Leto LXVIf
Poštnina plačana T gotovini.
V Ljubljani, v sredo, dne 1 avgusta 1939
St. 1801
Cena 2 dld
Naročnina mesečno 25 Din, za možem« »tro 40 Din — nedeljska izdaja ce« Joletno % Din, za inozemstvo 120Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111

VENEC
Telefoni nredniitva in oprave: 4<M)I, 4<W», 40-03, 40-04, 40-05 — Izhaja vaak daa zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika
Čekovni račnns Ljubljana številka 10,b50 in 10.349 za inserate.
U prava; Kopitarjeva ulica številka 6.
H gasilskemu kongresu
Neposredno po veličastnem kongTesu Kristusa Kralja bo v dneh od 13. do 15. avgusta II. jugoslovanski gasilski kongres v Ljubljani. Po velikih pripravah in po krepkem odzivu v jugoslovanski javnosti sodeč, obeta biti ta kongres sijajna manifestacija gasiUke misli pri na«.
Navadno gledamo gasilstvo s čisto strokovnega vidika, ne da bi upoštevali tudi duhovne vrednote, ki so gonilna sila gasilstva. Že napisi, ki se bleste po našem podeželju nad vratmi skromnih gasilskih domov: ;Bogu v čast, bližnjemu v korist«, pričajo, da gasilstvo zasleduje visoka kulturna in socialna stremljenja, ko usposablja z vajami za boj proti silam narave duha in telo vseli planov gasilskih enot.
Ze članstvo v prostovoljni gasilski četi nagiba človeka k idealizmu in ga duhovno dviga nad snovnostjo, ki zasužnjit je duha strastem nizke dobičkaželjnosti in grabežljivosti. »Bogu v čast, bližnjemu v koTist«, to prelepo gasilsko geslo preveva krščanska ljubezen in idealno gledanje na svet iz čiste ]jubezni do bližnjega, požrtvovalnosti in sami ozatajevanja. Večina, plemenitost in čistost namenov so najlepše čednosti in kreposti socialnega poslanstva gasilske misli.
Glede na te vzvišene vidike in naloge gasilstva bo ljubljanski kongres ne morda ikaka zunanja, povsem strokovna parada, ampak bo v njem osredotočena tista velika misel Kristusovega učenja o ljubezni do bližnjega, ki je tembolj dejavna, čimbolj je neposredna, kakor n. pr. ob požarih in drugih naravnih nesrečah.
Gasilski kongres je hkrati močan protest proti vsem tistim, ki okoli nevarnih in vznetljivih snovi lahkomiselno blodijo z ognjem svojih strasti, ki iščejo zadostitev svojim pohlepom v svetovnem požaru krvi in imetja. Tudi tu mora in more gasilska misel s sredstvi svojega zanosnega idealizma vsaj ublažiti, če že ne preprečiti ogromne škode, tki jih nobena zavarovalnica ne more nadomestiti.
Gasilska misel pa |e tudi v narodnem gospodarstvu velikega pomena. Gasilci se z vso močjo upirajo požrešnim plamenom, ki groze uničiti, kar sta delavna roka in snujoči um privarčevala potomcem iz roda v rod, zbirajioč zrno do zrna za pogačo, kamen do kamna za palačo. To, kar človek nosi iz rok v usta, je komaj prehodne vrednosti, ki je skoraj brez veljave, če to vrednost primerjamo z bogastvom, zbranim v teku stoletij v naših kočah in palačah, v skromnih obrtniških delavnicah in velikih industrijskih podjetjih. In vse to narodno gospodarstvo noč in dan varuje gasilska organizacija, gasilska Bocialna ideja.
Gasilska misel bi morala biti vse bolj upoštevana, vse bolj negovana in vse bolj cenjena. Zato naj bo gasilski kongres res tudi pri nas mejnik nove dobe, ko se bo domoljubje in idealizem, vernost in narodnost, požrtvovalnost in samozata je vanje začelo vse bolj vrednotiti.
Gasilstvo naj bi postalo mogočna svetovna, res viteška armada miru, ki služi s tveganjem svojega udobja in tudi življenja požrtvovalno in plemenito sočloveku in obrambi narodnega imetja ter tako splošnemu blagostanju in bratstvu v narodu in med narodi. Pogum, viteštvo in sTčnost v napadu in v obrambi proti vsem uničujočim silam, proti vsem rušilnim plamenom in valovanju — te lepe in plemenite lastnosti, ki naj bi bile v poslanstvu gasilske ideje, bodo prinesle prerod v človeško družbo in ji dale nov vzgon za delo za boljšo bodočnost.
Zato pozdravljamo gasilske vrste v prestolnici Slovenije, v beli Ljubljani, kjeT se bo odprla prva šola "za gasilce, in želimo, da bi gasilski kongres odprl tudi v našem narodnem življenju na vseh področjih šolo, ki nas bi naučila, da bi bili s svojim delom in s svojimi življenji vsi brez izjeme: Bogu v čast in bližnjemu v koristi
Forster spet pri Hitlerju
Reuter pripoveduje, da bo gdansko obmejno ozemlje postalo središče pozornosti okrog 20. avgusta
Gdanski senat bo ukinil mejo z Vzhodno Prusijo
Berlin, R. avg. AA. Reuter: Gdansk! gauleiter Foerster, ki je včeraj odletel v Nemčijo, je pristal na letališču v Obcrsalzbergu blizu Rcrrhtesgadena, kjer je letno bivališče Hitlerjevo.
Tukaj mislijo, da bo nemško obmejno ozemlje pri Gdansku postalo središče pozornosti nekaj dni pred Hitlerjevim govorom v Tannenber-gu, pri začetku velike razstave v Kiinigs-bergu. Slavnostni začetek te razstave je napovedan za 20. t. m.
Zanimiva poročila Vatikanskega glasila
»Napetost traja dalje ...«
Vatikansko mesto, 8. avg. TG. Glasilo svete Sloliee - »Osservatore Romano« - objavlja
med dnevnimi dogodki daljša razniotrivanja o napetosti med Poljsko in Gdanskom in pravi, da so pogajanja med Anglijo, Francijo in Rusijo nekoliko odtegnila pozornost od gdanskega s[>ora. Vatikansko glasilo pravi, da je treba to vprašanje proučevati z dvojnega vidika, z vojaškega in gosjxx!arskega. Z obeh vidikov so bile v položaju svobodnega mesta Gdanska dosežene daleč-sežne spremembe, toda tako Poljska, kakor Nemčija sta jih smatrali normalne, dokler je trajalo med njima prijateljstvo, Sedaj pa so se pokazala nazkrižja.
Po besedilu ustave mora biti gdansko ozemlje brez vojaštva in brez vojaških naprav (demilitarizirano). Potemtakem smatra Poljska vse uredbe gdanskega senata, ki imajo za cilj, da Gdansk utrdijo in vojaško opremijo, kot kršitev ustave, ki bi jo moral ščititi zastopnik Zveze narodov, a je danes brez moči. Oborožitev Gdanska je v polnem razmahu. Senat je objavil dve uredbi, s katerimi dobiva pravico, da vse za vojaško službo sposobne Gdančane vpokliče pod orožje, ter da pobere v vojaške svrhe vsa prometna sredstva. Ustanavljajo se tudi vojaške čete, in sicer iz ljudi, ki so prišli od zunaj in so prežeti navdušenja, da sc mora Gdansk vrniti v naročje nemške matere. Gdansk se tudi vsestransko utrjuje. Topovi so razpostavljeni po vseh važnih točkah. Mostovi čez Vislo so podminirani in skoraj vedno zaprti zaradi utrjevalnih del v njihovi okolici. Gdanski listi vsak dan prinašajo dolga poročila o obiskih gdan-skih voditeljev pri utrdbah in drugih vojaških postojankah, ki jih stalno nadzirajo. Poljski listi poročajo, da hoče gdanski senat izdati ukrep usodne dalj-nosežnosti: on hoče namreč ob naročeni uri odpreti mejo med gdans-kim ozemljem in Vzhodno Prusijo ter na ta način izvesti dejansko priključitev k Nemčiji. Poljski časopisi pravijo, da se bo Poljska takšnemu dejanju uprla z vsemi svojimi silami.
Vatikansko glasilo opisuje nato gdanski spor z gospodarskega vidika, y>osebno z ozirom na carinske ugodnosti, ki jih Poljska uživa v Gdansku. Poljski viri pravijo, tako piše »Osservatore Romano«, da bi 6e Poljska še z večjim vzponom postavila po robu, ako bi Gdansk hotel kršiti carinske pravice, ki jih Poljska ima na tem ozemlju in v tem pristanišču.
List zaključuje svoja razmišljanja s pripombo, da so tako z vojaškega kakor z gospodarskega stališča odnošaji okrog Gdanska nevarno na-
peti, da napetost traja dalje in da je seve pod vplivom mednarodnih nasprotstev.
Posvet nemških vojskovodij pri Hitlerju
London, 8. avg. b. »Daily Telegraph« poroča, da je nemški državni kancler Hitler sklical danes konferenco nemških vojskovodij, ki se bo sestala v Monakovem ali pa v Berchtesgadenu. Povabilo so dobili vrhovni poveljnik nemške vojske general Brauchitsch, šef generalnega štaba general von Keitel, admiral Roder ter druge vodilne osebnosti nemške vojske.
Letalske borbe
Varšava, 8 avg b. Neko dvomotorno nemško letalo je preletelo včeraj poljsko mejo pri Sopoti. Poljski protiletalski topovi so takoj pričeli streljati, ven-
dar pa se je letaTo dvignilo tako visoko, da ga niso mogli sestreliti. Letalo se ie izgubilo v oblakih.
Gdansk, 8. avg. AA. Štefani. Neko poljsko vojaško letalo, ki ie letelo nad obalo pri Gdansku, je padlo v morje in izginilo. Neki gdanski ladji se je posrečilo rešiti dva poljska letalca.
Pogajanja?
London, 8. avtf. c. Večerniki objavljajo vest iz Gdanska, da ni izključeno, da bi se mogla razviti neposredna pogajanja med Poljsko in Gdanskim za ureditev vprašanj carin v mestu. Ta konierenca bi naj bila nato uvod v splošno konferenco o Gdansku. Na širši konferenci bi bc na| nato o Gdansku govorilo o vseh najvažnejših mednarodnih vprašanjih,
Varšava, 8. avg. AA. Pat. V zvezi z odgovorotn, ki ga je posla! senat svobodnega mesta Gdanska poljski vladi glede vprašanja carinskih inšpektorjev, poljsko časopisje poudarja, da poljsko ?arinsko nadzorstvo v Gdansku ostaja še dalje v veljavi. Vsi časopisi, predvsem pa glasilo poljske vojske »Polska Zbrojna«, poudarjajo, da morajo biti tc polj&ke pravice upoštevane.
Kdo bo lahko ostal kdo bo moral iz južne Tirolske
Uradno pojasnilo bolcanske prelekture
Turih, 8. avg. TG. »Neue Ziirrher Zeitung« objavlja o vprašanju južnih Tirolcev sledeči dopis svojega posebnega poročevalca v Milanu:
Ust »Aleša Augusta«, ki je nekako glasilo prefekture v Bolcanu (liozen) v južnem Tirolu, objavlja očividno poluradno poja-siiilo k pogodbam, ki so bile v juniju sklenjene med Nemčijo in Italijo glede usode Nemcev na južnem Tirolskem. To >pojasnilo«, ki je, kot rečeno, uradnega izvora, potrjuje točko za točko vse poglavitne trditve, ki so bile objavljene o tem vprašanju.
Pojasnilo zagotavlja, da v imenovanih pogodbah ni govora o nasilnem izseljevanju ali preseljevanju južnotirolskih Nemcev, marveč samo o vpoklicu vseh nemških državljanov, da se vrnejo nazaj v svojo domovino, ter o prostovoljni preselitvi v Nemčijo vseh onih južnih Tirolcev, ki so nemškega porekla. Pojasnilo nadaljuje,
> da je čas, ko so smeli po južnem Tirolskem svobodno agitirati, splctkariti in delati zarote, mimo. Mimo je tudi čas, ko so bile mogoče razne dvoličnosti. Ta čas je mimo enkrat za vedno«. Pojasnilo pa dodaja, da »vsi oni, ki so dokazali svojo zvestobo do Italije in do režima, mirno lahko ostanejo na zemlji svojih očetov ter svobodno nadaljujejo svoje plodno delo«.
Iz besed poluradnega pojasnila izha'a Čisto jasno, kaj bo postalo merilo za to imenovano prostovoljno preselitev. Z drugimi besedami povedano je položaj južnih Tirolcev sledeči: Kdor že do sedaj ni dokazal, da je dober Italijan in zvest pristaš fašističnega režima, ta bo moral izbrati prostovoljno preselitev v Nemčijo, namesto da na zemlji svojih očetov nadaljuje svoje plo-donosno delo.
Zakonski načrt je že pred stanovsko zbornico
Rim, 8. avg. AA. Štefani: Korporacij-ska zbornica jc dobila v razpravo zakonski načrt, ki odreja izgubo italijanskega državljanstva za vse italijanske državljane nemške narodnosti, prebivajoče na južnem Tirolskem, če sc nc mislijo preseliti v Nemčijo tam in sprejeti nemško državljanstvo. Namen tega zakonskega načrta je, da sc zakonito uredi vprašanje državljanstva teh oseb. Rim, 8. avg. AA. Štefani. Časopisi objavljajo na vidnem mestu uvodnik, ki je bil priobčen v nekem listu v Bolzanu, in ki se nanaša na nedavni italijansko - nemški sporazum glede pokrajine gornje Adiže. Ta sporazum — tako stoji v omenjenem uvodniku — ne samo za vedno rešuje vprašanje gornje Adiže. pač pa je tudi nov dokaz intimnega sodelovanja, ki po sistemu po-
litike osi druži v enoten blok voljo in moč fašističnega cesarstva in nar.-socialistične Nemčije.
Gre za to, da nemški državljani, ki žive v pokrajini gornje Adiže, pridejo v okrilje Nemčije, kakor tudi za svoboden prevoz nemških rojakov na nemško ozemlje, ki bodo to sami od sebe hoteli. Vladi v Rimu in Rcrlinu sta prevzeli jamstvo za gospodarske, moralne in politične koristi bodisi nemških, bodisi tudi ostalih prebivalcev, ki bodo zapustili to pokrajino.
Uvodnik slednjič pravi, da bo na ta način gornja Adiža. italijanska in fašistična pokrajina, še enkrat potrdila svoje zogdovinsko, narodnostno, moralno in politično edin6tvo.
Čuden načrt angleških strank za „mirno preureditev Evrope

London, 8. avg. b. »United Press' jxiroča, ds so vse tri velike britanske stranke dale pobudo za skupno izjavo treh velesil, v kateri bi se morali zabeležiti cilji demokratske skupine, to je: mirna preureditev Evrope. Sir Arthur Satler, ki je poleg Karalda Nicolsona in Ernesta Bevina najbolj vnet za ta načrt, je predlagal v nekem svojem govoru na nekem liberalnem zborovanju, naj bi skupna izjava demokratskih velesil vsebovala sledeče točke:
1.	Ugotovitev, da se bo fronta miru potem ko bo ustvarjena, dalje širila in poglabljala.
2.	Zahtevo, da se preureditev odnosov v Evropi mora izvesti na temelju enakopravnosti in se ne sme premagancu ničesar vsiliti od zmagovalca.
3.	Priznanje potrebe, da se Nemčija gospodarsko izpopolni z gospodarskim sodelovanjem v jugovzhodni Evrope in zaradi tega se prizna Nemčiji politično-gospodarsko prednost v tein področju, ki pa ne sme dovesti do vladanja nad dotičniini državami.
4.	Obljubo, da bo Anglija v primeru, da bi bila Nemčija žrtev neizzvanega napada, ostala vsaj nevtralna.
5.	Ce je Nemčija pripravljena sodelovati na tej podlagi, se ji lahko odstopi odgovarjajoči del in odgovornost za preureditev Evrope.
6.	Nemčija bi morala na tej podlagi dobiti tudi svoj del kolonialnih posestev.
Nemir med Turki in Bolgari

Prihod madžarske letalske delegacije v Belgrad. V sredini njihov voditelj dr. Pal Aldjay, ob njem poveljnik našega letalstva general Jankovih
HtamhnU 8. avg. TG. V turških listih so izšli ostri napadi na Bolgarijo v zvezi z nekim bolgarskim uradnim poročilom o obmejnem sporu, ki je nastal dne 23. julija, ko je bil neki turški vojak na bolgarskem ozemlju ranjen. Turški listi nagla-šajo, da bolgarski prikaz ni resničen, ker je bil turški vojak ubit na turškem ozemlju. Turška vlada je od bolgarske zahtevala opravičilo in pa odškodnino. Listi so začeli pisati tudi o trm. da dela Bolgarija vzdolž turške meje vojaške utrdbe ia druge priprave vojaškega značaja in da je
bolgarska vojska dala izprazniti 15 km široki oh mejni pas, ne da bi bila čakala, da bi bili kmetje spravili domov svoje žetve. Listi dodajajo vpra Sanje, čemu naj Bolgariji služijo vse te priprave, ko mora biti vendar vsem znano, da Turčija nasproti Bolgariji ne goji nobenih napadalnih namenov.
Ta način pisanja turških listov, ki so vsi pod strogo vladno cenzuro, je inozemske diplomatične kroge opozoril na to. da so se odnošaji med Bolgarijo in Turčijo nekoliko zmračili.
Dr. Mačeic na Bukovi gorici
V	ponedeljek 7. t. m je predsednik Hrvatske
seljačke stranke dr. Vladko Maček brzel z avtomobilom v spremstvu narodnega poslanca dr. Šu-bašiča skozi Karlovec, kjer sla se nekaj časa zadržala. Po kratkem odpočtlku in razgovoru sla sc zopet vsedla na avtomobil, s katerim sta se odpeljala v Bukovo gorico, kjer ima dr. Šubašič »vaje posestvo. Temu potovanju se pripisuje v Zagrebu velik pomen. Poslanec dr. Šubašič je znan kot največji prijatelj in pospeševalec sporazuma Hrvatov z vlado in je doslej na strani predsednika stranke najbolj aktivno sodeloval pri delu za sporazum ter Ja pospeševal in pobijal vsako pesimistično razpoloženj c.
»Imejte popolno zaupanje v dr. Mačka!«
V	Bjelovaru je bil shod Hrvatske seljačke, na katerem so pričakovali važnih izjav o sporazumu. Sestanek je bil zelo obiskan, govor pa je imel narodni poslanec B a b u r i č. Potem ko je poslanec podal poročilo o razgovorih med dr. Mačkom in vladnim predsednikom Cvctkovičem, je de-jil: »Z ozirom ns izkušnje vseh 20 let je danes mn<v go črnogledov med nami, ali bo sporazum uspel. Jaz sem pa prepričan, da velika naloga Hrvatske seljačke stranke mora uspeti, ker je hrvatski narod pripravljen, da zdrži vsako borbo, četudi bi bila najhujša, ker je složen in sklenjen. Brata Radiča sta naučila hrvatske kmete, da pravica zmaguje in da mora zmagati, ker jc ona na naši strani. V Belgradu so nas še do nedavna držali za neko pleme, toda danes ni društva, ni stranke niti človeka, ki ne bi priznal hrvatske narodne individualnosti in ki ne bi uvidel potrebe sporazuma kot rešitve za nas vse. Verujem v sporazum.«
V	tem smislu sta go,vorila tudi narodna poslanca Kemfelja in Hegeduš. Vsi govorniki so pozvali navzoče, naj imajo popolno zaupanje v dr. Mačka, ki bo hrvatski narod privedcl na pravi pot svobode, da bo pravi gospodar na svoji zemlji.
Hrvatska narodna manifestacija v Sarajevu
V	Sarajevu je bila velika manifestacija ob priliki posvetitve novega pomožnega škofa, ki ga je dobil nadškof dr. Šarič, dr. Smiljana Čeka d e. Velik sprevod z bakljami je šel pred nadškofijski dvor, kjer je priredil versko in patriotsko manifestacijo novemu pomožnemu škofu dr. Čekadi, hrvatskemu metroi>olitii dr. Stepincu, sarajevskemu nadškofu dr. Šariču, banjaluškemu škofu fra Gariču in drugim cerkvenim dostojanstvenikom. Govoril je dr. Mačkov narodni poslanec dr. Zdravko Šutej, ki je tudi podpredsednik »Napredka«, kateremu je bil novi pomožni škof svojčas v Brodu kot župnik predsednik. Dr. šutej je proslavljal pomožnega škofa dr. Cekado kot vzornega duhovnika in dobrega hrvatskega patriota. Prepričan sem, je rekel, da l>o novi škof vedno znal, kje je njegovo pravo mesto v hrvatskem narodu in njega vodstvu. Novi pomožni škof se je globoko zahvalil in izjavil: »Jaz vain boin škof, sluga božji in sluea svojemu narodu. NaMirvatek^-Jololiški narod vedno računa na moje srce in na mojo ljubezen. Naj računa, da bo mladi škof vedno z narodom, da bo šel v ogenj in vodo za pravice hrvatskega ljudstva in da bo vedno v molitvah dvigal roke k nebu, dokler ne bo Bog premagal vseh neprijateljev in zatiralcev hrvatskega naroda.« Nato je govoril sarajevski nadškof dr. Š a r i č, ki se je spominjal dr. Mačka, ki je na svoj rojstni dan v zagrebški katedrali skrušeno klečal in molil za srečo in svoIkkIo hrvaškega naroda. Končno je govoril še zagrebški metropolit dr. Stepinac, ki je dejal, da novi škof nikdar ni pozabil in nikoli ne bo pozabil svojega hrvatskega naroda.
»Sporazum« v »Tem psu«
V	svoji zadnji številki smo prinesli notico dr. Mačkovega glasila »Hrvatskega dnevnika«, v kateri je bilo rečeno, da je članek pariškega »Tempsa« od 4. t. m., v katerem je objavljena »vsebina srbsko-hrvatskega sporazuma« v treh točkah, netočen. Sedaj pa prinašamo to »Tempso-vo« poročilo, kakor ga objavlja zagrebška »Hrvatska straža: od 8. t. m. kot prvo notico v svojih političnih beležkah. »Le Temps« pravi, da je sporazum tak:
1.	Ozemeljsko vprašanje, ki je najtežje, je bilo poenostavljeno tako, da ni več govora o razdelitvi Bosne, ali pa da se od nje napravi samoupravna edinica. niti je vprašanje o tem, da bo prii>ojen srbskemu ali hrvatskemu področju ta ali oni njen okraj, niti je vprašanje, da se vsa država preosnuje v tri ali štiri banovine, ampak se enostavno dela na ustvarjanju hrvatske banovine, ki bo ena in samoupravna ter sestavljena iz sedanje savske in primorske banovine v okviru ustave in dosedanje upravne organizacije.
2.	Vprašanje razdelitve pristojnosti med osrednjo oblastjo in bodočo hrvatsko banovino je bilo rešeno od strokovnjakov tako. da so v soglasju nujne potrebe državne edinosti in njene obrambe z zahtevo Hrvatov, da sami upravljajo posle, ki se nanašajo izključno na njihove koristi.
3.	Kar se tiče sestave bodoče vlade, ki bo izvajala kompromis, je prvotni načrt enostavne koalicije Hrvatske seljačke stranke s sedanjo vladno stranko napravila mesto širši kombinaciji, ki je posredovalna formula med vlado vseh strank in kabinetom oseb. od katerih tudi srbska združena opozicija ne bo izključena.
2e same oblike teh »Tempsovih« informacij vsak Človek razvidi, da ero za stvor c o 1 e domišljije informatorja, ki gotovo ni bil poučen od merodajne strani, ampak je sam skoval nek ^-sporazum. čigar izvor je. kakor ni težko uganiti, v vrstah onih, ki se jim še danes toži po centralizmu. Zato prinašamo vest »Tempsa*, čigar simpatije so bile vedno naaniene bolj na centralistično stran, samo zaradi informacije.
»Temps« proti dr. Stojadinoviču
Kakor smo že poročali, je pariški >Temps« plinesel oster članek zoper bivšega ministrskega predsednika dr. Stojadinoviča v zvezi z odstavitvijo Nedeljkoviča kot predsednika Poštne hranilnice. »Temps« je očital dr. Stojadinoviču. da si je prisvojil vse akcije »Vremenat, ki so bile državna last. Zagrebška »Nova riječ« pa prinaša sedaj v rubriki »Ali ste opazili?« sledečo notico: »Ali sle zapazili, da je pariški »Le Temps« odkril. da je bivši -»vodjas: Stojadin Burza (mišljen je dr. Stojadinovič) z borzno niahianaciio konfi-sciral zase državno podjetje »Vreme« in ea uporabila! ne samo za svoje polH!Čn«>, ampak tudi za svoje trgovske in tihotapske posle''
Napet položaj v Šangaju
Francosko in angleško naselbino hočejo popolnoma obkoliti in odrezati
*anghaj, 8. avgusta. AA. DNB. Kitajski ku-liji izstavljajo pred vsemi mostovi in na vseh cestah mednarodne naselbine in pred franrosko koncesijo barikade iz vreč peska in drugega materijala. Tako l>odo mednarodno naselbino popolnoma odrivali od Aanghaja. Hali se je, da pride za drugo obletnico japonsko-kitaiske vojne, ki se je začela 13. avgusta 1037 s streli na mostu Marca Pola, do neredov. Kitajski delavci, ki postav-
ljajo barikade, so pod nadzorstvom japonskih tankovskih oddelkov. V vsem mestu je od srede dopoldne proglašena za 6 dni pripravljenost vse garnijuje, in policije. Vsi dopusti v vojski in po-liriji so ukinjeni. Policija je o|>ozori!a vsa uredništva tujih kitajskih listov v mednarodni naselbini, da ne smejo objavljati »hujskajočih člankov«.
Pred novo vlado v Španiji
Suner predsednik — Yague notranji minister
Pogreb Zore Aksentijevič
Vclgrad, 8. avg. m. Na belgrajskem novem pokopališču je bila danes |K>kopana ga. Zora Aksentijevičeva, dolgoletna gospodinja g. senatorja Smodeja. Pogrebne molitve je opravil g. su-perlor 1'ohor iz Cukarice ob številni asistenci duhovščine. Prosvetno društvo je zapelo »Blagor mu«. Sprevoda so se udeležili sodni inšpektor dr. Bizjak, ravnatelj Zadružne banke Anton Končan, ravnatelj Zadružne zveze dr. Basaj, Dragotin Golja in drugi. Pri odprtem grobu se je od svoje članice poslovil pevski zbor z žalostinko »Vigred se povrne«. Članstvo belgrajskega Prosvetnega društva je zasulo krsto s cvetjem. Med drugimi je položil na krsto venec voditelj slovenskega naroda dr. Korošec, gradbeni minister dr. Krek in senator dr. Stnodej ter družini Končanova in Krošljeva.
(Včeraj sta se v poročilu o smrti pokojnice vrinili dve neljubi pomoti, in sicer se mora ime pravilno glasiti Zora in ne Dora; stara je bila fi2 let in ne 72, kakor je bilo včeraj sporočeno. Op. ur.)
Saint Jean d» Luz, 8. avg. AA. Beuter: Mislijo, da bo predalnik nove vlade, ki jo bo imenoval general Franco. dosedanji notranji minister Suner, ki je znan kot prijatelj iiolitike osi Him-Berlin. Po drugi strani pa poročajo; da postane general Vague, ki velja za nasprotnika sodelovanja z Nemčijo in Italijo, notranji minister ali pa generalni tajnik falangistov kot protiutež Sunerju. Dobro poučeni opazovalci trde, da l>o sprememba pravil falangislovske stranke omejila vpliv skrajnih struj v stranki. Članstvo stranke je silno naraslo, ker so na debelo stopali vanjo rezervni častniki in bivši vojni ujetniki, tako da se bo pomnožil vpliv konservativcev, obenem bo pa padel vpliv generalov. Mislijo, da ima politika generala Franca namen ugoditi v zunanji politiki vojaškim krogom, v notranji politiki pa zastopnikom falangislovske slranke.
Madrid, 8. avg. AA. DNB.: Upravnik knjižnice je našel pod razvalinami v univerzitetnem okraju prvo zahodno gotsko sveto pismo od Al-rale, ki je veljalo za najdragocenejše delo bivše univerzitene knjižnice. To slovito delo. ki ie bilo vezano v svinjsko kožo. kakor tudi mnoga druga dragocena dela. so rdeči miličniki uporabljali na barikadah, da bi se z njimi zavarovali pred kroglami. Sv. pismo je precej raztrgano in zamazano. Od dragocene vezave iz 16. veka, na kateri je bil upodobljen grb kardinala Sissnerosa, je ostala samo ena platnica. Sv. pismo je bilo napisano v 10. stoletju. lina 329 pergžtmentnih listov, izpisanih v treh stolpcih v zahoslnogotskem rokopisu.
Kdo je general Yague?
Madrid, v avgustu 1939.
Pred nekaj dnevi so vsi večji evropski listi objavljali senzacionalne vesti v generalu Vagueju. Nekateri listi so šli celo tako daleč, da so objavljali večkolonske vesti o tem, da je Vague pobegnil v Francijo, da je izvršil samomor ali pa da so ea v ječi po hitri sodbi ustrelili. Nobena teh vesti ni bila resnična; pravflno pa so nakazale samo to, da je general Yague izredna osebnost in v nekem oziru tudi ključ za razumevanje sedanjega stanja v Španiji.
General Yague je doma iz K.tslilije. Ostal je kmalu brez staršev ter je odšel v kadetnico v slavni Alcazar v Toledo. lyo jc. postal častnik, je lakoj odšel prostovoljno v Maroko,. kjer ie dolga, leta služil v Rifu. Bil je izredno drzen in še bolj svojeglav, maroški vojaki pa so ga hitro silno vzljubili. Ko je leta 1934. izbruhnil ti|>or rudarjev v Asturiji, so ga jioklicali v Asturijo. kjer je odločilno posegel v razvoj borb. Po zadušenem odporu je odšel nazaj v Maroko kot polkovnik. Prevzel je poveljstvo maroških čet v Tetuanu in tam ga je 17. junija ujela brzojavka generala Franca iz Madeire. ki je bil tedaj že z letalom na j>oti v Maroko. Njegov sošolec Franco mu je v brzojavki javljal, da se je odločil vreči osrednjo vlado v Madridu. Vague je bil tisti, ki je nato dal splošni znak za upor, ko je vstn poveljnikom po Španiji razposlal brzojavko, ki jo je začel z besedami: EI 17 a las 17... — dne 17. oh 17...
Med prvo dobo državljanske vojne je bil Yague tisti, ki je zavzel Badajoz. nato pa odhitel proti Tavaleri della Reini in rešil Toledo in Alcazar z njegovimi junaki. Vse, kar je v borbah
Osebne novic*
Belgrad, 8. avg. m. Z odlokom pravosodnega ministra so postavljeni za pristave 8. skup. pri okrajnem sodišču v Cerknici dr. Edvard Vole, pripravnik pri okrožnem sodišču v Ljubljani; pri okr. sodišču v Ložu dr. Pavel Žnideršič, sodni pripravnik pri okrožnem sodišču v Ljubljani; pri okrajnem sodišču v Radečah Karel Ferjan, sodni pripravnik pri okrožnem sodišču v Ljubljani; pri okrajnem sodišču v Mariboru dr. Maks Lampret, sodni pripravnik pri istem sodišču; pri okrožnem sodišču v Mariboru Živko Šifrer, sodni pripravnik pri istem sodišču; pri apelacijskem sodišču v Ljubljani Stanislav Fortuna, sodni pripravnik pri okrožnem sodišča v Mariboru, in dr. Donata Capuder pri okrožnem sodišču v Ljubljani.
Belgrad. 8. avg. m. Na Zlatiboru je ponoči umrl narodni poslanec lekarnar Mihajlovič.
Belgrad, 8. avg. m. Z odlokom notranjega ministra je postavljen za pristava 8. skupine Emil Kr.žman.	,
Belgrad. 8. avg. AA. Premeščen ie za davčnega kontrolorja 7. skupine na davčno upravo v Dravogradu Stanko Slabi, dozdaj v Prevaljah; na predlog finančnega ministra je vpokojen Franc Košar, višji davčni kontrolor 6. skupine na davčni upravi Ptuj; v katastrski oddelek finančnega ministrstva je premeščen katastrski pomočnik v 9. skupini Albert Pinter iz Murske Sobote.
Belgrad. 8. avg. m. Z odlokom pravosodnega ministra je imenovan za sodnega pripravnika pri okrožnem sodišču v Ljubljani Vladimir Pfajfer, diplomirani pravnik iz Ljubljane. Za sodnega pripravnika eo imenovani nadalje: dr. Branislav Skaberne pri okrožnem sodišču v Ljubljani Lojze 2agar pri okrožnem sodišču v Celju, \ enko Lah in Jurij Picek pri okrožnem sodišču v Novem mestu ter Boris Kmet pri okrajnem sodisču v Ljubljani.
Belgrajske novice
Belgrad. 8. avg. m. Včeraj je bila v Belgradu konferenca glavnih tajnikov kmetijskih zbornic v državi. Na sestanku se je sprejela končna redakcija Zveze kmetijskih zbornic. Glavna skupščina bo jutri.
Relirrad, 8. avg. m. Po statističnih podatkih je dosedanje priviligirano izvozno društvo Prizad izvozilo 23000 vagonov pšenice.
Belgrad, 8. avg. m. Belgrajska občina je pričela s poskušnjami namesto dosedanjega tramvajskega prometa, z avtobusnim prometom. Avtobusni promet se vrši na progi Knežev spomenik do pančevskeea mostu
počel, je bilo prepolno drznosti in tveganosti. Njegovi maroški vojaki so radi izjavljali, »da hi samo zlata krogla mogla ubiti njihovega generala!« Postal pa je legendaren junak ne samo med svojimi podrejenimi vojaki, ampak tudi med vsemi borci španske državljanske vojske.
Ko se je vojna končala, inu je general Franco poveril poveljstvo lastnega armadnega zbora. — Toda .Vague je značaj, ki je v prenekaterih ozi-rih popolnoma čudaški. V nekem oziru je nesposoben za poveljstvo tako velikih edinic in to v mirni dobi. Ne mara nositi generalske obleke, ampak hodi okoli v navadni obleki falangista, lako da ga skoraj ni mogoče spoznati. Silno sovraži vplivanje tujcev v španske zadeve in je bil že med državljansko vojno tisti, ki je imel s tujimi poveljniki in strokovnjaki največ sporov in težav. Je močan samo v opoziciji in je še nedavno izjavil: »Če ne misli nikdo v tej državi, ki smo si jo ustanovili, prevzeti vodstvo opozicije.
tedaj bom jaz tisti, ki se bom postavil njej na
čelo.«
Ker je vzrastel v zelo težkih razmerah, Ima zelo drzne socialne nazore in je posebno zadnji čas začel nastopati z zahtevo, da mora nova Španija izvesti pravilno in pravično agrarno reformo. Postavil se je na čelo skrajnega krila v falangi in hoče zajeti gibanje, ki bi naj zbralo predvsem vse male kmete in posestnike.
Poleg tega pa je to general, ki prav nič ne izgleda po vojaško. Poprej bi človek sklepal, da je to kak profesor ali pa znanstvenik. Nad vse pa ljubi resnico ter je svojim prijateljem nad vse zvest. Zaradi svoje trmoglavosti in silnega poguma pa je človek, ki ga bo le težko popolnoma zajeti v ta ali oni državni sistem, ki se mora sedaj popolnoma posvetiti modremu upravnemu delu in računati s časom, ki pa bo za li«"1' Vaguejevega kova tekel zmeraj prepočasi.
»čiščenje« v Moskvi
Mookva, 8. avgusta. AA. DNB: V službenem listu so bila objavliena imena 117 oseb, katerim so bila vzeta odlikovanja z utemeljitvijo, da te 06ebe niso vredne takih vdlikovanj. Med temi osebami se nahajajo mnogi taki, ki so šc pred nekaj leti igrali pomembno vlogo, vendar pa sq bili po-
zneje aretirani. Tako je odlikovanje izgubil bivši šef ukrajinske vlade Lubčenko, na 6rart obsojeni namestnik šefa GPU na Daljni vzhod Padniu ter trije visoki fukcionarii GPU Kirski Mironov in Bo-g oslovski
Kompromis v vodstvu Kuiturbunda
8. t. m. je bila v Novem Sadu glavna skupščina nemškega Kuiturbunda (Schwabisch-deu-tseher Kulturbund). V nemškem Kulturlnindu v Jugoslaviji je že dolgo časa borba med staro strujo in med člani takozvane Erneuerungsbewe-gung, to je obnoviteljsko gibanje, ki gre za tem, da bi se vsi Nemci v Jugoslaviji usmerili pojx>l-noma v smislu narodno-socialističnega gibanja. Do zdaj je bil 12 let predsednik Kuiturbunda Ivan Keks, ki je dober katoličan in ne odobrava narodnega socializma. j>osebno ne, v kolikor se obrača proti pozitivnemu krščanstvu. Proti njemu je nastopal dr. Avvender iz Pančeva, ki je bil
1. 1936. iz Kuiturbunda s svojimi pristaši vred začasno izključen, ker je zahteval popolno narodno socialistično orientacijo. Na občnem zboru preteklo nedeljo je prišlo do kompromisa. Dr. Keks je od predsedništva Kuiturbunda odstopil, bil pa je imenovan za častnega predsednika. Predsednik Kuiturbunda pa ni postal narodni socialist dr. Awender, ampak advokat dr. Jožef Janko, ki je sicer več ali manj pristaš nove struje, je pa nekoliko zmernejši. Videti je torej, da narodni so-socialisti nočejo popolnoma prekiniti z Nemci "•konservativno etruj0.,v ■■>
Rir'u' .tli.
r-tifc}	!•»
Naši mladi ameriški rojaki med ameriškim olimpijskim moštvom
Čikaiio, 8. avgusta. AA. Jugoslovanska mladina v Združenih ameriških državah kaže čedalje večje uspehe na vseh poljih. Ta mladina se je že zelo odlikovala v ameriških šolah, v raznih športnih panogah pa mladi ameriški Srbi, Hrvati in Slovenci zavzemajo zavidljiva mesta. Njihovo narodno obeležje daje velik ugled jugoslovanskemu imenu. Vse tako kaže, da l>odo bodoča ameriška olimpijska moštva imela morda 6 do 10 jugoslovanskih mladeničev v svojih vrstah. Ze letos sta mladi Srb in mlada Hrvatica pokazala prvovrstne uspehe v športu. Mladi Jovan Linta je postal prvak v skakanju s palico. Skočil je 13 čevljev in 9.70 palcev (svetovni rekord). dočim je gdč. Jelena Klenkovič. postala novi prvak v plavanju ter prevzela mesto, ki ga je doslej imela slovila ameriška plavalka Elenore Holm. Razen teh dveh rekorderjev je še nekaj drugih jugoslovanskih mladeničev, ki bodo sodelovali pri prihodnjih olimpijskih tekmah kot ameriški Jugoslovani. Tej jugoslovanski športni mladini dajejo pobudo veliki uspehi, ki so jih ■ zadnje čase dosegli športniki iz Jugoslavije. Mladina in ves izseljenski svet z nestrpnostjo in veseljem pričakuje jugoslovanske teniške igralce, prvake Evrope, ki so s svojo zmauo v evropskem kolu iger za Davisov pokal zbudili veliko navdušenje.
Kaj mislijo bosanski muslimani
O 6tanju razgovorov med vlado in dr. Mačkom je prinesla v svoji številki od 4. t. m. članek tudi sarajevska »Pravda«, ki je glasilo onih bosanskih muslimanov, ki sodelujejo v vladi. Najprej kon-statira glasilo muslimanov, da smatra našo državo za »zloženi narodni organizem«. Zato, pravi, je pri nas potrebna posebna oblika države, ki si mora dati tako obliko, da bodo v njej zadovoljni vsi deli brez razlike. Nato pa prehaja »Pravda« na glavno vprašanje, ki jo zanima, to je na vprašanje muslimanov v Boisni in Hercegovini, in izjavlja, da bo moral sporazum računati tudi z muslimani, z njihovimi interesi in z njihovo voljo. Stališče muslimanov je tako vladi kakor dr. Mačku dobro znano in muslimani so prepričani, da se bo njihovo stališče v polni meri in obsegu vpoštevalo.
Kakšna je to stališče »Pravda« ne pove, kakor tega doslej tudi ni povedal noben voditelj muslimanov v Jugoslaviji. Tudi dr. Mačkovo glasilo »Hrvatski dnevnik« teh izvajanj ne komentira ter pravi samo to, da sc v vladi g. Cvetkoviča nahaja tudi predstavnik basanskih muslimanov in sc zato sme predpostavljati, da med njim in ministrskim predsednikom vlada v tem v.prašanju soglasije.
Statistika Hrvatov
»Hrvatska revija« je objavila veliko statistično študijo »Juniusa« o številu hrvatskega naroda. Lela 1931 jc bilo na vsem svetu 5,515.000 Hrvatov. Od tega odpade na bansko Hrvatsko in Medjimur-je 2 milijona, na Bosno in Hercegovino 1,238.000, kamor je vračunanih tudi 717,000. muslimanov, na Dalmacijo z Zadrom 553.000, na Istro z Reko 205.000, na Madžarsko in Avstrijo 251 000, na Sand-žak in Novi Pazar 231 000 (muslimani), a na ostalo Evropo 107.000. V Ameriki in drugih izvenevrop-skih zemljah ie živelo leta 1931 925 000 Hrvatov. Od ceiokupnega Števila Hrvatov je biio istega ieta
izračunanih 4,477.000 Raium.^. — ------- —
slimanov. Leta 1840. je bilo vsega skupaj 2.5 milijonov Hrvatov, kar znači, da je hrvatski narod v 90 letih narastel za 3,113.000 duš, ali za 129.7%, dočim so Francozi v 100 letih napredovali samo za eno tretjino. Za leto 1939 računa »Junius«, da vsaki četrti Hrvat živi izven domovine po ostalem širnem 6vetu, domačinov živi v hrvatskih krajih čez 2 milijona nehrvatov. Po približnem računu je 31. marca tega leta bilo na V6em svetu 6,100.000 Hrvatov
Gobbels v Benetkah
Benetke, 8. avg. A A. Štefani: Dr. Gobbels je prispel s številnimi drugimi uglednimi nemškimi osebnostmi in s posebnimi dopisniki glavnih nemških listov v Benetke, da se udeleži svečane otvoritve mednarodne razstave filmske umetnosti. Na postaji so dr. Gobbelsa z vsemi svečanostmi sprejeli in pozdravili italijanski minister za narodno kulturo Alfieri ter ugledni zastopniki vojske in civilnih oblasti. Prebivalstvo mu je priredilo tople manifestacije. Dr. Gobbels bo svoje bivanje v Benetkah izkoristil tudi v to, da bo sklenil z Alfie-rijem sporazum o kulturnem in umetniškem sodelovanju med Italijo in Nemčijo.
Ameriške petrolejske družbe dobile obsežne pravice v Arabiji
Newyork, 8. avgusta. AA. DNB: »Newyork Times« poroča iz Bcjrutha, da je ameriška družba Standard Oil Company s sedežem v Kaliforniji dobila od Ibn-Sauda v izrabo važne petrolejske koncesije, za katere je plačala poldrug milijon dolarjev. Poleg tega bo Saudova Arabija dobivala čim se bodo ležišča začela izrabljati, 6talne odstotke od dc,bička. Družba je dobila koncesijo za vse ozemlje, ki je pod oblastjo Ibn Sauda. Nasprotno pa poroča agencija Reuter, da je ameriška družba dobila samo nekoliko več pravic kot prej in sicer samo na pokrajini Hasa.
Drobne novice
Stockholm, 8. avg. AA. Štefani. V gozdu Morls-borg v bližini Stockholma so danes odkrili stare grobove, ki po mnenju strokovnjakov izvirajo iz časov prvih Wikingov.
Marjanske lažne, 7. avg, AA. DNB. Snoči se je pripetila blizu Karlovih Varov prometna nesreča. Nevarno ranjen je bivši minister prof. dr. Lenih. Prepeljali so ga v Marjanske lažne. Njegovo stanje je resno.
Cherbourg, 8. avg. AA. Havas. Poveljnik francoske mornarice admiral Darlan se je snoči odpeljal na torpednem ruiilcu »Bien larsance« v Portsmouth.
Berlin, 8. avg. AA. Havas. Japonski berlinski poslanik general Osima se jc snoči vrnil iz Italije.
Moskva, 8. avg. AA. Havas. Včeraj je umrl akademik Mihail Krol, ustanovitelj nevrološke šole v Rusiji. Slovel je tudi v tujini. Napisal je več ko 100 ziutf-stveih deln.
Dunajska vremenska napoved: Menjaje oblačno. ponekod nalivi z viharjem, vetrovno, toplotno stanje še brez sprememb.
Zrmunska vremenska napoved: Po večini oblačno, ponekod man.;Se nevihte z nalivi Temperatura bo nekoliko padla v zahodnih in severnih krajih, drugod pa bo naraslo.
Zagrebška vremenska napoved: Naraščanje oblačnosti, iokaino poslabšanje vremena.
se umik?jq ij Aleksandretfe, ko jo je Francija
Turkom. Nastanili so se
Govorice o papeškl okrožnici
Rim, 8. avg. AA. DNB. Ne potrjujejo se vesti, ki so napovedovali, da bo prva okrožnica sv, očeta Pija XII. izšla 27. avgusta. V vatikanskih krogih prevladuje mnenje, da bo sv. oče izkoristil svoje počitnice, ki bodo trajale do 16. oktobra — v tem času ne bo nobenih diplomatskih avdienc v Vatikanu — za sestavo okrožnice. Z ozirom na to je verjetno, da bo okrožnica izila šele konec septembra ali v začetku oktobra. Z ozirom na govorice, da namerava sv. oče vsebino svoje okrožnice pred objavo sporočiti nekaterim državnim poglavarjem, v vatikanskih krogih pripominjajo, da so to čisto svojevoljne iantazije. Takšen postopek bi bil v nasprotju z izročilom in to tem bolj, ker okrožnica ni nobena diplomatska nota, pač pa listina verske vsebine.
Csakl k Ribbentropu ln v Italijo
Ruiiimpeita, 8. avg. A A. Havas: Izvedelo se je, da se bo zunanji minister grof Csaki na dopustu, ki ga prebije v tujini, po vsej priliki sestal v Salzburgu z vodilnimi nemškimi osebnostmi, predvsem z Ribbentropom. Grof Csaki bo prebil del dopusta v Italiji.
Zogu srečno v Parizu
Versailles, 8. avg. AA. Havas: Bivši albanski kralj Ahmed Zogu in kraljica Geraldina sta prispela danes zjutraj ob 5.30 s princem Aleksandrom in svojim spremstvom v Versailles, kjer se že mudi sestra kralja Zoga princesa Alida e svojimi hčerkami in tajnikom bivšega kralja. Tu so se naselile že pred mesecem dni.
Zaključek italijanskih manevrov
Rim, 8. avg. b. Danes so čete, ki so sodelovale pri manevrih, prišle v turinsko področje. Kralj in cesar Viktor Emanuel je pregledal čete, ki se nahajajo vzdolž gornjega toka reke Pad. General Pariani je priredil danes svečan banket predstavnikom tujih držav v Pestriere. Jutri bo velika parada vojske, ki je sodelovala pri zadnjih manevrih.
Katera je močnejša
Ali francoska ali nemška obrambna črta
Popis razlik in prednosti obeh v »Volkischer Beobachter«
Serlin, 8. avgusta, c. Listi so v zadnjem času objavili razne vesti o tem, da so nemške utrdbe na zapadu slabo zgrajene in da jih je zadnje deževje preplavilo. Sedaj 6e v nemških listih oglašajo razni nemški vojaški strokovnjaki in zavračajo ves te vesti. Tako pišejo v »Volkischer Beobachterjuc, da so Francozi začeli graditi svojo obrambno črto že v letu 1930, dela pa so bila v glavnem končana v letu 1936. Nemci so si med gradnjo te črte nabrali mnogo koristnih pojasnil in izkušenj; zato prav dobro vedo, kakšen je bil način francoskega dela in tudi prav dobro vedo, v čem danes Francozi s tedanjim delom niso več zadovoljni. Glavne razlike med obema črtama pa so v tem;
. Prednosti in razlike
1. Nemci so začeli graditi šele na pomlad v letu 1938; delali so silno hitro in s tolikšno delovno silo, ki se v demokratskih državah ne da
Začetek gorja
Belgijska katoliška revija »La revne ca-tholique des idees et des faits« je 30. julija 1.1. priobčila članek, v katerem izvaja, »kako je francoska revolucija, ki so letos obhajali njeno 150 letnico, uničila krščansko skupnost zapada in s tem povzročila vse velike zmede, ki Evropo pretresajo do današnjega dne in ji grozijo s propadom. Francoska revolucija je bila v svojih slabih izrodkih tudi izhodišče za komunizem. Ne samo da je ustvarila vse predpogoje zanj, ker je Evropo tudi gospodarsko razrušila in pripravila brezdušno nadvlado kapitalizma, iz nje so se rodili tudi prvi ideologi komunizma, ki so ga skušali že za časa jakobinske revolucije uničiti. Takozvana velika revolucija je po svojih izenačevalnih tendencah povzročila tudi razvoj tiste množične civilizacije, ki je rodila proletariat, predvsem pa je s tem, da je razvrednotila vero in njen pomen v javnem življenju, katerega je dosledno izpodko-pavala, Evropo pahnila v nered, nestalnost in neprenehajoče vrenje. Od leta 1789. ni nehala razkrajati vse nareode in države v Evropi, kjer poraja eno revolucijo za drugo, ne da bi jim bilo videti konca. Najsi bo revolucija od leta 1830., od leta 1848. ali od 1871. — ako upoštevamo samo večje — najsi bo preobrat v minuli svetovni vojni, vseh teh revolucij z njenimi pretežno negativnimi posledicami je kriva francoska revolucija, ki do današnjega dne s fatalno doslednostjo bolj in bolj razdvaja človeštvo in ruši enoto krščanskega zapada. Od leta 1789. nima Evropa ne političnega, ne socialnega miru. Namesto nove dobe sreče in večnega miru, ki ga je oznanjala, je prinesla svetu samo nemir in nesrečo. Z njenim datumom začenja propadanje Evrope. Vse človeštvo danes čuti, da se bo odprl pred nami prepad brez dna, če ne bomo po 150 letih likvidirali to revolucijo do njenih temeljev.« Tako piše belgijska revija.
Tudi pri nas, kjer stoji del razumništva in t njim tudi tisk še vedno pod vtisom slavo-spevov velike revolucije (Michelet, Aulard, Seignobos), bo treba študirati Taineja, To-cquevilla in Gaxotta, pa ruskega sociologa So-rokina (»Sociologija revolucije«), da bomo videli, kako je revolucija Jakobincev s svojim brezverstvom in breznravstvenim fanatizmom samo i z p a č i 1 a vse tiste politične in socialna reformatorične sile, ki so bile ie v pred-revolucijski Franciji ter bi bile, kakor so pokazali odločni in odkritosrčni ter na prizadevanje najboljših plemenitašev, duhovnikov in nekaterih intelektualcev storjeni sklepi ustavodajne skupščine od leta 1789., rodile najboljše uspehe in reforme brez krvi in ognja ter strašnih poledic sistematičnega brezver-stva skrajnežev. Mirabeau, ki je bil prvi glasnik revolucije, se je na smrtni postelji bridko kesal. To je resnica o francoski revoluciji, ki Ja bo treba še večkrat poudarjati.
niti _ zamisliti. Kar so Francozi porabili delovae moči, se z nemško ne da niti primerjati;
2.	Zato so Nemci na svoji črti zgradili dosedaj že 22.000 betonskih zgradb, dočim jih ima francoska samo eno petino tega;
3.	Maginotova črta ima samo eno glavno fronto in le nekaj kratkih v ozadju, ki pa niso zgrajene daleč v globino: nemška črta pa je zgrajena v več glavnih frontah, ki so razmeščene daleč v globino in vse enako močne;
4.	Glavne francoske utrdbe imajo 3 in pol metra debele zidove. Francozom pač ne bo znano, da so nemške stene mnogo debelejše; Francozi imajo na svoji črti 40 glavnih utrb, dočim jih je na nemški fronti večkrat toliko;
5.	Francozi imajo na svoji črti več glavnih utrdb, kamor lahko spravijo do 1000 in več mož; prepričali pa so se kmalu, da so take obrambne zgradbe prevelike in zato jih niso zgradili toliko; glavni taki utrdbi sta v Hackenhergu in Hoeh-waldu. Nemci pa so si zgradili celo vrsto prožnejših in primernejših podzemeljskih utrdb;
6.	V začetku se Francozi niso zmenili za celo vrsto naših ovir, ki smo jih zgradili proti tankom in oklopnim avtomobilom; raztegnili smo jih v večkilometrske daljave. Nedavno pa so Francozi sami začeli kopati pred svojo obrambno črto jame in postavljati zapreke, ki jih tanki ne bodo mogli prekoračiti; tako so sami priznali našo prednost teh ovir, ker jih imamo že na več kilometrov daljave, sami pa šele sedaj izpopolnjujejo črto teh ovir*
Zaključna sodba
Res je, Francozi smejo hiti prepričani, da je Maginotova črta izredno dobra obramba njihovega ozemlja. Pa tudi besede kanclerja Hitlerja bi jih lahko pomirile, ko je govoril o odnošajih med Francijo in Nemčijo. Prav tako pa so lahko vsi Nemci prepričani, da je njihova Siegfriedova črta nepremagljiva in varna zaščita vsega njihovega.
Ženska hvala
razkraja čez noč nesnago v perilu!
Manevri v Angliji
London, 8 .avg. b. Na manevrih britanskega vojnega letalstva, ki se pričnejo nocoj ob 8, bo sodelovalo 1500 letal prve vrste in 500 balonov, ki bodo zaprli dostop bombnikom. Del letalstva se bo dvignil iz sovražne dežele, ki je označena kot vzhodna dežela, druga letala pa bodo pri-brnela s Severnega morja. Manevrov se bo udeležilo 60.000 ljudi. Trajali bodo vsega 72 ur.
Japonska se se ni odločila
glede prestopa v vojaško zvezo z Italijo in Nemčijo
Tokio, 8. avgusta. AA. Reuter: Angleški veleposlanik Craigie se je vrnil v Tokio. Nekaj dni se je mudil v kopališču Hakane.
Na današnji seji ministrskega sveta je Arita poročal o stanju angleško-japonske konference za okroglo mizo, ki naj bi 6e danes ali jutri nadaljevala. Iz krogov angleškega zastopstva se je zvedelo, da sa 6e oni nadejali, da bodo mogli razgovore končati prej, ker so dobili navodila iz Londona. Agencija Domej trdi, da je bil glavni predmet današnje razprave na seji japonskega ministrskega sveta, vprašanje kitajskega dolarja in ukrepov, ki so bili storjeni glede devalvacije kitajske valute. Brzojavke iz Šanghaja pravijo, da kitajska valuta še dalje pada.
Po seji ministrskega sveta je bila seja ožjega odbora ministrov, na kateri so razpravljali o vprašanjih, ki so v zvezi s položajem v Evropi. O tej seji ožjega ministrskega odbora niso bila izdana javnosti nikaka sporočila. »Ni-Čini-Či« poroča, da japonska politika nasproti Evropi še vedno ni končnoveljavno določena in da bo treba še nekaj ministrskih sestankov, preden bo sprejet o tem vprašanju končni sklep.
Vojni minister Itagaki se je včeraj popoldne sestal s šefom generalnega štaba princcm Kaninom in ga informiral o svojem razgovoru s šefi vojske in z mornariškim ministrom Jonajem Nato je šef generalnega štaba princ Kanin odšel v Hajamo, cesarjevo letno rezidenco, in 6e prijavil za sprejem. Cesar ga je takoj sprejel in princ mu je poročal
Strang se je vrnil iz Moskve
Tudi Poljsko bi radi imeli pri vojaških pogajanjih v Moskvi
»jrfndon, 8. avg. A A. DNB.: William Strang, ki je danes priletel iz Stoc.kholma v London, je izjavil, da ne verjame, da bi se še enkrat vrnil v Moskvo, ker je svoje naloge, ki so bile po večini tehnične narave, že dokončal. O vsebini in izidu moskovskih pogajanj William Strang ni dal nobene izjave.
Varšava, 8. avg. b. Po poročilih »Kuriera Warsyawskega< kaže, da je sovjetski vladi mnogo do tega. da bi tudi Poljska sodelovala pri gene-ralštabnih pogajanjih v Moskvi. Moskovski vojaški krogi so mnenja, da je treba računati z mišljenjem poljskega generalnega štaba, če se hoče doseči praktično sodelovanje med Londonom, Parizom in Moskvo. V varšavskih dobro poučenih krogih pa so mnenja, da je malo verjetno, da bi bila Poljska pripravljena poslati svojo vojaško misijo. Ni pa izključeno, da bo o želji Sovjetske Rusije obveščen vojaški ataše v Moskvi, ki bo prisostvoval v imenu Poljske pogajanjem kot nepristranski opazovalec. Tukajšnji politični krogi izjavljajo, da Poljska v nobenem slučaju ne bo pristala na to, da bi samo en ruski vojak stopil na njeno ozemlje. Prav tako skeptično presojajo tudi možnost, da bi Poljska hotela staviti na razpolago 6voja letališča ruskim bombnikom.
Dolga pogajanja ...
Pariz. 8. avg. b. Dopisnik »Pariš Midi< poroča iz Moskve, da bodo pogajanja v sovjetski prestolnici vsled važnih problemov trajala mnogo dalje, kakor je bilo prvotno določeno. Verjetno je, da bodo pogajanja končana šele tik pred začetkom vojaških manevrov, ki se prično v drugi polovici meseca septembra. Isti dopisnik trdi, da bo Rusija vztrajala na tem. da se pogajanja razširijo tudi na probleme D a I j n j e g a vzhoda, ker vodilni krogi Sovjetske Rusije smatrajo, da je zaradi britansko-ja|»onskega spora in z ozirom na stališče Zedinjenih držav do Japonske potrebno sodelovanje z demokratskimi državami. O tem se bodo v Moskvi seveda temeljito pogovorili. Francija In Anglija bosta glede tega vprašanja točno informirala svoje politične referente. Poleg vsega tega pa je potek pogajanj v Moskvi zavit v popolno temo Poznavalec moskovskega ozračja trdi, da je v Moskvi še mnogo vojaških atašejev, ki do danes še niso bili predstavljeni
maršalu Vorošilovu in ki se tudi še niso seznanili z ljudskim komisarjem za sovjetsko mornarico Kuznjetovim.
Finska noče pakta z Rusijo
Berlin, 8. avg. AA. DNB.: »Deutsche Allgc-meine Zeitungc objavlja razgovor svojega dopisnika v Helsinkih s finskim zunanjim ministrom Erkom. Finski minister je izjavil, da bi finska vlada zelo odločno nastopila, če bi bil sporazum med Moskvo in Londonom tak, da bi pomenil vmešavanje v notranje razmere in v politiko Finske. Finska javnost bi bila razočarana, če bi se uresničile vesti, da Velika Britanija in Sovjetska Rusija delata na to, da se sklene pakt, ki bi se nanašal na Finsko in ki bi bil sklenjen brez poprejšnjega posvetovanja s finsko vlado.
Moskva, 8. avg. AA. Havas. Včeraj so v vseh gledališčih proslavili obletnico slavnega ruskega režiserja in ustanovitelja Hudožestvenega gledališča Sta-nislavskega.	'
o položaju. Uradno poročilo agencije Domej pravi, da je princ Kanin informiral cesarja o važnih vprašanjih, ki spadajo v njegov resor.
Tokio, 8. avgusta. AA. Havas: Čeprav je razprava trajala skoro pet ur, vendar ni bil sprejet na seji ožjega odbora ministrov noben sklep. Po končani seji je tajnik odbora izjavil: Konferenca je trajala od 13.40 do 18.30. Na njej so razpravljali o evropskem položaju, »prejet pa ni bil noben sklep. O vprašanjih, ki so na dnevnem redu, bodo ponovno razpravljali.
Po sestanku je general Itagaki sklical vojaške poveljnike, da bi določili stališče, ki ga bodo za-stoj>niki japonske vojske zavzeli na prihodnjem sestanku ministrov.
Pogajanja z Anglijo se nadaljujejo
Seje angleško-japonske »konference za okroglo mizo«, ki so bile prekinjene že osem dni, se bodo verjetno še nocoj ali V6aj jutri dopoldne nadaljevale. Po poročilih iz dobro obveščenih krogov sta se major Miamoto in angleške vojaški ataše v Tokiu Pigot sestala dopoldne in začela urejati gradivo za nadaljevanje pogajanj. Agencija Domej poroča, da so tudi opazovalci prepričani, da 6e bo usoda te konference odločila na prihodnji seji. V japonskih krogih vlada gotov optimizem. Ti krogi so prepričani, da so nova navodila, ki so jih angleški zastopniki prejeli iz Londona, takšne narave, da bodo omogočila sporazum glede vprašanja Tjencina in kitajske valute. Isti krogi smatrajo tudi, da bo dosežen sporazum o vprašanju prenosa srebrnih zalog, ki so v kitajskih bankah v francoski in angleški koncesiji v Tjencinu Na dopoldanski seji angleške vlade so razpravljali poleg drugega tudi o vprašanju nadaljevanja anglcško-ja-ponskih razgovorov.
Boji na mandžurski meji
H.iingking, 8. avg. AA. DNB: Po poročilu poveljstva kvantunške armade so postale letalske sile zunanje Mongolije po odmoru treh dni spet zelo aktivne. Okrog 60 letal je preletelo mejno reko Kalta. V borbi z japonskimi letali so imeli Mongoli 13 zbitih letal. Zračne sile zunanje Mongolije so istega dne ponovile napad in pri tem izgubile 14 letal, medtem ko so Japonci izgubili le 2 letali. V teku včerajšnjega dne pa je preletelo mejo okrog 60 sovjetskih letal. Po japonskih poročilih je bilo pri tej priliki zbitih kar 47 letal.
Drobne novice
Hydepark, 8. avg. AA. Havas. Predsednik Združenih držav Roosevelt ie prispel iz Washingtona v Hydepark. Predsednik se je nato z avtomobilom odpeljal na svoje posestvo.
Riga, 8. avg. AA Štefani. Iz Ljeningrada poročajo, da je zaradi neredov v železniški službi prišlo do velikega pomanjkanja mesa, povrtnine in drugih življenjskih potrebščin.
€€
V nedeljo, 13. avgusta 1939
gasilska številka „Slovenca
Gasilska organizacija ima v Sloveniji nad 30.000 članov. Povečini so to družinski očetje, ki bodo gotovo vsi v krogu svojih družin prebirali v nedeljo »Slovenca«, ki bo posvečen tej naši strumni, močni, človekoljubni in požrtvovalni organizaciji. Vsi gasilci, ki niso stalni naročniki »Slovenca«, si lahko rezervirajo to številko našega časopisa, W5 bo izšel njim na čast, v vsaki fari pri prodajalcu naših časopisov.
Podjetniki, trgovci itd. upoštevajte gornje — naročite oglase za nedeljskega »Slovenca«! Oglas, objavljen ob takih manifestacijah, ima podvojen uspeh.
»HSSSSSaBSSBSSHHuaHHH
ObIKIt«
8. Mariborski teden
od 5. do 13. avgusta 1939
Polovična voznina na Že-leznicah od 1.—17. avg. Tolika gospodarska in knllnrna revija
Industrija | Trgovina | Obrt I Kmetijstvo | Velika tekstilna razstava i Tujsko-prometna razstava | Oostlnstvo I Vinska po-kušnja I Razstava narodnih vezenin | Narodopisna razstave I Jubilejna gledališka razstava I Skautska razstava | Razstava malih živali I Številne specialne razstave | Koncertne ln gledališke prireditve I športne prireditve I Veseličnl park na razstavišču itd.
l-l avgasta festival slovenskih narod. oMtajev
Kože v naši zunanji trgovini
Tako pri izvozu kot pri uvozu so živalsko l<ože znatna postavka v naši zunanji trgovini. Kot agrarna država imamo živalskih kož nekaterih vrst več kot jih pa moremo sami ugrabiti, tako, da jih imamo na razpolago za izvoz. Na drugi strani pa (»trebnjeme kože, kakršne eami v naši državi ne izdelujemo.
V naslednjem navajamo |K>latke clede izvoza in uvoza živalskih kož od 1. 1932 naprej. Podatki se nanašajo na množino in na vrednost, ter so v tonah odnosno milij. dinarjev.
Leto	izvoz		uvoz	
	ton	milij. din	ton	milit, din
1932	3.221	44.5	4.275	45.2
1933	4.547	68.7	4.162	54.7
1934	4.713	92.8	8.683	105.9
1935	4.705	90.0	7.211	88.3
1936	7.699	152.1	6.863	96.4
1037	4.701	140.5	5.503	102.4
1938	4.185	108.6	8.616	113.9
Kot vidimo ni ne pri izvozu in ne pri uvozu tiikake stalnosti ali pa enotne tendence. V nekaterih letih si uvoz in izvoz kož držita po vrednosti ravnotežje, potem pa so leta, ko izvoz prekaša uvoz, in pridejo leta, ko je obratno.
Največ izvozimo jagnečih kož. potem ovčjih, telečjih, jarčevih in šele v manjših množinah izvažamo tudi goveje kože. V letu 1938 smo izvozili v večjih množinah 6ledeče vrste živalskih kož:
jagnječih 1.350 ton v vrednosti 36.0 milj. din jarčevih 364 „	„ 14.3 „
telečjih 946 ,.	„ 21.8
ovčjih 1.212 „	.. 20.6
svinjskih' 241 „	„ 2.3
telečjih 100 „	„ 2.1
Poleg kož domačih živali smo izvozili lansko leto tudi 100 ton kož divjačine v vrednosti 9.3 milij. din.
V glavnem izvažamo suhe kože ln le manjši del surovih. Tako smo lansko leto izvozili skupno 1.386 ton kož domačih živali v vrednosti 27.0 milij. din, suhih kož domačih živali pa ie bilo izvoženih 4.984 ton v vrednosti 99.3 milij. din.
Uvožene kože pa se razdelijo na posamezne vrste sledeče (uvoz v 1. 1938):
goveje kože 8.483 »on v vredn. 108.6 milj. din jaenječe	45 „ „ 1.2 „
ovčje in kozje 84 „ „ 1.1 ..
Kože divjačine smo uvozili lansko leto 3 tone v vrednosti 2 milij. din. Uvozili smo pa, ravno obratno kot izvozili, več surovih kož kot pa suhih. Uvoz surovih kož domačih živali je znašal lansko leto 5.853 ton v vrednosti 63.1 milij., suhih pa 2.790 ton v vrednosti 48.7 milij. din. e
Spremembe pri tvrdk ah. Tvrdka R. Stermccki, Celje, se je preosnovala v javno trgovsko družbo, katere družabnika sta Stermecki Rudolf in Stermecki Ruda, trgovca v Celju. — Pri tvrdki »Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku« je vpisan kot nov član upravnega sveta inž. Maks Adolf Westcn, industrialec v Celju.
Trbovlje
Na vpogled je razgrnjen v občinski pisarni spisek zavezancem pridobnine, katerim bo davčni odbor v Laškem za leto 1939 določil davčne osnove. Ta spisek se more vpogledati med uradnimi urami v dneh od 2. do 11. avgusta 1939. Davčni odbor v Laškem bo imel seje dne 16. in 17. avgusta dopoldne za trgovce, dne 17. in 18. avgusta popoldne za gostilničarje, dne 19. avgusta za obrtnike in svobodne poklice. Na isti dan se bo določala osnova prometnega davka za dotično stroko. Kdor želi seji prisostvovati, mora biti navzoč dotični dan svoje stroke že ob 8. zjutraj.
Zaradi preložitve reste Sušnik—kolodvor pri cementarni bo za dobo dveh mesecev zoženo cestišče pri železničarski stanovanjski hiši Retje št. 7 na dolžino 25 metrov za polovico in bo torej v tem predelu mogoč promet le v eno smer. Da se preprečijo nezgode, morajo vozila voziti na zoženem delu ceste počasi in s potrebno previdnostjo.
Mirna peč
V	tem tednu se poslavlja od nas gosp. kaplan A. Petrič. V osmih letih smo se na ljubeznivega gospoda tako navezali, da na kako spremembo kar nismo hoteli misliti. S čustvi velike hvaležnosti kličemo g. Petriču svoj »Zbogom«. — V zadnjih letih je mirnopeška občina vsestransko napredovala. Pod spretnim vodstvom sedanjega občinskega odbora, kateremu načeluje z občudovanja vredno modrostjo in aktivnostjo g. J. Opara, so se že izvršila in so še v teku mnoga javna dela. Toda vse, pa naj bo elektrifikacija mirnopeške doline ali nova cesta v (.ilobodol, regulacijska dela ob Temenici, nov most v Ivanji vasi in še mnogo drugih del, vse je bilo povezano z neutrudno iniciativnostjo kapiana g. Petriča. Kot zvest pomočnik svojemu župniku, duh. svetniku g. Zoretu, je povsod rad pomagal. Tu je bilo treba sveta in pojasnila, tam je bilo treba odstraniti ovire, navduševati, sestaviti prošnjo in zopet prošnjo: toda vse to je delal g. Petrič — to je značilna poteza zanj — tiho in nevidno. V ospredje sc ni nikjer silil, časti je odklanial. hotel je bili povsod neopazen, zato je pa s tihim, požrtvovalnim trudom izredno veliko storil za duhovni in materialni podvig mirnopeške tare v času svojega kaplanovanja. Naj bo za vse znane in nevidne dobrote dobremu gospodu Rog bogat plačnik! Gorečega duhovnika bo spremljal, tako smo vsi prepričani, nebeški blagoslov tudi v novi župniji v Mengšu.
St. Janž na Dravskem polju
V	nedeljo, dne 13. avgusta, se bo ob poMI po poznem sv: opravilu blagoslovil spomenik padlih vojakov. Govorilo bo več govornikov, domači pevci bodo zapeli več žalostink. Popoldne na bo v društvenem domu koncert v prid spomenika. Vabimo k tei Drireditvi vsa v najobilnej-šem številu!
Qas\v&daKStvo
Uredba o rezervah hrane
»Službene novine« od 7. t. m. prinašajo besedilo uredbe o rezervah hrane, ki jo je sklenil ministrski svet na podlagi § 130 finančnega zakona za I. 1939-40.
Ta uredba ima namen, da zasigura prehrano za vse primere in da regulira cene žita in druge hrane, zaradi Česar se bodo zbirale državne zaloge žita in drugih živil, kakor tudi živinske krme. Načrt za zbiranje takih zalog bo določil gospodar-sko-finančni odbor ministrov. V teh načrtih bodo določene vrste in množine proizvodov, ki bodo spadali v zaloge, kakor tudi način nabavljanja ter financiranja.
Zbiranje rezerv je predvideno tako za potrebe vojske, kakor tudi za potrebe ostalega prebivalstva. Za zaloge bodo prišli v poštev naslednji predmeti: pšenica ali moka, suho meso, mesne in ribje konserve, razno konservirano sočivje, fižol, riž, razne kaše, zdrob, testenine, sol, mast, olje, sladkor, kava in čaj. Pri preračunavanju potreb, za katere je zbrati rezerve, je treba računati na prebivalca dnevno 1 kg pšenice ali 750 gr pše-nične moke, 180 gr fižola ali 120 gr riža, ali zdro-ba, ali razne kaše. ali testenin, 50 gr masti ali olja, 50 gr sladkorja, 25 gr soli, 20 gr prave surove kave ali kavinih surogatov iz domačega žita ali 3 gr čaja. Množino mesa v hlajenem stanju ali pa suhih mesnatih proizvodov, ali mesnih in ribjih konzerv, kakor tudi svežega sočivja oziroma kon-serviranega sočivja, ki jo je treba imeti na zalogi, bodo določale mestne ali pa občinske ohlasti z ozirom na krajevne razmere.
Mestne uprave mesla Belgrada ter mest, v katerih se nahajajo sedeži banovinskih uprav, potem mestne in občinske uprave krajev, v katerih se nahajajo industrijska podjetja, s skupno več kot 1000 zaposlenimi osebami, bodo morale nabaviti in držati za svoje celokupno prebivalstvo rezerve hrane za najmanj enomesečno potrebo. Ta hrana bo morala biti vedno na zalogi in bo treba te za-
loge letno, in to v najbolj primernem času, obnoviti. Zaloge hrane bo treba hraniti v silosih ali skladiščih, ki bodo zgrajena v smislu te odredbe. Dokler pa skladišča ne bodo zgrajena, bodo zaloge hrane vskladiščene v pripravnih najetih prostorih, ki odgovarjajo pogojeni za dobro hrambo, ako ni na razpolago takih občinskih prostorov.
Kezerve hrane bodo služile v prvi vrsti za prehrano v času mobilizacije in vojne, ako bi nabava hrane bila onemogočena ali pa otežkočena. Izjemoma se bodo zaloge hrane smele uporabiti tudi v drugih primerih, kot nerodovitnih letih, ob prekinitvi prometa in podobno. .V teh primerih dovoljujejo bani uporabo zalog.
Denarna sredstva za preskrbo teh zalog bodo morale staviti na razpolago občine. Če pa občine ne bi imele potrebnih finančnih sredstev, potem si morajo nakup zasigurati s pogodbami, tako da jim bo potrebna hrana vedno pri dobaviteljih na razpolago in bo plačana ob prevzemu.
Vse mestne uprave večjih mest in občinske uprave industrijskih krajev bodo morale na svoje stroške zgraditi potrebne silose, oziroma moderna skladišča, v katerih bo vskladiščena zaloga hrane. Financiranje zidanja takih skladišč se bo moglo vršiti z najemanjem dolgoročnih posojil.
Finančni minister je po uredbi o rezervah hrane dobil pooblastilo, da ustvari poseben »fond za državne rezerve hrane«, ki bo služil kot obratni kapital za zbiranje državnih zalog, za zgradbo silosov odnosno skladišč, za stroške vskladiščenja hrane, kakor tudi za vse druge stroške, ki bodo v zvezi z vzdrževanjem teh zalog. Potrebna sredstva za ta fond bo moral preskrbeti finančni minister.
Država sama bo zbirala rezerve hrane, in sicer za vojaštvo, poleg tega pa tudi za potrebe prebivalstva.
Izdani bodo še posebni pravilniki, s katerimi bodo predpisani postopki, potrebni za izvrševanje te uredbe.
Gteboko pretresljiva drama iz vsakdanjega življenja, podana z vsem umetniškim občuikom in pred-stavliena po naibolših igralcih: lull Hohenbe g, novinka v filmu, toda znana dunajska odrska igralka, John Boles. poznan in pri- lgft w ■ nnn ■ Danes premiera! — Predstave liubljen pevec nepozaben iz Hma ]J||| J ffi	ob 16 . 19. in 21. uri
»Sonny Boy< in lepa Francej Drake
KINO UNION, tal. 32-21
Cepljenje prašičev proti kugi
Na podlagi čl. 3 zakona o pobijanju živinskih bolezni je kmetijski minister izdal odlok o cepljenju prašičev proti kugi. Z novim pravilnikom o pobijanju svinjske kuge naj hi se preprečile vse negativne strani tega posla, ker bi oblastni organi mogli uspešno kontrolirati cepljenje in imeti v rokah ves ta posel. Na ta način bi se omogočilo tudi pravilno cepljenje v vseh primerih, ker bi biil pri tem poslu zaposleni samo strokovnjaki. Do zdaj smo imeli ponekod tako imenovano ambulantno cepljenje, ki so ga opravljali posamezni veterinarji, med njimi tudi zadružni veterinarji drugih kmetijskih organizacij, ki so prihajali cepit prašiče v zelo oddaljene kraje, tako da jim dostikrat razmere, ki bi jih morali poznati tisti, ki prašiče cepijo, niso bile povsem znane. Z novim pravilnikom bo ta slaba stran odpravljena. Z reorganizacijo pa bo omejeno delovno področje veterinarjev zveze zdravstvenih zadrug in drugih, tako kmetijskih kakor tudi živinorejskih zadrug, ker te razpolagajo z relativno malim številom svojih zadružnih živinozdravnikov. Da bi se ohranile pozitivne strani zadružnega cepljenja, je kmetijski mi-nikler izdal odlok podrejenim žtvinozdravnikom, da so dolžni na zahtevo zadrug, članic Zveze zdravstvenih zadrug, kakor tudi na zahtevo kmetijskih organizacij cepiti prašiče njihovih članov proti svinjski kugi pod istimi pogoji, pod katerimi so jih cepili zadružni živinozdravniki teh organi-zacj. Razume se, da se morajo pri pregledovanju teh prašičev držati živinozdravniki predpisanega pravilnika O pobijanju svinjske kuge, kakor tudi o priliki vsakokratnega cepljenja. Ta odlok o cepljenju se mora striktno izvrševati, ker bodo v nasprotnem primeru živinozdravniki nosili odgovornost. Prav tako je kmetijski minister priporočil živinozdravnikom, da sklepajo pogodbe z Zvezo zdravstvenih zadrug in z drugimi zadružnimi zvezami in organizacijami glede ceplienia in zdravljenja.
Promet Poštne hranilnice
V mesecu juliju je varčevanje pri Poštni hranilnici uspešno napredovalo. Pristopilo je 420 novih vlagateljev, tako da zdaj pri Poštni hranilnici vlaga skupno 555.757 ljudi. Vložena vsota je narasla za 24 milijonov din ter je znašala konec meseca julija 1.289,948.739 din. V čekovnem prometu je bilo odprtih 73 novih računov, tako da je zdaj pri Poštni hranilnici in njenih podružnicah " skupno 26.015 čekovnih računov. Promet v teh računih je znašal prejšnji mesec 8.769,139.382.05 din (s prenosom brez uporabe gotovine 57.15%). Stanje vlog po čekovnih računih je znašalo 1 milijardo 517,701.859.75 din. Skupne vloge pri Poštni hranilnici presegajo 2 milijardi 800 milijonov din.
Ravnatelj Silosa
Belgrad. \ avgusta. Upravni odbor Društva 7« silose v Belgradu je izbral za ravnatelja dr. Ni-
kitoviča, bivšega poslanca in tajnika obrtne zbornice v Splitu. Dr. Nikitovič je 1. 1933 kandidiral na listi Jevtiča in je potem prestopil k dr. Sto-jadinoviču, s katerim pa se je v zadnjem času spri. Sedež Društva za silose je kakor znano v Belgradu in jc mesto ravnatelja seveda zelo donosno.
Madnanilo otvoritve
Novo preurejena gostilna pri Stadionu — nasproti železničarskih hiš
5PRI FONUs
Tyrševa cesta 84
nudi topla in mrzla jedila toči nrlstna štajerska in dolenjska vina. — Ima hladen senčnat rit in lep prostor za balinanje.
S« prlporo?« analllaia PON
Otvoritev v petek, dne 11. avgusta 1939
Razširjenje belgrajskega velesejma
Belgrad, f. avgusta. Belgrajski velesejem se bo spet razširil in sicer to pot za nadaljnih 35.000 kv. metrov. Nemčija bo za jesenski belgrajski velesejem zgradila velik paviljon, ki bo zavzemal 2000 kv. metrov prostora itj bo zelo razkošno opremljen. Trgovinsko in poljedelsko ministrstvo proučujeta skupno z upravo belgrajskega velesejma vprašanje zemljišča za živinsko razstavo. Pri gradbi tega sejmišča sodeluje denarno tudi država in bo to sejmišče urejeno na najbolj sodoben način. Zgradil se bo tudi veliki stadion s tribunami, kjer bo publika gledala mimohod razstavljene živine. Ta stadion bo dobil stalno streho in se bodo v njem mogle prirejati tudi velike športne tekme.
i *
Netočna vest. >Tndustrijski kurir« in po njem »Jugoslovenski Lloydc sta prinesla vest o hiper-produkciji v naši industriji žepnih baterij, zaradi katere da sta morali pred kratkim dve tovarni električnih žepnih baterij likvidirati, in sicer ena v Zemunu in druga v Ljubljani. Ta vest je v celoti netočna. Ljubljanska tovarna žepnih baterij »Zmaj« še vedno obstoja in nima nikakega namena likvidirati. Razen tovarne »Zmaj« pa v Ljubljani nimamo in nismo imeli nobene druge tovarne žepnih baterij. Pa tudi vest o likvidaciji kakšne take tovarne v Zemunu ne odgovarja dejstvom. Kot nam je znano, v Zemunu sploh ni bilo nikoli kakšne tovarne žepnih baterij. Popraviti moramo še drugo navedbo »Industrijskega kurirja« ozir. »Jugostov. Lloyda«, in to je, da so v naši državi le štiri tovarne žepnih baterij in galvaničnih elementov. V resnici jih je sedem brez tiste, ki je bila sedaj v Zagrebu, kot poročata oba gornja vira, na novo ustanovljena in je dala sedaj povod za te netočne vesti.
Naše osrednje ognjišče:
»Slovenski dom« naloga letošnjega leta!
»Putnik« da posojilo za hotel na Plitvičkih jezerih. Upravni odbor »Putnika« je na svoji zadnji seji odobril za gradbo hotela na Plitviških jezerih posojilo od 6 milij. din. Posojilo je odobreno kot hipotekarno posojilo proti 3% obrestim. V zvezi s tem odobrenim posojilom je, kot posnemamo po »Jugoslovanskem kurirju«, odpotovala v inozemstvo komisija »Putnikovih« funkcijonarjev, in sicer okrog 20 po številu, da si ogleda hotele v Nemčiji, Franciji, Švici in Italiji. Za to »študijsko« potovanje je dal »Putnik« na razpolago 70.000 din. Z ozirom na te velike predpriprave smemo pričakovati, da bo hotel, ki ga bodo iz »Putnikovega« posojila zgradili, predstavljal popolno dovršenost na polju hotelirstva.
Jugoslovansko-madžarski trgovinski dogovor podaljšan do konca leta. Ministrstvo zunanjih del je obvestilo carinski oddelek trgovinskega ministrstva, da jc z izmeno not podaljšana veljavnost jugoslovansko-madžarskega trgovinskega dogovora do 31. decembra 1939.
Vpisi v trgovinski register. Pri okrožnem sodišču v Ljubljani je vpisana nova tvrdka Onič Davorin, Ribnica na Dolenjskem. Obratni predmet je trgovina a sadjem na veliko. — Pri okrožnem sodišču v Celju je vpisana nova tvrdka Kalan Franc, lesoa trgovina, s sedežem Vrbje pri Žalcu. — Pri okrožnem sodišču v Mariboru je bila vpisana v trgovinski register tvrdka Nuderl Franjo, Zg. Jakobski dol štev. 6. Obratni predmet le nove tvrdke je nakup in prodaja sadja na drobno in na debelo.
Izbrisana bančna podružnica. Pri okrožnem sodišču v Mariboru je bila iz trgovinskega registra izbrisana »Centralna banka za trgovino, obrt in industrijo, «L d.«, Zagreb, podružnica v Mariboru, in sicer zaradi opustitve podružnice. Dejansko podružnica že ni več obstojala od leta 1925., ko je Centralna banka stopila v likvidacijo in je izvršitev likvidacije banke v Zagrebu m vseh njenih podružnic prevzela Prva hrvatska štedionica.
Borze
Dne 8. avgusta 1939.
Denar Angleški funt 258.—
Nemški čeki 14.30
Devizni promet na zagrebški borzi je znašal 3.58 milij. din, na belgrajski borzi pa 4.99 milij. din. Promet v efektih na belgraiski borzi je znašal 816.000 dinarjev.
Ljubljana — Uradni tečaji: London 1 lunt	205.75— 208.95
Pariz 100 frankov . > . i i , i 116.17— 118.47 New York 100 dolarjev i ■ . i . 4380—4449.50 Ženeva 100 frankov .•»■••• 995.—1005,— Milan—Trst 100 lir i ■ , , . . ■ 231.45- 234.55
Praga 100 kron . • . i • i • 151.- 152.50
Amsterdam 100 gold. . i , . ■ 2343.-2381,—
Berlin 100 mark '. i i i i i . 1768.12—1785.88 Bruselj 100 frankov . . i . . ■ 746.50— 758.50
Ljubljana — Svobodno tržišče:
London 1 funt ... i	... ■ 256.40— 259.60
Pariz 100 -frankov , . ,	, , i , 144.83— 147.13
New York 100 dolarjev .	. . , . 5463.22—5523.22
Ženeva 100 frankov . .	, , , , 1239.27—1249.27
Amsterdam 100 gold. ......2919.96—2957.96
Bruselj 100 frankov , ,	, i , ■ 930.31— 942.31
Ljubljana — Zasebni kliring:
Berlin 100 mark ■.,.«■ ■ 14.20— 14.40
Zagreb — Zasebni kliring:
Grški boni , . • i . . . > i ■ 31.65— 32.35
Belgrad — Zasebni kliring:
Grški boni .ii.a.ii.. 32.- 32.50
Bolgarski čeki i , »>>>«■> 82 den.
Curih. Beograd 10, Pariz 11.7325, London 20.7375, New York 44.3, Bruselj 75.25, Milan 23.30, Amsterdam 235.62, Berlin 177.70, Stockholm 106.85, Oslo 104.20, Kopeohagen 92.55, Solija 540, Praga 15,175, Varšava 83.40, Budimpešta 87.—, Atene 3.90, Carigrad 3.60, Bukarešta 3.25, Helsinglors 9,145, Buenos-Aires 102.625.
Vrednostni papirji Vojna škoda;
Ljubljana 465—468 Zagreb 465—468 Belgrad 466—466.25
Ljubljana. Državni papirji: 7% investi*
cijsko posojilo 99.50—101.50, agrarji 61.50^—62.50, voj* na škoda promptna 465—468, begluške obveznice 86.50—87.50, dalm. agrarji 82.25—83.75, 4% severni agrarji 52—53, 8% Blerovo posojilo 101.75 bi., 7% Blerovo posojilo 94—94.50, 7% posojilo Drž. hip. banke 100.50—101, 7% stab. posojilo 101 den. — Delnice: Narodna banka 73.50 den, Trboveljska 174 —177.
Zagreb. Državni papirji: 7% invest. posojilo 100—101.50, agrarji 61.50—62.50, vojna škoda promptna 465—468, 6% šum. obv. 81—82, begluške obveznice 86.75—87.50, dalm. agrarji 83—83.25 (83.50), 4% severni agrarji 6Q bi., 7% Blerovo posojilo 94— 94.23 (94—94.25), 7% posojilo Dri. hip. banke 101 den., 7% stab. posojilo 101 bi. — Delnice: Narodna banka 7350 den., Priv. agrama banka 210 den., Trboveljska 175—176, Gutman 44—49, Sladk. tov. Osi-jek 80 den., Osj. livarna 150—162, Isis 30 den., Jadr. plovba 320 den.
Belgrad. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 101—101.25 (101.25), vojna škoda promptna 466—466.25 (466—466.25), begluške obveznice 86.75— 87 (87), dalm agrarji 83.50—83.75 »83.62), 4% severni agrarji 59—59.50, 7% posojilo Drž. hip. banke 100.50 den., 1% stab. posojilo 101.50 den., 6% šum. obv. 81.75—82.50 (81—83.50). — Delnice: Priv agrarna banka 210 den drobni.
žitni trg
Novi Sad, 8. avgusta. Koruza bač. 117—119, bač. pariteta Indjija 117—118. — Fižol. — bač, srem. beli brez vreče novi 260—265. — Tend. stalna. — Promet velik.
Sombor, 8. avgusta. Vse neizprem. — Tend. ne-izpremejena. — Promet 101 vag.
Živinski sejmi
Mariborski živinski »ejem 8. avgusta 1939: Na današnji mariborski živinski sejem je bilo prignanih 12 konj, 16 kobil, 226 volov, 357 krav, 22 telet, skupaj 363 komadov. Cene so bile naslednje: debeli voli 3.80—5, poldebeli 3.15—4, plemeski 4.25—5.50, biki 2.75—4.25, klavne krave 3.75- 4.75, plemenske krave 3.50—4.75, krave za klobase 2.30, molzne krave 4— 5.15, breje krave 3.50—4 50. mlada živina 3.75—5.25.
Cene živine in kmetijskih pridelkov v Ljutomeru, dne 4. avgusta 1939: telice II. vrste 3.75—4.25 din, telice III. vrste 3.50 din, krave II, vrste 3.50 din, krave III. vrste 2.50 din, teleta II. vrste 5 din, prašiči pršutarji 6.50 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso II. vrste prednji del 10. din. zadnji del 12 din, III. vrste prednji del 8 din, zadnji del 10 din, svinjina 12 din, slanina 16 din, sviniska mast 16 din, čisti med 15 din, goveje surove kože 8 din, telečj? surove kože 9 din, svinjske surove kože 10 din za 1 kg. — Pšenica 165 dinarjev, ječmen 120 din oves 120 din, koruza 140 dinarjev, fižol 200 din, krompir 80 din, seno 45 din, slama 30 din, jabolka I. vrste 200 din, II. vrste 175 din, III. vrste 150 din, kruike I. vrste 300 din, II. vrste 250 din, III. vrste 200 din pšenična moka 275—325 dinarjev, koruzna moka 150—250 din, ajdova moka 325 din za 100 kg. — Drva 80—90 din za kubični meter, jajca 0.60 za 1 komad, mleko 1.50 din za 1, surovo maslo 18—24 din za kg. Navadno mešano vino pri vinogradnikih 4—5 din za 1, finejše sortirano vino pri vinogradnikih 6—9 din za 1.
Cene živine in kmetijskih pridelkov v Dravogradu, dne 1. avgusta 1939: Voli 1 vrste 5 din, voli II. vrsta 4.50 din, voli III. vrste 4 din, telice 1. vrste 5 din, telice II. vrste 4.50 din, telice III. vrste 4 din, krava I. vrste 4 din, krave druge vrste 3 50 din, krave III. vrste 3 din, teleta I vrste 6 din, teleta II. vrste 5 din, prašiči špeharji 8 din, prašiči pršutarji 7 din za kilogram žive teže. — Goveje meso I. vrste prednji del 10 din, zadnji del 12 din, goveje meso II. vrste prednji del 9 din, zadnji del II din, govefe meso III. vrsto prednji del 8 din, zadnji del 11 din, svinjina 16 din, slanina 18 din, svinjska mast 19 din, čisti med 18 dinarjev, neoprana volna 24 din, oprana volna 30 dn, goveje surove kože 10 din, telečje surove kože 11 dinarjev, svinjske surove kože 6 din za 1 kg. — Pšenica 250 din, ječmen 200 din, rž 200 din, oves 175 din, ko* ruza 150 din. fižol 275 dtn, krompir 100 dm, lucerna 60 din, seno 50 din, slama 40 din, jabolka I. vrste 400 din, II. vrste 350 din, III. vrste 250 din. hruške I. vrste 400 din, II vrste 300 din, III. vrste 200 din, pšenična moka 315 din, koruzna moka 250 din, ajdova moka 450 din za 100 ktf. — Drva 70 din za kub, meter, jajca 0.75 din za komad, mleko 2 Hin 7» IUerc surovo maslo 24 din za kg.
Naša najnovejša boleča narodna rana
Nad 13.000 sezonskih izseljencev j« odšlo letošnjo pomlad v tujino za kruhom, samih zdravih in krepkih mladih ljudi. Okrog 6500 jih je odšlo iz okrajev Murske Sobote in Lendave, 7000 iz ostalih delov Slovenije, iz okrajev Brežic, Krškega, Novega mesta in Črnomlja. Za tako majhen narod je to gotovo ogromno število.
Deset mesecev bo tako visoko število naših ljudi preživelo v tujini, pod tujimi, dostikrat našemu narodu neprijaznimi vplivi. Veliko jih piše nazaj domov žalostna pisma m obžalujejo, da so odšli. Veliko jih je zadovoljnih s svojo usodo modernih sužnjev. Skušajo se pač vživeti v hude razmere, prisiljeni po revščini, in si svoje življenje narediti udobno, kolikor se a č da pri obstoječih razmerah. Mnogi 60 pritožujejo, er ne morejo domov pošiljati težko prisluženega denarja. kakor je bilo pogojeno med našo in tujo državo. Doma pa trpe njihove družine pomanjkanje. Izseljenci bi ]im radi pomagali, pa tega n morejo. Ker pa denarja ne morejo poslati domov, so se mnogi vdali zapravljanju in lahkomišljenemu življenju. S tem se bodo naučili lahkoživja, zapravljanja, pijače in še marsikaj drugega zlega. Tudi iih ponekod priganjajo k težkemu delu po 15—16 in še več ur na dan. Tako pretežko delo jim bo izčrpalo življenjske sile pred časom, da bodo v 50 letih že izčrpani in onemogli starci in pohabljenci, nezmožni si zaslužiti vsakdanji kruh. Brez dvoma bodo postali težko breme za državo in narod.
Tudi tuja narodna miselnost jim je nevarna. Zastruplja jim njih slovensko dušo in srce v korenu in jim trga iz srca vsak smisel za ustaljeno in urejeno Življenje.
Mislimo si sedaj, da gresta v tujino fant in dekle v svojih 17., 18., 19. letih, da jih gre tako vsako leto po tisoče kar iz enega okraja, in to morda po 5—10 ali še več let po vrsti. Kaj bo posledica tega? Ta, da bodo nujno izgubili vsi vsako ljubezen do rodne zemlje, vsak čut do svojega jezika in naroda, zlasti do svojih družin. Vse vezi se morajo potrgati, tiste vezi zgodovinske slovenske ljubezni do rodne grude, ki je slovenskega kmeta tako ozko navezala na njegovo zemljo, na njegov grunt, da ju je ljubil z vsako mišico svojega srca kot del samega sebe. Tako bo sezonsko izseljenstvo ubilo v našem narodu to, kar ga je do sedaj skozi stoletja delalo odpornega proti raznarodovanju in ga ohranilo. Naredilo bo iz njih same narodne izkoreninjence, moderne nomade, brezdomce, brez narodnosti, a seveda tudi brez vere, v marsika-kem primeru tudi brez morale.
Vse to se že bridko kaže v strašnih oblikah po nekaterih okrajih Slovenije, kjer to izseljenstvo traja že nad deset let. Na anketi dne 3. januarja letos v Murski Soboti, kjer se je razpravljalo o tej vrsti iz-seljenstva, so poročali o strašnih stvareh.
Če sedaj pomislimo še to, da je naša banovina obmejna, da so tu vplivi čez naše meje zelo močni, da smo na velikem evropskem mednarodnem prepihu, potem mora vsakega rodoljuba zaskeleti v dno duše in zaskrbeti za našo narodno bodočnost, ko gleda vsa ta dejstva, ki se ne dajo utajiti, ne zakriti in ne polepšaiti.
Rafaelova družba proučuje vse te razmere na podlagi poročil, katera dobiva od izseljencev iz tujine in od raznih narodnih voditeljev po okrajih, iz • katerih sc izseljujejo
Ne, tako ne sme iti več naprej! Tako samega sebe noben zavedni narod ne sme zavreči. Res smo tevni! Res živi naše ljudstvo zelo hudo siromašno
življenje po nekaterih krajih. Vendar raje lakoto trpeti, kakor pa na tak način sebe zastrupljati in se ubijati! Če je v nas še kaj narodne zavesti, če je v nas le še nekoliko resne volje do narodnega obstoja, se moramo zganiti in začeti z mrzlično naglico zdraviti to rano.
To rano bomo pa ozdravili samo, ako poskrbimo našim pasivnim krajem zaslužka tu doma. Naša država mora nujno na delo in začeti po teh krajih razna večja javna dela in nuditi svojim revnim državljanom vsaj skorjico kruha doma. Slovenija je obmejna pokrajina države. Ali more biti državi vseeno, če se ta obmejna pokrajina tako razkraja? Nikjer na jugu ni takih žalostnih razmer. Nikjer niso naše državne meje z izseljenstvom tako ogrožene kakor ravno naše.	K. Z.
Žalostne posledice našega izseljevanja
V zadnjem času se spel r,jiogo govori o dobri ki slabi strani našega izseljevanja, tako da bi lahko rekli, da obstoiata v tem oziru dve struji. Eni izseljevanje zagovarjajo, ker nam prinaša v obliki delav-
Slovesen zaključek
Po nedeljskem tako veličastnem dnevu v Ptuju je bilo v ponedeljek zaključno zahvalno romanje k Materi božji na Ptujsko goro. Že v zgodnjih jutranjih urah je krenila iz minoritske cerkve dolga procesija s štirimi duhovniki, ki se je pomikala čez polje in skozi dolge borove gozdove proti znameniti štajerski božji poti na Ptujski gori. Molitev in petje prekrasnih Marijinih m evharističnih pesmi je v zgodnjem jutru dalo vsemu nadvse svečan izraz. Poleg tega so vozili na goro tudi avtobusi, tako da se je zbralo pri ptujsko-gorski Materi božji več tisoč romarjev od vseh strani. Pri kapeli pod cerkvijo, kjer je bil sprejem ob tričetrt na 10, so prišli štirje škofje, ki so jih romarji z mahanjem robcev navdušeno pozdravili. Prvi je šel ljubljanski vladika dr. Rožman, za njim pa kitajski škof Čeng, toplo pozdravljen od vseh romarjev ter splitski škof dr. M i 1 e t a in la-vantinski vladiak dr. Tomaži i. Toliko visokih cerkvenih knezov naenkrat skupaj zbranih Ptujska gora pač še ni videla. Škofe je najprej pozdravil dekan in nadžupnik iz Hoč g. Sagaj, ki je v prelepih besedah želel vsem dobrodošlico in izrazil neizmerno veselje nad tako velikim dogodkom. Zahvalil se mu je ljubljanski vladika dr. Rožman, ki je tudi svojo ljubljansko škofijo izročil v varstvo ptujskogorske Matere božje. Po govoru župana g. Viktorja Stefancioze je krenila procesija z mnogimi duhovniki, med katerimi smo opazili tudi mariborskega kanonika, v staroslavno in znano božjepotno cerkev, ki je bila veliko premajhna, da bi mogla sprejeti vse romarje pod svojo streho.
Naiprej je imel krasno pridigo ljubljanski škof dr. Rožman, ki je v glavnem poudarjal veliki pomen božje poti na Ptujski gori za štajerske Slovence. Njegove besede so vsem navzočim segle globoko v srce, ko je orisal Mater božjo, ki Slovencem ni samo kraljica, ampak je tudi prava mati. Končal je svoj govor s pozivom staršem, naj izroče svoje otroke, predvsem pa njihove duše, v varstvo matere Slovencev. Nato je
skega zaslužka lepe milijone in zmanjšuj« brezposelnost našega kmečkega človeka, in drugi so zoper izseljevanje, ker nam tujma uničuje naše najboljše delavske sile, razdira srečno družinsko življenje, ter zastruplja naš živeli v verskem, moralnem in nacional-nm pogledu. Gotovo je, da drži to drugo in danes more biti vsakemu jasno, da nam izseljevanje prinaša mnogo več škode kakor pa koristi, kot nam znajo najbolj potrditi naši izseljenski duhovniki. Sami nam pripovedujejo, čitamo iz njihovih pisem, kakšne žalostne slike nam prikazuje izseljevanje.
Pred kratkim je odpotoval nazaj v Francijo izseljenski duhovnik g. Camplin. Pred svojim po-vratkom je sprejemal sporočila in pritožbe od svojcev naših delavcev v Franciji, kakor smo to na tem
ptujskih slovesnosti
sledila sv. maša, ki jo je daroval škof dr. Rožman. Med sv. mašo je vsa cerkev prepevala prelepe Marijine in evharistične pesmi. Po zahvalni pesmi in darovanju za potrebe ptujskogorske cerkve |e bila veličastna proslava 700 letnice prihoda očetov minoritov v Ptuj končana. Ta slovesni zaključek na Ptujski gori je dal vsej svečanosti, ki so bile na višku, nadvse veličasten pečat. Prisotnost štirih cerkvenih knezov in velikanska udeležba romarjev je dala krono tem svečanostim, ki so se te dni v Ptuju dogajale. 700 letni m:noritski samostan je ob svojem jubileju ponovno prosil varstva pod milostnim plaščem ptujskogorske Matere božje, da bi lahko še naprej opravljal veliko delo v korist slovenskemu ljudstvu v Ptuju ki okolici.
Prispevajte za osrednji prosvetni »Slovenski dom« v Ljubljani!
Policija v območju zaliva Hudson v Kanadi ima svoj delokrog najbolj visoko na severu. Pod njo spadajo eskimske in indijanske naselbine in zadnje vasi pravih Kanadčanov. Letos la policija praznuje 50 letnico svoje ustanovitve. Njen glavni posel so tihotapci, ki skozi te redko naseljene kraje skušajo vtihotapiti v Kanado alkoholne pijače v vseh predelavah, tobak in drugo tako tihotapsko blago. Danes je policija že nad vse dobro opremljena. Ima tudi svojo radijsko oddajno postajo, po kateri na vsaki dve uri oddaja svoja obvestila. N. pr. svari: »Tu policijska postaja She-diac! Pazite! Pazite! Vsem obalnim krajem! Opozarjamo vas r>a štiri tihotapske pamike, ki vozijo žganje. Svarimo pred uživanjem tega vtihotaplje-nega žganja. Je samo za malenkost cenejši, vsebuje pa neki strup, ki v gotovih okoliščinah more povzročiti smrt, namreč metilalkoliol! Nikogar ne oviramo v uživanja te brozge — svarimo pa vsakega poštenega Kanadčana — pazite — paziteI... Vsem obalnim...!«
Drugič spet na isti dačin podaja opis kakega zločinca in poziva vse »poštene Kanadčane«, naj ga pomagajo pripeljati oblastem v roke, če bi se kje pojavil. Kot za svojo družino skrbi ta policija za svoje ozemlje. Njeno delo je zelo mnogostran-sko, ker ozemlje je veliko, stražnik pa osebno tudi ne more biti povsod zraven. Zato se v stiski tolikokrat poslužuje radia. Tudi tak nasvet po radiu nekaj zaleže. Ko je bila pred 50 leti ta četica ustanovljena, je štela peščico ljudi, ki naj bi na tem skrajnem severu Kanade prizanesljivo skrbeli za red in mir. Z leti pa so rastle naloge, tudi četica je naraščala in danes je to že močna, vojaško izvežbana organizacija, v kateri je 2400 mož in 90 častnikov — sami postavni fantje, o katerih pravi krilatica, da se »niti hudiča ne boje...« Glavni stan te policije je seveda Ottava, od koder se dirigira vse gibanje posameznih straž. V to službo se sprejemajo samo najsposobnejši od sposobnih, ljudje, ki razumejo življenje tega severa, ker tu zgoraj je stražnik obenem tudi pismonoša in davčni izterjevalec. On nadzoruje priseljevanje, on dovoljuje ali pa prepoveduje nove naselbine in daje državljanstvo. Zato mora vsaj enkrat na mesec preiskati vsa ribiška lovišča in obiskati tudi rudniške vasi. V sporih mora večkrat biti tudi sodnik, ker Indijanci in Eskimi se v svojih vsak-
svojo tajnico, najmlajšo nd vseh ženskih gostov. Menda je tudi zadnji od gostov odhajal. »Ni torej moglo biti tako hudo...« se smejejo mnogi guvernerji.
*
Mnogo več splošne pozornosti pa Je vzbudila neka druga stvar. Eden Rooseveltovih sinov, Elliot, ki vodi veliko radijsko postajo v I exasu in sam komentira politične dogodke (vendar največkrat zavzema svojemu očetu nasprotno politično stališče), ie pred kratkim silno ostro naparlel znanega duhovnika Cough-lina, ki že več let nedeljo za nedeljo govori po radi u. Očital mu je celo raketirstvo in dejal, da bi bila največja sreča, če bi t. novim pravilnikom o radiu, o katerem zdaj odločajo, mogli Coughlinu zamašiti usta, češ da seje sovraštvo proti Judom. Silno ostro pa mu je odgovoril Coughlinov zastopnik, ošvrkujoč ga kot kakega šolarčka, seveda pri tem napadajoč tudi njegovega očeta in mater, češ da imajo vsi skupaj zelo tesne zveze s komunisti. Zahteval je tudi, naj mu da glavna ameriška radijska družba priliko, da mu odgovori. Radijska družba je še isti večer i/javila, da jc za to pripravljena — tako bomo torej v kratkem po-slušnli Coughlinov odgovor. Gotovo je, da bo duhovit in razborit in da ga bo poslušalo vsaj kakih 30 milijonov ljudi. — Morda se spominjate, kako je lani kratko opravil z Munde-leinom. Ta čikaški kardinal namreč odločno drži z Rooseveltom in je zato ob svojem po-vratku iz Ritna zaradi Codghlinovih napaoov na predsednika po radiu izjavil, da Cnughlin nima nobene moči, govoriti v imenu Cerkve. Lskonično mu je odgovoril Coughlin, da v imenu Cerkve v resnici ne daje izjav niti kak duhovnik, niti kak škof, niti kak kardinal...
mestu že pornčali. V«« stranke, katere so prihajal« ves dan v pisarno Rafaelov« družbe v Mursko Soboto, so *n«le malo sporočil za izselj«ice, nasprotno so se pa slišal« mnoge pritožbe, ki nam prikazujejo žalostno sliko izseljevanja.
Koliko očetov j« t solznimi očmi pripovedovalo gospodu Camplinu »voj« družinsko gorje, nastalo zaradi tega nesrečnega izseljevanja. Žena mu i« 2 leti nič n« pile, on v bolnišnici, otroci ie potepajo okrog brez vsakega nadzorstva. Drugemu j« žena zopet pisala, da nanjo naj nikar več n« misli, ker ti |e izbrala drugega ter pustila moža s 4 majhnimi otročičkL Tu j« mati, ki jokaje prosi, da naj ji vrnejo hčerko, ker j« zvedela, da s« |e v tujini pokvarila. Tu j« oče, ki |oka, da mu je sin zaradi težkega in napornega dela v bolnišnici in jc postal nesposoben za vsako delo itd. Pa kdo bi mogel navesti vse gorje, katero človek sliši dan na dan kot posledic« tega nesrečnega iz-
Iseljevanja. Iz vsega lega pa nam mora biti jasna, da nam izseljevanje prinaša zlo, ki je mnogo težje kot par milijončkov, katere izseljenci pošiljajo v obliki zaslužka.	C.
Velik požar v Ptuju
V ponedeljek ob četrt na 3 je, kakor smo ž« kratko poročali, izbruhnil v skladišču g. Franca Čučka v Ptuju iz nerazumljivih vzrokov požar, ki se je z veliko naglico širil na vse strani. Požar j« prvi opazil g. Josip Murko, ki je naglo zbudil druge najemnike v stanovanjski hiši, ki jih jc okoli 25. Vsi so mislili, da gori velika stanovanjska hiša, ker j« bila ožarjena od ognja od vseh strani. Alarmirani so bili takoj gasilci, ki so rešili, kar se jc rešiti dalo. Da ni zgorela ea-padna stran skladišča, je zasluga dimnikarskega poslovodje g. Gnusa, ki je šel na streho ter jo polival z vodo. da se ni užgala. Uničen je poltovomi avtomobil, dva tekstilna stroja g. Tumpeja, trije zaboji preje, kompletna sodarska delavnica s sodi in orodjem, mnogo etemita, pet pisarniških oprem, m drugo. Skupna škoda znaša blizu 200.000 din in je le delno krita z zavarovalnino. Najbolj je prizadeta spediterka Terbučeva, kateri je zgorelo vse in ni bila zavarovana. Poleg tega pa sc je še nevarno opekla in so jo morali nujno prepeljati v bolnišnico. Kako je požar nastal, ni znano. Mislijo pa, da ga je zanetil kak prenočevalec • cigaretnim ogorkom ali pa na kak drug način.
danjih skrbeh obrnejo najprej nanj. Ce je treba, mora biti tudi zdravnik — tu lahko izrabi vse svoje znanje in spretnosti. V tem rednem delu pa večkrat pride iz Ottave povelje, da je treba iti na lov za tem ali onim zločincem, ki je tu gori pri-bežal pred roko pravice. In takrat se začne lov, ki traja lahko tudi na mesece. Neki poročnik je 14 tednov zasledoval morilca, noč in dan je bil v sledu In ko ga je zasledil, ga je bilo treba skozi prazne pokrajine prepeljati do naseljenih bivališč do prve policijske stražnice. Takega ubežnika voditi tako daleč, tudi ni igrača...
Ustanovni občni zbor ZZD v Trbovljah
V nedeljo, 6. t m. je bil v polni in lepo okrašeni novi dvorani Društvenega doma ustanovni občni zbor ZZD. Občni zbor je vodil v imenu pripravljalnega odbora tov. Jesih, ki je v začetku predlagal, da se odpošljejo pozdravne brzojavke gg. predsedniku vlade Cvetkoviču, predsedniku senata dr. Korošcu, ministru dr. Kreku in banu dr. Natlačenu, kar je bilo z navdušenjem sprejeto.
Uvodoma je poudaril, v kako važnem zgodovinskem trenutku ustanavljamo nove delavske organizacije danes, ko skušajo na enem koncu Trbovelj bučno proslavljati markisisti s pomočjo ljudske fronte dobo, katera je za marksizem prav malo častna. Danes se ustanavlja delavsko društvo, ki bo delovalo na krščanskih temeljih.
Zatem je Dolar Jože prečital pravila ZZD in odobrenje oblasti za ustanovitev organizacije. Nato so bile volitve odbora in zaupnikov. Soglasno so bili izvoljeni sledeči tovariši: Za predsednika Jesih Adolf, za podpredsednika Prašnikar Matija, za tajnika Dolar Jože, za blagajnika Dolar Oton, za taj-nikovega namestnika Plevnik Maks, za blagajni-kovega namestnika Medvešek Ivan, odborniki: Kunstl Ferdo, Hočevar Anton, Zaupnikov je bilo izvoljenih dvajset, in sicer razdeljeno na posamezne obrate.
Vzpodbuden zaključni govor je imel še tov. Prašnikar.
Ko sem imel spomladi neko pobožnost v slovenski župniji v Detroitu, sem ga v detroitskem predmestju tudi obiskal. Njegova cerkev, posvečena Mali sveti Tereziji, je v resnici nekaj čudovitega. Težke milijone je plačal zanjo; težke milijone pa je plačal doslej tudi že radio, ki prenaša njegove govore. Zato je napravil name tem močnejši vtis, ko je prišel v sprejemnico v revnem zakrpanem talarju. Na prvi pogled te prevzame njegova tiha močna osebnost. Povabil me je, da moram na vsak način priti na kosilo. Veliko se je zanimal za evropska vprašanja. Žal obvlada razen angleščine le nekaj francoščine in mu je tudi druga literatura neznana, razen kar imamo angleških prevodov. Posebno pa se je zavzel za ukrajinsko vprašanje.
•
V	državi Kenfuckjr, kjer rudarsko vpraSanje še vedno ni urejeno, je bila te dni v enem izmed rudnikov težka nesreča; huda eksplozija je zasula 28 rudarjev. Ko so se po dolgem trudu dokopali do njih, so bili že vsi mrtvi.
V	krasnem Yellovstone parku pa divjajo veliki gozdni pozan, ki jih je užgala strela. Z vsemi sredstvi jih skušajo omejiti in ustavit«: radio letala in na stotine ljudi se trudi Že nekaj dni To bodo spet žalostne pokrajine v enem najlepših
ameriških krajev.	1
•
Rilanre nekaterih velikih podjetij kažejo v zadnjem letu močno zboljšanje; izplačale bodo tudi mnogo višje dividende.
Tudi letošnja avtomobilska produkcija kaže prav dobro: v prvem polletju so prodali okoli 2 milijona avtomobilov.
Strah in zabavo obenem je priredil neki ameriški cowboy (jahač divjih prerijskih konj) gostom hotela Savoy, ko je s konjem prijezdil v razkošno obednico
,Vital Vodušek:
Ameriške novice po zračni pošti
St. Paul, 30. julija 1939.
V zadn jih dneh se je obrnilo ameriško zanimanje od Daljnega vzhoda spet bolj v Evropo. Nas so seveda najbolj zanimala poročila o ustvarjanju »male balkanske osi«, posebno pa tudi angleško potovanje regenta Pavla. Vsi veliki časopisi pa so tudi poročali o slovesnem praznovanju Mačkove 60 letnice.
Podobno se je obrnilo tudi zanimanje od preganjanja Judov v zadnjih dneh boli na preganianje katoličanov: I " '. 1 t M j. l	>' /
WjL-' i ' _
Vsako priliko pa seveda časopisje uporabi. Ha se kaj pošali iz neljubih oseb. Tako so li. pr. največji časopisi prav v sredi na prvih straneh prinesli poročilo, kako je bil preteklo nedeljo aretiran v večji krokarski družni voditelj ameriških nemških nacionalistov Kuhn in se bo moral pred sodiščem zagovarjati zaradi pijanosti in žaljenja uradnih oseb. Ali pa, kako se ameriška plesalka Miriam Verne iz Pitts-burgha ni več odzvala posebnemu vabilu
da bi plesala v Monakovem v Leharjevi »Veseli vdovi«; poprej jo je že večkrat občudoval in obdaroval.
Kakor pa se je vreme pri nas mahoma močno ohladilo, tako se je tudi ohladila različna napetost v ameriški politiki. Roosevelt
prav mirno poskuša pridobiti več senatorjev, da bi prodrl z zakonom o nevtralnosti, ki je za Evropo tako pomenljiva. Glede velikega štrajka pri javnih delih je tudi obveljala njegova beseda: »Proti vladi ne morete štrajkati « Od prve razboritosti, ki je zahtevala celo nekaj smrtnih žrtev, so delavci postali silno krotki, pripravljeni, da sc vrnejo na delo. Manj popuščanja pa kaže vlada: vprašanje je, če bo vse tisoče, ki jih je zaradi petdnevne odsotnosti že odpustila, sprejela nazaj. Bag ve, kaj šele bo. ko bodo za nekaj časa odpuščeni vsi, ki so doslej že 18 mesecev delali — in bo država sploh skrčila število delavstva za eno tretjino; povrhu pa bo še izravnala plačila svojim delavcem nn severu in jugu (med katerimi jc bilo doslej podobno kot v Jugoslaviji vendar precej razlike). Po tem ponesrečenem štrajku je malo upanja, da bi delavci dosegli mnogo zboljšanja. Zaposlenih jih bo pa ostalo še vedno okrog 2 milijona.
*
V Michiganu (največje mesto v državi je Hetroit) imajo zdaj zelo starega guvernerja Dickinsona: kot namestnik je zavzel mesto za prejšnjim, ki je nenadoma umrl. čez 80 let ima ze. a še vedno uči v bližnji protestantski cerkvi v nedeljski šoli. Vsnko jutro, ko pride v urad. najprej poklekne in pet minut moli. Ob nešteto prilikah se seveda pokn/e kot velik čudak. Mnogo prahu pa je dvignil v zadnjih dneh. ko jc pripovedoval, kako so zlasti mlade dame veliko pile n« banketih ob priliki zborovanja vseh ameriških guvernerjev, pohujšujoč se nad gostitelji, češ da so jih nalašč silili. Drugi guvernerji pa «n obsodili tako govorjenje in kar povedali, da se je prav Di-ckinson najboljše zabaval in je imel s seboj
Najsevernejša policija na svetu
ostati na soncu ln hitro porjaveti!
Tedaj jc potrebno ULTR A - OL JE - NI VE A s poiačeno močjo zaščite pred svetlobo.
ULTRA - OLJE - NIVEA upija sončne žarke, ki povzročajo opekline in prepušča le tiste, ki porjave kožo.
Stran 0
»SLOVEfTEO, <Ine 9. avgusta 1989.
Bfev, 180. v
2}*o£ute novice.
Koledar
Peter Fah.
Četrtek. 10. avgusta: Lavrendj, mučenee;
Sreda, S. avgusta: Janez Vianney, spoznav., er Fah. Četrtek,
Pavla, devica.
Novi grobovi
f v Sp. Šiški, Knezovi uVici 18. j« umrla ga. Terezija Sedeu, vdova sprevodnika drž. žel. Rajni:« je bila skrbna mati in krščanska žena ter dolgoletna
naročnica »Slovenca«. Blagi pokojnici večni mir tn pokoj, gospodom sinovom in sorodnikom pa naše iskreno sožalje!
Zlata maša
Preteklo nedeljo, 6. avgusta, je pri šolskih sestrah v Šiški opravil zlato sv. mašo g Nikolaj Žugelj, župnik v pokoju, duhovnik tržaške škofije. Rojen je bil v dobri kmctski hiši v lepi župniji Podzemelj v Beli Krajini dne 15. julija 1865. Ljudsko šolo je dovršil v Podzemlju, nižjo gimnazijo v Novem mestu, višjo v Gorici, bogoslovje pa v Ljubljani. Služboval ie kot frančiškan na Trsalu in v Klanjcu v Hrvatskem Zagorju. Leta 1900 je prestopil v tržaško škofijo, kjer je deloval dve leti kot ekspozit in zasilni učitelj v Zvoneči, 1902 je prišel za ekspozita v Dutovlje, kjer je ostal tudi dve leti. Leta 1904 je dobil župnijo Kringo v dckanip Pazin. Po prevratu je moral zapustiti svojo župnijo in se je preselil v Slovenijo, kjer je bil nekaj časa v Beli Krajini, devet let v Spodnjem Brniku, dve leti v Kamniku, nato pa se je naselil v svoji hišici v Drav-jjah, kjer je do leta 1935 opravljal službo bož]o oh nedeljah in praznikih deloma v Dravljah, deloma v Kosezah. Sedaj pa je duhovnik pri šolskih sestrah v Šiški. Bil je zvest sotrudnik »Slovenca«, znan kulturni delavec, vedno zaveden Slovenec. Povsod, kjer je služboval, je posvetil svojo skrb in delo predvsem dušnemu pastirstvu, olepšanju božjih hramov in pa ljudski prosveti. V Kringi je ustanorvil Bra.no društvo in knjižnico, za katero je naprosil knjige v Zagrebu, časopise je pa sam plačeval. Gospodu župniku k njegovi zlati maši iskreno častitamo.
— Minister Franc Snoj v Križevcih. V ponedeljek se je v Križevcih zbralo v Slomškovi dvorani mnogo zaupnikov JRZ, da bi se porazgovorili o sedanjih tekočih vprašanjih. Na ta sestanek je prispel iz Gornje Radgone tudi okrajni predsednik .IRZ, naš poslanec in minister gosp. Franc Snoj. Vsi navzoči so ga z veseljem sprejeli, saj so pričakovali od njega, da bo najboljšo obrazložil sedanji položaj naše države. — Kot poslanec se je končno zavzel za potrebe vseh v tem okraju biva-jočih, posebno za našega kmeta. Omenjal je, da so morajo naše ceste tukaj ob meji temeljito popraviti. da bodo že vendar enkrat sposobne tudi za tujski promet, ki je v zadnjih mesecih silno narastel. Govoril je o sadni in žitni trgovini ter o conah obojnih pridelkov. Posebni važnosti se je na sestanku polagala regulacija Mure, Ščavnice in
JCaj jpKavJLJt&?
Tako smo zadnjič v trm kotičku vprašali ljubljanski mestni Irošarinski oddelek zaradi vedenja njegovih uslužbencev, ki na kolodvoru v vrstibulu celo v civilu preie na tihotapce. Kaj pravite, smo dejali, če ne bi bili tisti, ki morajo opravljati lo delikalno sluibo, trikrat vljudni...
Ker pa smo zahtevali trikratno vljudnost od trošarinskega oddelka, smo seveda tudi lako vljudni, da prav radi damo tudi njemu besedo.
Mestni trošarinski oddelek je namreč po predpisih Uredbe o mestni trošarini že lani uvedel stalno dnevno in nočno kontrolno službo, ki je prej ni hilo. Trošarinski uslužbenci morajo torej noč in dan ob soncu in hudi uri nadzorovati vse nezasedene prehode na ozemlju mestne občine, da bi preprečili tihotapstvo in kakršno koli drugo prikrajšanje občinske in banovinske trošarine, ki jo v Ljubljani tudi morajo pobirati mestni tro-šnrinci. Mestni davkoplačevalci so s tem gotovo zadovoljni, soj je vsako prikrajšanje mestnih dohodkov njim v škodo.
Nezaseden je pa tudi izhod potnikov s perona glavnega kolodvora skozi vestibul, prav tako pa tudi skozi kolodvorsko restavracijo. Oba prehoda je tudi železniška uprava strogo prepovedala, vendar pa sta oba izhoda silno zapeljiva in vabljiva za tihotapce. Samo v korist ljubljanskim davkoplačevalcem sta torej ta dva izhoda strogo nadzorovana. Vsem trošarinskim uslužbencem je pa tudi naročeno, naj opravljajo službo po svoji uvidevnosti v uniformi ali v civilu. Tudi ta izbira obleke je potrebna in koristna. A vsem uslužbencem je tudi strogo naročena največja vljudnost tn obzirnost, čeprav je zaradi tega kolikor toliko otežkočeno natančno, objektivno in vestno poslovanje. '/.a trošarinsko kontrolno službo na kolodvorih so bila izdana še posebna navodila o vljudnem in dostojnem poslovanju, saj se mestni trošarinski oddelek vedno zaveda, kako velikega pomena je taktno poslovanje zlasti s tujci, ki prav radi že po dostojnem,'vljudnem in resnem nastopanju javnih organov presojajo civilizacijo in kulturo narodov.
Trošarinska služba je pa že zelo težka in de-likalna z onimi strankami, ki prostovoljno prijavljajo blago za trošarin jen je, še mnogo težje in delikatnejše pa je poslovanje s strankami, ki se namenoma izogibajo rednih poti in se poslužujejo celo strogo preporedanih prehodov in izhodor, kakor n. pr. prav na glavnem kolodvoru. Spričo tega, da rečina tihotapcev prav tako prezira bon-tnn kakor predpise, lahko tudi najpopolnejšemu knralirju rljudnost splahne. Tihotapec namreč navadno ne tihotapi iz potrebe, temveč iz strasti in notranjega zadovoljstva; če je pa pri tem užitku zasačen ali moten, se pa razlogoti in pogosto tudi dejansko napade trošarinskega usuibenca.
Kaj pravite, če bi kakega nezadovoljneža porabili. naj opravlja to službo noč in dan pri pre-jinrprlnnem prehodit na kolodvoru. Najbrž bi se kmalu zahvalil in pohvalil vljudnost naiih troia-r incev.
Globetke, ki nam leto za letom delajo milijonsko škodo. Zaupniki so ga natančno obvestili tudi o stanju naše konjereje ter o snioliki, ki se je v zadnjih mesecih silno razširila na Murskem polju. Gospod minister je vse zahteve vzel na znanje ter obljubil, da se bo na vseh merodajnih mestih postavil za naše pravice.
—	Svetogorsko romanje. Ob prvem romanju bodo potovali s prvim romarskim vlakom romarji s kamniške, gorenjske, kočevske in notranjske proge. Vseh skupaj 1*> na tem vlaku 925 romarjev. Z drugim vlakom bodo potovali romarji s Štajerskega, s proge Zagreb—Ljubljana, z Dolenjske (izvzemši kočevsko progo) in Ljubljančani. Ta vlak bo šlel 070 romarjev. V vozni red prvega romarskega vlaka, ki smo ga pred dnevi objavili v Slovencu in posebni okrožnici razposlali včeraj vsem romarjem, se je vrinila majhna napaka. Prvi vlak ima na povratku odhod iz Postojne ob 17 ter prihod na Rakek ob 17.14 (ne 1K. 14), odhod z Rakeka ob 17.30 in prihod v Ljubljano ob 18.43. Romarjem s kamniške proge sporočamo, da bo redni vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob i8.40 čakal prihoda prvega romarskega vlaka. — Za drugo romanje, ki bo 26. in 27. t. m., sprejemamo prijave še danes in jutri.
—	Fantovski odsek in Dekliški kroiek v Gnr. Logatcu vljudno vabila vse prijatelje naših katoliških organizacij k javnemu nastopu, ki bo v nedeljo, 18. avgusta, v parku. Ob 14.20 bo sprevod v cerkev k litanijam, ob 16. pa telovadba s sodelovanjem dolnjelogaške godbe, nato pa lepa, poštena zabava. Naša mladina bo ta dan pokazala, da njen dveletni trud ni zaman, četudi se je morala boriti z velikimi težkočami za svoje uspehe.
—	Viničarsko-delavski tabor pri Kapeli. Vabimo vse viničarje in vse druge krščansko misleče delavce iz bližnje in daljne okolice, predvsem iz okraja ljutomersko-radgonskega, da se udeleže prihodnjo nedeljo viničarsko-delavskega tabora pri Kapeli (Slatina-Radenci). — Ob 9. bo sv. maša s cerkvenim govorom, po maši zborovanje pri cerkvi; popoldne bo v gostilni Lukovnjak pri Kapeli prijateljska zabava s srečolovom, katerega čisti dobiček je namenjen za dograditev Viničarskega doma v Ljutomeru. Viničarji, delavci, na veselo snidenje dne 13. avgusta na eni najlepših točk gornjeradgonskih goric pri Kapeli.
ABBAZIA Kopalna sezona
HOTEL EDEN
NAJLEPŠA OSREDNJA LEGA OB MORJU Vse moderne udobnosti Sijajna kuhinja Popolni pension 40"— lir Zahtevajte prospekte
—	V Selški dolini ni črnih koz. Okrajno na-čelstvo v Škofji Loki nas prosi za objavo, da so vse govorice o pojavu črnih koz v Selški dolini neresnične. V Selški dolini, pa tudi v vsem škofjeloškem okraju ni črnih koz in jih ni bilo že od konca svetovne vojne sem. Razširjevalce teh za škofjeloški okraj skrajno škodljivih in povsem neresničnih govoric se bo zasledovalo.
—	Da bost« stalno zdravi, je -potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in »lično. Radenska vam ohrani zdravje ln mladostno sveiost.
—	Opozorilo visokoiolcem, ki itudlrajo v Belgradu. — Visoikošolci, ki študirajo v Belgradu, najdejo najboljšo preskrbo v Študentskem domu kralja Aleksandra I. v Belgradu (ulica kralja Aleksandra, 75), kjer je na razpolago 474 mest. Za stanovanje (po 2 v isti sobi) in popoldne oskrba plačajo z ozirom na davčno moč svojo in svojih staršev, oziro,ma varuhov: pri obdačenju do 1000 din mesečno po 510, med 1000 in 4000 po 6000, čez 4000 po 750 din mesečno. Vplačuje se naprej, najkasneje do 10. vsakega meseca. — Za sprejem v dom ae predlagajo posebne prijave, ki jih izdaja na zahtevo blagajna doma (po pošti v znamkah po 2.50 din). Prijavo je poslati domu najkasnje do 10. septembra t. I., prilagajo pa ji: kandidati, ki prihajajo z vseučilišč izven Belgrada, neoverjen prepis davčnega potrdila in potrdila o opravljenih izpitih; srednješolski abiturijenti neoverjen prepis davčnega potrdila in zrelostnega spričevala; kandidati, ki so bili v zadnjem poletnem semestru vpisani na belgrajskem vseučilišču, ne prilagajo nobenih potrdil (originali vsel priloženih potrdil se moirajo pokazati ob vstopu v dom); razen tega priloži vsak kandidat dopisnico « svojim naslovom, po kateri ga uprava do 25. sept. t. 1. obvestite, če je sprejet ali ne. Sprejemajo se: študenti prava, filozofije, teologije, agronomije in gozdarstva, če niso še bili na vseučilišču 8 zaporednih semestrov; medicinci najdelj do konca XI., tehniki do konca X. semestra. — Sprejeti prijavlj cnci vstopajo v dom med 1. in 10. oktobrom vsak dan od 8—12 in 15—18; kdor se ne javi do 10. oktobra, izgubi pravico sprejetja. S prehrano začne dom 11. oktobra. Ob vstopu preda vsak po 2 lcgitimacijski sliki, 100 din kavcije in 7 din za pravilnik in hišni red doma.
—	Pri sončenju uporabljajte Tsrhamba Fii. Kr. dvorni dobavitelj DR0GERIJA GREGORIČ, Ljubljana, Prešernova 5.
—	Iz legije koroških borcev. V lepem starodavnem Kozjem so se preteklo nedeljo zbrali v prav lepem številu junaki, ki so pred 20. leti branili našo mejo na severu. Zborovanje je začel tovariš Šket iz Kozjega, ki je orisal pripravljalna dela za ustanovitev krajevne organizacije. Nato je g. Marušič iz Ljubljane obrazložil dosedanje delo društva, ki se trudi, da izposluje bivšim severnim borcem narodno priznanje, katero so si s svojim skrajno idealnim in požrtvovalnim delom pred 20. leti gotovo v polni meri zaslužili. Pozval je vso navzoče, da krepko pomagajo z nesebičnim delom in tovariško solidarnostjo, da bodo želje in zahteve bivših borcev čim preje usodno rešene. Po govoru je bil izvoljen upravni in nadzorni odbor s predsednikom tovarišem Ivom Ku-nejem in Nejedlvjem na čelu. Zborovanje je pokazalo, da so nekdanji liorci Se vedno pripravljeni braniti svojo zemljo, katero so že pred 20. leti junaško branili.
—	Pri saprtju. motnjah, » prebavi vzemite zjutra, ie na prazen ielodec en kozaree naravne »Fnhir-Jnaet« arenčire
—	Podruinira SPD v Novem mestu slavi leto« 25-letnico. V tej kratki dobi je skušala podružnica zadostiti vsem potrebam sodobnega turizma, v kolikor je bilo to mogoče pri zelo pičlem zanimanju za Dolenjsko. S smotrenim delom se je podružnici posrečilo povečati zanimanje za naie divne Gorjance, tako da narašča obisk iz leta v leto. Leto« je nakupila zemljišče za gradnjo planinskega doma, ki bo poleg že obstoječega
Hudoklinovega doma najmodernejše urejen. NaSa proslava naj bo mejnik v novo še živahnejše razdobje. Vabimo vse prijatelje narave na naše planinsko slavje na Gorjancih: 14. avgusta se bo kuril velik kres na Maličevem krču e planinskim rajanjem; 15. avg. ob 10 bo sv. maša na Trdinovem vrhu, po masi planinsko zliorovanje, nato zabava. Prijave za avtobusne vožnje sprejema trgovina I. Kos, Novo mesto. — Na svidenje!
Na banovinski kmetijsko-gospudinjski šoli v Mali Loki, p. Velika Loka na Dolenjskem, se prične novo šolsko leto dne 15. novembra 1939. Gospodinjski pouk, ki je teoretičen in praktičen, traja enajst mesecev in se zaključi 15. oktobra 1940. Med šolskim letom ni nikakih počitnic. Učenke stanujejo v zavodu, kjer se vrši ves pouk. V šolo se sprejemajo le zdrava in poštena kmečka dekleta od 16. do 25. leta, ki bodo po končani šoli ostala na kmetih. Lastnoročno pisani prošnji, ki naj bo kolekovana z desetdinarskim banovinskim kolekom, naj prilože sledeče priloge: 1. krstni list, 2. zadnje šolsko spričevalo, 3. zdravniško spričevalo, 4. nravstveno spričevalo, 5. obvezno pismo staršev ali namestnikov, da plačajo stroške šolanja, ki mora biti kolekovano s štiridinarskim banovinskim kolekom. Prosilke, ki žele štipendijo, morajo priložiti še: fl. premoženjski izkaz z uradno navedbo zemljiškega davka ter gospodarskega stanja staršev ali namestnikov. Mesečna oskrbovalnina, ki znaša 125 do 350 din, se določi po premoženjskih razmerah staršev ali namestnikov. Zaradi podelitve štipendije so zaželjeni še sledeči podatki: a) velikost posestva v ha za gozd, travnike, njive, vinograde...; b) vrsta in število živine, ki jo idom redi; c) velikost družine, število nepreskrbljenih otrok: d) razne okolnosti, ki silijo, da se za štipendijo prosi — vse potrjeno od občinskega ali župnega urada. Prošnje za sprejem je poslati najkasneje do dne 15. septembra naravnost vodstvu: Banovinska kmetijsko - gospodinjska šola v Mali Loki, p. Velika Loka, ki daje na željo še podrobnejše podatke.
—	Nesreča ne počiva. Štiriletna hčerka posestnika, Rozalija Košir, iz 1'lavškega rovta pri Jesenicah je stopila bosa na srp. Prerezala si je desno peto in se inficirala s tetanusom. Prepeljali so jo v splošno bolnišnico, kjer je dobila že te-tanus injekcije. — Desetletni Anton Fersila, sin ključavničarja, drž. žel., iz Notranjih goric pri Brezovici se je kopal v Notranjih goricah v Ljubljanici. Po nesrečnem naključju pa ga je vsekal v roko. in sicer v palec desne roke, gad ali modras. Hitro so ga spravili v ljubljansko bolnišnico, kjer je dobil injekcijo proti kačjemu strupu, tako da je ie izven nevarnosti.
—	Železniški upokojenci in vdove se opozarjajo, naj si preskrbe premog v letni dobi, da ne bi nastal v jesenskem m zimskem času zastoj v dobavi. Železniška uprava v jesenskem tn zimsikem času ne more jamčiti za pravočasno dobavo naročenega premoga. Društvo železniških upokojencev v Ljubljani.
—	Petdnevni izlet na južnotirolska bojišča organizira Zveza bojevnikov v Ljubljani. Izlet bo od 27. do 31. avgusta t. I. Izletniki si bodo ogledali: Dolomite, bojišča okoli Mte. Roverza, Asia-go. Asi rs, Bolcan, Gordsko jezero, Verono, Benetke. Trst. Prijave sprejema Zveza bojevnikov, Ljubljana, Masarykova cesta 22, hotel Miklič, do 18. avgusta 1939, kjer se dobe tudi vsa ostala na-vodilga.
—	Kongres obiščite, toda preje potrosite v svoje čevlje en prašek SANOPEDA, ker Vas sicer pečejo noge in čutite močno utrujenost. Glavna zaloga: drogerija Jančigaj, Ljubljana, Krekov trg.
—	Za kopanje ▼ kopališču ali na prostem vam je potreben kopalni plašč. Veliko izbiro kopalnih pla-ščev, barvastih frotirjev, kopalnih oblek in hlačk dobite po nizki ceni pri tvrdki Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta.
^M^ Ne kupujte metka v vred!
T^Um Ne pijte kisle vode. oe do bi ^^r	pazili, katero pi|ete!
Vaše zdravje je toliko vredno, da zahtevate
Radensko
tisto x rdečimi srd,
našo najboljšo mineralno vodo,
tifcno v originalnih »tekl«wl<«hl
—	Nadležnost muh. Zaradi stalnega vročega vremena je nastopil pravi naval muh, ki jih je največ ravno v času sadja. Mnogo ljudi niti ne misli, kako ogabna in nevarna je nadležnost muh. Podgane so podzemeljski, muhe pa nadzemeljski raznašalci epidemij in okuženj. Mnoge žene, ki so sicer pretirane pri snagi, smatrajo, da ni nič hudega, če se muhe, ki plavajo v mleku, očistijo v njem smeti in bacilov, katere so pobrale na zamazanih mestih. Zato: smrt muham! Že desetletja je najuspešnejše sredstvo proti muham »AEROXON« — najboljši muholovec sveta. Zato se ta muholovec večkrat tudi ponareja. Zahtevajte torej od vašega trgovca samo »AEROXON« ali pa posestrims&o znamko »Medos«.
po dbižavi
*	Direktna letalska zveza z Madžarsko.
Včeraj popoldne sc je pripeljalo z letalom v Belgrad madžarsko zastopstvo, ki bo sodelovalo ob priliki otvoritve nove direktne zračne proge Belgrnd-Butlimpešta. Nova proga se odpira na temelju konvencije, ki je bila sklenjena letos med Madžarsko in našo državo. Zvezo na novi progi bn vzdrževala madžarska zrakoplovna dru/ba »Malertc iz Budimpešte.
*	Sisek bo povsem varen pred povodnijo. Te dni je bilo v Sisku zborovanje vodne zadruge Sisak Stari, na kateri so sklepali o najetju posojila I milijona dinarjev za popolno sanacijo zadruge in za dovršitev nasipov, ki bi za zmerom obvarovali Sisek pred nevarnostjo poplav. Najetje posojila je liilo sklenjeno soglasno in tako pričakuje javnost v Sisku, da bodo že do jeseni, ko se je morda nadejati hujše povndnji, dograjeni že začeti nasipi, ki bodo lepo mesto varovali pred nadlogo in škodo pogostih poplav.
*	Tragična smrt mladega inženirja. Pri vhodu v mesto Sisak se je smrtno ponesrečil V) letni inž. Ivan Dnbič, uradniški pripravnik tehničnega oddelka okrajnega načelstva. Dalič se je vozil z motornim kolesom iz Petrinje v Sisak. Pred mestom pa se je Dalič zaletel z vso silo v fiakerski voz, ki je vozil proti Pctrinji. Zaletel se je v oje, tako da ga je vrglo z motorja daleč stran na cesto, kjer je obležal s smrtonosnimi poškodbami. Kočijaž je takoj ustavil voz, njegovi potniki pa so priskočili na pomoč ponesrečencu, ki je bil kljub strainim poškodbam pri zavesti in je nepre-
Ljubljana, 9. avgusta
Radio Ljtibljana
Sreda, dne 9. avgusta: 12 Iz čeških operet (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Kitarski tercet (gg. Stanko Prek, Josip Privšek in Maks Slovnik) — 14 Napovedi — 18.30 Mladinska ura: Opazuj in poskušaj (g. prof. M. Adlešič) 18.45 Veseli ritmi (plošče) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Slike iz narave (g. prof. France Pen-gov) — 19.40 Nac. ura: Radi ov našem narodu (Jovan Malezanovič. učitelj) — 20 Lehar: »Dežela smehljaja«, venček (plošče) — 20.10 Zena in tovarniško delo (gdč Zlata Pirnat) 20.30 Koncert Delavskega glasbenega društva — 21.15 Violinski koncert g. Uroša Prevorška, pri klavirju g. prof. Marjan Lipovšek — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Originalna švicarska godba (bratje Maleušek).
Drugi program)
Sreda, 9. avgusta. Belgrad: 20 Massenetova opera »VVerther« — Zagreb: 20 Ljubljana — Praga: 20.05 Novejša slovaška gl. — Sofija: 19.30 Humperdinckova pravljična opera »Janko in Metka« — Varšava: 19.30 Ork. in solisti — 21 Chopinov konc. — Budimpešta: 20.10 Igra — 22 Operni ork. — 23 Cig. ork. — Trst-Milan: 17.15 Plesna gl. — 21 Pihala — Rim-Bari: 21 Pesmi in plesi
—	22.10 Kom. kvartet — Klorenca: 21 Verdijeva opera »Traviata« — Dunaj: 20.15 Vojaška godba
—	Vratislava: 20.35 Pisna gl. — Lipsko: 19 Mozartova opera »Don Juan« — Monakovo: 21 Hoff-mannove skladbe — Strasbourg: 20.45 Beethovnov koncert.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustelc, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12, in mr. Komotar, Vič, Tržaška cesta.
stano ponavljal: »Jaz nisem nič kriv!« Brž so ga prepeljali v banovinsko bolnišnico v Sisku, kjer pa je že po nekaj minutah izdihnil med silnimi mukami.
*	Ljubavna drama proslulega zagrebškega morilca. Pred 20 leti je zagrebško javnost razburil strahovit zločin, ki ga je izvršil nad svojo ženo bivši poštni uslužbenec Stjepan Sokač. Sokač je svojo ženo tedaj ubil na zverinski način, nato pa njeno truplo razsekal na kose. Kos za kosom je potein nosil v kanal, da bi tako zabrisal sledove svojega okrutnega zločina. Toda roka pravice ga je našla. Pri obravnavi pa so Sokuča sodili zaradi uboja in mu naprtili samo 10 let ječe, kar je vsa zagrebška javnost vzela na znanje z ogorčenjem. Ko je odsedel kazen, se je naselil v Plitvički ulici 46 v Zagrebu. Ljudje so se ga izogibali kot kuge in med moškim svetom sploh ni imel znanca, še manj pa prijatelja. Drugače pa ženske. Pri njih je Sokač, kljub temu da je bil že kar prileten, doživljal velike uspehe. — V ponedeljek je zagrebška policija prejela kratko vest, da so v neki koruzi pri Mariji Bistrici našli dvoje mrtvih ljudi, moškega in žensko. Okrog koruze je bilo zbranih nekaj psov, ki so venomer lajali, tako da je neka ženska slednjič pogledala v koruzo. Tam se ji je nudil strahoten prizor. Zagledala je najprej mlado žensko, mrtvo, pred njo pa samokres. Nedaleč od nje je ležal ves okrvavljen prileten moški. Organi redarstva so na podlagi dokumentov, ki so jih našli pri mrličih, ugotovili, da je moški zgoraj omenjeni Stjepan Sokač, ženska pa 20 letna Slovenka Alojzija Birman, doma iz Bučke pri Krškem. Prvi hip se je zdelo, da je Sokač ustrelil najprej Birmanovo, nato pa še sebe, toda iz Alojzijinih pisem, ki so jih našli pri Sokaču, je razvidno, da je streljala ona. V pismih namreč Alojzija grozi, da ga bo ubila ali zastrupila, ker jo neprestano vara z drugimi ženskami. Pri njej pa so našli pismo, naslovljeno na njene starše, v katerem jih prosi oproščenja za to dejanje, ker drugače ni mogla napraviti. Iz vsega tega, zlasti pa še iz lege obeh trupel, je razvidno, da je Birma-nova ustrelila najprej Sokača, nato pa še sebe. Ljubavna drama proslulega morilca Sokača je vzbudila po vsem Zagrebu veliko senzacijo.
*	Ko je počival, se je podrlo nanj drevo. Delavec Pavao Jurič iz Velike Brusnice pri Slavonskem Brodu je te dni odkopaval iz zemlje deblo drevesa, ki je bilo osem metrov visoko in en meter debelo. Ko je bil že skoraj gotov z delom, je sedel pod drevo, da se nekoliko odpočije.
V	tem pa je zapihal silno močan veter, ki je deblo tako močno nagnil, da se je podrlo na Juriča. Jurič je bil na mestu mrtev.
*	Obesila se je, ko je prejela sodni odlok.
V	Bačkem Petrovem selu pri Novem Sadu se je obesila kmetica Katarina Kataš, mati petih otrok.
V	zadnjem času je precej bolehala. Te dni je prinesel sodni ostavljač v hišo sodni odlok, po katerem naj bi šle vse njene nepremičnine na dražbo. Na Kataševo je to delovalo tako hudo, da se je takoj nato obesila.
-Anekdota
Na francoskem dvoru se je raznesla vest, da bo gospa d'Etotl«s dobila pri kralju Ludoviku XV. velik vpliv. Tiste dni se je gospa d'Etoiles zglasila pri ministru Orryju, da bi izprosila za svojega moža službeno mesto, ki je bilo pravkar izpraznjeno in je precej neslo.
»Kaj vam morem jaz koristiti, gospa?« je vprašal smehljajoč se minister. »Če je gotova vest resnična, me ne potrebujete, če pa ta vest ni resnična, vaš mož izpraznjenega mesta itak ne bo dobil.«
»Pravkar pregleduje naiina notna lista. Ivan. Kako te bodo na sliki v potnem listu ijtogli spet spoznati?«
^fl I1UBI1ANA
Graditev Žal napreduje
Ljubljana, 8. avgusta.
Tam v zatišju Sv. Križa je v letošnjem poletju začelo rasti pravo mestece. Ze lani je mestna občina ljubljanska dala zgraditi glavno poslopje Žal, 'ki je sedaj že dograjeno. Stavbno podjetje Matko Curk iz Ljubljane, ki je to graditev prevzelo, dokončava sedaj okrasna dela na zunanjosti stavbe, ki se vsa beli s svojim monumentalnim pročeljem v zeleni ravnini. Gradbeno podjetje E. Tomažič iz Ljubljane pa je prevzelo zgraditev 11 kapelic, velike kapele in upravnega poslopja, ki stoji v ozadju Gaja mrtvih ali Zal.
Sedaj so gradbena dela pri upravnem poslopju in kapelicah že toliko napredovala, da si redki obiskovalci, ki jih v poletni vročini pot vendarle še privede k Sv. Križu, že morejo ustvariti pravo sliko o celotni ureditvi Zal. Za velikim glavnim poslopjem je razsežen podolgovat vrt, ki je ves spremenjen v živahno stavbišče. Na tem vrtu postavljajo v primernih razdaljah kapelice. Konec vrta pa zaključuje lično upravno poslopje, v katerem se bo nastanil ljubljanski Pogrebni zavod. Načrt za celotno ureditev je izdelal mojster Plečnik, ki še sedaj sleherni dan z veliko ljubeznijo in nasveti spremlja graditev kapelic, ki bodo brez dvoma najbolj lepa, najbolj posrečena in svojevrstna zamisel tako zvane »mrtve vežec.
Naj omenimo, da ima vsaka kapelica poseben načrt in da se tako po tlorisu, kakor tudi po notranji ureditvi in načinu zidave razlikuje od drugih. Kapelice so razvrščene tako, da ima vsaka svoj ločen dohod in da bodo svojci, ki bodo obiskovali dragega rajnega ,ki bo položen na oder v kapelici, ločeni od drugih. Vsaka kapelica je izdelana okusno, nekatere pa so celo bogato okrašene. Takoj za glavnim vhodom in glavnim poslopjem 1k> majhen park in prav nasproti glavnega vhoda 1k> velika kapela, v kateri mrličev ne bodo polagali na mrtvaški oder, razen ob velikih epidemijah, kadar bo zmanjkalo prostora v drugih kapelicah. Velika kapela je tudi že v glavnem dograjena. Imela bo svojevrstno lično zunanjost, prav tako kot ostale kapelice. Za dekoracijo kapelic 6lužijo deloma različni načini zidave, v obilni meri so uporabljeni stebriči iz umetnega kamna in drugi dekorativni elementi. Nekaj kapelic je v surovem stanju že dograjenih in jih že pokrivajo. Proti koncu gredo tudi dela na upravnem poslopju, ki vzbuja pozornost s svojo živahno in mo-numentalno zunanjostjo. Pred nedavnim so začeli betonirati temelje za zadnjo kapelico in je prav verjetno, da bodo gradbena dela za ureditev Zal končana še pred Vsemi sveti. Težje pa 1k> urediti vrt, na katerem stoje kapelice. Vrt bo nudil pravo sliko šele drugo jesen, ko se bo zelenje razraslo. Vsekakor pa moremo "že danes ugotoviti, da bodo ljubljanske Žale vzorno urejene ne le po 6voji osnovni zamisli, ampak tudi po podrobni izvedbi, tako da nas bodo tudi tujci, ki bodo slučajno zašli na nje. zavidali za to mojstrovino prof. Plečnika.
— Pri ženah, ki več let trpe na težki Stolicl, deluje vsakdanja uporaba naravne »Franz-Joseiove« grenke vode, zavžite zjutraj in zvečer po četrtinki kozarca, zelo uspešno. Tudi bolj občutljive pacientke rade jemljejo »Franz-Joselovo« vodo, ker Ee že v kratki dobi pokaže zelo prijeten učinek,
Ogl. reg. S. Kr. 30474/35. _
1 Ob 15 letnici smrti Miha Moškerca, urednika »Slovenca« in odličnega socialnega delavca, bo v petek, 11. avgusta, ob 7 zjutraj sv. maša za rajnega v frančiškanski cerkvi. Vsi prijatelji in spoštovatelji pokojnega g. Moškerca vabljeni!
1 Ali poznate samarijanke in samarijane RK7 Pod zastavo Rdečega križa nastopajo ti požrtvovalni prostovoljci vselej in povsod, kjer je ogroženo življenje in zdravje človeka ter nudijo pomoč vsakomur brez ozira na versko in nacionalno prepričanje. Idealno je delo naših samarijanov v mirnem ča6u. Če pa izbruhne vojna, česar nas Bog obvaruj, zo zopet samarijani prvi na krvavih bojnih poljanah, kjer rešujejo življenje ranjenih voija-kov ter lajšajo njihove bolečine. Premalo cenimo to legijo ljubezni do bližnjega, ki si hhoiče zgraditi svoj dom, kjer 6e bodo opremili in vežbali za svoj poklic. Podprite naše idealne in požrtvovalne delavce! Kupujte in razprodajaijte tomobolske karte RK. S tem boste pokazali simpatije do naših sa-marjianov in jim izkazali priznanje za njihovo plemenito delo. Naša pisarna: Gosposvetska cesta 2-II, štev. našega telefona 40-31.
1 Vojaški obvezniki, ki so bili rojeni v letih 1889 do 1898, se pozivajo, da pridejo takoj v mestni vojaški urad na Ambrožev trg št. 7 po svoje vojaške knjižice, ki so jih oddali zaradi zamenjave. S seboj naj prineso potrdila, ki so jih dobili pri oddaji knjižic.
1 Pitlinge, krupone, vratove - Erjavec, Stari trg.
1 Oasilci ljubljanske župe bodo ob kongresu nastopili z veliko vajo, za katero se že sedaj vadijo na stadionu. Tako so v ponedeljek zvečer nastopili z veliko skupinsko vajo, v kateri so nastopili ljubljanski poklicni gasilci s tremi vozovi, ljubljanska prostovoljna četa z dvema, z eno mo-torko pa gasilci Barja, Viča, Dravelj, Spodnje in Zgornje Šiške. V sredi motork so dvignili gasilci velikansko Magyrusovo lestev, nato pa je završalo 18 curkov, ki so vsi merili na vrh lestve. Bil je to v resnici zanimiv pogled, le žal, da ga zaradi teme skoraj nihče ni opazil. Gasilci bodo to vajo zadnjič poskusili pred nastopom y soboto zvečer.
1 Združenjo gostilniških podjetij v Ljubljani obvešča svoje članstvo, da je kr. ban. uprava dovolila vsem gostinskim podjetjem v Ljubljani, vštevšl tudi bufete in vinotoče, za časa glavnih dni gasilskega kongresa podaljšanje obratovalnega časa za celo noč, in sicer za noči med 14. iu 15. avg. in 15. in 16. avg. — Uprava.
1 Osemletni Caruso — mali Bobby Breen (izgovori Bobi Brin) poje prvič v Ljubljani) Kino »Sloga« predvaja od danes naprej vsebinsko lep filen »Očetova pesem", v katerem sc bo prvič predstavil ljubljanskemu občinstvu mali 8 letni deček Bobby Breen, ki ima čudovito lep glas, tako da je povsod jjo svetu znan pod priimkom »mali Caruso«. Ta čudežni mali deček — umetnik, čigar petje navdušuje poslušalce, bo nedvomno ogrel tudi Ljubljančane, ki prav radi posluša-
jo lepo oetje. O tem smo tem bolj prepričani, ker nastopi mali Bobby v vsebinsko lepem filmu kot zapuščena sirota, katere usoda gane vsakega gledalca.
Poleg Bobbyja bomo slišali v filmu še slovitega pevca Georgea Houatona, člana newyorške Metropolitan-opere.
1 Rezervni častniki, ki si žele nabaviti uniformo, raj se zglasijo v društveni pisarni Združenja rezervnih oficirjev in ratnikov v Ljubljani, Kongre«ni trg it, 1/11, danes ud 17 do 19 oziroma vsak torek in petek od pol 19 do pol 20. Nabavljalna zadruga rezerv-■ub oficirjev c o. z, v Liubl(l[ani,_,
I Promet s tovornimi avtomobili na naših cestah. Motorizacija tovornega prometa v Sloveniji zlasti zadnji dve leti hitro napreduje. Vedno bolj l*ogosto srečavaino na naših ozkih cestah velikanske tovorne avtomobile, naložene 2—3 m visoko, tako da ima človek občutek, kakor da bi se po cesti prepeljavala cela enodružinska hiša. Mnenja smo, da na naših cestah prav vsa vozila niso dopustna, najmanj pa taka, ki jih je industrija velikih držav začela izdelovati v zadnjem času za velike avtomobilske ceste. Če pa se je že zgodilo, da so bila pripuščena v promet najrazličnejša tovorna motorna vozila brez omejitve na velikost, razsežnost in nosilnost, potem pa moremo zahtevati vsaj to, da so tovorni avtomobili brezpogojno opremljeni z vsemi malenkostnimi pri-tiklinami, ki olajšujejo vožnjo tovornim avtomobilom samim in omogočajo varnejšo vožnjo drugim vozilom na cesti.'Znana je pritožba, da tovorni avtomobili zlepa ne dovolijo, da bi jih prehiteli hitrejši osebni avtomobili. Kot izgovor navadno navajajo vozniki tovornih avtombilov, da znakov niso slišali. Videti pa nazaj tudi niso mogli, ker je bil avtomobil do vrha naložen. Najmanj, kar mora imeti vsak tovorni avto, je iskalo _ ogledalo, ki vozniku kaže, kaj se godi na cesti za njim. Nadalje se je zgodilo že več nesreč, ker je tovorni avto, ki je hotel zaviti s ceste vstran, zadel skupaj z drugim avtomobilom, ki ga je hotel prav tedaj prehiteti. Zato bi moral vsak tovorni avto imeti tudi kazalce smeri. Zdi se nam da so te zahteve tako malenkostne, da jih bo izpolnil lahko sleherni, ki je zmogel nakup tovornega avtomobila. Policijski prometni predpisi pa naj z vso strogostjo uvajajo to načelo.
1 Kuhalnik na špirit je eksplodiral krojaškemu pomočniku Stanku Povšetu, doma iz Zreč, zajjoslenemu v Ljubljani. Pri eksploziji ga je obri-zgal špirit, ki se je takoj vnel. Pomočnik je dobil hude opekline po životu in glavi. Zdravi se v ljubljanski bolnišniii.
i Zaradi snaženja prostorov mestnega prosvetnega oddelka ne bo 16. in 17. avgusta posloval urad šolskega nadzornika za mesto Ljuhljano, na kar opozarjamo javnost, da ne bo imela brezuspešnih potov.
1 Za mestne reveže v cukrarnl je v počašče-nje svojega pokojnega očeta g. Ludvika Černeta st. daroval g. Ludvik Čeme ml. 500 din. Mestno IKiglavarstvo izreka darovalcu najtoplejšo zahvalo tudi v imenu pod|>iranih.
Murska Sobota
Pred dnevi smo položili v preranl grob g. Nita Gabrijelčiča, najstarej&sga sna tukajšnjega upravitelja g. Gabrijelčiča. — Velika udeležba pri pogrebu je bila dokaz, da je pokojni Niko užival spoštovanje in popularnost v vseh Širših krogih. Vsak, ki ga je poznal in ki mu je bila dana možnost, je od blizu in daleč prihitel, da ga spremlja na tužni poti in mu s tem izkaže čast in spoštovanje, ki ga je gojil do njega. Pogreba »o se udeležili tudi zastopniki raznih organizacij in položili na gomilo cvetja in vence
Dragi Niko! Ze v 24. letu starosti si se preselil v večnost. Gimnazijske študije si dovršil z odliko, v
fomorski vojni akademiji si bil med prvimi gojenci, voja marljivost, skromnost in delavnost ti je nakopala zavratno bolezen, od katere se nisi mogel rešiti kljub temu, da so tvoji skrbni starši založili ves trud in nap>or in dasi si dolgo in junaško z vso molčečnostjo prenašal bolezen in ji kljuboval polna štiri leta z vso potrpežljivostjo in možatostjo. Ni ti bilo usojeno razen vojne akademije študirati in dovršiti še, kot je bil tvoj namen, pravo in stopiti v življenje poln radosti in sreče. Čeravno je bilo tvoje življenje polno samih lepih čednosti, ti je kruta bolezen prestrigla pot življenja. Tvoje kristalno čisto življenje se je dopadlo Vsemogočnemu in te je poklical k sebi. Brezdvomno te je obilo poplačal za tvoje vzorno življenje, kar naj bo v tolažbo in uteho tvojim žalujočim staršem, bratom, sestrici in vsem tvojim prijateljem ter znancem. Dragi Niko, počivaj v miru in naj ti bo lahka prekmurska zemlja!	B.
Sv. Marija v Puščavi
Romarska shoda 15. in 20. avgusta praznujemo v Puščavi prav slovesno. 14. in 19. avgusta se popoldan ob 3 po prihodu romarjev zjtčne spo-vedovanje. Sjx)vedovalo bo pet spovednikov. Ob 8 zvečer bo pridiga in pete litanije. Cerkev bo odprta celo noč. Drugi dan se spovedovanje začne ob 4 zjutraj in traja do opoldne. Ob 5 prva sv. maša, druga ob 6. Ob 7 pridiga in peta sv. maša, ob 9 in pol 10 tihi sv. maši, ob 10 zopet pridiga in slovesna sv. maša. — Cerkveno pred-stojništvo.
MARIBOR
Cesta Maribor-Fram bo asfaltirana
Dela so oddana in se bo ie dni začela razlastitev zemljišč
Iz Belgrada je prispela vest, da je vprašanje modernizacije državne ceste Maribor-Fram konč-noveljavno rešeno. Dela so oddana ter so urejene tudi že vse ostale formalnosti, tako da se bo preureditev pričela še v letošnji gradbeni sezoni. Gradbeno ministrstvo se je odločilo za asfaltirano cesto, dasi je bila v načrtih naj>ravljena tudi varianta z betonskim cestiščem, ki pa bi bilo dražje, kakor asfaltirano. Za 10 in pol km dolgo cesto od Tezna pri Mariboru pa do Frama je določenih 12 milijonov dinarjev.
Predno se bodo sedaj začela dela na tej cesti, bo treba izvršiti še nekaiere predpriprave. Te obstojajo predvsem v zagotovitvi zemljišč, ki so potrebna zaradi razširjenja cestišča in zaradi iz-ravnanja nekaterih ovinkov. Zemljišča se bodo odkupila ter po potrebi tudi razlastila. Pričakovati je, da ne bodo delali prizadeti posestniki velikih težkoč, saj vsakdo sam uvidi, kako nujno je potrebno, da se ta cesta končno enkrat uredj. Odkup oziroma razlastitev ee bo izvršila vzdolž
vse trase v občinah Fram, Slivnira, Hoče in Rad-vanje. Pričelo se bo s temi pripravami najbrže že prihodnji teden. Nova trasa se bo držala sedanje smeri, pač pa se bodo nekateri nepotrebni ovinki izravnali. Na dotičnih mestih se bo izpeljala cesta po novi podlagi. Drugod se bodo ovinki razširili ter zavoji dvignili. Pričakovati je, da bodo zemeljska dela končana že letos, tako da se bo prihodnjo gradbeno sezono lahko izvršilo asfaltiranje cestišča.
Cesta Maribor-Fram bo izvršena trpežneje, kakor cesta Št. Ilj-Marihor. Dočim je bilo določenih za modernizacijo 12 km dolge ceste Maribor—Št. Ilj samo 4 milijone din, se bo porabilo za 10 in pol km dolgo cesto Maribor—Fram 12 milijonov din. Na cesti ee bo napravila )>o pol notna nova podlaga, ki se bo nasipala z eklogitom. Ta gramozna plast se bo prepojila z asfaltom, na vrhu pa pride še posebna plast iz mešanice peska in asfalta. Na šentiljski cesti pa je samo vrhnja plast prepojena z asfaltom.
m Kitajska misijonska razstava. Včeraj dopoldne je bila odprta v prostorih Zadružne gospodarske banke misijonska razstava kitajskega škofa nisgrč Čenga. Kakor je že g. škof v Ljubljani razstavil svoje predmete, jih je prenesel v Maribor, kjer jih sedaj razstavlja, s čemer hoče seznaniti ves slovenski narod 6 svojimi razmerami na Kitajskem. Njegovo razstavo najtopleje priporočamo, da si jo vsi jx> možnosti ogledajo.
m Kaj ho danes na Mariborskem tednu? Ob 19. je štafetni tek skozi mesto za prehodno darilo Mariborskega tedna. Start je v Ljudskem vrtu, cilj pa na Trgu svobode. Tek prireja medklubski odbor LAP, sodelujejo pa vsi mariborski lahkoatlet-ski klubi. — Ob 20.30 do 22 bo promenadni koncert na razstavišču.
m Izreden obisk Mariborskega tedna. Mariborski teden bo letos gotovo tudi v pogledu tujskega prometa nad vse pričakovanje dobro uspel. Obisk tujcev v Mariboru se te dni izredno pozna. Zlasti je velik iz notranjosti države. Vidi se to že na številkah avtomobilov, ki se ustavljajo v Mariboru. Zelo veliko je videti belgrajskih avtomobilov, pa tudi druge banovine so močno zastopane. Prav tako prihaja veliko tujcev z vlaki ter ostajajo potem v Mariboru po več dni. Tudi Nemci so postali redni in številni obiskovalci Mariborskega tedna.
m Železničarje opozarjamo na skupni sestanek Kluba železničarjev .1HZ za poverjeništvi Maribor in Studenci, ki bo drevi ob pol 8. v dvorani gostilne Spuraj v Studencih, Krekova ulica 24. Na sestanku bodo poročali poslanci Mašič, Koban, Zebot in Krajnc. Ker se bodo med drugim obravnavala tudi zelo važna železničarska vprašanja, kakor novi pravilnik itd., naj pride čim več železničarjev ter prijateljev stranke JRZ.
m Ljudski oder na meji. Matični oder naših podeželskih prosvetnih odrov, Ljudski oder v Mariboru, je pohitel preteklo nedeljo v obmejni Sv. Jurij ob Pesnici, kjer je uprizoril ljudsko igro »Domene. Izlet sam, ki ga je vodil g. Lukeš, je bil narodnoobrambnega značaja ter je dosegel po-polen uspeh. Vabilu se je zlasti polnoštevilno odzvala obmejna slovenska mladina, ki je z navdušenjem sledila vzpodbujajočim besedam g. Skubira in igri, ki so jo igralci odlično podali. Ljudskemu odru vse priznanje!
m Teniško prvenstvo dravske banovine v Mariboru! Največja teniška prireditev v Sloveniji bo letos v Mariboru dne 12. in 13. avgusta, ko se igra prvenstvo dravske banovine. Ta zanimiva športna prireditev bo v okviru Mariborskega tedna ter sc 1)0 vršila na teniških igriščih ISSK Maribora.
m Dr. Rudolf Lovrec ne ordinira do 26. avgusta.
m Znameniti bolgarski esejist Dimitar Pante-lejev je prispel včeraj v Maribor ter bo ostal pri nas dva dni. V spremstvu tajnika Jugosl.-bolgarske lige prof. nedivjji je obiskal v Mariboru razna društva in osebnosti, ogledal si je nekatere ustanove ter bo obiskal tudi mejo in Pohorje,
m Zagonetka utopljenca. Včeraj smo poročali, da so našli v Dravi pod Koroško cesto v Mariboru utopljenca, pri katerem so se našle listine, glaseče se na ime Jožef Kolar, Muta. Utopljenca so prepeljali v mrtvašnico na Pobrežju. Ker je zdravnik odkril na telesu neke sumljive znake, ki bi lahko izvirali od namerno zadanih poškodb, ter je zaradi tega tudi mogoče, da gre za zločinsko dejanje, je odredilo državno pravdništvo, da se izvrši obdukcija trupla.
m Požar je uničil v Ruti pri Sv. Lovrencu na Pohorju hišo posestnika Jakoba Pušnika. Ogenj je nastal zaradi nesrečnega slučaja ter je povzročil veliko škodo.
m Žeparjem so stopili na prste. Vsako leto obiščejo Mariborski teden žeparji, pa jih tudi letos ne manjka. Izvršili so že več drznih tatvin, največjo na škodo solastnika tvrdke Avia v Zagrebu Antona Ogrizka, kateremu je žepar potegnil iz zadnjega hlačnega žepa listnico z 2700 din vsebine. Mariborska policija je energično nastopila, da bi očistila Maribor te žeparske nadloge. Včeraj so aretirali na Mariborskem tednu tri sumljive moške; dva sta bila iz Zagreba, tretji pa je Slovenec. Na policiji so jim temeljito izprašali vest. Sicer nimajo nobenih dokazov, da so to res žeparji, toda obremenjuje jih njihovo zanimivo romanje: vsi trije so bili najpoprej na kongresu Kristusa Kralja v Ljubljani, potem so se podali na obrtno razstavo v Celje, nato so bili na slavnostih 700 letnice minoritskega samostana v Ptuju, od tam so šli z romarji na Ptujsko goro in slednjič so se pojavili v Mariboru. Možakarji pa ne vedo povedati tehtnega vzroka, zakaj so jih vse te prireditve tako zanimale.
m Zaradi umora sojen, zaradi prekoračenega silohrana obsojen. Pred velikim senatom mariborskega sodišča se je zagovarjal včeraj zaradi umora 35 letni čevljarski mojster Franc Skerjanc iz Mi-halovcev. Dne 16. junija t. 1. je na domačem dvorišču ustrelil z enim strelom iz lovske puške svojega soseda Matijo Vajdo. Med sosedoma jo vladalo staro sovraštvo ter je bil Vajda proti Škerjancu in njegovi ženi vedno zelo nasilen. Zaradi smrtnega strela je državno pravdništvo obtožilo Škerjanca naklepnega umora, med razpravo pa se je obtožencu posrečilo dokazati, da je ravnal v silobranu. Obsojen je bil zaradi prekoračenja silobrana na 6 mesecev strogega zapora.
m Siromake je sleparil. Veliko opravka dajo oblastem zadnja leta v Mariboru sleparji, ki nastopajo kot posredovalci za službe v tovarnah. Takega nepoboljšljivega sleparskega posredovalca so sodili včeraj na mariborskem okrožnem sodišču. 31 letni Franc Knezer iz Pobrežja je bil že sedemkrat predkaznovan zaradi goljufij, medtem štirikrat zaradi sleparskega posredovanja služb. Je slepar po poklicu ter se svojim žrtvam najraje predstavlja kot tekstilni mojster Iz llutterjeve tovarne. Izvablja od njih denar pod pretvezo, da Jim bo preskrbe! v tovarni službo. Pred sodnike je
Tako lovi
muhe
aerScon
zoponcem.
Mnogo se ponarejal! Zato zahtevajte izrecno
//
Aeroxon*
Celje
c -f- Franjo Joit. V ponedeljek ob 11 ponoči je zatisnil svoje oči v 72. letu starosti znani celjski trgovec g. Franjo Jošt. Pokojni je bil znan ne le po Celju, temveč tudi po vsej Sloveniji. Rodil se je v Gotovljah pri Žalcu, gimnazijo je študiral v Celju in Gradcu. Po odsluženem vojaškem roku se je posvetil zadružništvu in takoj po naselitvi v Celju leta 1891 začel delovati na tem polju. Najprej je bil uradnik v Južnoštajerski hranilnici in posojilnici, kjer je služboval precej časa. Bil je član uprave Zveze slovenskih posojilnic, pozneje pa ravnatelj Zadružne zveze, podpredsednik, tajnik in blagajnik ter duša Splošne gradbene zadruge v Celju, ki jo je povzdignil in vodil do svoje smrti. Naj v miru počiva, svojcem naše iskreno sožalje!
c Pogreb umrlega upravnika celjske pošte in poštnega inšpektorja g. Savellija bo danes ob 6 iz poštnega poslopja na mestno pokopališče.
c Fantovski odsek v Šmartnem v Rožni dolini priredi v nedeljo 13. avgusta tabor. Telovadni nastop bo ob 3 popoldne. Prijatelji mladinske organizacije vljudno vabljeni!
c Celjski iron vabi vse člane in članice, da se udeleže skupne vaje v četrtek ob 8 zvečer v Domu, kjer se bodo pogovorili zaradi društvenega izleta na Sv. Kunigundo pri Celju.
c Odlikovanje najstarejšega obrtnika v Celju. V hotelu Pošta je bila seja klobučarskih mojstrov, na kateri je prejel najstarejši obrtnik v Celju g. r rane šribar, klobučarski mojster, diplomo o imenovanju za častnega predsednika Združenja klobučarjev v Sloveniji. G. šribarju, ki je starešina vseh klobučarskih mojstrov v Sloveniji in najbrž v državi, saj že vodi svojo samostojno obrt od leta 1881, torej 58 let, in mu je že 85 let ter je bil od leta 1922 predsednik Združenja in njegov ustanovitelj, vedno narodni borec, ki se ni ustrašil izpovedati svojo slovensko narodnost, iskreno čestitamo!
c Fantovski odsek in dekliški krožek v Celju vabita vse redne in podporne člane in članice, mladce in mladenke ter prijatelje naše mladine, da se udeleže skupnega izleta v nedeljo 13. avgusta na Sv. Kunigundo pri Celju, kjer bo sv. maša. I ri sv. maši bo pel Celjski zvon. Nazaj grede se bodo izletniki udeležili popoldanske prireditve Fantovskega odseka v Šinartuem v Rožni dolini. Zbirališče v Orlovskem domu. Odhod točno ob 6 zjutraj. Hrano je prinesti s seboj. Če kdo reflek-tira na vožnjo z avtobusom, naj se priglasi v podružnici »Slovenca« v Celju ali pa pri br. Grmeku do petka zvečer. V primeru zadostnega števila reflektantov bo vozil avtobus. Odbor.
c Otboltova nedelja bo v nedeljo 13. avgusta v Pernovem pri Veliki Pirešici. Častilci sv. Ožbolla vabljeni!
c Trgovci in slaščičarji v Celju se pritožujejo zaradi pomanjkanja sladkorja.
c Izročitev odlikovanj razMavljalcem malih živali v Celju. Razstava malih živali, ki jo je priredilo društvo Rejec malih živali v Celju, je vzbudila v Celju veliko zanimanje. Na razstav-Ijalnem prostoru se je v ponedeljek ob 7 zbralo članstvo društva in razstavljalci, ki so dobili nagrade in diplome. Razdelitvi nagrad je prisostvoval tudi predsednik društva narodni poslanec g. prof. Mirko Bitenc. Najboljše nagrade so dobili: Kantnšer Blaž iz Sp. Iludinje. Gajšek Franc iz Zlateč, Pišek Ivan iz Čreta, Ilartman Ivan iz Celja, Petrak Marjan iz Lave, Pocajt Vojko iz Celja. Kolenik Aleš iz Zg. Hudinje, Pišek Jože iz Med-loga, Golob Karel iz Zg. Hudinje, Golob Jožefa iz Nove vasi, Gaberšek Ana iz Lave, Strenčan Jurij iz Celja, Zemlja Andrej, Terček Alojz, Šef Danica, Koštomaj Mimi in Ilermina ter Štefka, Špur Alojz, Zupan Ivan, Volf Marija. Strmšck Ljudmila, Preskfr Alojzija, Rebov Martin. Gračner . Pocajt Pavla, Kodrin Oskar, Breznik Fraac, Macuh Anton, Aljančič in Resnik Franc.
_c Za podaljšanje kanalizacij« v Tovarniški ulici razpisuje celjska mestna občina nabavo betonskih cevi. Ponudbe je vložiti na mestnem poglavarstvu do 17. avgusta. Prav tako razpisuje nabavo cevi za podaljšanje kanalizaciie na Dečkovi cesti. Ponudeni material mora odgovarjati v dimenzijah io kvaliteti nemškim industrijskim normam.
c Obe roki si je zlomil v zapestju 57 letni posestnik Zalokar Martin iz Podpori pri Jurkloštru, ko je padel nesrečno le pol metra globoko z lestve.
c Uboj v Brdih pred celjskim sodiščem. Pred senatom okrožnega sodišča v Celju sta se včera dopoldne zagovarjala 28 letni Čretnik iz Gradca in 23 letni hlapec Pušnik Franc, iz Kozjaka, ker sla 16. julija letos v Brdih ubila posestniškega sina Slamerška Franca. Oba obtoženca sta dejanje skesano priznala. Sodišče je obsodilo Čretnika na tri leta rohije, Pušnika pa na 2 in pol leta, oba na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo treh let.
prišel sedaj, ker je opeharil 11 oseb. Izvabil je od njih zneske od 20 do 800 din na račun bodoče zaposlitve v Hutterjevi tovarni. Enemu se je predstavil tudi kot eksekutor davčnega urada ter je izterjal od njega 185 din na račun nekih zaostalih davkov, ki pa so bili v resnici že zdavnaj piačani. Mali senat je obsodil Knezerja ns 1 leto in 10 mesecev robije.
KULTURNI OBZORNIK
Iz revij in časopisov
Uredništvo je sprejelo na ogled naslednje spise in časopise:
»Jugoslovanski biseri«, štev. 9-10 ra leto 1939 (Maribor). Revijo izdaja, kakor znano, prof. dr. K ran Mišič in postaja njena tehnična oprema vedno lepša, njena vsebina pa vedno bolj. pestra. Tudi tokrat je bogato ilustrirana in prinaša naslednje članke: Kopališče na Mariborskem otoku — Hotelirstvo v Mariboru — Jugoslovanska zdravilišča med Muro in Savo (v nemščini) — Kaj nudi gostom zdravilišče Dobrna — Poletna Ljubljana — Zdravilne sile rudninskih vrelcev v Rogaški Slatini — Na počitnicah ob Bohinjskem jezeru — Narodne noše (od Jele Levstikove) — Eno noč pri oglarju v Logarski — Kranjska*gora in njena okolica — Proti sv. Miklavžu v jeruzalemskih goricah — Krapinske toplice in hrvatsko Zagorje — Poezija in resnica o Slatini Radencih — Planinske postojanke mislinjske podružnice SPD — Slovenj-gradec kot letovišče in kopališče — Kam na izlet, kam na dopust (kjer je kraj Črna pri Prevaljah spet opisan v nemščini). — Morda bi dodali samo to, da bi bilo prav, če bi bilo tu in tam kaj napisano tudi v francoščini ali v angleščini z ozirom na številne goste, ki prihajajo iz teh krajev in občudujejo našo deželo.
»Beogradske opštiuske novinec, številka Junij-julij 1939. Številka je zelo bogata po vsebini in objavlja celo vrsto dobrih člankov in študij. Tokrat ima tudi lep književni kotiček ter zelo dobre posnetke iz zgodovine Belgrada. Članke so prispevali med drugim: B. L. Pavlovič, dr. Miloš Popovič. V številki je tudi popis poteka kongresa jugoslovanskih mest s številnimi slikami zgodovinske vrednosti. Mnogi bodo radi brali popis jugoslovanskih odlikovanj, med katerimi jih je opisanih in naslikanih nekaj, ki jih naša javnost niti ne pozna. Zelo poučna je študija »siromaščine v našem mestu Belgradu« z dragocenimi statističnimi podatki, ki odpirajo obsežna, večinoma še neobdelana polja socialnega udejstvovanja. Tudi športni del je bogat in poučen obenem.
»Kulisa«, štev. od 5. avgusta, ima na naslovni strani sliko nemške igralke Hilde Krahlove. Med vsebino najdemo dopis o delovanju belgrajske drame, belgrajske radiopostaje, nadalje dopis iz Berlina o tamošnjih umetnostnih novostih. Sledijo nekatere več ali manj vredne novele. Več strani je posvečenih novicam iz filmskega življenja in iz filmske proizvodnje. List prinaša nekaj posrečenih slik od teniških tekem za Davisov pokal med Nemčijo in Jugoslavijo. V listu pa pogrešamo strokovne ocene filmov in bolj obsežnega obzorja po francoskih in angleških filmih.
»Ciorenjske proge«. Pod tem nazivom je izdalo društvo železniških uradnikov brošuro, ki ima namen,_ da zainteresira poleg merodajnih činiteljev tudi širše sloje za izboljšanje železniškega prometa na gorenjskih progah. Saj je znano že iz dnevnega ča sopisja o raznih pritožbah in pobudah, ki se nanašajo na te proge. Sicer se železniška uprava trudi, da zadosti večjim potrebam, toda preko razmer ne more. Enotirna proga ne zmore obvladati vseh potreb tako, da bi se vršilo vedno vse pravočasno. Zato je na. pr. prav zanimiva ugotovitev v brošuri, da je bilo lansko leto v enem dnevu pri vseh vrstah vlakov 40 ur zsmude. K sreči tako visoke zamude niso preveč pogoste. Da pa so zamude, to se vidi iz pritožb potujočega občinstva. Zamude občuti občinstvo. Kaj naj porečejo k »emu še prizadeti železniški uslužbenci. Tudi na to se moramo ozirati. Saj ni vseeno, če pride uslužbenec iz službe z eno- ali dveurno zamudo ves izmučen domov.
Zanimanje za gorenjske proge je tudi sicer precejšnje, če že pomislimo samo na zelo razvit turizem. Zato je prav primerno, da se je iz strokovnega stališča izpregovorilo v tej brošuri o današnjih potrebah gorenjskih prog.
Brošura je razdeljena na dva dela: Sedanje stanje in predlogi za bodoče.
Iz brošure izvemo, da je naraslel potniški promet v zadnjih 12 letih za 56%. Letno se vozi sedaj na teh progah 2.924.000 potnikov. Tudi tovorni promet je tako močan, da je že dosegel propustno višino teh prog. Razlogi za tako povišanje so vsem znani. (Turizem in izvoz blaga proti Nemčiji.)
Tudi z brzinami posameznih vrst vlakov se peča brošura ter pride do precej nerazveseljivih izsledkov. Potovalna brzina brzovlakov znaša le 44.4 km na uro, potniških 28.7 km in brzotovornih vlakov le 19.3 km. Da te brzine ne odgovarjajo, si lahko predstavlja vsak sam. Vzroki so, kot je raz-
vidno, stare izrabljene tračnice in enotirni promet. O zvišanju brzin se je tudi sicer že pisalo. Prav zanimiva je ugotovitev, da vagoni, ki jih dostavi železnica za prevoz potnikov, niso popolnoma izkoriščeni, čeprav tožijo potniki, da je na vlakih velika gneča.
Važno jioglavje tvori vprašanje dobička, ki ga ima železniška uprava od teh prog. lz brošure je razvidno, da znaša čisti dohodek skoraj 60 milij. dinarjev letno. Čeprav je težko točno ugotoviti do biček. ker se ne vodi podrobnejša statistika, se da vendar ugotoviti, da prinašajo gorenjske proge lep dobiček.
In ravno na tej ugotovitvi temelji drugI del brošure, ki daje predloge, kaj naj bi se storilo, da se izboljša današnje stanje. — Brošura navaja tri predloge:
a)	Naprava drugega tira na progi Ljubljana— Jesenice. Dosedanji napori žel. uprave, ki je preuredila dve postajališči (Žabnica in Otoče), so nezadostni. V načrtu so sicer še druga izboljšanja, toda to so samo načrti. Vse nevšečnosti se dajo temeljito odpraviti le z drugim tirom. Kaj je s potrebnim denarjem? Proračun za izgraditev drugega tira bi znašal do 100 milijonov, kar ni veliko pri takem dobičku.
b)	Nova postajališča: Dravlje, Ladja pri Gort-čanah, ki bi imeli dovolj potnikov, da se izplača zgraditev.
e) Uvedba novih potniških vlakov. Med posameznimi vlaki na progi Ljubljana—Jesenice so prevelike časovne razdalje. Zato je potrebno, da se upelje nov vlak z Jesenic ob 8.26, ki bi prišel
v	Ljubljano ob 10.5. Iz Ljubljane naj bi odhajal novi vlak ob 10.50 ter drugi šele ob 12.20. Izletniški vlak do Škofje Loke naj se spremeni v vsakodnevnega.
č) Zgraditev proge: Podnart—Kropa—Bled— Boh. Bela v dolžini 20 km. S tem bi se bohinjski kot znatno približal Ljubljani.
Za vsa ta izboljšanja bi ne bilo finančno vprašanje pretežko, če se pomisli, kako zelo so donosne gorenjske proge. Na ta način pa bi bile vse tež-koče odstranjene. Zanimivo je tudi to, da brošura ne zagovarja uvedbe motornih vlakov za gorske proge, tudi zaradi tega, ker imamo dovolj premoga in električne sile doma. Lažji stroji in vagoni pa bodo mogli tudi hitrejše voziti.
Veliko zanimivosti, zato priporočamo brošuro.
»O nevtralnosti Balkana« je naslov kratki študiji, ki jo je napisal Rikard Simeon v »Književnem Glasu« (Zagreb). Študija je izšla v posebni izdaji. Pisatelj se bavi z vprašanjem nevtralnosti balkanskih držav ter razmišlja o možnosti ustanovitve neke podonavske velesile, ki bi obstojala poleg politično in gospodarsko organiziranega Balkana. Razprava je zanimiva, ker razprostira pisatelj, ki je napisal že nekaj političnih študij, ki so odjeknile po Evropi, obsežen program nove balkanske skupnosti, v kateri bi zedinjeni Jugoslovani tja do Egejskega in Črnega morja igrali vlogo vodilne velesile.
»Ciklizam n svetu I kod nas« je ime brošurlcl, ki jo je napisal o tej športni panogi D. N. Kasapi-novič. Knjižica ima vsega 72 strani, na katerih izčrpno popisuje zgodovino tega športa s posebniip ozirom na na«<J državo. NhStete inia tudi najboljše naše kolesarje s slikami. Zanimiv je popis mednarodnih kolesarskih dirk, kakor tudi kolesarskih dirk v naši državi sami. Na koncu je pregled mednarodnega kolesarstva in simpatičen članek o kolesarstvu v Bolgariji. V knjigi na žalost nikjer ni navedeno, kje se je tiskala, kdo jo je založil in kje ter za koliko se lahko kupi.
»20 let političnega življenja v Jugoslaviji« (Vingt ans de vie f>olitique en Yougoslavie). Bro-šurica je izšla v izložbi »Flamma« v Atenah in jo je v francoščini napisal znani Leon Savadjan. Spis je zanimiv, poln ognja, toda, kakor vsi Savadjano-
vi	spisi, nekam neusmerjen, kar mu tudi jemlje mnogo od njegove vrednosti, ki bi jo po vloženem delu in dobri volji imel. Gotova poglavja, kot na primer začetno poglavje o ustanovitvi zedinjene jugoslovanske države, kakor tudi poglavje o Živ-kovičevi diktaturi, so pretesna in bi zahtevala več osvetlitve. Doba vlade dr. Stojadinoviča je za inozemskega bralca podana nekoliko nejasno. Pjtf' vseh takšnih političnih objavah, ki se izdajajo v tujih jezikih, je škoda vedno večja kot korist, ako niso skrbno in točno podane, ker potrebuje tuji bralec več kot domačin, da se znajde v političnem življenju kakšne gotove države.
Podmornica »Brezbožnik« splavala v morje
Iz Ljeningrada prihajajo poročila, da ie podmornica »Brezbožnik«, za katero je finančna sredstva dala zveza hrezbožnikov, dograjena in da je bila izročena sovjetski mornarici v Baltskem morju. Vsi možje posadke od kapitana do zadnjega mornarja so že stari člani Zveze hrezbožnikov. Ko so podmornico spuščali v morje, je kapitan Sorokin sprejel skupino brezbožnih časnikarjev pod vodstvom Olešuka in jih povabil na jK>skusno vožnjo z najmodernejšo podmornico sovjetske mornarice. Poročila o tej »slavnosti« obenem že napovedujejo, da je vrhovni svet Zveze hrezbožnikov sklenil zbrati sredstva še za eno tako j>odmornico. ki bo imela ime po voditelju sovjetskega brezbožništva »Jaroslavskij«.
Iz drugih |K>ročil pa izvemo, da ima sovjetska založba za brezbožne knjige »Antigis« veliko
Prenos krvi so poznali že pred 275 leti
V novejšem času se v zdravilstvu močno uvaja »transfuzija krvi« — bolniku spuste v žile kri zdravega človeka. Oba. bolnik, ki kri prejema, in tisti, ki zdravo kri oddaia, morata biti prej preiskana, da dodana kri odgovarja krvni skupini bolnikove krvi. Iz tega je nastal že cel poklic, ki ima tudi pri nas že svoje prve zastopnike; jk> drugih državah pa ima vsaka bolnišnica celo vrsto moških in žensk vseh krvnih skupin, ki žive samo od tega. da so bolnišnici vedno na razpolago, da oddajo svojo kri. Morda je ta način zdravljenja v toliko nov. da se danes oddaja človeško kri. Živalsko kri pa so dodajali bolnikom že pred 275 leti. V Slockholmu so namreč pred kratkim v neki knjižnici našli staro knjigo o zdravilstvu, ki jo je napisal neki švedski zdravnik 1. 1764. Na tozadevnem mestu pravi: »Ze pred več kot sto leti so napravili prve posrečene poskuse, da so zdravje oslabelih ljudi izboljšali in jim podališali življenie s tem. da so v njihove žile napeljali svežo kri mladih živali.«
izgubo, ker za njene izdaje ni odjemalcev. Da hi se njeno finančno stanje izboljšalo, morajo odslej vse knjižnice po Sovjetski Rusiji ustanoviti oddelek za brezbožniško slovstvo. Tako bi založba »Antigis« dobila večji krog odjemalcev. Vsako ravnanje zoper ta ukaz se strogo kaznuje. Založba »Antigis« sicer vsako leto dobi iz državne blagajne velike podpore, toda vse to ni rešilo finančnega poraza. S temi odredbami se upa izkopati iz težav.
V	Novosibirskem je GPU pred kratkim na pobudo Zveze hrezbožnikov razpustila sekto baptistov, ki je tajno delovala. Vsi člani sekte, med njimi je tudi več otrok in žensk, so bili po rojstvu in življenju pristni »proletarci«. Proti voditeljem sekte se bo začel proces zaradi »protidržav-nega rovarje.njac
Sv. maša na najvišjem severu
Kanadski listi poročajo, da je apostolski delegat za Kanado msgr. Hildebrand Antoniuttu r>red kratkim daroval sv. mašo v Minto Inlet (Virtoria Island) prav na skrajnem severu Kanade. Minto Inlet je doslej najvišje na severu ležeči kraj, kjer se je darovala sv. maša. saj leži 400 milj severno od tečajnika. Apostolski delegat je v ta kraj potoval z misijonskim letalom oo. obla tov.
$ padalom padel v morje in utonil
V	nedeljo je aeroklub v Cherbourgu v Franciji priredil veliko letalsko prireditev, pri kateri se je zlasti izkazal padalec 1'roudhome. Večkrat se je s svojim padalom z velikih višin pognal od letala in je vselej srečno pristal na trdna tla. Ko pa je zadnjič odskočil, ga je veter zanesel čez rtič Querville in položil v morje. Čeprav so motorni čolni kmalu prišli do njega, mu niso mogli pomagati. Padalo ga je tako oviralo pri plavanju, da je utonil. Za padalo so ga motorni čolni potegnili iz morja — mrtvega.
Danski kralj Kristijan se je udeležil 400 letnice Kjkobbinga na danskem otoka Falster
ŠPORT
Uspehi slovenskih atletov v Liegeu
Liege, 8. avgusta. Včeraj so bile v Liegeu prirejene ateltske tekme, pri katerih so nastopili tudi tekmovalci, člani naše Zveze iantovskih odsekov. Pri tej priliki so naši fantje dosegli nekaj izredno lepih uspehov. Tako je v teku na 1500 metrov zmagal v odličnem slogu in izredno dobrem času ob ostri mednarodni konkurenci nag Zmago Košir; v teku na 400 m je bil prvi nadarjeni allround-atlet Kiinar z Jese-
Nekaj novic v kratkem
Naši teniški igralci se temeljito pripravljajo
za potovanje v Ameriko. Kot poslovilno tekma od zagrebške jmblike bodo danes in jutri odigrali teniški turnir Čisti dobiček tega turnirja je namenjen hrvatskim poplavljencem. Danes popoldne igrajo Mitič t Pallada, nato pa Punčec—Kovačeva : Kukuljevič—Florjanova. Zlasti za prvo 6rečanje vlada veliko zanimanje. Jutri pa nastopita v posamični igri: Punčec i Mitič, v igri v dvoje pa Punčec—Kukuljevič proti Mitič—Pallada.
Najboljši igralec Punčec je bil včeraj poklican, da odsluži svoj redni voiaški rok. Punčec je včeraj že položil prisego. Vojaške oblasti pa so Pun čecu že dovolile dopust za trening in za današnji turnir ter tudi že za potovanje v Ameriko.
Odhod naše reprezentance v Ameriko še ni popolnoma gotov, ker teniška zveza še ni dobila zaprošene podpore od vlade. Pri prvem obisku predsednika teniške zveze dr. Čopa pri ministrskem predsedniku Dragiši Cvetkoviču je slednji obljubil dr. Čopu, da bodo naši igralci dobili zaprošeno podporo v znesku 150.000 din. Do danes pa teniška zveza denarja še ni dobila.
Slovani v športu vedno močnejši
Izpod peresa D. N. Kasapinoviča je v »Vremenu* izšel izredno interesanten članek, ki govori o stalnem krepljenju slovanskega športa. Aktualne misli prinašamo na tem mestu tudi za naše bralce.
»Letošnji veliki uspehi jugoslovanskega športa v tenisu, nogometu in plavanju nam dajejo dovolj povoda, da se lotimo vprašanja: ali so slovanski narodi v resnici začeli z veliko invazijo v športu? Znaki in dogodki v zadnjih letih govore pritrdilno in zato menimo, da to vprašanje ni bilo zastavljeno prezgodaj.
Danes še vedno suvereno vladajo v športu predstavniki germanske, romanske in mongolske rase. Nemci, Amerikanci. Angleži, Skandinavci, Italijani, Finci. Madžari in Japonci so še vedno tisti, ki imajo prvo besedo v vseh športnih panogah. To je dejstvo. Vendar pa dandanašnji že lahko postavimo vprašanje: doklej bo trajala njihova nadmoč in nadvlada? Med slovanskimi narodi se pojavlja močan val športne mladosti, moči in vitalnosti, nova športna sila, ki bo morda že prav kmalu v mednarodni konkurenci zavzela eno najvidnejših mest.
Še pred svetovno vojno, posebno pa po njenem zaključku, so bili Cehi prvi in najboljši predstavniki slovanskega športa. V posameznih panogah so dosegli vrhunske uspehe ter proslavili v svetu slovansko ime. Ali niso bili prav do nedavnega Cehi prištevani najmočnejšim nogometnim narodom, najmočnejšim narodom v hockeyju na ledu, v drsanju in v tenisu? Vsi vemo, da je bila nogometna reprezentanca bivše CSR tista, ki je visoko dvignila prapor slovanskega športa v mednarodnih tekmah ter da sta bili in ostali Slavija in Šparta med najboljšimi nogometnimi ekipami sveta.
Cehi so v tenisu dali tudi svetovnega prvaka: Karla Koželuha. Tudi danes imajo nekaj mlajših moči, ki se bodo razvile v igralce svetovnega razreda (Drobny. Cejnar in drugi). V lednem hoc.key-ju so Cehi med najboljšimi svetovnimi narodi. Praški LTC je bil nekajkrat evropski prvak, pa tudi preteklo zimo si je v Švici osvojil drugo mesto v Evropi ter tretje mesto na svetu, tudi v drsanju so Cehi na veliki višini.
Preteklo zimo je v umetnem drsanju dam za svetovno prvenstvo (v Pragi) zasedla Cehinja Nickolova četrto mesto.
Na olimpijadi 1936 so Cehi dobili v rokoborbi dve drugi mesti: Klapouh (težka kategorija) in Herda (lahka kategorija), ter eno drugo mesto v dviganju bremen (Pšenička). težka kategorija. Češki telovadci veljajo za ene najboljših na svetu. Jožef Hudec je zasedel prvo mesto na drogu na zadnji olimpiadi.
Potem so se na sceni svetovnega športnega po-zorišča pojavili Poljaki: v lahki atletiki, v tenisu ter v različnih športih (smučanje). V lahki atletiki imajo Poljaki nekoliko atletov, predvsem tekačev, svetovnega razreda. Kusoczinski, bivši olimpijski prvak (5000 m in 10.000 m), mladi srednjeprogaš Gassovski, velika nada Poljske, dolgoprogaš Noji, sijajni skakalec s palico Schneider, ki je s 4.10 m preteklo leto dosegel najboljši rezultat v Evropi, dalje Staniszewski (150 m) ter Kucharski in Lo-kajski, ki je vrgel kopje 73 5 m. Z vsemi letni svojimi atleti zavzemajo Poljaki izredno odlična
nic, v troskoku je zmagal Smolej. V teku na 400 metrov je zasedel IL mesto Skušek, II. mesto v metu krogle si je priboril Jeseničan Kiinar, v metu diska je bil drugi Jeglič, jugoslovanska vrsta pa j« tudi zasedla II. mesto v štaieti 4X100 m in 4X200 metrov. Uspeh naših atletov je vsekakor izredno lep. Jugoslovanske atlete je belgijsko občinstvo pozdravilo z velikim navdušenjem in odobravanjem.
mesta na evropskih in tudi svetovnih razpredelnicah.
Na berlinski olimpijadi 1936 so Poljakinje < svetovno rekorderko Valasziewiczewno (100 m), Weiszewno (disk) ter Kvasnijewsko, ki je v metu kopja dosegla 2. mesto, zavzele med svetovnimi ženskimi vrstami v splošnem placementu drugo mesto. Tudi danes so te tri atletinje velik up in zvezde ženskega lahkoatletskega športa.
V	tenisu imajo Poljaki igralko svetovnega razreda, Jedrzejevsko ter igralca visokega evropskega razreda Tloczinskega, ki je nedavno v objavljeni razpredelnici najboljše desetorice v Evropi zavzel tretjo mesto Tudi Hebda je igralec evropskega razreda.
V	zimskih šf>ortih, posebno v smučanju, so Poljaki že j>red časom stopili v vrsto evropskih držav.
Zdaj pa si je začela širiti pot med najboljše države v Evropi še ena slovanska država: naša Jugoslavija. Pred dobrimi 10 dnevi so naši teniški zastopniki osvojili prvenstvo Evrope v finalu evropskega pasu tekmovanja za Davosiov pokal. Naš Punčec je postal evropski igralec št. 1. Nekaj let sem že jugoslovanski tenis igra veliko vlogo v ev-rofiski, dandanes pa tudi v svetovni konkurenci.
Te dni pa je naša država dala tudi evropskega rekorderja v plavanju na 400 metrov: Slovenca Branka Žižka. Ni pa on edini talent. Defilipis, Vilfan, Cerer, Štakula, Grginič in drugi bodo morda že prav v kratkem zablesteli v i6tem sijaju. Naši plavalci bodo na bodoči olimpijadi prav gotovo poskrbeli za senzacije, ker so danes za kaj takega dejansko tudi sposobni.
Tudi v nogometu smo močno napredovali. Zmaga nad najboljšo nogometno reprezentanc^ nad ekipo Anglije ter minilalni poraz od Italije, uradnega svetovnega prvaka, sta v ogromni meri dvignili ugled jugoslovanskega nogometnega šjx>rta.
Naši telovadci spadajo med najboljše na svetu ter so na olimpijadah vselej igrali zelo vidno in pomembno vlogo.
V	hazeni je Jugcelavija še vedno svetovni prvak. To prvenstvo si je osvojila naša reprezentanca še leta 1934, ko je v finalu premagala reprezentanco ČSR.
Tudi naši veslači se štejejo v vrsto desetih evropskih držav.
V	smučanju je bil Smolej v teku na 50 km na lanskem prvenstvu najboljši srednjeevropski tekmovalec.
V	današnji Rusiji se je šport razmahnil v zadnjih letih naravnost izredno. V nogometu so Rusi pred dvemi, tremi leti v Parizu napravili veliko senzacijo s svoio igro in uspehi.
V	lahki atletiki se približujejo najboljšim na svetu.
Znamenski je dolgoprogaš velikega razreda. Osolin ima najboljši skok ob palici v Evropi (4.26 metrov), Kovdun pa je eden najboljših v skoku v višino (2.01 m). V ženski lahki atletiki ima Dum-baževa boljši rezultat od svetovnega rekorda v metu diska (47.78 m).
V	plavanju imajo Rusi Bojčenka, ki je v Parizu obrnil nase prozornost vseh strokovnjakov.
Ker ruske športne organizacije niso včlanjene v mednarodnih zvezah, se ruski športniki ne pojavljajo na evropskih in svetovnih prvenstvih ter na olimpijadah, tako da njihove prave športne vrednosti dejansko še ne poznamo. Manjkajo jim mednarodne izkušnje, drži pa, da bodo že prav kmalu v svetovnem športu zaigrali važno vlogo, nakar nas opozarjajo njihovi dosedaj doseženi rezultati.
Z namenom, da bi izpopolnili sliko današnje športne gladine pri Slovanih, hočemo še pristaviti, da se v Zedinjenih ameriških državah na listi njihovih najboljših lahkoatletov, basketballistov in nogometašev nahajajo mnoga slovanska imena.
Med atleti zavzemata najvidnejši mesti dva Jugoslovana: Žagar (disk) ter Vukmanič (kopje) in en Rus, Zaic (krogla). Vsi trije »padajo med metalce najboljšega svetovnega razreda.
Iz vseh teh podatkov lahko sklepamo, da Slovani v športu vedno bolj prihajajo na površje in da bodo morda že čez nekaj let zaigrali dominantno vlogo na svetu.
Vsekakor bi sc prava moč in vrednost športa slovanskih narodov videla najiorazitejše, če bi se uresničila ideja o vseslovanski olimpijadi. Tako pa le lahko ugotovimo, da šport pri slovanskih narodih napreduje z naglimi koraki in da se približuje trenotku, ko več ne bo mogoče slišati o njegovi podrejenosti napram ostalim rasam, trenutku, ko bo slovanski šport zaigral dominantno vlogo at •vetu.«
II. JUGOSLOVANSKI
GASILSKI KONGRES
V LJUBLJANI, OD 13. do 19. AVGUSTA 1939
Minister «a telesno vzgojo g. Gjuro Cejovič je
blagovolil sporočiti, da se osebno udeleži gasilskega kongresa in prinese s seboj tudi darilo za
tekmovalce.
Kongresno knjižico s znakom mora imeti vsak udeleženec gasilskega kongresa. Z njo ima namreč pravico ne Je za znižano voznino po železnici, marveč mii ta knjižica daje prost vstop na Stadion v dneh 13. in 15. avgusta, dalje prost vstop na gasilsko razstavo v Vegovi ulici, brezplačno prenočišče na skupnem ležišču na slami in znižano voznino na tramvaju. Kongresna knjižica z znakom stane samo 7 • din in so dobi pri vseh gasilskih četah, odnosno v glavni kongresni pisarni Uasikske zajednice, Tyrševa cesta 29-11.
Prenočišč za gasilski kongres v Ljubljani občutno primanjkuje. Zato stanovanjski odsek znova prosi naj se prijavijo vse razpoložljive sobe in f>ostelje, da bomo mogli spraviti pod streho vse številne prijavljene obiskovalce kongresa in Ljubljane.	i
O ognjemeta govori menda že vsa Ljubljana in tudi z dežele nam poročajo o velikem zanimanju za ognjemet na Stadionu. Za tovrstno prireditev je Stadion kakor nalašč in bo ognjemet izredno učinkovit. Za ognjemet, ki bo v jjonedeljek 14. avgusta ob 9 zvečer, so vstopnice že v pred-prodaji v kongresni pisarni Gasilske zajednice, Tyrševa cesta 29-11. Sedeži 10 din, stojišča 5 din, gasilci v kroju 3 din ( predprodaji gasilci 2 din).
Tekme, ki bodo v nedeljo 13. avgusta na Stadionu, so javne in se vrše ves dan, t. j. od 8 zjutraj do 6 zvečer. Tekmovali bodo dojx>ldne samo j>osamezniki, in sicer v tehle panogah: 1. tek na 400 m z zaprekami, 2. reševanje jx>nesrečenca j>o lestvi in 3. spuščanje po vrvi. Tekme so prirejene potrebam gasilske službe in temu primerne bodo tudi zapreke, ki so navadno na [Kttariščih, n. pr. plezanje čez plot itd. Zadnjih 100 m z zaprekami lx> moral tekmovalec premagati s plinsko masko na obrazu, kar je precej težavno. Reševanje se bo vršilo z lutko, ki bo predstavljala ponesrečenca. Tekmovalec bo moral lutko varno prenesti po lestvi na tla. Spuščanje f>o vrvi je tekmovalna vaja za samoreševanje gasilca, če je sam v nevarnosti. Vse te tekme so torej vaje za gasilsko delo na jožariščih. Pojioldne tekmujejo roji. Roj je najmanjša gasilska edinica 10 mož, ki še lahko uspešno deluje na jx>žariščih. Nastopilo bo 30 rojev, t. j. 300 gasilcev v jx>lni opremi. Začne se z znakom za j>oplah (alarm), nato pa preide zbrano moštvo roja v tridelni napad na mesto, kjer bo naznačeno požarišče. Sledi posj>ravljanje orodja. Tekmovanje roja se zaključi z metanjem cevnih kolobarjev. Roj lahko doseže največ 1000 točk pri skupni oceni. Vstop k tekmam je vsakomur prost, kdor ima kongresno knjižico in znak. Prvi trije .oji z največ točkami prejmejo nagrade, in sicer 1. 100 m tlačnih cevi s spojkami in diplomo, 2. 00 m cevi s sj>ojkaini in diplomo, 3. 30 m cevi s sjiojkaini in diplomo. Vsak telovadec v vseh rojih prejme diplomo Prvi trije tekmovalci v tekmi jx>-sameznikov, ki bodo najboljše ocenjeni, prejmejo posebna darila in diplome. Dipiome prejmejo tudi vsi ostali tekmovalci.
Gasilci telovadci in naraščajniki telovadci, ki bodo sodelovali pri jx>poldanskem nastopu na Stadionu dne 15. avgusta, samo telovadci torej, odidejo takoj jm> maši na Kongresnem trgu v spremstvu rediteljev na igrišče SK Ljubljane (nasproti Stadiona), kjer bodo imeli skupno kosilo. Za sa-marijanke in ostali naraščaj, ki ne nastopa, to ne velja, kakor je to bilo (Minotoma v nekaterih časopisih in v kongresni knjižici natisnjeno.
Gasilska loterija mora biti prva skrb vseh prodajalcev teh srečk, da l>odo še pred kongresom vse srečke razprodane. Kupujte srečke gasilske loterije, ker s tem prispevate v nadaljnemu razmahu gasilske ideje.
Prehrana. Pisarna za oddajo prostorov jx>-sluje vsak dan od 8—12 in od 15—20. Pisarna je na Tyrševi cesti 29 (Gosjx>darska zveza), pritličje — veža — desno.
Lastniki osebnih in tovornih avtomobilov se vljudno naprošajo, da kongresnemu odboru Gasilske zajednice v Ljubljani stavijo na razjx>lago svoja vozila v dneh 12. do vključno 16. avgusta proti povračilu porabe goriva in dnevnic šoferjem, dnevno 50 din. Prijave pošljite na naslov: Gasilska za-jednica, Ljubljana. j>oštni predal 297 ,ali telefo-nično na štev. 21-83.
Prehranjevalni odsek more jamčiti za prehrano le tistim edinicam in skupinam, ki nakažejo obenem z naročilom tudi ustrezne zneske. V Ljubljani se bo za čas kongresa vsakdo dobro in izdatno prehranil za 15 din dnevno. Zajtrk 2—3 din, kosilo (juha. meso, 2 prikuhi) 7 din, večerja (golaž, vampi ali kaj f)odobnega s prikuho) 5 din,
sicer pa po ceniku. Ljubljanski gostilničarji in
javne kuhinje bodo udeležence kongresa z že priznano gostoljubnostjo sprejele in |>o6tregle. Tudi na Stadionu bo za okrej>čilo zadostno jx>skrbljeno.
Prodajni prostori za gasilski kongres bodo na Stadionu. Za prodajo so določene j>o enotnem načrtu prenosljive lope. Interesenti dobijo načrt na vjx>gled v pisarni za oddajo prostorov v veži Gosjiodareke zvoze, Tyrševa cesta 29, desno, pritličje. Tudi glede obleke prodajalcev jestvin in druga pojasnila prejmejo interesenti islotam.
Tekmovalci in roji, ki še niso poslali svojih prijav, naj jih nemudoma fiešljejo kongresni pisarni Gasilske zajednice.
Ulavna kongresna pisarna posluje v prostorih Gasilske zajednice v Ljubljani (Gosjiodarska zveza), Tyrševa cesta 29-11, telefon 43-41.
Prijave, kolikor še niso, naj gasilsko Čete nemudoma pošljejo, da moremo pravočasno obvestiti železniško ravnateljstvo o številu udeležencev kongresa.
Vojaška godba 40. pešpolka Triglavskega bo
v četrtek 10. t, m, ob pol 9 zvečer v radiu v začetku svojega koncerta igrala gasilske fanfare in
koračnice, ki jih je izdala Gasilska zajednica. Na to o|x>zarjamo zlasti gasilce in pa prijatelje gasilstva.
Prenočišča na elaml so razdeljena
takole:
V	šoli za Reiigardoni (Vodovodna cesta): spe vsi udeleženci gasilskih žup: Radovljica, fikofja
Loka, Kranj, Kamnik, Ljubljana-okolica, Logatec in LMija.
V	šoli na Grabnu (Cojzova cesta): spe udeleženci gasilske župe Krško.
V	gimnaziji na Poljanski eesti: epe udeleženca gas. iup: Novo mesto, Kočevje in Črnomelj.
V	šoli pri Sv. Jakobu (Sv. Jakoba trg): spe udeleženci gasilskih žup: Laško, Celje, Slovenj Gradec, Gornji Grad in Dravograd.
Na realki, Vegova ulica (tik univerze): spe udeleženci gasilskih žup: dinarje pri Jelšah, Brežice, Maribor (desni in levi breg), Ptuj, Ljutomer, Dolnja Lendava in Murska sobota.
Na klasični gimnaziji (Touianova ulica): spe vsi udeleženci kongresa iz ostalih banovin, torej vsi udeleženci, razen onih iz dravske banovine.
V	šoli v Spodnji Šiški (Gasilska cesta): sjie vsi naraščajniki (dečki).
V	šoli na Liceju (Bleiweisova cesta): spe vse udeleženke (ženske in deklice) ne glede na to, iz kartere banovine so.
Prenočišča na slamnjačah, v zavodih in pri zasebnikih: nakaznice izdaja stanovanjski odsek, Kolodvorska ulica, restavracija Miklič.
Stanovanjski odsek ima tel. štev. 28-28,
Pomen vajenskih
počitniških kolonij
Kot že večkrat omenjeno, ie Društvo za varstvo delavske mladine skupno z OUZD organiziralo leto6 že šest počitniških kolonij. Prve tri, to je dve ljubljanski in ena jeseniška so končale svoje delo v drugi polovici julija, dočim so odšle ostale tri, to je po ena ljubljanska, kranjska in celjska v začetku avgusta.
Ljublansko, ki je v Sangradu pri Cerkljah, prav ob vznožju Krvavca, vodi salezijanski duhovnik Zalar Jakob; pri vodstvu mu pomaga akademik Kinkelj Rajmund, ki je vodil že več počitniških kolonij, in dva pomočnika Kapsarevič Jože ter Ločniškar Janez.
Kranjska kolonija tabori ob Bohinjskem jezeru in sicer v bližini hotela »Zlalorog«, v znani »Vili Smeh«7 Kolonija je sicer majhna, šteje komaj 16 ljudi in to po zaslugi kranjskih mojstrov, ki svojim vajencem kljub temu, da jih je zdravnik OUZD spoznal za potrebne oddiha, niso dovolili na kolonijo. Bo treba, da 6e s tem tudi v Kranju sprijaznijo; današnji časi so drugačni, kot 6o bili oni, kot so se učili sedanji mojstri, spali na slami, delali v zatohlih prostorih. Tisti časi so bili nesocialni. Njih posledica se vidi na nesocialnem mišljenju teh mojstrov. Hvala Bogu, je dosti res socialno mislečih, ki razumejo čas m sočloveka. Kolonijo kranjskih vajenev vodi gospod Joža Vovk.
Celjsko kolonio je tudi organiziralo imenovano društvo, vodstvo pa izročilo celjskim salezijancem. Ker doslej društvo še nima svojega pododbora v Celju, je poverilo to nalogo ravnatelju tamkajšnjih salezijancev. Vse ostalo, dopuste, preglede vajencev in denarno podporo pa j« izposlovalo društvo.
Naloge vajenskih počitniških kolonij so velike. Ne gre namreč zgolj zato, da si fantje ali dekleta, ki so na koloniji, oddahnejo od dela, marveč, da si tudi telo okrepe, se navžijejo svežega zraka in sonca, še bolj kot to pa, da sami okusijo, kako se človeku pri-leže nekoliko oddiha. To je važno zato, da bodo, ko dorastejo in postanejo pomočniki ali mojstri, tudi oni svojim vajencem privoščili to, česar so bili sami deležni. To je socialna stran kolonije.
Kolonije so vzgojno sredstvo, ker morajo vplivati na dušo vajenoa ali vajenke, vaditi ga v premagovanju samega sebe, tudi takrat, ko ni nad njim neprijetne eile pomočnika ali mojstra, ko sliši namesto
psovk lepo besedo. So vzgojnega pomena, ker se čutijo kolonisti iste skupine eno. Tako se vzgaja v njih čut družabnosti. Dalje pa da vzgojitelju priliko, opa-zovati jih, klicati posameznika k sebi, dajati mu nasvete in ga opominjati, če opazi kako napako na njegovem značaju. Ker pa voditelj eam ne zmore vsega tega, mu pri tem pomagajo starejši fantje, ki so svojim tovarišem starejši bratje; naloga teh j«, paziti na svoje mlajše tovariše, ne kot najemniki, pač pa kot pastirji, da na koloniji ne trpi telo ah duša. To so pravi asistentje, ne tožniki, ampak varuhi. Kolonija, ki nima skrbno izbranega vodstva, ne bo opravljala svoje vzgojne naloge. Je brez pomena.
Končno ima kolonija nalogo vplivati tudi duhovno. Naš delavski naraščaj je usmerjen v mate-rializmu. Za duhovne vrednote nima smisla. Na kolonijah jim je treba, kolikor je pač v tako kratkem času možno, vcepiti v dušo veselje do poklica, do strokovne izobrazbe, veselje do dela, zavest delavčevega božjega poslanstva, ljubezen in obzir do bližnjega, poštenje, naučiti iih ol ke itd. Vse to se daje v predavanjih, ki pa morajo biti kratka, slediti jim mora skrbno pripravljen razgovor; dalje v nasvetih in opominih, ki so prijazni, dobrohotni, pa vztrajni. Gledati pa je vsekakor, da se navodila in opomini izvedejo.
Prepričani smo, da bodo kolonije, če se na vse to gleda, imele uspeh, zaradi katerega so bile vpeljane.
54 potnikov izginilo v Tihem oceanu
Neki japonski izletniški parnik je vozil iz otoka Samal na otok Leyte. Na krovu je imel 90 j>otnikov. Ko je bil na širokem morju, je nastala nevihta, parnik je zašel v vrtinec, v katerem ga je jiopolnoma zdrobilo in se je j>otopil. Izmed jetnikov se jih je rešilo samo 36, ki so v naglici pograbili rešilne pasove, s katerimi so toliko časa vzdržali nad vodo, da so prišli na pomoč poklicani parniki. Ostalih 54 potnikov pa je izginilo in ni nikakega sledu o njih. Domnevajo, da so omagali in utonili.
MOKA NESTLE
je najboljša hrana za otroke
ob Času poletne vročine
SLEPEC 4
Detektivska povest
»Tudi tukaj je vmes neka ženska, neka izredno pretkana ženska. Lahko mi verjamete to na besedo. Prav zares, morali mi boste verjeti na besedo, kajti dvomim, da jo boste bodisi vi ali pa kdo drug kdaj videli.«
»Nadaljujte,« je dejal McNab in v svojem nemiru skočii jKikonci.
A Dunn je bil spričo tovariševe vneme videti razburjen. Odkimal je.
»Morda sem že tako in tako preveč povedal. Neko obveznost imam do Kinlocha, veste.«
»Oh, tako je torej s tem?« je vzkliknil McNab in naglo umolknil. »Ali ni čudno, da si jih toliko izmed vas šteje v dolžnost stati med zločincem in pravico! Vi gos|x>d doktor ščitite Kinlocha, medtem ko Kinloch ščiti to žensko, a ženska ščiti dejanskega morilca.« Posmehljivo je pogledal Dunna od nog do glave. »Upam, gospod doktor, da ne zadenete nikoli na toliko zaprek med vami in kakšno nujno kirurgično ojjeracijo — na toliko zaprek, ki bi jih postavili bolnikovi prijatelji — kolikor jih tokrat pomagate postavljati vi med rabljem in operacijo na tilniku tega zločinca.«
Dunn je zardel vse do oči, potegnil sapo vase in vstal. Sprva sem mislil, da bo jezno odgovoril na McNabovo zbadljivko giede rablja. A zdravnik se je obvladal in dejal na McNabov togotni izbruh:
»Pomagali ste mi vsaj sprevideti gospod, da nisem preveč povedal.«
Kleno izgovorjene besede so McNaba spravile nazaj v dobro voljo.
»Oh,« je odvrnil, ko je zdravnik vzel klobuk v roko. »povedali ste čisto dovolj, da mi bo mo-eoče iti naprej. Čudovito ste razjasnili položaj. Ali sami ne mislite tako? No, dovolite, da vas zagotovim, da bom v času enega tedna, kakor upsm, Položil roko najprej na Kinlocha, potem na žensko in nazadnje na moškega za njo.«
»Po zaslugi tega, kar sem vam povedal?« je
strme vprašal tovariš.
»Skoraj popolnoma.«
Po kratkem premišljevanju je Dunn z očitnim olajšanjem odkimal.
>Ne,< je rekel. »To ni mogoče.«
»In v dokaz, da vam verjamem, da, kakor trdite, ne veste, kje je Kinloch, vam hočem povedati, če bi po tem sodil, da ste bili v stikih s Kin-lochom?« In ko je Dunn- pritrjevalno prikimal, je MoNab nadaljeval: »Prav dobro, to dokazuje, da sem vam verjel, ko ste mi zatrjevali, da ne veste, kje je, Jaz ga bom pa takole poiskal. Spraviti moram v pravilno razmerje dejstva, ki so nam znana, jih združiti v zapovrstni red ter izvršiti potrebne sklepe.« Po načinu njegovga govorjenja in po raztegnjeni poti, po kateri so je približeval svoji nalogi, je bilo sklepati, da je McNab hotel zadeti Dunna v živce. Saj je tudi stopil čisto k zdravniku, tako da sta si moža stala zdaj iz oči v oči. Zdravniku so se zožile oči, ko se je McNabov kazalec mojstrsko dotaknil njegovih prsi.
»Vaša praksa v Ealingu je bila rele tri tedne v rokah nekega namestnika. Vi ste tretjega aprila naglo odpotovali. Vaši bolniki niso vedeli, da pojdete proč. Ali bi nam hoteli povedati, kani ste Sli, in mi dovoliti, da to preiščem ter zapišem? Ne? No, tedaj vam povem, da ste odrinili^ k njemu. Vse do zadnjega časa, preden ste odšli, ste pogosto obiskovali neko tvrdko v Chancerv Lanu, ki je oglašala glede Kinlocha. Dobro ste jo uganili, da ste oglašali še dalje, čeprav ste že vedeli, kje je. Zvijača se vam je za nekaj časa dobro obnesla. Toda vaš nenadni odhod in podaljšana odsotnost sta mi pojasnila vašo zvijačo.» McNab je prikimal. »Pravite, da niste nikoli videli tiste ženske, in bržkone smem tudi sklepati, da ste Se manj verjetno videli kdaj zločinca? Dobro. Bilo je tretjega ali pa okoli tretjega aprila, ko ste našli Kinlocha. A umor v Ealingu je bil izvršen 15. januarja. Kje je bil Kinloch v času med tem dnevom in tistim, na kateri ste ga našli? Morda
se je sam kje skrival? Da, skrival se je, ampak ne sam. Slepec je moral v takih okoliščinah imeti nekoga, ki je nanj pazil — nekoga, ki je bil skrit. To bi utegnil biti bodisi zločinec ali pa tista ženska, če ne oba. Sodim, da je bila ženska; in takoj vam hočem povedati, zakaj. A vi ste našli Kinlocha samega, ko ste prišli do njega, zalo kraj, najsi je bil že ta ali oni, v katerem ste našli svojega prijatelja, ni bil tisti, v katerem je bil on tako dolgo skrit. Ali nimam prav? Ne priznavate tega?« McNab se je zasmejal.
»A iti liočem Se dalje. Upam si trditi, gosj>od doktor, da je tisti kdorkoli že, ki ga je bil prive-del tja, kjer ste ga našli — in nekdo ga je moral privesti — sle|>ca ondi odložil in jo v največji naglici popihal. Oh, z obraza vam berem, da imam prav. Kajpak, da so tako storili! Saj je bilo kaj malo varno tvegati, da bi ga videli ljudje, ki bi ga pozneje mogli opisati oblasti. Niso torej pustili vnemar srečnega naključja, da je bil edina priča zločina slep človek, od tistega trenutka dalje, ko so to sprevideli. Vse, kar so po umoru ukrenili, dokazuje, da so znali v polni meri izkoristiti njegovo slepoto«.
McNab se ie spet dotaknil negibnega Dunna.
»Gospod doktor, ali vam je Kinloch j»vedal, kje je živel, dokler ga niste našli?«
»Ne.«
»Zato, ker še sam ni vedel tega. To je bil bržkone kakšen oddaljen kraj, kjer je bila verjetnost kakšne slučajne nezgode ali izsleditve njegovega bivališča manjša. Tam je ostal tako dolgo, da je bil zadostno obdelan in pridobljen za to, da bo držal usta zaprta. Ta del nečednega posla je bil bržkone prepuščen kakšni ženski, kaj ne? In ta niti ni morala biti v tem primeru privlačna. Mogla je biti celo grda, kajti tu je zadostoval zgolj sirenski jezik! Njeno prilizovanje »e je vsekakor obneslo.«
Dunn je bil videti spričo McNabovega sklepanja iznenaden.
»Ne grem za vami tako daleč,« j"e ugovarjal.
Blagoslovitev prosvetnega doma v Voklem
Za 35 letni jubilej svojega obstoja si je Prosvetno društvo v Voklem jiostavilo lasten dom. Za današnjim časom odgovarjajoče prosvetno delo so nujno potrebni lastni prostori, katerih pa društvo ni imelo, ampak je gostovalo v tesni šolski sobi, ki ni bila primerna za kake prireditve. Zato je na občnem zboru meseca februarja bil sprejet sklep, da sc zgradi lasten dom. Toda ta sklep uresničiti ni bilo tako lahko, ker v blagajni ni bilo tako rekoč nobenega denarja. Korajža je obveljala! Stavbni odoor je vkljub temu Sel na delo. V domači vasi je nabral 25.000 din, s čemer so ljudje pokazali, da hočejo imeti Prosvetni dom. Delalo se je nato noč in dan. Ponoči seje, podnevi tlaka. 22. maja so prvič zapele lopate. Cez dva dni je bil že blagoslovljen temeljni kamen. Konec junija je dobil dom streho, konec julija pa svojo zunanjo lice, ki je zares čedno. Se par dni in dom bo dogotovljen.
Blagoslovljen bo 27. avgusta na Jernejevo ne-deljo, ko je v Voklem žegnanje. Blagoslovitev bo združena s prosvetnim taborom pod pokroviteljstvom bana g. dr. Marka Natlačena, ki je tudi ob tej priložnosti pokazal razumevanje za kulturne potrebe slovenske vasi. Po taboru bo veselica z bogatim srečolovom v korist novega doma, na katerem je še precej dolga.
Vsi so že sedaj vljudno vabljeni ta dan v prelepo gorenjsko vas Voklo. Kranjčani imajo čez novi most lep sprehod skozi senčni gozd prav do Vokla. — Na svidenje I
Večerni vlak na progi Celje—Grobelno—Rogatec
Z novim voznim redom v letu 1939 je železniška uprava uvedla delno novo traso rogaškega vlaka na progi Celje—Grobelno. Kakor smo videli pred vpeljavo novega voznega reda, so potniki uporabljali največ direktni potniški vlak za Maribor in le malo potnikov se je peljalo z lokalnim roga-škim vlakom. Zaradi tega niso oni potniki, ki so potovali direktno iz Celja proti Rogatcu, v toliki meri prizadeti, kakor opisuje pisec v »Sloven:u z dne 3. avgusta 1939.
Da bo javnost pravilno poučena, vprašamo prizadete, ali naj zaradi maloštevilnih potnikov trpi redno dnevno približno 200 potnikov na progi Store— Grobelno? Po novem voznem redu se vračajo delavci kakor dijaki domov skoro tričetrt ure poprej. Železniška uprava je upoštevala v prvi vrsti socialni položaj delavstva in dijaštva. Od celodnevnega dela izmučeni delavci kakor tudi utrujeni dijaki si gotovo želijo, da se vrnejo poprej domov. Tako je ugodeno skoro 200 potnikom
S to uvedbo voznega reda je razbremenila železniška uprava direktni vlak na progi Celje—Grobelno. Poleg tega ni sedaj celjski peron natrpan potnikov, kakor je bil prej pri direktnem vlaku iz Ljubljane ob 20.30. Potnikom ob progi Šmarje pri Jelšah—Rogatec pa je po sedanjem voznem redu na izbiro dano, da lahko kakor poprej tudi sedaj uporabljajo direktni vlak in čakajo v Celju. Tako sta tedaj oba vlaka do postaje Grobelno dobro zasedena.
Kakšne koristi ima mesto Celje zvečer od siromašnih delavcev in počitka potrebnih dijakov — si ne moremo predočitil
Smešna pa je opazka dopisnika: »Govori se celo, da se je ta sprememba uvedla samo zaradi otrok železniškega osebja na postajah Store, Sv. Jurij, Grobelno.« Izpovemo, da se pri uvedbi nove trase večernega vlaka ne bi upoštevalo par železničarskih otrok, ampak da je železniška uprava v prvi vrsti upoštevala prošnjo prizadetih delavcev in ostalih dijakov. Pripominjamo pa, da so naši otroci enakovredni z ostalimi! Čudno se nam zdi, da se najde v današnjem času človek, ki zavida skromni ugodnosti, katero souživajo otroci železničarjev.
Potnikom s proge Šmarje pri Jelšah—Rogatec železniška uprava ni mogla ugoditi, da bi imeli takoj dalje zvezo v Grobe!nem. Lokalni vlak čaka namreč v Grobelnem na zvezo z direktnim vlakom iz Ljubljane ob 21. Zaradi maloštevilnih potnikov ni mogoče vpeljati na rogaški progi dva vlaka v presledku ene ure. Ti potniki niso niti najmanje prizadeti, ki se vozijo na rogaško progo, ker imajo sedaj enako zvezo, kakor so jo imeli prej pred vpeljavo voznega reda večernega rogaškega vlaka na progi Celje—Grobelno —Rogatec.
Končno pripominjamo samo, da železniška uprava ne more postopati po načelu: »Če jaz nimam, tudi ti ne smeš imeti.« Vozni red je popolnoma dober in prosimo, da ostane za progo Celje—Grobelno še dalje v veljavi. — Prizadeti.
Najdražja knjiga na svetu
Najdražja knjiga na svetu je Gutenbergova Biblija, ki ima sicer samo 42 vrst. Nekdaj je bila last benediktinskega samostana v Sv. Pavlu v Lavantinski dolini (na Koroškem). Pred nekaj leti je delo kupil neki bibliolil iz Newyorka in je dal zanjo 350.000 dolarjev. Pozneje je vlada Združenih držav dragocenost odkupila za svojo »kongresno knjižnico« v Washingtonu. Dala je zanjo nič manj kot jx>ldrug milijon dolarjev.
»A vse do zdaj ste se strinjali z menoj?«
»Ničesar ne rečem glede tega.«
»Prav. Usta so vam zapečatena, kaj ne, po neki obljubi, ki ste jo dali svojemu prijatelju? Pa ste le mimogrede omenili, da je imei nekakšne načrte.«
»Rekel sem, da nisem hotel vedeti zanje.«
»Oh, pa jiomislite samo, kako pomembno je že to, da je sploh imel neke načrte. Načrti so zgolj sredstvo za neki namen. In Čeprav morda ne veste, kakšne načrte si je hotel prisvojiti, pa nemara vendarle vesle, za kakšnim namenom je Sel. Saj je zares zelo verjetno, da samo zato niste hoteli vedeti za njegove načrte, ker vam ni bil fiogodu namen, proti kateremu so bili ti usmerjeni.«
Nisem mogel uganiti, ali je lo pomenilo strel v temo ali ne, toda videl sem, da je Dunn nemirno trznil z ramenom in jjogledal v siran.
»Pa sem menil,« je rekel izoglibljivo, »da mi boste povedali, kako ste si zamislili prijeti Kinlocha.«
»Potrpitet Saj sva že skoraj prišla do te točke.«
Videti je bilo, da se MrNabu ne mudi. Zadržal naiu je v pričakovanju in vzel medtem iz žepa cigaretno dozo ter skrbno izbral cigareto kakor da bi bila smotka. Kar pa mene zadeva sem bil sicer prost zdravnikovega zelo očitnega nemira, a sem bil le z njim vred nestrpen.
Po kratkem oddihu je McNab vzel v roko Kinlochovo sliko fer jo jel zbliza ogledovati.
»T u imamo torej.« je spregovoril, »mladega gospoda z načrti v glavi. Načrte za kakšen namen? se vprašam. Gotovo ne za to, da bi dal morilca prijeti. Kajti v tem primeru bi mu bila najhitrejiša pot. stopiti v stik s policijo ter ji povedati, kar ve. Tega pa ni storil — malomarni* opustitev, ki bo, mimogrede, če ga bo prijela policija, trdo govorila zoper njega. Potemtakem njegovi načrti, v$aj nej>oeredno niso osredotočeni na zločincu.
^Primo!!^
koks, drva nudi I. Pogainik
Ljubljana, Bohoričeva 5
telefon '20-59 Postrolba breihlbn«
P L A V I H K A N T A H
muhe, komarje in vso solazen
Otroški kotilek.
Pravljica iz gozda
(82) >Pst, Kukica nekaj slišim,« je poše-pelal Zlatokljunfek in se tiho korak za korakom plazil naprej in se približeval glasu >Tu nekaj ni v redu,< je modroval. >Poglej,< je vzkliknila Kukica in pokazala s prstkom na sršena, ki jima je kazal hrbet.
m
(83) In razločno sta slišala govor kraljice Sršenov. >Torej v redu, jutri zarana, uro pred sončnim vzhodom izberete hrabre bojevnike, da naskočite dom palčkov petorčkov. Držite ee hrabro in vrnite se z obilnim plenom.«
Mali oglasi
V malih orla*lh velja v.ikm beseda 1 din: tenltovanjakt •Klani t din Debelo tlakane naalovne braeds te račuaajo dvojna Najmanjši aneark ia mali oilu IS din. • Hali •rlaal oo plačujejo takoj pri naročilo. ■ Pri oglasih reklamnega enačaja ae računa ennkolonaka. 1 mm visoka pelltaa vrstica po 1 din • Za plamene odgovor« (leda malih oglasov treba prlloiltl znamko.
llužbodobe
Mizarskega pomočnika
sprejme Stlgl. Poljane 61, St. Vid nad LJubljano, (b
Nakupovalce
božičnih drevesc rabim takoj. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Zanesljiv« St. 12.875.	(b
Kuharico
srednjih let, snažno, ki bi opravljala tudi ostala
hišna dela, takoj sprejmem. Postržin, Pobrežje Maribor, Gosposvetska c. it. 56.	(b
Izurjen knjigovodja
ki je vešč posla s surovimi kožami, se ISče za 15. avgust ali 1. september. Josip Rosenberg — Maribor, Slovenska ul. J.
Viničarsko družino
z najmanj štirimi odras liml delovnimi močmi — ISče po določilih novega vlnlčarskega reda graščina v Slovenskih goricah. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Graščina« St. 12.837.	(b)
Naročajte in širite »SLOVENCA«
Za »Mariborski teden*«
velika razprodaja celotnega letnega blaga, kopalnih kostumov, poletnih oblek, triko bluz, svilenih bluz itd po posebno ugodnih cenah pri Konfekciji ..GRETA", Grajski trg IL1. Maribor
Gnojnične črpalke
brzoparilniki
Štedilniki
GANA
novi modeli, višek dovršenosti, odlični v rabi, 10-letna garancija, najnižje cene, izdeluje
Podrla j Ciril, Ig 147 pri Ljubljani
H. SUTTNER
Brezobvezen ogledi
KOLESA
kupite dobro in poceni tudi na obroke pri
Ljubljana
Aleksandrova &
ZAHVALA. Vsem, ki so našega dragega strica
Franca Jodl
spremili na njegovi zadnji poti, — prisrčni »Bog plačaj!« Celje, dne 8. avgusta 1939.
Rodbina Kramer.
V neizmerni žalosti sporočamo, da je danes ob 1 ponoči v 78. letu starosti preminul po dolgi bolezni naš predobri soprog, oče in stari oče, gospod
Ivan Pretnar
trgovec in posestnik
Dragega pokojnika bomo spremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku v sredo, dne 9. avgusta ob 4 popoldne, iz hiše žalosti na Bledu.
Na Bledu, dne 8. avgusta 1939,
Globoko žalujoči: Marija, soproga; Janez, Janko, Naiia in Marica, otroci; dr. Joie de Gleria in dr. Janko Olip, zeta; vnuki ter ostalo sorodstvo.
S potrtim srcem sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je danes ob 23, previden s tolažili svete vere, po dolgi in mučni bolezni, v 72. letu starosti, mimo v Gospodu zaspal, gospod
Franjo Jošl
ravnatelj v pokoju
Pogreb bo v sredo, dne 9. avgusta ob pol 5 popoldne, iz hiše žalosti v Razlagovi ulici 8 na okoliško pokopališče.
Sv. maša zadušnica se bo brala v četrtek ob pol 9 zjutraj V starokatoliški kapeli.
Celje, dne 7. avgusta 1939.
Rodbine: Joit, Hoievar, Oilak.
B32SBI
Dvostanovanjska hiša
v Kranju, z vrtom, naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod 12.824.
Stavbisže
za hišo ln gospodarsko poslopje pri Rakovniku poceni prodam aH zamenjam za hišo. Naslov v upravi »Slovenca« po4 št. 12.654.	(pj
Trgovsko hišo
novo, pripravno tudt za gostilno alt vlnotoč, tik tovarne ln železniške postaje, prodam za 65.000 din. Franc Cerar, Količe-vo. Dob.	(p)
Stavbne parcele
v bližini kolodvora 6ent Vld-VIžmarje, a vodovodom tn elektriko, prodam pod ugodnimi pogoji tn v poljubni velikosti po 20 din In več kv. meter. Pojasnila Vižmarje 59.
CELO IETO MOŠT (Sirci)
lahko trajno pripravite iz grozdja, kakor tudi vse sadne sokove Brez kakih aparatov)	Brez izgube časaf	Brei strokovnega znanja)
s pomočjo NIPAKOMBINA A/II.
Odlična iznajdba današnje znanostil Enostavno) Pocenil Higijenskol
Odobrilo Ministrstvo poljedelstva.
poltje"brezplačno!1 RADIOSAN, Zagreb, Dukljaninova ul. i.
Itanoianja
ODDAJO:
Enosobno stanovanje
oddam s 1. oktobrom. -Podrožnik, Levčeva 29.
Dvosobno stanovanje
komfortno, s teraso, oddam za november. Cesta v Rožno dolino 26/1.
Dvosobno stanovanje
s kabinetom, kopalnico In ln vsem! prltlkllnaml — oddam s septembrom. — Bolgarska ulica 27. (č
SOBE ODDAJO:
Oddam sobo
s posebnim vhodom. Med-j vedova ulica 19 a. Polzv« p se pri htsnlcl.	(a
mm\
Vajenca
za večjo trgovino, pridnega, poštenih staršev, z odgovarjajočo Solo, takoj sprejme Karel Koželj nasl., Tržič.	(v
EBEZBIB
Orehova jedrca
med ln vosek dobite najceneje! Medarna, LJubljana, židovska ulica 6.
Mlade žive piščance
večje, kos po 9 in 11 din franko voznina, razpošilja zaboje po 25 kosov G. Drechsler, Tuzla. (1
VINA
z* vse prilike naročite pri
Centralni vinarni v Ljubljani.
TELEFON STEV. 25-73
I
Glasba
Mavova »Oj zato«
priljubljena domoljubna, drugi natis, 3 din. Naslov : L. Mav. trgovina J. Ko-cutar, Stritarjeva «. (g)
Lep kratek klavir
Mlgnon, križane strune, prodamo. Gostilna Ma-renče, Dolenjska cesta, g

Denar
Hranilna knjižica
Kmetske posojilnice v Ljubljani z vlogo ca. 200.000 din naprodaj proti gotovini. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod št. 2000/12.698.	(d)
Hranilne knjižice
vrednostne papirje
kupujemo
stalno po najvišjih cenah in takojšnjemu plačilu.
Rudolf Zorč
Ljubljana, Gledališka 12
I
Gumbnice, gumbe, plise,
monograme, entel. ažui fino in hitro izvrši
Matek & Nikeš
Ljubljana. Frančiškanska ulita
Vezenje perila, krasna predtiskana žen. roč. dela
Llpski Jesenski
Začetek 27. avgusta
60% popusta na nemških železnicah, znatni popusti v drugih državah. Vsa pojasnila dajejo: Zvanični biro lajpciškog sajma, Beograd, Knez Miha jlova 33/1
seiem 1939
Zatetek 27. avgusta
in častni zastopniki: Ing. G. Tonnies, Ljubljana, Tyrševa 33. Tel. 27-62
in
Jos. Bezjak, Maribor, Gosposka ulica 25. Tel. 20-97
Vzajemna posojilnica
r. <. t o. z.
v Ljubljani, HlkloSlteva cesta 7
poleg hotela Union
nudi za vse vloge popolno varnost in oKrestuje nove vloge po 4% do 5% po dogovoru.
Nove vloge vsak čas razpoložljive.
Poslužite se varčevalnega krožkal Zahtevajte prospekti
Posojilnica daje kratkoročna posojila.
Sorodstvo in znance obveščamo, da je dotrpela, previdena S tolažili svete' vere, naša najdražja, nenadomestljiva mama,
Terezija Sedeti
vdova sprevodnika drž. žel.
Pogreb nepozabne bo v četrtek, 10. avgutsa ob 15, iz hiše žalosti Ljubljana VII., Knezova ulica 18 na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 8. avgusta 1939.
Globoko žalujoči: Anton, Stanko, Adolf, Danijel, sinovi; Tonka, Mirni, Hilda, sinahe; Duiko, vnuk ter ostalo sorodstvo.
Splošna gradbena zadruga v Celju naznanja žalostno vest, da je snoči ob pol 11 umrl njen soustanovitelj, marljivi podpredsednik, tajnik in blagajnik, gospod
Franjo Jošt
Za Zadrugo zaslužnega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu.
Celje, dne 8. avgusta 1939.
Načelstvo
+
Žalostnega srca sporočamo vsem sorodnikoi^. prijateljem in znancem, da nas je za vedno zapustil nas ljubljeni soprog, predobri oče, sin in stric, gospod
Martin Kremžar
strojevodja državne železnice
dne 8. avgusta t. 1., po dolgotrajni in težki bolezni, previden s tolažili svete vere Na zadnji poti spremimo blagopokojnega v četrtek, dne 10. avgusta 1939 ob pol 4 popoldne, izpred mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana —Moste, dne 8. avgusta 1939.
Globoko žalujoči: Ana, soproga; Davorin, Marija, otroka ter ostalo sorodstvo.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramari*
Izdajatelj: Inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor CenEit
F UUBD4N4
Graditev Žal napreduje
Ljubljana, 8. avgusta.
Tam v zatičju Sv. Križa je v letofinjem poletju začelo rasti pravo mestece. Že lani je mestna občina ljubljanska dala zgraditi glavno poslopje Zal, ki je sedaj že dograjeno. Stavbno podjetje Matko Curk iz Ljubljane, ki je to graditev prevzelo, dokončava sedaj okrasna dela na zunanjosti stavbe, ki se vsa beli s svojim monuinentalnim pročeljem v zeleni ravnini. Gradbeno podjetje E. Tomazič iz Ljubljane pa je prevzelo zgraditev 11 kapelic, velike kapele in upravnega poslopja, ki stoji v ozadju Gaja mrtvih ali Zal.
Sedaj so gradbena dela pri upravnem poslopju in kapelicah že toliko napredovala, da si redki obiskovalci, ki jih v poletni vročini pot vendarle še privede k Sv. Križu, že morejo ustvariti pravo sliko o celotni ureditvi Zal. Za velikim glavnini poslopjem je razsežen podolgovat vrt, ki je ves spremenjen v živahno stavbišče. Na tem vrtu postavljajo v primernih razdaljah kapelice. Konec vrta pa zaključuje lično upravno poslopje, v katerem se bo nastanil ljubljanski Pogrebni zavod. Načrt za celotno ureditev je izdelal mojster Plečnik, ki še sedaj sleherni dan z veliko ljubeznijo in nasveti spremlja graditev kapelic, ki bodo brez dvoma najbolj lepa, najbolj posrečena in svojevrstna zamisel tako zvane »mrtve veže«.
Naj omenimo, da ima vsaka kapelica poseben načrt in da se tako po tlorisu, kakor tudi po notranji ureditvi in načinu zidave razlikuje od drugih. Kapelice so razvrščene tako, da ima vsaka svoj ločen dohod in da bodo svojci, ki bodo obiskovali dragega rajnega .ki bo položen na oder v kapelici, ločeni od drugih. Vsaka kapelica je izdelana okusno, nekatere pa so celo bogato okrašene. Takoj za glavnim vhodom in glavnim poslopjem bo majhen park in prav nasproti glavnega vhoda bo velika kapela, v kateri mrličev ne bodo polagali na mrtvaški oder, razen ob velikih epidemijah, kadar bo zmanjkalo prostora v drugih kapelicah. Velika kapela je tudi že v glavnem dograjena. Imela bo svojevrstno lično zunanjost, prav tako kot ostale kapelice. Za dekoracijo kapelic služijo deloma različni načini zidave, v obilni meri so uporabljeni 6tebriči iz umetnega kamna in drugi dekorativni elementi. Nekaj kapelic je v surovem stanju že dograjenih in jih že pokrivajo. Proti koncu gredo tudi dela na upravnem poslopju, ki vzbuja pozornost s svojo živahno in mo-numentalno zunanjostjo. Pred nedavnim so začeli betonirati temelje za zadnjo kapelico in je prav verjetno, da bodo gradbena dela za ureditev Žal končana še pred Vsemi sveti. Težje pa bo urediti vrt, na katerem 6toje kapelice. Vrt bo nudil pravo sliko šele drugo jesen, ko se bo zelenje razraslo. Vsekakor pa moremo že danes ugotoviti, da bodo ljubljanske Žale vzorno urejene ne le po svoji osnovni zamisli, ampak tudi po podrobni izvedbi, tako da nas bodo tudi tujci, ki bodo slučajno zašli na nje. zavidali zs to mojstrovino prof. Plečnika.
— Pri ženah, ki več let trpe na težki stolici, deluje vsakdanja uporaba naravne »Franz-Josefove« grenke vode, zavžite zjutraj in zvečer po četrtinki kozarca, zelo uspešno. Tudi bolj občutljive pacientke rade jemljejo »Franz-Josefovo« vodo, ker se že v kratki dobi pokaže zelo prijeten učinek.
Ogl. rež. S. br. 30474/35.
1 Ob 15 letnici smrti Miha Moikerca, urednika
»Slovenca« in odličnega socialnega delavca, bo v petek, 11. avgusta, ob 7 zjutraj sv. maša za rajnega v frančiškanski cerkvi. Vsi prijatelji in epoštovatelji pokojnega g. Moškerca vabljeni!
1 Ali poznate samarijanke in samarijane RK? Pod zastavo Rdečega križa nastopajo ti požrtvovalni prostovoLjci vselej in povsod, kjer je ogroženo življenje in zdravje človeka ter nudijo pomoč vsakojmur brez ozira na versko in nacionalno prepričanje. Idealno je delo naših samarijanov v mirnem času. Če pa izbruhne vojna, česar nas Bog obvaruj, zo zopet samarijani prvi na krvavih bojnih poljanah, kjer rešujejo življenje ranjenih vojakov ter lajšajo njihove bolečine. Premalo cenimo to legijo ljubezni do bližnjega, ki si hhoče zgraditi 6voj dom, kjer 6e bodo opremili in vežbali za svoj poklic. Podprite naše idealne in požrtvovalne de-lavcel Kupujte in razprodajajjte tomobolske karte RK. S tem boste pokazali simpatije do naših sa-marjianov in jim izkazali priznanje za njihovo plemenito delo. Naša pisarna: Gosposvetska cesta 2-II, štev. našega telefona 40-31.
1 Vojaški obvezniki, ki so bili rojeni v letih 1889 do 1898, se pozivajo, da pridejo takoj v mestni vojaški urad na Ambrožev trg št. 7 po svoje vojaške knjižice, ki so jih oddali zaradi zamenjave. S seboj naj prineso potrdila, ki so jih dobili pri oddaji knjižic.
1 Pitlinge, krupone, vratove - Erjavec, Stari trg.
1 Gasilci ljubljanske žiipe bodo ob kongresu nastopili z veliko vajo, za katero se že sedaj vadijo na stadionu. Tako so v ponedeljek zvečer nastopili z veliko skupinsko vajo, v kateri so nastopili ljubljanski poklicni gasilci s tremi vozovi, ljubljanska prostovoljna četa z dvema, z eno mo-torko pa gasilci Barja, Viča, Dravelj, Spodnje in Zgornje Šiške. V sredi motork so dvignili gasilci velikansko Magyrusovo lestev, nato pa je završalo 18 curkov, ki so vsi merili na vrh lestve. Bil je to v resnici zanimiv pogled, le žal, da ga zaradi teme skoraj nihče ni opazil. Gasilci bodo to vajo zadnjič poskusili pred nastopom v soboto zvečer.
1 Združenje gostilniških podjetij v Ljubljani obvešča svoje članstvo, da je kr. ban. uprava dovolila vsem gostinskim podjetjem v Ljubljani, vštevši tudi bufete in vinotoče, za časa glavnih dni gasilskega kongresa podaljšanje obratovalnega časa za celo noč, in sicer za noči med 14. in 15. avg. in 15. in 10. avg. — Uprava.
1 Osemletni Caruso — mali Bobby Breen (izgovori Bobi Brin) poje prvič v Ljubljani! Kino »Sloga« predvaja od danes naprej vsebinsko lep film »Očetova pesem«, v katerem se bo prvič predstavil ljubljanskemu občinstvu mali 8 letni deček Bobby Breen, ki ima čudovito lep glas, tako da ie povsod po svetu znan pod priimkom »mali Caruso«. Ta čudežni mali deček — umetnik, čigar petje navdušuje poslušalce, bo nedvomno ogrel tudi Ljubljančane, ki prav radi poslušajo lepo petje. O tem smo tem bolj prepričani, ker nastopi mali Bobby v vsebinsko lepem filmu kot zapuščena sirota, katere usoda gane vsakega gledalca. Poleg Bobbyja bomo slišali v filmu še slovitega pevca Georgea Houstona. člana newyorške Melropolitan-opere.
1 Rezervni častniki, ki si žele nabaviti unilormo, naj se zgladijo v društveni pisarni Združenja rezervnih oficirjev in ratnikov v Ljubljani, Kongresni trg št. 1,11, danes od 17 do 19 oziroma v«»V torek in petek od pol 19 do pol 20. Nahavljakia zadruga rezervnih oficirjev z o. z. v Ljubljljani.
1 Promet s tovornimi avtomobili na naših cestah. Motorizacija tovornega prometa v Sloveniji zlasti zadnji dve leti hitro napreduje. Vedno bolj pogosto srečavamo na naših ozkih cestah velikanske tovorne avtomobile, naložene 2—3 tn visoko, tako da ima človek občutek, kakor da bi se po cesti prepeljavala cela enodružinska hiša. Mnenja smo, da na naših cestah prav vsa vozila niso dopustna, najmanj pa taka, ki jih je industrija velikih držav začela izdelovati v zadnjem času za velike avtomobilske ceste. Če pa se je že zgodilo, da so bila pripuščena v promet najrazličnejša tovorna motorna vozila brez omejitve na velikost, razsežnost in nosilnost, potem pa moremo zahtevati vsaj to, da eo tovorni avtomobili brezpogojno opremljeni z vsemi malenkostnimi pri-tiklinami, ki olajšujejo vožnjo tovornim avtomobilom samim in omogočajo varnejšo vožnjo drugim vozilom na cesti. Znana je pritožba, da tovorni avtomobili zlepa ne dovolijo, da bi jih prehiteli hitrejši osebni avtomobili. Kot izgovor navadno navajajo vozniki tovornih avtombilov, da znakov niso slišali. Videti pa nazaj tudi niso mogli, ker je bil avtomobil do vrha naložen. Najmanj, kar mora imeti vsak tovofni avto, je iskalo — ogledalo, ki vozniku kaže, kaj se godi na cesti za njim. Nadalje se je zgodilo že več nesreč, ker je tovorni avto, ki je hotel zaviti s ceste vstran, zadel skupaj z drugim avtomobilom, ki ga je hotel prav tedaj prehiteti. Zato bi moral vsak tovorni avto imeti tudi kazalce smeri. Zdi se nam, da so te zahteve tako malenkostne, da jih ho izpolnil lahko sleherni, ki je zmogel nakup tovornega avtomobila. Policijski prometni predpisi pa naj z vso strogostjo uvajajo to načelo.
1 Kuhalnik na špirit je eksplodiral krojaškemu pomočniku Stanku Povšetu, doma iz Zreč, zaposlenemu v Ljubljani. Pri eksploziji ga je obri-zgal špirit, ki se je takoj vnel. Pomočnik je dobil hude opekline po životu in glavi. Zdravi se v ljubljanski bolnišniti.
1 Zaradi snaženja prostorov mestnega prosvetnega oddelka ne bo 16. in 17.*avgusta posloval urad šolskega nadzornika za mesto Ljubljano, na kar opozarjamo javnost, da ne bo imela brezuspešnih potov.
1 Za mestne reveže v cukrarni je v počašče-nje svojega pokojnega očeta g. Ludvika Cerneta st. daroval g. Ludvik Černe mL 500 din. Mestno poglavarstvo izreka darovalcu najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih.
Murska Sobota
Pred dnevi smo položili v prerani grob g. Nika Gabrijelciča,
najstarejšega sina tukajšnjega upravitelja g.
Gabrijelčiča. — Velika udeležba pri pogrebu je bila dokaz, da je pokojni Niko užival spoštovanje in popularnost v vseh širših krogih. Vsak, ki ga je poznal in ki mu je bila dana možnost, je od blizu in daleč prihitel, da ga spremlja na tužni poti in mu s tem izkaže čast in spoštovanje, ki ga je gojil do njega. Pogreba so sc udeležili tudi zastopniki raznih organizacij in položili na gomilo cvetja in vence
Dragi Niko! Ze v 24. letu starosti si se preselil v večnost. Gimnazijske študije si dovršil z odliko, v pomorski vojni akademiji si bil med prvimi gojenci. Tvoja marljivost, skromnost in delavnost ti je nakopala zavratno bolezen, od katere se nisi mogel rešiti kljub temu, da so tvoji skrbni starši založili ves trud in napor in dasi si dolgo in junaško z vso molčečnostjo prenašal bolezen in ji kljuboval polna štiri leta z vso potrpežljivostjo in možatostjo. Ni ti bilo usojeno razen vojne akademije študirati in dovršiti še, kot je bil tvoj namen, pravo in stopiti v življenje poln radosti in sreče. Čeravno je bilo tvoje življenje polno samih lepih čednosti, ti ie kruta bolezen prestrigla pot življenja. Tvoje kristalno čisto življenje sc je dopadlo Vsemj-gočnemu in te je poklical k sebi. Brezdvomno te je obilo poplačal za tvoje vzorno življenje, kar naj bo v tolažbo in uteho tvojim žalujočim staršem, bratom, sestrici in vsem tvojim prijateljem ter znancem. Dragi Niko, počivaj v miru in naj ti bo lahka prekmurska zemlja!
Sv. Marija v Puščavi
Romarska shoda 15. in 20. avgusta praznujemo v Puščavi prav slovesno. 14. in 19. avgusta se popoldan ob 3 po prihodu romarjev začne s|K>-vedovanje. Spovedovalo bo pet spovednikov. Ob 8 zvečer ho pridiga in pete lilanije. Cerkev bo odprla celo noč. Drugi dan se spovedovanje začne ob 4 zjutraj in traja do opoldne. Ob 5 prva sv. maša, druga ob 6. Ob 7 pridiga in peta sv. maša, ob 9 in pol 10 tihi sv. maši, ob 10 zopet pridiga in slovesna sv. maša. — Cerkveno pred-stojništvo.
■»»Sfe MARIBOR
Cesta Maribor-Fram bo asfaltirana
Dela so oddana in se bo te dni začela razlastitev zemljišč
Iz Belgrada je prispela vest, da je vprašanje modernizacije državne ceste Maribor-Fram konČ-noveljavno rešeno. Dela so oddana ter so urejene tudi že vse ostale formalnosti, tako da 6e bo preureditev pričela še v letošnji gradbeni sezoni. Gradbeno ministrstvo se je odločilo za asfaltirano cesto, dasi je bila v načrtih napravljena tudi varianta z betonskim cestiščem, ki pa bi bilo dražje, kakor asfaltirano. Za 10 in pol km dolgo cesto od Tezna pri Mariboru pa do Frama je določenih 12 milijonov dinarjev.
Predno ee bodo sedaj začela dela na tej cesti, bo treba izvršili še nekatere predpriprave. Te obstojajo predvsem v zagotovitvi zemljišč, ki so potrebna zaradi razširjenja cestišča in zaradi iz-ravnanja nekaterih ovinkov. Zemljišča se bodo odkupila ter po potrebi tudi razlastila. Pričakovati je, da ne bodo delali prizadeti posestniki velikih težkoč, saj vsakdo sam uvidi, kako nujno je potrebno, da se ta cesta končno enkrat uredi. Odkup oziroma razlastitev se bo izvršila vzdolž
vse trase v občinah Fram, Slivnica, Noče in Rad-vanje. Pričelo se bo s temi pripravami najbrže že prihodnji teden Nova trasa se bo držala sedanje smeri, pač pa se bodo nekateri ne|>otrebrii ovinki izravnali. Na dotičnih mestih se bo izpeljala cesta po novi podlagi. Drugod se bodo ovinki razširili ter zavoji dvignili. Pričakovati je, da liorlo zemeljska dela končana že letos, tako da se bo prihodnjo gradbeno sezono lahko izvršilo asfaltiranje cestišča.
Cesta Maribor-Fram bo izvršena trpežneje, kakor cesta Št. Ilj-Maril>or. Dočim je bilo določenih za modernizacijo 12 km dolge ceste Maribor—Št. llj samo 4 milijone din. se bo porabilo za 10 in pol km dolgo cesto Maribor—Fram 12 milijonov din. Na cesti se bo napravila |>opolno-ma nova podlaga, ki se bo nasipala z eklogilom. Ta gramozna plast se bo prepojila i. asfaltom, na vrhu pa pride še posebna plast iz mešanice peska in asfalta. Na šentiljski cesti pa je 6amo vrhnja plast prepojena z asfaltom.
m Kitajska misijonska razstava. Včeraj dopoldne je bila odprta v prostorih Zadružne gospodarske banke misijonska razstava kitajskega škofa msgrč Čenga. Kakor je že g. škof v.Ljubljani razstavil svoje predmete, jih je prenesel v Maribor, kjer jih sedaj razstavlja, s čemer hoče seznaniti ves slovenski narod s svojimi razmerami na Kitajskem. Njegovo razstavo najtopleje priporočamo, da si jo vsi po možnosti ogledajo.
m Kaj bo danes na Mariborskem tednu? Ob 19. je štafetni tek skozi mesto za prehodno darilo Mariborskega tedna. Start je v Ljudskem vrtu, cilj pa na Trgu svobode. Tek prireja medklubski odbor LAP, sodelujejo pa vsi mariborski lahkoatletski klubi. — Ob 20.30 do 22 bo promenadni koncert na razstavišču.
m Izreden obisk Mariborskega tedna. Mariborski teden bo letos gotovo tudi v pogledu tujskega prometa nad vse pričakovanje dobro uspel. Obisk tujcev v Mariboru se te dni izredno pozna. Zlasti je velik iz notranjosti države. Vidi se to že na številkah avtomobilov, ki se ustavljajo v Mariboru. Zelo veliko je videti belgrajskih avtomobilov, pa tudi druge banovine so mtjčno zastopane. Prav tako prihaja veliko tujcev z vlaki ter ostajajo potem v Mariboru po več dni. Tudi Nemci so postali redni in številni obiskovalci Mariborskega tedna.
m Železničarje opozarjamo na skupni sestanek Kluba železničarjev JRZ za poverjeništvi Maribor in Studenci, ki bo drevi ob pol 8. v dvorani gostilne Špuraj v Studencih, Krekova ulica 24. Na sestanku bodo poročali poslanci Mašič, Koban, Žebot in Krajnc. Ker se bodo med drugim obravnavala tudi zelo važna železničarska vprašanja, kakor novi pravilnik itd., naj pride čim več železničarjev ter prijateljev stranke JRZ.
ni Ljudski oder na meji. Matični oder naših podeželskih prosvetnih odrov, Ljudski oder v Mariboru, jo pohitel preteklo nedeljo v obmejni Sv. Jurij ob Pesnici, kjer je uprizoril ljudsko igro »Domene. Izlet sam, ki ga je vodil g. Lukeš, je bil narodnoobrambnega značaja ter je dosegel po-polen uspeh. Vabilu se jo zlasti polnoštevilno odzvala obmejna slovenska mladina, ki je z navdušenjem sledila vzpodbujajočim besedam g. Skubira in igri, ki so jo igralci odlično podali. Ljudskemu odru vse priznanje I
m Teniško prvenstvo dravske banovine v Mariboru! Največja teniška prireditev v Sloveniji bo letos v Mariboru dne 12. in 13. avgusta, ko se igra prvenstvo dravske banovine. Ta zanimiva športna prireditev bo v okviru Mariborskega tedna ter se bo vršila na teniških igriščih ISSK Maribora.
m Dr. Rudolt Lovrec ne ordinira dn 20. avgusta.
m Znameniti bolgarski esejist Dimitar Pante-lejev je prispel včeraj v Maribor ter bo ostal pri nas dva dni. V spremstvu tajnika Jugosl.-bolgarsko ]ige prof. fcedivvji je obiskal v Mariboru razna društva in osebnosti, ogledal si je nekatere ustanove ter bo obiskal tudi mejo in Pohorje.
m Zagonetka utopljenca. Včeraj smo poročali,
da so našli v Dravi pod Koroško cesto v Mariboru utopljenca, pri katerem so se našle listine, glaseče se na ime Jožef Kolar, Mula. Utopljenca so prepeljali v mrtvašnico na Pobrežju. Ker je zdravnik odkril na telesu neke sumljive znake, ki bi lahko izvirali od namerno zadanih poškodb, ter je zaradi tega tudi mogoče, da gre za zločinsko dejanje, je odredilo državno pravdništvo, da se izvrši obdukcija trupla.
m Požar jc uničil v Ruti pri Sv. Lovrencu na Pohorju hišo posestnika Jakoba Pušnika. Ogenj jo nastal zaradi nesrečnega slučaja ter je povzročil veliko škodo.
m žeparjem so stopili na prste. Vsako leto obiščejo Mariborski teden žeparji, pa jih tudi letos ne manjka. Izvršili so že več drznih tatvin, največjo na škodo solastnika tvrdke Avia v Zagrebu Antona Ogrizka, kateremu je žepar potegnil iz zadnjega hlačnega žepa listnico z 2700 din vsebine. Mariborska policija je energično nastopila, da bi očistila Maribor te žeparske nadloge. Včeraj so aretirali na Mariborskem tednu tri sumljive moške; dva sta bila iz Zagreba, tretji pa je Slovenec. Na policiji so jim temeljito izprašali vest. Sicer nimajo nobenih dokazov, da so to res žeparji, toda obremenjuje jih njihovo zanimivo romanje: vsi trije so bili najpoprej na kongresu Kristusa Kralja v Ljubljani, potem so se podali na obrtno razstavo v Celje, nato so bili na slavnostih 700 letnice minoritskega samostana v Ptuju, od tam so šli z romarji na Ptujsko goro in slednjič so se pojavili v Mariboru. Možakarji pa ne vedo povedati tehtnega vzroka, zakaj so jih vse te prireditve tako zanimale.
m Zaradi umora sojen, zaradi prekoračenega silobrana obsojen. Pred velikim senatom mariborskega sodišča se je zagovarjal včeraj zaradi umora 35 letni čevljarski mojster Franc Skerjanc iz Mi-halovcev. Dne 16. junija t. 1. je na domačem dvorišču ustrelil z enim strelom iz lovske puške svojega soseda Matijo Vajdo. Med sosedoma je vladalo staro sovraštvo ter je bil Vajda proti Škerjancu in njegovi ženi vedno zelo nasilen. Zaradi smrtnega strela je državno pravdništvo obtožilo Škerjanca naklepnega umora, med razpravo pa se je obtožen-cti posrečilo dokazati, da je ravnal v silobranu. Obsojen je bil zaradi prekoračenja silobrana na 6 mesecev strogega zapora.
m Siromake je slcparil. Veliko opravka dajo oblastem zadnja leta v Mariboru sleparji, ki nastopajo kot posredovalci za službe v tovarnah. Takega nepoboljšljivega sleparskega posredovalca so sodili včeraj na mariborskem okrožnem sodišču. 31 letni Franc Knezer iz Pobrežja jc bil že sedemkrat predknznovnn zaradi goljufij, medlem štirikrat zaradi sleparskega posredovanja služb. Je slepar po poklicu tnr se svojim žrtvam najraje predstavlja kot tekstilni mojster iz Ilutterjeve tovarne. Izvablja od njih denar pod pretvezo, da jim bo preskrbcl v tovarni službo. Pred sodnike je
Tako fovr
muhe
AER#CO H
zaponcem.
*ER0X0f
{ 'oponet^jj
cL
Mnogo se ponareja U Zato zahtevajte izrecno
//
Aeroxon
prišel sedaj, ker je opeharil 11 oseb. Izvabil je od njih zneske od 20 do 800 din na račun bodočo zaposlitve v llutterjevi tovarni. Knemu se jo predstavil tudi kot eksekutor davčnega urada ter jo izterjal od njega 185 din na račun nekih zaostalih davkov, ki pa so bili v resnici že zdavnaj plačani. Mali senat jo obsodil Knezerja na 1 leto in 10 mesecev robije.
Celje
c -f- Frnnjo Jošt. V ponedeljek ob 11 ponoči je zatisnil svoje oči v 72. letu starosti znani celjski trgovec g. Franjo Jošt. Pokojni je bil znan ne le po Celju, temveč tudi po vsej Sloveniji. Rodil so je v Gotovljah pri Žalcu, gimnazijo je študiral v Celju in Gradcu. Po odsluženem vojaškem roku se je posvetil zadružništvu in takoj po naselitvi v Celju leta 1891 začel delovati na tem polju. Najprej je bil uradnik v Južnoštajerski hranilnici in posojilnici, kjer je služboval precej časa. Bil je član uprave Zveze slovenskih posojilnic, pozneje pa ravnatelj Zadružne zveze, podpredsednik, tajnik in blagajnik ter duša Splošne gradbene zadrugo v Celju, ki jo je povzdignil in vodil do svoje smrti. Naj v miru počiva, svojcem našo iskreno sožaljel
__ c Pogreb umrlega upravnika celjske pošte in poštnega inšpektorja g. Savellija bo danes ob 6 iz poštnega poslopja na mestno pokopališče.
c Fantovski odsek v Šmartnem v Rožni dolini priredi v nedeljo 13. avgusta tabor. Telovadni nastop bo ob 3 popoldne. Prijatelji mladinske organizacije vljudno vabljeni!
c Celjski zvon vabi vse člane In članice, da se udeleže skupne vaje v četrtek ob 8 zvečer v Domu, kjer se bodo pogovorili zaradi društvenega izleta na Sv. Kunigundo pri Celju.
e Trgovci in slaščičarji v Celju se pritožujejo zaradi pomanjkanja sladkorja
Sah v Zagrebu
Zagreb, 8. avgusta.
Pri današnjem III. kolu nacionalnega šahovskega turnirja v Zagrebu eo bili doseženi sledeči rezultati:
Skupina A:
Atias-Rajkovič 0:1, Pavlovič-inž. Ivkov 1:0; Mulia-Jermaii 0:1; Majstoroviič-Mlinur: pri kraljevski indijski obrambi je nastala končnica z neenaki mi lovci, ki je končala remis; inž. Feuer-Drašič: remis; Gottlieb-Licul 1:0; Pavloviič-Gli-gorič 0:1; Medan-šiška: Šiška je spretno odbil napad belega in v trdiljavski končnici s kmetom zmagal.
Skupina R:
Slokan-Berner 0:1: Slokan je v otvoritvi napravil veliko napako, ki ga je veljala partijo; Šorli-Carev remis. Šorli svoje prednosti pri otvoritvi ni dobro izkoristil in je moral v končnici pristati na remis. Savič-Robar remis. Kurjački-Filipčič 0:1. Subarič-prof. Gabrovšek remi«! Gabrovšek Je osvojil kmeta, toda ni dobro nadaljeval in Šubarič se je rešil z remis. Kohn-Cilidrič remis. Štakič-Muždeka remis. Inž. Weiss-Lončaric remis.
Damski turnir:
Petrovič-Deutsch 1:0; Antoni jevič-Timotejeva 0:1; Takacz-Marut 0:1; Gorban-Hrašovec 0:1. Slovenski šahistinji sta odigrali zanimivo partijo, v kateri je zmagala rutinirana liražovčeva.
Tenis v Zagrebu
Zagreb, 8. avg. b. V teniški tekmi v korist poplavljencev sta se srečala v prvi igri Mitič in Kukuljevič. Zmagal je Mitič s 6:2 in 6:4.
Tenis v Gdansku
Gdansk, 8. avg. b. Za teniško prvenstvo svobodnega mesta Gdanska je zmagala naša državna prvakinja Hela Kovač nad Reuter-Mainmerjevo. Rezultat je bil 6:4, 7:5. V finalu gospodov sta se srečala Red in Strufl Zmagal je Red s 6:3, 4:6, 6:2, 6:2.
Nesreča francoske torpedovke
Pariz, 8. avgusta. AA. Reuter: Neka francoska motorna torpedovka, ki je drvela z brzino 35 vozlov, se je danes ponoči zaletela v neko ladjo, ki se je bila odvezala od obale. Torpedovka se je takoj [>otopila Od posadke sta dva utonila, medtem ko je ostale častnike in mornarje sprejela na krov neka potniška ladja, ki je proti jutru priplula mimo.
Nizozemska se brez vlade
Haag. 8. avgusta. AA. Reuter: Mandator krone de Oere je naletel v teku pogajanj za sestavo nove vlade na velike težave. Računajo, da je de Gor do tega trenutka že vrnil svoi mandat kraljici Viljemini. Na največje težave je naletel pri bivšem ministrskem predsedniku Colijnu, ki sploh ni pristal na vstop njegove stranke v vlado. Bivši vojni minister van Dyk je odklonil, da bi |M>novno sprejel isto ministrstvo v no\ i vladi. Nato se je de (ier trudil, da bi sestavil koalicijsko vlado katoliške stranke socialistov, radikalov in tako imenovane krščansko-zgodovlnske stranke. Toda s to kombinacijo se načelno ni strinjal dosedanji zunanji minister 1'otcin.
KULTURNI OBZORNIK
Iz revij in časopisov
Uredništvo-je sprejelo na ogled naslednje spi-
se in časopise:
»Jugoslovanski biseri«, štev. 9-10 za leto 1939 (Maribor). Kevijo izdaja, kakor znano, prof. dr. Fran Mišič in postaja njena tehnična oprema vedno lepša, njena vsebina pa vedno bolj pestra. Tudi tokrat je bogato ilustrirana in prinaša naslednje članke: Kopališče na Mariborskem otoku — Hotelirstvo v Mariboru — Jugoslovanska zdravilišča med Muro in Savo (v nemščini) — Kaj nudi gostom zdravilišče Dobrna — Poletna Ljubljana — Zdravilne sile rudninskih vrelcev v Kogaški Slatini — Na počitnicah ob Bohinjskem jezeru — Narodne noše (od Jele Levstikove) — Eno noč pri oglarju v Logarski — Kranjska gora in njena okolica — Proti sv. Miklavžu v jeruzalemskih goricah — Krapinske toplice in hrvatsko Zagorje — Poezija in resnica o Slatini Radencih — Planinske postojanke mislinjske podružnire SPD — Slovenj-gradec kot letovišče in kopališče — Kam na izlet, kam na dopust (kjer je kraj Črna pri Prevaljah spet opisan v nemščini). — Morda bi dodali samo to, da bi bilo prav, če bi bilo tu in tam kaj napisano tudi v francoščini ali v angleščini z ozirom na številne goste, ki prihajajo iz teh krajev in občudujejo našo deželo.
»Beogradske opštinske novinec, številka junij-julij 1939. številka je zelo bogata po vsebini in objavlja celo vrsto dobrih člankov in študij. Tokrat ima tudi lep književni kotiček ter zelo dobre posnetke iz zgodovine Belgrada. Članke so prispevali med drugim: B. L. Pavlovič, dr. Miloš Popovič. V številki je tudi popis poteka kongresa jugoslovanskih mest s številnimi slikami zgodovinske vrednosti. Mnogi bodo radi brali popis jugoslovanskih odlikovanj, med katerimi jih je opisanih in naslikanih nekaj, ki jih naša javnost niti ne pozna. Zelo poučna je študija »siromaščine v našem mestu Belgradu« z dragocenimi statističnimi podatki, ki odpirajo obsežna, večinoma še neobdelana polja socialnega udejstvovanja. Tudi športni del je bogat in poučen obenem.
»Kulisa«, štev. od 5. avgusta, ima na naslovni strani sliko nemške igralke Hilde Krahlove. Med vsebino najdemo dopis o delovanju belgrajske drame, belgrajske radiopostaje, nadalje dopis iz Berlina o tamošnjih umetnostnih novostih. Sledijo nekatere več ali manj vredne novele. Več strani je posvečenih novicam iz filmskega življenja in iz filmske proizvodnje. List prinaša nekaj posrečenih slik od teniških tekem za Davisov pokal med Nemčijo in Jugoslavijo. V listu pa pogrešamo strokovne ocene filmov in bolj obsežnega obzorja po francoskih in angleških filmih.
»Gorenjske proge«. Pod tem nazivom je izdalo društvo železniških uradnikov brošuro, ki ima namen, da zainteresira poleg merodajnih činiteljev tudi širše sloje za izboljšanje železniškega prometa na gorenjskih progah. Saj je znano že iz dnevnega časopisja o raznih pritožbah in pobudah, ki se nanašajo na te proge. Sicer se železniška uprava trudi, da zadosti večjim potrebam, toda preko razmer ne more. Enotirna proga ne zmore obvladati vseh potreb tako, da bi se vršilo vedno vse pravočasno. Zato je na. pr. prav zanimiva ugotovitev v brošuri, da je bilo lansko leto v enem dnevu pri vseh vr-slah vlakov 40 ur zamude. K sreči tako visoke zamude niso preveč pogoste. Da pa so zamude, to se vidi iz pritožb potujočega občinstva. Zamude občuti občinstvo. Kaj naj porečejo k temu še prizadeti železniški uslužbenci. Tudi na to se moramo ozirati. Saj ni vseeno, če pride uslužbenec iz službe z eno- ali dveurno zamudo ves izmučen domov.
Zanimanje za gorenjske proge je tudi sicer precejšnje, če že pomislimo samo na zelo razvit turizem. Zato je prav primerno, da se je iz strokovnega stališča izpregovorilo v tej brošuri o današnjih potrebah gorenjskih prog.
Brošura je razdeljena na dva dela: Sedanje stanje in predlogi za bodoče.
Iz brošure izvemo, da je narastel potniški promet v zadnjih 12 letih za 56%. Letno se vozi sedaj na teh progah 2,924.000 potnikov. Tudi tovorni promet je tako močan, da je že dosegel propustno višino teh prog. Razlogi za tako povišanje so vsem znani. (Turizem in izvoz blaga proti Nemčiji.)
Tudi z brzinami posameznih vrst vlakov se peča brošura ter pride do precej nerazveseljivih izsledkov. Potovalna brzina brzovlakov znaša le 44.4 km na uro, potniških 28.7 km in brzotovornih vlakov le 19.3 km. Da te brzine ne odgovarjajo, si lahko predstavlja vsak sam. Vzroki so, kot je raz-
vidno, stare izrabljene tračnice in enotirni promet. O zvišanju brzin se je tudi sicer že pisalo. Prav zanimiva je ugotovitev, da vagoni, ki jih dostavi železnica za prevoz potnikov, niso popolnoma izkoriščeni, čeprav tožijo potniki, da je na vlakih velika gneča.
Važno poglavje tvori vprašanje dobička, ki ga ima železniška uprava od teh prog. Iz brošure je razvidno, da znaša čisti dohodek skoraj 60 milij. dinarjev letno. Čeprav je težko točno ugotoviti dobiček, ker se ne vodi podrobnejša statistika, se da vendar ugotoviti, da prinašajo gorenjske proge lep dobiček.
In ravno na tej ugotovitvi temelji drugi del brošure, ki daje predloge, kaj naj bi se storilo, da se izboljša današnje stanje. — Brošura navaja tri predloge:
a)	Naprava drugega tira na progi Ljubljana—
Jesenice. Dosedanji napori žel. uprave, ki je preuredila dve postajališči (Zabnica in Oloče), go nezadostni. V načrtu so sicer še druga izboljšanja, toda to so samo načrti. Vse nevšečnosti se dajo temeljilo odpraviti le z drugim tirom. Kaj je s potrebnim denarjem? Proračun za izgraditev drugega tira bi znašal do 100 milijonov, kar ni veliko pri takem dobičku.
b)	Nova postajališča: Dravlje, Ladja pri Gori-čanah, ki bi imeli dovolj potnikov, da se izplača zgraditev.
c)	Uvedba novih potniških vlakov. Med posameznimi vlaki na progi Ljubljana—Jesenice so prevelike časovne razdalje. Zato je potrebno, da se upelje nov vlak z Jesenic ob 8.26, ki bi prišel
v	Ljubljano ob 10.5. Iz Ljubljane naj bi odhajal novi vlak ob 10.50 ter drugi šele ob 12.20. Izletniški vlak do Škofje Loke naj se spremeni v vsakodnevnega.
č) Zgraditev proge: Podnart—Kropa—Bled— Boh. Bela v dolžini 20 km. S tem bi se bohinjski kot znatno približal Ljubljani.
Za vsa ta izboljšanja bi ne bilo finančno vprašanje pretežko, če se pomisli, kako zelo so donosne gorenjske proge. Na ta način pa bi bile vse težkoče odstranjene. Zanimivo je tudi to, da brošura ne zagovarja uvedbe motornih vlakov za gorske proge, tudi zaradi tega, ker imamo dovolj premoga in električne sile doma. Lažji stroji in vagoni pa bodo mogli tudi hitrejše voziti.
Veliko zanimivosti, zato priporočamo brošuro.
»0 nevtralnosti Balkana« je naslov kratki študiji, ki jo je napisal Rikard Simeon v »Književnem Glasu« (Zagreb). Študija je izšla v posebni izdaji. Pisatelj se bavi z vprašanjem nevtralnosti balkanskih držav ter razmišlja o možnosti ustanovitve neke podonavske velesile, ki bi obstojala poleg politično in gospodarsko organiziranega Balkana. Razprava je zanimiva, ker razprostira pisatelj, ki je napisal že nekaj političnih študij, ki so odjeknile po Evropi, obsežen program nove balkanske skupnosti, v kateri bi zedinjeni Jugoslovani tja do Egejskega in Črnega morja igrali vlogo vodilne velesile.
»Ciklizam n svetu i kod nas« je ime brošurici, ki jo je napisal o tej športni panogi D. N. Kasapi-novič. Knjižica ima vsega 72 strani, na katerih izčrpno popisuje zgodovino tega športa s posebniiji ozirom na rrašo" dKžavo. Naštete ima tudi najboljše naše kolesarje s slikami. Zanimiv je popis mednarodnih kolesarskih dirk, kakor tudi kolesarskih dirk v naši državi sami. Na koncu je pregled mednarodnega kolesarstva in simpatičen članek o kolesarstvu v Bolgariji. V knjigi na žalost nikjer ni navedeno, kje se je tiskala, kdo jo je založil in kje ter za koliko se lahko kupi.
»20 let političnega življenja v Jugoslaviji« (Vingt ans de vie politique en Yougoslavie). Bro-šurica je izšla v izložbi »Flamma« v Atenah in jo je v francoščini napisal znani Leon Savadjan. Spis je zanimiv, poln ognja, toda, kakor vsi Savadjano-
vi	spisi, nekam neusmerjen, kar mu tudi jemlje mnogo od njegove vrednosti, ki bi jo po vloženem delu in dobri volji imel. Gotova poglavja, kot na primer začetno poglavje o ustanovitvi zedinjene jugoslovanske države, kakor tudi poglavje o Ziv-kovičevi diktaturi, so pretesna in bi zahtevala več osvetlitve. Doba vlade dr. Stojadinoviča je za inozemskega bralca podana nekoliko nejasno. Pri vseh takšnih političnih objavah, ki se izdajajo v tujih jezikih, je škoda vedno večja kot korist, ako niso skrbno in točno podane, ker potrebuje tuji bralec več kot domačin, da se znajde v političnem življenju kakšne gotove države.
Podmornica »Brezbožnik« splavala v morje
Iz Ljeningrada prihajajo poročila, da je podmornica »Brezbožnik«, za katero je finančna sredstva dala zveza brezbožnikov, dograjena in da je bila izročena sovjetski mornarici v Baltskem morju. Vsi možje posadke od kapitana do zadnjega mornarja so že stari člani Zveze brezbožnikov. Ko so podmornico spuščali v morje, je kapitan Sorokin sprejel skupino brezbožnih časnikarjev pod vodstvom Olešuka in jih povabil na jH>skusno vožnjo z najmodernejšo podmornico sovjetske mornarice. Poročila o tej »slavnosti« obenem že napovedujejo, da je vrhovni svet Zveze brezbožnikov sklenil zbrati sredstva še za eno tako podmornico, ki bo imela ime po voditelju sovjetskega brezbožništva »Jaroslavskij«.
Iz drugih poročil pa izvemo, da ima sovjetska založba za brezbožne knjige »Antigis« veliko
Prenos krvi so poznali že pred 275 leti
V novejšem času so v zdravilstvu močno uvaja »transfuzija krvi« — bolniku spuste v žile kri zdravega človeka. Oba. bolnik, ki kri prejema, in tisti, ki zdravo kri oddaja, morata biti prej preiskana, da dodana kri odgovarja krvni skupini bolnikove krvi. Iz tega je nastal že cel poklic, ki ima ludi pri nas že svoje prve zastopnike; po drugih državah pa ima vsaka bolnišnica celo vrsto moških in žensk vseh krvnih skupin, ki žive samo od lesa, da so bolnišnici vedno na razpolago, da oddajo svojo kri. Morda je la način zdravljenja v toliko nov. da se danes oddaja človeško kri. Živalsko kri pa so dodajali bolnikom že pred 275 leti. V Stockholimi so namreč pred kratkim v neki knjižnici našli staro knjigo o zdravilstvu, ki jo je napisal neki švedski zdravnik I. 1764. Na tozadevnem mestu pravi: »Že pred več kot slo leti so napravili prve posrečene poskuse, da so zdravje oslabelih ljudi izboljšali in iim podaljšali življenje s tem. da so v njihove žile napeljali svežo kri mladih živali.«
izgubo, ker za njene izdaje ni odjemalcev. Da bi se njeno finančno stanje izboljšalo, morajo odslej vse knjižnice po Sovjetski Rusiji ustanoviti oddelek za brezbožniško slovstvo. Tako bi založba »Antigis« dobila večji krog odjemalcev. Vsako ravnanje zoper ta ukaz se strogo kaznuje. Založba »Antigis« 6icer vsako leto dobi iz državne blagajne velike podpore, toda vse to ni rešilo finančnega poraza. S temi odredbami se upa izkopati iz težav.
V	Novosibirskem je GPU pred kratkim na pobudo Zveze brezbožnikov razpustila sekto baptistov, ki je tajno delovala. Vsi člani sekte, med njimi je tudi več otrok in žensk, so bili po rojstvu in življenju pristni »proletarck. Proti voditeljem sekte se bo začel proces zaradi »protidržav-nega rovarjenja«.
Sv. maša na najvišjem severu
Kanadski listi poročajo, da je apostolski d»-legat za Kanado msgr. Hildebrand Antoniuttu pred kratkim daroval sv. mašo v Minto Inlet (Victoria Island) prav na skrajnem severu Kanade. Minto Inlet je doslej najvišje na severu ležeči kraj, kjer se je darovala sv. maša, saj leži 400 milj severno od tečajnika. Apostolski delegat je v ta kraj potoval z misijonskim letalom oo. oblatov.
S padalom padel v morje in utonil
V	nedeljo je aeroklub v Cherbourgu v Franciji priredil veliko letalsko prireditev, pri kateri se je zlasti izkazal padalec 1'roudhome. Večkrat se je s svojim padalom z velikih višin pognal od letala in je vselej srečno pristal na trdna tla. Ko pa je zadnjič odskočil, ga je veter zanesel čez rtič Ouerville in položil v morje. Čeprav so motorni čolni kmalu prišli do njega, mu niso mogli pomagati. Padalo ga je tako oviralo pri plavanju, da je utonil. Za padalo so ga motorni čolni potegnili iz morja — mrtvega.
Danski kralj Kristijan se je ndeležil 400 letnice Njkiibbinga na danskem otokn Falster
ŠPORT
Uspehi slovenskih atletov v Liegeu
Liege, 8. avgusta.
Včeraj so bile v Liegeu prirejene ateltske tekme, pri katerih so nastopili tudi tekmovalci, člani naše Zveze fantovskih odsekov. Pri tej priliki so naši fantje dosegli nekaj izredno lepih uspehov. Tako je v teku na 1500 metrov zmagal v odličnem slogu in izredno dobrem času ob ostri mednarodni konkurenci naš Zmago Košir; v teku na 400 m je bil prvi nadarjeni ailround-atlet Klinar z Jese-
Nekaj novic v kratkem
Naši teniški igralci Se temeljito pripravljajo
za potovanje v Ameriko. Kot poslovilno tekma od zagrebške publike bodo dane« in jutri odigrali teniški turnir Čisti dobiček tega turnirja je namenjen hrvatskim poplavljencem. Danes popojdne igrajo Mitič : Pallada, nato pa Punčec—Kovačeva : Kukuljevič—Florjanova. Zla6ti za prvo srečanje vlada veliko zanimanje. Jutri pa nastopita v posamični igri: Punčec : Mitič, v igri v dvoje pa Punčec—Kukuljevič proti Mitič—Pallada.
Najboljši igralec Punčec je bil včeraj poklican, da odsluži svoj redni volaški rok. Punčec je včeraj že položil prisego. Vojaške oblasti pa so Pun čecu že dovolile dopust za trening in za današnji turnir ter tudi že za potovanje v Ameriko.
Odhod naše reprezentance v Ameriko še ni popolnoma gotov, ker teniška zveza še ni dobila zaprošene podpore od vlade. Pri prvem obisku predsednika teniške zveze dr. Čopa pri ministrskem predsedniku Dragiši Cvetkoviču je slednji obljubil dr. Čopu, da bodo naši igralci dosbili zaprošeno podporo v znesku 150.000 din. Do danes pa teniška zveza denanja še ni dobila.
Slovani v športu vedno močnejši
Izpod peresa D. N. Kasapinoviča je v »Vremenu«. izšel izredno interesanten članek, ki govori o stalnem krepljenju slovanskega športa. Aktualne misli prinašamo na tem mestu tudi za naše bralce.
»Letošnji veliki uspehi jugoslovanskega športa v tenisu, nogometu in plavanju nam dajejo dovolj povoda, da se lotimo vprašanja: ali so slovanski narodi v resnici začeli z veliko invazijo v športu? Znaki in dogodki ■/ zadnjih letih govore pritrdilno in zato menimo, da to vprašanje ni bilo zastavljeno prezgodaj.
Danes še vedho suvereno vladajo v športu predstavniki germanske, romanske in mongolske rase. Nemci, Amerikanci. Angleži, Skandinavci, Italijani, Finci. Madžari in Japonci so še vedno tisti, ki imajo prve besedo v vseh športnih panogah. To je dejstvo. Vendar pa dandanašnji že lahko postavimo vprašanje: doklej bo trajala njihova nadmoč in nadvlada? Med slovanskimi narodi se pojavlja močan val športne mladosti, moči in vitalnosti, nova športna sila, ki bo morda že prav kmalu v mednarodni konkurenci zavzela eno najvidnejših mest.
Še pred svetovno vojno, posebno pa po njenem zaključku, so bili Čehi prvi in najboljši predstavniki slovanskega športa. V posameznih panogah so dosegli vrhunske uspehe ter proslavili v svetu slovansko ime. Ali niso bili prav do nedavnega Čehi prištevani najmočnejšim nogometnim narodom, najmočnejšim narodom v hockeyju na ledu, v drsanju in v tenisu? Vsi vemo, da je bila nogometna reprezentanca bivše ČSR tista, ki je visoko dvignila prapor slovanskega športa v mednarodnih tekmah ter da sta bili in ostali Slavija in šparta med najboljšimi nogometnimi ekipami sveta.
Čehi so v tenisu dali tudi svetovnega prvaka: Karla Koželuha. Tudi danes imajo nekaj mlajših moči, ki se bodo razvile v igralce svetovnega razreda (Drobny, Čejnar in drugi). V lednem hockey-ju so Čehi med najboljšimi svetovnimi narodi. Praški LTC je bil nekajkrat evropski prvak, pa tudi preteklo zimo si je v Švici osvojil drugo mesto v Evropi ter tretje mesto na svetu. Tudi v drsanju so Čehi na veliki višini.
Preteklo zimo je v umetnem drsanju dam za svetovno prvenstvo (v Pragi) zasedla Čehinja Nickolova četrto mesto.
Na olimpijadi 1936 so Čehi dobili v rokoborbi dve drugi mesti: Klapotih (težka kategorija) in Herda (lahka kategorija), ter eno drugo mesto v dviganju bremen (Pšenička), težka kategorija. Češki telovadci veljajo za ene najboljših na svetu. Jožef Hudec je zasedel prvo mesto na drogu na zadnji olimpiadi.
Potem so se na sceni svetovnega športnega po-zorišča pojavili Poljaki: v lahki atletiki, v tenisu ter v različnih športih (smučanje). V lahki atletiki imajo Poljaki nekoliko atletov, predvsem tekačev, svetovnega razreda. Kusocz.inski, bivši olimpijski prvak (5000 m in 10 000 m), mladi srednjeprogaš Gassovski, velika nada Poljske, dolgoprogaš Noji, sijajni skakalec s palico Schneider, ki je s 4.10 m preteklo leto dosegel najboljši rezultat v Evropi, dalje Staniszewski (150 m) ter Kucharski in Lo-kajski, ki je vrgel kopje 735 m. Z vsemi temi svojimi atleti zavzemajo Poljaki izredno odlična
nic, v troskoku je zmagal Smolej. V teku na 400 metrov je zasedel II. mesto Skušek, II. mesto v metu krogle si je priboril Jeseničan Klinar, ▼ metu diska je bil drugi Jeglič, jugoslovanska vrsta pa {e tudi zasedla II. mesto v štafeti 4X100 m in 4X200 metrov. Uspeh naših atletov je vsekakor izredno lep. Jugoslovanske atlete je belgijsko občinstvo pozdravilo z velikim navdušenjem in odobravanjem.
mesta na evropskih in tudi svetovnih razpredelnicah.
Na berlinski olimpijadi 1936 so Poljakinje s svetovno rekorderko Valasziewiczewno (100 m), Weiszewno (disk) ter Kvasnijewsko, ki je v metu kopja dosegla 2. mesto, zavzele med svetovnimi ženskimi vrstami v splošnem placementu drugo mesto. Tudi danes so te tri atletinje velik up in zvezde ženskega lahkoatletskega športa.
V	tenisu imajo Poljaki igralko svetovnega razreda, Jedrzejevsko ter igralca visokega evropskega razreda Tloczinskega, ki je nedavno v objavljeni razpredelnici najboljše dcsetorice v Evropi zavzel tretjo mesto. Tudi Hebda je igralec evropskega razreda.
V	zimskih športih, posebno v smučanju, so Poljaki že pred časom stopili v vrsto evropskih držav.
Zdaj pa i .je .začela širiti pot med najboljše države v Evropi še ena slovanska država: naša Jugoslavija. Pred dobrimi 10 dnevi so naši teniški zastopniki osvojili prvenstvo Evrope v finalu evropskega pasu tekmovanja za Davosiov pokal. Naš Punčec je postal evropski igralec št. 1. Nekaj let sem že jugoslovanski tenis igra veliko vlogo v evropski, dandanes pa tudi v svetovni konkurenci.
Te dni pa je naša država dala tudi evropskega rekorderja v plavanju na 400 metrov: Slovenca Branka Žižka. Ni pa on edini talent. Defilipis, Vilfan, Cerer, Štakula, Grginič in drugi bodo morda že prav v kratkem zablesteli v istem sijaju. Naši plavalci bodo na bodoči olimpijadi prav gotovo poskrbeli za senzacije, ker 60 danes za kaj takega dejansko tudi sposobni.
Tudi v nogometu smo močno napredovali. Zmaga nad najboljšo nogometno reprezentanco, nad ekipo Anglije ter minilalni poraz od Italije, uradnega svetovnega prvaka, sta v ogromni meri dvignili ugled jugoslovanskega nogometnega športa.
Naši telovadci spadajo med najboljše na 6vetu ter 6o na olimpijadah vselej igrali zelo vidno in pomembno vlogo.
V	hazeni je Jugoslavija še vedno svetovni prvak. To prvenstvo si je osvojila naša reprezentanca še leta 1934, ko je v finalu premagala reprezentanco ČSR.
Tudi naši veslači se štejejo v vrsto desetih evropskih držav.
V	smučanju je bil Smolej v teku na 50 km na lanskem prvenstvu najboljši srednjeevropski tekmovalec.
V	današnji Rusiji se je šport razmahnil v zadnjih letih naravnost izredno. V nogometu so Rusi pred dvemi, tremi leti v Parizu napravili veliko senzacijo s svoio igro in uspehi.
V	lahki atletiki 6e približujejo najboljšim na svetu.
Znamenski je dolgoprogaš velikega razreda. Osolin ima najboljši skok ob palici v Evropi (4.26 metrov), Kovdun pa je eden najboljših v skoku v višino (2.01 m). V ženski lahki atletiki ima Dum-baževa boljši rezultat od svetovnega rekorda v metu diska (47.78 m).
V	plavanju imajo Rusi Bojčenka, ki je v Parizu obrnil nase pozornost V6ch strokovnjakov.
Ker ruske športne organizacije niso včlanjene v mednarodnih zvezah, se ruski športniki ne pojavljajo na evropskih in svetovnih prvenstvih ter na olimpijadah, tako da niihove prave športne vrednosti dejansko še ne poznamo. Manjkajo jim mednarodne izkušnje, drži pa, da bodo že prav kmalu v svetovnem športu zaigrali važno vlogo, nakar nas opozarjajo njihovi dosedaj doseženi rezultati.
Z namenom, da bi izpopolnili sliko današnje športne gladine pri Slovanih, hočemo še pristaviti, da se v Zedinjenih ameriških državah na listi njihovih najboljših lahkoatletov, basketballistov in nogometašev nahajajo mnoga slovanska imena.
Med atleti zavzemata najvidnejši mesti dva Jugoslovana: Žagar (disk) ter Vukmanič (kopje) in en Rus, Zaje (krogla). Vsi trije spadajo med metalce najboljšega svetovnega razreda.
Iz vseh teh podatkov lahko sklepamo, da Slovani v športu vedno bolj prihajajo na površje in da bodo morda že čez nekaj let zaigrali dominantno vlogo na svetu.
Vsekakor bi se prava moč in vrednost športa slovanskih narodov videla najizrazitejše, če bi se uresničila ideja o vseslovanski olimpijadi. Tako pa le lahko ugotovimo, da šport pri slovanskih narodih napreduje z naglimi koraki in da se približuje trenotku, ko več ne bo mogoče slišati o njegovi podrejenosti napram ostalim rasam, trenutku, ko bo slovanski šport zaigral dominantno vlogo n® svetu.«