\r
č

Prvi slovenski dnevnik v
Zjcdinjcnih državah. Izhaja vsak dan izvzemši
nedelj in praznikov.
—
List Slovenskih delavcev v cAmeriki.

The first Sk>venic Daily* in
the United States. Issued overy- day except Sundays and Holidays.
4
TELEFON PISARNE: 1279 RECTO&.
Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.t under the Act, of Congress of March 3, 1879.
TELEFON PISARNE: 1279 REOTOB.
NO. 35. — ŠTEV. 35.
NEW YORK, MONDAY, FEBRUARY 11, 1907. — V PONEDELJEK, 11. SVEČANA, 1907.
VOLUME XV. — LETNIK XV,
Poslovanje kongresa. Proti Rooseveltu. Konferenca o japonskem
Napadi radi Cube, i vprašanju v Washington«.
V tekočem tednu.
V ZASTOPNIŠKE J ZBORNICI SE BODO POSVETOVALI O MORNARIC NE M PRORAČUNU.
Tudi proračun za vojsko pride ta teden na vrsto.
GOVORI PO 5 MINUT. -o-
Washington, 11. febr. V zastopniške j zbornici so se v soboto vršili govori v spomin v minolem poletju umrlik članov Rockwood Hoarja iz Massachusetts in Rufus Lester j a iz Georgije.
Tekom tega tedna pride na vrsto posvetovanje o mornaričnem proračunu, dočim se v senatu nadaljuje debatiranje o proraččunu za vojsko. Do daljše debate pride radi amendments po ikterem naj imajo častniki in vla-dini vslužbenei na železnicah znižano vožnjo.
Jutri se vrši v zbornici govori, trajajoči j>o I>et minut. Ta teden pride na vrsto tudi predlog glede dovolitev za postne urade in proračun za poljedelski oddelek.
Izvoz železa
iz Zjed. držav.
V MINOLEM LETU SE JE IZVOZ ŽELEZNIH IZDELKOV POVIŠAL ZA $30,000,000.
Skupna vrednost železnih izdelkov dosegla je $172,000.000.
P O MNOŽITEV V ZADNJIH TREH LETIH-
Washington, 11. fe.br. Statistični urad trgovinskega oddelka dosegel je izvoz železnih izdelkov v minolem letu d*»sedaj največjo svoto, kajti izvozi V> se je tega blaga za $72.500.000 oziroma za $30,000,000 več. nego leta 1905. Izvoz je tekom zadnjih treh lot narastel za 75 odstotkov.
Na»še železo se je izva/.alo na vse kraje sveta. V Evropo se je teh izdelkov prodalo za $44,000,000, v Južno Ameriko za 000,000, v Azijo za $12,000,000 itd.
JAPONSKI KULLFI.
Prihajajo ▼ vedno večjem številu na Hawaii.
San Francisco, Cal.f 11. febr. S par-niko*n Siberia dospelo je iz Honolulu 213 japonskih kulije'- s 13 ženami in 5 otroci. Došleci so priznali, da so pogodbeni delavci. Toda oni so prišli iz Honolulu, oziroma iz našega teritorija in tako so se smeli neovirano izkrcati. Vsi so bili le par tednov v Hawaii.
Tatvina pri vožnji.
Emanuelu N. Cobenu je včeraj nekdo, ko se je vozil na poduličnej železnici. ukradel zlato uro, medaljon in diamantno iglo. Predmetov naravno več ne dobi.
Denarje v staro domovino
pošiljamo:
sa | 20.60 ............ 100 kron,
n $ 40.90 ............ 200 krtu,
sa ■# 204.ee ............ lOOO kron,
u $1020.00 ............ »000 kron.
Poftarlaa j« v torta pri tak veotak. Doma m aakanane avota popolnoma lsplačajo brez vinarja odbitka.
lTata team* poiiljatva izplačuje c. kr. poltaJ hranilni ara* v 11. *o 11 iMk.
Deaar* in poetaM Ja aajprfli m}« to ftt.fi t gotvvlal t Ktpenfte-mam aH nftetsnwmm pfnra, vežje mmm k« w Dtawllc Potaal M—y Orl«r al pa I«v York lank draft.
n\XK 1M §tnwid 41*4 MkOUfr Av*. V JI
VSESTRANSKI NAPADI, KER NAŠE VOJAŠTVO ŠE VEDNO NI O STAVILO CUBE
Očitanje kongresu, ker je vso zadevo prepustil predsedniku.
TILLMAN ŽELI POJASNILA.
Washington, 10. febr. Pri sobotinej seji senata so se skoraj ves čas bavili z dovoiitvenimi predlogi in spominskimi govori za umrlega zastopnika Marsha iz Illinoisa.
Med posvetovanjem za vojaške dovolitve je senator Bacon vprašal, za koliko večji so postali izdatki za vojsko radi sedanje okupacije Cube. Senator Warren od odseka za vojaške dovolitve je izjavil, da mu tega ne more pojasniti. Nadalje so govorniki vprašali, koliko časa bode še trajala okupacija Cube in senator Cullon je dejal, da vlada nima pravice določati vladino politiko imenovane republike. Kongres pa v tej zadevi ni igral one vloge, ktero bi moral igrati. Velika napaka bi bila, zaključiti sedanje zasedanje kongresa> ne da bi se razpravljalo o vprašanju, je li naša vlada o-pravičena nastavljati vlade v tujih deželah, razpuščati parlamente ali pa nove ustanavljati ter odslavljati vojske in zbirati nove. To zamore storiti le kongres, ne pa pi-edsednik.
Xato je pričel govoriti senator Tillman in je izjavil, da želi predsednika odseka za vojaške zadeve, kteremu vlada očividno ne zaupa, vprašati, mu je li znano, kedaj bodo naši ostavili Cub o ?
"To mi je popolnoma neznano," odvrnil je senator Cullon. — •'Zamo-rete nam li pojasniti sedanji položaj na Cubif'' nadaljeval je Tilman.
"O tem mi je popolnoma neznano,' Ljilasil se je odgovor. Nato je Tillman zahteval, da se od vlade zahteva, da naznani, kedaj ostavi naše vojaštvo Cubo.
OBRAVNAVA PROTI THAWU.
Zagovorniki upajo, da bode oproščen in so z dosedanjo obravnavo zadovoljni.
Zagovorniki molijcnarja Thawa, ki je ustrelil'arhitekta Whiteja, so z dosedanjo obravnavo zadovoljni in upajo, da bodo porotniki jednoglasno Harrvja oprostili. Odvetniki žele, da bi jih pravništvo ne sililo še bolj raziskovati življenje Whiteja, toda tudi nato so pripravljeni in ako bode potreba, bodo preiskali vse, kar je ustreljeni White počel tekom zadnjih 20 let. To store le. ako jih pokrajinski pravnik v to prisili.
Pokrajinski pravnik Jerome bod* storil vse, samo da omalovaži izpovedi Evelyne Thawove in bode tudi njeno karijero odkril za dobo, ko je prišla v New York, do njene poroke.
Zagovorniki imajo na razpolago razna White jeva pisma, iz kterih je razvidno, da je zlorabil tudi druga dekleta in ne le Evelyno. Nadalje imajo zagovorniki na razpolago priče, ki so v Whitejevej sobi Madison Square Gardena večkrat slišale grozno kričanje deklet.
Obravnava se danes nadaljuje.
Kaj zmere pridnost.
• Jo.-eph Wright, profesor jezikoslovja na vseučilišču v Oxfordu na Angležkem, je bil s 17. letom rokodelski vajenee. Še le v 18. letu se je naučil pisati in brati. S svojo brez-primerno marljivostjo in željo po napredku izobrazi je prišel na Nemško, kjer je v Heidelbergu obiskoval tamošnje vseučilišče, kjer je bil naj-boljši dijak in je kot tafk postaj dok^ tor modroslovja. Danes je Wright je-den najuglednejših učenjakov na An-gležkem.
Bolnica ustrelil* zdravnika.
Kansas City, Mo., 10. febr. Šivilja Hat tie Slater je včeraj ustrelila 38 let starega zdravnika dr. E. H. Mer-wina, ki je bil svojeSasno zdravnik pri vojni mornarici. Po umoru, ktere-ga je izvršila očividno v ljubosumnosti, je tudi sebe ustrelila.
PRIČAKOVATI JE, DA SE REŠI ŠOLSKO VPRAŠANJE BREZ ZAMERE JAPONCEM.
Japonci se ne zmenijo za kompromis glede šolskega vprašanja.
JAPONSKO MNENJE.
Washington,. 10. febr. Konferenca med predsednikom Rooseveltom, mayor jem Schmitzom in šolskim svetom iz San Francisca pričela se je v Belej hiši včeraj popoludne ob 3. uri. Člane šolskega sveta je mayor Schmitz predstavil predsedniku. Konferenci je prisostvoval tudi državmi tajnik Root.
Po konferenci, ki je trajala do 4:15. odšli so delegati v hotel, kjer so naznanili poročevalcem, da ni prišlo do kaeih sklepov in da je vprašanje raz-motrival' vsakdo iz svojega stališča, vendar pa ni znano, je-li konferenca izpadla za delegacijo ugodno ali neugodno. V ponedeljek ali v torek se vrši nadaljna konferenca in mayor Schmitz upa, da pride potem do ko-nečne odločitve.
Kasneje se je zvedelo, da so se predsednik in delegatje domenili, da je mogoče californijsko-japonsko šolsko vprašanje rešitij ne da bi vsled tega nastale kake potežkoče z Japonsko. Podrobnosti naravno Še niso znane.
S tajnikom za trgovino se je posvetoval včeraj zastopnik, japonskih prebiva cev v San Franciscu. Nasuji Mivakawa. On izjavlja, da visoko e<yu zadržanje predsednika in kabineta. vendar je pa prišel semkaj, da se zavzame za koristi japonskih o-trok pri zvezinem sodišču. On mora japonsko stran te zadeve zastopati in iz tega stališča izjavlja, da Japonci ne marajo skleniti kacega kompromisa glede tega vprašanja, kajti Japon-ei so Japonci že najmanj 25,000 let — ne Mongol<*i. Kaj pomenja, ako stanuje 10,C00 Japoncev v San Frančišku? Samo v jednem letu prišlo je 153.748 ruskih čifutov, kteri so i^feriorni ljadje, v Zjedinjene dr-vžave.
Tokiov ia. febr. Vse prebivalstvo, čegar mnenje kaj -velja, se zadrži skrajno rezervirano glede protijapon-skega gibanja v Zjedinjenih državah. Spošno se zaničujejo listi, ki pišejo o vojni med Zjedinjenimi državami in Japonsko, pač pa zaupajo predsedniku Rooseveltu. Barbarsko zadržanje proti japonskim otrokom v (krščanskej deželi vsakdo obsoja ter smatrajo krščanstvo za tmoralieno in-f^rijornost ter splošno slabost.
V ostalem pa zaupajo sami v sebe in smatrajo utrditev otočja Hawaii ter druzih otokov zelo značilnim.
OBOROŽENI PREMOGARJI.
Lastniki rovov so prepričali vlado, da preti nevarnost.
Wilkesbarre, Pa., 11. febr. Lastniki premogovih rovov okrajev Scranton in Wilkesbarre, so, kakor znano, vojaškemu inšpektorju naznanili, da je mnogo premogarjev vojaški organizo-vanih, dasiravno niso člani milice.
Takih organizacij je kakih 40, 'kterih člani so pred vsem inozemci, ki so tudi člani takozvanih katoliških društev. Te organizacije so tolike, da nad-kriljujejo oba milična polka št. 9 in 13. Premogarji imajo uniforme in so oboroženi s puškami Springfield, kaliber 45.
Telegrafisti prete s strajkom.
Cicago, HL, 11 febr. Nad 1000 članov Commercial Telegraphers Union of America je včeraj sklenilo u-prizoriti št raj k proti Western Union Telegraph Company, ako slednja zopet ne vzame nazaj v službo par od-slovljenih telegrafistov.
Zamorski napad.
Kansas City, Mo., 11. febr. Nek zamorec je napadel petnajstletno Floro May Clarkovo, ki je mhrfbma t ne-kej prodajalnicL Zamorec jo je mo2il poldrago uro in jej pretil a smrtjo, it bi kričala Kotnapada somi ji zaprli lMetnega Will J<
ai
Vesti iz Rusije. Volitve v gos. dumo.
PRI VOLITVAH V GOSUDARST. DUMO, SO DOBILE VEČINO ZOPET OPOZICIJONEL-NE STRANKE.
Tolpa teroristov je na Poljskem ustrelila v cerkvi dva delavca.
MOSKOVSKI TERORISTI.
Petrograd, 10. febr. Ministerski predsednik Stolypin je včeraj v razgovoru s tovarnarjem P. J. Demen-som iz Los Angeles, Cal., dejal, da bodo imele v sedanjej dumi zopet opo-zicijonalne stranke večino, toda kljub temu bode parlament sestavljen, kakor oni v Nemčiji, kajti v strankah bode mnogo takih članov, kteri ne bodo delali. Kaeih 45 odstotkov poslancev bode Nerusov in ti imajo pred očmi le lokalne koristi, Nne pa take za splošni blagor carstva. Stolypin priznava, da je modus vivendi med vlado in dumo potreben, da se omogoči parlamentarno delo.
Varšava, 10. febr. V Slawkowu, pokrajina Kielce, je tolpa teroristov prisilila dva delavca iti v cerkev, kjer so jima ukazali poklekniti pred oltar, na kar so ju zvezali in ustrelili. Lopovi so ušli.
Moskva, 10. febr. Glavni stan tukajšnjih teroristov našla je policija v tukajšnjej univerzi za dijakinje. Policija, ki je preiskala vseučilišče in bližnja poslopja, je are to vala osem dijakinj in par moških, toda vodje so ušli. Zaplenili so več bomb in 60 funtov piroksilina. Od tu so teroristi pošiljali teroriste napadati ugledne vla-dine osobe.
Moskva, 11. febr. Pri včerajšnjih volitvah v dumo so se bojevali socija-listi in ustavni demokratje med seboj za zmago, ne da bi se jednej ali dru-gej stranki posrečilo pridobiti si absolutno večino. Blizo volitvenih lokalov bilo je mnogo policije, ktera je vsako agitacijo zatrla in aretovala vse polno agitatorjev.
Na vseh ulicah je bilo mnogo vojaških patrulj, toda kljub temu je prišlo tu pa tam do boja med volilci, toda brez resnih posledic.
Petrograd, 11. febr. Morilca guber-natorja v Penzi, S. A. Aleksandrov-skega, so sedaj spoznali. Tudi ta je čifut, imenom Hittermann in je doma iz Saratova.
iz Avstro-Ogrske. v
ČASOPISJE KOŠUTOVE STRANKE OČITA BIVŠEMU PRAVOSODNEMU MINISTRU POLONYLJU INDISKRET-NOST.
Avstrijska vlada razpiše volitve v poslansko zbornico sredi fe-bruarj a.
VOLITVE V MAJU.
Čakalnica za naseljence.
■Ravnateljstvo Pennsylvania železnice nam naznanja, da bode v Jersey City, N. J., zgradilo posebno čakalnico za naseljence, iktera bode veljala več tisoč dolarjev. V to svrho bodo zgradili posebno poslopje tam, kjer stoje parniki, ki vozijo na 23. ulico v New York. V tem poslopju bodo tudi uradi Adams Express Company. To se zgodi kljub temu, da bode v par letih velik nov kolodvor v New Yorku gotov.
Kneginja obtožena radi 24 tatvin.
Kneginja Wrede je obtožena radi 24 tatvin. Proti njenemu, slugi, ki je bil najprej osumljen tatvin, je preiskava ustavljena- Kneginja je po hotelih kradla srebrnino«.
KRATKO ŽIVLJENJE IZUMITELJEV.
Zanimivo dejstva je, da veliki izumitelji običajno ne žive dolgo. Cesto-krat jih iznenadi smrt kmalo potem, ko je njihova iznajdba dosegla vspeh. To se zgodi najbrže radi tega, ker so ypotrebili vse svoje moči in vrline za svojo idejo ter pozabili, da tudi človeški organizem potieboje one pazljivosti, kakor vsak stroj. Oni so žrtvovali zdravje in življenje svojej iznajdbi. Zopet drugi posvetijo vso svojo energijo trgovini in poslu in se nikdar ne ozirajo na simptome telesnega nereda. Kolikokrat pregledamo dejstvo, da se je nad tek, naša mož in onergjja pomanjšala! To so pa znaki bližajoče se bolezni. Rabite takoj Trinerjevo ameriško grenko vino in VaS sistem se lcmalo povrne k naravnej delavnosti. To sredstvo deluje direktno na prebavalne organe, čisti kri, ojačuje mittee in živce. Rabit« vino takoj pri
ma V lekarnah. Jba! Trinar, 7MH9ol Aafalan* Chttato, BL
Dunaj, 11. febr. Zadnja odkritja o ogledništvu "baronice'* in natakarice Bela Schoenberger, ki je poslovala po nalogu radi znanih škandalov odstop-Iega ministra Polonyija na cesarskem dvoru, so provzročila vse polno zmedenosti. Iz Budimpešte se javlja, da so škandali prišli na dan vsled izpovedi imenovane natakarice, ktera je bila zaslišana kot priča v pravdi med Polonyijem in poslancem Lengyelom. Njena izpovedanja so bila dosedaj tajna in sedaj vladini krogi preiskujejo, na*'kak način so prišli ti škandali v javnost. Časopisje neodvisne stranke sedaj trdi, da je Polonyi sam izdal vse tajnosti in mu očita indiskretnost.
Posledica temu je, da je postal konflikt med strankami koalicije še večji in koalicija vsled tega kmalo razpade.
Dunaj, 10. febr. Avstrijska vlada naznanja, da bode razpisala volitve v novo poslansko zbornico sredi februarja. Volitve se bodo vršile na vsak način sredi maja in posamezne stranke so že pričele z vsestransko agitacijo.
Dunajskemu, na smrt bolnemu žu panu Luegerju, je papež Sarto po br-zojavu poslal svoj blagoslov.
Romanje v Meko.
Število letošnjih mohamedanskib romarjev v Meko presega žc "število 00,000. Od pamtiveka še ni bilo toliko romarjev v enem letu. Tako veliko število je nastalo zato, ker je za rusko-japonske vojne iz mnogih pokrajin bilo romanje prepovedano, na drugi strani pa je bila karantena zaradi kuge v Bombayu, Indija, kar je sedaj odpravljeno.
'-Vv _ ^ii.CjriP M


KRTTANJE PARNTKOV. Dospeli mi
Amerika 8. februarja iz Hamburga
(že poročano) z 2199 potniki. Cael 9. febr. iz Bremena s 1453 pot-nilki.
La Savoie 9. febr. iz Havre z 902 potniki.
Korea 9. febr. iz Libave z 287 potniki.
Weternland 9. febr. iz Antwerpena
z S12 potniki. Caronia 9. febr. iz Reke z 2463 potniki.
Lord Erne 9. febr. iz Hamburga. Badenia 10. febr. iz Hamburga. Carmania 10. febr. iz Liverpoola s
1344 potniki. Cedric 10. febr. iz Aleksandsije in Genove.
St. Laurent 10. febr. iz Havre s 180 potniki.
Dospeti imajo:
Amsteldyk iz Rotterdam a. Finland iz Antwerpena. Statendam iz Rotterdama. Astoria iz Glasgowa. Georgic iz Liverpool«. Toronto iz Rotterdama.
Odptali bodo:
Kaiser Wilhelm II. 12. febr. v Bremen.
Wesiernland 12. febr. v Antwerpen. Pandosia 12. febr. v Havre. Victorian 12. febr. v Liverpool. Baltie 13. febr: v Liverpool. La Savoie 14. febr. v Havre: Cassel 14. febr. v Bremen. Amerika 15. febr. <v Hamburg." Carmania 16. febr. v Liverpool. Cedric 16. febr. v Genovo. Astoria 16. Mr. v Glasgow. Trout© 16. febr. v Hamburg.
Ibnera 16. febr. ▼ Hamburg. Bt Lament 16. Mul t Havre.

Južne republike. Nicaragua in Honduras.
RAZSODIŠČE MED REPUBLIKAMA NICARAGUA IN HONDURAS VEČ NE OBSTOJI.
V Mehiki je radi pretečega konflikta v Srednje j Ameriki zavladala nevolja.
PRED REVOLUCIJO V HAYTI.
Razne novosti
iz inozemstva.
Managua, Nicaragua, 11. febr. — Semkaj se javlja, da so v San Sal-vadorju razpustili tribunal, čegar namen je bil poravnati diference med Nicaraguo in Hondutrasomi.. To se je zgodilo vsled tega, ker je hondur-ski predsednik Bonilla prelomil po-godbo|. sklenjeno v Carin to, glasom ktere naj bi spori med srednjeameriškimi republikami poravnalo razsodišče.
Mexico Ciudad, Mexico, 11. febr. V vladinih in diplomatičnih Ikrogih zavladala je velika nevolja radi poročila, da so se razsodišene obravnave med Hondurasom in Nicaraguo nepričakovano končale.
Tukajšnji poslanik republike Honduras, Baltazar Istupinian, je imenovano poročilo potrdil in pripomnil:
liHonduras smatra pogodbo, sklenjeno v Corinto, za neveljavno, ker želi Nicaragua imeti svoje čete neprestano na meji."
Položaj je zelo IkritiČen in splošno se prorokuje, da pride do resne vojne. —
Panama, Panama, 11. febr. Clii-lenski poslanik za srednjeameriške republike, senor Francisco Herbosa. ki se mudi tu na potu v Valparaiso, naznanja:
11 Pred mojim odpotovanjem iz Costa Riike sem se ponudil za posredovalca v sporu med Honduras in Ni-earaguo, toda predsednika Bonilla in Zelaya sta se zahvalila."
Port-au-Prinee, Hav t i, 11. febr. — Tukajšnja nemška tvrdka Hermann & C-omp. se ne zmeni za razsodbo, vsled ktere mora vladi povrniti veliko svoto denarja, kterega je pridobila na goljufiv način in radi tega je zavladala med tukajšnjo in nemšlko vlado napetost.
Od tu so izgnali mnogo državljanov Zjedinjenih držav, ker so baje agiti-rali za revolucijo.
NESREČA V PREMO GO VEM ROVU.
Sedem premogarjev usmrtenih.
Wilkesbarre, Pa., 10. febr. V rovu sit. 10 od Lehigh & Wilkesbarre Coal Co. v Wanamie, nastal je včeraj ogenj in sedem premogarjev, ki so bili na delu, ni moglo na površje. Zvečer so prinesli iz rova šest trupelj. Sedaj iščejo še sedmega nesrečnika, ki je brezdvomno tudi mrtev. Goreti je pričelo blizo vhoda v glavni rov, tako, da je bil premogarjem izhod zaprt. Vee premogarjev se je pri rešilnem delu vsled dima onesvestilo.
Zločinska policija.
Profesor Klaatsch je imel nedavno v znanstvenem kongresu v Heidelbergu predavanje o avstralskih zamorcih ter povedal, da policija v zapadni Avstraliji počenja strašna nasilstva nad zamorskim plemenom. Policaji odvajajo zamorske deklice z izgovorom da jih morajo zaslišati pri sodišču, a potem jih posilijo. Policija cedo daje nagrade ljudem, ki'na ta način izneverjajo mladenJke svojemu plemenu. — No, saj Nemci tudi drugače ne delajo v Afriki!
Kdo je blazen?
V Parizu živeča zakonska dvojica Serenil se ne razume. Zato*se hoče mož odkrižati žene in uarobe. Žena je šla k nekemu .zdravniku, (ki ji je napravil izpričevalo o 'blaznosti njenega moža. Mož pa je dobil istotako izpričevalo pri drugem zdravniku, da njegova soproga ni popolnoma pri pameti. Nato sta tožila oba za ločitev
___In vložila oba kot obtožnice
izpričevala blaznosti. Sodišče je od-MdHo, da ae preitfeta oba in da se odredi, kitari obeh je blazen.
PARNIKA MENOMINEE IN PRESIDENT LEROY LALUER SKUPAJ ZADELA.
Londonske ženske za volilno pravico; prireditev velike parade v London.
VIHAR V JUŽNEJ ITALIJL
Raznoterosti	i -o-
Southampton, 10. febr. Parnik Menominee od Atlantic Transport Line, ki je v petek odplul iz Antwerpena v Philadelphijo, dospel je včeraj semkaj zelo poškodovan, ker je po noči vanj zavozil francoski parnik Persi-dent Leroy Lallier na višini pri Beachy Head. Menominee je spredaj tako razbit, da je videti v njem na-krcano blago. Tudi franeoski parnik je zelo poškodovan.
London, 10. febr. Aristokratinje v baržunu in svili, vseučiliščne dijakinje, umetnice, članice klubov in druzih ženskih organizaeij, tempereneni-ce, delavke in druge, so priredile včeraj kljub dežju in blatu veliko parado v svrho podelitve volilne pravice. Zbrale in uredile so se na Hyde parku, na kar so z godbami na eelu korakale po Picadillv, Regent St. in Pall Mall na Trafalgar Square in Exeter Hall, kjer se je vršil shod.
Xeapolj, 10. febr. Ob obrežju Cala-brije je izreden vihar napravil mnogo škode. Ribiška vas Marine de Canta-raro je razdejana, toda ljudje so že preje bežali, predno je valovje vasico preplavilo in podrlo vse hiše. Pet oseb se pogreša in 20 ranjenih. Tudi v Me-sini je divjal vihar in je napravil izdatno škodo. Pri Guidomnadri se je udrla zemlja in jedna hiša se je podrla.
London, 10. febr. Kralj Edward in kraljica Aleksandra sta se vrnila iz Pariza v London.
Pariz. 11. febr. Tudi včeraj sta bili cerkvi francoske narodne katoliške vere do zadnjega prostora napolnjeni-Policija je skrbela, da ni nihče motil božje službe. Le enkrat so socijalisti skušali uprizoriti škandal, toda vse so aretovali. Od sedaj v naprej se vrše maše in vsa druga cerkvena opravila vsaki dan.
Poznanj, 10. febr. Poljsko društvo '1 Towarzystwo przyjaciol sztuk piek-nich" je dobilo od li Amtsgerihta" v A-strowu poročilo o konfiskaciji letošnje premije društva: Raelawice od Chelmynskega; ta podoba je bojda zelo "nevarna za javni red, ker huj-ska eno vrsto prebivalstva zoper dru-go."
— V Poznanju živi 90,000 Poljakov in 50,000 Nemcev. Uprava mesta je pa v nemških rokah. Pri zadnjih volitvah v mestni svet je bilo izvoljeno vsled krivic, ki se jih dela Poljakom, samo 7 Poljakov za odbornike, dočim je bilo prej 10 poljskih odbornikov. Izmed 60 odbornikov bode samo 7 Poljakov.
Budimpešta, 10. febr. Od 6. oktobra 1898 do 7. junija 1906 je bilo na Ogrskem zavoljo "ščuvanja" proti Madjarom obsojeno 177 ljudi na 44 let ječe in 49,293 K globe. — K temu pristavljajo slovaške "Ludove Novi-ny": "In kje so ti naščuvani ljudje? In zoper druge narodnosti nobeden ni ščuval?"
Sofija, 10. febr. Opozicija v bolgarskem sobranju je burno protestirala proti predlogi večine, naj se obsodi postopanje dijakov, ki so demonstrirali proti knezu. Nato se je zbornica je la posvetovati o predlogu vlade, naj se za šest mesecev zatvori sofijsko vseučilišče. Opozicija je protestirala.
Mraz v Marylandu.
Baltimore, Md., 8. efbr. Včerajšnja noč je bila v Marylandu najmrzlejša tekom letošnje in mnogih prejšnjih zim. V Oaklondu kazal je toplomer 25 st. pod ničlo, v Frostburgu 20, in v Cumberlandn 10 st.
Razstrelba parnega kotla.
Pri Chesterju, Mass., razletela se je lokomotiva nekega tovornega vlaka na progi Biston-Albany. Trije uslužbenci m nevarno poškodovani. '
I "GLAS NARODA"
U* iWreuklh fclnctT t AacrikL lxd»j« slovensko tiskovno društvo
FRANK SAK^El^ predsednik
VIKTOR VALJAVEC, tajnik.
Inkorporirano v državi New York, dne 11. julija 1906.
£a leto velja list za Ameriko
" pol leta..........
Za Evi
. $3.00
_______.1.50
Za Evropa, za vse leto.......4.50
" pol leta.......-2.50
" « čem ,eta...... 1.75
V Evropo pošiljamo list skupno dve številki.
-GLAS NAHODA" izhaja vsak dan U-vzemSi nedelj in praznikov.
"QLAS NARODA"
("Voice of the People")
i sued every day, except Sundays and Holidays, Subscription yearly $3.00.
Published by the
SLOVEN1C PUBLISHING COMPANY
Incorporated under the laws of the State of New \ ork.
Advertisement on agreement.
Za og'as^ do deset vrstic se plača 30
xntov.
Donisi brez podpisa in osobnosti se ne n.-itisnejo.
Denar naj Se blagovoli pošiljati po Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikov rrosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo raslov-nika. Dopisom in pošiljatvam naredite naslov:
"Glas Naroda"
109 Greenwich Street, New York City. Telefon 1279 Rector.
Preveliki patrijotje.
Druiba izletnikov iz vetrovnega nn-sta Cbietura. ktera je štela 130 članov tamošnjegm Count}' Democratic Cluba. je povodom obiska mesta
Galvestona v Texasu dosegla, da se je v svojem prevelikem patrijotizmu dosmrtno blamiraka in podala inozemstvu, pred vsem pa Angliji, čudno idejo o arneriškej kortuaziji napram inozemcem.
Ko je imenovana družba na najetem vlaenem paniiku ogledovala gal-vestonsko luko, videla jc tam zasidranih 2ft angležkih parnikov, na fea terih so vihrale, kakor je to povsodi navada, njihove d^maee, oziroma an-gležke zastave. To pa je bilo domoljubom i7. Chicasra preveč in radi tega so se osoknli.i ter pozvali kapitane ancležkih parniiov, naj svoje zastave odstranijo in jih nadomestijo 7. zvezinimi zastavami.
Angležki kapitani, kteri so brez-dvorono zavzemali stališče, da se z ovs^m »ukroti vsakeira konja, so bili dovolj dobrosrčni in s<» ugodili tej itiače skromnej želji in s tem je bila 1» mnenju ehicanuih šovinistov domovina rešen a.
Posebnih posledic ta dogodek ne Txxie imel. kajti pri prijateljskih razmerah. k t ere vladajo med Zjedinje-nimi državami in Anglijo, smemo pričakovati. da boilo v Angliji vso zadevo smatra i za otročjost zasebnih oeol>.
Reiomo pa. da bi bili oni kapitani — Japonci. imel bi ta slučaj takoj drugo lice in v sedanjih razmerah bi i bile posledice zelo daiekosežne. |
In Ikako bi ti patrijotje kričali, ako bi morale naše ladije umakniti svoje zastave iri jih nadomestiti z angleškimi. ko bi bile v angleških lukah?
Brez klobukov.
Z-.po-t nekaj novega! Nai ba'ti-morski zdravnik je namreč pronašel, da je velik zločin proti lastnemu zdravju, ako dene kedo — klobuk na svojo glavo.
Hoditi brez klobuka na svetu mora biti zelo lepo, in za Evropo bi bilo to gotovo najboljše, ker potem bi se ne hilo treba več odkrivati. Na ta način bi končno tudi tam zavladala jednakost in demokratstvo. Toda tudi pri nas bi bilo umestno hoditi brez klobukov po u ieah. Policija bi imela mnogo manj dela. Ako ho-
«PJ<
nilane- p 1'caji k mu razbiti ]<.b;i.ijn, m »raj«i - prvim iHarcem uničiti pred vsem klobuk in šele z <lru'_r;m k< kosovo i-epLnjo, v kterej so shranjeni možgani. Ako bi pa h»*lili brt 7, klobukov po tej solzne j dolini, bi -<• |>olicajem ne bilo treba taiko trmliti. Skoda za vsak udarec!
Vi -<-li nac. <!a t-.uli naš mayor zavzema tako stališče. Povsem prav ima. ko pravi, da so stare lesene ulične kare dovolj dobre za New York, tak«) da ni treba nabavljati novih žoEezuih. Ako na podulienej železnici za vozi t a dva vlaika skupaj, bodo potniki. ki se vozijo v starih karah. takoj mrtvi, dočim bi se potniki v novih vozovih le počatsi pekli do smrti.
Hitra smrt je najboljša smrt, kar jih je na svetu. Radi tega proč s klobu&i in osoda naj nam ohrani start lesene kare, ktere nam prihranijo umiranje. Mogoče bode kak izumitelj ppomašel kako iznajdb*^ ktere bodo žrtve koalizije takoj avtomatično in brez bodečin elektrokucijonirala. Prepričani smo, da bode tak človek dobil
Iz Hrvatske.
V Zagrebu, 24. j an.
Ysled dveh naknadnih volitev, v Garčinu in Cerni, kjer sta se ostro spopadli dve koalicijski stranlki: napredna in stranka prava, nastale so
že razne kombinacije o novi strankarski konstelaciji. Klerikalci so se itaik že približali stranki prava, a ti od nekdaj zametujejo vsakršno koalicijo z naprednjaki. Kakor povsod, imajo klerika;ci tukii pri nas ''najra-dikalnejši" politični program iz leta 1894, ki zahteva takozvano Veliko Hrvatsko v okviru habsburške monarhija Hrvatska stranka prava ima ta ednaki program kakor stranika dr. Franka, le da jo od teh dveh frakcij deli reška resolucija, ki ji je dala obliko " regierungsfaehig" stranike. Reško resolucijo proglaša stranka prava le za taktiko, da doseže končni ideal, ki je v programu iz leta 1894. Napredna stranka pa odikrito priznava, da stoji na stališču nagodbe iz leta 1S68, koje popolno izvršitev smatra za prvi korak za dosego popolne državne samostalnosti. Naprednjaki zametujejo progra miz leta 1894 kot kup romantičnih gesel, ki ne priznava Srbov in (ki odreja — okvire za hrvatski narod.
Popolnoma naravno je tedaj, da se je vsled spopada med naprednjaki in stranko prava približala zadnja — vsaj po svojih izjavah — frankovcem in klerikalcem, ki so ji soorodnejši po političnem in kulturnem naziranju Ta spopad se je najbolj razvnel v polemičnem dvoboju dr. HeLmerl — dr. Potočnjaik. Ta dvojica si je bila nekdaj zelo blizo te rse je mislilo, na preide dr. Potočnjak v napredno stranko. Toda dr. Potočnjak je na veliko iznenadenje vseh končal svojo evolucijoj. vrnivsi se v stranko prava, iz ktere je že nefeolikokrat izstopil Tako je prišlo nedavno do polemike med to dvojico. Pri tej priliki je dr. Potočnjak napisal, da sta v saboru dve frakciji, ki štejejo 40 poslancev. a deli jih medsebojno samo taktika. Mislil je frankovce in stranko prava. To. je napisal tisti Potočnjak, ki je najskrajnejši zagovornik narodnega edinstva s Srbi ter je vsded tega s svojo ostrino bil — menda ne le iz taktičnih ozirov — po drju. Franku.
Na podlagi teh raznih pojavov so nastale kombinacije, da najbrže hrvatska stranika prava izstopi iz koalicije ter se pridruži stranki drja. Franka, S tem bi takoj nastala nova državnopravna močna skwpina, ki bi mogla priti tudi do večine v saboru.
No, .ne le da je že v naprej za vse čase popolnoma izključeno, da bi vsi člani stranke prava prešli na levico, vendar je že pri vseh prevladalo to nnenje, da je treba pred vsem oživo-tvoriti program koalicije, ki stremi »o ustavnem preporodu Hrvatske. Kadar se ta program skupno izvrši >ri vseh koalicijoniranih strankah, »•■tem morejo nastati nove strankar-ke grupacije poljubno. Zaradi tega je ustavljena polemika med napred-jaki in straniko prava.
To naziranje se je še utrdilo in ojačilo takoj v prvih sejah sabora.
Splošno se je pričakovalo, da 'bodo to pot saborske razprave mirneje tekle. ker se je tudi v strajiki drja. Franka pojavila odločna opozicija proti Ikričačem, ki so s svojimi neču-enimi prostoščinami preprečevali delt^ anje sabora; toda zgodilo se je ravno narobe.
Koalicija je ucinila velik taktičen pogrešek. ker ni že pred božičnimi prazniki za vršila debate o adresi. Vobče se s Frankovci postopa do skrajnosti popustljivo — zopet drugi ekstrem. A'ko so oni hoteli bas vsi govoriti o adresi, morale bi biti doline seje, samo da bi vseh 19 imelo voje govore v stenografičnem zapisniku. Toda to se ni zgmdil0|. zmerom se je upalo na boljše intencije Fran-koveev. Zdaj se je pa naposled pokazala vsa nevarnost te popustljivosti: Frankovci faktično obstrutirajo proti adresi.
Dosedaj še markirajo to svoje postopanje, ker se tra vendar sramujejo, v resnici pa v saboru vse poskušajo, la na vsak način zavirajo saborsko 'elo. Razen običajnih škandalov, da -e mora seja neprestano prekinjati, -tavljajo vsak daD po en nujni predlog, o adresi pa spuščajo do ge prazne govorance.
Koalicija je sklenila, da ne bode več sodelovala pri adresni debati, samo da se čimpreje izvrši ter da se preide na drugi važen posel. Še nikoli ni imel hrvatski sabor pred seboj toliko prevažnih poslov, a tudi še nikoli ni bilo toliko pogojev, da se v okvirju naše avtonomije deluje na političnem in gospodarskem preporodu Hrvatske, a ravno tačas patentirani "največji" patrijotje ne puste, da bi sabor norma.'no deloval! In to so ravno oni, ki so za Khuenovega vladanja mimo prenašali največja silja — bili so takrait "lojalna opozicija"...
No, zdaj je polna mera potrpežljivosti in čujern, da si bode koalicija
motno obftnkojo, ker t tem Ima
ves narod za seboj. Ako bi ae p* to ne moglo iarveeti in da se ne seže po nasilnih sredstvih, bode razpnščen sabor.
Koaliciji se vsled takega postopa-
tari m mmmj m vedelo, kaj ie, d* bi se imuglasrta po toofcem svetu* Hiše os <MjQ obeh mest so Sivi sporna niki in klicarji is teh časov. Pričajo nam, da so jih gradile trudne roke in prazni žepi. Mogočni klicarji eo,
----— ----- — <=> *----|— I----1— -o----- """-"J* ""I
nja Frankovcev ni treba bati novih'ki kličejo glasno danes ob tem spo-
volitev.
S. N.
Črnomelj io Metlika ob 5001etnici.
Črnomelj* in Metlika sta ob istem času zadobila mestne pravice;, bila za-jedno povzdignjena v vrsto mest. To spričuje listina, ki se hrani v vice-domskem arliivul, ne več v izvirniku, ampak v prepisu. Poslali so jo metliški mestni očetje v Čmtanelj 27. avgusta 1457. V njej potrjuje metlištoo starešinstvo črnomeljskemu, da je bil Črnomelj že od starodavnosti deležen enakih milosti, predpravic, privilegijev, kakor Metlika. Obema mestoma so delili enake milosti gorski grofje in za njimi avstrijski vojvode. V listinah izza avstrijske vlade se Metli-čani prvič imenujejo meščani 1. februarja 1407. Tega leta je izdal na Ehinaju vojvoda Albreht odlok, naj bodo prosti davka vitezi in vojaki, ki bivajo v Metliki in Črnomlju. Skoraj se drznemo sklepati, da je bila to priložna listina ustanovnemu pismu, Iki ga je uničil ogenj ali pa je bila izdana po utemeljitvi obeh mest. Dokler ne dobimo zaneslivejšega zagotovila v tej zadevi, naj nam kaže ta listiiia ustanovni dan mest Črnomlja in Metlike — 1. februar 1407. V tem nas potrjujejo te misli:
Nekaj nenavadnega je bilo, da sta bila mala, neznatna trga povadignje-na v vrsto mest. Take odlike so se delile trgom, kjer je cvetela industrija. bila razvita trgovina. V tem o naših belokranjskih dveh mestih sicer ne more biti govora, pač pa je nekaj drueega nagnilo deželnega kneza do tega koraka. Turki niso bivali več ob obalih Črnega morja, trkati so jeli na vrata osrednje Evrope same. Prvi pogled na kranjsko zemljepisno kartoj, nje južna in jugoiztočna stran nas prepriča, da je Turek udri od Balkana sem v Kranjsko najlažje skozi ravnino pri Krškem in čez obojestransko Prikolpje od Vinice, mimo Črnomjlja do Metlike. Treba je bilo meji branika proti bližajoči se turški sili. Ta potreba je nagnila vladajočega kneza, da je v ta namen utrdil oba tedanja belokranjska trga, obdal ju z obzidjem, nastanil vojake in podelil jima mestne praviee. Iz strahu .pred napredujočo turšIko močjo se je gotovo skrbelo za varnost meje o pravem času, predno je še udri Turek v Kranjsko. Prvi napad turški na našo kronovino je valjal ravno Beli Krajini. Leta 140S dne 9. oktobra so napadli Metliško: ta dan so že tabori i pred utrjeno Metliko in od tu plenili po okoliei in obiskali tudi Črnomelj. Belo Krajino je prvič teptalo tilrško kopito leta 140S. Napadena je bila na Kranjskem le ona, kakor tudi leta 1411. Vse to govori za leto 1407 kot rojstno leto obeh belokranjskih' mest: Metlike in Črnomlja.
*
Petsto lefc — .pač dolga doba! Koliko sprememb v osodi naših mest!| Dokler je bila brambena črta proti Turkom Kolpa in Obkolpje, bilo je v obeh mestih kaj živahno. Ta doba je pač zlata doba v povestnici obeh mest. Bivalo je v njih vojaštvo, imela *je prostorne shrambe za vojaške potrebščine, stanovali so v obeh mestih vojaški poveljniki. Večkrat se mudil v "Črnomlju slavni Herbart V ILL. Turjaški in Žiga Višnjegorski. Oba sta nesrečno padla na bojišču pri Budaokem na rečici Radonja blizu Smnja 22. septembra 1575. Truplo Žige so prepeljali iz bojišča v Črnomelj in ga položili v cerkveni žrf ali rakev. Vedno se je stekalo v mestu dovolj ljudi. Meščanom je bila dana prilika do dobičkonosnega dela. Pa prišlo je drugače. Med letom 1570 in 1580 so zgradili onkraj srebrno-peme 'Kolpe trdnjavo Karlovec in ta je .potegnil na-se vse dobrote, ki so doklej pritekale v Črnomelj in Metliko. Vojaštvo se je preselilo v Karlovec, « njim se je od Belokranjcev poslovila vsa sreča., vse blagostanje. Za zlato to do^ nastopijo žalostni ea<i. Nad obe mesti je prihrula nesreča za nesrečo, ena hujša od druge. Večkrat ponav jajoča se kuga, siloviti požari so mesti strašno razdejavali vsekali globoke, nezaceljive rane. Mesto je jelo pešati, ves razvoj je obtičal v nekaki stagnacij^ iz ktere ga ni bilo mogoče dvigniti Do danes si nista mogla kaj opomoči.
Za silo životarita Črnomelj in Metlika ob c. kr. uradih, a povzdignili jih tudi ne bodo. V .zastarani otrpli osti željno pričakujeta bolj agilne sile, od ktere upata boljšo bodočnost. Potrpežljivo poslužfcujeta, kdaj se o-glasi pisk bofaneČega železnega voza, ki bode oznanil pričetek novega preporoda.
Ob petstoletnici zremo na obe mesti Mnogo bridkih ur je ilo mimo in jih. Meščani so oosili težka breme-riami v saboru to szm- na in piwbiK sMuaaktero twto, o k
minn svoje zastopnike:
Čez zid kitajski — nase Gorijance Poglejte že enkrat na Belokranjce; Uslišite že enkrat našo prošnjo: Prikaži se kmalu železni stroj, Stopite zanjga v odločilen boj, Za letošnjo petstoletnico" Zagotovite še letos nam železnico!
Belokranjc.
Iz slavjanskega sveta.
Jugoslovani in Italijani.
Po Italiji se množe v zadnjem času revije, (ki se bavijo z balkansko po-Etiko in Jugoslovani. Sem spada riska "L'ltalia all Estero", ki jo urejuje dir. Foa. Ta je znan kot izvrsten poznavalec Balkana. V neki številki povdarja revija, da je Sredo-zemno morje za Jugoslovane velikega pomena. In ter je istotako važno za. Italijane, se sestajajo interesi Italijanov in Jugoslovanov^ Povdarjajo slučaj na Keki in Sušaku in oporekajo italijanski vladi, ki ni takrat energično nastopila.
Tudi v Fltorenci izhaja revija, ki ima za Jugoslovane posebno rubriko; istotako objavlja stvari o Balkanu milanska "Vita internazionale'Prijatelj Slovanov, publicist Pavia, piše članke "Nuova Croatia".
Poljaki rodoljub Martin Biedermann
je pokupil od leta 1902 do 1906 iz nemških rok na Poznanjskem 75,000
oralov zemlje in jih poprodal potem med PoJjake. In istočasno je pokupil od Poljalkov, ki so bankrotirali, 40 tisoč oralov zemlje in tako preprečil, da ni prišla ta zemlja v nemške roke. Poljakom prodaja zemiljo večkrat po 10,000 mark ceneje, kakor mu ponujajo za njo Nemci.
General Kuropatkin
je te dni vsprejel nelkega sot rudnika lista "Gazetta". General je izjavil, da bi bila rusko-japonska vojna končala s sijajno zmago Rusije, ako je ne bi bil prekinil mir, . sklenjen v PortsmouthuL O tem je popolnoma prepričan. Delo vrhovnega poveljnika o vojni je njegovo računsko poročilo. Natisnjeno je bilo v 1500 izvodih, kterih je bila .polovica razdeljena med različne vojaške osobe, 750 iztisov se razproda, ako car odobri delo in se dovoli prodaja. Delo sestaja iz petih zvezkov; prvi zvezek ima 400 strani. Ta prvi zvezek obsega taktično in strategično razpravo o bi tik i pri Liaoyangu. Drugi zvezek govori o bojih ob reki Saho. Temu zvezku je priloženih 400 kart. in veliko načrtov bojnih .položajev. Tretji zvezek se bari z bitko pri Mukdenu. Ta zvezek je najobširnejši najnatančnejše sestavljen ter ima največ Ikart in načrtov. Z vojaško-znanstvenega stališča najvažnejši je četrti zvezek. Isti obsega samoobrambo in opravičen je bivšega generalissima nasproti očitanjem glede njegove vojaške nesposobnosti. Zvezek ima obsežen pregled o vzrokih, okolnostih in posledicah vojne z Japonsko. Peti zvezek ima poroči io o stanju in dispoziciji prve armade, odlkar je nje poveljstvo od generala Lineviča prešlo na generala Kuropatkina.
Prusija in Poljaki.
Ves čas, kar traja nasilno po nem-cevanje v poljskih šolah, stoji katoliški tisk v Nemčiji na strani Poljakov, potegujoč se za .njihove pravice. Sedaj glasila nemškega centra povdarjajo, da pri odstranjevanju krščanskega nauka iz poljskih šol ne gre se tako za boj zoper Poljake,, kakor za boj zoper katoličane To priča zlasti ta okolnost, da Daaieem v Slesvik-Godštinu, Maeurom in Lit-vanom v iztočni P nisi j i dovoljuje se v šolali pouk krščanskega nauka v njihovem materinskem jeziku. To se godi le radi tega, ker se tiu gre za protestante, medtem ko se katoliškim Poljakom zapoveduje podučevati 'kr ščanski .nauk -v nemškem jeziku.
Prva češka hišna oprava na Črni gori.
„ Izvozno društvo za Češko, Moravsko in Šlezijo more zabeležiti nov uspeh; zakaj po njegovem prizadevanju je te dni dobila ena češka tvrdka večje naročilo iza salonsko hišno o-pravo za Črno goro.
Shod hibtistov
se je vršil te dni t Poznanju; sklical ga je Oebmarkverern. Shoda se je udeležilo kakih 800 osobt ki so pri ibcfrovanju celemu svetu naznanile, da so gospodje na Poorianjskam Nemci. Pri zbotovanju se je sprejela z veemi glasovi proti jedneocui (ktere-ga m> hoteli is dvorane tod. vreči) ki as ▼ oji israla ogorče-
aj« vadi šolske stavke poljih otrok in se vlada pasavlja, naj strogo postopa proti Poljakom ki naj razglasi nemški jezik kot uradni pri vseh javnih shodih. Zanimivo je, da shoda brzojavno ni pcxzdravil, kakor druge-krati, noben pruski minister.
V j
Zagrebško gledališče ne dobi opere,
ker večina proračunskega odseka ni za povišanje gledališke podpore. Trdijo, da tiče za vsem tem Madjari, ki ne dopuste, da bi imeli Hrvatje opero. Njibbvo etalosče je to, da morajo Stati njihovi podlk>žni narodi na enaki stopinji. Slovaki, Rumuni, Raci (ogrski Srbi) in "madjarski" Nemci nimajo opere, zato je ne smejo imeti tudi Hrvatje.
Cenena in zdrava stanovanja za ruske delavce.
V	ruskem ministerstvo za trgovino in obrtni jo so se v zadnjem času vršila posvetovanja glede novih postav o delavcih. Med drugim se je vršilo posvetovanje o cenenih delavskih stanovanjih (bodisi društva, bodisi zasebnike) s tem, da poslopja, določena za delavska stanovanja, bodo prosta vsakega davka. Vrhu tega se je sklenilo dajati v to svrho brezobrestna posojila in. razne druge podpore.
Nemška tvorni ca za tkanine v Belgrade ,
t
je prešla v zadnjem času v srbske roke. Kupili so jo sinovi srbskega industrijalca KI Hiča za jedeng milijon dinarjev. — V Jagodini so osnovali Srbi akcijsko dlruštvo za zidanje tovarne stekla.
Volitve v Galiciji.
V	Krakovu so se nedavno vršile dopolnilne volitve za deželni zbor. Zmagal je konservativni kandidat Staniszewski proti liberalnemu direktorju realke dr. Petelenzu z ogromno •večino. Mandat je bil smatran za glavno trdnjavo demokratov, ki so ga imeli v rokah že do.g-o časa; volitve so se Vršile pod geslom volilne reforme. Te volitve so torej zanesljiv simptom, da propade v Galiciji stranka, ki se imenuje "demokratična", a ima program starega liberalizma.
Madjarski časnikarji
so čestitali srbskim časnikarjem k .novemu letu, se zahvalili ob'jednem za gostoljubnost, ki so jo jim izkazali ob Času izleta v Belgradu in jih povabili v Budimpešto.
61ovensk j katoliško

podp. društvo
o
ROJAKI. NAKoCAJT* Sf x •GLAS NARODA", NAJVEČJI I>
* vH-KVVjfci DNEVNIK!
svete Barbari
VEfl SSlodtnJene države Severn© Amerik«.
Sedež: Forest City", Pa.
1 januarja I903 v držav« Parurmji rjrvi^.jj.
-o-o-
0DB0RNIE3:
Predsednik: JOSIP ZALAR ml., Box 547, Forest City, Fa. Podpredsednik: IVAN TELBAN, Box 3, Moon Bun, Pa. L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. IL tajnik: ALOJPU ZAVERL, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MABTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa.
NADZORNIKI : IVAN DRASLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Duryea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W. Ya. FRAN SUNK, Luzerne, Pa.
POROTNI ODBC«: KAROL Z ALAR, Box 28, Forest City, Pa. IVAN SKODLAH, Forest City, Pa. ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopis aaj ss pošiljajo L tajniku: Ivan Telban, P.	iff,
rmi City, Pa.
Društveno glasilo je "QLAS NARODA".
Kje je ANA URBINC? Doma je blizo Stepane vasi pri Ljubljani. V Ameriko je prišla meseca oktobra lanskega leta. Za nje naslov bi rad zvedel John Kem, Box 203, Linhart, Pa.	(6-12—2)
ROJAKI,
kteri potujete V STARO DOMOVINO IZ COLORADA in želite kupiti parobrodne listke pri nas, poskrbite si železnični listek DO NEW YORKA na postaji MISSOURI PACIFIC RAILWAY v Pueblu, Colo., pri agentih C. M. Cox ali pri C. A, Waterman; ta bodeta za vas brezplačno nam vaš prihod v New York brzojavno naznanila. Naš vslužbenec vas bode na postaji pravočasno pričakoval in dovede! v našo pisarno.
To je za vas važnega pomena in t lastno korist ter upamo, da se bodete po našem nasvetu ravnali.
FRANK A K STR CO.
Spominjajte h ob raznih prilika!' prekoristn* druiba sv. Cyril* t? tfetoda v LjiiHjauait Mai polos. 4» dom« ma oltar I	(▼ 4)
VABILO NA NAROČBO
MOHORJEVIH KNJIG
Do 1. marca sprejemamo naročbo knjig družbe sv. Mohorja za 1. 1908. Udnina s poštnino vred znaša $1-00.
Naročniki prejmejo knjige svoje-easno po pošti registrovano. Družba izda za 1. 1908 sledeče knjige: L Zgodbe sv. pisma, 14 zv.
2.	Pamet in vera. IH. zv.
3.	Umni čebelar. I. zv.
4.	Življenja trnjeva pot.
5.	Slovenske večernice. 59. zv.
6.	Koledar za prestopno leto 1908. Mi naročimo običajno več knjig,
toda imena poznejših naročnikov ne bodo v družbenem koledarju tiskana. Najhitreje dobe knjige oni, kteri jih pri nas naroče.
UPRAVNIŠTVO 'GLAS NARODA', 109 Greenwich St., New -York, N. Y. PODRUŽNICA: 6104 St. Clair Avenue, N. E., Cleveland, Ohio.
Kojaki, naročaju m na "Glas Ha-roda", največji in najcenejši dnevnik!
0
R
d 5
1
f Pil WALNUT H |
Dr SCHUH 1
BOLNIKOM NA ZNANJE.
Naši po čelen svetu slavni profesorji
Stem svarimo vse bolnike kateri se zdravijo pri America Europe companiji, da ne padejo na sleparstvo nekaterih zdravnikov in zdravniškim zavodom, kateri prosto lažejo da imajo „OROSI" zdravila in da zastopajo Orosi Laboratorium v Milanu. Samo America Europe Companija ima pravico, pod tem imenom prodajati zdravila. Naznanimo tudi, da nismo z nikakoršnem zdravniškem zavodom (Medical Institut) v zvezi, kakor samo z Orosi Laboratorjom v Milanu, od katerega prodajamo po navodili naših
zdravnikov zdravila.	__
$500 plačamo za uspešno odsodbo, tistemu kateri nam naznani ime in naslov od zdravnika ali zdravniškega zavoda kateri se predrzne obljubiti ali prodajati „Orosi" zdravila.	»
Orosi zdravila so neprekosliva in najbolša za ozdravljenje! Orosi zdravila so pripravljena po propisih največjih in slavnih zdravnikih in profesorjih na svetu, kateri so na raznih tajnih in kroničnih boleznih preučavali skoz mnogo let, da so znašli zdravila po kateKh se razne teške bolezni za gotovo popolnoma ozdraviti morejo in take zdravila predpisujejo naši zdravniki od America Europe Companije. - Ozdravili so v teh štirih mesecih od kar obstoji naši oddelek za Slovence že več kakor dva tisoč bolnikov, kateri so trpeli na raznih hudih boleznih in katere večinoma drugi zdravniki niso ozdraviti mogli. Nobeden zdravniški zavod na svetu ni imel tako veliki uspeh, kakor America Europe Co.	^
Kdo Vam more dati bolji dokaz da Vas ozdravi?
Bolniki zakaj boljujete tako dolgo? Popišite nam dobro Vašo bolezen in mi Vam bodemo poslali zdravila po katerih bodete gotovo ozdravili, kjer naši zdravniki Vam garantirajo za ozdravljanje, ali pa povrnejo vsakemu denar kateremu bi naša zdravila nebi od koristi bila in zato dajemo tudi skoz ta časopis sledeči Oglas. Nobeden drnri zdravnik Vam nemore take farancije dati. kjer nikdo Vam nemore tako dobrih zdravil poslati kakor mi! Zato bolniki
pišite takoj, kjer preje ko pišete, preje bodete ozdravili.
Kjer smo prepričani da bodemo Vsakemu v najhujši ali zastarani bolezni gotovo pomagali, zato dajemo tudi sledečo garancijo: Ako Vi 5 dni rabite naša zdravila in se še ne počutite bolje in ne vidite da Vas bodo naša zdravila popolnoma ozdravila, pošlite jih nazaj po Expressu plačano s dozvolbo pregledanja in ako niste porabili več od ene tretinje, povrniti Vam hočemo takoj denar.
Tistim kater?, trpe na tajnih možkih ali ženskih boleznih!
Mnogi ljudje trpijo na tajnih ali kroničnih boleznih, katere so večinoma od hudih posledkov ako se v pravem času ne zdravijo, zato »rojaki" Vam svetujemo, da brez kakšnega odlašanja na nas pišete in naši gospodi zdravniki Vam bodo garantirali da Vas bojo popolnoma ozdravili. Ne verujte nekaterim ljudem kateri pravijo da ta bolezen ni za ozdraviti, kjer ako dobite dobra in prava zdravila, bodete takoj videli da bodete preje ko si morda predstavljate zopet popolnoma ozdravili. Ravno tako žene katere trpijo na mater niči naj pazijo komu se zdraviti dajo, kjer te bolezni so tudi nevarne in se samo na sistematični način popolnoma ozdraviti morejo.
* • • ZOPET NOVA KNJIGA ZA ^OVENCE! * * *
Samo še kratek čas in naša nova velika zdravniška knjiga izide, v kateri bodo bolniki najdli vse mogoče bolezni obširno popisane. Videli bodete mnogo jako zanimljivih slik od raznovrstnih boleznij, kako da se v človeka razširi in kako da člov^ko telo propade ako so ne pusti zdraviti ali pa ako ga je Bram bolezen zdravniku povedati ali popisati. Še nobena Zdravniška Knjiga ni bila tako obširna kakor bode naša, kjer, ta knjiga bode Vsakemu od velike koristi, da bode sam spoznal kako bolezen da ima. Vsaki dan dospejo mnoga zahvalna pisma ali prostor nam ne dopušča da bi vse oznanili* kar je pa tajnih bolezni pa nikdar v javnost ne pridejo. Mi pošiljamo tudi v staro domovino zdravila in smo o-dravili samo v mesecu Novembru 2 sto 64 uradnikov, oficirjov, učitelje in trgovcev kakor tudi mnogo ljudi: druzega stanu iz stare domovine in to je dober dokaz, da so naši zdravili neprekoslivi in da so prispeli do največjega človeškega znanja. Vsaki kateri nam pošljenaslov dobi brezplačno naša malo knjigo, dokler bode velka knjiga izgotovljena.
Plfiriyg NA SLOVENSKI ODDELEK:	„
AMERICA EUROPE Co. 161 Columbus Ave., New York. „
ime sos	od ft* on do popoldan 6. tn. V nedeljood 10. to« dol. popoldan. ^


s&iJfe

m
m
>
m

Jugoslovanska
Katol, Jednota.
inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL SUNlC, 421 7th St., Calumet, Mien., Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. Box 57, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽlC, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn.
Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn.
~ *
NADZORNIKI : FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora,
9478 Ewing Ave., So. Chicago, HL IVAN PRIMOŽIČ, H. nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn. IVAN KERŽISNIK, HI, nadzornik, Box 138, Burdine, Pa.
POROTNI ODBOR: JAKOB ZABUKOVEC, predsednik porotnega odbora,
48*24 Blackberry St., Pittsburg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR, H. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mich. JOSIP PSZDIRC, HL porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb. Vrhovni zdravnik Jednote: Dr.MARTIN J. IVEC, 711 N. Cfcieago
Street, Joliet, HL Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH Box 424,- Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem.	t M
Denarne pošiljatve naj poiiljajo krajevna društva aa blagajnika: JOHN GOUŽE Box 105, Ely Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zast< pnikiki krajevnih druitev naj pošljejo duplikat vsak« poJBljatve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritoibe od strani krajevnih društev Jednote ah posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St. Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritoibe	—
Društveno glasilo Je: "GLAS NAEODA".
PKISTOPILL
K društvu sv. Petra št. 69 v Thomasu, W. Va., 25. jan.: Andrej Su-der rojen 1*83 cert. 0330 L razred. Društvo šteje 19 udov.
K društvu sv. Petra in Pavla št. 66 v Jolietu, II'., 22. jan.: Fran Ger-• lSxo eert. 6340. Matija Gregoršič 1868 cert, 6341, Josip Kuhar 1S77 <rrt (. 542 Marko Nemanič 1862 cert. 6343. Vsi v L razredu. Društvo šteje 25 udov.
K društvu Zvon v Chicagu, UL, 25. jan.: Fran Gradišar 1879 cert. 6344 L razred. Društvo šteje 13 udov.
K društvu sv. Petra in Pavla št.51 v Murrayu, Utah, 25. jan.: Adolf Kosi«"- 1^73 cert. 6345» Fran Nučič 1879 cert. 6346, Fran Percič 1887 cert. 6347. Ivan Škerl 1878 cert. 6348, Lovrenc Založnik 1SS7 cert. 6349. Vsi v I. razredu. Društvo šteje 53 udov.
K društvu sv. Barbare št. 4 v Federalu, Pa., 25. jan.: Ivan Demšar 1878 etrt. 6350, Ivan Krek 1873 cert. 6351, Josip Cesar 1865 cert. 6352, Fran Znak 1888 cert. 6353, Ivan Sevc 187S certi. 6354. Vi v L razredu. Društvo šteje 57 udov.
K društvu v. Alojzija št. 57 v Expo rtu, Pa,, 25. jan.: Fran Suštar-šič 18S0 cert. 6355, Matija Lekovič 1S83 cert. 6356. Oba v L razredu. Društvo šteje 34 udov.
JURIJ L. BROZIC, glavni tajnik.
DROBNtiSTt
KRANJSKE ITOVICE.
Mačka povzročila požar. Iz Dola
pri Ljubljani piše: Danes zvečer, 25. jan.. je silen požar uničil hišo in vse gospodarsko poslopje spoštovanemu in vrlemu posetniku Fr. Majdieu v Berite vem. Kakor se sliši, je požar nastal znotraj. Baje je bila kriva nesreče — mačka. Tukajšnja požarna bramba je storila, kar je bilo mogoče.
Otrok zgorel. V vasi Skrilje na Vipavskem je zgorela enoinpolletna hčerka kmeta Saksida. ko je oče šel iz hiše. Ko je oče prišel domov, je mogel gasiti ie sežgane ostanke svojega otroka.
Burja. Iz Vipave se piše: V Vipavi smo imeli tri dni straSanski mraz, ki bo skoraj gotovo škodoval stari trti. Ljudje se niso upali izpod strehe. Pretrgala je burja na vee krajih brzojavne žice. Voznikom pa je iz prijaznosti preobračala vozove, ljudi metala na tla, da so se do krvi poškodovali. Vozniku Alojziju Kepicu iz Most pri Komendi je preobrnila sredi ceste voz lončene posode, ter ima veliko škode. Majerju v Vipavi je raznesla od pile mnogo žagane, jih pokončala, da niso za drugo, kot za drva. Škode ima 1200 kron. Ptiči niso bežali pred človekom, iskali so le pomoči. Taka burja naj nas več ne obišče, jo bomo lahko pogrešali. V naših hribih je bil v tem časa v službi deželni dacar iz Hru-Ševlja. Dasi je bil dobro oblečen, da je precej v roki ozebel.
Volkovi in medvedje strašijo po bruševikih jrozdovih pri Vipavi. Nedavno so videli lovci j»et volkov skupaj. Vsled ob i lega snega primanjkuje sni mi liram- in iih je radi tes?a že obilo potrinilo v nano^kih in hrušev-skih srozdih.
S stolom in krampom povraea ljubezen J. M. v Ljubljani bivši svoji ljubici, neki kuharici. Ko mu je še dajala denar, je bila dobra, a ko se je posužil njen žep, je pa tudi M.-u zamrznilo srce in ko ga je nedavno opozorila na dolg, jo je telebnil po glavi s stolom in jo lahko telesno poškodoval. pozneje je pa zabrusil za- j njo še kramp, s kteri m jo pa k sreči . ni zadel. Drama se bode doigrala najbrže pred sodiščem, a "on pa ne mara nič in poje ko ptič".
Tatvina na železnici. Dne 15. jan. je oddal lesni trgovec Ivan Caleari iz Škofje Loke v Trstu na kolodvoru z dvema ključavnicama zaklenjeno potno košaro z obleko. Ko jo je v Škofji Loki sprejel, sta bili ključavnici odtrgani, v košari pa je manjkal kos 2r-
nomodrega sukna, vrednega 10 kron in sivo karirana zimska suknja, vredna 30 kron. Tatvina se je morala izvršiti na tržaškem kolodvoru ali pa med vožnjo.
Vprašanje o slovanski liturgiji rešeno. "Osservatore Romano" priob-čuje dekret svete ritualne kongregaci-je glede rabe glagolice v liturgiji v slovanskih deželah ob Jadranskem morju. S tem dekretom se določa, da se sme gla^olica rabiti v onih cerkvah, ki morejo dokazati, da jo rabijo dalj časa. Pravico, rabiti glagolico imajo le cerkve, ne pa duhovniki. Omejiti se mora raba glagolice na one cerkve, v kterih je bila doslej v navadi. Knjige, pisane v glagoliei, morajo biti a-probirane od cerkvene oblasti. Kteri duhovnik se bode posluževal glagolice v takih cerkvah, kjer se prepove, se izreče nad njim suspensio a divinis, t. j. odvzame se mu maša.
PRIMORSKE NOVICE.
Nagla smrt. Nagle smrti sta v Trstu umrla 74Ietni Jožef Schabel v svojem stanovanju v ulici Seorzeria in 641etni postrešček Jožef Bagatto v uliei Giulia.
Umrla je v Trstu vdova rajnega goriškega župana, Adela Venuti. Truplo prepeljejo v Gorico.
Nesreča vsled neprevidnosti. Petletni deček Andreja Vodopivca iz Kamen j na Goriškem se je vse del na soro na voz. Pri tem mu je vrteče se koli zgrabilo hlače in pretrgalo vse mišice in meso zadaj pod kolenom, kot bi ga bila kaka zver izerizla. Zdaj se zdravi v goriški bolnišnici.
Obe roki sta zmrznili 'kmetu Franu Prelesniku iz Sežane. Moral je v tržaško bolnišnico.
Roko si je zlomil v Trstu 441etni delavec Andrej Petrovčič.
Zadušil bi se bil poštni uslužbenec Šte fan Stanič v Trstu, da ga niso o pravem času rešili.
Zmrznil je v Trstu 481etni sobni slikar Anton Albrecht, liolehen človek in alkoholik. Našli so ga mrtvega v njegovi sobi.
Zblaznela vsled dobitka v loteriji.
HOletna Karolina K. v Trstu je zadela terno v loteriji. To jo je tako silno razburilo, da se ji je znaešalo in da so jo morali poslati v blaznieo.
Neusmiljena mati Adalgisa Capato v Trstu je svojega osemletnega sina vsak dan strahovito pretepala in hodila po njem. Sosedinje so jo ovadile policij L
ŠTAJERSKE NOVICE.
Vsled pretepa. V Ljubnem so bili obsojeni vsled pretepa naslednji delavci: Matija Mencinger na 18 mese-
cev, Oevatič am dveinpol leti is Anton Mencinger na moace dni zapora. Po prestanem zaporu izženo prva dva iz Avstrije.
Tele z dvema glavama. Pri Šoštanju v Prelogah je vrgla krava posestnika Lovrenca Serdonerja tele z dvema glavama.
Protestantov ska agitacija. V mariborski občini je od začetka gibanja "proč od Rima" do sedaj izstopilo do 1000 osob iz katoliške vere. ,
Zagoneten atentat. Nedavno je na Ptuju pozvonil pri zdravniku dr. Ant. Gregorcu#neki okoli 25 let stari kmet-ski lant ter nujno pro^jl, naj gre k njegovi svakinji, ki bruha kri. Zdravnik je brž vzel potrebne stvari ter odšel z možem. Šla sta čez Mestni vrh proti Prsten iku. Ob gozdnem robu je pustil mož iti zdravnika naprej. Nenadoma pa je začutil dr. Gregorec dva sunka z nožem v hrbtu. Padel je na obraz, toda brž se je zopet pobral ter obrnil proti napadalcu, ki je vihtel v roki dolg nož. Zasadil bi mu ga bil v prsi, da ni dr. Gregorec sunka pariral z levo roko, a sunek ga je skozi debel kožuh močno ranil na levi roki. Kljub temu je zdravnik sunil moža na stran, a ta ga je še dvakrat naskočil, da se je dr. Gregorec znova zgrudil. Nato je napadalec zbežal, misleč, da je zdravnik mrtev. Dr. Gregorec je srečno prišel do bližnje kmečke hiše, kjer so mu rane zvezali, potem se je pa odpeljal v Gradec, da si da rane preiskati z Roentgenovimi žarki. Orožniki zaman zasledujejo zločinca. Ne ve se še, ali je bil napad maščevanje ali čin blaz-nika. Preden je prišel k dr. Gregorcu, je bil mož že pri dveh ptujsflrih zdravnikih, ki pa nista mogla Ali hotela iti ž njim.
Nesreča. Pri delu se je ponesrečil 14. jan. v Lepi njivi pri Mozirju Janez Pečnik, ki je z drugimi delavci spravljal les po strmem hribu pri Fr. Podvratniku. Nesrečneža je zadela v trebuh "platanica" s tako silo, da je v 14. urah umrl v groznih bolečinah.
BALKANSKE NOVICE.
Novi ruski zastopnik v Bolgariji.
Ker je odstopil dosedanji ruski agent v Sofijo, Ščeglov, je imenovala ruska vlada za njegovega naslednika dosedanjega ravnatelja v ruskem minister-stvu vnanjih zadev, Sementovskega.
Začasna izprememba v romunskem ministerstvu. Rumunski zunanji minister general Lahov a ry je odpotoval vsled bolezni v Lausanne. Začasno bo vodil njegove posle trgovinski minister.
Mir na Samosu. Na Samosu je odpravil sultan preiskovalno komisijo. Posadka je dobila novega poveljnika. Sodijo, da je zdaj na otoku mirno.
RAZNOTEROSTI.
Japonci na Koreji.. Dokler so gospodarili Rusi s svojim uplivom na Koreji, so poleg njih lahko shajali Angleži in Američani, Kitajci in Japonci. Od inozemcev so Rusi jemali davek, a zato so smeli svobodno kupce vati. Zdaj pa Japonci ne trpe Koreji poleg sebe niti "prijateljev Angležev". Jemljejo jim koncesije, ki so jih imeli pred vojsko in jih pridržujejo sebi. Nič boljše se ne godi drugim Evropejcem. Še neugodnejše pa poročajo Angleži o razmerah v južni Mandžuriji Japonci so tam vzeli trgovino v svoje roke in je ž njimi konkurenca nemogoča. Angleški trgovci v Newchwangu se z žalostjo spominjajo časov ruske okupacije v Mandžuriji, ko so imeli trgovino v svojih rokah. Zdaj jih odrivajo Japonci. Južna Mandžurija je prenapolne-na Japoncev. Angleški listi naglašajo, da kljub lojalnosti do zaveznikov Japoncev ne more izostati nasprotstvo — ker ruši zaveznik ravnopravnost in načelo "odprtih duri'* v Mandžuriji na škodo Angležev. Znano je, da so izgubili Japonci simpatije Američanov, ki se upirajo japonske povodnji v Kaliforniji, Radikalni angleški listi pišejo zdaj, da ne sme angleška vlada podpirati Japoncev nasproti Američanom.
Judje in trgovina z deklicami. 'Novo je V rem je" se peča obširno z razpravo dunajske kovarice Riehl. Nesramna trgovina s sužnji, ki izpodko-puje moralne temelje evropske družbe, obstoji še vedno kljub vsem ob-rambenim sredstvom, kar dokazuje sodnijska razprava proti Riehlovi. Glavno ulogo igrajo tu j udje. Na Ruskem, in osobito v zahodnih guberni-jah, kupčujejo izključno judje z deklicami. Predstavljajo se kot gledališki ravnatelji, posredovalci služb, zakonski posredovalci in kot ženini. Leto za letom dovajajo prostituciji brezštevilno žrtev. Na mednarodni konferenci dne 15. in 16. septembra 1904 v Genfu so sklenili sicer medsebojno pogodJbo glede na trgovino z deklicami, a določila so ostala zgolj na papirju. Bi li ne kazalo, da bi redno objavili imena teh poštenjakov, ki pripadajo večinama judovskemu rodu T Prisiliti bi morali tudi judovske ra-bince in verske oblasti; da naznanijo oblastim uradno trgovce z deklicami.
Časnikar — ustanovitelj italijanskega kraljestva. Iz Rima poročajo Leta 1910 slavil grof Cavour svojo stoletnico na čisto poseben način
Torino* namreč kot italijaneH farna-Ust. On je kil namreč tisti, ki je bodril savojeko kraljevsko hišo s čaani-flriaai članki k boju xa zjedinjenje Its. lije. Da bo* alavnost sijaj nejša, so odbrali italijanski časnikarji poseben pripravljalen komite.
Žrtve mraza. Pri neki učiteljici v Orinu pri Milanu je po običaju v Italiji zaradi mraza postavila gospodinja v sobo posodo s premogovo žrjavico, da ogreje sobo, v kteri so stanovale tji deklice. Zjutraj so dobili eno deklico mrtvo, -dve pa omoteni, ker so vdihale žrtve ponoči premogovni ok-sidni plin.
Učiteljico so umorili Na smrt so obsodili v Solunu Grka Constantino-sa, ki je umoril romunsko učiteljico Marijo.
Aretirani vojvoda morilec. V Rimu
so zaprli vojvodo Carcage, ki je umoril 171etno varijetetno pevko Lujizo Bichou, 6 ktero je imel otroka, a jo je zastrupil, da bi ne mogla nastopiti proti njemu. Vojvodov oee je milijonar. —
Za žrtve veznvske nesreče so nabrali in izročili Nemci svojemu namenu 600,000 mark.
Smodnik je eksplodiral v stanovanju srbskega prestolonaslednika. V bližini palače je bil smodnik, ki se je vnel. Posebne škode eiksplozija ni nar-pravila.
Obesil se je zmagovalec pri mnogih kolesarskih dirkah Pottier v Parizu. Obupni čin je storil, ker je bil bolan na živedli.
čin blaznega. Iz Krakova poročajo: V Kobylanki je zblaznel 731etni kmet Soprun in v svoji blaznosti napadel lastno hčer. Ubil jo je s sekiro. Hči je obenem mati treh otrork.
Razbojniški list. V Parizu izdajajo zločinci svoj list pod naslovom "Le Journal des Apaches".
Natakarji bojkotirajo v Budimpešti nekega gosta, ki je nekega natakarja surovo ozmerjal. Dotienika ne postrežejo v nobeni budimpeštanski kavarni ali restavraciji. Neki restaviater ga je hotel sam streči, a natakarji so izjavili, da potem vsi izstopijo iz službe. —
ROJAKI SLOVENCI
naročajte in čitajte novo obširno knjigo »ZDRAVJE
Novih
50.0900
iztisov.
Se zastonj razdeli med SLOVENCE.
KOLEDAR
za leto 1907
pričali smo razpošiljati vsem oaJm rojakom, kteri as ga zaročili. Otaasa 12S strani, Ima zanimive apiss, povesti, psmSae in knmorisU£ne stvari tat ga krasi obfls allk. Gena s polls visi M sorta*.
POZOB SLOVENCI EN HBVATI
Podpisani priporočam vsem potuj« čim rojakom v Chicagi, 111., in okolici svoj dobro urejeni
—: BAIL O ON. :—
Na razpolago imam tudi lepo keg ijatfs. Točim vedno eveže in dobro Seip pivo, j ako dobro domače vino razne likerje ter prodajam fine smo t-ke. Postrežba solidna.
Prodajem tudi in preskrbujem paro-brodne listke za vse prelkomorske črte po izvirnih cenah Pošiljam denarjf v staro domovino zanesljivim potoir po dnevnem kuncu. V zvezr sem s banko Frank Sakaar v New Torka.
Svoji k svojim!
Z velespočtovanjem
JOSIP KOMPASI, 8908 Greembay Ave., So. Chicago, 111.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Cenjenim rojakom v Canonsbnrgn, Pa., in okolici naznanjamo, da je za tamošnji okraj naš zastopnik g.
JURIJ ŽALEC, East Pike Street, Cauonsburg, Pa. Zastopnik pivovarne Star Brewing Company.
(Bell telephone No. 145 R.)
Rojakom ga toplo za vas posle priporočamo.
FRANK SAKSER CO.
Ozdravljena: belega toka bolečin v maternici, križu in želodcu, neredne stolice in glavobola.
Spoštovani gr&spod Dr. E. C. Collins M. I.
Vam naznanjam, da sem popolnoma ozdravila po Vaših zdravilih, katera ste mi pošiljali. Sedaj ne čutim nobene bolečine več, za kar se Vam srčno (zahvaljujem.)
In Vam pošiljam tudi mojo sliko, ako jo hočete dati v Slovenske časopise, ter Vam ostajam do groba hvaležna Vaša
Agnes Gačnik
R. F, D. 3 Johnstown, P«.
NAZNANILO.
Tem potom naznanjamo, da so nam pratike pošle in prosimo one cenjene rojake, kteri so nam poslali denar za nje, naj naznanijo, za kaj hočemo poslano svoto uporabiti.
FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York, N. Y.
NAJNOVEJI IN NAJCENEJI
pLsalnl -stroji
Od $12.00 naprej. Najpripravneji za privatno dopisovanje, posebno za one, kteri imajo slabo in težko čitljivo pisavo. Za razjasnila pišite na;
JERSEY SUPPLY COMPANY, P. O. Box 34,	Hoboken, N. J.
(29-1—11-2)
Rojaki, naročajte as na "Glss Naroda", največji in najcenejši dnevnik.
^ šk


Naznanilo.
Rojakom Slovencem in Hrvatom, kteri potujejo čez Ehiluth, Minn., priporočamo našega zastopnika g.
Josip Scharabon=a,
409 WEST MICHIGAN 8T.t DULUTH, MINN., kteri ima svoj
SALOON

■i
Ako hoee^Sobro postrežbo
z mesom in grocerijo,
tako se obrni na Martin Oeršlča,
301-303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo.
Tndi naznanjam, da imam t zalogi vsakovrstno suho meso, namreč:
klobase, rebra, jesike, iunke itd. .
Govorim v vseh slovanskih
J.	r i^^rcčizr —
obilni obisk.
prav blizu kolodvora. Vsak rojak jc j>ri njemu najbolje post reže n.
Pošilja denarje v staro domovino t najceneje in najhitreje po našem posredovanju. Zastopa nas v vseh po slih; torej pazite, da se ne vsedete na lim laskavim besedam ničvredne-žev, kterih v Dulnthu tndi ne manjka. Spoštovanjem
FRANK SAKSER CO.
r
f f t f
Telefon 2034.


i
~ ~ - » KITJIG-A „ZDBA"VJ11" *> ~ ~ ~
katera je ravno izšla od slavnegd in obče znanega
D" E. 0. COLLINS MEDICAL INSTITUTE
Knjiga je napisana v materinem jeziku ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami v tušu in barvah iz katere zamore vsaki rojak mnogo koristnega posneti, bodisi zdrav ali bolan.
Ona je najzaneslivejši svetovalec za moža in ženo, ze deklico in mladeniča. Iz te knjige bodete razvideli, da je Dr. E. C. COLLINS H. I. edini kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa, radi tega pozna vsako bolezen ter edini zamore garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni, bodisi akutne ali zastarele (kronične) kakor tudi vsake tajne spolne bolezni.
Čitajte nekaj najnovejših zahval s katerimi se rojaki zahvaljujejo za nazaj zadobljeno zdravje:
Cenjeni gospod Collins M. I.
Vam naznanjam da sem popolnoma zdrav in se Vam presrčno zahvalim za Vaša zdravila ki ste mi jih pošiljali in to Vam rečem, da takega zdravnika ga ni, kakor ste Vi in Vaša zdravila s<3 res najboljša, ki so mi prav fino nucala. Jaz sem si dosti prizadeval pri druzih zdravnikih, pa mi niso nič pomagali- Toraj, kateri ne verjame, naj se do mene obrne in Jaz mu bodem natančno pojasnil, da ste vi res en izkušen zdravnik, da tacega nima več svet.
Toraj to pisemce končam ter Vam ostajam hvaležen do hladnega groba
Anton Miheličh
12 E. 39th Str. N. E.
Clevelan, O.
Zatoraj rojaki Slovenci, ako ste bolni ali slabi ter Vam je treba zdravniške pomoči in da ne izdajte zastonj Vaš težko prisluženi denar, prašajte nas za svet predno se obrnete na kakega drugega zdravnika ali zdravniški zavod, ali pišite po novo obširno knjigo ,,ZDRAVJE", katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko znamk za poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov:
Dr. E. C. COLLINS Medical Institute
140 West 34th Street	New York, N. Y.
Potem smete z mirno dušo biti prepričani v kratkem popolnega ozdravljenja Za one, kateri hočejo osebno priti v ta zavod, je isti odprt vsak; dan od 10 dopoludan do nikih od^ r^j—1 ^opoludne^ ^ m ^ ^ °d	-deiJTh i"
Zadni čas je, da naročite S
Samo še malo časa traja
Velika razprodaja
raznovrstnih ur, verižic, prstanov, pisnih igel in vsakovrstne zlatnine, kar se nakupi ugodno pri
"Slavia" Watch & Jewelry Co. 228 W. Houston St., New York, N. Y.
Kdor še nima natančnega opisa in slik predmetov, ktere razprodajamo, kakor tudi cenika, naj nam piše takoj. Pošljemo mu zastonj. Ne opustite take prilike ktera se Vam nudi komaj na deset let jeden-krat. Kupite, dokler traja razprodaja in prihranili bodete mnogo dolarjev.
Frank Petkovšek
714-718 Market Street	Waukegan, 111.
priporoča rojakom svoj
^ S A U O O IN, ^
v kterem vedno toči svpžp jiiro, d«, bra tica In v> h isker, ter ima na razpolago fine Mtiodke.
V svoji PRODAJALNIC1 ima vedno srežs grocery e po nizkili ctnali.
Pošilja denarje v star« domovino zelo hitro in ceno; v zvezi je z Mr. Frank Sakserjem v iNew Yorku.
4
4
1
MARKO KOFALT,
249|So. Front SL,'
STEELTON, PA.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje km nih pogoJb, pooblastil ali polnomoči (Voll-macht) in drugih v notarski posel spadajočih stvari, ktere točno in po ceni izvršujem.
Dalje prodajem parobrodne Ustke za v stari kraj za vse boljše parnike in parobrodne proge ter pošiljam denarje v staro domovino po najnižji ceni.
—
M«", Marko Kofalt je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo.
FRANK SAKSER CO.
mMŠM
"Wiimetou, rdeči gentleman"
— i i i /
*
Spisal K a r 1 M a y. Priredil za "GIm Narod*" R.
(Nadaljevanje.)
Straža Bili Bulcher je zapazil bližan je Indijancev ter se je še pravo časno umaknil v 'trdnjavo'. Ti so mu sledili; Billu je prišel Dick Stone na pomoč, kteri jih je odgnal z nekaj streli. Zato so se umaknili in se skrili po grmovju pred uhodom, odkoder smo jih mi pregnali.
Oba imenovana stojita še vedno v uhodu; ne smeta se pokazati. Sele ko začutita nas, se prikaieta na svitlo. Do tega časa pritečejo še drugi, kteri so se bili razkropili po gozdu; povemo si medsebojno, kaj s© je dogodilo.
V tem trenutku prieepta od strani kot čreda divjih bivolov. Takoj zle-zemo v grmovje in se pripravimo za vzprejem. Kako se začudimo, ko zagledamo celo četo medsebojno zvezanih konj; na prvem sedi neki človek v lovski opravi, kterega pa ne moremo sponati, ker mu iz rane teče kri po obrazu. Tudi po telesu ima več ran, kar dokazuje, da ni bil bftš v prijetnem položaju,
N®. mestu, kjer je po navadi straža, obstane in jo išče. Ker nikogar ne zapazi, odhaja majoč z glavo in skoči pred uhodom raz konja. Kar zasli-šim poleg mene močan Samov glas:	s
'•Na meh se dam odreti kot bober, če ni to Will Parker. Tako imenitno ne zna nikdo pasti raz konja kot ta mož, kot mislim!"
"Imaš prav, .stara jerhovna! Will Parker je, greenhorn — ali še veš, Sam Hawkens ? Will Parker je greenhorn, ha-ha-ha!" Ko stopimo tudi drugi iz skrivališča, pravi:
"Srečne oči. Tukaj so vsi z lahkimi nogami, kteri so z moje matere sinom vred bežali pred Indijanci! No, Sir, ne zamerite mi, včasih je res beg boljši kot kaj druzega."
" Vem človek; povejte mi, kaj je s kcnji?" vpraša Old Firehand. "Hm! Po moji pameti sem sklepal, da bodo prej rdečniki povsod drugod iskali Will Parkerja, kot v njihovem taborišču. Zato* sem tekel najprvo v žleb, toda našel nisem ničesar. Zato je šel greenhorn — ali slišiš, Sam Hawkens. ha-ha-ha — greenhorn, pravim, v 'couch', kjer so imeli konje. Ptički bili odleteli in pustili le dva doma, da sta mi dala koži za spomin; zgodilo se je, kot sta želela! To je bilo neprijetno opravilo, pravim, in mi je prineslo nekaj lukenj za spomin; toda Will Parker je mislil, da napravi Indijancem nekaj veselja, če jim odvede konje. Kar je bilo slabih, sem jih zapodil na prerijo, dobre sem pa pripeljal seboj; tukaj so!"
"Hm, to mora biti tako!" pravi Dick Stone in občuduje junaško delo svojega eodruga.	*
"Seveda mora biti," odvrne Parker; "če poberemo pšičarjem konje, potem se začne klada potapljati in morajo poginiti. Tukaj leže trije mrtvi pred nami! Aha, že vem; semkaj jih je zlomek prinesel, zato je bil 1 couch* tako prazen. Poglejte vendar tega rjavca, Sir; tak je kot 'tobak' in mora biti glavarjev!"
"Aha, to je tisti, kterega smo peljali malo na sprehod, če se ne motim," doda mali Sam. "Mislim, da smo mu jo dobro zagodli, v njega prid
namreč."
Old Firehand ni slišal očitanja. Stopil je k rjavcu in ga občudoval.
"Krasen konj," pravi in se obrne k meni. "Ce bi mi bilo dano na izbero,. ne veni, kterega bi vzel, tega ali Swallowa."
"Winnetou govori iz svojega in njegovega prepričanja. On bi s: izbral Swallowa," odloči Apach.
Kar še za-lisi tenak, sikajoČ glas; psiea prileti v Samov rokav, a odleti nad t rdim usnjem in pade na tla. V tistem času se zasliši oglušujoč glas ' h<t-ho-hi' iz	Kljub sovražnim izzivanjem se ne pokaže noben Indi-
jance ; Sam pobere pšieo od tal. jo opazuje in pravi:
*'lli-hi-hi! Sam Hawkensovo suknjo bode predrla taka rastlinica! Trideset let - m šival krpo vrh krpe; zdaj jih tiči notri kot Judov v Abrahamovem naročja, če k> ne motim."
N.Inl jnili slavospevov na njegovo staro opravo ne slišim; mi planemo takoj r grin.ivje, da odgovorimo na neprijazni pozdrav. Če bi bili hoteli zbežati v 'trdnjavo', bi nas bili lahko postreljali drug za drugim, ker je uhod tako ozek. da bi se mogli le počasi gibati; vrhtega nismo imeli nobenega rak rit ja. Tudi bi morali prepustiti pridobljene konje, kar bi nas pri prehodu silno za drža vali. Sploh smo pa vedeli, da ne misli sovražnik na resen napad, ker ura ni dovolj in ker mu nedostaje tistega orožja, kterega mu je S*m uničil.
Vse kričanje ni ničesar druzega kakor izraz bojevitosti; mi ne najde-nio nikogar, kljub temu, da gremo precej daleč v grmovje. Umaknili so se torej in čakajo pomoči; nam koristi dogodek v toliko, da se takoj odpravimo na odhod v dolino, kjer smo vami.
Jeden izmed ioma ostalih in spočitih ljudij ostane na straži; drugi •pregledajo svoje rane, jedo, ali pa se odpravljajo k počitku.
Po^dmo živo je pri ognju; tarn so vsi tisti, kteri čutijo v sebi potrebo pogovoriti se. Vsak misli, da mora povedati svoja dejanja in izreči svoje mnenje. Vsi so razveseljive misli, da se jim ni ničesar bati pred divjaki. Število pridobljenih skalpov je precejšno: dogodek se je končal v splošno zadovoljstvo; nijedna rana ni taka, da bi se bilo bati kaj hudega. Vrhtega je naš kraj po splošni sodbi popolnoma varen. Živeža in streljiva je dovolj. Zato sme sovražnik oblegati uhod. dokler se mu poljubi; če se naveliča, si pa lahko iz vrha razbije svoje glave.
Tudi Old Firehand je tega mnenja; le Winnetou se ne strinja 9 tem. On leži na strani pri svojem konju in misli resno.
"Oko mojesra rdečega prijatelja je temno, njegovo čelo je nagrbančeno. Kak>ne misli počivajo v njegovem srcu t" ga vprašam, ko pridem do njega.
"Glavar apaški vidi prihajati smrt skozi vrata in plavati pogubo raz gorovje. iVdina žari od ?ilne<ra plamena, voda rdeči od krvi mrtvecev. I Winnetou govori z velikim duhom. Oko bledoličnikov je slepo od strasti, J njih razum se je umaknil občutkom maščevanja. Parranoh pride in pobere J skalpe lovcev. Toda Winnetou je pripravljen za boj in bode pel mrtvaške pesmi na truplih njegovih sovražnikov."
"Kako naj pridejo Poncas v naše taborišče f Skozi vrata je to nemogoče."
"Moj beli brat govori besede, kterim ne vrjame. Ali zamore zadrževati j e d n a puška sovražnike, kteri pridejo številno drug za drugim?"
Ima prav. Proti malemu številu sovražnikov bi že opravil uspešno tudi jeden >am; proti tolikemu številu je pa to vsekakor nemogoče. Ce bi skušala priti posamezna oseba v dolino, naleti na jedno osebo. ČJe se pa usip-ljejo vedno nove, se jih pobije le nekaj, ostalim pa se posreči priti v dolino.' To povem Old Firehandu; on odvrne:
"Če si to upajo, je malenkost, pobiti jih, kakor hitro pridejo na piano.* To j«1	res; jaz se moram zadovoljiti, dasi vem, da lahko najmanjša
stvar prekriža naAe račune.
Ko -< zmrači, podvojimo našo pozornost. Na mojo izrecno željo pre-vzan . n stražo šele ob zori; tedaj napadejo Indijanci najrajši. Vendar pa ne dobim nikjer miru; zato se pripravim za vse slučaje.
Nor je T' ima in tiha; na prednji strani doline gore oenji'in razsvetljujejo medlo vso okolico. Swallow se pase popolnoma svobodno v ograjeni dolini i i-to m k njemu in za najdem prav pri navpični steni. Ko ga potrap-Ijam. hočem oditi; kar me opozori neki ropot.
Tudi konj stegne takoj svojo glavo od tal; ker naju lahko izda najmanjši šum. zgrabim za jermen in mu denem roko na nosnice, ktere so se že razširile vsled pozornosti. Od zgoraj doli naju ne more zapaziti nikdo tako lahko; jaz pa vidim brez težave vsak predmet, ker imam za ozadje ja.«.no, svetlo nebo. Najteto zrem, kaj bi bilo vzrok, da se je kamen potočil v dolino.	H	\
K« pade kamen na tla, ne zapazim v prvem trenutku ničesar sumljivega. Vsekakor so prav tako slišali ropot kamna, kot jaz; zdaj moram malo čakati, da se prepričajo, da jih ni nikdo slišal ali opazil.
Ta sodba je pravilna; precej časa se ne gane nobena stvar. Kmalu potem vidim več postav, ktere plezajo po temni skali in stopajo na tla. Kmalu zapa/.im celo vrsto Indijancev, kteri plezajo drug za drugim preko gorskega grebena. Počasi in previdno gredo za prvim, kteri mora biti s krajom zelo dobro znan; po par minutah so že v dolini.
Ce bi bil imel brzostrelko pri sebi, bi mi bilo lahko, spraviti ga na tla; a tem bi dal tudi potrebno znamenje ostalim. On je njihov vodja; drogi bi ne smeli napraviti niti koraka po nevarni strmini, če ibi bil tega ustrelil. £a1, da	samo revolver pri sebi, kteri ni za daljave.
'(Dalje prihodnji«.)
V slučajih nesreče
izrijeiijm udov, ako skoči kost iz svojega ležišča itd. rabita takoj
Dr. R1CHTERJEY Sidro Pain Expeller.
On suši, zdravi in dobavi ndohnost. Imejte ga vedno dama in skrbite, da si nabavite pravega z našo varnostno znamko sidrom na etiketi.
V vseh lekarnah po
25 in 50 centov.
F. AD. RICHTER & CO.
215 Pearl Street, • New York.
vite pr
A 2
KATERE 88 DOBE T.ZALOCEE F BAKE SAXSE&-JA, WIOH 0IBEKT. NEW TOUt
M0LTVENIKL
100 OBESE-
JOHN VENZEL, 1017 E. 62nd3Strcet, N. E„ Cleveland, Oblo
izdelovalec kranjskih in nemških
H A R M; O N I K.
Delo napravim na zahtevanie naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Trivrstni od $22 do $45. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena trivrstnim le od $45 do $80.
NAROČNIKOM!
Na vsestranska vprašanja poročamo, da izide roman: WINNETOU, RDEČI GENTLEMAN ▼ posebni knjigi, ktera bode obstajala iz treh zvezkov.
Prvi zvezek bode v kratkem gotov. Ima 291 stranij in velja s poštnino vred samo 40 centov. Drugi in tretji zvezek bodeta imela tudi po toliko stranij. Kdor se naroči na vse tri zrezke, mu jih pošljemo, kakor hitro izidejo, s poštnino vred za j eden dolar.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
MR. IVAN PAJK,
P. O. Box 126, Conemangh, Pa., je z nami v zvezi, vsled česar ga vsem cenj. rojakom iz Conemangh, Pa., in okolice toplo priporočamo.
Dotičnik i™ a. tudi v zalogi rasno-vrstne slovenske knjige po izvirnih cenah.
FRANK SAKSER CO.
("Glas Naroda.")
NAZNANILO.
Rojakom v Chicago, HI., in okolici naznanjamo, da je za taamošnji kraj
naš zastopnik Mr. MOHOR MLADIČ, 617 Sonth Center Avenue, Chicago, HL, vsled česar ga vsem toplo priporočamo.
Upravnižtvo "Glasa Naroda".
Ako kailjai, ako si prebla-jen, ako imaš kake vrste km-Ur, ako trpiš na kaki drugi bolezni in si se naveličal zdravnikom denar, dajati; ne obla-
gaj pisati takoj po kn
Msfr. Seb. Kaeipp.	....
po knjižico:
"NAVODILO IN CENIK (Kneippo-
vih» Knajpovih zdravil" Vatero dobiš zastonj ako dopošiješ poštno znamko za dva centa za poštnino.
Knajpova zdravila so poznata in odobrena • o celtm svetu in se uporabljajo z dobrim uspehom pri vsih naprednih narodih.
Knajpova iznajdba je neprece nljive vrednost?, pravi blagoslov za vse trpeče človeštvo in nikaka sleparija, katerih je dandanes n nogo na dnevnem redu. To je moj naslov: K. AUSEMK, 1146—40th St., Brooklyn, N. Y.
Dnina paša (spisal fikof Fr. Baraga), platno, rodeča obreza, 75«., fina vezava, zlata obreza, $1.00. Mali duhovni saklai, v polusnje ves.,
zlata obreza 80c. Nebeška iskrice, platno 40a, Blata
obreza 60c. Otroška' pobornoet, platno, rodeča
obreza 25c. Premišljevanje o Presy. Režnjem Telesa, šagrin, zlata obreza, $1.00. Presveto Srce Jezusovo, platno, rod.
obreza, $1.00. Rajski glasovi, platno, zlata obreza,
(ličen molitvenik), 40c. Rožni venec, platino, zlata obreza, $1.00.
Vrtec nebeški, platno 70c. Zlata šola, zlata obreza, $1.00
PESMI,
F. Prešeren: Poezije. Bro&raao, 50c. Vojanov-R. Majster: Poezije. 60e.
. ,;. -	;•--- r.MŽjf"^-
P O VESTI IN ZGODOVINA
Aladin s Čarobno cvetlico, 10c. € Andrej Hofer, 20c. v Avstrijski junaki, 90c. m Baron Trenk, 20c. v Belgrajski biser, 15c. V Beneška vedeževalka, 20c. Berač, 15c. % Boj tek, v drevo vpreženi vitez, lOe. ^ Božični darovi, 10c. y Burska vojaka, 30e. Cerkvica na skali, 10c. Cesar Fran Josip, 20c. / Cesarica Elizabeta, 10c. Ciganova o sveta, 20c. y Cvetina Borograjska, 20c. f Cvetke, 20c. Čas je zlato, 20c. y Črni bratje, 20c. (jf Darinka, mala Črnogorka, 20c. / Deteljica, življenje treh kranjskih bratov, francoskih vojakov, Doma in na trojem, 20c. J Draga, umorjena srbska kraljica, 15c.( Dve čndopolni pravljici, 20e. Erazem Predjamaki, 15e. ^ Eri. 20c. V* Evstabija, 15c. V General Landoo, 25e. ^
NEW YORK
je najboljši prostor za pošiljanje denarja v staro domovino ali kupovanje paro-brodnih tiketov, tam si lahko pomagaš kakor hočeš, imaš pa zato izvrstnega moža, da ti postreže in ta je: Fr. Sakser, 109 Greenwich. Street New York.
(T


Nižje podpisana priporočam potujočim Slovencem in Hrvatom svoj........
SALOON
107-109 Greenwich Street,
0000 NEW YORK 0000 v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke...........
Imam vedno pripravljen dober prigrizek.
Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe .............
stanovanje in hrano
proti nizki sem. Postrežba solidna............
Za obilen poset se priporoča
FRIDAvon KROGE
1«7-1«9 Oreeawjdi SL. New Y«
Golobeek in kanarček, 15«. # Gozdovnik, 2 zvezka, skupaj 70c. -k Grof Radecki, 20c. k Hedvika, banditova nevesta, 15e. ^ Hildegarda, 20c. V Hirlanda, 20c. Ivan Resnicoljub, 20e. Izanami, mala Japouka, 20c. y Izdajalca domovine, 20e. ^ Izgubljena sreča, 20c. ^ Izidor, pobožni kmet, 20e. V" Jaromil, 2Qc. Kako je izginil goad, 20c. Knez Črni Jurij, 20«. Krištof Kolumb, 20e. V Krvna ogreta, 15c. 0 Lažnjivi kljnkec, 20c. Maksimilijan L, cesar mebftaafli 20c.
Mali vitez, 3 zverin, skupaj $125. Marija, hči poBkova, 20c. Marjetica, 50c. Materina žrtev, 50c. Mati Božja z Bleda, lOe. Miklova Zala, 30c. Mirko Postenjakovič, 20e. Mladi samotar, 15c. Mlinarjev Janes, 40e. Mrtvi gostač, 20c. Na indijskih otocih, 25«. Na preriji, 20e. Narodne pripovedka, 3 Naseljenci, 20e. Naselnikova hči, 20c. Naš dom. Zbirka povesti. Po 20c. Nedolžnost pregajana in poveličana 20c.
Nezgoda na Palavann, 20e. Nikolaj Zrinjski, 20c. Oh tihih večerih, 70e^*^ Ob zori, 50c. Oče naš. 50c. Odkritje Amerike, 40c. L Pavliha, 20c4k-Pod turškim jarmom, 20e. Poslednji Mohikanec, 20c. Povesti (Kalan), 20e. Pravljice (Majar)i 20e. Pred nevihto, 30a. Princ Evgen, 20c. Pripovedke, 3 a* siki po Pri VrbovČovens fltofi, Prst božji, 15e. KepoŠtsv, 20c. Robinson
ps SOe.
Roparsko živijenje, 20e. Senilis, 15s.
Sita, mala Hindoettaka, 20c. Skozi širno Indijo, 30c. Slovenski šaljivec, 2 zveades po 20«. Spisje, 15c.
Spominski listi is avstrijske zgodovine, 25e. S prestola na morišče, 20c. a Srečolovec, 20c. Stanley v Afriki, 20c. Stezosledec, 20c. Sto beril za otroke, 20c. Sto majhnih pripovedk, 25c. Strelec, 20c. Stric Tomova koča, 40e. Sv. Genovefa, 20c. Sveta noč, 15c. Sv. Notbnrga, 20«. 60 malih povestij, 20e. Šaljivi Jaka, 20e. Štiri povesti, 20c. Tegethof, slavni admiral, 20c. Timotej.in Filomena, 20«. Tisoč in ena noč, 51 zvezkov, $8.50. Tiun Ling, morski razbojnik, 20c.
V	deln je rešitev, 20c. Venček pripovesti, 20c.
V	gorskem zakotju, 20c. Vojska na Turškem, 30c. Vrtomirov prstan, 20c.
V	zarji mladosti, 20c. Zlata'vas, 25c.
Znamenje štirih, zanimiva povest,
12 centov. Žalost in veselje, 40c. Ženinova skrivnost, 20c.
UČNE KNJIGE. Za angleški jezik: Ahnov nemško-angleški tolmač, 50c. Angleščina brez učitelja, 40c. Bočni angleško-slo venski in slovensko-
angleški slovar, 30c. Hrvatsko-angleški razgovori, vezan 50c.
Žepni hrvatsko-angleški razgovori, 40«.
Za nemški jezik:
slovenischen Sprache,
Zdravju
najprimernejša pijača jo
LEISY PIVO
ktero je varjeno iz najboljšega importiranega Češkega hmela. Kadi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev m drugih.
Lelsy pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseb boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travnikar-ju 6102 St. Clair Ave. N.E. kteri Vam dragevoljc vse pojasni.
THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY
, CLEVELAND, O.

B'..*1 SJR 11
MSTBO-AMICAN LINE
Regularni potni parnlkl
"QERTY" odpluje 19. februarja. "FRANCESCA" odpuje 26. februarja. "OIUUIA" odpluje 9. marca. "Sofia Hohenberg" odpluje 27. marca
voarljo medjNew Yorkom, Trstom In Reko.^

ifajpripravnejša in najceDejža parobrotlua črta v Ljubljano in sploh na Slovensko. Železnica velja do Ljubljane le J50 centov. Potniki dospo isti dan na parnik, ko od doma gredo.
Phelps Bros. Co., General Agents,
3 Washington St., New York.
Gxundrisa der vezan $1.25. Dimnik: Besednjak slovenskega in
nemškega jezika, vezan 90c. Kočni nemško-slovenski slovar, Jane-žič-Bartel. nova izdaja, vezan $3.00. Bočni slovensko-nemikj slovar, 40c. George Stephenson, of* ielesme. 40c.l^iOvarček priučiti se nemičine brez
učitelja, 40c.
i
Droge:
Abecednik, vezan 20c. Četrto berilo, 40c. Druga nemška slovnica, 40c. Evangelij, vezam 50c. Katekizem, veliki, 30c. Prva nemška vadnica, 35c. Spisje, 15e.
Zgodbe sv. pisma stare in nove zavese,
vezano 50c.
Zgodbe sv. pisma za nižje razred« ljudskih šol, 30c.
BAZNE DBUOE KNJIGE.
Domači zdravnik po Kneippn, vezan 75c.
Domači zdravnik po Kneippn, nevezan 50 e.
Hitri račonar, vezan 40c. Kako postanemo stari, 25c. Mala pesmarica, 30c. Mali vseznalec, 20c. Navodilo za q>isovanj« rasnih pisezr 75c.
Poduk Slovencem, ki so hočejo
liti v Ameriki, 30c. Pravila' dostojnosti, 20c. Pregovori, prilik«, reki, 30c. Slovenska kuharica, Bleiweis, elegantno vezana $1.80. Slovenski šaljivec, 20c. Spretna kuharica, broširovano 80c.,
vezano $1.00. Stoletna pratika, 60c. Šaljivi Jaka, 2 zvezka, vsak 20e. Šaljivi Slovenec, 75c. Velike egipteke sanjske bukve, 30c. Voščilni listi, 20c.
Zbirka ljubavnih in snnbilnih pisan
30c.
Zbirka domačih zdravil, 50e.
ZEMLJEVIDI: Evropa, 25c. Kranjska dežela, 20c. Bosko-japonske vojsk«, 25c. Zemlja, 25e.
Z*mlj«vid avstro-ognske driave 50c. Zi«dlnjen« driave, 25e.
AKTT.^HOB:
hjnbljsnsk«. 1»
po S«,
Compepie Generale Transeiianlipe.
(Francoska parobrodna družba.)
DIREKTNA ČRKA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, IN0MQSTA IN LJUBLJANE.
Poštni parniki so:
"La Provence" na "La Savoie" ,, "La Lorraine" ,, "La Touraine" „ "L'Aquit >ine" „ "La Brctagne" .. "La Champagne"
"La Gascogne" ..
Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK,
corner Pearl St., Chesebrough Building.
Parniki od pin jejo od s#>dn j naprej vedno ob četrtkih ol» 10. uri dopoludne iz pristauiš^a št. North Kiver, ob Mortou St., X. Y.
dvra	vijaka.....	........	---- 14,200 ton,	3ft,00O	konjskih moči
>»	> t -----		____1-2, »<o0 ,,		>» ,,
> t	J > .....		____12,000 ,,	2."»,in nt	
JI				12,000	» i,
n	■i .....	........	. ... 10, M-O ,,	12,« H Ml	
					jI
	............	.......	____ fc.i.l'O ,,	1»,<K>I	'» »»
-----	............	........	.... 8,000 ,,	9,(H H)	»i »»
•LA SAVOIE La Gh^co^ne *LA PKOVENCE La Bretagne
•LA SAVOIE
14. feb. 1906 21. feb. 1907. 28. febr. 1907. 7. marca 1907. 14. marca 1907.
•LA TOUEAIKE La Gascogne ♦LA PROVENCE *LA LORRAINE La Bretame
21. marca 1907. 23. marca 1907. 23. marca, 1907. 4. apr. 1907. G. apr. 1907.
Parnika z zvezdo zaznamovani imajo po dva Tijaka.
M-	Kozminski, generalni agent za zapad.
71 Deaborn St., Chicago, lit.
CUNARD L I
f>arinik:i plujejo jvieo
TRSTOM, REKO IN NEW YORK!
t,- t?,»t * a JL C
PAKNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKKIT PROSTO It Na KROVU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA IUZitEl>A.
ULT0N1A P
CASPATHIA
odpluj e iz New Yorka dne 5 marca.
odpluje iz New Torktt dne 12. marca.
odplnje iz New Yorka dne 26. marca.
fTLTONIA. SLA VOM V in PAN NO NT A ro parniki na dva vi-jaka. Ti parniki so Ti-apravijeni po najnovejšem kroj i in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra iu potnikom trikrat na d.:n pri mizi postrež na.
Vo*n ie listke predajajo pooblaščeni arentje in
Co., Ltfl,
BOSTON =	MINNEAPOLIS:	CHICAGO s
126 State St. Guaranty Building.	Dearborn St
STATE ST., NEW YORK.i
Ai« Marija, 10«.
NAZNANILO.
Bojakom v Johnstownxi, Pa., in okolici priporočamo našega zastopnika g.
FRAN GABBENJA, 1105 Virginia Ave., Johnstown, Pa. Prejo j« bival na 519% Power St. Dotičnik jo pooblaščen pobirati naročnino za list in knjige ter je a nami ie več let ▼ knpčijskej sveaL Spoštovanjem
FRANK SAKSER OO.
NAZNANILO.
Rojakom v Calnmetn, Mick., in okolici naznanjamo, da je g.
PAUL SHALTZ, 11 7th Street, Calumet,
pooblaščen pobirati naročnino za-"Glas Naroda" in ga toplo priporočamo.
Upramištro "Glasa Naroda1*.