< >vi m btrvmg Chicago, Miiwaulcee, Waukegan, Duluth^ Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York; Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, JUNE : SLOVENIAN MORNENG NEWSPAPER ŠTEV. LXXIV — VOL. LXXIV B®nn hoče recie ml s preostalimi 3 Sal6!i!i ZSSR Evropi ,:3 fp V ezav nima pri razgovorih z Madžarsko in Bolgarijo, ^ac pa s češkoslovaško 2aradi muenchenskega do-govora iz leta 1938. AONN, z. Nem. — Ko sta pod 2J'exl° Pogodbi s Sovjetsko zve-g° Poljsko, se je kancler W. ^randt odločil vzpostaviti redne tudi z Madžarsko, Bolga-9° in s Češkoslovaško. S prvi-^Vema ne t>° posebnih težav, , ^ed njima in Nemčijo ni dop611^ sPorov’ °t3e sta bili v Uh odnosih z Nemci od nek- bili111 t0re^ razt°ga> ba ne bi jQ 2 Zvezno republiko Nemči-sedaj, ho se je ta pomirila z ^°skvo in Varšavo, pa tudi z ^sko demokratsko republiko. er°dnejša je zadeva s Če-^ Oslovaško. Ta zahteva, da se ^Vezna republika v imenu Nem-hiu na:’pre'i odpove znanemu Sp encbenskemu sporazumu od /.^bra 1939 0 delitvi Češko-republike. Hitler je te-. 2asedel 18,000 kvadratnih 2 ^ ■! Češkoslovaške republike bilijoni prebivalci, končno ost I?aslednj0 pomlad zasedel še la ^i° ^'eiS^°> med tem ko je bi-v, °Vaška oklicana za neodvis-prePubliko. ° drugi svetovni vojni so Ce-Slovaki obnovili svojo dr-0 v starih mejah,' sudetske Pe' Pa pognali domov v Zv^'. ^e^na jih živi sedaj v je e2n^ republi,ki Nemčiji. Bonn ]avno izjavil, da je muen-enski dogovor “ničev in neve- 2ad ’ liar pa dcstej Prago ni gCi^0‘hl°- Ona je hotela, da er izjavi, da je bil muen-od dogovor “neveljaven že kla^ega začetka”. Bonn to od- a’ ^er ^ imei° i-0 zani ne‘ j. ^ ne posledice. Ker Praga že-da )-°rnirite.v z Bonnom, sodijo 0 0 prišlo do sporazuma tudi ein vprašanju. ^^opa lioče ohraniti LClobre odnose z ZDA .ki^^ON, vel. Brit. — Evrop-kritjk^^ki in diplomati so često ° ZDA, pa se vendar za-Pa 0?0’ da mora svobodna Evro-2 hi' ranii;i dobre odnose in vezi hoče obstati in biti jo v ParizuJ kjer hodi- jej ,1 sv°ja lastna pota, se bo-čete a ZDA umaknile svoje Sovie:Z Evrope in to izpostavile Ko nevarnosti. v^'P)A pripravljajo na pi volitve, te v Evro- Vor a“ ih’0 zasledujejo. Odgo-V6(j0 i ržavni in vladni vodniki ivai lahko pričakujejo od a njegove vlade, demo-lhai0 1 kandidati so za nje le ^krey^0Znard z izjemo Hum-V^čiim9’ ^ KlcGovernu sodijo hji,k0°!Tla negativno, ker se po Zt)^ ■ s°dhi zavzema za umik la, 2 . vrope in ostalega sve-jirp j i1.86 lažie posvetile svo-‘therjv^s ^im potrebam. Taka a-Jlvro„a p°iKika je za svobodno Prenevarna. Vremenski prerok pravi: ^ehiOcf<’'n0 hladno, najvišja ' Peratura okoli 65. vseh narodno Had 10% vseli doh©ilko¥ i^klsšana la obrambo RAVALPINDI, Pak. - Vlada je objavila predlog proračuna za prihodnje finančno leto. V njem je predvidoma nad 60% državnih dohodkov za obrambo. Od skupnih predvidenih dohodkov 7.43 bilijonov rupij, je namenjenih narodni obrambi 4.63 bilijonov. Vsota je za en milijon večja od sedanjega o-brambnega proračuna, ki je bil predviden za obrambo obeh delov Pakistana, tudi Vzhodnega, sedanje Bangladesh. Rupija je padla od 4.76 za dolar na 11 za dolar. Tako znese novi obrambni proračun Pakistana okoli 405 milijonov dolarjev, kar pa je zanj še vedno o-gromna vsota. Novi proračun je bil objavljen 11 dni pred odhodom predsednika Bhutta na razgovore s predsednico vlade Indije Indiro Gandhi v New Delhi. Ti se bodo predvidoma začeli 28. junija. Gverilci v Libanonu. postali mirnejši BEIRUT, Lib. — Palestinski gverilci so postali zelo mirni in so se umaknili proč od izraelskih meja, da ne bi bili povod za nove izraelske napade in vpade v Libanon po morilnem napadu treh japonskih teroristov na letališču Tel Aviva. Visok libanonski častnik je dejal, da v primeri, kar so počeli palestinski gverilci v Libanonu pred dvemi leti, to, kar delajo zdaj, ni vredno niti ornem- tair ¥ Ukrajini Nacionalistično gibanje, ki zahteva kulturno in politično neodvisno Ukrajino, je še vedno živo. Sovjetske oblasti so to s'edaj same razkrile. MOSKVA, ZSSR. — Ukrajina je poleg Rusije majvečja sovjetska republika, članica ZSSR. Ukrajinci so različni od Velikih Rusov po jeziku in značaju. Med njimi je bilo vedno precej trenja. Po izbruhu boljševiške revolucije se je, oklicala Ukrajina za neodvisno republiko, ki pa ni vzdržala boljševiškega napada. Samostojna Ukrajina je ostala v živem spominu in je dobila znova večje število pristašev v času druge svetovne vojne. Na deset tisoče Ukrajincev, ki so bili na ozemlju Nemčije, ki so ga zasedli zahodni zavezniki, je odklonilo vrnitev v domovino. Sovjetska zveza je hudo kaznovala vse, ki so sodelovali med drugo svetovno vojno v Ukrajini z Nemci, misli na neodvisno Ukrajino pa le ni mogla zatreti. Pojavlja se znova posebno med razumništvom, ki težko prenaša z a t i r anje ukrajinske kulturne dejavnosti v korist ve-likoruske. Sovjetske oblasti so zdaj prvič priznale obstoj nacionalističnega ukrajinskega gibanja, ko so predstavile tiskovni konferenci Žolšne laiiie m da eiitraiiiil hmz eperasifs SAN FRANCISCO, Kalif. -Raziskovalci na Mayo Clinic so odkrili način odstranjevanja žolčnih kamnov brez operacije. Uporabljali so kemikalijo, ki je naravni produkt človekovega telesa, in z njo razkrojili žolčne kamne. Kemikalija, osnovna kislina človekovega žolča, se je izkazala gg® Is Komisija za cene je včeraj predložila, naj bi bil nadzor nad cenami raztegnjen tudi nad cene deželnih pridelkov, ki sc sedaj izvzeti, ko so cene hrane začele nesorazmerno rasti. — V preteklem mesecu so cene na splošno porastle povprečno 0.3%. WASHINGTON, D.C. — Po- porasta življenjskih stroškov, rast cen hrane je začel vznemir- V včeraj objavljeno povpre-jati gospodinje že pred meseci, čje porasta cen ni vključen po-odgovorni pa se niso zganili v rast cen hrane, ki smo ga doži-uspešna pri . zdravljenju K UpanjU; da se bodo cene že vnes- veli v zadnjih tednih, posebno žensk skozi 6 do 24 mesecev. Pri štirih sc žolčni kamni popolnoma izginili, pri ostalih treh pa so se tako zmanjšali, da so prenehali biti nadlega. Zdravilo so preskusili doslej na skupno preko 70 bolnikih v Mayo Glinici, vendar sodijo, da je treba še več preskušanja, predno ga bo mogoče dati v splošno uporabo. Žolčni kamni so sestavljeni iz holesterola, ki se normalno izliva v žolč, ki bi ga naj razkrojil. Če se to ne zgodi, nastanejo žolčni kamni. Prišli so do zaključka, da imajo osebe z- žolčnimi kamni premalo omenjene kisline. Ko so jim jo določeno mero dodali, so začeli žolčni kamni izginjati. le in da ne bo treba raztegniti Pri cenah mesa. To bo razvidno nadzora tudi nad deželne pridal- šele pri objavi porasta cen v ju- Brežnjev nima polne oblasti WASHINGTON, D.C. — Nikita Hruščev je imel vsaj nekaj časa ne le prvo, ampak tudi zadnjo besedo. Njegov naslednik Brežnjev ima precej manj moči. v Kijevu belgijskega študenta| Tgkn je tekom razgovorov s ukrajinskega rodu Jarosla-j predsednikom Nikonom v Mo-i ..^ va Dobosa, da je razložil, kako j skvi o omejitvi oboroževanja te' so ga ukrajinski emigranti po-j štirikrat prekinil in šel na be. Po izraelskih nastopih v Li-j siali v Ukrajino v začetku letos-' svet s člani Politbiroja, ki so bi-jprar]e’ banonu v letošnjem februarju | njega ieta, da bi vzpostavil sti- H'zbrani na posebni seji. n marcu je ostalo v obmejnem i^e s tamkajšnjimi vodniki na-! Brežnjev je vodilni član Polit-! ke. Upanje se ni izpolnilo, četudi so cene mesa za kratko dobo nekaj padle. V zadnjih tednih so začele spet rasti in celo presegle ene v začetku leta. Tako se je Komisija za cene zganila in priporočila včeraj, naj bo nadzor cen raztegnjen tudi nad deželne pridelke, od katerih nujno cene hrane zavise. Zastopnik Komisije za cene je dejal sinoči, da bo ta pozvala danes Svet za življenjske stroške, ki je odgovoren za splošen nadzor nad cenami in plačami, naj podvzame “odločne in takojšnje ukrepe” za omejitev porasta cen hrane, vključno mesa. Komisija je včeraj razpravljala tudi o možnosti začasne zamrzitve cen govedine in svinjine. Ali bo to del priporočila Komisije Svetu za življenjske stroške danes ali ne, ni znano. Svet, ki ga sestavljajo člani zvezne vlade in njeni visoki uradniki, se bo sestal danes na razpravo o priporočilih Komi-za cene. Trdijo, da naj bi bil pripravljen podvzeti potre-p0~| bne ukrepe z ozirom na rast cen področju kvečjemu še kakih 100 do 200 gverilcev, vse ostalo se je premaknilo dalje na sever bližje ' meji Sirije. Italijanska vlada brez socialistov? RIM, It. — Predsednik vlade Andreotti je dobil polnomočje d. vodstva stranke krščanskih demokratov, da sestavi novo vlado tudi brez socialistov, če bodo ti šg dalje odklanjali udeležbo v njej. Dosedanje vlade “leve sredi-re” so sestavljali krščanski de- cionalističnega gbanja. Navedel biroja, toda mora za svoja sta- ^a”W' je te imenoma. Dobosa so kma- lišča in predloge dobiti v'njem lu po prihodu v Ukrajino preje- večino, če hoče, da prevladajo, h in ga imeli doslej zaprtega.' Večina ,se lahko spremeni, to je Takoj po izpustu in tiskovni po Brežnjevi zaslugi okusil Hm-konferenci so ga naložili na le- ščev. Komisija za cene predvideva v teku 10 dni posebno sejo, na naj bi izdelali in določili v zvezi z vprašanjem cen hrane. talo in Rij o. poslali domov v Bel- mekrati, socialni demokrati, socialisti in republikanci. Sociali- Cene v maju porastle za 0.3% Delavsko tajništvo je objavilo včeraj, da so cene na splošno v mesecu maju porastle povprečno za 0.3%. Cene hrane so de- Ameriške dražbe bodo gradile tovarne v SZ MOSKVA, ZSSR. — Sovjet- jahsko celo nekaj padle, pora-ska zveza se je pogodila z ame-j stle pa so cene za obleko, avto-sti stavijo za udeležbo prevelike] riškimi družbami, da bodo po-; mobile in gasolin. Cene za razne zahteve, zato se je Andreotti od- stavile v Sovjetski zvezi pet to-; service so porastle za 0,2%, varn za namizno posodo in pri-; precej pod povprečjem in dale-bor. Gradnja bo predvidoma | ko nižje kot v letih 1966-1971, stala 55 milijonov dolarjev. i ko so dejansko bile glavni del ločil poskusiti sestaviti vlado brez njih, pa vzeti vanjo liberate, ki so malo dlje prpti desni. V novembru se bosta po vsem sodeč men!a McGovern m Nixon Prepričljiv uspeh sen. Georgea McGoverna pri primarnih volitvah v državi New York je pomagal kandidatu dober korak dalje na poti k imenovanju za demokratskega predsedniškega kandidata, ki se bo v novembru pomeril z republikanskim kandidatom predsednikom R. M. Ni-xonom. Demokrati še vedno dvomijo in omahujejo, kaj naj store. Sen. Muskie in sen. Humphrey sta kar očitno trdila, da McGovern s svojim sedanjim programom in s svojimi sedanjimi stališči o perečih vprašanjih domače in mednarodne politike pri volitvah proti Nixomu ne morejo uspeti. Slično mnenje prevladuje med večino rednih strankinih vodnikov po večjem delu dežele. McGovern ima z njimi križ predvsem zato, ker se pri svoji volivni kampanji na nje ni oziral in jih še vedno pušča ob strani. On si je ustvaril lastno organizacijo, ki jo sestavljajo v glavnem sami mladi ljudje. Ti tudi odobravajo njegova na splošno radikalna stališča, ki jih večina Amerike vsaj za sedaj še odklanja. V tem pogledu sta sen. Muskie in sen. Humphrey govorila resnico. Humphrey je v tej zvezi izrazil upanje, da bo McGovern do prihoda v Miami Beach na konvencijo svoja stališča omilil in se v njih bolj približal splošnemu javnemu mnenju. V taboru sen. McGoverna za kak tak premik ne kažejo dosti volje, čeprav McGovern sam poudarja prožnost. Pri tem ne skriva dosti, da nima namena sprejeti stališč in programa, ki bi ga mu predložili stari demokratski strankarski vodniki. On hoče ostati “svež” obraz in kadidat s “svežim” programom, ki noče imeti veliko skupnega s sedanjo vladajočo plastjo v demokratski stranki. Demokratska stranka obstoja od predsednika F. D. Roosevelta sem v glavnem iz narodnostnih skupin, črncev, delavskih unij in katoličanov. V teh skupinah je bila njena moč v preteklosti in s to je u- spevala, pa imela skoraj redno trdno podporo tudi na jugu dežele, ki je bil do pred nekaj leti demokratska trdnjava, pa pri tem močno konservativna, McGovern se za središča dosedanje demokratske moči ne meni, išče oporo v širokih množicah, posebno med liberalno mislečo mladino. Vsem obljublja bistvene in obsežne spremembe. Pri črncih nima dosti podpore, pa jo utegne še dobiti. Težje bo z delavskimi unijami, ki ne marajo njegovih predlogov, ker so večinoma z G. Meanyjem na čelu konservativne in v tem pogledu veliko bližje republikancu Nixonu kot liberalnemu demokratu McGovernu. Znano dejstvo je, da je demokratov registriranih skoraj še enkrat toliko kot republikancev. Največja skupina volivcev so dejansko neodvisni ali neopredeljeni, ki izbirajo kandidate po njihovi osebni vrednosti in se na stranke malo ozirajo. Obe strani se bosta potrudili dobiti čim več teh vsaka na svojo stran. Republikanci skušajo zadržati svoje pristaše, pa snubijo in vabijo poleg neodvisnih tudi konservativne demokrate. Nixon in njegovi politični na-črtniki upajo na zmago v večjem delu južnih držav, v prerijskih državah sredi in proti zahodu dežele, morajo pa dobiti tudi več držav na vzhodu in po možnosti Kalifornijo, Nixonovo domačo državo. Ne računajo veliko na podporo črncev, upajo pa na podporo delavstva, narodnostnih skupin in katoličanov. Torej na tiste skupine, ki so nekdaj predstavljale bistveni del moči demokratske stranke, pa se sedaj odmikajo od McGoverna, ker jim je preveč radikalen, pa ker ne kaže posebnega zanimanja za nje. Pri takem položaju je razumljivo, da demokratski vodniki omahujejo. Republikanci računajo z imenovanjem McGoverna za demokratskega kandidata, pa se zavedajo, da se do novembra lahko veliko spremeni. Če bi bile volitve zdaj, so prepričani, da bi Nixon odlično zmagal. Jeseni pa ... niju prihodnji mesec. Ta je vendar tolikšen, da so odgovorni prepričani, da morajo že sedaj kaj ukreniti, če se hočejo izegniti splošni nejevolji dežele nad dražitvijo hrane. Dražitev na tem področju ljudje najpreje opazijo in jih tudi najhujše zadene. Iz Clevelanda ] in okolice j Asesmen fiespsisr^a rasi Kine :s§fj tsafmjimi mto Po podatkih ZN naj bi gospodarstvo L. R. Kitajske porastlo lani za povprečno 12%. kar je med najvišji-mi na vsem svetu. ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Gospodarski pregled ZN navaja prvič po desetletju podatke o gespodarskem stanju Ljudske republike Kitajske. Njeno gospodarstvo naj bi tako v kmetijstvu in v industriji porastlo lani povprečno za 10%, z izjemo,1 Romunije, Brazilije, Irana in j Južne Koreje najbolj na vsem: ivetu. I Rast gospodarstva v Sovjetski zvezi naj bi bila nekaj manjša,; v ZDA pa je bila po podatkih; ZN le 2.7%. Romunija je med; tern napredovala v gospodarski; produkciji kar za 12.5%. Izbrani podatki o kitajskem' gospodarstvu so bili objavljeni; prvič po več kot enem desetletju. Podatki o Kitajski trdijo, daj je poljedelstvo rastlo v nekako! istem obsegu kot industrija, če-; prav je bilo vreme v nekaterih! pokrajinah slabo, je Kitajska! pridelala skupno 245 milijonov] ton žita, 6 milijonov ton več kot V letu 1970. Kitajska je po omenjenih podatkih naj večji producent bom-bruševine, saj je izdelala lani 9 milijonov ton. Tajnica Društva sv. Marije Magdalenah 162 KSKJ bo pobirala asesment v ponedeljek, 26. junija, od 5.30 do 8. zvečer v šeli sv. Vida. Domači krofi— V petek od 11. dopoldne dalje in iste v soboto bodo v dvorani pri Sv. Vidu naprodaj domači krofi. Rokoborba— V petek zvečer se bosta v Areni na 3117 Euclid Avenue znova merila Ernie Ladd in Waldo von Erich. Iz bolnišnice— Iz bolnišnice se je vrnila Mrs. Frances Spehek, 1120 E. 67 St., in se zahvaljuje vsem za obiske, cvetje, druga darila in pozdrave. Zdaj je aoma pod zdravniško oskrbo. Želimo ji naglega okrevanja! Najdeno— Na pikniku Slovenske šole so našli vžigalnik in zaponko v obliki črke M. Oba predmeta ima Miro Odar, kjer ju lastniki lahko dobe. Sv. Vid vabi— Jutri zvečer se bo začel farni bazar pri Sv. Vidu. Vršil se bo ob vsakem vremenu. Vsi vabljeni! Francija bo dobivala olje iz Iraka še 10 let PARIZ, Fr. — Francija in Irak sta sklenila pogodbo, v kateri se je Irak zavezal, da Do dobavljal Franciji olje (petrolej) še skozi 10 let. Francija je veljavnost pogodbe povezala s sporazumom o odškodnini, ki jo naj Irak plača Iraški petrolejski družbi s sedežem v Londonu za nacionalizirano njeno premoženje v Iraku na področju pri Kirkuku. O odškodnini za nacionalizirano imo-vino se med tem še niso začeli niti resno pogovarjati. ------o—---- Pieta bo obnovljena do Božiča VATIKAN. - Tu je bilo objavljeno, da bo Michelangelovo delo Pieta, ki ga je 21. maja poškodoval s kladivom na Madžarskem rojeni avstralski državljan Lasalo Toth, obnovljeno popolnoma do prihodnjega Božiča. Znano delo Pieta, Mati božja z mrtvim Sinom v naročju, stoji v posebni kapeli bazilike sv. Petra v Rimu. Zadnje vesti SAIGGN, J. Viet. — Rdeči so napadli vladne sile severno od mesta Hue vsaj z enim polkom pehote, podprtim s težkim topništven in tanki. Vladne sile so s podporo letalstva napad zavrnile ob težkih izgubah za napadalce. Uničenih naj bi bilo tudi 16 tankov in drugih oklepnih voz. — .Ameriške letalske sile so bile včeraj in danes zopet nad Severnim Vietnamom. Na področju Hanoia so naletele na nasprotnikova letala in so sesti eliia eno MIG letalo. WASHINGTON, D.C. — Hurikan Agnes, ki se je ob prehodu na kopno v Floridi nekaj unesel, je včeraj kot vihar z neurjem zadel Karolino, Virginijo, Maryland in divja dalje proti severu. Nad Washington, D.C., je prinesel nad K) palcev dežja in povzročil poplave. Vsaj 6 oseb je pri tem našlo smrt. Škoda je ogromna pa pričakujejo, da bo še narastla, ko bo danes neurje pridrlo do New Yorka. CHERRY HILL, N.J. — Stražar Edvin C. Grace Pinkerton družbe, ki ni bil v službi, je včeraj nenadno prišel v Heritage House, poslopje z uradi, in začel streljati. Šest moških je bilo mrtvih, 7 pa ranjenih. Streljal je samo na moške. Na koncu je ustrelil tudi samega sebe in je v kritičnem stanju. Oblasti ne vedo, kaj naj bi pripravilo 33 let starega E. C. Grace iz Brooklyna, N.Y., do te čudne moritve. JERUZALEM, Izr. — Izraelsko letalstvo in topništvo je včeraj napadlo libanonsko vas na zahodnem vznožju Hermana in po poročilih iz Libanona pokončalo 48 ljudi. Izraelci so ujeli tudi nekega sirijskega generala in štiri polkovnike, ki so se vozili v bližini meje Izraela skupaj z libanonskimi častniki. LONDON, Vel. Brit. — Tu pričakujejo, da bo prišlo v Severni Irski do premirja v teku par dni, če ne bodo kaka nova nasilja sedanje razgovore preprečila. Mmišm I&omšmm 1 i/ljT-Tt v— 11 < * n rnOmmkrn 6117 St Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO «<^ffe>83 No. 123 Thurs., June 22, 1972 NATO se pripravlja na pogajanja o končanju mrzle vojne v Evropi Ameriško-kitajski in ameriško-sovjetski razgovori so zmanjšali nevarnost oboroženega svetovnega spopada in do neke mere izboljšali izglede za končanje omejenih napetosti po vsem svetu, ki bi utegnile sprožiti nov svetovni vojni.požar. Sovjetski zunanji minister A. Gromiko je pretekli teden ob koncu svojega tridnevnega uradnega obiska v Parizu bil precej v dvomih o izgledih skorajšnjega konca vojskovanja v Indokini, govoril o nevarnosti novega spopada na Srednjem vzhodu, pa bil poln upov na izboljšanje razmer in mednarodnih odnosov v Evropi. Gromiko ni le razlagal splošen položaj v Evropi in poudarjal posebne prijateljske odnose med Sovjetsko zvezo in Francijo, s svojo razlago je nakazal tudi sovjetsko željo po dejanskem razvoju v tej smeri. Mednarodna napetost v Evropi popušča že dalj časa, v zadnjih tednih pa je dobila tudi trdnejšo stvarno podlago. Odobritev nenapadalnih pogodb Zahodne Nemčije s Sovjetsko zvezo in s Poljsko je ustvarila temelj za miren razvoj in razširitev sodelovanja med omenjenimi tremi državami. Četudi nemška odobritev obeh pogodb ni ravno prepričljiva, bo vendar služila kot priznanje obstoječih nemških meja na evropskem vzhodu. Odobritev obeh pogodb je omogočila končni podpis pogodbe štirih sil o Berlinu, ki naj bi spravila s poti ta kamen spotike in sporov med svobodnim in komunističnim svetom v srcu Evrope. Žal je prav ta pogodba že v nekaj dneh pokazala, da vprašanja dejansko ni v celoti rešila, da je le neko olajšanje, katerega obseg pa bo zavisel od dobre volje Vzhodne Nemčije. Ta je že od začetka pokazala, da bo določila sporazumov tolmačila čim ožje, pa naj to tudi povzroča nova trenja in napetosti. Odobritev in uveljavitev omenjenih pogodb je ustvarila v Evropi videz prihajajočega splošnega pomirjenja in ustvarila pogoje za nadaljevanje poskusov in naporov za mirno sožitje in ustvaritev rednih sosedskih odnosov med svobodno in komunistično Evropo. Svobodna Evropa je povezana v svoje obrambne namene v NATO — Severno-atlantski obrambni zvezi, ki že 23 let kar uspešno služi svojim smotrom. Komunistična vzhodna Evropa se je za skupno obrambo združila v Varšavski zvezi. Druga nasproti drugi imata zbrani v Srednji Evropi obsežne oborožene sile, podprte na obeh straneh z atomskim orožjem. Če so izgledi za pomiritev in boljše odnose v Evropi resnični, potem je na mestu tudi znižanje oboroženih sil. To bo samo po sebi vplivalo pomirjevalno. O vsem tem so govorili na svojem pomladanskem zasedanju obrambni in zunanji ministri držav NATO. Odločili so se začeti s pripravami za evropsko varnostno konferenco. Ta naj bi po zamisli Sovjetske zveze, ki se za to konferenco žene že par let, nadomestila mirovno pogodbo med nekdanjimi zavezniki v drugi svetovni vojni ter med Nemčijo. Članice NATO so sprejele predlog, naj bi se pripravljalni razgovori za to konferenco začeli v letošnjem novembru v Helsinkih na Finskem, konferenca sama pa naj bi se vršila prihodnje leto. Sovjetska zveza bi rada evropsko varnostno konferenco organizirala nekako v obsegu dunajskega kongresa, ki je urejal Evropo in jo tudi uredil za nekaj desetletij po končanih Napoleonovih vojnah. Zahodne sile si zamišljajo konferenco v manjšem obsegu. Po splošni sodbi in zamisli obeh strani, naj bi se konference udeležile vse evropske države, pripadnice NATO, nevtralne, celo Monako, San Marino in Vatikan, ter članice Varšavske zveze. Kot polni članici konference naj bi bili tudi Amerika in Kanada, ki sta tudi članici NATO. Konferenca naj bi potrdila obstoječe stanje v Evropi, priznala sedanje meje kot trajne, pa obvezala tudi vse države k odpovedi uporabe sile v medsebojnih odnosih in seveda pri poskusih spreminjanja sedanjega reda in stanja v Evropi. Potrdila in zavarovala naj bi torej sovjetske osvojitve v drugi svetovni vojni in po njej ter priznala in zapečatila sovjetsko gospodarstvo v vzhodni Evropi. Države NATO se zavedajo sovjetskih smotrov in želja, pa so na konferenco kljub temu pristale, ker smatrajo, da je to stvarna politika, ki utegne na dolgo roko koristiti tudi njihovim smotrom in željam v pogledu zrahljanja trdnosti sovjetske oblasti nad vzhodno Evropo, ko bodo obsežnejše kulturne, gospodarske in tehnične vezi med svobodno Evropo in sovjetskim blokom držav ustvarile boljše odnose in boljše medsebojno poznavanje, čim bolj se bodo države sovjetskega bloka notranje krepile, tem močnejše bo njihovo stremljenje po večji neodvisnosti od Moskve. Tak razvoj smo videli v preteklosti na Poljskem, Madžarskem, v Romuniji in na Češkoslovaškem. Pojavil se bo brez dvoma znova, ko bo sovjetski pritisk popustil. Za zmanjšanje napetosti in normalizacijo odnosov v Evropi je potrebno tudi zmanjšanje oboroženih sil, predvsem mislijo na zmanjšanje oboroženih sil v Srednji Evropi. NATO je hotel nekaj časa razgovore o evropski varnostni konferenci in o vzajemnem zmanjšanju oboroženih sil v Srednji Evropi združiti, pa je končno pristal na predlog ZDA, da je zadnje vprašanje treba reševati posebej, ker bo š.e brez tega hudo težavno in zapleteno. Ti razgovori naj bi bili omejeni na članice NATO na eni strani in na članice Varšavske zveze na drugi. V tej zvezi je zanimivo pripomniti, da je Brežnjev ponudil Nixonu v Moskvi, naj bi se kar sama dogovorila o “vzajemnem” zmanjšanju oboroženih sil v Evropi v duhu novih odnosov. Predsednik Nixon je to ponudbo odklonil z izgovorom, da se hoče o tem preje pogovoriti z zavezniki. j BESEDA IZ NARODA 1 m * MmmmmmamMmmmmmmmmmmmwmmmmmmmmmmZ feAJ PRAVI TONS S HSiBA' Joliet, 111. — Ko sem se spravil pisati tale dopis, se končno le javlja pomlad in toplejše vreme. Sicer po koledarskih določilih bi morala biti pomad tu že skoro pred dvema mesecema. Ampak točasni komputerji večkrat s svojimi računskimi napovedmi zmešajo tudi račune za razne letne sezone. To še vse bolj, kakor pa so v starih časih za nekega metliškega upokojenega “pijontarja”, o katerem so pravili, da ga je rad pil in cukal, kadar je imel kaj okroglih beličev v žepu. Nekako okrog prvega v mesecu je šel po pokojnino, potem pa takoj v prvo gostilno in si tam privoščil o-krepčevalne pijače. Tako se je navadno okrepčaval nekaj prvih dni v mesecu, potem ko je v žepu praznota nastala, je pa tožil in se pritoževal, da najpotrebnejša gospodarska in socialna potreba je na svetu, da se kaj naredi, da ne bodo meseci tako dolgi, posebno ne zadnja dva tedna v mesecu, ko morajo pen-zijonisti bolj in bolj čez prste gledati. To seveda vse je dokazoval po svojih lastnih potrebah, s katerimi je vozil skozi dneve svoje upokojitve. Tako v starih časih nekdanji cesarski upokojenci. Kako neki bi vozili skozi sedanje čase, ko bi bili še med nami? To si lahko mislimo vsak po svoje, to je pa vse, kar moremo. — Ko smo pred nekaj dnevi kramljali pri Juretu o sedanjih in starih časih, je znani Nick o-menil nam, da se mu čudno vidi, kake “inženirje” imamo v sedanjih časih. Vsakih pet let drugače računajo in preurejajo. Poudaril je, da je zanj zanimivo, kdaj imajo naši “inženirji11, ki delajo razne načrte in račune za to in ono, glave na pravem vratu. Ob tej pripombi smo vsi, posebno še Bara, ostro pogledali, češ kakšno zadevo bo Nick zdaj postavil pred nas. Nick pa se je malo odkašljal in je nam obelodanil, kaj v njem vzbuja pozornost na nekatere zadeve. Pred vsem drugim je zanimivo spregovoril to pot o temle: “Veste, v čudnih časih smo. Zgleda, da malokdo ima glavico na pravem mestu. Bogme, dosti naših takih in takih veščakov danes nekaj priporoča in jutri se pa v praksi nove uvedbe pokažejo kako nepraktične so.” Jure je nazorno uprl oči vanj in ga vprašal: “Kje, kako, kaj imaš v mislih?” Nick pa je povzel besedo in začel razlagati zadeve o kanalu in vodnih tokovih v in okrog našega Jolieta. Poudaril je: “Pred par desetletji so poglabljali tok kanala in druge o-koliške vodne tokove, češ, da so preplitvi. Zlasti kanal za dohod tovornih parnikov. Poglabljali so kanal, gradili jezove, ki so dvignili vodo, da so parniki lahko pripluli do nekaterih ciljev. Zdaj pa pravijo, da dvig vodne ravni v takih krajih radi jezov, ki zadržujejo vodo, narašča in menda sledijo poplave tu in tam, zdaj pa bo treba preurediti to. Vsled jezov, ki zadržujejo vodo, da ta narašča, to pa povzroča, da so mnogi mostovi po okolici kanala in tokov zdaj prenizki, da bi pod njimi mogli skozi parniki in parobrodi. Tako, zdaj bodo zopet preurejali to. Nekaterim bo dalo to nekaj zaposlitve, podjetjem, ki bodo to urejala in prenavljala, dobiček, ker nihče si pri nobeni zadevi zastonj ne maže rok. Davkoplačevalcem pa bodo dostavili račune za vse. čez par desetletij bo spet kaj drugega — kaj, to bodo pa videli in čutili tisti, ki bodo tiste čase tod travo tlačili in dihali. . . Tako je Nick te stvari in zadeve pojasnil in postavil pred nas. Take težave imajo seveda ljudje vedno vse naokrog. Potreb za eno ali drugo nikoli ne zmanjka, kakor ne zmanjka nobeno leto plevela in tropotca o-krog nas. Samo seveda sitnosti so, ko jih je treba reševati in za nje stroške nositi. Ampak brez tega pa ne gre, prav tako ne, kakor voz ne brez mazila, kakor je to poučil nekega Suhorčana kovač Gorjup, ki mu je vozno os popravil in mu dejal: “Zdaj pa pazi, da boš kola dobro mazal, ker brez mazil se nobena reč rada ne vrti.” * KAJ ŠE KAJ DRUGEGA NOVEGA pri nas in tod okrog? — Raznih dogodkov je vsak dan kaj. Več slabih kakor dobrih. Nesreč pri vožnjah pa avtocestah nikoli ne zmanjka. Mnogi vozniki vozijo in “furajo”, kakor da so ceste in pota samo za nje odprta. Napadov in ropov tudi nikoli ne zmanjka. Za slednja so sodnij ska določila vse premehka. Zato jih je več in več vsak dan. Pa kaj naj to omenjam, ko to lahko vidi vsak, če le hoče. Glede tega je neki komentator pred nedolgim zelo prav povedal, ko je omenil: “Imamo preveč takih zagovornikov, ki se jim zločinci vse preveč smilijo. Odločnih sodnikov pa premalo, ki bi znali uporabljati in določati prava zdravila za zločinske bolezni! Javnost pa vsa bremena nosi.” Debro pojasnilo za vse, zakaj vse tako izgleda, da mnogim to ne pride pred oči. Ali, mnogi takih pojasnil ne znajo upoštevati in gredo mimo njih. Dokler bo tako, da oblasti ne bodo bolj odločno nastopale proti takim slučajem in take “goste” (kršilce), ki jih policisti privedejo pred nje, prehitro skozi druga vrata na prosto izpuščali, bo tako kakor je, da bo vedno več in več takega plevela med nami, kar je žalostno. Nič veselega pri tem gledanju na to, ampak tako je. * PA ŠE NEKAJ O TEM IN ONEM: — Koliko količine vode se povprečno porabi dnevno v naših ZDA? — Po zadnjih izračuna-njih pravijo, da okrog 300 bilijonov galonov se porabi in použi-je vode sleherni dan v ZDA. — Koliko kave se použije na leto v ZDA? — Kakor poročila o tem govore, da povprečno na vsako glavo (odrasle in otroke) pride, kakor omenja poročilo, Če se vzame blizu 200 milijonov nekako 16 funtov kave na leto. prebivalcev, to znaša že lepo količino kave. — Kaj pozvroči toliko lukenj v švicarskem siru? — Luknje v švicarskem siru povzroči izhlapevanje plina, ki nastane po bakterijskem gibanju med potekom kipenja in vrenja. Vsaka stvar ima svoj vzrok. — Naj zadostuje za danes, drugič pa o čem drugem. Čita-teljem A.D. pa iskren pozdrav! Tone s hriba larf Jo lainleri našofnioa diinokrašski sirasiko 13. varde CLEVELAND, O. — Odborniki področja 23. varde so imeli v četrtek, 8. junija, v znani restavraciji Hofbrau House izredno sejo, kateri je prisostvovalo 14 članov od celokupnega števila 16 članov. Sejo je vodilo zastopstvo glavnega odbora demokratske stranke in na njej izvolilo voditelja varde. Soglasno je bila imeno- vana za voditeljico ga. Mary Jo Zamlen, imenovanje vljudno Nova voditeljica naše kratske varde je bila v preteklih petnajstih letih zelo delavna v naši okolici, najmanj tri leta je bila tudi blagajničarka demokratskega kluba 23. varde. Poklicno je zaposlena v odvetniški pisarni predsednika mestnega sveta Edmunda J. Turka in je tildi legalna tajnica odvetnikov Ray Zormana in Milana Jaksica. Ima torej do-re zveze z javnostjo. Ko je Jo Zamlen končala študije na Hiram in Case Western Reserve kolegiju z glavnima predmetoma zgodovine in pred-pravništva, je začela svojo poklicno službo v odvetniškem u-radu svojega očeta, poznanega odvetnika g. Josepha Zormana. Mary Jo je prikupna žena g. Stanleyja Zamlena in mamica hčerke Cindy, katera obiskuje osnovno šolo 23. varde! pripominja, in dodaja: “V praksi katera jelši vsi lomijo zobe ob reševanju sprejela, j narodnostnega vprašanja še da 23. demo- nes.” Revolucijo vodila samo KFJ Dr. Vječeslav Glišič se za ° ,roglo mizo pritožuje, da se vse močneje kaže težnja, da bi ZS° dovino revolucije zaprli v P° dročne in narodnostne meje. • • pogosto se naglasa posebnosti) manj pa se govori o skupnenb tako se začne bistveno izgublja i v podrobnostih.” Nato pribil3 ugotovitev, ki jo mi, svooodni politični emigranti neprestano ponavljamo svetu, kateri je ia ko dolgo ostal gluh: “Revolucij0 je vodila ena in edina Komuni stična partija Jugoslavije. Primanjkuje pomembnih vir°^ Mnogi medvojni dogodki n jugoslovanskem prostoru so P° vezani s kolaboracijo partije nacisti in fašisti, zato je za' devni dokazni material VojnozgodO" vinski inštitut skrbno skril 31 pa ga tudi uničil, predno bi ue župnije sv. Vida. | poklicanim prišel v roke. mlada družina je dostopni so tudi viri o partijski Ta prijetna tudi aktivna pri farnih priredit-' stikih z zahodnimi zavezniki, ker vah. I bi ti dobili drugačen obraz, k° Ge. Mary Jo Zamlen k ime-jkor ga je vztrajno prikaževa novanju iskrene čestitke zdru-: partijska propaganda. žene s prisrčno zahvalo za vsa! Zato se dr. Branko Petranov njena požrtvovalna prizadeva- pritožuje, da “sodobni zgodovi nja za našo sosesko. U.L. ZgQdoviqppisje c "narodno-osvobodilni rojai" ¥ Jugoslaviji s® mašiš v krizi / je bila množična tudi protirevolucija.” KompnisjJČna partija Jugoslavije v-deloti in posamezne republiške partije posebej so takoj po koncu druge svetovne vojne, odn. takoj po končanih pobojih slovenskih domobrancev in drugih vrnjenih protikomunističnih borcev drugih južnoslovanskih narodov ter po končanih procesih proti “razrednim sovražnikom” pred ljudskimi sodišči u-kazale svojim članom, ki jim je teklo pero, da se lotijo pisanja “zgodovine narodnoosvobodilne borbe”, čez Jugoslavijo je pljusknila poplava “zgodovinskih” prikazov, črtic, razprav, novel, opisov, romanov o dogajanjih in razvoju druge svetovne vojne Debate se je udeležilo sedem z g o d o v inarjev: dr. Vječeslav Glišič, dr. Branko Petjranovič, Ranko Končar, Pero Morača in dr. Dušan Biber. Daši uklenjeni v verige partijske enostranosti omenjeni zgodovinarji v svojih izjavah do-kazryjejo, kako nezgodovinsko je bilo doslej' zadevno pisanje v komunistični Jugoslaviji. Izbor primanjkuje pomembnih vLoV^ kar nas usmerja k nekim zaMj ^ čkom in nam potrjuje slutnje nekih pojavih. . .Zgodovinarje03’ ki se ukvarjajo z dobo po 2. ^ sedanju AVNOJ-a, manjkal _ tudi viri o pomembnih sesta0^ kih, ki so jih imeli voditelji n°^ ve Jugoslavije z voditelje Churchillom in Stalinom. KiT3 mo niti zapisnika jugoslovans predstavnikov s feldmarša 0 ^ Aleksandrom ob njegovem ° sku v Jugoslaviji v začetku ^ 1945. Vsekakor so besedova1 usklajevanju operacij med vezniki in jugoslovansko ar do tik pred začetkom toda mar ti pogovori ne vse jejo nobenih namigov o " in krizi, ki se ie začela nraJ dl3 njihovih izvajanj odkriva zapr- junija istega leta in je Vx^ve ^ soočenj tost partijskega jugoslovanske- do ostrega vojaškega ga prostora in napore nekaterih med Jugoslovani intelektualcev, ki se podzavest- zavezniki?” no hočejo teh spon rešiti. Narodnostno vprašanje nerešeno Dr. D j uro Stanisavljevič je npr. ugotovil, da je “zgodovino- in zaho dni011 in o “razvoju in končni zmagi pisje NOV (narodnoosvobodilne osvobodilne borbe” na eni ter o vojne) v krizi. . . Kadri, ki pišejo “izdajalcih, kvizlingih in njiho-’ zgodovino, so v zadnjih zdihlja- Mar imamo vem porazu” na drugi stram. jih, sploh se ne pomlajujejo. V Partija je ustanovila tudi pose- tem pogledu je položaj več kot redna politična sredstva P01 • . “Je Petranovič nato dodajaj še ena silnica v zgodovini J goslovanskih narodov med ^ go svetovno vojno, ki se ]e ^ gibamo. Menim katoliško 3. kev in ostale verske skupn°s njih0 očmi pred duhovni vpliv, tradicijo m r ^ ben “Vojnozgodovinski inštitut”, da bi zgodovinopisje v komunistični Jugoslaviji izgledalo čim bolj znanstveno, dasi usmerjeno izključno po komunističn partiji. Toda zob časa — več kot četrt stoletja je mimo od tistih blaznih dni jugoslovanskega partizanstva — je zahteval svoje. Nove generacije so zrasle in tem povzroča partizanska zgodovina vedno večje dvome. Partijski zgodovinopisci so namreč dejstva, ki se niso prilegla partijskemu kalupu, enostavno zamolčali in novi rodovi, ki prihajajo in brskajo po preteklosti, ugotavljajo, da so partijske zgodovine polne lukenj. Partijo je stvar polagoma začela skrbeti ter sedaj vzpodbuja znanstvenfe zgodovinarje, da bi se lotili dela in pripravili “res zgodovino narodno osvooodilne borbe”, daši seveda še vedno pod kontrolo in usmerjanjem partijskih “znanstvenikov”. Problem — zgodovina in revolucija Problem: “zgodovina in revolucija” je postal češče tema prav in okroglih miz sedanjih zgodovinarjev, ki bi se radi lotili, dasi še vedno partijsko pobarvanega, vendar nekoliko objekti vnej šega prikaza tkim. narod noosvobodilne borbe jugoslovanskih nabodov. Eno takih okroglih miz je organiziralo pred kratkim tudi u-redništvo hrvaške revije “Gle-dišta”, ker da “zgodovina postaja tudi pri nas vse bolj aktualna znanost”. obupen, celo bi lahko (rekli — tragičen. Kadri, ki še 25 let preučujejo NOV, so večinoma amaterji, najmanj pa so znanstveni delavci. . .” Isti Stanisavljevič nato ugotavlja, da so “nacionalistični va-' ska?” Partija je “ta pojav d°S' lej pojasnjevala enostavno ^ ^ ‘političnim nasprotovanjem > gotavlja Petranovič nezgodo sko ravnanje partije. Trdovraten molk o doniobr3*3^ Petranovič I jrcuanuviu je bli pri —- • lovi spet zapijusnili čez vse kra-1 mizi tudi edini? ki se je “sp0?3 je Jugoslavije, naj so to hoteli priznati ali ne in vplivajo na zdajšnje zgodovinopisje.” Ugotavlja, da se je sedaj razpaslo prizadevanje dokazovati “ali je bilo tu pet ustašev, potem ali je bilo pet četnikov ali partizanov; jel” z odporom proti komuni3^ ni revoluciji v Jugoslaviji- ^ da nima drugih podatkov ^ razpolago, kakor “ugot°vl g Vojnozgodovinskega institut3 moči oboroženih kvizlinških ^ not”. Petranovič opozarja> ali je prva puška počila v Črni; “pozabljamo, da je bila pri n35 množična tudi protirevo. lucij8 sani6’ gori, Hercegovini ali Srbiji; ali | je bil prvi top zaplenjem v Črni | ter bi bilo zato treba ‘ denar za maše — za Lucijo in Gašperčka. Žene so ga silile, naj leže. Vdal se je, šel v hišo ter res legel na klop. Zaspal pa ni. Misli so spet romale in ro- ^ ^nplnznico do vrat, da bi ga. male Proti jutru, ko se je komaj majčkeno svitalo, je prišel oče e viselo na tanki nitki in so ^i Prisluškovali, kdaj se ta nit-Utrga, so ga vendar nesli bo-p1 'jirugi dan na faro h. krstu. ^0(iiogar je strogo naročil botri, *al stopi do Špele — babice — in v1 VSe razodene, otročička poka-6 j ° povabi na Podlog. °tri so se vrnili. Gašper jih 0Čvak°val pod klancem in s esočo se roko odgrnil naličje 2 feteta. , Spančka,” ga je potolažila . ra- “In Špela ga je videla in a trdno upanje, da se ni bati .a»\Tudi za Lucijo ne.” ^ ašper bi bil najrajši poska-s°Val °d veselja. Stari Podlogar N vesel vrnil med kosce, sinu a Prepovedal hoditi z doma: °spravi vse krog hiše in oča-be bi bilo česa treba. Nič al nisem miren. In Božnarica a^Se ne gane od Lucije.” - so trije dnevi. Bolnica bila res slabotna, čisto bela . °braz kot prevleka blazine, ^evr T je počivala glava. Tudi ^asperček je že užil nekaj hra-večkrat trudno odprl dro-očesci. Skrb je ginila, celo 2 asPer si je upal od hiše, da je pripeljal posušeno seno. j ° se je na ve^er tretjega bij6 VrnN °če s senožeti, mu je 2va kakor vselej prva skrb, da J5! kako je z Lucijo in Gaš-st r?|COrn' Zaplaznica in botra £ ^ ki pri njej. Ko je botra za-po/3 Nodlogarja, ga je takoj egnila za rokav in mu namig-Ua v hišo. kako se ti zdi?” Ne KC^a ie bolna, hudo bolna. 0clid 0lri ^akai jutra. Pri priči P° zdravnika.” ^a d k ar se 3e takoj odpravil. ^iina^6 ^ Ure ie 26 roP°tai Proti t^eV k°iesei3 P° soteski Vedel^er ie Pri 2ivini in niti po , ^i’ da se je oče odpeljal Zapj ravnika. Previdno mu je rahiQ2rkca Povedala; toda vsa per TJf krez uspeha. Gaš-Q zajokal in se skril za Pod, tihi ' Nato z zdravnikom. Razen Božnarice so čakali vsi pred izbo. Muka je bilo to čakanje. Ko je zdravnik opravil, so se vseh oči zapičite vanj in vsi so pričakovali odrešilne besede. Zdravnik je povabil očeta in Gašperja v hišo. Ko si je umil roke, je stopil nekajkrat po sobi. Oče je lovil njegov pogled. Zdel se mu je zaskrbljen in brez upa. Kako sodite?” ni strpel Podlogar. Zdravnik je šel še nekajkrat gor in dol, skomizgnil z rameni in razsodil: “Pripravite se na vse. Zastrupljena je.” Oče in sin sta onemela. Zdravnik je hodil po sobi s poyešeno glavo. Pomagajte!” je vzdignil Gašper roke. “Naj stane, kar hbče,” je hitel oče, ko je od prve groze prišel do besede. “človeške pomoči ni. Je zamujeno. Okužena je. Prisad je že v krvi. Kaj pa naredi narava, ni v naših, je v božjih rokah.” “Moj Bog!” je zaihtel Gašper. “Prisad da je v krvi? Od kod le? Saj vas ne urnem.” Zdravnik je stopil k Podlogarju: “Oče, zares je vse to po nepotrebnem; kajne, žene so prihitele — ta od kuhe, ta od živine, druga s polja — in s takimi rokami k njej. To je tista nesreča.” Podlogar se je sesedel za mizo; zdravnik se je poslovil, Gašperju so pa začele kapati solze na belo javorovo ploskev pred njim. Naslednje štiri dni je bil Ši-men med kosci in grabljicami kot nasekana veja. Gašper se pa ni ganil od Lucije. In ko je potekala peta polnoč, se je Lucija prebudila kakor iz hudega sna. Njena roka je poiskala Gašperjevo. “Gašper, jeli, da boš rad imel Gašperčka, ko dobi pisano mamo? In bratoma povej, da ju na smrtni postelji prosim, naj mi ne zamerita. Saj sem ju hotela prej — pa nisem smela ... Radi se imejte ...” Mož ni dal, da bi še govorila. “Lucija, moja Lucija, ne govori tega — lepo te prosim ...” Solze so mu drle po ožganem" in neobritem obrazu. Lucija je res obmolknila. — Vročica jo je napadla; stresalo jo je. Bledla je zmedene besede in nič več se ni zavedela, dokler ni spregledala v večnosti, kjer se je prismehljal mamici naproti tudi sinček, ki je zgasnil dobro uro pred njo. (Dalje prihodnjič) -------o------- Izboljšanje cest NEW YORK, N.Y. - Leta 19041 je izpod 8 odstotkov celotne dolžine cest po deželi ZDA imelo trdno površino, izdaj jih ima 65%. V kolikor ceste že niso prevlečene v asfaltom, so polite vsaj z oljem, kar tudi utrjuje njihovo površino in odstranjuje beseda sama nakazuje, čas počitka. Utrujajoč tempo modernega življenja, napet delovni ritem in dolgo bivanje v zaprtih in manj zdravih prostorih, nam brez dvoma škodi. Počitnice, na katere smo čakali 50 tednov, morajo biti predvsem drugačne od našega vsakdanjega življenja, v njih si moramo spet nabrati nove energije za bodoče delo. Počitnice torej niso samo za zabavo, pa tudi ne samo za mirovanje, ustrezati morajo našim osebnim potrebam. Za nekatere je lahko potovanje prav tako čudovita sprostitev. Če hočemo uporabiti počitnice za utrditev zdravja, moramo biti previdni pri izbiri leto-.viškega kraja. Če ste bili vse leto v stalni napetosti, si privoščite popolno sprostitev. Predvsem ne prekinjajte svojega dopusta in ga uživajte od prvega do zadnjega dne. Hitro se prilagodite, pozovite na napetost, nato pa vsaj nekaj dni popolnoma lenarite, izogibajte se telefonov in bodite čimbolj sami. Če je vaše delo tako, da ste morali vse leto stati na nogah, na počitnicah kar se da, vsaj nekaj ur na dan, negibno ležite v Tako si »boste sprostili noge, hrbtenico in vrat. Če ste delali vse leto za pisalno mizo v zaprtem, slabo zračenem prostoru, si zdaj privoščite čistega zraka. Če ste mladi, je priporočljivo taborjenje. Tako bi lahko tudi ponoči vdihavali čisti zrak. Ali pa preživite svoj dopust v hišici na deželi, med gozdovi in zelenjem, daleč od tovarn, mestne zračne nesnage in hrupa. Kjerkoli, že boste ne sedite in ne kadite preveč. Dihajte čisti zrak in se v njem tudi gibajte. Veliko hodite in držite se vzravnano. To je najboljša telovadba. Če ne hodite radi, pa lovite žogo, boste videli, kako dobro vam bo delo! Tudi šolarji potrebujejo počitnice, da nadomestijo naporno sedenje v šoli. Šolske počitnice so predvsem duševnega značaja. Dežela, jezera, morje, gore, samo da ni napetosti, ki je mladega človeka težila vse šolsko leto. V prostem času je treba najti notranjo umirjenost kot protiutež prejšnji napetosti. Najprimernejša meseca za počitnice, za milo morsko ali jezersko klimo, za planine, nižine in gozdove, sta prav gotovo julij in avgust. Lepe, veselja polne počitnice — brez vsake nesreče! varila pri oaiaii nisniii popravil Pomlad in poletje sta letni 6. Tudi, ko si se odločil za e-dobi, ko se izvrši največ hišnih nega ponudnika, ne dovoli zače-popravil. ti z delom, dokler nimaš v rokah To razni izkoriščevalci dobro pismene pogodbe, ki mora vse^ vedo, zato se v tem času najraje ibovati: vredna, zahtevaj, da se vpiše v pogodbo, da si dolžan plačati samo podjetniku, ki delo izvrši in nobenemu drugemu. Če on tega ne sprejme, je znak, da misli oddati terjatev računa banki in izginiti, ti se pa za garancije obriši pod nosom. So razna dela, pri katerih se stroški ne dajo točno predvidevati. Pri takih zahtevaj vsaj približno oceno ali povej, koliko si največ pripravljen plačati. Presenečen boš, ko boš zvedel, da bi delo stalo morda desetkrat toliko, kot si pričakoval. Tudi, če boš upošteval vsa gornja navodila, boš pri oddajanju del doživel skušnje, ki te bodo prepričale, da je mnogo ceneje stanovati v tuji hiši kakor v svoji. ponujajo za razna dela. Pri oddajanju del nisi nikoli dosti previden. Da bi hišnim gospodarjem prihranili nepotrebne skrbi, jezo in stroške, objavljamo nekaj pravil, po katerih bi se bilo dobro ravnati. 1. Ne oddajaj del, ki niso nujno potrebna, ali ki jih lahko o-praviš sam. 2. Ne oddajaj del človeku, ki ga ne poznaš sam, ali ki ti ga ne priporoče zanesljivi prijatelji. 3. Ne daj se premotiti zgovornemu vsiljevalcu, ne lepo donečemu imenu in ne obliki nosu. Posebno se varuj ljudi, ki pridejo slučajno mimo, pa so pripravljeni izvršiti kaka dela napol zastonj, samo da porabijo material, ki jim je ostal od dela v bližini. 4. Če misliš kaj popravljati, pokliči več podjetnikov (pa ne vse naenkrat), da pridejo gledat in dajo oceno. Ves razgovor zapiši, da ge boš lahko primerjal z ocenami drugih ponudnikov. 5. Ko imaš vse ponudbe v roki, se odloči za najboljšo (ki pa ni vedno naj cenejša). Muenchen središče trgovine z mamili MUENCHEN, Bav. — Glavno mesto Bavarske Muenchen je v povojnih letih naraslo in ima sedaj preko T.4 milijona prebivalcev, med njimi je veliko tujih delavcev iz vzhodne Evrope in seveda iz Turčije. Postalo je tudi glavno središče za trgovino z mamili, ki prihajajo tja iz Turčije in Srednjega vzhoda. Preje je šla ta trgovina z mamili pretežno preko francoskega pristanišča Marseilles, v zadnjih letih se je preselila v Muenchen. Načelnik bavarske državne policije Johann Kretz podpira to svojo trditev z zasego preko 150 funtov morfija, ki služi kot osnova za okoli 450 funtov heroina. Razprodaja pohištva “Magnavox” TV. Radio “Sava” na 6 zvočnikov in razne drobnarije. Vse v dobrem stanju. Ugodna prilika za nakup po nizkih cenah. 1377 E. 43 St. (123) Help Wanted Female a) točen opis dela, ki naj se o-pravi; b) material, ki naj se uporabi (najboljše barve npr. stanejo trikrat toliko kot najcenejše); c) dan začetka in dovršitve dela (ne dovoli, da bi začeli delati, potem pa šli drugam, češ, tebe že imamo); d) kazen za slučaj, da delo ni pravočasno dovršeno; e) ceno in rok plačila. Izgovori si plačilo v obrokih; zadnjega obroka ne plačaj, dokler ni delo preizkušeno (električna napeljava mora delovati brezhibno pri polni obremenitvi, streha mora držati v dežju, voda v žlebovih se mora sproti odtekati, furnez mora delovati natančno, kakor naravnaš termostat, vodni grelec ne sme ugašati, okna in vrata se morajo z lahkoto odpirati, a morajo se tudi tesno zapirati itd.) f) trajanje in obseg garancije; g) čeprav je oblastna odobritev najmanj zanesljiva, morajo popravila odgovarjati predpisom, če se to zahteva. Če hočeš, da bo garancija kaj ZGODOVINOPISJE (Nadaljevanje s 2. strani) zbrane o “oboroženih kyfzlin-ških enotah” naslednje,p<5datke: V času od septembra 1943 do aprila 1944 jo-HSilo v ‘Nezavisni državi Arčatski’ 200.000 mož pod orožjem, vštevši domobrance, ustaše in žandarmerijske polke. Srbski korpus prostovoljcev je štel 5 polkov, ruski zaščitni korpus pjrav tako, medtem ko je bilo približno 17.000 mož v srbski Narodni straži, četniki so v svojih korpusih zbrali kakšnih 60.000 mož. Bela garda je imela septembra 1943 okrog 6.000 borcev, a so jo kasneje za več kot polovico zmanjšali; balisti so šteli 1.200 mož, muslimanska milica v Bosni in Sandžaku približno 10.000 oseb. V sestavi nemških čet so bile divizije: VIL SS divizija ‘Princ Eugen (volksde-utscherji), 369. legionarska in XIII. SS divizija, sestavljena iz ustašev in muslimanov iz Bosne in Hercegovine, 372. in in 373. legionarska (ustaši) in XXI. SS divizija ‘Skender Beg (Albanci).” Petranovič v zvezi z “množično protirevolucijo” ugotavlja, \ da “pilimo svojo metodologijo zgodovinskega raziskovanja” in tako ne “najdemo izhodišč za raziskave, ki bi razkrile izvore tako množičnega protirevolucionarnega odpora proti NOV.” Pri gornjih podatkih Vojnozgodovinskega instituta je najbolj zanimivo dejstvo, da navaja Petranovič samo moč Bele garde ob zlomu Italije, trdovratno molči pa o 12.000 domobrancih, ki so po faštičnem porazu bili zmagovita slovenska narodna vojska, pred katero so tkzv. ‘narodni osvoboditelji’ bežali čez Kolpo in za Gorjance v zavetje bližnje NDH, kjer kljub oborožitvi niso uničili Titovega središča komunistične revoluci-ie. S.S. Factory Work No experience necessary. Full time. UNIVERSAL DRY CLEANERS 1218 E. 71 St. (124) Help Wanted Male & Female Hiša naprodaj Enodružinska, 3 spalnice, prostor za razširjenje zgoraj, aluminijasta obloga, nova garaža, globok lot zadaj, blizu cerkve Marije Vnebovzete. Kličite od 7 do 9 zv. samo 761-1496. (21,22,23,28,29,30 jun) V najem Oddamo odraslim 4 sobe zgoraj, v fari sv. Vida na E. 61 St. Kličite 881-9947 (124) Carst Memorials Kraška kamnoseška obrt EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV l.r425 Waterloo Rd. 481-223? COUPLE man, handy man, caretaker, responsible for one acre of lawn and shrubbery. Must drive. Occasionally serve guests; wife part time household duties, live in furnished two bedroom home on property. Salary commensurate with experience. Chagrin Falls area. No children. Employee of large corporation. All company paid benefits. Qualified persons call 283-3574 9 AM to 3 PM. (124) Hiša naprodaj Chardon Hill, Euclid, O. IV2 nadstropna, veliko ograjeno dvorišče, razv. soba, urad, 2 ognjišča, i priključena garaža. Lastnik gre ven iz mesta. Kličite 486-7364 -(128) MALI OGLASI V najem Lepo 6-sobno stanovanje, zgoraj, vse sobe velike, se odda v najem na 1081 E. 71 St. Za pojasnila kličite 843-8033. -(124) Girl College Student Would like summer work, specialized in bookkeeping, but will take any job.- Call 481-6955 or 541-3762. (124) Stanovanje išče Petčlanska družina išče 5-7 sobno stanovanje. Kličite 881-1318 od 8. zjutraj do 7. zvečer. -(124) V najem Štirisobno stanovanje, 1 spalnica, se odda na 1258 E. 61 St. 1 Kličite 881-6072 po 5. uri popoldne. —(124) Hiše naprodaj Dvodružinska in enodružinska in 3 garaže, vse na enem lotu na Edna Ave. v lepem stanju. Kličite 381-2705 za sestanek. (126) V najem Odda se 4-sobno stanovanje zgoraj, nič otrok, nič živali. Oglasite se osebno na 16109 Waterloo Rd. (124) V najem Tri sobe in kopalnica zgoraj, za eno žensko, vse na novo de-korirano. Blizu E. 185 St. Kličite 732-8969 (123) Pri E. 185 St. je naprodaj lep bungalov, 2 spalnici spodaj, 1 zgoraj, ves podkleten. GEORGE KNAUS Real Estate 481-9300 (124) Hiša naprodaj 5 spalnic, zidana enodružinska hiša, v Euclidu, priključene garaže. Na 23991 Effingham Blvd. Kličite 486-6195 -(127) Naprodaj Hiša za 2 družini, 5-5, investicija. Nič agentov. Kličite 731-9431 dobra (126) V najem Oddamo 4 sobe za eno ali dve osebi. Imamo tudi 5 sob za družino. Kličite po 5. uri 731-9431. (126) je šel, kar je mogel z njih prah pri vožnji. Mg ftejajie vašega denarja ija, Vsakdanje potrebe gotovine lahko napravijo luknje v denar, ki ga hočete prihraniti. Vložite ga na naš redni hranilni račun. Lahko ga dobite, kadar ga rabite. Vsak dolar, ki ga prihranite, vam zbira obresti namesto prahu. Če vaš hranilni načrt vključuje tudi denar, ki ga lahko za nekaj časa pogrešite, imamo več drugih, boljše obrestovanih hranilnih računov, za katere morate vedeti. In ko se boste z nami pogovarjali, pozanimajte se še, kako vam hranilni račun lahkb da brezplačni čekovni račun. Soctdti 4 CORPORATION*-’ BANK Society Corporation asset* exceed 1.3 billion dollars NATIONAL BANKOF CLEVELAND MEMBER F.D.I.C. ZA VAŠO DODATNO UGODNOST.. . VSI NAŠI KRAJEVNI URADI SO ODPRTI OB SOBOTAH OD 9.30 DOP. DO 12.30 POP. 1 v^jenjs^° modrost povsod in upal, da sem našel pravega pod-( spomladi preko vode,” je bas- Le-to m buo pi«v, da s kovačem vselej v sebi obujal in pazil, da pomika, ki mi bo pot v šole | nal magister, “med brodarje in ni bilo šale. Ni me pustil dalje, bom po duši zdrav in po telesu uravnal. Ostal sem zato v Rib- splavarje na Savi. Voda je bila' pa me ni, do zadnjega ne, dok-čvrst.” inici, se naučil rezljati žlice im velika in skoraj bi bili vsi uto- ier je živel. ’ IVAN PREGELJ: Magister Anton ZGODOVINSKI ROMAN “Procuramus, iz žive misli mudil. Obt‘Ite, missa est’ sem sem zinil. Naj te ne moti. Pri-1 pa vendar vedel, kaj bom nare-poveduj!” je zato pozval gosta. Magister je tedaj segel k sebi in položil svoje ateste, da je prestal visoke šole, predse na mizo. Nato je dejal: “Tu so pisma, ki so mi jih dali za potrdilo, da sem pravi. Zdaj bom pa povedal, kako je bilo.” Vikar je segel pokroviteljsko slovesno po listih. Magister se je odkašljal kakor v zadregi. Potem je začel govoriti tiho, skoraj jecavo in zastrto, kakor da noslja in da je dremoten. Kakor da pripoveduje, česar ni doživel sam, marveč nekdo drugi, ki mu je komaj malo mar. “V torek, na praznik svete Ane, saj se še spomnite, gospod vikar, je bilo in prav močno hudo se mi je storilo, ko sem tisto uro še enkrat premislil, kaj bom storil prav na taisti dan, ko je god moje rajne matere. Pri maši sem Vam stregel in sem bukve prenašal na evangeljsko stran, pa sem videl, kako je stopil v cerkev—” “Pie atentus agat se mini-strans! Mašni strežnik naj ne zija spred oltarja!” je zamrmral narejeno nejevoljno vikar. “Kako, procuramus, sva se učila, a? Za prvo, za drugo, za tretje...” Magister se je medlo nasmehnil. Ni se utegnil opravičevati ne odgovoriti. Po vojaško trpko je hotel vikar, naj kar lepo pripoveduje dalje. “V cerkev je tedaj stopil brat Frančišek, ki je prihajal vsako leto po berovnji,” je govoril magister. “O, saj sem ga bil vesel, kadarkoli sem ga zagledal, in Bog mu daj vsega dobrega, če je še živ. Tudi tedaj mi je šlo np prijazen nasmeh. Pa sem se zdajci o vedel, kakor ste se bili leto prej, gospod vikar, z njim domenili, da me vzame pri tej prvi priliki s seboj v Koper. Pa me je to vsega zmedlo in sem si dejal z žalostnim srcem...” “Z žalostnim srcem? Procuramus! Poslušamo, kaj je dejal,” je mrmral togotno in dobrohotno vikar. “Sem si dejal,” je govoril magister, “da je zdaj konec mojega bivanja v Štanjelu pa moje lepe cerkovne službe pri Vas. Pa sem še to preudaril, da mi ni všeč ne prav, da bi šel v samostan za hlapca in cerkovnega slugo. Kaj pa sem hotel početi? ‘Orate fra-tres’, ste se obrnili pred oltarjem, pa sem, Bog ve, prvikrat zmedeno odgovoril in ste me sršeče pogledali, da sem še moliti pozabil in Boga za tolažbo in razsvetljenje poprositi za- skusil, da zdaj kovati znaš pa s dobroto spoštovati.” (Dalje prihodnjič) “V dve strani, kakor petelin,”: drugačno orodje, ki mu suha nili. Pa nismo. Pomnim, da je kimal vikar, “dobro! Pa zini,'roba dejo, pa še polhom nasta-! sem nekoga zadnji trenutek po-preden grem naprej s teboj, kaj vljati. Ljudje so me hvalili, da|tegnil iz vode, a izgubil pri tem te je zavelo, da .se moraš zdaj sem znajdljiv in da poznam naj-^ obutev. Brodniki so mi plačali nehvaležnosti in grde nepokor- bolj godne stečne. Ko pa so pol- j delo in pomoč pa sem si dal ‘Ha,” se je vedril vikar, “si Oglašajte v "Amer. Domov: n) i” ščine spovedovati? Žini, dem, da bomo kar od kraja vedeli! “Gospod vikar,” je odgovoril magister z medlim nasmehom. “Hotel sem biti učen. Zato mi ni bilo po volji, da bi se zakopal v klošter za preprostega samostanskega ‘brata’.” “Quid veritas? — kaj je resnica?” je vzdihnil vikar nezau- hi minili, me v Ribnici ni dlje | umeriti nove čevlje in jo udaril strpelo. Ubral sem jo za višjim J na Štajersko. Na tem potu se duhovnom. Bilo je pozimi, hude | me je prijel zavaljen berač, ki pljivo in tako nekam zbodel bil streznil. Streznil nas je vse mladega, da je nadaljeval s pripovedovanjem še bolj lenivo in dremotno kakor doslej. “Dotekel sem trgovca s petimi mezgi. Ne vem več, kaj je tovoril; pridružil sem se mu in me je vzel za poganjača. Hotel sem sicer na Ljubljano, pa me je zmotil na Ribnico. Pa je kmalu za tistim prišla takšna bolezen nadme, da me je strašno vilo in je kar lilo iz mene. Obležal sem v neki toberni ob cesti. Ljudje so se me usmilili, niso me podili na pot. Pa sem si opomogel in našel zaslužka pri višjem duhovnem za dolenjsko stran notri do Turkov. Tako sem služil visokemu gospodu do jeseni. Tedaj je odšel po poslih nekam proti Novemu mestu in name pozabil, ki sem že za trdno dil in kako, česar vsega ne bom pravil, ki že vse sami dobro veste.” “Vemo, kar vemo,” je godr-njavsnil vikar. “Sveto orodje, posvečeno cerkovno last so nam vzeli s seboj, zvonec izpred oltarja.” “Mašni zvonček,” je potrdil magister. “Ko sem luči po maši ugašal, sem ga v žep potisnil, kakor po navadi, saj veste čemu: da bi se otroci v cerkev poj at ne hodili in zvonit. Pa šele, ko sem bil prehodil že Ka šest ur poti, sem opazil svojo zmoto. Ponoči, ko ste spali, sem se vrnil, položil zvonček tu zunaj na prag, pa spet odšel.” “Začel nisi slabo, procuramus,” je potrdil vikar vedro. “Porro tractetur. Nadaljuj!” “Ko sem se tako že v drugo ločil od Štanjela,” je bajal magister, “sem hodil vzdržema do Postojne. Ker sem potoval vso noč, sem bil truden in lačen. Prva voda, ki sem jo tedaj pil, mi je bila sladka in dobra kakor mleko. Tako sem prišel mimo prve hiše v trgu. Prekrivali so jo. Krovec je čepel vrhu sle-menske blazine. Pogledal sem kvišku pa hotel mimo. Pa je Strehar nekaj zavpil, in že sem imel težko skrij o na glavi. Udarila me je hudo, ubila me pa ni in sem jo pobral pa podal nazaj možu na strehi. Močno všeč mu je bilo to, da je pri priči zlezel s strehe pa mi dal jesti. Za to sem mu potem do večera podajal opeko in si zaslužil tako svoj prvi kruh po svetu. Ko sem se potem še naspal, sem šel dalje.” “Le pojdi, Strehar,” se je budil vikar v vedno živahnejšo dobrohotnost. Magister je togo nadaljeval: “Saj sem dotlej že nekaj krati slišal od Vas, gospod vikar, da sem trde glave, kar je vse res, pa mi je tisti kamen s strehe tedaj le nekoliko odprl spomin, da sem se zdajci ovedel, kakor ste me nekoč lepo učili v cerkvi, da naj bo človek kakor petelin. Aspicit utrumque, namreč, z očmi v dvoje strani da gleda, v OBE ZADOVOLJNI — Štiri le-nebesa in zemljo. Pa sem storil ta stara Cathy Acevedo se zado-močen sklep, da bom mimo voljno drži velike Karen v cin drugega, če Vam že moram biti kusu Ringling Bros. v New Yor-nehvaležen in neposlušen kot ku, kamor je prišla kot gost uhajač, vsaj to Vašo lepo ži-/‘Središča dnevne oskrbe”. zmrzali po lepi jeseni. Po zidanicah je bilo vina, da ljudje niso vedeli, kam z njim. Povsod so peli in pili in me vabili medse. Kod in kje sem tedaj ves mesec hodil in bival, sam ne vem. Dobri ljudje mi niso dali, da bi se skupaj šele Turek, ki je prišel ropati na metliško stran. Tudi tega ne vem več, kaj me je nato zaneslo proti Štajerski v nekake gore nad Savo, kjer sem do pomladi vedril v pomejnosti in se tu za silo tkati naučil.” Vikar je dvignil roko za znamenje, naj pripovedujoči utihne. “Poplakni grlo,” je velel, “že vidim,, da svojega platna ne dotkeš kmalu.” Magister je srknil nekaj kapljic, nato je spet pripovedoval: je bil zelo zgovoren in šegav pa mi pot krajšal in sem z njim nekaj potov večerjo delil. Pa je mislil menda, da ga nisem zadosti z večerjami poplačal. Nekoč me je pustil samega na senu, kjer sva prenočila, mi pobral vse novce in še čevlje. Tako sem prišel bos v Celje.” Šlo mu je na smeh, da se je togo pačil in ga je vikar Jože osuplo pogledal. “Prišel sem mimo neke kovačije,” je povzel znova pripovednik. “Kovač je stal pred vrati. Videl je, da sem bos in me vprašal, ali naj me podkuje. Stopil sem ob taki prijaznosti bliže, pa nisem pogledal, kam. Pa je ležala podkev v prahu, ki jo je bil kujež nekaj prej pobral iz ognja. Stopil sem prav na železo in poskočil opečen. Kovač pa se je zasmejal, češ, naj žele- “Res je, gospod vikar! človek zo še obliznem za groš. Za groš ne bi verjel, kaj tega vse se na poti doživi. Če bi vnaprej vedel, saj bi ne bil šel z doma. Spominjati pa se je lepo. Mene je Bog vodil po svoje in ohranil. Da bi mi le do konca prav priti dal, čast mu in hvala vekomaj.” “Amen!” je potrdil vikar Jože po duhovsko. “Zašel sem nato, ko sem hotel da ga obliznem, sem odgovoril šegavo, naj le podkev prvo kar sam lepo prahu očisti. Pa je menil, da nisem ne neumen ne meljušen; ali mu nočem vlačiti mehu? Bil sem takoj voljan, da prislužim za novo obuvalo. Tako sem postal kovaški pomočnik, pa kar za tri leta. Služil sem in še nemškemu sem se privadil. rrr M® a§ocistjrJ ONE FAISLANE DRIVE JOUET, iL 60434 EUCLID POULTRY V zalogi imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, popolnoma sveža jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite in si izberite! HOWARD BAKER 549 East 185 Street, Euclid 531-8187 Since 1914 ... ... the Holy Family Society oi the li.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community-For half-a-century your Society has offered the finest -n insurance protection at low, non-profit rates to Catholics only LIFE INSURANCE « HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE Historical Facts The Holy Family Society is a Society of Catholics mutuallj united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Joseph. Society’s Catholic Action Programs are: 1. Scholar ships for the education of young men aspiring to the priesthood. Ž. Scholarships for young women aspiring to become nuns- 3. Additional scholarships for needy boys and girls. 4. Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America. 5. Bowling, basketball and little league baseball. 6. Social activities. 7. Participating in the Catholic Communications Foundation- Dru A a sv. Družine 1 JOS, ZELE IN SINOVI 1 ZAVOD = POGREBNI 6502 ST. CLAIR AVENUE Tel.: 361-0583 = = COLLIN WOODS KI URAD 5! = 452 E. 152nd STREET Tel.: 481-3118 = Avtomobili in bolniški voz redno, in. ob vsaki uri na razpolago ~ Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo himimiuiimiininiimmmiiiiimimuimiisiiimsuimmmimiiMiihHiiiiimr.iiihT Officers President ............. First Vice-President .. Second Vice-President Secretary ............. Treasurer ............. Recording Secretary ... First Trustee ......... Second Trustee ........ Third Trustee ......... First Judicial ........ Second Judicial ........ Third Judicial........... Social Director ........ Spiritual Director .... Medical Advisor........ Joseph J. Komad Ronald Zefran Anna Jerisha Eobeit M. Kochevar Anton J. Smrekar Joseph L. Drašler Joseph Šinkovec Matthew Kochevar Anthony Tomazin Mary Riola John Kovas Frances Yucevicius . Nancy Owen ^ Rev. Aloysius Madic, O-F.JVl-Joseph A. Zalar, M.D. I * ______I George Shultz NOVI ZAKLADNIK - George Schultz, dosedanji proračunski direktor in vodja zvezne uprave, je bil imenovan za zakladnega tajnika kot naslednik J. Con-nallyja in pretekli soglasno potrjen od senata. TEŽAVEN PREVOZ — Slika kaže 375 ton težek parni generator jedrske elektrarne na poti iz Walkertona v Mineral v Virginiji. Težek tovor je naložen na poseben voz s 128 mehkimi kolesi, dolg 145 čevljev. Kako pritiraiiiii veliko denarja, napravite velik korak. Dovolite, da vam pomagamo kupiti ali zgraditi dom. Naše bančne obrestne mere, nizki zaključni stroški in naš postopek “brez točk” pri običajnem posojilu za dom, vam lahko prihrani veliko denarja. In če imate veliko banko na vaši strani, ko napravite ta važen korak, tudi pomaga. Polovico vknjižnih posojil v Clevelandu je naših, Naj um.‘M/ ;w ,1 ko EQUAL -HOUSING LENDER pomagamo tudi pri vašem. Qf CLEVELAND TRUST Skupaj to lahko uresničimo.