— 75 —
O hudodelstvu obrekovanja.
C. kr. deželna sodnija v Ljubljani spoznala je z razsodbo od 23. junija 1881, št. 6336, Ljudevita V—a krivega hudobije obrekovanja iz naslednjih
razlogov:
Sredi meseca septembra 1880. 1. dobil je c. kr. nadsodni načelnik za Štajersko, Koroško in Kranjsko, ekselenca dr. vitez Waser brezimno pismo, v katerem se je ne prekrasno nemško pisalo: »Euer Exellenz! Nun hat man in Erfabruag gebracht, was Bezirks-
— 76 —
richter K. -č ist in Senosetsch. Ein Paar Lamperl oder Kitzel nur ihm geben und das Urtheil wird gut! Das ist j a nicht viel. Katzenaugen lieben Fleisch. O armes Volk! Ware nicht gut ihn dort zu ubersetzen, wo viele Schafe erniihrt werden und sodann auch viele Lamperl leichter bekommen kijnnte ? Nur fort mit ihm, w'ann nur moglich. Die unterthanigsten Leut. Was zu viel ist, ist zu viel." — Vsled tega obdolženja zavoljo sprejema darov pri uradnih zadevah je c. kr. nadsodni prezidij z ukazom od 16. septembra 1880, št. 6880 pr. zapovedal takojno vizitacijo urada senožeškega ter naložil, da naj se zaslišijo vse osobe, ki bi o omenjenem obdolženji kaj vedeti utegnile. Vsled poročila o preiskavi, katero je vodil deželne sodnije svetovalec pl. Zhuber, izkazalo se je pri tej preiskavi, da se je sodnik K.—č brez vsacega uzroka obdolževal. Konstatirati se ni moglo, da bi bil sodnik K. —č kedaj kak dar sprejel. In jednoglasno so se jednaka obdolženja kot hudobno obrekovanje s pristavkom imenovala, da bi sodnik K.—č vsakega dal preiskavati, kdor bi ga z darom hotel podkupiti. S tem da se je z brezimnim pismom sodnik K.—č sprejema darov pri uradnih zadevah, potem takem hudodelstva v §. 104 kaz. zak. imenovanega po krivici obdolževal; da je bilo pismo na c. kr. nad-sodnega načelnika v Gradci odposlano, in da se je sodnik Kržič pri svojih višjih obdolževal; in konečno s tem, da se je vsled brezimne te objave uradno preiskovanje zaukazalo, dani so vsi objektivni znaki hudodelstva obrekovanja po §. 209 kaz. zak.
Ker zatožen! Ljudevit V. priznava, da je pisal dotični brezimni list-----------moral se je obsoditi
zavoljo hudodelstva obrekovanja.
Proti tej razsodbi vložil je obsojeni ničnosti pritožbo, ter se v njej skliceval na ničnosti uzrok §. 281. št. 10. kaz. proc. red. O tej pritožbi obravnavalo se je dne 14. oktobra 1881 pred najvišjim sodiščem pod predsedništvom viteza Schmerlinga. Najvišje sodišče je Ljudevita V—ca oprostilo iz teh le
razlogov.
Po §. 209. kaz. zak. kriv je hudobije obrekovanja vsakdo, ki koga zavoljo izmišljenega hudodelstva pri gosposki ovadi, ali pa na tak način obdolžuje, da to obdolženje uradno preiskovanje proti obdolženemu prouzročiti more. Prva sodnija bila je mnenja, daje
— 77 -
Ljudevit V. v brezimnem pismu, ki ga je meseca septembra 1880 odposlal nadsodnijskemu načelniku v Gradci, okrajnega sodnika K.—ča v Senožečah obdolževal v §. 104. kaz. zak. imenovanega hudodelstva jemanja darov v uradnih zadevah. Po tem pismu jemlje sodnik K.—č darove; kdor hoče dobiti dobro razsodbo, dobil jo bode, če mu prinese jagnje ali kozliča. Določeno dejanje se v pismu ni trdilo. Obdolženje zavoljo jemanja darov pri uradnih zadevah pa bi samo pod tem pogojem bilo hudodelstvo. Brezimna objava pri nadsodnijskem načelniku pa bi tudi tedaj, če bi se obdolženje ne bilo takoj kot krivično izkazalo, ne bila prouzročevala uradnega preiskovanja zavoljo hudodelstva proti okrajnemu sodniku in to za tega delj ne, ker v pismu ni imenovano konkretno dejanje, ker se sodnik ni obdolževal določenega hudobnega čina, in ker se je samo s plošnimi obdolženji napadala čast njegova.
Ljudevit V. bi se bil smel zavoljo tega pisma preganjati samo po določilih o razžaljenji časti. K postopanju proti njemu po §. 493. kaz. zak. pa tudi ni bila dana priložnost, ker ni ravno pogoja v členu V. zakona od 17. decembra 1862, št. 8. drž. zak. imenovanega.
Ker se v dejanji obsojenega niso mogh dobiti znaki hudodelstva obrekovanja, moralo se je ničnosti pritožbi, oprti na §. 281. št. 10. kaz. proc. red., ustreči----