Naročnina
znaša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din.
Posamezna itev. 1 Din
UREDNIŠTVO: telefon številka 21 UPRAVA: telefon številka 54
Štev. rač. poštne hran. 12.549
izhaja vsako nedeljo li. LETO
nmmn
Cena oglasov
Na oglasni strani: cela stran 500 Din, pol strani 300 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 10 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust.
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vračajo
Murska Sobota, 7. maja 1933.
ŠTEV. 19
Politični pregled.
Jugoslavija. Prejšnji teden se e vršila banovinska skupščina J. R. K. D. v Nišu, kateri je predsedoval g. Uzunovič. Navzočih je bilo preko 1000 delegatov ter vsi senatorji in poslanci J. R. K. D. G. Uzunovič je v svojem političnem govoru podčrtal ogromen pomen zadnjega zborovanja v Nišu, katerega udeležbo ceni preko 200.000 oseb. Sedaj je treba stopiti k podvojenemu delu za organizacijo. Še letos — in to čim prej — se bo vršil kongres stranke. — Minister za socialno politiko in narodno zdravje je predpisal izpre-membe in dopolnitve k pravilniku o bolniških taksah za zdravljenje v državnih in banovinskih bolnicah in bolniških ambulantah. Poslej bodo znašali stroški za oskrbo v državnih bolnicah (izvzemši bolnice za duševne bolezni) v tretjem razredu 25 Din na dan. — Radi zagrebških punktacij je bil pred državnim sodiščem za zaščito države v Beogradu, obsojen dr. Maček na tri leta strogega zapora. — Po daljšem zdravljenju v inozemstvu se je vrnil v Beograd, ministrski predsednik dr. Voja Marinkovič. V nedeljo se je vršila veličastna manifestacija dolenjskih kmetov za narodno in državno edinstvo v Novem mestu. Na zboru so bili prisotni tudi ministra Ivan Pucelj in dr. Kramer. Baš isti dan se je vršilo tudi krasno uspelo zborovanje J. R. K. D. v Osjeku.
Bolgarija. V Sofiji se sestaneta jugoslovanska in bolgarska delegacija Racionalnih odborov svetovne zveze za ojačanje mednarodnega prijateljstva s pomočjo cerkvž.
Rusija. Iz Moskve je prispela vest, da pripravlja sovjetska vlada za 1. maj amnestijo vseh političnih obsojencev. Amnestirana bosta tudi oba angleška inženjerja Thoniton in Mac-donald, radi katerih so nastali diplomatski spori med obema državama.
Avstrija. Policija je aretirala 62 Jcomumstov in izvršila pri komunističnih voditeljih in tajništvu komunistične stranke hišne preiskave. Ugotovila je, da so pripravljali protizakonito akcijo za 1. maj.
Nemčija. Zveza nekdanjih bojevnikov, ki so združeni v organizaciji ,Stahlhelm« ter so se kot politična enota pridružili narodnim socialistom, so v medsebojnem prepiru. Spor je
nastal vsled tega ker si voditelji niso bili enotni ali naj organizacijo popolnoma podrede Hitlerju ali ne. Raz voj razkola pa se je pospešil s tem, ker so velike množice pristašev »Stahl-helma" vstopile v narodno socialistično stranko, ko je prišla na vlado. Od nekdanje mogočne organizacije je danes še ostalo okostje, za katero se tepejo nekdanji voditelji. — Z velikim zanimanjem je vsa nemška javnost sprejela vest, nekega angleškega lista, češ da je treba požigalca nemškega parlamenta iskati med pristaši današnjega režima. Nemška vlsda bo proti tem »klevetam" vložila v Londonu protest. — Zadnji obisk Pape-na v Rimu je imel ta uspeh, da bodo v kratkem odstranjena poslednja nesoglasja med katoliško cerkvijo in narodnimi socialisti. — Nek ameriški list poroča: Hitlerjev neuspeh in hit-lerjevski izgredi so popolnoma izpre-meniii položaj. Povzročili so, da se je ves svet postavil proti reviziji mi-
rovnih pogodb. Zato je najbolje, da se ohrani mir v sedanjih mejah. Glede Nemčije je pisec mnenja, da je Hitler zmagal le zaradi tamošnje gospodarske stiske in da se bo politično stanje izpremenilo, čim se popravijo gospodarske razmere.
Češkoslovaška. Zunanji minister dr. Beneš je imel v poslanski zbornici obširen ekspoze o zunanjem političnem položaju države. Med drugim je tudi obširno govoril o Mali antanti in naglašal da, kot »peta velesila" ne priznava nikogar nad seboj. Nadaljeval je: Mi smo mladi narodi in ako se v drugih vprašanjih ne strinjam vselej z nazori ministrskega predsednika Mussolinija, v tem sva edina: Tako Mala antanta kakor Italija lahko gledata v svet s trdo nado in uverjenostjo. Tudi mi smo mladi in polni razvojnih sil in imamo pri tem še to ugodnost, da imamo dovolj ozemlja, neizrabljene možnosti razvoja, mnogo prirodnih bogastev in razumsko nenavadno sposobno ljudstvo.
BGček Mihael +
V nedeljo 30. aprila so velikanske množice naroda spremile k večnemu počitku zemeljske ostanke namestnika narodnega poslanca za srez M. Sobota, Bučeka Mihaela, posestnika v Serdici.
Bfiček Mihael se je narodil 1. 1869 v Serdici na domu, kjer je potem tudi gospodaril.
Dovršil je le domačo šestrazred-nico, naprej pa se je sam izobraževal, pridno je obiskoval različne kmetijske tečaje, ter dosti čitai, tako, da je sam od sebe z lastno pridnostjo postal daleč naokrog znan vzoren posestnik, sadjar, čebelar, kmetijski organizator i. t. d.
Posebno je slovel kot vzoren sadjar. Njegov vzorno vrejen sadovnjak so radi obiskovali tudi različni poklicni strokovnjaki, katere je pokojni vedno gostoljubno sprejemal in jim z veseljem razkazoval svoj sadovnjak, katerega je sam vzgojil. Ta sadovnjak je največji in najboljše idejen v Prekmurju.
Bil je ustanovitelj gasilnega društva, organiziral je medsebojno zadružno zavarovalnico, ki se je izborno
obnesla, bil je načelnik posojilnice in hranilnice, načelnik cerkvenega odbora i. t. d. Redno se je udeleževal različnih kmetijskih zborovanj, anket in podobnih sestankov, kjer je s svojim bogatim znanjem in skušnjo dosti ko-ristil pri napredku gospodarstva v Prekmurju
Čeravno že bolehen je nastopil kot namestnik kandidata pri zadnjih volitvah v narodno skupščino. S tem se je postavil odločno in odkrito v vrsto onih mož, ki jim je bila naša velika domovina sveta in katero je ljubil in spoštoval. Za vse svoje zasluge v javnosti je bil od Nj. Vel. kralja odlikovan z redom sv. Save V^jreda. __________________-
Spoštovanje, ki ga je pokojnik užival je pokazal njegov pogreb. Od blizu in daleč so prihiteli njegovi prijatelji in znanci, da ga spremijo k zadnjemu počitku. Razen domače in okoliške inteligence so stopali za njegovo krsto tudi: gg. poslanec Benko, dr. Gregorc, g«om. Pertot, ravnate! Hirschl iz M. Sobote in še mnogi drugi.
Pokojnikovi soprogi in ostalim sorodnikom naše iskreno sožaije 1
Slava njegovemu spominu!
Zadruženje — rešitev krize.
Ko je znameniti nemški zadru-gar Rajfajzen, ustanovitelj po njega imeni se nazivanih raznih zadrug, vido bedo naroda svoje okolice, tedaj je prišo na idejo ustanavljanja zadrug, da se narodu odpomore. To se je zgodilo v vremenu, kadar trustov, sindikatov, kartelov svetovni kapital še ni poznal pa se je vendar spoznalo za prepotrebno in dobro. Kaj pa danes, ko se naroda beda, ta svetovna kriza ravno s tem, z dobro organiziranim kapitalom in z moderno trgovsko taktiko začela?! Danes rabi manj situiran sloj naroda dosta dobrih Raj-fajznov, še več pa zadružne zavednosti z dobrimi zadrugami, ki so pod dobrim in vestnim vodstvom še edina rešitev v današnjem vremenu ter izhod iz bede.
Možje, ki se zavedajo tega, da je današnje vreme isto kedaj moramo poseči po samopomoči ako sami sebe rešiti hočemo, so se dne 23. aprila zbrali na sestanek ter sklenili ustanovitev Gospodarske zadruge za Prekmurje. Ta zadruga bi naj posredovala oziroma vršila kupo-prodajo vseh potrebščin oziroma pridelkov, ki jih nje člani rabijo ali pridelajo za isto ceno, ki je za člane ugodna. Tu ne bode dobičkaželjnih posredovalcev in tak vendar lahko vsak član po nizki ceni kupi in po visoki ceni proda kaj potrebuje ali kaj ima.
Se razume, je potreben tudi zato kapitala, zakar se je določilo, da se plača delež samo po 100 Din, zato pa se naj nabere dosti članov, da uživa lahko več ljudi ugodnosti, vseeno pa bo potreben denar — vsaj za začetek — zasiguran. Tozadevne nabiralne pole so že skoraj v vsaki vasi, zato naj se jih vsakdo posluži, ki se zadružništva zaveda, ki spozna nje koristi in ki hoče sam sebi, svojim "potomcem in bližnjim na stališču poboljšat.
Sklenilo se je obenem na tem sestanku, da se dne 14 maja ob 9 uri vrši ustanovni občni ;bor v obrtni zadrugi v M. Soboti. Tega zborovanja se vsi, ki so deleže podpisali, naj udeležijo. Posebnih vabil se ne bode nijcpjpi pošiljalo. Lahko se drugi, ki se' z*'tO interesirafo 'tudi udeležijo zborovanja in f če t se ustanovi zadruga, pristopajo tam kot člani.
Misel je res idealna, ustanovitev pa je odvisna od razumevanja, obstoj pa od 'vodstva. Zatorej nasvj-denje dne 14. maja t. 1. ob9. uri v M. Soboti.
KONCERT
Sokolskega društva Murska Sobota 13. mala t. I. ob pol 9, uri zvečer.
bo v
D1
. ditf UPRAVA.
ZADRUŽNA HRANILNICA in POSOJILNICA v DOLNJI LENDAVI javlja tužno vest, da je umrl njen soustanovitelj in podnačelnik gosp.
Križanič Nikolaj
posestnik, trgovec in župan v Kotu.
Svojemu vrlemu podnačelniku bomo ohranili časten spomin.
Načelstvo.
Nikolaj Križanič +
Nismo mogli verjeti vesti, ki je prispela iz Maribora, da je tam preminul naš Križanič Nikola. Čez zimo je tožil, da ga bole uiesa in je ponovno iskal zdravniške pomoči. Končno se je podal na zdravljenje v sana-torij dr. Ipavca v Maribor, kjer je bil operiran na notranjem ušesu. Opera cija je uspela, vendar so pa pozneje nastopile komplikacije in je v četnek 27. aprila zjutraj izdihnil svojo blago dušo.
Ta vest je bila tem hujša, ker je umrl daleč od svojcev. Zato so domači sklenili, da ga pripeljejo domov, kar se je res zgodilo in tako smo v soboto popoldne spremili našega Ni-kolo k večnemu počitku, na domačem pokopališču v Kotu. K pogrebu se je zbrala velika množica ljudstva. Tudi iz Lendave je prišlo mnogo pokojnikovih prijateljev, ki so ga spremili na zadnji poti. Hranilnica, ki ji je bil podnačelnik, mu je položila venec z napisom : Svojemu vrlemu podnačel-niku — Zadružna hranilnica. Drugi venec je položil g. poslanec Hajdinjak. Pri odprtem grobu se je poslovil od pokojnika načelnik hranilnice g. Horvat Izidor. Težko je bilo slovo od človeka, ki srno ga vsi imeli radi in ki je bil povsod dober prijatelj in tovariš. Ni ostalo nobeno oko suho in težka izguba je vsakomur privabila solzo žalosti v oči.
. S pokojnim Križaničem je lege1 v grob mož, kakoršnih ni kmalu dobiti. Bil je tih in skromen, vendar pa prevdaren in zmožen Človek. Bil je prvi jugoslovanski župan v Kotu in je v tem svojstvu tudi umrl. Pri zadnjih volitvah je bil namestnik g. poslanca Hajdinjaka. Bil je član mogih društev zlasti pri čebelarski podružnici je sodeloval, kjer je bil odbornik. Izredno se je .zanimal za vsa javna dela in vprašanja, najboij pa se mu je priljubila hranilnica. Bil je vnet zadrugar, ni manjkal nikoli, ampak je vsako nedeljo, po zadostitvi svojih verskih dolžnosti, držala njegova pot v hranilnico. Z njegovo smrtjo pa je najbolj težko prizadeta njegova družina, ki jo je ljubil nad vse. Pet otrok je dal izučiti v obrti, eden se nahaja v 4. letniku učiteljišča. Iz malega si je s svojo pridnostjo in delavnostjo uredil lepo domačijo. Sredi ustvarjajoče-ga dela, v starosti 59 let, ga je utrgala nejnila smrt iz kroga njegovih dragih.
Vsi, ki smo poznali našega Kri-žaniča, mu bomo ohranili časten spomin.
Murska Sobota
— Lep uspeh domačina. Tukajšnji rojak g. Novak Franc stud. arh. na Dunaju, je dosegel pri natečaju za idejno skico želežničarske kolonije v Sarajevu, tretjo nagrado. Uspeh je tembolj časten, ker se ob številni udeležbi tuzemskih in inozemskih arhitektov pri natečaju, ni prisodila nobenemu prva nagrada. K zavidljivemu uspehu naše iskrene čestitke!
—	K zadnji avtomobilski nesreči. Kakor smo že zadnjič na kratko poročali je po neprevidnosti prišel pod avto učenec Domjan Štefan, pri čemur si je zlomil nogo. To v toliko popravljamo, da se je fant od strani zaletel v vozilo, ki je vozilo umerjeno skozi vas, ter se je pri padcu zlomil nogo. Neresnično je, da bi ga vozilo podrlo in ga povozilo.
—	Strelske vaje. Tukajšnja str. družina je prošio nedeljo imela prve vaje na novo zgrajenem strelišču tik parka. Obisk je bil v dopoldanskih in popoldanskih urah zelo velik. Kakor čujemo bodo sedaj vsako nedeljo vaje, kljub temu, da se bo svečana otvoritev šele vršila in to v najkrajšem času.
—	Vlom. V noči od srede na četrtek so neznani zlikovci vlomili v tovarno perila g. Šftar-ja in odnesli večje količine blaga.
—	Sejm. V ničemur ni zaostajal zadnji sejm za prejšnjimi. Prodajalcev je bilo še precej, le pravih kupcev je manjkalo. Baje tudi na živinskem sejmu ni bilo nič bolje.
—	Rekruti in delavci, ki so odhajali na sezonsko delo, so zadnjo nedeljo napolnili naše ulice. Dočim so delavci mirno odhajali na kolodvor in zasedli svoje vozove, so vojaški novinci peli in z viki napolnili so-boške ulice. Pripomniti moramo, da se opaža od leta do leta manj pijanih mladeničev, ko odhajajo k vojakom, seveda pa ne izostajajo žalosne izjeme, ki se šele streznijo v rokah orožnika. Nekatere skupine fanto? so prihajale z godbo, vsa čast pa fantom iz Bakovec, ki so z veliko jugoslo-vensko trobojnlco na čelu in ob zvokih koračnic spremljali svoje fante na pot. Takšno slovo je pač najlepše in naj služi vsem drugim za vzor.
—	Debatni večer v Sokolskem Domu bo v soboto, 6. maja 1933 ob 20. uri. Referat: Zadružništvo v Prekmurju.
Nesreče. Posestnik Banfi Ludvik iz Veščice je padel tako nesrečno s kolesa, da si je pri padcu zlomil desno roko. — Babič Ida, soproga učitelja iz Pertoč si je pri padcu zlomila nogo na dveh mestih. — Gom-boc Franc, posestnik iz Dokležovja je dobil roko v slamoreznico. Stroj mu je poškodoval roko. — Červek Ana služkinja iz M. Sobote je padla s kolesa in si zlomila nogo. — Žena dninarja Sluga Marija iz M. Sobote je pri padcu kolesa prišla pod valjar, pri čemur si je ob robu razrezala roko.
—	Umrli so v mesecu aprilu v tukajšnji bolnici: Krznar Marija iz Gi-bine. — Tkalec Ana, dninarica iz Trnja. — Holzman Ana, žena pos. iz Murskih Črne. — Horvat Pavel, delavec iz Lipe. — Žban Marija, žena m. posestnika iz Filovci.
—	Sirov napad. V nedeljo je bilo prav živo na našem kolodvoru. Vojaški novinci so se odpravljali na odslužitev vojaškega roka, sezonski delavci so šli na delo v Slavonijo, v Bačko i. t. d. Kakor vedno ob takih prilikah se je zbralo mnogo ljudi, eni da se poslovijo od svojcev, drugi pa iz radovednosti. Med drugimi je sprem-
ljal svojega brata na pot tudi Lačejn Ludvik, delavec iz M. Sobote: Dočim je njegov brat še bil dokaj trezen, je prišel Lačen Ludvik v precej pijanem stanju na kolodvor. Kakor so priče izpovedale je Lačen hodil od vagona do vagona in brez vzroka suval fante, samo da bi izzval prepir. Ko pa je prišel do Slivnjek Franca iz Vaneče, in se je tudi v njega zaletel, ga je ta odrinil od sebe in zbežal v vagon. Ves besen je planil Lačen za njim, a ker ga ni mogel doseči, je brez povoda sunil z nožem v nogo v bližini stoječega Šavel Štefana iz Vaneč. Po dejanju je Lačen zbežal in kljub številnim pričam zanika svoje dejanje. Šavel je dobil globoko in nevarno rano na nogi ter so ga morali odpeljati v bolnico. Šele drugi dan je mogel v spremstvu nadaljevati pot v Varaždin.
Rogaševci
—	Sreča v nesreči. Posestnik Ro-gan iz Nuskove je peljal po glavni cesti mimo Rogaševske kapele poln voz vej. Na strmem ovinku pri kapeli, so se mu konji nenadoma splašili ter prevrgli voz z vsebino vred. Na polnem vpzu vej je sedel imenovani posestnik in njegova hči. Pri padcu je hčerka tako srečno odletela, da ni dobila nikakih poškod. G. Rogan pa je bil lažje poškodovan in se sedaj zdravi v domači oskrbi. Kdo je kriv nesreči, ki bi bila lahko usodepolna ? Ali slaba cesta, ali plašljivi konji ali pa neprevidnost?
—	Poroka. V zakonski pristan sta zajadrala v sredo 3 maja g. Karel Skledar, mesar, pomoč, in Terezija Bagari, gostil, hči, oba iz Rogaševec. V novem stanu obilo sreče 1
—	Jurjev sejem. V pondeljek 24 aprila na Jurjev dan, je bil pri nas običajni sejem. Sejmarjev in tudi kupcev ni bilo toliko kakor ostala leta. Najbolje so tržili trgovci z mešanim blagom in lončarji, a ostali so se vračali zopet z blagom domov. Ves dan je popolnoma mirno potekel, edino zvečer bi bilo skoraj prišlo v gostilni Bagari do pretepa. A razgrajače so domači orožniki pravočasno odgnali.
—	Osebna vest. G. Pojbič Julij, šol. upravitelj v Gor. Slavečih je napredoval v VI. skupino. Čestitamo I
—	Rana nevihta. V petek 28. aprila okoli 5. ure popoldne je bila tukaj letos prva nevihta. Ob močnem grmenju je začelo deževati, vmes je padala tudi gosta toča. Pravijo, da je
rana toča dobro znamenje. Bog daj, da bi bilo tako. Sicer pa bomo koncem leta najbolje znali soditi o istinitosti teh besed.
—	Preložitev. Radi smrti g. Ba-ček Mihaela, predsednika podpor, in pomož. ognjegas. društva, se bode proslava 25. let. obstoja tega društva vršila v nedeljo 28. maja z istim sporedom, ki je bil objavljen v zadnji štev. Vašega lista.
—	Tihotapstvo. V rajonu oddelka fin. kontrole Rogaševci so graničarji vlovili v noči 28 aprila ob 23. uri eno kravo ter jo oddali na carinarnici. Kljub temu, da je imel graničar enega tihotapca že v svoji pesti, se mu je vendar v boju posrečilo zbeža-ti v temno noč. Krava je bila v nedeljo 30. aprila na javni licitaciji prodana za znesek 820 Din. Dasiravno je pri tem nevarnem „športu" izgubilo že več oseb svoje življenje, vendar gotove osebe ne nehajo z nevarnim poslom, ampak neprestano silijo v svojo lastno nevarnost.
DOPISI
Sokolsko društvo Ljutomer;
priredi kot uvod k proslavi svoje 39 letnice v nedeljo, dne 7. maja 1933 prosvetno akademijo „J ubile ju — zdravo" s prav pestrim sporedom Začetek akademije je točno ob pol 16 (pol 4.) uri.
Martjanci. Tukajšnja Sokolska četa priredi dne 5. VI. 1930 (risalski pondeljek) svojo vsakoletno akademijo, na kar že sedaj opozarjamo sosednja bratska društva.
Črenšovci. Dne 14. maja 1933 ob 15 uri se vrši slavnostna otvoritev strelišča ob reki Muri v Gornji Bistrici saveznih strelskih družin Črenšovci in Gornja Bistrica.
Vinska razstava. Za vinsko razstavo in sejem, ki bo v Dolnji Lendavi v nedeljo dne 7. maja 1933 vlada veliko zanimanje. Za razstavo je prijavljenih nad 100 različnih vzorcev vin predvsem iz Lendavskih goric. Pričakuje se, da bo razstavo obiskalo več tujcev. Gospodu narodnemu poslancu Hajdinjak Antonu je uspelo, da bo ministrstvo za kmetijstvo dalo za prireditev razstave precejšnjo subvencijo. Iz te subvencije se bode razdelilo najboljšim razstavljelcem vina nagrade, v vinogradniškem in kletar-skem orodju ter diplome.
Iz uredništva
Vsled zakasnitve nekaterih dopisov jih bomo objavili v prihodnji itevilki. Pošljite dopise vsaj do torka vsakega tedna 1
Minister Pucelj o naši notranji politiki,
Na nedeljskem shodu JRKD v Novem mestu je imel g. minister Pucelj važen govor> ki ga objavljamo v naslednjem :
Šest mesecev je minilo, ko sem vam zadnjič na shodu tolmačil notranje probleme naše državne politike. Če pogledamo danes nazaj, vidimo, da se je zgodilo vse natančno tako kakor sem takrat napovedal. To je dokaz, da nam ni do všečnih besed in praznih obljub, marveč da vselej in povsod govorimo samo resnico ter da ne uganjamo demagogije, kakor so to delale bivše politične stranke pred 6. januarjem. Pred šestimi meseci sem vam rekel, da se naša državna politika v nobenem pogledu ne menja ter da ni povratka nazaj v dobo pred 6. januarjem. Navzlic tem jasnim besedam pa se še vedno trudijo gotovi ljudje, da bi zbudili vero in nado, da se bodo vrnili stari časi in stare stranke. Človeška narava je že taka, da raje veruje tistemu, ki skrivaj prišepetava in stiska v roke tajne listke, kakor pa onemu, ki javno govori čisto resnico.
Že pred pol leta sem vam rekel, da je vlada trdna in močna in da so neresnične vse govorice o izpremembah. Ako morda kdo še dvomi, danes vidi, da je to res. Tudi danes moram ponovno naglasiti, da se državna politika ne menja. Kakor prizanesljiva mati je gledala država na svoje neubogljive otroke, jim priznašala ter jih opominjala. Toda ti otroci niso hoteli ubogati. Smatrali so prizanes-ijivost za slabost, za stiah pred njimi; za negotovost. Prišle so punktscije tako zvane opozicije, ki je med seboj razdrta, ki nič pozitivno ustvariti ne more in ki ni bila v stanju ničesar drugega, kakor da se združi v razdiralnem delu. Opozicija hoče samo eno: oblast in moč, da bi se vzpostavilo staro stanje varanje ljudstva, kakor je bilo pred 6. januarjem. Da bi to dosegli, so ti ijudje pozabili na mejo dovoljenega ter se spozabili kakor otroci nad materjo. Njihove punk-tac'je, o katerih pravi marsikdo, da so samo deklamacije, so udarjale naravnost na obstoj države in na vse to, kar si je narod priboril. Kadar pa država udari svoje škodljivce, takrat se neha šala, takrat pride obračun. In ta obračun je sedaj tu. Vsakdo je videl, kako dolgo se je potrpelo, ka ko dolgo se je prizanašalo. V lastni državi lastnih ljudi nismo preganjali, dali smo jim časa, da se spametujejo. Ko pa se niso hoteli, se je morala izvršiti pravica,
Potem so se vrgli na druge intrige. Začeli so govoriti, da med nami ni sloge, da se Pucelj in Kramer kregata, da na Hrvatskem nova slran-ka r.e more prodreti In da v Srbiji splch ni mogoče izvesti šestojanuar-ske ideje in da tam vstraja narod pri starih strankah. Mnogi so tem lažem nasedli. Tedaj pa je prišlo za naše opozlclonalce novo in hudo razočaranje. V Nišu, v središču tiste pokrajine dr žave, ki je dala največ človeških življenj na žrtvenlk domovine, ki je da la največ za to, da se je ustvarila lastna nacionalna država, tam se je zgodil pravi čudež. Med največjim nalivom in dežjem se je zbrajo 200000 ljudi, ne da poslušajo nas, marveč da si sežejo v roko, da narod vidi sam sebe, da vidi zbrano in odločno ma so, ki encdušno zahteva izvajanje ju-goslovenske politike do poslednje kon sekvence. Kdor je bil med tem narodom 5n je to videl, ta se je vrnil okrepčan in s podvojeno vero v svojem srcu, ta ideja, ki s tako neodolji-
vo silo druži narod od najskrajnejšega severa do najskrajnejšega juga, mora zmagati, ker jo hoče ta kleni narod.
Ta zbor pa so videli tudi Usti naši nasprotniki v inozemstvu, ki nam stalno strežejo po življenju, ki vsako našo slabost, vsak majhen prepir Ček in vsako nevoljo poveličujejo kot bližajočo se našo smrt tet jedva čakajo na dedščlno naše nesloge, Tudi ti so se prepričali, da temu ni tako in odjek niškega shoda je tako velik po vsera svetu, da je morsi sleherni nasprotnik spoznati, da je zaman vsak up in vsaka nada na razpad Jugoslavije.
Niški shod pa je odvzel tudi zad nje karte in izbil zadnje šlagerje tistim, ki so si od naše nesloge obetali uspeh. V Nišu so izpregovorlli vsi brez pridržka jasno in odločno. Prej se je ved no govorilo, da konsolidacija političnih prilik zaradi razmer v Srbiji ?ii mogoča. Niš je razgrnil tudi to bajko in podrl vsako nado in upanje. Če bi se v Sloveniji še našel kak človek, ki bi hotel kovati kapital iz takih bajk, potem to ne more biti več normalen čiovek. Po dokazu, ki ga je dal narod v Nišu, nI mogoče več slepomišiti.
Sprememba u občinski upravi.
Z odlokom Kr. banske uprave dravske banovine cd 22. aprila sta razrešena v občini Predanovci Sečko Aleksander, mesta občinskega odbornika in svetovalca ter Zorko Štefan mesta občinskega odbornika.
Na njih mesti sta postavljena za člana obč. uprave in svetovalca Pod-lesek Franc, za občinskega odbornika pa Friškič Josip.
Sijava.
Podpisani Pintarič Štefan, posestnik in župan v Martjancih obžalujem neresnične trditve storjene dne 25. aprila 1933 v gostilni g. Benkiča napram Lajnšček Francu in njegovi družini v Murski Soboti, ter se njim zahvaljujem, da so odstopili od tožb.
Murska Sobota, dsie 1. V. 1933.
PINTARIČ ŠTEFAN
V dveh, treh vrsticah
Na hribu Prato Magno v Italiji so te dni našli truplo in letalo angleškega letalca Hinckler-ja, ki se je že pozimi ponesrečil v Alpah, ko je hotel leteti v Avstralijo in doseči nov rekord. Njegovo truplo so našli par sto metrov proč od letala. Bilo je deloma ožgano, dočim so glavo ob-jedle zveri,
Brzovlak, ki je vozil iz Li-bercev, je trčil ne postaji Bakov v severovzhodni Češki zaradi napačno postavljenih kretnic, v drug brzovlak. Lokomotiva brzovlaka se je prevrnila, nekaj vagonov je bilo močno poškodovavih, pet oseb je bilo hudo ranjenih a lažjih poškodb je dobilo 28 potnikov.
V Splitu se više velike priprave za sprejem dijakov Male antante, ki prispejo v Split 6. maja. Prišlo bo okoli tisoč češkoslovaških in romunskih dijakov.
Na londonskem nabrežju je te dni izbruhnil ogenj, ki je uni-
čil 400 sodov ruma. Trije gasilski čolni in 400 gasicev je duši-lo ogenj, ki je grozil uničiti 50.000 sodov ruma, ki je predstavljal vrednost 20 miljonov funtov.
Tudi Meka, sveto mesto mo-hamedancev čuti gospodarsko krizo. Dočim je drugega leta v tem času dospelo v Meko 250.000 romarjev, jih je letos pričakovati dosti, dosti manj.
Iz Reimsa v Franciji poročajo, da je spomiadni mraz zadnjih dni močno poškodoval trte in cvetoča drevesa v okolici Reimsa. Toplomer je kazal 7 stopinj pod ničlo.
„Jutro" poroča, da se je te dni vršila razprava v Petrinji pri okrožnem sodišču zoper 14 kmetom, ki so bili obtoženi, ker so proti nekemu učitelju pošiljali ne-osnovane pritožbe na višjo oblast. Preiskava je dognala, da je učitelj popolnoma vesten v svoji službi in je obsodilo vsakega na 1 mesec strogega zapora in na občutno denarno kazen.
SOKOL
Redna seja uprave Sokoiskega društva M. Sobota, bo v sredo dne 10. maja 1933 ob 20 uri; seja prosvetnega odbora pa v ponedeljek dne 8. V. 1933.
člani, ki se nameravajo udeležiti razvitja prapora NSZ v Ljubljani dne 13,, odnosno 14. maja t. 1. naj javijo to najdalje do 8. V. 1933 br. Hvalu, ki zbira tudi prijave za »Sočo." Vožnja je četrtinska.
Ponovno vabimo vse članstvo, da si nabavi slavnostne kroje; prijave sprejema br. Brumen Jošfco.
Članske legitimacije se izdajajo vsako nedeljo od 11—12 ure v tajniški sobi v Sokolskem Domu, Zdravo I *
Sokolska četa v Rakičanu,
dramatični odsek vprizori v nedeljo,, dna 14. maja 1933. pri g. Gy5rek Mi-haelu, županu v Rakičanu ob 3. uri popoldae čarobno burko v 5. dejanjih: „Repoštev," duh v Krkonoških gorah ali »Vsega je enkrat konec." Med od mori poje kvartet Sokoiskega društva M Sobota. Vse prijatelje od blizu in daleč vabimo, da nas poselijo v velikem številu. Zdravo 1
Majniško škropljenje sadnega drevja.
Prvič škropite takoj po končanem cvetenju, drugič pa čez 2-3 tedne.
V naših dnevnih in strokovnih časopisih smo letešnjo zimo in pomlad prav pogosto čitaSi priporočila in oglase, ki so sadjarjem nasvetovali škropljenje sadnega drevja čez zimo in do časa odpiranja popkov. Kot sredstva so bili priporočeni najčešče razni drevesni karbolineji (arborin, dendrin itd.) ali pa žvepienoapnena brozga, solbar in dr. Nepoučen sad ■ jar bi skoraj raogei dobiti vtis, da je storil za svoje drevje vse, ako je krone malo razredčil, staro skorjo okraspal in poškropil vse drevo n. pr. z arborinora. Res, uničil jekapar-ja, lis(ne uši, bolšice in še kje kakega drugega škodljivca. Onih škodljivcev pa, ki se čez zimo skrivajo v zemlji, v bližnjih stavbah, plotih itd., ali so skrbno zaviti v zaščitno pajčevino — vseh teh tisočev požrešnežev arborin
ni zadel in jih ni uničil. Prav tako ne zarodkov raznih bolezni (škodljivih glivic).
Med vsemi temi sta najhujša jabolčni zavijač, ki povzroča črvivost jabolk in hrušk, ter glivica fusicladium ali škrlup, ki dela nevšečne kraste na sadju in uničuje listje in ceie vejice. Pri starejših hruškah in jablanah napravita ta dva škodljivca ogromno več škode nego vsi oni nepridipravi, ki smo jih uničili z zimskim škropljenjem.
Da se ubranimo teh dveh škodljivcev in mnogih drugih, ki uničujejo listje, zelene vejice, nagrizajo plodove itd., je treba v času vegetacije izvršiti ponovna škropljenja z drugačnimi škropivi. Škodljivim glivicam branijo razvoj bakrene spojine, cd katerih največkrat rabimo modro galico. Često uporabljamo tudi žvepleno ap-neno brozgo. Za uničenje požrešnih gosenic in hroščev pa uporabljamo razne arzenikove spojine, ki so hudi strupi tudi za človeka. Pri nss so letos v prometu pred vsem urani zelenilo, silesia zelenilo, arsola in dr. Od teh strupov je treba vzeti razmeroma male količine, največkrat samo eno osminko do ene petinke kg za 100 1 škropiva, medtem ko je modre galfce treba vzeti 1 do enega in pol kg na 100 litrov škropiva. V vseh teh primerih je treba dodati še živega ali gašenega apna po potrebi.
Priprava škropiva tedaj ne sme biti samo poljubna, ampak je treba točno paziti na množino dodanih snovi. Zaradi tega mnogokdo rajši žrtvuje malo več in si nabavi še gotov preparat nosprazit ali tudi nospra-sen, ki mu je pa treba dodati še apna. Sicer pa lahko dobi vsakdo pri prodajalcu teh sredstev natančna navodila.
Jako važno je dalje tudi, da se škropljenje pravilno opravi. Škropivo mora namreč padati v obliki najfinejše meglice; ne sme se zbirati v večje kapljice in poškropljeni morajo biti vsi zeleni organi sadnega drevesa prav na drobno.
Šele potem je dana sigurnost, da bo gosenica ali mlsdi črviček (ličinka) ali hrošč itd. prav kmalu pojedel s koščkom lista vred tudi malo srzenlkovega strupa in poginil. Pri jabolčnem zavijaču tedaj morajo biti poškropljeni mladi plodiči, da se bo črviček (gosenica) zastrupil, še preden se zaje v notranjost ploda. Uprav zato js treba škropljenje obaviti pravočasno, to je takoj, ko so odpadli cvetni lističi. Opaženo je namreč, da se črviček pregrize v notranjost ploda največkrat iz notranjosti muhe. Mušjo votlino je tedaj treba najfineje posipati s strupenim škropivom; mogoče je pa to samo takoj po odcvetenju, dokler se muha ne zapre, kar se zgodi pa že čez nekaj dni po odcvetenju.
Rastlinske požrešne zajedavce pomori tedaj na dobro in pravočasno škropljenem sadnem drevesu arzeni-kov strup, klicam škodljivih glivic (predvsem fusicladiju) pa ne pusti vzkaliti spojina bakra (modra galica).
Spomladi na drevju vsi zeleni deli in plodovi bujno cveto in se kmalu razvijejo novi deli (listi, mladice), ki nimajo na sebi nič več škropiva, Glivicam bi tako ostala odprta pot v notranjost, gosenice bi lahko mirno glodale listje in novi črvički bi mirno poglodali plod. Zato je treba čez 2 do 3 tedne brezpogojno ponoviti prvo škropljenje z enakim škropivom in na isti način.
Škropite tedaj prvič takoj po končanem cvetenju 1
Škropite drugič čez 2 — 3 tedne!
Škropite pravilno! Škropite pravočasno I
\
Tržne cene
Biki kg od 3-4-5 Din in to najfinejša roba, telice kg od 3-4—5 Din, telet® kg od 3 -4-5 Din, krave kg od 1.50 2 -3. Svinje kg 6-8 Din.
V nadrobni prodaji so cene sledeče: govedina kg, 6-8 Din, svinjet? na kg. 10-14 Din, teletina kg. 6—14 Din, moka pšenična ogg. kg. 4-— do 4.50 Din, moka II. kg. 3.50—4 — Din, moka V. kg. 3.50 Din, moks ržena kg. 3 do 3,50 Din, kava su rova kg. 50-90 Din, kava pražen? kg. 56-140 Din, riž kg. 7-14 Din sladkor kristalni kg. 15'— Din, v glavah kg. 16 — Din, kocke kg. 17' -Din, bučno olje 1 lt. 14 Dis?, olj« olivno 1 lt. 16—24 Din, sol Kreškž kg. 2 50 Din, sol morska mleta kg. 2 75, sol živinska kg. 140 Din, milo navadno kg. 9 Din. milo Zlatorog in Gazela kg. 12 Din, milo terpentinsko kg. 14 Din, petrolej lt. 7 Din. sveče pkt. 9 Din.
Cene deželnim pridelkom v tekočem tednu so sledeče: pšenica 1 q 210.— Din, žito 1 q 125 — Din, koruza debela 1 q 100 — Din, koruza čequatine 1 q 110 — Din, oves 1 q 120.— Din, ajda 1 p 170-- Din, ječmen 1 q 120—130 Din, proso 1 q 110 D, krompir 1 q 40-55 D, seno 1 q 60-70 Din, slama 1 q 40-50 Din.
Umetna gnojila: superfosfat 16% 1 q 105, tomažova žlindra 18-20% 1 q 145 — Din, Nitrofoskai 1 q 148-Din, kalijeva sol 42% 1 q 182-- D, apneni prah pri odjemu celega vagona 1 q 18' Din.
Cement: Trboveljski 1 q 70--Din, cement splitski 1 q 70 — Din, apno žgano 1 q 36 — Din.
KINO
Lastnik G. DITTRICH
v Murski Soboti
Vsi programi 100% zvočni iilmi,
Otto Hallburg -hribolazec
Glazba: Otto Stransky. Režija: Alfred Zeisler.
Predstave se vrSiJo i
v NEDELJO, dne 7. maja popoldne ob »/a4 ur' In zvečer ob ya9 uri
V knjigami H9HH v M. Soboti
so v zalogi sledeče knjige: Francoski slovar, Francoščina brež učitelja, Nemščina brez učitelja in Nemško-slovenski slovar.
Uprava veleposestva v Sta-
kiCanu proda do 10. t. m. na
maroflv	P© tal
Muzgah OPtmfS sani.
Iz delovanja Združbe trgovcev v iMi Soboti.
Zapisnik.
(Nadaljevanje.) Blagajniško poročilo: (poda g. predsednik Čeh.) Dohodki v letu 1932:
1.) Inkorporacijske pristojbine 2) Vajeniške pristojbine:
Vpisnina in oprostnina učencev Preizkuševalna taksa
3.)	Taksa za izkaznice za nakupovalce
4.)	članarina in globe
5.)	Obresti naloženega kapitala
Din 2 000 -Din 400 -
Din 18400.
Din 2,400 —
Din	3.900 -
Din	38.155-Din 11 865.89
skupaj Din 74.720 89
Izdatki v letu 1932.
1)
2.)
3.) 4)
5)
Pisarniške potrebščine in objave Plača tajniku Potnine in nagrade Zvezna doklada
Podpore: Brezposelnim in onemoglim Podporo Trg. nadalj. šoli Hiralnici mesto venca na grob pokojnemu g. Kardošu Razni izdatki
Din 18.000 -Din 5.387 -
Din
Din
1.608-3.000
Din 200'—
Din 13.402 —
Din 23.387 -Din 7.173 —
Din 4.808*—
Din 433 35
skupaj Din 49.205*35
Imovina Združbe dne 1. I. 1933 je sledeča:
Gotovina v blagajni Gotovina pri Poštni hranilnici Naložbe: Kreditna banka d. d. tu, (fondi)
Kreditna banka d, d. tu, (ročna blagajna) Prekmurska banka d. d. tu Velika občina Murska Sobota Vrednostni papirji: Priv. agrarna banka, Beograd Razni računi ostale inkorporacijske pristojbine
skupaj Din 184 813 51
Inventar po odbitku obrabnine	Din 2 649-50
Odbor za postavitev »Trgovskega doma"	Din 3 431.70
skupaj Din 190.894 71
Blagajniško poročilo se istotako brez pripombe vzame na znanje.
Din Dm Din Din Din Din Din Din
3.907--443 39 64.494-70 31.789-40 579 02 80.000-2.500- -1 100-
Poroiilo nadzorstva
poda g. Golob Ludvik iz Moravcev.
Kot član nadzorstva poroča: „Mi podpisani člani nadzorstva smo pregledali knjige, račune, (iste primerjali s prilogami) ter poslovanje združbe za leto 1932 nsšli vse v najlepšem redu".
Predlaga vsled tega, da se odboru in nadzorstvu podeli razrešnica, kar se enoglasno odobri.
IV.
Razprava o nakupovalcih
(poroča predsednik g. Čeh) da je velika skrb in delo z nakupovale!, vsled tega je uprava Združbe sklenila predlagati današnji skupščini, naj bi se dovolilo imeti posameznemu trgovcu 1—2, največ do 5 naku-povaicev in to po uvidevnosti upra. ve, Predsednik bi lahko po svoji uvi-
devnosti izdal največ 1 do 2 izkaznici za nakupovalce, dočim za vse na-daljne bi naj dovoljevala uprava na svoji sej«. Za nakupovalce se predpišejo legitimacije s sliko; duplikat te legitimacije mora ostati stalno v uradu združbe. Pristojbine za izkaznice se bi pobirale po Din 100 za Gsebo, za dobo veljavnosti legitimacije, to je 6 mesecev. Predlog uprave se soglasno odobri.
V.
Volitev.
G. predsednik poroča, da je funkcijska doba potekla, odkar je bil izvoljen ta odbor ter prosi vse navzoče. da stavijo predloge glede volitve uprave, namestnikov, nadzorstva, namestnikov nadzorstva, razsodiškega odbora, namestnikov razsodiškega odbora, delegatov, namestnikov delegatov in šolskega odbora.
G. Benko narodni poslanec predlaga naj bi se izvolili sledeči gg.:
Uprava :
Čeh Franc, trgovec	iz	M. Sobote,
Nemecz Janez,	*	„
Brumen Jožko,	„	„ „
Kohn Samuel,	„	„ „
Heimer Arnold,	„	„	„ ,
Arvai Vincenc,	„	„	»
Šiftar Ludvik,	„	„
Mesarič Štefan,	„	„	„ „
Trautman Aleks.,	„	„	„ „
Kflhar Franc	„	„ „
Dittrich Gustav,	„	,	„ „
Rehn Janez,	„	„	Tišine,
Hahn Izidor,	„	„	M. Sobote,
Ffirst Vladimir,	„	„	„ „
Namestniki:
Benko Ludvik, trgovec iz	M. Sobote,
Hoicman Štefan, „ „	„ „
Hahn Pavel,	B	„
Gašpar Jožef,	»	,
Štivan Ernest, „ „	. „
Škraban Janez, 9 „	Puconcev.
Nadzorstvo:
Benčec Franc, trgovec iz M. Sobote, Golob Ludvik, trgovec iz Moravcev, Kreft Alojzij, trgovec iz Cankove.
Namestniki:
Cvetič Janez, trgovec iz M. Scbote, Šnurer Josip, trgovec iz Cankove, Kolbl Alojzij, trgovec iz Sv. Jurija.
Častnorazsodlškl odbor:
Šiftar Karol, trgovec	iz	M. Sobote,
Vučkič Ivan, „	„	Rakičana,
Trautman Aleks. „	„	M. Sobote,
H rschl Armin, „	„	„ „
Frim Ladislav, „	„	„ „
Delegati:
Šiftar Karol, trgovec iz M.	Sobote, Cvetič Janez, , „
Nemecz Janez, „ » „	„
Heimer Arnold, „ ,, „	,
Kohn Samuel, „ * „	»
Namestniki: Čeh Franc, trgovec iz M. Sobote, Brumen Jožko,	„ „
Hahn Izidor, „ „ w „ Gašpar Jožef,	„ „
Golob Ludvik, „ „ Moravcev.
Šolski odbor, ki je obenem odbor za višji trgovski tečaj in izpitna komisija:
Čeh Franc, trgovec iz M. Sobote, Heimer Arncld, » , » » Nemecz Janez, » , , „ Kohn Samuel, , „ „ „ (Dalje sledi.)
NA VELIKO!
NA MALO i
Ako hočete poceni in dobro kupiti, potem si oglejte mojo veliko zalogo.
VELIKA IZBIRA. DOBRO BLAGO. NIZKE CENE.
Kolesa, šivalni in pisalni stroji, gramofoni in plošče, radioaparati, fotogr. aparati in materijal, športne potrebščine in vsakovrstna pneumatika.
Vsi rezervni deli!
ŠTIVAN ERNEST, MURSKA SOBOTA.
Mlatilna garnitura
L FRIIH
želežnina M. Sobota
Računski zaključek Občinske hranilnice v Murski Soboti
za IV. poslovno leto 1932.
Poslovno poročilo.
b) meničnih posojil je bilo začetkom leta 1932 . . Din v letu 1932 eskontiranih............
V poslovnem letu 1932 je imela hranilnica denarnega prometa...............
Hran. vlog na hran. knjižice je bilo koncem leta 1931 v letu 1932 se je vložilo............
Din
26,038.512.31
3,504.500.43 1,313.017.91
89.680.-121.730.-
dvignilo pa
kapitalizirane obresti za leto 1932 iznašajo-. . . . Stanje hranilnih vlog koncem let« 1932 je torej:
Din	4,817 518.34
	1,292801.71
Din	3,524.716.63
	210 415.85
Din	3.735 132 48
Hranilnih knjižic je bilo začetkom leta na novo se jih je izdalo v letu 1932 .
780
85
865
popolnoma realiziralo se jih je . . . . . . 97 Stanje obstoječih hranilnih knjižic
koncem leta 1932 je torej: 768
Vlog v tekočem računu je bilo začetkom leta 1932 v letu 1932 se je vložilo
Din
937.265.-2 415.371.55
• j	Din	3,352.636.55
dvignilo pa..................	n	2.593.004 55
Stanje vlog v tek. rač. koncem leta 1932 je torej:	Din	759 632.-
STANJE POSOJIL :		
a) hipotečnih posojil je bilo začeikom leta .... v letu 1932 izplačanih............	Din •»	2 481.210. . 201 814 27
	Din	2,683,024.27
vrnjenih pa.................		99.943.—
stanje hipotečnih posojil koncem leta 1932 je torej:	Din	2 583 081.27
vrnjenih pa.................	Din	211.410.— 149.760.—
stanje meničnih posojil koncem leta 1932 je torej :	Din	61 650.—
c) posojil proti zadolžnici je bilo začetkom leta 1932 v letu 1932 se je izplačalo..........	Din	434 275.— 136 000,—
vrnilo pa..................	Din »	570.275 — - 200.310.—
stanje posojil proti zadolžnici koncem leta 1932 je torej:	Din	369 965.
č) posojil v tek. računu je bilo začetkom leta 1932 v letu 1932 izplačanih ............	Din o	431.150.— 79 267.
povrnjenih pa................	Din n	510.417.— 92.432.—
saldo posojil v tek. računu koncem leta 1932 je torej:	Din	417.985.—
Stanje naložb pri denarnih zavodih je bilo koncem		
leta 1932 .................	Din	1,152.008 23
Gotovina začetkom leta 1932 je iznašala..... v letu 1932 se je v gotovini prejelo.....	Din	30.424 25 5,889.815 69
izplačalo pa ..............	Din	5,920.239.94 5.788.465.94
ostane gotovina koncem leta 1932 ......	Din	131.774.—
Inventar iznaša koncem leta 1932 ........	Din	10.772.80
Vrednostni papirji koncem leta 1932 .......	Din	440 —
Na podlagi gled poslovanja
letnih zaključkov podajamo v naslednjem statistični pre-
v letih 1928 1929, 1930, 1931 in 1932:
Leto	Vloge na hranilne knjižice		Vloge v tekočem računu		Menic	e	Hipotekam posojila	a	Posojila proti zadolžnici		Dolžniki v tekočem rač.		Naložbe pri denarnih zavodih		t Efekti		Rezervni fondi		Čisti dobiček	
	Din	P	Din	P	Din	P	Din	P	Din	P	Din	P	Din	P	Din	P	Din	P	Din	P
1928/1929	1,682.631	30	364 925	—	163.900	—	938790	—	245.000	—	19625	—	782592	52	250	—	— —		12.979	22
1930	4,227 055	10	625.070		181.120	—	1,382 957	—	341.710	—	126.580	—	2,847.083	07	1.000	-	11.079	22	36.575	65
1931	3 504.500	43	937.265	—	89 680		2,481.210	-	434.275	—	431.150	—	1,814.792	77	1.000	—	47.654	87	45 143	95
1932	3,735.132	48	759 632	-	61.650	-	2,583 081	27	369.965	-	417.985	-	1,152.008	23	440	-	98 987	25	39,711	58
Ob zaključku poročila se zahvaljujemo vsem cenjenim vlagateljem in uradom za izkazano nam naklonjenost s prošnjo, da nam isto tudi v bodoče ohranijo.
V MURSKI SOBOTI, dne 18. aprila 1933.	RAVNATELJSTVO.
AKTIVA :
Bilanca na dan 31. decembra 1932.
PASIVA :
Blagajna
Efekti
Menice
Hipotekama posojila
Posojila proti zadolžnici
Posojila, v tekočem računu
Tekoči račun: (Naložbe pri denarnih
zavodih) Inventar:
odpis 20^ Prehodni račun: (zaostale obresti) Prehodni račun: (upravni stroški)
Din
18.550 7 777
20 40
Din
131.774 440 61.650 2,583.081 369,965 417,985
1,152.008
10 772 16 574 221
4,744.472
27
23
80 76
06
Hranilne vloge:
a)	na knjižice
b)	v tekočem računu Vloge na rač. sospezo
K. p. d. hipotekarnih posojil K. p. d. posojil proti zadolžnici Prehodni račun (predplačane obresti) Prehodni račun (rentni davek) Prehodni račun (upravni stroški) Prehodni račun (davki-kuluk) Posebni rezervni zaklad za pokritje
izgub na menicah Posebni rezervni zaklad za pokritje
izgub na zadolžnicah Posebna hipotečna rezerva Rezervni fond (Splošna rezerva) Dispozicije
Čisti upravni dobiček: prenos iz leta 1931 čisti dobiček leta 1932
Din
3,735.132 759.632
1.143 39.711
48
95 58
Din
4,494 764 11.087 20.267 1.995 61.952 5.710 7.608 240
6.480
14.040 16.200 62.267 1.002
40.855
4,744.472
48
85 25
54
55
86 25
25 50
53
06
S knjigami in prilogami primerjali ter našli v redu.
Nadzorstvo: Čeh Franc l. r.
Lanscsak Franc l. r.
Šiftar Ludvik l.
Murska Sobota, dne 18. aprila 1933.
Ravnateljstvo:
Benko Josip L r. predsednik
Koder Anton l. r. Dr. Bdlcs Julij l. r.
Dr. Šdmen Ludvik l. r. Hlrschl Ludvik L r.
Račun dobička in izgube za leto 1932.
DOBIČEK :
S knjigami in prilogami primerjali ter našli v redu.
Nadzorstvo :
Čeh Franc l. r.
Lanscsak Franc l. r.	Šiftar Ludvik i. r.
	Din	P	Din	P			Din	P	Din	P
1.) Obresti hranilnih vlog: a)	kapitalizirane v letu 1932 b)	izplačane v letu 1932	210.415 15 336	85 25	225.752	10	Dobiček Obresti:	iz leta 1931 1.)hipotečnih posojil: a) zaostale v letu 1932	16 523	56	1.143	95
2) Obresti vlog na tekočem računu: a) pripisane v letu 1932 3.)	Obresti različnih fondov : a) pripisane v letu 1932 4.)Upravni	stroški: a)	izplačani v letu 1932 b)	povrnjeni v letu 1932						b) prejete v letu 1932	286 517	19		
			61.358 7.332	38 38		c) predplačane za leto 1933 č) povrnjene v letu 1932	303 040 45.784 2.724	75 72 38	254.531	65
	105 679 15779	87 28	89.900	59	»	2.) menic: a)	zaostale v letu 1932 b)	prejete v letu 1932	51 9 224	20 94		
							9 276	14		
5 ) Davki:	23 076 240					c) predplačane za leto 1933	2 383	59	6.892	55
plačani družbeni davek plačani kuluk		25	23 316	25	1*	3.)posojil proti zadolžnici: a)	prejete v letu 1932 b)	predplačane za leto 1933	53 935	14		
6.) Kurzna razlika pri vredn. papir. 7) Odpisi: inventarja Čisti upravni dobiček: donos iz leta 1931 upravni dobiček leta 1932			560	—			13 784	23		
			7.777	40		c) povrnjene v letu 1932	40.150 166	91 67	39 984	24
	1.143 39.711	95 58	40 855	53	»	4.)	naložb pri denarnih zav. a)	prejete v letu 1932 b)	povrnjene v letu 1932 5.)	posojil na tek. računu : prejete v letu 1932 6.)	efektov : prejete v letu 1932 7.)zamudne	obresti: prejete v letu 1932	119.472 7 330	40 60	112.141	80
					» M »				39 728 60 2 370	22 22
»			456.852	63					456 852	63
										
PREJEMKI
Hirschl Ludvik L r. Dr. Bolcs Julij l. r.
Denarni promet za IV. postopno leto 1B3Z od 1. januarja do 31. decembra 193Z.
Ravnateljstvo:
Benko Josip l. r. predsednik
Koder Anton l. r. Dr. Šomen Luivik L r.
IZDATKI
Račun hranilnih vlog:
prejete hranilne vloge „ vlog pa tekočem računu :
prejete hranilne vloge „ hipotečnih posojil:
vračila dolžnikov „ menic ;
plačane menice „ posojil na tekočem računu :
vrnjeni krediti • posojil proti zadolžnici:
vrnjeni krediti , tekoči (bančni):
dvignjeno pri raznih denar. zavodih , sospezo:
prejeta vplačila
k. p. d. htpotekarnih posojil: prejeta vplačila , k. p. d. posojil proti zadolžnici: prejeta vplačila obresti: prejete , upravni stroški:
povrnjeni upravni stroški „ dispozicije:
vknjižena nakazila „ prehodni (bilančne preh. post.):
razne prehodne postavke „ rezervni fond: (Splošna rezerva) prejete obresti
posebni rezervni zaklad za pokritje izgub na menicah: prejete obresti „ posebni rezervni zaklad za pokritje izgub na zadolžnicah : prejete obresti „ posebna hipotečna rezerva: prejete obresti
t • .» :
gotovina v blagajni dne 1. januarja 1932
Din
1.523.433 2,415.371 99.943 149.760 92 432 200.310 4,507.722 1,438 273 186 064 13 885 527.975 15.779 1,723 133 78514 4 612
480
1.040 1.200
76 55
48 25 20
93 28 40 80
38
13,069.931 30 424
13.100 355
03 25
Račun hranilnih vlog :
vrnjene hranilne vloge „ vlog na tekočem računu :
izplačane hranilne vloge „ hipotečnih posojil:
izplačana posojila „ menic:
eskontirane menice „ posojil na tekočem računu:
izplačani krediti „ posojil proti zadolžnici:
izplačani krediti » tekoči (j»nčni) !
naloženo prt raznih denarnih zavodih „ sospezo: razna izplačila
k. p. d. hipotekarnih posojil: razna izplačila „ k. p. d. posojil proti zadolžnici: razna izplačila inventarja:
nakupljeni pisarniški inventar obresti:
ižplačane odnosno povrnjene obresti „ upravni stroški:
izdatki „ davkov:
plačani davki „ dispozicije: izvršena nakazila
prehodni:. (bilančne preh post.): razne prehodne postavke
gotovina v blagajni dne 31. decembra 1932
28
Din
——	■"■; ..um"
Denarni promet:
Prejemki............Dio J3J069.931.O3
Izdatki............ „ 12,968 581.28
Din 26,038.512.31
1,292.801 2,593 004 201.814 121.730 79.267 136.000 4.566.697 1,429.267 167 427 15 160 880 366710 105679 23.316 1,722.130 146.693
71
55 27
94
95
12,968.581 131.774
13.100.355
11
87 25 90 73
28
28