Prva samostoina razstava kozjerejskega društva Ptui, ki sodi med največje in naju- spešnejše v Sloveniji, je minulo soboto, 16. septembra, na ptujskem sejmišču odlično uspela. Razstavljenih je bilo 107 živali raz- ličnih pasem, od katerih je komisija Bio- tehniške fakultete v Ljubljani kar 76 živalim podelila najvišjo možno oceno. Uspešna in presenetljivo odzivna je bila tudi degustaci- ja manj mastnih in zagotovo bolj zdravih izdelkov iz kozjega mleka, predvsem sirov ptujske Mlekarne. Pra- vo poslastico pa je mnogim pomenila kotlovina iz koz- ličkovega mesa, ki je sicer najbolj primerno za dietno prehrano. Zaradi odlične organizacije in izvedbe raz- stave so odgovorni sklenili, da bo prihodnje leto Ptujčanom zaupana državna kozjerejska razstava. Te novice je bil še najbolj vesel Ludvik Smrekar, predsed- nik kozjerejskega društva Ptuj, ki je letošnjo razstavo takole ocenil: "Vesel sem, kajti razstava je popolnoma uspela. Ptujsko sejmišče je idealen prostor za tovrstne razstave, ker nudi odlične pogoje ter vpliva na dobro počutje živali in obiskovalcev. Tudi degustacija kozjega mleka, sira in kozjega mesa je proti pričakovanju naletela na dober odziv med obiskovalci. Za primerja- vo naj povem, da smo porabili 200 odstotkov več kozjega mesa, kot smo načrtovali. To kaže na prebujanje oziroma osvesčanje naših lju- di, kajti v zahodnem svetu je kozje meso cenjeno kot najboljše dietno meso. Vsemu pa je dala piko na i ptujska Mlekarna, s katero dobro sodelujemo in je prevzela pokroviteljstvo nad letošnjo razstavo, za kar smo ji seveda zelo hvaležni. Zahvaljujem se tudi Obdravskemu zavodu za veterinarstvo in živinorejo ter ptujski pospeševalni službi, ki so nam izdatno pomagali s svojimi izkušnjami." -OM Bivši delavci Čevljarstva Kidričevo - člani Neodvisnih sindikatov Slovenije, ki že tri tedne vztrajno zase- dajo upravne prostore podjetja, so v ponedeljek sklicali tiskovno konferenco in ponovno predstavili svo- jo dejavnost preteklega tedna. Tokrat je bilo največ govora o pravnih postopkih, ki so jih sprožili proti, po njihovem mnenju, najodgovornejšim za nastali položaj v podjetju. Okrožnemu sodišču v Ptuju oziroma stečajnemu senatu, kije vodil postopek in prisilno poravnavo, so podali predlog za razrešitev stečajnega upravitelja Ignaca Mariniča in direkto- rice Nade Jurančič. Okrožnemu državnemu tožilstvu v Ptuju pa so podali še kazenske ovadbe zoper stečajnega upravitelja Mariniča in delavko Lidijo Šalamun. Nadaljevanje na strani 4. PTUJ / V GOSTEH DR. MIK PAVLOVIČ Dan košarke V soboto organizirajo ptujski košarkarji dan košarke. Aktivnosti, ki bodo potekale v dvora- ni Center od 9. do 15. ure, namenjajo popula- rizaciji te privlačne igre z žogo in rekreacijski dejavnosti. Prireditev organizirajo v okviru tedna športa. Gost prireditve bo dr. Mik Pavlovič, profesor na fakulteti za ^Port univerze v Ljubljani - katedre za košarko. Ob desetih bo imel v športni dvorani Center predavanje o konceptu osnov- nošolske košarke in njeni organiziranosti, s poudarkom na enotni državni košarkarski ligi za dečke. •>MG Slovenski varuh človekovih pravic Ivo Bizjak je bil na dvodnevnem obisku v Mariboru in oko- lici. Mariborčani so v pogovoru z njim izposta- vili predvsem stanovanjsko in socialno proble- matiko. v četrtek pa je obiskal tudi Zavod za duševno in živčno bolne v Hrastovcu pri Lenartu ter seje seznanil z delom in življenjem varovancev. Pogovarjali so se tudi, kakšne so možnosti, da bi izboljšali bivanjske prostore, saj so bolniki zdaj v dotrajani grajski zgradbi. Ivo Bizjak se je mudil tudi v mariborskih zaporih in domu upokojencev Danice Vogrinec v Mariboru. •^MS Prvi podatki o uspešnosti letošnjega celjskega sej- ma so prekosili največje optimiste. Sejem je obi- skalo rekordnih 270 tisoč obiskovalcev. Slogan Slo- vensko ogledalo uspešnosti je bil pravilno izbran, kar so potrdili tudi obiski tujih delegacij. Razstavljalci so se pri pro- mociji svojih razstavnih pro- gramov izredno potrudili za ciljno skupino obiskovalcev kupljenih 35 tisoč poslovnih vstopnic. Da se je na sejmu vedno nekaj dogajalo, govori podatek o 94 dogodkih, od tega kar 52 posvetov, okro- glih miz, strokovnih in pos- lovnih srečanj. V Obrtni zbornici Slovenije so po besedah predsednika poslov- nega odbora letošnjega celjskega sejma in izvršilnega odbora Obrtne zbornice Slovenije Sta- nislava Krambergerja zado- voljni z vsebinskim delom obse- jemskih prireditev, z odzivom vlade na obrtniške zahteve po ureditvi plačilne discipline, gle- de sprejama zakona o poklicnem izobraževanju in pripombami na pospeševalno mrežo za malo go- spodarstvo. Na koncu lahko zapišemo, da so zadovoljni tudi ptujski obrt- niki in podjetniki - vsaj tisti, ki so bili med razstavljalci. Na po- drobnejšo oceno pa bo potrebno še počakati. Uradni zastopnik: ft PtramidtA Novi trg 1, Ptuj 062/779-605, 0609-611-404 2 - DOMA IN PO SVETU 2L SEPTEMBER 1995- TEDNib NOVO MESTO / OBISKALI SMO TOVARNO OBLAČIL Labod ie drugi največji slovenski konfekcionar in zaposluje 1800 delavcev v šestih tovarnah: v Novem mestu, Ljubljani, Krškem, Ptuju, Idriji in Trebnjem. Še do nedavnega je bil v glavnem znan kot proizvajalec moških srajc in bluz, v zadnjem obdobju pa se vse bolj uveljavlja v proizvodnji vrhnjih ženskih in moških oblačil. l^ni so povečali izdelavo vrhnjih oblačil za dvajset odstotkov, v letu 1996 pa naj bi jo že za 50 do 60 odstotkov. I^ibod je tudi uspešen izvoznik, saj na tuje proda 70 odstotkov svojih proizvodnih zmogljivosti. Razveseljivo je, da povečuje klasični izvoz in v tem okviru prodajo izdelkov svoje bla- govne znamke Elle Vivaldi, zato si tudi prizadevajo, da bi kooperantskih poslov v bodoče bilo čim manj, saj so dohodkovno nezanimivi. Na domačem trgu se želijo uveljaviti tudi z oblačili za prosti čas blagovne znamke Swan action. Izvoz v države CEFTE je za Labod prednostnega pomena. V kratkem bodo ustanovili mešano podjetje na Češkem, v Pragi so že odprli pet eksluziv- nih prodajaln, do konca leta pa naj bi jih bilo deset. Prodajno mrežo bodo širili po celi Češki. Do konca junija so s prodajo v Pragi zaslužili 30 milijonov to- larjev, do konca leta pa računa- jo na sto milijonov tolarjev. Bilančni prikazi ob polletju le- tos kažejo, da Labod kot celota pozitivno posluje, znotraj siste- ma pa so tovarne v različnem položaju. Dobička je bilo v tem obdobju za deset milijonov to- larjev, neto izvoz pa je dosegel osem milijonov nemških mark. V letu 1996 se bo Labod organi- ziral v sistem odvisnih družb. To in še več so predstavniki povedali na tiskovni konferenci prejšnji teden, nas pa je posebej zanimalo, kakšne načrte imajo za izboljšanje razmer v ptujski Delti. Za pogovor smo zaprosili glavnega direktorja Andreja Kirma. V DELTI ENOIZMENSKO DELO TEDNIK: Cel Labod zaposlu- je okrog 1800 delavcev, od tega jih dela skoraj tretjina v ptujski Delti. Kakšni so načrti za ptuj- ski del Laboda? A. Kirm: "Do konca letošnjega leta nameravamo utrditi položaj tovarne Delte. V njenem okviru bomo ustanovili invalidsko pod- jetje Valido, v katerega bo prešlo 160 delavcev. Računamo, da bi na račun davčnih olajšav to pod- jetje v bodoče moralo poslovati pozitivno, enako tudi preostali del Delte, za katero lahko rečem, da bo do konca leta kompletno prešla v enoizmensko delo, kar po vseh naših izračunih pomeni prednost v doseganju boljše pro- duktivnosti in boljših rezultatov poslovanja. Menim, da bo do konca leta prvi del sanacije Del- te opravljen. Pomenil naj bi iz- hodišče za boljšo prihodnost ko- lektiva, čeprav je pri Delti prob- lem, ker je vseh 550 delavcev usmerjenih v izdelovanje lahke konfekcije, ta pa v lohnu ne do- sega tako dobrih rezultatov kot pri zahtevnejši težki konfekciji." TEDNIK: Zaposleni v tem ko- lektivu so izredno nezadovoljni zaradi plač, delovnih razmer in medsebojnih odnosov... A. Kirm: "Vse to poskušamo urediti, vendar je res, da letos to- varna še posluje z načrtovano iz- gubo, a je manjša kot lanska. Po našem statutu so vse tovarne profitni centri in so tudi plače odvisne od rezultatov, ki jih to- varna ustvarja. Del nezadovoljst- va gre gotovo tudi na ta račun, a je pogojen z že omenjenimi ob- jektivnimi vzroki." TEDNIK: Kakšni so načrti za izboljšanje delovnih razmer v celem Labodu? A. Kirm: "Načrt, ki vodi Delto v enoizmensko delo, pomeni tudi boljše delovne razmere, si- cer pa moram povedati tudi to, da je Delta edina proizvodna to- varna v sistemu Laboda, ki ima urejeno klimatizacijo. Ima boljše razmere pri delu v poletni vročini kot v drugih petih Labo- dovih tovarnah. Mislim, da so delovne razmere v Delti boljše kot sicer, čeprav je delo šivilje iz- redno težko, izredno naporno." TEDNIK: Kako bo z modern- izacijo proizvodnje? A. Kirm: "Zaenkrat bo tovarna delala pri obstoječi tehnologiji, v prihodnjem in naslednjih letih pa bo potrebno postopoma preiti na izdelavo zahtevnejše težke konfekcije. Skladno s tem bo v tovarno prihajala modernejša tehnologija. Ne mislimo pa po- sodabljati obstoječega progra- ma." TEDNIK: Kako je z osebnimi dohodki, dosegate kolektivno pogodbo? A. Kirm: "Delta žal posluje ne- gativno, zato so izplačila osebnih dohodkov nekoliko pod kolek- tivno pogodbo. V celem Labodu je zaostajanje nekoliko manjše, znaša okrog tri odstotke. Misli- mo, da nekako dosegamo pov- prečje drugih slovenskih kon- fekcionarjev. Zelo malo je še ko- lektovov, ki uspevajo izplačevati delavcem osebne dohodke, ki jim po kolektivni pogodbi pripa- dajo." A. Kirm: "Res je, predlogi, ki so bili usmerjeni na pomoč ozi- roma na to, da se popravi tečaj in s tem omogoči izvoznikom boljši položaj, niso naleteli na ustrezno razumevanje, tako da tudi ukrepi, ki so usmerjeni k subvenciji izvoza, pomenijo za Labod simboličnih osem milijo- nov tolarjev, kar je dobesedno kaplja v morje pri izgubi, ki smo jo v izvozu zaradi podcenjenega tečaja imeli. Tega ne morem ocenjevati pozitivno. Lahko le upamo, da bo država v prihodnje našla posluh, da razmere uredi, ker edino v tem primeru lahko računamo tudi s tem, da bomo v Labodu ohranili delovna mesta, ki jih trenutno imamo, sicer bomo morali poseči po nekate- rih drugih ukrepih." TEDNIK: Koliko pa je no- tranjih rezerv? A. Kirm: "Notranje rezerve vedno obstajajo, a smo jih po našem mnenju precej že izkoris- tili. Na segmentih stroškov, tržišča, kolekcije poskušamo na- rediti najboljše in doseči, da bodo notranje rezerve čim bolj izkoriščene. Vedno je neki limit, ki se mu poskušaš približati, ni- koli pa nisi popolnoma pre- pričan, da so vse notranje rezer- ve izkoriščene. Izziv vsakemu menedžerju je, da v čim večji meri to doseže." •»MG BOSNA IN HERCEGOVi. NA: Po privolitvi bosans^j Srbov o umiku težkega lop;^ ništva iz okolice Sarajeva Nato začasno ustavil letalsl^^^ napade. Enote bosanske vla(jj ne vojske in hrvaški vojaki sq1 konec tedna zasedli še Sansl^f Most in s tem že skoraj osvoji,^ li v Ženevi dogovorjeno poioj vico BiH. Zaradi njihoveg/ napredovanja se proti Banja.' luki pomikajo kolone srbskiii^ beguncev. Mirovni poslanec ameriškega predsednika RjJ chard Holbrooke je izjavil, (jj^ so trenutne razmere zelo i ugodne in da je dokončna' rešitev bosanske vojne lahko' zelo blizu, RUSIJA: Na zgradbo ame- riškega predstavništva v Mos-' kvi je padla granata. Žrtev ni bilo.-Storilce še iščejo. Hkrati^ so pred zgradbo zažgali ame-) riško zastavo. Poznavalci me-| nijo, da zna incident zaostriti odnose med ZDA in Rusijo' ter pomeniti začetek nove' hladne vojne med državama. ČEČENIJA: Kljub šestrae-j sečnemu ruskemu nadzoru se, streljanje v okolici Groznega! še vedno nadaljuje, predvsem' ponoči. Čečenski voditelj Du- dajev je zaradi razočaranja ob pomanjkanju mednarodne po-; dpore generalnega sekretarja ZN B.Galija pozval k odstopu, BELORUSIJA: Američani so ogorčeni ter nezadovoljni i razlago beloruskega predsed- nika Lukašenka glede inci- denta, ko je beloruski vojaški helikopter sestrelil balon z dvočlansko ameriško posad- ko. Balon naj bi letel nad stra- teško pomembnim ozemljem, odgovorni v službi državne varnosti pa niso imeli uradne- ga obvestila o balonarskem tekmovanju, ki je potekalo v Švici in ki sta se ga udeležila tudi ameriška balonarja. KITAJSKA: V Pekingu se je končala svetovna konferenca OZN o ženskah. Na njej so! sprejeli načrt ukrepov za iz-- boljšanje položaja žensk in de-j klaracijo, v kateri so izrazili"; zaskrbljenost zaradi slabega| položaja žensk po svetu in; pozvali k takojšnji akciji. Žen-= ske naj bi aktivneje vključili v proces razvoja in jim omo-i gočili več politične moči, s tem pa dejavnejšo vlogo v pro- i cesu odločanja. | *** I SLOVENIJA: Ameriški obrambni minister Perry je V| okviru srednjeevropske turne-1 je končal obisk v Sloveniji' Pred odhodom je poudaril po- men slovensko-ameriškega vojaškega sodelovanja, ki: vključuje pripravo skupnih; vojaških vaj, za kar bo Slove- nija prejela milijon dolarjev; pomoči, ter konec embarga po| koncu vojne na Balkanu, | j NEMČIJA: V Frankfurtu po- teka mednarodni avtomobil-; ski sejem. Poleg predstavitve j novih modelov vseh večjih av- tomobilskih proizvajalcev so posebej i2postavili problem varčnosti porabe goriva ter onesnaževanja okolja. ITALIJA: V domačem mestu Modeni je slavni italijanski te- norist Luciano Pavarroti sku-= paj s svojimi glasbenimi prija-^ telji in s pomočjo britanska dobrodelne organizacije Child pripravil dobrodelni koncert, katerega izkupiček sO namenili za pomoč bosanskimi otrokom. Pripravil: D^ V celi modni industriji poteka septembra zal21, SEPTEMBER 1995 NAŠI KR\JI IN LJUDJE - 7 PTUJSKI PORTRET / POGOVOR S PESNIKOM IVANOM BRACEM ip^iemimo nekaj generalij o Braču: rodil se je v hrvaškem Oakovu sredi ravninske liivonije. Živel je skoraj diogensko, bohemsko življenje, podprto z lastno filozofi- Zaradi tega relativno pozno izda svojo prvo pesniško zbirko Moreč pod vislica- jij^ kulturni dogodek, ki naj bi nas popeljal skozi skrivnostne svetove naših sanj. jjegova Odiseja skozi življenje gaje pripeljala v antični Ptuj, l^aterim je tesno povezan, ker antiko in njeno filozofijo nosi loboko v sebi. Afiniteta do grške kulture ga pripelje na Kre- j, kjer je preživel zase zelo pomembno obdobje štirih let. S j-ete se vrne v Ptuj, prvič v kraj, kjer je že živel. Mesto ga ritegne s svojo antično dediščino. Zbira In preučuje arheo- ,ski material in ga razstavi v mestnem stolpu v prostorih [C-a, je zapisal ob izidu zbirke Slavko Haložan. f V svoji ekskluzivnosti in Jmaknjenosti od sveta svojo jstveno bolečino izpoveduje- I z verbalno simboliko, s poe- ijo. To je svet zase ali pa je tisti, ki ; mu posvečam že od začetka ivedanja. Vsekakor je to izpo- :dnost, ki ne pozna nobenih idržkov, je iskrenost, ki jo bo- iti življenjska filozofija. Je Ireševanje muke ali bolečine, razreševanje čustvene nape- isti, je tisto notranje moranje, i potrjuje individualno bit- 3St." $ Izbor vaše poezije izzveni redvsem kot meditativno po- avje o vašem razmerju do irakobnega bistva sveta. "Skoraj mi je žal, da ta izbor ojih pesmi v očeh javnosti izz- ;ni tako. Moj odnos do zunan- ga sveta je vsekakor mrakobno •ičevanje. Tu gre za bistvo ebnega ali občutenje živečega, pkega, celo obsojajočega. Meditacija je moj način gle- danja na svet. Žaziram se v tem- no stran tostranskosti. Znotraj neznansko tišči in mora ven tako ali drugače, samo da se zemeljski črv pomiri z vesoljem." predstavlja stanja melanholije samotnosti, tesnobe. "Vse življenje iščem svetel žarek, po njem hrepenim, ga po- trebujem, se zanj bijem. Vprašal sem se: Ali je svetloba zunaj ali znotraj. Odkril sem jo v neki drugi sferi, kot neko skrivnostno luč, ki je v meni tlela že v "črni kuhinji" rojstne hiše, kjer me je bilo strah in mi je bilo obenem toplo, vleklo pa me je v "hišo" pod leščerbo mračnosti prostora, dišečega po neoprejemljivem. Ne vem, ali je melanholija pravi izraz za moje duhovno razpo- spregledati. "Kadar ima človek v sebi veli- ko lepega, veliko ljubezni, topli- ne in prijateljstva, ne mora molčati. Takrat spregovori, tako ali drugače, kajti vse to, kar je plemenitega v njem, je več kot on sam. Vse to ga nekako prese- ga, določa in hkrati preganja. Govori se naravnost v dušo in govori se tja čez, torej preko časa in smrti." # Čas doživljate kot ogrom- no iluzijo, v kateri človeške po- dobe prihajajo in odhajajo, vključno z negovanjem spomi- na in preteklosti. "Čas kot fenomen večnosti me neprestano preganja. Seveda je najpomembnejše spominjanje, ki se v človeku nasilno zasidra in ga potiska v naravnost bolestne smeri. Preteklost? To so bile redke radosti za zvedave mladostne oči. Spoštujem vse, kar je ustva- ril človeški um iz ljubezni do človeka, ob njegovem rojstvu za prazničnost, veselje, žalovanje, takšno ali drugačno obrednost." # In kako je z vašim lastnim credom oziroma sodbo o sebi? "Ne bojim se zunanje kritike in sodbe, saj je sploh ne zazna- vam in ji ne želim slediti. Strah me je lastne presoje mojega dela. Ta je vselej uničujoča. Gre, dok- ler neko pesem snuješ, gradiš. luščiš jasnino in tehtaš z no- tranjim odzivanjem. Gre, četudi v še tako hudem nemiru in dvomljivosti. Ko se ta proces bliža koncu, nastopi občutek iz- praznjenja, nesmiselnosti, po- polnega poloma, vnovičnega po- raza in zgrešenosti za vsa leta na- zaj in za vso večnost naprej. Tega ne more pomiriti nobeno zunanje zadoščenje. Samo eno merilo je in to je tis- to pošastno kruto, tvoje, ubijal- sko kritično, zmeraj izpostavlje- no na muke. Gredo je v dvomlji- vosti. Notranje moranje presega razum." Ivo Komik Bogdan Roškar # Simbolno in posledično torej vaša "temna poezija" kot znak notranjega razpoloženja loženje, tesnoba pa zagotovo je." # Vaše pesmi izžarevajo ne- kaj posebnega in jih je težko MARIBOR / PREDAVANJE DUHOVNE UNIVERZE Skrivnost paranormalnih pojavov Obstajajo pojavi v človekovem psihofizičnem življenu in njegovi olvorili, da naj bo to "nabiralna za šolski vrt", če bi se 3inreč kdo uradno spotaknil ''zbiranje denarja, šolski vrt z Si^ajo vred pa je bil res popol- ''nia uničen. Vsakemu dnižin- '^emu poglavarju smo poveda- 'Za kaj je denar dejansko na- '^njen, in vsak je brez ugovora ^^ prispeval od 2 do 10 dinar- Denar smo izročili ravna- ^Ijici , pole z imeni darovalcev ^spravili na varno. Za KNOG ®dole jo še sedaj hranim. ,težave z začetkom pouka so še predvsem v tistih krajih, so bile šole zaradi bombar- porušene ali vsaj poško- ''^ane. V posameznih odročnih '^^iih, npr. v Stopercah in Na- pa so šolske zgradbe ^gali partizani, da si ne bi v njih Nemci uredili vojaških pos- tojank. Pa tudi v večini drugih osnovnošolskih zgradb je bil in- ventar precej poškodovan in uničen, saj je zadnje mesece voj- ne večino šol zasedalo vojaštvo - ^rej okupatorji, pozneje pa JA. Že junija 1945 je štab 4. armadne oblasti za mariborsko okrožje iz- dal svojim enotam nalog, da naj do konca meseca izpraznijo vse šolske zgradbe, če jih morda kje zasedajo, da se bodo šole lahko pripravile "na redno delo". PRIPRAVE NA AGRARNO REFORMO Sklepi in zakoni, sprejeti na III. zasedanju Avnoja, so bili v avgustu in septembru osrednja tema razprav na vsakem sestan- ku, konferenci in zborovanju. Te teme so bile vključene v vse oblike usposabljanja novoizvol- jenih organov ljudske oblasti. Predvsem je izstopal zakon o agrarni reformi, saj je globoko posegal v lastninske odnose kmetijskih površin. Po vseh okrajih so bile ustanovljene okrajne komisije za agrarno re- formo. Aktivisti in tudi repu- bliški funkcionarji so takole tol- mačili zadevo (navajam po beležkah): "Zemljo tistemu, ki jo obdelu- je. Danes imamo na eni strani kmečke reveže, na drugi strani pa kmečke kapitaliste. Tako kot so tovarne prešle v last države, to je delavcev, tako bo tudi zemlja, ki je v veliki večini last posamez- nikov, prišla v roke tistega, ki se je zanjo boril. Na zasedanju Av- noja je manjšina predlagala, da naj razdelimo le tisto zemljo, ki je ostala brez gospodarja, ki je bila zaplenjena tujcem in narod- nim izdajalcem. Toda velika večina se s tem ni strinjala. Pri nas imamo veliko ljudi, ki imajo čisto malo zemlje, in veliko ta- kih, ki nimajo čisto nič zemlje in živijo od tega, da garajo na zemlji velikih posestnikov. Naš revež je bil vedno vezan na vaškega kulaka. (Tu se je prvič začelo uporabljati rusko ime za velikega kmeta, kar je v nas- lednjih letih prišlo v dnevno rabo in je beseda kulak pomenila tudi zmerljivko.) Kulaki imajo še tudi danes vpliv na kmečke množice. Napeti moramo vse sile, da razkrinkamo te vaške špekulante in izžemalce. Pri tem ni važno, ali delamo vse po para- grafih in predpisih. Važno je samo, da vzamemo oblast špeku- lantom in jo damo v roke tistim ljudem, ki bodo v korist naro- da!" Povezano s tem so v ptujskem okraju po vseh vaških središčih začeli ustanavljati najrazličnejše zadruge. Prevladovale so nabav- na in prodajna zadruga, potem kreditne, vinogradniške, sadjar- ske, mlekarske, kmetijsko-stroj- ne, travniško-namakalne, elek- trične, stavbinske in podobne. Pri Sv. Marku niže Ptuja so usta- novili celo brodarsko zadrugo. Posebej so se organizirali še čebelarji ter lovske in ribiške družine. Politično je bil v okraju odgo- voren za zadružništvo jurist Šegula, ki je povsod prepričljivo govoril, da je edino v za- družništvu naša bodočnost. Čez par let pa se je za vedno umaknil, razočaran nad tistim, v kar je sveto verjel in za kar je z vso zag- nanostjo delal, potem pa se je vse zmaličilo do nerazpoznavnosti. Predsednik okrajne komisije za agrarno reformo je postal Franjo Fijačko, ki je delal na OK KPS. Tudi njega so pozneje "odžagali" in mu med drugim očitali, da je najboljšo zemljo do- deljeval svojim sorodnikom. Pod udarec agrarne reforme niso prišli samo veliki posestni- ki z nad 25 ha obdelovalne zemlje (10-hektarski maksimum je bil uveden šele v letu 1953), temveč tudi lastniki kmetijskih zemljišč, katerih osnovni poklic ni bilo kmetijstvo. Na našem območju je šlo največ za last- ništvo večjih vinogradniških površin. Politično posebno občutljivo pa je bilo dejstvo, da je agrarna reforma krepko pose- dla v lastništvo cerkvene zemlje. Zupniščem so puščali zemlje največ do velikosti povprečne male kmetije, vse drugo je šlo v agrarni sklad. Posamezne po- družnične cerkvice, zlasti na območju Haloz, so imele v lasti tudi manjše vinograde, s kateri- mi so upravljali predvsem cer- kveni ključarji. Tudi to je prišlo v agrarni sklad. Prav poseg agrarne reforme v zemljišča, ki so bila last Cerkve, je pri vernih ljudeh vzbujal ne- zadovoljstvo. Od začetka so mnogi govorili, da se nobeden pošten vernik cerkvene zemlje ne bo hotel polastiti, pozneje pa je bilo za tisto zemljo vseeno do- volj agrarnih interesentov. Slabo vest so si tolažili s tem, da "ta oblast itak ne bo trajala dolgo, potem pa bodo župniščem zemljo vrnili". Tako je bilo z razdrobljenimi zemljišči v lasti Cerkve po farah. Večji kompleksi cerkvenih zemljišč pa so bili podržavljeni, kar zlasti velja za gozdove. OB PRIPRAVAH NA VOLITVE SE OBLAST UTRJUJE S tem, da je bil na zasedanju v Beogradu poslanec Milan Grol s svojo opozicijsko demokratično stranko onemogočen, praktično ni bilo bojazni, da Ljudska fron- ta na volitvah v ustavodajno skupščino ne bi zmagala. Zato so v osnovnih organih oblasti tudi začeli delati temu ustrezno. Naj- prej je bilo treba vsaj za silo usposobiti ljudi za vodenje oblasti. V Ljubljani je bila 3- mesečna "politična šola" za bodoče vodilne funkcionarje v okrajih. S 15. septembrom so se v Ptuju in Ormožu začeli takoi- menovani "inštruktorski tečaji". Na njih so usposabljali ljudi za stalno strokovno pomoč krajev- nim ljudskim odborom. Pogoste so bile skupne konference vseh predsednikov in tajnikov KLO. Na njih so govorili strokovnjaki z raznih področij iz Ljubljane, obvezno pa je na vsakem takem zboru govoril tudi župnik Jože Lampret, član okrožnega odbora OF Maribor. V oktobru in no- vembru pa so bili v treh skupi- nah 10-dnevni upravno-poli- tični tečaji, skozi katere naj bi šli vsi predsedniki in tajniki KLO. Tečaji so bili dobro organizira- ni, s sklepnim izpitom in spričevalom. Veliko so prispeva- li k boljšemu administrativne- mu delu odborov. TEDNIK -21. SEFI EMBER 1995 NASI KRAJI IN LJUDJE . PTUJ / OBISK PREDSEDNIKA EVROPSKE SKUPNOSTI KARNEVALSKIH MEST Ptuj je član evropske skupnosti karnevalskih mest že od leta 1991, v upravnem odboru pa tudi predstavlja Slo- venijo. Na 13. konvenciji leta 1993 v Curacau na Nizozemskih Antilih je skupaj z Mariborom uspel s kandidaturo za organizacijo 16. konvencije, ki bo od 11. do 18. maja leta 1996. Kot je povedal član upravnega odbora evropske skupnosti kar- nevalskih mest (FECC) Branko Brumen, sta mesti že na letošnji konvenciji na Malti predstavili program srečanja in predstavit- veni katalog, za kar sta poželi še posebno priznanje. Pri pripravi programa so aktivno sodelovali predstavniki Pokrajinskega mu- zeja iz Ptuja, ki bo v času kon- vencije pripravil razstavo mask, Idriarta in kulturni ambasador Miha Pogačnik, ki se prav tako vključuje, ter Filatelističnega društva Ptuj, ki je skupaj z vodstvom FECC-a iz Slovenije uspelo z vlogo pri Pošti Sloveni- je z izdajo dveh priložnostnih znamk z likom kurenta, kar bo srečanju dalo še poseben pomen. V okviru konvencije bodo ude- ležencem predstavili tudi običaje v Sloveniji. Dogovor o tem je bil sprejet na 35. kurento- vanju. Soorganizatorja 16. konvenci- je sta GIZ Poeotovio Vivat Ptuj in kulturni center Narodni dom Maribor, ki Slovenijo predstavl- jata v evropski skupnosti karne- valskih mest. Predsednik skupnosti Henry van der Kroon s sodelavci je bil od 10. do 13. septembra na obi- sku v Sloveniji in se je tako v živo seznanil s potekom priprav na konvencijo v obeh mestih. V Ptuju se je mudil 10. septembra, ko se je udeležil tudi sprejema v Mestni hiši. Prvotno je bilo pla- nirano, da bo konvencija od 18. do 25. maja, zaradi papeževega obiska v Sloveniji pa so jo po so- glasju s predsedstvom skupnosti prestavili na teden od 11. do 18. maja 1996. Slovenija je goste prevzela in navdušila, z vidnim zadovoljstvom so ocenili tudi dosedanje priprave na konvenci- jo. Posebej pa jih je navdušilo, ker bodo v njeno čast izdali pri- ložnostni znamki. Med obiskom so se tudi dogo- vorili o glavnih postavkah po- godbe, nosilca sta GIZ Poetovio vivat in kulturni center Narodni dom, nekatere zahteve pa je pos- tavila tudi skupnost. Dosedanje priprave kažejo, da bosta organi- zatorja skupaj z drugimi dostoj- na gostitelja 200 do 250 zahtev- nim gostom iz celega sveta. 16. konvencijo evropske skup- nosti karnevalskih mest sta, za- vedajoč se pomena srečanja za promocijo države, podprla žc urad vlade za informiranje 15 ministrstvo za kulturo, tečejo p; tudi že dogovori z ministrstvon; za gospodarske dejavnosti. S sprejema v Mestni hiši. Foto: Kosj PTUJ / KONCERT SHIRLIE RODEN IN JOHNA CHRISTIANA SHIRLIE RODEN IN JOHN CHRISTIAN BOSTA 2. OKTOBRA NASTOPILA NA KONCERTU V GLEDALIŠČU NA PTUJU Maja in julija letos, ko je priljubljena angleška pevka in komponistka Shirlie Roden prvič nastopila na koncertih na ptujskem gradu, v Kazinski dvorani v Mariboru in cerkvi sveti Trije kralji v Benediktu, je prišla, videla in - nav- dušila! Takrat se je predstavila s klasičnim repertoarjem ob spremljavi harfistke in pevke Marigold Verity. Obe turneji Shirlie in Ma- rigold po Sloveniji je podprl The British Cotincil - Britan- ski svet, saj sta poleg kla- sičnih skladb izvedli veliko ljudskih pesmi z britanskih otokov. Prva turneja je bila tako uspešna, da sta dva me- seca kasneje Shirlie in Mari- gold prišli s podobnim reper- toarjem še enkrat na povabilo Britanskega sveta, da bi nas- topili na otvoritvenem kon- certu ob odprtju razstave Fai- rest Isle (Rajski otok) na fes- tivalu Radovljica 1995. Poleg tega sta, spet z velikim uspe- hom, nastopali po vsej Slove- niji. Tokrat prihaja Shirlie Ro- den v Slovenijo s priznanim predavateljem in glasbenikom Johnom Christianom. John je pravi svetovni popotnik, saj se vse leto seli od Avstralije prek Japonske do Evrope. Najprej je bil pevec in komik, nastopal je tudi v muzikalih v Angliji in Ameriki. Kasneje ga svet slave in denarja ni več zadovoljil, zato je začel delati in raz- mišljati drugače. Posvetil se je delu z ljudmi. Od takrat dalje je vse bolj priljubljen predava- telj na temo osebnostne rasti. Njegova predavanja in delav- nice, kot so Karizma in samo- zaupanje, X-faktor v zdravl- jenju, Obvladovanje stresa. Moč ljubezni in moč strahu ..., so cenjene po vsem svetu. Hkrati s Shirlie Roden razi- skujeta moč zvoka, še posebej človeškega glasu. Na temo Zdravljenje z zvokom vodita nadvse zanimive delavnice, ki so tudi v Sloveniji zelo pril- jubljene. Da je Shirlie Roden res zelo vsestranska, pove podatek, da pomaga Johnu tudi pri večini njegovih delavnic. Kako vse- stranska pevka in glasbenica je, se bomo lahko prepričali na ponedeljkovem koncertu v ptujskem gledališču. Sicer pa je Shirlie cenjena tudi kot komponistka, saj je poleg množice skladb, ki jih izvaja sama ali skupaj z Johnom, na- pisala še vrsto muzikalov in ročk oper, ki so neprenehoma na repertoarju angleških gle- dališč. Tokrat ne bo pela klasi- ke, pač pa večinoma svoje skladbe, s katerimi je nav- dušila na svetovnem festivalu Mind, Body and Špirit letos maja v Londonu. Skupaj z Johnom Christianom, s kate- rim sta tudi zelo dobro uglašen duet, nam bosta predstavila pesmi, ki sta jih sama poime- novala Pesmi iz srca. Zato, ker prihajajo iz srca in so srcem tudi namenjene. Glasba, ki jo ustvarjata in iz- vajata Shirlie in John, nas ple- meniti, navdušuje, sprošča in pomirja, nasmeji in pripravi do joka. Namenjena je vsem. Nihče ne ostane ravnodušen. S seboj prinašata nov navdih, novo energijo. Ne nastopata zaradi nastopanja, ampak ker nam imata kaj sporočiti. Vsaka pesem je kakor biser na ogrlici, ki nam jo poklanjata na vsa- kem svojem koncertu. Od nas pa je odvisno, koliko teh bise- rov smo pripravljeni sprejeti in jih ohraniti v svojem srcu. Shirlie in John sta državlja- na sveta, humanista, ambasa- dorja miru in ljubezni, velika prijatelja Slovenije in Sloven- cev. O vsem tem in še čem go- vorijo njune pesmi. Sicer pa - glasbo je treba slišati in doživeti. Slišati in doživeti koncert Shirlie in Johna. Po- tem so vse besede odveč. "Tišina je močnejša od be- sed, pravi v eni svojih mojstro- vin Shirlie Roden. •o^V.V. Shirlie Roden in John Christian. Foto: D'Are Music Zelo sem vesela, da lahko to jesen začnem študirati pravo v Mariboru. Vendar kt se spomnim poti, ki me je pripeljala do tega, nikakor ne morem ubežati grenkob nim občutkom. Vedno sem si namreč želela postati učiteljica geografije, a je tg želja v meni zamrla po dogodkih, ki so zaznamovali mojo maturo. Z mojim edinstvenim primerom so nekateri bralci že seznan- jeni. Zaradi domnevne kršitve izpitnega reda me je ptujska maturitetna komisija obravnavala kot odstranjeno z opravl- janja izpita iz geografije in me ožigosala kot neocenjeno. To pomeni, da mi je razveljavila maturo. Povrh pa mi je prepo- vedala ponovno opravljanje mature za rok enega leta. Če se ne bi brž pritožila na republiško maturitetno komisijo in če moja pritožba ne bi bila pozitivno rešena, bi se sicer čudovita srednješolska leta končala s katastrofo, ki si je gotovo nisem zaslužila. Ne bom se spuščala v po- drobnosti neljubega dogodka, katerega žrtev sem bila. Hočem se osredotočiti na bist- vo. A za ilustracijo naj povem, da sem zaradi spleta okoliščin in nedoslednosti učiteljev iz- padla kot "plonkarica". Splet okoliščin je naslednji: Med izpitom sem morala v sani- tarije. Po naključju sem uporabi- la tisto kabino, v katerem je bila šolska torbica, ki jo je tam po- motoma pozabilo neko dekle. Torbice nisem opazila, dokler je njena lastnica ni prišla iskat. Po uporabi stranišča sem ji torbico izročila. To je videla učiteljica, ki me je spremljala v sanitarije. Povprašala je o torbici in odgo- vorila sem ji, da torbica ni moja in da jo je tukaj pozabilo dekle. Nedoslednost nadzornih učiteljev je očitna. Pred uporabo niso pregledali sanitarij, potem pa niso preprečili lastnici torbice stika z menoj. To dvoje jim namreč narekuje izpitni red. Tisti dan sem vesela in brezskrbna zapuščala šolske prostore, saj je to bil moj zadnji pisni izpit. Dva dni zatem so me poklicali na nekakšen "sesta- nek". Brez posebnih skrbi sem šla v SŠC, in ko sem prišla tja, sem videla, o kakšni vrsti "ses- tanka" je bil govor. Pravzaprav sem se znašla na zasliševanju, kjer so me obtožili kršitve izpit- nega reda. To me je zelo presene- tilo in zmedlo. Predvsem me je presenetila neodkritost maturi- tetne komisije. Njeni člani mi namreč sploh niso jasno obraz- ložili kokretne narave domnev- nega prekrška. Sploh se niso ukvarjali s podrobno raziskavo dogodka. Kakor da je obtožba dovolj, da rešiš neki kočljiv pri- mer. Kakor da je fizični stik s tujo torbico dovolj močan argu- ment za kazenski pregon. Med zasliševanjem sem bila kot v morečih sanjah. Predvsem zato, ker nisem nikoli bila pres- topniško nastrojena ter disci- plinsko problematična in me je ta nenadna brezobzirnost učitel- jev še posebej šokirala. Kot prvo zapažanje ali kot prvo in najmočnejše občutje, ki me je prevzelo ob vsem tem, je bilo občutje krivice. Še več, upam si reči, da ni šlo samo za občutje, šlo je za dejstvo kri- vičnega ravnanja s strani ptuj- skega učiteljskega lobija. V čem obstaja storjena mi kri- vica? Najprej v blamaži moje osebe. Bila sem obtožena nečesa, česar nisem storila. To je bilo dovolj, da so se name poleg vihravih ob- sodb učiteljev vsuli tudi obtožujoči pogledi mojih sošol- cev, prijateljev, sovaščanov... Poleg blamaže bi me ta spodrsljaj učiteljev lahko pahnil tudi v enoletni zaostanek. To b; ■ mi verjetno v marsičem preu smerilo življenjsko pot in zas' tavljene cilje. Komaj bi hoteli i poleteti, že bi mi ta banalis obtožba zlomila krila. Drugo moje zapažanje I \ lahko skrčila v izraz provincialm prestrašenost, ki smo ga skovali; prijatelji, ko smo debatirali o da gajanjih okrog mature. Izvazpn- strašenost mi pride v misli, ko s« spomnim svojevrstne panike, k. je grabila ptujsko učiteljstvo »i pripravah in izvedbi mature i Kot da niso dovolj močni v sebi za kaj takega, kot je ta nova obli-i ka mature. Kot da s svojo preti, rano in nepopustljivo strogostji poskušajo prikriti prej opravlje no pedagoško delo, ki je mordi' bilo površno in nedosledno. ' Tej prestrašenosti pravim pro- vincialm. To pa zato, ker koliko:, je meni znano, drugod ni bile' tako zateženega maturitetnegj ozračja, kot je to bilo na Ptuju ' Slišala sem, da so ponekod težkt' naloge reševali skupinsko in dil se učitelji niso šli nekakšnit' žandarjev, temveč da so znat pristopiti k učencu in mu pornJ' gati. ■ To dvoje, krivično ravnanje: menoj in provincialna panifc^ pedagoških delavcev, pa je bile in je še prepredeno z globokiit\ razočaranjem. Nisem si mislil^'' da bom svojo brezskrbno najsi ništvo in srednješolsko mladosi zaključila na zatožni klop' Upam, da bomo hitro prebolel^j ta udarec in si nabrala dovol' moči za soočanje z univerzite' nim študijem. Preboleti pa še ne pomeni pf zabiti. •o- Evelin Zelenici Zg. Hajdina ZA ZDRAVO TELO / ART PLESNI STUDIO Sprostitvena in korektivna telovadba Dandanes je pojem rekreacije že tako udomačen, da nikogar več ni potrebno prepričevati o nuji rekreativne vadbe pri današnjem načinu življenja in dela. Velika večina mojih znancev in prija- teljev, ki pred leti nikakor niso "utegnili" priti v telovadnico, danes redno hodi na aerobiko, fit- ness, tekajo, igrajo tenis, plavajo ... Pred tem jih je seveda vsaj dvakrat "vsekalo" v križu ali kje drugje. Z leti pač začnemo čutiti posledice zanemarjenih in ohlapnih mišic. Z leti pa lahko tudi začutimo posledice pretirane ali za naše telo neprikladne rekreacije. Sama sem, na primer, zelo rada vadila z utežmi. Vendar so se mi kljub majhnim obremenitvam začeli vnemati hrbtni živci. Torej je bilo nujno opustiti ta tip rekreacije. Nekaj podobnega se dogaja tistim, ki se re- ^ • 1 - ...... ^ . - . . ... kreativno ukvarjajo s športi, kjer so nekatere mišične skupine enostransko obremenjene (npr. tenis ali tek). Zato sem izdelala svoj sistem vaj, ki temeljito "predelajo" vse mišične skupine, kljub temu da jih večino izvajamo leže ali sede. Veliko pozornost posvečam tudi aktivnim sprostitvenim vajam in pra- vilnemu dihanju. Vse vaje spremlja primerna ritmična ali pomirjujoča glasba. Vabim vas, da se mi pridružite. Delali bomo v prijetnih prostorih, kjer se po vadbi lahko tudi oprhate, posedite v družabnem kotičku in poklepetate. Sprostitvena in korektivna telovadba je pri- merna za ženske in moške, ki jim nagaja hrbtenica, pa tudi za tiste, ki se niso še nikoliVesno soočili s svojim telesom. Podrobnejše informacije lahko dobite vsak delavnik od 16. do 19. ure v Ateljeju M na Minoritskem trgu 2,1, nadstropje, ali po telefonu 776-051 in 772-887. Vadba se je pričela ta ponedeljek. •> Mira Mijačevič fEDNIK -21. SEPTEMBER 1995 NAŠI KRAJI IN LJUDJE - 9 PTUJ / 30. SEPTEMBRA MISS SLOVENIJE '95 ^nale najstarejšega slovenskega tekmovanja lepotic Af/ss Slovenije bo letos po- iskalo v Ptuju. V dvorani Center bo 30. septembra spektakel, ki ga Ptuj še ni ^oživel. Ekipa Zdravka Geržine in njegove firme Videoton, ki ima licenco xa izbor 0iss v Sloveniji, se trudi, da bi bilo vse tako, kot se za takšno tekmovanje spo- Jobi. Da bo s tem pridobil Ptuj, pa ni potrebno posebej poudarjati. l Zdravkom Geržinom se iioitio podrobneje o letošnjem iz- joru miss pogovarjali v pri- hodnji številki Tednika, za janašnjo smo pripravili pogovor ; Barbaro Plaveč, nadarjeno jtujsko kreatorko, sicer še štu- jentko, ki ji je uspel veliki met: , hudi konkurenci znanih in (veljavljenih slovenskih mod- [ih kreatorjev ji je pripadla čast, ja bo kreirala obleke za finalni lastop najlepših slovenskih dek- et, ki se potegujejo na naslov Hiss Slovenije '95. Po njenih za- nislih jih bodo sešili v butiku ionja iz posebej za to priložnost ;upljenega blaga - ker ga niso lobili v Sloveniji, so ga morali ;upiti v Avstriji. Barbara bo po- eg tega oblekla najlepšo Sloven- ;o za svetovno tekmovanje Miss yorld v Sun Cityju. Gre za večana oblačila, ki jih bo naša epotica nosila na finalnem delu tega tekmovanja. Za Barbaro je to nova priložnost, da se uvelja- vi, saj bodo v Sun Cityju ocenje- vali tudi kreatorje. TEDNIK: Barbara, kaj vam pomeni, da boste kreirali oble- ke za najlepša slovenska dekle- ta, udeleženke finalnega dela tekmovanja za Miss Slovenije.^ B. Plaveč: "Ko sem izvedela, da so med vsemi kandidati - in to med zares velikimi in že uvel- javljenimi imeni slovenskih modnih kreatorjev - izbrali prav mene, sem bila najprej zelo pre- senečena in hkrati počaščena, da so mi zaupali tako veliko stvar, kot je kolekcija svečanih oblačil za finalni izbor najpomemb- nejšega lepotnega tekmovanja v Sloveniji. To je zame tudi velik izziv in priložnost, da se znova predstavim ptujski in širši slo- venski javnosti s svojimi kreaci- jami. Hkrati pa prevzemam nase tudi veliko odgovornost, ki jo čutim do samih deklet in organi- zatorja, ki mi je to nalogo zau- pal." TEDNIK: Bodo lepotice oblečene po vaših zamislih ali pa boste morali upoštevati na- vodila oziroma zahteve organi- zatorjev? B. Plaveč: "Modele in izbiro materiala so mi popolnoma pre- pustili, pod temi pogoji sem tudi sprejela to nalogo. Organizator mi je samo odsvetoval barve, ki za snemanje in. nato za predva- janje na televiziji niso primerne, tako da je bila to z njihove strani edina omejitev." TEDNIK: Kakšni bodo mo- deli, iz katerih materialov? B. Plaveč: "Celo poletje sem zbirala ideje v glavi in jih na koncu tudi prenesla na papir. Idej je bilo veliko in najtežje se je bilo odločiti za 'pravo'. Pove- SLAVSINA / JUBILEJNIH 90 LET FRANCA FRASA v vasici Slavšina, ki je del vitomarške krajevne skupnosti, 10 pred nekaj tedni slavili, saj je domačin Franc Fras prazno- val devetdeseti rojstni dan. Skupaj s svojimi šestimi sinovi in ičerami, 22 vnukinjami in 23 pravnukinjami ter tremi pra- )ravnukinjanii je "Mohorov Franček" - tako mu namreč pra- Ijo domačini - obujal spomine na čas pred mnogo leti. Pri Frasovih v Slavšini 44 iče Franc še vedno poskrbi, da lomačim ni nikoli dolgčas. Z iobro voljo in smehom na )brazu je videti, da mu je živl- enje vseskozi dajalo mnogo za- lovoljstva, čeprav so tudi leta irinesla svoje in ga noge ne Iržijo več najbolje; pa Franc iravi, da je včasih potrebno iporabiti še palico. "Na rojstno vasico imam lepe ipomine in v teh krajih rad iivim. V družini nam je zgodaj iinrl oče, zato smo morali otroci 'eliko pomagati materi. Doma 'mo imeli večjo kmetijo, pa ven- lar je bil letni zaslužek slab. V Hladosti je svoje dodala še vojna in nekaj let po njej nam ni bilo lahko. Skupaj z ženo Aniko sva si uredila skupen dom v hiši, kjer živim še danes. Vse od jutra do večera smo delali na njivi, na travniku in v hlevu, Anika pa je imela dosti dela z otroki in v ku- hinji. Najraje sem imel zimski čas, ko sem po hišal opravljal čevljarska dela in z novimi čevlji iz svinjskega usnja tudi nekaj več zaslužil," je pripovedoval Franc Fras. Letošnjemu visokemu jubile- ju je Franc dodal slovesnost bi- serne poroke, ki jo je z ženo Ani- ko praznoval pred leti. Z naj- boljšimi željami in veliko mero hvaležnosti so se najbližji ter Jubilant Franc Fras. mnogi sorodniki na Franca spomnili tudi ob letošnjem jubi- leju. Prav iskrene želje mnogih pa bodo vodile devetdesetletne- ga Franca Frasa v nove dni pri- hodnosti. Tatjana Mohorko ORMOŽ / DODATNE INFOMACIJE O TEŽAVAH Z VODO ^ težavah z ormoško oskrbo z vodo smo v zadnjem času že poročali, tokrat pa liodajamo le še nekatere informacije, da bi sedanja problematika dobila popol- Nšo sliko. Dobili smo jih od predsednika odbora za premoženje in gospodarska ^rašanja pri ormoškem svetu Ivana Kukovca. . Kot je povedal Ivan Kukovec, ^ bilo pri obravnavi predlagane "ovogradnje bogatenja podtalnice ' ta naj bi stala okrog 200 milijo- jjov tolarjev - ugotovljeno, da so investicije na dovodu vode do J^odnjakov začete, ne pa do- ^^nčane. Ob tem naj ne bi bila Strokovno utemeljena količina pit- "^vode, ki jo v Ormožu potrebuje- jo, niti ni izračunana cena vode po dokončanju predvidene investicije in po zvišanju vrednosti sistema po opravljeni obnovi. "Glede na znane podatke, ki sem jih uspel dobiti, in na novo vred- nost vodovoda bi nova cena znašala okog 350 tolarjev/m' vode. Strokovnjaki, ki so vodili predsta- vitev bogatenja podtalnice, niso dali zadovoljivih odgovorov v zve- zi s količino vode, varnostjo siste- ma pred manjšimi potresi in funk- cionalnostjo. Podana je bila tudi iz- java oziroma ugotovitev, da po do- končanju projekta bogatenja podtal- nice ne bomo več potrebovali čistilne naprave, ki obratuje komaj nekaj let" je med drugim povedal Kukovec. dati moram, da modeli ne smejo biti enaki, izhajati morajo iz enega kroja, tako da je linija tis- ta, ki je skupna celotni kolekciji. To pomeni, da so vse obleke dol- ge, široke ali ozke, razlikovati se morajo samo v majhnih detajlih. Prepoznati se mora, da gre za eno kolekcijo svečanih oblačil. Izbrala sem zelo enostavne mo- dele. To so dolge obleke, katerih linije se lepo zlivajo z lepimi postavami deklet, ki morajo v iz- hodu s svečanimi oblekami izražati veliko elegance, prefin- jenosti, ženskosti. Njihovo gi- banje mora biti počasno, skoraj mačje, torej predvsem zapeljivo. S to mislijo sem kreirala obleke. Upam, da bo z njimi vsaki pose- bej uspelo kar najbolje predsta- viti sebe in očarati žirijo. Materi- al, iz katerega bodo obleke, je bil naročen iz zadnje kolekcije priz- nanega tujega proizvajalca tka- nin. Vse drugo pa naj ostane skrivnost vse do finala." Barbara Plaveč. Foto: Kosi TEDNIK: Kreirali boste tudi obleki za miss Slovenije '95, ki se bo udeležila svetovnega tek- movanja za miss world v Sun Cityju v Južni Afriki. B. Plaveč: "Da, približno tri tedne bom imela časa, da za miss Slovenije '95 skreiram dve oble- ki, ki ju bodo prav tako sešili v butiku Sonja. Ena obleka mora biti zelo svečana, s to se bo dekle tudi predstavilo na finalni prire- ditvi. Druga obleka pa naj bi na- domestila narodno nošo, s kate- ro so se kandidatke predstavile na dosedanjih tekmovanjih. Za- radi prevelikih razlik v bogastvu in videzu narodnih noš so se le- tos odločili za obleko, ki naj bi bil izziv za vsakega domačega modnega kreatorja. S to obleko kreatorji tekmujejo. Izbrali bodo torej najizvirnejšo obleko. Kar najbolj se bom potrudila, bodoči miss pa želim kar največ sreče v Sun Cityju." Majda Goznik MARIBOR / SANACIJSKI PROGRAM TAMA Sanacija Tama poteka v skladu z zakonom, podatki o proizvodnji govorijo o postopnem povečanju, še naprej pa bo njihova glavna proizvodnja izdelava avtobusov, tovorn- jakov in različnih komponent za avtomobilsko proiz- vodnjo, je na petkovi tiskovni konferenci povedal direktor Tamove uprave mag. Edvin Makuc. Doslej so v Tamu porabili okoli tri četrtine denarja dru- gega obroka, tretjega, ki znaša okrog 2,8 milijarde to- larjev, pa bodo lahko črpali, ko bodo dokončali sanacijski program; zakonski rok za do- končanje je 7. oktober. V tamu predvidevajo ohra- niti vse programe, seveda ne v takšnem obsegu kot doslej. V ospredju bo izdelava avtobu- sov in proizvodnja lažjih dos- tavnih avtomobilov. Še vedno proizvajajo za realizacijo po- godb iz prejšnjih let, kar je po- goj za obnovitev in sklepanje novih pogodb. V teh dneh načrtujejo odpeljati 16 avtobu- sov v Rusijo, do sredine pri- hodnjega leta pa se želijo otres- ti še ameriških dolžnikov, ki jim dolgujejo 30 šolskih avto- busov. Prav na tem tržišču se odpirajo zanimive nove možnosti za prodajo kombini- ranih avtobusov za mestni promet in šolarje. V zadnjih mesecih so opravili tudi pogo- vore s pomembnejšimi evrop- skimi partnerji, ki kažejo pos- lovni interes, vendar zahtevajo ustrezen letni promet, ki ga pa Tamova lanska bilanca ne iz- kazuje. Najzanimivejši so in- teresi partnerjev na področju komponent, saj se odpirajo ne- katere možnosti za dokapitali- zacijo." Zelo resni pogovori tečejo o proizvodnji lahkih tovornja- kov v Iranu; v treh do štirih le- tih bi jim Tam zagotovil okoli 4000 motorjev. Z indonezijski- mi partnerji pa se dogovarjajo o prodaji tovornjakov in avto- busov ter o prenosu tehnologi- je. Veliko zanimanje je poka- zala Kitajska, ki jo zanima proizvodnja težjih avtomobi- lov ter redno zagotavljanje po- sameznih sklopov za proiz- vodnjo avtobusov. V sanacijskem programu pa je predvidena prodaja tistih delov, ki niso tesno povezani s proizvodnjo. Prodali bi Tam Zagreb in počitniške zmoglji- vosti na Krku. V letošnjih privih osmih mesecih je realizacija v Tamu znašala okoli 140 milijonov mark, do konca leta pa načrtu- jejo med 220 in 250 milijoni mark. Nevenka Grgič, članica uprave za kadre, je povedala, da se končuje prva faza ka- drovskega sanacijskega pro- grama. V petek so rezultate predstavili tudi Rini Klinar, ministrici za delo, družino in socialne zadeve, ki je obiskala Tam. Lani oktobra je bilo med 4079 zaposlenimi kar 1519 presežnih delavcev. Po njenih besedah bo število potrebnih delavcev med 2000 in 2300. V naslednji fazi bodo krčili števi- lo režijskih delavcev. M.Slodnjak REALNA CENA ZA UPORABNIKE ČISTILNE NAPRAVE Sicer pa je problematika oskrbe z vodo v Omožu že dalj časa precej resna in z novo investicijo naj bi bila draga. Kot pravi Kukovec, se ne more strinjati z dejstvom, da se investicija prične brez znane cene za porabnika in ob različnih neja- snih interpretacijah količin vode, ki jih bodo v Ormožu potrebovali. Strokovnjakom na področju oskrbe z vodo so predlali štiri možne rešitve in vse naj bi bile do končne odločitve enakopravne. Prva je bogatenje podtalnice in popravilo vodovodov ter izračun cene za uporabnike in cena in- vesticije, druga rešitev se nanaša na sanacijo vodnjakov z izkopom novih. Ob tem naj bi uredili okolje okrog zajetja ter v cilju povečanega dotoka vode popravili vodovode ter pripravili ceno investicije in ceno vode za uporabnika. Ob tem Kukovec še dodaja, da so na Ptuju dobili večje količine pitne vode v globini z vrtinami, kar je ceneje od bogatenja podtalnice, in da bi lahko podobne možnosti proučili tudi v Ormožu. Kot tretja rešitev so predlagane sanacije vodnja- kov, odkup vode, speljava že kupljene vode prek čistilne na- prave, popravilo vodovodov, prav tako pa tudi cena za uporabnike in cena investicije. Zadnja rešitev naj bila kombinacija vse že naštetih rešitev. Ormoška čistilna naprava je bila doslej namenjena le manjšemu od- stotku uporabnikov, za celotno mestno povezavo pa naj bi potre- bovali dobrih 300 milijonov tolar- jev. Kot je ob tem povedal Kuko- vec, obstaja tudi dejstvo, da je ka- nalizacijski sistem mešan (pada- vinskih in felkalnih vod) in precej uporabnikov ima greznice, kjer se že opravi delno čiščenje. Sicer je po mnenju Kukovca Ormožu po- trebna čistilna naprava za odpadne vode, vendar morajo biti vsi nave- deni problemi rešeni pred invseti- cijo ali med njo. "Da bi preobleme uredili, smo predlagali Komunalnemu podjet- ju, da seznani občinski svet o višini cene. Vendar mora cena za- jemati vse stroške. Cena, ki je bila predstavjena občinskemu svetu - 92,50 tolarjev/m^ porabljene pitne vode - ne zajema stroškov upravl- janja objekta in je preračunana na porabo 267.724 m^ porabljene vode, kar pomeni vso porabljeno vodo v Ormožu. Če pa obremeni- mo samo tiste uporabnike, ki so vezani na čistilno napravo, pa ta cena znaša brez stroškov upravl- janja 176,96 tolarjev/m^ porabljene pitne vode," je povedal Kukovec. Del kanalizacijskega sistema naj bi, po besedah Ivana Kukovca, bil zapolnjen in dotrajan. V prihodnje bi bilo potrebno imenovati skupi- no strokovnjakov, ki bi podala mnenje, kako pristopiti k nadaljnji distribuciji odplak do čistilne na- prave, o smotrnosti povezave vsega kanalizacisjekga omrežja na čistil- no napravo, o ceni investicije ter o ceni čiščenja, vse pa je potrebno urediti tudi z uporabniki. "Problemi pri oskrbi z vodo mi niso tuji, saj sem pred leti vodil in- vesticijo gradnje skoraj celotnega vodovodnega sistema s čistilno na- pravo in kanalizacijskega sistema s čistilno napravo v Postojni. S svo- jimi predlogi želim le, da imamo v naši občini zagotovljeno preskrbo z zdravo pitno vodo po minimalni ceni, prav tako pa tudi distribucijo in čiščenje odplak. To pa lahko dosežemo samo s pravilnimi tehničnimi rešitvami. Na osmi seji občinskega sveta smo podali amandmaje na proračun s ciljem, da se zagotovi več sredstev za reševanje oskrbe z vodo, predvsem na področjih okrog Sv. Tomaža, in da se ob tem imenuje komisija strokovnjakov, ki bi pripravila osnovne predloge za reševanje težav pri tem. Zal je župan tem predlogom nasprotoval," je še po- vedal Ivan Kukovec, ki si kot predsednik odbora za premoženje in gospodarska vprašanja želi naj- primernejšo in ob tem tudi naju- godnejšo rešitev za ormoško vodo- oskrbno problematiko. T. Mohorko 10. OD TOD IN TAM 21. SEPTEMBER 1995 > TEDNl|{ VIDEM / OBČINSKI ODBOR SDSS IMA ŽE 30 ČLANOV V začetku meseca so se tabora v Vrhniki, ki ga je med drugimi pripravila stranka SDSS, udeležili tudi člani in simpatizerji iz videmske občine. Sodelovali so na tur- nirju igranja malega nogometa ter med kar 32 ekipa- mi bili odlični drugi. Kot je povedal predsednik v začetku letošnjega leta ustanovl- jenega občinskega odbora SDSS Stanko Simonič, imajo v občini 30 članov ter precej simpatizer- jev. Enkrat mesečno se srečujejo v občinskih prostorih v Vidmu, kak sestanek pa pripravijo tudi v vaškem domu Pobrežje. Na letošnjem taboru v Vrhniki so sodelovali z dobro nogometno ekipo, v kateri so bili člani Športnega društva Pobrežje, si- cer tudi člani in simpatizerji stranke. Kot je povedal Simo- nič, so dobili denar za potne stroške in malico na sedežu stranke na Ptuju, kajti v videm- ski občini tega denarja za stran- ko SDSS ni, saj so jo ustanovili šele po volitvah. Že na samem začetku jim članov in simpati- zerjev v stranki ne manjka in so prepričani v uspeh tudi v nas- lednjih letih. Še v tem letu pa bodo v občini pripravili kakšno večje srečanje. •>TM Z Vrhnike so odšli kot druga najboljša ekipa. VIDEM / PROBLEMATIKA CESTE V ŠTURMOVCiH O težavah s cesto v Štur- movcih je slišati že nekaj časa, v zadnjih dveh tednih pa je ta problematika stopila korak naprej. Prav o tem so se namreč pogovorjali na sestanku v občini Videm, nanj pa so bili i^leg vaščanov iz Sp. in Zg. Štur- movca vabljeni še predstav- niki krajevnih skupnosti Markovci in Videm, občin- ski svetniki iz obeh občin, župan mestne občine Ptuj ter Stane Napast, vodja od- delka za okolje in prostor pri ptujski mestni občini. Vaščanom v Šturmovcih je namreč prekipelo v zadnjih dveh tednih, saj se je promet skozi vas močno povečal, ces- ta pa je že tako dalj časa po- trebna obnove. Vzrok za povečan promet, omenjen je bil tudi tovorni, je sanacija ptujskega mostu. Podžupan mestne občine Ptuj Ervin Hojker fe poudaril, da je prav, da je cesta skozi Štormovce v uporabi tudi v prihodnje, a je kar najhitreje potrebno poskrbeti "a njeno sanacijo. Po mnjenju nekaterih bi bila potrebna poostrena kontrola policije^ saj znaki za prepoved vožnje tovornjakom nekate- rim niso dovolj. Po besedah predsednika KS Videm Franca Koderma- na je bilo dogovorov za sana- cijo v krajevni skupnosti že več, vendar jih doslej niso uspeli uresničiti. Krajevno cesto, ki je dolga dobra 2,5 ki- lometra in po mnenju mno- gih le nekoliko preozka, v teh dneh na nekaterih delih le obnavljajo. Že sredi tega ted- na naj bi si ekspertna skupina na terenu cesto ogledala ter se dogovorila o takojšnji sanaci- ji. Tbdi župan občine Videm Franc Kirbiš je bil mnenja, da morajo cesto sanirati, zan- jo pa naj bi po potrebi name- nili tudi del izrednih sred- stev. Sporna je tudi meja med obema občinama - videmsko in mestno občino Ptuj, saj je namreč ta bila ob novi lokal- ni ureditvi določena po starih mejah med obema krajevni- ma skupnostima. Kot smo lahko slišali na sestanku, naj bi o mejni problematiki še razpravljali, v Šturmovcih pa si v bodoče želijo predvsem še nove vodovodne priključke. Okrog 40 gospodinjstev v Šturmovcih je Še vedno brez urejenega vodovoda, po trdita vah krajanov paso se jim pro- blemi z vodo pojavili po zaje- zitvi Drave, ko se je dvignil nivo podtalnice. In čeprav občina Ptuj dobiva od Drav- skih elektrarn rento, tisti, ki so prizadeti, od tega denarja zaenkrat nimajo nič. Kako bo s krajinskim par- kom Šturmovci, tokrat niso govorili, po mnenju mnogih pa bo tudi zanj potrebno bok je poskrbeti ter v njem urediti nekaj novih poti. T. Mohorko VIDEM / SEJA OBČINSKEGA SVETA Videmski svetniki so se po dobrem mesecu prejšnji torek pet sestali ter v razpravo uvrstili precej aktualnih vprašanj Seja sicer ni dala pomembnejših odločitev; med drugim nis^ potrdili ravnatelja osnovne šole Podlehnik, vendar je ^ sprejet odlok o javnih službah v občini ter osnutek pravilnli^ za ohranjanje in razvoj kmetijstva, podjetništva, malega g«, spodarstva ter turizma, sprejeto pa je bilo tudi polletno fi, nančno poročilo, ki so ga pripravili v mestni občini Ptuj. Videmska občina naj bi v prvih šestih mesecih letošnjega leta, na podlagi pisnega poročila mestne občine Ptuj, porabila do- brih 75 milijonov tolarjev. Od tega je mestna občina Ptuj za pripravo polletnega obračuna stroškov dobila nekaj več kot 3 milijone tolarjev. Svetniki to- krat niso omogli potrjevati rav- natelja osnovne šole Podlehnik, saj so morali točko umakniti z dnevnega reda. Slišali smo, da mora zavod Podlehnik v pri- hodnje uskladiti nekatere pod- brobnosti v skladu z zakoni Za- voda za šolstvo. Dogovorili so se tudi o pri- hodnjem financiranju političnih strank v občini ter sprejeli do- končno sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi. Tudi pri določitvi prispevkov za soglasje k priključkom elek- trike in vodovoda so bili svetni- ki enakega mnenja, da mora biti višina le-teh enaka v vseh kra- jevnih skupnostih v občini. Za pridobitev soglasja bo v pri- hodnje potrebno odšteti 2000 to- larjev, delež pa naj bi pri vodovo. du in elektriki prispevala občina. Delo na sedežih krajev, nih skupnosti bo tudi v naj. lednjih mesecih potekalo po obstoječem urniku uradnih ui za nadaljnja usklajevanja pa b[ po prvem oktobru poskrbel taj. nik občine. Že sredi oktobra tak je bil dogovor na zadnji sen občinskega sveta - naj bi v vset krajevnih skupnostih pripravil več zborov krajanov. Da v občini potrebujejo avto- mobil za potrebe občinske upn. ve, so se med drugim strinjat tudi svetniki; zanj naj bi name nili del denarja iz že dobljenih štirih milijonov tolarjev za na predek občine. Še pred naku pom avtomobila naj bi zbrali na jugodnejšega ponudnika. Na te kratni seji je bilo v obravnat tudi nekaj vlog in prošenj pesa meznih ustanov ter posamezni kov, predvsem pa je bila ? ospredju čistilna naprava pri O Videm, ki ponuja možnosti dc datnim uporabnikom. •> T. Mohorko fEDNIK - 21. SEPTEMBER 1995 ODTOD IN TAM - 11 IVANJKOVCI / SREČANJE S PRIMORKAMI ^ {vezi z gornieradgonskim sejmom in ustanovnim občnim zborom slovenskih l(iiietic se nam je ponudila lepa priložnost, da smo se srečale kmečke ženske ak- {jvov iz Ivanjkovcev ter Branika in Dornberka. S tema aktivoma smo Ivanjkovčanke pobratene že od 10. septembra 1977 in smo v stalnih stikih. fokrat smo se sešle v nedeljo, 27. avgusta, v gostišču Taverna prebile nekaj ur ob prisrčnem kramljanju in lepi pesmi. S slednjo so nas najbolj navdušile Primorke, ki so imele med jeboj čudovit zbor; ta je drugi dan nastopal tudi v Kulturnem doiuu v Gornji Radgoni. Vedno znova ugotavljamo, l^ako nas družijo naš način dela, paša ljubezen do zemlje, naša volja za napredek gospodarstva, paša želja po kulturnem udejst- vovanju in vsestranskem izo- braževanju. Ob vsem tem pa os- tajamo vedno zveste svojim l;mečkim načelom in črpamo vso potrbno moč v neizmerni ljubezni do poštenega dela. Namen vsakoletnega srečanja je izmenjava izkušenj na po- dročju kmetijstva, s čimer bi prispevale gospodarsko pomem- ben delež k napredku in razgle- danosti kmečkega človeka. Žal pa vemo, da nas vedno preganja čas in je treba načrtno določiti dan za načrtovanje, kako spravi- ti naše plemenite težnje v dejan- ja. Toda volja dela čudeže! Tako upamo, da bomo s svojo vztraj- nostjo dosegle, kar družba od nas pričakuje. Ganljivo smo se poslovile od svojih prijateljic v trdnem zau- panju, da se bomo v kratkem zo- pet srečale, do tedaj pa ohranile prijeten spomin na vse, kar nas je sedaj veselilo. Ivanjkovčanke PISE: MIRKO KOSTANJEVEC / PRIKAZ PRAVNIH PREDPISOV Poleg sodnih zakonov, kot so: zakon o sodniški službi, zakon o sodiščih, zakon o delov- nih in socialnih sodiščih (vsi so objavljeni v Ur. listu RS št. 19/94), o katerih sem že pisal v Tedniku št. 45 - 51 v letu 1994, je državni zbor Republike Slovenije sprejel tudi Zakon o državnem tožilstvu (skrajšano ZDT - Ur. list RS št. 63/94). Glede na to, da ZDT, ki velja od 1.1.1995, prinaša v primer- javi z bivšim zakonom o jav- nem tožilstvu iz leta 1977 pre- cej novosti, in glede na dejst- vo, da večina državljanov pre- malo pozna zadevne predpise, želim v tem sestavku nekaj tis- tih določb iz ZDT, ki po mo- jem mnenju zanimajo pre- cejšnje število državljanov. KAJ SO DRŽAVNA TOŽILSTVA Državna tožilstva so samos- tojni državni organi, katerih položaj in medsebojna razmer- ja ureja ZDT. Sredstva in dru- ge pogoje za njihovo delo za- gotavlja Republika Slovenija. VRSTE DRŽAVNIH TOŽIISTEV ZDT našteva tale državna tožilstva in določa njihova območja: 1. Državno tožilstvo RS s sedežem v Ljubljani deluje za območje RS. 2. Višja državna tožilstva v Celju, Kopru, Ljubljani in Mariboru delujejo za območje višjih sodišč s splošno pristoj- nostjo. 3. Okrožna državna tožilstva v Celju, Kopru, Kranju, Krškem, Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti, Novi Gorici, Novem mestu, Ptuju in Slo- venj Gradcu, delujejo za območje okrožnih sodišč s splošno pristojnostjo in okraj- nih sodišč z območja teh okrožnih sodišč. Svojo funcijo pred okrajnim sodiščem izvaja okrožno državno tožilstvo s sedeža ali z zunanjim oddel- kom, ki je organiziran kot eno- ta. Kakor vidimo, je sedaj opuščena beseda javno tožilst- vo in zamenjana z besedo državno tožilstvo. Glede na novo reorganizacijo sodišč ni več naziva temeljno javno tožilstvo. KDO VODI DRŽAVNA TOŽILSTVA Državno tožilstvo Republike Slovenije vodi generalni državni tožilec RS, ki ga ime- nuje državni zbor na predlog vlade za dobo 6 let z možnostjo ponovnega imenovanja. Višje državno tožilstvo in okrožno državno tožilstvo vodi višji oziroma okrožni državni tožilec, imenovan od ministra za pravosodje za dobo 6 let, z možnostjo ponovnega imenovanja. Tu moram opozoriti, da je potrebno razlikovati funkcijo vodje državnega tožilstva, ki je časnovno omejena, od funkcije državnega tožilca, ki je trajna. Vodje državnih tožilstev imajo tudi namestnika, ki opravlja funkcijo in naloge iz pristoj- nosti vodje, kadar je ta odsoten ali zadržan. KAJ JE DRŽAVNI TOŽILEC To je funkcionar pri držav- nem tožilstvu, ki pa je glede pravic, ki izhajajo iz njegovega službenega razmerja z Repu- bliko Slovenijo, izenačen s sodnikom, če ZDT ne določa drugače. Svoje naloge opravlja na podlagi ustave in zakona. KDO IMENUJE DRŽAVNE TOŽILCE Razen generalnega državne- ga tožilca, ki ga, kot sem že omenil, imenuje državni zbor, imenuje vrhovne državne tožilce, to je tožilce pri držav- nem tožilstvu RS, višje državne tožilce, to je tožilce pri višjih državnih tožilstvih, in okrožne državne tožilce, to je tožilce pri okrožnih držav- nih tožilstvih, vlada RS na predlog ministra za pravosod- je. POGOJI ZA IMENOVANJE v tretjem poglavju, 1. oddel- ku ZDT (členi 14 - 22) so določbe o pogojih za imeno- vanje državnih tožilcev in pos- topek imenovanja. Ne da bi navajal vse določbe iz tega oddelka, naj opozorim le na naslednje: Za okrožnega državnega tožilca je lahko imenovana oseba (moški ali ženska), ki iz- polnjuje pogoje, predpisane za izvolitev v sodniško funkcijo na položaj okrožnega sodnika, ali oseba, ki je najmanj pet let opravljala funkcijo pomočnika državnega tožilca. Ker pogoje za izvohtev sodnikov vsebuje zakon o sodniški službi, kate- rega vsebino sem že prikazal v Tedniku, menim, da ni po- trebno o tem ponovno pisati v tem članku. V 15. in 16. členu ZDT so našteti pogoji za imenovanje za višjega in vrhovnega držav- nega tožilca. V postopku imenovanja so- deluje tudi personalna komisi- ja, sestavljena iz sedmih čla- nov, med katerimi sta po položaju tudi generalni državni tožilec in njegov na- mestnik (glej 21. člen ZDT). NAPREDOVANJE DRŽAVNIH TOŽILCEV To je urejeno v 23. členu ZDT. Naj omenim le 3. odsta- vek, ki pravi, da se, če ZDT ne določa drugače, za napredo- vanje državnih tožilcev, za določitev kriterijev za izbiro in napredovanje ter v postopku za ocenjevanje dela državnih tožilcev smiselno uporabljajo določbe zakona o sodniški službi. Razen v že navedenih zade- vah so državni tožilci ize- načeni s sodniki še glede plač in drugih prejemkov ter pov- račil, glede izobraževanja, gle- de prepovedi opravljanja neka- terih dejavnosti in zaposlitve itd. Konec prihodnjič Ivanjkovčanke so se srečale z ženskami iz Branika in Dornberka na Primorskem. Po opredelitvi svetovne zdravstvene organizacije je zdravje stanje popolnega te- lesnega, duševnega in socialnega blagostonja, zato se tudi socialno delo vključuje v delo zdravstvenih organizacij. Delo socialnega delavca v zdravstveni organizaciji ni nakl- jučno, saj vemo, da dejavniki iz človekovega okolja lahko po- spešujejo ali ovirajo nastanek bolezni in vplivajo na potek zdravljenja. Bolnik potrebuje v procesu zdravljenja poleg medicinske tudi psihosocialno pomoč. Gre za upoštevanje osebne situacije in socialnega okolja in s tem za odpravljanje psihosocialnih vzrokov bolezni. V naši bolnišnici gre torej v okviru socialne službe za ugot- avljanje socialne situacije bolni- ka in potreb v zvezi z njegovo bo- leznijo in socialno terapijo bolni- ka v sodelovanju z zdravnikom ter sodelovanje z bolnikovo oko- lico, kadar socialni dejavniki škodujejo fizičnemu in material- nemu zdravju bolnika. Cilj delo- vanja naše socialne službe je, da bolnikom, ki jih poleg bolezni pestijo še osebni, družinski in delovni problemi, pomagamo pri rečevanju le-teh in jim že pred odpustom iz bolnišnice skušamo zagotoviti vse potrebne pogoje za normalno življenje doma, na delovnem mestu oz. v okolju, ka- mor se vračajo. Bolnika obravnavamo vedno in- dividualno. Nenadna sprememba v zdravstvenem stanju je stresna in boleča za bolnika, ki je do prihoda v bolnišnico živel samostojno in za svoje najosnovnejše življenjske po- trebe poskrbel sam, neodvisno od svoje okolice. Zaradi bolezni je težje pokreten ali nepokreten, odvi- sen od pomoči tretje osebe. Pri ta- kem bolniku je potrebna obravna- va ves čas bolnišničnega zdravl- jenja s ciljem, da bolnik skuša sprejeti svojo spremenjeno zdravstveno stanje, ki v veliki meri vpliva pz. spremeni njegovo živl- jenje. Šele takrat je bolnik pripravl- jen sodelovati v urejanju oskrbe po odpustu iz bolnišnice. V naši bolnišnici socialna služba, ki skrbi za bolnike, deluje od leta 1985. Postopek urejanja nege in oskrbe po odpustu iz bolnišnice teče v več stopnjah: - ugotavljanje socialnih razmer bolnika; - izvajanje socialne terapije v so- delovanju z zdravnikom in medi- cinsko sestro v skladu z medicin- sko terapijo; - aktiviranje bolnika pri reševanju socialnih problemov, pomoč pri reševanju osebnili in stvarnili težav; - urejanje oziroma ustrezne na- potitve v zvezi z uveljavljanjem pra- vic iz zdravstvenega zavarovanja, pokojninsko-invalidskega zavaro- vanja, sociainovarstveniii pravic; - zanimanje za člane družine, ki so ostali doma nepreskrbljeni, npr. otroci, stari ljudje; - stalno sodelovanje s službami oz. institucijami izven bolnišnice, s katerimi skrbimo za skupno in čim učinkovitejše reševanje ugotovlje- nih problemov: center za socialno delo, dom upokojencev, patro- nažna služba, zavod za pokojnin- sko in invalidsko zavarovanje, za- vod za zdravstveno zavarovanje... Za ostarele starše so praviloma še vedno pripravljeni poskrbeti otroci, ki živijo v bližini njihovega doma ali celo v skupnem gospo- dinjstvu. Vendar pa se pomoč otrok in drugih sorodnikov pokaže kot nezadostna, ko je bolniku po- trebna celodnevna nega oz. stalna prisotnost, saj zaposlenost drugih družinskih članov takšno pomoč otežuje, pogosto pa sploh onemo- goča. Možnosti v takšnih primerih so učinkovita sosedska pomoč, or- ganiziranje gospodinjske pomoči na domu - pri težjih bolnikih v po- vezavi s patronažno službo ali domsko varstvo. V postopku ure- janja domskega varstva urejamo celotno dokumentacijo, potrebno za sprejem v dom, z ugotavljanjem možnosti plačila in v zvezi s tem ustrezno napotimo svojce oz. ure- jamo plačilo v sodelovanju s pris- tojnim centrom za socialno delo, še posebej v primerih, ko bolnik nima svojcev ali premoženja in ni- kogar, ki bi bil zanj pripravljen poskrbeti. Pri urejanju domskega varstva se srečujemo s problemom prezase- denosti doma upokojencev (gre za dom upokojencev Ruj, kamor pra- viloma nameščamo naše bolnika; v okoliških domovih je čakalna doba še daljša), kar pogosto po- daljšuje čas hospitalizacije bolnika, pri katerem niti začasno do spros- titve mesta v domu upokojencev ni možna domača nega. Poseben problem so bolniki, ki ne izpolnjujejo pogoja starosti za sprejem v dom upokojencev in po končanem bolnišničem zdravljenju stalno ali začasno niso zmožni za samostojno življenje oz. se iz raz- ličnih razlogov ne morejo vrniti v domače okolje. Drugih ustanov, v katerih bi lahko namestili takšne bolnike, ni. Z veseljem ugotavljamo, da so primeri, ko so svojci popolnoma odklonili skrb za svojega bolnega in ostarelega družinskega člana, le izjemni. Začetno nesodelovanje in navidezno nezanimanje je mogoče pripisati stresu ob nenadno spre- menjeni situaciji. Povedano je le del področja so- cialnega dela v bolnišnici, ki je na- jobsežnejši. Z uspešno skrbjo za bolnike preprečujemo tudi vračanje bolnikov na oddelke naše bolnišnice iz razlogov, ki bi jih povzročila nezadostna ali nepri- merna oskrba v okolju, v katerem živijo. Ugotavljamo, da svojci, s ka- terimi skupno urejamo oskrbo po odpustu iz bolnišnice za njihovega družinskega člana, sprejemajo pomoč naše socialne službe, saj dobijo vse potrebne informacije o možnostih in postopkih za najučin- kovitejšo rešitev problema. Žal ne- kateri ponujeno pomoč socialne službe bolnišnice vidijo kot nekaj negativnega, kot nekaj, kar bo iz njih naredilo "socialni problem". Takšno mišljenje je seveda zmot- no, velikokrat posledica nepozna- vanja vsebine dela bolnišnične so- cialne službe, saj v resnici gre za ukrepe v smislu pomoči bolnikom in svojcem ter za ukrepe, s katerimi skušamo preprečevati, da bi nek- do zaradi bolezni postal "socialni problem". Jelka Ljubeč PTUJ / PRED 13. GASILSKIM KONGRESOM Tekmovanje gasilskih enot v počastitev 13. kongresa Gasilske zveze Slovenije je Gasilska zveza Ptuj v soboto, 2. septembra, organizirala gasilsko tekmovanje za vse kategorije. Tekmovališče je pripra- vilo gasilsko poveljstvo občine Gorišnica na domačem stadionu. Tekmovanje so ob 9. uri svečano odprli predsednik tekmovalnega odbora Janez Irgl, župan občine Gorišnica Slavko Visenjak, predsednik Gasilske zveze Ptuj Franc Simeonov in poveljnik Podravske regije Štefan Vidovič. Ekipe so pokazale odlično pripravljenost, kar se je pokazalo v odličnih rezultatih. Rezultati prvih treh v posameznih kategorijah: pionirke: PGD Podvinci, PGD Markovci, PGD Destrnik; pionirji: PGD Polenšak, PGD Podvinci, PGD Majšperk; mladinke: PGD Bukovci, PGD Gorišnica, PGD Zamušani; mladinci: PGD Majšperk, PGD Bukovci, PGD Desenci; člani- ce A: PGD Destrnik, PGD Gabmik, PGD Hajdoše; člani A: PGD Bukovci II, PGD Moškanjci, PGD Biš; članice B: PGD Zamušani, PGD Zamenci, PGD Mala vas; člani B: PGD Hajdoše, PGD Zamušani, PGD Mala vas; veterani: PGD Zagojiči, PGD Jablane, PGD Lovrenc. Vse tekmovalne ekipe so za sodelovanje prejele priznanje, prve tri ekipe pa še pokale in pravico do sodelovanja na regijskem tekmovanju v soboto, 16. septembra, v Veliki Nedelji pri Ormožu. -Ur 12 ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE _21. SEPTEMBER 1995- TEDNIK JUDO/JUDO Pred kratkim smo v Tedniku poročali, da so se s priprav na Poljskem vrnili judoisti Gorišnice. Priprave so potekale od 16. do 27. avgusta v športnem centru v Oljenici, 100 km od mesta Wroclaw. Udeležilo se jih je sedem judoistov v spremstvu trener- ja Mitja Kostanjevca. Treningi juda so potekali dvakrat na dan. Poleg tega so imeli še veliko drugih šport- nih aktivnosti, kot so: nogo- met, košarka, rokomet, od- bojka, tenis, sabljanje in ves- lanje. V prostem času so se lahko ohladili v bližnjem je- zeru. Ogledali so si veliko Poljskih zanimivosti in obi- skali zabaviščni park. V športnem centru pa so to- krat potekale priprave še v veli- ko drugih športnih panogah, tako da so fantje lahko spoznali način treninga in navade Polja- kov. Hitro so navezali stike z vsemi, tako da je bilo slovo zelo žalostno. Domov so prišli polni vtisov in doživetij kljub napor- nim treningom. Vsi skupaj pa pravijo: Naslednje leto smo spet skupaj na Poljskem, saj je judo na Poljskem v samem svetov- nem vrhu. FN Prosti čas so se fantje preživljali ob jezeru. ELEKTRONSKI DART / SVETOVNO PRVENSIVO V TABORU NA ČEŠKEM Reprezentanca Slovenije je na svetovnem prvenstvu v elektronskem dartu (Lowen Turnier Dart), ki je bilo v češkem mestu Tabor od 1. do 4. septembra, dosegla dobre uspehe; prvo mesto v konkurenci mešanih dvojic Romana Čuček in Branko Fijačko, tretje mesto med posameznicami Nataša Katalinič in peto mesto kot ekipa. z uvrstitvijo na prva tri mest na II. državnem pokalnem prvenstvu v Vinski Gori so se Nataša Katalinič, Romana Cucek, Mateja Hergold, Branko Fijačko, Sergej Vodičar In David Šajher uvrstili v slovensko ekipo, ki je zastopala našo državo na svetovnem prvenstvu. Nekajdnevne pri- prave reprezentance v Postojni so obetale dobre rezultate, zato smo optimistično razpoloženi krenili v Tabor. Tja smo prispeli v petek po peti uri popoldan. Tekmovanje je potekalo v dvorani hotela Palcat, kjer smo imeli tudi pre- nočišča. Po krajšem počitku seje ob 20. uri začelo tekmo- vanje v warm up-u. Ogrevanje je bilo dokaj naporno zara- di velikega števila udeležencev in se je zavleklo do tretje ure zjutraj. Nataša je dosegla odlično drugo mesto, Roma- na pa peto. Med fanti je bil najboljši Branko na sedmem mestu. V soboto ob 9. uri so se zbrale rei>rezentance iz Nemčije, Švice, Avstrije, Hrvaške, Nizozemske, Madžarske, Češke in Slove- nije na glavnem trgu. Po pozdrvnem govoru in krat- kem kulturnem programu so se ekipe odpravile nazaj v dvorano. Tekmovanje se je začelo ob 12. uri. Žreb je odločil, da so se v skupini A pomerile ekipe iz Nemčije, Švice, Češke in Madžarske, v skupini B pa eki- pe iz Avstrije, Hrvaške, Nizo- zemske in Slovenije. Prva tek- ma s Hrvaško se je končala s 3:6 za Hrvaško, nizozemsko ekipo smo premagali s 6:3, av- strijsko pa s 5:4. V finale sta se kljub enakemu številu doseženih točk uvrstili Avstri- ja in Hrvaška, ki sta imeli večje število zmag v posamez- nih tekmah. Naša reprezen- tanca se je borila s švicarsko ekipo za peto mesto in zmagala z rezultatom 6:3. S tem se je ekipno tekmo- vanje za nas končalo, pričelo pa tekmovanje med posamez- niki, v moških, ženskih in mešanih parih. Po številnih napetih dvoboj- ih, ki so trajali v soboto pozno v noč in zaradi organizacijskih pomanjkljivosti še v nedeljo do tretje ure zjutraj, so naši fantje in dekleta dosegli odlične rezultate: Nataša Ka- talinič tretje in Romana Čuček peto mesto med posa- meznicami, David Šajher sed- mo in Branko Fijačko deveto mesto med posamezniki, četrto mesto Nataša in Roma- na v ženskih dvojicah in prvo mesto Romana in Branko v mešanih dvojicah. Končni rezultati ekipnega svetovnega prvenstva v elek- tronskem dartu so bili: 1. Nemčija, 2. Madžarska, 3. Av- strija, 4. Hrvaška, 5. Slovenija, 6. Švica, 7. Nizozemska in 8. Češka. Po podelitvi pokalov in priz- nanj smo na kratko analizirali rezultate in se odpravili na zas- lužen počitek, saj smo dostoj- no predstavljali Slovenijo in njene igralce pikada. V ponedeljek dopoldan smo krenili na pot in Zoran Tušev- ski, predstavnik Zveze društev igralcev na športnih avtoma- tih, nas je varno pripeljal na Ptuj. V pizzeriji Marčelo so nas pričakali člani Športnega kluba Picado Ptuj in nam izre- kli dobrodošlico, seveda pa tudi pogostitve, ki jo je pripra- vil Ivo Čuček, ni manjkalo. Svetovno prvenstvo je za nami, pred nami pa pestra se- zona ligaških tekmovanj, kva- lifikacije za II. državno ekipno prvenstvo in evropsko prvenstvo moštev v Gmundnu v Avstriji. Irena Kovačič SV. TROJICA PRI LENARTU / DRUGI LETOŠNJI COCKTAIL PARTY Zvoki eksotične reggae glasbe in hladni cocktail na- pitki so minulo soboto priva- bili v bistro Žaba ob jezeru pri Sv. IVojici pri Lenartu šte- vilne goste. Tokrat so namreč sobotni večer že drugič zapo- red namenili bogati ponudbi mešanih pijač, za njihovo pri- pravo pa je poskrbel barmen Gorati Čebulj iz Krčevine pri Grajeni. Med ponudbo svetovno zna- nih mešanih pijač daiquiri, martini dry, Singapore sling in tequila sunrise, je bilo mogoče zaslediti še nekatere iz Gora- nove lastne ponudbe, kot so cocktaili My love Urška, Frog's lake in Na sončni strani Alp. Si- cer pa so gostje tokratne zaba- ve lahko izbirali med kratkimi in dolgimi cocktaili ter milk- shakei. Za pripravo cocktailov je poskrbel najmlajši barman iz Društva barmanov Sloveni- je Goran Cebulj s prijateljem Markom Plancutičem, ob zvokih prijetne eksotične reg- gae glasbe pa je zabava imela še poseben čar. Goran je ob kon- cu obljubil, da bo cocktail par- ty ob Trojiškem jezeru tudi v naslednjem letu, do takrat pa bo pripravil tudi kakšen nov recept. V prihodnje ga bo pot najverjetneje popeljala še kam drugam. •> T. Mohorko Goran in Marko se nista dala motiti pri "skrivnostnem" mešaniu ollač. PTUJ / ZA MANJ PLOČEVINE V MESTU v soboto, 9. septembra, se je eden od osmih mladih parov, kolikor se jih je poročilo v poročni dvorani mestne občine Ptuj, na poroko pripeljal s kočijo, ki jo je vozil Stanko Zaje iz Jurovcev. V mestu, ki se do- besedno duši od pločevine, kljub prepovedim, ki že dolgo veljajo, so kočijaža z mladim parom mimoidoči navdušeno pozdravili s tiho željo, da bi bilo takih primerov še več in da bi mesto končno v svoje roke "vzeli" pešci. MG, (Foto: Kosi} PTUJ / OCARINILI ŽE VEČ KOT PET TISOČ VOZIL 12. septembra je poslovna enota BTC Ljubljana v Ptuju na Rogozniški c. 33 slavila po- memben delovni rezultat: v postopek carinjenja so sprejeli pettisoče vozilo. Kot je pove- dala direktorica Danica Gaj- zer, so v šestih mesecih letos ocarinili okrog 340 ton kmetij- skih pridelkov in živil, kar je dobra polovica vsega ocarinje- nega blaga. Do konca leta pa pričakujejo še najmanj dva tisoč vozil. Ena od pridobitev poslovne enote je ureditev mansarde, s katero so pridobili 350 m^ pi- sarniških prostorov. Ob carin- ski izpostavi in dveh inšpek- torjih delajo na območju PE še osem špedicij, zadružna kme- tijska družba iz Ljubljane in dva samostojna podjetnika. Za "jubilejno" 5000. vozilo je špedicijske storitve opravila špedicija STTC Maribor. Pos- lovna enota je vozilo oziroma lastnika "nagradila" z brez- plačnim parkiranjem, šoferja pa so pogostili. •>MG 5000. vozilo je pripeljalo iz Varaždina. Foto: Langerholc TEDNIK -21. SEPTEMBER 1995 OD TOD IN TAM - 13 PIŠE: UROŠ VIDOVIČ / GORSKA ODPRAVA PTUJSKIH PLANINCEV 4. Ves čas, odkar smo prišli na južno stran grebena Pirenejev, je bilo nebo kristalno jasno in precej poraslo pokrajino je ob- sevalo močno poletno sonce. Ker se je v daljavi že kazalo za- sneženo pogorje Maladeta, smo bili z vremenom kar zado- voljni. Toda glavno vprašanje, ki se je porajalo v naših mislih, je bilo, ali bo takšno vreme tudi čez nekaj dni, ko bomo pričeli vzpon. Glede vremena je v go- rah zelo težko napovedovati stanje naslednjega ali pri- hodnjih dni, čeprav so bili tre- nutni znaki kar ugodni. Glavna skrb v tem trenutku pa ni bilo vreme, ampak najti primeren kamp, kjer bi lahko postavili svoj tabor. Že od meje med Katalonijo in Aragonijo so se vrstili številni kampi, na prvi pogled kar vablji- vi. Prav vsi so bili opremljeni z velikimi bazeni, pravi balzam za naša izmučena telesa. Seveda je potrebno najprej ugotoviti ceno bivanja v tako prijetnem kampu. Tako se je hitro pokazala prava stran te mamljive ponudbe, kajti za uporabo bazena in vse druge t.i. dodatne storitve je potrebno kar globoko seči v žep, poleg tega pa pred odpravo na visoke gore, kot je Pico de Aneto, takšno razkošje prej škodi kot koristi. Zato smo nadaljevali pot in v bližini Benasqueja našli pri- jeten kamp. Povrhu vsega je imel celo bazen, vendar ga žal nismo uspeli preizkusiti, saj je . bilo v bližnji in daljni okolici ve- liko več zanimivejših stvari. Po zares dolgi in za človeški organi- zem naporni vožnji smo tako ta dan le še postavili šotore in kar hitro potonili v globok spanec. Glede na dnevne temperature, ki so bile prvi dan dokaj visoke, se v nočeh pozna vpliv gorskega podnebja in je zato prijetno hladno. To je tiidi eden od vzro- kov, da mnogi Španci iz notran- josti države prihajajo v vročih poletnih mesecih v številne gor- ske doline. Španija leži v primerjavi s Slo- venijo zahodneje, posledica tega pa je kasnejši sončni vzhod. Slo- venci običajno vstajamo^ med peto in osmo uro zjutraj, Španci pa kar dve uri kasneje. Zato nas je presenetilo, ko smo bili ob de- vetih zjutraj med prvimi, ki so zapustili tople spalne vreče. Ni- kakor to ne pomeni, da so zato prikrajšani za celi dve uri. Bolje bi bilo rečeno, da imajo celo dve uri več v primerjavi z našo državico. Pravo življenje se tukaj prične šele proti večeru iii traja do zgodnjih jutranjih ur. Še po- sebej je to značilno za večja ob- morska mesta, ki oživijo šele ponoči. Čeprav smo vstali za španske razmere relativno zgodaj, ni odveč kakšna dodatna ura. V no- vem okolju potrebuje človek ve- liko več časa, da se privadi in od- krije vse potrebne kotičke. Kamp, v katerem stanujemo, se imenuje Alto Esera. Čistoča in odnos upravnikov sta zares odlična. Za ljudi, ki delajo tukaj, lahko rečem, da živijo za turi- zem, in podobno je tudi v drugih delih države. To je tudi eden glavnih razlogov, da se uvršča Španija v sam evropski in sve- tovni turistični vrh. Edina po- manjkljivost, ki zmoti preneka- terega turista, je slabo poznavan- je tujih jezikov. Toda to je posle- dica samozaverovanosti v svoj jezik, saj sodi španščina med najbolj razširjene svetovne jezi- ke, a v primerjavi s Francozi se Španci vsaj trudijo in skušajo pomagati - če ne gre drugače, tudi z rokami. Šele nato, ko smo dobro razi- skali bližnjo okolico našega ta- bora, je sledil odličen zajterk. Dekleta so se to jutro zares po- trudila, brez zadržkov pa lahko zapišem, da je bila hrana vse dni našega bivanja v Španiji izvrst- na. Pred vsakim večjim vzponom je potrebno dan ali dva prej opraviti t.i. pripravljalno turo. Takšna priprava je za organizem nujna, ker lahko povzroči močna fizična obremenitev po nekaj presedetih dneh resne težave. Predvsem pa je to zadnja pri- ložnost, da vsak oceni svoje fizično in psihično počutje. Z Boštjanom pregledujeva in obračava planinsko karto pogor- ja Maladeta ter skušava najti pri- meren cilj za zadnjo pripravo pred vzponom na Pico de Aneto. Večina poti vodi na vrhove, ki so višji od 2500 metrov, zato osta- neva raje pri odločitvi, da se od- pravimo v eno od številnih lede- niških dolin. Pred odpravo v tuja gorstva, še posebej če so nam manj pozna- na, so doma pridobljene infor- macije zelo koristne. Tako smo se teden pred odhodom v Pire- neje sestali z gospodom Vančem Kosijem, dolgoletnim planin- skim vodnikom iz Maribora. Glede na to, da je pred leti tudi sam vodil odpravo mariborskih planincev na Pico de Aneto, nam je lahko posredoval številne koristne informacije, pridoblje- ne na osnovi lastnih izkušenj. Takšna vedenja pred vzponom so pogosto odločilen element za uspešno in predvsem varno izve- den vzpon in seveda tudi sestop z gore. V pogorju Maladete srečamo številne ledeniške doline, prepredene s kristalno čistimi potoki. Foto: Mitja Muršič PTUJ / GRAJSKI HRIB POD DROBNOGLEDOM V Tedniku, kije izšel 17. januaija 1991, smo med drugim zapisali: ^'Grajski hrib bo lepši in bogatejši Ptuj se zaveda, da bo moral za svojo celostno in ka- kovostno podobo še marsikaj narediti. Posamezni objekti predstavljajo neprecenljivo vrednost, njihova vpetost v okolje je marsikje pomanjkljiva in nezado- voljiva. Grajski hrib je bogat ze zaradi gradu, a ce- lovite podobe še nima. Pobočje je marsikje zaraščeno z grmovjem in za turista odbijajoče. Odlok o sprejemu ureditve- nega načrta grajski hrib pa že pove, kaj bo treba na tem območju narediti. Hrib naj bi zaživel tudi kot kulturni in re- kreacijski center Ptuja. Sedaj se pojavlja predvsem s turis- tično in zgodovinsko ponud- bo. Polnost mu bodo po no- vem dajali rzstavljeni arheo- loški spomeniki, ribnik, otroško igrišče in mestni park. Arheološki spomeniki bodo postavljeni na turnirskem prostoru med gradom, žitnico in zahodnim obrambnim stol- pom. Žitnica naj bi ponovno zaživela kot vinarski muzej, v njej pa naj bi razstavili tudi maske. V stolpu bo oddelek Pokrajinskega muzeja. Na ju- govzhodni strani bodo obnovi- li nekdanji vinograd. Severno stran pobočja bodo uredili kot zeleno površino, ki pripada gradu, in hkrati kot mestni park z otroškim igriščem v skrajnem SV delu območja. V tem delu bo ponovno urejen tudi ribnik. Gre za nekdanji ribnik v bližini Raičeve, okrog katerega bosta mestni park in otroško igrišče. Park bodo z mostom prek nekdanjega obrambnega jarka povezali s starim mestnim jedrom. Zid ob Raičevi bo imel obliko litoželezne in zelene ograje, tako da bo celotno območje mogoče zapreti za promet. Z ureditvenim načrtom se ureja 5,95 hektarov veliko območje grajskega hriba med Raičevo ulico. Muzejskim trgom. Potjo na grad ter obzid- jem na jugovzhodnem in vzhodnem območju hriba." NA HRIBU NIČ NOVEGA... Glede ureditve grajske res- tavracije kot enega najelit- nejših ptujskih gostinskih lo- kalov se kopja lomijo že naj- manj pet let ali vsaj toliko, ko- likor je star odlok o sprejemu ureditvneega načrta za preno- vo kareja 16 - grajski hrib, ki prav tako vključuje ureditev grajske restavracije. Ampak podroben pregled v peti člen omenjenega odloka pove, da je ureditev grajske restavracije in recepcije predvidena na prista- vi - v spodnji hiši pri parki- rišču. Po novem idejnem pro- jektu za ureditev jugovzhod- nega kompleksa, ki, kot kaže, ni upošteval omenjenega ure- ditvenega načrta, pa je grajska restavracija predvidena v kon- jušnici, čeprav je v odloku za- pisano, da bodo tam muzej, re- cepcija in muzejski gostinski lokal. Za vhodni stolp je zapi- sano, da bo tam "muzej", gos- tinski lokal v okviru muzeja bi uredili v zahodnem delu kon- jušnice do vključno obstoječih sanitarij. Stolp je urejen že ne- kaj časa in čaka na vsebino. Anketa o interesu za uredi- tev jugovzhodnega kompleksa ptujskega gradu med člani go- spodarskega interesnega združenja Poetovio Vivat je pokazala veliko zanimanje med ptujskimi gostinci, da se to območje uredi ne glede na to, da idejni projekt odstopa od ureditvenega načrta. Mestna občina se za zdaj še ni opredelila do tega, kje bo grajska restavracija ali pa ko je z njeno vednostjo šel v javnost preizkus interesa. Lahko pa bi imeli na grajskem hribu dva gostinska lokala: enega v okvi- ru muzeja v nekdanji kon- jušnici, restavracijo pa na pris- tavi, če se za to najdejo inter- esenti. Kakorkoli že, če bo obveljala sedanja varianta idejnega pro- jekta, jo bo potrebno uskladiti z ureditvenim načrtom. Izkušnje iz preteklosti, kar za- deva podobne projekte, so žal grenke. Dve leti je nastajal od- lok o sprejemu ureditvenega načrta za prenovo kareja 16 - grajski hrib, do izdelave idej- nega projekta za ureditev ju- govzhodnega kompleksa ptuj- skega gradu je prišlo v dvakrat daljšem obdobju, pa še ni skla- den z ureditvenim načrtom, sedaj pa je vprašanje, koliko časa bo trajala uskladitev. Po vsem tem bo pot do nove graj- ske restavracije še dolga. Ali pa tudi ne če se bodo vsi trije - mestna občina. Zavod za varst- vo naravne in kulturne dediščine ter Pokrajinski mu- zej - znali dogovoriti. Ti mora- jo sedaj uskladiti ideje in jih potrditi, da jih bo mogoče vnesti v ureditveni načrt in se lahko izdajo gradbena dovol- jenja. Stane Napast z oddelka za okolje in prostor ter gospodar- sko infrastrukturo v mestni občini Ptuj pravi, da če ne bo novih "težav", bi se lahko pri- hodnjo pomlad pričelo delati. V interesu ptujskega turizma je to gotovo ena od prednost- nih, če ne najpomembnejša naloga glede na vlogo in po- men, ki jo ima grajski hrib za turizem. Ampak glede na že povedano grajski hrib ni samo grajska restavracija, je veliko več. Zatika se namreč tudi pri uresničevanju druge vsebine iz ureditvenega načrta. Zato najbrž ne bo odveč, da se pod drobnogled vzame tudi druga vsebina ureditvenega načrta. Če drugo ne, da bo stroka "mirna". Pri denarju pa tako in tako vemo, kako je. •>MG PTUJ / ZLATOPOROČENCA BARBARA IN JANEZ TURNŠEK V knjigo zlatoporočencev sta se pred štirinajstimi dnevi vpisala tudi Barbara in Janez Turnšek iz Gerečje vasi 41. Skupaj s svojimi sinovimi, hčerami, vnuki, prav- nukom ter mnogimi sorodniki sto se spomnila na deveti september pred petdese- timi leti, saj sta se prav na tisti dan poročila v cerkvi na Hajdini. Vendar sta si Barbara in Janez že leto pozneje ustvarila sku- pen dom v Gerečji vasi in tam živita še danes. V družini je bilo vseskozi veliko otroškega smeha in veselja, saj je Barba- ra povila kar osem otrok. Danes jima veselje v hišo prinaša Sicer pa sta Barbara in Janez, ali kot jima domačini radi rečejo kar "Zajškova Onzek in Barbka", vseskozi obdelovala precej hektarjev zemlje. Barba- ra je bila gospodinja, Janez pa se je pozneje zaposlil - najprej na Kmetijskim kombinatu v Kidričevem in pozneje v ptuj- skem muzeju. "Doma je bilo vedno veliko dela, tudi mla- dostna leta niso bila lahka, vendar je z voljo in skupnim ra- zumevanjem vedno šlo naprej. Včasih je bilo potrebno popri- jeti tudi za kakšno bolj moško delo. Z otroki nisva imela pre- več skrbi, radi so nama poma- gali in še zmeraj nama pris- kočijo na pomoč," je povedala Barbara. Turnškova živita danes sama, saj so si njuni sinovi in hčere zgradili družinske domove dru- gje. Tudi zdravje jima je nekako vedno služilo, čeprav ima Janez težave z vidom že mnogo let. "Z leti sicer postajava starejša, ven- dar sva še vedeno pri močeh in vsak dan veliko postoriva na nji- vi in okrog hiše. Z voljo in razu- mevanjem stopava tudi v pri- hodnje dni, saj sva skupaj preživela petdeset srečnih let. Oba si želiva predvsem zdravja, vse drugo pa bo že prišlo," je po- vedal Janez. Po "zlatih" letih skupnega živl- jenja se Barbara in Janez poda- jata na pot biseroporočencev. Vsem dobrim željam za pri- hodnje dni se pridružujemo tudi iz našega uredništva. T. Mohorko Zlatoporočenca Turnškova iz Gerečje vasi. Foto: Langerholc 14-NASVETI 21. SEPTEMBER 1995 - TEDNIK Kuhanki nasveli Danes boste slišali neka o smokvah oziroma figah. Smokve Že nekaj časa smo pri domačih temah oziroma zelen- javi in sadju, ki so skoraj vsak- danji. Pa se malo preselimo na jug in poglejmo, kaj raste pri njih, mi pa prav tako radi uživamo. Njihova pradomovina je Mala Azija, danes pa jih gojijo na to- plih območjih po vsem svetu. Lahko pokvarljivi sadeži teh sta- rih kulturnih rastlin so sveži po- sebna delikatesa. Najbolj znana sorta smokev je jantarno rume- na, v Turčiji pa domača smirna. ki jo mora oprašiti posebna osa. Znane sorte so še rjavo vijo- ličasta, ki je najprimernejša za sušenje, in grška kodota z ru- menkasto zeleno lupino, zelo primerna za vlaganje. Na tržišču je veliko suhih smokev. Tedaj so zelo sladke in nekoliko žilave, pravimo pa jim fige. Smokve so zelo hranljive in iz- redno prebavljive. Najboljše je, da jih uživate dovolj zrele na tešče. Zelo so bogate z vitamini in mineralnimi snovmi, kot so kalij, kalcij, fosfor, magnezij, železo in flor ter vitamini B kompleksa in C. Prav zaradi tega jih priporočam starejšim lju- dem, nosečnicam in otrokom. Zraven tega vsebujejo zmerne količine maščob in beljakovin, zato jih uvrščajo med dobra sredstva za poživitev; ker oskrbujejo organizem z minera- li, pa so predvsem primerne za odraščajočo mladino. Sveže smokve imajo občutljivo lupino in se hitro kvarijo. Jedil- ne imajo temno rdeče, sočno in sladko meso, polno užitnih se- men. Smokve jemo tudi oluplje- ne, saj lupino z lahkoto odstrani- mo. Postrežemo jih pogrete na sobno temparaturo, nikoli lede- no mrzlih, ker hladne izgubijo svojo tipično aromo. Tudi daljšega kuhanja smokve ne prenesejo. Za kuhanje je naj- bolje nabrati sveže smokve, ki še niso do konca zrele. Po možnosti jih le na hitro poširamo ali kuha- mo pod vreliščem ali spečemo v pečici, vendar jim moramo ta- krat dodati par kapljic likerja. Pred kuhanjem jih prebodemo, da aroma lažje pronica in da sadež ne poči. Seveda je to odvis- no od jedi, ki jo pripravljamo. Smokve nabiramo od julija do novembra. Velikost ni znak ka- kovosti smokev, pač pa kakovost ponazarjajo mehki, sladko dišeči sadeži z brezmadežno nelepljivo lupino. Če so prezrele, so zgrbančene. Čas kuhanja smokev je 15 - 20 minut in enako velja tudi za pečenje, le da jih pečemo največ pri temparaturi 175C. Če so sadeži zelo majhni, je seveda čas priprave krajši. Pravilno kuhane in pečene so takrat, ko so sadeži nežno mehki in še čvrsti. Prezre- lih smokev v kuhinji ne upo- rabljamo, saj so mokaste in kisle ter se hitro kvarijo. V hladilniku jih hranimo dva dneva, oslajene ali vložene v sladkorni ali mede- ni sirup do šest mesecev, prav tako pa jih lahko hranimo do 6 mesecev globoko zamrznjene v zamrzovalni skrinji ali omari. Najbolj znane jedi iz smokev so: smokve v kompotu, narastek z malinami in smetano, zelo po- gosto pa so dodatek k pečeni raci. Posušene smokve pa so slasten dodatek za sladolede in vanilijevo kremo ali priloga k mastnemu mesu. Vsem tistim, ki smokev ne uživate veliko, pri- poročam, da jih uživate surove, saj so prav sveže posebna delika- tesa. RIŽEV NARASTEK S SMOKVAMI Potrebujemo: -15 dag riža -0,51 mleka, ščep soli, - 6 dag masla - 5 jajc, limonina lupinica, 1 va- nillj -10 dag sladkorja, - 3 dag drobtin, - maščoba za pekač, sladkor za potresanje Nadev: - 0,5 kg smokev (svežih) - 6 dag sladkorja, sok polovico limone, ščep cimeta Prebran riž dobro operemo in ga stresmo v vrelo mleko, ki smo ga solili. Ko zavre, ga čim manj mešamo, da ostane v celih zrnih, in kuhamo 10 minut. Nato ga ohladimo. Posebej umešamo maslo. Ko se speni, dodamo ru- menjake, limonino lupino, va- niljin sladkor in polovico slad- korja. Ko naraste, dodamo ohla- jen riž in drobtine. Dodamo še trd sneg beljakov z drugo polovi- co sladkorja. Pekač dobro namažemo, vsipa- mo vanj polovico pripravljene zmesi, po njej damo nadev in ga z drugo polovico pokrijemo ter spečemo. Nadev pripravimo tako, da po želji smokve olupimo, jih narežemo na manjše krhlje, jih stresemo v kožico, dodamo slad- kor, limonin sok in cimet. Dušimo 10 minut. Po želji še lahko dodatno sladkate, preden nadev stresete v pekač. Pečemo pri tempataraturi 180-200C 30- 45 minut. Pred serviranjem po- tresemo s sladkorjem v prahu. Veliko uspeha pri pripravi vam želim. •> Nada Pignar, učiteljica kuharstva PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH./ KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE L nad. Sedaj si bomo teh pet ve- denjskih motenj tudi ogledali in videli, kako sovpadajo s poseb- nimi čustvenimi odnosi do otro- ka v družini. 1. Otrok je preveč zaprt vase Otrokovo prizadevanje, da ne bi prišel v stik s svetom, pomeni, da je zanj tak kontakt boleč in poln razočaranj. Okolica zato iz- gublja svojo privlačnost in otrok, namesto da bi iskal v njej pomoč in oporo, doživlja svet okoli sebe kot nekaj hudega in nevarnega. Sleherni stik s sve- tom zato le povečuje njegovo zbeganost in negotovost. Značilno je, da doživljanje ta- kega otroka prevevata strah in nezaupljivost. Zaradi vse večje odmaknjenosti se mu zdi vse zu- naj njega tuje, zato ob stiku z okolico ne razvija potrebnih spoznanj in koristnih načinov vedenja in se vse bolj umika v svoj lastni svet. Pri opazovanju takega otroka zasledimo v njegovem vedenju vrsto značilnosti. Že kot dojenček se malo smeji, ne sodeluje pri oblačenju in slačenju, ne stegne rok kvišku, če ga želimo dvigniti, ter ne kaže ob prisotnosti drugih ljudi ne strahu in ne veselja. Njegov pog- led je nekam prazen in otrok ne fiksira novih in nenavadnih stvari. Tudi na sprehodu se le malo zanima za okolico. Lastne zahteve po hrani pove v obliki materinega vprašanja: "Ali hočeš jesti?" Pri igri ostane tak otrok zapos- len z monotonimi in drobnimi opravili. Opazimo lahko motnje v pojmovanju odnosov "jaz - ti" (razlikovanje se razvije kasneje, kot je normalno) ter zaostajanje v govornem razvoju. Otrok le s težavo pokaže, kaj misli in želi, pri tem pa je tudi slep za mimično izražanje drugih. Zara- di slabega razumevanja sveta in odnosov v njem ne posega aktiv- no v svet okoli sebe. Poleg tega so videti ti otroci pretirano otroško odvisni in topi. Tudi pozneje govori tak otrok le malo, govor ni tekoč in stavki so kratki. Nezmožen je čustve- nega predajanja, čustva skriva, je nezaupljiv in občutljiv. Težko ga pripravimo k učenju in naučeno snov le težko vključi v že znano. Njegov stisk rok je medel, otrok se predaja dnevnemu sanjarjen- ju, na koncu pa že težko loči last- na pričakovanja in fantazijo od dejstev. Je brez prijateljev in okolica ga že kmalu proglasi za i čudaka. O tem, kakšne občutke ima takšne otrok in kakšni so čustve- ni odnosi do njega v družini, pa naslednjič. KRVODAJALCI 5. SEPTEMBER - Drago Kokot, Mihalovci 58, Ivanjkovci; Albina Vršič, Ribiška pot 9, Ptuj; Anton Zupanič, Skorba 26/a, Hajdi- na; Martin Turnšek, Skorba 29, Hajdina; Srečko Kosec, Draženci 22, Hajdina; Erika Svenšek, Zg. Hajdina 80/a, Hajdina; Andrej Plohi, Draženci 21; Janko Jus, Vi- dem 37d, Videm pri Ptuju; Alojz Jerenko, Draženci 73; Martin Šprah, Slovenjego- riška 3, Ptuj. 7. SEPTEMBER - Franc Pihler, Trnovska vas 15/b; Ljubo Lajh, Zabovci 9l/a, Markovci; Branko Sitar, Kungota 158, Kidričevo; Milan Žižek, Rimska pl. 10, Ptuj; Alojz Kelc, Bukovci 82/a, Markovci; Igor Ser- dinšek, Nova vas 56, Ptuj; Milan Slatič, Meškova 8, Ptuj; Ivan Petek, Mezgovci 24, Dornava; Stanko Petek, Desenci 6, Destrnik; Mirko Moran, Kraigherjeva 26, Ptuj; Miran Lešnik, Ul. Vide Alič 17, Ptuj; Milan Kirbiš, Gerečja vas 40/f, Haj- dina; Branko Lah, Podvinci 123/b, Ptuj; Roman Mohor- ko, Ptujska Gora 20; Slavica Veršič, Moškanjci 55, Gorišnica; Danilo Bela, Spuhlja 92, Ptuj; Zvonko Purg, Mestni Vrh 22, Ptuj; Marjan Žal ar, Volkmerjeva 7, Ptuj; Janko Peteršič, Dor- nava 76/a, Dornava; Slavko Tašner, Grajena 20, Ptuj; Ivanka Muraj, Levanjci 2, Destrnik; Slavko Jesih, Prvomajski trg 15, Poljčane; Silvo Koren, Cesta talcev 33, Rače; Albin Strgar, Vinta- rovci 38, Destrnik; Matjaž Pišotek, Leskovec 25, Pra- gersko; Jožica Lovrec, Zlato- ličje 36, Starše; Halim Hodžič, Stephensonova 2, Maribor; Gorazd Dominko, Plečnikova 15, Maribor; Darko Nerat, Selška c. 40, Ptuj; Dušan Kmetec, C. v Rogozo 27, Miklavž; Drago Bukovec, Metelkova 24, Ma- ribor; Mikan Trifunovič, Rancarska 12, Sp. Duplek. IL SEPTEMBER - Irena Sirec, Prešernova 24, Ptuj. V SADNEM VRTU bo leti- na natresla obilen pridelek lupi- nastega sadja - orehov in lešni- kov. Vremenske razmere v času cvetenja leske sredi februarja so omogočile dobro oplodnjo, ore- hom pa je prizanesla pomladan- ska slana, tako da ob času cve- tenja niso pozebli. Če nam je uspelo lesko obvarovati še pred črvivostjo plodov, orehe pa pred rjo in monilijo, potem se kaže na spravilo pridelk skrbno pripraviti. Kakovost pridelka lupinastega sadja je odvisna od stopnje njegove zre- losti, trajnost v hrambi pa od ravnanja in priprave plodov za hrambo. Lešniki so zreli in jih začnemo obirati, ko lupina plo- du v spodnjem delu pri zasnovi z ovojnico povsem porjavi. Plo- dovi nekaterih sort, kot so rim- ski, halski in landsberški, se iz ovojnice sami ločijo, pri istrski debeloplodni, ki je pri nas naj- bolj razširjena sorta, pa so plo- dovi v ovojnico močneje vraščeni in je zato obiranje ne- koliko zamudnejše. Četudi je konica ali vrh lešnikovega plo- du še zelene barve, so plodovi zreli, ko se lahko ločijo od ovoj- nice in ko šopki prično z grma sami odpadati, kar se je v letošnjih vremenskih razmerah dogodilo že prve dni septembra. Grme otresemo, plodove pobe- remo, očistimo oziroma ločimo iz ovojnice in razgrnemo v plit- ve lesene sadne zabojčke v tanki plasti, da se na suhem in zračnem prostoru posuše na stopnjo 13% vlage, pri kateri bodo v lupini v suhi in zračni hrambi brez posebnih skla- diščnih razmer ohranili kako- vost tudi več kot leto dni. Sušenje na vroči peči ni pripo- ročljivo, saj prično olje in druge hranilne snovi v plodovih raz- padati že pri 40C. Orehi so zreli, ko jim povrhnjica razpoka in plod iz nje z lahkoto izpade. Olje se v orehovem jedrcu formira v končni fazi zorenja plodov ozi- roma tik pred obiranjem, zato bi bilo prezgodnje obiranje ali klatenje nedozorelih plodov ter z njih prisilno odstranjevanje zelene povrhnjice za drevo in kakovost plodov škodljivo. Za kakovost plodov ni dobro, da leže dalj časa na zemlji, zato jih pobiramo sproti. Očiščene in naravno posušene orehe hrani- mo enako kot lešnike. V OKRASNEM VRTU se že čuti prevešanje poletja v je- sen. Poletne okrasne cvetnice počasi odcvitajo, njihove ostan- ke pa sproti odstranjujemo in kompostiramo. Če smo katere med njimi pustili, da bi iz njih pridelali plod oziroma seme, je prav v septembru največ god- nih, da z njih zbiramo semeni- ce. Za zbiranje semen moramo imeti nekoliko znanja in izkušenj, ker se tehnologija zbi- ranja in dodelave od vrste do vrste rastlin precej razlikuje. Če smo na tem področju še začetni- ki, se je o teh opravilih pripo- ročljivo posvetovati z ljubitelji cvetja, ki imajo z odbiro cvet- nic, načini sušenja, čiščenja in hrambe semena izkušnje. Zbi- ranje semen v domačem okra- snem vrtu, njihovo spravilo in ponovna setev ter nega okra- snih rastlin, še posebej pa iz- menjava teh med prijatelji in znanci - ljubitelji cvetja je lahko poseben užitek, ki zasvoji vsa- kogar, ko spozna nekatere skrivnosti tega dela n''rave. Za setev mačeh, marjetic in spominčic je že pozno, saj pre- malo doraščene in neutrjene sa- dike ne bi prenesle ostrejše zime. Na prosto pa je v drugi polovici septembra še ugoden čas za setev enoletnega maka, ostrožnika, ognjiča in vrtne črnike. Mlade rastlinice teh po- letnih rož namreč dobro prene- sejo zimo, če jih le nismo sejali na preveč vetrovno lego. Nave- dene cvetnice bodo naslednje leto prej in polneje cvetele, kot če bi jih sejali spomladi. V ZELENJAVNEM VRTU pospravljamo večino vrst dozo- relih vrtnin. Prednost pri spra- vilu dajemo vrtninam, ki jih na- meravamo predelati in konzer- virati, ter tistim, ki bi jim pre- dolgo zadrževanje v zemlji zmanjšalo kakovost, sicer pa s pospravljanjem zelenjave ne hi- timo, ker se na prostem obdrži dlje kot v shrambi in se še bolje utrdi za hrambo. Belušem porežemo že poru- menele nadzemne dele in jih zažgemo, da s tem uničimo ličinke špargljeve muhe, ki se običajno naselijo v te dele. Ko smo to porezali, nasad dobro pognojimo s starim, dobro pre- perelim hlevskim gnojem, kompostom ali drugimi tovar- niško pripravljenimi organski- mi gnojili in globoko prekoplje- mo. Do konca septembra je še čas za presajanje rabarbare. Sadimo jo v razdaljo enega metra med rastlinami, za sajenje pa upora- bimo sadike, vzgojene iz seme- na, ali pa razdelimo staro kore- niko na več delov, s tem da mora imeti dva do tri dobro raz- vite poganjke in temu primerno dovolj korenin. Če smo se odločili za beljenje endivije, zvežimo le toliko rast- lin, kolikor vemo, da jih bomo v krajšem času porabili. Res je, da je beljena endivija mnogo oku- snejša, zato pa toliko manj trpežna. Proces beljenja rozet endivije je pri sorazmerno še vi- sokih jesenskih temperaturah sorazmerno kratek, zato se zara- di trpežnosti solate omejujmo le za sprotne potrebe. Po biokoledarju je priporočlji- vo sejati in saditi rastline, ki jih pridelujemo zaradi lista, od 19. do 21. ter od 27. do 30. septem- bra, zaradi plodov od 21. do 24. septembra, zaradi korenike od 24. do 27. septembra ter zaradi cveta in vrtna zelišča od 17. do 19. ter 27. in 28. septembra. Miran Glušič, ing. agr. Magc^ii« ffuristiiiio Mprašcm Tis Z jesenjo se pričenja v Sloveniji in tujini bogata sejemska dejavnost, na kateri se zlasti predstavlja turistično gospodarstvo. Za ptujsko sta izrednega pomena sejma Narava - zdravje in Gost tur. Prvega so odprli včeraj, drugi bo oktobra. Na letošnjem sejmu Narava - zdravje bo sodelovalo 162 raz- stavljalcev iz Slovenije in tuji- ne. Od 20. do 24. septembra, kolikor bo trajal, se bodo zvrsti- le številne prireditve, prikazi, predavanja, nekatera podjetja bodo pripravila tudi brezplačno pokušnjo naravno pridelanih dobrot ter storitve iz zdravstva in kozmetike. Predstavila se bodo društva, med njimi za zdravje srca in ožilja, katerega predstavniki bodo brezplačno merili krvni tlak, raven holeste- rola in sladkorja v krvi. Ptujsko turistično gospodarstvo se bo na sejmu predstavilo pod okril- jem gospodarskega interesnega združenja Poetovio Vivat. Spoznanje o skupnem nastopu in sodelovanju, zaradi katerega je bilo združenje ustanovljeno, počasi, a uspešno prodira. V iz- delavi je tudi stojnica, ki bo v bodoče nudila skupno streho ptujskim sejemskim razstavljal- cem. 21. septembra bo na sejmu tudi ptujski dan. Za zimo 1995/96 pripravlja Pokrajinski muzej Ptuj projekt "Koline". Nagrado za pravilen odgovor bo tokrat prejela Ma- teja Gavez iz Središča ob Dra- vi, Slovenska 17. Čestitamo! Danes vprašujemo, kateri tu- ristično-gostinski sejem bo ok- tobra v Mariboru. Nagrada za pravilen odgovor so muzejske publikacije in družinska vstop- nica za ogled muzejskih zbirk. Odgovore pričakujemo v ured- ništvu Tednika, Raičeva ulica 6, do 29. septembra. NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Kateri turistično-gostinski sejenn bo oktobra v Mariboru? Naslov:.............................................................................. TEDNIK -21. SEPTEMBER 1995 ŠPORT - 15 KICKBOXING • Priprave reprezentance v Ptuju Slovenska reprezentanca v kickboxingu bo ta konce tedna preživela na pripravah v ptujskih termah. Selektor Vladimir Sitar je nanje povabil 11 tekmovalcev, ki se bodo od 4. do 8. oktobra udeležili svetovnega prvenstva v Stuttgartu. Tja jih bosta poleg se- lektorja spremljala še predsednik slovenske zveze klubov borilnih veščin Zvone Zinrajh in medna- rodni sodnik Mladen Vizjak. JUDO # Judo v vse osnovne šole Judo zveza Slovenije in Judo klub Drava bosta v okviru akcije Teden športa - Šport za zdravje v Sloveniji v petek (jutri) pričela Judo v vse osnovne šole do leta 2000. Naslovna tema akcije je Judo - naučimo se padati. Pro- mocijski začetek akcije bo v pe- tek ob 12. uri v novem judo cen- tru kluba v prizidku športne dvo- rane Mladika. Ob 14. uri pa bo v restavraciji Ribič tiskovna konfe- renca, na kateri bodo predsednik Judo zveze Slovenije Bogdan Ga- brovec, selektor članske repre- zentance Filip Leščak ter tekmo- valca Peter Vučina in Damjan Petek, udeleženca bližnjega sve- tovnega prvenstva v Tokiju. l.k. BOKS • Sparing z Varaždi- nom V petek, 14. septembra, je po poletnem premoru Boksarski klub Ptuj organiziral javni spa- ring v prostorih kluba v športni dvorani Mladika. Udeležili so se ga boksarji iz Varaždina in se v trening borbah pomerili z domačini. Videlo se je, da Ptujčani bolje obvladajo tehniko in da so kondicijsko boljše pri- pravljeni, kar je velika vzpodbu- da za nadaljnje tekmovanje, saj se jim v jeseni približujejo močni turnirji, pričenja pa se tudi I. A državna liga, v kateri so za 1994/95 ptujski boksarji ekipni državni prvaki in bodo poskušali ubraniti naslov. D. Galun TENIS • Nena v četrtfmalu Umaga V prejšnjem tednu je bil v Umagu ženski teniški turnir z nagradnim skladom 10 tisoč do- larjev. Na njem je uspešno igrala tudi Ptujčanka Nena Vukasovič, članica TK Branik, saj je prišla do četrfmala, v katerem je izgu- bila s četrto nosilko turnirja Čehinjo Nekvapilovo s 7:5,6:1. Na glavnem turnirju je nastopilo pet slovenskih igralk, v četrfmale se je uspelo uvrstiti tudi Katji Kovač. MG ODBOJKA • Sezona se začenja V soboto, 23. septembra, ob 14.00 uri organizira ženski od- bojkarski klub Marsel Ptuj v Mladiki odbojkarski turnir, na katerem se bodo Ptujčanke po- merile s tekmovalkami OK Po- murje iz Murske Sobote, ki tek- mujejo v I. ligi, OK Rogoza Ma- ribor (II. liga) in OK Benedikt (III. liga). Že v oktobru pa bo šlo zares: 7. se bodo v Kopru pomerile z od- bojkaricami Cimosa II, 14. pa bo tekma v Ptuju, ko bodo po- skušale premagati ekipo O K Ka- juh iz Šoštanja. Cilj ptujskih od- bojkaric je prebiti se v prvo ligo. Če jim to uspe bo njihov dosežek uspeh sponzorja Marsela, vodst- va kluba in športa na Ptuju. L.C. PTU / DAN KOŠARKE V OKVIRU TEDNA ŠPORTA To soboto v dvomi Cenler Od jutri do prvega oktobra poteka v Sloveniji akcija Šport za zdrav- je. Gre za državno akcijo, s katero želi ministrstvo za šolstvo in šport spodbuditi različne športne dejavnosti, v katere naj bi se vključilo čim več ljudi. V Sloveniji se z organizirano športno rekreacijo ukvarja le 12 odstotkov ljudi, v Evropi pa kar 60. To je podatek, ki vzbuja skrb, obenem pa spodbuja k aktivnos- tim. V Sloveniji so najmanj dejav- ne ženske, otroci do 10. leta staros- ti, starostniki in otroci, mladina in odrasli z zdravstvenimi težavami. V to akcijo so se vključili tudi pri košarkarskem klubu Ptuj. Kot je povedal Mirko Centrih, bodo v soboto, 23. septembra, med 9. in 15. uro v dvorani Center organizi- rali prireditev Dan košarke z boga- to vsebino (pričakujejo tudi neka- tere goste). S tem želijo popularizi- rati ta šport, poleg tega pa pridobi- ti nove člane za tekmovalno in re- kreativno dejavnost. Pričakujejo, da se bo zbralo okrog dvesto ude- ležencev iz osnovnih in srednjih šol ter odraslih obeh spolov. Raz- pise za sodelovanje oziroma ob- vestila so v šole poslali pravočasno, te se tudi pridno odzivajo. S prire- ditvijo naj bi predvsem skušali spodbuditi k večji rekreativni dej- avnosti. Izvedli bodo tudi anketo, in če bo zanimanje, bodo v klubu ob tekmovalni dejavnosti organi- zirali tudi rekreativno. Za udeležence dneva košarke pripravljajo tudi skromno malico in nagrade, predvsem za mlajše. Za vse udeležence, predvsem pa za šole in klub je sodelovanje v državni akciji Šport za zdravje po- membno tudi zato, ker bodo šole lahko udeležbo prijavile kot svoj prispevek v tej akciji, za klub pa je izvedba dneva košarke eno od možnosti za pridobitev potrebnih sredstev za dejavnost. MG PROTEST PROTI ŠPORTNEMU ZAVODU PTUJ Od ogorčenih članov Športne zveze sva bila z gospodom Gomilškom obveščena o vašem zahrbtnem poskusu poseči v samostojnost in av- tonomijo Športne zveze na nekakšnem razgovoru dne 11.9.1995 in o poskusu zamenjave članov sveta Športnega zavoda, ki sta bila dele- girana s strani Športne zveze občine, s članoma, ki bosta po volji vam. To vaše dejanje ocenjujeva kot vrhunec in zadnjega v vrsti nezakonitos- ti in nepravilnosti, ki ste jih zagrešili v kratkem mandatu. Začelo se je z nezakonitim odpustom delavcev Športne zveze, s preprečevanjem in onemogočanjem dela Športne zveze na Čučkovi, z nezakonitim eno- stranskim poseganjem v dvostranska pogodbeno-najemna razmerja glede kegljišča, z nezaslišano samovoljo, ki pomeni vdor v prostore Ro- kometnega kluba in prostore Športne zveze v Dravski ulici in nasilno zamenjavo ključavnic, z nekorektnim razmerjem z GP Drava glede iz- plačila zadnjega obroka za nadgradnjo Mladike itd. Vsako od navedenih dejanj pomeni neprecenljivo škodo za športno sfe- ro in zmanjšanje ugleda, ki si ga je Športna zveza pridobila z uspešnim delom v zadnjem štiriletnem obdobju, nekatere od njih pa imajo tudi znake kaznivega dejanja. Zaradi navedenega ocenjujeva, da z opisanim delom niste upravičili zaupanja športne sfere, ki vam je bila izkazana ob vašem imenovanju. Obveščava vas, da bo Športna zveza, kljub temu da ste poskušali onemo- gočiti delo z izgonom iz prostorov na Čučkovi, nadaljevala z delom, začasno v Dravski ulici, in da je že sklicana skupna skupščina obeh športnih zvez, ki bo odločala o novem vodstvu in bo seveda razpravljala tudi o vaših dejanjih in odgovornosti zanje, vendar ne za vaškim hrbtom in tajno, ampak boste pravočasno vabljeni na sejo in obveščeni o vsem gradivu, ki ga še zbiramo. Kakor vam je poznano, je Športna zveza občine Ptuj že izvedla kandida- cijski postopek za novega predsednika in novo vodstvo, vendar skupščina ni mogla biti sklicana tudi zaradi tega, ker ste onemogočili vstop sekretarju Športne zveze in dostop do arhiva. Zato vas pozivamo, da gospodu Klariču več ne preprečujete dela, če mu že pomagati nočete. Brardco Resnik, dipl.iur. Ivan Gomilšek SAH Dober zaietek na državnem prvenstvu Osem najboljših slovenskih ekip je bilo prijavljenih za nastop na državnem šahovskem prvenstvu v ŠkoQi Loki, a se žal tek- movanja ne udeležuje mariborska ekipa Intal (prej Kovinar). Po številu sodelujočih velemojstrov in mednarodnih mojstrov (20) je prvenstvo daleč najmočnejše, saj bi prvih deset igral- cev lahko odigralo turnir visoke. 11. katepnriie FIDF. Ekipe so praktično razdelje- ne v dve kakovostni skupini. Prvo, močnejšo, sestavljajo Iskra Ljubljna, Piramidia Ma- ribor in Šahovsko društvo Ptuj in prav med temi tremi je potrebno iskati novega držav- nega prvaka. V 1. kolu so Ptujčani s 7,5:3,5 premagali Novo Gorico. Ob tem velja omeniti, da je članska ekipa dosegla rezultat 5,5:0,5, čeprav nista nastopila Beljavski in Mihalčišin. V drugem kolu 7--------o---o ---- so bili Ptujčani prosti, v tretjem pa so premagali Radensko z 8:3 (člani 5:1). V zadnjih štirih ko- lih bodo nastopili proti Kranju, Vrhniki, Mariboru in Iskri in prav zadnja srečanja bodo odločila o državnem prvaku v absolutni konkurenci in kon- kurenci na članskih deskah. V primeru zmage pri članih bi Ptujčani naslednje leto nastopi- li v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo. S.R. ROKOMET Ormož dobil prvo tekmo pokala Prejšnjo sredo zvečer sta se v predtekmovanju moškega rokometnega pokala Slovenije v Ptuju pomerila drugoligaša Ormož in Drava. Tekmo so pred blizu 300 gledalci zasluženo dobili igralci Ormoža z 22:19, ob polčasu pa je bilo 10:10. Povratna tekma je bila sinoči v Ormožu. Drava je tekmo v Ptuju odigra- la slabo, ob tem pa še brez Hrnjadoviča in Vrtariča. Medtem ko so v ponedeljek zvečer v Ljubljani uspeli in Hrnjadovič za Dravo lahko igra, je nastop Vrtariča še vprašljiv, vsaj za prvi del sezone. Morda pa se bo do začetka prvenstva uredi- lo tudi to, saj ima podobne težave z registracijo tujcev še nekaj klubov, med nji- mi tudi prvoligaških. l.k. VUZENICA - PVRAMIDIA 21:28 RK PVRAMIDIA: Korpar, Rihtarič I, M. Šandor 2, M. Roškar, Zl. Roškar, Kostanjevec 1, Ivančič 3, Žnidarič 8, F. Šandor 8, Ranfl 5, Tement. Rokometaši iz Moškanjcev so uspešno startali v novo sezono. V prvem kolu tekmovanja v III. državni ligi so morali na vedno "vroče" gostovanje v Vuzeni- co. Zaigrali so zavzeto, borbeno in niso nasedali provokacijam. Vseh šestdeset minut so igrali kvalitetno, bili tako rekoč ves čas v vodstvu, zadetki, ki so jih dosegli, pa so bili eden lepši od drugega in plod lepih ter dobro zamišljenih ak- cij. Razigrali so se prav vsi^ ki so stopili na igrišča, v učinkovitosti pa sta vodila Darko Žnidarič in Franc Šandor. V ligaško tekmovanje je Pyramidia letos vključila tudi svoje kadete. Ti so svoj "ognjeni krst" doživeli v Velenju. Z eno verjetno najboljših ekip so sicer izgu- bili, a pokazali, da se bo v prihodnje nanje lahko resneje računalo. ManjaBezjak II. LIGA - ŽENSKE / Črenšovci - Ptuj 17:20 (9:11) Ptuj: Potočnikova, Šijančeva 5, Pučkova 1, Bezjakova, Zamuda 1,Cvetkova 1, Petkova 7, Maračičeva 1, Srebrnjakova 4, Gosakova, Vidovičeva. V Črenšovcih je bilo v tekmi prvega kroga II. lige vse pripravljeno za prvo veli- ko slavje domačink, končalo pa se je z rekviemom, ki ga nihče ni pričakoval. Prekmurke so sicer povedle, vendar so jih modre kmalu ujele in od pete minu- te do konca vseskozi vodile. Prefinjena tehnika in nevarjetni občutek vratarke Potočnikove nista nikogar pustila ravnodušnega, še posebej ne trenerja Alojza Klanečka. Švedi točki sta bili tudi izjemno obetavna Srebrnjakova in odlična realizatorka Petkova. Rokometašica ŽRK Ptuj se bodo v naslednjem kolu pomerile z ekipo Žalca. Tekma bo v soboto ob 16.45 v dvorani Center. Ivo Komik _PTUJ/GOLF klub Ptuj_ Tretje klubsko prvenstvo Na Ptuju najbližjem igrišču v av- strijskem Lebringu so člani Golf kluba Ptuj v soboto odigrali že tretje klubsko prvenstvo. Kljub temu da je ptujski klub med najmlajšimi v Sloveniji, je bilo šte- vilo sodelujočih članov (70) izjem- no presenečenje tudi za predstav- nike v Sloveniji najstarejšega klu- ba z Bleda. To ne nazadnje doka- zuje, da je igranje golfa na Štajer- skem postalo zavidanja vredna športna disciplina. Z dokončan- jem igrišča na Ptuju, predvidoma leta 1997, pa se bo zagotovo še raz- mahnila in začela privabljati tudi igralce od drugod. Klubski prvak za letošnje leto je med člani postal Miran Babnik, med damami si je to mesto z naj- boljšo igro prislužila Sabina Mar- koli, med seniorji pa Bogdan Pav- lin. Med juniorji je klubski prvak postal Dejan Stefančič. Sicer pa so med člani golf kluba Ptuj z najboljšim handicapom na prva tri mesta za letos uvrščeni Dušan Logar, Franc Gojčič in Bojan Brigadir. Med člani z višjim handicapom so prva tri mesta zasedli Franc Dežman, Vojko Klobučar in Duško Uršič. V konkurenci seniorjev je zmagal Franc Omik pred Pajetom Sko- robrijinom in Milanom Firstom. Med juniorji je bil najboljši Miha Pešec pred Matjažem Gojčičem in Tihomirjem Mudničem. V ženski konkurenci pa je zmagala Andreja Ketiš pred Danico Šegu- la in Tejo Matjašič. Najdalj je žogico na letošnjem klubskem prvenstvu udaril Miran Babnik (220 m), najbližje zastavici pa Fer- do Veingerl (3 m). Za zadetek s prvim udarcem v luknjo je bila razpisana najdragocenejša nagrada (Renaultova petica), vendar je to- krat ostala organizatorjem oziro- ma donatorjem. TAS NOGOMET PRVA SLOVENSKA IIGA Izidi 8. kroga: Izola - Maribor 2:2 (1:2), Mura - Rudar (Velenje) 0:1 (0:0), Mag Korotan - Beltinci 1:1 (1:1), Biostart Publikum - HIT Gorica 2:1 (1:0), Primorje - SCT Olimpija 0:3 (0:0). 1.MUR A_______________________8 4 4 O 14:6 16 2.PRIMORJ E_________________8 4 2 2 ]5;9 14 3.HIT60RICA ...........„...„..8 4 2 2 12:6 14 4.BIOSTARTPUBLIKUM..„8 3 3 2 16:13 12 5. RUDAR (V)_________________8 3 3 2 8:6 12 6.SaOLIMPIJA___________8 3 2 3 15:12 11 7. MAG KOROTAN .,..„...„... 8 3 2 3 9.9 11 8.MARIBOR ._____________________8 2 3 3 12:11 9 9. BELTINCI___________________8 1 4 3 4:12 7 10.IZ0U..„...„..................8 O 1 7 3:24 1 Pari 9. kroga, 24. septembra: Maribor - Mag Korotan, HIT Gorica - Mura, Beltinci - Biostart Publikum, Rudar (Velenje) - Pri- morje, SCT Olimpija - Izola. 2. SLOVENSKA LICA Rezultati 6. kroga: Črnuče - Vevče 2:2, Železničar^ Oscar - Radeče Papir 7:0, Era Šmartno - Zagorje 4:0, Napredek BST - Drava 3:2, Nafta Mengeš 1:1, Na- klo - Šentjur 1:0, Rudar - Famiiy Shop Piran 0:0, Železničar Mari- bor - Koper 2:1'. 1.ČRNUČ E......................6 4 2 O 18:5 14 2.Ž£LEZNIČAROSCAR...,...6 3 3 O 16:4 12 3. NAFTA...........................6 3 2 1 7:3 11 4.ERAŠMARTN 0...............6 3 I 2 13:9 10 5. DRAVA.........................„6 3 1 2 7:8 10 6. NAPREDEK BST.........„...6 2 3 1 6:3 9 7.FAMILySH0PPlRAN.....6 2 3 1 6:5 9 8.ŠENTJU R.................„..„.6 2 2 2 6:4 B 9. RADEČE PAP1R„...„........6 2 2 2 7:16 8 10. KOPER........................6 2 1 3 5.6 7 11.NAKLO......: ................ 6 2 1 3 5:9 7 IIŽELEZNIČARMARIBOR 6 2 1 3 6:10 7 13.RUDA R.......................6 1 3 2 4:3 6 14.VEVČE ........................6 1 1 4 6:9 4 ; 15.ZAGORJE...,..........„..,„6 1 1 4 4:16 4 16.MENGEŠ.......................6 0 3 3 6:12 3 NAPREDEK BST - DRAVA 3:2 (1:0) Igrišče v Domžalah, gledalcev okoli 400, sodnik Vozlič iz Kris- tan Vrha. Strelci: 1:0 BrkoviČ (23.), Mihič (57.), 3:0 Žlak (63.), 3:1 T. Emeršič (89.), 3:2 Gerečnik (90.). Drava: Brodrijak, Volk (Gerečnik), Pučko, Zolek, Ramšek, Koren, Čeh, T. Emeršič, Boškovič, M. Emeršič, Vesenjak (Hotko). Z morebitno osvojeno točko v Domžalah bi lahko Drava obdržala stik z ekipami iz vrha prvenstvene razpredelnice. Začetek je bil nezanimiv. Pobudo so imeli domači, ki so povedli v 23. minuti. Igralci Drave so igrali premalo agresivno, kar je ustre- zalo igralcem Domžal. V osmih munutah so domači napadalci za- deli še dvakrat in imeli zanesljivo vodstvo s tremi zadetki prednos- ti. Igralci Drave so imeli veliko priložnost v 68. minuti. V zadnjih minutah so dosegli dva zadetka ter poraz samo ublažili, za več jim je zmanjkalo časa. V nedeljo jih Čaka trdo srečanje: v Ptuju bodo gostili Nafto iz Lendave. To je derbi kola, saj se bosta pomerila tretje- in petouvrŠČene ekipa. D.K. Pari 7. kroga; Koper - Črnuče, Family Shop Piran - Železničar Maribor, Šentjur - Rudar, Men- geš - Naklo, Drava - Nafta, Za- gorje - Napredek BST, Radeče Papir - Era Šmartno, Vevče - Železničar Oscar. 3. SLOVENSKA LIGA - VZHOD Rezultati tekem 5. kroga: Kungota Broker - Aluminij 1:1; Dravinja - Bistrica 3:0; Unior Zreče - Bakovci 1:0; Kovinar - Pohorje 0:2, Odranci - Steklar 2:1; Beltrans - TurnišČe 2:1; Dravograd - Paloma Sever 3:1. 1.DRAVINJA___________________5 4 1 O 14:4 13 2. DRAVOGRAD______________5 4 O I 13;6 12 3. POHORJE______________5 3 1 1 13:7 10 4. BAKOVCI___________________5 3 1 1 7:4 10 S.ODRANO___________________5 3 O 2 9:9 9 6.TURNIŠČ E_______________5 2 2 1 9:5 8 7.ALUMINL I___________________5 2 1 2 8:10 7 8. BELTRANS_________________5 2 O 3 8:8 6 9. UNIOR ZREČE___________5 2 O 3 4:9 6 10. KOVINAR_____________„.„4 1 2 1 7:5 5 11.KUN60TABR0KER.„...5 1 1 3 3:8 4 12.STEKUR_________________4 1 O 3 6:9 3 13. BISTRICA............„5 1 O 4 8:14 3 14. PALOMA SEVER_________5 O 1 4 6:17 1 KUNGOTA BROKER - ALUMINU 1;1 (1:0) Igrišče v Kungoti, gledalcev 150, sodnik Pintarič iz Lendave. Aluminij: Budimir, E. Hojnik, Rozman, Žemljic, Emeršič, Hudel (Kovačec), Huzjak, Fridl, R. Hoj- nik, Gajser, Zmko (Jerenko), Nogometaši Aluminija so po porazu z Dravogradom krenili previdno. Tudi domačini so na- nizali dva poraza in pričakovati je bilo trdo borbo, V prvem delu srečanja so bili nekoliko boljši nasprotnik domačini, ki so v 23. minuu povedli. V drugi del srečanja so nogometaši Alumini- ja krenili odločneje, zadetek pa je dosegel R. Hojnik dvanajst mi- nut pred koncem srečanja. Tri minute pred tem je E. Hojnik do- bil drugi rumeni karton in je bil Aluminij oslabljen, a se to ni poz- nalo v igri. V nedeljo bodo Kidričani gos- tovali v Bakovcih. D.K Razpored tekem 6. kroga: so- bota, 23. septembra, ob 15.00: Bakovci - Aluminij, Bistrica - Kovinar, Paloma Sever - Kungo- ta Broker, Turnišče - Dravograd, Steklar - Beltrans, Pohorje - Odranci, Unior Zreče - Dravinja. 1. MEDOBČINSKA LIGA PTUJ Rezultati tekem 4. kroga: United Eagles Pragersko - Hajdi- na 2:0, Slovenja vas - Rogoznica 1:0, Videm - Stojnci 0:3, Gorišnica - Boč 1:0, Gerečja vas - Bukovci 1:0, Središče - Drava 1:1. 1. SLOVENJA VAS...„...„.....4 3 10 11:4 10 2.ST0JNa....__________________4 2 2 O 10:4 8 3. U.E. PRAGERSKO..........4 2 1 1 7:3 7 4. SREDIŠČE......................4 2 1 1 7:5 7 5. GEREČJA VAS ..„......„„... 4 2 1 1 7:6 7 6. DORNAVA.................„...4 1 3 O 8:6 6 7.HAJDIN A_____________________4 1 2 1 5:6 5 8.G0RIŠNICA„..™..„........4 1 2 1 5:6 5 9.VIDE M............................4 1 1 2 5:6 4 10. BOČ.............................4 1 1 2 4:7 4 11.BUKOVCI™....^., ...........4 0 1 3 2:9 1 12. ROGOZNICA............„...4 O O 4 3:12 O Razpored tekem 5. kroga: so- bota, 23. septembra, ob 16.00: Rogoznica - Videm; nedelja, 24. septembra, ob 10.30: Domava - United Eagles Pragersko, Stojnci - Gorišnica, Hajdina - Slovenja vas, Bukovci - Središče; ob 15.00: Boč - Gerečja vas. 2. MEDOBČINSKA LIGA PTUJ Rezultati tekem 4. kroga: Sp. Polskava - Tržeč 3:2, HajdoŠe - Skorba 1:6, Mladinec - Pago Le- skovec 2:0, Ormož - Grajena 2:2, Apače - Podvinci 0:0. 1. SKORBA______________________4 3 1 O 20:3 10 2.GRAJEN A.......................4 3 1 O 18:5 10 3. SP. POLSKAVA___________4 2 1 1 9:5 7 4.MLAD1NE C...................4 2 O 2 8:12 6 5.HAJD0Š E____________________„4 2 O 2 6:15 6 6. ORMOŽ______________________3 1 2 O 6:4 5 7. TRŽEČ..........................„3 1 1 1 6:4 4 8.PAG0LESK0VEC.. „........4 1 1 2 4:9 4 9. PODVI Na ...................4 O 2 2 3:7 2 10. APAČE ....„...„__________.„3 O 1 2 2:5 1 11.MARKOV a_______________3 O O 3 2:15 O Razpored tekem 5. kroga: ne- delja, 24. septembra, ob 10.30: Grajena - Apače, Skorba - Ormož, Pago Leskovec - Haj- doše. Tržeč - Mladinec, Markov- ci - Sp. Polskava. Branko Lešnik 16 - ZA RAZVEDRILO 21. SEPTEMBER 1995- TEDNIK TEDNIK ■ 21. SEPTEMBER 1995 ZA KRATEK CAS-19 Info-glasbene novice! Info - kviz AU ste uganili, kateri pevec je na sliki? Izrežite glasovnico, vpišite njegovo ime, in če vam ^ sreča naklonjena, vam bodovprodajal- ni Tehnika Emone Merkurja Ptuj podarili CD. Pred štirinajstimi dnevi je bil na sliki Zlatko Dobrič."^ Nagrado prejme Renata Sagadin, Bukov- ci 177 a, Bukovci. Čestitamo! Odgovore na današnje vprašanje pošljite (ali prinesite) na: Tednik Ptuj, Raičeva 6, p.p;^ 95. Rok: četrtek, 28. septembra. Reševalec: Naslov:_ Ime pevca: Poletje prepušča mesto jese- ni, ki je zapisana kot letni čas pobiranja naravnih dobrin. Je- seni nastane na glasbenem prizorišču ponavadi manjše zatišje, vendar so glasbeniki tokrat malo spremenili svojo taktiko in so veliko dobre glas- be izdali v začetku jeseni! JANET JACKSON bO V začetku oktobra ponudila svoj greatest hits album Design of a Decade. Ob njenih največjih hitih bo album vseboval tudi dve novi pesmi in prva je RU- NAWAY. Soul in rhythm n'blues zvez- da DIANA ROSS pripravlja nov album, na katerem boste našli skladbo TAKE ME HIG- HER. Nov ameriški soul pevec JON B. je kariero začel pri kvartetu Color me Badd. Le- tos je JON z Babyfaceom od- pel prijetno soul balado So- meone to love. JON B-jeva nova lepa soul balada ima nas- lov PRETTY GIRL. 16-letna BRANDY se je že poročila s producentom in pevcem R. Kellyjem. Tokrat ji pomaga z moškimi vokalom Vance Moorish v soul baladi BROKEN HEARTED. Prince Roger Nelson se je ponovno poimenoval kot SYMBOL. Najboljša njegova skladba v 90. je gotovo The most beautifil girl in the world, po kvaliteti pa ji gotovo sledi najnovejša balada I HATE YOU. Glasbeni ritmi Lambade in Soče so prinesli nekatere spre- membe v plesno glasbo. Sku- pina LOS DEL RIO je naredila komad MACARENA, ki pri- naša s sabo španski melos. Jamajška reggae atrakcija INNER CIRCLE je v Evropi naredila pravi "boom" s sklad- bo SWEAT (A La La La long). INNER CIRCLE ostajajo po- letno usmerjeni z reggae skladbo WHIP IT. sV^sV Britanska skupina FREAK POWER ima letos uspešnico Tum on, tune in, cop out. Prvi album skupine FREAK PO- WER nosi naslov Drive - Thru - Booty, najnovejši komad pa je naslovljen z WAITING FOR THE STORY TO END. škotsko skupino D-REAM sestavlja pevec in producent Peter Cunnah. Novi album skupine je World, novi plesni ^^ prodajalna ^^ TEHNIKA EMONA MERKUR d.o.o. _PTUJ_ komad pa se imenuje PARTY UP THE WORLD. Produkcijska skupina SNAP je s pevko Summer zelo uspešno nastopila na azijski turneji. SNAP z različnimi vo- kalisti dosega hite, kot so The Power, Ooops up in Rhythm is a dancer. SNAP so s pevko Summer izdali povprečen ple- sni komad WORLD IN MY HANDS. Italijanska techno-pop sku- pina CAPPELLA je po kratki pavzi pripravila nov veliki ple- sni hit z naslovom TELL ME THE WAY. REDNEX so zbrali komada Cotton eye Joe, Old pop in an oak in balado Wish you were here na albumu Sex & Violins. Sedaj predstavljajo nov tech- no komad s primesmi kanka- na, ki se imenuje WILD N'- T7«-r> T^TTi / si^ si/ si^ sL^ \ rjvrjUi. ^ /f^ /f^ ^ J MATT GOSS je bil ob kon- cu 80. pevec izredno uspešnega britanskega pop tria Bros. MATT se odpravlja na šolo pot s pop-rock pesmijo THE KEY. Ameriška punk zasedba GREEN DAY je ob skupini Offspring ponovno obudila punk. GREEN DAY so debi- tanski album Dookie prodali kar v petih milijonih kopij, kar je pomagalo skladbi SHE na vrh ameriške ročk lestvice. ikikik Italijanski pevec ZUCCHE- RO je letos že odpel pesem Papa Perche, a ni postala uspešnica. Sedaj je odpel pri- jetno balado PANE E SALE. David Breznik 1. You are not alone -MICHAEL JACKSON 2. Scatman's world -SCATMANJOHN 3. Shyguy- - DIANA KING 4.Neverforget-TAKETHAT 5. Kiss from a Rose - SEAL 6. rilbethereforyou -THEREMBRANTS 1. Close to you;Big tirne - WHIGFIELD 8. Come and get your love -REALMcCOV 9. Sometfiing for the pain -BONJOVI 10. Pourguoi tu m'a i me en- core-CELINE DION Lestvico POPULARNIH 10 lahko poslušate vsak petek v večernem sporedu radia Ptuj (med 20. in 23. uro.)_ •c^Mladi dopisniki POTOVANJE Z AVTOBUSOM NA PTUJ Zjutraj smo se odpeljali z avtobu- som na Ptuj. Ogledali smo si avto- busno postajo, železniško postajo in grad. Na avtobusni postaji smo si ogledali: čakalnico, garderobo, tra- fiko, bife, prometno pisarno in pe- rone. Na železniški postaji smo vi- deli: perone, tračnice, vlake in prostor za malice. Videli smo tudi prostor, kjer popravljajo vlake. Šli smo na grad, kjer je bilo najbolj za- nimivo. Ogledali smo si razstavo glasbil. Videli smo vodnjak s stre- ho. Iz grada smo si lahko ogledali ves Ptuj. Bili smo tudi v galeriji. Vi- deli smo zelo lepe slike kurentov. Skozi mesto smo se vrnili na avto- busno postajo in domov. Gordana Lešnik, OŠ Leskovec PISMO V DEŽELO SANJ Drage Sanje! Želim sanjati nekaj prijetnega. Zato bi vas prosila, če bi prišli v so- boto, 1. aprila, ob 2.15 uri zjutraj. Imejte domišljijo in me preseneti- te. Ko pridete, se, prosim, ne ustrašite mojega medvedka. Lepo vas poz- dravljam. Neva Drage Sanje, pridite enkrat k meni, da vas bom vsaj enkrat videl. S seboj prinesite dosti smeha in zdravja. Ko pridete v Slovenijo, poiščite hišo Dornav- ska C. 14/a. Če boste zašle, vprašajte druge sanje, mogoče one vedo za to hišo. Prisrčno ste vablje- ne. Morate biti stare od devet do deset let. Mitja Drage Sanje, želim si dobrega in veselega prija- telja, ki bi bil z menoj najbolj prija- zen. Vabim vas na večerjo in na naj- boljšo veselo igro. Prinesite mi ve- selje, radost in dobre ocene. Bojana Drage Sanje, pridite k meni in mi prinesite pri- jetne sanje. Oblecite si lepo, toplo in mehko obleko. Ko pridete k meni, se s toplo in mehko obleko stisnite k meni pod toplo odejo. Karmen Drage Sanje, želim si pisane sanje, in da bi pri- nesle zelo, zelo lepe sanje. Pridite k meni zato, da bi sanjala čudežne sanje. Pridite vesele, ne žalostne, in da boste znale peti veliko lepih pe- smic. Monika OŠ Mladika TORBA ME JE NESLA V NAROBE ŠOLO Zjutraj, ko sem vstala, me je torba pričakala na hodniku. Rekla mi je: "Ti, vedno zamudiva pouk, danes te nesem v šolo jaz." Vzela meje na ramo in odhiteli sva v šolo. Prišli sva pravočasno. Pred vrati je stla umazan ravnatelj 'in spremljal otroke v šolo. Na hod- niku je čakal psiholog ter skrbno pazil, da smo imeli vsi umazane co- pate. Pohitela sem v knjižnico. Tam je kuharica delila knjige. Odšla sem v razred, kjer so sedeli razcapani učitelji. Začela sem jih poučevati. Pri matematiki smo se učili voditi žogo, pri slovenščini smo govorili o prometu in pri nara- vi smo računali. Potem sem pogle- dala skozi okno. Tam je drevo sadi- lo hišnika. Odšli smo na malico, kjer je kuharico zamenjala računo- vodkinja. Vsi smo se do sitega na- jedli. Nato sva s torbo odšli domov. V tej šoli mi je bilo zelo lepo, Lidija Trunk, OŠ Velika Nedelja VELIKI GOZD Nekoč je bil gozd, ki seje imenoval Veliki gozd. V njem so živele majhne živali. Lahko so se skrile pod velika drevesa. Imele so dosti hrane, ptice pa so gnezdile na var- nem. V gozd so zahajali tudi otroci. Igrali so se z malimi živalmi, ko na- enkrat zaslišijo šumenje. Zagledali so volka, medveda in lisico. Otroci in živali so vsi preplašeno zbežali vsak na svojo stran. Čez nekaj časa so se otroci skupaj s starši vrnili. Začeli so preganjati volka, lisin) in medveda. Tako so jih prestrašili, da so za vedno odšli iz velikega gozda. Veliki gozd je spet postal varen in miren kraj za male živali in otroke. Tibor Ules, OŠ Hajdina MAMICI SEM NEHOTE POVZROČILA VELIKO SKRBI s sošolkami sem šla iz šole. Ustavi- la sem se še pred trgovino. V njej sem si kupila sladkarijo in odšla proti domu. Teta je videla, da pri- hajam domov. Vedela je, da moje mamice ni doma, zato meje pokli- cala: "Pridi na kosilo!" Tako nisem šla domov, ampak takoj k njej. Po- jedla sem in pozabila na uro. Ura je bila dve in mamica je prišla iz službe. Postalojoje strah, ker me ni bilo domov. Šla je v šolo in srečala gospoda ravnatelja. Vprašala ga je: "Ali je kje kakšna rokometna tekma?" Ravnatelj je odogovoril: "Ne vem!" Nato se je vrnila domov in poklicala mnojo sošolko Majo. Tam me tudi ni bilo. Poklicala je Katjo, Darka, teto Mi- ciko, strica Slavka, ampak nikjer me ni bilo. Poklicala je še k Samu, toda njihov telefon ne dela brez elektrike, elektrika pa je zmanjkala ravno v tistem trenutku. Bila je vsa zaskrbljena. Nato je odšla pred hišo. Zagledala je bratranca Sama in ga vprašala: "Ali veš, kje je Saša?" Samo je odgovoril: "Ja, pri nas je!" Prišla je po mene. Ljubo je spal, a moja mamica se je drla na ves glas: "Si zmešana, da ne poveš, kje hodiš in kam greš! Iščem te po celi Gorišnici!" Odgovorila sem: "Kaj me iščem po celi Gorišnici, če sem čisto blizu." Odšli sva domov. Bila sem užaljena, ker meje mami- ca kregala. Takrat še pomislila ni- sem, da ji je bilo hudo, ker seje bala zame. Ko sva nato delali domačo nalogo, sem se šele začela zavedati, kako strah jo je moralo biti. Nikoli več ne bom naredila kaj takega. Saša Brodnjak, OŠ Gorišnica MOJ MUC Pri hiši imamo dve muci. Jaz imam najraje Jaka. Je sive barve. Večkrat me pri kosilu milo gleda. Se zelo rad igra in nagaja stari muci. Skoraj vsak dan pride na mojo posteljo spat. Ko grem spat, mi mijavka pred vrati. Ker ga ne spustim v sobo, je zelo žalosten. Zelo rad je mleko in kokete. Večkrat utrga list od rože. Stalno me počaka pred vrati. Katja Kajh, OŠ Kidričevo KOLO NI VEČ KOLO Ko sem bila stara štiri leta, sta mi očka in mamica kupila kolo. Kole- sa nisem nikomur dala iz rok. Zato je bilo moje kolo lepo ohranjeno. Ker imam tri leta starega bratca, je včasih zelo poreden. Nekega dne je vzel moje kolo in ga odpeljal na cesto. Nato je pripeljal tovornjak. Zmečkal je kolo. Sedaj imam le še kup pločevine. Petra Mihorič, OŠ Velika Nedelja BILO ME JE STRAH Nekega dne sva z mamico odšli v Maribor. Gledali sva izložbe in se fHDgovarjali. Naenkrat nisem več vi- dela mamice. Takrat sem se zelo prestrašila, kako bom zdaj prišla domov, če ne bom našla mamice. Na ves glas sem klicala mamico. Gledal sem vse naokrog, da bi jo kje našla. Takrat meje nekdo prijel za roko. Ko sem spoznala, da je to mamica, sem bila zelo vesela. Katja Temeni, OŠ Hajdina 20 . POSLOVNA SPOROČILA IN PISMA BRALCEV 2LSEFrEMBER 1995- TEDNlR VELIKA NEDELJA / REGIJSKO GASILSKO TEKMOVANJE V soboto je v Veliki Nedelji potekalo tekmovanje gasilcev Podravja. Prijavljenih je bilo nekaj več kot sto ekip, ki so tekmovale v kategorijah pionirjev, mladincev, članov in ve- teranov. V vseh ketegorijah razen pri veteranih so tekmova- le tudi gasilke. Prve tri ekipe iz vsake kategorije so se uvrsti- le na državno tekmovanje. Po bladni in deževnih dneb, ko so bili v Veliki Nedelji že sko- raj prepričani, da tekmovanja to soboto pač ne bo, jih je poz- dravil čudovit sončen dan. Za- radi razmočenega podlage so morali proge nekoliko prema- kniti, vendar tudi to ni dosti pomagalo. Tekmovanje je bilo zaradi blata občutno oteženo. Komisije so strogo pregledova- le gasilsko obleko in opremo. Za nekaj sodelujočih ekip je prišla kot strela z jasnega novi- ca, da morajo tudi pionirji no- siti enotne gasilske uniforme. Nekateri so tako opustili misel na tekmovanje, bolj iznajdljivi pa so si med ekipami prija- teljsko sposojali uniforme. Vidna je bila precejšnja razlika v pripravljenosti ekip, ker društva tej dejavnosti pripisu- jejo različen pomen. Treba je veliko vadbe in najtežje je pon- avljati vajo, ki jo že obvladaš. Med tekmovanjem pionirk. da jo izboljšaš za sekundo ali dve. Najuspešnejši so bili gasil- ci iz Oplotnice, saj so se v vseh Foto: Viki Klemenčič kategorija, v katerih so tekmo- vali, uvrstili na državno tek- movanje. (vk) PTUJ / OD 28. IX. DO 1. X. V ptujskem društvu za varstvo in vzgojo ptic, v katerem aktivno deluje okoli 20 članov, se pospešeno pripravljajo na tradicio- nalno letno razstavo ptic, ki bo od četrtka, 28. septembra, do nedelje, 1. oktobra v telovadnici OŠ Olga Meglilč na Ptuju. Tokrat bodo razstavili okoli 200 ptic, največ papig, nimf, kanarčkov in eksotičnih ptic. Kot posebnost bodo razstavili tudi nekaj zunanjih ptic iz našega okolja, za obiskovalce pa tudi letos pripravljajo bogat ptičji srečelov. Razstava bo odprta med tednom od 8. do 19. ure, zadnji dan, v ne- deljo, pa od 8. do 15. ure. Poleg ljubiteljev narave in pernatih le- potcev na razstavo posebej vabi- jo šolsko mladino, saj je ogled razstave zagotovo dobra, poučna in izredno koristna ura iz nara- voslovja. -OM TEDNIK - 21. SEPTEMBER 1995 POSLOVNA SPOROČILA-21 22 ■ OGLASI IN OBJAVE 21. SEPTEMBER 1995- TEDNIK tednik -21. SEPTEMBER 199,'; OGLASI IN OB.TAVE - 23 Zaradi nekajdnevnega neprekinjenega dežja so v drugi polovici prejšnjega tedna^ v noči s četrtka, 14., na petek, 15. septembra, narasli vodotoki na širšem ptujskem območju. Precej je narasla reka Drava, najbolj pa Dravinja, ki je najprej prestopila bregove. Močno so narasli Polskava, Grajena in Rogoznica ter na območju Haloz Rogatnica in Črnec. Kot je povedal Stanko Meglic, direktor ptujske uprave za obrambo in svetovalec ministra, je bilo najhuje na območju občine Majšperk, kjer je voda poplavila cesto Majšperk - Sto- govci, zato je bila ta zaprta za ves promet do sobote zjutraj. Poplavljena^ in krajši čas zaprta sta bila tudi odseka Majšperk - Zetale ter Majšperk - Rogatec. Ker padavine niso prenehale in ker je obstajala nevarnost še večjih poplav, so v majšperški tovarni Planika in TVI delavce prvi dan napotili domov. Do- mov so odpeljali tudi vse šolar- je in otroke z desnega brega Dravinje. Narasla Dravinja je kmalu zalila kletne prostore v sedmih stanovanjskih objek- tih, do šestih stanovanjskih hiš pa ni bil možen dostop. V Sto- govcih so zaradi vode v eni od hiš preselili pohištvo. V Majšperku je bila poplavljena voliera za 250 fazanov. Na območju Haloz je zaradi neurejenih odtokov in hudour- niških voda prišlo do večjih poškodb gramoznih cest, pone- kod je voda nanesla na njive pre^- cej gramoza in vejevja, poškodo- vane pa so tudi bankine nekate- rih asfaltnih odsekov. Poplavlje- nih je bilo tudi več kot 500 hek- tarov kmetijskih zemljišč, trav- nikov in njiv, večinoma koruz- nih. Izvedeli smo, da komisije za ocenjevanje škode dela še niso končale. Zaenkrat še delujejo v dosedanji sestavi, ker vlada še ni imenovala novih; pričakujejo, da bo to storila v kratkem za vsa- ko posamezno regijo. Na območju občine Majšperk vodi akcijo za ocenjevanje škode župan Franc Bezjak, pomagajo pa mu gasilci in člani štaba civil- ne zaščite. Naj ob koncu omenimo še podvoz pod železniško progo na Zagrebški cesti v Ptuju, ki so ga sicer sanirali, a kot kaže, očitno neuspešno. V petek se je namreč podenj spet nateklo od 30 do 50 cm vode, zaradi česar je bil od- sek te ceste zaprt za ves promet, neodtekla voda pa je ovirala pro- met še nekaj dni. Zaradi narasle Rogoznice je bil ob koncu tedna nekaj časa zaprt tudi odsek Čar- manove ulice, ker je voda zalila cesto pod železniških podvo- zom. Še sreča, da so padavine prene- hale in so se v soboto in nedeljo vodotoki pričeli vračati v svoje struge. Zagotovo razmočena zemlja ne bi vzdržala še enega podobnega deževnega obdobja, saj bi to zagotovo sprožilo ze- meljske plazove in hujše nevšečnosti. A upajmo, da ne bo tako. M. Ozmec Kljub poskusom, da bi Dravinja uicrotili, to ne uspeva... fatas Al. Oxm«c V soboto so člani Turistično- etnografskega društva Liika- ri iz Dornave gostovali v Ptu- ju. Zdaj je ravno primeren čas, da se oskrbite za ozimni- co s čebulo. Liikarce so pri- kazale nekatere etnografske običaje, kako se na primer plete čebula v vence, ga pro- dajale in prepevale. V pletenju vencev se je preiz- kusilo tudi nekaj gledalcev, ven- dar le za priložnostno spomin- sko fotografijo, kajti hitro so ugotovili, da je enostavneje in hitreje, če ga kupijo. Liikari so poskrbeli za pravi turistični utrip Ptuja, saj je bilo mnogo domačih in tujih turis- tov, ki so se veselili z njimi. Postregli so jim tudi s pristno lii- karsko jiižino. Dokazali so, da prav zares drži tisto, kar pravijo, da so Lukari vesele narave. Ven- dar bodo morali opraviti še več podobnih akcij, da bodo lukar- ski deželi vrnili nekdanji sloves. Nekaj primorskih turistov jih je namreč "obdolžilo", da prihajajo iz Prekmurja. Najstarejša med njimi jih je poučila, da so jih go- tovo videli, ko so tržile čebulo po Prekmurju. Med mimoidočimi sta bila tudi znani slovenski pevec Jan Plestenjak in državni sekretar za turizem Peter Vesenjak. Tekst in fotografija: M. Slodnjak Lukarice so z vencem okitile tudi znanega slovenskega pevca Jana Plestenjaka in ob tem povedale: "Luk je dober za kondicijo in čisti glas!" Minuli teden je policijska postaja iz Ormoža izvedla pre- ventivno akcijo Varna pot v šolo. Policisti so obiskali prvošolčke in jih po najbolj vami poti pospremili iz šole v mesto. Spotoma so jih opozar- jali na nevarne točke na.cesti in jim povedali, kako se je tre- ba v prometu obnašati in kaj je prepovedano. Na policijski postaji so jim pokazali svoje prostore in jim predstavili var- nostni sistem. Otoci so bili navdušeni, ko so lahko za tre- nutek pokukali v zapor, videli pravo orožje in za posladek še policijski avto. Namestnik komandirja ormoške policijske postaje Dar- ko Najvirt je povedal, da začetek šolskega leta vnese v njihovo delo veliko sprememb. Na pričetek šolskega leta se pri- pravljajo že poleti, ko analizirajo rezultate dela, preverijo cestno Namestnik komandirja policijske postaje Ormož Darko Najvirt signalizacijo in drugo ureditev na cesti. V času počitnic spremljajo obnašanje otrok v okoliših z veliko gostoto otrok v prometu in s svojo prisotnostjo umirjajo promet. V letošnjih počitnicah so zabeležili promet- no nesrečo, v kateri je bil otrok huje telesno poškodovan, lani pa se je podobna nesreča končala smrtno. Statistično giedano so to seveda zelo nizke številke,ven- dar pri smrtnih žrtvah ne gre za številke, ampak za življenja. Na voljo so tudi že statistični podatki, ki kažejo, da se je števi- lo prometnih nesreč na območju UNZ Maribor povečalo - na območju, ki ga pokriva ormoška postaja, za 28%, za 24% več je bilo predlogov za uvedbo pos- topka pri sodniku za prekrške. Napisali so tudi za 23% več plačilnih nalogov. Z začetkom šole se otroci seve- da niso naenkrat zresnili in po- zabili na počitniške norčije, zato bi bilo dobro, če bi bili odrasli udeleženci v prometu toliko bolj pozorni. Viki Klemenčič PTUJ • Jutri ob 18. uri bo v MiheliČevi galeriji odprta razstava del udeležencev 16. slikarske kolonije Terme Ptuj '95. Zapel bo tudi ptuj- ski moški komorni zbor. Razstava bo odprta do 22. oktobra. VIDEM PRI PTUJU • Prosvetno društvo France Prešeren iz Vidma vabi v ne- deljo, 24. septembra, ob 15. uri na občinsko srečanje kul- turnih skupin z naslovom Spoznajmo se ob pesmi, glasbi in plesu. Pred tamkajšnjo šolo bodo nastopile skupine iz Dolene, Lancove vasi, Podlehnika, Sel in Vidma. PTUJ # Od 27. do 29. sep- tembra bo v kinu 16. arhiv- sko zborovanje na temo Slo- venski arhivi in javnost. PTUJSKA GORA • V ga- leriji Paleta razstavljata aka- demski kipar Marjan Drev in slikarka Veronika Rakuš. PTUJ • Na povabilo Zveze kulturnih organizacij Slove- nije bodo konec tega tedna člani moškega komornega zbora iz Ptuja pod vodstvom dirigenta Franca Lačna od- potovali na tridnevno turne- jo v sosednjo Madžarsko, kjer bodo gostje na evrop- skem mednarodnem vin- skem pevskem festivalu v Pecsu in okoliških krajih. Poleg domačih zborov iz Madžarske bosta nastopila še zbora iz Nizozemske in Švedske, ptujski komorniki pa bodo sodelovali kot pred- stavniki Slovenije. MARIBOR • V novem raz- stavišču Union bodo v sredo, 20. septembra, ob 18. uri odprli likovno razstavo Zmaga, svoboda, mir ob 50. obletnici konca druge sve- tovne vojne in zmage nad nacizmom in fašizmom. Med povečini mariborskimi likovniki se s svojima delo- ma predstavljata Ptujčanki Cecilija Bernjak in Rozina Šebetič. ČRNA KRONIKA Minuli konec tedna je v pro- metnih nesrečah na slovenskih cestah umrlo kar 10 ljudi. Na cesti med Brežicami In Bl- zeljskim je umrl voznik, sopot- nica pa je bila huje ranjena. V soboto sta med Škofjo Loko In Ljubljano v trčenju umrli vozni- ca In sopotnica, druga sopotni- ca pa je bila hudo ranjena. Prav tako v soboto je v bližini Pesnice zaradi trčenja z avto- mobilom umrl mlad motorist Iz Maribora. Najhujša nesreča pa se je zgodila v soboto zvečer na odseku hitre ceste pri Kran- ju, kjer je v trčenju avtomobilov umrlo 5 ljudi (moški In 4 žen- ske), ena voznica pa je bila hudo ranjena. IZGUBlfoiBLAST NAD VOZIIOM v ponedeljek, 11. septembra, okoli 13. ureja po regionalni ces- ti vozil osebni avto 48-letni Ivan D. iz Ormoža. V ostrem ovinku pri Pušencih je verjetno izgubil oblast nad vozilom, ker je zapel- jal na nasprotni vozni pas. Po njem je prav tedaj pripeljal voznik tovornjaka, 41-letni Vinko M., in vozili sta čelno trčili. Voznik lade samare je bil pri tem hudo ran- jen. Nastala je tudi precejšnja materialna škoda. s-:: ,; :;« tm. M man. V NESREČI UMRL VOZNIK KATRCE Po regionalni cesti od Ljutome- ra proti Ormožu se je v petek, 15. septembra, ob 13.30 uri peljal z marcedesom 18-letni Boštjan P. iz Babinca pri Ljutomeru. Pri na- selju Podgradje je v levem ne- preglednem ovinku opazil, da mu nasproti vozi katrca, ki je pre- hitevala traktor s prikolico. Boštjan P. je vozil z neprilagoje- no hitrostjo in je v bojazni, da ne bi trčil s katrco, začel močno za- virati. Zato je njegov marcedes zaneslo na levo stran cestišča, kjer je z levim prednjim delom trčil v katrco, ki je po prehitevanju že bila na svojem desnem voz- nem pasu. V trčenju je bil voznik katrce, 53-letni Miroslav Žuž iz Mokotnjaka pri Ljutomeru tako hudo ranjen, da je umrl na kraju nesreče. Njegova sopotnika 15- letni sin Bojan je bil lažje ranjen, Helena Ž. pa ni bila poškodova- na. Brez poškodb jo je odnesel tudi Boštjan P., proti kateremu bodo pristojni organi napisali ka- zensko ovadbo. Zaradi te nes- reče je bila cesta Ljutomer - Ormož zaprta za promet več kot tri ure. mm ^mm mm mm ssism! ^asm ^mm mmm NA ZAZNAMOVANEM PREHODU V PEŠKO v četrtek, 14. septembra, ob 5.50 uri je na Rujski cesti pri Mi- klavžu na Dravskem polju voznik avtobusa Franc S. iz Prepolj trčil v 18-letno Tatjana J. iz Miklavž, ki je na zaznamovanem prehodu prečkala cestišče. Peška je pad- la in se hudo ranila. FlamuSO^IT KRADEJO Ob sobotah dopoldan je na- vadno velika gneča v trgovinah, tako je bilo tudi prejšnjo soboto v Blagovnici MIP Ruj. Tam je v kozmetičnem oddelku neznanec spretno izbral več izdelkov iz zla- ta in z njimi med množico hitro iz- ginil. Ukradene predmete in nji- hovo vrednost še ugotavljajo. Med 6. in 13. septembrom je neznani storilec izkoristil odsot- nost lastnika in vlomil v hišo Hen- rika K. pri Majšperku. Odnesel je razne tehnične predmete, go- spodinjske aparate in razni pri- bor. S tem je lastnika oškodoval za okoli pol milijona tolarjev. V naselju Grabe je v soboto, 16. septembra, med 7. in 10. uro neznanec vlomil skozi okno v stanovanjsko hišo. Kaže, da mu je šlo le za denar in zlatnino. Našel je sicer denarnico, a je v njej bilo le nekaj drobiža. Iz spal- nice je odnesel zlat poročni prstan in dve ženski ročni uri. Lastnika je oškodoval za okoli 50.000 tolarjev. •oFF RODILE SO - ČESTI. TAMO: Tatjana Bezjak, K jezeru 1, Ptuj - deklico; Branka Križan, Moravci 36, M. Nedelja - Katjo; Tatjana Kovačič, Grajenščak 89, Ptuj - deklico; Nada Rojko, Rjavci 10, Vitomarci - Do- rotejo; Zdenka Meško, Mestni Vrh 50, Ptuj - Benje- mina; Marija Masten, Fran- kovci 41, Ormož - dečka; Marija Lešnik, Starošinci 21, Cirkovce - dečka; Marja- na Žinko, Rimska pl. 11, Ptuj - Patricijo; Sofija Kikl, Šalovci 3, Središče ob Dravi - deklico; Darja Sluga, Mestni Vrh 99, Ptuj - Kla- ro; Karmen Premužič, Na postajo 1, Ptuj - dečka; Dar- ja Šandor, Krčevina pri Vurberku 77, Ptuj - Sergeja; Ljubica Hanžel, Moravci 93, M. Nedelja - deklico; Tatjana Kenda, Volkmerje- va 28, Ptuj - dečka; Suzana Bezjak, Ul. St. Brenčiča 10, Ptuj - Tajo; Štefka Krajnc, Korenjak 6, Zavrč - Saro; Nada Bezjak, Vitomarci 24, Vitomarci - dečka; Helena Kojc, Slomškova 9, Ptuj - Jerneja; Marjeta Unuk, Gregorčičev drevored 3, Ptuj - Aljoša. POROKE - PTUJ: Ro- man Petrovič, Podvinci 126/a, in Simona Fendre, Ilčeva ul. 15, Ptuj; Draženko Brojevič, Kraig- herjeva ulica 27, Ptuj, in Majda Verbič, Trubarjeva 13, Ptuj; Dušan Kukovec, Polenci 28, in Sonja Šoštarič, Polenci 8; Branko Tisnikar, Kraigherjeva uli- ca 26, Ptuj, in Nada Kovač, Arbajterjeva 3, Ptuj. UMRLI SO: Alojzija Obran, rojena Bezjak, Moškanjci 4, 1908 - t 6. septembra 1995; Jelena Srečkovič, rojena Flisek, Raičeva ul. 4, Ptuj, 1922 - t 7. septembra 1995; Alek- sander Matjašič, Podvinci 36,1925 - 1 7. septembra 1995; Elizabeta Majcen, ro- jena Sire, Polenšak 35, 1932 - t 11. septembra 1995; Elizabeta Kocmut, Trnovska vas 11, 1923 -1 13. septembra 1995; Marta Klajderič, rojena Emeršič, Cirkulane 46, 1958 - t 8. septembra 1995; Ivan Čepelnik, Bresnica 62, 1921 - t 11. septembra 1995; Štefan Cilnarič, Apače 169, 1922 - t 12. septembra 1995; Alojz Pre- log, Zagojiči 30, 1929 -1 13. septembra 1995; Valen- tina Mar, Godemarci 30, 1919 - t 13. septembra 1995; Antonija Zavec, roje- na Kovačec, Bratislavci 41, Ji: 1913 " t 14. septembra 1995; Janez Vidovič, Volk- merjeva c. 10, Ptuj, 1908- 114. septembra 1995; Peter Vugrinec, Kajuhova ul. 3, P uj, 1961 -111. septem- b a 1995; Janez Feguš, Mu- rttinci 45, 1904 - t 14. s( ptembra 1995.