Ste®. 4.
O Uubllnnl, v torek, dne 1 Januarja 1908.
Leto xxxui.
Velja po poŠti:
za telo leto naprej K 261—
za pol leta „	„ 13'—
za četrt leta „	„ 6-50
li en mesec „	„ 2'20
V upravniJtvu:
za celo leto naprej	K 22 40
za pol leta „	1120
za četrt leta »	» 560
za en mesec „	» 1*90
Za polllj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne SteV. 10 h.
SLOVENEC
Inserati: Enostop. petitvrsta (72mm):
za enkrat za dvakrat . . , za trikrat . . , za vet ko trikrat.
13 h II
8,
V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta a 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne.
Uredništvo J* v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod Jez
_ dvorlSče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Jtev. 74.
Političen list za slovenski narod
UpraVniŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
- Vsprejema naročnino, inserate In
reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188.
Današnja številka obsega 6 strani.
Božio potu.
Listi iz vsega sveta naznanjajo izne-nadujočo vest: Hčerka edinica vodje iran-coskih socialistov Jaures-a, visoko nadarjena, izobražena in lepa dama, godna za omožitev, je vstopila v samostan. Oče se je zadnje dni popolnoma odtegnil politi-škernu življenju, ni ga bilo v parlament in tudi ni pisal običajnih uvodnih člankov za svojo »Humanitč«, temveč je bival v svojem dednem dvorcu Bessoulet, kjer jc pregovarjal svojo ljubljeno edinico, naj opusti namero postati ponižna in od sveta pozabljena redovnica.
Pravzaprav bi s tem bila naša naloga pri kraju. Kako se bogoljubno srce bori za svoj poklic in za svoj življenjski ideal s stariši in z bogotajno javnostjo, ki zdaj odločuje na Francoskem, to je snov za du-šeslovca-pisatelja in ne za časnikarja. V tem slučaju pa je kultiiriiopolitično ozadje, na katerem sc je te dni odigrala »tragedija v Bessouletu«, zanimivo tudi za zgodovinarja in žurnalista. Kajti — to je tisti moment — hčerka Jaurčsova je bila vzgojena v krščanskem duhu v — očetovi hiši.
Jean Jaures (rojen 3. septembra 1859 v Castres) je bil v svoji mladosti vzgojen v zavodu, kjer so učili jezuiti.. Potem je postal profesor liceja v Reimsu in bil veren katoličan. V tem času je spisal knjigo, o kateri je neki sloviti francoski škof dejal, da niti on kot škof lepše in boljše ne bi bil mogel napisati. Kmalu nato je nadarjeni mož jel proučevati socializem in se odtujil cerkvi. Postal je svobodomislec ne brez težkih duševnih bojev. To mu je vtisnilo za vselej znak poštenja, odkritosti in strpnosti. L. 1885. je postal poslanec, 1903. jc bil zbornični podpredsednik in obenem ustanovil list »Humanite«. Zadnji čas ga ni več moč imenovati vodjo francoske socialistične stranke, kajti razbori-tega moža so izpodrinili kričači. Tudi v kulturnem boju ne igra več prve vloge kot svojčas. Zadnji njegov nastop na mednarodnem socialističnem kongresu v Stuttgartu je pokazal, da je mož odločni nasprotnik demagoških idej Hervčjevih.
Jaures je kot socialni politik na Francoskem že opravil, če nas ne motijo znamenja v zadnjem času. Kar pa bo preživelo Jauresovo politično vlogo, to jc nje-
gova socialna teorija. Poleg Bernsteina je namreč ravno on zadal smrtni udarec Marksovemu historičnemu materializmu. nauku, da gospodarske razmere odločujejo zgodovino vsake dobe, da je edinole od njih odvisno celo vse duševno življenje in delovanje verstva, modroslovje, pravo, morala itd. Jaures je pokazal idealistiški moment v tem razvoju — psihološke faktorje. Sirovi materializem ni gibalo snovanju človeškega duha. To izpoznanje je precejšnja zasluga Jauresa.
Zato se ta mož nikoli ni ponižal do fanatičnega bogotajstva. »Nebo prepustimo farjem in vrabcem«, to geslo ni bilo Jauresovo. Conibes, VValdeck - Rosseau. Charbonell in drugi, vsi nekdanji jezuitski gojenci, sramotijo cerkev, Jaures je izkušal voditi boj s poštenim orožjem. Sedanja politika Briandova, ki hoče cerkev uničiti z vednimi malenkostnimi ši-kanami, v Jauresu ni našla zagovornika. Tudi veliki panamski škandal in sedanje umazanosti ob priliki likvidacije cerkvenega premoženja Jauresa niso omadeževale.
Ni čuda, da je v takih razmerah duh krščanske vzgoje nemoteno vladal v hiši Jauresovi. Njegova žena je verna katoličanka in Jaures ni imel povoda braniti ji, da vzgoji hčerko edinico po krščanskih načelih. Hčerka jc pač videla ljubljenega očeta v boju proti cerkvi, ni pa pri njem videla mrzkega in zagrizenega bogotajstva. In tako je bilo mogoče, da si je lahko nemoteno izvolila vzvišeni poklic redovnice. usmiljene sestre, ne da bi ji bilo napoti mišljenje očetovo, ki je toliko svobodomiseln, da pusti svojemu otroku, da .si svobodno voli svoje zvanje.
Niso pa tako svobodomiselni sedanji gospodarji Francije. »Matin«, glasilo ateističnih borivcev za kulturo, napada očeta, ker jc v svojem zasebnem življenju zatajil načela, ki jili izpoveda v javnosti. Toda Jaures je dosleden. Za vse velja svoboda prepričanja in vesti in tudi za mojo hčer! . . . Svobodomisclci seveda ne imie-jejo svobode in gotovo je, da bodo izku-šali Jauresu izpodkopati še tisti vpliv, ki ga ima. Toda na tihem bodo šla poštena srca na Francoskem tisto pot, ki jo je hodila hčer socialističnega voditelja. Na katoličanih samih je, da se ta pot ubere tudi javno.
C. IN KR. ARMADA.
Mažari.
Vprašanje o. zvišanju častniških plač je povzročilo, da se Mažari zopet potegujejo za svoje narodne zahteve glede na armado. »Magyar Neinzet« objavlja Ugronov članek, ki naglasa, da dobi armada več vojaških novincev, če dovolijo ogrske embleme in ogrske ladje z ogrskim moštvom. »Magvar Orszag« piše, da imajo tisti veliko fantazijo, ki trdijo, da se rešijo zdaj vojaška vprašanja, ki so izločena v prehodnem stanju. Rešitev je mogoča le, ako se dovolijo mažarske narodne zahteve. > Pester Llovd« pa piše, da še niso nehali upati, da rešijo vprašanje o zvišanju častniških plač že v sedanjem de-legacijskem zasedanju.
Vojaške konference.
Najbrže že v prvi polovici t. m. se vrše pri cesarju običajne vojaške konference. ki sc jih udeleže nadvojvoda Franc Ferdinand, vojni minister Schonaich, predsedstveni načelnik vojnega ministrstva, generalni armadni nadzorniki, načelnik generalnega štaba in po potrebi tudi posamezni generalni nadzorniki. Pri posvetovanjih razpravljajo o osebnih zadevali generalov, o kvalifikacijskih opisih generalov in o imenovanju na visoka vojaška mesta. Generalni armadni nadzorniki poročajo o nadzorovanjih. Razpravlja sc tudi o vprašanjih glede na armadne priprave za vojsko. Ni izključeno, da bodo razpravljali tudi o novih predpisih glede na napredovanje v službi.
Pomanjkanje vojaških zdravnikov.
V armadi manjka zdravnikov. l)o 200 višjih zdravnikov manjka v aktivni službi. Višjih zdravnikov hi moralo biti 290, oziroma 276, a v službi jih je le 92 in še ti so večinoma po vojaških šolah. Med 110 pehotnimi polki ima le sedem polkov predpisano število pet zdravnikov, večina polkov ima 3 in sedem polkov le po dva zdravnika. Še slabše je pri kavaleriji, kjer ima samo dragonski polk št. iS predpisane tri zdravnike, večinoma sta pa pri kavale-rijskih polkih po dva in pri treh le po en zdravnik. Od delegacij zahteva vojna uprava 196.000 kron za ustanove medicin-cem, kar tudi ne bo zadostovalo. Pri deželni hrambi dobe zdravniki 6000 kron, ko vstopijo v vojaško službo in jc zato stanje popolno, tako da posodi deželni hramba
poleti vsaki stotniji in 36. stot. cesarskih lovcev čilega aktivnega vojaškega zdravnika. Zdravniki tudi niso zadovoljni z ga-žami. Povišati nameravajo število generalnih štabnih zdravnikov za 9 in število štabnih zdravnikov za
Oddelki strojnih pušk.
Vojna uprava namerava v armadi trajno uvesti oddelke strojnih pušk. Izbrali so sistem Schvvarlose, ki je priprosto sestavljen in pripraven za vojsko. Strojne puške bodo nosile mule, ker so za naše ozemlje po hribih, na Krasu, v Alpah boli pripravne, kakor pa vozovi. Pehota in lovci dobe po en oddelek dveh strojnih pušk /.a polk iu bataljon. Letošnjo spomlad ustanove 39 oddelkov. Moštvo obdrži svojo adjustacijo, oboroženo bo z repetirnimi samokresi, vojaki pri mulah pa dobe re-petirne karabinere. Znatno jim olajšajo prtljago, ker bodo v mnogih slučajih prisiljeni, osobito v boju iu v hribih, nositi puško in strelivo. Pri kavaleriji ustanove letošnjo spomlad dva oddelka strojnih pušk. Oddelki, ki se ustanove letos, se po-razdele med vse armadne zbore. V službi s strojnimi puškami nameravajo namreč izuriti kolikor mogoče veliko število častnikov iu moštva.
Preosnova artiljerije.
Novi topovi so že dogotovljeni. Koncem prihodnjega meseca jih že prično razdeljevati -12 artiljerijskim polkom. Nove brzostrelne topove dobe vsi artiljerijski polki tekom leta. Obenem pre-osnujejo artiljeriio. Poljskih 56 artiljerij-skili polkov razdelc vsakega v dve diviziji in pomnože število štabnih častnikov za 112. Odpravijo tudi razločke glede na moč med kornimi in divizijskimi artilerijskimi polki. Vsak polk bo imel v bodoče 29 častnikov, 469 mož, 218 konj iu 16 topov. Jezdečili osem baterijskih divizij dobi vsaka po tri jezdeče baterijo, število topov pri bateriii pa znižajo od 0 na 4 pri vsaki bateriji. Jezdoča baterijska divizija bo imela v bodoče 14 častnikov, 327 mož in 309 konj. Najbolj pa preosnujejo gorsko aitiljerijo: enajst gorskih baterij v okupacijskih deželah in ostale gorske baterije dobe od zdaj 3 častnike, 70 mož, 30 konj (mul). Na novo ustanove tri gorske artilerijske polke, ki bodo imeli poleg štaba (7 častnikov. 18 mož in 7 konj) municijski kader in štiri baterije. Drugi polk bo imel
LISTEK.
Dllomrnitl krnila Salomona.
Angleški spisal Rider Haggard. posl. J. M.
(Dalje.)
Tukaj pa smo vsi trije obmolknili.
'< 'Gospod Quatermain,« je naenkrat dejal Sir Henry Curtis., »mislim, da ne poznate ali ne morete uganiti vzrokov mojega — Nevillovega potovanja proti severu ali glede točke, kamor je bilo potovanje namenjeno.«
»Slišal sem nekaj o tem,« sem odgovoril in prenehal. Stvar jc bila taka, da nisem hotel govoriti o njej.
Sir Henry in kapitan Good sta pogledala drug drugega in kapitan Good je prikimal.
»Gospod Quatermain,« je rekel prvi, »povedati vam hočem neko zgodbo in vas prositi sveta in morebiti celo pomoči. Oni človek, ki mi je poslal vaše pismo, mi jc sporočil, da naj se brezpogojno zanesem na vas. ker ste, kakor je dejal, dobro poznani in splošno spoštovani v Natalu in posebno znani radi svoje razumnosti.«
Priklonil sem se in izpil nekoliko \vhiskvja in vode, da prikriiem svojo za-
drego, kajti skromen človek sem — in Sir Henry je nadaljeval.
»Gospod Neville je bil moj brat.« »Oh!« sem dejal in se vzravnal, kajti sedaj sem vedel, koga me je Sir Henry tako spominjal, ko sem ga prvič zagledal. Njegov brat je bil mnogo manjše postave in imel je črno brado, toda sedaj sem se spomnil, da je imel oči iste sive barve in istega ostrega pogleda, in tudi poteze na obrazu niso bile nepodobne.
»Bil je,« jc nadaljeval Sir Henry, »moj edini in mlajši brat in notri do pet let nazaj nisem mislil, da sva bila kedaj za mesec daleč drug od druzega. Toda ravno nekako pred petimi leti se je zgodila nesreča, kakor se zgode včasih v družinah. Hudo sva se sprla in jaz sem se v svoji jezi zelo krivično vedel nasproti svojemu bratu.« Tukaj je kapitan Good močno prikimal s svojo glavo. Ladja se je ravno tedaj zelo zazibala, tako da je prišlo zrcalo, ki jc bilo na desni strani pred nami, za trenutek skoro ravno nad naše glave, in ker sem jaz sedel z rokami v žepu in gledal kvišku, sem ga mogel videti, kako zelo je prikimaval.
»Kakor smem reči, vam je znano,« je nadaljeval Sir Hcnry, »ako umrje človek brez poslednje volje in nima druge lastnine kakor zemljišča, pripade vse najstarejšemu sinu. In tako se je zgodilo, da je
ravno takrat, ko sva sc prepirala, umrl naš oče brez oporoke. Odlašal je s sestavo poslednje volje, dokler ni bilo prepozno. Posledica tega je bila, da je ostal moj brat, ki se ni izučil za noben poseben poklic, popolnoma brez beliča. Seveda je bila moja dolžnost skrbeti zanj, toda ravno v onem času je bil prepir mej nama tako oster, da mu nisem — na svojo sramoto priznam (in globoko je vzdihnil) — ponudil nobene pomoči. Ni se zgodilo radi tega, ker mu nisem ničesar privoščil, marveč sem čakal, da on prvi zaprosi iu on tega ni storil. Zal mi je, da vas nadlegujem z vsem tem, gospod Ouatermain, vendar sem primoran, da vam pojasnim ves položaj, kaj ne, Good?«
»Prav tako, prav tako,« je rekel kapitan. »Gospod Ouatermain bode, prepričan sem, obdržal celo zgodbo zase.«
»Gotovo,« sem dejal, »kajti jaz sem ponosen na svojo molčečnost.«
»No,« je nadaljeval Sir Hcury, »moj brat je imel v onem času pri meni nekoliko sto funtov šterlingov. iu ne da bi mi kaj povedal o tem, je dvignil to malenkostno svoto, si nadel ime Neville in odpotoval v Južno Afriko v divji nadi, da si pridobi bogastva. O tem sem čul kasneje. Minula so kaka tri leta in jaz nisem ničesar slišal o svojem bratu, dasi sem mu večkrat pisal. Brez dvoma niso pisma nikdar prišla do
njega. Spoznal sem. gospod Ouatermain. da jc kri gostejša, nego voda.«
To jc resnica,« sem rekel iu mislil na svojega Harryja.
»Spoznal sem, gospod Ouatermain, da bi dal polovico svojega premoženja, ko bi zvedel, ako jc moj brat George, edini, ki ga imam, živ in zdrav, in da bi ga zopet videl.«
»Vendar ga niste, Curtis,« je naenkrat pripomnil kapitan Good in pogledal velikemu možaku v obraz.
»No, gospod Ouatermain, sčasoma me je začelo vedno bolj in bolj skrbeti, da bi zvedel, ali je moj brat živ ali mrtev, in ako jc živ, da ga dobim domov. Začel sem poizvedovati in vaše pismo je bil eden teh vspehov. Sporočila so bila zadovoljiva, kolikor sem iili zamogel dobiti, kajti pričala so, da je bil George notri do pred kratkim še živ. vendar nisem mogel izvedeti vsega. Raditcga sem. da povem na kratko, sklenil sam podati se na pot in ga poiskati in kapitan Good jc bil tako prijazen, da se je napotil z menoj.«
»Da,« je rekel kapitan, »nimam druzega opravila, kakor vidite. Moji lordi pri admiraliteti so me odpustili iz službe, da stradam pri polovični plači. Sedaj pa. gospod, nam bodete morebiti povedali, kaj veste ali kai ste slišali o gospodu z imenom Neville?«
le tri gorske baterije, zato pa ozkotirno baterijsko divizijo. Ob italijanski meji so bile še pred kratkim le tri gorske baterije, a v kratkem bosta imela III. in XIV. arma-dni zbor 13 gorskih baterij. Tudi Dalmacija dobi v kotorskem vojnem pristanišču eno gorsko baterijo.
Pomnožite v artiljerije ob avstrljsko-italijanski meji.
V	Beljaku se ustanovi letos meseca aprila gorski artiljerijski polk št. 3. Mestna občina pripravlja za polk že stanovanja. Štiri baterije s 120 mulami se nastanijo začasno v zasebnih hišah, dokler ne zgrade nove vojašnice. Ljubljanska instrukcijska kadra št. 1 in 2 in celovški kader št. 3 izpopolnijo, da se ustanovi nov polk.
AVSTRIJA.
Ce odpove ljudska zbornica.
Plemstvo se razumno ne more sprijazniti z ljudsko zbornico, izvoljeno po načelih splošne in enake volivne pravice. Od časa do časa pove plemiško časopisje, da po vseh znamenjih odpove splošna in enaka volivna pravica. Na je rešila ljudska zbornica pogodbo, začasni proračun, stvari, ki jih ni več let rešil državni zbor z vplivnim in številnim plemiškim zastopstvom, seveda tem krogom ne pomenjajo ničesar. Med plemiči, ki ugibajo, kaj da pride, ako odpove splošna volivna pra-. vica, je tudi grof Mensdorf. Objavil je članek, v katerem piše, da bi morali zopet deželni zbori voliti zastopnike v drž. zbor seveda po narodnih kurijah. A mož ie le napreden in zahteva za ta slučaj seveda delitev deželnih zborov v dvoje zbornic. Zastopniki druge zbornice naj bi se izvolili po načelih splošne in enake volivne pravice, deželne gosposke zbornice bi pa imele viriliste, po kroni imenovano gotovo število in po veleposestvu in po trgovskih zbornicah izvoljeni člani. Zabeležimo kot vestni časnikarji s pripomnjo, da kolo časa gre naprej in ne nazaj.
Državni zbor.
Državni zbor prične delovati 17. marca do 11. aprila, ko gre na velikonočne počitnice, nato pa zboruje od 17. aprila do konca junija, nakar zborujejo deželni zbori.
Češka trgovska zbornica.
V	Kraljevem gradcu se ustanovi za severno vzhodno Češko nova češka trgovska zbornica
Minister Peschka o spravi med Nemci in Čehi.
Zastopniki nemških strank na Češkem so zborovali 5. t. m. pod Peschkovim predsedstvom. Šlo se je za deželnozborske volitve. Sklenili so, da si naj stranke ne nasprotujejo v posameznih volivnih okrajih. Posvetovanja nadaljujejo 18. t. m. Po posvetovanju se je izjavil Peschka tudi o spravnih pogajanjih med Čehi in Nemci. Rekel je. da Nemci ne bodo dovolili češkega državnega prava. Pred vsem se mora izvesti volivna preosnova in volivni red, nakar se vredi jezikovno in uradniško vprašanje kakor tudi vprašanje o razdelitvi volivnih okrajev.
Češki minister Prašek o položaju.
Češki minister-krajan Prašek je imel v nedeljo ljudski shod v Brandeisu ob Labi. O pogodbi z Ogrsko ie izjavil, da se ie po pogodbi izboljšal položai. Z njegovim vstopom v ministrstvo je hotela stranka dokazati, da se hoče zavzeti za vse koristi češkega ljudstva. Minister je govoril nato o vladnem programu. V polnem tiru so pripravljalna dela za delavsko starostno in invalidno zavarovanje. Najtežavnejša in najvažnejša naloga zbornice bo rešiti nemško-češko sporazumljenje. Agrarna stranka .ie za odkrito spravo z Nemci. Zastopniki češkega ljudstva pa ne odstopijo niti del svojih pravic tudi za važne gospodarske in socialne pridobitve. Čehi zahtevajo edinole popolno jezikovno, narodno in pravno enakopravnost z Nemci.
II. p o g 1 a v j e.
Legenda o Salomonovih rudokoplh.
»Kaj ste torej slišali v Bamang\vato o potovanju mojega brata?« vpraša Sir Henry, ko sem prenehal, da si nabašem pipo. predno odgovorim kapitanu Ooodu.
»Cul sem tole,« odgovorim, »in tega nisem omenil živi duši notri do današnjega dne. Slišal sem, da se ie napotil iskat Salomonove rudokope.«
»Salomonove rudokope! sta vzkliknila obadva moja tovariša naenkrat. »Kje se nahajajo?«
»Ne veni,« sem rekel, »vem pa, kje pravijo da so. Enkrat sem videl vrhunce gora, ki jih obdajajo, toda takrat je bilo stointrideset milj puščave med menoj in med njimi, in meni ni znano, da bi kedaj prišel bel človek preko nje razun enega. Vendar je morebiti najboljše, kar morem storiti, da vam povem legendo o Salomonovih rudokopih. kakor jo vem, vidva mi pa zastavita besedo, da ne zineta besedice tega, kar vama povem, brez mojega dovoljenja. Ali se strinjata s tein? Imam svoje vzroke, da vaju prosim tega.«
Sir Henry je prikimal in kapitan Good je odgovoril: »Gotovo! Gotovo!«
»No,« sem pričel, »kakor si lahko mislite. so lovci na slone vobče nekoliko divji ljudje in se ne zmenijo dosti za življenje in šege Kafrov. Vendar pa najdete semintja
h
Češko-uemška sprava.
Izvrševalni odbor nemške agrarne stranke je sklenil resolucijo, ki pravi, da nečuveno izzivajo spravni predlogi_ čeških voditeljev nemško prebivalstvo na Češkem. Nemogoče je razpravljati o češkem državnem pravu skupno z narodno omejitvijo. Dr. Pergelt objavlja članek, ki zahteva, da naj se uvede na češkem narodna avtonomija in spor bo končan.
Odlikovanja.
Več višjih avstrijskih uradnikov bo odlikovanih povodom sklenjene avstro-ogrske pogodbe. Odlikovani bodo finančni minister Ko-rytowski. sekčni načelnik dr. Sieghart pl. Ber-natzky in pl. Roessler, fin. ravnatelj Spitz-miiller, min. svetnik Sonnenschein in sekčni svetnik dr. Ivas.
Shod nemških obrambenlh društev.
se je pričel 4. t. m. ob 9. dopoldne na Dunaju. Minister Peschka je rekel, da tudi vlada ceni tiho kulturno delo nemških obrambenih društev in jim želi uspeha. Shodu' predseduje načelnik »Šulferajna« dr. Oross, podnačelnika sta \Vastian in Koeslich. Razpravljali so o mladonemških krajevnih skupinah, o skrbi za mladino in o delu med ljudstvom. Popoldne so zborovala posamna obrambena društva. Dunajska občina proti podraženju premoga.
Dunajski občinski svet se je pečal z vprašanjem, kako poceniti nremog. Občini ne kaže, da bi sama pričela kopati premog. Odsek zato predlaga na državni zbor peticijo, ki zahteva i postavo, po kateri se prepove iskanje premoga zasebnikom. Država sama sme otvoriti nove premogokope. Družbam in zasebnikom se prepove prodaja premogokopov. Država naj bi smela vedno prisilno upravljati premogokope, osobito pa, če zanemarjajo lastniki priprave za varnost delavčevega zdravja in živlejnja. S premogovo veletrgovino se naj peča edinole država.
Bojkot avstrijskih tvrdk.
V	Budimpešti se ie ustanovilo društvo, ki obstoji iz poslancev in industrijcev z name nom, da bojkotira avstrijsko industrijo. Po člankih v časopisju in po brošurah hočejo na-hujskati ljudstvo proti avstrijskim industrijskim izdelokom in proti avstrijskim zavarovalnicam.
Vprašanje o bankovčni banki
V	petek predlaga \Veckerle ogrski zbornici, da naj izvoli odsek 24 članov in se pečaj z vprašanjem bankovčne banke.
CESAR FRANC JOŽEF PAPEŽU.
Iz Monakovega se poroča, da je cesar Franc Jožef I. ob svojem ozdravljenju daroval papežu Piiu X. milijon lir.
HRVAŠKA.
Cesar zaslišal ogrskega ministrskega predsednika in barona Raucha.
Cesar je zaslišal v nedeljo ob 10. uri dopoldne ogrskega ministrskega predsednika dr. Wekerla v posebni avdijenci, ki je trajala eno uro. Za njim je pa zaslišal v polurni avdijenci barona Raucha.
RUSIJA.
V Beroljnu prijeti Rusi.
Med v Bcrolinu prijetimi 14 Rusi sta dva delegata iz Helsingforsa, dva iz Pariza in eden iz Draždan. Zaprti Rusi trde, da so se zbrali zgolj zato, da sklenejo, kako prirediti novoletno slavnost ruskih dijakov.
+ Polkovnik Koniarov.
V	Peterburgu ie umrl 4. t. m. glavni urednik »Svjeta«, polkovnik Komarov, znan po svojem delovanju za slovansko slogo.
Napad na poštni vlak.
Ponoči na 4. t. m. so roparji med postajama Beiukjasik in Karaias razdrli tir, da bi oropali poštni vlak, ki je vozil 2 milijona rub-ijev. Nakana se ie roparjem ponesrečila, ker ie vozil pred poštnim vo.iaški vlak, ki je sicer skočil iz tira, a so vojaki kljub temu prepodili roparje.
človeka mej njimi, ki se nekoliko potrudi nabirat sporočila domačinov in poskusi dognati nekoliko zgodovine o tej črni zemlji. Take vrste človek je bil oni, ki mi je prvi povedal legendo o Salomonovih rudokopih, že nekako pred tridesetimi leti. Bilo je to na mojem prvem lovu na slone v deželi Matabele. Njegovo ime je bilo Evans, in tega ubogega človeka je naslednje leto usmrtil ni vol in sedaj leži pokopan blizu slapov reke Zambesi. Spominjam se, kako sem neko noč pripovedoval Evansu o čudovitih rudokopih. ki sem jih odkril na lovu na antilope v sedanjem lydenburškem okraju v Transvaalu. Ko so nedavno tamkaj iskali zlata, so zopet naleteli na te rudokope, ki jih jaz poznam že mnogo let. V živo skalo je vsekana široka cesta za vozove, ki vodi do vhoda v rudnik ali jamo. Notri v tei jami se nahajajo celi kupi zlatonosnega kremena, pripravljenega, da se raztolče; to priča, da so morali delavci, in naj so bili kdorkoli že, v veliki naglici oditi: kakih dvajset korakov v daljavo ie jama obzidana, in lepo zidarsko delo je to.«
»Da,« je rekel Evans, »jaz vam pa povem še boli čudno stvar, nego je ta«, in pravil mi je, kako'je našel daleč v notranji deželi celo mesto v razvalinah, o katerem misli, da je svetopisemski Ofir, in mimogrede naj povem, da so učenjaki čez dol-
Pollsko rusko sporazumljenje.
Rusko časopisje se zdaj precej peča z vprašanjem o poljsko-ruskem sporazuinljenju. O tem vprašanju se je izjavil tudi grof Kote-jarevski. Piše, da je sedanji trenutek z ozirom na protipoljski pruski načrt ugoden. S prijazno politiko nasproti Poljakom bi Rusija dokazala. da priznava vrednost slovanskih narodov in slovanske kulture. Kotejarevski in rusko časopisje ima prav, ker čas bi že bil, da sreča rusko birokracijo pamet. A po izkušnjah zadnjega časa n. pr. proti vilnskemu škofu ruski merodajni krogi nimajo niti mrve tiste dobre volje, ki je potrebna, da dajo ruskim Poljakom, kar jim gre.
Zarota proti carici materi.
Zaprli so 20 oseb zaradi zarote proti carici materi.
Preprečen napad na poveljnika črnomorskega brodovja.
Tajni policisti so prijeli neko žensko, pri kateri so našli nabit samot res. Sodijo, da je ženska, ki ni hotela povedati svojega imena, nameravala ustreliti poveljnika črnomorskega brodovja admirala Wirrena.
Obsojena morilca.
Med tremi napadalci, ki so lani 1. junija ustrelili inženirja Bersa in Nieberga, ie eden oproščen, dva sta pa obsojena na smrt. Sodišče je sklenilo predlagati, da naj se obsojencema zniža kazen.
BALKAN.
Vtihotapljanje streliva.
Atene, 7. anuaria. Neki nižji poštni uradnik je vtihotapil v Atenah na italijansko ladjo »Črnagora«, namenjeno v Carigrad, več vreč nabitih patron, ki so eksplodirali. Tri osebe so ranjene. Strelivo je bilo naslovljeno na carigra.iski nemški poštni urad.
Odvetniška stavka v Rumuniji.
Rumunski odvetniki so grozno razburjeni, ker se uvedejo sodišča po vaseh. Rumunski odvetniki so zato sklenili, da prično stavkati.
NEMČIJA.
Nemški cesar Viljem noče o znanem sporu med generalom Keimom in bavarskim prin-com Ruprehtom ničesar izjaviti, dasi stoji načeloma na prinčevi strani. Keitn zato dobi ob občnem zboru »Nemškega brodarskega društva« dne 19. t. m. v Kasslu zaupnico. V Mo-nakovem so seveda zato jako vznevoljeni. Če dobi Keiin v Kasslu zaupnico, izstopijo iz zveze malone vse južnonemške mornariške zveze in ustanove najbrže samostojno »Južno nemško zvezo«. Ni gotovo, če prevzame pro-tektorat te zveze princ Rupreht Visoki bero-linski krogi sodijo, da je zdaj lahko princu Ru-prehtu vseeno, kdo da predseduje v Berolinu društvu, ker ni več društven član. Na Bavarskem in v južni Nemčiji je to še bolj razburilo duhove in izpopolnilo razdor med severom in jugom. Bavarci sodijo položaj iako trezno. Be-rolinski merodajni krogi sicer ne odobravajo Keimovega postopanja, a izgubiti nočejo svojega političnega agitatorja. Pri občnem zboru v Kasslu se pokažejo posledice.
Proti Dernburgovi kolnialni politiki
in proti guvernerju Rechenbergu nameravajo nemški vzhodnoafriški naselniki vložiti pritožbo na državni zbor.
Harden-Moltke.
Harden vloži proti svoji obsodbi revizijsko pritožbo. Oba nasprotnika, Harden in Moltke sta dobila povodom razsodbe mnogo dopisov in brzojavk. Sello ie izjavil, da se akcija šele prične. Po reviziji se najbrže razveljavi razsodba deželnega sodišča. Z izjavami glavnih prič se mora pečati tudi kazenska oblast. Boj se bo še nadaljeval.
BOMBNI napad.
K a n s a s c i t y, 7. januarja. V pritličju First Narodne banke je 4. t. ;n. razpočila bomba. Več oseb je nevarno ranjenih.
go časa po smrti ubogega Evansa isto izjavili. Napetih ušes, spominjam se. sem poslušal o vseh teli čudesih, kajti tedaj sem bil še mlad. in ta povest o starodavni omiki in zakladu, ki so ga oni stari judovski ali feničanski pustolovci zbirali v deželi, katera se je že pred davnim časom zopet pogreznila v najtemnejše diviaštvo. je inočno vplivala na mojo domišljijo, ko mi naenkrat reče: .Fant, ali si kedaj slišal o SuIIimanovcm gorovju v severozapad-nem delu dežele Maš-.ikulumbvve?' Deial se mu, da nikdar. .Ah, dobro,' je rekel, .tamkaj je imel Salomon svoje rudokope, kjer je kopal svoje dijamante, mislim'.
>Kako veste to?« sem vprašal.
.Dobro vem; kajti kaj drugega je »Sulliman«, kakor beseda, pokvarjena iz Salomon!1) In vrhu tega mi je o vsem tem pripovedovala neka stara Isanusi (čarovnica) gori v deželi Matiika. Pravila mi je, da je bilo ljudstvo, ki ic živelo onkraj teh gora, v sorodu z Zuli, ki so govorili narečje Zulov, pa so bili lepši in močnejši ljudje; da so živeli med njimi veliki čarovniki, ki so se učili svoje umetnosti od belih mož, ko >je bil ves svet teman« in njim da je bila znana skrivnost o nekem čudovitem rndokopu »svitlili kamenov«.' --------(Dalje.)
') Sulliman je arabska oblika besede Salomon. Pis.
MAROKO.
General d'Amade je došel S. t. m. v Ca-sablanko in prevzel poveljništvo o okupacijski armadi.
Iz Tetuana poročajo, da je 400 velikašev protestiralo proti policijski reformi. V Lara-chu se boje resnih nemirov, če organizirajo Španci policijo.
ŠVEDSKI KRALJ SE NE DA KRONATI.
švedski kralj Gustav je izjavil nekemu časnikarju, da se iz lastnega nagiba ne da kronati. Kronanje postavno ni predpisano in ni primerno sedanjemu času. Stane tudi veliko. Kralj dela na to, da se omeje ceremonije ob otvoritvi državnega zbora. Osebno želi priprosto in varčno življenje. To se pa ne more izvesti glede na reprezentacijskevladarjeve dolžnosti. Deželi in ljudstvu bi škodovalo, ako bi kralj ob oficielnih nastopih opustil mednarodne običaje in navade.
JAPONSKA GROZI AMERIKL
Japonski poslanik v San Franciscu vi-komte Aoki je izjavil, da hoče Japonska omejiti izseljevanje, za sovražen čin bi pa smatrala vsak poizkus Zjedinjenih držav, ki bi meril na to, da izključijo Japonce z ameriške celine ali z otokov.
MINISTRSKA IZPREMEMBA NA FRANCOSKEM.
Clemenceauu je izjavil Briand, da želi obdržati bogočastno, ako prevzame justično ministrstvo. Odgovornost za izvedbo postave o ločitvi cerkve od države hoče nositi, dokler ne izvede postava, ki jo je povzročil. Po razgovoru z ostalimi ministri je izjavil Briand, da prevzame justično ministrstvo. Oddelek za bogočastje se izloči od naučnega ministrstva. Ker ie sklenil senat preiskavo o likvidacijah premoženja kongregacij, grozi mnogo tožb. Ministrski svet ie imenoval Brianda za justič-nega in bogočastnega, Doumerqueja za naučnega in Cruppya za trgovinskega ministra.
ZAKAJ JE ODSTOPIL DRUDE.
Pariz, 4. jan. »Temps« poroča, da general Drude ni odstopil zaradi bolezni, ampak zaradi nesporazumljenja s Clemenceaujem zaradi vojaškega pohoda v Kazbo Medino.
VOJNE PRIPRAVE AMERIKE.
»Times« poroča, da so bili generalni pribočniki iz Columbije, Oregona in Washing-tona poklicani v vojni oddelek v Washington, da poročajo o obrežnih utrdbah in topništvu. Na Filipine se pošilja streljivo.
DOGODKI V PERZIJI.
Zbornični predsednik je hotel odstopiti, ko so v zbornici s smrtjo zagrozili guvernerju, če ne kaznuje oseb, ki so streljale na par-lamentove duri in se udeležile umorov na artilerijskem trgu. Predsednik se je končno udal. V nedeljo so se šele razšli branitelji parlamenta.
Dnevne novice.
+ Otročje konbinacije. Deželni poslanci še niso izvoljeni. Niti kandidatje še niso postavljeni, a v uredništvu »Slovenskega Naroda« so že spekli novega deželnega glavarja v osebi našega vrlega somišljenika g. 1'ovšeta! A še ne dosti temu, ie ta »Narodova« raca šla tudi v nemške liste, n. pr. »Grazer Tagespost«. Napram našim resnim čitateljem nam ni treba posebej poudarjati, da so take kombinacije v sedanjem štadiju naravnost smešne in g. državni poslanec vodja Povše je v našem uredništvu odiočno protestiral zoper to zlorabo svojega imena. G. vodja Povše se je letošnjo pomlad sam prostovoljno odločil za državnozborski mandat in se pri tej priliki za bodoče odrekel delovanju v deželnem odboru. Vprašanje deželnega gla-varia bo postalo aktualno šefe potem, ko bodo deželnozborske volitve izvršene. Prej je vsako govorjenje o posamezni osebi, ki bi prišla v vpoštev, naravnost nespametno.
+ Občni zbor »Katoliškega delavskega društva na Jesenicah« se vrši v »Delavskem domu« na Savi, v nedeljo, dne 12. t. m. zvečer. Člani in članice, prihit/te v obilnem številu na zborovanje neumorno delujočega iu napredujočega našega jeseniškega »Katol. delavskega društva«!
+ Shod na Savi pri Jesenicah. V nedeljo. 12. t. m. popoldne priredi strokovno društvo shod na Savi pri Jesenicah v prostorih »Strokovnega društva« pri Jelenu. Spored: Vzroki draginje in splošna volivna pravica za deželne zbore. Odbor vabi k obilni udeležbi.
+ »Strokovna komisija« ima v nedeljo. dne 12. t. m., ob pol 2. popoldne sejo v prostorih »Strokovnega društva« na Savi pri Jesenicah (Pri Jelenu). Delavska strokovna društva se naprošajo, da se velevažne seje gotovo udeleže.
+ Dr. Kreka hvali zagrebški velelibe-raini »Pokret«. Da se dr. Krek za tako hvalo zahvali, je samoposebi umevno, toda zanimiva je vendarle in sicer zato. ker je ta hvala vsled zadrege nastala. 28. in 29. decembra je namreč v Djakovu dr. Krek predaval pri socialnem kurzu. »Pokret« označuje predavanja za »umna« in priznava, da je predavatelj «vrlo verziran v socialnih vprašanjih«. Obžaluje, da k
predavanjem niso pozvali »naprednja-kov«, da bi mogli — disputirati! Piše, da je Krek v svojih predavanjih indirektno pobijal nazore hrvaških klerikalcev . . . In vzlic temu so ta predavanja bila — »ništa drugo, nego popovska komedija«. Kdor v tem pisanju ne vidi liberalne komedije, temu ni več pomagati.
+ Državna podpora za nabavo krme. Ministrstvo za poljedelstvo je dalo c. kr. namestništvu v Trstu na razpolago 79.000 kron, da olajša nabavo krme kmetom v krajih, kjer Je bilo lansko leto malo sena. Podpore je izposloval »Slovenski klub«.
+ Shod na Vrhniki. Včeraj je S. L. S. priredila shod na Vrhniki. Shodu je predsedoval dekan Gantar. Ustanovila se je »Kmečka zveza« za celi vrhniški sodni okraj. Na shodu sta govorila državna poslanca Povše in Go-stinčar. Shod je proglasil za kandidata v deželni zbor gospoda državna poslanca Povšeta in dr. Šusteršiča. Izrekla se je zahvala »Slovenskemu klubu« in še posebej^deželnima poslancema gg. Povšetu in dr. Susteršiču.
-1- Umrla je včeraj zvečer ob 9. uri v 78. letu mati državnega in deželnega poslanca g. Franca Demšarja na. Cešnjici pri Selcih, Helena Demšar, rojena Sturm. Pogreb bo jutri v sredo ob 9. uri dopoldne. Velespoštovani rodbini naše iskreno sožalje!
+ Primorsko učiteljsko vprašanje je stopilo v novo fazo. Mestni svet v Gradiški je namreč ponudil vladi brezplačni prostor za zgradbo italijanskega učiteljišča za Primorje. »Piccolo« piše, da namerava vlada za Italijane napraviti učiteljišče res v Gradiški, za Slovence pa v Gorici. »Piccolu« to seveda ni všeč, prvič, ker se boji, da ne bi se »Gorica poslovenila«, drugič pa, ker je Gradiška »klerikalno mesto«. Zato se zdaj tržaško judovsko glasilo poteguje za to, da ostani italijansko učiteljišče v Kopru, kjer ie dozdaj bilo. ,Ker pa za gradiškim načrtom najbrž stoji krščan-sko-socialna večina italijanskih poslancev, bodo ostale »Piccolove« želje bržčas le na papirju.
+ Zanimivi dogodki na Goriškem. »Gorica« piše: V znamenju nesloge se je vršil v četrtek, dne 2. januarja, shod agrarcev pri »Jelenu« v Gorici. Dr. Franko je povdarjal složno delo ter priporočal spojitev s S. L. S. Agrarci so v strašnih škripcih. L/st »Naš Glas« ima le 100 plačujočih naročnikov. A liberalno učiteljstvo, ki je na shodu imelo premoč, .ie odločilo, da bo stranka samostojna in da se bo držala liberalne struje. Navzoči kmetje, razun Mrmolje, ki ni krnet, so zmajevali z glavami, ko so videli, da učitelji komandi rajo kmete. »Soča« piše, da je Franko klerikalec, ker je priporočal slogo. Ce je to tako. kaj pravijo k temu oni pošteni kmetje, ki so bili v agrarni stranki le, ker so mislili, da se doseže sloga? Ali se jim ne zdi čudno, da se »Soča« veseli nastopa liberalnih učiteljev?'' O agrarni stranki ni več govora; sedaj imamo novo učiteljsko liberalno stranko. S to pa naši kmetje ne gredo. — - Kakor poročajo listi, .ie »Naš Glas« prenehal izhajati. Po shodu v četrtek je dr. Franko list ustavil.
+ Iz eksekutivnega odbora hrvaške stranke prava. V zadnji seji eksekutivnega odbora hrvaške stranke prava se je določilo, da kandidira stranka v 45 volivnih okrajih ter so si za volivno akcijo izvolili poseben odbor.
4- Socialni kurz S. K. S. Z. v Gorici je izvrstno uspel. Udeležencev je bilo nad 200.
+ Gospode, ki obiskujejo naše uredništvo, prosimo, da se blagohotno ozirajo na to, da je čas za zasebne pogovore po zaključku tista od 4. do 5. ure popoldne, med uradnimi urami pa more sprejemati uredništvo le razgovore. ki so v zvezi z dnevno izdajo lista.
—	P. Engelbert Pollak je sprejet k minoritom.
—	Za živinorejskega nadzornika pri c. kr. kmetijski družbi kranjski je imenovan g. Adolf Ribnikar.
—	Morilec svoie matere aretiran. Z Iga se n6m poroča: Morilca Janeza Miheliča iz Sneberjev so orožniki prijeli v petek, 3. t. m., proti večeru na Dobravici nad Igom. Tje se ■e bil pripeljal s svojo ženo in otrokom v po-set k starišem svoje žene rojene Merkun iz Dobravice. Koliko iznenadenje in žalost ie povzročilo nenadno aretiranje zeta-niorilca dobri, krščanski rodbini Merkunovi, ki ni o umoru ničesar slutila, si lahko mislimo.
- Osebne vesti. Stavbeni komisarji Robert Carrer v Trstu, Gustav Stedry v Ljub Ijani in Friderik Crepaz v Gorici so imenovani višjim stavbenim komisarjem. Stavbena pristava F.rnst Lavrcnčič v Pazinu in Alexander Marzini v Trstu sta imenovana stavbenim komisarjem.
—	Smrtna kosa. Iz Opatije se nam piše: Dne 3. januarja ie nagloma umrl hrvaški rojak občespoštovani slovanski rodoljub, odvetnik na Dunaju, dr. Karol pl. Kožič. Rajnik je prišel iskat zdravja v Opatijo pred nekaj dnevi.
—	Smrt radi pijanosti. V občino Dobru-nje pristojni Anton Garbajs, 70 let star dninar, je pretečeni teden padel v pijanosti v nek jarek iu Pri tem zadobil tako znatne poškodbe, da je v tukajšnji deželni bolnici umrl v dveh dneh.
—	Potres. Iz Loške doline se nam piše: 5. t. m. zvečer, tričetrt na sedem, se je slišalo podzemsko groinenje, ki je prišlo od izhoda in je šlo proti zapadu.
—	V gozdu zmrznila. Iz Kostanjevice na Dolenjskem se nam poroča: V soboto popoldne so našli Marijo Jordan iz Gor. Orehovca pri Kostanjevici v gozdu zmrznjeno. Nabirat je šla suhljad, a pri tem jo je zalotila smrt. Zapušča dva nedorasla otroka.
Zgubil se .ie Klemen Kosmač (po domače Orel), kajžar na Dovjem št. 33, star 40 let, oženjen, velike, tanke postave, z brka,nI,
dober in pošten človek. Nekoliko se niu je duh omračil zavoljo neke nesreče pri sosedu. V petek zjutraj se je odpelja.' proti Kranju k zdravniku, pa se do ponedeljka ni vrnil. Kdor bi kaj vedel o njem, naj blagovoli naznaniti na Dovje.
—	Mraz v železniških vozovih. V vozovih vlaka, ki je vozil v nedeljo zjutraj iz Ljubljane proti Trbižu, je vladal tako občuten mraz, da se je človek lahko pošteno prehladih Potniki so se opravičeno pritoževali nad železniško upravo, ki stavi s svojo brezbrižnostjo v nevarnost zdravje potujočega občinstva. Vzrok mraza so stari, že popolnoma slabi vozovi, ker so se vsi boljši začasno oddali na novo karavansko progo, na goteniski pa se morajo raditega uporabljati vozovi, ki so sicer že določeni za škartiranje. Železniška uprava bode morala rada ali nerada priti do spoznanja, da nima nobene pravice dajati v promet na Kranjsko objekte, ki se jih radi ne-rabljivosti ne upa rabiti več drugod.
—	Na naslov direkcije državnih železnic. O božičnih praznikih se je zopet pri državni železnici pokazalo čudno preziranje slovenskih železniških uslužbencev. Kakor po navadi. je dobila tudi letos slavna tržaška direkcija od železniškega ministrstva nalog, da razdeli med železniško osobje 29.000 kron, kot božično darilo in sicer en del pod imenom državna podpora in drugi del kot remuneracijo. Slavna direkcija je pa pri razdelitvi teh podpor v prvi vrsti upoštevala Ne.uce pri direkciji in na progi, in kar je ostalo, dobili so Slovenci. Najbolj prizadeti so bili slovenski
uslužbenci v Trstu, Gorici, Jesenicah in v Ljubljani, ker niso dobili skorai nič. Nemci so dobili vsote po 200--400 K, Slovenci pa po 50—150 K, nekateri celo samo po 10 K, n. pr. premikači v Ljubljani in na Jesenicah. Da je ta škandalozna razdelitev Slovence in tudi zmerne Nemce razburila, je samo ob sebi umevno. Pa to še ni bilo vse. Od teh 29.000 K je ostalo še 650 K in to vsoto so si seveda Nemci prilastili, šli so namreč g. dvornega svetnika tako dolgo prosjačit, da jim .ie še te kronce dal. Tu pa bodi konštatirano, da je g. dr. Seeman nasproti slovenskim uradnikom iako čudno nastopal in da se imajo Slovenci samo njemu zahvaliti, da niso dobili skorai nič. Naravno je pa potem tudi, da so slovenske uradnike pri direkciji z malimi izjemami popolnoma prezrli. Sedaj pa vprašamo slavno direkcijo drž. železnice, kako dolgo misli po intencijah gotovih nemških gospodov slovenske uslužbence zatirati? Prašatno pa tudi, a g. dvorni svetnik Ruff ve, kako postopa g. dr. Seemann s slovenskimi uslužbenci. Ali vč g. dvorni svetnik, da je že vse osobje v področju tržaške direkcije do skrajnosti ogorčeno in da ie le malo še treba in pričela se bode pasivna rezistenca. Gosp. dvornemu svetniku se morajo pač enkrat odpreti oči, da postopanje gotovih referentov nasproti Slovencem ni pravično in da pri vsaki priliki žalijo slovenski element.
—	Za potovanje si je preskrbel tuj denar. Dne 2. januarja je v gostilni Martina Jerant na Prežganiein št. 8 pri Litiji ukradel Martin Jereb pri belem dnevu 200 kron. Z ukradenim denarjem jo .ie popihal najbrž v Trst; orožniki ga zasledujcio.
—	Vlak je povozil pri Trstu delavca Antona Rakarja. Našli so ga mrtvega na cesti.
—	Delovanje »Lege«. Po najnovejšem izkazu vzdržuje »Lega« v Primorju 37 šol, 22 ljudskih šol in 14 otroških vrtcev ter I strokovno šolo. Redni izdatki znašajo 120.000 K na leto.
—	Delavec povožen. Dne 4. t. m. e brzo-vlak državne železnice blizu kolodvora povozil delavca Antona Racanapri električni napravi, Ponesrečenec ie doma iz Buzeta. Bil .ie seveda takoj mrtev.
—	»Piccolo« se v dolgoveznem članku pritožuje, ker sta imenovana Jožef Soban iz Gorice in Simon Vitanovič iz Zadra za pisarniška asistenta, prvi na tržaškem, drugi na rovinjskem sodišču. »Piccolo« meni, da se je s tem pokrivici prezrlo laške kompetente.
—	Trobentice v januarju. Cvetoče tro-bentico je prinesel v naše uredništvo neki naš prijatelj iz Slavine.
—	Zastrupljeni zajci in ljudje. V Novski so se dogodila velika zastrupljenja. Sklepa se. da so nastala ta zastrupljenja na sledeč način. Nekateri kmetje so raztresli po polju zastrupljeno seno, da bi uničili številne zajce, ki so jim delali veliko škodo. Velika ciganska tolpa je našla te zaice in jih je pojedla. Več kot 40 mož, žen in otrok je obolelo po zavžitiu z znaki zastrupljenja. Veliko jih je že umrlo. Vpeljale so se stroge preiskave.
—	Avtomobilsko delniško društvo snujejo v Gabru. Ta kraj leži 44 km. od najbližje železniške postaje in nujno potrebuje hitrejšo zvezo s svetom, kot more nuditi navadna pošta. Ker za enkrat ni nade za kako lokalno železnico, posegli so domačini po samopomoči in ustanovili avtomobilno delniško društvo s sedežem v Cabru. To društvo bo poskrbelo za avtomobilsko zvezo od Delnic preko Bro-da na Kolpi do Cabra in Prezida.
—	Nagle smrti je umrl v Trstu na južnem kolodvoru neki Alojzij Zuppelli, ko je kupil pri blagajni vozni listek. Padel ie na tla in kmalu nato vzdihnil.
—	Težko se je poškodoval kurjač Ivan Znidaršič na neki lokomotivi železnice Gori-ca-Jesenice. Prepeljali so ga v goriško bolnišnico.
—	Nož v prsa. V Rihembergu je hlapec Leopold Cebron brez vzroka zabodel z nožem Janeza Furlana, in sicer v levo stran blizu srca. Poškodba je težka. Cebrona je orožni-štvo aretovalo in ga oddalo okrajni sodniji v Ajdovščini.
—	Protest kamnosekov proti vladi. V Trstu je bil sestanek kamnosekov, na katerem se je govorilo o propadanju te industrije. Nova
sodna palača v Trstu se gradi iz umetnega kamna, da se tako prištedi 400.000 kron. Na ta način se je štedilo tudi pri gradbi namestni-ške palače. Število kamnosekov pada. Proti vladi se je na tem sestanku ostro govorilo.
Godčeva nesreča. Iz Trsta nam poročajo: Zadnji dan leta ie hodil voznik Jožef Vatovec s harmoniko voščit m delat »of-rehte« po Sv. Ivanu. Seveda se ga je mož pri tem delu precej nalezel. Ko se je popoldne ob pol 4. vračal pijan proti domu, se je na Fer-deniču s harmoniko vred zvrnil v kanal in tako nesrečno padel, da je ostal na inestu mrtev!
— Pogorelo je v Belipeči na Gorenjskem pri ondotni tovarni poslopje, v katerem se spravlja železje v zabo.ie. Skoda ni velika.
+ Opozarjamo na današnjemu listu priložene naročevalne dopisnice »Katoliške Bukvarne« za več knjig, ki so ravno zdaj zelo aktualne in o katerih srno svojčas objavili že stvarne ocene. Kratke ocene o njih smo pod običajno rubriko tudi v današnjem listu objavili.
KoroiRe novice.
k Shod v Svečah. V nedeljo, dne 5. t. m. je imelo bistriško delavstvo sijajno obiskan shod v Svečah, t) vzrokih draginje in o potrebi delavskega stanovskega združevanja je govoril Moškerc iz Ljubljane. Tov. Čebulj z Jesenic je govoril o potrebi organizacije.
k Hudo zimo imajo na Koroškem po !8 do 20 stopinj.
Štajerske novice.
š Naš kandidat Terglav zmaguje. General »Narodne stranke« popolnoma uničen. Savinjska dolina vstaja za Slov. kmečko zvezo. Tega še ni doživela zelena Štajerska, kar se je zgodilo v nedeljo, dne 5. t. iti. v St. Juriju ob Taboru. Kandidat S. K. Z.. Alojzij Terglav je priredil tu vo-livni shod. Kot odbornik S. K. Z. je govoril državni poslanec Pišek. Terglav je razvil v krepkih in poljudnih besedah svoj program v občo zadovoljnost. General ^Narodne stranke« dr. Vek. Kukovec začne napadati in zbadati S. K. Zvezo in njene poslance. Kar se pa oglasijo tudi drugi kmečki govorniki, kakor g. Rančigaj, ki zavrača v ognjevitem govoru napade, obsoja Narodno stranko« in govori za kandidata. V istotako iskrih besedah je govoril proti »Narodni stranki« še en drug kmet. Napade na poslance S. K. Zveze je v odličnih besedah zavračal poslanec Pišek. Padal je v besedah udarec za udarcem na dr. Kukovca, ki je prebledel in ni znal ničesar dokazati. Pri tem porazu so odšli maloštevilni pristaši dr. Kukovca drug za drugim iz dvorane. Pri glasovanju se je sprejela soglasno kandidatura gosp. Terglava, in dr. Kukovec je ponudil sam g. Pišcku roko v spravo. Tako se je vršila prva vojska med »Narodno stranko« in »S. K. Z.« ter se končaia s sijajno zmago Terglavanov. — Led je prebit. »Narodni stranki« so izpodbita tla, general Kukovec je poražen. S. K. Z. pa vstaja tudi v Savinjski dolini. In prav je rekel oni polzel-ski kmet, ki ie v izraz veselja začel ono pesem, ki se nanaša na ime našega kandidata: »V gorenjsko oziram se skalnato stran, Triglava blišče se vrhovi.« — General Kukovec je vrgel potem puško v koruzo. Izgubil je popolnoma pogum in ni hodil več nadlegovat kandidatovih shodov, ki sta se vršila isti dan še v Braslov-čah in na Polzeli. V Braslovčah je govorila Ic neka neznatna oseba za Zdolšeka. Na Polzeli pa so Cizelovci mrmrali le pred vratmi, pa si Zdolšeka glasno-imenovati niso upali, ker je bila ogromna večina za Terglava. Na zadnjem shodu je dobil besedo tudi g. učitelj Gosak, ki je podal nekaj nepristranskih kmečkih nasvetov, za kar mu .ie poslanec Pišek izrekel zahvalo.
š Šolska afera v Karčovini (Leiters-bergu) stoji pod vtisom 151 nemških podpisov. Mati Germanija ima menda deliri-um tremens, ako se zanaša na te podpise. i}ri Palfingerci je podpisalo nemško polo šest neomoženih deklet, ki še nemški ne znajo; lieil! Najhujši atentat pa se je izvršil nad dobrodušnimi viničarji enkrat v adventu v Palfingerievi gostilni, kjer so reveži po kruti zvijači prisiljeni nemško polo podpisovali, nevede za kaj se gre. Heil Palfinger! Bo li okr. glavarstvo k temu molčalo? Usoda naših viničarjev je hujša kakor laških kolonov, da bi pa prevzetni bogatini ž njimi ravnali kakor z nemo živino, temu se bomo uprli z vso silo. Viničarii pa naj tudi vedo, da je Palfinger nemški privandranec ttfr z ženo vred odpadnik od katoliške vere.
š Prestavljeni so č. g. Simon Petek iz Male nedelje kot kapelan v Majšberg; bivši frančiškan p. Odorik Lorbek iz dunajske provincijc pride kot kaplan k Mali nedelji.
š Umrla je pri Sv. Duhu v Ločah v pon-dcljek. sv. Treh kraljev dan, zjutraj ob štirih.
blaga kmetica Marija Svetelšek, po domače Gajska. Bila je daleč okrog znana kot velika dobrotnica cerkve in ubogih. Pred petimi leti je kupila z možem vred farni cerkvi orgije za 3200 K; pa je tudi že prejšnja leta marsikatero reč v olepšavo cerkve oskrbela. V večnosti ji naj Bog stotero vse to poplača; njeni blagi duši pa naj ostane blag spomin!
š Zimsko kmetijsko Šolo ustanovi in jo bo vzdrževal v proslavo čOletnice cesarjeve okr. zastop Šmarje pri Jelšah.
š Cene živine v Gradcu, 2. jan. Na sejm je bilo prignanih 843 glav. Plačevalo se je za kilogram žive teže pitani voli 74 do 80, napol pitani voli 66 do 72, suhi voli 58 do 64, pitane krave 52 do 62, napol pitane krave 44 do 50, suhe krave 30 do 42, biki 50 do 68 h. Cene stalne.
iMnnske novice.
tj Kabaret pevskega društva »Ljubljane« se je obnesel jako dobro. Velika dvorana »Uniona« sicer ni bila natlačeno polna, a nad 400 oseb — mnoge z znatnimi preplačili — je počastilo prireditev »Ljubljane« — in te so bile iz boljših krogov. Sme se reči, da je s tem dnem pritegnila »Ljubljana« nase inteligenco. Vsem navzočim smo čitali na obrazih veselo in neprisiljeno zadovoljnost za v resnici krasen in izboren, briljantno izvajani spored. Spored sam na^sebi je bil za Ljubljano nekaj popolnoma novega in smelo trdimo, da ni nikomur žal, da si je ogledal celo prireditev. Vojaška godba je igrala prav pridno pod vodstvom g. Dorflerja, in žela je tudi zasluženo priznanje za svoje precizno izvajanje. {'osebno je ugajala Straussova fantazija iz operete »Valčni sen« in Pitschmanova humoristična polka »Zakonske sladkosti«. Koncertnega dela prva točka je bil tenor-solo g. Adolfa Robida R. Leoncavalla »Pesem Ba.iazza« iz opere Pagliacci. Na glasovirju ga je spremlieval g. Svetek. Pesem je veledra-matična in zahteva mestoma silno glasovno ekonomijo, da prideta efekt ironije in obupa do veljave. Za izborno proizvajanje z močnim, uglajenim, sonornim tenorjem bil je pevec živahno aklamiran, tako da je moral spev ponoviti. Dueta »Spoznanje« in »Pri narodnih pevcih« sta pela kostimira-na g. dr. Iv. Robida in g. iur. Šinkovec ob spreml.ievanju kitare. Njujin nastop s primernimi gestami že je napel pozornost po-slušavcev, ki ie sledila tema dvema zares kabaretnima točkama s potrebno napetostjo. Nežni lirični baritonski tenor g. Robide je kakor nalašč za recitativ ustvarjen in diskretno spremljevanje na kitari je pogodil g. Šinkovec prav fino. Posebno omeniti moramo jasno izgovar.iavo in čisto vokalizacijo g. dr. Robide. — Stritarjev: 4 »Pisarjev sin« (g. dr. Robida) je bil star večera. Pred porotniki prosi reven mladenič, ki je bil preganjan celo življenje od krutosti usode, smrti, zakaj, miJosti ne mara od sveta, ki pravice sploh ne pozna. Močno socialno ozadje je okvir tega dra-matskega prizora. Brez teatralike se je deklamirala ta točka. Mirno, mestoma s tresočim glasom, drugače pa samo z izrazitim pogledom ali karakteristično kretnjo z roko je prišel prizor do take veljave, kot bi ga največji krič po efektu ne mogel do seči. Bil je pač študija, globoko premišljena in še globje občutena. Dasi mestoma pretiho govorjena, je zadonela kot močan disakord v akordu in učinkovala je kot zaušnica socialnim razmeram . . . Radovednost in napeto pričakovanje sta sprejela društveni pevski zbor. Novi pevo-vodja g. Svetek je v nedeljo zopet nastopil kot kapelnik »Ljubljane« v koncertu. Vse občinstvu .ie zrlo na oder, kjer so z vojaško disciplino nastopali pevci in napolnili v eni minuti pevski oder. Mirno je nastopil g. Svetek. lntoniral je med grobno tišino in zavzdignil taktirko. Mladi in dobro šolani glasovi so spreleteli dvorano. Foer-sterjev »Pjevajmo« je bila pesem, ki je otvorila Intermezzo kabareta. Pesem, sama na sebi iako težka, je bila izvrstno na-študirana; vsaka, tudi najmanjša niansa izdelana, nastavek čist; splošno pozornost pa je vzbudil crescendo in decrescendo. kaj takega doslej od »Ljubljane« nismo bili vajeni. Izgovarjava čista, istočasno dihanje; pevci niso gledali v note, vsakdo je gledal samo na pevovodjo, ki je z elegantnim temperamentom dal vsak. tudi šestnajstinski vstop. Končana je bila pesem. Bučen aplavz in bravoklici so za-grmeli po dvorani. Kar pojenjati niso hoteli. Opetovano se ie moral g. Svetek zahvaliti za ovacije. Isto velja tudi o Foersterjevem »Nočnem pozdravu«. Ce bi bili tu še drugi basi malo močnejši, bi smela »Ljubljana« s tem zborom marsikje in z marsikom konkurirati. Nov pevovod-ia, železna disciplina, stroga tehnika in fino umevanie ie kratka karakterizacija pevske kvalitete »Ljubljane«. O. Svetek ie pevovodja par excellence, z najširšo muzikalno naobrazbo, navdušen /a glasbeno ujnetnost. skrajno požrtvovalen, za-
to mu je bilo občinstvo in pevci hvaležni, ker vedo ceniti, kaj so dobili v njem. — NVittovo »Solzo« je pel kvartet gg. eand. pilil. Adolf Robida, dr. V. Pegan, urednik Ekar iti iurist Juvan; šolani pevci so storili vse, kar zahteva pesem in morali so ponoviti četverospev, ker občinstvo ni preje prenehalo s ploskanjem. Takega kvarteta za »Ilirijo« še ni bilo. — Rona-eherski del programa je pa podal gosp. pl. Sladovič. Z res artistično vervo je nastopil kot Rigo-Janczi, 2ane z Iblane in Ed-gar Jons. V humoristični maski, oborožen s tisoč šalami in dovtipi je sviral na steklenicah (obseg eno oktavo), na zvoncih, kar je njegov najboljši inetije — med drugim je burno aklamovan na zvoncih proizvajal »Liepo našo domovino, sviral je dalje na Xilophonu, na akordni harmoniki, na tre-senih citrah in drugih artističnih sestavinah. Nikdar ni izvabil napačnega glasu, kar je pri presto-tempu njegovih proizvajanj silno veliko. Najbolj ugajale, ker res tudi najlepše sta bile melodiji »La donna e mobile« in valček iz »Fra Diavolo«, ki jih je izvajal na tintinabulini (zvoncih). Njegovi kupleti so bili najživahneje aklamira-ni. G. pl. Sladovič bi ne bil Apollo-variete-ju ali pa berolinskemu Gartenbauu v sramoto. Cifut Kolin je s svojim šaljivim monologom izvabil mnogo veselega smeha. .Trio »dimnikarjev« je silno ugajal. Naravna komika g. Vrančiča je izvabljala salve smehu. Vredna družnika sta mu bila gg. Potnik in Koželj. Tekst kupleja je pa dal tudi izvajateljem dovolj prilike, da so bri-[jirali, Nekaj posebnega jc bii pa gotovo junaški timbre tinisono petega refrena. — Cel spored je bil lep in dostojen; in kar moramo še posebej omeniti, nastopi točni, da ni med posameznimi točkami niti minute odmora bilo. Da so pri solonas,topih ugasnile luči po dvorani in da je zažarel le oder, je le v korist celi prireditvi, ki se je po svojem fino sestavljenem programu res dobro obnesla. Po končanem sporedu se je začel ples. Pod aranžiranjem g. Rado Šturma in g. Adolfa Robide je četvorke plesalo parov. »Ljubljana« je pokazala s svojim krasnim sporedom, pri katerem občinstvo ni imelo samo zabavnega, ampak tudi res umetniškega užitka, da hoče napredovati in da tudi napreduje. Taka »Ljubljana« postane vzorno središče našega družabnega življenja. — Ker »Ljubljana« pri vsakem svojem nastopu poda občinstvu nekaj izvrstnega, res izvirnega, se že sedaj po Ljubljani z zanimanjem pričakuje velike meščanske maskarade, katero priredi »Ljubljana« dne 2. februarja pod naslovom »Otvoritev belokranjske železnice«.
Ij Javna predavanja S. K. S. Z. se zopet prično prihodnji torek.
lj Na opazovalni oddelek deželne bolnice so oddali g. dr. Frana Pikla, odvetnika v Postojni.
lj Umrla je gospa Ana Hradecky, rojena .lager pl. Lo\venstein, vdova c. kr. poštnorav-
lj Predavanie v »Mestnem domu«. Predavanje gospoda šolskega nadzornika Ljudi Stiasnyja bo v sredo, dne 8. t. m., v »Mestnem domu«. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina prosta. Predavanje bode združeno z mnogimi skioptiškimi slikami. Razen krajinskih slik z Norveškega in iz Spitzbergen bo videti lov na kite, kitjo postajo, severno polnočno soln.ee, večni led itd.
Ij Nezgode. Ko je v soboto popoldne hlapec Marka Horvatič z vpreženim vozom iz Prešernovih ulic precej naglo pripeljal do Frančiškanskega mosta, se mu je splašil konj in v diru zadel v nasproti mu došli električni voz ter ga poškodoval. — Istega dne je po sv. Jakoba mostu z vpreženim vozom mleka-rica Mariia Zupanova precej naglo vozila, pri čemur ie z vozom zadela SOletno brusačevo vdovo Ivano Kraigherovo, katera je padla in se na glavi znatno poškodovala. — Ko ie včeraj prevozniški hlapec Franc Vernik z vozom zavil iz Gospodskih ulic na Turjaški trg, je padel s kozla na tla in se na glavi in rokah tako poškodoval, da so ga morali z rešilnim vozom prepeljati v deželno bolnišnico. — Tudi Perhavčev hlapec Jožef Pire je včeraj dopoldne padel s kozla ter se na glavi tako poškodoval, da so ga prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. Peljal je neko damo na nemško drsališče in ko se je vračal nazaj, se mu ie splašil konj. pri čemur jc Pire padel, konj je pa dirjal čez senožet na Cesto na Rožnik, kjer so ga pasanti ustavili.
Ij Pevska skušnja »Ljubljane« je prihodnjo soboto v »Unionu«, točno ob pol 9. uri zvečer. Gg. pevci naj pridejo polno-številno, da pričnemo z naštudiranjem novih zborov. — Pevovodja.
Telefonska in Drzojauna porotno.
VOLIVNO GIBANJE NA SPODNJEM ŠTAJERSKEM. Ljubno, 7. januarja. Shodi Mozirje in Ljubno so krasno uspeli. Terglav navdušeno proglašen za kandidata.
Gorenji grad, 7. januarja. Terglav je bil včeraj na velikem shodu soglasno proglašen za kandidata.
NOVI BAN NA HRVAŠKEM. Dunaj, 7. januarja. Imenovanje barona Raucha za hrvaškega bana bo izvršeno pojutrišnjem.
Budimpešta, 7. januarja. Včeraj se je vršila sjja ministrskega sveta. Seje se je udeležil tudi baron Rauch, ki je razvil svoj program glede strankarskega razmerja, glede imenovanj sekcijskih šefov in uadžupanov. Za sekcijskega šefa ne bodo imenovani parlamentarci, ampak, uradniki. O modifikaciji železniškega programa še ni nič gotovega, a tudi o tem bo imel program barona Raucha dispozicije. Tozadevna pogajanja sc vrše med baronom Rauchom in trgovinskim ministrom Ko-šutom. Iz Zagreba poročajo, da jc imenovanje barona Raucha za hrvaškega bana posebno razveselilo aristokracijo in člane bivše unio-nistiške stranke.
OVIRE PRI SPREJEMANJU BLAGA NA SEVERNI ŽELEZNICI.
Dunaj, 7. januarja. Radi ovir pri sprejemanju blaga na Dunaju glavni carinski urad c. kr. državna železnice za c. kr. Severno železnico se od danes ne sprejema in nc odpošilja blago, namenjeno za c. kr. Severno in čez to železnico. Sprejemala in odpošiljala se bodo le živila in lahko se pokvarjajoče blago.
SLEPAR (JOLDSCHMIDT.
Dunaj, 7. januarja. Sleparja Goldschmidta, vlomilca v dunajski arzenal, so danes v Sol-nogradu izročili Avstriji.
LJUBITELJI VIR2INK.
Trst, 7. januarja. Neznanci so vlomili v provizorično prodajalno tobaka Ivana Botti-cha v ulici Santorio in nemoteno odnesli za 330 K viržink.
POMILOŠCENJA V RUSIJI.
Peterburg, 7. januarja. Povodom včerajšnjih božičnih praznikov so dobili vsi guvernerji poročila, da so pomiloščeni vsi administrativnim potom obsojeni.
ŽITNE CENE.
Budimpešta 4. januarja.
Pšenica za april.......12 76
Pšenica za oktober......10 47
Rž za april.........1137
Koruza za maj........7 15
Oves za april........8*28
Efektiv: 5 nižje.
Najtoplejšo zahvalo
izrekava podpisana za vse mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja povodom bolezni in ob smrti najinega predobrega brata, prečastitega gospoda
Ivana Sakserja
župnika v Št. Jakobu ob Savi,
ki so nam došli od strani ostalih sorodnikov, dragih prijateljev in znancev.
Posebej se pa še zahvaljujeva pre-častiti duhovščini, v prvi vrsti vele-častitemu gospodu dekanu Fettich. Frankheimu za vodstvo pogreba, veleč, učiteljstvu, slavnemu občinskemu zastopu iz Hotedršice, slavni Marijini družbi, vsem mnogoštevilnim udeležnikom pogreba od blizu in daleč, vsem darovateljem krasnih vencev ter sploh vsem, ki so dragemu rajniku izkazali zadnjo čast ter naju tolažili ob prebrltki izgubi.
St. Jakob ob Savi, 7. januarja 1908.
Ivana in Frank Sanser-
Tužnega srca javljamo vsem prijateljem in znane m, da je naša iskreno ljubljena mati, oziroma stara mati, tašča, gospa
Helena Demšar
roj. Šturm
po dolgi bolezni, prevldena s svetimi zakramenti za umirajoče, v 78. letu svojega življenja sinoči ob deveti uri H mirno v Bogu zaspala.
Pogreb predrage pokojnice bode || v sredo, 8. januarja ob deveti uri dopoldne na pokopališče cerkve svetega Petra v Selcih.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v cerkvi sv. Petra v Selcih.
Blago ranjco priporočamo v pobožno molitev in blag spomin.
Na Češnjici, dne 7. januarja 1908. Fran in Ivan Demiar sinova Leopotdina in Ana Demšar si nahi. Ana in Ljudmila Kem-perle vnukinji.
Podpisani izjavim in potrdim, da je bila sama šala in ne resnica, kar sem govoril dne 25. decembra 1907 o Janezu Po« točn ku, podobarju v Selcih in Fran, £i&ki Kalan iz Zgor. Besnice.
Zgor. Besnica 3. jati. 1908. 62 1 — 1
Valentin Brejc, posestnik.
Somišljeniki, preskr- i bite, da pride „Slo venec" z novim letom v vse gostilne, v katere zahajate!
toST&EBAL.
^^^Cena stekleni 80 vin. Dobiva sc v lekarnah ali direktno, če «e vpošlje K 1-80 i2 steklenici) Iranko pri edini Izdelo-valnici Vostfebal-ovl lekarni, Praga-Karolinln dol. Zaloga: Lekarna II. Mardetschlager, Ljubljana, Jurčičev trg.
023" Pozor pred ponarejanji! >JJ. 29 t
Kašelj
naglo pomiri, pospeši in olajša izmeček sleza pristni karolinodolski
Davidov čaj
1 zavoj 40 h. — Edina izdelovalnica lekarna
pri „Ceški kroni".
— — Praga — Karolinln dol. ——
Dobi se v lekarnah ali naravnost, če sc vpošlje i-0 vin. (2 zavoja). Zaloga v Ljubljani lekarna pri „llatem orlu1* Jurčičev trg.
Pozor pred ponarejanji.
Vsak zavoj nosi tvrdko in podpis
A. Ferkl.
46 1
Učenka
pridna, se takoj sprejme v modno trgovino v Ljubljani. Poizve se pri uprav-42	ništvu tega lista.	1 — 1
Sprejmem	36 3-1
učenko
poštenih staršev v trgovino mešane stroke. Ponudbe sprejema Peter S«tar, Jesenice (Gor).
i dr e. gallatia i
g ordinirn zopet na Poljanski cesti 0 | w it. 22 od 1-3 ure pod. 3-1 ®
Cand. iur.
samostojen koncipist; išče službe v odvetniški, notarski ali kakšni) drugi pisarni Mnogoletna praksa. Stenograf v slovenskem, nemškem, srbohrv. jez/ku. Zmožen italijanščine v jeziku in pismu. Ponudbe na upravništvo tega lista pod „CU_ 34 3-1
Meso! Meso!
Pošiljam I. teletino ali govedino vsak dan sveže zaklano, od stegna ali pljučn. pečenka. 5 kg košara gld. 2'50 franko. — J, Kwastel Podwoloozyska, Galicija.	33 1-1
Napoved osebne dohodnine
Ker je ta mesec napovedovati dohodke zaodmero osebne dohodnine, se priporoča v porabo kot najprak-
—	tičnejša, znana brošurica: —
Kratko n&uodilo
-	o napovedi -oselno - davčne
-	- dohodnine - -
-	za duhovnike in beneficiate -
župnika Matija Kolar Cena 30 h
Dobiva se v
Katol Bukvami
-- 5-1 v Ljubljani 40 »
žolt (gelb)
istrijanski braker, ki sliši na ime Levanter je ušel pred 14 dnevi s kolodvora v Novem mestu, ko je prišel z vlakom. Kdor ga najde, naj ga odda pri Danielu Makarju v
Metliki.	35 1—1
OOOOOOOOOOOOOOSO

Vsak dan sveže
pustne krofe
o
o
o
o o o o o o o o o o o o o o o
©I
O Stari trg štev. 21. ©L
priporoča
J. Zalaznik
o o o o o o o
o %
o o o
o o o o o o o o
9
0000000000000000
C. kr. pri v.
občna zavarovalnica Assicurazioni Generali u Trstu
ustanovljena 1831. I. Jamstveni zakladi znašajo nad 300 milijonov kron.
poslovni Izkaz zavarovalnega oddelka za žlvljenle:
Vložilo se je ponudb . . za zavarovano vsoto . . lzgotovljenih je bilo polic za zavarovano vsoto . . Naznanjene škode znašajo
meseca dec. 1907	od 1. Jan. 1907 f
1753 K 13,216 01212 1561 K 11,412.626-24 K 817,26520	18845 KI54,968.405 28 16167 K 135,170.702 65 K 9,420.342 62 |
Živinozdravnik Adolf Ribniliar
*	37 3-1 le preozel v Ljubljani	il
*	vodstvo bolnice za živino, f
kjer ordlnlr« ob delavnikih od 9.-11. ure dopoldne.
esftmovnl shod društva odvetniških in notniSRih ipdnlko« za Kronist
Ob številni udeležbi je otvoril shod pred-• dnik pripravljalnega odbora gospod Ciiner-uian z običajnim pozdravom. Posebno jc pozdravil navzočega predsednika zveze sloven-: ';ih odvetnikov, g. dr. Trillerja, dalje zastop-:;Ike časnikov ter od zunaj došle tovariše.
Zapisnikarja na shodu sta gg. Debevec m Christoi.
K besedi se oglasi dr. Triller in pravi, da ie odbor zveze slovenskih odvetnikov vzel I jposlano vabilo na ta shod kot veselo znamenje, da se odvetniški in notarski uradniki ozirajo na šefe. Hvala zdravemu demokratičnimi, socialnemu toku, da so prešli oni časi ;:u odvetniške uradnike, v katerih so imeli raz-ven splošnega položaja sramotne plače! (Ponekod še danes ni bolje.)
Sicer ni še čas, in ne bodo še takoj dosegli svojega ideala, a časi minevajo in staroko-j-itn i odvetniki tudi že uvidevajo to, zato bodo f dvetniški in notarski uradniki našli in videli v svojih šefih svoje prijatelje. Govornik pritrjuje njihovemu stremljenju, nazivajoč jih častite gospode tovariše, in jih opozarja še na nalogo, da dobe ljubezen do svojega stanu. Potem ne izostane radikalen uspeh in tega jirn iz vsega srca želi.
Preseduik Cimerman konstatira, da bode štela organizacija 120 do 140 članov, potem poroča g. Christof o drugi točki dnevnega reda »o pomenu stanovske organizacije«. Iz porčila posnamemo sledeče: Če je človek nezmožen sam kaj doseči, se združi. — Viribus unitis — nagon združiti se, je stvarstvo vsega. Mi, odvetniški in notarski uradniki, smo zaostali — v kakšnem položaju! — Bili smo osamljeni, prezirali so nas in zavrgli kot suho vejo. Bojujemo se proti nestalnosti plač, za ureditev starostne preskrbe, za vdove in sirote. Ustavnim in zakonitim potom se morajo urediti zadeve. Namen organizacije je: duševna omika, materijelno blagostanje in povišanje občne koristi. Potrebno pa je pravo mišljenje posameznika. V čem obstoji? Živahna udeležba članov, vneta družljivost, neodvisnost in društvena ugodna zunanja uredba. Poživlja na delo mlade tovariše, naj ne od-reko svojih čilih moči, pa tudi stari, osiveli, izkušeni tovariši naj stoje zvesto na strani. — V to pomore nai Bog in -— naše delo! (Pohvala.)
Tretja točka dnevnega reda »sprejemanje članov« odpade, ker se jih je že priglasilo 91. (Pristopi se lahko vsak čas.)
Četrta točka »čitanje pravil« na predlog g. Kamenška tudi odpade, ker so pravila itak potrjena od vlade in se ne da ničesar spremeniti. Predno se preide k peti točki dnevnega reda. »volitev društvenega vodstva«, pripomni g. Mencinger, da je on sestavil poslovnik. V dobi organizacije smo; povsod pa treba načrta. — Gospod Est predlaga, da se opusti čitanje poslovnika, ker ga itak dobi vsak član , zato naj se sprejme en bloc. — Se zgodi.
Dolgotrajna, ravnotako nepotrebna kot brezplodna debata pa se je vnela glede volitev. — Menimo, da vstrežemo enim kot drugim, če o tem — ne poročamo. — Potem, ko se je priznala veljavnost glasovanja s pooblastili, se je volilo z listki ter je bil izvoljen predsednikom z 39, od 56 oddanih glasov g. Kamenšek, ki je takoj prevzel predsedstvo. Nato se je vršila volitev odbora s sledečim izidom: Oddanih je bilo 56 veljavnih glasovnic. Dobili so gg Milan Cimerman in Rihard Tavčar po 56 glasov, Josip Christof, Avgust Petrič in Ivan Pintar po 46 glasov, Alfo.iz Mencinger 43 in Pavel Hischmann 42 glasov. Namestnikom sta bila izvoljena gg. Fran Štor s 45 in Anton Kocjan iz Cerknice z 31 glasovi. Radi pozne ure je odšlo med tam že nekaj zborovalcev, tako, da je bilo oddanih pri vo-litvi nadzorstva 48 veljavnih in sta dobila gg. Ivar. Kraigher iz Novega mesta 48 in Janko Rozman iz Kranja 45 glasov.
Po končani volitvi je prečital predsednik došlo brzojavko dunajske centralne organizacije in pa pismi gg. državnih poslancev dr. Ig. Žitnika in Ivana Hribarja. Došlo pa je tudi več dopisov stanovskih tovarišev, kateri zajedno s prijavo pristopajo k društvu, pozdravljajo z navdušenjem ustanovitev društva in bodrijo k vstrajnemu delu.
K zadnji točki »slučajnosti«, se je prijavilo mnogo govornikov. Prvi priglašeni govornik g. Petrič pa je umaknil svoj govor z ozirom na pozno uro. Prihodnji govornik g. Est je utemeljeval svoj poziv, naj pristopi društvo k stanovski drž. organizaciji na Dunaju. Sklene se, naj prouči to vprašanje društveno vodstvo in o njem vnovič poroča na izrednem občnem zboru. Ker se jc priglašalo vedno več govornikov, in je bilo pričakovati, da bi utegnilo trajati zborovanje v pozno noč, je predlagal g. Mencinger, naj se zaključi današnje zborovanje in v kratkem skliče izredni občni zbor, na katerem naj sc obravnavajo priglašeni predlogi, ker so jako važni, a danes nc moremo več zahtevati od zborovalcev potrebne pozornosti. Predlog se ie sprejel in predsednik je zaključil shod z zahvalo za udeležbo.
Odvetniški in notarski uradniki streme s svojo organizacijo za socialnimi in stanovskimi težnjami, hočejo doseči s sistematičnim delom ugled svojega stanu in s tem izboljšanje svojega gmotnega položaja. Dal Bog, da to kmalu dosežejo! Naloga društvenega vodstva pa je, da s premišljenim, sistematičnim in vstrajnim delom doseže začrtane smotre.
Znanost in umetnost.
Vse tu navedene knjige se dobe v »Katoliški Bukvam!« v Ljubljani.
*	Pouk zaročencem In zakonskim. Sestavil Janez Zabukovec, župnik. Založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. Druga izdaja. 1907. Cena vezani knjigi K 140. Te koristne knjige je zdaj izšla druga izdaja. Njena praktična vporabljivost sc je tekom let tako izkazala, da ta okolnost velja za najboljše priporočilo Vedno je cerkev priporočala in dušnim pastirjem nalagala, da skrbijo za zadostni pouk za zaročence in zakonce, dandanes pa je taka knjiga tembolj namestu, čimbolj sc majo temelji srečnega zakonskega življenja. Ta knjiga bo, prav vporabljena, razlagana in premišljena, branik proti razdiravnim vplivom: svari pred nepremišljenimi zarokami in zakoni, povdarja svetost in ncločljivost zakona ter razlaga vzgojevalne dolžnosti zakonskih. Koliko socialnega zla moderne dobe sc s pravim podukom da že v kali odvrniti ali pozneje vsaj omiliti! Zabukovčev »Poduk« je tudi zato velike vrednosti, ker se vseskozi naslanja na katekizem in sveto pismo in jc poljudno ter pregledno pisan. Druga izdaja je znatno pomnožena in izpiljena, majhni nedo-statki prve izdaje so se popravili in kritike vpoštevale. Dušni pastirji bodo gotovo z veseljem segli po »Poduku« in ga priporočili tistim, katerim je namenjen ter tudi vedno imeli par izvodov v zalogi, da ga lahko izroče mladim zakonskim. Kajti, kar si zaročenci pri nauku ne zapomnijo, ali ne razumejo, najdejo potem lahko tu. kjer je vse jasno razloženo. — »Poduk« se dobi v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. Opomnimo tudi, da se ie v knjigi upošteval tudi že najnovejši dekret sv. Očeta »Ne teinere!«
*	»Katoliška Bukvama« v Ljubljani razpošilja današnji številki priloženo naročilno dopisnico za knjige, ki so bile že vse v tem predelu svojčas ocenjenie in našemu beriva-željnemu ljudstvu in izobraženstvu priporočene. Te so:
Malo življenje. Povest. Dr. Detela. Ljudske knjižnice 4. zvezek. To dobropremišljeno in dozorelo delo priljubljenega pisatelja ki je povrh v lepi vezavi ceno, jc bilo po vseh slo-\ enskih časopisih in leposlovnih listih brez izjeme zelo laskavo ocenjeno in bo v kras iz-obraževavnim in domačim knjižnicam. (Cena K I, vez. K 190.)
Kobzar, Tarasa Sevčenka (Leposlovne knjižnice V. zvezek), preveden od najboljšega našega poznavavca ukrajinskega slovstva I. Abrama, je vsled točnosti prevoda in samostojno obdelanega življenjepisnega in literarnega ter kulturnozgodovinskega materijala vzbudil občo pozornost in priznanje po vsem slovenskem dnevnem in slovstvenem časopisju. (Cena 3 K 60 v.)
Knjigovodstvo, I. del, od Ivana Podlesni-ka, ie v strokovnem in literarnem slovenskem časopisju našlo toliko priznanja, da ga ni treba bolj priporočiti. Tudi znanstvena revija »Cas« prinaša o tej knjigi v 1. številki t. I. zelo pohvalno oceno. Te vrste knjigo smo Slovenci dozdai pogrešali. Ker jc socialno vprašanje, tudi gospodarsko vprašanje, umno gospodarstvo pa ni brez knjigovodstva, bo moral vsakdo, ki sc s socialnoekonomskimi vprašanji bavi teoretično in praktično, poseči po tej knjigi. I. del, ki leži pred nami, obsega knjigovodstvo za društva, »Čebelice«, za mladeniče in gospodarje. Dodjane mnogoštevilne tabele pojasnjujejo besedilo. II. del bo obsegal knjigovodstvo za zadruge, tretji pa sistem dvojnega knjigovodstva za večje trgovine. Vsak del v tem delu ie samzase celota in kar je v vsakem delu teoretično razloženo, jc tudi praktično izpeljano. V tem tiči največja vrednost knjige kakor tudi v tem, da je poljudno pisana. (Cena 3 K 20 v).
Herders KonversationsIexikon. 8 vezanih zvezkov. Cena: 120 K- Ta tudi v nekato-lišketii političnem in znanstvenem časopisju z velikim priznanjem sprejeti leksikon združuje v sebi dvoje: Ima v 8 zvezkih ravno toliko kot imata Brockhausov in Meycrjev v 17 zvezkih, toda vse določno, kratko in jedrnato, kar je za praktično vporabo neprecenlive vrednosti. Čim krajša in točnejša je v leksikonu razprava, tem boljša in priročnejša je. Le oglejmo si n pr., kaj vse pove leksikon o slovenski literaturi ali pa o Ljubljani. Ni seveda mnogo, pa je točno, pa domalega vse. Izborne so geografične karte s Statistikami dežel in držav. Bogato je zastopano prirodo-slovje, anatomijo pojasnjujejo barvane slike, umetnost pa je tako bogato zastopana, da Her-derjev leksikon lahko imenujemo knjigo umetnosti. (Slike Michelangela, Rafaela, Rcm-brandta itd.). Dovršeni so socialnogospodar-ski članki (Zavarovanje delavcev itd.). Ker so pri Herderjevem leksikonu sodelovali katoliški znanstveniki, jc tudi v tem oziru zanesljiv, kar n. pr. Meyer in Brockhaus nikakor nista. Pri tem pa sta omenjena leksikona dvakrat dražja kot Herdcrjev.
Iliustrierte VVeltgeschichte. Widmann, Fischer, Felten. 4 vezani zvezki. Cena 60 K. Ta svetovna zgodovina, je kar se tiče jedrnate točnosti in preglednosti, sovrstnica Her-derjevemu konverzacijskem leksikonu. Kar se tiče vsebine je pregledno obdelana, nuja v skupajstrjenih oddelkih malodanc vse, ne da bi bila tvarina široko razblinjena, kakor ponavadi v delih te vrste, zlasti pa so neprecenljive vrednosti kulturnopolitična, religiozna in socialna poglavja k umevanju posameznih dob. (Socialni boji, gospodarstvo, absolutizem, demokracija, literatura, umetnost itd.) Najnovejša zgodovina je obdelana tako, da uvaja globoko v umevanje modernih političnih in posvetnih ter socialnih vprašanj. Delo ima nad 1200 slik v tekstu in 120 posebnih in pri-
loženih slik v krasnem barvotisku. Delo je v ponos katoliškemu znanstvu. Zvezki so krasno vezani v polusnje.
Nadalje se nahajajo tu »Andrees Allgemei-ner ti. ost.-ung. Handatlas (vez. 45 K), Frey-tags Welt-Atlas (vez. 4 K 50 v), Perthes See-Atlas (vez. 2 K 88 v), Perthes Atlas Antiquus (vez. 3 K 12 v), Artarias Generalkarte von Steiermark (2 K), in nakar posebi čin vnovič opozarjamo, Artarias Generalkarte von Karn-ten, Krain, Gorz mit Gradišča, Istrien und Triest (2 K, boljša izdaja 3 K), ter Artarias Eisenbahnkarte von Ocsterreich-Ungarn (2 K 20 v), velikost 117X85 cm.
Slednjo železniško karto prav posebič zato omenjamo, ker so v njej zaznamovane po oficielnih načrtih tudi že vse projektovane železnice, v prvi vrsti na Kranjskem nas za-nimajoča belokranjska železnica, tržiška železnica itd. Karta jc avtentična, ker je na podlagi oficielnih dat izvršena, zato je med vsemi kartami enake vrste najzanesljivejša. Neobhodno potrebna je kot stenski zemljevid za urade, šole, trgovce, občinske urade in pisarne. Dobi se tudi na platno nalepljena s palicami in stane taka 6 K 80 v.
Pouk zaročencem in zakonskim od I. Za-bukovca smo že ocenili, istotako priporočamo oficielno železniško karto (»Offizielle Eisenbahnkarte von Oesterreich-Ungam.« Na platnu s palicami 21 K) ter
Kritična razprava o turških dogodkih. Trije deli. Dr. Bertrin, vseučiliški profesor v Parizu. Cena 4 K 40 v. Prihodnje leto obhajajo katoličani po vsem izobraženem svetu 50-letnico lurške božje poti. Zato je ta knjiga znamenitega učenjaka tem večje aktualnosti. Na podlagi zdravniških znanstvenih virov objektivno presoja vse posamezne slučaje čudežnih ozdravljenj v Lurdu in dokazuje ničevost nasprotniške razlage. Knjiga je bila v našem listu ter v »Času« in »Dom in Svetu« že obširno ocenjena in tu vnovič nanjo opozarjamo.
*	»Krščanski detoljub«, list za krščansko vzgojo in rešitev mladine. Letnik XVI., številka 4. Vsebina: Materina ljubezen ali dolžnosti in napake pri vzgoji. — Dom — zemski raj. _ Versko življenje v krščanski družini. __ Tvoja naloga. — Strah pred ljudmi. — Vsak dan ima svoje težave. — Vodite otroke k Jezusovemu Srcu. —- Modre besede modrih mož. — Izvolim te za svojo mater. — Iz malega raste veliko. — Petrov novčič. — Stara zgodbica, a vedno podučita. — Društvena blagajna.
Na platnicah piše urednik tako-le: »Detoljub« končuje 16. svoje leto in se zahvaljuje prav prisrčno vsem krščanskim detoljubom za podporo. Tiskalo se ga je letos v 1800 izvodili in je skoraj do cela pošel. Zato ga mislim prihodnje leto zopet tiskati dati v 2000 izvodih, ker z veseljem opažam, da se zanimajo zanj vedno bolj in se širi med ljudstvom. Želel bi, da bi jih več pristopilo k društvu z doneskom 2 K, ki bi kot udje dobivali list. Naročnina 80 h je bore mala in dohodki, Ki jih je dobil list za leto 1907 so dosegli samo svoto 1592 K 44 h. Samo stroški za papir in tisk pa so znašali 1209 K 68 h. Kje pa je za vezavo, poštnino in za druge izdatke!
Zato mislim, da mi ne bodo zamerili cenjeni detoljubi. ako se zviša naročnina od 80 li na 1 K- Drugače bi moral opustiti priloge k listu, kar bi pa bilo gotovo škoda za dobro berilo otrokom. Dobička društvo pač ne išče. Le rad bi. da bi mogel izdajati list, kakor je marsikdo že rekel, vsaj šestkrat na leto. Toda pri teh dohodkih je zdaj nemogoče. ker se je vse podražilo: papir in tisk in vezanje.
Prejšnjih letnikov imam še zmiraj dovolj, razven zadnjega. Ponudil sem že, da jih dam zastonj, k večjemu, da sc povrne poštnina.
Neki gospod je porabil zelo praktično do 200 zvezkov tako, da je mesto podobic podaril po hišah posamezne zvezke o priliki kolek-ture. Gotovo bo več zaleglo, kakor sama podobica.
Prav zelo bi bil hvaležen, če mi katerikoli pošlje kaj primernega, za vzgojo napisanega za list. Več različnega bi delalo list bol) mikaven in koristen.
Članarino, naročnino, dopise in vse društvo krščanskih detoljubov ali list zadevajoče podatke sprejema Mihael Bulovec, spiri-tual v uršulinskem samostanu v Ljubljani.
*	Koledar za kmetovalca za I. 1008, katerega je izdal g. Jakob Legvart, državni nadzornik za mlekarstvo in strokovni učitelj za kmetijstvo na gospodinjski šoli v Ljubljani, jc izšel. Ta edini žepni slovenski koledar za kmetovalca se je žc zelo udomačil med našimi kmetovalci, kar ni čuda, ker nudi poljudno pisane poučne članke o vseh kmetijskih strokah in ker izdajatelj vestno vpošteva vse nasvete; koledar je radi tega od leta do leta zanimivejši in popolnejši Ravnokar izišli koledar vsebuje poleg običajne koledarske vsebine lep članek o živinoreji, v katerem se povdarja važnost izbiranja plemenskih živali in se podajajo tozadevna navodila. Zlata pravila živinoreje naj bi upošteval vsak umen kmetv -valeč! Pri krmljenju živine se mnogokrat greši; lep spis o krmljenju, opremljen z raznimi razpredelnicami, bo gotovo vsakemu kmetovalcu dobro došel. Perutnina, ki je v drugih deželah in državah važna gospodarska panoga, jc pri nas popolnoma zanemarjena; v članku o ravnanju, oskrbovanju in umni reji domače perutnine se vzbuja zanimanje za to prevažno gospodarsko panogo. Zelo obširen in temeljit je spis o mlekarstvu, ki bo prav dobro služil mlekarjem in upravnim organom v mlekarnah ter članom mlekarn. Na Kranjskem deluje 73 mlekarn, a na Štajerskem in
Koroškem? — Oddelek »Zivinozdravilstvo« zlasti mora vsak kmetovalec toplo pozdraviti, saj ravno s tem, da se v slučaju živinske bolezni z živino pravilno ravna, sc prepreči marsikatera občutna izguba. Gozd je v mnogih okrajih na Slovenskem edin vir dohodkov, zato treba istega umno oskrbovati, kar se vsled pomanjkanja tozadevnega pouka v mnogih krajih ne zgodi. Članek o oskrbovanju gozdov opozarja na najvažnejše, kar bi moral vsak posestnik gozda uvaževati. V oddelku »Vodopravni zakoni in ukazi« se razpravljajo vse vodopravne zadeve in se obširno razlagajo vse določbe glede vodnih zadrug, katere se bodo morale v krajih, kjer so močvirna zemljišča, ustanavljati. Koledar še vsebuje nekaj člankov, ki so že v prejšnjem letniku izšli, a so privzeti tudi v ta letnik, ker so zelo važni, in sicer članki o gnojenju, o vinarstvu, kletarstvu in sadjarstvu. V koledarju sc še razun tega nahaja mnogo za kmetovalce koristnih tabel. Pogrešamo pa spis o zadružništvu, brez katerega bi ne smel biti noben kmečki koledar, ker ravno zadružništvu je pripisovati največji napredek v kmetijstvu. Koledar, ki ima poleg izvrstne vsebine tudi lično opremo, priporočamo prav toplo vsakemu kmetovalcu! Dobiva se pri I. Bonaču v Ljubljani in stane I K 80 v. — Pušenjek.
KuiiinlsKe aneKM.
Friderik Viljem I. je bil zelo varčen kralj. Nekega dne se je ravno sprehajal po pots-damskih ulicah in pogledal jc skozi odprta vrata v kuhinjo mizarja Hahnemanna, ko je gospa mojstrica ravno nesla kadeči se obed na mizo. »To krasno diši,« reče kralj in vstopi po svoji navadi brez okolišev v izbo. »Kaj ste skuhali?« — »Veličanstvo,« odgovori mojstrica, »to so žganci z belo repo.« — »Hm, to mi ni znano — ali pokusiti hočem.« Tako se jc kralj sam povabil za gosta. Jed mu je ugajala, najbolj mu je pa bilo všeč to, da je po izpo-vedbi gospe mojstrice vse skupaj stalo samo dva groša. 2e takoj drugi dan je dobil dvorni kuhar naročilo, naj skuha za kraljevo mizo isto jed. Kraljici in princezama jed nič kaj ni ugajala, vsaki zalagaj so morale poplakniti s požirkom jabolčnika. »Ve ste razvajene, slad-kosnednice ste,« jim je očital kralj, ki mu niso ugajali kisli obrazi svoje družine, »ali kljub temu mora priti ta cena jed vsaj vsak teden enkrat na mizo.«
Ko je Friderik Viljem koncem tedna pregledoval kuhinjske račune, se je nemalo začudil, ko je videl, da je zaračunil kuhar deset tolarjev za žgance z belo repo. Ozlovoljen vsled tega je s polenom izlil svojo jezo na kuharja in mu je rekel: »Sedaj naj gre k mojstru Hahnemannu, on mu bo povedal, koliko stanejo žganci z belo repo.«
Kraljeva najljubša jed je bila butina v bur-gundcu, a kraljeva varčnost ni dopuščala, da bi si jo mogel večkrat privoščiti, ker je kuhar vsakokrat zahteval nekaj steklenic najboljšega in najdražjega burgundca. Pred neko gostijo, pri kateri je imela biti butina v bur-gundcii najslovesnejša točka, je šel kralj slučajno mimo kuhinje, odkoder sc jc razlegal vesel smeh, žvenk kozarcev in ponovni klici: »Vivat butina v burgundcu!« Kralj je pristopil bližje in jc opazil, kako so njegovi kuharji v svoji beli službeni opravi veselo in brezbrižno srkali njegov dragocen burgundec. Kuhinjski stidoper je izdal tajnost: butina se je kuhala na vodi, kakor vselej, a burgundca so pili kuharji, kakor vselej. Tudi ta vozel je razrešil kralj s polenom.
Varčen vladar je bil tudi hesenski knez Viljem I. Vedeti jc moral za najmanjšo malenkost, ki se je potrošila v kuhinji. Ko mu je enkrat kuhar naznanil, da bo garniral neko jed z limono, je knez lastnoročno napisal jedilni list: »Mesto limone naj sc uporabi rumena repa.«
Beethoven je pil najrajši kavo in brez nje ni mogel delati, a pripravil si jo ie v glavnem vedno sani in za vsakikrat jc vestno preštel zrna. Nekoč jc bil Beethoven s svojo kuharico zelo nezadovoljen in jo je spodil. Odločil se je, da hoče sam kuhati. Šel je na trg, kupil je vse potrebno in vse sani nesel domov, pri čemur mu je kukala iz žepov vsakovrstna zelenjava. Komponiral si jc fin obed, pogrnil je mizo, prinesel jedi in sam dvoril. Jedi so bile »vse prismojene, zabela je bila žarka, paradna jed, rezanci, sploh užitni niso bili. Gostje so ostali lačni, a Beethoven sam se je pošteno najedel. Ali drugič ni bil več zadovoljen s svojo umetnostjo, ter si je hitro zopet poiskal kuharico.
Angleška kuhinjska povest pripoveduje, da jc imela Ana Boleyn za zajutrek funt sla-nine in vrč piva, a dvorjanice kraljice Elizabete nasoljeno meso in pivo. Filipina Welser, ki sc je leta 1557. tajno poročila z nadvojvodo Ferdinandom, drugim sinom rimsko-nemške-ga cesarja Ferdinanda II., je napisala knjigo o kuhanju, ki sc še sedaj hrani na Dunaju. Ona spada med najstarejše avtorje v literaturi o kuhinjski umetnosti. Margareta Valoi, kraljica navarska, (umrla 1549), jc bila kuharski ženij prve vrste. Ona jc položila temelj francoski kuhinji s tem, da jc strmoglavila s prestola italijansko kuhinjsko umetnost, ki jc do tedaj vladala na Francoskem. Njeno geslo jc bilo: vsaka jed se mora tako pripraviti, da ni uku-sna sama zase, temveč, da sc z vsemi ostalimi jedrni sklada v prijetno celoto. Tej ženi se ima zahvaliti svet za remek-delo kuhinjske umetnosti: soupe a la Reine, ter za francosko narodno jed: pot au feu, juho, ki sestoji iz govedine in različne zelenjave.
Med kronane žene, ki so se odlikovale kot kuharice, se ima na vsak način uvrstiti tudi sašk;\ kneginja Ana. O njej sc pripoveduje, da ie imela vse pod ključem, a ključ od
sladkornice je nosila s seboj celo na potovanja. Vse je kuhala sama, a za kuharice, ki so se izučile pri njej, so se potegovali vsi vladarski dvori.
»Veliki požeruhi navadno nimajo dolgega vida,« pravi Jean Paul. Malo tolažilna je sledeča anekdota. Glasoviti zdravnik Heim je bil nekoč pozno ponoči klican k svojemu prijatelju hotelirju. »Ah, pojedel sem dvanajst tn-catov ostrig,« je stokal hotelir. »Jejte stari sir, slišitte, stari sir!« reče zdravnik in takoj odide. Drugo jutro je posetil zopet bolnika, ki se je pa med tem že ločil od sveta. »Kaj mu niste dali starega sira?« vpraša žalujočo vdovo. »Ne,« odgovori ona med jokom. Sedaj da Heim prinesti dvanajst ostrig, vrže jili v čašo. vrže mednje kosec starega sira in žena je videla, kako so se ostrige spremenile v redko tekočino. »Da bi bil vaš soprog sinoči posluša! moj svet, bi še danes živel.«
Bizantinski cesar Lev IV. s priimkom »modri«, ali »učeni«, je prepovedal delali in jesti krvave klobase. Svojo odredbo je utemeljeval s sv. pismom stare zaveze, kjer je prepovedano jesti kri: »Dospelo nam ie do ušes,« pravi, »da se kri deva v čreva kakor v vreče in se tako v podobi spodobne jedi utilio-taplja v želodec. Tega naše cesarsko veličanstvo ne more dalje dopuščati; ne more trpeti, da se dostojanstvo države sramoti na tako bogomrzki način. Kdor že kdaj rabi kri za jed, kdor kaj sličnega kupuje ali prodaja, imetje tistega naj se zapleni, on se naj izšiba, v znak sramote naj se do kože ostriže in na veke prežene iz cesarstva. Oblasti pa, ki ne bodo dovolj marljivo vršile svoje službe in bodo tako početje spregledale, naj se kaznujejo z globo deset funtov zlata.«
Najdragocenejša salata, kar svet pomni, je bila ona, ki jo je poslal španski kralj Filip II. svoji gizdavi soprogi Elizabeti —skledo polno draguljev. Topazi so značili olje, rubini jesih, biseri in dijamanti sol, smaragdi zeleno salato.
Velik umetnik v prirejanju omak je stavil z nekim navadnim kuharjem, da bo priredil s pomočjo omake fino jed iz dveh starih komatov in svojih zimskih čevljev. Stara koža se je štiri tedne namakala v mrzli vodi, vsaki dan se je dvanajstkrat prelila sveža voda, vsaki dan se je koža nanovo očistila, konečno se je štirinajst dni nepretrgoma kuhala v kipeči goveji juhi, a nato še je sesekljala na majhne koščke. Tako prirejena koža je bila v pikantni omaki od burgundca ukusna in tečna jed. —
Novo leto pri Japoncih.
Slike iz dežele solnca.
V japonski otoški državi so dnevi pred novim letom nekako istega pomena, kakor pri nas dnevi pred Božičem. Vendar pa nimajo tistega domačega, prijazno zaupljivega, skrivnostnega duha, ki veje pri nas o božičnih praznikih in pred njimi. Japonec ima za sveto dolžnost, da pred vstopom v novo leto vse poravna, kar mu je prineslo staro. Zato vse razmere proti bližnjemu in proti samemu sebi dobro premisli in na kak način zaključi. Jezo in prepir mora torej pokopati, pomiriti se mora sam s seboj, s svojim bližnjim in s svojimi bogovi, pred vsem mora pa poplačati svoje dolgove!
2e tedne pred novim letom je vse ljudstvo japonskih otokov na nogah. Vse drvi po svojih opravkih, se meša in gnete. Preskrbeti denar, plačati račune, dolgove iztirjati, po denar iti — to je edino geslo! Denar je redek in drag in za posojilnice je prišla doba cvetenja. Zadnji dan to gibanje postane tako živahno, kakor ni navadno na Japonskem, in tam, kjer gospodari najboljši kuhar, glad, v ubožnejših stanovanjih, marsikak dolžnik zaklene hišo in jo popiha pred sitnim in trdo-srčnini upnikom, da se skrije na kakem varnem kraju pred njim.
Tako seveda zgubi veliki dan in vse njegovo veselje. Pred vsem poizkuša priti od silne gonje ves upehani človek zopet do notranjega ravnotežja. Med veselim petjem tolčejo možje močijevo testo (testo riževe potice) z velikimi lesenimi kladivi v velikih lesenih neškah, ženske pa pripravljajo zoni. posesbno slastno jed. Hišna vrata so okrašena z velikanskimi slamnatimi kitami, z malimi jelkami, cvetlicami in ličnimi bambusovimi palčicami, v veži je postavljen bogato okrašen hišni oltar, s skodelico iz laka ali iz porcelana, kamor se devajo številne posetnice in voščilni listki.
Tako je doma vse pripravljeno in sedaj gredo lahko vsi ven in se pomešajo med ljudstvo; ves svet je praznično oblečen in praznično razpoložen. Danes se hoče postaviti tudi zagrizen otočan pred svojimi sodržavljani nekoliko »po evropejski«. Čeprav sicer zaničuje površnik in cilinder, danes si ga je
izposodil iu ga nosi s posebnim občutkom. Kdor pa ostane rajši zvest navadi davnih dedov, ta si pa poišče doma v skrinji svoje skrbno spravljene svilene kimone, na katerih se vidi cela slikarska galerija.
Imenitno se šopiri v umetni pentlji na hrbtu glavni lišp »obi« (par), in veselo mežikajo hudomušna očesca iz belo in rdeče pobarvanih obrazkov dražestnih malih dam.
Tedaj se prične hoja od znanca do znanca in v stanovanju prijateljev in sovrstnikov po stanu. Velikanski kupi posetnic in voščil-nih slik, često tako velikih in tako pisanih, kakor kake bojne slike, so nagromadeni po predsobah kupčijskih lokalov; mala darila, ovita z zlato nitjo in z na poseben način zvitim častnim naslovom prihajajo in odhajajo v stotinah in povsodi se sliši le vesela in razigrana govorica. Cel teden traja to medse-bo no obdarovanje.
Prvo noč novega leta zahtevajo bogovi prvi davek in prvo čast. V svoji palači daruje cesar pradedom svoje hiše od pamtiveka običajne daritve in vse ljudstvo sledi njegovemu vzgledu. Dolgo v jutro so dvori svetišč napolnjeni z velikanskimi množicami ljudij. S tradicijonelno svetilko iz papirja se gnetejo mase po dolgih stopniščih k hišam bogov, vsaka družina k svoji rodovinski kapeli. Luči v svetilkah številnih votivnih kamenov, ki obdajajo v dolgih vrstah svetišča, se prižgo in po daritvi izprazni lahko vsak obiskovavec s svečenikom čašo tose (posebna vrsta riževega vina) na svoje zdravje in na zdravje svojih pradedov; to prinese srečo v prihajajočem letu.
Tret.ii dan imajo geislie svoj praznik. Oblečene v čudovito pestre barve hodijo te trume deklic k svojemu svetniku zaščitniku, mu pišejo intimna prošnja pismeca in jih obešajo na grmovje po nasadih krog svetišča. Ljubezen in zlato sta objekta teh prošenj; mladega, bogatega, lepega, ljubeznjive-ga častilca prosijo tisoči od ubogega božanskega posredovavca, ki si pomaga večinoma na ta način, da pridiguje v prerokovalnih lističih, ki naj bodo odgovor na prošnja pisma, potrpežljivost in skromnost.
Jako mnogo opravila imajo v teh dnevih tudi na Japonskem poštni uslužbenci. Blizu dva milijona voščilnih pisem morajo dostaviti na dom praznujočim Tokijcem. Znamenita je vsebina teh voščil, ki se glase na primer sledeče: »Ponižno voščim veselo novo leto in prosim oproščenja, da vse leto nisem nič pisal«, ali: »Vsled tvoje milostne do-brotljivosti smo preživeli zadnje dni leta srečno« (namigavanje na težavno poplačanje računov), ali: »Moja starost se bo zvečala za še eno novo konjsko ali pasje leto« (na ta način izraža pisec najvišjo stopinjo samoponi-ževanja). Navadno se končujejo pisma s pozdravi »v trepetajočem strahu«, češ, da so vse stare diference, vse stare neprijetnosti pokopane.
Le počasi in polagoma pride šele Japonec iz prazničnega novoletnega razpoloženja v navadno vsakdanje življenje.
Zahteuolte »Slovenca" u oseh gostilnah! — Zahteuolte »Slovenca" na Kolodporlhl
Veliko zalogo absolutno zajamčenega
pristnega vina,1
priporočano opetovano od knezoškof. ordi-narijata ljubljanskega p. n. vIč. gg. župnikom za mašna vina, ima Kmetijsko društvo
v Vipavi. — lzborna kvaliteta: belo namizno vino 40—50 K, pinela ter fina desertna vina, kakor ital. rizling in beli burgundec od 50—60 kron, postavljeno v Postojno ali Ajdovščino. Izpod 56 litrov se ne oddaja; na debelo po dogovoru ceneje. — Stara desertna vina v buteljkah po 1 do 120 K.
Prevara izključena, ker je klet pod nadzorstvom dekana vipavskega.
Za zadruge in večje množine izjemne cene. — Za obilne naročbe se priporoča
Kmetijsko društvo v Vipavi.
Zlalo svetinje: Berlin, Pariz, Riia itl^
—	" Vv

IZajbolj. kosm. Zoho-
fistil. sredstvo	^
0). 0%oV Ljubljana, fcpital.-Stritar, ut 7
I I I I I I I I I I I I
Proda se prekrasno, dobičkanosno
veleposestvo
23 3-2
v najlepši legi med okrajno cesto, železnico in Savo. Zemljišča merijo okoli 120 oralov in obstoje iz 78 oralov gozda, 30 oralov sadonosnikov, in 22 oralov zelo rodovitnih njiv, na katerih se zdaj tudi deželna trsnica nahaja.
Veliko gosposko poslopje, 2 veliki postranski poslopji, obokani hlevi, ko-vačnica, kozolec itd. vse v dobrem stanu. Opravljena, dobro upeljana gostilna, opravljene tujske sobe, zelo dobičkonosen brod čez Savo, bogat živ in mrtev inventar, poljedelski stroji, krme in žita je dosti. Vknjižena je le hranilnica za K 34.000. — Cena K 80.000. — Po bližje poizvedbe se je obrniti na
g. FRANCETA RUMPRETH v Krškem.
Ivan Demšar
podkouskl Rovočln Iztfelo-vatel] oozou u Ljubljani
*****
• • • •
MarUe Terezije cesta it. 6::
priporoča svojo veliko zalogo kritih in nekritih, lično in Irpežno izdelanih, po jako nizki ceni.
sprelme se v pouk tudi vel! učencem.

Perje in puh
oprano in očiščeno
"8 kilograma od 45 kr. višje
C. J. HAMANN, Ljubljana.
643 z6
KOBILA
lepa, srednje težka, srčna, pripravna za težo in kočijo, se samo radi pomanjkanja krme in vožnje proda za 180 gld.
Kje, pove iz prijaznosti upravništvo lista. 2998	5—5
Zahtevajte zastonj
la franko moj veliki, bogato llustrovsnl glavni cenik z nad 3000 slikami vseh vrst aikelnastih, srebrnih in zlatih ur, kakor tudi vseh vrat solidnih zlatnlp In srebrnln, god benega orodja, jeklenega in usnjalega blagi po izvirnih tovarniških cenah
Nikel remont, ura......K V—
Svlc. Itvlr. „Roskopt" pat. ura . ,, J — reglstr, „Adler Roskopl ".nikel remont s sidro......... T'—
Ooldin rem. ura „Luna", kolesje z
dvojnim plaščem........S SO
siebr rem. ur« ,,Oloria" . . . „ 8 40
...... dvojni plaši.....13 50
,, oklep, verlilca z rinfico na pero In karab., 15 gr težka . . ,, 2 80 f»!k« Tula nikel ura ciiind. z ,,Luna" kolesjem . . „10 50 •ra s knkavlco K 8 50, budilka K 2 90, kuhinjska ura K 3 — švarcvnldska ura K 2 80. Za vsako uro Jletno pismeno |a:nstvo! Nlbak rlstkol Zamena dovol.ena, ali denar na;al' •=>
^ Prva tovarna za ure tfnrjMa Konrr tj, c. in kr. dvorni založnik v Mostu (Bmu) o54, £eUo.	asi 5 t-«
[ Vfltl KREGflR
j pasnr In Izdelovalen cerkvenega | m orodja io posode H..
s« priporoča velačaat. cerkvtnim predstojniltvom v obilna naročila t«r si uaoja naznanili, da se naha|a njegova
delavnica
odslej n«
EHiabefnl cesti
bttm samostana oo. Jezuitov in nasproti Jalaftntuna. $t6 s
BiHIIIIIiSii
asca
DSC
Zmožna
prodajalka
za konfekcijo
se takoj sprejme pri 20 3 2
Anton Schuster=ju, Ljubljana.
txsao
Trjovii^ ^
Ljubljana, Stari trg štev. 10
priporoča^ svojo veliko zalogo najraznovrstnejših klobukov, cilindrov in čepic, kakor tudi najtrpežnejših •	čevljev.
2250 2
Podružnica ■ ¥ Spljetu, a
Delniška glavnica 1 1 1 K 2.000.000. 1 1
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, Stritarjeve ulice štev. 2
priporoča promese na kreditne srečke . . . i K 18'—, žreb. 2. jan., glavni dobitek K 300.000
, srečke reg. Donave £ K 10-—, „ 2. jan., , „ K 140.000 , zem. kredit, srečke k K 5-50 „ 7. jan.,	, K 100*000
Vse tri promese skupaj samo 32 kron. Obrestuje vloge na knjižioe in na tekoči račun od dne vloge do dne vzdiga po 41/2°/o, vloge na tekoči račun proti SOdnevni odpovedi po 5°/0.
11 11
Podružnica s w Celovcu« 1
s Rezervni fond b s i 1 K 200.000. s 1 t
i I
riui 1 ■•altloli (Mu Upa, Mik; ■vitam U Llbcr«
Podružnic«:
lalaanl: Graben 9S, Mata stran, M.at. .lica 17, Bude«, Br.o, tika Kaaualaa, Kontakt Zajabcrg,	KotI JI«., ?l»a,
MM.
MaDjalaifl« na Danaju:
I. W.lli«ll< II, II. Tibartlraita 4, III. Ungafgaasa 77 (t.gal Kanovega), III. L»-vaogassa 27, IV. Vladnar Ha.plltrasse II, T SchBnbrannBrsIraiie 88 a, TI. OaMpcaiorferatr. M, VII. Marlabllanlraaia lfi VIII. Lereh«nlel<tctitraiae lil, IX. Alirralrattt 39, X. Tavarllanslraata I«. XVIII. * 1b<l.f!«rslr»<,., n, XIX. Dlbllagar Haaplilr. H, VIK. Haaplilratea It
»isnjalnična delniška družba " "o 162
MERCUR"
Dunaj, L, Wollzelle 10.
V.-.pital X 20,000 000, lun laklad K 8,500.000
v S
Najknlantnojši
nakup in prodaja li
»tub vnet r«nt, dr Javnih papirjev, akci), prioritet, saatavnic, »račk, devic, valut in denarja.
m kamenjava in eskomptiraige
U<r*br*lh s7«t»vn)e In obligacij, itroSk lil kuponov.