Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/1. Vse po-iiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste po-itnine. Rokopisov ne vra-|amo. Telefon uredn. 312.
UČITELJSKI TOVARIŠ
Stanovsko politiško glasilo UJU. - Poverieništvo LJubljana
Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 60 Din, za inozem. 80 Din. Posamezna štev. 1'50 Din. Članstvo „Pov. UJU —Ljubljana" ima a članarino že plačano naročnino za list Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po Din 2'50 od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197.
Partizanstvo
Ni ga zla, ki bi zadalo naši državi tako globoke rane, kakor jih je zadalo partizan« stvo. Pri ljudstvu je izpodkopalo vero v pravičnost in poštenost državne uprave, uradništvo je moralno korumpiralo in mu vzelo veselje do dela, politične stranke je diskreditiralo tako, da se morajo same bo« riti proti njemu, če hočejo imeti obstoj tudi v bodočnosti. Materijalna korupcija, ki je zadnja leta požrla ne samo milijone, ampak celo milijarde in tako občutno oškodovala naš pokret v tujini, ima svoj izvor v — partizanstvu.
Nam prečanom je bila ta kuga do po« vojne dobe komaj poznana po imenu. Le v znani predvojni dobi je z njo prišlo neko« liko v stik učiteljstvo na bivšem Kranjskem.
V	mali in razmeroma mladi Srbiji pa je bila že neki docela domača. Saj ni bila pravzaprav nič drugega nego žalostna ded» ščina večstoletnega robstva Turčinom in naravna posledica tedanjih razmer. Zato je tudi pošteni Srbi niso mogli zatreti še v nekaterih desetletjih. Povojna doba je bila pa kakor nalašč ustvarjena za take ba« cile, da so se razbohotili in razpasli po ce» lem kontingentu in so celo okužili narode in države, ki so ostale zdrave in čvrste skozi cela stoletja.
Bolan in okužen organizem ne ozdravi čez noč. Treba je trdega in neizprosnega dolgotrajnega boja. To vidimo povsod. Prav nič drugače ne more biti pri tem zlu, ki se je že tako globoko zajedlo v naše javno življenje. Zato je dolžnost vseh, ki ljubijo svoj narod in lastno državo, da sto« pijo odločno v boj proti partizanstvu, pa naj se pokaže kjerkoli in v kakršnikoli obliki.
Slovensko učiteljstvo je lahko danes upravičeno ponosno, da je izmed vseh sta« nov ono prvo odločno in javno nastopilo proti partizanstvu.
Naša zasluga je v prvi vrsti, da se da« nes misel o depolitizaciji uradništva in vseh državnih nameščencev vedno' bolj uveljavlja v strokovnih organizacijah in v javnosti. Da, celo voditelji političnih strank so v svojih programatičnih govorih na vo« lilnih shodih zavzeli isto stališče. In če da« nes naše uradništvo vrši svoj poklic raz« meroma dosti bolj mirno in ne v večnem strahu, kedaj bode prestavljeno, kakor se je to godilo še pred par leti, potem je to
Josledica konsolidacije političnih razmer, kateri smo mnogo pripomogli ravno mi.
Zakaj za vršitev kateregakoli poklica mora biti v prvi vrsti merodajna strokovna sposobnost. Vsak dober podjetnik, ki hoče uspevati, upošteva to načelo. Upoštevati ga mora tudi država. Zdi se, da so tudi našo državo privedle prebogate izkušnje zadnjih let do tega načela, ki ga bode morala upo« števati, Če hoče napredovati. Saj ji je par« ti.*anstvo zadalo že zadosti ran. Zakaj, kjeikoli se je naselilo, so se prej ali slej pokazale zle posledice. Partizanske metode so morda tupatam res koristile kaki poli« tični stranki, ali pa posameznikom, a ta korist je bila še vsakokrat samo navidezna, trenutna. Kolo časa in moči političnih strank se suče kaj naglo. In tako je še vsa« kokrat prišla za male grehe — velika po« kora.
V	nobeni panogi javne uprave pa ne prizadene partizanstvo tako velike moral« ne škode, kakor ravno v prosvetni, pri šoli in učitelj stvu. Zakaj vsak drugi uradnik ima manj stika z ljudstvom, nego učitelj. Mrtvi akti so približno povsod enaki, naj si bodo tu ali tam. A učitelj ima pa živ materijal, ima duše, katere oblikuje in jih pripravlja za življenje. Iztrgajte ga iz nje« govega delokroga in zadali ste glavno rano ne toliko njemu, kakor pa njegovi mladini, bodočemu narodu, državi. Zato pa stranka, ki želi dobro narodu, državi in sebi ne bo. de nikoli uvajala in pospeševala — partis zanstva nikjer, najmanj pa na polju šolstva.
Že preje sem omenil, da boj proti par« tizanstvu ne more biti dobojevan čez noč. Preveč se je zajedel, pregloboko je že zašlo te zlo v našo javnost. To uvidevamo mi sami najbolj, ker ta boj bijemo že par let. In dasi imamo že lepe uspehe, katerih sa« J110 tisti ne vidi, ki jih noče videti, vendar se ne bomo smeli položiti orožja iz rok.
Vemo — in naravno je — da je še da«
med nami ljudi z malim obzorjem in z manjšo dušo, ki si na tihem mislijo: »Aha, zdaj je naša stranka na krmilu, zdaj omo pokazali nasprotnikom!« Seveda taki ftihni ljudje ne pomislijo, da pride že anko kar čez noč na krmilo nasprotna "anka in bo »pokazala« njim. tr ?r '5. teko kratkoviden, da izrablja ,f^tni režim v svoje osebne namene, naj žim? tudi ne godrnja če ga nasproten re« d*«« tepe m preganja. Režimi so od danes
ostanejo' St£m nje^ove pridobitve pa
Kdor brez sankcije organizacije spre« jema mesta, ki bi jih ne smel, naj tudt ne pričakuje, da ga bo organizacija ščitila, če mu bo mesto odvzeto.
Ravno radi tega pa mora biti naša sta« novska politika le načelna in smotrena. Naj bodo režimi taki ali taki, mi gremo vedno svojo ravno načelno pot. Kdor pa te poti ne mara, naj rajše organizacijo zapusti.
Radi nekaterih posameznikov ne sme trpeti cel stan, ne sme trpeti največja insti« tucija naroda — šola.
Naša organizacija je začela boj proti partizanstvu, se je v tem boju utrdila in ne bode popustila ne na levo, ne na desno in tudi ne popusti lastnim članom — ako bi bilo potrebno — dokler ta boj ne bode do« bojevan do konca.	Hren.

Revizija uradniškega zakona le atentat na naše zakonite pravice I
Brez parlamenta se hoče pogaziti z uredbo zakonite pravice, ki nam Jih je dal parlament. — Z uredbo se hoče uničiti zakonite pravice naših specialnih zakonov. — Službeno dobo se nam namerava zvišati na 38 službenih let. — Prvo grupo položajnih plač se nam hoče zapreti. — Meščanskošolski učitelji izgube 10% k prvi grupi. — Pooblastilo finančnega zakona gotovo ne daje tako dalakosežnih piavic. — Taka revizija bo rodila se več nezadovoljstva.
Tajne in nedemokratične metode pri izda« janju uredb in zakonov.
Pri nas se izdajajo uredbe in zakoni »na brzu ruku«. Sestavi se v ministrstvu komisija, zapre se med štiri stene in ne vpraša nikogar ničesar, najmanj pa priza« dete in nato sestavi novo uredbo — nov zakon.
Ko pa je isti objavljen, se kaj kmalu izkaže, da je pomanjkljiv, neporaben in včasih tudi neizvedljiv. — No in kaj se se« daj zgodi — popravi se ali pa celo prekliče.
če bi se že pri sestavljanju odredb in zakonov zaslišalo mnenje z zakonom pri« zadetih faktorjev, ne bi bilo potrebno, da bi se delalo z sestavljanjem zakonov tako kot bi kdo segal z roko okoli hrbta v žep. Najboljši primer imamo sedaj, ko se revi« dira uradni ¿V i zakon.
Učni načrt za bodoče šolsko leto je menda že sestavljen in če bo Bog hotel, bo« demo preizkušali vsako leto nov učni na« črt. Uredbo o disciplinskih sodiščih je za« dela usoda preklica še preden je bila izve« dena, a uredbo o oblastnih in krajnih šol« skih odborih so začeli krpati preden so bili odbori sestavljeni.
S takim postopanjem bomo prišli tako daleč, da ne bodo imela ministrstva in par« lament sploh nobenega drugega dela kot razne revizije zakonov in uredb vsako leto in vsako parlamentarno dobo.
Zlo vsega pa je, da so korigirane ured« be in revidirani zakoni vedno slabejši od prvotnih in to zlo ne bo toliko časa od« pravljeno, dokler se bodo uporabljale ne« demokratične in tajne metode pri izdelavi zakonov in uredb.
Naravnost kot ponižujoče za parlament pa >se mora smatrati, da se tako važni za« kon, kakor je uradniški, korigira in poiz« kuša bistveno revidirati in izpremeniti z uredbo — brez parlamenta.
Prvi predlog glede ureditve plač.
Prvi predlog glede ureditve položajnih plač se je glasil sledeče:
I. kategorija.
48.000
1.	grupa
2.	grupa
3.	grupa
4.	grupa
5.	grupa
6.	grupa
7.	grupa
8.	grupa pripravniki
H. kategorija.	m. kategorija.
vsega z osnovno plačo in stanarino
42.000 36.000 18.000 12 000 9.600 7.200 5.400 .. 9.600 osnovno
1.	grupa
2.	grupa
3.	grupa
4.	grupa
5.	grupa «.¿»v pripravniki: Se ni
določena
12.000 9.600 7.200 5.400 4.200
1.	gropa
2.	grupa
3.	grupa 4 grupa pripravniki: Se ni
določena
9.600 7.200 5.400 4.200
V pripravljalni grm>i naj bi bili vsi uradniki 3 leta. Napredovali naj bi učitelji avtomatično, in sicer: v 5. grupo po 5 letih, v 4. grupo po 10 letih, v 3. grupo po 15 letih in v 2. grupo po 20 letih. V prvo grupo osnovnošolski učitelji ne bi mogli priti. Čl. 7. čin. zak. naj se ukine, zato pa naj pri« dejo nadzorniki, meščanski učitelji in drugi iz čl. 7. čin. zak. tudi v 1. grupo druge ka« tegorije. Ti naj bi napredovali sledeče: v 4. gr. po 5. letih, v 3. gr. po 10. letih, v 2. gr. po 15. letih in v 1. grupo po 20. letih. Osnovne plače bi ostale. Stanarina še ni bila določena, a mišljenje je bilo, da se procen« tualno zvišuje. Načeloma je bilo odločeno, da pride razvrstilna uredba v zakon sam. Če se ta predlog sprejme, je obstojala na« mera, da se draginjske doklade znižajo za 50% od prvotnih in na to linearno z raz« merami.
Sedanji predlog glede ureditve plač.
Sedanji predlog glede položajnih pla , je sledeč:
L kategorija.	n. kategorija.	m. kategorija.
1.	grupa 48.000	_	_
2.	grupa 42.000	_	_
3.	grupa 36.000	-	_
4.	grupa 24.000	_	_
5.	grupa 12.000	1. grupa 12.000	—
6.	grupa 9.600	2. grupa 9.600	1. grupa 9.600
7.	grupa 7.200	3. grupa 7.J00	2. grupa 7.200
8.	grupa 5.400	4. grupa 5.400	3. grupa 5.400 pripravniki: Se ni	5- S™pa 4.200	4. grupa 4.200
določena	pripravniki: še ni	pripravniki: Se ni
določena	določena
K temu poroča beograjsko »Vreme«, kar odgovarja po naših informacijah istini, sledeče:
V	I. kat. plače niso povišane.
Pri vseh položajnih plačah se črta 1. stopnja, da jih bo le 9, in sicer od 2.—10. sedanje.
Pripravniki ne bodo imeli položajne in osnovne plače, temveč vso plačo v enem, ki jo še odredi finančni minister. Doba jim traja 3 leta. Po 3 letih morajo položiti dr« žavni izpit. Pri učiteljstvu po spec. zak. že po 2 letih. Po tem izpitu lahko pride v 5. grupo, a lahko se ga tudi do dovršenega 5'. leta pridrži kot pripravnika.
Stanarina se ne zviša.
Napredovanje je pri sodnikih, profe« sorjih in učiteljih avtomatično, v drugih strokah procentualno. Če ni proračunske možnosti (!), se izvrši napredovanje na ra« čun znižanja draginjskih doklad. (Tako se bodo umetno ukinile draginjske doklade).
V	penzijo se računajo službena leta šele po dovršenem 21. starostnem letu. Vsa prejšnja leta se ne štejejo v penzijo. (Torej bo 35 + leta pred 21. dovršenim starost« nim letom službe!)
Kadrski rok se ne prizna nikomur, tudi ne onim, ki jim je bil dosedaj priznan. (Z za« konom bi bila nemogoča taka izprememba!)
Rodbinska penzija se prizna moški de« ci do 24. leta, oziroma dokler ne stopi v službo, ženski deci do poroke.
Pravico do polne penzije dobi uradnik z dovršenim 35. službenim letom. (Z ured« bo se hoče kršiti pravica 32«letne službe, ki jo ima učiteljstvo po špec. zakonu).
Učitelji napredujejo po 4 letih v 4. gr. po 10. v 3 gr., po 18. v 2. grupo, v kateri ostanejo do penzije. Če se uredba ne iz« premeni, bo prva grupa za osnovnošolsko učiteljstvo zaprta. (Meščanskošolski učitelji izgube 10% k prvi grupi!)
Učitelji meščanskih šol pridejo v 4. gr. II. kat. s 3, v 3. gr. II. kat. z 8, v 2. gr. II. kat. s 14 in v 1. gr. II. kat. z 20 leti efektivne službe po položenem definitivnem izpitu.
V	roku 5 mesecev se izvrši ponovna razvrstitev po tej uredbi, ki jo izvede cen« tralna komisija za tolmačenje čin. zak. pri ministrstvu pravde.
Kritični pregled.
Na prvi mah je videti, da znači, kakor za vse uradništvo, tudi za učiteljstvo revi« zija znatno poslabšanje.
Nikakor ni pravično, da se odvzame osnovnošolskemu učiteljstvu pravica napre« dovanja v 1. grupo položajnih plač, ker bi (meščanskošolski učitelji ! ne bili nič na slabšem, če bi — kakor dosedaj — tudi osnovnošolski učitelji prišli v 1. grupo. Treba bi bilo onim dati še posebne dodatke čez dosedanje pravice, ne pa osnovnošol« skim učiteljem ukiniti dosedanje pravice, samo da obstoja neka razlika.
Drugi udarec je štetje let za penzijo šele po 21. starostnem letu. To se pravi, večini učiteljstva zvišati službena leta na 38 let. Kakor proti prvemu, tako je treba, da tudi proti drugemu dvigne učiteljstvo svoj glas.
Tretji udarec je napredovanje v poedi« ne grupe pri višjih rokih, kakor so pred« videni za meščanskošolsko učiteljstvo. Ro« ke za napredovanje je treba na vsak način znižati in izjednačiti z meščanskošolskimi.
Gotovo je, da komisija za revizijo čin. zak. ni dobila s finančnim zakonom poobla« stila, da okrne z uredbo dosedanja zakonita prava. Proti temu, da se z uredbo okrnjuje« jo pravice, ki so bile dane z rednim zako« nom, moramo odločno dvigniti svoj glas.
Že sedaj moramo svariti merodajne kroge pred mislijo, da bi ob napredovanjih okrnjevali draginjske doklade, še bolj mo« ramo svariti pred kako mislijo, da bi se
SEJA ŠIRJEGA SOSVETA UJU — POVERJENIŠTVO LJUBLJANA
dne 2. oktobra 1927.
V nedeljo, dne 2. oktobra 1927, se vrši seja širjega sosveta UJU — po ver* jeništvo Ljubljana ob 10. uri dopoldne v r i s al ni c i d r ž. m o šk e ga Učite* l j i š č a v Ljubljani.
Dnevni red:
1.	Otvoritev seje in poročilo posveti jenika tov. A. Skulja.
2.	Poročilo funkcionarjev : a) ta j* nika; b) blagajnika.
3.	Realizacija sklepov pokrajinske skupščine:
a) poslovanje okrajnih učiteljskih društev;
b) članstvo in zborovanja;
c)	samoizobrazba; č) šolska reforma;
d)	izvenšolsko delo.
4.	Poročilo o reviziji uradniškega zakona.
5.	Reorganizacija našega tiska.
6.	Učiteljske gospodarske organizat cije.
7.	Vprašanje kontraktualnega učit teljstva.
8.	Predlogi in nasveti.
Opomba: Člani širjega sosveta so
vsi člani ožjega sosveta in vsi predsed* niki okrajnih učiteljskih društev. Ako se kak član ne more udeležiti seje, lahko pooblasti namestnika, ki se mora iz kat zati s pismenim pooblastilom. Zaradi važnosti seje pričakujemo, da bodo zat stopana vsa naša društva.
UJU — POVER. LJUBLJANA, dne 27. septembra 1927.
ANDREJ SKULJ, poverjenik. JOSIP KOBAL,	RADO GRUM,
tajnik.	blagajnik.
»»
mmmmw
sedanje navidezno zvišanje pol. plač vzelo za povod za znižanje draginjskih doklad.
Spričo stanovanjske krize in draginje stanovanj moramo nasprotno pozvati na zvišanje stanarine s strani države ter na povišanje draginjskih doklad ravno zaradi povečanja draginje z ukinjenjem stanovanj« skega zakona.
Zahtevati moramo, da se ne ukine čl. 7. čin. zak., temveč da se z njim še nadalje re« gulira položaj onim skupinam, ki po službi ali izobrazbi presegajo pogoje za II. kat. Prepričani smo, da tudi meščanskošolski učitelji ne bodo zadovoljni, ker izgube 10% k prvi grupi, ki bi jih imeli, če bi osnovno« šolsko učiteljstvo obdržalo prvo grupo.
Odločno moramo protestirati, da se z uredbo zvišuje službena doba od 32 službe« nih let, ki je dana za učiteljstvo s specijal« nim zakonom na 35 oziroma po ovinkih celo na 38 službenih let.
V razvrstilni uredbi v čl. 11. so velike pomanjkljivosti, še večje kakor so bile pri prvi razvrstilni uredbi. Roki za avtomatično napredovanje v III. kat. so popolnoma izpu« ščeni. Izpuščena je razvrstitev nadzornikov, učiteljev mešč. šol, ki so prideljeni dru« gim šolam (tehnični srednji itd.), učit. spec. šol, strok, učiteljev na tehn. sred. šolah, za« bavilj, učit. žen. roč. del ter druge pomanj« kljivosti, ki jih je Pov. UJU izneslo že leta 1923. k razvrstilni uredbi,
Materijalni efekt brez ozira na draginjske doklade.
Dosedanje plače					Nove plače				II ta
Pričeto služb, leto	s* s»	S 1|	Stanarina	f M 03	Položajna plača	M a w JÍ a. O	m i I tč	Skupaj	I |.SS 1'il
4. 5. 11. 19. 22. 25. 28. 31.	2640 2640 3600 4800 6600 6600 6600 6600	3720 3720 5180 7320 8280 9240 10440 12006	1200 1200 1500 1800 1800 1800 1800 1800	7560 7560 10260 11920 16680 17640 18840 20406	4200 5400 7200 9600 9600 9600 9600 9600	3720 3720 6160 7320 8280 9240 10440 12006	1200 1200 1500 1800 1800 1800 1800 1800	9120 10320 13860 18720 19680 20640 21840 23408	1560 1760 3600 4800 3000 3000 3000 3000
Dvignimo svoj glas vsi!
Dolžnost vseh društev je, da stopijo na branik naših pravic in dvignejo svoj glas proti merodajnim faktorjem, ki hočejo z uredbo pogaziti naše zakonite pravice, ki nam jih je dal parlament.
Širji sosvet bo moral govoriti odločno v tem pogledu, tam damo tudi predsedni« kom informacije o delu, ki smo ga izvršili v tej zadevi in ki ga je izvršilo UJU.
Enotna fronta državnega uradništva v Sloveniji.
(Občni zbor Zveze državnih nameščencev v Sloveniji.)
Zveza bo kmalu imela 10.000 članov. — Zastopane so v njej vse stroke državnega uradništva. — Solidaren nastop treh najjačjih organizacij Zveze: UJU, poštne organizacije in sekcije finančne kontrole. — Spomenica teh treh organizacij. — Bodočnost leži v skupnem delu in kooperaciji z organizacijo drugih javnih nameščencev in enakimi razrednimi organizacijami.
V	nedeljo 25. septembra se je vršil v Ljubljani v Mestnem domu izr. občni zbor »Zveze državnih nameščencev«, ki mu je prisostvovalo mnogo delegatov, a članstva je bilo z ozirom na veliko število v Ljubljani uslužbenega državnega uradništva zelo ma< lo. Vsega skupaj je bilo na občnem zboru prisotnih z delegati vred 250—300 ljudi. Letos se je prvič opazilo na tem občnem zboru tudi večje število učiteljev.
Predsednik g. Paternoster otvori ob H10. občni zbor s pozdravom na nas vzoče delegate in članstvo. Posebej pa je pozdravil navzočega tajnika Saveza držav« nih činovnika v Beogradu g. dr. £) j o r d e « v i č a in narodnega poslanca g. dr. K r a« m a r j a.
V	svojem predsedniškem poročilu omenja predsednik, da je bilo delovanje odbora v letošnjem letu zelo uspešno v pri« dobivanju novih članov. Organizacija je narastla od 2323 na 9300 članov. Zasluga Zveze je tudi prevod kronskih upokojen« cev v dinarske. Zveza je dobila letos od
mestne 'ob&ne ljubljanske stavbno par« celo v Gajevi ulici, ki jo bo uporabila za postavitev Uradniškega doma., Nadalje omenja g. \predsednik r tudi mednarodni uradniški kongres v Numbergu, kamor je poslala Zveza svoje delegate, nakar da besedo delegatu centralnega Saveza dr« žavnih činovnika v Beogradu.
Govor centralnega tajnika Čin. Sav.
Dr. Dordev,ič se zahvali za po« zdrav, čestita Zvezi na tolikem uspehu in konstatira, da imamo Slovendi smisel za organizacijo. V svojem poročilu povdarja uvodoma, da obstojata danes za državno uradništvo dve pereči Vprašanji. Prvo je revizija uradniškega zakona in razvrstilne uredbe, >a drugo ukinitev stanovanjskega zakona. K prvemu vprašanju' , povdalrja, naj bi se revizija izvršila, ampak v korist uradništva in ne v njegovo škodo. V ko« misiji za revizijo ima centralni savez tudi svojega zastopnika. Delo komisije se je omejevalo do zadnjega časa na zbiranje materijala, sedaj se pa še dela na reviziji zakona, ki zasleduje dve tendenci, ,in si« cer a) Finančni karakter te revizije je zni« žati državne izdatke, b) moralno«pravni karakter te revizije pa zahteva pravičnejšo in prakfcičnejšo razvrslitev J držlavnega uradništva, ki se mu bode pa še slabše go« dilo kot do sedaj, če bi se dalo prednost prvi točki. Člani komisije za revizijo trdi« jo, da je namen revizije uradniškega ža« kona ta, da se odstranijo nedostatki zakona in razvrstilne uredbe ter popravijo določ« be glede kategorij. Po novem načrtu naj bi odgovarjala 1. grupa II. kat. 4. grupi I. kat., a I. grupa III. kat. pa 2. grupi II. kat. Časopisne vesti zadnjega časa po njego« vem mnenju ne odgovarjajo resnici. Ko« misija dela tajno (in to je ravno slabo, op. ured.) in ni mogoče izvedeti kakšne bodo spremembe, toda z resno voljo, pomagati uradništvu, bi lahko mnogo naredila.
K vprašanju ukinitve stanovanjskega zakona pripominja, da bo v sredini oktobra sklicana v ministrstvu za socialno politiko konferenca zastopnikov vseh or« ganizacij. Kakšen bo uspeh se ne ve, vse« kakor pa bo po njegovem mnenju prečan« ski minister za socialno politiko imel več smisla za to vprašanje kot kak srbski, kei je v naših krajih stanovanjsko vprašanje bolj pereče nego v Srbiji. Ako nam država ne daje zadostne stanarine, naj nas vsaj zaščiti. Najbolje pa bi bilo rešeno to vpra« sanje, če bi se gradile za uradništvo stano« vanjske hiše, kajti težak bode položaj za uradništvo, če bode stanovanjski zakon ukinjen.
Za njim je govoril g. dr. Kramar, ki je podal še nekaj pojasnil k izvajanjem g,- dr. Dordeviča. Po njegovih informacijah bazira sedanji projekt uradniškega zakona na prejšnjem; gre le za poskus izboljšati gotove grupe uradništva. Položaj na plača vseh kategorij naj bi se zvišala — a isto« časno znižale draginjske doklade, kajti iz« datki države se ne smejo s to revizijo prav nič povečati. Predvidene pa so s tem v zvezi nove redukcije uradništva. Izboljša« nje zakona naj bi šlo tudi za tem, da se omogoči tudi prestop iz ene kategorije v drugo, kar je bilo dosedaj nemogoče in zato ni nič čudnega, če je bil marsikdo mnenja, da je škoda za prejšnje uradniške razrede. V novem projektu je ostal sistem kategorij in grup, ker pa ne sme efekt re« forme obtežiti državne blagajne, je mo« jgoče, da bodo na korist višjih kategorij trpele nižje. Za učiteljstvo in politično uradništvo je predvideno celo poslabšanje dosedanjega stanja.
K vprašanju stanovanjskega zakona pripominja, da -v |3eogradu prevladuje mnenje, da bi bilo najboljše stanovanjski zakon ukiniti, ker bi hila potem radi večje konkurence stanovanja cenejša. Vsekakor pa je računati s tem, da s 1. novembrom zakon ne bo obstojal v dosedanjem obse« gu. Ob sklepu svojih besed pa poziva dr« žavno uradništvo, naj dobro pazi, da v re«
vizijo uradniškega zakona ne dobi nečesa, s čemer bode še manj zadovoljno nego z dosedanjim zakonom.
Tajniško poročilo.
Za tem je podal g. B e k š tajniško po« ročilo, ki v njem poroča o dosedanjem de« lu v organizaciji, ki je šlo za tem, pridobiti Zvezi kolikor mogoče več članstva. To delo bo dokončano šele tedaj, ko bodo v Zvezi včlanjeni vsi državni nastavljenci. Letošnje leto je prineslo v tem pogledu Zvezi precejšnjih uspehov in le šestero udruženj stoji še izven Zveze, in to so: Udruženje visokošolskih nameščencev, in« ženirjev in arhitektov, gledaliških igralcev, carinskih uradnikov, policijskih uslužben« cev in Zveza državnih služiteljev. S časom pa bodo tudi ta udruženja uvidela, da je za skupno stvar najbolje, če pristopijo k Zvezi. Nadalje omenja tajnik krivice, stor« jene uradništvu s finančnim zakonom. Vse ugodnosti razun zdravljenja v III. razredu v bolnicah, so ukinjene, zato bo. treba mi« sli ti na obvezno bolniško zavarovanje. Po« treba po zgraditvi lastnega doma je vedno večja, zato se je ustanovila Gradbena za« druga.
Za revizijo uradniškega zakona je zbrala Zveza zahteve vseh strokovnih or« ganizacij. Elaborat, ki ga je izdal g. dr. Stegenšek, je Zveza poslala v Beo« grad komisiji za revizijo uradniškega za« kona, kot svoj predlog. Zveza je tudi po« sredovala med zagrebškim in beograjskim Savezom državnih činovnika. med kateri« ma je bil naposled dosežen sporazum.
Glavni savez v Beogradu ima mnogo zaslug, da so se vendarle začeli izplačevati zaostanki iz partije 55.
Blagajniško poročilo.
Tajniškemu poročilu -je sledilo bla« gajniško, iz katerega je razvidno, da je imela Zveza v pretečenem letu 53.461 Din dohodkov in 41.048 Din izdatkov. Blagaj« nik je podal tudi detajlni obračun in bi« lanco ter številčni pregled vseh v Zvezi or« ganiziranih strokovnih organizacij, od ka« terih je najmočnejša UJU. Izstopili sta te« kom leta le dve manjši skupini z 51 člani.
Pregledovale! računov , izjavljajo,; da so ob reviziji knjig našli vse v redu in predlagajo absolutorij^ (Sprejeto).
Debata.
K debati o poročilu se prijavi kot prvi g. Martinšek, zastopnik poštnih nižjih uslužbencev, ki kritizira postopanje Zveze, ker ni ničesar storila proti čl. 306. fin. za« kona. Enako ni tudi Glavni savez ukrenil ničesar, ker pač v njem ni zastopnikov niž« jih uslužbencev. Zato apelira na zastopnika Saveza, da isti vsaj sedaj deluje na to, da se čl. 306. fin. zakona ukine.
Nadalje omenja, da je imel strokovni svet, ki bi se moral sestati vsaj vsake 2 do 3 mesece, v vsem letu le eno sejo. Dotak« ne se tudi stanovanjskega zakona, ki naj se podaljša — ker po njegovem mnenju bode edino to v korist državnega uradni« štva.
Predlaga, naj bi se na zboru sprejela resolucija, ki bi zahtevala ukinitev čl. 306. fin. zakona in podaljšanje stanovanjskega zakona.
Dr. D o r d e v i č poda nekaj pojasnil k tajniškemu poročilu, 'sklepom strokov« nega sveta glede vplačevanja članarine Glavnemu savezu in pa k delu Zveze za popravo uradniškega zakona pri reviziji.
K izvajanjem dr. Kramarja (pripomi« nja, da se mu ne zdijo zadosti strokovnja« ška in omenja, da je revizija zakona vsa še v pripravljalni etapi.
Nadalje omenja tudi zagrebški Savez, ki je sedaj v stalni zvezi z beograjskim Glavnim savezom. Na izvajanja g. Mar« tinška prizna, da je čl. 306. fin. zakona neuspeh Saveza, a temu nasproti je tudi precejšnje število uspehov, med temi tudi prevod kronskih upokojencev na dinarske plače.
K besedi se je oglasil tudi častni pred« sednik Zveze g. Lilleg, ki omenja revi« zijo uradniškega zakona. Gospodarska kriza v naši državi je po njegovem mnenju le zato tako akutna, ker državni name« ščenci, ki tvorijo srednji sloj v našem na« rodu in pa nižji sloji nimajo zadostnih denarnih sredstev za konzumiranje. Temu mnenju pa oporeka g. dr. £)ordevič, ki po« vdarja, da je v naši državi 80% kmetij« skega ljudstva. G. Lilleg konča svoja izvajanja s pozivom na Savez, naj se isti zavzame za nižje uradništvo in upoko« jence.
Tov. Dimnik obsoja predvsem me« tode, ki so v naši državi običajne pri spre« jemanju raznih odredb in zakonov. Radi slabega postopanja pri sestavljanju zako« nov in odredb smo z novimi zakoni vedno nezadovoljni. Povdarja spremembe, ki so z revizijo uradniškega zakona predvidene in očita Glavnemu savezu, da postopa ravno tako tajno kot razne komisije za re« vizijo in ga poziva, naj v bodoče bolje in«
formira svoje članstvo. Organični pred« stavniki si ne smejo osvajati nedemokra« tičnih in tajnih metod vlade.
G. Čampa konstatira, .da je od vseh ljubljanskih dnevnikov zastopan samo »Slov. Narod« na zboru. Pred volitvami se stranke zanimajo za državne uslužbence, po volitvah pa ne pošljejo niti novinarjev, da bi se seznanili z našimi težnjami. Nada« lje konstatira pičlo udeležbo članstva, ki mu očita, da je stanovsko nezavedno, ker niti svojih zborovanj ne poseča.
Tov. Š e s t a n iz Ptuja odgovarja g. dr. Dordeviču in trdi, da je gospodarska kriza nastala radi tega, ker ni pri nas rešeno vprašanje državnega aparata. Uradništvo je temelj države in tega se naši zakono« dajci ne zavedajo. — Nadalje povdarja, da bi bili naši neuspehi veliko manjši, če bi se delalo na tem, da bi se stanovska zavest in enotna stanovs/ka ideologija državnega uradništva bolj poglobila. Organizirati je treba vse državne uslužbence, a danes imamo še cele pokrajine brez vsake orga« nizacije državnih uslužbencev, (n. pr. Sr« bija). Če pa spravimo vse državno usluž« benstvo v Savez, potem ne bo več neuspe« hov, nego samo uspehi.
Predsednik g. ,P. a t e r n o s t d(r t>d«< vrača nekatere očitke, ki so padli napram Zvezi in pove v kratkem kakšen je delo« krog Zveze ter povdarja, da je ista, kakor tudi Glavni savez v Beogradu, naredila svojo dolžnost. — Nato odredi petminutni odmor za sestavo kandidatne liste.
Po odmoru otvori predsednik zboro« vanje ter pozove delegate, da vlože v zmi« slu pravil kandidatno listo za novi odbor. K besedi se oglasi tov. Dimnik, ki je bil v tem oziru pooblaščen od vseh včlanjenih organizacij, ne samo od treh?, da vloži listo, na katero so se sporazumele vse včlanjene organizacije.
Tov. Ivan Dimnik je bil poobla« ščen od spodaj navedenih organizacij, da poda v njihovem imenu sledečo
SPOMENICO,
ki so jo kot programatično izjavo sestavili predstavniki teh organizacij in se glasi: Pod« pisane organizacije: Udruženje jugosloven« skega učiteljstva — Poverjeništvo Ljublja« na, Oblastna organizacija pošt., telegraf, in telef. uslužbencev v Ljubljani kot zastop« niča Društva ptt. uradnikov v Ljubljani in Osrednjega društva nižjih poštnih in brzo« javnih uslužbencev v Ljubljani in Sekcija Saveza finančne kontrole v Ljubljani, so sklenile predložiti izrednemu občnemu zbo« ru Zveze državnih nameščencev za Slove« nijo v Ljubljani dne 25. septembra 1925 na« slednjo spomenico:
Stališče glede volitev novega odbora.
Zveza državnih nameščencev za Slove« nijo se mora v vsakem pogledu zavedati, da je centralna organizacija vseh državnih na« meščencev v Sloveniji. Kot taki ji mora biti geslo: enotnost, solidarnost, celina. Državni uslužbenci poedinih strok se morajo organi« zirati v svojih strokovnih udruženjih, ta udruženja pa kot zastopnice posameznih strok in resortov v močno in edinstveno Zvezo.
Na žalost pa seznam pri Zvezi včlanje« nih društev (glej »Naš glas« štev. 21. od 31. julija 1927) še ne kaže slike enotne stanov« ske razredne zavednosti. V Sloveniji je naj« manj 50 organizacij državnih uslužbencev. 2e samo to dejstvo izpričuje, da slovenski državni uslužbenci ne razumevajo pravilno pomena in principa organizacije. Do lastne organizacije so upravičene le samostojne stroke (železnica, pošta, prosvetno osobje, finančna stroka, politična uprava itd.). Po tem principu bi se lahko združilo več sorod« nih društev v eno samo organizacijo, ki bi bila močnejša in enotnejša. Cilj Zveze ne sme biti, združiti 40 organizacij z 12.000 čla« ni, nego 20 organizacij z 10.000 člani.
Po našem mnenju je prejšnja O. Z. hirala baš na tem, ker je združevala samo majhne organizacije. Ne odrekamo zastop« nikom teh organizacij dobre volje in zmož« nosti, toda majhne organizacije nimajo in ne morejo imeti tistega upogleda, razmaha in velikopoteznosti, kakor Velike organiza« cije. Zato so' jamstvo za veliko in močno Zvezo samo velike in močne strokovne or« ganizacije.
Najmočnejše tri, danes v Zvezi včla« njene organizacije, so udruženje učiteljstva, poštna organizacija lin finančna kontrola. Te tri organizacije imajo 4419 članov, kar tvori 58 % vsega članstva Zveze. Iz tega to« rej sledi, da tvori vseh ostalih 27 organiza« cij samo 42% vsega članstva Zveze. Poleg moralne osnove, ki jo dajejo te organizacije Zvezi, je zlasti občutna za nje članarina. Večina teh organizacij plačuje prispevek po 1 Din mesečno za Zvezo iz lastne blagajne. Tu pa gredo na mesec zneski, kakršnih ne utrpe majhne organizacije niti na leto. Ime« novane tri organizacije plačujejo v Zvezino blagajno 4419 Din na mesec ali 53.028 Din na leto, to je povprečno po 1473 Din na me« sec ali 17.676 Din na leto. Ostalih 27 orga« nizacij plačuje Zvezi članarine 3198 Din na mesec ali 38.376 Din na leto. To je povpreč« no vsaka organizacija po 119 Din na mesec ali 1421 Din na leto.
Iz teh številk sledi, da bi bile imeno« vane tri organizacije upravičene zahtevati, da se preosnuje Zveza na pravičnejši pod« lagi. Res je, da imajo te organizacije 91 de« legatov, dočim ima vseh ostalih 27 organi« zacij samo 79 delegatov, kar znači razmerje 54 :46 napram članstvu v razmerju 58 :42. Ima pa 3 odborniška mesta, kar dovede do razmerja 15 :85.
Ni nam pa do kake majorizacije v Zve« zl nego nam je izključno na tem, da dove« demo našo centralno organizacijo državnih
nameščencev v Sloveniji do tiste pozicije, na kateri mora tako velika in resna organi« zacija biti če hoče sprovesti tiste naloge in cilje, ki j.h članstvo od nje pričakuje. Naša zahteva gre za enkrat samo za tem, da po« kažemo na zunaj že pri sestaVi odbora do« ločeni sistem, da damo zastopstvo ne toliko poedinim organizacijam, ki jih je vsaj tri« krat preveč, nego poedinim strokam, ki so se združ;le v tej Zvezi na osnovi skupne borbe za skupno izboljšanje stanja državnih uslužbencev.
Na osnovi izloženih dejstev si podpisa« ne organizacije predstavljajo, da naj bi se konstituiral odbor po naslednjih smernicah:
1.	Prosveta: (Udruženje jugoslov. uči« teljstva z 2155, Društvo učiteljev meščan« skih šol z 200, Profesorsko društvo z 250, skupno z 2605 člani) — 3 odbornike.
2.	Pošta: (Društvo ptt. uradnikov s 710, Osrednje društvo nižjih poštnih in brzojav« nih uslužbencev s 706, Maturantsko društvo poštnih in brzojavnih uradnikov, podružni« ca Ljubljana s 143, Društvo prometnih poštnih uradnikov s 27, Društvo konceptnih in tehničnih poštnih uradnikov s 17, skupno 1603 člani) — 3 odbornike.
3.	Financa: (Sekcija Saveza finančne kontrole z 850, Udruženje porezkih činov« nika z 270, Društvo finančnih konceptnih uradnikov z 59, Društvo davčnih izvrševal« cev z 58, Udruženje monopolskih činovnika s 14, skupno z 1251 člani) — 3 odbornike.
4.	Računska in pisarniška služba: (Dru« štvo državnih pisarniških uradnikov s 160, Društva državnih rač. in blag. uradnikov s 141, Društvo državnih upravnih uradnikov zdravstvenih in skrbstvenih zavodov s 26, skupno s 327 člani) — 2 odbornika.
5.	Sodnija: (Društvo kaznilniškega in jetniškega nadzorov, osobja s 328, Društvo zemljeknjižnih uradnikov s 115, Društvo sodnih poduradriikov in slug s 65, Društvo kaznilniških in jetniških uradnikov Mari« bor s 14, skupno s 522 člani) — 2 odbor« nika.
6.	Politična uprava in resorti ki spa« dajo v kompetenco velikega župana: (Dru« štvo konceptnih uradnikov politične uprave s 109, Društvo kmetijskih strokovnjakov s 70, Udruženje jugoslov. geodetov z 52, Ju« goslov. veterinarsko udruženje s 35, Dru« štvo okr. domenskih gozdarjev s 30, Dru« štvo cestnih in rečnih mojstrov s 27, skup« no s 323 člani) — 2 odbornika.
7.	Upokojenci: (vse vrste upokojencev z 998 števnimi oziroma s 486 plačujočimi člani) — 1 odbornika.
Na ta način se razdeli 16 odborn'iških mest. Ostala 4 mesta naj bi zasedli stro« kovnjaki«pravniki, event. naj bi dobilo ka« ko mesto še katero od gornjih društev, ki bi reflektiralo bodisi z ozirom na svoje članstvo, bodisi z ozirom na posebnost njegove stroke, še na kakega odbornika.
(Druge oddelke spomenioe, ki govore o stališču napram javnosti, centr. čin. Savezu in Zvezi glede delovnega programa, prine« ^emo zaradi pomanjkanja prostora v pri« liodnji številki).
LISTA NOVEGA ODBORA.
Na temelju pooblastila sestanka, na katerega so bile povabljene vse včlanje« ne organizacije, je predložil tov. Iv. Dim« niik sledečo listo, ki je bila sprejeta od občnega zbora:
A.	Člani odbora: I. Prosveta: 1. Skulj Andrej, pov. UJU, 2. Primožič Ludvik, st. uč., 3. Hočevar Kuno, gimn. ravn. II. Pošta: 4. Čampa Joško, 5. Zupanec Ivan, 6. Gruden Maitin. III. Finance: 7. Kalašič Lovro, 8. Bekš Joža, 9. Pire Josip, 10. Ilovar Ivan. IV. Pravosodje: 11. Franetič Anton, 12. Pe« trovčič Franc. V. Politična uprava: 13. dr. Ferjančič Josip, 14. Velikonja Narte, 15. Rus Ignacij. VI. Upokojence: 16. Svetek Anton. VII. Brez opredelitve: 17. Paterno« ster Ivan, 18. Matjašič Mirko, 19. dr. Ste« genšek Fran, 20. Slavec Ivan.
B.	Namestniki: 1. Ozimiič Dinko, 2. Tamkej Fran, 3. Zupan Josip, 4. Beguš Jo« ško, 5. Rainer Josip.
C.	Računski pregledovalci: 1. Rostan Ivan, 2. Grum Rado, 3. Martinšek Fran.
Č. Namestniki: 1. Jan Janko, 2. Bus« bach Alfred, 3. Čeh Joso.
K temu je bil sprejet še dodatni pred« log, da naj se vabijo k sejam tudii v važ« nejših slučajih predstavniki okrožnih šku« pin.
Nato je predlagal tajnik g. Joža Bekš sledeče:
Izredni občni zbor »Zveze državnih na« meščencev za Slovenijo«, ki se je vršil v Ljubljani dne 25. septembra 1927 in na ka« terem je bilo zastopanih 39 organizacij z 9200 člani, je soglasno odobril naslednjo
resolucijo:
Kraljevska vlada posvečaj vso svojo skrb in pažnjo na to, da dvigne v najkraj« šem času aktivne in upokojene državne na« meščence na socialni in moralni nivo pred« vojne dobe, kakor se je to po veliki večini posrečilo že vsem „ drugim državam, pa najsi so izšle iz svetovne vojne kot zmago« valke ali kot poraženke.
V dosego tega cilja veljaj:
1.	Po členu 234. zakona o civilnih urad« nikih in ostalih državnih uslužbencih za« jamčena, toda z zakonom od 25. julija 1926 (Služb. Nov.« br. 172 pril. XLVIII. z dne 31. julija 1926) ponovno odvzeta stalnost v službi naj se brez odloga zopet vzpostavi.
2.	Prejemki aktivnih in upokojenih dr« žavnih nameščencev naj se dokončno regu« lirajo na način, ki bo uspešno paraliziral draginjo.
3.	Državnim nameščencem in upoko« jencem je od 1. novembra 1927 dalje zago« toviti stanovanjsko zaščito, vendar tako, da ne bodo več miloščinarji hišnih lastnikom

in da postanejo slednji kot enakovredni državljani zopet posestniki lastnine, ki jim pripada po členu 37. Vidovdanske ustave.
4.	Ker sta pod točkami 2. in 3. označe« na gospodarska problema v najtesnejši medsebojni zvezi, naj kraljevska vlada nujne rešitve ne razdruži, marveč ju smatraj za enoten in skupni problem.
5.	Apeliramo na »Glavnii Savez držav« nih činovnika i ostalih službenika«, da da ob poglobitvi organizačnih sil našim zalite« vam z legalno borbo na znotraj in na zunaj potrebnega povdarka ter jtim pripomore do skorajšnje realizacije. Posebno skrb naj obrača, da se čimprej ukine čl. 306. fin. zak.
V Ljubljani, dne 25. septembra 1927.
Zveza državnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani.
S tem je bil zaključen izredni občni
zbor.
V. M.
Splošne vesti.
ZA DELOVNO ŠOLO.
»Ped. krožek v Mariboru in »Odsek po. verjeništva UJU za reformo osnovne šole«
organizirata dne 8., 9. in 10. oktobra v veliki kazinski dvorani (gledališče) v Mariboru trodnevno razpravljanje o delovni šoli. Glavna naloga prireditve bo razmotrivanje problema, kako najti pot k delovni šoli, ka« ko jo organizirati. Brez teoretiziranja bi naj bila to zidanje nove šole na dosedanjih izkušnjah učiteljev praktikov, ki so v tej ali eni obliki že poskušali realizirati delovno šolo ter ji dati svojo smer v skladu z otro« ško duševnostjo, lastno individualnostjo in potrebami okolice, kateri je šola namenjena.
Dne 8. oktobra se vrši po zborovanju učiteljskega društva za mariborsko okolico kolektivni ogled razstave, ki jo priredi gosp. Ernest Vrane in ki nudi pregled enoletnega dela v VI. razredu na osnovni šoli v Stu« dencih pri Mariboru v smeri delovne šole. Obenem razstavita tov. Bogdan Jurančič in Karel Doberšek svoje gradivo, ki sta ga na« brala pri proučevanju okolice, v kateri živi otrok njunih šol. Prv;i pokaže, kake so go« spodarske, socialne in kulturne prilike kra« ja, v katerem deluje, ta da trdno podlago za vse delo v šoli, ki mora zrasti iz potreb šolske okolice. Drugi pa jasno naslika, kako vplivajo razmere okolice na telesni in du« ševni razvoj otroka, ki ga mora učitelj do dobra poznati. Vsi trije razstavljalci tolma« čijo posebej razstavljeno delo in gradivo.
V nedeljo, dne 9. oktobra se vrši ob 9. uri dopoldne v kazinski dvorani zborovanje, na katerem se bodo razmotrivali najaktual« nejši problemi delovne šole. Odbor vabi vse učitelje in učiteljice Slovenije, ki so se že kakorkoli udejstvovali v smeri delovne šole ali ki čutijo živo potrebo njene realiza« cije, da se zborovanja udeležijo. Za razmo« trivanje brez oficielnih referatov so dolo« čene sledeče točke, ki se pa na zborovanju samem lahko poljubno izpopolnijo ali spre« menijo:
1.	Kaj me je napotilo k delovni šoli?
2.	Delo v delovni šoli: a) delo otrok, b) delo učitelja. Sredstva in pripomočki za udejstvitev novega načina dela v delovni šoli mesto samega pouka. Kako se je delo začelo, kako se je razvijalo in kako se vrši danes na m&ji šoli.
3.	Moje pojmovanje delovne šole v za« eetku dela in danes ter moji načrti za nada« lje. Stališče ročnega dela do delovne šole.
4.	Razmerje učitelja do otroka in oko« lice v moji šoli. (Šola med kmečkim prebi« valstvom. v industrijskem kraju in v mestu).
5.	Odnošaj otroka do delovne šole in njen vpliv na otroka in okolico.
6.	Ovire in težkoče delovne šole, ki jih srečuje reformator pri svojem delu.
7.	Zakaj še nisem začel z delovno šolo.
Odbor prosi, naj vsakdo točke dobro
razmisli, ki se udeleži zborovanja, da pri« nese debata kolikor mogoče veliko pozitiv« nih rezultatov.
Dne 10. oktobra se vrši po zborovanju učiteljskega društva za mesto Maribor ko« lektivrii ogled razstave z istim vzporedom kakor v soboto dne 8. oktobra.
Učitelji iz bližnje in daljnje okolice, ki bi se želeli udeležiti razstave s porazgovo« rom in debato v soboto popoldne in zboro« vanja v nedeljo ter bi morali prenočevati v Mariboru, naj javijo to takoj Ped. krožku v Mariboru na ženskem učiteljišču, da ta Preskrbi pravočasno cena in po možnosti brezplačna stanovanja. Istotako naj javi takoj Ped. krožku, ako bi kdo izmed prak« tikov mogel z lastnim doneskom razstavo izpopolniti ali kakorkoli pripomoči z last« nirti" delom k boljšemu uspehu prireditve!
K obili udeležbi iz cele Slovenije vabi odbor!
— Revizija uradniškega zakona. Cen« tralna komisija za revizijo uradniškega za« kona je končala svoje delo in poslala pro« jekt vsem ministrstvom. Prosvetno miriistr« stvo je imenovalo posebno komisijo za pro« Vcevanje tega projekta. V to komisijo so •menovani gg.: dr. Mihajlo Ilič, univ. prof. Za višje šolstvo, Mato Potočnjak iiz prosv. ""n. za srednje šolstvo in Pavel Flere za snovno šolstvo. Profesorsko udruženje za«
Kič Pr°f' Bulovid' a UJU pa Vlada Pe5
je . ~~ Posebna številka »Narodne Prosvete«
Navj zarad' revizije uradniškega zakona. DnH ,no Je vse del° in koraki, ki jih je POdvzel Izvršni odbor UJU.
ga	komisije za revizijo uradniške«
Vr5;i ona v ministrstvu prosvete se je . s'la prvič 19. t. m. Ko bo natisnjen pro« ^ vseh sprememb se bode delo nadalje«
valo. Glavni predmet sprememb bode no« va razvrstitev, ki bo tangirala predvsem aktivne uradnike in upokojence, ki so upo« kojeni pred 1. aprilom. Razvrstitev vseh uradnikov se bo izvršila v petih mesecih po sprejetju zakona. Izvedla jih bo cen« tralna komisija.
—	O reviziji uradniškega zakona dobe predsedniki okrajnih učiteljskih društev po« drobnejše informacije na seji širjega so« sveta, zato naj prinesejo s seboj uradniški zakon, da bodo lažje sledili izvajanjem po« ročevalca.
—	Novo delo za šolske upravitelje.
Neko sresko poglavarstvo pošilja šolskim upraviteljstvom okrožnice, da si jih šolski upravitelji sami prepišejoi Kedaj pride ta« ka okrožnica na vse šole, si lahko mislimo. Za enkrat prepisovanje nadzornikovih okrožnic še ni delo šolskega upravitelja in prosimo, da se zadeva uredi, kakor je v vseh drugih srezih.
—	Z ozirom na številna vprašanja naših članov, ki se jim vsiljujejo neki listi, a jih sedaj tirjajo, četudi jih niso naročili, smo se informirali pri našem pravnem za« stopniku in dobili sledeče Odgovore; v smislu dopisov: 1. Ali je naročnik doižan plačati list, če ga je vrnil na pošto v pričo ene ali dveh oseb ter napisal na list: »Se ne sprejme?« — Ne! 2. Ali je dolžan plačati list, če stavi upravi vse številke na razpolago, da jih dvigne pri njem, ker list ni sam naročil? — Ne! 3. Ali je dolžan pla« čati list, če so mu ga pošiljali brez naročila in ga ni vrnil kljub temu, da je bila v listu objava, da se smatra za naročnika, kdor ne vrne 1. in 2. številke? — Ne, le na razpo« lago ga mora imeti! — To pa ne velja za organizirane člane, pri katerih so listi v»« zani s prijavo članstva. Objavljamo v listu te odgovore, ker nam je nemogoče odgo« varjati na številna pisma. Iz ugotovitev pa smo tudi razvideli, da pravzaprav naši člani vzdržujejo neke liste.
—	Učiteljskii tabor Ptujskega Varaž« dinskega, Dolnjelendavskega in Ormoškega učiteljskega društva se vrši 8. oktobra v Ča« kovcu. Predsedstvo Ptujskega učiteljskega društva javlja, da je odhod iz Ptuja z vla« kom ob 6'30, a iz Čakovca ob 15"32 ali 19-12.
—	Tovarišem šolskim upraviteljem članom dolnjelendavskega učiteljskega dru« štva! Ustrezajoč splošni želji, izraženi na našem turniškem zborovanju meseca junija t. 1., vabim vse tovariše upravitelje dolnje« lendavskega sreza na upraviteljski sestanek, ki se vrši v četrtek, dne 13. oktobra ob 10. uri v meščanski šoli v Dol. Lendavi. Dnevni red„se določi na sestanku. Predaval bo g. tov. sreski šolski nadzornik L. Cepuder o tukajšnjem šolstvu. — Na svidenje v Ča« kovcu in v Dol. Lendavi! — Predsednik.
—	Tov. šolskega upravitelja iz Prek« murja, ki je prejel te dni od velikega žu« pana mariborske oblasti rešitev v zadevi nagrade kot poslovodja krajnega šolskega odbora v smislu uredbe štev. 222, čl. 7. t. s prosimo, da dotično rešitev objavi v pri« hodnji številki »Učit. Tovariša«.
—	Ukinjenje disciplinske uredbe. Pro. svetno ministrstvo je z odlokom O. N. br. 45.088 z dne 27. avgusta začasno ukinilo veljavnost Uredbe o učiteljskih disciplin« skih sodiščih O. N. br. 6021 z dne 14. aprila t. 1. Ta ukinitev velja do tedaj, dokler ne izide nova po mišljenju glavnega prosvet« nega sveta, ki je na svojem rednem sestan« ku dne 9. julija t. 1. pod S. br. 385 podal svoje pripombe ter predlagal, da naj ve« ljajo stare odredbe po posameznih pokra« jinah toliko časa, da bode izdana nova uredba o učiteljskih disciplinskih sodiščih.
—	Otvoritev novega prizidka k osnovni šoli v Šoštanju. V nedeljo 18. t. m. smo imeli v Šoštanju kaj redko slovesnost blagoslo« vitve in otvoritve novega prizidka k osnov« ni šoli, ki je nadvse lepo uspela. Ob 10. uri so šli otroci pod vodstvom učiteljstva, du« hovništva, občinskih odbornikov mestne ob« čine šoštanjske z županom v sprevodu in z godbo na čelu iz cerkve pred šolo, kjer je že čakalo veliko občinstva na mašo na pro« stem. Pred mašo je imel škalski dekan g. Rotner, lep cerkven nagovor o pomenu bla« goslovitve in šolstva sploh. Mašo je opravil g. katehet Karo, peli so pa učenci osnovne šole, vmes pa je igrala masne pesmi tovar« niška godba. Po maši je izvršil blagoslovlje« nje g. dekan Rotner ob asistenci domačega župnika g. Grila in kateheta g. Karota. Po blagoslovljenju je župan mestne občine g. Fr. Vrečko s primernim nagovorom in po« zdravom izročil ključe šolskemu upravite« lju Martinu Vrečku, ki je obljubil varovati to poslopje s svojim učiteljstvom z upa« njem, da bo obrodilo kulturno delo med tem zidovjem obilo dobrega sadu. Učenka 6. razreda Marija Pukmajster je deklamiraia »Pozdrav«, učenec 3. razreda Zvonko V. pa »Zahvalo«. Oba sta žela mnogo odobrava« nja od strani občinstva. Po govorih je igra« la godbo »Lepo našo ...«. zbor učencev pa je zapel »Bože pravde«. V imenu oblastne šolske uprave je govoril g. oblastni šolski nadzornik Vrščaj, v imenu sreskega pogla« varja g. komisar Eiletz, v imenu drugega učiteljstva pa g. ravnatelj tukajšnje me« ščanske šole Hribernik. Po otvoritvi je bila skromno obdarjena vsa šolska mladina (okrog 500), v notranjosti poslopja pa se je vršila zakuska, katero je priredila mest« na občina gostom. Tudi tam se je izrekla v napitnicah marsikatera resna beseda v izpodbujanje vseh merodajnih faktorjev za povzdigo dobre šole. Med gosti smo opazili gg. oblastnega šolskega nadzornika Vrščaja, komisarja Eiletza, nadalje dolgo« letno bivše učiteljstvo na tej šoli: sreskega nadzornika Koropca iz Maribora, šolskega upravitelja Lukmana, tajnika ter dolgolet« nega ravnatelja Trobeja in učitelja J. Vreč«
ka, ki živita v pok. v Šoštanju ter uči« teljstvo iz šoštanjskega okraja in nadvse mnogo občinstva. Potek slavnosti je bil nadvse zadovoljiv, tako da bo ostal vsem navzočim v najlepšem spominu! Največ zaslug, da je prišlo do te razširitve ima pač sedanji občinski odbor mestne občine šoštanjske, ki se ni zbal ogromnih stro« škov, ki so s tem zvezani. Toda občinski odbor bi teh stroškov sam ne zmogel, če bi ne bilo finančne moči tukajšnje veleto« varne z usnjem Woschnagg. Tema dvema faktorjema se imata zahvaliti osnovna ka« kor meščanska šola, ki sta s prizidkom do« bili lastni lepi poslopji! Meščanska šola ima letos štiri razrede, osnovna pa 12 raz« redov, ekskurendo in otroški vrtec.
Samoizobraževalna akcija Pov. UJU.
—s »O samoizobraževalnem tečaju v Ljubljani« je poročala na zborovanju Smar« sko«rogaškega učiteljskega društva 17. sept. 1927 v Rogatcu tov. Straškova ter v iskrenih besedah izražala svoje navdušenje za ta po« kret. Priporočala je ustanovitev »izobraže« valnih krožkov« po smernicah, ki so se po« dale na samoizobraževalnem tečaju. Član« stvo se je poročevalki zahvalilo z živahnim aplavzom, nakar je predsednik otvoril de« bato, katere so se udeležili tov. Leckerjeva, Rakovšček, Ahtikbva, Dujc in Pucelj. Skle« nilo se je, da se ustanovita dva krožka, in sicer: za šmarski okraj s sedežem v Št. Vidu; vodil bo ta krožek tov. Rakovšček; krožek za rogaški okraj s sedežem v Ro« gatcu bo vodila tov. Ahtikova. Radi ne« ugodnih prometnih razmer se morejo se« stanki v zimski dobi vršiti le vsak drugi mesec, in sicer menjaje z društvenimi zbo« rovanji.
Pevski zbor UJU učiteljstva.
—pev. Pevke in pevci. Prihodnji pev« ski tečaj se bo vršil 8. in 9. oktobra. Zače« tek 8. točno ob 10. uri, konec 9. ob 12. uri. — Pozivamo vse tov. pevke in pevce, ki še niso vstopili v naše vrste in imajo veselje do lepe jugoslovenske pesmi, da takoj vstopijo. Zbor je dokazal z dosedanjim delom, da je zmožen življenja. Zastopniki celokupnega slov. učiteljstva, zbrani na pokrajinski skupščini v Kranju, so uvideli pomen učiteljskega zbora ter ga materijal« no in moralno podprli. Razmah zbora je sedaj na Tvojih ramah slov. učiteljica — slovenski učitelj, zato prosimo vse zmožne pevke in pevce, da pristopijo k zboru. Ude« ležite se tega pevskega tečaja. Dopust je dovoljen po naredbi ministrstva prosvete br. 28.968 z dne 30. decembra 1925. Prijave pa pošljite na naslov tajnika: Drago Zu« pančič, Cesta na Rožnik 5, Ljubljana.
Odbor.
Naša gospodarska organizacija.
—g Članom Učit. Samopomoči. Kruto je posegla smrt v naše vrste. Kakor da je počivala v počitniškem mesecu avgustu, je v septembru s podvojeno močjo zamahnila in nam iztrgala 6 članov. Ti so: Adela Šu« šteršič, Vič; .Terezija Kernc, Ljubljana; Mira Seyfried«Lužar, Sv. Ana; Anica Štru« belj«Šetina, Črnomelj; Marija Bernot, LjuET« ljana in Frančiška Zemme, Ljubljana. Za te posmrtnine je nakazala blagajna dedi« čem 62.625 Din. Za te smrtne slučaje prej« mete položnice v teh dneh. Članski pri« spevek znaša 30 Din, za zakonske pare dvojni znesek. Zamudnikom sem k temu še prištel zaostanek. Prosim vljudno, da takoj" nakažete ta znesek.
Društvena zborovanja UJU.
Vabila
= LJUBLJANSKO UČITELJSKO DRUŠTVO ima svoj redni občni zbor v četrtek, dne 6. oktobra ob 19. uri v risalnici šole pri Sv. Jakobu s sledečim dnevnim re« dom: 1. Predsedstvena naznanila. 2. Poro« čilo o glavni skupščini v Skoplju. (Tov. Polak). 3. Poročilo o samoizobraževalnem tečaju. (Tov. Hreščak). 4. Poročila fukcijo« narjev (tajnika, blagajnika itd.). 5. Volitve odbora in odsekov. 6. Slučajnosti,"— Za« radi izcedne važnosti posameznih točk, pri« čakujemo mnogoštevline udeležbe. — Od« bor.
= ZBOROVANJE UČITELJSKEGA DRUŠTVA ZA MEŽIŠKO DOLINO se
vrši 8. oktobra 1927 ob 9. uri v šoli na Pre« valjah. Dnevni red: 1. Čitanje zadnjega za« pisnika. 2. Poročilo o pokrajinski skupščini v Kranju (tov. Doberšek«Gačnik). 3. Naša zborovanja in stanovska zavednost (tov. Feinig). 4. Izobraževalni tečaj v Ljubljani in program našega dela v letu 1928. (tov. Gačnik). 5. Naš otrok v porastku (tov. Do« beršek). 6. Slučajnosti. — Vabim tov. upra« vitelje, da takoj povabijo vse nove tov. v društvo in jih naznanijo tov. Krtovi, da bomo na zborovanju polnoštevilni. Ob« enem naj bodo tovariši s članarino na te« kočem. Polnoštevilnost — stanovska dolž« nost — odsotnost naj se opraviči!
= MARENBERŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO ima svoj redni občni zbor v sredo, dne 5. oktobra 1927 ob 8. uri na osnovni šoli v Breznu. Vzpored: 1. Zadnji zapisnik. 2. Dopisi. 3. Poročila: a) Pokra« jinska skupščina v Kranju — tov. Lešnik, b) Samoizobraževalni tečaj v Ljubljani — tov. Suša Justa. c) Seja širjega sosveta v
Ljubljani — tov. Jurančič. 4. Izvedba sa« moizobraževalnih krožkov. 5. Zbiranje do« moslovja. 6. Izprememba društvenih pravil.
7.	(Poročila društvenih funkcijonarjev.; 8. Volitve. 9. Slučajnosti. — Ker je zborova« nje velikega pomena, se apelira na vse to« variše in tovarišice, da se ga gotovo ude« leže. Posebno še vabimo tovariše(ice), ki so z novim šolskim letom bili nameščeni v našem okraju, da pristopijo kot člani dru« štva. — Odbor.
—	UČITELJSKO DRUŠTVO ■ ZA ŠOŠTANJSKI OKRAJ ima v soboto, dne
8.	oktobra zborovanje in občni zbor v Šo« štanju ob 10. uri. Dnevni red: Dopisi, po« ročila o skupščinah, o izobraževalnem te« čaju v Ljubljani, o seji širjega sosveta, po« ročila funkcijonarjev, volitve, slučajnosti. — Prosim, da se udeležite prav vsi tova« riši(ice)! Časi so resni — medsebojne zve« ze tembolj potrebne! Pripeljite vse v naš okraj novodošle seboj! — V četrtek, dne 6. oktobra se vrši v Velenju pri tov. Sto« parju ob 3. uri popoldne odborova seja kot priprava za občni zbor. Vsi odborniki!
= UČITELJSKO L DRUŠTVO ZA BREŽIŠKI IN SEVNIŠKI OKRAJ bo ime« lo svoj redni občni zbor v soboto 8. okto« bra 1927 ob 10. uri v osnovni šoli v Breži« cah s sledečim dnevnim redom: 1. Otvori« tev in konstatacija sklepčnosti občnega zbora. 2. Poročilo funkcijonarjev. 3. Volit« ve. 4. Proračun za poslovno leto 1927./28.
5.	Dopisi. 6. Poročilo o skupščinah in o seji širjega sosveta. 7. Poročilo o samoizobra« ževalnem tečaju. 8. Slučajnosti. — Ker so sklepi občnega zbora velike važnosti za delovanje društva v bodočem letu, je čast« na dolžnost vsakega člana, da se občnega zbora sigurno udeleži!
= KRŠKO UČITELJJSKO DRUŠTVO zboruje dne 8. oktobra t. 1. v Krškem v ri« salnici meščanske šole ob %10. uri s slede« čim dnevnim redom: 1. Poročilo funkcijo« narjev odbora. 2. Poročilo o letošnji pokra« jinski skupščini (tov. Požar). 3. Poročilo o samoizobraževalnem tečaju (tov. Omerza). 4. Slučajnosti.
= OBČNI ZBOR LOGAŠKEGA UČI« TELJSKEGA DRUŠTVA bode v soboto, dne 15. oktobra v Cerknici. Ob tej priliki bode tudi odkritje spominske plošče pokoj« nemu tov. Zalarju. Vabim vse organizirane tovariše(ice), pa tudi take, ki niso organizi« rani pa se mislijo organizirati, da se zboro« vanja udeleže. Kdor je s srcem in dušo uči« telj, bode ta dan v Cerknici. Za kosilo se je priglasiti pri šolskem upravitelju v Cerk« niči. — Predsednik.
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA PTUJ IN PTUJSKI ŠOLSKI OKRAJ zbo« ruje dne 8. oktobra v Čakovcu skupno z ormoškim, lendavskim, varaždinskim in ča« kovskim učiteljskim društvom. Dnevni red: 1. Pozdrav starostnega predsednika. 2. Re« ferat iz gospodarstva. Predava Volarič. 3. Delovna šola in mi. Predava Kunst. 4. O reorganizaciji UJU. Predava član ožjega sosveta iz Ljubljane. 5. Slučajnosti. Odhod iz Ptuja ob 616 uri zjutraj. Prihod v Ptuj ob 17. ali pa 20"40 uri. Prosimo članstvo, da se tega manifestačnega zborovanja polno« številno udeleži. — Odbor.
= ČLANOM DOLNJE LENDAV« SKEGA UČITELJSKEGA DRUŠTVA! Naše zborovanje bi se imelo vršiti dne 3. oktobra v Dol. Lendavi. Medtem smo pa dobili povabilo bratskega društva za srez Čakovec, v kojem nas vabi, da se udeležimo manifestacijskega zborovanja v Čakovcu skupno z varaždinskim, ormoškim in ptuj« skim društvom, dne 8. oktobra 1927. Hrvat« ski tovariši nas vabijo že tri leta na skupno zborovanje, zato smatramo sedanjo priliko za primerno, da se odzovemo njihovemu povabilu. Dnevni red zborovanja je sledeči: 1. Pozdrav najstarejšega predsednika. 2. a) Poročilo o skupščini poverjeništva Zagreb;
b)	Poročilo o skupščini poverjeništva Ljub« ljana; c) Poročilo o skupščini v Skoplju.
3.	Predavanje iz gospodarstva (g. Volarič).
4.	Predavanje iz pedagogike (% ure), ki se stavlja vsem društvom na razpolago, treba je javiti predavatelja in temo. 5. Predava« nje o reorganizaciji našega udruženja. Pre« davatelja javiti. 6. Slučajnosti. Po zborova« nju se bo vršil svečani banket. Vsi člani se pozivajo, da se tega za našo organizacijo tako važnega zborovanja sigurno udeleže. Pokažimo svojo stanovsko zavednost in po« hitimo na skupščino, katere se udeleži članstvo petih učiteljskih društev! Odhod iz Dol. Lendave je z jutranjim vlakom (6. uri). Čakovačko društvo nas prosi, da javi« mo število udeležencev, zato naj vsak član takoj javi svojo udeležbo tov. predsedniku Peternelu. — Iz. Horva^, tajnik.
—	OBČNI ZBOR UČITELJSKEGA DRUŠTVA ZA LAŠKI OKRAJ se vrši dne 8. oktobra t. 1. ob 8. uri v Zidanem mostu. Dnevni red: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Po« ročila: a) o pokrajinski skupščini, b) o dr« žavni skupščini, c) o Samoizobraževalnem tečaju. 4. Poročila: a) tajnika, b) blagajnika,
c)	računskih pregledoivalcev. 5. Proračun za čas od 1. julija 1927 do 30. junija 1928.
6.	Volitve. 7. Slučajnosti. Člani so prejeli volilne listke in kuverte, katerih naj se po« služujejo v svrho poizkusne volitve kakor lani. Kuverte z volilnimi listki odpošljite do 4. oktobra t. 1. šolskemu upravitelju v Laškem.
—	CELJSKO UČITELJSKO DRU«
ŠTVO bo zborovalo v soboto dne 8. okto« bra t. 1. v mestni deški osnovni šoli. Na dnevnem redu bodo poročila delegatov o pokrajinski in državni skupščini v Kranju oziroma v Skoplju, razven tega razgovor o novi uredbi krajevnih in oblastnih šolskih odborih o stanovanju in ogrevu učiteljstva, o učiteljskem izobraževalnem tečaju v Ljubljani, vprašalna skrinjica itd. O doživ«
\
ljajih na potu v Skoplje ter o »velikih uspehih« državne skupščine bo poročal tov. BI. Jurko. K zborovanju in k pristopu vabimo še posebej vse na novo v okraj do* šle tovarišice in tovariše, pa tudi tiste, ki so pretečeno leto stali ob strarii ter s skep« so motrili naše delo! — Odbor.
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MA= RIBORSKI ŠOLSKI OKRAJ zboruje v Ma> riboru dne 8. oktobra t. 1. ob 10. uri v ka« zinski dvorani, I. nadstropje, vhod s Slomškovega trga. Dnevni red: 1. Zapisnik in dopisi. 2. Proračun za leto 1928., poroča tov. blagajničar. 3. Poročilo delegatov o skupščinah v Kranju in Skoplju. 4. Volitev odseka in pravila UJU. 5. »Kako se uve* Ijavlja delovni princip med poukom« v zve« zi s tozadevno razstavo: demonstrira tov. Vrane. 6. Slučajnosti in predlogi. — Eno uro pred zborovanjem: odborova seja, se» Stanek ped. krožka in razdelitev knjig Slo* venske Šolske Matice istotam.
= UČITELJSKO DRUŠTVO .LITIJ; SKEGA SREZA — POV. UJU ima svoj redni letni občni zbor dne 8. oktobra 1927 v Ljubljani na državnem moškem učitelji« šču. Dnevni red: 1, Pozdrav in nagovor predsednika. 2. Poročila funkcijonarjev.
3.	Vtisi o pokrajinski in glavni skupščini.
4.	Volitev novega odbora. 5. Slučajnosti. — Radi važnosti poročil in sklepanja o na» daljnjem programu, pozivlje na čim čast« nejšo udeležbo — odbor.
=, SLOVENJGRAŠKO OKRAJNO! UČITELJSKO DRUŠTVO zboruje v četr* tek, dne 6. oktobra 1927 ob 9. uri v Slo» venjgradcu z vzporedom: 1. Zapisnik zad» njega zborovanja. 2. Poročilo društvenih funkcijonarjev: a) tajnika, b) blagajnika. 3. Poročilo udeležencev: a) o skupščinah, b) o samoizobraževalnem tečaju poverjeni« štva UJU v Ljubljani; c) o seji širjega so« sveta UJU v Ljubljani. 4. Druge društvene in stanovske zadeve. 5. Volitev novega od« bora. 6. Določitev proračuna za poslovno leto 1927./28. 7. Slučajnosti. — Na zborova« nje so vabljeni tudi vsi v naš okraj na no« vo došli tovariši(ice). Pol ure pred zboro» vanjem je odborova seja. K polnoštevilni udeležbi vabi — predsednik.
UiitelJfki pravnik.
UREDBA O
POGODBENIH URADNIKIH IN DNEVNIČARJIH.1
(Konec.)
Člen 26. V pogodbi o pogodbeni službi s« mora:
1.	ustanoviti, da se sklepa pogodba po členu 130. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih z dne 31. julija 1923. in po določilih te uredbe;
2.	označiti dan in številka odloka ministrskega sveta, s katerim se odobruje sklenitev pogodbe;
3.	izjaviti, da se sklepa pogodba v imenu države, ter izreči, kateri organ jo sklepa v njenem imenu;
4.	označiti ime m priimek, strokovno kvalifikacijo, dosedanji poklic, bivališče, državljanstvo, kraj in leto rojstva in občinsko pristojnost onega, ki se sprejema za dela v službi države kot pogodbeni uradnik;
5.	določiti zvanje, za katero se sprejema, in urad, za katerega se sprejema, kolikor se ne prepusti to poslednje odloku o potrditvi na pogodbeno dolžnost;
6.	določiti nagrada iz člena 11. te uredbe;
7.	določiti trajanje pogodbenega razmerja, način njegovega prestanka in eventualni odpovedni rok;
8.	vpisati to-le določilo: »Vsa določila uredbe o pogodbenih uradnikih in dnevničarjih z dne 29. junija 1927., št. 51.545, veljajo za obe pogodbeni stranki, kolikor niso izpremenjene s to pogodbo, če omenjena uredba dovoljuje to izpremembo.«
Člen 27. Poleg določil, navedenih v predhodnem členu, se sme v pogodbi o pogodbeni službi:
1.	določiti daljši rok za nastop službe, nego je določen s to uredbo (člen 6.);
2.	določiti možnost daljšega odsotstva (člen
18.);
3.	določiti dobivanje prejemkov tudi v daljšem roku bolovanja (člen 19.);
4.	navesti določilo po poslednjem stavku prvega odstavka v členu 11.
Člen 28. V odloku o potrditvi na pogodbeno dolžnost, ki se izda, ko je pogodba sklenjena, je treba navesti, po katerem sklepu ministrskega sveta in kateri pogodbi se izvestna oseba, ki se mora točno označiti z imenom in priimkom, dotedanjim poklicem, bivališčem in državljanstvom, potrjuje za pogodbenega uradnika na dolžnost iz-vestnega zvanja v izvestnem uradu proti nagradi (iz člena 11.), ki jo je treba označiti in glede katere je treba izreči, da se mu bo plačevala od dne, ko nastopi službo.
Člen 30. Na podstavi in v mejah določil te uredbe smejo izdati poediini resorti natančnejša pravila za sprejemanje pogodbenih uradnikov in dnevničarjev za dela v službi države in za ureditev njih službenih razmerij.
Člen 32. Ta uredba stopi v veljavo, ko se razglasi v »Službenih Novinah«. Ne velja pa za državne prometne naprave.
Razmerje pogodbenih uradnikov in dnevničarjev, ki se zatečejo na dan, ko stopi ta uredba v veljavo, na delih v službi države, se morajo prilagoditi predpisom te uredbe.
V Beogradu, dne 29. julija 1927.; št. 51.545.
Minister pravde: dr. D. M. Subotič s. r.
Ministrski svet je v seji z dne 29. julija 1927. usvojil gorenji predlog gospoda ministra pravde in odobruje, da s.e razglasi kot uredba ministra pravde.
Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle:
Velja Vukičevič s. r.
(Podpisi ostalih ministrov.)
MALI OGLASI
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5 —.
—o Šamotirane peči. Ker si je šola Sv. Hj pod Turjakom nabavila peči za žagovino, se po ugodni ceni prodajo tri prav dobro ohranjene železne »šamotirane« peči. — Šolski upravitelj v Mislinjah.
—v Ako hočeš doseči v petju lepe uspehe,
tedaj si nabavi Pregljeve pesmarice, ki prinašajo krasne in manj znane narodne pesmi.
L Nageljčkt. Za srednjo stopnjo osnovnih šol. 66 pesmi. Trdo vezano. Cena Din 20.
2.	Nageljčki: Za višjo stopnjo osnovnih šol ter za nižje razrede meščanskih šol. 61 pesmL Trdo vezano. Cena Din 26.
3.	30 troglasnih mladinskih zborov. I. del. Cena Din 18.
4.	30 troglasnih zborov II. del. Cena Din 22. Obe zadnji zbirki sta namenjeni višji stopnji
osnovnih šol in meščanskim ter srednjim šolam kakor tudi glasbenim zavodom.
Najboljši ocenjevalec teh pesmaric ie učltelj-stvo samo, ki se enodušno pohvalno izraža o njih.
Priporočamo tvrdke, ki so oglašene
^^ v Ročnem katalogu
Sel Man
j ZALOGA BARV, TUŠEV IN RADIRK
POVSOD NA ZALOGI • TISKOVINE NA ZAHTEVO
I CONTRER WAGNER, WIEN X. 1.
^U/M/U/WWWU/U/U/U/U/WWU/U/U/U/U/U/W^U/W^
a a
s
si BI
3
s
3 3
a a
3
a a a
3
a
3
3 3
«olnf kat3/o»
V®	za Šolsko leto 1927/28
ie ie izšel in stane komad 16 Din
Poleg koledarja in kataloga za razredne in predmetne učitelje vsebuje Ročni katalog ta-le poglavja:
Brezplačno zdravljenje — davki — draginjske doklade za aktivne učitelje, za upokojence, vdove in sirote — državljanstvo — državni prazniki — kol-kovna lestvica — nastop službe — naše zastave — oblasti — plače (tabele)
—	pokojnina (odmera in tabele) — poštne pristojbine — pouka prosti dnevi
—	povišice — pravna pot za obrambo pravic — prejemki učiteljstva — rodbinska pokojnina, odmera — rodovnik naše vladarske hiše — selitveni stroški — službena doba in napredovanje — srezi v Sloveniji — stalnost v službi in stalnost na mestu — takse — upokojitev — užitki po umrlih — važne razsodbe in odločbe — vojaška služba in učiteljstvo — vstop v državno
(učiteljsko) službo in vozne olajšave.
Za gg. meščanskošolske učitelje, strok, učitelje, katehete in učiteljice ženskih ročnih del je prirejen katalog samo za posamezne predmete, kar naj se blagovoli povdarjati pri naročilu.
Ker je naklada z ozirom na število učiteljstva v Sloveniji — pa tudi Srbi in Hrvati naročajo Ročni katalog — majhna, požurite se z naročili.
Mila sprejema llii	teljska ti	ian 11	iliaaa, Fiaalaosla 6.
£
£
£
i
£
£ £
£ £
E £ £ i
£ £ £ e
S £
£ £ £
£
£
za šolsko leto 1927!28.
NOVO! v kratkem razprodana! novo!
DEŠKA ROČNA DELA -DELOVNA ŠOLA!
Bedrich Brosman: Izrezanke, prepleti, tisk in vzorci za višjo stopnjo osnovne in meščanske šole. Zbirka 112 listov z 2000 primeri iz papirja in kartona. Cena 90 Din.
Bedrich Brosman & Otokar Kriebel: Ročna dela iz papirja in lepenke. 2. izdaja. Zbirka 200 predlog z načrti, risbami, prilogami v barvah, fotografičnimi posnetki in z besedilom. Cena 90 Din.
Bedrieh Brosman & Ciril Červinka: Dela iz lesa v razredu in delavnici. Zbirka 72 narisov in načrtov s pojasnilom in s 105 slikami v tekstu. Cena 125 Din.
Prevode je oskrbel priznani strokovnjak na polju deških ročnih de), ravnatelj meščanske šole v Tržiču, Lajovic Albin.
Vsaka šola, ki hoče uspešno gojiti deška ročna dela, potrebuje neobhodno te knjige.
Ob sestavi letnih proračunov postavite potrebne zneske v proračun.
NAROČILA SPREJEMA TISKARNA „SAVA" V KRANJU IN VSAKA KNJIGARNA!

Kupite za Vaše malčke mladinsko knjigo
z 90 risbami in 200 verzi
Hali risar
Cena 25 Din.
Dobi se pri
TISKOVNI ZALOŽBI O. r. z. v MARIBORU
M
¿i&e
m
Baržun svetovno znamke
„LINDEN".
Prvovrstna kakovost, zajamčene barve!
V zalogi tvrdke A. & E. SKABERNE, LJUBLJANA.
Šolske zvezke
I s pivnikom
Izdeluje W Učiteljska tiskarna v Ljubljani, FranilSkanska ul. 6.
Učiteljstvo opozarjamo, da nal uvede te zvezke v šole In nal zahteva v trgovinah
= zvezke Učiteljske tiskarne.	=
Zvezki se prodajajo v korist .UČITELJSKEGA KONV1K7A" v Ljubljani in „UČITELJSKEGA DOMA" v Mariboru.