Stav. 1&2 Posamezna številka 20 stotink V Trstu, v sredo 4« avgusta 1920 Posamezna številka 20 stotink e.3tn?k XIV ...... __ ponedeljek — vsak dan zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. t ar iV> AsiSkega štev. 20, I. nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvi-. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik k^ , lista Edinosti. — Tisk tiskarne Edin-_ Naročnina znaša na mesec L 6.—, pol jCii !, 32.— in celo leto L * . — Telefon uredništva In uprave štev. 11-57. EDINO Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se riTunajo v čirokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovccv in obrtnikov mm po 40 ?tot; osmrtnice, zahvale, poslanire in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stot. beseda, najmanj pa L 2. — CMasi, naročnina in reklamacije sc pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškcga štev. 20, 1. nadstropje. — Telefon uredništva in uprave ll-f»7. Kje le svoboda, Kje zatflta monlšln, kje — pamet?! Cudnc pojave doživljamo te dni — po onih van.ctalL7.mih — v tem našem mestu. Kdor je menil, da se po onem izbruhu izvestivi elementi pomirijo, je bridko prevarjen, ko vidi ipoiave. ki ga uverjajo, da živimo tu v čudni deželi z nenormalnimi ljudmi in neverjetnimi razmerami. Osupnjen s-i do kra-ja, ker te tlači vt'sek, da nismo v XX. stoletju — stremljenja po svobodi, demokratizmu, enakosti in enako-velia nosti ljudi in narodov, in zate. tudi po zaščiti šibkejših. Ljudem, ki žive izven te /rudne dežele, ibo zvenelo kakor bajka, čim ■jim povemo, kaj vse se dogaja tu v teh zadnjih dneh. Če jim povemo n. pr„ da .si neodgovorni ljudfe .večinoma nezreli mladiči, ali pa taki, ki so Tržačani — od včera;,, prisvajajo tu funkcije in avtoriteto javnih državnih oblasti in da ni nileogar, ki bi jim hotel ali m-egel zabran,! ti to drznost. Hodijo k lastnikom lokalov ki co sdaj zaprti vsled tistih žalostnih in sra-ciKjtnih dogodkov. Stavljajo rim pogoje, ped katerimi bi jim oni — drzntži — dovolili zo-petoo otvoritev lokala. Od b>tntikov takih Jckalev zahtevajo: s svojim skižajbuii&tvcm morajo govoriti edino Je italijanski; »statiko mora s'uža-bništvo govoriti z gosli izključno v italijanskem jeziku. Će bi gostje hoteli govoriti t.lovenski med seboj, jih morajo takoj opozoriti, da to ni dovoljeno; a če bi se ne pokorili, sc morajo takoj odsloviti iz lokal«. Slovenskim duhovnikom, u'iteljem in odvetnikom sploh ,m dovoliti vstopa v lokal! Pa tudi na italijanske Jastr-ike odprtih javnih lokalov pritiskajo brez-ohrazao. Pod tem terorjem elementov, ki bi bili ničle, če bi oblasti ie z enim prs-tom ganile, sc je te dni dogajalo v resnici, da so tare slovenske goste odslovili, ke.r so med seboj govorili v AT-jem jeziku! Se more li drža1.*, v kateri je možen tak teror cd strani zasebnih ljudi, še imenovati sodobna, "liberalna, demokratična in pravna?! Pa tudi človekoljubna? — bi lahko vprašali. Saj to ni več le kratenje narodnih pravic in narodne in politične svobode, marveč je to tudi posezanje v v-vvatno lastninsko in človeško pravo. Prvo bi bilo — četudi nezaslišano — vsa«i razumljivo v takih časih razpaijenih duhov. Ali tako poseganje v privatno posest in zasebno življenje je naravnost evropski škandal. .Te brutalnost, ki jo morejo zagrešati le ljudje, ki jim nedostaje vsakega čuta, pa tudi pameti. Drniino, da mestni tržaški Slovenci res ne bi imeli v tem mestu nikake pravice do samosvojega i' ljenja. Toda neoporečno stoji dej-st\ >, da je zaledje Trsta popolnoma slovensko. čemur je neizogibna in neprepričljiva po_>iedica ta, da ljudje iz tega ozemlja dnevno prihajajo v mesto kot — njega dobrotniki: ■bod:. da dovažajo mestnemu prebivalstvu potrebščine in mu omogočajo prehrano; bodi, da tu kupujejo in trgujejo in s tem oplojajo tr-g v ko in gospodarsko življenje tega trgovinskega emporija! In vsi ti ljudje, ki so — ponavljamo to — dobrotniki mesta in njegovega prebivalstva, ki pa po velikem delu ne razumejo italijanskega jezika — kamo li, da bi ga ;rnali govoriti? — in ki se nočejo odreči naj-naravnejših človeških pravic do svobodne rabe svojega jezika: ti 'ljudje naj bi iz tega edinega razloga ne imeli niti enega lokala, kjer bi se mogli sestajati in zadoščati svojim telesnim in duševnim potrebam?!! Je li to pravično, je li to liberalno, je li to demokratično, je li to — človeško?! Ne stavkamo tega vprašanja do njih, ki izvajajo tak teror, ker vemo, da njihova ušesa in njihova srca niso dostopna za odmeve takih plemenitih čustev, uveljavljenih med vsemi civiliziranimi ljudmi na svetu. Stavljamo pa to vprašanje do vse poštene in treme italijanske javnosti v tem mestu: stavljamo je posebno do . stih činiteljev, ki ne preprečajo takega, za čas in dobro ime mesta in nje uprave naravnost poraznega besnila nacijon^lne nestrpnosti in nasilnosti, da-si bi megli in morali prepre-čati tudi radi koristi stvari, ki jo predstavljajo in ki bi jo ciOTali braniti na vse strani in proti vsakomur! Obrniti se pa moramo tudi naravnost do gospoda generalnega civilnega komisarja, eksce-•ence Mosconija. Ekscelenca menda ve, da je tudi Italija pristala k načelo zaščite narednih manjšin, in da se ima na tem načelu izvršiti priključitev poediuih urednih odlomkov k dru-go^odni državi! Kaj naj si misli svet, ko vidi, c'-i oblasti iste Italije — da govorimo na.jzmer-nt-}? — tolerirajo tako strahovlado ci strani neodgovornih elementov? Ali ni, da bi si človek moral mi-slrti, da tu ni nobenih oblasti, ail pa da nimajo nobene avtoritete? Eksce-Icnca naj razmišlja! Pa še nekaj bi najtopleje •priporočili njegovi eksoelenci v razmišljanje. Od italijanskih strani se rado pr'govarja nam, t; in o sami krivi na tem, kaj- se dogaja z J ^ ni. ker nočemo posnemati zgleda južnotirol-Nemcev in priznati dovršenega čina: priključitve k Italiji. Puščamo na štreni vpraša-n!ei je li naše vedenje upravičeno ali ne; vprašamo pa njegovo ekscelenco, je li sta tlila vsa dosedanja okupacijska politika in vse postopanje nje organov taka, da bi mogla skloniti naše ljudstvo k pripozaanju tistega »dovršenega čina«?! Mari vsi ti dogodki po zasedenem ozemlju — zapostavljanje našega jezika, besiiilo proti našim znakom, preganjanje radi vsake in tudi najnedolžnejše slovenske pesmi, aretacije radi vsake denuncijacije, zasramo-vanje globoko vkoreninjenih čustev, oviranje tradicijonelnih cerkvenih slavno6ti, odpravljanje občinskih avtonomij in narinjan^e popolnoma nesposobnih in ljudstvu osovraženih upraviteljev, oziroma nesposobnih komisaiijev čemur je posledica ta, da gospodarstvo občin prooada); odpravljanje slovenskih in hrvatskih šol in nadomeščanje z italijanskimi, nameščanje učiteljev (posebno v Istri), ki tudi v mo-ra&čaem pogiedv: niso neoporečni, nadzrova-učiteljev in šolskega pouka po orožnikih itd., itd. da niti ne govorimo o zadnjih dogodkih v Trstu, Puli in Pazinu — mari niso vsi taki dogodki naravnost zapirali našemu ljudstvu poti do tistega priznanja r. dovršenega čtnac?! Ekscelenca. razmišljajte! Vse to so stvari, ki globoko zaisezajo v gospodarske koristi in psihično življenje ljudstva. Će hočete biti objektivni, morate priznati, da za okupacijsko upravo velja tista Hcracijeva': Peccatur intra et extra — da se je mnogo grešilo tam notri v Trsu in tam zunaj na deželi! Tu ne pomaga neben bič, ker srca ;e treba pridobivati tudi za pripoznavanje »dovršenih činov«! To izpo-znanje mera priti v upravo, ker krivda ni na »agitatorjih «, ; ščuvalcih« in ^propagandisti h«, marveč v zgrešenosti vsega kurza. Iz Jugoslavije Koroika glasovalna cona I ta I. Slovenski koroški »Krajevni odbori*, -so še vedno podrejeni vrhovnemu Nerodnemu svetu. Aparat izvrstno fun-ketjetrira in bode gotovo funkcioniral tudi do končanega glasovanja. K delovanju se je priglasil tudi naš vse hvale vredni ženski spol, ki se je po celi coni A organizirati v ženska društva, ki med seboj pri narodnem delu kar tekmujejo. V prvi vrsti je bilo potreba našemu ljudstvu dopovedati, da je strah pred Nemci v sredi votel a okoli kraja gs nič ni. To se je počelo takoj, izvrševati v obliki shodov in taborov, ki so se v raznih krajih vršili in se z vso intenzivnostjo vrše tudi še danes in se bodo vršili do dneva glasovanja. Zavedni koroški Slovenci, ki so se vrnili iz pregnanstva, so storili vse, da prepričajo svoje rojake, ki so vedno zdi ho v ali: kaj pa bode potem, 6e se nemški divjaki zopet vrnejo v cono A! da se to nikdar več ne dogodi, če se koroški kmet zave, da je sin slovenske matere. Danes stoji vsa cona A z malimi izjemami odločno proti priklopitvi slovenskega dela Koroške dežele k nemški Avstriji. Celovška klika poskuša z vsemi močmi, da bi rešila vsaj Celovec in njega okolico. Zato širi gorostasne laži kakor: da imajo Nemci v ccni A gotovo 80% večino, da bo cona A s cono B združena, ker se demarkacijska črta odpravi, da v Jugoslaviji nižji sloji umirajo od lakote, medtem ko imajo v nemški Avstriji, posebno pa v Celovcu., vsega v izobilju itd. To so zadnji poskusi celovške klike, ki hoče varati javnost v Avstriji, da ne bi izostali ogromni denarni in drugi prispevki v propagandne svrhe. V Celovcu samem prirejajo manifestacije, katerim pravijo sami Celovčani: maškerade. Namen teh harlekinad je: prepričati interaliirano komisijo, da je cona B kakor en mož za prikloprtev k Avstriji. Ce pa človek vpraša poštenega brezn-omislečega Nemca v Celovcu ali sploh v coni B, kako bo glasoval, ali za Jugoslavijo, skomizne z ramami in pravi: bomo videli, kako izpade glasovanje v coni A! Tega se tudi celovški kričači zavedajo, zato zlorabljajo darežljivost prebivalstva v Avstriji do zadnjega trnnutka in zadnjega groša. Delovanje Narodnega sveta za Koroško« je resno in gre v glavnem: za tem, da pokažemo svetu, da je ta del Koroške, za katerega sc moramo na ta način boriti-, slovenska posest, da so Nemci, ki tu prebivajo, le priseljenci ali pa penemčurjeni Slovenci-, ki so za par ju-dežev'h grošev predali materin jezik. »Narodni svet za Koroško« to nalogo točno vrši in jo tudi ča=tno dovrši. Vse časti je vredno delovanje »Koroških odborov« in »Gcsposvetske-ga zvona« v ozadju. Njih glavna naloga naj bo, da gredo s pomočjo vsega prebivalstva Jugoslavije v vsakem oziru na roko ^Narodnemu svetu za Koroško« v Velikovcu! Zmaga nam je gotova, ali ta zmaga mora biti nadvse taka, da Nemcem zapre oista z vselej. Št. žermen-ska mirovna pogodba je ratificirana. Temeljem § 50. te mirovne pogodbe se ima v času treh mesecev vršiti glasovanje v coni A, a v času treh tednov, po razglasu izida glasovanja v coni A, v ccni B. V slučaju, da- izpade glasovanje v coni A v prilog Avstrije, kar je pa izključeno, tedaj bi cdpadlo glasovanje v ccni B 'n obe coni bi bili priključeni k Avstriji. S tem smo stopili v zadnji stadij delovanja. Bližamo se z vsakim dnevom našemu cilju: plebiscitu — definitivnemu osvobojenju slovenskega Korotana izpod tisočletnega nemškega jsfrma. Naše stvari smo gotovi, na iznenađenja pripravljeni. Disciplina je železna, a taka naj bo tudi v ozadju! Dobro leto delovanja je za nami, a pred rami sad tega delovanja — sijajna zmaga! Nervoznost je odveč, podpora — glavna stvar. Ko »Narodni svet za Koroško« svojo nalogo dovrši, naj bo pripravljen -»Gosposvetski zvon , da to nalogo prevzame in io izvršuje naprej v blagor in dofcrobit našega ljudstva, ki bode še dolgo potreboval izredne podpore. Zato pa nobeden vinar ne bo izgubljen, ki ga ljudstvo v to svrho pokloni »Gospcsvetskemu zvonu«, oziroma »Koroškim odborom«. Za sedaj nai pa vsak Jugoslo-ven položi mal dar »Koroški< na oltar. Tone Vahtar. iDSko-poUska pogajanja začela Ruski pohod se nadaljuje PARIZ, 3. Rusko-po"Hska premima pogajanja so se začela, toda o poteku pogajanj ni doslej Še nobenih vesti. Ve se samo, da so poljski odposlanci odpotovati v petek zvečer pod poveljništvem generala R »mer j a in v spremstvu državnega podtajnika za vnaajc stvari WrobIevskega ter drugih tajnikov proli ruski bojni črti. Odpeljali so se v avtomobilih, na katerih je bila izvešena bela zastava, po cesti Brest-Litowsk-Baranovice. Pri Kobrinu so morali poljski odposlanci peš čez mos;- ki je že gorel. Dva avtomobila sta še prišla čez most, toda tretji je moral ostati na tej strani. Kmalu nato se je most zrušil. Kakih 300 metrov dalje .je odposlanstvo zopet piišlo pred most, !;i je bil v plamenu in se je tudi zrušil kmalu po prehodu poljskega odposlanstva. Tako je poljskim odposlancem popolnem? odrezana pot nazaj. Fogajanja z ruskimi" odposlano' so se baje že začela, toda ne more se preJ»l'.evati, ke-daj se dokončajo. Po vesteh, ki ,iu je dobila poljska vlada, nameravajo Rusi nadaljevali svoj poliod do 4. avgusta. Druge vesti zopet javljajo, da sc ruski pohod ne bo ust j vil, preden se ne; sklene in podpiše premii j-- kar se bo zategnilo, dokler ruske čete ne zavzamejo Varšave. Rusi ustanovijajo baje po vseh zasedenih krajih sovjetsko vladavino. Francoska in angleška misija sta baje naprosili svoji vladi, naj se pošlje v Poljsko čim prej dovolj muni-cie in oroža ia gotovo število francoskih In angleških častnikov, ki naj bi prevzeli povelj-ništvo na kočljivejših točkah. Govori se tudi o morebitni pritegnitvi madža'rskih čet proti Rusija, toda Rusija se za vse te priprave ne zmeni veliko in nadaljuje svoj pohod po poljskem ozemlju. Kakor se javlja iz Moskve, sc vrše pri Lomzi srditi boji s poljskimi Četami, ki branijo pre' hod čez reko Narvo. Zapadno od Bjelistoka so »ruske čete prekoračile Narvo in zasledujejo sovražnika. Pri Cortckovem se nadaljuje pohod protr Poljakom. Poljska vlada je pcslala sovjetski vladi ra-diobrzojavko, v kateri ji predlaiga, naj bi se k premirnim pogajanjem pripustili tudi poročevalci listov, toda sovjetska vlada je ta predlog odklonila. Po poljskih poročilih vrše srditi boji okoli brest-litovske trdnjave. Poročilo vrhovnega štaba cd 3. t. m. pravi: Naše redne čete in prostovoljci so napadli sovražno konjico in infanterijo na črti Kozaki - Mas vik - Visen-ski - Ciehanovice. Ped Brest-Litovski m je sovražnik zbral močne čeSe in napada mestno trdnjavo. Na Zbruczu manjši bcji. Nova oja-čenja prihajajo neprenehoma. Boji pri Bro-dyju se razvijajo povoljno. BREST - LITOVSK IN LOMZA V RUSKIH ROKAH CURIH, 3. (S.) Neka radiobrzojavka iz Moskve vsebuje nastopno poročilo: V predelu Lomžc smo zasedli mesto, Severozapadno od Bjelostoka so prekoračile naše čete po srditih bojih reko Narev in nadaljujejo svoj pohod. Po ljutih bo^ih smo zavzeli dne 1. avgusta Brest-Litovsk. Pri 'tem nam je padlo v roke mnogo ujetnikov in plena. Ob reki Styru se vršijo hudi boji. Pri Tarnopolu smo pregnali sovražnika z desnega brega reke Sere t. Na Krimu se bijejo srditi boji. Rusko-zavezniške konference v Londonu se udeleži tudi Amerika LONDON, 3. »Times« javljajo iz New Yorka, da je predsednik Wilson sklenil poslati odposlanca na konferenco v London, kjer ^e bo razpravljalo o miru med Rusijo in Poljsko na eni in Rusijo in zavezniki na drugi strani. Predsednik Wilscn je baje izjavil, da vključuje ta konferenca tudi revizijo ver>ailleske pogodbe. Wilsonov sklep je baje v zvezi s francoskim predlogom, naj bi se udeležil konference v Londonu tudi ameriški pooblaščenec. Rusija hoče vzpostaviti redne odnosaje z Anglijo LONDON, 2. {S.) Kamenev, ki je prispel včeraj, je imel pogovor z urednikom lista ^>Evening Standard , ki ga je vprašal, ali jo prišel z namenom, da vzpostavi čim prej redne in mirovne ednošaje med Rusijo in Anglijo. Kamenev je odgovoril: »To je naloga, ki mi jo je dala moja vlada in to je tudi moja želja!*; Konferenca baltiških držav RIGA, 3. (S.) Na konferenci baltiških držav, ki se vrši danes, je Letiška zastopana po ministrskemu predsedniku Uimanšsu in ministru vnanjih stvari Meierrcvisu. Razpravljalo se bo o vseh vprašanjih, ki -se tičejo gospodarskega j in političnega življenja teh držav. V agrarni reformi m sporazuma. Delegati, ki so se sestali 29. m. m. ob 10 dopoldne radi sporazuma o sestavi koncentracijske vlade, so prešli na razpravljanje vseh vprašanj in došli do zaključka, da obstoji možnost za sporazum v vseh vprašanjih razen v vprašanju agrarne reforme. Ministri so se razstali ob 13 ter odšli v svoje klube, da dobe instrukesj. Upajo, da se nesoglasja kmalu poravnajo. Napad na italijanske vojake ▼ Nemčiji BEROLIN, 2. Neki italijanski vojaški oddelek je bil napaden na poti v M ari enw er d er s strani nemške množice, 'ki je ranila nekoliko vojakov. Državni tajnik se je opravičil zaradi dogodka pri italijanskem poslaniku v Berolinu, ki je izjavil, da bo sporočil nemški vladi, kakšno odškodnino zahteva italijanska vlada. i Sestanek in odgodžtev mednarodne konference za ureditev plovbe po Doaavi PARIZ, 3. (S.) Mednarodna konferenca, ki ima po določbah versailleskc, neuiHyjske, s a in tge rmainske in traoooske mirovne pogodbe nalogo, da določi podlago mednarodne upravne plovbe po Donavi, se je sestala včeraj ob 16 v ministrstvu vnanjih stvari pod predsedništvom Paleologueja, zastopnika odsotnega ministrskega predsednika. Na konferenci so zastopani odposlanci 12 držav. Francoski odposlanec je pozdravil goste v imenu vlade francoske republike. Konferenca je imenovala za svojega predsednika francoskega pooblaščenca De Granda in se je nato odgodila na 14. avgusta. Komunistična vstaja na Saškem BEROLIN, 2. (S.) »Wolf Bureau« javlja iz Drez-dena: »Neki delavni odbor, ki se je ustanovil samovoljno v Zitavi brez privoljenja delavske zveze se je proglasil za vrhovno oblast in začel odlcrlt boj proti ustavnim organom. Osebe, prispele od zunaj, so uprizorile spartakovsko uslajo. neka teroristična manjšina je počela razna nasilja, sedem državnih uradnikov je bilo odpuščenih. Elektrarne in plinarne so bile prisiljene ustaviti delo. V neposredno ogroženih krajih, to je v Zitavi in Loebauu je bilo proglašeno obsedno stanje. BEROLIN. 3. Mesto je v rokah odbora 15 oseb. sestavljenega od komunistov in sindakalistov. Gibanju sc je pridružil tudi svet delovne Zveze, ki se je doslej držal ob strani. Uporniki so zahtevali od vlade, naj se jim izroči orožje, naj sc zagotovi plača za prihodnje dneve stavke in naj se obljubi amnestija za vse zločine, ki bi se počeli. Vodja u-pora je neki Miiller, ki je bil tudi vodja gibanja v ruhrski kotlini. Saški minister je dal ukaz vojaštvu in redarstvu, da napreduje proti mestu. V mestu je proglašena splošna stavka. Danes se je vršilo na glavnem trgu zborovanje, katerega se je udeležilo kakih 10.000 oseb. Uporniki, komunisti in neodvisni socijalisti izjavljajo, da je prišel čas odločilnega boja. Nemčija hoče zasesti Allenstein iPARIZ, 3. Vsled izida ljudskega« glasovanja pripade Allenstein Nemčiji, ki je prosila za veznike za dovoljenje, da ga sme zasesti s svojimi četami z ozirem na dejstvo, da so se zavezniške čete umeknile v mesto Allenstein in je ostala odprta meja proti Rusiji, ob kateri se že nahajajo ruske čete. Toda nemški predlog je bil odklenjen, ker so se zavezniki bali, da ne pridejo nemške čete v stik z ruskimi četami, kar bi moglo imeti za posledico neugodne zaplet-jaje za entento. Toda Nemčija je poslala drugo noto, v kateri opozarja na ruska nevarnost in ^obljublja, da se bodo nemške čete umeknile, čim bodo to zavezniki hoteli. »Temps« piše z ozironi na to nemško noto. da bodo zavezniške vlade posebej o njej razpravljale, ker je poslaniška konferenca sedaj na počitnicah. List opozarja na neprilike, ki morejo nastati vsled dejstva, da ni nobenega zavezniškega organa kateri bi dal izvrševati klavzule mirovne pogodbe. Kar pa se tiče neposrednega stika z ruskimi četami na allen-steinski meji, pravi »Temps«, da je to dejstvo, katerega usodepclnost postane jasna, če se pogleda geografska karta. Doslej je imela Nemčija stik z Rusijo samo potom Litve, dečim bi sedaj imela> neposredni stik na razsežni črtif V I ZDOiMI LONDON, 3. (S.) Dolnja zbornica. Državni podtajnik je odgovoril na tozadevno vprašanje, da ni dobil nobenega uradnega obvestila, iz katerega bi bilo razvidno, da se italijanska vlada pogaja z zastopniki albanske vlade glede izpraznitve Alban:.je in ustanovitve neodvisne albanske države. Podtajnik je pezval vpraševalca, naj se spomni na izjavo ministrskega predsednika v italijanski zbornici glede tega vprašanja. Giolitti ni za protektorat nad Albanijo, temveč da želi, naj bi bila ta zemlja neodvisna. LONDON, 2. (S.) Dolnja zbornica. L!oyd George je odgovoril nekemu poslancu, ki ;e vprašal, aH je bila po konferenci poslanikov v Lcadonu 1. 1913. priznana alban.ska narodnost in zajamčena albanska neodvisnost, da uživa albanski narod vse simpatije angleške vlade, ki pa ne more postopati na lastno roko v tem vprašanju, pri katerem sc prizadete neposredno koristi zavezniških držav. Vprašanje predora pod prelivom la Manche med Francijo in Anglijo LONDON, 2. (S.) Dolnja zbornica. Lloyd George je izjavil, da je bil naprošen, naj sprejme odposlanstvo, ki naj .bi mu dalo poročilo o vprašanju predora pod prelivom la Manche, toda vsled važnosti in nujnosti drugih poslov je prisiljen, da začasno opusti reševanje tega vprašanja. Lloyd George je tudi izrazil -svoje obžalovanje, da ne more naznaniti vladnih sklepov glede zgraditve tega predora. Francoski uspehi v Ciliciji in Siriji PARIZ, 3. (S.) Agenciji Ha v as poročajo iz Beyrontha z dne 2. t. ed, dežela čaka dejstev. Imam primerne osebe! "Razprava je odložena na jutri. Mednarodna izložba avtomobilov v Pragi PRAGA, 3. V Pragi se je otvorila v prisotnosti predsednika Ma~aryka XII. izložba avtomobilov, ki bo trajala do konca toga tedna. Zastopane so skoraj vse evropske tvrdke. Spomenik na borbo za svobodo PRAGA, 3. V Brandysu na Labi, kjier je bil nekdanji sedež bivšega cesarja Karla, se je postavil v prisotnosti predsednika Masaryka ira ministrov temeljni kamen za spomenik /Borba za svobodo -, delo kiparja Moratkc, ki je znan po izložbah v Parizu. ITALIJANSKA ZBORNICA Brezposelnost v Italiji. RIM, 2. Silna brezposelnost, ki v4ada po vse? Italiji, zahteva nujnih ukrepov, če se hoće preprečiti najhujše. Vlada poizkuša ria vse mogoče načine pomagati, na eni strani vded pritiska, na drugi iz slrahtt pred bodočnostjo, kajti v vojni se je povrnilo i/ tujine vse ono silno prebivalstvo, ki je bilo odšlo v svet s trebuhom za kruhom« in zahteva sedaj kruhu na domači zcml-i, katero je branilo s svojo' krvjo. Znano je, da Italija ni mogla preživljati vseh svojih državljanov vkljub njihovim zelo skremnim zahtevam niti pred vojno, a sedaj je v tem oziru še mnogo hujše, čeravno ;,e veliko število italijanskega prebivalstva zapustilo svoje stare domove in se preselilo v nove pokrajine^. Italijanska vlada sm'atra, da bo nekoliko odpomo'gla temu nev/.držljivemu položaju s tem, da poskrbi, da se začne gradba novih -javnih del, za katero je določila glavnico 300 milijonov, ogromna sveta, če se pomisli, v kakem stanu se nahajajo italijanske državne finance, ni neznatna svota, če se pomisli, kako veliko je ljudi, ki čakajo kruha oziroma delo. Na vsak način se je začela na današnji sew zbornice rzprava tudi o tem vprašanju. Dejstvo, da bo sveta 300 milijonov lir premajhna, je dokazala že današnja kratka razprava, tekam katere so se javili poslanci iz razni-h pokrajin, poudarjajoč vsak nujnost pomoči za svoj kraj: streha pušča tia vseli koncih in krajih ... Na popoldanski seji so prišle zopet na dnevni red interpelacije zaradi milanskih izgredov, povzročenih od »fascistov« in »a.rditova, ki so ob priliki nekega zborovanja streljali in napadali zborovalce, ne da bi bilo posredoval« redarstvo. Vladni zastopnik se je, seveda, postavil na stran redarstva, poudarjajoč, da je naredilo svojo dolžnost, v kolikor mu je to bilo.... mogoče: kaker po navadi. Sina ft »EDINOST« iter. 152. V irstn. dse 4. avgust* 1929, Po govoru socijalista Musatrja, ki je zahteval, na-j se ukrenejo pctrerni ukrepi za pcvzdi-<*o arsenala v Benetkah, ki je v vojni služH samo vojaškim namenom, in govoru klerikalca lirsi a. ki je presni pomoti za Ptrglie. se je >efa zaključila. Zakonska načrta {lede zasege vojnih dobičkov in določitve 300 milijonov lir za javna dela odobrena. RIM. 3. Na današnji seji sc ie po dolgi razpravi « slabem gospodarskem položaju Italije glasovalo o zakonskih načrtih glede zasege vojnih dobičkov »n pospeševanja iavnih del. Načrta sta bila odobre-;a, kjkor tudi načrt za dovolitev dravinjske do-klade i.elezniii- em« osobju. V petek se bo razpravljalo o občinskih volitvah, a nato o saintgermainski :»iro"vni pogodbi in vnanji politiki. Po mace vesti Kako opravičujejo napad na kavarno »Commer- j cio»! Znani demonstranti« so že dvakrat razdejali tavamo Commercio«, last g. Antona Šorlija. Se-Jaj pa bi hoteli to svoje početje opravičevati z naglaianjem, da je hčerka gospoda Šorlija poklonila princu-regentu venec povodom obiska v Ljubljani. ligclovljamo, da je to izmišljeno, ker princa regenta je nagovorila hčerka bivšega notarja v Poli, gospoda Iva šorlija! Kamo sreče, ko bi bili vsi takim! >11 Lavoratore«, ultajšnje glasilo socijalističnc Zveze na Primorskem jc objavil v svoji vteranji večerni izdaji pismo nekega Italijana iz Zagreba, ki se ram zdi preveč značilno, da bi ga ne posneli tudi mi za naše cenjcnc čitatelje. Pismo se glasi: Tržaški in splitski dogodki *o imeli — kot je bilo lahko predvideti — močan odmev po Jugoslaviji, in mnogi Italijani so morali udano prenašati njih fctrašne posledice. Bolestna in žalostna je igra, ki jo uprizarjajo naši gospodje nacionalisti — komedijanti pred celim svetom s tem, da prirejajo te nepretržne demonstracije, ki ne služijo ničemer drugemu kol necivilizirani in sramotni propagandi sovraštva. Ta motna gibanja so pripravila vse duhove do nekakega paradoksizma in divje jeze, ki je stalna grožnja za hiše in osebe. Lov na ljudi, ki ga uganjajo, je dostojen rdečekožcev, nikakor pa takšnega ljudstva kot italijanskega, ki je med najbolj civiliziranimi. S takšnim postopanjem se ne doseže nič drugega kot izpričevalo o najzagrizenejši in bolehavi necivilizirano«ti. Vsi dobri in pravi Italijani bi molili delati za pobratenje, kajti samo takšno delo vodi k spravi z našimi jugoslovenskimi sosedi. Mislim, da je zrano vsakemu, da mejimo z Jugoslavijo in da se bomo morali če ne danes — jutri ali sploh cn. dan sporazumeti z njimi. Nespametno je torej propovedati toliko sovraštvo proti ljudstvom. ki morajo radi zemljepisne neizbežnosti ži-\eti neprenehoma eno poleg drugega. A gospodje z vlade, kaj delajo? Zakaj sc ne udušijo takšna škandalozna gibanja? Ako je res, da povzroča vojna fizične in psihološke izpremembe, jc tudi res. da je vojna postala topilnik, v katerega se mečejo \ sc moralične, civilne in kazenske odgovomosLi. Toda sedaj je zadosti. Vlada naj se spomni, da je mnogo Italijanov v Jugoslaviji, ki jim preti nevarnost, da bodo morali plačali s svojim življenjem za vse nepremišljene čine, ki jih povzročajo štirje glumci v kraljestvu. Torej zadosti preganjanja, zadosti demonstracij. Glejmo rajši, da se v resnici otvori tista doba miru in dela,- za katero vpijemo »»i. Tudi jaz, ki Vam pišem, sem žrtev tega sovraštva, kajti že štiri dni sem zaprt v Zagrebu v ječi lomnevno osumljen vohunsiva za Italijo. Kdor po-ina mene in mojo politično nedolžnost, ta se bo »mejal aventuri, ki me j« doletela. Toda radi tega ai ta aventura nič manj žalostna, ako sc pomisli, da pride lahko pošten trgovec v ječo radi neopravičenega maščevanja in se na ta način prisili, da Eivi skupaj z vsemi mogočimi izmečki človeške »Iodeinosti. Evo, kam vodi nespametna zanesenost lacijonalistov! — Oreste Peretti.* — Op. ured. Mi se pridružujemo z vsem srcem pozivu g. Peret-tija v prilog spravi med jngoslovenskim in italijanskim narodom, ker vidimo edino v takšni spravi zalog boljše bodočnosti obeh narodov. Toda obenem snto tudi prepričani, da ne bedo njegove besede nič drugega kot »glas vpijočega v puščavi«, kajti večina njegovih sorojakov so še vedno kar črni od sovraštva proti sosednemu narodu. G. Peretti pa je med njimi prava — bela vrana! Zspretje ladjcrnice pri Sv. Marku končano. V teku včerajšnjega dne sc je dosegel sporazum med j zvezo industrijalcev in delavci ladjarnic pri Sv. J Marku in Sv. Roku. Na podlagi tega sporazuma so j bili sprejeti zopet na delo vsi odpuščeni delavci in j danes se je začelo zopet delati po vseh delavnicah j omenjenih ladjarnic. Tako se je tudi ta spor kon- j cul z zmago delavccv nad hudomušnostjo industri-' jalcev. Sladkor za ukuhavanje sadja jc prišel. Kdor ga je naročil naj plača pri »Tržaški kmetijski družbi«, ul. Filzi 10. Sladkor je po 10 lir. Flugi in slamoreznice. - Tržaška kmetijska druž-oa« namerava Tabaviti en vagon pijugov Lackovega tipa po L 6G0—650 in en vagon slamorcznic po 750 lir komad, če se prijavi zadostno število naročnikov. Vabljeni so posamezniki, kmetijska društva in občine, da čimprej naročijo potrebno množino teh strojev. Inkarnalna detelja in druga semena so tudi na razpolago. Sadna dreves«, cepljene trte in bille iz državnega uzor-gospodarstva v Pazinu naj se čimprej naročijo pri ^Tržaški kmetijski družbi«. Supcrfosfat in amonijski sulfat naj sc tudi čimprej naročita. Ura Odlok glavnega koauMrijaU o varstvu Mladoletnih otrok. Uradni list glavnega civilnega komiaari- jata, »Oservatore Trfestino« od 2. avgusta t. 1. objavlja odlok o varstvu nedoletnih otrok, iz katerega posnemijenio sledeče najvažnejše določbe: 1. Kdorkoli želi imeti pri sebi mladoletne otroke izpod 18 let bodisi na hrani, na vzgoji ali na dojitvi, si bo moral preskrbeti tozadevno dovoljenje od občinske oblasti. Za to dovoljenje je treba prositi ali pismeno ali pa ustmeno potom zapisnika v občinskem uradu. V siljenih slučajih, kjer se ne more odlašali, je treba predložiti prošnjo vsaj tretji dan po sprejetju mladoletnega otroka. Kdor bi imel ob času. ko stopi v veljavo pričujoči odlok, na hrani, vzgoji ali dojitvi kakega nedoletnega o-troka, bo moral prositi za tozadevno dovoljenje v 14 dneh od dneva veljavnosti tega odloka. Prosta te obveze so javna vzgojevališča in zasebne družine, ki držijo mladoletne na račun takšnih zavo-j dov. 2. Dovoljenje daje županstvo dotične občine... Vsako izpremembo stanovanja se mora naznaniti županstvu v 24 urah— 6. Premestitev oziroma smrt mladoletnih, ki so na hrani ali dojitvi, je treba naznaniti županstvu v treh dneh. Pri tem je treba označiti v prvem slučaju osebo, kateri je bil otrok izročen ir tudi natančen novi naslov. Kdor ne bi hotel nadalje držati nedoletne na hrani ali dojitvi, jc dolžen takšen svoj sklep naznaniti v 24 urah županstvu in povrniti svoje dovoljenje. — Odlok no?i datum 30. julija 1920. in stopi v veljavo s 16. avgusta t. 1. Za telesno in duševno zdravje nedoletne mladine. Glavni civilni komisarijat razglaša odlok proti pijančevanju in pohujšanju nedorasle mladine, iz katerega posnemljemo: 1. Prepovedano je točiti mladini izpod 16 let — v svrho porabe na mestu — vino. pivo in likerje po vseh kavarnah, restavracijah, pivnicah, goetilnicah in barih. Ta prepoved ne velja, ako pridejo mladoletni v gostilno v spremstvu odraslih oseb, razen za likerje, ki so jim prepovedani v vsakem slučaju. Ravno tako se ne sme trpeti, da bi mladina igrala v javnih lokalih. 2. Prepovedano je dovoljevati nedorastli mladini izpod 16 let vslop h kinematografskim in va-rietetnim predstavam, dalje h kabaretnim zabavam, ako se je kinematografska predstava ali pa ona druga zabava našla za neprimerno za nedoraslo mladino. 3. Kdor bi osebno dovolil ali pa pripomogel, da sc te določbe prestopijo, bo kaznovan z globo od 50 do 2000 lir, oziroma z odgovarjajočim zaporom v slučaju neiztirljivosti. (Na to določbo je torej treba posebno opozorili sta rise in sorodnike. Op. ur.) — Odlok je bil izdan 30. julija in stopi v veljavo s 16. avgustom 1920. Mestna zastavljalnica. Danes v sredo dne 4. t. m. sc bodo prodajali razni nedragoceni predmeti serije 145 od št. 31701 do št 32700, ki so bili sprejeli v decembru mesecu 1919. 1. Iz tržaškega življenja Ker ni privoščil denarja carinarnici. Včeraj jc bil aretiran tramvajski uslužbenec Friderik Pon-ttJIi, doma iz Pule, slar 29 let. Aretiran je bil radi kakih iO.OOO lir. Niso bile njegove, a tudi jih ni ukradel, kajti tisti, ki so ga ovadili policiji, so mu ta denar sami sešteli na roko. To sta bila gostilničar Blaž Radovan in gostilničarka Alojzija Pcč-kaj. Z obema sc je Pontelli zmenil, da jinta pojde na postajo po vino, ki jima je prišlo. Ker pa je bilo treba plačati naprej carino, sta poverila oba tudi to opravilo poštenemu Pontelliju. V to svrho mu je seštei gostilničar Radovan 5000 lir, dočim mu je izročila ga. Počkaj nekaj manj, t. j. 4700. Ponlelli jima je zagotovil, da jim opravi vse v redu in ju je prosil, naj bosta brez skrbi. Morda je imel zares skoziinskozi poštene namene, toda ta spaka sc je potem, ko jc bil sam s toliko denarja pod pazduho, nekako premislil. Rekel bi človek, da se mu je denar smilil, kajti ni šel v carinarnico z njim temveč ga jc hranil pri sebi, naj bo že za šalo ali za res. Toda prizadeta gostilničar in gostilničarka sta vzela stvar zares ter naznanila fanta policiji, ki ga jc dala pod ključ in carinarnica je prišla do svoje pravice. Drng tak nepoitenjakovič je neki Marcel Piaz-za, ki sc je bavil kakega pol leta na Dunaju do včeraj, ko sc jc zopet povrnil v Trst. Čim pa je revež stopil na tržaška tla, je bil aretiran. Na ve-sii jc imel celih 63.000 avstrijskih kron, s katerimi ga jc bil poslal na Dunaj g. Karel Metlica, stanujoč v ul. S. Spiridionc. da mu kupi razna zdravila. To se je zgodilo žc v mesecu januarju t. 1., a g. Metlica ni dobil do dan današnji nobenega blaga in tudi o denarju ni bilo ni duha ni sluha. Dobri Piaz-za jc najhrie mislil, da sc je v Trstu že pozabilo na io zadevo ter da lahko gre v Trst brez vse skrbi. Za sedaj je preskrbljen z vsem v ul. Coronco. Šestioštiridesel sirov so ukradli snoči neznani tatovi i /prodajalne iMarcela Cigolti. V prodajalno so sc spravili s tem, da so nasilno odprli vrata. Prizadeti trgovec ima 6500 lir škode. Zbogom kolo! Neki Albert Meycr iz ul. Aleardi se je peljal včeraj s kolesom po ul. S. Sebasticno. Pri-d neko trgovino se je ustavil, prislonil lepo kolo k zidu blizu vrat in šel v prodajalnico, da bi nekaj kupil. Ko je kupil, kar je hotel, je hotel nadaljevati svojo pot na kolesu kakor prej. Toda kolesa ni bilo več tam in Mcyer jc moral peš dalje. Ul radeno kolo je bilo vredno 300 lir. Aretiran žepar. Včeraj je bil zasačen pri delu in aretiran neki 25letni Duilio Gombi, ko je hotel izmaknili v ul. Carducci nekemu Mihaelu Dobrili listnico iz žepa. Nesrečen voznik. Dva konja mu padla v morje in se utopila. Voznik Ivan Cucion jc šel včeraj popoldne z vozom na obrežje Ottaviano Augusto po kamenje. Preden ga je začel nakladati, je moral pripeljati voz tik h kupu. s katerega jc imel vzeti kamenje. Ko je gonil konje na dotično mesto, je zavozil tako nesrečno, da mu je voz smuknil v morje s konjema vred- Voz se je seveda takoj po-grcznil in povlekel za seboj tudi konja, ki sta se utopila. Nesrečni voznik ima seveda veliko škodo. Cenijo, da je bil vreden voz s konjema okoli 10.000 lir. Modras je pičil v levo roko Fr&nčiško Škapin iz Senožeč. Včeraj so jo pripeljali z vojaškim kami-jouom v tukajšnjo bolnišnico. Ncsrečnica se nahaja v veliki nevarnosti za življenje. Društvene vesti Tr2aS*io pogrebno društvo pri Sv. Jakobu je na svojem rednem občnem zboru, ki sc je vršil v sobote, dne 12. jnnija t. 1.. sklenilo, da bo odslej, ker se j epovišala inesečnina na L 1.50, razdeljevalo podporo na sledeči način: za družinskega člana, ki je izpolnil ub smrti 17. leto, dobi preostali član L 150.— podpore; za onega, ki je umrl po izpolnjenem 7. lelu, dobi družinski glavar L 120 podpore; za otroke se razdeli podpora sorazmerno po L potrebno društvo, se more zglasiti vsako prvo so-30, po L 60 in L 80. Kdor se želi vpisati v to pre-potrebno društvo se more zglusiti vsako prvo soboto v mesecu pri odboru, ki ima svojo sejo v gostilni >.-Jadran^ pri Sv. Jakobu. Opozarjamo, da je to zgolj humanitarno društvo, ki se bavi le s podporami za nerrečne družinfe delavskih slojev. Vsak slovenski delavec bi moral biti član tega društva; saj koristi le svoji družini in gre le njemu vprid vsaka vplačana lira. Z veseljem ugotavljamo, da se jc zadnji čas priglasilo mnogo članov, da pa pogrešamo še marsikoga, ki bi moral pristopiti Prihodnjo soboto ?e bo vršila odborova seja in takrat naj se zglase vsi, ki jim je mar za njihove družine. — Tajnik. dolžnost, da skrbi za to, pomisli, da mu tudi tc ruševine ne delajo časti; in prepričan sem, da pade marsikaka zbadljivka na njegov naslov- prihodnji mesec, ko ljudje priromajo k Sv. Tilhu. Zaključujem s konstatacijo, da ni v čast za poklicane faktorje. da do danes niso popravili šolskega poslopja in cerkvenega zvonika v naši vasi. Kakor hitro se to uredi, dobi naša vas na zunaj lepše lice, a mi se tudi združimo ter ustanovimo društvo za napredek in kulturo. Razno MALI OGLASI se računajo po 20 stotiak beseda. — Najmanji« pristojbina L 2.—. Debele črke 40 slotink bes« da Najmanjša pristojbina L 4.—. Kdor i »če službo plača polovično ceno. Dopisi S Kopritine. Te dni sem bil v Kopru zaradi več opravkov. Sešel sem se z znancem laške narodnosti, ki me je vprašal: -Kako je kaj? Že dolgo se nisva videla, v vsem času vojne?« Omenil sem mu dogodke v Trstu, rekši, da kaj takega ne počenja izobraženo ljudstvo. Priznal mi je, dc res ni bilo prav, toda pridodal je, da tudi to ni bilo prav, da so imeli naši Mareonijev brzojav in da se pogovarjajo z Ljubljano o »skrivnih rečeh«. Jaz na to: Če vi, ki ste naobražen človek, ki ste absolviral gimnazijo in 4 leta vseučilišča, govorite tako, česa je polem pričakovati od tistih r.nalfabelov, ki sami ne vedo, kaj je brzojav ali telefon, ki so le nahujekani od gospode?! Na to mi jc odgovoril, da »Italijani niso prav storili, ker nas niso pognali iz dežele, čim so priili v naše kraje!« Zdaj da jim jc žal, ker da bodo imeli sitnosti z nami! Ponavljam: čc tako govore izobražene osebe, česa je pričakovati od tistih, ki niso izobraženi, ki lc poslušajo svoje kolovodje? — Naj le nadaljujejo tako — potem bodo res imeli sitnosti* z nami. Pa še kake! Tudi na gospodarskem polju utegnejo doživeti marsikalco presenečenje. Ćc bodo meli sitnosti, jih bodo imeli le po svoji krivdi. Pametni naj bodo, dobri, pravični, znosljivi, kakor sc spodobi res civiliziranim ljudem, pa ne bodo imeli nič sitnosti. Drugače pa — kakor hočejo. To pa naj si le izbijejo iz glave, da bi nas mogii spoditi iz dežele. Tu smo, ta gruda je naša, v tej grudi koreninimo in navezani smo na njo z vsem svojim srcem, s svojo ljubeznijo in s svojo pravico do nje! Na tem ne bo moglo nič izpremenili vse njihovo sovraštvo proli nam. In, kakor nam bodo dajali, tako jim bomo vračali — tem lagljc, ker so oni v Kopru bolj navezani na nas, nego mi na njih! Sveto pri Komnu. Revno prebivalstvo vasi, katera šteje skofaj 1C0 hiš, ki se jc vrnilo še pred koncem vojne iz pregnanstva, si je z največjimi žrtvami popravilo svoje domove ter si jih toliko uredilo, da vsaj more prebivati v njih. Pridno in delavno ljudstvo ni šteddo pri popravi svojih domov ter si je iz prejetih podpor nabavilo orodje, da je za-mcglo obdelati polje, ki je bilo od vojaštva skoraj popolnoma opustošeno. Da jc to ljudstvo izobraz-beželjno, je razvidno iz tega, da prihaja v vas lepo število časopisja, iz katerega črpajo posebno mlajši precejšnjega pouka .Seveda sc tolmači čtivo na različne načine, tako, da sc ni mogoče popolnoma strinjati z mnenjem, ki se širi posebno glede zadružništva. poljedelstva in gospodarstva sploh. In razumljiv o je to. Cc so si posamezniki popravili svoje domove ler se vsaj toliko udobno nastanili v njih, je pa tem več nemarnosti pri občini, da do danes ni še popravila inorazrcdne šole. ki jc bila skoraj popolnoma porušena. Že dve leti sc mora učitelj potikati po raznih šupah ler poučevali mnogoštevilno mladino po gostilniških prostorih, sam pa mora stanovati s svojo družino v oddaljenem Komnu. Sedaj sc bliža novo šokko Iclo, a šolsko poslopje stoji še vedno porušeno, ter so med ruševinami nastanjeni vojaki, ki so menda cdmi gospodarji lega zapuščenega doma kulture. Na razne u-čileljcve intervencije se odgovarja lc s čakanjem, a mladma bo morala ostati skoraj gotovo brez šoLskcga pouka. Znamo, da nam oblasti niso naklonjene in da bi nam raje odvzele, nego pa dale; ravno radi tega bi morali tu čim hitreje poskrbeti, da se šolsko poslopje popravi, da nam ne odvzamejo učiteljske moči. Pa še neko drugo poslopje stoji tukaj brez gospodarja. Je to pač znana cerkev Sv. Tilha z zvonikom. Če je prišel človek po lepo popravljeni cesti od Komna in se je zagledal v to ruševino pred seboj, napravlja to nanj zelo mučen vtis. Če se noče popraviti zvonika in cerkev. naj se vse skupaj odstrani in starodavna lipa bo mnogo lepše * paradirala«. Naj tisti, komur je Umirajoči Dunaj. Od začetka vojne do danes sc je dunajsko prebivalstvo skrčilo za 2C0.C00 prebivalcev, ki so večinoma zaradi lakole ali epidemije pomrli ali pa so se izselili. Dunajska *Arbeilec Zeitungt poroča: »Nobenega dvoma ni, da je n.i Dunaju 10.CC0 oseb, ki po svojih domovih le leže in ondi tiho in neopazno zaradi lakote poginjajo. V dobi od 20.—26. junija t. 1. je umrlo 531 oseb ter se je narodilo 494 oirok; v dobi cd 13.— dol9. junija je umrlo 578 oseb in se je narodiio 496 otrok; od 6.—12. junija je umrlo 574 oseb in sc narodilo 512 otrok, tako se zmanjšuje prebivalstvo vsak leden za 60—100 oseb, ki so umrle; k temu pa pridejo še izseljenci. Ker so krščanski socijalci dovolili svobodni izvoz žita ter odpravili prisilno oddajanje žita dunajski občini, ker so se hoteli prikupiti veleposestnikom in poscf tnikom kot svojim volil-ccni, je gotovo, da bod A cene žita in mlevskim izdelkom dosegle naravnost omotično višino, in si tisoč ljodi ne bo moglo na teden privoščiti več kruha kakor ponižen hlebček. Potem pa bo statistični urad dunajskega mesta prinašal še gorznejša poročila o razliki med porodi in mrtveci. Če pojde tako naprej, trdi »Arbeiter Zeitung«, je lahko izračunali dan, ko bo to nekdaj tako bogato in srečno mesto nehalo obstojati.« Zborovanje mednarodnega časnikarskega sindikata v Pragi. Meseca junija je zboroval v Pragi mednarodni časnikarski sindikat. Zborovanje je o-tvoril predsednik češkega sindikata dr. Svatck v francoskem, angleškem in srbo-hrvatskem jeziku. Navzoče je pozdravil tudi minister za zunanje stvari dr. Beneš. Čehi. Angleži in Amerikanci so priredili Jugoslovenom živahne ovacije. Govorili so vsi zastopniki časnikarstva in zavezniških in pridruženih držav razen Italijanov, ki niso došli na zborovanje. — V imenu jugoslovenskih časnikarjev je govoril v francoskem jeziku urednik Ki-sek iz Splita. Sprejeta je bila resolucija glede mednarodnega časnikarskega sindikata v Bruslju. POftišTVO, 7 sob 1 kuhinje se proda skupno ali posamezno po dogovorni ceni. Na ogled ves dan v Via Udine 12, II n. vrata 16. 69 PRODAM radi selitve takoj dve hš5i z vrtom. \nrir>, plinom. Naslov pri upravi. 87 PRODA SE radi odhoda pohištvo za sobo in 1 u-hinjo. Naslov pri upravi. 90 MLAD, penzijoniran učitelj, vešč slovenščine, srbohrvaščine, italijanščine, nemščine, knjigovodstva posojilniškega in uradniškega poslovudsUa, sprejme takoj mesto knjigovodje, pisarja, upravnika, blagajnika ali kaj sličnega. — Morebitne ponudbe s pogoji na: Umirovljen, poštno 'c-žeče, Koper. 8S SLOVENCI POZOR! Prodajo posestev, hiš. vii, gostiln v Jugoslaviji, posreduje za kupce i.: ra,Oi>O.OCO. Rezerve K 10,000 000 belgrad, Celje, Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Kranj, Ljubljana. Maribor. Metković, Opatija, Sarajevo, Split. Šibenik, TR^T, Zadar, Zagreb Obavija vse v bančno stroko spadajoče posle. Sprejama vlog« na hranilne knjižice ter jih obrestuje po 3'/«7 a v bflncogiro prometu po •*/#• Vloge, ki se imajo dvignili samo proti predhodni odpovedi, sprejemi po po^bno neodnHi pogojih, ki se pogodijo od slučaja do slučaja. Daje v najem varnosti.e predale (safes). Bančni prostori v Trstu se nahajajo : u§. Cassa dl Rlaparmlo, ul- S- Micalo Telefon : Stev. 14(53, 179 i, 2876 Blagajna posluje od 9 do 13 ZAHVALA. Žalujoča sestra in ostali sorodniki se najsrčnejše zahvaljujemo v eni prijateljem in znancem, »i so spremili na zadnji poti našo nepozabno AHO. Posebno se zahvaljujemo prečastili duhovščini, gg. nadsvetniku Krušiču, polkovniku v pok. Ali. Podboju in vsem ostalim, ler priporočamo blago ranjko v molitev in blag spomin. (75)