15. november 2010 številka 94 4 8 12 Konstitutivna seja novega mestnega sveta Slovesnost ob dnevu reformacije Visokošolski študiji v Murski Soboti 15 17 18 Tradicionalno srečanje starejših Obnovljeno otroško igrišče na Lendavski Tretji Martinov pohod 23 26 35 Nov roman Karoline Kolmanič Bron na evropskem prvenstvu za plesni klub Zeko Fotoreportaža »Trejzino senje« Za vas smo v okviru projekta 3Parki-3Park, sofinanciranega s strani Evropske unije, OP SI-HU 2007-2013, obnovili trimstezo v Fazaneriji in vzpostavili učilnici na prostem. Prva seja Mestnega sveta - prvo nesoglasje! Na prvi seji mestnega sveta v tem man-datu, ki je bila 2. novembra 2010, bi po poslovniku morali imenovati ko-misijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki mestnemu svetu v celotnem štiriletnem mandatnem ob-dobju predlaga v sprejem vsa kadro-vska vprašanja. Kadrovska komisija ima devet članov, končne odločitve pa sprejmejo sami svetniki na seji sveta (torej vseh 26 svetnikov). Po poslov-niku to komisijo predlaga župan po predhodnem dogovoru s predstavniki list, ki so zastopane v mestnem svetu (liste političnih strank in lista, ki jo je formirala skupina volivcev —v primeru naše občine je to Modra lista Antona Štihca, ki ima v mestnem svetu največje število svetnikov, kar šest). Pred samo sejo sem kot župan sklical usklajevani sestanek, kjer sem vsem predstavnikom list (političnih strank in Modre liste Antona Štihca) predstavil, kakšen predlog je zame najbolj sprejemljiv. O tem predlogu smo razpravljali, ker pa ni bilo skupnega dogovora, sem vse predstavnike list poprosil, naj mi posredujejo svoje pisne predloge za sestavo te kadrovske komisije. Pisne pre-dloge sem dobil od strank SDS, LDS, Modre liste Antona Štihca, SNS, SLS, DeSUS in N.Si. Stranka SD je pisno sporočila le, da želi v kadrovski komisiji imeti dva člana, stranka Zares pa pisnega predloga sicer ni posredovala, je pa na usklajevanju zagovarjala stališče, da se štiri male stranke, ki imajo v me-stnem svetu po enega svetnika, med sabo dogovorijo, katera dva bosta tudi v kadrovski komisiji. Moj (županov) predlog sestave kadrovske komisije (ki šteje devet članov) je bil, da sta v komisiji dva člana Modre liste Antona Štihca (v mestnem svetu ima lista šest svetnikov), dva člana stranke LDS (ima pet svetnikov) ter po en član SDS (ima štiri svetnike), SD (ima štiri svetnike), DeSUS (ima dva svetnika), SLS (ima enega svetnika) in SNS (ima enega svetnika). Tako v kadrovski ko-misiji ne bi svojega predstavnika imeli stranki N.Si in Zares, ki sta od vseh list dobili najmanj glasov, v mestnem svetu pa imata sicer vsaka po enega svetnika, saj lahko kadrovsko komisijo sestavlja največ devet članov, vsa mesta pa so že zasedena. Torej v kadrovski komisiji ne bi bili zastopani le dve listi (N.Si in Zares). Predlog stranke SDS je bil, da ima v kadrovski komisiji Modra lista tri člane, LDS, SDS in SD pa vsaka po dva člana. Po njihovem predlogu bi liste, ki imajo v 26-članskem mestnem svetu 19 svetnikov, v kadrovski komisiji zasedle prav vseh devet mest, ostale liste strank, s skupaj sedmimi člani, pa prav nobenega. Predlog stranke LDS je bil, da bi dve mesti v kadrovski komisiji pripadli listam Modra lista Antona Štihca, LDS, SDS in SD, po eno pa stran-ki DeSUS, ostalim štirim listam strank (SLS, SNS, N. Si in Zares, ki imajo skupaj v mestnem svetu štiri svetnike) pa nobeno. Moj predlog je podprlo pet list (Modra lista, DeSUS, SLS, SNS in N.Si) ter posredno tudi Zares, predlogi ostalih list (LDS, SDS in SD) pa so se med seboj razlikovali. V preglednici sta podroben številčni prikaz rezultatov volitev in preslikava teh rezultatov v devetčlansko kadrovsko komisijo. V stolpcu a % je odstotek glasov, ki jih je na volitvah dobila posamezna lista, v stolpcu b % pa odstotek posamezne liste glede na število svetnikov, ki jih ima v mestnem svetu. Ce a % (dejansko število dobljenih glasov) za vsako listo preslikamo v devetčlansko kadrovsko komisijo (in dobljen rezultat zaokrožimo), dobimo nedvoumno vseh devet članov kadrovske komisije. Ce pa b % (dejansko število svetniških mest) preslikamo v devetčlansko kadrovsko komisijo, pa dobimo nedvoumno le sedem članov te komisije, za preostali dve mesti pa je treba odločiti, komu naj pripadata (namreč štiri stranke, ki imajo vsaka v mestnem svetu po enega člana, imajo isti kvocient (0,36) in nobenega člana v kadrovski komisiji; isti kvocient (1,44) pa imata tudi SDS in SD, ki pa v omenjeni komisiji že imata vsaka po enega člana). Na tem mestu je med nami (svetniki med sabo ter nekaterimi svetniki in župa-nom) prišlo do različnega razumevanja 55. člena poslovnika, kjer je v zadnjem odstavku zapisano naslednje določilo: »Pri sestavi komisije se upošteva pro-porcionalna zastopanost političnih strank in list v mestnem svetu.« Svetniki LDS, SDS in SD ga razumejo na način, da je treba pri proporcionalnosti upoštevati proporcionalno zastopanost števila svetnikov teh političnih strank in list v mestnem svetu. Svetniki Modre liste, DeSUS, SLS, SNS in N.Si ter sam kot župan pa, da je pri proporcionalnosti v kadrovski komisiji treba upoštevati tudi samo število političnih strank in list, ki so zastopane v mestnem svetu. Mestni svetniki o mojem predlogu za sestavo kadrovske komisije sploh niso glasovali, saj so na proceduralno pobudo svetnika g. Martinuzzija izglasovali, da moj predlog ni skladen s 55. členom poslovnika. Ker so vse liste vztrajale pri svojih prvotnih predlogih, tudi po premoru, ki sem ga na sami seji odredil, da bi morebiti le prišli od usklajenega predloga, sem to točko in samo sejo (ker na sprejetem dnevnem redu več ni bilo drugih točk) tudi zaključil. Da ugotovimo, ali je trditev nekaterih svetnikov, da moj predlog za sestavo kadrovske komisije ni skladen s poslovnikom, resnična, sem za mnenje poprosil tudi Urad za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, ki deluje v sklopu vladne Službe za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Citiram zadnji del njiho-vega odgovora; začetek citata »Po našem mnenju pomeni 'proporcionalna zastopanost političnih strank in list' proporcionalno zastopanost števila političnih strank in list. Po proporcionalnem volilnem sistemu namreč volivci glasujejo o listah kandidatov in so liste (političnih strank ali liste s podpisi volivcev) glede na izid volitev različno številčno zastopane v mestnem svetu, (ne glede na to, ali prejme posamezna lista, ki je zastopana v svetu, en mandat ali več). Zato menimo, da bi 'ostanek' dveh mest v komisiji lahko pripadel štirim listam, ki v prvi delitvi mest v komisiji nimajo nobenega predstavnika.« Odgovor urada dejansko potrjuje moj predlog za sestavo kadrovske komisije. Vaš župan Anton Štihec glasovalo je: št. veljavnih glasov od list: 9459 8678 od veljavnih 25 od. dejan. KVIAZ 9 KVIAZ zaokroženo KVIAZ 9 KVIAZ zaokroženo število glasov Rez. volitev dejansko št. svetnikov a % pripada pripada b % pripada pripada lista V1 v2 v3 SKUPAJ rang a% št. svet. b% a % b % 1 ZARES 53 133 173 359 9 4,14% 1 4,00% 0,37 0 0,36 2 LDS 339 745 616 1700 2 19,59% 5 20,00% 1,76 2 1,8 2 3 SDS 281 449 607 1337 3 15,41% 4 16,00% 1,39 1 1,44 1 4 SD 300 488 447 1235 4 14,23% 4 16,00% 1,28 1 1,44 1 5 MODRA LISTA A. ŠTIHCA 432 571 930 1933 1 22,27% 6 24,00% 2 2 2,16 2 6 DESUS 179 255 309 743 5 8,56% 2 8,00% 0,77 1 0,72 1 7 SLS 98 140 289 527 6 6,07% 1 4,00% 0,55 1 0,36 8 N.SI 74 116 192 382 8 4,40% 1 4,00% 0,4 0 0,36 9 SNS 148 136 178 462 7 5,32% 1 4,00% 0,48 1 0,36 št. veljavnih glasov vseh: 9096 8678 ***** 25 ***** 9 7 3 MESTNI SVET Konstitutivna seja brez sprejetega KVIAZ-a Špela Horvat V torek, 2. novembra, je v Murski Soboti potekala konstitutivna seja mestnega sveta, ki je imela šest točk dnevnega reda. Najpomembnejša med njimi je bila zadnja, na kateri so svetniki morali potrditi komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja (KVIAZ). Uvodni nagovor je imela Angela Novak, ki je poleg svetnikov v sejni dvorani pozdravila tudi člane ob-činske in posebne občinske volilne komisije, direktorja mestne uprave Bojana Petrijana, vodje oddelkov, predstavnike mestne uprave ter medije. Po predstavitvi dnevnega reda, o katerem se ni razpravljalo, so pričeli s prvo točko, tj. ugoto-vitvijo števila navzočih novoizvo-ljenih članov sveta. Prve seje se je udeležilo vsej 26 članov mestnega sveta, s čimer so izpolnili pogoj 22. člena statuta MO Murska Sobota, ki določa, da je za veljavnost skle-panja mestnega sveta potrebna prisotnost več kot polovice članov. V drugi točki dnevnega reda je Bojan Zunič, predsednik občinske volilne komisije, podal poročilo o izidu volitev v mestni svet in voli-tev župana. »Moram povedati, da nismo imeli nobene pripombe na delo volilnih odborov, prav tako ne na delo volilne komisije, torej so volitve potekale korektno,« je lo-kalne volitve označil Zunič. Kot je še povedal, je imelo glasovalno pra-vico 16.893 volivcev, na volišča se jih je podalo 9439, deset volivcev je glasovalo po pošti, končna volilna udeležba pa je bila kar 55,99-od-stotna (povprečna volilna udeležba v drugih mestnih občinah je zna-šala 45,27 odstotkov, splošna vo-lilna udeležba pa je bila 50,98-od-stotna). Na volitvah 10. oktobra so zabeležili tudi 78 neveljavnih glasovnic. Naprej je Bojan Zunič predstavil uradne rezultate volitev, in sicer je začel s kandidati za žu-pane, kjer je vrstni red po odstot-ku prejetih glasov sledeči: Anton Štihec 54,81 %, dr. Mitja Slavinec 26,28 %, mag. Robert Celec 7,70 %, Dušan Bencik 7,04 %, Regina Cipot 3,05 % in Stanislava Rengeo Cor 1,13 %, kar pomeni, da je bil v prvem krogu volitev za župana MO Murska Sobota izvoljen Anton Stihec. Za sedeže v mestnem svetu se je potegovalo deset strank in ena lista. V volilni enoti ena so bili izvoljeni Goran Miloševič iz SD, Iztok Zrinski in Zoran Kos iz LDS, Andrej Mešič iz SDS, Davor Skorjanec iz SNS ter Angela Novak in Tomaž Dundek iz Modre liste Antona Štihca. V drugi volilni enoti so se v mestni svet uvrstili mag. Brigita Perhavec in Marija Bačič iz SD, dr. Mitja Slavinec in mag. Marjan Gujt iz LDS, Marko Martinuzzi in Jolanda Prelec Lainščak iz SDS, Cvetka Škafar iz Demokratične stranke upokojencev Slovenije ter Ludvik Zelko in Simona Čopi iz Modre liste Antona Štihca. V volilni enoti tri so bili izvoljeni naslednji svetniki: Jožef Recek iz stranke Zares — nova politika, Dušan Bencik iz SD, Dezider Sooš iz NSi, mag. Nataša Horvat iz LDS, mag. Robert Celec iz SDS, Jasmina Opec iz SLS, Jožef Casar iz Demokratične stranke upoko-jencev Slovenije ter Anton Stihec in Suzana Varga iz Modre liste Antona Štihca. Predsednik poseb-ne občinske volilne komisije Milan Regvat je na seji predstavil poročilo o izidu volitev za člana mestnega sveta predstavnika romske sku-pnosti. Ta je postal Darko Rudaš, ki je prejel 58,41 % glasov, njegova protikandidatka, Janja Rošer, pa je prejela 41,59 % glasov. V tretji točki dnevnega reda seje so svetniki oblikovali tričlansko mandatno komisijo za potrditev mandatov članov mestnega sveta, in sicer je mesto predsednice ko-misije zasedla Jasmina Opec, mesti članov pa mag. Nataša Horvat in Jože Casar. V kratkem odmoru je tričlanska komisija pregledala, ka-teri kandidati so bili izvoljeni za člane mestnega sveta, in ugotovila, da ni bila vložena nobena pritož-ba kandidatov za člane mestnega sveta ali predstavnikov kandida-tnih list. Mestni svet je na predlog mandatne komisije potrdil vse svetniške mandate. V peti točki seje je Jasmina Opec povedala, da s strani drugih kandidatov za žu-pana oz. predstavnikov kandidatur ni bila vložena pritožba na izvolitev župana, zato je mandatna komisi-ja mestnemu svet predlagala, da sprejme ugotovitveni sklep, da je za župana v mandatnem obdobju 2010-2014 izvoljen Anton Štihec. Sklep je mestni svet potrdil z vsemi 26 glasovi. Ob potrditvi Antona Štihca za župana Mestne občine Murska Sobota je Angela Novak, predse-dujoča konstitutivni seji, župa-nu čestitala in mu želela, da bi v prihodnje skupaj s svetniki lahko udejanjal zastavljene cilje, nekaj besed pa je namenila tudi svetni-kom samim: »Dobro uglašen je lahko orkester, v katerem občasno izstopajo posamezni instrumenti, kadar gre za dobronamerno su-gestijo, predlog za boljše skupno, ne pa samo kritiko in iskanje krivcev.« Povedala je še, da si želi, da v mestnem svetu prevladujejo vrednote besed, in ne žalitve, saj so to dolžni dokazati volivcem, ki živijo v Murski Soboti — mestu 4 MESTNI SVET kulture. »Volitve so za nami, osta-jajo pa volivci, ki od nas pričaku-jejo tisto, kar smo v predvolilnem času obljubljali,« je še zaključila Novakova. Vodenje šeste točke dnevnega reda, imenovanje komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, je prevzel župan Anton Štihec, ki se je volivkam in volivcem najprej zahvalil za izkazano zaupanje. »Na tem mestu javno obljubljam, da bom delal vestno, trdo, odgovor-no, predvsem pa pošteno ter v in-teresu občank in občanov mestne občine,« je obljubil Štihec, ki bo župansko funkcijo opravljal pro-fesionalno. Hkrati je poudaril, da si želi dobrega sodelovanja z me-stnim svetom in vsemi, ki bodo sodelovali pri oblikovanju odloči-tev. Člani mestnega sveta so nato glasovali o prenehanju svetniške funkcije Antona Štihca zaradi ne-združljivost svetniške in županske funkcije, predlog pa so sprejeli. Dvanajsti člen poslovnika mestne-ga sveta določa, da svet ob svoji konstituciji najprej imenuje komi-sijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja (KVTAZ) kot svoje stalno delovno telo, predloge za sestavo komisije pa poda župan. Kot določa 55. člen poslovnika, se pri sestavi komisije upošteva pro-porcionalna zastopanost političnih strank in list v mestnem svetu, kar pa si je Marko Martinuzzi iz SDS razlagal drugače od župana Antona Štihca. Štihec je predlagal devetčlansko komisijo, ki bi jo sestavljali dva člana Modre liste Antona Štihca, dva člana LDS in po en član strank SD, SDS, DeSUS, SLS in SNS. S predsta-vljenim predlogom so se poleg Modre liste Antona Štihca pred-hodno strinjale tudi stranke NSi, SLS, DeSUS in SNS, ob glasova-nju v mestnem svetu pa predlog ni dosegel podpore večine prisotnih. S strani LDS je bil predstavljen predlog, da bi komisijo sestavljali po dva predstavnika iz LDS, SDS, SD in Modre liste Antona Štihca ter eden iz stranke DeSUS. SDS je predlagal, da ima Modra lista Antona Štihca v komisiji tri člane, LDS, SDS in SD pa vsaka po dva. Jožef Recek iz Zaresa je predlagal, da KVLAZ sestavljajo dva člana iz Modre liste in LDS, po en član iz SD in SDS, o preostalih dveh čla-nih pa bi se dogovorile štiri manjše stranke. Člani mestnega sveta so na pre- dlog Marka Martinuzzi j a glasovali o skladnosti županovega o sestavi komisije s poslovnikom in odloči-li, da ta ni v skladu s 55. členom. Svetniki so prav tako odločali o proceduralnem predlogu mag. Roberta Celca, ki je predlagal, da se seja nadaljuje do sprejetja sestave komisije, in predlog podprli. Sledil je 15-minutni odmor, v katerem so se sestali predstavniki strank in list, ki naj bi županu podali nove predloge o sestavi komisije. Ob nadaljevanju seje je Anton Štihec povedal, da novih predlogov v pre-moru ni prejel in da vsaka stranka še vedno vztraja pri svojem. Tako bodo svetniki o sestavi komisije odločali na naslednji seji. Predstavitev novega mestnega sveta 2010-2014 Marija BAČIČ SD 25.08.1947 Murska Sobota, Južna ulica 12 specialna pedagoginja, upokojenka Mag. Robert CELEC SDS 28.05.1975 Černelavci, Gorička 45 mag. ekonomskih znanosti, podjetnik in raziskovalec Dušan BENCIK SD 15.01.1958 Nemčavci 2a univerzitetni diplomirani ekonomist, direktor podjetja Simona ČOPI Modra lista Antona Štihca 11.07.1964 Murska Sobota, Ulica Vinka Megle 8a doktor medicine, spec. ginekologije in porodništva Jože CASAR DeSUS 04.08.1956 Rakičan, Tomšičeva ulica 31 elektrikar, električna stroka Tomaž DÜNDEK Modra lista Antona Štihca 16.01.1984 Murska Sobota, Stara ulica 10 gostinski tehnik, receptor 5 MESTNI SVET Mag. Marjan GUJT LDS 08.02.1963 Murska Sobota, Vegova ulica 13 mag. informacijsko upravlj. ved, direkto Mag. Nataša HORVAT LDS 28.08.1971 Černelavci, Gederovska ulica 36 mag. ekonomije in poslovnih ved, namestnica direktorja Zoran KOS LDS 02.12.1972 Murska Sobota, Staneta Rozmana 1 b profesor športne vzgoje, učitelj na osnovni šoli Marko MARTINUZZI SDS 19.01.1977 Murska Sobota, Nas. Ljudske pravice 2! univ. dipl. pravnik, referent I Andrej MEŠIČ SDS 23.11.1973 Murska Sobota, Stara ulica 9 strojni tehnik, samostojni podjetnik Goran MILOŠEVIČ SD 10.05.1968 Murska Sobota, Cvetkova ulica 12 univ. dipl. ekonomist, direktor podjetja Angela NOVAK Modra lista Antona Štihca 17.10.1943 Murska Sobota, Staneta Rozmana 5 predmetna učiteljica, upokojenka Jasmina OPEC SLS 02.08.1985 Rakičan, Jezera 22 univ. dipl. pravnica, pripravnica Mag. Brigita PERHAVEC SD 18.04.1962 Murska Sobota, Mladinska ulica 24 mag. državnih in evropskih študij, programski vodja ZKD Jolanda PRELEC LAINŠČAK SDS 17.12.1946 Murska Sobota, Ul. Štefana Kuharja 14 univ. dipl. inž. živilske tehnologije, upokojenka Jožef RECEK ZARES 01.03.1955 Kupšinci 1b univ. dipl.inž.el., svetovalec direktorja Darko RUDAŠ, Predstavnik romske skupnosti 11.09.1958 Pušča, Bela ulica 13 kartonažer, koordinator izvajanja javnih del 6 MESTNI SVET Dr. Mitja SLAVINEC LDS 30.05.1964 Murska Sobota, Klavniška ulica 15 doktor znanosti, univerzitetni učitelj Cvetka ŠKAFAR DeSUS 15.10.1958 Murska Sobota, Lendavska ulica 45b socialna delavka, nezaposlena Davor ŠKORJANEC SNS 15.3.1978 Murska Sobota, Staneta Rozmana 6 natakar, natakar Dezider ŠOOŠ NSi 09.05.1945 Veščica 4d ekonomski tehnik - računovodja Suzana VARGA Modra lista Antona Štihca 20.06.1966 Krog, Dobelska ulica 3 dipl. vzgojiteljica predšolskih otrok, učiteljica Ludvik ZELKO Modra lista Antona Štihca 10.03.1944 Murska Sobota, Ulica Prekmurske čete 2 višji organizator športne rekreacije, upokojenec Iztok ZRINSKI LDS 08.02.1962 Murska Sobota, Gregorčičeva ulica 25 univ. dipl.inž.arh., arhitekt Predčasne volitve članov sveta krajevne skupnosti Bakovci Novo izvoljeni svet Krajevne skupnosti Bakovci se je sestal na prvi seji dne 28. oktobra 2010. Iz zapisnika seje izhaja, da je po potrditvi mandatov šest članov sveta podalo odstopne izjave, en član pa je odstop podal pod pogojem, če se bo na novih volitvah volilo le šest članov. Če hkrati odstopi večina članov sveta se, v skladu z dolo-čili Zakona o lokalnih volitvah, opravijo predčasne volitve. Predčasne volitve se lahko opravijo najprej v 40 dneh od dne-va razpisa volitev. Predčasne volitve razpiše občinska volil- na komisija, akt o razpisu volitev se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Glede na navedeno je občinska volilna komisija na seji, dne 8. novembra 2010, sprejela sklep o razpisu predčasnih volitev članov sveta Krajevne skupnosti Bakovci. Predčasne volitve bodo v nedeljo, dne 9. januarja 2011. Za dan razpisa volitev, s katerim začnejo teči roki za volilna opravila, se šteje 15. november 2010. 7 AKTUALNO Proslava ob dnevu reformacije Aleksandra Grah V sredo, 27. oktobra, je v Evangeličanski cerkvi Martina Luthra v Murski Soboti potekala slavnostna proslava ob dnevu reformacije - dr-žavnem prazniku, ki ga v Sloveniji praznujemo od leta 1992 in pred-stavlja pomemben dan spomina na velika zgodovinska dejanja naših reformatorjev. Reformacija za Slovence predsta-vlja sploh prvo omembo pojma Slovenec, z njo pa so Slovenci dobili prvo knjigo ter s tem knjižni jezik. Pomembnost pra-znika je bila izpostavljena tudi v kulturnem programu, za katere-ga so poskrbeli člani mešanega pevskega zbora Cantate. V pozdravnem govoru je ne-kaj besed spregovoril tudi škof Evangeličanske cerkve na Slovenskem mag. Geza Erniša: »Slovenska reformacija in njeni nosilci, kot so Trubar, Dalmatin, Bohorič, Krelj, Kuzmič, Kardoš in še bi lahko naštevali, je torej nedvomno in odločilno prispeva-la k rojstvu slovenskega naroda in njegove kulturne, verske, jeziko-slovne in narodnostne integracije v širši evropski in svetovni pro-stor.« Po njegovih besedah je rav-no reformacija bila odločilna toč-ka, ki je Slovenijo enakopravno postavila na svetovni zemljevid. Minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič se je osrednje po-murske proslave ob dnevu re-formacije udeležil kot slavnostni govornik. V govoru je med dru-gim povedal: »Slovenci imamo zgodovino, ponosni smo na svojo preteklost in na vse heroje, ki so jo ustvarjali, ponosni smo na to-kove življenja, v katerih smo na polno sodelovali in ki so pustili najmočnejše sledi v naši identi-teti, tako posameznikov in naro-da kot države,« je povedal šolski minister. Po njegovem mnenju se tudi moderna doba začenja postopno v nedrjih srednjega veka. »Mnogi kazalci nam ozna-njajo novi vek: odkritje Amerike, tiskane knjige, ideja o svobodi posameznika in reformacija. Ko slavimo dan reformacije, slavimo začetek moderne dobe, slavimo moč posameznika in človeštva, da je odkrilo prav velik korak k svobodi,« je še dejal. Moderna doba je začela svoj pohod z afir- macijo svobodne volje posame-znika. Zahtevala je svobodo bi-vanja in svobodo duha, svobodo znanstvenega raziskovanja. Ob koncu uradnega dela so pred cerkvijo razgrnili spominsko plo-ščo, ki bo vernike odslej še bolj spominjala na velikega reforma-torja Martina Luthra. 8 SAVA HOTELS & RESORTS AKTUALNO Spominski dan Mestne občine Murska Sobota Vida Lukač 17. oktobra v mestni občini praznu-jemo spominski dan v počastitev spomina na padle za svobodo, žr-tve fašističnega nasilja ter v spomin na deportacije in internacije v drugi svetovni voini. Na slovesnosti, ki jo je priredila Mestna občina Murska Sobota v sodelovanju z mestno organizacijo Zveze borcev za vrednote NOB, je slavnostni govornik Andrej Gerenčer, predsednik Skupščine občine Murska Sobota od leta 1986 do razglasitve mestne obči-ne 1995, ko je postal prvi župan Mestne občine Murska Sobota, po-vedal: »Odločitev, da se bomo vsa-kega 17. oktobra občani spomnili dogodkov ob množičnih aretacijah somišljenikov Osvobodilne fronte in smrti narodnega heroja Jožeta Kramarja Juša ter borcev Daneta Šumenjaka Mirana in Franca Kosija, združuje v sebi spomin na vse padle partizane in osebe, ki se niso nikoli vrnile iz nemških tabo-rišč.« Oktobra 1944 je bila namreč skupina najvidnejših aktivistov v Prekmurju prepričana, da ima do-volj moči za velik vojaški preobrat, saj so v Brumnovi hiši v Murski Soboti načrtovali prevzem oblasti in osvoboditev izpod madžarskih okupatorjev. »Na območju bivše občine imamo številne spomenike iz NOB, ki današnjim in bodočim rodovom pričajo, da sta tu izkr-vavela dva narodna heroja ter še 32 prvoborcev in 195 aktivistov, 117 oseb judovskega rodu pa se ni nikoli vrnilo iz taborišč. Ko se danes spominjamo teh dogodkov, smo dolžni izraziti hvaležnost in spoštovanje vsem tistim, ki so prispevali k zmagi.« je povedal Andrej Gerenčer, ki se je dotaknil tudi aktualnega dogajanja v da-našnji družbi, kjer se oži prostor socialne politike, javno se umika zasebnemu ter med ljudmi vladata strah pred izgubo delovnih mest in negotovo prihodnostjo. Svoj slav-nostni govor je zaključil z mislijo, da je Slovenija naša skupna odgo-vornost, zato od vseh nas zahteva misli in dejanja za skupno dobro. V kulturnem program so nasto-pili člani Mešanega pevskega zbo-ra Vladimir Močan pod taktirko Matije Horvata in ob spremljavi harmonikarja Nejca Rajtarja. Gimnazijec Borut Andrejek je prebral odlomke iz Šarotarjevega za kresnika nominiranega roma-na »Biljard v Dobrayu«, ki je obi-skovalcem oživil dogajanje druge svetovne vojne v Murski Soboti. Slovesnost ob dnevu spomina na mrtve Vida Lukač Pred dnevom spomina na mrtve je mestna organizacija Združenja bor-cev za vrednote NOB v sodelovanju z Mestno občino Murska Sobota priredila žalno slovesnost na mur-skosoboškem pokopališču. Pred t. i. piramido se je v sonč-nem jesenskem dopoldnevu zbrala množica ljudi, ki je prisostvovala priložnostnemu programu, v ka-terem so sodelovali člani pevskega zbora Vladimir Močan Društva upokojencev Murska Sobota, z recitacijami pa učenci Osnovne šole III. Po krajšem nagovoru predsednice mestne organizaci-je Združenja borcev za vrednote NOB Mileve Veren je v odsotno-sti župana Antona Štihca prisotne nagovoril direktor občinske uprave Bojan Petrijan. Povedal je, da s slovesnostjo pred praznikom spomina na mrtve po-častimo spomin na vse domače in tuje vojake, ki so na mursko-soboškem pokopališču našli svoj zadnji počitek, pa tudi na vse tiste, ki so padli v vojni in za katere ne bomo nikoli izvedeli, kje so padli in kam so bili pokopani. S po-nosom je izpostavil, da je Mestni občini Murska Sobota s pomočjo pristojnih služb na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve uspelo pridobiti sredstva za pre-novitev hortikulturnih nasadov ob spominskih obeležjih iz druge svetovne vojne, ki bodo tako po več kot tridesetih letih celostno ob-novljeni v skladu z zasaditvenim načrtom Zavoda za spomeniško varstvo Republike Slovenije. Tako bodo poleg tega pri piramidi ob-novljeni tudi hortikulturni nasadi pri spomeniku žrtvam vojne pa-dlih v letih 1941-1945 nasproti piramide kakor tudi nasadi na grobovih padlim rdečearmejcem ob vhodu na pokopališče. Tudi z vzornim urejanjem vojnih grobišč častimo spomin na vse tiste, ki so dali svoja življenja za to, da lahko danes živimo v svobodi. Delegaciji mestne občine in me-stne organizacije Združenja borcev za vrednote NOB sta k spomin-skim obeležjem na murskosobo-škem pokopališču položili vence, sveče pa prižgali tudi pri spome-niku na židovskem pokopališču in pri spomeniku sestreljenim za-vezniškim pilotom na Kopališki ulici. 9 AKTUALNO Murskosoboški dijaki obiskali Združene države Smiljan Kuhar Konec septembra so dijaki Gimnazije Murska Sobota obiskali Združene države Amerike. Tam so bili gostje Šole za gledališče in umetnost, ki po zaslugi Romane Vogrinčič in dr. Toma Lubbna uspešno sodeluje z mur-skosoboško gimnazijo. Izmenjave dijakov potekajo od leta 2007, ko so murskosoboški dijaki prvič obi-skali mesto Bethtlehem. Takratna izmenjava je bila zgolj počitniške narave, letošnja pa je bila že čisto prava izobraževalna izmenjava med dvema šolama. Dijaki so tako v začetku novega šolskega tedna skupaj z ameriški-mi vrstniki prisostvovali pri ume-tniškem delu pouka. V okviru pouka so morali predstaviti gle-dališko predstavo, ki je povsem navdušila ameriške učitelje in so jo morali zaradi dobre izvedbe celo ponoviti. »Ob lanskoletnem obi-sku dijakov iz Amerike so nekateri naši dijaki izkazali pripravljenost za sodelovanje pri projektu izme-njave. To je pomenilo precej doda-tnega dela za dijake, a je skupina, ki je lani pomagala pri izvedbi, letos odpotovala na izmenjavo,« je o izbiri dijakov za izmenjavo povedala vodja projekta Romana Vogrinčič. Takrat je bila v ta na-men ustanovljena gledališka sku-pina »Hush«, v okviru katere so prof. Boža Trajbarič Ivanuša, prof. Tomi Bušinoski in prof Cvetka Jošar Matič pripravili predstavo z naslovom »Nine Faces of Love«. Osnovni namen izmenjave je, da se dijaki in učitelji učijo drug od drugega. Namen izmenjave ni samo izlet v Ameriko, ampak je namenjena predvsem izobraževa-nju. Dijaki čez Lužo potujejo dve zaporedni leti, nato je eno leto namenjeno pripravi na naslednji krog zamenjave. Dijaki in učitelji bodo opravili tudi prvo skupno e-raziskovalno nalogo na temo »Kako vidimo drug drugega?« V ZDA pa kljub izobraževalnemu namenu izmenjave ni bilo vse po- vezano le s šolo. Tako so dijaki obi-skali New York in Philadelphio, medtem ko so morali izlet v Washington zaradi slabega vreme-na odpovedati. Kot pravijo, jim je najbolj v spominu ostala vožnja z ladjo po reki Hudson mimo Kipa svobode. »Mesto, ki nikoli ne spi, nas je povsem prevzelo, vendar pa to vseeno ni kraj, kjer bi želeli žive-ti,« so še povedali murskosoboški dijaki, ki imajo za seboj nepozab-no izkušnjo. Dijaki Ekonomske šole so se mudili v Bruslju in Parizu Smiljan Kuhar Konec septembra so se dijaki Ekonomske šole Murska Sobota odpravili na štiridnevno strokovno ekskurzijo v Bruselj in Pariz. Dijaki so se 28. septembra čez Avstrijo in Nemčijo napotili proti Bruslju. Tam jih je naslednji dan čakal ogled evropskega parlamen-ta, kjer jih je zaradi odsotnosti dr. Romane Jordan-Cizelj sprejel evropski poslanec dr. Milan Zver. Ta je dijakom predstavil sestavo in organizacijo parlamenta in nje-govih organov ter jih seznanil z delovanjem ustanove. V Bruslju so si dijaki ogledali šte-vilne znamenitosti — kraljevo pa-lačo, Maneken pis, različne čoko-ladnice, enega najlepših trgov na svetu Grand Markt in Atomium. Pot jih je nato vodila do Pariza, vmes pa ni izostal ogled svetovno znanega Waterlooja. V »mestu zaljubljencev« so si dijaki lahko ogledali Slavolok zmage, Eifflov stolp, Elizejske poljane, cerkev Notre Dame ter največji muzej na svetu Louvre, kjer je razstavljena znamenita Da Vincijeva »Mona Lisa«. »Zadnji dan je predstavljal vrhunec celotne strokovne ekskur-zije. Povzpeli smo se namreč na Eifflov stolp, kar je bilo nepozab-no, saj smo stali na eni največjih svetovnih znamenitosti,« so svoje občutke opisali murskosoboški dijaki. Ob koncu štiridnevne ekskurzije, ki je bila namenjena arhitekturnim, zgodovinskim in kulturnim ogledom, so bili dijaki osupli, a navdušeni nad hetero-geno nacionalno sestavo in spre-jemanjem drugačnosti. 10 AKTUALNO Dobrodelnost študentov Višje strokovne šole Anita Gaber Na Višji strokovni šoli Ekonomske šole Murska Sobota so študenti slepi sošolki z zbranimi sredstvi iz učnih projektov kupili računalnik. Blanka Škafar je slepa študent-ka Višje strokovne šole Murska Sobota, ki za svoje izobraževa-nje potrebuje računalnik. Ker njen stari računalnik ni bil več primeren, so sošolci med letom izvajali več učnih projektov in zbran denar namenili za nakup novega, ki ji omogoča nemote-no šolanje. Na Višji strokovni šoli so sicer študenti v zadnjih letih izvedli več učnih projektov, s katerimi na praktičnih primerih poka-žejo znanje in kompetence, ki so si jih pridobili med izobra-ževanjem v šoli na predavanjih in vajah, veliko znanja pa si čez leto pridobijo tudi v podjetjih, kjer poteka njihovo praktično izobraževanje. Projektni način dela študentom omogoča, da že v času študija pokažejo svoje sposobnosti za uspešno nada-ljevanje svoje življenjske poti. V učnih projektih se obenem odraža tudi njihova dobrodel-nost. Ves denar, ki ga na tak na-čin zberejo, namreč namenjajo v dobrodelne namene. Tokrat je bilo njihovo dobro delo na-menjeno slepi študentki Blanki Škafar. Blanka namreč pri svo-jem izobraževanju potrebuje računalnik, s katerim njeno šo-lanje poteka nemoteno, sošolci pa so za njen nov računalnik namenili kar 755 evrov. Blanka je novega računalnika zelo vesela, ker je bil prejšnji že prestar za vsakdanje delo. »Vesela sem, da sem dobila nov računalnik ravno od sošol-cev,« je povedala vsa presrečna. Blankin računalnik je povezan s slušalkami, da lahko zapisano posluša. Stari računalnik ji je pri tem delal že težave. Zgodilo se je, da je računalnik odpove-dal ravno pred testom, za kate-rega se je morala Blanka učiti. Na računalniku ima namreč shranjene vse zapiske preda- vanj, kjer zelo pridno sodeluje. Tudi direktor zavoda mag. Beno Klemenčič je vesel, da se z izvajanjem praktičnih projek-tov uresničuje vizija šole in da vsakič študenti premorejo tudi dobrodelni čut. TRGOVINA 11 AKTUALNO Visokošolska študija s področja zdravstva povečala vpis študentov Karlo Vratarič Izredna visokošolska študija zdra-vstvene nege in fizioterapije, ki ju že drugo leto zapored v Murski Soboti izvaja Evropsko središče Maribor, obiskuje skupno že več kot 200 študentov. Programa je Evropsko sredi-šče Maribor začelo v Murski Soboti izvajati v študijskem letu 2009/2010. Zanimanje je bilo ogromno, saj se je prijavi-lo nad 400 kandidatov, zaradi prostorske stiske, predavanja potekajo v nekdanji Pomurkini mesnici na Lendavski ulici, pa so sprejeli samo sto študentov - 60 študentov v program fi-zioterapije in 40 študentov v program zdravstvene nege. »Ker je študij samoplačniški, so vsi študenti zelo motivirani, saj gre za drag študij, čeprav plačajo samo pol cene, ki jo sicer vlada za študenta plača v Ljubljani, Mariboru in drugih krajih,« kritično pravi predse-dnik ESM dr. Ludvik Toplak in doda, da je v drugi letnik napredovalo 80 odstotkov študentov. Čeprav je Pomurje v preteklih letih dobilo kar nekaj visoko-šolskih študijev, so vsi z izjemo managementa v agroživilstvu in razvoja podeželja izredni, zato država ne krije stroškov študija. Ali obstaja v priho-dnosti možnost, da bi ti krili celotne stroške teh progra-mov? »Možnost obstaja. Ce vlada plača študij študentom drugih državnih, občinskih in zasebnih visokošolskih zavo-dov, bi ga lahko tudi v Murski Soboti. V ESM smo naredili vse, da bi to dosegli. Pozvali smo vlado, lokalne skupnosti in izvoljene predstavnike ljud-stva. Ocenjujemo, da bi zlasti ti zadnji morali postoriti več,« odgovarja dr. Toplak. V drugo generacijo programov je vpisanih že 160 študentov (120 v program zdravstvene nege in 40 v program fiziote-rapije), predvidevajo pa, da bi v Murski Soboti izvajali tudi program upravljanja in vode-nja poslovnih sistemov, vendar se zaradi premajhnega števila prijav, program je bil relativno pozno predstavljen širši javno-sti, v tem študijskem letu izva-ja samo v Ljubljani. Evropsko središče Maribor, ki se posto-poma kot projekt razvija že de-set let in povezuje akademsko mrežo univerzitetnih učiteljev z univerz podonavskih držav, ima akreditirane in pripravlje-ne še druge programe, ki bi se v prihodnje lahko izvajali tudi v naši regiji — finančne stori-tve, evropske poslovne študi-je, ekoremediacije ter zadnji akreditirani program socialna gerontologija. Avto Rajh d.o.o. 12 AKTUALNO Zaživela dislocirana enota fakultete za kmetijstvo v Rakičanu Geza Grabar Doslej je iz prvega in edinega pro-grama s področja agrarne ekonomi-ke na dodiplomski ravni v Sloveniji diplomiralo enajst študentov. Visokošolski program manage-ment v agroživilstvu in razvoj po-deželja, ki ga fakulteta izvaja samo v Rakičanu pri Murski Soboti, je s študijskim letom 2010/2011 za-čela obiskovati že peta generacija študentov. Trenutno je na novo vpisanih 20 študentov, medtem ko je bilo v prvem študijskem letu programa (2006/2007) 40 brucev. Na okrogli mizi, ki jo je fakulteta pripravila na temo vpetosti ome-njenega študijskega programa v gospodarski prostor Pomurja in sovpada z aktivnostmi ob 50. obletnici Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Maribor, so tako predstavniki inštitucij in gospodarskih družb s področja kmetijstva in živilsko-predeloval-ne industrije ugotavljali, da se je program v izrazito kmetijski regiji lepo prijel in ima — če bo le dovolj študentov, lepo prihodnost. Doc. dr. Črtomir Rozman, vodja rakičanske dislocirane enote, po-nosno pove, da je bil to prvi in je še vedno edini program agrarne ekonomike v državi. Da so na do-bri poti in so pripravili zanimiv program, pove tudi njegov poda-tek, da se je večina od enajstih do-sedanjih diplomantov odločila za študij na drugi stopnji. Program management v agroživilstvu in razvoj podeželja je mišljen kot različica programa gospodarskega inženirstva, vendar s poudarkom na razvoju podeželja, kar pomeni, da se klasična agroekonomska in živinorejsko-tehnološka znanja dopolnjujejo z znanji manage-menta in agrarne ekonomike. Čeprav tudi financiranje omenje-nega programa poteka v skladu z uredbo o financiranju visokega šolstva in je vezano na število vpi-sanih študentov in diplomantov, je izvajanje programa v dislocirani enoti precej dražje, kot če bi pote-kalo na sedežu matične fakultete. Zato ga po sklepu Sveta Pomurske regije v višini 60 tisoč evrov na letni ravni sofinancirajo tudi po-murske občine. Dekan prof. dr. Jernej Turk sicer ni želel izposta-viti občin, ki svojih obveznosti — glede na število študentov, ki prihajajo iz njihovih občin, ne iz-polnjujejo, je pa pohvalil Mestno občino Murska Sobota in tudi družbo Skupina Panvita, ki enoti finančno trdno stojita ob strani vse od njene uvedbe. Panvita vsako leto za študij v omenjenem programu razpiše dve štipendiji; pa tudi Turkov predlog, da bi iz posebnega fonda nagradili naj-boljšega diplomanta, je vreden razmisleka. Da regija strokovnjake z ome-njenega področja zaradi številnih naravnih resursov, pa tudi struk-ture prebivalstva, potrebuje, sta se strinjala dr. Stanko Kapun (KGZ Murska Sobota) in doc. dr. Mitja Slavinec (Fakulteta za naravo-slovje in matematiko Univerze v Mariboru), ki sta bila med številnimi pobudniki za uvedbo omenjenega programa in sta v ra-ki čanski enoti tudi predavatelja. Po zagotovilih Bernarde Hlebič. direktorice Pomurskih mlekarn, in Branka Viraga, direktorja Panvite Kmetijstvo, ga podpirajo tudi številne gospodarske družbe s področja kmetijstva in živilsko--predelovalne industrije. KEMA AKTUALNO Zlata poroka zakoncev Kegl Bojan Zadravec Petdeset let skupnega življenja sta praznovala Franc in Matilda Kegl iz Mladinske ulice v Murski Soboti. Na matičnem uradu v grajskih prostorih ju je matičar Slavko Cifer v prisotno-sti murskosoboškega župana Antona Štihca razglasil za zlatoporočenca, poročni priči pa sta staršema bila sinova Bojan in Boris. Sledila je maša v rimskokato-liški cerkvi v Murski Soboti, kjer sta Keglova obnovila svojo zakonsko obljubo, župnik Ivan Krajnc pa ju je blagoslovil. Zabavni del slavja se je odvi-jal v hotelu Diana, kjer so se z zlatoporočencema veselili njuni domači, sorodniki in prijatelji. Spominjala sta se trenutkov, ko sta se prvič videla na poti s kolesi iz Bakovcev proti Murski Soboti. Že takrat je med njima preskočila prva iskrica ljubezni. Matilda je bila v tem času tr-govska pripravnica v Rakičanu, Franc pa se je v Rakičan iz Stare Nove vasi vsak dan vozil v šolo. Franc se je rodil leta 1935 v Stari Novi vasi na večji kmetiji. Kot inženir agronomije je bil zapo-slen na upravi za inšpekcijske službe v Murski Soboti do upo-kojitve leta 1995. Danes se po-sveča sadovnjaku in vinogradu v Moravskih Toplicah. Matilda, dekliško Granfol, je bila rojena leta 1940 v Krogu. Ko je bila stara štirinajst let, se je s staršema, bratom in dvema sestrama preselila v Bakovce. Kot trgovska poslovodja je bila zaposlena v trgovskem podjetju Potrošnik. Danes se z veseljem posveča gospodinjstvu. Najbolj sta vesela svojih treh otrok, Jelke, ki z družino živi v Nemčiji, Bojana in Borisa, ki sta v Murski Soboti. Pri babici in dedku veliko veselja najdeta Borisova otroka Alen in Tina, iz Nemčije pa ju obiščejo Jelkini otroci Sarah, Sven in Sena. Njun vnuk Sven je znan nemški filmski igralec, ki je trenutno na snemanju v Španiji. Keglova sta člana Društva upo-kojencev Murska Sobota in se redno udeležujeta srečanj Združenja Marije Pomočnice v Murski Soboti. Želita si, da bi bila še naprej zdrava in da bi lahko skrbela za sebe ter pomagala drugim. Matilda Serec iz Satahovcev praznovala 101. rojstni dan Geza Grabar Z dopolnjenim 101. letom najsta-rejša občanka mestne občine na vprašanje, kako se počuti ob tako častitljivi starosti, hudomušno pri-pomni, da je sedaj še v dobro, ne ve pa, kako bo na stara leta. V krogu svojih najbližjih je v Satahovcih v 102. leto stopila v petek, 22. oktobra. Mami Rozaliji in očetu Francu Giderju se je kot najstarejši otrok rodila daljnega leta 1909 v Kraščih. Še kot mla-da je hodila delat in si služit kruh h kmetom v Avstrijo in bila na sezonskem delu v Nemčiji. Leta 1932 se poročila v Satahovce, kjer sta danes z že s pokojnim možem Jožefom kmetovala na manjši kmetiji. Da so s šestimi otroki lažje shajali, je veliko pomagala okoliškim kmetom, za poroke in druge priložnosti je zlasti ob veče-rih in pozno v noč izdelovala rože iz krep papirja, nabirala pa je tudi zdravilna zelišča. In recept za njeno dolgo življenje? Vselej se je treba držati zmernosti, zato ne življenja in ne tudi hrane ne zajema s preveliko žlico. Še ve-dno ji najbolj teknejo stare doma-če jedi: dödoli, repa in zelje. Vsak dan ji po kosilu prija tudi kozarec domačega vina. Ker je zdrava, ne uporablja nikakršnih zdravil. Kot verno ženico jo hčerka Irena vsako nedeljo pelje v župnijsko stolno cerkev v Mursko Soboto k maši. Tudi ob volitvah redno izpolnjuje svojo državljansko dolžnost, in tako je bilo tudi ob nedavnih županski volitvah. Za tako visok osebni praznik ji je tudi letos čestital sam župan Anton Štihec. Kot zanimivost naj omenimo, da so častitljivo starost dočakale tudi njene tri sestre Irena, Ema in Polona ter brat Franc. Od že omenjenih otrok živijo še štirje: ob Ireni še Pavla in Kristina ter sin Anton. Ponosna je tudi na devet vnukov in enajst pravnukov. Kljub visoki starosti je Matilda presenetljivo vitalna in razgledana ženička z zelo dobrim spominom, ki rada bere časopis, posluša radio in gleda televizijo. Rada se tudi pošali, poznana pa je tudi po sedaj že znamenitih besedah: »Sedaj mi je še dobro, ne vem pa, kako bo na stara leta!« Dan pred svojim rojstnim dnevom je na dvorišču veselo grabljala jesensko listje. 14 AKTUALNO Tradicionalno srečanje starejših Murske Sobote Anita Gaber Ob tednu starejših je tudi tokrat v hotelu Diana potekalo tradicionalno družabno srečanje starejših občanov našega mesta. Srečanje starejših poteka vsako leto. Tokrat je bilo druženje na-menjeno starejšim nad 70 let, or-ganizirale pa so ga mestne četrti v sodelovanju z mestno občino. Razposlali so kar 1555 vabil, kar je 65 več kot lansko leto, sreča-nja pa se je udeležilo več kot 350 starejših. V kulturnem programu so navdušili otroci iz murskoso-boškega vrtca, s kratko veseloigro pa sta za obilico smeha poskrbeli tudi članici Društva upokojencev Murska Sobota. Župan Anton Štihec je ob dej-stvu, da se družabnih srečanj vsa-ko leto udeleži tolikšno število starostnikov, izrazil zadovoljstvo. Povedal je, da starejša populaci-ja v mestni občini predstavlja 11-odstotni delež vseh občanov. Letno srečanje starejših pa seve-da ni edini dogodek za njihovo srečanje, druženje, kramljanje in veselje. Mesto Murska Sobota ponuja tudi številne druge ak-tivnosti. Medgeneracijska Hiša Sadeži družbe ponuja veliko priložnosti in možnosti za med-sebojno druženje, tam naj bi v prihodnje deloval tudi servis za starejše občane. V tem mesecu naj bi svoja vrata odprla tudi di-slocirana enota Doma starejših Rakičan, kjer bo tudi dnevni center za starejše. Na tovrstnih druženjih se starejši poveselijo, sprostijo in s pogo-vorom ter spominom velikokrat vrnejo tudi v preteklost. »Kljub trdemu delu, ki smo ga morali opravljati v mladih letih, je čas takrat tekel počasneje, prosti čas pa smo znali preživeti kakovo-stneje kot danes,« je bilo slišati med obiskovalci, ki so ob glasbi Draga Jošarja tudi zaplesali. Tajnik mestnih četrti Božo Bohar je povedal, da starejši populaciji tudi čez leto namenjajo veliko po-zornosti. V tednu starejših vedno obiščejo najstarejšo Sobočanko in najstarejšega Sobočana, v so-delovanju s Centrom za social-no delo, Društvom upokojencev Murska Sobota, Rdečim križem in Medobčinskim društvom in-validov pa obiščejo in obdarijo socialno ogrožene starostnike. Upanje vedno živi Brigita Bavčar Ob svetovnem dnevu osteoporo-ze, 20. oktobru, je Prekmursko osteološko društvo Murska Sobota, ki šteje 340 članov in deluje že osmo leto, v vaško-ga-silskem domu v Rakičanu pripra-vilo prisrčno srečanje. Pričelo se je z razgibavanjem v smislu na vabilu zapisanega gesla »Stoj pokončno, poskrbi za svoje ko-sti«, nadaljevalo pa s proslavo in pogostitvijo ter družabnim sre-čanjem s plesom. Izbrane pesmi je zapel ženski upokojenski pev-ski zbor Püngrad iz Kroga pod vodstvom zborovodkinje Anke Suhadolnik, program pa je pove-zovala Anica Sapač. Številne pri-sotne sta pozdravili predsednica društva Marija Horvat - Micka in podpredsednica Danica Flisar. Obe sta tudi vročali in prejeli na-gradi sponzorjev za lepo urejeno okolico in cvetlice na vrtovih, ki jih je izbrala posebna komi-sija pod vodstvom Olge Varga, okrasiteljice prizorišča dogajanja. »Moj cvetoči vrt« se je imenovala celoletna akcija, v kateri je sode-lovalo enajst članic, prvo mesto pa je po mnenju strokovne ko-misije zasedla Zdenka Ficko iz Murske Sobote. S pripravo rib in zdrave prehrane je v kuharski delavnici navdušil Jaka Polajner (kuharica Tončka), ki je prisotne poučil, kaj je zdrava prehrana, izkazal pa se je tudi kot dober imitator. Odlični so bili tudi langaši kuharic iz Beltincev in ostala hrana, za zabavo pa je poskrbel Pištek na harmoni-ki. Najprej se je zavrtela plesna skupina, ki je nastopila pod vod-stvom plesne učiteljice Simone Kolarič, zatem pa še ostali. »Upanje vedno živi« je bil na pri- reditvenem odru zapisan slogan odmevnega srečanja dejavnega osteološkega društva. Foto: Štefan Sapač 15 AKTUALNO Prvi festival bujte repe v Murski Soboti Geza Grabar Majskemu tekmovanju v kuhanju bograča oziroma Bogračfestu se pridružuje nova kulinarična prire-ditev, ki naj bi prav tako postala tradicionalna. Po zaslugi družbe Hotel Diana ter soorganizatorja Šunkarne Kodila iz Markišavcev ter šte-vilnih turističnih društev je na Slovenski ulici pri hotelu pote-kala prva kulinarična, etnološka in turistična prireditev s pou-darkom na jedi, ki spada med najprepoznavnejše prekmurske kulinarične dobrote, bujti repi. Organizatorji so s prireditvijo želeli narediti korak naprej v ohranjanju, še bolj pa v pro-mociji kulinaričnih dobrot. Ob bujti repi, katere glavne sestavi-ne so kisla repa, svinjsko meso, prosena kaša, v manjši meri pa tudi mast in moka ter seveda veliko začimb, so tega dne kar na ulici pripravljali tudi druge tipične jedi prekmurskih kolin: v pekaču so pekli kri, s cvrtjem na kocke narezane slanine so na-stajali ocvirki, dobiti pa je bilo mogoče tudi v vročem olju ali masti pečeni langaš iz krompir-jevega testa, vzhajane miške, na plošči pečice so pekli ali »pajali« tudi kruh. Ob repi v krog naj-pomembnejših jedi v času kolin sodijo tudi krvavice in pečenka. Kuhanje bujte repe je bilo tek-movalnega značaja, saj se je ob kuhanju v velikem, 250-litrskem kotlu za številne lačne obiskoval- ce pomerilo še pet ekip. Po mne-nju članov ocenjevalne komisije iz Društva za promocijo in zašči-to prekmurskih dobrot, ki si pri-zadeva za promocijo tipične pre-kmurske kulinarike, sta najboljšo jed pripravila Elizabeta Bokan in Matilda Zver iz Turističnega društva Beltinci. Zlati odličji sta prejela še Robert Puklavec in Romana Zadravec iz ekipe Jeruzalem Ormož, srebrna pa Radgonske gorice, Performans in Hotel Diana. Predstavili so se tudi mojstri ljudskih in umetnostnih obrti. Restavracija Maximo 16 AKTUALNO Za magnetno resonanco darovali tudi verniki katoliške cerkve Geza Grabar V dobrodelno akcijo »Pomagajmo (v)si«, s katero bolnišnica namen-sko zbira prostovoljne prispevke za nakup magnetne resonance, so se vključili tudi verniki 36 župnij pomurskih občin. Ti so z nabirko v nedeljskih mašah za ta namen zbrali kar 18.132 evrov. S tem so tudi verniki katoliške cerkve izkazali veliko pripravlje-nost pomagati Pomurkam in Pomurcem, da bo njihovo mo-rebitno zdravljenje s sodobno diagnostično napravo še kako-vostnejše in učinkovitejše. Kot je poudaril škof mnsg. dr. Peter Štumpf, ki je direktorju bolnišnice Bojanu Korošcu sim-bolično predal ček v omenjenem znesku, se je s tako pomembno gesto zgodila globalizacija soli-darnosti, saj so se verniki odpo-vedali lastnim dobrinam v korist sočloveka. Ob tej priložnosti je direktor Splošne bolnišnice Murska Sobota Bojan Korošec v imenu bolnišnice izrazil zahvalo škofu za uspešno izvedeno akcijo, ki je z dobro organizacijo vzpodbu-dila vernike k daritvi, po drugi strani pa je izrazil priznanje vsem vernikom, saj brez njihove po-moči akcija ne bi doživela takšne odzivnosti. Tudi na ta način, je dejal Korošec, se potrjuje pravi-lo, da v pokrajini znamo stopiti skupaj za skupni cilj, le dovolj močna želja in volja sta potrebni. Z akcijo, v kateri zbirajo sredstva za nakup magnetne resonance, so v Splošni bolnišnici Murska Sobota doslej zbrali 114.132 evrov. Na Lendavski obnovili otroško igrišče Med sedmimi otroškimi igrišči sta Unicef Slovenija in Obi obnovila tudi otroško igrišče v Murski Soboti V Murski Soboti je 21. okto-bra potekala slovesna predaja obnovljenih otroških igral na območju Lendavska — sever. Unicef Slovenija namreč od leta 2002 po mestih v Sloveniji širi mednarodni projekt »Otrokom prijazno Unicefovo mesto«, s ka-terim odgovorne akterje v lokalni skupnosti spodbuja k večjim in raznovrstnejšim dejavnostim za dobro otrok, za uresničevanje njihovih pravic in ustvarjanje možnosti za njihovo sodelovanje v skupnostnem življenju. Prav tako sodelujejo s podjetjem Obi, ki podpira izvajanje Unicefovih programov za otroke v Sloveniji. Ob tej priložnosti so tudi v me-stni občini izbrali otroško igri-šče, ki je obnovo igral najbolj potrebovalo. Obnova je poteka-la v sodelovanju z omenjenima akterjema ter Mestno občino Murska Sobota. Na igrišču so ob slovesnosti pripravili tudi kraj- ši program, ki so se ga udeležili najmlajši iz enot Vrtca Murska Sobota. »Obnovitev otroškega igrišča na Lendavski je dober primer ideje, ki pade na plodna tla. To pomeni, da gospodarska druž-ba skupaj z lokalno skupnostjo ter obilo dobre volje in manjšim finančnim vložkom naredi mno-go za najmlajše, ki so jim igra-la namenjena. Zaradi tega sem zelo hvaležen Unicefu Slovenije ter družbi Obi, ki sta skupaj z nekaterimi iz občinske uprave poskrbela za ta igrala,« je o ob-novitvi otroškega igrišča povedal župan Anton Stihec, ki pravi, da mestna občina v obnovitev in no-vogradnjo otroških igrišč letno vloži okrog 40 tisoč evrov. 17 AKTUALNO Tretji Martinov pohod po mestu in okolici Geza Grabar Vrsti prireditev ob martinovem, ko se mošt pregovorno spremeni v mlado vino, so svoje dodali tudi v Murski Soboti. Turistično društvo in mestne četrti so skupaj z Društvom vinogra-dnikov Goričko pripravili sedaj že tradicionalni Martinov pohod. Leta 2008 so z njim začeli z na-menom, da v dneh okrog mar-tinovega v Murski Soboti ob pokušnji mladih vin ponudijo še nekaj novega ter da bo tradi-cionalni dogodek na dolgi rok privabljal Sobočane, turiste in druge obiskovalce. Zbirno mesto skoraj sto ljubite-ljev hoje je bil tudi tokrat Bergo Center na Bakovski ulici, potem pa so se pohodniki mimo tretje osnovne šole po Mladinski ulici podali v smeri avtobusne posta-je in Spomenika zmage v mestni park, mimo vojašnice in kopali-šča pa so na obrobju gozda Berek zavili proti Markišavcem, od tam v Polano, Černelavce in Puščo ter nazaj mimo Jakobovega naselje proti izhodiščni točki, kjer je bilo tudi sklepno dejanje pohoda. Vmes so jim bile na voljo tudi tri postojanke za okrepčilo: na deponiji med Mursko Soboto in Markišavci, pri gostilni Lovenjak in pred vrtcem na Pušči. Ernest Novak, predsednik tu-rističnega in vinogradniškega društva, kakor tudi Božo Bohar, tajnik mestnih četrti, sta bila z obiskom na okrog deset kilome-trov dolgem pohodu zelo zado-voljna, enako tudi s toplim in sončnim vremenom. Podobno so menili tudi vodja pohoda Milan Sečko in številni dobro razpolo-ženi pohodniki. Lions in pomurski likovni umetniki z roko v roki Geza Grabar Dobrodelno prodajno likovno razsta-vo pod naslovom »Glejmo s srcem« je v murskosoboškem pokrajinskem muzeju Lions klub Murska Sobota pripravil v sodelovanju z Društvom likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije. Na razstavi, ki bo odprta do 20. novembra, je na ogled 19 del pomurskih akademskih likovnih umetnikov. Dela je mogoče tudi kupiti, izkupiček prodaje slik pa bo namenjen za nakup opreme za slepe in slabovidne osebe ter gibalno ovirane, ki si bodo želeli ogledati muzej, zbirko ali razsta-ve oziroma jih spoznati z otipom ali sluhom. Sicer pa je to prva iz ciklusa šte-vilnih prireditev murskosoboških lionsov z namenskim zbiranjem sredstev za tovrstno opremljanje muzeja. Polovico cene za posa-mezno delo prejme avtor, drugo polovico pa bodo porabili za do- brodelne namene: ob sofinanci-ranju omenjene opreme v muze-ju tudi za socialno šibke družine. Ker je odziv likovnih umetnikov presegel pričakovanja, v klubu razmišljajo, da bi prihodnje leto akcijo ponovili, vanjo pa vključili tudi likovne ustvarjalce iz drugih društev. 18 AKTUALNO Murska Sobota gostila dvodnevni plenum parlamenta Svetovne romske organizacije Špela Horvat Več kot 30 romskih predstavnikov iz 16 držav je o aktualni romski problematiki razpravljalo 16. in 17. oktobra. Osrednja tema pogovorov je bil nedavni izgon Romov iz Francije, prvi večer srečanja pa je minil v zna-menju 20. obletnice ustanovitve in delovanja romskega društva Romani Union iz Murske Sobote. Na devetem plenumu parlamen-ta Svetovne romske organizacije (IRU), na katerem sta sodelovala tudi predsednik parlamenta Abdula Gjuner in predsednik svetovne or-ganizacije Stanislaw Stankiewicz, so se posvetili razpravi o aktualni romski problematiki ter predlo-gu Svetovne romske organizacije za nadaljnje pogovore o reševa-nju romskega vprašanja v Evropi. Uvodnega dela plenuma se je udele-žil tudi predsednik vladne komisije za Rome in minister za šolstvo in šport Igor Lukšič. Ta je zbranim predstavil dosedanje delo vlade na področju urejanja romske proble-matike. Po njegovem mnenju je po-ložaj Romov v Sloveniji sorazmerno dober: »Stvari se premikajo na bolje. Delo nadaljuje komisija za urejanje romskih naselij pri okoljskem mi-nistrstvu, v nekaterih občinah so že začeli postopke legalizacije naselij oziroma odkupa zemljišč. V nekaj romskih naseljih se že gradijo več-namenski objekti, ki bodo ponudili streho tudi romskim otroškim vrt-cem.« Minister je ob tem poudaril, da so organizatorji izbrali pravo prizorišče zasedanja, saj Prekmurje že nekaj časa velja za zgled reševanja romske problematike. Ob osrednji temi dvodnevnega plenuma, na-silnem izseljevanju bolgarskih in romunskih Romov iz Francije, je predsednik parlamenta Svetovne romske organizacije Abdula Gjuner nad ravnanjem francoskih oblasti izrazil val ogorčenja: »Ne le da smo zaradi nasilnih dejanj francoskih oblasti užaljeni kot ljudje, temveč tudi kot nacija, saj ne moremo ver-jeti, da se lahko kaj takega dogaja v državi, ki naj bi gojila demokratične vrednote. Bojimo se, da se bo fran-coski virus začel širiti tudi v dru-ge države Unije.« Da bi zaustavili »francoski virus«, so udeleženci ple-numa sprejeli posebno deklaracijo o nevzdržnem položaju pripadnikov romske skupnosti, ki so jo sklenili poslati Franciji in drugim državam članicam Unije ter komisiji za člo-vekove pravice pri Svetu Evrope. Jožek Horvat - Muc, predsednik društva Romani Union, je v uvo-dnem govoru ob 20. obletnici dru-štva izpostavil njegovo aktivno vlo-go pri vključevanju pravic Romov pri oblikovanju slovenske ustave. Kot slavnostni govornik je nasto-pil nekdanji predsednik republike Milan Kučan, ki je na pravni polo-žaj Romov pri nas sicer ponosen, po njegovem pa bi stanje lahko bilo še veliko boljše, saj še obstajajo prime-ri, ko pride do razkoraka med prav-no ureditvijo in dejanskimi odnosi. MEDGENERACIJSKE DELAVNICE HIŠE SADEŽI DRUŽBE MESEC NOVEMBER 19 brezplačna storitev za občane Mestne občine Murska Sobota splet: www.obcan.si/murskasobota brezplačno tel. št: 080 88 54 Storitev Pomoč občanu omogoča občanom, da občinski upravi svoje predloge, ideje, vprašanja in tudi pritožbe posredujejo na več nači-nov, občinska uprava pa se je zavezala, da bo na vprašanja vsaj delno odgovorila v čimkrajšem času, vendar ne več kot 48 ur po prejemu vprašanja. Ravno tako pa bodo v čim krajšem času poskušali rešiti tudi težave same. Občani lahko oddajo svoja vprašanja in pripombe na naslednje načine: • preko spletne aplikacije www.obcan.si/murskasobota/, ki je na voljo 24 ur na dan in vse dni v letu, • na brezplačni telefonski številki 080 88 54, na katero lahko pokličejo 24 ur na dan in vse dni v letu, • z elektronsko pošto murska.sobota@obcan.si, • z navadno pošto na naslov Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa ulica 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom »za Pomoč občanu«, ali pa kar osebno v pisarni tajništva direktorja mestne uprave Mestne občine Murska Sobota. Ne glede na to, na kakšen način je vprašanje oddano, so vsa vprašanja, vključno z odgovori, objavljena na spletni strani www.obcan.si/murskasobota. L lična razsvetljava Spoštovani! Oglašam se vam v zvezzi z ulič-no razsvetljavo v MO Murska Sobota. Popolna tema je na Zvezni ulici, če greš po pločniku od Blagovnice proti Kocljevi ulici si v veliki nevarnosti zvečer, ko se stemni, saj lahko pojahaš hidrant, ki soji na sredini pločnika. Se bolj nevarno je če prečkaš cesto pri nekdanji »družbeni prehrani« in greš do Cankarjeve ulice, tam je temno, tako da stopnic sploh ne vidiš, srečen si lahko, če stopnice najdeš in prideš mimo »družbe-ne prehrane«. Naslednji problem je, če greš v Mercatro center, tam je popolna tema. Verjetno je teh temnih ulic še več, vendar da je center mesta v temi in da nihče ne ukrepa in zakaj se razsevtljava ni položila ob gradnji knjižnice ali objekta, ki stoji ob knjižnici. Kdo je postavljal hidrant na tako neprimernem mestu, lahko bi ga približali objektu ali ga razsvetlili. Pričakujem od vas, da ta problem rešite. Lep pozdav, Naja Odgovor občinske uprave Pozdravljeni, ga. Naja! Odgovor vam je pripravil Bogomir Rola, svetovalec za komunalne dejavnosti mestne občine. Navajamo: »Za Vaše dobronamerne pripom-be se Vam zahvaljujemo in Vam dajemo v zvezi z njimi naslednja pojasnila in odgovore: Zvezna ulica v M. Soboti ni do-končno urejena, ker še tudi ni pozidano območje med Zvezno in Slomškovo ulico ter avtobusno postajo. V skladu s sprejetim pro-storskim aktom je ob pozidavi omenjenega območja predvidena še izgradnja krožišča Kocljeva -Slomškova ter ureditev Zvezne ulice v peš cono, v sklopu katere je predvidena tudi razsvetljava. Za ta vmesni čas pa so se v letošnjem letu že iskale rešitve za začasno osvetli-tev Zvezne ulice, na odseku kot ga omenjate, vendar žal do realizacije zaradi racionalizacije vseh stroškov, ki so vezani na občinski proračun, ni prišlo. Vsekakor pa to ne pome-ni, da se je od začasne razsvetljave dokončno odstopilo, zato bo le-ta izvedena v skladu z možnostmi. Peš povezava mimo bivše »družbene prehrane« in razsvetljava ob njej ni zgrajena kot javna infrastruk-tura in z njo ne upravlja in je ne vzdržuje Mestna občina Murska Sobota. Gre torej za zasebno lastni-no, s katero gospodari lastnik, od katerega pa lokalna skupnost seveda ne more zahtevati, da bi se peš po-vezava uporabljala za javni promet pešcev in da bi jo osvetljeval. Tudi sam trgovski center, ki ga omenjate, ni javna površina, zato je urejanje eventualne razsvetljave v domeni lastnika tega centra. V kolikor pa imate v mislih ulico Plese pa bo Mestna občina M. Sobota manj-kajočo razsvetljavo uredila v skladu z načrti razvojnih programov in v odvisnosti od zmožnosti financira-nja s proračuna lokalne skupnosti.« Glede samega hidranta Vam bomo dali odgovor takoj po preveritvi za-deve na terenu. Triinčkanje v Fazaneriji Spoštovani, po dolgem času sem se odločil, da se začnem malo rekreirati. Za lokacijo sem si izbral Fazanerijo, ki sem jo ko-ristil tudi pred leti. V objemu narave je pač najlepše. Prijetno presenečen sem prejšnji teden osupnil, kako lepo je urejena ta naša Fazanerija. Vse čestitke. V prejšnjem tednu dni sem bil kar štirikrat tam. In zakaj vam pišem? Se vedno velik problem predsta-vljajo štirinožni prijatelji, ki jih lastniki pripeljejo največkrat tja na jutranjo potrebo - se razume na kaj mislim. Nekateri jih imajo snete z vrvic, in si razlagam, da sem avtomatično tarča tega psa. Sprašujem odgovorne, ali lahko kaj ukrenejo v smislu varnosti občanov v Fazaneriji pred psi. Po mojem tabla, ki je na vhodu v me-stni park ne bi škodila, pa tudi redarska služba bi lahko občasno opravila kontrolo. Upam, da mi v bodoče poleg dobre volje, ne bo v Fazaneriji obvezna oprema sprej za obrambo pred psi. Trdim, da tekanje med psi ni varno. Si pa želim, da bo telovadno orodje služilo namenu, ter da se ga ne loti kak antirekreativec na napa-čen način. Lep pozdrav, Janez Odgovor občinske uprave Pozdravljeni, g. Janez, hvala za vaše pripombe in pohvalo ob urejeni trim stezi. Tudi mi si želimo, da bi ostala tako urejena in da bi služila svojemu namenu. Kar se tiče spu-ščenih psov ter neustreznega odnosa lastnikov, bomo obvestili redarsko službo. Škoda le, da ta služba ne more vplivati na kulturo posame-znikov, saj tako ne bi prihajalo do uničenja, pa tudi pobiranje iztreb-kov za svojimi pasjimi prijatelji bi moralo biti samoumevno. Ob vsa-kem takem sporočanju vedno prosi-mo občane, da takoj javijo kršitelje, ki jih opazijo pri sprehodih, kadar opozorilo in lepa beseda ne zaležeta, (tel. štev. redarske službe je 525 16 32 ali 525 1636). Vaš predlog za postavitev table pa sprejemamo; mestna uprava ga bo proučila ob prvi priliki. 20 ALTA SKLADI D.D., PE MURSKA SOBOTA KOCLJEVA 1A, 9000 MURSKA SOBOTA, 02 5351 800 21 KULTURA Kmalu 17. evropski trienale male plastike v soboški galeriji Vsaka tri leta se v Murski Soboti od-vija mednarodni umetniški dogodek. Med izobiljem bienalov in trienalov po svetu ima evropski trienale male plastike v Murski Soboti zgodovinsko in edinstveno pozicijo. Od svojih začetkov leta 1973 (takrat še kot jugoslovanski bi-enale) do preoblikovanja v tri-enale leta 1999 se je odvilo 16 razstav. Murskosoboški trienale je znan kot eden dveh osrednjih dogodkov, posvečenih mali pla-stiki — drugi, morda bolj poznan »zahodnoevropskemu občin-stvu«, se od leta 1980 odvija v Fellbachu v Nemčiji. Slovenski trienale se odlikuje po izključ-no evropski naravnanosti, saj povezuje nekdanjo vzhodno in srednjo Evropo z zahodno. Kot umetniško vodjo 17. trie-nala smo k sodelovanju pova-bili francosko kuratorko Katio Baudin, sicer delujočo v Nemčiji. Vodenje trienala predstavlja za-njo številne izzive, zastavila pa si je cilj, da za trienale izbere temo, ki se neločljivo navezuje na lokalni kontekst: mejno ge-ografsko lego Murske Sobote in njeno oscilacijsko identiteto madžarskega, jugoslovanskega in zdaj slovenskega mesta; tradi-cionalne ekonomske značilnosti - od lončarskih vasi do vzpona in padca tekstilne industrije; lo-kalno prebivalstvo, ki je relativno izolirano od večjih mest in manj seznanjeno z najsodobnejšim ra-zvojem umetnosti. Trienale želi v okviru izbra-ne teme »Deljene identitete: Objekti na meji med umetno-stjo in dizajnom« raziskati te kompleksne odnose, ki odse-vajo naša lastna življenja v sve-tu, ki ga usmerja posedovanje objektov. Trienale bo združil pribl. 60 umetnikov in obli-kovalcev iz 15 evropskih držav (iz Avstrije, Belgije, Belorusije, Češke, Francije, Nemčije, Velike Britanije, Italije, Kazahstana, Nizozemske, Poljske, Rusije, Slovenije, Švedske in Švice), ki skozi različne perspektive raz-iskujejo »(dis)funkcionalni« objekt. Ob bok sodobni pro-dukciji objektov bodo predsta- vljene tudi določene »zgodovin-ske« reference — kot npr. Marcel Duchamp in njegova »Boite de valise« ter delo Kazimirja Maljeviča »Tea set«. Letošnji trienale se bo osredoto-čil na nekatere najpomembnejše vezi med ustvarjalci in rokodelci oziroma tradicionalnimi indu-strijami v Evropi, pri čemer bodo predstavljeni unikatni izdelki, predvsem s področja stekla in porcelana — dveh tradicionalnih tehnik z bogato tradicijo v srednji Evropi, ki pa ju ogroža globali-zacija. Trienale sovpada s 300. obletnico evropske proizvodnje porcelana, ki je dolgo veljal za »belo zlato« Evrope. Posledično bomo omenjeno tehniko pose-bej poudarili v eksperimentalnih projektih, ki prikazujejo način, kako lahko v sedanjem svetu tradicionalne tehnike ohranimo ter novo generacijo umetnikov in oblikovalcev spodbudimo, da ustvarijo dela, ki nihajo med uporabnostjo in kiparstvom. Da bi ustvarili uporabnikom prijazno okolje, v katerem bodo »domovali« objekti na razstavi, ob tem pa raziskali načine, na katere se mala plastika - pred-vsem objekti — lahko razstavijo, smo prvič k sodelovanju pova-bili oblikovalca. K oblikovanju celostne podobe razstave, ki bi bila integralni del same razstave in hkrati prispevek k izbrani temi trienala, smo povabili avstrijske-ga oblikovalca Roberta Stadlerja, delujočega v Parizu. Trienale bo poskušal preseči šte-vilne meje, tudi tiste, ki ume-tnost ločujejo od vsakdanjega življenja! 22 KULTURA Veliki človek majhnega naroda Aleksandra Grah V murskosoboški knjižnici so odprli razstavo z naslovom »Primož Trubar v soboški knjižnici«, ki je znova spo-mnila na okrogel jubilej, in sicer 460-letnico izida »Abecednika« in »Katekizma«. Razstavo, ki jo knjižnica gosti še pred državnim praznikom, je pripravil bibliotekar Andrej Pavlič, ki je podrobneje predsta-vil zbrana dela Primoža Trubarja ter ostalih pomembnih reforma-torjev. Nekaj besed o ključnih mejnikih v življenju Primoža Trubarja je ob odprtju razstave spregovoril duhovnik evangeli-čanske cerkve mag. Leon Novak, ki je med drugim dejal: »Primož Trubar si je najprej dejavno pri-zadeval za razširitev božje bese-de med rojaki. Prav tako ne gre spregledati njegovega zanimanja za evropski jugovzhod, ki so ga prepletali spori in spopadi med muslimani in kristjani. Trubar je bil prepričan, da naj bi božja beseda izžarevala tolikšno moč, da bi se tisti, ki bi se sporazume-li z njo, brez pomisleka vrnili h krščanstvu.« Na razstavi so poleg knjižnega gradiva (gre predvsem za faksimilne natise) in izbora iz prekmurske protestantske knji- ževnosti na sedmih panojih raz-stavljene Trubarjeve »življenjske in delovne postaje«, ki lahko obi-skovalce podrobneje seznanijo z njegovo življenjsko potjo. Karolina Kolmanič predstavila roman »Nila« Špela Horvat Pomurska pisateljica je v četrtek, 4. novembra, v murskosoboški knji-žnici na literarnem večeru, ki ga je vodila Brigita Bavčar, predstavila svojo novo knjigo »Nila«. Ta govori o pogumni ženski, ki se brez moške pomoči odloči sama vzgajati otroka. »Nila« je že 23. knjiga pisate-ljice Karoline Kolmanič, ki je letos septembra praznovala svoj osemdeseti rojstni dan. Se ve-dno čila pisateljica je na literar-nem večeru, ki ga je v knjižnici v Murski Soboti vodila Brigita Bavčar, prebirala vrstice iz knjige in zbranim razkrila nekaj prigod iz svojega pestrega življenja. »Ne pišem o vesolju, ne o ekonomi-ji, ker se v to ne spoznam, pi-šem pa o družinskih zadevah,« je povedala Kolmaničeva, ki je na vprašanje povezovalke veče- ra Brigite Bavčar, ali je idejo za knjigo dobila iz lastnih izkušenj, priznala, da kot najstnica nikoli ni bila problematična, bila je zelo mirna in se ni potepala, kakor to počne junakinja knjige. »Moja junakinja je ponosna in drugač-na od povprečnih žensk,« je še povedala pisateljica. »V zgodbi je Karolina Kolmanič znova izpovedala svojo globoko vero, da je temeljno gibalo življe-nja ljubezen, elementarna, zdru-ževalna in graditeljska moč, ki človeka plemeniti. Njeno trdno prepričanje o čistosti ljubezni spodriva vse moralne dvome, zato se roman optimistično izte-če,« je o knjigi, ki je pri založbi Karantanija izšla v tisoč izvodih, zapisal prof. Miha Mohor. Pisateljski opus Karoline Kolmanič obsega 23 literarnih del, od krajše proze do romanov, dramskih besedil ali mladinskih povesti. Med njena najbolj zna-na dela sodijo »Sonce ne išče samotne poti« (1968), »Sence na belih listih« (1980), »Vračam vam soproga« (1993), »Lotosov cvet« (1999), »Alba« (2005) in »Čakam te, Dolores« (2005). »Vsaka moja knjiga ima zdravo hrbtenico. Nekaj je fikcija, nekaj je dodanih stvari, vedno pa me vodi ena pot. Sola me je veliko naučila. Učenci so mi pomagali izbrati naslov knjige 'Sence na belih listih',« pravi Kolmaničeva, po poklicu učiteljica nemškega in slovenskega jezika, ki je za svoje pisateljsko delo prejela več nagrad, med drugim je dobitnica nagrade Mestne občine Murska Sobota za vrhunske dosežke na področju kulture iz leta 2001. 23 KULTURA Koncert gypsy swing-rocka v MIKK-u Aleksandra Grah Fantje iz francoske glasbene skupine Poum Tchack, ki je doslej nastopila že na več kot 500 koncertih, so z ritmi gypsy swing-rocka navdušili poslušalce na koncertu v MIKK-u. Gre za skupino z izjemno ener-gijo, ki se je ponovno vrnila na slovenske koncertne odre. Nekoč ulični bend je z delom pričel leta 1999 v Aixu pri Marseillu — me-stu, ki velja za pravo kulturno mešanico in ki je močno vpliva-lo na ustvarjanje in rast benda. Novo turnejo so poimenovali po albumu »Billie«, ki je izšel v leto-šnjem letu in so ga mnogi kritiki že označili za vrhunec njihovega ustvarjanja. Album je posvečen legendarni zvezdi jazz petja Billie Holiday. Glasbeni šov skupine Poum Tchack tako predstavlja swing z dodanimi elementi roc-ka. Koncert te posebne zmesi glasbe je potekal v organizaciji Zveze kulturnih društev Murska Sobota in Zavoda za kulturo, tu-rizem in šport Murska Sobota. Francoska skupina se je torej že po enem letu vrnila v Slovenijo, saj so že lani uživali v dobrih od-zivih občinstva. »Gre za kakovo-stno, vrhunsko skupino, ki se je tokrat odpravila na promocijsko turnejo, na kateri predstavljajo nov album. V Zvezi kulturnih društev z raznolikim izborom počasi širimo krog obiskovalcev,« je povedala Brigita Perhavec. Po njenih besedah se bodo pri Zavodu za kulturo, turizem in šport Murska Sobota trudili, da bodo še naprej nadaljevali s ta-kšnim koncerti, kot novost pa želijo v preddverju nove dvorane vpeljati posebne klubske večere s popolnoma drugačnimi kon-certi in zvrstmi, ki so bile doslej neznane. Sem želijo pripeljati ra-znoliko glasbo, in novost bi naj bili jazzovski večeri. Jesenska slikarska kolonija Filip Matko V soboto, 16. oktobra, je murskoso-boška območna izpostava Javnega sklada Republike Slovenije za kul-turne dejavnosti organizirala likovno kolonijo z naslovom »Soboški park«. V megleno jesensko jutro so se udeleženci z obeh bregov reke Mure pričeli zbirati po osmi uri na dvorišču Soboškega gradu. Prišlo jih je skupno 15: večina iz Likovnega društva »Mavrica« v Murski Soboti (Danila Krpič, Miranda Kozic, Ivanka Lehner, Marija Pavlič, Rozalija Sraka, Jasna Brunskole, Marija Ratnik, Eva Sarjaš, Slavica Zver in Magda Glažar), dve udeleženki iz likov-ne sekcije »Mozaik« pri Društvu upokojencev Murska Sobota (Marija Makovecki in Elizabeta Tibaut) in trije »osamljeni bo-jevniki« prof. Vlado Sagadin iz murskosoboškega LIKOS-a, Bohumil Ripak iz likovne sekcije Silvo Prelog pri Kulturnem dru-štvu Ivan Kaučič v Ljutomeru ter Lipe Juhart iz likovnega društva v Gornji Radgoni. V MIKK-ovem grajskem lokalu je sledil uvodni razgovor z or-ganizatorjem, tajnikom Zveze kulturnih društev v Murski Soboti Gezom Kišfalvijem, ter mentorjem likovne kolonije, akademskim slikarjem Mirkom Rajnarjem. Okrog 10. ure so se nato udeleženci odpravili na teren, v sončni jesenski dopol-dan. Vsak si je v parku izbral svoj objekt, jesenske barve pa so ponujale razkošen izbor raznora-znih odtenkov. Ena udeleženka je v slikarski sobi gradu ustvar-jala celo v glini. Do 14. ure je nastalo kar 18 novih slikarskih del ter eno v glini. Po kosilu je z mentorjem tekla še ustvarjal-na diskusija ob ogledu nastalega slikarskega opusa udeležencev tokratne kolonije. Za zaključek je organizator Geza Kišfalvi iz murskosoboške ob-močne izpostave Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti obljubil, da bo iz to-kratne likovne kolonije pripra-vljena tudi razstava nastalih del za javnost v mesecu decembru letos ali pa vsaj januarja priho-dnje leto. 24 KULTURA Prekmurska godba Bakovci gostovala v Srbiji Aleksandra Grah Priljubljena godba iz Bakovcev se je na povabilo Slovenskega društva »Triglav« iz Subotice udeležila tri-dnevnega gostovanja v Srbiji. Orkester je na gostovanju spre-mljala tudi mažoretna skupina. V Subotici - mestu, ki ima okrog 96.000 prebivalcev in v katerem živi 14 različnih narodnosti, so jih sprejeli gostitelji, ki so čla-nom godbe tudi razkazali mesto. Zvečer so v mestnem jedru pri-redili enourni promenadni kon-cert, na katerem sta orkester in mažoretna skupina navdušila do-mače občinstvo. »Naš nastop je po razgovoru z gostitelji in tam-kajšnjim občinstvom pomenil veliko popestritev sicer že tako pestrega kulturnega dogajanja v mestu, mnogi pa so že ob uvodni skladbi spoznali, da so med njimi glasbeniki iz Slovenije,« je pove-dal predsednik godbe Roman Balažic. Drugi dan zvečer je v mestni hiši potekalo srečanje pevskih zborov slovenskih dru-štev v Srbiji, na katerem so kot častni gostje bili prisotni tudi predstavniki Slovenije. Godba je tudi na tem nastopu požela velik aplavz; po reviji je sledilo še skupno druženje, ki bo ostalo v spominu vsem udeležencem gostovanja. Člani godbe so tudi na ta način poskrbeli za medkul-turno povezovanje in sklepanje novih vezi. Povabilo k vpisu v lutkovni abonma 2010/11 Lutkovni abonma obiskuje približno 600 otrok vseh vrtcev in osnovnih šol Mestne občine Murska Sobota, ki si v dopoldanskem času organizirano ogledajo 30 lutkovnih predstav. Popoldanska predstava pa je namenjena otrokom, ki niso vključeni v vrtce ali tistim, ki bi na lutkovne predstave raje prihajali s starši. Te vabimo k vpisu v Lutkovni abonma. Vanj bo vključenih šest predstav iz različnih slovenskih lutkovnih gledališč, ki so primerne za otroke od 3. do 6. leta. Zvrstile se bodo enkrat mesečno (načeloma ob ponedeljkih) od novembra 2010 do aprila 2011. PROGRAM LUTKOVNEGA ABONMAJA 2010/11 Lila Prap, Barbara Bulatovič: MALE ŽIVALI, Lutkovno gledališče Ljubljana Grajska dvorana, 15. november 2010 ob 17. uri Čistilki Violenci se nekega dne med opravljanjem njenega dela pokažejo in predstavijo najmanjše živalice, ki so hkrati njene največje sovražnice, zato jih imenuje mrgolazen, škodljivci, mrčes... Priredijo ji mikroskopski senčni spektakelček, ki ga navdihuje prisrčna slikanica Lile Prap MALE ŽIV>ALI. FRU FRU: KJE JE MAMA? Lutkovno gledališče FRU FRU, Ljubljana Grajska dvorana, 20. december 2010 ob 17. uri Mala opica se izgubi in išče svojo mamico. Pri iskanju ji pomaga pisan metuljček. Pelje jo k slonu, kači, pajku, žabi, papigi in netopirju, saj je prepričan, da je pri opicah tako kot pri metuljih, pri katerih niso njihovi otročički, majhne kosmate gosenice, prav nič podobni svojim pisanim letečim staršem... Paul Maar: OJ, ČUDEŽNI ZABOJ Mestno gledališče Ptuj Grajska dvorana, 10. januar 2011 ob 17. uri „Topla, humorna in poučna predstavica‘\ kot je po premieri v dnevniku Delo zapisal kritik Peter Rak, govori predvsem o prijateljstvu, ki doživlja različne preizkušnje. Prijatelja klovna Kumin in Bartolomej, suhec in debeluh, namreč kar naprej tekmujeta, kdo ima lepši in boljši zaboj. Šele s prihodom skrivnostnega in premetenega Koračničarja se prijatelja zavesta, da je največ vredno njuno prijateljstvo. Polonca Kovač: ZELIŠČA MALE ČAROVNICE, Lutkovno gleda-lišče Maribor Grajska dvorana, februar 2011 Zelišča so ne le lepe, temveč tudi dragocene rožice. A le za tistega, ki pozna njihove čisto posebne lastnosti, zaradi katerih so njihovi cvetovi, plodovi, stebla, korenine, listi lahko zdravilni, prijetno dišijo in dajejo hrani izjemen okus. In takšna poznavalka je zabavna mala čarovnica Lenčka, ki vsakomur z veseljem deli svoje znanje in nasvete. Josip Ribič: ČRNI MUC VASUJE, Lutkovno gledališče Ljubljana Grajska dvorana, marec 2011 Črni muc svoji izbranki Beli muci vsak večer »na kitaro brenka, naj po-stane njegova ženka.« V pesmicah mačji vasovalec Beli muci obljublja vse mogoče, a njegove romantične podoknice se vsakokrat žalostno - smešno končajo, vse dokler Bela muca ne začne skrbeti za Črnega muca in kljub temu, »mijav, da je muc brljav«, slednjič le ne prisluhne njegovemu petju Zadnjo, aprilsko predstavo bomo dogovorili do konca leta 2010. VPIS IN INFORMACIJE: od 15. do 19. novembra 2010, vsak delavnik od 10.00 do 14.00: po telefonu (02) 530 30 10 ali osebno v pisarni Zavoda za kulturo, turizem in šport, Trubarjev drevored 4, 9000 Murska Sobota. Cena abonmaja: 21 EUR, cena posamezne vstopnice: 4 EUR. 25 ŠPORT Teja in Sandra Rupnik osvojili bron na evropskem prvenstvu v disco danceu Smiljan Kuhar Plesalki Plesnega kluba Zeko sta s tem dosežkom ponovili uspeh s svetovnega prvenstva, kjer sta prav tako končali na tretjem mestu. V Aarhusu na Danskem se je od 21. do 23. oktobra odvijalo evropsko prvenstvo v disco dan-ceu. Med nastopajočimi sta bili tudi sestri Teja in Sandra Rupnik iz Plesnega kluba Zeko, ki sta tekmovali v kategoriji ženskih parov. Tokrat sta po bronu na svetovnem prvenstvu prišli še do brona na evropskem prven-stvu ter dokazali, da jima je ta disciplina očitno pisana na kožo. Vendar zanju to ni zadnje veliko tekmovanje v letošnjem koledar-skem letu, saj ju že čez slab mesec dni čaka novo svetovno prven-stvo. Takrat se bosta v Nemčiji preizkusili v show danceu in po-izkušali svoji zbirki odličij dodati še eno. »Za ta uspeh sta izredno garali, saj sta zadnja dva meseca trenirali šest dni v tednu od sedme ure zjutraj dalje, včasih pa se je tre-ning zavlekel do večera. Na tak način se da doseči dober rezultat, z uspehom pa je tudi poplačan ves trud. A Teja in Sandra nima-ta veliko časa za počitek, saj nas sedajo čakajo priprave na bližajo-če se svetovno prvenstvo v show danceu,« je uspeh mladih plesalk pokomentiral Dejan Zečevič. Panvita Galex cilja med štiri najboljše v državi Smiljan Kuhar Murskosoboški odbojkarji bodo letos poskusili ponoviti lanske dosežke in morda narediti še dodaten korak v domačem prvenstvu. Odbojkarski klub Panvita Galex je lani na slo-venski odbojkarski sceni dosegel dobre rezultate. V državnem prvenstvu je ekipa osvojila peto mesto, medtem ko so pokalno tekmovanje zaklju-čili kot podprvaki, saj so klonili šele v finalu. V letošnjo sezono so krenili s tremi novimi igralci, saj so se klubu pridružili bloker Milan Mijalkovič, sprejemalec Žiga Zupanc in nekdanji košar-kar Uroš Pavlovič, ki je košarkar-ski dres zamenjal za odbojkarske-ga. Moštvo iz Murske Sobote je poleg novincev pred sezono ob-novilo pogodbe z vsemi igralci, razen z Zoranom Pavičem, ki je edini zapustil vrste Galexa. V domačem prvenstvu je za igral-ci za zdaj pet tekem, na katerih so bili trikrat uspešni, dvakrat pa so morali priznati premoč naspro-tnikom. Ponovno jim zelo dobro kaže v pokalnem tekmovanju, saj so se z zmago nad Fužinarjem že uvrstili v četrtfinale, ki je zadnja stopnička pred finalnim turnir-jem. Tudi letos jim na poti stoji Salonit Anhovo, ki so ga lani na poti do drugega mesta že izločili. »Po odigranih petih krogih sem z rezultatom in trenutnim četr-tim mestom na lestvici polovično zadovoljen. Ze od začetka sezone nas namreč omejujejo poškodbe, v katerih morda tiči tudi razlog, da nismo dosegli kakšne točke več. Ne glede na to mislim, da smo dobro pripravljeni za nada-ljevanje, pomemben dejavnik v primerjavi z lansko sezono pa je tudi ta, da so se ekipi pridružili novi igralci, kar pomeni večjo širino tudi na klopi. Upam, da nam bo sreča, kar se tiče poškodb v prihodnje, bolj naklonjena, saj bomo tako lažje dosegli cilj, ki smo si ga zastavili. To pomeni, da želimo sezono končati med najboljšimi štirimi ekipami v dr-žavnem in pokalnem prvenstvu,« je cilje za tekočo sezono in trenu-tno stanje v klubu opisal kapetan ekipe Tomaž Horvat. 26 WWW.MOBITEL.SI 27 ŠPORT Radenska Creativ cilja na 1. B-ligo Smiljan Kuhar Murskosoboški košarkarji se bodo letos v drugem poskusu borili za vrnitev v 1. B-ligo. Potem ko se Radenska Creativ lani ni uspela uvrstiti v višji rang tekmovanja, bodo povratek v 1. B-ligo ponovno naskakovali v letošnji sezoni. Tako kot lani je bilo tudi letos v klubu poleti zelo živahno, saj je prišlo do kar nekaj kadrovskih sprememb. Ekipo so zapustili Marko Meško, Uroš Pavlovič, Borut Grušovnik in Davorin Pok, medtem ko so ekipo okre-pili Dejan Jakara, Matic Ribič in povratnika Tomi Hercan in Bine Barbarič, ki se vrača po te-žavah s hrbtom. Za igro bo letos nared Roman Dominko, ki je bil pred leti najboljši center 1. B-lige, lani pa zaradi poškodbe ni igral. Do menjave je prišlo tudi na trenerskem stolčku, saj je Petra Juteršnika zamenjal Dušan Ulaga. Predsednik kluba Peter Juteršnik je o ciljih in igralcih za novo sezo-no povedal naslednje: »Članska ekipa Radenske Creativa si je tudi letos za cilj zadala prvo me-sto v drugi ligi in uvrstitev v 1. B-ligo. Letos ni kvalifikacij, zato se prvak druge lige takoj uvrsti v višji rang tekmovanja. Ekipo so pred začetkom sezone zapustili nekateri ključni igralci, a smo na njihova mesta uspeli pripe-ljati ustrezne zamenjave, v eki-po pa so vključeni tudi nekateri perspektivni mladi igralci.« Kot pravi predsednik kluba, bosta največja konkurenta Sobočanov za osvojitev prvega mesta Terme Olimia in Bistrica, ne izključuje pa niti kakšnega presenečenja. Košarka v Murski Soboti si vse-kakor zasluži skok na višjo raven. Uspešni nastopi mladih rokoborcev Karlo Vratarič V telovadnici prve osnovne šole v Murski Soboti je zadnjo oktobrsko soboto potekal mednarodni turnir v rokoborbi za dečke in kadete v grško-rimskem slogu. Domači tek-movalci so dosegli tri zmage in še osem drugih ali tretjih mest. Turnirja se je udeležilo 55 tek-movalcev iz desetih klubov iz Avstrije, Hrvaške, Madžarske in Slovenije, kar pa je manj, kot so organizatorji v Rokoborskem društvu Sobota pričakovali. »Z udeležbo nisem bil zadovoljen, saj je na podlagi prijav prišlo 25 tekmovalcev manj. Predvsem so me s slabo udeležbo razočarali klubi iz Slovenije,« je po tek-movanju dejal strokovni delavec kluba in mednarodni sodnik Stanislav Sernek. Kljub temu da je šlo za tekmovanje nižjega ran-ga, so organizatorji poskrbeli za nemoten potek tekmovanja. »S samo organizacijo sem zelo za-dovoljen, saj je bila na zelo visoki ravni,« pravi Šernek. Piko na i dobri organizaciji tur-nirja so dodali še domači roko-borci, ki so dosegli tri zmage in še osem uvrstitev na drugo ali tretje mesto. »Z rezultati naših tekmo-valcev sem zelo zadovoljen, saj so prikazali zelo dobro rokoborbo in osvojili tri prva mesta,« pravi Sernek. Na najvišjo stopničko se je med dečki do 47 kg povzpel Aljaž Zadravec, pri kadetih pa sta zmagala Daniel Kočar v katego-riji do 46 kg in Mitja Sečko v kategoriji do 69 kg. Med dečki so medalje dobili še Žiga Sveč (21 kg), Denis Kočar (29 kg), Luka Gumilar (32 kg) in Klemen Podgorelec (47 kg), pri kadetih pa Matjaž Majcen (46 kg), Jure Koudila (58 kg) in Blaž Oršoš (76 kg). 28 ŠPORT Športni zvezi Murska Sobota plaketa Olimpijskega komiteja Slovenije Stanko Kerčmar 15, oktober 1991 velja za dan za-četka samostojnega slovenskega olimpijskega gibanja, zato je vsako leto ta datum posvečen olimpijskim dnevom in dnevu Olimpijskega ko-miteja. Na devetnajsti obletnici so se športniki in športni delavci srečali na osrednji proslavi v Portorožu. Plaketo Olimpijskega komiteja Slovenije — Združenja športnih zvez je prejela tudi Športna zve-za Murska Sobota ob jubilejni 50. obletnici delovanja. Leta 1960 je začela v naši sredini delovati Občinska zveza za te-lesno kulturo, ki se je leta 1977 preimenovala v Zvezo telesno-kulturnih organizacij občine Murska Sobota, leta 1991 pa prevzela zdajšnji naziv zveze klu-bov in društev — Športna zveza Murska Sobota. Obseg dela je nekoč zajemal celotno veliko občino, zdaj pa Športna zveza Murska Sobota uresničuje svo-je programske vsebine v Mestni občini Murska Sobota. V minu-lih obdobjih je izpolnila svoje poslanstvo v pove-zovanju izvajalcev športnih programov in zabeležila ugodne rezultate dela v pro-gramskih izhodiščih v vseh segmentih športa: v tekmoval-nem športu, športni rekreaciji in šolskem športu, pri šolanju in izpolnjevanju strokovnega kadra ter pri organizaciji prireditev. Z zahvalno listino je v letošnjem letu delo zveze poudarila tudi Mestna občina Murska Sobota. Oktobrski tek ter evropski dan darovanja in presaditve organov in tkiv Geza Grabar Praznovanju evropskega dneva da-rovanja tkiv in organov ter presaditev se je s športno-družabno prireditvijo prvič priključila tudi Splošna bolni-šnica Murska Sobota. Sicer so prireditev združili s tra-dicionalnim oktobrskim uličnim tekom po Murski Soboti. Prvič po več kot 40 letih je bil tako tek v zelo okrnjeni izvedbi, pa tudi proga se je precej spremenila. Prireditev so ob praznovanju dneva darovanja in presaditve organov v Kardoševi ulici na vzhodni strani mestnega parka ob bolnišnici pripravili v sodelo-vanju z ustanovo Slovenija tran-splant in drugimi zdravstvenimi organizacijami in delavci, tekaški del uličnega štafetnega teka za mlade okrog spomenika zmage ter članice in člane tudi po parku pa je pripravilo Združenje atlet-skih sodnikov Murska Sobota. Športno-družabna prireditev je sovpadala z dnevom darovanja. Namen prireditve je bil spodbu-diti čim več ljudi, da bi se od-ločili postati darovalci organov ali tkiv in na ta način omogočili, da bi lahko več ljudi zdravili s presaditvijo. Prireditev se je na to temo začela z okroglo mizo v Pokrajinski in študijski knjižni-ci Murska Sobota, potem pa se je dogajanje z različnimi aktiv-nostmi preselilo na prosto. Tam so potekale otroške delavnice za najmlajše, na pot so se podali pohodniki in ljubitelji nordijske hoje, za zaključek pa še tekači. S stojnicami so svojo dejavnost predstavili številne zdravstvene organizacije in interesna društva s tega področja. V precej okrnjenem tekmoval- nem delu oktobrskega teka, ki poteka v spomin na dogodke 17. oktobra 1944 v Murski Soboti in okolici, so v štafetnih tekih osnovnošolcev na 350 metrov dolgi krožni progi v vseh štirih starostnih skupinah bili najbolj-ši učenci OS II Murska Sobota, v članskem teku na osem kilo-metrov pa je pri članicah slavi-la Katja Vrdjuka (ŠD Sloparca Beltinci), pri članih pa je bil najhitrejši Matej Fujs (ŠD Turbo MS). 29 ŠPORT Atletski klub Panvita niza tekmovalne uspehe Geza Grabar O izjemnih tekmovalnih uspehih pomurskih atletov in atletinj, zdru-ženih v murskosoboški atletski klub, prihajajo novice od vsepovsod. Eden največjih uspehov v zadnjem času je nedvomno vseekipno drugo mesto na 45. krosu občinskih reprezentanc Slovenije v Mariboru. Med skoraj tisoč tekači je na krosu, ki velja vsako leto za neformalni zaključek atletskih tekmovanj za mlade, v vseh starostnih skupinah na Mariborskem otoku tekmovala tudi 27-članska ekipa iz mestne občine oziroma AK Panvita. V skupnem seštevku se je Murska Sobota uvrstila tik za ekipo Celja in pred Mariborom, kar je eden največjih uspehov doslej. Med po-samezniki se je odlikovalo veliko atletinj in atletov. Na kilometrski progi so dosegli medalje trije atleti, in sicer srebro Simona Sedonja (de-klice letnika 1997), bron pa Anja Benko (deklice letnika 1995) in Žan Kavaš (deklice letnika 1998). Ekipne uspehe v svojih starostnih skupinah pa so osvojili: zmagi Simona Sedonja in Mateja Hari (deklice letnika 1997) ter Mojca Rozmarič in Sara Rojnik (starej-še mladinke 1991—1992); eki-pno drugi mesti Nathan Kočar in Daniel Hari (deklice letnika 1996) ter Anja Benko in Katja Vrdjuka (deklice letnika 1995) ter ekipno tretja mesta Matej Fujs in David Horvat (člani), Doroteja Osojnik in Urška Šantl (deklice letnika 1996) ter Sonja Neger in Urška Jelenovec (mlajše mladinke 1993-1994) Na finalu otroške atletske lige, ki je bilo v Domžalah in na katerem je nastopilo trinajst atletskih klu-bov, pa je ekipa AK Panvita v se-stavi Saša Maučec, Miša Horvat, Niko Car, Katarina Fišer, Veronika Heric in Katja Černjavič osvojila srebrno medaljo. Tekmovanje je bilo ekipno, v vsaki ekipi pa je na-stopilo po šest otrok letnikov 2000 ali mlajših. Ti so se pomerili v še-stih disciplinah: v poligonu, teku na 150 m, štafetnem teku 6x50 m, štafeti metanja žogice (vortexa), štafeti metanja diska in v skoku s palico. Na državnem prvenstvu v uličnem teku v Slovenj Gradcu so se na ki-lometrski razdalji za naslove osnov-nošolskih državnih prvakov pome-rili tudi atleti iz Pomurja: Daniel Hari je zmagal v kategoriji dečkov letnika 1996, Nathan Kočar pa je bil šesti; Simona Sedonja je bila tretja, Mateja Hari pa šesta pri de-klicah letnika 1997, Kaja Kočar pa je bila med deklicami letnika 1999 sedma. Na atletskem pokalu Slovenije v mnogoboju pa Ptuju je pri dečkih (U 14) Nino Celec zmagal v četve-roboju (60 m, vortex, daljina, 600 m) s skupnim seštevkom 2776 točk, Marko Horvat je bil 11., Luka Žerjav pa 14. V kategoriji U 14 so zasedli ekipno prvo mesto, prav tako pa so postali vseekipni zmagovalci Slovenije v mnogo-boju. Pri deklicah U 12 je Anja Zadravec osvojila četrto mesto. Na troboju reprezentanc Slovenije, Madžarske in Hrvaške je Anja Benko zmagala v teku na 300 m (40,46). Nastopila je tudi v štafeti 4 x 300 m, kjer je ekipa osvojila drugo mesto. Izven konkurence je v teku na 2000 m nastopila tudi Katja Vrdjuka in bila osma. Na dr-žavnem prvenstvu za dečke in de-klice, ki je bilo prav tako na Ptuju, je bil najuspešnejši Nino Celec (U 14), ki je osvojil kar štiri zlate me-dalje (200 m, skok v daljino, tek na 60 m, z novim državnim rekor-dom 9,29 pa je zmagal tudi v teku na 60 m z ovirami); Anja Benko (U 16) je zmagala v teku na 300 m in bila tretja na 100 m. S srebrom se je okitila tudi štafeta deklic (U 12) v teku 4 x 200 m (Tami Sčančar, Kaja Kočar, Saša Maučec in Ana Korc), z bronom pa Anja Zadravec (U 12) na 200 m. 30 ŠPORT Mura bo prezimila v spodnjem delu lestvice Smiljan Kuhar Črno-beli si z ekipo Krškega delijo sedmo mesto. V boj za višja mesta se bodo Muraši podali z novimi okre-pitvami. Mura je v štirinajstih krogih jesenskega dela prvenstva dosegla pet zmag, dva neodločena poraza, sedemkrat pa so morali priznati pre-moč nasprotnikom. V igri je bilo med prvenstvom opa-ziti veliko nihanj, saj so izgubljali z najslabšimi, po drugi strani pa jim tudi premagovanje najboljših ekip ni bilo tuje. Največ preglavic so črno-belim povzročale poškodbe in tudi dejstvo, da igralci z dvojno registracijo nastopajo za dva kluba. Tako se pred nobenim srečanjem ni točno vedelo, če bo ekipa lahko zaigrala v polni zasedbi. »Jesenski del prvenstva ocenjujem izredno pozitivno. Predvsem zato, ker smo imeli pred prvenstvom zelo velike težave s sestavo ekipe. Igralci iz okoliških klubov namreč niso bili pripravljen nositi črno-belega dre-sa, saj so menili, da ne bomo uspeli nastopiti v prvenstvu. Zgodilo se je ravno nasprotno, saj smo sestavili izredno perspektivno in homoge-no ekipo, ki je kljub vsem težavam pokazala, kaj pomeni nositi črno--beli dres,« je uvodni del prvenstva ocenil predsednik Mure Miroslav Topič, ki pa s trenutnim stanjem na lestvici vseeno ni zadovoljen, saj pravi: »Realno si ta ekipa zasluži višje mesto. Ko je moštvo nasto-pilo v polni zasedbi, so prikazali izredne igre in dokazali, da se lah-ko kosajo z vsako ekipo v ligi. Na žalost smo bili prevečkrat igralsko oslabljeni, na kar nekaj tekmah pa nam je hrbet obrnila tudi športna sreča.« Murina zasedba je trenutno daleč najmlajša v drugi ligi, saj sta-rost igralcev v povprečju znaša ne-kaj manj kot devetnajst let. Ravno ta dejavnik je izdatno pripomogel k temu, da moštvo ni uspelo igrati konstantno, pomanjkanje izkušenj pa je včasih še dodatno pripomoglo k slabšemu rezultatu. Prav zato naj bi se pred nadalje-vanjem prvenstva Muraši okrepili vsaj z dvema, mogoče celo s tremi igralci, ki bi ekipi dodali dodano vrednost. Najprej bi radi v klub pripeljali dva obrambna igralca ter igralca sredine igrišča. »Ekipo mo-ramo obvezno okrepiti, saj moštvo s tem pridobi na izkušnjah in sta-bilnosti. Glede na to, da je ta ekipa pokazala perspektivo in dokazala, da je Mura še zmeraj klub s tradi-cijo in prihodnostjo, upam in mi-slim, da bomo potrebne okrepitve v prestopnem roku tudi našli,« je načrte o okrepitvah pokomentiral predsednik kluba. Cilj Murašev v spomladanskem delu sezone ni boj za obstanek, temveč za sredino prvenstvene razpredelnice. Z nekaj sreče in dobrimi okrepitvami pa bi po Topičevih besedah Muraši lahko ciljali tudi na zgornji del lestvice. Veter v laseh S športom proti drogi Geza Grabar Zaključna prireditev akcije za leto 2010, ki sicer vsa leta poteka pod okriljem Športne unije Slovenije (ŠUS), je sredi oktobra potekala tudi na športnih površinah Društva za športno rekreacijo Murska Sobota. Kot je po končani prireditve za-dovoljno dejal predsednik Jože Stvarnik, je omenjena akcija v Murski Soboti že prerasla v giba-nje, kar pomeni, da so dejavnosti potekale kontinuirano skozi celo leto na različnih priložnostnih lo-kacijah. »Šolski pedagoški delavci, še posebej športni pedagogi, so najstnike ozaveščali o negativnih posledicah različnih vrst drog in pozitivnih učinkih športne aktiv-nosti, kar je tudi glavni cilj akci-je,« je dejal in posebej izpostavil, da njihovim zgledom sledijo tudi številne druge pomurske občine (Beltinci, Lendava, Ljutomer, Moravske Toplice, Puconci). Prav zaradi tega dejstva predlaga, da naj se v prihodnje kot sklepno dejanje akcije organizira vsaj na regijski ravni, če ŠUS že ne uspe organizirati zaključne prireditve na državni. Izvajalec prireditve v Murski Soboti sta bili pod pokrovitelj-stvom mestne občine Športna zveza Murska Sobota in Društvo za športno rekreacijo Murska Sobota. Na zunanjih igriščih se je več kot 160 mladih iz vseh petih osnovnih šol pomerilo v nogometu in košarki, ob men-torstvu likovnih pedagogov pa so se učenci z risanjem na asfalt tudi likovno izražali ter tudi na ta način opozarjali, da so se namesto zasvojenosti raje odločili za šport. V telovadnici sta nastopili rekrea-tivni skupini: sekcija ritmične gi-mnastike in odbojkarska sekcija. Obe delujeta pod okriljem DŠR in vključujeta osnovnošolsko po-pulacijo vseh murskosoboških osnovnih šol. 31 CIVILNA ZAŠČITA Zaščita pred poplavami »Mura 2010« Geza Grabar Ker je bilo letos po Sloveniji veliko poplavnih nesreč, julija pa je voda zalila tudi Mursko Soboto, je gasil-ska zveza v sodelovanju s štabom Civilne zaščite MO Murska Sobota pripravila usposabljanje gasilskih enot iz občine z materialno-tehnično opremo za zaščito pred poplavami. Dobro obiskano usposabljanje, katerega cilj je bilo preveriti opera-tivno pripravljenost gasilcev z vso opremo za reševanje ob poplavah, po drugi strani pa v takih prime-rih tudi preveriti njihovo usposo-bljenost ter tvorno sodelovanje s štabom, je potekalo ob reki Muri pri brodu v Krogu. Zbralo se je več kot 80 gasilcev. Vsi člani gasilskih enot so skupaj z ostalimi silami CZ MO praktično pristopili k opravilom za prepreči-tev vdora vode. Kot je povedal poveljnik štaba Stanislav Wolf, je pohvalno, da se je vodstvo gasilske zveze odločilo, da zaključno vajo ob mesecu var-stva pred požari nameni usposa-bljanju postopanja v primeru po-plav ali zalitja. Wolf še pravi, da so praktična usposabljanja s področja polnjenja t. i. dvojčičnih vreč s pe-skom z napravo valostop — avtor omenjenega je prav Wolf, ter nji-hovo pravilno zlaganje v obrambni nasip s strani gasilcev, ki v primeru vodnih ujm najhitreje in prvi po-sredujejo, zaradi daljših časovnih presledkov več kot potrebna. Ce je tako znanje usvojeno, potem, je prepričan Wolf, vsak posameznik v primeru intervencije ve, kaj kon-kretno mora storiti za preprečitev poplav, še pomembnejše pa je, da se dela (zlasti zlaganja vreč) loti pravilno. Ker ima štab za primer polnjenja dvojčičnih vreč s peskom sklenjeno pogodbo o zagotavljanju polnilnega materiala s podjetjem SGP Pomgrad, je vsebina vseh teh opravil naravnana v smeri učinko-vitega dela ob lajšanju posledic ne-sreče. Ker so septembrske poplave v Ljubljani in okolici, v sanaciji posledic so prav tako sodelovali gasilci iz društev murskosoboške gasilske zveze, pokazale, da zla-ganje vreč v obrambne nasipe pri večini gasilcev ni usvojen pojem, se je tudi vodstvo zveze odločilo za obnovitev teh znanj kakor tudi vseh pripadajočih del zaščite pred poplavami. Da brez praktičnega znanja oziroma usposabljanja ni mogoče računati na uspeh ob mo-rebitnih intervencijah, se je strinjal tudi poveljnik gasilske zveze me-stne občine Franc Olaj. Dvojčične vreče so narejene po evropskem standardu, Olaj pa zagotavlja, da gasilska društva razpolagajo z zado-stnim številom vreč, prav tako pa tudi z napravami za njihovo pol-njenje s peskom (valostop). Gasilce ter vodstvo zveze in Civilne 32 s'mobil GASILCI Mladi na petem gasilskem taboru Geza Grabar V organizaciji Gasilske zveze Mestne občine Murska Sobota in komisije za gasilsko mladino so ob pomoči domačih gasilcev v Rakičanu pri-pravili tradicionalni gasilski tabor za mlade. Z namenom osveščati in usposobiti mlade na področju var-stva pred požari ter jih na poljuden način kar najbolj navdušiti za gasil-stvo, po drugi strani pa vzpodbujati tiste, ki so se že vključili v gasilske vrste, se je dvodnevnega tabora udeležilo 37 mladih med 7. in 16. letom iz Rakičana, Černelavcev in Satahovcev. Kot sta povedala Srečko Čemela in Milan Bagari iz PGD Rakičan, ob Robertu Martincu iz PGD Satahovci ter Patriciji Gomboc in Sandiju Fartku iz PGD Černelavci, mentorja le-tošnjega tabora - vodja pa je bil Branko Merklin ml., predsednik komisije za mladino, so za mla-de tudi letos pripravili zelo pe-ster program. Učitelji iz Srednje medicinske šole Murska Sobote so mlade seznanili z osnovami prve pomoči, ob pomoči že omenjenih mentorjev so prvi dan spoznavali gasilsko opremo ter veščine v rokovanju z vedrov-ko, enako tudi iz orientacije, ve-liko časa pa je bilo na razpolago tudi družabnim igram, v nedeljo pa so ob Soboški gramoznici na Bakovski cesti občudovali po-tapljače iz potapljaške gasilske enote PGD Gornja Radgona, ogledali so si letala na športnem letališču v Rakičanu ter konje pri rakičanskem gradu, tabor pa zaključili s športnimi igrami. Mlade je na taboru, ki je do neke mere veljal tudi kot uvo-dna priprava na novembrski re-gijski kviz »Mladi in gasilstvo«, obiskalo tudi vodstvo GZ MO Murska Sobota. O taboru so povedali: Nika Marinec, PGD Satahovci: »Na gasilskem taboru mladih sem že drugo leto. Dobre lan-ske izkušnje so me opogumile, da sem prišla tudi letos. Ker sem že nekaj let vključena tudi do-mačo v pionirsko enoto — letos nismo tekmovali, ker nas je bilo številčno premalo, je vsekakor udeležba zelo koristna, saj sem pridobila veliko novih znanj. Mentorji so prijazni in se radi šalijo, zato se imamo fino.« Katja Forjan, PGD Rakičan: »Na taboru sem letos že tretje leto, zato natančno vem, kaj vse nas čaka. Moram pa povedati, da so vsebine vedno različne in nove, zato mi nikakor ni dolgčas. Najbolj me je navdušil ogled letal na letališču, sicer pa je tudi drugače lepo. Ker nas je veliko, spoznam tudi veliko novih prijateljev, sicer pa se na srečanju pripravljamo tudi na državno tekmovanje v orientaci-ji, saj sem članica ekipe starejših pionirk iz našega društva, ki bo tekmovala pri gradu Snežnik.« Nik Krauthaker, PGD Černelavci: »Čeprav sem na taboru prvič, me je vsebina iz gasilstva, podana na zelo polju- den način, zelo pritegnila. Ob potapljačih so me zelo navdušila tudi letala, sicer pa na samo vse-bino nimam nobenih pripomb. Morda to, da bi bilo vsem še lepše, če bi tudi prenočevali tu. Menim, da je prav, da mlade v gasilske vrste spodbujajo na ta zanimiv način, so pa taka sre-čanja pomembna naložba za prihodnost.« 33 NAGRADNA KRIŽANKA Glasilo: SOBOŠKE NOVINE izdaja: MESTNI SVET ustanovitelj je Mestna občina MURSKA SOBOTA, Kardoševa 2,9000 Murska Sobota Člani izdajateljskega odbora: Novi izdajateljski odbor še ni imenovan Naslovnica: SONJA VRATARIČ Odgovorna urednica: VIDA LUKAČ Jezikovni pregled: RAJKO MARINIČ Oblikovna zasnova: INQUA, d. o. o. Grafična priprava in tisk: TISKARNA KLAR, ANTON KLAR, s. p. Naklada: 7000 izvodov SOBOŠKE NOVINE prejemajo gospodinjstva v mestni občini 15. v mesecu, brezplačno. Prispevke pošljite na: urednistvo.novin@murska-sobota.si Telefon: 02 525 1619 Geslo križanke, svoje ime in priimek ter naslov nam pošljite do 30. novembra 2010 na naslov: Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom: Za križanko Nagrada, ki jo poklanja Turistična agencija Klas, je enodnevni izlet iz njihovega aktualnega kataloga po lastni izbiri. Nagrajenka križanke iz prejšnje številke: Helena Cigut, Jenkova 5, 3320 Velenje Žrebanje je bilo opravljeno v studiu TV IDEA - kanal 10. 34 Trejzino senje GLASBA 20.11.2010 ob 21.00 METAL KLAVNICA XXIII - KRLJA (grind - HRV, Zagreb), FACT OF FURY (prog death metal- Ptuj), FEROCIOUS MIND (death/black metal - Ljubljana) MIKK Murska Sobota 27.11.2010 ob 20.00 SKUPINA PLAMEN Kegl City Planet, Murska Sobota 3.12,2010 Praznični koncert PREKMURSKE GODBE BAKOVCI Novi Dom kulture, Murska Sobota 16.12.2010 ob 19. uri BEEGEESUS, koncert gospel glasbe Novi Dom kulture, Murska Sobota 21.10.2010 -15.12.2010 MOČ ŠIBKIH: Ženske v času kmečkega gospodarjenja (avtorica razstave Irena Destovnik) Pokrajinski muzej, Murska Sobota 10.12.2010 ob 18.00 EVROPSKI TRIENALE MALE PLASTIKE z naslovom Deljene iden-titete: Objekti na meji med umetnostjo in dizajnom Galerija, Murska Sobota PREDSTAVE 6.12.2010 ob 19. uri Ernest Lubitsch: KO SEM BIL MRTEV SNG Drama Ljubljana, za Abonma drama/komedija in izven Cena vstopnice za izven: 20 € Novi Dom kulture, Murska Sobota 10.12.2010 ob 18. uri Andrej Jelačin: PACIENTI V ČAKALNICI KD Ivan Kavčič Ljutomer, cena vstopnice: 7 € Grajska dvorana, Murska Sobota 14.12.2010 ob 19. uri Fridrich Durenmatt: OBISK STARE GOSPE, SNG Nova Gorica za Abonma drama/komedija in izven, cena vstopnice za izven: 20 € Novi Dom kulture, Murska Sobota 15.11.2010 ob 17.00 Lila Prap, Barbara Buiatovič: MALE ŽIVALI Lutkovno gledališče Ljubljana, za Lutkovni abonma in izven Grajska dvorana, Murska Sobota 22.11.2010 in 23.11.2010 ob 19.00 Peter Ouilter: DUETI, Slovensko stalno gledališče Trst za Abonma komedija in izven Cena vstopnice za izven: 15 € Grajska dvorana, Murska Sobota 25.11.2010 in 26.11.2010 ob 18.30 NA OBISKU V ŽIVALSKEM VRTU S. Prokofjev: PETER IN VOLK, baletni oddelek Glasbene šole M.Sobota (info: 02-536-17-80) Grajska dvorana, Murska Sobota SEMINARJI, POSVETI, DELAVNICE, PREDAVANJA... 18.11.2010 ob 17.00 Predavanje: SOVE (Tomaž Mihelič, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije) Pokrajinska in študijska knjižnica, Murska Sobota 20.11.2010 ob 10.00 Velika modna revija nove kolekcije - jesen zima in 4. rojstni dan Maximusa. Maximus, Murska Sobota 27.11.2010 od 14.00 do 17.00 ADVENTNO-BOŽIČNA DELAVNICA (delavnica je primerna za mladino in odrasle, cena delavnice za udeleženca je 1 €) Pokrajinski muzej, Murska Sobota 4.12.2010 ob 19. uri Projekcija podvodnih fotografij, Potapljaško društvo M.Sobota NANDIJEV PODVODNI SVET, Ferdinand Hochstetter Grajska dvorana, Murska Sobota 06.12.2010 od 7.00 do 18.00 MIKLAVŽEV SEJEM Mestno središče, Murska Sobota 10.12.2010 od 10.00 do 14.30 PREDBOŽIČNO RAJANJE za predšolske otroke in prve štiri razrede osnovnih šol Trg kulture, Murska Sobota Za objavo dogodkov se obrnite na TIC Murska Sobota, tel: 02/534 11 30, e-pošta: tic.sobota@siol.net