -— • Po razpadu rimskega cesarstva postane kler posredovalec vseh kulturnih dobrin, tako tudi zdravstva. Po naročilu Benedikta so začeli prevajati antične spise. Konštantin Afričan, rojen okrog 1020 v Kartagini, je dobro poznal arabsko in grško medicino in prinesel s seboj veliko medicinskega znania. Posredoval ga je v salern-ski medicinski šoli zahodu. V latinščino je prevajal arabska in grška medicinska dela, ki so bila za zahod pravo razodetje. Ta šola je bila prepričana, da je treba združiti v medecini teorijo in prakso ter ju povezovati v umetniškem delovanju. Se pred Konstantinom so že v IX. stoletju sloveli salernski zdravniki kot posebno vešči. Zanimivo je za takratno dobo, da je bila salernska šola laična šola, čeprav so bila med profesorji tudi duhovniki in čeprav si je lastila duhovščina izključno pravico nad vso knjižno modrostjo. Salerna in hipokratiki so gojili tudi zdravniško etiko in jo razvili do visoke stopnje. 2e Hipo-kratesova prisega, ki je ohranjena do danes, to potrjuje. Med zdravniki pa so bili tudi brezvestni izkoriščevalci. Slepa vera v čudeže in vražjevernost, ki so jo v ljudstvu umetno vzgajali in zakoreninili, je lajšala brezvestnežem delo. Druga pot, po kateri se je širila arabske medicina na zahod, je šla preko Pirinejskega polotoka in južne Francije v znamenito medicinsko šolo Montpellier. Ta šola Zaradi poneverb, okoriščanja ter malomarnega upravljanja z (zadružnim premoženjem v Kmetijski zadrugi v Dramljah so se te dni morali zagovarjati pred okrožnim sodiščem v Celju bivša knji-govodkinja Kmetijske zadruge v Dramljah — HILDA KAJTA. poslovodji VINKO DOBERSEK itn KARL LESNIK, predsednik zadruge ANTON OFIC in nakupovalec podjetja »Sadje-zelenjava« iz Ljubljane SEVERIN PERUZZI. Prvim trem je obtožnica očitala-da so malomarno upravljali z zadružnim premoženjem in s tem povzročili zadrugi škodo, ki gre v stotisoče, prvoobtoženi Hildi Kaj-ta, nekdanji knjigovodkinji pa še posebej, da si je s ponarejanjem podpisov na temeljnicall prilastila kar 447.947 dinarjev. Soobtožena Ofič in Peruzzi sta se morala zagovarjati zato. ker sta napravila dvoje lažnih listin. Z eno je potem Peruzzi oškodoval podjetje »Sadje-zelenjava« iz Ljubljane za 38.597 din. Vsi, razen Hilde Kajta. so pri. znali krivdo, da so biii v izvrševanju svojih službenih dolžnosti malomarni, da niso storili vsega, da bi zadrugo varovali škode. Bivšega poslovodjo Doberška je na zatožno klop pripeljala predvsem pijača. V prekomernem popivanju je zanemarjal poslovalnico in jo prepuščal drugim uslužbencem, da so v njej gospodarili brez nadzorstva. Za primanjkljaj, ki se je ugotovil, je seveda moral dajati odgovor, ker je pač zanemarjal dolžnosti, ki bi jih moral opravljati kot dober poslovodja. Le bivša knjigovodkieija Kajta je zakrknjeno zanikala krivdo. Po dolgem oklevanju je sicer priznala, da je ponarejala podpise, da je neodgovorno poslovala kot knji- j-e bila pod strogim nadzorstvom cerkve. Vendar je bil vpliv arabskih in židovskih zdravnikov Še močnejši, tako da so se medicina učili svoje stroke ob seciraj mizi in ob bolniški postelji. Pariška šola je bila že izrazito nazadnjaška: vodila jo je sholastična medicina. Prvi dve šoli sta temeljna kamna za razvoj medicine v Evropi. Salernska šola -je propadla že konec XII. stoletja zaradi političnih spletk, medtem ko medicinska fakulteta v Mont-pellierju še danes deluje. (Znane medicinske šole XII., XIII., XIV. in deloma XV. stoletja vendar niso mogle prispevati k napredku medicinske znanosti, ker so se izgubljale v teroretičnih razpravah o naukih grških, rimljanskih in arabskih pisateljev. V teh razpravah je vse polno vraž in praznoverja. Naj omenim samo, da so ob hudih porodih pisali psalm: »Usmili se me, o gospod, naj se odpro ustnice...« na papir s črnilom, izpirali napisano besedilo z vodo in dajali to v vodi razredčeno črnilo kot zdravilo nesrečnim porodnicam v prepričanju, da bo s tem porod napredoval. Šele ko so bile premagane spone in mračnjaštvo srednjega veka in so veliki duhovi začetek novega veka začeli po vrsti razbijati praznoverje in vraže, pa tudi slepo vero v avtoriteto z iskanjem resnice, so se začeli tudi za zdravstvo boljši časi. Z izsledki velikih anatomov XVII. in XVIII. stoletja je nastopila nova doba, v govodjiicija. In da je sprejemala kot blagajnik zadruge denar od raznih strank, ne da bi ga vselej tudi knjižila, ni pa priznala, da si Je ta denar tudi prilastila in se z njim okoristila, čeprav so priče in cel kup lažnih temeljnic, ki sta jih zbrala revizija in tožilstvo, ovrgle in postavile na laž vse njene trditve! Kajta Hilda, ki je bila knjigo-vodklnja v drameljski zadrugi od 1. novembra 1949 do aretacije v juniju 1952, je stara komaj 23 let-Kot knjigovodkinja je bila skrajno malomarna in je sredi februarja lanskega leta našia revizija njeno-knjigovodstvo v zaostanku kar za tri in pol mesece. Ze jesen! leta 1950 si je prvič pridržala 35.000 dinarjev in ta znesek enostavno »obesila« poslovodji. Od takrat dalje so. se tem podobni 'primeri ponavljali čedalje pogosteje. Velikopotezno se je začela pečati s ponarejevanjem podpisov v letu 1951 in si s pomočjo lažnih listin izplačala nič manj kakor 336.311 dinarjev. To ji je takrat uspelo, ker je po kopijah obračunov za les izplačevala zneske upravičencem, po originalnih obračunih nekaj mesecev pozneje pa še sebi. Vselej je te zneske knjižila v blagajniškem dnevniku med izdatke ter s takimi vknjižbami prikazala v knjigovodstvu, kakor da so te zneske prejeli kmetje. Vsi ti, — 42 je bilo teh primerov —, so zaslišani brez razlike izpovedali, da teh zneskov niso prejeli. Temeljita revizija je ugotovila, da si je Kajtova prisvojila v celoti 447.947 din. Marsikatere vknjižbe v zvezi z njenimi poneverbami so bile tako spretno izpeljane, da bi za premalo budno oko ostale neopazne. Zanka se je zadrgnila lani 20. junija, ko je Kajtova dvignila pri Narodni banki 84.314 dinarjev, v zadrugo pa je prinesla le 31.800 dinarjev. Ker je ta dan prispel že tudi izpisek Narodne banke, je tajnik zadruge zahteval od Kaj-tove še razliko. Vse razlike Kajtova ni več imela. Manjkalo ji je 21.514 dinarjev. Za 5.000 dinarjev je vedela povedati, da jih je odštela mizarju Rožancu, ki ji je delal kredenco, za 16.514 dinarjev pa Je trdovratno trdila, da ne ve, kam je ta denar izginil. Mera je bila polna in Kajtova se je tedaj znašla za zapahi. kateri je dobila medicina, posebno pa kirurgija in porodništvo, najvažnejšo osnovo za razvoj. V tem razdobju je prednjačila Francija pred drugimi državami zahodne Evrope za celo stoletje. Posebno slaven je bil Ambroise Pare (1510 do 1590), ki je zaradi svoje nadarjenosti napredoval od brivca do prvega kraljevega kirurga. Kot je bilo v tedanji dobi navada, je gojil poleg kirurgije tudi porodništvo. Nesmrten je postal zaradi prve podvezave žile pri hudo krvaveči rani in ker je na novo oživel notranji obrat in izvlečenje ploda (1. 1549). Po operacijo so že poznali v starem veku, vendar je bila pozabljena za celo tisočletje. Ambroisu Parčju je pomagala ta porodniška operacija k odločilni zmagi v boju s takratnimi babicami, ker je s kratkotrajno operacijo rešil porodnico dolgotrajnih muk tam, kjer so babice brez uspeha tolažile ali pa uporabljale nekoristna ali celo škodljiva sredstva. (Nadaljevanje pride) niso vzpodbudni Danes je vsem jasno, da Je nspeh produktivnost! in rentabilnosti podjetja v veliki meri odvisen od tega, če v kolektivu opravljajo delo delavci, za katere je vsestransko poskrbljeno v pogledu tehnične In zdravstveno-tehničme zaščite. Tega bi se morali zavedati v prvi vrst! upravni odbori in delavski sveti, ker so ti gospodarji svojih podjetij. Skoraj v vseh podjetjih kjer obstojajo Za škodo 812.41)0 dinarjev, o kateri je razpravljalo sodišče in ki so jo povzročili zadTugi prvi trije obtoženci: Kajtova, Doberšek in Lešnik, so bili obsojeni: Hilda Kajta na 5 let strogega zapora, Vinko Doberšek na 1 leto In 6 mesecev ter Karel Lešnik na 3 mesece zapora. Za lažno listino ter dokazano goljufijo, ko se je okoristil za 28.397 dinarjev, je bil Severin Peruzzi obsojen na 7 mesecev zapora, bivši predsednik zadruge Anton Ofič, ki je to listino podpisal in pritisnil nanjo pečat zadruge ter ji tako dal videz verodostojne listine, pa je bil obsojen na 6 mesecev zapora, pogojno za dve leti. Skoda ki jo je zadruga zaradi takšnega poslovanja njenih uslužbencev utrpela, je občutna. Kako je prišlo do tafelikšne škode? zatö, ker sta bila upravni In nadzorni odbor zadruge le na papirju, za delo zadruge, za gospodarjenje v njej in njen razvoj pa ni skrbel nihče. Uslužbenci so gospodarili brez kakršnegakoli nadzorstva. To le bilo zlasti mikavno za Kajtovo. ki je bila poleg knjigovodje tudi blagajnik. Zato je marsikakšno stvar lahko sproti spretno prikrila, dokler ni revizija odkrila celo vrsto poneverb. Ta primer zgovorno dokazuje, kam vodi gospodarstvo v zadrugi, če v njej ni pravega nadzorstva in če so uslužbenci prepuščeni samim sebi. Velik del krivde je vsaj posredno tudi na celotnem prejšnjem upravnem in nadzornem odboru, ki nista storila ničesar, da bi prve poskuse poneverb v kali zatrla. Vso to škodo bo zadruga le težko prebolela. Ogorčenje drameljskih zadružnikov je bilo naravnost nepopisno, ko so zvedeli za vse to. Zato so sedaj s to pravično sodbo prejeli vsaj moralno zadoščenje. Iz tega primera lahko ponovno zaključimo, da je potrebna na vsakem koraku budnost upravnega in nadzornega odbora v zadrugi In da je od delavnosti teh odvisno njeno uspešno gospodarjenje. Dober in močan revizijski aparat pri Okrajni zadružni zvezi, ki čedalje bolj sistematično revidira zadruge v celjskem okraju, Je lahko tem odborom le v pomoč, da še tako skrite škodljivosti ne ostanejo prikrite In nekaznovane. Crt Kongres Socialistične zveze delovnega ljudstva Srbije bo 9. aprila Beograd, 6. marca. Izvršni od. bor Socialistične zveze delovnega ljudstva Srbije je sprejel sklep, da bo republiški kongres 9. aprila t. 1. Kongres, ki je bil sklican prvotno za 13. marec, so odložili zato, ker bi sledil neposredno IV. kongresu Ljudske fronte. Potrebno je, da pred republiškim kongresom v zveznem odboru Socialistične zveze prouče in rešijo nekatera vprašanja v zvezi z določbami štatuta. Poleg tega je treba do kongresa proučiti mnoga vprašanja in sklepe IV. kongresa Ljudske fronte, jih konkretizirati in predložiti republiškemu kongresu. Izvršni odbor Socialistične zveze delovnega ljudstva Srbije je sprejel proračun za minulo leto. Na predlog predsednika Petra Stamboliča je odbor sklenil, da bodo v prihodnjem proračunu črtali dotacije in da se bodo organizacije Socialistične zveze vzdrževale iz svojih lastnih dohodkov. To bo mogoče tudi zaradi tega, ker bodo organizacije Socialistične zveze na novih temeljih, ki jih je postavil IV. kongres utrdile tudi svojo materialno podlago. organi delavskega upravljanja, se Je za zdravstveno-tehnično zaščito marsikaj storilo. Poglejmo pa, kako je na železnici. Delavski svet in upravni odbor na železnici imata le posvetovalni značaj, to je, imata pravico ugotavljati in predlagati, vendar njihove, četudi pravilne ugotovitve in predlogi, ostanejo največkrat nerešeni. Ta-Ie primer bo nazorno potrdil to ugotovitev. Ze skoraj vse leto 1952 je bila streha kuril-niške delavnice v Gorici predmet razpravljanja kolektiva kurilnice ker so bili zaradi slabe in ne-vzdrževane strehe v kurilnici zelo težki delovni pogoji, k! so vsekakor vplivali na dvig odstotka obolenj. Po mnogih intervencijah kolektiva in tudi organov inšpekcije dela so .popravili streho leta 1952. Vendar pa je zaradi nekvalitetnega dela že v decembru bur-ja streho ponovno odkrila in .10 močno poškodovala. Sedaj morajo delavci v najslabšem letnem času delati v tej kurilnici in lahko trdimo, da je stanje v njej slabše kot na prostem, saj jih pokvarjena streha ne varuje več pred dežjem, prepih pa je še večji. Žalosten je pogled na kurilnico, kjer so nameščeni obdelovalni stroji, ko vidiš skoraj nad vsakim strojem drugačno streho, katero so sl delavci sami namestili nad svojimi stroji da je delo v deževnem vremenu vsaj do neke mere omogočeno. Na tla pa si delavci postavljajo deske oziroma pode, ki naj bi jih vsaj nekoliko zavarovali pred vodo, ki včasih doseže tudi do 4 cm višine. Nedvomno Je, da Je na teh delovnih mestih ogroženo zdravje delavcev. Obstoji pa še druga večja nevarnost. Po pripovedovanju delavcev, se ob deževnem vremenu, ko pada dež naravnost na stroje, opažajo Iskre v elektromotorjih strojev, zaradi česar se ti močno kvarijo. Je pa še druga večja nevarnost! Pri teh strojih je pričakovati prej ali slej smrtno nezgodo zaradi električnega toka saj stroji niso pravilno vzemljeni in mi izključen preskok toka na stroj. En del kurilnice pa je še od osvoboditve nepokrit, v tem se ob vsakem vremenu vršijo tekoča popravila vlakovnih strojev. Žalosten je tudi pogled na železno okostje strehe, ki čaka le opeke. Ta delovni kolektiv si je po osvoboditvi že precej izboljšal delovne pogoje, seveda le v obsegu lastnih kompetenc in možnosti. Ce vprašaš vodstvo kurilnice, kdo je odgovoren za tako stanje streh, dobiš odgovor: »sekcija«. Na sekciji na dobiš odgovor: »Nimamo kredita!« Podoben odgovor bi dobili kot navadno, tudi na železniški direkciji. Moje mišljenje pa je, da tiči »zajec« v birokratskem železniškem centralizmu, ki je za današnje pogoje nevzdržen. Zupančič Stane. VREME VREMENSKO POROČILO HIDROMETEOROLOŠKE SLU2BE SLOVENIJE Napoved za soboto: Se nadalje lepo, toplo vreme z jutranjo meglo po kotlinah. Mcir^csiIMl? \ OD 5. MARCA DALJE bodo naročniki »Slovenskega ^ poročevalca« v DOBU pri Domžalah prejemali list 1) še isto dopoldne, ob nedeljah ga pa lahko osebno f dvigajo na pošti po 8. uri zjutraj. PONEVERBE V DRAMELJSKI ZADRUGI PRED SODIŠČEM Pet let strogega zapora za ponarejanje podpisov in prilaščanje zadružnega imetja Delovni pogoji v soriški kurilnici Rogelj je skočil 85 metrov Planica, 6. marca. Na 80-metrski skakalnici v Planici so bilj včeraj prv. poskusnt skok, za nedeljsko tekmovanje. Prv; dan je dosegel naj-večjo daljavo Polda (77 m), medtem ko je bil Rogelj najboljši v slogu. Izmed tujih skakalcev je na treningu sodeloval Italijan Avanzini, kj je dosegel daljavo 55 «n. Manjša nezgoda je zadela Jašovca, ki je pri doskoku padel jn na nedeljsk. prireditvi najbrž ne bo mogel nastopni-Današnjemu treningu je prisostvovalo okoij tisoč gledalcev po večini dijakov :z Kranja in Krope, ki so bili nadvse zadovoljni, saj so skoraj vsi skakalci dosegli večje daljave kakor včeraj. Izredno toplo, sončno vreme je razpoloženje še stopnjevalo. Skakalnica je bila v brezhibnem stanju, le zalet je brl nekoliko pomrznjen m zato zelo hiter. Skoki so bili po slogu nekoliko slabši kakor včeraj, vendar pa precej daljši. Najdelj se je pognal Rogelj ki'je skočil 85 m. Za njim sta bila Polda in Zalokar s 84, Adlešič s 83 in Finžgar z 82 m. Se posebno so ugajali mladi skakalci, čeprav so bili prvič na tako velik: skakalnici. Pokazali so lep slog in imeli tudi precejšnje daljave. Prav gotovo doslej še na nobeni planiški prireditvi ni bilo toliko kvalitetnih skakalcev iz vrst mladine. Izmed možem cev je najbolj ugajal Nemec Landeniiammer, k; je skakal zelo zanesij.vo. Rezultati današnjih skokov so bili tile: Rogelj 76 . 79 , 85; Polda 81. 82.5, 84; Zalokar 78 (padec); 77 padec, 84; Adlešič 78, 81, S3; Finžgar 70. 32, 82.5 padec; Klančnik 67 . 75 p., 78 p.; Langus 74, 74. 69; Thioliere 65 p., 65, 69; Landenhammer 75, 78. 79.5; Avanz:ni 62. 64. 70; najboljši’ med mladinci so bifi: Braz 74, 74, 75; Babnik 69, 69, 70; Gorjanc 63*. 66, 68; Franko 62 , 62, 70. Vodja nemških skakalcev Schmit je izjavil, da je skakalnica v najboljšem stanju. Izmed naših skakalcev sta mu najbolj ugajala Rogelj. za katerega trdi, da ima naj-lepši slog. in Adleše, ki je v resnici pokazal velik napredek. G. Schmjt je dal naši mladini laskavo priznanje s tem, da jo uvršča med najboljši skakalni naraščaj. Danes dopoldne so prispeli mladi tekači iz Koroške, drevi pa pričakujejo prihod zastopnikov Videmske pokrajine. Jutri ob 9 se bodo mlad: tekmovalci pomerili v teku na 10 km. Maši študentje v Švici Na olimpijski progi v St. Moritzu se je v konkurenci študentov za svetovno prvenstvo v slalomu pomerilo 110 tekmovalcev in 20 tekmovalk-Proga je bila dolga 800 m s 170 m višinske razlike in 52 vrati. Zmagal je Švicar Rubi s časom 1:46.4 pred Italijanom Menardijem 1:50.8 ter Avstrijcem Bader jem 1:53,1. Od Jugoslovanov Je Hladnik zasedel 18. mesto s Časom 2:09.3. Demič 19. s časom 2:10.8, medtem ko sta bila Pogačnik in Bizjak diskvaljfiorana, Prestor pa je pred ciljem odstopil. Med ženskami je bila najboljša Quast (NemčijaO. Tekmovalce ocenjujejo po različnih starostnih kategorijah. Tako sta v teku na 14 km v svoji kategoriji Jugoslovana Gaj in Kavčič dosegla 2. in 3. mesto, v slalomu pa je b,:l Hladnik tretjj v svoj j skupini. Veleslalom je imel 440 m višinske razlike jn 34 vrat. Zmagal je Avstrijec Jamnig v času 1:53.4 pred Švicarjem Rubljem 1:54.6 ,-n Italijanom Menardijem 1:58.3. Pri ženskah je tudi v tej disciplini zmagala Nemka Quast. Od naših tekmovalcev je Ljubo Bizjak zavzel 14. mesto z 2:09.2. Der-nič 21. mesto z 2:11.4, Hladnik pa 22. mesto z 2:12 3 min. Prestor jn Pogačnik sta bila diskvalificirana. Danes jebi lo štafetno tekmovanje na progi 4x8 km. Sodelovalo je osem štafet. Na splošno presenečenje so Švicarji premagali Fince, ki so dobili drugo mesto. Na tretje mesto se je pl asi rada štafeta Zahod- ne Nemčije, jugoslovanska štafeta (Kalan, Marinkovič. Svet in Sob eri) pa je zasedla četrto mesto. Jutri bodo tekmovanja v smuku za moške jn ženske. Od Jugoslovanov bodo sodelov?4i Bizjak, Hladn-k in Demjč. Pogačnik in Prestor sta poškodovana. Motoristi vabijo Prejšnjo soboto so so zbrali ne* katari aktivni motoristi in bivši funkcionarji Hermesa ter po živahni razpravi sklenili ustanoviti motoklub Železničar. Ker pa je za delovanje motociklistov nujno potrebno dirkališče, je pripravljalni odbor stopil v stik z graditelji kolesarske proge da s skupnimi močmi in sredstvi zgradijo moderno dirkališče, ki bo ustrezalo tako kolesarskemu, kakor tiu di motociklističnemu športu. V soboto 7. marca ob 18 bo na Direkciji železnic ustanovni občni zbor Motokuba Železničar, kamor so vabljeni vsi motoristi in prijatelji tega športa. • Jugoslovanska reprezentanca rokoborcev za dvoboj z Nemčijo je sestavljena takole: Vukov. Njegovan, Torma, Monastirski’ Cuzdi, Arsič, Ivanovjč in Bajer. Dvoboj bo 14. marca v Novem Sadu. Športno društvo »Odred« obvešča, da je izšla 3. številka društvenega glasila »Odredov vestnik«. Danes, 7. marca bodo za Bežigradom odprl j novi kino, kj se bo imenoval »Soča«. Novo kinodvorano je uredil delovni kolektiv Mestnega kjnopodjetja v Ljubljani, arhitektonska dela Je projektiral ing. arhitekt Černivec in Projektivni zavod MLO Ljubljana, zaklopne sedeže je dobavila tovarna upognjenega pohištva Du-plica —- Kamnik. Vsa montaž na dela jn ureditev tehničnih naprav pa je izvršil delovni kolektiv Mestnega kinopodjetja v lastni režiji. K temu uspehu in nepre dku čestitamo. : V no voot vor jenem kinu „^«*€€9 «« v Akademskem kolegiju (bivše Baragovo semenišče), je dne 7. marca 1953 premiera francoskega filma »MESEČNIK BONIFACIJ«. Predstave ob 16., 18. in 20. uri. — Prodaja, vstopnic od 14. ure dalje pri blagajni kina Soča. Razstava keramikov Milana Kičina in Ljerke Šarič- Jovanove v Mali galeriji V nedeljo 1. marca je odprl razstavo v intimno in prikupno delujočem prostoru Male galerije ing. arh. Vinko Glanz, predsednik Društva dekorativnih umetnikov v Ljubljani. Razstavljena dela obeh predstavnikov hrvatske skupine keramikov izpričujejo pomemben napredek v celotni koncepciji nalog, ki jih vsebuje ena izmed prastarih in ustvarjalno oživljenih panog krasilne umetnosti. Moderni keramični izdelki, kakor jih tu gledamo v estetsko oblikovanih uporabnih predmetih, v krožniku, vrču, vazi, skodelici, pepelniku, svetilki in podobnih stvareh, so umetniško polnovredne tvorbe in ne več kopije folklornih ali historičnih oblik, čeprav so vzrasii deloma tudi v duhu domače kulturne tradicije in čeprav nas morda tu pa tam od daleč spominjajo na praforme arhaičnih kultur in na eksotiko izvanevropskih ozemelj. Evropski zahod je ustvaril stil abstraktne faniazijske umetnosti kot nujno potrebno reakcijo na preživelo, epigonsko in neživljenjsko po;movanje umetniškega poslanstva. Posnemanje prirode tudi v dekorativni umet- nosti nima mesta in tudi v keramiki Kičina in Sarič-Jovanove delujejo forme sveže, spontano, prepričljivo, navdahnjene so od umetniške originalnosti in so polne harmoničnega čuta za celoto. Milana Kičina odlikuje velik smisel za pristno keramično modelacijo, za kompozicijo plastičnih in slikarskih izraznih -udi v sodobni proizvodnji vrednot. Najbolj značilne so v tem pogledu njegove antropomorfne vaze (vaze v obliki figur), pol primitivistično figurativno pol abstraktno polihromi-rani krožniki in okoli 30 študij, skih osnutkov v temperi kot predloge za barvni okras keramičnega posodja. Ravno zato. ker se druži oblikovna in dekorativna rešitev predmeta s prirodno strukturo materiala, z adekvatno tehniko obdelave in z uporabnostno ali utilitarno funkcijo izdelanega predmeta, se izražajo Kieinove kompozicije v raznolikih in svojstvenih možnostih umetniške kombinacije. S preizkušenim tehničnim znanjem je izvabil umetnik materialu ustrezne oblike, sedaj v rustikalni preprosti terakoti z rdečo petrinjsko ali belkasto bedekovačko glino, drugič v lesketajočih glazurah, v katerih presevajo večkrat in visoko že.ani eraquelčji, tretjič spet v pestrem koloritu angobe in an-gobe z voskom. Crni manganov oksid, modrina kobalta, krom-oksidna zelena, oker, rdeča iz petrinjskg g,lmg ia želeghjža oksida, to so barve, v katerih ustvarja Kičin prave majhne mojstrovine tople intimne domačnosti. Mnogo nežnega občutja in stilne prefinjenosti, a nič manj okusa, znanja in elegance raz-bereš tudi v servisnih garniturah in vazah Ljerke Sarič-Jova. aovf. RjpjjjjiS kot Kičin v zahtevnem in. ambicioznem okolju mladega sodobnega keramičarstva, izhajajočega v Zagrebu iz podjetnega društva dekorativnih umetnikov in iz povojnega rodu Sole za uporabno umetnost, starejše sestre naše Sole za umetno obrt. Ne mislim pri tem samo na formalno šolanje, kajti Saričeva ga je morda zajemala v privatnem študiju, pač pa poudarjam splošni vir skupnih idealov in sorodnih pobud, ki se ustrezno času in njegovemu stilnemu izrazu največkrat samostojno oblikujejo in ki imajo za današnjo generacijo soroden pomen, kakor ga je imela pri nas pred vojno usmerjenost keramičarke Dane Pajničeve in ljubljanske delavnice Dekor. V marsičem je da- nes tudi Zagreb v ugodnejšem položaju. Dekorativni umetniki imajo tudi bogate zbirke Muzeja za umetno obrt in v isti zgradbi svojo predavalnico, v pripravi tudi prostore za oddelek najnovejše sodobne dekorativne umetnost. Na skromni, a prikupni razstavi keramikov Kičina in Sarič-Jovanove, katerih ostala dela se še niso vrnila iz Londona, sta se prvič predstavila ljubljanski javnosti dva mlada umetnika, ki sta jih popreje sprejela že tudi Zagreb in Beograd s posebnim razumevanjem. V tej zvezi naj bo omenjena tudi letošnja prva razstava našega Društva dekorativnih umetnikov, ki bo gostovala verjetno tudi v Zagrebu. Dr. Fran Sijanec. France Vodnik - petdesetletnik Profesor In književnik France Vodnik je stopil te dni v vrsto petdesetletnikov. Rodil se je 5. marca 1903 v Podutiku pri Ljubljani. Ljudsko šolo je končal v St. Vidu nad Ljubljano, klasično gimnazijo in slavistiko pa v Ljubljani. Nato je biil v letih 1928 in 1929 kot štipendist na Jagielonski univerzi v Krakovu. Ko je leta 1930 nastopil službo kot profesor na gimnaziji v Ljubljani jo je nekajkrat prekinil. Leta 1S32 ga je Živkovičev Tržim zaradi njegovega demokratičnega mišljenja odpustil iz službe. Enaka usoda ga je zadela leta 1944, nekaj mesecev po tem, ko se je bil vrnil iz internacije v Italiji. Po osvoboditvi pa je spet dobil profesorsko mesto na III, drž. sineast v L&bqsai, Svojo književno pot je Vodnik začel že v gimnazijskih letih. Leta 1923 je prišel v »Dom in svet« in v »Ljubi j soski zvon«. Uveljavil se je zlasti 1. 1925 s kritiko o Pod-bevškovi pesniški zbirki »Ciovek z bombami«. Bil je predsednik mladega PEN-kluba od leta 1930 do 1933. ko je postal član PEN-kluba; bil že .pred vojno In potem vsa leta po vojni član Društva slovenskih književnikov, po vojni pa vs-a leta tudi njegov odbornik in odbornik Slovenske Matice ter član Slavističnega društva. V času med obema vojnama je sodeloval skoro pri vseh revijah, po vojni je pisal v Mladino, Novi svet Nova ob-zorja, v Slavistično revijo, Gledališki list, Obfcormdk in tudi Slovenski poročevalec je ofc^va hffcaj jtfispev- gledališke kritike, teoretične članke o literaturi, književni kritiki, umetnosti in gledališču kulturne eseje, literarne portrete, polemike, glose itd. Leta 1932 je izdal pesniško zbirko »Borivec z Bogom«. Več njegovih pesmi je bilo prevedenih in izdanih v tujih antologijah. V rokopisu čakajo njegov Slovensko« poljski slovar, zbirka esejev o gledališču in Slovenski literarni zemljevid. Obsežnost m kritičnost njegovega dela sta že davno terjala izbor njegovih esejev, vsekakor pa vsaj ene ki jih je pisal v letih pred vojno pod naslovom »Obrazi novega rodu« (Srečko Kosovel, Božo Vodušek, Bogomir Magajna, Mile Klopčič, Edvard Kocbek, Miško Kranjec i. dr.) Pri malo katerem ^.slovenskem kulturnem delavcu srečujemo v delu tako združeno narodno občečloveško in osebno problematiko, kot pri Francetu Vodniku. Več let pred drugo svetovno vojno je poleg svojega izrazito literarnega in kulturno filozofskega pisanja, icdno opozarja! na vprašanje naše narodne in socialne problematike, z velikim pogumom nastopal zoper usodne napake. Škodljive naredni skupnosti in kulturni svobodi, resnično stal na straži časa tudi potem ko so za naš narod prišli dnevi najtežjih preizkušenj. Celo vrsto vprašanj iz našega kulturnega in slovstvenega življenja nam je tehtno razložil, leta in leta je spremljal zlasti književno delo našega rodu in se uveljavil tudi kot gledališki kritik, ki je več let z veliko razgledanostjo spremljal prizadevanja in uspeh o našega osrednjega dramskega gledališča. Ob petdesetletnici želimo, b! mu bila ta žetev v veliko spodbudo za bodoče delo in v zavest. je v službi naroda ia njegove kulture prispeval svoj delež ne samo z delom, ampak tudi z zgledom, E. S* * 8. str. / SlorpnsJci poročevalec 7 štev. 55 j 7. marca 195s Dnevne vesti KOLtDAK Sobica, 7. marca: Tomaž. Iztok Nedelja. 8. marca: ßojanka. Bodin SPOMINSKI DNEVI 7* IH. 1792. — Rojen zvezdoznanec J. Herscnel; 7. III. löifx. — Umrl na I>unaju F>«nc Miklošič. znam' slovenski sia*,st; 7. ki. lüöl. — Rojen na Verdu slovenski slikar Joo^p Petkovšek; * Knjigr o tjlmu »JAKA GOSPODA« je naprodaj v vseh knj.ga-mah. Prebivalstvo na področju me^ta Ljuuijaiie obveščamo, da bo v soboto, dne 7. marca i95.j ob 12. uri prciZkuj» javnih siren zaiad, ugotovitve njih delovanja. Ob doiočcnl uri o o da n pozvatmo vse rezervne oficirje, da se č.mprej vpišejo :n poravnajo vp.s-n no ter članarino. Društvo slovenskih skladateljev bo .melo redn- lemi občn: zbor dne 8. marca ob 9. uri v Klubu kultur- nih delavcev. Wolfova ulica 1. — Upravni odbor. 1495-n EleKtrotthn-ško društvo LR Slovenije vabi na svoj prvj redni letni oben, zbor v nedc-ijo. dne b. marca s pr.če.kom ob y. ur. v predavam.ci Fakultete za rudarstvo in metalur-g.jo Ljubljana, Aškerčeva cesta 32, pritličje desno. Člani vabljeni! — Upravni odbor. 1511-n Nedeljska zahvala družn Pizzu-lin — Lenarčič v zadev: uspešne op-iGCije velja tudi dr« Končanu, katerega jme je t.skarsk: škrat izpustil! Založil, smo in imamo stalno na zalogi tiskovine za gradbena podjetja, jn sicer: Situac...a — ovojne pole obl*. 3.28. Situacija — notranje pole obr. 3.23a; Predračun — ovojne pole obr- 3,47: Predračun — notranje pole obr. 3.47a; Ana’, za cen po enoti obr- 3,51; Predkalkulacija cene po enotj cbr. 3.5la; Gradbeni dnevnik obr. 3.55; Gradbena knj.ga obr. 3.82; Obr:t'unsk: list gradbene knjige — ob;-. 2.82a; Gradbena knjige za manjša podjetja obr. 3.82b. — Državna založba Sl: ven: j c Ljubljana. Morske ribe raznih vrst — danes v ribarnici. Zaradj gradnje novega betonskega mostu čez Krko na cest: II. reda št 333 v km 8-000 med krajem Straža — Vavta vas se od 7. marca drlje preusmerja promet za vozila z obtežbam nad 3 tone v smer; :Z Žužemberka — Novo mesto čez most v Soteski skoz. PotHiosto—Meniško vas—Toplice—Vavta vas jn obratno. Za ostala vozila je prehod mogoč čez prov zorij uk sedanjega mostu. Dela bodo trajala predvidoma pet mess cev. Okrožna državna arbitraža v Celju sc je preselila v nove prostore v Celju Ljubljanska cesta št. l-II., telefon 26-56 1497-n Ribiška zadruga Celje, bo .mela v nedeljo dne 15 marca 1953 ob 8. ur: zjutraj v vrtni dvoran, hotela »Evropa« svojo redno letno skupščino ter nato svej ustanovni občni zbor r.biškega društva Celje z v pravilih predvidenim dnevnm redom 1490-n LOVSKI DRUŽINI VIC IN GOLO VABITA VSE LOVCE IN PRIJATELJE LOVSTVA NA VELIKI LOVSKI PLES. ki ga prit e.ata dne 7 marca 1953 ob 20. uri v vseh prostorih Doma Ljudske mi ic? v Ljubljani v S.omškovi ul c;. Trij" orkestri bodo skrbeli za ples v dvoranah m v medvedjem brlogu. Lovske torbice pustite doma. kajti za prvovrstno jedačo in pijačo jamčimo Na svidenje 7. mar ca zvečer. Predprodaja vstopnic na Lovski zvez:. Trdinova ulica in v Cankarjev; založbi Miklošičeva cesta 16. Kvalitetna krema varuje vašo kožo: Zahtevajte kremo »Pour Vous«. Za nego boa, sončenje, šport, po bruju itd. V vseh trgovinah. PUTNIK LJUBLJANA obvešča vse udeležence posebnih vlakov 8 marca v Piamco, da veljajo vozovn;ce samo za vlak. k. je ni(h perniških p'Siov. opravijen-m drž. izp tom. išče zapos.ttve. Ponudbe na ogl. odd. pod »Marec«. 3455-1 ENOSOBNO komfortno stanovanje kupim, eventualno plačam 10 do 20 let stanarino. Ponudbe ne ogl. oda pod »Po dogovoru« 3593-9 STiRISOBNO komfortno stanovanje, strogi center, zamenjam za dvoje manjš h Ponudbe na ogl. oddeiek pod »Junij«. 3594-9 UMRLI Umrl je naš predobri mož. očka. s n, brat, strjC, zet ,n svak ing. BOGDAN LIPOVŠEK. Pogreb bo v soboto 7 marca ob 15 iz Frančiškove kapelice na Zalah. Žalujoča žena Greta, sinček Peter, družine Lipovšek. Ferjančič. Us in Aplenc Uprava tovarne lakov Domžale javlja, da je umrl njen nameščenec ing. BOGDAN LIPOVŠEK tehmćni vodja podjetja. Ohranil; ga bomo v spominu. Uprava . tovarne lakov — Domžale. 1521-a Sindikalna podružnica Tovarne lakov Domžale javlja, da je nenadoma umrl njen član — tehn. vodja jng. BOGDAN LIPOVŠEK. Dobrega in zvestega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu. Po kratkj jn mučni boleznj Je umri naš dobr, mož .n skrbni oče, stari oče. brat, stre IVAN SAMEC, železničar v pokoju. Pogreb bo v soboto, 7. marca ob 14.30 z Zal — Jožefove mrliške vežice. — Žalujoča žena Jožefa, sin Karlo z ženo Nado hčerke: Marija por. Crtalič, Pepca por. Koprivec, Anica por. Cer n in ostalo sorodstvo. Ljubljana. Ilirska B.strica. Trst, 4. marca 1953. Na Bledu je umrla naša draga mama stara mama m prabab.ca MARIJA KOVAČIČ iz Gregovc — Bizeljsko. Pogreb bo v soboto, dne 7. marca ob 10. uri na Bledu Žalujoči: hčerke Marija m Pepca ter sin Ivan z vnuki in pravnuki ter ostalo sorodstvo 1510-a Za vedno nas Je zapustila naša dobra žena, mama, stara mama MARIJA HRASTNIK, roj. ZRIMŠEK. Pogreb bo 7. m^rca ob 17. uri jz Krištofove mrliške vežice na Zalah Žalujoči: mož Ivan, sin Tone, sestra Ivanka sjn Franc, Jože in Lojze z družinami. Zapustila nas je v 75. letu starosti naša srčno ljubljena žena in mama FRANJA ULAGA roj. SUANEC. Pogreb bo v ponedeljek. 8. marca ob 9. ur1-. Rimske toplice', 5. marca 1953. Žalujoči mož in otroci: Angela, Karla, Emil jn Milka z družinami. Po kratkem trpljenju je umrla naša draga mama, sestra, stara mama in tašča IVANA CURK roj. KODELE. Pogreb bo v nedeljo. 8. marca ob 14 30 izpred viške cerkve na viško pokopališče. D0 pogreba leži na Zalah — v Andrejevi mrliški vežici. — Žalujoči hčerki Mery in Franja, snaha Marta, vnuk Marjan in ostalo sorodstvo. Umrl je moj ljubljeni mož, oče, tast, stari oče JAKOB COKAN — upokojenec. Pogreb bo v soboto, 7. marca ob 16 na mestnem pokopališču v Celju. Žalujoča žena otroci in sorodstvo Dotrpela je naša ljubljena mati. sestra in stara mama MARIJA JELENIČ roj. DOLINAR. Pogreb drage pokojnice bo v soboto. 7. marca ob 16. uri iz Nikolajeve mrliške veže. — Žalujoč;: sin Jernej, hčerka An.ca Andrašjč, sestra Ana Bregant, snaha Tončka in ostalj sorodniki. mmo »UNION«: slovenski film: »Jara gospodaa. Brez tednika. Predstavi ob 16 in 18.30. — Zadnja predstava namenjena za AF2, ;n sicer se predvaja mehiški film: »E., dar življenja«. »KOMUNA«: ameriški film: »Viva Zapata«. Brez tednika. — Predstave ob 16, 18.30 in 21. »SLOGA«: francoski film: »Panika«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic v vseh treh kinematografih od 10 do 11 ter od 15 dalje. »SOČA« — Bežigrad (Akademski kolegij): premiera francoskega filma: »Mesečnik Bonifacij«. Tednik. Predstave ob 16. 18 in 20. Prodaja vstopnic od 14. ure dalje pri blagajni kina »Soča«. »TRIGLAV«: premiera franc, filma: »Mesečn:k Bonifacij«. — Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15. ure dalje. »SISKA«: angleški barvni film: »Hoffmanove pripovedke«. — Brez tednika. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. »LITOSTROJ«: angl. f.Im: »Glas 7 - iharju«. Predstava cb 19.30. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave. CELJE UNION: angl. film: »Pekel je razprodan«; CELJE DOM: jugoslovanski film: »V viharju«: KAMNIK: avstrijski film: »Strel skoz: okno«; DOMŽALE: angleški film: »Čarobna temnica«; VEVČE: švicarski film: »Štirje t džpu«; INDUPLATI JARŠE: angleški barvni film: »Ljubezen je lepa«; RBEZICE: švicarski film: »Štirje v džipu«; i ZADOBROVA: ameriški film: »Fant s trobento«; ROGAŠKA SLATINA: mehlkenskl fjlm: »B:ser«; ŽALEC: ameriški film; »Sneguljčica«; KRANJ — STOR2IC«: angl. barvni film: Knjiga o džungli«. Predstave ob 16, 18 in 20; KRANJ — »SVOBODA«: »Pot v utopijo«. Predstava ob 18. KRANJ —» ZADRU2NIK«: amer. film: »Brzojav na zapad« Predstava ob 19. JESENICE — »RADIO«: amer. barvni film: »Trije kavalirji«. Predstave ob 16, 18 in 20. KOROŠKA BELA: angleški film: »Fany«. Predstava ob 19. ZAHVALE Iskrena hvala vsem, kj ste sočustvovali z nam; ob težki izgubi naše drage, skrbne matere, sestre babice tete n svakinje MARIJE BORŠT: N ER roj. MRAK jn jo spremil; na pot.; v prerani grob. Prisrčna zahvala govorniku za poslovilne besede, godb. in pevskemu zboru za žalo-st;nke ;n vsem darovalcem cvetja. Žalujoči Borštnerjevi. V zvezi s proslavo 10. obletnice množičnih demonstracij proti okupatorju v Ljubljani bo mestni odbor Zveze borcev objavil RAZPIS ZA POSTAVITEV SPOMENIKA, ki bi naj ponazarjal borbo prebivalstva Ljubljane s posebnim poudarkom na veliko aktivnost žena. Z ozirom, da je bila od vseh akcij najmnožičnejša in najbolj uspela pred sodnijo 1. avgusta 1943. leta, kjer je sodelovalo preko 10.000 ljubljanskih frontov-cev, največ pa žena, smatramo, da bi bilo prav za to tudi najprimernejše mesto za postavitev tega spomenika na Marxovem trgu. Vabimo vse organizacije in prebivalstvo, da izrazi svoje mnenje o predlogu in pošlje svoje pripombe do 12. marca 1953 na mestni odbor Zveze borcev Resljeva 9. Mestni odbor Zveze borcev NOV, Ljubljana. POZOR! IZVOZNA PODJETJA, KMETIJSKE ZADRUGE IN DRUGE CENJENE POTROŠNIKE OBVEŠČAMO, DA IZDELUJEMO PRVOVRSTNO EMBALAŽO VLOŽKE ZA TRANSPORT JAJC INFORMACIJE ZAHTEVAJTE PRI: Indusiraia papirnatih izdslkov Maribor, Koroška cesta 5 TELEFON: 21-69 Brzojav: MEPA — Maribor Dr. Josip Edgar Leopold-Lavov KARTUZIJA PLETERJE IM PARTIZANI Z SPOMINI To pismo se je ohranilo, medtem ko je drugo pismo, ki mi ga je pisal Jože Penca, zgorelo. V tem pismu me Jože Penca prijateljsko opozarja, naj storim vse, kar morem, da rešim samostan, ker, kakor piše dalje, »nam bo hudo uničiti ta samostan, ki nas v osvobodilni borbi tako podpira, toda če se beli ne izsele, bomo k temu prisiljeni«. »Odprto pismo« Osvobodilne fronte Slovenije sem poslal v prepisu škofu Rožmanu v Ljubljano s prošnjo, naj se zavzame pri beli gardi, da čimprej zapusti naš samostan, kamor se je v ostalem vselila proti naši volji. To »Odprto pismo« sem poslal tudi komandantu bele garde v Pleterju, da ga odpošlje dalje na višje instance in ga hkrati prosil, naj se umaknejo iz Pleterja, kjer so itak brez potrebe in koristi, da se tako reši Pleterje. Beli so pismo prečitali in ga poslali dalje na višje komande. Odgovor je bil: Mi se ne moremo umakniti iz Pleterja, ker bi partizani to izkoristili v svoje propagandne namene in to tolmačili kot slabost bele garde. Zdaj mi je bilo jasno, kaj čaka kartuzijo Pleterje. Prej ali slej bedo partizani izvršili to, kar so v začetku decembra napovedali. To sem sporočil tudi konventu, da bi bil pripravljen. Za vsak primer sem poslal Francu Pirkoviču pismo, v katerem jem ga obvestil, kaj sem vse podvzel, da bi spravil bele iz Pleterja, toda zaman. Odziva ni bilo. Beli so si domišljali, da bodo lahko držali Pleterje proti partizanom, in so to tudi vedno znova zatrjevali. Prosim sem Pirkoviča, naj stori vse, kar je v njegovi moči, da reši Pleterje. Če pa je potrebno, da Pleterje napadejo, pa naj se zgodi tudi to. To pismo sem sam odnesel v Drčo in ga izročil Veri Levični-kovi, ki ga je prevzela, skrila in obljubila, da ga bo ob prvi priliki izročila partizanom. Franc Pirkovič je na to pismo odgovoril, da se samo po sebi razume, da se bo zavzel za Pleterje, kolikor je v njegovi moči, ker mu je samemu mnogo na tem, da se ohrani. Ne more pa prevzemati nobenega jamstva, ker to ni odvisno od njega, marveč od višjega poveljstva. Dnevi so minevali v napetem pričakovanju. Beli so se še nadalje šopirili po Pleterju. Prisotnost belih in njihovo obnašanje so bili najbolj črni dnevi v zgodovini Pleterja. Koliko smo vsi trpeli zaradi njihove neotesanosti, brezobzirnosti, nesramnosti in divjaštva, to je težko popisati. Kako je bilo vse umazano, kjer so stanovali! Koliko škode so nam napravili! Povrh pa so nam še poslali nesramno pismo (12. I. 1943) za primer, da bi odšli: »Če bi se to zgodilo, boste vi prevzeli nase vso odgovornost za nadaljnjo usodo samostana«. Kako bi bili srečni, če bi res odšli! Dne 18. februarja okrog 10. ponoči se je začelo streljanje. Vsi smo se prebudili. Mislili smo, da imajo beli spet kake nočne vaje. Streljanje pa se je vedno bolj stopnjevalo. Kaj je to? To pač ne more biti samo vežbanje! Da, to so partizani, ki so napadli Pleterje, da preženejo belo gardo. Čudno! Mar so partizani vedeli, da je tega večera večji del belih odšel na pohod in vzel s seboj mitraljeze, da so baš to noč napadli? Ostalo je samo 100 belih, imeli pa so razen pušk in ročnih bomb samo eno brzostrelko in eno strojnico na stolpu. Električne luči ni bilo, ker so partizani pred napadom požagali steber električne napeljave pri transformatorju in tako prekinili tok. Kakor smo pozneje izvedeli, je napadala Pleterje Cankarjeva brigada s 600 možmi, XIII. proleterska brigada pa je imela nalogo blokirati sosedno utrdbo na Dol. Brezovici, tako da od tam in iz Šent Jerneja belim niso mogli priti na pomoč. Tomšičeva brigada pa je ščitila dohode iz Novega mesta od Krke do vasi Gabrja na Gorjancih, da tudi Italijani niso mogli priti na pomoč iz Novega mesta. To noč smo še imeli službo božjo kot po navadi, ker nismo slutili, da je stvar tako resna. Medtem ko smo mi v cerkvi prepevali v slavo božjo, je zunaj streljanje vse bolj naraščalo in postajalo vedno boli srdito. Pokalo je iz pušk, strojnice so regljale, metalci min so grmeli in ročne bombe so treskale. Po končani nočni službi božji smo se vsi vrnili v svoje celice. Streljanje pa se je nadaljevalo na obeh straneh, pri partizanih in belih. To je bil oglušujoč hrup, v katerem je bilo slišati močan glas Ilije Badovinca: Naprej proletarci! Dobro se je slišalo tudi vzklikanje partizanov: Dol farji! Naprej! Hura! Vsi so krepko udarjali na Pleterje, o čemer so še pozneje pričale številne luknje in brazgotine nešrevilnih strelov po samostanskih zidovih. Pozneje sem slišal pripovedovati, da so bile pri tem napadu posebno hrabre partizanke, med prvimi je prodrla y Pleterje Mimi Šobar-Nataša.