403
Vprašanja in odgovori.
Odgovor na 108. vprašanje. Pozvedeli imo, da je dobiti asfalt tudi v Ljubljani pri A. Druškoviču na mestnem trgu. Tam tudi zveste, kako delati z asfaltom.
Vprašanje 111. Poskusiti hočem travnike svoje gnojiti z navadno soljo. Bral sem nekje, da prodajajo po cesarskih solarnah umazano sol v ta namen po prav nizki ceni. Ali svetujete tako gnojilo, in kje naj naročim soli? (G. C. v E.)
Odgovor: Navadna kuhinjska sol je res dober gnoj travnikom. Po cesarskih solarnah prodajajo tako sol, ki je sicer zelo po ceni, a ni prav nič vredna. Poprej so rabili kmetovalci solne odpadke, ki so jih dobivali od solaren, za živino. Ker je pa država vsled tega manj navadne soli prodala, imela je nekaj novcev manj dohodkov, in zato mešajo sedaj te odpadke s peskom, da niso več rabni za krmo. Ako si torej naročite gnojne soli, ne doboste ničesar drugega, nego slanega peska, za katerega morate plačati veliko vo-znine. Gnojne soli si morate naročiti po kmetijski družbi in pridejati še spričevala in zavezna pisma, s katerimi potrjujete, da ste kmetovalec, da niste trgovec s soljo, da hočete sol rabiti le za gnojenje, da ne bodete drugemu prodajali soli, da je ne boste uživali i. t. d., 3. t. d. Če Vam moremo kaj svetovati, pustite to neslano gnojno sol. saj ni vredna papirja, ki ga morate popisati, če je prosite. Peska doboste doma zastonj, in če Vam je do tega, da naredite s soljo poskušnjo, kupite si za denar, ki ste ga namenili v ta namen, doma navadne soli. V Ebenseeu stoji cent take ničvredne gnojne soli 1 gld. 20 kr.  brez voznine.
Vprašanje 112. Ko sem sedaj presadil divjake v pikirne grede, videl sem, da je zelo veliko divjakov, osobito najlepših, na koreninah obglodanih. Nekateri teh divjakov nimajo prav nič korenin. Gotovo so miši napravile to škodo. Čudno se mi zdi, da se je to zgodilo uže sedaj. Na Dolenjskem nisem nikdar naletel na kaj takega. Izvolite mi naznaniti, kako bi zatrl te škodljivke, ker drugače je ves moj dveletni trud zastonj. Bojim se, da se tako zgodi tudi s cepljenci. (V. B. v K.)
Odgovor: Škodo so Vam naredile brez dvoma miši. Ker so pa drevesca uže sedaj na jesen poškodovana, znamenje je, da so te miši iz vrste voluharjev (Scheermause).   Voluharji žive vedno pod zemljo in se
ondi rede ob koreninah ter morejo v drevesnici narediti velikansko škodo. Sicer se ta žival ne plodi kaj močno, a uže en voluhar more narediti veliko škodo. Vrtnar celovške kmetijske družbe g. Hirsch nam je pravil, da je on pregnal voluharje takole: Povsod, koder je zapazil mišje rove, odprl jih je in očistil vhodno luknjo. To je storil na več mestih v drevesnici. Čez nekaj časa je šel gledat, kako je s temi luknjami. Koder je luknja zadelana, znamenje je. da je voluhar blizu, kajti boji se zelo zračnega prepiha in zato zadela hitro luknjo. Sedaj odpre vrtnar zopet luknjo in stopi nekaj korakov na stran, v roki ima pa puško, napolnjeno z drobnimi šibrami. Čez nekaj minut pride voluhar zopet mašit luknjo, in kadar vidi vrtnar, kako se zemlja premice, takrat pa ustreli v luknjo. Precej potem more isto delo opraviti zopet na drugem mestu. Gosp. Hirsch nam je pravil, da je to edina, najboljša in najhitrejša pomoč proti voluharjem. Pred kratkim smo pa brali v nekem vrtnarskem listu, da pomaga prav izvrstno nastopni pripomoček. Vzemite koren, razpolovite ga po dolgem in namažite mu porezano ploskev s strupom (fosforom). potem pa zvežite koren tako skupaj, da je zopet cel videti. Takih korenov pripravite več ter jih potaknite na več mestih v mišje rove in sicer pod zemljo. Ta pripomoček Vam moremo tem bolj priporočati, ker pomaga tudi proti navadnim mišim, katere morda tudi imate.