Leto LXX
Stev. 222 a
V Ljubljani, v nedeljo, 27. septembra I942-XX pSrpiič.B.^TtoTii P°*ul* Prezzo — Cena L 0.80
Naročnin« mesečno 18 Lir, za Inozem« itvo 20 Ur — nedeljska ledaja celoletno 34 Lir, ct inozemstvo 50 Lir. Ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnin« in 10.349 za inserata. Podrntnieat Novo mesto.
Izključna pooblaSčenka za oglaševanje italijanskega in tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano.
Uba|a vsak dan ilntra| rasen p onedellk« In dneva po praznika.
a Uradolitvo In apravai Kopltarleva 6, L|obl|ana. e
1	Redazione, Amminlstrazlonei Kopitarjeva 6, Lubiana.
2	Telcion 4001—4005.
Abbonamentii Mete 18 Lire) Estero, me-m a) Lir«, hdiuona domemča. anno 34 Lira, Estero 50 Ure. C. C f4 Lubiana 10.650 par gli abbo-namanUt 10-349 pes le tnserzloni.
Filial«! Novo mesto,
Concesslonarla eselujlva per la pobblldtš dl proventenza Italiana ed eatera: Unione PubblicitA Italiana S. A. Milano.
Bollettino No 852
Vivace attivita delle artiglierie in Egitto
Due »Spitfire« abbattuti nel cislo di Malta
H Qiiartiere Generale delle Forze Armnte coni u niča:
Nel settore settentrionnle del fronte egi'-ziano vlvac? atfivita delle opposte artiglierie; pattuglie ncmiche che tentavano di avvici-»ar*i alle nostre linee sono state volte in fuga.
In combattimenti aerei cacciatori germa-»♦ri hanno ahbatluto due Spitfire nel cielo di Malt a.
Vojno poročilo št. 852
Topniško delovanje
1 Novi sunki v Kavkazu in ob Tereku
V Stalingradu so bila zadeta nova poslopja blizu Volge - Nočni napad na Astrahan - Izjalovljen napad na Oslo
Egiptu
Dve angleški letali sestreljeni nad Maito
Stan italijanskih Oboro/.cnil
Sil
Glavni objavlja:
Nn severnem odseku egiptovskega bojišča živahno topniško delovanje. Sovražne oglednice, ki so se skušale približati našim postojankam, so hil? zapodene v beg.
V letalskih bojih so nad Mnlfo nemški lovci sestrelili fri letala vrste »Spitfire«.
""' "T1"" —ti1 irn-mi iu a ii ■iiiMr^^^TPtffittnrv'"*"'"^
Hitlerjev glavni stan, 26. sept. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Na severozahodnem dolu Kavkaza in nn Tereku so nemške in zavezniške čete z učinkovito letalsko podporo predrle mnogo močno utrjenih sovražnih postojank.
Pred kavkaško obalo črnega morja so nemški motorni čolni potopili 2000 tonsko sovjetsko pctrolrjsko ladjo iu neki l>oo tonski parnik.
Ena prevozna ladja in en velik vlačilec sta bila zadeta z bombami.
V borbi za Štalingrad so bila sovražniku v frdili bojih iztrgana strankina poslopja, nahajajoča se blizu Volge ter so bili odbiti razbremenilni napadi proti zaporni črti na severu, kjer je bilo uničenih TI tankov.
Bojna letala so v nočnih napadih zažgala postaje ter petrolejska skladišča v Astra-h a u ii.
Pri V o r n n e i u se boji nadal jujejo.
Na srednjem odseku vzhodnega bojišča so oddelki vojske in SS zavzeli več krajev proti močnemu sovražnemu odporu.
Jugovzhodno od I I m e n s k e r a jezera so se ponesrečili sovražnikovi krajevni nnpadi.
Med dnevnim napadom na mesto Oslo, ki ni imel vojaškega pomena, so nemški lovci sestrelili tri od štirih angleških bombnikov.
Nemško letalstvo je zadnjo noč obsipavalo z razdiralnimi in zailgalnimi bombami neko pristaniško mesto v jugozahodni Angliji.
Italijanski letalci pri Stalingradu
Bern, 2G. septembra. AS. Iz Moskve se je izvedelo. da sovjetsko poročilo naznanja navzočnost
Tretja obletnica trojne zveze
Rim. 26. septembra. AS. Jutri oh 18.30 hodo poslaje EIAR-ja oddajale poslanice grofa Galeazza in drugih zunanjih ministrov sil trojnega patka in držav čknic za slovesno obletnico podpisa troj-rega pakta. Minister za ljudsko kulturo bo jutri cbral dopisnike listov trojnega pakta in držav članic. V nedeljo ob 20.50 pa bo prenos s prireditve, na kateri bo govoril grof Ciano v navzočnosti političnih in diplomatskih osebnosti.
Berlin, 26. sept. AS. Ob priliki tret je obletnice podpisa trojnega pakta, ki pade na 27. september je politični sotrudnik nemške poročevalske agencije napisal med drugim, da »so se težke in tvegane naloge, katere so si tri velike sile, pod« pisnice pakta ob času podpisa zastavile, med tem časom spremenile v same zmage, ki dajejo trem stebrom močnega političnega vojaškega trikota Rim—Berlin—Tokio polno pravico, da se te obletnice spominjajo s svečanostmi in ponosom. Trije veliik narodi, nadaljuje pisec, ki so bili oropani svojih najsvetejših pravic in izključeni soudeležbe na dobrinah, ki jih daje zemlja, so se borili in
se bore zmagovito, da bi uvedli na »vetu končno-veljavno red in ravnatežje v skladu s pravico. Ta borba ni naperjena proti nobenemu narodu, temveč le proti predstavnikov narodne zarote, ki se ji je že enkrat v zgodovini posrečilo sprožiti krvavo svetovno vojno. Trojni pakt je postaial vedno močnejše orožie za novi red, ki jamči dolg mir sloneč na temeljih, ki jih je postavil pakt sam, da ima sleherni narod na svetu pravico dobiti vso lastninsko pravico do prostora, kjer živi. Nato polemizira člankar z nasprotno propagando in pravi med drugim, da ta temeljni sklep trojnega pakta nima nič skupnega z govoricami in lažnjivimi zavijanji tako imenovane »atlantske karte«, ki se je rodila iz politike ropa in izsesa.vanja sveta po Anglosaksonih. Clankar DNB-ja končuje z zatrdilom, da je granitni blok 250 milijonov ljudi, kolikor jih ima pod svojim okriljem trojni pakt, pokazal, da je še vedno strahotno orodje za ofenzivo in da so narodi, ki so tega pakta člani, bolj kot kdaj prej prepričani, da bo beseda »Mir« sledila besedi »Zmaga«.
Izjava japonskega zunanjega ministra
Japonska se bo borila do končne zmage skupno s silami Osi
Tokio, 26. sept. AS: Novi japonski zunanji minister Masayuki Tani je podal prvo uradno izjavo, v kateri je potrdil, da se navzlic zadnjemu razvoju vojne v Evropi ne bo spremenila japonska politika do Sovjetske zveze, — Nato je podal pregled mednarodnega položaja od začetka sovražnosti na Daljnem vzhodu in je izjavil, da je sedanja vojna za ustanovitev velike vzhodne Azije zgodovinska vojna, ki ima z« cilj osamosvojitev vzhodne Azije in ustanovitev skupnega blagostanja. Tani je dodal, da se Italija, Nemčija in Japonska vojskujejo za zgradn.jo novega reda na svetu. Nato je poudaril angleško in ameriško nervoznost zaradi japonske zmage in zatrjeval, da hočejo premagati Japonsko še to leto, ker mislijo, da bi siccr Japonci lahko povečali uspehe, ki so jih že dosegli. Angleži in Amerikanci se znatno trudijo s pripravljanjem ofenzive proti Ja-
Sovjeti razočarani nad Anglijo in Ameriko
Lizbona. 26. septembra. AS. Agencija Reuter Je prejela iz Washingtona naslednjo brzojavko: »Zanimanje diplomatskih krogov je danes osredotočeno na rezko Willkiejevo izjavo o razočaranju in nezadovoljstvu Sovjetov. ker zavezniki no sprožijo drugega bojišča. Poročila iz Londona, govoreča o nesporazumu med Anglijo in Rusijo, za kateri čas je bilo dogovorjeno odpreti drugo bojišče, so {sprožila debato, ki postaja vedno bolj razvneta vzporedno s povečanjem nemškega pritiska na izmučeno trdnjavo Štalingrad. Dočiin je bila v veljavi izjava, podana po Mololovljevem obisku v Washingtonu in Londonu, da to leto ne bo moglo biti orlprto drugo bojišče, se je istočasno pripominjalo, da to ni pomenilo, da bi bila opuščena vsakršna psihološka možnost za izvedbo. Na drugi strani 6e je predvidevalo, da invazija na celino, ki ni edino možno drugo bojišče, zahteva veliko priprav, o katerih nepoučeni nič no vedo. Priznava se, da je tudi za napad na Dieppe bilo treba več mesecev proučevati načrt. V vseh krogih vlada največja simpatija in občudovanje do Rusov, in to zadržanje se bo spremenilo v dejanje, kadar bodo odgovorni krogi po svoji presoji določili primeren čas in kraj.<
Rušilec »Somali« potopljen
Rim, 26. septembra. AS. Angleška admiraliteta je priznala izgubo rušilra »Somali^. Rušilec je imel 1870 ton, 12 topov, 4 strojnice in 4 tor-pedne cevi. Posadka je štela 190 mož.
ponski, toda Japonvci se ne bodo dali preplašiti in so odločeni doseči končno zmago.
Minister je nadalje poudaril uspehe, ki sta jih Italija in Nemčija že dosegli v Evropi, kar je njun prispevek za zgradnjo novega svetovnega rcrla. Omenil je tudi, tla Ihi jutri proslava tretje obletnice podpisa trojnega pakta in izrazil svojo gotovost, da bodo trije narodi z združenimi napori pobili Anglijo in Združene države. Minister je nato govoril o japonskih zaveznikih ter izjavil, da bodo vedno združeni korakali z japonskim narodom. Tani je naslovil oklic na japonsko ljudstvo vzpodbujajoč ga, naj nadaljuje borbo brez ozira na trajanje vojne ter ga vzpodbujal, naj se zoperstavlja vsem težavam, ki bi utegnile nastopiti v bo-dočnostL
italijanskih letalskih eskadril na bojišču pri Stalingradu ter udeležbo italijanskih čel pri nastopih na Kavkazu.
Berlin, 26. sept. AS. Neka nemška oklepna alpinska divizija, sestavljena skoro izključno iz Dunajčanov, jo pri* svojih nastopih od začetka vojne pa <lo 24. septembra uničila 1<HH) tovjelskih lankov. Ta divizija, ki se jc tako odlikovala, deluje zdaj severozahodno od*Medlna.
Oslo. 20. sept. AS. Sinoči proti Jesti uri so štirje angleški bombniki vrgli nekaj bomb na mesto Oslo v trenutku, ko je Imel predsednik vlade (Juisling svoj govor v narodnem muzeju.
Bombe so padlo v središče mesta ter so poškodovalo in zažgalo nekaj hiš. Protiletalska ohram-ha jo sestrelila tri napadajoča letala.
Berlin. 20. sept. AS. 1/. vojaških virov se je izvedelo, da so nemški lahki bombniki izvedli 25. septembra hude napade na južno angleško obalo in metali liombe no mesto Seafort. Tudi mesto Metcherch je bilo predmet nenadnega napada s strani nemških letal, ki so z bombami povzročila velike požare. Pri povralku so nemška letala s strojnicami napadla angleške proliletal« ske obrambne naprave. V noči na 25. september so nemška letala metala razdiralne in zažigalno bombo v neki kraj severno od mesta Palmouth.
Srditost bojev pri Stalingradu
Berlin, 20. sept. AS. Pozornost tukajšnjih vojaških krogov je obrnjena na nove nemške in zavezniške uspehe v Kavkazu, kjer so se morali rdeči navzlic hrabremu od|>orii in močnim protinapadom umakniti. Nemci navzlic vsem težavam metodično napredujejo na odseku pri Novorosijsku, kjer skušajo rdeči, opirajoč se na mornarico, brezuspešno zavirati pohod napadalcev. Dočim si velik del Timošenkovih armad brez upanja na rešitev dela utvare, da bo potegnil vsaj giavnino nemških sil iz Kavkaza, |>oleka nemški nastop, ki se ca sovražnik boji. Po današnjih poročilih so tudi bilka za Štalingrad nadaljuje z vso silovitostjo. Napadalne čete so zasedle skupijo hiš, spremenjenih v utrdbe. Dopisnik lista »Bfirsen Zeitung« je objavil nekaj podrobnosti o bilki v stepi okoli Stalingrada. Tukaj so boljševiki ubrali obupno taktiko krta. Vsakih 100 metrov jo podzemni obok s strelskimi jarki in od-
Romunija ima novega finančnega in kmetijskega ministra
Bukarešta, 26. sept. AS: Generalni upravnik romunske narodne banke Aleksander Nea-gu je bil imenovan za finančnega ministra. Državni podtajnik v poljedelskem ministrstvu Avrelijan Pana je bil imenovan za poljedelskega ministra. V sredo popoldne sta oba ministra položila prisego pred maršalom Anto-neseom in podpredsednikom vlade Mihaelom Antonescom.
Italijanska kulturna prireditev v Čileju
Santiago do Cliile. 20. sept. AS. V največjem mestnem kinu je bila v navzočnosti številnih oblasli in velike množice ljudstva predstava italijanskih dokumentov, ki osvetljujejo šolsko življenje, dela materinstva in otroške nege, kar jo vzbudilo živo zanimanji;.
Zločinski angleški načrti z Indijo
Bangkok, 26. septembra. AS. Angleške ohla-sti, ki jim ni dovolj, da z vsemi sredstvi stiskajo indijsko prebivalstvo, hočejo v teh nesrečnih krajih še izvajati barbarski način »požgane zemlje«. Ta namen je včeraj odkril na vladni seji podpo-veljnik sir Allan Hartley, ki je rekel, da ima angleška vlada v primeru sovražnega napada na Indijo namen zateči se k taktiki »požgane zemlje«. Ni treba posebej dodajati, da to žejo skrbi prebivalstvo, katero bo moralo videti požgane 6voje hiše in gospodarska poslopja pod pretvezo, da se jih ne bi poslužil sovražnik. Sir Allan Hartley je tudi potrdil, da je letalstvo večkrat s strojnicami obstreljevalo množice indijskih rodoljubov. Navedel je celo kraje, ki so bili zločinsko napadeni.
Francoski parnik potopljen
Viehv, 26. septembra. AS. Uradno sporočajo, da je bil francoski parnik »Liberia* 21. septembra torpediran od neke angleške podmornice ob tuni-ški obali, čeprav je plul z vsemi prižganimi lučmi. Štirje člani posadke so pogrešani. Med njimi je tudi kapitan.

Zborovanje vseučiliščnikov trojne zveze v Benetkah
Benetke, 26. sept. AS:* Včeraj je bil v dvorani Pregadi v do/evi palači slovesen začetek prvega italijansiko-nemško-japonskega kulturnega vseučiliškega sestanka v navzočnosti podtajnika za ljudsko kulturo Polverellija, ki sina predseduje zborovanju, nadalje zastopnikov narodov trojne zveze, zastopnikov španskih, madžarskih in bolgarskih vseučiliščnikov, ki se udeležujejo zborovanja kot opazovalci, madžarskih oblasti in beneških oblasti ter izbrane množice povabljenih.
Prvi je spregovoril zastopnik PNF narodni svetnik Fabrizi, ki je prinesel pozdrav tajnika Stranke ter GUF-a Najprej je proslavil vedno večje sodelovanje med tremi narodi, nato pa je dvignil misel tovarišem borcem ter osvetlil bistveno razliko med zborovanje demokratske mladine ter mladine osnih sil in njihovih zaveznikov. Nazadnje je izjavil, da pričenja zborovanje v imenu tajnika Stranke in GUF-a.
Med živahnim odobravanjem se je nato dvignil podtajnik Polverelli, ki je najprej pozdravil beneške oblasti, nato pa izjavil, da bo italijansko-nemško-japonsko zborovanje tudi na kulturnem polju zagotovilo sodelovanje ter omenil krvni in junaški dele/ fašističnih vseučiliščnikov v vojni za neizogibno zmago.
Njemu je odgovoril nemški zastopnik dr. Hans Streit, ki je prinesel pozdrave voditelja nemških študentov dr. Sheela ter japonski komisar dr. Kanakura, ki je pozdravil v imenu japonske delegacije.
Nato je imel besedo italijanski govornik Mario Nigro, ki je govoril o temi: »Organizacijska struktura GUF-a in njegova funkcija v življenju Stranke in naroda t. Popoldne so se poklonili pred žrtveni^om padlih fašistov, kjer so položili vence z zastavami trojne zveze, pozneje pa obiskali sedež beneškega fašija. Nalo se je nadaljevalo zborovanje v palači Giustiniani. Prvi je govoril dr. Hans Streit, ki je osvetlil naloge in organizacijo nemške narodnč študentovske zveze, oznanjujoč razlike analognih organizacij demokratskega liberalizma. Za njim je japonski govornik dr. Murata razpravljal o novem japonskem vseučiliškem gibanju, rekoč, rla je Japonska trdno odločena sodelovati za zgradnjo novega evropskega reda na osnovah fašističnih in narotlno-socialističnih načel. Zvečer je bila v kinu za obiskovalce zborovanja predstava grandioznega italijanskega filma »Bengazi«.
Švedski protest
Storkholm, 26. septembra. AS. Švedsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da je slockholmska vlada izročila protestno noto zaradi pogostih kršitev švedskega zračnega prostora s strani angleških letal. Teh poletov je doslej že 25. Protiletalska obramba mora ob vsaki priložnosti streljali. Vojaške oblasti 60 zapovedale, naj se čuječnost še poveča.
pornimi gnezdi, ki je zakrinkan z najrafiniranej-šo pretkanostjo. Stepa ne nudi nikake možnosti za kritje. Tam ni dreves, ne nikakega grma in tudi ne koščka skale, za katero bi se dalo kriti. Tudi ni govora o hišah, marveč le šopi plevela, ki se zdijo kakor uniformo rdečih. V puščavi so majhne vdrtine, ki jih ni na najboljših zemljevidih in ravno tu so vgnezdeni rdeči, čakajoč, da bi odprli peklenski ogenj na naše napredujoče oddelke. Ti so jioglobili svoje jame v trdi in pusti zemlii v okolici Stalingrada, jih maski-rali s plevelom ter sc tukaj upirajo. Res da no-lw>n holjševik no zmore zdržati v svoji usodi, ko je taka jama odkrita. Štalingrad ni primeren za tanke. Izrabljajoč lo ozemlje, so boljševiki zgradili izdatno nevarno obrambno mrežo, odkoder se vidijo strojnična gnezda nekaj melrov daleč, posadke pa so tudi majhne ter imajo poleg strojnic velike ročne bombe ter majhne protitankovske topiče. V kavernah so veliki magacini mu-nirije. Toda napredovanje se kljub temu počasi, loda brez prestanka nadaljuje. Vse le kaže, kolikšno važnost polagajo boljševiki na Štalingrad in da je za to točko poveljstvo sovjetskih južnih armad izigralo vso svojo karte.
Pogovori s slovenskim ljudstvom:
Pogled v bodočnost
Cnnnikar Aiessandro Nicotera je »noči imel po radiu naslednje predavanje:	.
Sedaj, ko je boj postal hujši ko kdaj po. prej in bi se lahko reklo, da prehaja v zaključeno <I<iIki, se pogledi tako rekoč ne obračajo v bodočnost, da bi bile vse sile v zadnjih trenutkih posvečene uspehu.
V tem tako odločilnem trenutku je slovensko ljudstvo med tistimi narodi, ki so najliolj zmedeni in to ne samo /aradi sporov, ki ga mučijo, ampak tudi /aradi^s»ga, ker je to ljudstvo predolgo, ostalo pri starih oblikah, med tem ko jc Evropa hitro na poti proti novim obzorjem.
Evropa je cclo že bila na poti, ko se je Slovenija zibala v blaženosti notranjih igrač-karij Jugoslavije.
Malo hi bilo takih, ki bi v letih milosti 1040 in 1941 mislili, da se bo revolucija sprožila tudi nad glavami Slovencev. Sedaj pa je prišla revolucija, in sicer v oblikah, ki si jih nikdo niti najmanj ni zamišljal. Obenem imamo vojno, upor in državljansko vojno. Dovolj vsega, da se vrne pamet.
Dasi nekateri narodi evropski revoluciji niso marali pogledati v obličje, se je Ya vendarle začela takoj po prvi evropski vojni. Ko je fašizem prvi uvide!, da so bili narodi z ver-sajskim mirom izdani in ko so spoznaii, da jo to mir plutokracij, mir, ki je še enkrat dvignil nesrečno gospodstvo zlata med razdedinje-nimi narodi, nad vsem evropskim proletarija-tom. ki je v vojni doprinesel najvežje krvave žrtve.
Tedaj se je zare]n fašistična revolucija, ki se Iki končala s sedanjo vojno.
Nikdo se ni nikdar pobrigal za to, da bi slovenskemu ljudstvu razložil te stvari in nad tem se ne smemo niti najmanj čuditi. Pač pa mora biti predmet osuplosti dejstvo, da se med Slovenci ne najdejo ugodni tokovi za evropsko sodelovanje v smislu, kakor ga uveljavlja fašizem. Veliki in mali narodi ne bodo te/ko razumeli, da evropska nesloga ni bila toliko proizvod razpnl jenih nacionalizmov, kolikor plutokratskih koristi, ki so te nacionalizme razpnl jcvale.
Izrazimo pa sc še bolj jasno, sedaj, ko «o zavese padle in se pred očmi ugotavlja naslednja resnica: Anglija je bila tista, ki je pletla niti evropskega spora, če tudi po posrednikih, /aenimo s Francijo, ki se je smatrala /a zibelko svobode in ki je vsak dan glasno oznanjala na lastna usta svojo veličino, pa v rr<-nici ni nikdar mogla imeti vlade, ki ne bi bila odobrena v Londonu. Francija ni nikdar mogla razvijati politike, ki nc bi bila v odnosu z angleško politiko in to tudi tedaj, ko sn pariškii v astodržci hoteli to najmanj priznati.
Sleherni poskus /a sodelovanje med Italijo in r rancijo je v Angliji naletel na javno in prikrito nasprotovanje. Sleherno evropsko sodelovanje b; se ponesrečilo zaradi poscg-i »Inteligence Serviceja«.
Angleški agenti so spretno na satanski na-
vsa nesporazum! je-
ftn bojkotnže razpihovali
nja. In to predvsem zlasti zaradi sleootc narodov. Bilo jc dovolj nekaj plačancev, ki «o nn veliki voz angleško-židovske plntokracije privezali na desetine milijonov ljudi, cele nevedne narode.
Taki sistemi so Evropo privedli do tega, da so bili boji, tekmovanja in intrige naravnost (Nadaljevanje na 2. straši!)
Ljubljana je lepo proslavila Rossinija
Te dni proslavlja ves kulturni svet 150 letnico rojstva enega največjih glasbenikov, Gio-acchina Rossinija. Italijanski kulturni institut, Narodno gledališče in Glasbena Matica v Ljubljani so si nadeli nalogo, čim častneje praznovati to obletnico ter je otvoril proslave s simfoničnim koncertom, sestoječim izključno iz del, prediger slavnega glasbenika.
Med odličnim koncertnim občinstvom smo opazili tudi Eksc. Visokega Komisarja Emilija Graziohju s soprogo, generala Priinieriju, ki jo zastopal odsotnega generalu Eksc. Robot-tijn, zveznega tajnika Orlanda Orlandinija, kr. tiskovnega atašeja dr. De Cecca, predstavnika prosvetnega ministrstva ter podžupana dr. Trun-chida kot zastopnika obolelega župana, nato pa še mnogo odličnih predstavnikov državnih oblasti in ustanov, Operno gledališče je bilo do kraja zasedeno. Pred tako izbrano publiko je najprej stopil ravnatelj Italijanskega kulturnega instituta v našem mestu g. Budrovvich, ki ie v izčrpnih besedah orisal Rossinijevo glasbeno delavnost. Za njim je takoj spregovoril v slovenščini profesor in docent na Glasbeni akademiji g. Li|>ovšek, ki je dejal:
Rossini ie prvi znanilec izrednega vzpona, ki gaje doživela italijanska opera 19 stoletja z njim, z Verdijem in Puccinijem Operno ustvarjanje v Italiji, pa tudi drugod po Evropi, ie bilo ob Rossiniievem nastopu ravno v dobi svojega največjega preokreta k romantiki in dramatiki. Od narave nenavadno darovit. odličen pianist ozir. čembalist, pevec, dirigent in korepetitor, je Rossini tudi kot skladatelj videl, kam vodijo lepše in boljše poli iz cenenosti in sentimentalnega ugodja. Njegov vzpon od lahke opere pn tja do vstopa v visoko dramatiko ie tista čini-tev, ki io najbolj občudujemo. Kakor rojen na odru, mod pevci in v orkestru, ob vsem svojem nedosegljivem znanju ni bil sužon uspeha, temveč se ie uspehov posluževal. On ie dobesedno prckvnsil umetniško .sodbo italijanskega in tudi večine evropskega občinstva.
Njegov edinstven vzpon pa si lahko razložimo tudi iz bivanja v Parizu, takrat nastajajočem evropskem središču. Sicer se ie Rossini ieva glasba že v prvotni italiianski operi oprostila pretirane lahkotnosti. V Tankrcdu na pr. se že kaže njegova sladka, čudna melodika preprostega patosa. A njegov poseg v dramatiko v dveli velikih zadnjih delili, v Tcllu in v Stabnt Mater ie oznanjal še vse več: oznanjal ie novo dobo, ki je doživela kasneje svoj višek v Verdiju.
Skladatelj, ki ie tu dosegel višek v enem praven svojega ustvarjanja, se ie kmalu nato obrnil k resni operi, l.eta 1829 je videlo prvo uprizoritev Telia, ki ie dokaz popolne preokre-liitve Rossiniievega sloga. Ze Schillerieva drama kot osnova za besedilo, je bila dovoli značilna za visoke namene umetnikove. Zlasti v prvih dveh dejanjih je nanizanih toliko lepot skoraj \Vebrovskoga. a sicer samoniklega značaja. da ne najdemo primere v nobenem od njegovih prejšnjih del. — To delo. katero so po vsej Evropi pozdravili kot pričetek novega razvoja Rossinijeve umetnosti, ic bilo njegovo zadnje operno delo.
Tudi na starost ie nenehno ustvarjal. Okrog 180 njegovih komornih del poznamo, ki iih ic izvajal le v najožjem krogu, ne da bi dopustil njihovo javno izvedbo ali tisk.
Mož — stavljen po vsei Evropi kot eden največjih skladateljev in ki je ob svojem času celo zatemnil Beethovna, ic bil skromen, ljubezniv in nesebičen. Nešteto ie del njegovih ri-valov. ki iih ie izvajal z največjo skrbjo. Na starost je ostal, človek in umetnik iz druge do-b—ara«—g—l—■
(Nadaljevanje s 1. strani)
potrebne in neizogibne. To je postalo glavno zlo evropskih ljudstev.
Zgodovina pa Im povedala, kako je bil ta položaj prav za prav umetno zgrajen in lio to gotovo rekla. Na sramotni oder im postavila stoletne trinoge Evrope in to zlasti tedaj, ko bo sedanja vojna srečno osvobodila evropska tla in morja slehernega anglosaškega vpliva.
Ne bomo rekli, da se že dviga duh občega evropskega bratstva. Vsiljuje pn se nazor, da se mora iz te sedanje vojne po sili dogodkov ustvariti Evropa, ki i>o zlita v en sam blok. Že sedaj se nam /di izven sleherne razprave gospodarska in socialna enotnost Evrope, ker bi v časih, ki se predvidevajo, preveč razdeljena Evropa .ki je bila tako pripravna zn denarno plutokracijo, nikakor ne mogla vzdržati in živeti naprej.
Majhni in veliki narodi bodo morali po vojni iskati obrazec za sožitje. Razni narodi bodo ta obrazec iskali in ga morda — ali pa tudi brez morda — našli prej in to bi sc moglo zgoditi tudi na miroljuben način, če Anglija fašističnega in narodnosocialističnega načrta za obnovo Evropo ne bi smatrala za; grožnjo proti svojemu trgovskemu imperializmu.
Vse seccMonistične tesnobe malih slovenskih skupin bi bili torej majhni možjranski izlivi. ki bi se morali ra/pršiti pred tako obsežnimi vidiki in tudi če bi obstojala slovenska misel, kar pa ni in ne more biti. Pred usodno pojavo splošne obnove na evropskem temelju je sleherni pnrtikolaristični program odveč.
Kdor tedaj računa na bodočnost, mora torej vsekakor storiti še en korak naprej, ker lio sicer obzorje ostalo omejeno nn zapoznele ideje. Mi pa ne mislimo nasvolovati, da naj se te ideje opuste; zgodovina jih jo že premagala. Nikdo na primer ne more več dvomiti, da je treba veliko vprašanja gospodarstva načeti •ne t. narodnim merilom, ampak z evropskim, če žo ne s svetovnim. Vsi vedo, kakšne usodne zveze «o med gospodarstvom in politiko. Ali jo 5c kak narod na svetu .majhen ali velik, ki bi se zagrizeno hermetično zapiral « političnimi mejami, ne da bi pri tem računal z neizbežnimi zapahi gospodarstva.
Ali bomo za mizo miril nn^li fanatične nacionalizme iz leta IS48, ki se bodo zapletnili v vprašanja, večja od njih in sc nazadnje zavedli. kako bedne so bile njihove zamisli, kako oddaljene od Časa in prostora in kako oddaljeno od tistega, kar pravkar ustvarja vojna.
1/ miru se bo morala roditi evropska vzajemnost, in sicer iz razlogov življenja ter obstanka. Ker je Anglija hotela preprečiti revoluciji. rla hi dosegla svoje z razvojem, bo to doseffla revolucija z vojno.
Prišli bomo do tega .kakor se zgodi pogosto, s pomočjo nauka žrtev, kjer bi sicer zadostovalo večja uvidevnost. Toda večni zakon hoče, da mora . Misel krvaveti v mučeništvu. Ta zakon pa tudi pravi: gorje tisteinn. ki ni sposoben žrtve, kajti njemu nc Im dodeljena pot za življenje.
Zdi se nam. da smo od te (rde poti oddaljeni samo še zn en korak, le dn vsi ne vedo pravočasno odpreti oči na bodoče cilje.
Mi p« trdno verujemo v živo in enotno Evropo,
be. opazovalec lastne slave ne da bi storil zanjo kaj drugega kakor svoje prekrasne stvaritve. Bil je glasnik in prvi utemeljitelj opernega preporodu. V njem slavimo moža, ki je zapustil za solmi (lelo, kakor nialo drugih njegove vrste.
Občinstvo je z zanimanjem poslušalo obe izvajanji ter nagradilo oba predavatelja z odobravanjem. Predavanji stu seveda precej pri-I Mimogl i k boljšemu razumevanju izvajanju skladateljevih skladb.
Kol prva jočka sporeda je bila predigra k oraioriju Stabat Mater. Skladba je ljubljanskemu občinstvu dobro znana (izvajala jo je Glasbena Matica pred leti). Dirigent g. Drago Sijanec je s člani opernega in EIAR-jevega orkestra opravil svojo nalogo odlično ter je bila interpretacija Rossinijeve skladbe verna slika hotenj iu stremljenj velika mojstra. Izredno nam je ugajalo, da je g. dirigent dirigiral vsa delu na pamet ter mu moramo k temu le čestitati. čeprav je hila druga skladba — predigra k »Obsedanju Korinta« — dokaj neznana, jo je občinstvo sprejelo z velikim zanimanjem in nagradilo izvajalce in dirigenta, ki je izredno temperamentno in dovršeno vodil orkester. Viljem Telova predigra slovi razen predigre k »Seviljskemu brivcu« kot ena najboljših prediger, kar jih je uglasbil Rossini, ter tvori pri mnogih filharmoničnih in simfoničnih orkestrih del sporeda. V Ljubljani «ino jo slišali v operi. Skladba, ki zahteva izredne sposobnosti tnko dirigenta kakor vseh posameznih izvajalcev, ki ima nešteto solističnih vložkov za vsa mogoča godala, je bila p<)flann tokrat res prvovrstno in gre odkrito priznnnje za izvrstno izvajanje vsem sodelujočim. Občinstvo je nagradilo izvajalce z navdušenim odobravanjem, g. dirigenta pa s šopki cvetja. To delo je že nekak prehod od onega Rossinija z lahko glasim do romantičnega. dramatičnega Verdija.
»Italijanka v Alžiru«, predigra razgibane glasbe, polne sončnega veselja, živahnih ritmov je doživela velik uspeh po zaslugi dirigenta in izvrstno razpoloženega orkestra, isto tnko tudi »Tatinska sraka«. Obe sta bili podani izvrstno. »Semiramis« jc bila kot sklepna točka koncerta
Uradne naredbe
V »Službenem litetu« z dne 26. sept. 1942 so izšle naredbe Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino o dopolnilnih določbah k navodilom o likvidacijskem postopku za terjatve in dolgove nemških feselnikov Ljubljanske pokrajine, dalje naredha o začasnem znižanju starostne meje za sprejem v samostojno izvr-ševalno službo pri železniški upravi, predpisi o posedovanju, hranjenju in prevažanju tobak« iu soli, naredba o razpustu Profituberkulozne lige v Ljubljani, o postavitvi Slovenskega planinskega društva pod nadzorstvo ter nov cenik za zelenjavo in sadje. — Podrobneje bomo naredbe priobčili v prihodnji številki.
Razpuščena občinska uprava v želimljah
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je smatral za potrebno, da se razpusti redna občinska uprava v Želimljah in da se imenuje izredni komisar. Zato na predlog tajnika zveze bojevniških fašijev v Ljubljani in glede na 4. člen Du-cejevega razglasa z dne 17. maja 19-11-XIX, odreja:
Člen 1. Redna občinska uprava v Želimljah se razpušča.
Člen 2. Za izrednega komisarja imenovane občine 6e imenuje Jožef fiiederer.
Okrajni komisar za okraj Ljubljana-okolica naj Izvrši ta odlok.
predvajana prvovrstno. Šijančev temperament in izvrstna interpretacija sta imeli pri tem delu glavne zasluge. Tokrat so posebno ubrano stopila v dejstvo tudi tolkala in mnogo pripomogla k velikemu uspehu. Največje priznanje za doseženi uspeh moramo izreči g. dirigentu, posebno za dirigiranje nn pamet, ki ni štedil s trudom, ter nadalje orkestru z virtuozom-koncertnim mojstrom Ruplom nn čelu. Skladno in ubrano izvajanje je izredno zadovoljilo občinstvo in je bilo naša želja, da se priredi to zimo še večje števiio stičnih koncertov. Celoten koncert so prenašali tudi po radiu.
Habjan Jože
taste »Krimske jame«
Simbol komunističnega zverinstva in skrajne krvoločnosti — Vprašanje ljubljanskim somišljenikom parfizanstva
Krimska jama je čisto navadno kraško brezno, kakršnih je polno po notranjskih gozdovih. Leži sredi rakitniških gozdov, nekako v središču trikotnika Begunje—Borovnica—Rakitna. Njena odprtina meri 3X5 m, globočina pa znaša 30 m. Obdana je z mogočnimi jelkami. Kdo bi se danes zanimal zanjo, ko bi bila Krimska jama samo navaden geološki pojav! Toda Krimska jama je simbol, oh čigar imenu so mesece in mesece trepetala brezmočna človeška srca. »Še je prostor v Krimski jami!« Ta grožnja je kot mdra ležala nad nami. Kar so Solo-vceki otoki za sovjetsko Rusijo, kar so bile zloglasno barcelonske ječe za rdečo Španijo, to je bilo do nedavnega časa za nas Krimska jama: 6trah vse Notranjske, simbol partizanske krutosti.
i Leglo partizanskega tolovajstva
Povest o Krimski jami pa je tale: notranjski fantje so napravili pohod v partizanski tabor, ki jc ležal na gozdni rebri, kake četrt ure od Krimsko jame. Pot do njega ni bila lahka. Kraj je namreč dobro skrit. Le skrivne, od partizanov izhojene steze vodijo v to gnezdo. Tabor jo olistajal iz približno tridesetih barak. Vse so bile skrite med jelkami in pečinami. Nekatere med njimi pa so bile ali na pol podzemne luknje s strehami, oprtimi na skale. Taborišče je bilo po telefonu zvezano z »bataljonskim štabom« v Rakitni in z drugo partizansko postojanko pri Sv. Vidu. Pozneje je bilo taborišče opuščeno, kajti po drugi protipartizanski ofenzivi v avgustu so postala »osvoboditeljem« tla prevroča. Tabor so sicer zapustili, ostalo pa je v njem še orožje, strelivo in nešteti dokumenti. Odnesli so s selioj le to, kar spada k osebni opremi posameznega vojaka. Posebno dragoceni so dokumenti. Tu imate tri zaboje propagandnih letakov, pisanih v slovenskem in italijanskem jeziku, iuven-tarske sezname, raporte, povelja, veliko množino fotografij, osebnih izkaznic in delavskih legitimacij. Zastopana so seveda tudi ljubavna pisma. Vso to priča, kako važno vlogo je imel prav »Krimski tabor« v »osvobodilnem« partizanskem boju. Bil je nekako središče notranjskega partizanstva. Iz tega središča, skritega sredi gozdov in oddaljenega od vseh prometnih zvez, so se dajala razbojniška navodila ostalim manjšim taboriščem v bližini. Ptički tega gnezda so bili pritepenci iz vse Ljubljanske pokrajine, posebno še iz Ljubljane in z Notranjske. Med dokumenti so legitimacije zloglasnih domačih tolovajev in partizanskih »majorjev«, dobimo pa med njimi, kar je še posebno Važno, tudi izkaznice z znanimi obrazi raznih ljubljanskih inte-ligentov, komunističnih borcev, ki pač niso mogli najti pripravnejšega mesta svojemu udejstvovanju, kakor je bilo sodelovanje s to morilsko in roparsko sodrgo, ki je pod krinko osvobojenja mesece in" mesece slrahovala vso Notranjsko.
Mreža partizanskih ovaduhov
Tu so se dan za dnem izrekale smrtne obsodbe nad neštetimi nedolžnimi žrtvami, ki so jih partizani gonili iz vseh notranjskih vasi. Kaj 60 storili vsi ti? Znano je, da so imeli partizani po vsej Sloveniji razpreženo mrežo svojih zaupnikov. Vsaka zakotna hribovska vas je imela *voj »terenski odbor«. Člani teh odborov so se po navadi rekru-t.irali iz ljudi kaj sumljive moralne kakovosti. Bili so med njimi zlasti taki, ki so poznali eno samo »osvobditeljsko« idejo, taki, ki so čakali samo na to, kdaj bomo »delili«. »30% vas bodo pobili Italijani, 110% jih bomo .justificirali' mi, 30% jih bo ugonobila beda, 10% Slovencev pa bo ostalo. Teh 10% tvorimo mi. partizani.« S takimi »osvobodilnimi« prognozami 60 tolažili partizani naše ljudi.
Sistematično ropanje in ubijanje
Med te čistokrvne partizane, ki so hoteli živeti, so spadali tudi člani terenskih odborov. Imeli so za dobo po »osvobojenju« že točno pripravljen načrt. Sami med sabo so si razdelili posestva svojih sosedov. Da pa se li načrti tudi. uresničijo, so morali lo ljudi na neki način spraviti s poti. Zato so pošiljali ovadbo partizanskim poveljstvom: »Pri nas se nahajajo ti in ti belogardisti, ti in ti izdajalci. Vsi so bogati. Ta ima šivalni slroj, ta radijski aparat, ta ima tam in tam zakopano mast itd.«
Krimska jama — grob Slovencev
Na podlagi le ovadbe je politični komisar izdal naredbo. naj so aretira trf in ta belogardist, njegovo imetje pa naj se »rekvirira« v osvobodilno namene. Nesrečna žrtev je bila ponoči odpeljana
v »Krimski tabor« in tam so jo po navadi takoj »justificirali«. (Partizani imajo namreč popolnoma svojo terminologijo. Kopati se pravi po partizansko rekvirirati, ubijati pa justificirali!) Krimska jama pa je postala pokopališče teh nesrečnih žrtev, ki so jih lastni bratje »osvobajali« od imetja in od življenja. Okoli brezna se še vidijo sledovi »justi-fikacij«. Tla, koder so vlačili »izdajalci« v jamo, so vsa steptana in uglajena. Po hojah, ki stoje okrog brezup, pa vidite ostanke las, ki so jih morilske krogle prilepile na debla. Vse te žrtve so po navadi streljali, večkrat pa so tudi kar žive ali na pol žive pometali v jamo.
Ko so prišli fantje do brezna, se je odločil eden od njih, kateremu je bila tudi namenjena smrt v Krimski jami, ki je bil odpeljan v partizanski tabor kot »belogardist«, a je bil drugi dan po čudnem nesporazumu izpuščen, da gre in preišče ta strašni znameniti kraj. Vrv, na kateri so ga spustili v jamo, je segla 23 ni v globočino, ostalih 7 m pa je bilo zasutih 6 človeškimi trupli. Potemtakem bo vendarle res, kar pripovedujejo, da leži v Krimski jami kakih 100 mrličev.
Truplo župnika žužka
Pogled na lo pokopališče je grozen: ogromen kup trupel, večinoma z nogami navzgor, golih, nabreklih, ki jih ni mogoče več prepoznati. Med njimi so stari in mladi, moški in ženske. Posamezna trupla so zamotana z vejami, cunjami in lesom. Na vrhu vseh leži neki moški z manšetami. Ne da 6e več prepoznati. Toda po vsej verjetnosti bo to župnik od Sv. Vida, g. Karel Žužek, ki je večkrat nosil manšete. Od 14. julija je izginila sleherna sled za njim. Ta dan se je odpeljal s kolesom proti Begunjam, toda na poli so ga morali partizani prestreči. Odpeljali so ga najbrž v Krimski tabor in ga tam umorili. Tako tvori s svojim truplom vrh te grozne piramide mrličev, ki so našli »osvobo-jenje« v Krimski jami. Kaj je zagrešil? Bil je duhovnik. Umor vseh duhovnikov pa tvori eno izmed bistvenih osnov »osvolioditeljske« partizanske akcije. Partizani izjavljajo:
»Če moro kilo slovenskim partizanom kaj očitati, jo to edinole slovenski narod, in sicer to, da so partizani predolgo pustili izdajalsko duhovščino, da je razkrajala narod.« Da bi oprali s sebe ta očitek in čimprej prinesli narodu popolno svobodo, so partizani hiteli z »justifikacijami« duhovnikov in mnogih drugih poštenih ljudi, ki so s svojo poštenostjo in vernostjo tako dolgo razkrajali slovenski narod. De mortuis nil nisi bone! Toda pokojni g. žužek je bil tudi brez ozira na ta izrek vseskozi lojalen človek, ki ni partizanom tudi z najmanjšo besedo storil nikake krivice. Bil je dober do te more, da si partizani niso mogli izmisliti glede njega nobene laži o kakršnem koli »izdajstvu«, kakor je njih navada, ampak so njegovo smrt enostavno zamolčali.
Na pol žive metali v jamo
Kakšne grozote šo skriva Krimska jama, to bi mogli dognati šele takrat, kadar bi vsa trupla spravili iz jame ter jih natančno preiskali. To pa bi bilo mogoče storiti le z večjimi pripravami in za to primernimi oblekami. Neki ujeti partizan je pripovedoval, da partizani niso metali v jamo samo mrtvih trupel, ampak doslikrat samo obstroljene ali celo žive ljudi. Po več dni se je včasih čulo iz jame ječanje nesrečnih, tako nečloveško »osvobojenih« žrtov. Znano pa je, da Krimska jama, čeprav najbolj razkričana, ni edina svoje vrste.
Poznamo šo druga taka brezna, ki so služila partizanom v zverinske »osvobodilne« namene, poznamo tudi žrtve, ki ležo v njih in terjajo od nas našo krščansko, pa tudi človcčunsko dolžnost, da njih trupla poiščemo in pokopljemo v blagoslovljeni zemlji.
Vprašanja
partizanskim somišljenikom
Partizanski somišljeniki iz Ljubljane in od drugod! Ali ste še ponosni na svojo vojsko? Slišimo, da so vam ljubši krimski razbojniki kakor pa pošleno slovensko dolavno ljudstvo. Slišimo, da se zgražate, ker so vsi dobro misleči Slovenci zagrabili za orožje, da se branijo pred smrtjo. Zmerjate jih z izdajalci. Vprašamo vas, ali vsi ti tisoči, ki «<> noč za nočjo trepetali za svoje življenje, ki so bili brez obrambe, tolikokrat do kraja izropani, večkrat zverinsko pokl.mi in še po smrti žigosani za izdajalce, ali nimajo vsi ti nikakršne pravice do
polic, agent, žrtev komunističnega atentata
Ljubljana, 26. sept. Danes zjutraj ob četrt na osem je pade! zahrbtno ustreljen od komunistov policijski agent Habjan Jože, star 36 let, oče dveli otrok. Komunistična krvnika sta ga čakala v Eranko-panovi ulici v Žiški, ko je šel kot uslužbenec protidraginjskega urada na živilski trg v Šiško. Atentator je brezbrambnega agenta petkrat ustrelil v trebuh in nato pobegnil skupaj s svojim pajdašem. G. Habjan jc kmalu nato umrl.
Pokojni policijski agent Habjan je bil vesten uradnik in poštenjak. Marsikdo se ga spominja, ko je še kot stražnik stal navadno na oglu Resljeve in Sv. Petra ceste ter z dobrodušnim nasmehom na ustnicah uravnaval promet. Pokojnega g. Ilahjana bomo ohranili vsi v lepem spominu. Njegovim svojcem naše iskreno sožalje! Morilci pa noj vedo, da ne bodo na noben način uhežali rokam pravice!
Kaeggcva druščina
gostuje danes v Budimpešti
Sedaj, ko Im konec septembra, bo tudi konec plavalnih in utletskih prireditev. Prišla ho sezona nogometa in jesenskih gozdnih tekov, potem pa doba sankanja in drsanja. Vsak letni čas ima svoj šport, ki je aktualen in potiska druge »nesezonske« v ozadje. So pa tudi izjeme. Čepruv smo že v jeseni, bomo še vedno čitali vsaj ta teden o lahki atletiki in sicer o gostovanjih Švedov. Prvotno je bilo govora, da liodo odpotovali čez veliko morje naravnost v Ameriko, ostalo pa je najbrž Ic pri besedah. Kar je res, je to, da so Švedi letos tako izvrstni, du jih vabijo vsepovsod. Športniki bi radi videli brzečega Gunuarja Hacggu, prirediteljem pa se prav gotovo tudi cedi jo sline ob misli, da bi tega fenomenulnega tekača prišlo jftedat vse, »kur leze in gre«.
Danes Im gostovala švedska atletska reprezentanca v Budimpešti. Iz virov, ki so nam bili na razpolago, nismo mogli ugotoviti, ali bo to pravi dvoboj med Švedsko in Madžarsko, ali pa samo mednarodna prireditev. Kar je glavno, je to, da se bo pojavil na tekulišču na otoku Sv. Murjete tudi Gundar Haegg. Poglavja o novih svetovnih rekordih tokrat najbrž ne bo več načel; tako mislimo, da je spored te vrste za letos izčrpan. Da pu bi se moral v Budimpešti potruditi za prvo mesto v teku na 1500 m, ne verjamemo, zakaj hujše konkurence kot doma na Švedskem tudi tukaj nc lm. V ostalem: kje neki imajo še tako hitrega tekača, kakor jc n. pr. Andersson!
Na svojem povratku v domovino sc bodo zaustavili Švedi tudi v Berlinu,- kjer bodo nastopili v torek zvečer v olimpijskem stadionu. Tu pričakujejo |mleg llaegga in njegovega zvestega spremljevalca Anderssona tudi Strand-berga, Helstroema, Kiilarneja, Lidamana in druge. Nemci so sc. potrudili, da bodo postavili proti Švedom najboljšo ekipo, ki jim ie trenutno dosegljiva. Nastopila Imsta tudi Mellero-wicz in Harbig. Do srečan ja med Harbigom in llacggom pa tokrat ne bo prišlo, zakaj Haegg bo tekel na 2000 m. kar je za Harbiga že dvakrat predolga proga. Pač pa 1«) zanimiv dvoboj med llarbigom in ostalimi člani llaeggove druščine.
*
llaegg je tekel 13:58.2! Po virih, ki so nam doslej na razpolago ugotavljamo, da se glasi nov svetovni rekord v teku na 5000 m 13:58.2 in ne 13:52.2. Gundar Haegg je torej popravil staro znamko za dobrih 10 sekund ali točno za 10.61
Lado Potokar - ustreljen
Višnja gora, 26. sept.
V petek dopoldne ob pol enajstih je bil na pokopališču v Višnji gori ustrel jen eden največjih morilcev in krvnikov, kar jih slovenska zgodovina pomni, to je Lado Potoknr s Police. Roka pravice ga jc dosegla in maščevala številne zločine, ki jih je izvršil nad slovenskimi možmi, ženami, fanti in dekleti.
Pepa Ileniginan, znana partizanka iz Dol. Toplic, na preži. Sliko je dobila vaška straža skupaj z drugim komunističnim materialom, potem ko je pregnala partizane iz njihove postojanke.
življenja? Ali imajo to pravico samo roparji in morilci? Ljudstvo je dovolj dolgo trpelo, zdaj pa je potrpljenja konec. Trpljenje l>o prešlo, toda narod ostane. Narod se ne da izkoreninili. Ostali bodo lo še spomini: nešteti grobovi, po gozdovih razmetane kosti; vse to bo polcuncem pričalo o liajsramotnej-sem poglavju slovenske zgodovine, o dobi bratomornega zverinskega klanja, ki so nam ga pripravili partizanski »osvoboditelji!. Naš čas pa bo zgodovina nazvala dobo sadizma, bestializma, ea-taniznia.
tUhoJ&ne novice
škofov poziv vernikom
Vsi, ki ste mogli t redu opraviti pohožnost devetih prvih petkov, bodite presvetemu Srcu Jezusovemu iskreno hvaležni za to veliko milost. Mnogi, le premnogi, ki so pobožnosi začeli, je niso mogli končati. Nekateri so jo šele pozneje začeli opravljali in je z mesecem septembrom še niso dovršili. Nekateri pa se še niso pridružili tej vseljudski pohožnosti zadoščevanja žaljenemu Srcu Jezusovemu.
Kaj naj zdaj storimo? Ali naj nehamo častiti presveto Srce Jezusovo in prekinemo pohožnost zadoščevanja? Nikakor ne! Vsi, ki ste mogli vseh devet prvih petkov v redu opraviti, ne prenehajte zdaj, marveč nadaljujte pobožnosi, saj tudi ljubezen Jezusova do nas ni prenehala, in žalitve božjega Srca se žal tudi še nadaljujejo med našim narodom. Dolžni smo torej božjemu Srcu zadoščevati z ljubeznijo. Zato: pridružimo sc tistim, ki pobožnosi! devetih prvih petkov še niso mogli dokončati in z zgledom pritegnimo šc tiste, ki doslej še začeli niso.
Zadostil na pohožnost prvih petkov naj postane slovenska ljudska pohožnost za vso bodočnost: spomin na vero in zaupanje našega naroda v težkih dneh, vir tolažbe in pomoči v vseh bodočih preizkušnjah in »oh pravem času« — kakor pravi sveti Pavel (Hebr 4, IG) — izraz najgloblje hvaležnosti presvetemu Srcu za rešitev.
Ostanimo vsi zvesti pobožnosti prvih petkov, vztrajajmo v njej do konca!
f (J r e g o r i j Rozman,
škof.
Predavanje v Zavodu za italijansko kulturo
Profesor Enrico Damiani s Kraljeve univerze v Rimu t>o predaval v sredo, 29. septemb/a ob 19 na sedežu Zavoda za italijansko kulturo, Napoleonov trg 6-1. Predavatelj bo obravnaval snov: Človekoljubje, materinstvo in vernost v delih pesnice Ade Negri.
Povabljeni so vsi člani Zavoda.
Koledar
Nedelja, 27. septembra: Kozma in Damijan, mučencu; lliltruda, devica; Kuj, škof; Fidencij, mučenec.
Ponedeljek, 28. septembra: Venceslav. kralj in mučenec; Lioba, (levica; Evstohija, devica; Privat, mučenec; Alfij, mučenec.
Torek, 29. septembra: Mihael, nadangel: C.udelija, mučenica: Plavt, mučenec; Evtihij, mučenec; Fratern, škof in mučenec.
Hovi grobovi
+ Gospa Olga Reich, vdovo po blagajniškem ravnatelju v Ljubljani, je miino v Gospodu zaspala, nrevidena s sv. zakrameati. Pogreb bo v nedeljo, 27. septembra ob pol 5 popoldne z Žal, kapel« sv. Krištofa, na nox >pali-šče k Sv. Križu. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
Di. Ahiin Marjan
Korytkova 18 eopet redno ordinira od 14—16 razen ob sobotah
—	Ljubljanski bogoslovci pridejo za novo šolsko leto v semenišče 13. oktobra popoldne. Prvoletniki se morajo vpisati na univerzi do 5. oktobra.
—	Višji trgovski tečaj pri trgovskem nfili-šču »Christoiov učni zavod« v Ljubljani, Domobranska cesta 15. Vpisovanje se vrši dnevno dopoldne in popoldne ob običajnih uradnih urah ter traju do b. oktobra, lega dne prično redila predavanja. Sprejemni pogoji: •ovršeni višji razredi srednjih in njim sorodnih šol. Tozadevne informacije in prospekti so na razpolago pri ravnateljstvu zavoda.
—	Privatna dvorazredna trgovska šola Zbornice za trgovino in industrijo, Gregorčičeva ulica št. 27 (Trgovski dom, poleg Vis. komisariata), vpisuje vsak dan dopoldne.
—	Naši vinogradniki in sadjarji so v zadnjem letu zelo pogrešali zavod, ki bi vzgajal iu oddajal čiste kulture vinskih kvasnic. Povpraševanje po čistih kulturah vinskih kvasnic je bilo precejšnje. Zlasti so se iskale kvasnice za vrenje grozdnega in sadnega mošta, ribizo-vega in malinovega soka ter medice. Kmetijska poskusna in kontrolna postaja v Ljubljani je meseca maja 19+1 prevzela za Ljubljansko pokrajino preiskavo mošta, vina, sadja in sadnih proizvodov, ki je do sedaj spadala v delokrog Vinarskega in sadjarskega zavoda v Mariboru, in je začela tudi z vzgojo in oddajo čistih kultur vinskih kvasnic. Čiste kulture bo postaja oddajala v steklenih cevkah, vzgojene na žela-tini oz. agar-agaru, kjer bodo naselbine kvasnic tudi prostemu očesu vidne v obliki bele mrenice. Vsaka cevka ima priloženo navodilo glede načina uporabe čistih kultur vinskih kvasnic in stane franko postaja 5 lir.
—	Rakovniške »Knjižice«. Za oktober je v pripravi knjižica: »Naše orožje«, spisal župnik J. Filipič. — Vse knjižice stanejo sedaj 1 liro 111 se dobijo v Ljudski knjigarni (tudi v Novem mestu), v Mladinski založbi, pri Ničmanu in Sfiligoju ter v upravi na Rakovniku.
—	Lepo jesensko vreme. V petek, ko je zjutraj kazalo na dež, je bilo popoldne lepo in sončno, pravo mikavno jesensko vreme, ko so mnogi meščani odhajali v okolico, zlasti v tivolske in rožniške gozdove, da se navžijejo či-
TRGOVSKA ŠOLA
Zbornice za irdovlno, »tort In Industrijo
(Pokrallnskeea korporaci Iskega sveta) UUBLIANA, OrcflorfKeva 21
(TRUOVSKI DOM)
Zavod Ima pravice enoHIti državnih Sol
stega zraka in da opazujejo porajanje jesenskega življenja, ko počasi listje porumeueva in se ptičji rodovi pripravljajo na hude zimske čase. V petek zjutraj, kakor je že bilo omenjeno, je bilo prav toplo in soparno. September je dosegel spet novo posebnost, da je petek zaznamoval temperaturni nujvišji minimum +16 stopinj C, višino temperature, ki so jo zaznamovali le redki dnevi v letošnjem poletju. Tako visoka ali nekoliko višja jutranja temperatura je bila n. pr. 22. junija, 3. julija, kakor tudi naslednji dan, 11. julija in v avgustu edino le 4. avgusta. V soboto zjutraj pa je bila jutranja tmperatura že nekoliko nižja, namreč + 14.2° C, pa še tudi vedno dovolj visoka. V petek se jc dnevna tmeperatura še nekoliko dvignila od prejšnjega dne na +24" C. Barometer nasprotnb prav lahno pada in je v soboto zjutraj dosegel stanje 758.1 mm, stanje, ki je pod normnlo 764 mm, izračunano za Ljubljano. Na Barju ni bilo megle. Bilo je drugače delno oblačno. Padlo je okoli 7.30 tudi nekaj prav redkih kapljic dežja.
šEju&žjatia
I Sodaliteta Ss. Cordis Jesu za Ljubljano bo imela svoj sestanek v sredo, 30. septembra ob pol štirih popoldne v duhovskem semenišču. Po naročilu prevzvišenega gospoda knezoškofa se bo obravnavala tvarina: Kako uvesti pri božji službi leno in pobožno skupno molitev (Ljubij. Škofijski'list, 1942, št. 13).
1 Na božjo pot k Rakovniški Pomočnici poroma to netlcljo ob 5 popoldne vse ljubljansko ženstvo. Pohitimo k dobri Materi res polno-številnol
1 Katchctsko društvo. V torek, 29. septem-
bra ima katehetsko društvo v stolnem župnišču ob pol 17 sejo, ob 17 pa sestanek za katehete ljudskih in srednjih šol. Obravnavalo se bo vprašanje učbenikov, zato prosi polne udeležbe odbor. — Brez posebnega obvestila.
1 Bratovščina sv. Rešnjega Telesa bo imela svojo mesečno pohožnost v četrtek, 1. oktobra v uršulinski cerkvi. Ob šestih zjutraj ho sv. maša z blagoslovom za žive in rajne člane bratovščine. Udeleženci pobožnosti dobe ta dan popolni odpustek. Vabimo k obilni udeležbi.
1 Maša zadušnica za blagopokojno go. Nin-co Pinter bo v ponedlejek, dne 28. t. m. ob 8 zjutraj v frančiškanski cerkvi.
1 Vpisovanje v trgovsko učilišče »Christo-fov učni zavod« v Ljubljani, Domobranska cc-sfa 15 za Enoletni trgovski iečnj s pravico javnosti se vrši vsak dan dopoldne od 8 do 12 in popoldne od 3 do 6 ter traja do 5. oktobra. Tega dne se prične redni pouk. Podrobne informacije in brezplačne prospekte dobite v pisarni ravnateljstva.
1 Seznami davčnih osnov trgovin s stroji in vozili, deželnimi pridelki in semeni, z zeljem in repo ter trgovin s perutnino, ribami, konji in živino bodo do vštetega II. oktobra t. 1 med uradnimi urami razgrnjeni v sobi št. 19 mestnega oilpravništva v 111. nadstropju na magistratu v hiši za vodnjako.
1 Zveza mestnih uslužbencev v Ljubljani obvešča vse mestne uslužbence, da je umrl g. Ivan Malgaj, mestni pisarniški oficial, dolgo letni društveni funkcionar Vabimo vse članstvo, da se udeleži pogreba, ki bo v nedeljo 17. t. m. ob 17 izpred kapelice sv. Andreja na Žalah, na pokopališče pri Sv. Križu. Odbor.
1 Slikarska razstava »Dolenjska vas«. V galeriji Obersnel bo v četrtek, 1. oktobra odprta slikarska razstava »Dolenjska vas«, slikarja g Miloša Hušteršiča. Razmere so prisilile mladega, izredno nadarjenega umetnika, da stopi iz zatišja, v katerem je nepoznan živel in ustvarjal dolgo vrsto let. Razstava bo vsekakor prijetna sprememba in v nekaterih ozirih pravo presenečenje ne samo za ljubitelje lepe umetnosti, ampak tudi za vse one, ki ljubijo našo deželo zavoljo njene tihe lepote in njenega skromnega, toda pristnega in poštenega življenja. Razstava bo trajala do 20. oktobra. Odprta bo vsak dan nepretrgoma od 9 do 18.30. Na željo slikarja, ki bi rad, da si lahko ogleda njegovo delo vsakdo, je vstopnina prav nizka. Zato obisk razstave prav toplo priporočamo.
1 Razstava akad. slikarja Tineta Gorjupa. V nedeljo, dne 27. t. m. ob 11 dopoldne bo imel vodstvo po razstavi prof. I. Vavpotič. Razstava je odprta dnevno nepretrgoma od 9 do 18.
1 Liehterthurnov zavod. Vpisovanje v ljudsko šolo učenk novink in ostalih učenk je v dneh 28., 29. in 30. septembra vsak dau od 8 do 12. Vpisovanje se izvrši na podlagi krstnega lista, oziroma družinske knjižice, izkaza o uspešnem cepljenju koz in potrdila o uspešnem cepljenju proti davici. Šoloobvezni so otroci, ki izpolnijo do 31. decembra t. 1. 6 let in vsi oni, ki niso Izpolnili 16 let, deklice pa 15 let in ki ne nadaljujejo šolanja v meščanski, srednji ali strokovni šoli ali ne gredo v obrt ali trgovino.
1 Vpisovanje v Enoletni trgovski tečaj s pravico jnvnosti pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg, se vrši dnevno od 9—12 in od 3—6 popoldne v pisarni ravnatelj- i stva. Redni pouk bo pričel dne 7. oktobra. Po- I drobna pojasnila in prospekti so interesentom ' na razpolago,	1
1 2elezničarska gospodinjska šola prične nove gospodinjske, kakor tudi šivalne tečaje s 1. oktobrom. Vse potrebne informacije se dobe v pisarni 2ele/mčarske menze (bivši »Ljub-ljunski dvor«), Pražukova 19.
1 Novi jezikovni tečaji, predvsem iz italijanščine in nemščine se prično s 1. oktobrom. Metodu odlična. Dopoldanski, popoldanski in večerni pouk za začetnike in spretnejše. Prijavljanje dnevno od 8—12 in od 14 — 16, Mestni trg št. 17-1. Poučujejo se tudi drugi jeziki.
I Duhovne vaje za gospe in matere! Na posebno željo gospa bo še en tečaj duhovnih vaj in sicer od 5. do 9. oktobra. — Pridite slovenske matere, du si boste v dneh tihega razgovoru z Bogom zadobile novih duhovnih sil in utehe. Duhovnih vaj se lahko udeleže tudi vse tiste gospe, ki bi zamogle prihajati samo h govorom. Pričctek duhovnih vaj bo 5. oktobra ob b. zvečer. Prijavite pa se čimprej nn naslov: l.iclitenturnov zavod, Ambrožev trg 8. 1 u dobite nadaljni spored.
I Občni zbor »Sadjarskega in vrtnnrskega društva« bo v nedlejo, dne 4 oktobra t I. ob pol to dopoldne v salonu gostilne Mrak, Gesta 20. oktobra št. 4. Vabljeni so delegati podružnic in člani.
I Knjižnim Pokrajinske delavske zveze — prej Delavske zbornice — na Miklošičevi cesti v Ljubljani bo od I. oktobra dalje odprta za stranke vsak delavnik od 12—19, tako da lahko pridejo po knjige ob dela prostem času pripadniki vseli stanov in poklicev.
I Matija TomctNizki rej. Na sporedu jutrišnjega koncerta na dveh klavirjih je najnovejša Tonueva skladba Nizki rej, silita ljudskih plesov. Poznamo dva plesa in sicer: Visoki in Ohični ali Nizki rej. Prvi velja ljudstvu za svet obred in je ena najstarejših slovenskih obrednih ostalin. Plešejo ga v nedeljo po Malem šmarnu ali na hinkoštno nedeljo. V ta rej smejo samo neoporečni mladeniči in deklice. Dan za tem pa plešejo nizki rej. katerega se smejo udeležiti tudi oženjenei. To m če v Nizki rej je sedaj prirejen zn dva klavirja in se bo prvič izvajal v tej obliki na javnem koncertu v ponedeljek, dne 28. t. m. ob pol 7 zvečer v mali filbarmonični dvorani. Izvajali ga bosta pianistki Marta Bizjak-Valjalo in Silva llrašo-vec. Predprodaja vstopnic v Knjigarni Glasbene Matice.
I Gospodje pozor! Klobučarnn >Pajk« \ am strokovnjaško očisti, preoblikuje in prebarva vse vrste klobukov po nizkih cenah. I nstnn delavnica. Se priporoča Rudolf Pajk, Sv. Petra cesta 38.
1 Prvi komorni koncert nastopajoče koncertne sezone bo dne 5. oktobra v veliki filbarmonični dvorani. Ta večer bo nastopil znnni Ljubljanski kvartet, ki ga tvorijo gospodje: Leon Pfeifer. Albert Dermelj. Vinko šušteršič in Cenck fiedlbauer. Na sporedu sn trije godalni kvarteti, ki so jih napisali skladatelji: Roe-
thoven, Lhotka in Dvorak, Podrobnosti sledijo, na koncert ze danes opozarjamo.
j Pomnožen večerni promet na cestni ze-
leznici. Redni proiuet na cestni železnici se je doslej vsak večer zaključil ob 19.12 ko »o odpeljali zadnji redni vozovi z Ajdovščine na končne postaje. Od 19.12 pa do 20.121 ni bilo doslej nobenega odhoda voz z Ajdovščine. Ker pa podaljšanje rednega voznega reda ni mogoče. a da se presledek med 19.12 in 20.12 vendar /manjša, bo uprava cestne železnice s ponedeljkom, 28. t. m. dopolnila večerni .romet tako, da bo uveden še en izredni odliod ob 19.42 izpred Ajdovščine in do končnih postaj proti remizi, v Moste, na Vič, k Sv. Križu in na Rakovnik. Ze danes pa opominjamo vse potnike, naj do skrajnosti upoštevajo predpise ter čim najbolj pazijo na red na tramvaju, da ne bo neprestane nezadovoljnosti in nepotrebnih pritožb.
Naznanila
RVDIO Nedelja 27. septembra: 8 Napoved tas«
—	ruro.Sila v italijanščini - »15 Ore>'l«ki koncert Mlchel« Napolitan« 11 Prenos pete mas« Iz Hazi-like 1'retv. Oznanjenja v Kireuii - U KaiUg« gelij« v llalijauifliui lO. U. 11. Marino! - IJ.15 K«z-Uga Evangelij« v slovenščini (O. U. 8ekov«m«) — 12.3U Poroiiila v •loveiiščint - 13.44 Koncert tri« Prek
—	1.1 Napoved čas« - Poročila v italijanščini — 14.1» Poročilu Vrhovne«« Poveljstva Oboroženih 8il t »lo-veničiul - 13.'JO Operno glasbo izvujbjo mladi umetniki - 13 50 Vojaške petini — H Poročilo v italijan-ičini — 14.15 Koneert liadijskega orkestra in Komor-nega zboru, vodi dirigent 1». M. Sijnneo — Slovenska glasba — 14.45 Porodil* v slovenščini — 17.15 Int. tircif Anton: Naša ovčjerej« — kmetijsko predavanje v slov euščitil — 17 35 Koncert kvartet« »FantJ« na vasi. - lanu Poročil« » slovenMinl — 1» 45 Operetna glasb« — '.'il Napovcu časa — Poročil« v it«lij«n»činl
—	'ju 20 Komentar dnevuili dogodkov » slovenščini — 2(1411 Pet minut gospoda X — 20 44 Klasični orkester vodi dirigent Marino — 21.15 Kilnisko glasbo Uvaja orkester Ci-tra vodi dirigent llarztzz« — 2143 Predavanje v slovenščini — 21.55 Nagradni glasben! natečaj — 22.25 Koncert Adamičevega orkestra — 22« Poročil« v ll«lijanščlni.
Ponedeljek 2*. »i ptembr«: 7 30 I.alik« gl«sh« — S Napoved časa — Poročila v itall j«n*čini — 12 2« ploščo — 12 «1 Poročil« v slovenščini — 12.15 Koncert sopranlstke Hezike I.ipiišček-Korllnik — 11 Napoved časa - Poročila v Italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstv« Oboroicnih Sil v slovenščini — 13 17 Operna glasba n« ploščah — 14 Poročila v Italijanščini - 14 15 Koi.pert Kadilskega orkestr«. vodt dirigent P M Sijance — Glasba za godalni orkester
—	14.45 Poročila v slovenščini — 17.15 Koneert I.oina 1'feifcrj« (violi nai In Marijan« I.lpovik« (klavir! — 19 »Govorimo Italijansko!. - prof dr. Stanko I.eben
—	19.30 PoroMIn v slovenščini — 10 45 Operna glasb«
—	20 Napoved čns« - Poročila v Italijanščini — !<l 20 Konienlnr dnevnih dogodkov v slovenščini — 2(130 Vojaške pesmi — 20 40 Pet niinnt irospod« X — 51.15 Predavanj* v slovenščini — 21 25 Koncert haslst« Tonet« Petrovčlč« — 22.15 Reproduelrana glasba — plošč« altistke Clne F.lme — 22 41 Poročil« v italijanščini.
. LEKARNE. Nočne »InHin lm«Jn lekarne: » nedeljo: dr 1'iecoll Hlelweisova e. 6; mr Hočevar. Ce-lovšk« e 1? in mr Gartnv Moste, Zaloška e. 47 —
V ponedeljek: dr Kmet. Rlelwei»ov« e. 43: mr. Trn-kn»7y ded.. Mestni trg 4 ln mr. Us!«r, fielenburgov« ulica 7.
POIZVEDOVANJE. N«šel se le zavitek steklenlo s >811101010« Lastnik ga dobi v Svctogorskl 10, Vift-Glince.	0
a(.WIAperlb
flRMATORI
m PESCfl
RINNOVATE ,
ILVOSTRO NAVKLK)'
IINUOVO C0NC0RS0 A PREMI banoito oalCOMMISSARIA TO CiNERALE PER LA PEŠCA ve ne offre toecasione
nuaut
200
MOTOPESCHERECCI
DA A Dl BIR SI ALLA PEŠCA A STRASCIGO CON OIVERGENTI
ZA
LASTNIKI RIBIŠKIH LADIJ
. OBNOVITI VASE BROD0VJES
NOVI NATEČAJ NA PREMIJE RAZGLAŠEN OD GLAVNEGA KOMISAR1JATA ZA RIBOLOV VAM NUDI PRILIKO
MuiU
MOTORNIH RIBIŠKIH ČOLNOV
ZA RIBOLOV Z VLEČENJEM MREŽ Z RAZDELJEVALCEM

SESTRA
Ker sta bila skoro isto starosti, sta se da dvanajstega leta vedno skupaj igrala v parku Nato so Ivana dali v neki zavod v gimnazijo, Henricta pa je imela učiteljico.
Brat in sestra sta komaj čakala počitnic. Henrieta ga je občudovala, ker ji je z nekakšno bahavastjo pripovedoval zavodske zgodbe: peto-šolec jc bil poslal pismo, ki so ga prestregli, samostanski, in so ga odslovili Hcnrieta, dobra, krotka, nežna, je gledala v svojem bratu kratek posnetek tega nemirnega, razburkanega sveta, čigar hrup ji je prihajal tako od daleč, da se valovi niso zadevali ob praj njih resne do-mačiie.
Od julija do septembra je bil najboljši čas. Oba otroka sta se sprehajala po stezah, trgala cvetlice, iskala žuželke, lovila s trnkom, čitala na lerasi, kjer sta ju oče in mati gledala z nežnostjo, pa ne brez skrbi, zakaj ie nekaj let so je njih premoženjsko stanje, ki je bilo prej lepo, nagibalo. Neke vrste zadrega, ki so jo njih sosedje dobro opaiali, je zredčila njih sprejeme in zmanjšala zadnji blesk njih življenja sploh. Vendar oče, poln časti, ie zmagoval svoje izdalke in računal na Ivana, da bo pozneje posestvu pomagal na noge, s tem da bo dobil službo in sc morda dobro oženil. Res je, da je dobro zdeloval. Brez težave je prebil maturo in začel svoje pravo.
Henricta je bila čedalje bolj ponosna nanj; žalostila pa sc jc, ker jc videla, da se že tri ali štiri leta oddaljuje od sv. zakramentov. Še tega ni več vedela, če gre za veliko noč. Govorila je o tem s svojimi starši, ki pa jc bilo videti da se izmikajo, češ da morda ne bi bilo dobro k verskim vajam siliti mladeniča, čigar vedenje ni bilo brez graje.
V enem letu sta izgubila očeta in mater. Ivan je imel tedaj 26 let, Henricta 24. To je bilo za oba otroka res bolečina, di nikoli take. Henricta je prosila Ivana, ki je bil končal svoje pravo in svojo vojaško službo, da bi prSel k nji stanovat, ali pa da bi jo pustil živeti pri sebi — žito ker je bila zapuščinska obravnava hišo dodelila Ivanu. Ker premoženje ni bilo veliko, so se bili tako sporazumeli, da se je Ilenrieta zadovoljila z nekaj majhnih rent in s pristavo, ki je bTla vredna 30 tisoč. .Graščina« jc bila vredna SO tisoč.
Ivan je odgovoril, da hoče, preden se za kaj takega odloči, živeti še eno leto ali dve v mestu, kjer si ti lahko ponudi ugoden položaj, če si zraven. Sestra mu ni ni? ugovarjala in je ostala čisto sama na kmetih; učiteljico so bili že zdavnaj odslovili.
Henrietino življenje je bilo molitev, kmečko delo, hišna opravila, skrb, kako je z zemljo. A o tem ni sporočala svojemu bratu, zato da bi mu prihranila skrbi, ki jih sebi ni. ln njegov del prihodkov mu je pošiljala, na svojega pa ni kaj gledala.
Prijatelji so Ilcnricti predlagali zelo ugodno poroko. Ni ji bil zoprn in Henrieta mu je bila všeč. Dogovorila sta svidenje čez šest mesecev. "Tadcnič je bil pri voiakih in jc pričakoval zelo uonosno mesto v ARerlp. Dejal je bil, da ne more vzeti mladenke, ki bi mu ne prinesla štiri-
Se več kot drobnogled
Visoka šola v Tiibingenu ima kot prva nemška visoka šola takozvani elektronski mikroskop za znanstvene in raziskovalne namene. Takemu drobnogledu bi upravičeno dejali, da jc ie več ko drobnogled in pomeni za znanstvo zares velik napredek. S tem drobnogledom so vidne stvari, ki je njih premer — reci in piši — samo 1,25 mi-lijontina milimetra) — Elektronsko-optično pove-večalno merilo se more poljubno spreminjati med povečavami 1:8000 do 1:46 000. — Povečave kakega predmeta, ki jih na ta način dosežejo, lahko lotografsko posnamejo in jih je moči še nadalje povečavati od 1:100.000 do 1:300.000 S temi povečavami postanejo vidni koloidi in velike molekule organske in anorganske vrste. Vprav zaradi teh velikih zmožnosti ie ta »veledrobnogled« uporaben za različne namene. Na področju tehniško-industrijskih izdelkov ga zlasti uporabljajo pri raziskovanju kovin in pri proizvajanju nadomestnih snovi V biologiji pa je velikega pomena za raziskovanje človeških, živalskih in rastlinskih povzročiteljev bolezni. Predvsem je z njegovo pomočjo pričakovati novih dognanj na podrjčju bakte-riolgije in raziskovanja nesprejemljivosti (imunitete) za bacile, posebno, če pomislimo, da bo moči odslej z neposrednim opazovanjem dognati tako zvana »virilna telesca«, ki so jih doslej smatrali za nevidne povzročitelje raznih bolezni. Ta elektronski mikroskop je izdelala tvrdka Siemens-Halske v Berlinu.
deset tisoč frankov. Takrat ljudje niso kdovekaj zahtevali. To je bilo vprav to, kar jo bila vredna pristava in drobra glavnica, ki so jih bili priznal!1 Henrieti.
Žali Jesenskega popoldne je neki gospod povpraševal po Henrieti, ki ga je sprejela. Rekel ji je, da je podravnatelj bančnega zavoda; da je srečal Ivana v igralnici, ga obigral za trideset tisoč frankov, za katere ji je pokazal pravilno podpisano pobotnico. Ta nesrečna zgodba jo bila le preresnična.
Henrieta ni namrščila obrvi. V manj ko treh minuTah se ji jo zazdelo, da spet vidi očeta in mater z bolestnim obrazom, kako sedita na kanapeju. Dejala si je, da je prihodnost njenega brata strta in zanjo strt poročni načrt, če bi se ta Igralnična afera kako raznesla. Potem je mislila nase. Zamislila se je v bodočnost, srečna žena, s kopico otrok. In... vse je izginilo.
In pred njo ni ostalo drugega kot človek s mezlkajočim krivim pogledom in račun, ki ga zaradi časti treba plačati.
Seveda, Ivanova hiša bi bila lahko poravnala; mogli bi se nanjo zadolžiti, tretjino pa si izposoditi. Henrieta na to še mislila ni. Vzdihnila je in rekla: »Prav, gospod Izvolile priti če« osem dni in svoto, ki vam jo dolguje moi brat, plačam jaz.«
Tako se je zgodilo. Da bi dolg poravnala, je Tlenricta prodala pristavo, ki je bila njena svo-jina Brez kakršnega koli očitka je svojemu bratu poslala samo pobotnico. Ta ji je pismeno izrazil svojo hvaležnost, da ji bo pa vrnil, o tem ni zapisal besedice.
Henrieti sta bila prihodnost in srce uničeni. Svojim prijateljem je brez pojasnil pošteno
friznala, da nič več ne razpolaga s svojo dotico. o je za vselej zrušilo dragi >i načrt, da si osnuje ognjišče.
Ivan se ni lotil nobene službe in se nI oženil. Od časa do časa je spet prišel obiskat svojo sestro. Sam pri sebi je dejal, da je že malo pre-pobožnjaška. Vsak dan je bila pri maši in popoldne je molila dolg križev pot. Jedla in govorila je brez teka. Videti je bila kakor led, a njena duša je bila ognjišče ljubezni.
Čez nekaj let je bil Ivan razvalina, po Imetju in po zdravju. Priznal je svoji sestri, da je obremenil vse premoženje. Bolečine so zbadale kakor blislu z neba v njegovo meso. še nog ni znal več prestavljati. Henrieta mu je stregla ne da bi se upirala, toda na njenem obrazu si lahko bral, kako velikanske so bile nekatere žrtve. On JI je v svoji sebičnosti večkrat dejal: »Ti nisi več vesela kakor takrat, ko sva še čisto majhna češnje jedla.«
Ona ni nič odgovarjala.
Umrla je pred njim; zamašila ie ji je žila. Svoje siromašne dohodke je volila njemu.
Iz svojega nasloniača, kjer je plamen njegove Bolečine prodiral njegov mozeg kakor lava stopljenega svinca je motril rainico, ki sta ji bili roki prevezani z rožnim vencem. V hipnem zatišju vrtajočiH bolečin, mu je prišel v spomin stavek — zakaj? — iz neke zgodovinske lekcije, ki sta se je bila nekoč skupaj učila: »Videli so, kako je njena duša v podobi goloba odletela.« ln zdelo se mu je, da vidi dušo svoje sestre kakor nežno belo ptico, dočim sc je telo odražalo jasno, strogo in sloko kakor žrtev.
Slučaj - in ne slučaj...
Prav posebno so je slučaj uveljavil, ko se je potopila veleladja »T i t a n i c«, česar človeštvo še dandanašnji ne more pozabiti, dasi se je od leta 1912 potopilo že na tisoče in tisoče ladij. A ta potopitev veleladje je bila prva in kaj takega prav tako ne pozabimo, kukor tistega človeka ne, ki je prvi padel na bojišču.
Pri tej potopitvi ni bilo prav za prav nič slučajnega. Kakor moremo vso stvar dandanes presoditi, je imela »Titanic« mnogo »šansc, da se pogrezne v morje. Ladja je imela premalo dimnikov in premalo rešilnih čolnov — kar ni bilo slučaj, saj so tačas mislili, da takih velikank sploh ne more zadeti nesreča. »Titanic« je plula proti nevarnemu severu, kjer jo je že čakala ledena gora — »božja mina« — in to ni bil slučaj, saj je hotela doseči na svoji prvenstveni vožnji hitrostni rekord in si je hotd izbrala tvegavo, krajšo severno smer. »litanic« je imela na krovu 25 milijonarjev — to ni bil slučaj, saj se je ves svet pulil za prvensko vožnjo in pri tem puljenju so bili seveda milijonarji prvi. Ti milijonarji tudi na odprtem morju niso hoteli izgubiti zveze z borzo in so brzo-javljali najnujnejša sporočila glede na nakup in prodajo — in to že ni bil več slučaj, ln slednjič se je ta plavajoči prerez skozi civilizacijo, s prepotenimi kurjači spodaj in plesnimi dvoranami zgoraj, imenoval »Titanic« — in to tudi ni bil slučaj, saj so bili titani kljubovalni naskakovalei neba, borili so se z bogovi in bogovi so jih tudi razbijali.
Tako je hitela ladja z rekordno naglico
f troti ledeni gori, zakaj voda sicer nima no-»enili ovir, vendar utegne — če je mruz — postati sama sebi ovira — in čez dve uri so bili milijonarji žc tako daleč, da so klečali pri kurjačih in z njimi molili in so slednjič utonili v ledeni vodi, ki so jo tolikokrat z užitkom srkali iz brušenih kozarcev. Potlej se je razvijalo vse lepo po vrsti. Takrat je biio civi-
lizirano človeštvo do dna presunjeno — ne toliko zaradi 1700 mrtvecev, saj jih toliko povzroči marsikak potres ali vihar, marveč zato, ker se jc ideal časa, pojem razkošja, bog vTitanic« sam raztreščil ob sami prirodi... in kaj vse utegne še slediti? Vsi so videli v tem znamenje bodočih dogodkov — kar je tudi zares bilo.
A navzlic temu je tudi pri tej nesreči sodeloval — slučaj. Saj bi bili lahko vsi rešeni — ne sicer ladja, pač pa potniki! V bližini — pol ure daleč! — je bila neka druga ladja. Imela je napravo za brezžični brzojav. Dotični uradnik je bil ves čas v zvezi z ladjo »Titanic«. Toda zgodilo se je nekaj čudovitega: tisti brzojavni uradnik je odšel iz svoje uradne kabine, zaklenil je vrata, dal ključ v žep in je dobre volje šel v jedilno dvorano. To se je zgodilo natančno četrt ure prej, preden je druga ladja, »Titanic«, zadela na ledeno goro.
Le zakaj je uradnik to storil? Ker so ga bili s »Titanica« pozvali, da naj za nekaj ur prekine zvezo, ker bi radi nemoteno oddali več važnih brzojavk. Da torej ne bi izgubili zveze s svetovnimi borzami, je iTitanie« prekinila — četrt ure pred svojo iedeno gorol — zvezo z edino priliko svoje rešitve! Kasneje je še obupno dajala znake z raketami, vendar so na drugi ladji mislili, du imajo na »Titunicu« kako slav-liost in sc za te signale še zmenili niso... Kako silno pa je bil brzojavni uradnik s »Titanica« osupel, ko ni dobil ždaj nobenega odgovora! Vse svetovne borze niso mogle tu nič pomagati.
Da jc ladja »Titanic« tako uredila, da naj je nikar ne motijo pri oddaji njenih borznih brzojavov, je bilo prav. A da je bila ta naredbo izdana vprav četrt ure pred njeno nesrečo — to je bil pa slučaj — in sicer zelo dramatični slučaj. Zakaj, tu je najmodernejša tehnika odstavila samo sebe. Tu je postu! slučaj resnični poslovodja nekega višjega načrta — bil je torej pravi, pristni slučaj!
Vremenski prerok na švedskem
V Saemtlandiji, torej sredi Švedske — kakor piše iz Stockholma poročevalec lista »Frankfurter Zeitung« — je že v septembru zapadel prvi sneg, in v Stockholmu je po dveh vročih dneh padlo živo srebro v toplomeru od 20 stopinj na 0. V mnogih predelih dežele so imeli celo hudo slano ponoči. Vremenski preroki pravijo, da se toplota ne bo več povrnila. Slovo od poletja je zmeraj hudo. Vendarle bi se človek vdal v usodo, če bi ne bilo tu vprašanje kuriva tako pereče. Sicer so tu in tam nakopičena drva pred hišami, vendarle so drva le nadomestek za premog in koks; pa saj je tudi drv na Švedskem letos mnogo manj kot lani. Da bo pa mera polna, pa grozi tudi omejitev v uporabi elektrike. Vodna sila, ki jo je narava
Križanka it. 54
1	l	3	4	5	J	7	i	a	lu	11	U	13	14	13	lo	1/	la	1S<
20				21					22					23				
24			25					26					27					
23 I		29					30					31						
33	34					35					16					37		
38					39					40					41			
12			43			44			45					46				
Vodoravno: 1. pristaniško mesto na Japonskem. 6. nebesna stran, 11. vrsta svetilke, 10. poljska cvetica. 10. kemični znak za forsfor. 20. deklica, devica, 21. ostanek i>ri gorenju, 22. živinska krma, 23. reditelj, policaj. 24. del naslova, 25. prebivalec nekdanje Numidiie, 26. svetopisemski prerok. 27. kraj pri Zidanem mostu, 28. mesto v Španiji. 30. lepo vedenje. 31, francoski modroslovec (173o—1820), 33. starogrško bajeslovno podzemlje. 35. naslov etiopsko koptskega cerkvenega poglavarja. 36. tuja beseda za varščino. 37. moško krstno ime. 38. mesec. 30. dežela v stari Grčiji, 40. vrsta srednje šole. 41. antični junak. Enejev tovariš. 42. pristanišče na Finskem. 43. slovenski Gledališki igralec. 44. književna oblika, 45. držaj, roč, 46. tuja beseda za letopis.
Navpično: 1. Hotnerievo delo. 2. del rastline. 3. starorimljanski pozdrav, pozneje krščanski. 4. moško krstno ime. 5. italijanska pokrajina. 6. prebivalec tega sveta. 7. staro ime zn Pe-Ioponez. H. stara dolžinska mera. 0. velikonočna jed. tudi cerkve® v/klik. 10. slovenski skla-dutelj, 11. električna priprava, 12. urienie. 13. svetopisemska «seba. 14. ferovaik. la. sziudii
t
polotok, 16. starodavni sosed Perzijcev. 17. arabska pristaniška trdnjava. 18. slovenski pisatelj,
19.	kraj pri Krapini na Hrvaškem, 29. alkoholna pijača. 30. nadležna žuželka. 31. obvodna žival, 32. starorimski dostojanstvenik. 34. drevesna skorja, 35. finski pisatelj, 36. del Ljubljane, 37. žensko krstno ime.
Rešitev križanke št. 53
Vodoravno: t. Veliki beli molk, 13. setev,
20.	ide, 21. zima, 22. reva, 23. sura, 24. telo, 25.	noga, 26. Tejo, 27. Mali, 28. dira, 29. Had, 50.	oči, 32. kolo, 34. Sel a, 36. Rova, 38. Nero, 40.	Tajo, 42. Lona, 44. Novi. 46. veto. 48. Rim, 49. oko, 50. koze, 5t. lata, 52. vino, 53. Sage, 54.	Kana, 53. vata, 56. Tisa, 57. kava, 58. nit.
Navpično: t vinotok, 2. Edo, 3. legijon. 4. Ivak, 5. kitolov, 6. ime. 7. bajonet, 8. Eros, 9. lemenat, 10. iva. II. Mala vas. 12. osir, 13. Ludovik, 14. kri, 13. Saratov, 16. etran, 17. Teheran. 18. Ela, t9. vodomet, "d. čoka, 33. loža, 35. Loti, 37. vena 39. Rigi, 41. okna, 43. Ala, 45. Iva, 47. osa.
podarila deželi, je v svojem delovanju omejena zaradi večletnega pomanjkanja dežja. Ce se v jeseni ne bodo po močnem deževju dvignile gladine voda, bo le treba omejiti moč elektrike, in pravijo, da bo uporaba elektrike omejena za 20 odstotkov. 2e lansko zimo so imeli takšne omejitve, vendar so se tikale samo svetlobnih reklam in pa razsvetljave na cestah. Letos pa grozi omejitev tudi v zasebnih stanovanjih, zlasli še glede na ogrevanje sob in na kuho z elektriko. S tem bi bili ti proizvajalci toplote vzeti s pozorišča borbe za kurjavo. Zatorej je razumljivo, zakaj so vremenski preroki zdaj tako zaželjeni, in če oni pravijo, da se ne bo letos povrnil noben val toplote več, občutijo ljudje koj, kakor bi pihal veter še enkrat bolj hladno. Saj zdaj smo šele v septembru — in kakšna bo neki zima?
Gospodom znanosti taka vprašanja brez dvoma niso prijetna. Nihče se rad ne osramoti, in umetnost prerokovanja vremena ni kdo ve kaj v čislih. Zato je najbolje, da se skriješ za zastore preteklosti, listaš po knjigi izkušenj in napraviš, da je priroda sama odgovorna za to, da se naj tudi v prihodnji zimi ravna po določenih postavah, to se pravi, da mora po treh hudih zimah slediti mila zima in da bodo zdaj sploh mile zime. Ali pa naj zapovrstnost treh mrzlih zim pomeni to, da smo zdaj v takem vremenskem času, ki bo imel bolj mrzle zime, kot so bile prejšnje? To je poglavitno vprašanje. Izvedenec pravi prav po salo-monsko: Od leta 1934, z njegovo rekordno vročino, je nastopil odločen preobrat. Odtlej je namreč srednja vrednota letnih temperatur zmeraj bolj padala. Vendar lahko upamo, da ta zima ne bo tako huda. Da bi tri hude zime sledile druga drugi, kot je bilo zdaj že tri leta, se še ni zgodilo od leta 1803—1805. Štiri hude zime druga za drugo pa so bile le še sredi 18. stoletja, potem nič več. Zakaj naj bi se ponovilo vprav zdaj, skoraj čez 200 let? S tem se vremenski strokovnjaki odkri-žajo radovednežev.
Res je. da bi zaslužilo vprašanje, ki se tiče vseh !|udi, bolj jasnega odgovora, ne pa vprašanja. Toda na področju znanosti se človek noče zameriti ne naravi in ne mnenju ljudi. Pa je vendar bolje odgovoril čevljarski mojster Pettersson, ki je star 77 let in se že 60 let bavi z opazovanjem vremena. Torej se je vendar pojavil nekdo, ki se ne boji nastopati kot vremenski prerok. In kaj pravi? »Ta zima bo huda, tako huda, kot je že dolgo ni bilo Še nikoli nisem videl, da bi imeli ostriži (okuni) tako črne plavuti kot letos.« Barva hrbtne plavuti teh nedolžnih živali je po njegovi teoriji najbolj merodajen vremenski znak. Če človek razpotegne ostriževo plavut narazen, je navadno siva in prozorna, a v teh poslednjih treh letih, zlasti pa še letos, ie koža temna da celo črna. To jc jasen odgovor — in tak odgovor so hoteli ljudje tudi imeti. Znanost v svojem odgovoru ni bila tako jasna, vendar so ji zdaj vsi naklonjeni, saj mimo vseh »če« in »ako« lc še pusti človeku upanje na milo zimo. In sleherni si misli, da bi se vsaj to pot zgodilo tako, da »prerok ne bi nič veljal v svoji domovini«.
Tebi, moja zlata mrfoa mama!
Tebi, moja zlata, mrtva mama! Kot težke sanje ee mi zdi resnica, kot sanje, iz katerih več se ne zbudim. O, mama moja! Kako boli!
Srce, ki jo tako ljubilo, srce, ki zame je skrbi nosilo spi...
To uro ko slovo na Tvojih ljubih ustnah še leži bi rada Ti povedala še to da boš edina moja, V6a ljubezen
Ti.
Obljubo to bom izročila s poljubom zadnjim, ki bo z živim vezal mrtvi svet; v zahvalo za ljubezen Tvojo, naj bo ob križu v Tvoji roki rdeči cvet.
O, mamica, kako mi je hudol
(Ljudmila Seškova.)
šolske vesti
š Ravnateljstvo II. moške realne elmniulje v LJubljani (Rakovnik) sporoča. iln hodo sprejemni in popravni izpiti za učence. ki jih niso motili prej opraviti, v sredo, dne 30. septembra t. 1. oh 8.
S Stenogrufskl In strojepisni tečaj (trimesečni alt petmesečni i se začne a 5. oktobrom. Uspeh zajamčen. Zh začetnike in sjtretnejše. Prijavljanje dneMio od 8—12 in od 11-16. Mestni tre 17-1.
A Dekliški konvlkt v dom« M. Pomočnic. Kar-iovška cesta 22 nudi tudi loto« dijakinjam, ki obiskujejo različne šole v Ljubljani, zraven vse oskrbe tudi zdravo versko in nravno vzgojo po načelih velikega mladino! juha »v .laneza Roška Istotam ho vpisovani« v otroški vrtec dne 29. in 30. septembra od 9-12.
i StarRI, ki hI radi. da hI »o njih otroci, ki hodijo v katero koli srednjo Solo učili pod vsakodnevno stal; no kontrolo v topilh prostorih (razlaga. pomoč pri učenju in nalgah izpraševanje Itd.I in hi hill tako vsak dan pripravljeni iz vneli predmet iv za prihodnji dan, naj se zglase na Mestnem trgu 17-1. Tn velja tudi za tiste otroke ki iz kakršnih koli vzrokov ne morejo obiskovali rednega šolskega pouka, n želo tvarino temeljito predelati Zglase naj se tudi tisli starši. katerih otrnei hodilo v ljudske šole, pn so iz kakršnih koli vzrokov potrebni Se posehne kontrole in potika ITspeh je zajamčen, hnnnrnr nizek. Prijavljanje. informacije in razdel ievan io učnegn načrta dnevno od 8-12 in od 14 do 1fi. — Korepetltorl j. Mestni trg SI. 17-1 — Pouk se začne T. oktobrom.
S Na dr Krekovi učiteljski In enoletni gospo-dlnjskl Soli v Z g SlSkl h,> vplsovanjo učenk do 30. septeinhra t. 1. vsako dopoldne.
S Vpisovanje t Oostllnlčarsko gospodinjsko Sobi v LJubljani, Privoz št. 11 bo dne 1. oktobra od 9-12.
S (iliihoncmnlra ho pn odloku Visokega Komisariata pričela z novim Šolskim letom dne 1. oktobra t. 1 Zato poziva ravnateljstvo zavoda vse starSe gluhonemih gojencev, da pripeljejo svoje otroke dno 1. oktobra v zavod z vso potrebno obleko, zaznamovanim perilom, čevlji in copati. OluhonPine otroke novince. ki se še niso poučevali v gluhonemnlel, naj pripeljejo starši dne 2. oklohra v zavori k preizkušnji. S seboj naj starši prinesejo na ravnateljstvo gluho-nemnice naslovljeno prošnjo, nckoikovano, daljo otrokov rojstni list, domovnico. izkaz o premoženju in če je mogoče tudi zdravniško spričevalo. Za otroka naj starši prinesejo s seboj tudi vso potrebno obleko, posebno zimsko, zaznamovano perilo, čevlje in copato. Za one gojence katere hi starši dne 2. oklohra no mogli pripeljati v gluhonemnico. naj jih pripeljejo gotovo do dne 10. oktobra, ko bo ponovna nrelzknSnla vseh naknadno do«lih gluhonemih otrok. Vsa nadaljnja pojasnila hotlo dobili slarSI pri ravnateljstvu gluhonemnico — Ravnateljstvo gluhonemnice.
S VpravitelJstva II. In IV. deške ter I. dekliške ljudske Šole v Ljubljani naznanjajo, da ho vpisova-n.io Šoloobveznih otrok 2S.. 20. in 30. septembra t. 1. od 8—12 v Soli na Ornhnu. in sleer za vse razrede. Starši se pozivajo, da vpijejo svoje otroke v Solo zgoraj omenjene fini Med Šoloobvezne otroke spada o po zadnjih odredbah tudi oni otroci, ki hodo izpolnili do 31 doccmhra t 1. (i let. Novinci naj pridejo k vpisovanju v spremstvu starSov ali odraslih oseh. S seboj naj prinesejo otrokov krstni list oziromn družinsko knjižico, izkaz o uspešnem cepljenju koz in potrdilo o uspešnem cepljenju proti davici. Starši, ki menijo, da je njihov otrok nesposoben za obisk šole, morajo predložiti zdravniško potrdilo. Učenci in učenke, ki so že lansko loto obiskovali Solo. pridejo lahko sami k vpisovanju. Iste dni bo tudi vpisovanje otrok v II. mestni otroški vrtec. In sicer v mestnem zavetiščff v Trnovem od 8—12 Vhod v vrtce je nn zapadni strani v Riharjevi ulici. — V četrtek, j. oktobra t. 1. prične šolsko leto s sv. maSo v trnovski eerkvi oh 8 zn učence II. in IV. deško ljudske šole.
V	petek začne redni Šolski pouk
S ProSnje akademlčark za snrejem v »Doni vt-sokoSnlk,r v Lluhtjanl. Uprava »Doma visokoSoik' v Ljubljani razglaša. dn bo za zimski semester Šolskega leta 1942-43 sprejetih večje Število akademlčark nn hrano in stanovanje v »Dom visokošolk" Prednost zn sprejem imajo revnejše abilurientke. ki so dovršile srednjo Solo r. odličnim ali prav dobrim uspehom. Prosilke, ki prosijo prvič zn sprejem v fDom visokoSoik«. naj prlloža svojim prošnjam ro.islni in krstni list in izpričevalo o višjem tečajnem izpitu. Prošnje ostalih akademičark pa naj hodo opremljene z rojstnimi in krstnimi listi ter izpričevali o polož.enih izpitih odnosno kolokvijih na univerzi. Rok za viajran.ie prošenj je do 5. oktobra 1942 s prehranjevanjem pa se bo začelo lfi. oktobra t. 1. TočnejSa pojasnila glede prehrano kakor tudi glede cene dale ekonom »Doma visokošolk v Ljubljani, univerza, soba St. 100 in sicer dnevno od 12 do 13 pil pa upravi tel iica »Doma visokošolk« v Ljubljani Gradišče št 14-1.
š Prošnje akademlk.ov za sprejem v Omžnov dijaški dom In za podelitev brezplačnega obeda. Po sklepu upravnega odbora Oražnovegn dijaškega doma v Ljubljani bo sprejetih tudi v zimskem semestru šolskega leta 1942-43 večje Število revnih akademikov tukajšnje univerze brezplačno nn stanovanje; revnejšim pa se bo podelilo tudi brezplačen obed. V prvi vrsti bi prišli pri tem oni akademiki v poštev. ki bi zaradi pomanjkanja prostorov ne mogli bili »prejeti v dom. vendar pa prosto stanovanje ne Izključuje brezplačnega obeda, če so gmotne razmere akademika zelo neugodne V vsem imajo prednost medloinei in nezakonsko rojeni. Za obe ugodnosti (brezplačen obed in slanovnniel se prosi v eni prošnji, in sleer nn predpisanem obrazcu — tiskovini, k! se dobi nroli odškodnini 10 rent. pri hišniku Oražnovega dijaškeira doma v Wolfovi ulici št 12. Kdor želi, da se mu pošlje tiskovina po pošti, naj priloži za pošiljko potrebne znamke. Na obrazcih prošenj so natisnjena v«n potrebna navodila glede Izpolnitve ter glede potrdil in dokumentov, k! morajo biti priloženi prošnil. N"-kolkovane prošnjo, ki naj hodo naslovljene na »Upravni odhor Oražnovegn dijaškega doma v Ljubljani« (univerza), se hodo sprejemale do vključno fi. oktobra t. 1. Opozarja se. dn bodo liva/ovane samo prošnje, napisane nn predpisanih obrazcih, ki hodo pravilno in točno izpolnjene ter potrjene in opremljene z vsemi potrehnimi dokumenti Nezadostno franklrnnih ali nefrankiranlh poštnih pošlijk. dopisov, ki bodo vsebovali ali prošnjo, ali samo dokumente, uprava O. D. D. ne ho snrejemnla.
S Glasbena šola »Sloga« ima tudi v letošnjem Šolskem letu v urnem načrtu skupinski pevski pouk.
V	tem oddelku poučuje v malih skupinah pevec, Vi ne morejo obiskovati solonetja. pa se vendar želo Izobraziti v lepem in pravilnem petju Skupinski pevski pouk je posebno primeren za zborovske pevce. Sloga ga je uvedla z namenom, da bi izpolnila vrznl med nešnlnnlml pevci in onimi, ki so ohisknvnli pouk solonetja. Naša kultura zborovskega petja, ki je sleer že dosegla odlično sttpnjo. terja, dn se tudi zborovski pevci nauče pravilnega načina pelin, ker jo od teca odvisen neoviran nnpj-edek zborovskega pelia. Lansko šolsko leto ie skupinski pevski pouk dosegel jako lepe uspehe In želeti je, dn se čimveč, pereev izvožha v tečaju. Oktobra se hodo v Slogini glasbeni Soli pričela tjidl predavan ia o glasbeni zgodovini ln o glasbilih. S predavanji ho združene tudi izvajanje skladb raznih dob in razkazovanje posameznih glasbil, kar bo nazorno osvetljevalo predavan in. Oha predmeta sta zanimiva tudi za odrasle ljubitelje glasbe, in zalo vabi »Sloga < tudi n ie. da se tečajev udeleže Ker dela spremljanje nn kitaro marsikomu težave, da zaide pogosto v nepravilnosti, ho »Sloga otvorlla tečaj pravilnega spremilanja na kitari, ki ho nudil kltn-rlstom priliko naučiti se lepega in dobrega spremljanja. Vsi ti predmeti sn zattnnni rdllčnim strokovnjakom. zato le njih uspeh gotov. Prijave za te. kakor tudi za vse oslalc prclmele sprejme Slogina So]«1ta pisarna v Pražakovi uliei 19.
Slrmn 5
Žimo za modroce
kupite najceneje po oblastveno odobrenih cenah pri tvrdki
„ŽIMA"
JAUER MILAN, mehanična predilnica žrne — Lastna predil-Fuiine tel. 20-45 — lrgovnm: 5v. Petra c. 17, tel. 20-42
niča
Mali oglasi
| Službe |
Dobe:
Brivskega pomočnika
dobrega delavca ln brivskega vajenca sprejmem takoj. Pllverlč Mate — Frančiškanska ulica 3.
Dobro kuharico
mlajšo, sprejmem takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6254.	(b
Dekle
pridno, pošteno, čisto, ki Ima veseljo do kuhanja sprejme tričlanska družina za vsa hišna dela. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6246.	(b
Slaščičarskega pomočnika
sprejmem. liošak, LJubljana, Prešernova 52. (b
Uradnika
s trgovsko šolo, mladega z znanjem nemškega po možnosti tudi Italijanskega Jezika, Išče večje podjetje v LJubljani. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Agllen« št. 6283. (b
| Službe H
mc|o:
Oseba prosi zaslužka
ter sprejema na dom krpanju nogavic In perila ter tudi pletenje. Naslov upravi »Slovenca« pod St. 5230.	(a
miMiiiM
Suhe gobe
kupuje po najvišji dnevni ceni R. VtSnjevec, Flo-rijanska ul. 87.	k
g urnimi g
Smrekovo treslo
lepo, (drevo. suho in ježlcs — »upi vsako količino usnjaro« J LavrlO. 81 Vid pri Stični • Ljubljana.
Gramofon In plošče
dobro ohranjene ali pa neuporabnem stanju kupuje In plač« najvišje dnevne cene »Everest«, Prešernova ul 44.	<k
Sprejmem takoj
več torharsklh ln sedlarskih pomočnikov ter vajencev. Naslov: Viktor Pari I č, LJubljana, Sv. Petra cesta 72.	(b
Dva stavbna mizarja
sposobna, takoj sprejme Kotar Josip, Predovlčova št. 6, Moste.	(b
Služkinja ali kuharica
za vsa domača dela. dobi službo. Baje, Barvarska steza 5-1.	(b
Krojaškega pomočnika
dobrega ln vajenca sprej motn. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 62A4.
(b
Dekle
za vsa gospodinjska dela ki Ima veseljo pomagati tudi pri trgovini, sprejmem takoj. Naslov v upr »Slovenca« pod št. 6260 (b
Dekle
Išče zaposlitve kot po
strežnica za dvakrat^ ali trikrat na teden. Ponudbo upravi i/Slovenca« pod »Vestnir ln mnrljlva« St.
203.	(a
1 Scte I
Oddalo:
Sobo
posebni vhod, z zajtrkom takoj oddam. Sabec, Eln-splelerjeva 27.	(s
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, od dam gospodu. Naslov 1 upravi »Slovenca« 6218.
Opremljeno sobo
za 2 gospodo, s posebnim vhodom, oddam. Streliška ulica St. 7.	(b
mcio:
Akademik
Išče mirno sobo pod co nejslml pogoji. Naslov upravi »Slov.c pod 6001
Izrabite priliko
prinesite »ee vrste stare I
vreče. Krojaške In tlvllj-ske odrezke ter vse stare j cunje, ki vam najvišje | plačal Grebene Alojzij. Sv Petra cesta 83, telefon 14-26.	K!
Visoke omare
Sublate ter drugo pohištvo kupujo Trgovina »Ogled, Mestni trg St. 3.
Krojaške odpadke
volnene In bombažne, pletlljske In žlvlljske od-rezke, kakor vse tekstilne odpadke — kupuje Oerkman, Hrenova ul. 8.
(k
Kupim daljnogled
dober, 8 ali 10 kratno povečave. Takojšnjo ponudbo upravi »Slovenca« pod »Daljnogled« St. 6287. (k
1 Žtonli |
Pozor kozjerejci!
Pripuščam kozla prave | sanske pasme. Martlnčlč Lenart. Zg. Slška, Vodnikova 91.	(J
Salonski gramofon
His Master, z vdelanim zvočnikom In najfinejšo zvočnlco ter 60 ploščami, ugodno prodam. Vodnikova cesta 14.
Strešno lepenko
domačega Izdelka, vse |
debelosti — dobavlja Jos. H PUH. Ljubljana, I Gradaška ul.22 Tel. 26-18 j
Kislo zelje
I novo, prvovrstno, po dnevni cent so dobi vsa-[ ko zaieljeno količino pri E R 1< L A V C GUSTAV Ljubljana, Povšetova 47.
Strešno lepenko
vseh vrst nudi žcleznlna In zaloga poljedelskih strojev FH. STUPICA. Ljubljana, Oosposvetska 1
Kopalne in pralne banje
po nlzkt ceni naprodaj pri Jos. ClhlAr, podjetje cementnih Izdelkov, Blcl-woisova, prej Tyrševa
cesta 69.	1
»čistimadež«
je najboljše sredstvo za člSfienjo madežev na oblekah ln vseh tkaninah. Poskusite In boste za^o voljni. »Clstlmodež dobite v vseh trgovinah In dro gerljah. Glavna zaloga »Petronafta«, Ljubljana Blelwelsova (Tyrševa) c. št. 35 a.	(r
Poučujem perfektno
italijanščino, nemščino po I lahki metodi, ln strojepisje proti zmernemu ho-| norarju. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 5245.
(u
Italijanščino, nemščino,
francoščino, korespondenco, stenografijo poučujem po solidni metodi. Vrhov-čeva 12, visoko pritličje, levo (pri kavarni Tabor).
(u
|Unn|cm|
Lokal, svetel in prostoren
trgovino ali pisarno na prometni točki mesta, oddam pod ugodnimi pogoji. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Prevzem Inventarja« st. 5217.
Frizersko
vajenko ln brivskega vajenca sprejme takoj Ivan Dorčee, Dalmatinova 13.
(v
Vajenca
7.a pleskarsko In slikarsko obrt sprojme Kresal. Tržaška cesta 83.	(v
Posestva flpvto-motoil
Hišo na Drenovem griču
poleg železniške postajo, z dobroldočo gostilno In trgovino ter trafiko, oddam takoj v najem z vsem Inventarjem In voč stanovanji. Pojasnila daje Simon Franc na Vrhniki, Klodlčeva cesta 6.
SoftTMkn Sol«
I. GaberSfek
bivSj komisar ta ioterske Izpite Kolinivoreke ulita O
leleton UL 2&-2& Upit »e lahko polaga ie i i& letom.
Iščem skladišče
večjega ali manjšega obsega, v centrumu mesta ali na periferiji. Ponudbe na: Paplrograflja, Rimska cesta 2.	(n
Vsem, ki ste naši zlati mamici darovali zadnji spomin
kc iskreno zahvaljujemo.
Posebno zahvalo smo dolžni gc. dr. Melji Novakovi, prečastiterou R. p. gvardijanu Krizostomu, kakor tudi vsej častiti samostanski družini.
Prisrčna hvala za cvetje, s katerim ste zasuli našo nepozabno mamico.
Žnlujoči Seftkovi
tffl io
Oggistesso; a mezzanotte di stassera domenica 27 scade Tultimo termine per tentare di diventare milio-nario risehiando soltanto 12 Lire. Non dimenticare tli acquistare subito un biglietto. Domani non potrai piu con-correre con cjuesta somma a carico 200 premi e. a parecchi milioni! Fallo subito, appena hai letto questo giornale.
Še danes, v nedeljo 27., nocoj o polnoči je zadnji termin poskušati z borimi 12 lirami postati milijonar. Ne pozabite takoj kupiti srečko! Jutri ne boš več mogel tekmovati s tem zneskom na približno 200 nagrad in na mnogo milijonov! Stori to takoj, čim si čital pričujoči časopis!
Coleriia di Merano podari milijon
onemu, ki kupi srečko za 12 lir do 2?. septembra o polnoč
Per l'acquisto dei biglictti rivolgersi alflntendenza di Finanza, Tri
este, rimetlendo L 12-— per ogm biglietto, piti le spese postali Srečke lahko kupite pri: Intendenza di Finanza, Trieste, s tem, da nakažete tjakaj L 12'— za vsako srečko in pošlne stroške
Otroške vozičke
različnih oblik, globoke I ln športne, domačega Iz-1 delka. kupite najceneje ln najugodneje pri tvrdki | »Tehnik« Jtsp Banjal d. o. z., LJubljana, Mlkloši- I čeva cesta 20.	(1 |
Brivski sto!
prodam. Poljanska c, 4!>. I Vrežo.	<1 |
Dobavljamo zaboje
večjo količine. Naročila | sprejema St. Kobl, Gaje-
va 8-11.
O
Športni otroški voziček
popolnoma nov. naprodaj. I Gregorčičeva 17 a.	(1 |
2 soda za zelje
od 200 do 250 kg naprodaj pri Lušln, Stiska l-II.
Najboljše Šivalne stroje
dobite pri znani tvrdki I IVAN JAX ln SIN. Via Bleiwelsova 36 <Tyrševa)
Železobetonska blagajna
z 2 tresoroma, najnovejše I tipe, višina 1.60 m, širina ca 65 cm, takoj ugodno naprodaj. Naslov v upra- | vi »Slovenca« pod 6239,
Zložljivo posteljo
lepo, malo rabljeno, poceni prodam. Naslov v I upravi »Slovenca« pod št, 6267.	(1 I
razdeljuje drra vsak dan od 8.-11- ure do-dopoldne nn svojem
skladišču Stranke nai pride;o z vo<ički s sehoi nai pri-ne»ejo mesarsko knjižico ter polrddo hišnega gospodarja, da ni-tnaio ne zaloge drv. ne plina, ne gozd. parcele. Po možnosti bomo do stavljali drva tudi na dom.
Nadalnja pojasnila o razdelitvi kuriva dobe stranke ▼ pisarni tvrdke na Dolenjski cesti ali. če je stranki pri-kladnejše. v pisarni
ING. O T A H A L A Frančiškanska ul. 10 dvorišče, vsak delavnik dopoldne
Zahvala
Ob izgubi predrage mame, sestre, stare mame in tete, gospe
Baraga Marije
roj. Kogovšek
se najiskreneje zahvaljujemo za izkazano sočustvovanje in spremstvo na njeni zadnji poti.
MaSa zadušnica se bo darovala v torek, dne 30. septembra 1942 oh 8 v cerkvi Marijinega Oznanjenja.
Ljubljana, 26. septembra 1942.
Žalujoče rodbine: Inž. Baraga, Karba in Kogovšek
Prodam
1 par otroških čevljev | št. 28; 3 m finega blaga za zimsko suknjo ln za [ eno obleko starega blaga. MikluS, Wolfova 10-1. (1 |
Kurivo
»TCttJ
2 951
Dotrpela je naša draga mama, babica, prababica in tašča, gospa
Olga Reich
vdova po blag. ravnatelju
previdena s sv. zakramenti. — Na tiho domovanje jo spremimo v nedeljo, 27. septembra 1942 ob pol 5 popoldne z Zal, iz kapele sv. Krištofa k Sv. Križu.
Prosimo tihega sočutja. Ljubljana, dne 26. septembra 1942.
Relcliovi - Krevlovi
KMETSKA POSOJILNICA LJUBLJANSKE OKOLICE
V LJUBLJANI
naznanja žalostno vest, da je umrl član njenega nadzornega odbora, gospod
Franc Praprotnik
mizarski mojster
Zaslužnemu in požrtvovalnemu sodelavcu bomo ohranili časten in hvaležen
spomin.
Ljubljana, dne 26. septembra 1942.
ŠPORT
Mladinski turnir
V nedeljo popoldno ob 16 na jgrišfu SK Ljubljano
Danes popoldne bodo zaključili na igrišču SK Ljubljane mladinski nogometni turnir, katerega jo organiziral SK Vič na pobudo CONI-ja. Prvič so ti navdušeni nogometni naraščajniki igrali preteklo nedeljo, ko sta podlegli enajstorici
Knjige!
Vse vrste antlkvarnth knjig, revij In čaeoplsov, kakor tudi separatnih odtisov kupuje Knjli?8-na Janez Dolžan, Ljubljana, Stritarjeva 6. Tel. 4>-24.
Pozor stavbeniki in hišni posestniki!
Dobavljam, polagam tn atružlm stare p a r k e t e.
Josip Brleč
Kolodvorska 28, LJubljana
Oglašujte v edino uspešnem dnevniku »Slovencu«!
Modrece
patentne posteljne mreže, otomane, moderne kauče in fotelje nudi solidno in po nizki ceni
Rudolf Radovan
tapetnik Ijjubljana. Mestni tre 18
Filatelisti pozor!
Poizkusite ln uvertll ee boste, da najugodnejše v n o v č 1 t e aH kupite znamko vseh držav kakor tudi »JOL« albume In vse fllatellstlčne potrebščine v Knjigarni Janez Dolžan, LJubljana, Stritarjeva 6.
Tel. 44-24.
Filatelisti!
Najugodnejši nakup vseh znamk, predvsem bivših jugoslovanskih, vatikanskih, ruskih ln okupacijskih, tilatellstlčne literaturo, vseh vrst »JOL« albumov, nudi filatelija MLADINSKE ZALOŽBE, LJubljana, Stari trg 30.
g Ctttnue j
			
		Tel.	
	/K	40	
:	V7	88	
	PREMOG		
	G O M B A Č		
	GLEDALIŠKA 14		
Mizarji lesne industrije!
Univerzalne mizarske stroje, liste za tračne žago. krožne žage. vene-etjanke ln polnojarmenl-ke ter orodje za rczkalne stroje, nudim lz zaloge. Obenem pa sporočam, da sem PREST LIL Bvojo trgovino tz Frančiškanske ulico v Šiško (postaja cestne železnice pri »Stari šoli« — policija).
DOV2AN IVAN. LJubljana — Slška, Galetova ulica št. 4.
Spalnica
moderna, orehova, furnirana, solidna Izdelava, naprodaj po nizki ceni. Mizarstvo Artnak Jo-ip, Jenkova 7.	(S
Lepa samska soba
trd les, 10 komadov, za 2.900 lir naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6263.	(i

Mladike in Korotana, zmagali pa moštvi Viča in Žabjaka. Le-ti štirje namreč sodelujejo pri turnirju, ki bo dal danes {lokalnega zmagovalca.
Spored, ki se bo začel ob 16, bo obsegal dve tekmi (j>o "2 X 20 min.) in sicer najprej srečanje za tolažilno darilo med Mladiko in Korotanam, i\ato pa glavno tekmo med Vičem in Žabjakom. Moštva bodo prejela pokale, tekmovalci pa spominska darila in tudi denarne nagrade.
Šport v kratkem
V Milanu, kjer se vršijo športno igre evropske mladine, bodo gledali danes lepe zaključne slovesnosti. Spored bo obsegal najprej še nekaj finalnih ločk, za tem pa razdelitev spominskih daril in počastitev zmagovalcev. O dosedanjem l>oteku tekmovanja poročajo, da so dirkali na 02 km in da so bili pri tem italijanski kolesarji najhitrejši. V streljanju s puško malega kalibra se je izkazalo nemško moštvo; doseglo je 2723 točk. Doslej so se vršila tudi izločilna tekmovanja v plavanju in lahki atletiki. Poročila hvalijo zlasti Dunajfana Mladeka, ki jo pretekel 100 m v 10.9 sek.
Zanimanja boksarjev je bilo osredotočeno ves teden na Budimpešto, kjer so gledali napeto borbe med Nemci, Italijani in Madžari. Nemški radio je večer za večerom prenašal reportaže s tega vročega tekmovanja. Izid v Budimpešti je bil tale: Nemci 60 zmagali z 20 točkami, Madžari so jih doseuli 15, Italijani pa 13.
Not plavalni bazen so zgradili nemški letalci v Zemunu. Dolg je 33.33 m in sposoben za plavalne tekme in .tudi za \vaterpolo. Preteklo nedeljo so gledali v tem bazenu prvo prireditev, na kateri so nastopali nemški vojaki in drugi nemški uslužbenci obeh spolov.
Naročajte In čitajte »SLOVENCA«
La celebre artista lirica
Slavna lirična umetnica
Gianna Pederzini
ha inciso per la
9«
je zapeka v
Ca E. Ta IRa l^m
alcune canzoni di gran successo — nekaj pesmi z velikim uspehom
DISCO AA 303 NINNA NANNA GRIGIOVERDE
PLOŠČA (Militello - Mari) canzone — pesem
LILI MARIEEN
(Schulze - Raslelli) canzone marcia — pesem koračnica DISCO AA 305 'O SURDATO "NNAMURATO
PLOŠČA	(Camino - Califano) canzone marcia — pesem koračnica
L'ADDIO DEL BERSAGLIERE
(Lama - Genise) canzone marcia — pesem koračnica
PRODUTTRiCE CO>JCESSlO\ARIA ESCLUSIVA - IZKLJUČNO KONCESIONIR ANA PROIZVODNJA
ff
Sa Aa CaEaTaRaAa
«t
VIA CRSENALE, 17
TORINO
Novi naslovi
Frančiškanska al. 3. Telefon 4&13,
V italijanščino prevajam
Vidoz, Reber št. 17-1 n.
(r
Prevode
v Italijanščino In nemščino ter obratno opravlja zapriseženi sodni tolmač Plntar, Cigaletova 1 (poleg sodišča).	r
ISTITUTO CONVITTO ..G. MARCONI" VENEZIA
Campo S. M. Formosn 5866, te!. 23051
Dal 15 al 30 Settembre vengono emesse le nuove serle di
BUONI oa TESORO NOVENNALI 47. » PREMI
Interessi e Premi esenti da ogni Imposta presente e futura
PREZZO di emtssione: L. 92 per ogni cento lire di capitale nominale, oltre interessi 4% dal 15 Settembre fino al giorno del versamento.
Le sottoscrizioni possono essere eseguite in contanti o con versamento di Buoni del lesoro novennali 4% scadenza 13 Febbraio 1943.
Vengono accettate come contante le cedole atnmesse in sottoscrizione.
Per le sottoscrizioni con versamento di Buoni del lesoro novennali 4% t5 febbraio 1943 i medesimi vengono acceitati alla nari e ai sotto-serittori viene corrisposta la differenza di L. 8 per ogni cento lire di capitale nominale, noncbč il rateo di interessi in rugione di cent. 35% in corrispondenza della cedola non aneora scaduta che dovra trovarsi unita ai titoli versati in sottoscrizione.
PREMI: ciascuna serie di L 1 miliardo di Buoni concorre annualmente a n. 116 premi per un ammontare complessivo di L 4,800.000 mediante estrazioni semestrali.
Le sottoscrizioni si ricevono presso tutte le Filiali dei seguenti Enti e Istituti che fanno parte del Consorzio di emissione, presieduto dalla Banca d°Italia:
Cassa Depositi e Prestiti — Istituto Nazionale delle Assicurazioni — Istituto Nazionale Fascista della Previdenza Sociale — Istitnto Nazionale Fascistn per rAssicurazione contro gli infortuni sul lovoru — Banca d'ltalia — Banco di Napoli — Banco di Sicilia — Banca Nazionale del Lavoro
—	Istituto di S. Paolo di Torino — Morite det Pascbi di Sienna — Banca Commerciale Italiana — Credito Italiano — Banco di Roma — Kedera-zione Nazionnle Fascista delle Casse di Risparmio — Istituto di Credito per le Casse di Risparmio Italiane — Cassa di Risparmio delle Provincie l.ombarde — Federazione Nazionale Fasrista delle Banche e Banchieri — Istituto Centrale delle Banche Popolari — Banca d'America e d'ltnlia — Banra Popolare Cooperativa Anonima di Novara — Banco Ambrosiano — Banca Nazionale dclTAgriroltura — Banra Popolare di Milano — Banco Santo Spirito — Credito Varesino — SocietA Italiana per le Strade Ferrate Mcridionali — Assicurazioni Generali di Trieste — Compagnia di Assicurazioni di Milano — Societa Reale Mutua Assicurazioni Torino — Riunione Adriatica di Sicurta — La Fondiaria Compagnia di Assicurnzioni Fircnze — Compagnia Finanziaria degli Agenti di Cambio.
Credito Commerciale, Milano — Banca Cattolica del Veneto — Banca Toscana — Banca Agricola Milanese — Banca Provinciale Lombarda
—	Banco di Chiavari e della Riviera l.igure — Banca Vonwiller — Credito Industriale, Venezia — Credito Rouiagnolo — Banca Loinbarda di DD. g. CC — Banco S. Geminiano e S. Prospero — Banca di Legnano — Banca Unione, Milano — Banca Bclinznghi — Societa Italiana di Credito. Milano Banco Lariano — Credito Agrario Bresciano — Banca Agricola Comtperciale. Reggio Emilia — Banca Piccolo Credito Bergamasco •— Banra del Friuli — Banco S. Paolo, Brescia — Banca Gandenzio Sella & C, Biella — Banca Popolare, Lecco — Banca A. Grasso e Figlio. Torino -- Banca Mobiliare Piemontese — Banca del Sud — Banca Piccolo Credito Savonese — Banca Cesare Ponti. Milano — Banca Privata Finanziaria, Milano — Banca Milanese di Credito — Banca Industriale Gnllaratese — Banco Alto Milanese — Banca di Calabria;
Banen Mutna Popolare, Bergamo — Banra Popolare, Lnino — Banca Cooperativn Popolare, Padova — Banca Mutna Popolare, Verona — Banca Mutua Popolare Agricola, Lodi — Banca Agricola Popolare, Raicusa — Banca Popolare di Intra — Banca Popolare di Modena — Banca Popolare, Cremona — Banca Mutua Popolare Aretina — Banca Popolare. Sondrio — Banca Piccolo Credito Valtellinese — Banca Popolare Cooperativa, Ravenna — Banca Agricola Mantovana — Banca Popolare di Credito, Bologna — Banca Popolare, Vicenza — Consorzio Risp. e Prestiti per Commercio e lndustria, Bolzano — Banca Popolare Pesarese;
Tutte le nltre Casse di Risparmio. Banche e Banchieri, e Banche Popolari, iscritte alle Federazioni di Categoria, nonehe gli Agenti di Cambio partecipanti alla Compagnia Finanziaria degli Agenti di Cambio.
Hlocvonsl Isrrtzlonl anno siolastlco 1912-4.1 (ilnnnslo (l.o e 5.o), Liceo classlco o Biientiflco — Istituto tecnlco lnferlore tl.o) e superlore per rnelnnlerl e geometrl — Istituto magistrate Inferlnre (4o.) e superlore — Preparazione licenza Scuola Medla. — Posslbllltft guadaffnare anno.
Convttto — Semlconvltto — Ksternato — Dopo-srunla — Accolgonsl »n-che študenti dl Scuole Reglo — — Proeraninia a rlchicsta.
Sprejemajo se vpisi za šolsko leto 1912—1943 7.a gimnazijo (4. ln S.), klasični In znanstveni llccj
—	Nižjo (4.) In višjo zetn-llemeskn Izobrazim — nižje (4.) In višje učiteljišče
—	Priprav« za maturo
srednje šole. Možnost preskočiti Šolsko leto.
Konvlkt -»• Podkonvltk — Eksternat — Nadzor po pouku — Sprejemajo se tudi dijaki Kraljevih šol
—	Na zahtevo program.
raJpK.rju«!
Predstave ob delavnikih ob 16 ln 18.15, ob nedelja* In praznikih ob 10.30.14.30. 1H.3P. m 1> ?t
Zapletena družabna zgodba o otroku, ki si ga lastijo kar trije očetje
Očka za eno noč
V gl. vi.: Leonardo Corte?e, Rosetta Tofano in drugi KINO UNION - TEL. 22-21
NaiveMe delo dveh velikih umetnikov Mer'e Obe-ron n Laurence OliVier v pretresljivem filmu
Glas v viharju
Oramn.v kateri se zrcali žar največlega troHenta Znižane cene! Priporočamo nakup vstopnic, v predprodnji 1 KINO StUUA - IfL. 27-30_
Izvrstna družabna komedija v najmodernejšem stilu
Poslednji ples
Najboljši film elegantne Else Merlini. V ostalih vlogah: Ainadeo Nazzari, Paolo Stopa
liiNu M41'ICA - rEftj. 22-4»
Prekrasna filmska umetnina po znameniti Puškino/i noveli Poitarjeva hči Ileinrich George — Hilde Krahl
Odlična muzikalna veseloigra Vedno se tako konča
Vitto.io de šica — Nedda Francy Predstave delavnik oi> 1" 30 nedolia oh 14.30 io 17
Od 15. do 30. septembra bodo emitirane nove serije
9 letnih 47. ZAKLAD
BONOV s PREMIJAMI
Obresti in Premije so oproščene sleherne sedanje in bodoče davščine
EMISIJSKA CENA: 92 lir za vsakih sto lir nominalne glavnice poleg 4% obresti od 13. septembra do dneva vplačila. Vpisovanje se lahko opravi ali v gotovini ali z vplačilom 9 letnih 4% zakladnih bonov, ki zapadejo 15. februarja 1943. Sprejeti so kot gotovina kuponi, dopuščeni za vpis.
Pri vpisu z vplačilom 9 letnih 4% zakladnih bonov 15 februarja 1943. se isti sprejemajo a la pari in vpisnikom se	TJfJJJ'^,,^
vsakih sto lir nominalne glavnice, poleg odgovarjajočih obresti v znesku cent. 35% z oz.roin na še ne zapadli kupon, ki mora biti priključen bonom,
izročenim v vpis.	, ., ,
PREMIJE: Na vsako serijo 1 milijarde lir bonov odpade letno 116 premij v skupnem znesku 4.500.000 lir, ki se žrebajo vsakih 6 mesecev.
Vpisovanje se lahko opravi pri vseh podružnicah naslednjih uslanov in zavodov, ki pripadajo emisijskemu konzorciju, pod vodstvom zavoda
Banca cT I ta ha:	NB/lonale delle Assicurazioni - Istituto Nazionale Fascista della Previdenza Sociale - Istituto Nazionale
Fascis^^r	Contro ^ inK^u. lavoro - Banca dllalia - Banco di Napoli - B««, d Sjctha - Banca Naz.onab, del Lavoro
Istlt..«.. Hi S Paolo di Torino — Monte dei Paschi d S enna - Banca ( ommerciale Italiana - Credito Italiano — panco ui noraa rcucit. žTone Nazionale Fascista delle Casse diRisparmio - Istituto di Credito per le C asse di Risparmio Italiane - Cassa d. R.sparmio delle Provincie Lom bar de — Fe d er n z i o n e N a z i on a le F a s ris t a delle Banche e Banchieri - Istituto Centrale delle Banche Popolar. - Banca id An.er.ca e <i Hal.. -
Firenze — Compagnia Finanziaria degli Agent, di Can.bio.
s!mmmmmm^mm&m
Banca MilanesTdi Credito - Banca Industriale Gnllaratese - Banco Alto Milanese _ Bnuca d. Calabr.a;
per Commercio e lndustria, Bolzano - Banca Popolare Pesarese;	.....
Vse ostale hranilnice, banke, bančniki in ljudske posojilnice, ki so včlanjene v Zvezi bančne kategorije, kakor tudi menjaln.čm agent,, k. so člani družbe »Compagnia Finanziaria degli Ageuti di Cambio«.
Za Ljudsko tiskarno
Urednik: Viktor Centii