AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 181
CLEVELAND, 0., MONDAY MORNING, AUGUST 3D, 1931
LETO XXXIII—VOL. XXXIII
Nekaj političnih novic iz Clevelanda, Ohio in ostalih Zedinjenih držav
Zadnjo soboto so morali kandidati za kongres vložiti svo-
Vesele in žalostne vesti naših rojakov po širnih naselbinah Amerike
V Jolietu, Ilinois, sta se te dni poročila Miss Frances šega in
Poletni čas ni pripraven za politiko
le peticije pri volivnem odboru.1 Henry Facineli, ter Miss Fran-1 Izvoliti je treba namreč nasled- Ices Hočevar in Mr. Emil Zavella. nika Charles A. Mooneyu v 20. V Chicagi se je poročila Miss j
"kraju, v katerem voli kakih 6,-000 Slovencev. In vsa znamenja kažejo, da ne bo samo zmagal sedanji mestni sodnik Ma.rtin Sweeney pri primarnih volitvah, Pač pa bo prodrl tudi v jeseni pri glavnih volitvah. Councilman McGinty, ki je sprva hotel kandidirati, se je umaknil. In ker je večina demokratičnih voditeljev v Clevelandu podpisala Peticije Sweeneya, ima slednji »a ta način solidno podporo stranke. Njegov nasprotnik pri Primarnih volitvah je Leon Ku-iawski, znameniti poljski odvetnik v Clevelandu. Je še tretji kandidat na demokratičnem ti-ketu, neki Walter O'Donnell, toda je brez pomena. Republikanska stranka • na drugi strani je Pa tako popolnoma zgubila ko-rajžo, da doslej niti kandidata
Viljemi na Janežič z R. F. Graapom iz Portland, Oregon, kjer bo dom novega zakonskega para.
V Milwaukee, Wisconsin, je umrla Frančiška Volovšek. Ranjka zapušča moža, sina in dve hčeri.
Vile rojenice so prinesle družini Mr. in Mrs. George Stonich Jr. zalo hčerko. Mladi Mr. Sto-1 nich je sin Mr. Geo. Stonicha, predsednika društva sv. Družine.
Kulturna društva v Detroitu, Michigan, se pripravljajo za ve-1 lik piknik, ki se vrši 16. avgusta na Travnikarjevi farmi, čisti preostanek je namenjen za nabavo gledaliških kostumov za | slovenski oder.
Iz raznih slovenskih časopisov po Ameriki posnemamo, da se
ni mogla najti, ki bi prevzel kan- vrši približno vsako nedeljo v
didaturo v 20. okraju. Oglasila sta se sicer neki Hayden Perry 111 Oscar Hensley, toda peticij še nista vložila. Kandidatura republikancev v 20. okraju je toliko Vvedna, kot če bi Hoover kandi-(li«l za predsednika na Portugalskem. Veliko zanimanje je Za kongresittfina at-large, 'katerega dobi država Ohio prihodnje j stovc-ljno odpovedal zastopni-
leto. Harry L. Davis, bivši žu- stvu časopisa "Amerikanski sio- Premogovniki Rockefeller-1 Henry Ford bo tekom me-
venec,' ki izhaja v Chicagi. Mr.	1
Jaksetič je bil zastopnik lista v
Clevelandu.	nliiPO 711 nrnoomtnv I
raznih naselbinah po 50 piknikov, včasih manj, včasih več. In v več slučajih se poroča, da so bili pikniki uspeh, včasih pa jo treba doplačati. V vseh teh resnih časih naš narod še ni pozabil i zabave in se rad snide pri skupni zabavi. -Mr. Anton Jaksetič se je pro-
Hoover jeva vlada se naha- Al Capone mora pred po-ja pred silovitim škan- rotno sodnijo 8. sept. dalom radi Caponeja radi sleparije z davki
Washington, 1. avgusta. Eden največjih škandalov v zgodovini ameriške vlade, je škandal, ki je nastal te dri i radi razvpitega po-
Chicago, 1. avgusta. Zvezni sodnik Wilkerson je danes dovolil odvetnikom gangeža Capo-neja, da umaknejo priznanje
,	,	v	.	,_ ,	' ičc« v»t% ia 11 iciiv 11 v i	iji 1/JiiCKU j v.:
glavarja gangezev v Ameriki, A	, '• , , . ■ ^ •• i
.	.	. '	krivde od strani Caponija, kar
Caponeja. Vlada Hoover ja sa- ... ,	,
1 .	.	.	se tiče neplačila in sleparije t:
ima priznava, da Al Capone ni prišel pred stol pravice, ker se!
je "mešetarilo" z raznimi vlad-
plačili dohodninskega davka, toda je odločil, da bo podal odloči-
tev glede kršenja prohibicije S.
mmi oddelki. Capone je milno-	, , ,.	, , . .
XT ., v ' .	i septembra. Isti	dan se bo začela
nar. Najbrž se mu je posrečilo	,• ,	^ ■
.. ' . 1 ...	tudi obravnava	proti Capone.]u
s svojim denar.jem podkupiti raz- ,. , ••	, , . ri
, , ... , . ' '	radi sleparije z davki. Capone ne vladne višje uradnike, da so
njegov slučaj prezrli, in mu obljubili, da če se poda, bo dobi! le eno leto ječe. Kot je pa bil
j ni bil na sodniji navzoč, ko .je [sodnik podal svojo odločitev, (lasi je sodnik zahteval, da mora priti. Zvezni maršali ga niso mogli nikjer najti. Njegovi od-
ja v Coloradi bodo znižali plače za 20 procentov
Pan, in David Ingalls, pomožni mornariški tajnik,sta se izjavila, da bosta prevzela kandidaturo. Okrajni blagajnik Collister se je
tudi pričel zanimati za kongres, j ZdrUZCna dniŠtVžl	Denver, Colorado, 1. avgusta.
Collister ne more biti več zvoljen	.The Colorado Iron & Fuel Co.,
za blagajnika, in namerava kan-; Kljub silni vročini, ki je vče- ie Rockefellerja, in ki je didirati za kongres&ana v no- ,-aj vladala, pa se je zbralo na Pred dvema mesecama izja-vem 23. okraju. Drugi pa zopet j gpelkotovi farmi včeraj mnogo !vila- da Je Proti vsakemu zniža-govore, da bo Collister kandidi-1 tisoč ljudi, ko so imela zciruže_; nju delavskih plač, je sedaj spregal za generalnega državnega na društva fare sv_ y^a svoj menila sv°Je mnenje in se zače-Pravdnika, ker namerava seda- piknjk Kjerkoli je bilo kaj pripravljati, da zniža plače nji pravdnik, Bettman, kandidi	' ' '	"
rati za governerja.
seca avgusta zaprl vse svoje tovarne v deželi
Nekaj drobnih novic iz naselbine Barberton
Barberton, Ohio. — Če ne gre-Rte te dni vsaj za par dni na počitnice, niste več v modi. Toda vsak si te mode ne more privoščiti. Mrs. Doles iz 17. ceste, si Je privoščila par dni počitnic v Pennsylvaniji. Pravi, da je bi-prav prijetno. V Pennsylvani-Jo je odšla na počitnice tudi Miss Anica šemrov, in iz Detroita se •ie vrnila hčerka Mrs. Frances Bertoncel, kjer se je nahajala počitnicah pri sorodnikih. In hčerki Mr. župca sta se nahajali na počitnicah v Niles, Ohio, in Pri Mr. Rihtarju, v Sullivan, Ohio. — Mr. Andrew Bomback Se tudi nahaja nekje v državi ■Michigan, kamor ga je poslala družba, pri kateri je zaposljen To sicer niso počitnice, ampak
sence, tam so se ljudje brisali, v onem kotu pa, kjer je teklo pivo, pa skoro nisi mogel blizu. Čakalo se je in čakalo, da se je prišlo do kozarca, toda vsakdo je rad čakal, ker je vedel, da ga bo mrzlo pivo prijetno poše-getalo po žejnem grlu. Kljub vsej vročini, pa je bil narod ži-dane volje. Mladi svet se je vrtel in vrtel, nekateri so kegljali, tretji v senci kramljali med seboj, in marljive prodajalke tiketov so pa nadaljevale kontest do nekako pete ure popoldne. Kmalu po šesti uri je
vseh delavcev v njenih rudnikih za 20 procentov. Dne 2. junija je predsednik družbe pisal na državno industrijsko komisijo, da je absolutno nasproten, da bi se plače znižale. Včeraj je pa predsednik družbe ponovno pisal na državno industrijsko komisijo in izjavil", da je družba prisiljena znižati plače od $6.50 na $5.25 dnevno. Družba lastuje obširne rudnike in druge javne naprave po vsej državi Colorado. V teh podjetjih je zaposljenih približno 30,000 delavcev. Kot znano, je predsednik Hoover izjavil, da je znižanje plač
bilo naznanjeno, kdo je zmagal majvečji vzrok, zakaj bre^posel-v kontestu. Kot je bilo priča- nost še dalje traja, toda največ-kovati je dobil prvo nagrado ji Hooverjevi prijatelji, katerih
radi največ prodanih tiketov, Rev. M. Jager, ki dobi prosto vožnjo iz Amerike v Ljubljano in nazaj. Za Rev. Jagrom je imela največ prodanih tiketov Mrs. Frances Oražem, ki je do-
nasvet je vedno poslušal, so bili prvi, ki so znižali delavske plače.
Romunska vlada se mora
le mala sprememba, kar patudi!bi,a 'ep radio set
in Mrs. opletati s komunisti
dobro s'tri. — Pri družini Mrs. ^roha se nahaja na počitnicah Prijazna Miss Jolanda Grbec iz panton, Ohio. Joj, pa koliko jih •le še! Potreben bi bil v naši naselbini poseben reporter, da bi Vse natančno zapisal, da potem ne bo kakšne nepotrebne zamere !
Puereber je pa bila toliko sre- ~ . 1	, D .
» ... . Dunaj, 1. avgusta. Romunska ena, da je dobila iz vreče tiket , , .	, „	,
'	_ vlada je na predvečer napoveda-
za staro domovino. O drugih' ih komunističhih demonstracij nagradah nam ni bilo sporoce- polovila vse komunistične Vddite-no. Bil je velik dan za farane|]je gl iih je bilo aretiranih.
Detroit, Michigai , 1. avgusta. The Henry Ford Motor družba naznanja, da bo ustavila vse delo v svojih tovarnah tekom meseca avgusta. Kompanija izjavlja, da ima v zalogi silno množino avtomobilskih delov, in da je neumestno nadalje izdelovati te avtomobilske dele, ker je sedanja zaloga že prevelika. Novi avtomobili se ne kupujejo z naglico, kot se proizvajajo. Obenem so bile obveščene vse druge tovarne, ki so v zvezi s Fordovo industrijo, da tekom meseca avgusta ne pošiljajo nobenega materiala, kar bo imelo za posledico, da bodo tudi te tovarne morale ustaviti delo. Poslovalo se bo le v 11 Fordovih tovarnah kar se tiče montiranja novih avtomobilov. Medtem se pa naznanja iz Mexico City, da je Fordova družba tam podpisala kon-trakt za zgradbo $750,000 vredne tovarne. Slednja bo gotova v devetih mesecih. Ko bo tovarna zgrajena, bo dobilo tam nemudoma 800 ljudi delo, ki bodo dnevno proizvajali 100 Ford avtomobilov. Ford je velik prijatelj Hohverja, zagovarjal je visoko carino, zato pa ne da ameriškim delavcem zaslužiti, pač pa — Mehikancem.
sodnik Wilkerson na mestu, in je
izjavil, da bo Capone j a obsodil! '""^V. .""1,,v. 'J „. .
,	.	. , ^ vetmki so bili navzoči. Obenem
glasom postave, se je zna Ca- • , Urn	> i-i i
je sodnik Wilkerson odredil, da pone potom svojih odvetnikov; ,	,	, .
' . v .	se zbere nova glavna porota, ki
izmazati začasno, in je danes , ,,	, ,	, -
. . r,	v, , ' .	bo Caponeja obdolžila, da je Ca-
A! Capone, človek, ki ima na I i --i > • •• P ,,n„ .. ' '	. , pone kršil prohibicijo v 5,000
vesti, direktno ali indirektno: , - ■•, r, ■ ' * •
, ' ...	,. . ,	slučajih. Zvezni pravdnik ima
nad 100 umorov, ki je krši po- , • . , , ,	, ,
,	, rA ' , .	11 ie tozadevne dokaze na rokah,
stavo v nad 5000 slučajih, do-	.	. ...
....	Zagovorniki C aponeja so izjavi-
vek, ki je ogoljutal vlado Zedi- , •	. , ,
. .. ' • „ , , . h, da je Capone izpovedal, da ne njenih držav za vec kot en nn- , . , , , .	.... , .
... , ,	. „	bi rad, da bi ga sodili porotniki
lijon dolarjev, ta Capone je da- , , , .	3
, r . . . , , pod predsedstvom sodnika Wil-nes prost, m pri tem igra vlada ,	r,	, , , ,
■	, . ., , , kersena. C a p o n e bo zahteval
vlogo—postranskega gledalca. ,	A ■, t, , ,
.. • , ,	,	druzega sodnika. Vsled najno-
• Danes je dokazano, da je Al: , .. " , „ , •■ ,
• , ,	• vt jse odredbe sodni ie se bo mo-
( a pone imel osebna pogajanja: , 0	" . .. 0
, , TTT , . , , . val Capone zagovarjati 8. sep-z vlado v Washingtonu, kjer se■. , ,. ,	.
„ .. ,,.?., , , i tem bra radi neplačila dohodnin-je Caponiju obljubilo, da ne bo , . , ..... , , ,,, j ,	,, m , , 'kega davka, m isti dan bo sod-
: hudo kaznovan. Toda ko je,	. ... ....
, lir.,,	.	, . mja odločila, kdaj pride kršitev
i soanik Wilkerson o tem zveael,;	.. . .
• ••.,,.,, - ,, prohibicije na vrsto, he izjavil, da je obtoženec Capone v njegovem področju, in i v " 7° 7. _
_____da ima le on pravico naložiti j '»soce aretiranih v Evro-
.. v.» j v . kazen, ne pa vlada v Washing pi tekom puntov nleniClja Se Krčevito trildl,; tonu. Vendar se je na sodnika London 2. avgusta._Poroči-
da se izmota iz silne naredil tak pritisk iz washing-;la> ki so cioapeia serrii naznanja.
j tona, daje odgodil vso stvar do! jo> da je policija po Rornun. j 8 septembra, medtem so se pa _skem tekom nedelje aretirala
oglasili pošteni senatorji, ki za- eno vnmi,.-.Jstm; ki «n nvir»fn Berlin, 1. avgusta. Vlada nem- hteva jo natančno preiskavo, ia ^SL^teadTt ške republike je po mnogih dne-:prišli bodo zopet škandali na ; ^^
dan, kot smo jih bili vajeni pod ; k ' ' " " ' J naredila nekaj načrtov, da se re-1 vlado republikanca Hardinga.
finančne krize
vih silnega in . napornega dela' dan, kot smo iih bili vajeni pod: ,	v , ,
naredila nekaj načrtov, da se re- vlado republikanca Hardinga. Ske' 86 P°r0Ca' da 80 k™lstl si strašne finančne krize, v ka-; Vse ameriško časopisje se zgra-tero je padla Nemčija. Glede; ža, ker je vlada naredila tako-
hoteli
pregovoriti delavce po ; raznih mestih, da odidejo na
podrobnosti teh načrtov pa jav-jzvano "pogodbo" s Caponijem,:generalni štrajk" Toda se jim nost ničesar ne izve. Koncem prihodnjega tedna bo nemški kancler Bruening javnosti podal podrobne načrte. Toliko se je sporočilo, da se angleške banke
ki je znan morilec, gangež in m Posre*llo> m policija je are-raketir. Malenkostni kršilci pro- tirala voditelje komunistov in hibicije so takoj in hudo kazno-'Prepovedala vsak shod. Voj-vani, načelnik vseh gangežev,;štvo Je z bajoneti razgnalo ko-A1 Capone, pa svobodno hodi | mumSte v Bruck, Avstrija, pa popolnoma strinjajo z nemškimi! po ameriški zemlji, ker ima ' *udi v Budimpešti in v Pragi je načrti glede nadaljnih kreditov i svoje zagovornike v Washing-1 dovolj nemirov. Iz Varša-Nemčiji, s katerimi so se tudi!tonu.	ve Se poroča, da so bile tam
Amerikanci izjavili, da so v prin-	_0__ubite tri osebe in 90 ranjenih
cipu zadovoljni z njimi. Poga- u„ Qmjr| npkli^ v sP°Padu med komunisti in po-janja z bankirji drugih držav, j . nu» dl MllU 5>t3 petVIl. jlidj0 Nad 1>000 komUni8tov zlasti s francoskimi, pa niso do- Odkar stoji mesto Cleveland. je bj]o aretiranih, ko so metali slej pripeljala še do nobenega !kot Pravi vremenski prerok, Se|kamenje na p()licijo_
uspeha. Državni zbor je nadalje ini bll° tako vroče kot ie bll° na	_
dovolil, da se začne kovati sre-jdan 2- av^usta- Toplomer je v	Smrtna kosa
brni denar v vrednosti 100,000,- senci kazal 98 stopinj' ko,iko je IW1 Frank Mr-imor stnr 000 mark. Kakor hitro bodo re- bil° Pa	se P'a sPloh ™ i 1 1 Je a k ™ ' ^
Listnica uredništva
Naročnik.—Pišete nam: Ako
a ^ož in žena oba državljana,
lri mož umrje, in se ona poroči
' ^državljanom, ali ona zgubi
"''"avljansko pravico? Odgo-
).01' J'e: ne. Ona ostane državljank;
a.
sv.. Vida, in upamo, da tudi za blagajno združenih društev.
Zgubljen denar
V soboto popoldne je neki rojak zgubil svoto denarja med 62. in 68. cesto in St. Clair Ave. Pošten najditelj naj vrne denar na 1094 E. 66th St., ali v naš urad.
* William Manton, bivši znameniti igralec, je včeraj z vršil samomor.
Komunisti so v raznih krajih dežele povzročili več železniških nesreč in zagnali bombe v javna poslopja. Povzročena je silna škoda.
Zgubljena ura
V soboto večer se je zgubila v Grdinovi dvorani tekom poročne slavnosti, zlata zapestna ura. I£dor jo je mogoče našel, naj jo odda proti nagradi v našem uradu.	i
Boj proti kobilicam pričet na vsej črti
Minneapolis, Minnesota, 1. avgusta. Ameriški znanstveniki so posegli v boj, da uničijo silne roje kobilici, ki strašijo ameriške farmerje v Kansasu, Iowi, Ne-braski, kot tudi v severni in južni Dakoti. Posamezne države so dovolile po $50,000 za zatiranje rojev kobilic. V mnogih krajih so morali ustaviti vse drugo delo, da zatirajo kobilice, ki so doslej opustošile že nad 150,000 akrov zemlje.
šene najbolj silne finančne težave, tedaj se bo nemška vlada skušala otresti pogajanj z voditelji posameznih političnih
da izračunati. Ljudje so zevali,148 lct- doma 12 vasi Andrejc.ie se brisali in hodili okoli mokri. PH Blokah" V Clevelandu je bi-Sladoled, pop, pivo, voda, lemo- val 311et.TuzapušČasojorogo, nada, vse je "ronalo," kolikor je;
eno hčer in enega sina. Bil je
strank. Nemška vlada se name-^ ™glo ^i po žejnih gdih. i^^^J™"
Uradno sicer včeraj ni bilo naj- fe- D- z- diustva ^ca Jezuso-
bolj vroče letos, kajti vremenski in društva sv- Jožefa" Po' prerok trdi, da je bilo 17. julija l*reb vrši v četrtek zJutra' iz še hujše, toda za nas je bilo vče- ihlse zalostl na 4126 St Clair raj — dovolj! Pet oseb je v dr- Ave- P°d vodstvom Fr. Zakrai-žavi Ohio umrlo radi vročine, ||ek- Naj bo ranjkemu ohranjen mnogo stotin se jih je pa one-
rava pogajati direktno z naro- S Uradno sicer včeraj ni bilo najdem. Vlada bo imenovala enega komisarja, ki se bo pogajal z delavskim ljudstvom, oziroma bo zastopal njega interese, en komi-
sar bo pa imenovan, da zastopa koristi delodajalcev. Dohodki nemške vlade v obliki davkov so v drugem četrtletju letošnjega leta bili za $108,500,000 manjši kot ob
Nemška republika pričakuj koncem poslovnega leta za naj-vroče!
blag spomin, preostali družini svestilo. Ponekod je v okoiici |ph izrekamo globoko sožalje! Clevelanda zbruhnila nevihta, ki	Na počitnice
pa ni samo, da ni ohladila vre-: Naš slovenski zobozdravnik istem času lanskega leta. |mena> Pač Pa je nastala potem j dr. W. J. Lausche, se je podal v a republika pričakuje |Se ve^'a sopara. Fuj, tajfel, ali j soboto na počitnice v Geneva-
kjer ostane
i oh-the-Lake, O.,
manj $400,000,000 deficita. -c-—
Zgubljen denar
Na Špelkotovi farmi se je včeraj tekom piknika združenih društev zgubila precejšna svota denarja. Kdor je mogoče našel, in nekdo je moral najti, je prošen, da izroči denar v našem uradu, ki bo skrbel, da pride na pravo mesto.
I prihodnjih 14 dni.
Novovojenka
Piknik Collinwoodskega Sokola
S Včeraj se je vršil letni piknik gtarge Loufe ^ I93n Ril. . Colhmvoodskega Sokola na pro-jdeer Avg ( j(J danes zjutruj ob_ - storili Slovenskega društvenega , iskaja tetica štorklja in jim j. Doma na Recher Ave Euclid,: nes)a ,epo hčerko. čestitke!
O. Nastop Sokolov m Sokolic je j	__
bil kljub neznosni vročini uprizorjen s popolno dovršenostjo. Pričakovalo se je večjega odziva od strani občinstva, kakor je prisostvovalo.
* Pšenica se prodaja na javnem trgu po 50c bušelj.
* Cena mleku v Bostonu se je Ivignila za en cent pri kvortu.
/
AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 3D, 1931
"AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HONS)
BtiOVBNIAM DAILY N1W8PAP*«
Published dally except Sunday« and Holidays
NAROČNINA:
Ea Ameriko In Kanado na leto ....15.50 Za Cleveland, po polti, eelo leto «7.00 Ea Ameriko ln Kanado, pol leta IS.00 Za Cleveland, po poitl, pol leta 11.50 Za Cleveland po raznašalclh: celo leto <5.50; pol leta lt.00 Za Kvropo celo leto 17.00, pol leta $3.50. Posamezna Številka S cente.
Vsa pisma, dopise in denarne poSUJatve naslovite: Amerlika Domovina. <11? St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderson <831.
JAHX8 DEBIVEC and LOUIS J. PIKO, Idltors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 10OB, at the Post Office it Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1<7<.
uspeh, je bilo pa tudi delo naših slovenskih trgovcev, ki so darovali po možnosti nekaj predmetov, ki so se razdelili ob zaključku piknika med srečne dobite-lje. Proste darove so darovali sledeči:
Slovenska delavska zadružna zveza, John Trček, Joe Durn, John Rožanc in Anton Ogrinc. Za nadaljnih 16 predmetov je pa preskrbel tozadevni odbor. Srečni dobitelji so bili sledeči: Anton Krečič, Mary Godec, John Kravos, John Zaje, (Mrs. Uršula Mekinda), Gašper Bashel,
No. 181, Mon., Aug. 3d, 1931
Jugoslavija nas spoznava
Chas. Benevol, Marie Benevol Jr., Frank Legan, E. Gorjanc, Frank Knaus, Martha Batich, Mike Jakič, (Mrs. Uršula Mekinda ponovno), Chas. Kral, Mary Jerman, Joe Boldin, Vincent Starman, (Emil Gorjanc ponovno), Mr. Brgosh in Vid Jančič.
V imenu direktorija Slovenskega doma se prav lepo zahvaljujem vsem darovalcem za njih požrtvovalnost in vsem tistim, ki so nas obiskali na tem pikniku. Pozdrav!
Chas. Benevol.
-0-
DOMAČI VRT POLETI
Srečen je tisti, ki ima okrog inin, potem imajo rastline ha-
Kdor sedi že nad petindvajset let pri uredniški mizi slovenskega časopisa v Zedinjenih državah, precej dobro ve in pozna razmere, ki vladajo med našimi ljudmi v novi in stari domovini. Kakšna sprememba med razmerami danes in pred 25. leti! Pravijo, da se človeški rod popolnoma spremeni vsakih petindvajset let, in prava gotova resnica je v teh besedah.
Ko so začeli prihajati pred dobrimi 40. leti naši Slovenci in Hrvati v večjem številu v Zedinjene države, tedaj nismo imeli tu v novi domovini nobene organizacije, nobene skupnosti, nobenega kulturnega gibanja. Kdor je odšel iz stare domovine na pot v Ameriko, s trebuhom za kruhom — in to je bilo tedaj resnica v 90 odstotkih vsega izseljevanja, ta je prišel sem v namenu, da gara par let v Ameriki, prisluži toliko, kot je veljala vožnja sem in kot bo veljala vožnja nazaj, prihranil si je poleg tega še par sto dolarjev, in s temi prihranki jo je urno pobrisal nazaj, da odplača dolg na svoji domačiji.
Taki so bili nameni izseljevanja naših prvih naseljencev. Izmed vsakih 100, ki jih je prišlo sem iz stare domovine, se jih je vrnilo po par leth vsaj ,90, dočim jih je deset procentov ostalo tukaj v rtdnem namenu, da si v Ameriki za stalno ustvarijo svojo domačijo, ne samo za sebe, pač pa tudi za svoje potomce.
Skoro gotovo je, da je danes ena tretina slovenskega naroda v Sloveniji, ki je bila svoje čase manj ali dalj časa v Zedinjenih državah. Kdor obiskuje danes vasi, trge in mesta po Sloveniji, naleti na skoro vsakega tretjega človeka, ki mu začne pripovedovati, da je bil tudi on v Ameriki, da je trdo delal, si nekaj prislužil, potem se pa vrnil na rodno zemljo. Nekaterim se je posrečilo, drugim zopet ne, kar je pač odvisno od narave, značaja in bistroumnosti posameznika. Je mnogo ljudi, ki so prinesli obilno premoženje v domovino iz Amerike, je pa tudi mnogo jih, ki so se z obupom vrnili v domovino, ko si niso znali pomagati tukaj ali pa niso imeli sreče in prilike.
Dejstvo je, da do začetka svetovne vojne v letu 1914, Slovenci nismo imeli stalnih naseljencev v Zedinjenih državah. Kot omenjeno, je prihajalo 90 procentov vseh naših ljudi v Ameriko v namenu, da ostane tu nekaj let, potem se pa s prihranki vrne v svojo domačijo. Ostalih deset procentov pa je ostajalo tu, pridno delalo, si kupovalo hiše, ustanavljalo društva, gradilo narodne domove in postavljalo temelj oni slovenski Ameriki, kot jo imamo danes.
Svetovna vojna je ves položaj spremenila. Ne samo, da Slovenci in Hrvati so zgubili Avstrijo in dobili svojo lastno državo, pač pa je tudi od svetovne vojne naprej narodni ponos naših ljudi v Ameriki veliko bolj narastel, naši narodni zavodi so se širili, naše gospodarske, kulturne in podporne organizacije so tekom nekaj let bolj narastle kot prej v dvajsetih letih. Dasi je pred svetovno vojno prihajalo v Ameriko letno od 5,000 do 10,000 Slovencev, pa vsi ti priseljenci za Ameriko niso bili dosti vredni v kulturnem, gospodarskem in društvenem oziru, ker niso prišli sem, da bi tu ostali, pač pa da bi delali, zaslužili, potem se pa vrnili domov. Človeka ne bo zanimalo življenje v tujini, da bi začel zidati in graditi, ako ne misli ostati v tujini.
Kot rečeno, svetovna vojna je vse to spremenila. Našim ljudem, ki so bili naseljeni tukaj, je bila pot zaprta v domovino. Dasi bi mnogi radi domov, pa* niso mogli. Treba se je bilo torej ozreti okoli sebe in odločiti se, da ker ne moremo nazaj, kaj tu najbolj potrebujemo.
Resnica je, da pravi napredek slovenskega naroda, naseljenega v Ameriki, je prišel šele od leta 1914 naprej. Naše male podporne organizacije, s par tisoč člani, z malim premoženjem, so začele rasti. Tisoče rojakov pred svetovno vojno ni hotelo pristopati v naše organizacije, ker so bili mnenja, kaj mi hoče vse to! Par let sem tu, potem grem pa domov. In če grem nazaj, me izbrišejo, in zakaj bi zastonj plačeval!
Resnica je, da vsa naša kulturna, društva večjega obsega, narodni domovi, dramatika, atletika, športni klubi, boljša trgovina, naši profesijonisti, napredek naših organizacij, vse to smo dobili od leta 1914 naprej, ko je naša imigracija, lik Mayflower romarjem iz leta 1620 sklenila, da tu ostane in si postavi svoje domače, narodno in gospodarsko ognjišče.
svoje hiše kos zemlje, katero lahko obdela, najsibo da vsadi tam razno zelenjavo, ali pa ima vrt samo za lišp, kjer goji lepe cvetlice. Vrt naj bi bil poleti na višku glede prikupljive in vabljive zunanjosti in vir čistega veselja za lastnika.
Pred vsem so pletev, okopa-vanje, zalivanje in škropljenje vsakdanja dela, zlasti ob trajno lepem in suhem vremenu. Posebno moramo povdarjati potrebo večkratnega okopavanja. Z nobenem drugim sredstvom tako ne pospešujemo rasti in naglega razvoja vrtnih rastlin, nego z večkratnim plitvim rahljanjem zgornje zemeljske plasti. S tem odpiramo zemljo, da more vanjo zrak, ki je za bujno rast neogibno potreben. Obenem pa z okopavanjem hranimo zemeljsko vlago in na ta način štedimo z zalivanjem. Okopavanje največ zaleže kmalu po dežju, dokler se zemlja na globoko ne izsuši. Prav za prav bi morali okopavati vselej po hudem dežju, ki je zemljo tako stepel, da se grudičasti zlog zgornje zemeljske plasti spremeni v gost, zrnati zlog, ki ne propušča zraka, pač pa jako pospešuje izhlapava!nje vode iz zemlje. Napačno je mnenje, češ, da okopavajmo takrat, ko so grede plevelne. Ko se prične kazati plevel, plevemo, ko je zemlja na površju strje' na, jo pa okopavamo, ne glede na to ali je plevelna ali čista. S pletvijo nikdar ne čakajmo toliko časa, da bi plevel dora-stel, cvetel in zorel. Tudi večletne plevele poru jemo z koreninami, sicer jc pletev malo izdatna.
O zalivanju bi bilo tudi dobro spregovoriti. Največkrat opazimo, da zalivajo pogosto, pa pomalem. To je popolnoma napačno. Izdatno je treba zaliti, cla se zemlja premoči do kore-
Clevelafid (Collinwood), O.— Dasi so delavske razmere skoro bi rekel na ničli, vendar so do-sleci na Skupni piknik Slovenskega doma in Slovenskega delavskega doma na vse težkoče pozabili, aH vsaj kazalo se je tako. Množica je bila prav vesela in kdo bi ne bil, saj smo imeli poleg lepega vremena tudi izvrstno postrežbo, za kar gre hvala pripravljalnemu odboru, ki je vse to"tako izvrstno izv ršil. Akorav-
no ni bilo nobenega tekmovanja, bilo jr pa druge zabave dovolj. Kar je najbolj zanimalo navzoče, so bili pevci in pevke, ko je začelo peti na eni strani pevsko društvo "Jadran," mešan zbor, na drugi strani pa "Soča," moški zbor. Pevcem in pevkam omenjenih društev gre najlepša hvala, ker so se odzvali in nam zapeli več komadov krasnih slovenskih pesmi.
Vse hvale vredno za boljši
sek od zalivanja. Zato pa tako temeljito zalivanje ni treba, da bi bilo pogosto. Le prav majhne rastlinice s plitvimi koreninami, in pa zlasti setve, zalivamo bolj površno in večkrat. Poleti zalivaj mo popoldne in zvečer. Tako zalivanje kaj zaleže, ker čez noč promica voda globoko v zemljo. Ce pa ob hudi vročini zalivamo zjutraj, voda že prav kmalu izhlapi, preden utegne prodreti do korenin.
Paradižnike (tomatoes) zalivaj mo vedno le h koreninam in ne močimo listov, ker se jih radi moče prav rade primejo bolezni. Paradižnik ima rad dovolj moče v zemlji, zunaj pa topel, suh zrak.
Velika napaka je, ako posamezne gredice pustimo delj časa prazne, ko poberemo z njih prvi pridelek. Še tisti dan, ko jih izpraznimo, jih—če treba— pognojimo, obdelamo in takoj obsejemo ali obsadimo s kako drugo rastlino, ki se prilega do-tičnemu prostoru in zemlji.
Na vsakem domačem vrtu bi morali imeti gredico z vrtnimi jagodami. Julija in avgusta je čas, da si oskrbimo potrebne sadike, ali pa si jih sami vzgojimo. Kdor bo avgusta meseca posadil močne sadike, bo imel drugo leto že popoln pridelek.
Ne zanemarite paradižnikov! Julija in avgusta meseca silno bujno rasto in jih je treba pregledati vsaj po enkrat na teden ter privezati glavne poganjke h kolom in izrezati za-listnike.
Vrt naj bi bil čez poletje tudi lep in vabljiv. V to svrho je prav nujno potrebno, da so pota vedno čista in brez plevela, da je trata na kratko pokošena, da so cvetlice, v kolikor same ne nosijo, privezane h kolom in cla je sploh vse rastlinje, bodisi zelonjadno in cvetlično, dobro oskrbovano in primerno razvito.
-o-
KADAR SE SREČATA KAČA IN LEV
Kadar se človek poda na lov na leve, ki koljejo živino v kakem okraju, je včasih še bolj zanimivo, kot lov podnevi. Seve, ponoči je prednost na levovi strani, če lovec slabo zadene. Podnevi je lev navadno sit, zaspan in len in najrajše vidi, da se ga pusti pri miru. Mnogokrat sem sedel ponoči v skrivališču, deset korakov od vade in prežal zastonj vso noč na leva. Toda v dveh slučajih so pri tem lovu igrale kače veliko vlogo, da je bil lov zanimiv in razburljiv, da ga ne bom pozabil celo svoje živ-
Prvi slučaj se je prigodi! v Portugalski Vzhodni Afriki pred nekaj leti. Nekega popoldne j s pri hitel nek črnec k moji lovski koči in mi hitel na vso sapo pripovedovati, da mu je lev pobil leto starega teleta. Domačini so leva prepodili, predno je mogel požreti svojo žrtev in je bilo skoro gotovo, da se bo lev vrnil ponoči po svoj plen. Sklenil semr, da bom šel leva počakat.
Kraj, kjer je lev pobil teleta, je bil poraščen z redkim grmovjem, in če se postavi še en posebni grm na prostor, to lev ne bo opazil. Kakih deset korakov od ubitega teleta sem ukazal izkopati jarek, čez katerega smo položili lesene kole in vse skupaj pokrili z vejami. V smeri
ubitega teleta sem pustil malo odprtino in ko je solnce zašlo, sem se skril v to skrivališče. Domačini so za menoj skrivališče skrbno zadelali z vejami in od-šli.
Pričakoval sem, da bo njegovo levovo veličanstvo prišlo po svoj plen kmalu po solnčnem zahodu, toda iz enega ali drugega vzroka, njega ni bilo. Ura je morala biti že blizu desetih, ko zasli-šim v bližini neko šumenje. Pripravim se na strel, toda mesto lahnih in opreznih levovih stopinj, zaslišim neko šumenje po tleh. Pogledam natančneje in zagledam dolgo, temno senco, ki se plazi proti vadi. Bil je to. velikanski python, kateremu se je najbrže poželelo dobre teletine. Nisem se mogel odločiti, ali bi streljal ali ne, ker sem se bal, da bi s strelom prepodil leva. Vedel pa sem, da če se ne bo lev bolj požuril, da bo tele izginilo v ogromni kači. V tem slučaju bo kača gotovo obležala na mestu, da prebavi obilno večerjo in jo bom tako pozneje lahko ubil. če pa se prikaže lev še o pravem času, sem pa pričakoval, da bom očividec precej krepkega argumentiranja za plen, torej sem sklenil, da počakam.
Kača se je naglo vila proti plenu, se zvila tam v kolobar in dvignila visoko svojo glavo, opi-
raje se na vse strani. Nato pa se kača razvije, se splazi za mrhovino, nakar se prikaže glava izpod mrhovine zopet ven. Isto ponovi kača večkrat zaporedoma in kmalu je bilo ubito tele popolnoma ovito od kače. Potem se kača stegne z vratom do bližnjega grma, se ga trdno prime in počasi vleče mrhovino za seboj. Potem se zasliši zamolklo pokanje kosti, znamenje, da je kača pretrla teletu kosti in da se pripravlja na večerjo.
V tistem trenotku se pa zasliši zamolklo renčanje in iz bližnjega grmovja se prikaže lev, pravi in neoporečni gospodar teletine. Z bliskovito naglico se je kača odvila od plena, se zvila v kolobar in njena glava je bliskovito šinila proti levu. Z groznim rjovenjem je lev odsko-čil in strahovito zamahnil s šapo proti kači. Kača se je zopet zvila v klopčič in zopet hlastnila proti levu. Toda lev je bil uren in se je vsakokrat pravočasno umaknil, obenem pa zamahnil po kači. To se je nekajkrat ponovilo, naenkrat se pa kača zvije proti bližnjemu grmovju. Zmagovalec gleda nekaj časa za svo jim bežečim sovražnikom, potem pa da s krepkim godrnanjem iz raz zadovoljstva nad zmago in se obrne k svoji večerji. Ko se skloni, k mesu, izberem prostor za prvima nogama in izprožim Z globokim grgranjem se lev zgudi na svoj plen.
Prihodnje jutro je nekaj dečkov devalo leva iz kože, z drugimi se pa podam za kačjim sledom. Krvava sled v pesku je kazala, da so levovi kremplji storili svojo dolžnost. Previdno se oziramo okrog, ko naenkrat vi dimo, kako se je kačja glava pokazala iz bližnjega grma. Na petnajst korakov sprožim in glava je izginila. Razbil sem ji glavo in tako je bil tudi drugi tekmec za teleta mrtev.
Ko se je odigral drugi prizor, v katerem je tudi nastopila kača, je bilo manj zanimivo zame, tembolj pa nevarno. Takrat je pa neki moj prijatelj delil z menoj prežo v skrivališču. Takrat sva pa sama ustrelila zebro in jo pustila ležati za vado, pričakujoč, da bo plen privabil kakega leva v bližino. Ravno tako kot v prvem slučaju, sva izkopala jarek in se dobro pokrila z vejami v skrivališču. S prijateljem sva se menjala v straži. Bila je vrsta na meni, da stražim in z veliko zavistjo sem zrl na svojega prijatelja, ki je tako sladko spal, ko naenkrat zagledam v vejah nad njim glavo najstrupe-nejše kače mambe. Pik te kače umori človeka v petih minutah brezpogojno. Kača se je bila splazila skozi veje in se je zibala nad glavo spečega prijatelja. Blizu mene je stala dvocevka, toda nisem je imel časa zgrabiti. Zgrabim za jeklen drog, s katerim sem navadno čistil puško in silno zamahnem po glavi nestvo-ra.
Konec droga je zadel tudi mojega lovskega tovariša, ki je prestrašenim krikom planil pokonci. S tem si je rešil življenje. Moj udarec je namreč zbil kačo na tla, ki je padla na odejo, kjer je poprej moj prijatelj ležal. S svojimi težkimi škornji sem skočil kači na glavo in jo končal. Ravno takrat pa se oglasi zamolklo rjovenje pri ubiti zebri. Ugledala sva leva in samico, ki sta stala pri vadi in zrla proti najinemu skrivališču. S prijateljem zgrabiva za karabinke in čakav a, da nama leva pokažeta ■svoje strani za strel. Samcu se je zdelo, da bi bilo dobro vso stvar preiskati, zato se bliža najinemu skrivališču, vohajoč pa zraku. Na pet korakov sprožim Komaj je počil strel, ko skoči lev v silnem skoku na najino skrivališče, ki se je vsled njegove teže kar streslo. K sreči je bilo tako trdno zgrajeno, da je vzdržalo levovo težo in slednji se je zgrudil mrtev na tla.
Toda s prijateljem se nisv i mogla dosti brigati za padlega leva, ker v tistem hipu se zapodi levinja proti najinemu skri-valiseu. Obe puški počita hkrati
in levinja telebne na najino streho. S šapami začne silovito razkopavati veje in prodre z eno šapo v notranjost in strahovito udarja semintja in steguje cremplje po kaki žrtvi. Iz neposredne bližine zopet sproživa puški v levinjo. Ta se zavali na streho z vso težo in takrat se vse skupaj podere in pade na naju: streha in levinja. Takrat mi kot blisk švigne v možgane misel: evinja in kača v jami pri nama, zunaj pa lev. Vsi trije so bili najbrže mrtvi, toda še v smrtnem boju ti lahko zada smrtni udarec ali pik. Toda vse tri živali so bile res mrtve.
-o-
ŽENITBENI SLEPAR
Pred par dnevi je v Cleve-landu oče neke mlade neveste v zadnjem trenotku preprečil, da ni dekle nasedlo prefriga-nemu sleparju. Ženin, ki se je izdajal za umetnika v petju in na vijolini, se je poleg tega izdajal za jako bogatega dediča, katerega mati živi v Holly-woodu, Cal. Premotil je nevesto in njene starše in napočil je srečni dan poroke. Nadebudni ženin se je pojavil elegantno oblečen, v fraku in cilindru. Vse je bilo pripravljeno, čakali so le ženinove matere, ki bo vsak čas prišla, z vlakom, čakajo in čakajo, bogate gospe ni od nikoder. Ženin je silil, naj bi šli brez nje k poroki, nevestin oče je pa ukazal čakati. Končno se odpelje nevesta, njen oče in ženin na postajo in tam čakajo dve uri na vlak, ki naj bi pripeljal nevestino' mater.
A nje ni in je ni. Stvar je začela rojiti po glavi nevestinemu očetu, posebno, ker ga je bil "zet" par dni poprej "na-pumpal" za petdesetak. Skrivoma je poklical dva detektiva in jima ukazal naj hitro poiz-vesta, če je ženin res slaven pevec in virtuoz na gosli. Prej kot v eni uri sta detektiva spo ročala, da se ženin toliko razume na petje, kot en čisto navaden vol, vijoline pa da še nikdar v roki ni imel. To so bili dosti jasni dokazi, da je ukazal "tast" mladega možakarja prijeti in sta ga detektiva lepo odpeljala v ječo, me-stok poroki. Ženin je pripovedoval, da bo šel mladi par uživat medene tedne v Yellowstone park in- da ima vozne listke že kupljene. Res so jih našli v njegovem žepu, toda so se izkazali kot ponarejeni.
Ženin sedi v elegantni obleki v špehkamri, prevarana nevesta pa bridko toči solze za izgubljeno srečo. Edini vesel je nevestin oče, kateremu se je se pravočasno posrečilo razkrinkati sleparja in obvarovati hčerko sramote in škandala, sebi je pa prihranil lepo doto, katero je nameraval plačati na dan poroke.
-o--
Med tistimi, ki ne poznajo depresije (in brezposelnosti) so tudi predsedniki Zed. držav. Vsakokratni predsednik je nastavljen za dobo štirih let, če med tem časom nalašč nč umrje. Kar se tiče plače je nekoliko več plačan, kot so pa naši društveni predsedniki. Dobiva namreč lepo in čedno svotico $75,000 na leto. Poleg tega dobi še $25,000 za vozne stroške (torej tudi tukaj dobi nekaj več kot nadzorniki naših jednot, ki se vozijo k letnim in polletnim računom). Poleg vsega tega ima pa še "bord" zastonj v Beli hiši, (vodo, plin in drva), če se predsednik kterikrat splaši in priredi banket raznim poslanikom in drugi taki zverini, gre banket na vladne stroške, oziroma na stroške davkoplačevalcev. Glede pijače pa nisem natančno informiran, torej ne bom trdil ne tako ne tako. Ampak meni ne bodo pripovedovali, da ga ne pijejo.
Bivši predsednik Coolidge (sladkega spomina), ki ga na-zivljejo Dalmatinci za Kuliča (morda so njegovi predniki obirali olive na dalmatinskem obrežju), je bil znan kot jako skromen in precej skop človek. Predno je po nesreči in slučajno postal predsednik Zed. držav, je bil Kulič čisto navaden odvetnik, in ker ima jako slab dar govora, mu praksa ni bogvekoliko nesla. Zato si ni mogel privoščiti niti tobaka, niti pijače in niti toliko ni imel, da bi se z mirno vestjo lahko enkrat vsedel k marjašu.
Vsled tega je razumljivo, da je težko čakal trenotka, ko mu bo zakladniški tajnik prinesel prvo plačo, tisti ček za $75,000 in enega za $25.000. Pa tudi drugi, ki so Kuliča poznali, kako je lakomen na denar, so bili radovedni, kaj bo napravil in kaj bo rekel, ko bo dobil ta dva čeka v roke: ali ga bodo oblile solze veselja in ginjenja, se bo v hipnem veselju postavil na glavo, ali bo zgrabil čeka in ju pritisnil na srce in vsakega posebej kušnil na obe strani, ali kaj bo napravil.
Ko sta bila oba čeka narejena in postavno podpisana, ju je dal, zakladniški tajnik svojemu pod-tajniku, in mu naročil, naj jih nese Kuliču, toda naj dobro pazi, kaj bo predsednik rekel in kaj bo napravil.
Ko pride podtajnik nazaj, ga njegov boss Vpraša:
"No, kaj je rekel gospod Kulič?"
"Nič ni rekel."
"Čisto nič ni rekel?"
"Čisto nič. Samo, ko sem bil že pri vratih, se je obrnil k meni in mi rekel: "Na svidenje!"
Lindbergh s soprogo plove preko Kanade
Churchill, Manitoba, Kanada, 2. avgusta.—V tem mestu je danes pristal s svojim zrakoplovom Charles A. Lindbergh in njegova soproga. Mesto šteje 2,000 prebivalcev, in od prvega do zadnjega so prišli vsi Lind-bergha pozdravit. Lindbergh je preletel 751 milj v osmih urah in 50 minutah. Nahaja se na "počitnicah," na 7,000 milj dolgi poti na Japonsko in Kitajsko. Polet od Moose Factory do Churchill je bil eden najbolj nevarnih. Lindbergh je v Churchill ostal preko noči. Danes odplove proti Baker Lake, 871 milj naprej ob Hudson Bay.
Vsi bivalci mesta dajo od«
tise prstov
Troy, New York, 1. avgusta. Tu zborujejo policijski načelniki vseh mest držaVe New York. Neki policijski načelnik je zahteval, da bi se morala narediti postava, glasom katere bi moral vsak prebivalec dežele dati svoje odtise prstov policiji. To bi bil najbolj uspešni način pobijati zločinstvo.
V gostilni so sedeli: mož, žena in tašča. K mizi pricle natakar in vpraša moža:
"Ga boste 'še en vrček, gospod?"
Mož se obrne k svoji ženi in jo vpraša:
"Ali smem še enega?" žena se obrne k svoji materi: "Ali naj še enega?"
ženska pride v knjigarno in pravi, da bi rada kako knjigo kupila za svojega moža, s katerim ravno obhajata 30-letnico poroke. Prodajalec pogleda po policah, potem pa poda ženi knjigo z naslovom: "Tridesetletna
vojna.
'A
Mož reče svoji ženi: "Mica, kadar bom umrl, nikar mi ne sadi rož na grob. Vsadi pa mi vinsko trto in kadar boš takole jeseni obiskala moj grob, ko bo grozdje zrelo, ga lepo stisni, da bo nebeška kapljica telila skozi zeleno rušo. To je vse, česar te prosim."
AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 3D, 1931
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
AVGUST
8.—E.	185th St. Baseball Team, piknik na prostorih Slovenskega Društvenega Doma na Recher Ave.
9.—Društvo	Kranj, piknik na Pintarjevih farmah.
9.—Klub Slovenskih Žena, Slovenske Delavske Dvorane, piknik na cerkvenih prostorih v Maple Heights.
9.—Dom Hrvatske Slobode, piknik na prostorih Slovenskega Društvenega Doma na Recher Ave.
16.—Dramsko društvo Naša Zvezda, piknik na Goriškovih farmah v Noble, O.
16.—Klub zapadnih slovenskih društev priredi piknik na Frank Železnikarjevih prostorih, 4002 Jennings Rd.
16.—Proslava 25-letnice cerkve Marije Vnebovzete, banket v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
23.—Društvo Cvet, piknik na prostorih fare sv. Lovrenca.
30.—Društvo Ribnica št. 12 SDZ, piknik na Goriškovi farmi v Noble, O.
SEPTEMBER
5.—Društvo	George Washington št. 180 JSKJ, plesna ve-, selica v spodnji dvorani S. N. Doma.
6.—Slovenski	Delavski Dom, koncert in po koncertu ples v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd.
6.—Vrtni	koncert društva Zvon pri Anton Gorišku na ^reen Rd.
7.—Društvo	Broolclynski Slo-venci, piknik na Hartmanovi farmi, North Royalton, O.
12.—Društvo	Svobodomiselne Slovenke št. 2 SDZ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
13.—Društvo	Srca Jezusovega št. 55 SDZ, blagoslovitev in razvitje zastave, v Knausovi dvorani.
19. — Društvo Spartans št. 198 SSPZ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
26.—Društvo Na Jutrovem št. 477 SNPJ, plesna veselica v Slovenski Delavski Dvorani na Prince Ave.
26.—Piknik društva Progressives na prostorih Slovenskega Društvenega Doma na Recher Ave.
26.—Društvo	Marije Magdalene št. 162 KSKJ, plesna Veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
27.—Ženski	odsek S. D. D., Ples v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd.
27.—Oltarno društvo sv. Kristine, vinska trgatev v šolskih Prostorih na Bliss Rd.
27.—Društvo Danica št. 11 SDZ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
OKTOBER
3.—Društvo	Napredne Slovenke št. 137 SNPJ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
4.—Skupna	društva S. S. P. Z., koncert, po koncertu ples v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd.
4—Gospodinjski odsek priredi plesno veselico v Slovenskem Društvenem Domu na lecher Ave.
4—Društvo Abraševič, igra v avditoriju S. N. Doma.
10—Društvo	Comrades št. 566 SNPJ, plesna veselica v BPodnji dvorani S. N. Doma.
11—Društvo	Verovšek, igra, tj0 igri ples v spodnji dvorani S- D. Doma na Waterloo Rd.
H.—A. šubelj-Mrs. Grdina,
koncert
m a.
17—Društvo George Wash-Ul«;t0H Št. 180 JSKJ, plesna vejica v spodnji dvorani S. N.
Sokol, koncert, po koncertu ples v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd.
18.—Slovenska Zadružna Zveza, zabavni večer v spodnji dvorani S. N. Doma.
24. — Podružnica Slovenske Ženske Zveze št. 14 priredi plesno veselico v prostorih Slovenskega Društvenega Doma na Recher Ave.
24.—St.	Clair Welfare Club, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
25.—Društvo	Hrvatska Slo-boda, vinska trgatev, v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd.
25.—Društvo Collinwoodske Slovenke, banket ob priliki 10-letnice, v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
25.—Med. Rad. Obrana priredi popoldne igro, zvečer ples v Grdinovi dvorani.
25.—Društvo Ivan Cankar, igra v avditoriju S. N. Doma.
31. — Društvo Strugglers, Hallowe'en ples, v obeh dvoranah S. D. Doma na Waterloo Rd.
31.—Prireditev društva Progressives v Slovenskem Društvenem Domu na Recher Ave.
31.—Društvo Ivan Cankar, plesna, veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
v, avditoriju S. N. Do-
D
oma.
iS—Društvo Collinwoodski
NOVEMBER
1.—Socialistični klub št. 49, prireditev v obeh dvoranah S. D. Doma na Waterloo Rd.
1.—Društvo sv. Pavla HKZ, banket in ples v Grdinovi dvorani.
7.—Društvo Ilirska Vila št. 173 JSKJ, plesna veselica v S. N. Domu.
7.—Klub	slovenskih vdov, plesna veselica v Knausovi dvorani.
8.—Društvo	Verovšek, igra, po igri ples v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd,
8.—Skupna društva fare sv. Vida imajo plesno veselico v Grdinovi dvorani.
14.—Društvo Slovenec št. 1 SDZ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
14.-—Pevsko društvo Soča, zabavni večer v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
14.—Društvo Friendship Grove, ples v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd.
14.—Gospodinjski odsek priredi plesno veselico v Slovenskem Društvenem Domu na Recher Ave.
14.—Društvo	Slovenec št. 1 SDZ, plesna veselica v; spodnji dvorani S. N. Doma.
15.—Društvo	sv. Kristino št. 219 KSKJ priredi igro, ples in prosto zabavo v šolskih prostorih fare sv. Kristine na Bliss Road.
15.—Društvo Jutranja Zvezda št. 137 JSKJ, proslava 10-letnice obstoja društva, z banketom, v Knausovi dvorani.
15.—Društvo V Boj, proslava 25-letnice obstoja društva, v obeh dvoranah S. D. Doma na Waterloo Rd.
15.—Slovenska Ženska Zveza št. 10, zabavni večer v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
15.—Društvo Zarja (samostojno), plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
21.—Društvo	Comrades št. 566 SNPJ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
22.—Društvo	sv. Ane št. 4 SDZ, proslava 20-letnice in razvitje nove zastave popoldne; zvečer plesna veselica v obeh dvoranah S. N. Doma.
22.—Društvo Jadran, koncert, po koncertu ples v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd.
; 22.—Društvo sv. Ane št. 4 SDZ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
25.—Društvo sv. Jožefa št.
169 KSKJ, banket v Slovenskem Domu na Holmes Ave. , 25. — Društvo Spartans št. 198 SSPZ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
26.—Ženski odsek S. D. D., ples v S. D. Domu na Waterloo Rd.
26.—Socialistični	klub št. 27 JSZ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
28. — Društvo Progressives, plesna veselica v prostorih Slovenskega Društvenega Doma na Recher Ave.
28.—Društvo	Carniola Terit št. 1288 TM, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
29.—Društvo	C o 11 i n w o o d Hive, ples v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd.
29.—Društvo Pioneers BHZ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
DECEMBER
5.—Društvo	Lunder-Adamič št. 20 SSPZ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
6.—Društvo	Pioneers BHZ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
13.—Društvo Verovšek, igra, po igri ples v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd.
13.—Društvo Abraševič, igra v avditoriju S. N. Doma.
24.—Slovenska	šola S. N. D., zabavni večer v spodnji dvorani S. N. Doma.
25.—Ženski	odsek S. D. D., prireditev v S. D. Domu na Waterloo Rd.
27.—Društvo	Hrvatska Slo-boda NHZ, igra, po igri ples v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd.
31.—Društvo Jadran, zabavni večer, v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd.
31.—Klub društev S. N. D., plesna .veselica v S. N. Domu.
JANUAR
1.—Proslava	5-letnice otvoritve S. D. Doma na Waterloo Rd.
2.—Društvo	Napredne Slovenke št. 137 SNPJ, plesna veselica v S. N. Domu.
9.—Zbor	Zarja (samostojno), plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
10—Društvo Waterloo Grove, igra, po igri ples v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd.
10.—Skupna	društva fare sv. Vida priredijo plesno veselico v Grdinovi dvorani.
16.—Društvo	Svobodomiselne Slovenke št. 2 SDZ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
17.—Društvo	Spartans, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
23.—Ženski	odsek S. D. D., zabavni večer, v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd.
. 23.—Društvo Danica št. 11 SDZ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
24.—Društvo	Ivan Cankar, igra v avditoriju S. N. Doma.
30.—Skupna	društva SSPZ, veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
31.—Društvo	Združeiie Slovenke, ples v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd.
31.—Socialistični klub št. 27 JSZ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
Zadnja kmečka vojska
ZGODOVINSKA POVEST IZ LETA 1578
(Spisal Avgust Šenoa iz Hrv. Poslov. L. J.)
"Bilo je davno — pred mnogimi dedi in pradedi, če ne preje. Na Susjedu je pomrl ves moški rod, ostala je samo ena deklica Dora, imenovali so jo "lepo Doro," ker je bila krasna kakor beli sneg in rdeča jagoda, a srce je imela kačje, kri grešno, in ako je zapazila kje mladeniča — naj si je bil plemič ali kmet — pri vila ga je k sebi in ga držala nohtmi, dokler mu ni izsesala krvi, a potem ga je, da bi je ne imela sramota za pričo, na skrivnem zastrupila. Pod Susje-dom je živela starka, revna vdova, a imela je podporo, edinega sina. Bil je krepak in lep, tla mu ni bil par noben knez po celi kraljevini. Tudi njega je zapazila Dora. Odklenkalo mu je. Lep je bil mladenič, lepa tudi Dora. Pridobila si ga je. Ko kri podivja, se ne vpraša, kaj je plemenito, kaj je kmečko. Smo pač ljudje. Opominjala je mati sina: čuvaj se kače! Da! Toda, kako se boš čuval, če Si pa slep in gluh. Enkrat gre sin v grad. Vsaki dan je hodil tjakaj. Mati čaka do poldneva, a sina ni; čaka do mraka, ni ga; čaka do zore, a še vedno ga ni. Zaskrbelo jo je. Vedela je, da je kača gladka in pisana, da ima svetle oči — toda strupene zobe. Poda se v grad; prerine se do Dore. Vpraša jo za račun, za življenje, za sina. Dora se zakrohota. "Ne-umnica," reče, "bila sem ga že sita, zlomil si je vrat, išči njegove kosti." "Gorje!" zakriči mati in reče: "O, sramotna ženska! Da se ne bi bila nikoli rodila! Ne morem ti storiti ničesar, ker si krepka, jaz pa slabotna starka, toda to more Bog, ki vse vidi in vse sliši. Videl je tvojo pregreho, naj čuje tudi moj blagoslov. Ako boš iskala moža, ga ne boš našla; ako ga najdeš, ne boš imela moških potomcev; ako porodiš moško dete, naj mu usahne zarod v prvem kolenu, a hčere naj se trgajo za dedščino, kakor volkulje za mrhovino, ženske bodo gospodarile temu gradu, a moški jim ga bodo odvzeli; prokleti naj bodo ti kraljevi dvori, prokleta ti, kruta ubijavka. Naj ti ne da Bog nebes in ne miru v grobu. Blodila boš po teh nesrečnih
FEBRUAR
6.	— Društvo Comrades št. 566 SNPJ P, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
7.—Društvo	Abraševič, igra v avditoriju S. N. Doma.
Pustni torek—Ženski odsek S. D. D., maškeradna veselica, S. D. Dom na Waterloo Rd.
9.—Klub društev S. N. D., 111 & S keradna veselica v S. N. Domu.
13.—Društvo	Strugglers, ples v spodnji dvorani S. D. Doma na Waterloo Rd.
14.—Slovenski	Sokol, telovadba, po telovadbi zabava, v S. N. Domu.
I 21.—Društvo Kristusa Kralja, veselica v S. N. Domu.
28.—Društvo Ivan Cankar, 'igra v avditoriju S. N. Doma.
27. -m 28.—Društvo Abraševič, bazar v Grdinovi dvorani.
MARC
6.—Društvo Carniola Tent št. 1288 TM, plesna veselica v S. N. Domu.
13.—Društvo Orel, telovadba v S. N. Domu.
19.—Društvo	Napredne Slovenke št. 137 SNPJ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
20.—Društvo	Kristusa Kralja, veselica v S. N. Domu.
, 27.—Društvo Ivan Cankar, igra v avditoriju S. N. Doma.
APRIL
3.—Društvo Abraševič, igra v avditoriju S. N. Doma.
2. — D r u š t v o Clevelandski Slovenci št. .14 SDZ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
Velikonočna nedelja — Ženski odsek S. D. D., ples v S. D. Domu na Waterloo Rd.
10. — Slovenski Socialistični klub št. 27 JSZ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
16.—Dršutvo Cleveland št. 127 SNPJ, plesna veselica v
spodnji dvorani S. N, Doma.
24.—Društvo Ivan Cankar, igra v avditoriju S. N. Doma, MAJ
1.—S1 o v e n s ki Soc ialisticni klub št. 27 JSZ, slavnostna prireditev v S. N. Domu.
Mother's Day—Društvo Waterloo Grove, prireditev v S. D. Domu na Waterloo Rd.
8.—Društvo Orel, Materinski dan. v S. N. Domu.
15.—Zbor Zarja (samostojno) , plesna zabava v S. N. Domu.
dvorih, kakor nočno strašilo, sama vsa zbegana, boš gospodarjem v strah; blodila boš prokleta po teh gosposkih sobah dokler bo kak kamen na kamenu, dokler ga ne raznese božja strela!" Tako je proklela starka Doro, a Dora se je smejala. Dora je imela dva moža in enega sina. Da, njen sin Ivan se oženi in vzame banovo hčer. No, Dora je postala stara in slabotna. Hudobnost jo mine, kri se ji ohladi, a ostane ji pamet, ki jo spominja minulih grehov, ostane ji v srcu črv, ki te grize, dokler si živ, in te sne, ko umrješ. Dora je pla-kala, se postila in se bičala do krvi. Dora je znorela in hodila nora po gradu kakor kako strašilo, dokler se ni nekega dne vrgla skozi okno stolpa, skozi katero je vrgla nekdaj starkinega sina. Kakor jo je proklela starka, tako se je tudi zgodilo. Njen sin je imel petero otrok, imel je dva lepa sina, ali še predno jima je zrastla brada sta umrla, ostale so hčere, a usahnil jim je zarod. Trgale so se za dedščino, prišli so tujci, tekla je kri — •• rdeča kri. Grabilo se je in ubijalo na gradu — a ubogi kmetje so zaman prosili Boga, da jih reši muk. In kadarkoli se pojavi nov gospodar, kadarkoli prete nove nesreče, prikaže se pomoči Dora — bleda, nora, in Dora plaka in plaka za svoje grehe, iz srca se ji vije zlata kača in prosi Boga, da naj razsuje grad. Malokdo ve za to prigodbo, vedo pa zanjo stari gospodarji, a ti jo skrivajo pred svetom. Ste-li videli ono staro sliko v gospeji-ni sobi? Lepa ženska je naslikana na starem platnu. Zdi se mi, kakor da jo vidim, črno je oblečena, kaj ne? Na glavi ima zlato krono, na vratu bisere, v roki pa ima jabolko, vražji dar. če gledaš v te rjavkaste, sladke oči, te zazebe in stojiš, kakor da bi bil prikovan. Poglej si jo, Andrej, poglej! A glejte! Nekaj časa je tega, kar se mi je sanjalo o stari Dor,i,. Stokrat sem videl to sliko dokler je dojila pokojna žena gospico Zofko, a sedaj se mi je zopet v snu pokazala taka, kakor je na sliki, samo, da se ji je iz srca vila zlata kača. Pozabila je že to moja stara pamet, toda, ko je prišel k naši gospe j oni Mažar, in ko so snažili stanovanja, je padla slika s zida. Pazite, Dora se umika. Meni je to povedal Ivan Sabov iz grada, a drugo noč sem sam videl Doro v snu. Povem vam, da pride nesreča."
Vsi so molčali, kakor bi bili iz mramorja, samo Kata zašepeče: "Obvaruj nas nesreče," Jana pa se prekriža in odide v hišo.
"Ah!" izpregovori Andrej plaho, "sedaj vem; to je ona starinska slika v sobi gospe Uršule. Boga mi, Sabov je govoril resnico. Pospravljali smo v sobi in slika je padla, gospa se je prestrašila. Zares je padla. Vidiš, nisem vedel, je-li to Mara ali Dora in za vso to dogodbo nisem vedel. Bog nas varuj!"
"Amen," doda stari rihtar. Vsega tega, kar nam je sedaj pripovedoval Jurko, nisem vedel, ali nekako prekletstvo je v tem gradu. Nikoli ni miru, nikoli pokoja, večne pravde in prepiri, da bi človek včasih rad videl, da mu poleže njegove stare kosti v črno zemljo. Tu stojimo in štejemo dneve, ali eden je hujši od druzega. Sin vpraša očeta: Kako je bilo? Oče pravi: Hudo, kakor sedaj. Oče vpraša deda: Ali ti je bila sreča mila? A ded odgovori: Ne! Vprašam: moremo ti svoji ded prerokovati kaj boljšega, bodo-li mogli na si otroci praviti našim vnukom o srečnih dneh? Hej, dozdeva se mi, da je Jurko govoril resnico, ker brez prokfetstva to ni. Varuj nas sveti -Bog!"
Gušetič je mirno poslušal vse te pogovore. Le včasih mu je zaigral na obrazu porogljiv nasmeh. Naposled seže po vrču, nagne ga, vdari s pestjo po mizi in zavpije:
"Bedaki neumni! Kakšna Dora! Kako strašilo! Kaki vragi! Kaki angel ji! Vse to ,je prazno, Jurko je bil pijan, ko se mu je sanjalo. Nesreče nam ne prina-
ša nikakšno strašilo, ampak živi ljudje, prinaša jo gospoda. Jaz to vem, ker sem bil po svetu. Gospoda, gospoda, ki jo je rodila žena, kakor nas, ki jo je krstil duhovnik, kakor nas, ki naj jo vzame vrag —"
"Kakor tebe," reče Jurko srdito.
"Magari," odvrne Matej jezno, in rjavo lice mu zardi, "slabše mi ne more biti, kakor tukaj, in če bi ne vedel, da me je krstil duhovnik, da smem poslušati orgije in duhovniške vigilije, bi gotovo mislil, da sem živina, še celo slabše, ker daje gospoda živini vsaj naročje sena, a mi," pri tem potegne Gušetič iz vrča, "naj pa glojemo oni goli kamen, ki leži kraj pota. Kaj je Dora, ki nas bije, tolče, gasi in obeša? To je naše robstvo. Da, Kranjci, to so ljudje, ti so ko j pregnali svojo Doro. Bil sem tamkaj. Pripovedovali so mi, kako je bilo. Ko jim je začela nemška gospoda zabijati žeblje za nohte, so se oprijeli svoje "stare pravde" — debele batine, pa udri po gosposkih hrbtih, in ako jih je sreča nanesla na kako zidano kolibo, pa so jo podkurili gospodi, da se je pozimi znojila. To so ljudje."
"Matej, Matej!" pripomni Andrej, 'vino ti je naredilo strašne mehurje v pameti. Brzdaj svoj jezik, ker po vražje skače. Jaz te, bogme, ne bom izdal in tudi ne kdo izmed nas, ali če te sliši kak gosposki sin, kako sanjaš o stari pravdi, boš čutil čemu je konoplja koristna in čemu škodljiva."
"Kaj za to," ga prekine Gušetič, "bolje je človeku umreti, kakor da živi ko živina. Rekel sem že, da mi ni dosti mar, ako me vzame vrag. A sedaj z Bogom, možje!"
Po teh besedah skoči Matej na noge, dene si na glavo klobuk in krene, nekoliko opotekajoč se proti vasi.
Družbi je bilo tesno pri srcu. Vince nikakor ni hotelo po grlu.
"Pojdimo tudi mi," reče rihtar, "dal Bog, da bi bilo vse dobro. Z Bogom, boter Elija!" To rekši, poda roko gospodarju in krene z Andrejem v vas, a kmalu nato je vodila Jana pevajoč slepega očeta ob palici k počitku.
Otroci so šli v hišo, mačka se je zmuznila v kuhinjo, pes pa je legel pod stopnice. Vse se je umirilo in ko je zadrhtela večerna zarja po belem cvetu sadnega vrta, je zaprl Elija hišna vrata.
IV.
Lepa je noč, majnikova noč, kakor sanje. Ne slišiš v travi črička, ne čutiš na licu vetrička, zvezde migljajo na jasnem nebu; na kralju obzora vidiš črne gomile, mračna brda, a izza dreves gorskih gozdov kuha po malem plaho rumeni mesec, kakor da mu je žal, da moti s svojo svetlobo tajinstveni nočni mir, ki se razgrinja kot orjaška paj-čevina nad goro in dolino, nad gradom in kolibo, in če bi se tu-patam ne zalesketala v grmu svetla kresnica, bi rekel: Glej, umrl je svet!
Po cesti od Zagreba proti Susjedu se pelje kmečki voz. Konje vodi kmet, a na vozu sedi krepak, črno oblečen človek s širokim klobukom. Potnik dremlje, a kmet zapoje včasih, včasih tleskne z jezikom in priganja konje, potem pa umolkne in posluša, kako žubori Sava v mraku. Pride na mesto, kjer se pod Susjedom vzpne cesta, pride tudi do klanca. Kmet obstane, da zavre kolo. človek na vozu m zgane in vpraša:
"Kaj je, Elija? Kje smo?" "Tu na bregu pod Susjedom, gospod župnik; strm klanec je. Treba je paziti, da nas konja ne zapeljeta v Savo. Mlada sta in plaha, 1 jo j ita se vsacega grma." "Dobro, zavri, Elija, in pazi!" Elija Gregorič stori, kar mu reče brdovski župnik, sede na voz, nategne vajeti in tako sta se na škripajočih kolesih polagoma spuščala nizdol. župniku ni bilo več do spanja, in ko je voz hitreje zdrdral pod klancem, pri čne duhovnik razgovor s kmetom.
"Hvala ti, Elija, da si rni izka-
zal to uslugo," reče župnik prijazno kmetu; "imel sem tudi nekaj svojih opravkov v škofijski pisarni, a najvažnejše je bilo, da si nakupim v mestu zdravil. Vse sem že porabil, a v vasi je dosti bolnikov. Prošlo nedeljo sem po večernicah obiskal deset ljudi. Bog ti poplačaj!"
(Dalje prihodnjič).
--o-
Se je zastrupila, ker ni
znala računati
Nanaima, British Columbia, Kanada, 1. avgusta. Kristina Urban, 18 let stara, ki je pred petimi leti dospela iz Evrope, je bila izvrstna šolarica. Odlikovala se je vseh predmetih, samo v računstvu je bila slaba. Bila je sicer poznana kot najboljša učen-kav šoli. Danes so jo našli mrtvo. Zastrupila se je, ker ni dobila dobrega reda v računstvu. Zapustila je listek: "Mene življenje več ne zanima. Skrbite za mojo mater!"
Predsednik Hoover ne zaupa stražam
Washington, 1. avg. Predsednik Hoover je odstranil iz svojega urada dva tajna agenta varnostne policije, katera je obdolžil, da sta preveč poročala časnikarskim poročevalcem. Oba sta bila uslužbena že nad 20 let v uradu predsednikov.
MALI OGLASI
Hiša
se da v najem ,na novo dekori-rana, lepa prilika za onega, ki dela na West Side. Rent je $38. Furnez in kopališče. Hiša se nahaja na W. 67th St., en blok od Lorain Ave. Zglasite se pri Frank Hočevar, 6904 Lorain Ave.	(183)
Proda se preša
za eno tono, na rjuhe. Pozve se na 15012 Sylvia Ave.
(Jul. 31. Aug. 2. 4. 6,';
Front soba
se odda za enega moškega. Elektrika, kopališče, parna gorkota po zimi. 1199 E. 61st St.
I)ve sobi
se oddasti. Vprašajte na 1187 E. 61st St., zgorej.	(182)
V najem
se da stanovanje, 5 sob. Kopališče in vsa oprema. Vprašajte
na 1440 E. 63rd St.
(183)
Na stanovanje
se sprejme dva fanta, s hrano ali brez hrane. Mirna slovenska družina. Vprašajte na 7204 Superior Ave.	(182)

OGLEJTE SI
novo o t v o r j e n i dom, zgrajen po slovenskem stavbeniku Aug. Kau-šku, na 18321 Neff Rd. Odprta za ogled vsak dan od 2. do 9. ure zvečer.

Michael Casserman
18700 Shawnee Ave. PLUMBING & HEATING
KEnmore 3877
1
Maytag
aluminum
Washer
MAN DEL H ARIJ WARE
15704 Waterloo R(l.
Tel. KEnmore 12S2
JOSEPH J. OGRIN
ODVETNIK
401
Engineers Main 4128
Bldg.
Zvečer:
15621 Waterloo Rd.
Kenmore 1694
i
AMERIŠKA DOMOVINA, AtlGttST 3D, 1031
POINT BARROW
ngr aklavik ■NOME , r
BAKER LAKE
dfXJ
CHURCHILL <
XARAGINSK
PETROPAVlOSl
\
OTTAWA •
A/O RT H P,
NEMURO (, JAPAN
TOKYO
JAPAN
Oblasti so zvedele, da nameravajo jetniki v Jolietski jetnišnici skupno pobegniti Zato so nastavili državne truperje, ki varjejo izhod.
Stanley
TO TOVS/N^EE
BLASCO 1BANEZ
Za čast in ljubezen
ZA "AMERIŠKO DOMOVINO" PREVEL A. ŠABEC
Kuhar Karagoj je poznal Ulisoja Seod takrat, ko je Ulisej veslaril vsvojem čolnu po luki, mesto da bi poslušal učena predavanja na vseučilišču. Karagol je bil že v letih in zelo debelušen, kar je dajalo njegovi postavi videz nečesa svečeniškega. Bil je to debel sin Sredozemskega morja, majhne glave in dvojnega pod-bradka; na krmi svoje ribiške barke, s katero je jadral prejšnje dni, je izgledal kakor rimski patricij na svojem prestolu.
Antonio, drugi oficir, se mu je včasih dobrohotno rogal, toda moštvo, sami materijalisti' in požrešneži, so ga pobožno in ponižno slušali, zakaj on je bil tisti, ki je delil vino in najboljšo porcije..
Na krovu je bil vedno oblečen samo v srajco in široke hlače, ki so mu opletale okoli nog, in na glavi je imel zmerom čepico, tudi takrat, kadar se je sukal v kuhinji med svojimi lonci. Ovratnik njegove srajce je bil vedno odpet, tako da se je videl del njegovih prsi, poraščenih s sivo dlako.
V	meglenih dneh je prinašal stric Karagol na poveljniški mostič čaše gorke pijače, katero jo nazival "calentes." In res, nič ni bilo boljšega za ljudi, ki so morali v megli in slabem vremenu prebiti po dolge ure na mosti-ču. Ta pijača je sestojala iz črne kave in ruma, toda ruma je bilo mnogo več, kakor pa črne tekočine. V vročih in soparnih dneh pa je skrbel za hladno pijačo, ki je vsebovala vodo in rum, oslajeno s sladkorjem.
Mare Nostrum je med tem trikrat preplul pot iz Južne Ameriki« v Evropo. Zadnji teh prevozov je bil završen v Neaplju, kjer so izkrcali žito in kože. Ko so pluli v luko, je Mare Nostrum zadel z nekim angleškim bolniškim parnikom, ki je pravkar odhajal iz luke, na poti v Darda-nele, pri čemer je nastala na Ulisejevem parniku mala poškodba, katero je bilo treba takoj popraviti, vsled česar je bil Mure Nostrum prisiljen ostati toliko časa v luki, da so bila popravila končana.
Da bi si pregnal dolgočasje, je pričel Ulisej vsak dan zahajati na kopno; ogledoval si je mestne znamenitosti, spomenike in muzeje. Kmalu pa mu je pričel Neapolj s svojim ljudskim vrvežem presedati'. Zato se je nekega dne odpeljal proti Vezuvu, in ko se je prepeljal skozi nekaj vasi, ki so stale sredi izsušenih polj, je dospel v, starodavni Pompej.
V	tej mrtvaški pustinji ga je takoj obkolilo krdelo vodnikov, preklinjajoč vojno, ki je prekinila obisk turistov in s tem okrnila vir njihovih zaslužkov. Ulisej Ferragut je bil morda edini tujec, ki je dospel tega dne. "Sig-nore, za vsako ceno vam razka-žem znamenitosti mrtvega mesta !" so se mu ponujali vodniki, toda on je sam nadaljeval svojo pot.
Na vratih Herculanuma ga je ostavil čuvar majhnega muzeja in ga pustil samega, da je mogel v miru premišljevati silhuete stoletnih mrtvecev: Pompej an-cev iz sadre, ki so stali tam v pozah, v katerih jih je zalotila smrt, ko sta lava in pepel Vezuva pokrila nesrečni mesti.
Ulisej je hodil po samotnih ulicah mrtvega mesta in njegovi koraki so odmevali, kakor da hodi v podzemeljskih prostorih kake nekropole. Kadar se je usta vil, ga je objel mrtvaški molk: "Molk dveh tisočletij," si je mislil Ulisej.
Utrujen je sel Ulisej na ka-mehito klop sredi ruševin neke ga hrama. Nenadoma pa je za-
čul bližajoče se korake in dvignil je glavo. Prihajali sta dve dami, ki ju je vodil vodnik. Obe sta bili dokaj visoke rasti in hodili sta s sigurnimi koraki. Obe sta imeli preko obrazov pajčola-ne, vendar je Ferragut slutil, da mora biti med obema damama velika razlika v letih. Ena izmed njih je z nekako avtoriteto prestavljala svoje velike noge, ki so bile obute v šolne z nizkimi petami. Druga, vitka in očividno mlajša, pa se je približevala lah-
Ulise.j je pričel skrivoma opazovati obe dami. Starejša izmed njiju je bila vedno nekako hladna in zamišljena. Nekdaj je morda vzbujala strasti moških, toda zdaj je lahko brez zapreke oholo in mrzlo gledala okoli sebe; kapetanu ni niti na misel prišlo, da bi se radi tega žalostih
Stara je morala biti več kakor štirideset let. Gimnastika in hi-gijenasta ohranili njeno telo gibčno in sveže, vendar ni mogla povsem zakriti svoje postarno-sti. Pogled njenih oči, ki so gledale skozi zlato obrobljena očala, je bil oster in prodirajoč.
Mlajša je bila mnogo privlačnejša in Ferragutu se je zdelo, da se mu smehlja in da sprejema njegovo zadivljenje., Njeni lasje so bili mehko plavi in svetili sc se v neki diskretni nijan-si. Njene črne, velike oči, so | sličile. očem orijentalske plesal-
"Calderon de la Barca!" Ferargut se je priklonil: "Da, madame." Mlada dama je zdaj videla potrebo, da predstavi svojo tovarišico.
"Doktorica Fedelmann . . . Učenjakinja na polju filozofije
nih, prožnih in elegantnih kora-jke> in bile so zasenčene z dolgi-
kov in njene male nožice so tičale v šolnčkih z visokimi petami.
Pol ure zatem je vstal Ulisej s klopi ter nameril svoj korak proti hiši Panse, ki je bila največja in naj razkošnejša v tem mestu. Pansa je bil najbogatejši prebivalec Pompeja in njegov vrt, ki se je nahajal za hišo, je bil zasajen s cipresami, lovorjem in velikimi gredami cvetja.
Ko je stopal ob zunanjem zidu tega vrta, je Ferragut zopet srečal oni dve dami, ki sta občudovali krasno cvetje skozi rešetke nekih vrat v zidu.
Ena izmed dam, ki je govorila angleščino, je izražala svoje zadivljenje nad rdečimi rožami, ki so bile razporedene okoli podnožja nekega starega fauna.
Ulisej je takrat začutil nedo-ljivo željo, da bi se pokazal galantnega. Hotel je zainteresirati ti dve tujki s teatralnim po-klonom in pritegniti nase njiju
mi, temnimi trepalnicami.
Kadar so ji padli rokavi na komolce, se je pokazala njen.i koža in polt v vsej svoji belini, lice pa je imela nekoliko opalje-no od južnega solnca. Nad blago obilno njenih grudi se je videl niz biserov, ki jih je imela spete okoli vratu. Med purpur-no rdečimi ustnicami, ki so se j hkrati pokojno in smelo smehljale, sta blesteli dve vrsti snež-jnobelih zob.
Gledajoč to žensko, je Ulisej premišljal o svoji preteklosti in ni se mogel v vsem tem času spomniti niti ene ženske, ki bi jo mogel prispodabljati s to.
Njuni pogledi so se še enkrat srečali, in tedaj si je Ulisej v mislih dejal: "Ampak jaz moram poznati to žensko! Kje sem jo moral videti? Tega ne vem, toda prepričan sem, da jo poznam." Naj je premišljal kakor-
pozornost z eno onih elegantnih jkoh- n;i-> -'e še tako naPeto kon" in smelih gest, ki se jih poslu- centriral svoje spomine, vse je
žujejo Španci na potovanju. Ka-|l)ll° zamai1- Na->bol-i čudno Pa K kor mornar, ki se hoče popeti - na i to> du mu neko čuvstvo jambor, tako je bil Ulisej z enim lajalo, da je istqpawp, ko je on skokom preko zidu. Obe dami odkril to na mladi, ženski, tudi sta kriknili od iznenadenja, k a- 011:1 odkrila 11:1 »-)'em isto> nam" kor da prisostvu jeta nekemu ne- jrež- da -'e morala tudi ona že čuvenemu prizoru. Starejša je	v življenju srečati. Tudi
obstala kakor brez diha in vido- ona -le bila Prepoznala ter lo se je na prvi pogled, da je mo- zda-> napenjala svoje misli, da rala doslej živeti v kaki skrajno osveži svo-l spomin. Ulisej še disciplinirani deželi, kjer so se i&sto ujel njen pogled, toda njen
smehljaj je bil zdaj zaupnejši, kakor da velja nekemu staremu
strogo upoštevale vse prepovedi. Zato je izprva izgledalo, kakor da hoče pobegniti, da ne bi bila smatrana kot sokrivka tega drsnega človeka. Mlajša pa se je nasmehi j ala, videč, da se je ka-petan spet pojavil in malo je
prijatelju . . .
Naslednjega jutra so se zopet srečali na postaji v Salernu, in siccr na vlaku v oddelku prvega razreda. Gotovo so imeli vsi en
manjkalo, da ni zaploskala, ko je i cilj. Ulisej je pozdravil in ne-videla njegov eleganten gimna-! prijateljska starejša dama je stični skok.	i kratko odzdravila, nato pa je
Ulisej ju je smatral za Angle-|sv°j° tovarišico vprašujoče po-žinji, zato ju je nagovoril v an-: pedala. Kapetan je zaslutil, da gleščini ter jima ponudil dvoje sta Preteklo noč razgovarjah rož, ki ju je držal v roki. Bili!0 njem.
sta to dve čisto navadni roži, to- Ulisej sam ni vedel, kako se je da tisočletni zid, za katerim sta pričel razgovor. Dejstvo je bilo,
rastli, in bližina hiše, katero je dal Pansa zgraditi za časa prvih Cezarjev, vse to jima je dajalo ceno, kakor da sta stari dvati-soč let.
Večjo in bolj svežo rožo je Ulisej ponudil mlajši dami, ki jo je sprejela s smehljajem na ustnih, kakor da je smatrala to izbiro povsem naravno. Tudi nje- j na tovarišica je vzela rožo, katero ji je ponudil Ulisej Ferragut, ter se naglo in nestrpno zahva- j ljevala: "Hvala, hvala!" nakar je naglo prijela mlajšo, ki se je še vedno smehljala, za roko ter jo potegnila za seboj. V naslednjem trenotku sta izginili za vogalom neke mrtve ulice.. .
Ulisej je šel obedovat v Dio-medovo restavracijo, nakar je odhitel na postajo. Ko je stopal v vagon, se mu je zdelo, da vidi ob nekem oknu, ki se je pravkar zastiralo, pajčolanet dveh! dam.
Ko je dospel v Salerno, je zo- j pet opazil oni dve dami na pero- i nu in tako ju je srečal še večkrat tistega dne.
Zvečer zopet srečanje: dami sta stanovali v istem hotelu kakor on. V hotelski restavraciji so bile njihovo mize zelo blizu druga drugi.
da se je nenadoma znašel v razgovoru z mlado ženo, s katero j? govoril v angleščini, kakor prej-
šnje jutro v mrtvem mestu. Ona je pri jela kapetana za roko ter je ga je s smelostjo žene, ki želi I vzkliknila energično, kakor da končati dvoumno situacijo in pri-j je uprav takrat nekaj odkrila ti na jasno, vprašala, če je morda mornar. Na njegov odgovor, da je, ga je še vprašala, če j« španjolec.
"Da, Španec."
Ko ji je Ulisej potrdil, je mlada žena s triumfalnim pogledom pogledala svojo tovarišico. Starejša dama pa, kakor da se je zdaj nenadoma razkadilo vse njeno nezaupanje, je postala prijaznejša in dostopnejša. Zdaj se je tudi ona prvikrat na smehnila mlademu kapetanu.
Medtem pa je mlada dama venomer govorila in govorila, ka- j kor da se počuti srečno, da more dokazati dar svojega spomina.
Prepotovala je ves svet, toda ; pozabila ni niti ene dežele, katero je videla: mogla je imenovati imena štiriindvajsetih velikih hotelov, kjer odsedajo ljudje, ki potujejo okoli sveta. Ako srečo kakega svojega bivšega sopotnika, ga takoj zopet spozna, pa naj je bilo njihovo srečanje šy tako kratko; često se spominja tudi njegovega imena. Toda zdaj pa se je zdelo, da okleva.
"Vi se imenujete . . . kapetan ... vi se imenujete . . .
In nenadoma se nasmehne.
"Vi se imenujete," je rekla z uverjenjem, "kapetan Ulisej Ferragut."
V dolgem in radostnem molku je uživala kapetanovo začudenje, Zatem so prišle nove razjasnitve. Potovala je iz Buenos-Airesa v Barcelono na nekem trans-at-lantskem parniku, na katerem je bil on poveljnik.
"To je bilo pred šestimi leti,' je dodala. "Ne, pred sedmimi."
Ulisej Ferragut, ki je prvi zaslutil, da sta se morala že prej nekje videti, se ni mogel zdaj ničesar spomniti; on je videl vedno toliko potnikov, da se ni mogel vseh spomnjati, toda zdaj sc mu je zdelo galantneje, če se naredi, da se spominja.
"Ne, kapetan, vi se me ne morete spominjati. Jaz sem se nahajala takrat na parniku s svojim možem in vi niste nikoli posvečali kake pozornosti. Vsa vaša takratna pozornost je bila posvečena neki mladi in zelo lepi argentinski vdovi."
Te besede je govorila v španščini in sicer v mehki, melodični španščini, katere se je morala naučiti v'Ameriki in kateri je dajal tuji naglas otroški čar. Nato je koketno dodala:
"Jaz vas poznam, kapetan! Vedno ste eden in isti. Ona vaša gesta s pompejsko rožo je bila zelo lepa. Bila vas je naravnost vredna.
Videč, da je pozabljena, ker je bila nesposobna, da se udeležuje pogovora, ki se je vršil sedaj v španščini, se je starejša dama vmešala vmes v angleščini:
"Ah, Španija! Dežela "cabal-lerosov" in Cervantesov!"
In vsa oduševljena je dvignila k nebu svoje oči. Nenadoma pa
in literature."
Ko je stisnil doktoričino roko, je pričel Ferragut diskretno izpraševati:
"Gospa je Nemkinja?" je vprašal mlado damo v španščini.
Izgledalo je, da je starejša dama uganila vprašanje, zakaj nemirno je pogledala svojo mlajše tovarišico.
"Ne," je rekla mlajša. "Moja
prijateljica je Rusinja, ali bolje rečeno: Poljakinja."
"In vi ste tudi Poljakinja" je vprašal Ulisej Ferragut. "Ne, jaz sem Italijanka." (Dalje prihodnjič)
---O---
'::Pet delavcev Kilgore, Tex.,
je bilo ubitih ko je eksplo-
Neu
Zemljevid kaže pot, po kateri bo letel Lindbergh in njegova soproga na Japonsko
Yorka
THE OLD HOME TOWN
Registered U. S. Patent Office
Znoreli Marko Demonfonti iz Mercer, Pa., ki je v blaznosti umoril pet oseb in jih več ranil, dokler ga ni nelci grocer ustrelil. Sedaj sc nahaja v bolnici in na straži je pri, njem. policijski načelnik Ringer.
/You lazy g; o od-for nothin'- the idea (SWING AWAY OUR / VJHOLE W/NTERS I
V NNOOP FOR TWO I
circus y
r WELL. MAW, mebbe ) I NEXT WINTER w/ll-L. J,
be M1U} AND BESIDES) 1 THESE ARE SPECIAL. J press passes', y 1 no body knows \ ^ ANOTHER^ ^/circus WILL/ EVER COME ^
TICKETS
ED WURSLER TRADED THE FAMJLY
WOOD PILE FOR TWO TO THE CIRCUS -
STANLEY
©
LEE

1931