Terme Ptjj
SASA HOTELS A RESORTS
■'J&fi
ag^ Torek:Tednikov kopalni dan \
-50 %
na odraslo ali otroško

Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Term Ptuj vsak torek do vključno 19. decembra 2017. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo.
celodnevno vstopnico
usa
t: 02/ 7494 530 e: termalni.park@terme-ptuj.si

Aktualno
Podravje • Ob avtocesti še skupna poslovna cona treh občin
O Stran 2
Ptuj, petek, 17. februarja 2017 letnik LXX • št. 14 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR
RADIOPTUJ
^89,8° 98,2 °I04t3 www.radio-ptuj.si
V središču
Dornava •
Waldorfska šola na Polenšaku?
O Strani 4 in 5 Ljudje in dogodki
Obarjada •
Z dobrodelnimi prispevki do razdelilnice hrane
O Stran 17 Kultura
Ptuj • Ko umetnine dišijo po kavi
O Stran 10
Šport
Nogomet • Pri
Aluminiju še Krajnc O Stran 11
Nogomet • Nastja Čeh novi predsednik NK Drava
O Stran 11
Štajerski TEDNI
Ptuj • Globe za nepravilno parkiranje pred trgovskimi centri
Redarji .bodo še
Foto: Črtomir Goznik
Podravje *
Nova afera v kmetijstvu
S Stran 2
Šolski center *
Eno direktorsko mesto, devet kandidatov
O Stran 3
Obnova mostu *
Pritožba
neizbranih
izvajalcev
O Stran 4
2 Štajerski
Aktualno
petek • 10. februarja 2017
Podravje • Nova afera v kmetijstvu
Bodo kmetje zaradi administrativnih napak vračali subvencijski denar?!
Svetovalci, predvsem na ptujskem in murskosoboškem kmetijskem zavodu, bodo v teh mesecih polno zasedeni s ponovnim vnašanjem podatkov glede analiz tal in gnojilnih načrtov za leto 2015.
Agencija za kmetijske trge je namreč ugotovila pomemben delež pomanjkljivosti, ki zahtevajo dodatno razjasnitev, a posledic zaradi administrativnih napak kmetje naj ne bi čutili, miri Ivan Brodnjak S KGZ zavoda Ptuj.
»Leta 2014 se je država odločila, da bo kmete pripravila na kmetijsko okoljske podnebne ukrepe (KOPOP) tudi tako, da kmetje pripravijo programe aktivnosti, ki naj bi vsebovali možen nabor operacij in zahtev v okviru KOPOP. Ob tem so programi aktivnosti vsebovali podatke o nosilcih kmetijskega gospodarstva, podatke o zemljiščih, kolobarju ..., datume izvedbe analiz tal, gnojilnih načrtov, številke analiz in načrtov ... In vse te podatke je bilo treba vnesti v program, torej kup številk,« je na zahteve kmetijskega ministrstva ob začetku novega obdobja kmetijske politike spomnil Bro-dnjak. A vse bi bilo lepo in prav, če ne bi država zamudila s sprejemom KOPOP, tako da so se programi aktivnosti delali v letu 2015, sočasno z izpolnjevanjem subvencijskih vlog, je prepričan
izkušeni svetovalec in vodja svetovalne službe na ptujskem zavodu. »Vnašalo se je enormno število podatkov za vsak GERK, torej za vsako njivico, parcelico. V večini primerov ne gre za kršitve, ampak za vnosne napake; na primer pri številki analize manjka prvo število, ker je pro-
gram počasen in prvega števila ni sprejel. Enake vnosne napake se zaradi enormnega števila vnesenih podatkov lahko pojavijo tudi sedaj. Ker so ugotovili, da se je tovrstna napaka pojavila pri kar 80 % kmetij, ki so vstopile v ukrepe KOPOP, je evropska komisija zagrozila, da ne bo iz-
Foto: Črtomir Goznik
plačil, če napake ne bodo odpravljene,« je priznal Brodnjak.
In da kmetje ne bi ostali brez denarja zaradi administrativnih napak, se bo zdaj izvajala t. i. 100-odstotna kontrola. »Tako bomo ponovno vnašali datume in številke analiz in gnojilnih načrtov za leto 2015 za vse GERK-
e, kar samo za naš zavod pomeni, da moramo vnesti številke za 10.500 GERK-ov. Ob tem moramo vse gnojilne načrte in analize tal skopirati in priložiti obrazcu, torej moramo skopirati 100.000 strani. Bomo pa naredili vse, da kmetom denarja ne bo treba vračati. Lahko pa se zgodi, da bodo morali denar vračati tisti, ki v okviru analize tal niso imeli narejenih analiz za fosfor, kalij, pH in humus. Sicer pa ne bo zaradi administrativnih napak nobenih kazni za kmete.«
Za ugotovljene nepravilnosti ni kriv računalniški program
Z vprašanji smo se obrnili tudi na agencijo za kmetijske trge, kjer so potrdili, da bosta ponovno preverjeni dve prilogi programa aktivnosti, torej analiza tal in gnojilni načrt za površine, ki jih kmetje gnojijo z mineralnimi gnojili za ukrepa KOPOP in ekološko kmetijstvo. Pogoj za vstop v navedena ukrepa je bil
namreč pravilno izpolnjen program aktivnosti. Ob tem nas je zanimalo, kaj je bil vzrok napakam in ali drži, da računalniški sistem naj ne bi deloval pravilno. Odgovorili so, da je agencija ugotovila statistično pomemben delež pomanjkljivosti. Tako bodo preverjali istovetnost podatkov na dokumentaciji, s katero razpolagajo vlagatelji, in s podatki, vnesenimi v informacijski sistem. »Že ugotovljenih razlik ne moremo povezovati z nepravilnim delovanjem računalniškega sistema,« so pojasnili. To pa pomeni, da bodo morali kmetje v primeru ugotovljenih nepravilnosti vračati del ali celoto že prejetih sredstev.
Sicer pa je agencija iz naslova ukrepa KOPOP do konca decembra 2016 skupno izplačala 53.076.889 evrov, od tega 28.736.001 evrov za obveznosti iz preteklega programskega obdobja (v okviru kampanje zbirnih vlog za leto 2014 - KOP 2014 ter vračila in pritožbe iz preteklih let) ter 24.340.888 evrov v okviru kampanje zbirnih vlog za leto 2015 - KOPOP 2015.
Mojca Vtič
Ptuj • Globe za nepravilno parkiranje pred trgovskimi centri
Redarji bodo še bolj neusmiljeni
Zadnje mesece je prisotnost redarjev Skupne občinske uprave Spodnjega Podravja ob trgovskih centrih marsikoga presenetila. Tudi v našo redakcijo smo dobili pripombe, češ ali sploh imajo na zasebnih zemljiščih pravico izrekati globe. Kot kaže, imajo vso pravico in jo bodo v prihodnje še pogosteje izkoristili.
„Parkiral sem pred ptujsko Qlandio, pridem ven in vidim globo. Prepričan sem, da mi je ne bi smeli napisati, saj gre za zemljišče, ki ni občinsko in ne vem, kaj imajo redarji s tem, kje na javnem parkirišču parkiram," nas je ves razburjen poklical naš bralec. Ob tem je seveda zamolčal, da je parkiral nepravilno, kar še posebej izpostavlja vodja redarjev Skupne občinske uprave Spodnjega Podravja Robert Brkič. Kot pravi, globe pišejo le v primerih, ko so vozila parkirana na mestih za invalide, prehodih za pešce ali tik ob vhodu v trgovski center: „Sram je lahko tiste, ki tako parkirajo. In vsekakor bomo na teh mestih še opravljali nadzore, še pogosteje kot doslej!"
Brkič poudarja, da se za sankcije odločijo v odvisnosti od tega, za kakšno kršitev gre. V zadnjem letu so na parkiriščih pred trgo-
vinami na Ptuju izrekli 20 glob in še enkrat toliko opozoril.
Težava so tudi parkirna mesta, ki so rezervirana za matere z
otroki in na katerih vztrajno parkirajo tudi tisti, ki otrok nimajo v avtomobilu. „Glob ne bomo pisali le pred Qlandio, temveč pred
vsemi trgovskimi centri in večjimi trgovinami na Ptuju. Vsepovsod, kjer nimajo spuščenih zapornic, imamo pravico napisati
globo za nepravilno parkiranje. Gre namreč za nekategorizirano prometno površino, ki je dana v uporabo vsem. V nasprotnem primeru, torej če so zapornice spuščene, pa, kot pravi Brkič, redarji pristojnosti za pisanje glob nimajo.
Bodo pa nadzore opravljali še pogosteje: „Vsi, ki se bodo držali pravil, se nimajo česa bati. Mi
smo pa zato tu, da kršitelje sankcioniramo in na ta način dosežemo, da drugič ne bodo parkirali nepravilno. Doslej so bili z našim delom številni zadovoljni, saj so se strinjali, da je treba parkirati na mestih, kjer je to predvideno, ne pa da se mlado, zdravo in urejeno dekle zapelje skoraj v trgovski center."
Dženana Kmetec
Branjevke niso izjema
Na zadnji seji je svetnik Štefan Čelan zahteval odgovor na vprašanje, kdaj bo realizirana obljuba, ki je bila dana, da branjevke, ki prodajajo na tržnici, ne bodo več dobivale kazni za svoje dostavne avtomobile, saj da so jim bile obljubljene nalepke ali kartice. Odgovor ptujske občine je bil, da se na območju ob mestni tržnici uporablja sistem parkiranja v modri coni ter da imajo uporabniki možnost pridobiti dovolilnico »C« za uporabo modre cone proti plačilu abonmaja. „V skladu z izvajanjem nadzora nad mirujočim prometom na območju ob mestni tržnici se ob sedanji ureditvi upošteva načelo enakosti. S projektom ureditve mestne tržnice bo na novo urejen tudi prometni režim parkiranja," so še zapisali v odgovoru. Podobno pravi tudi Brkič, ki poudarja, da za zdaj pravne podlage, da bi branjevkam izdali posebne dovolilnice, ni. „Roko na srce pa jih parkiranje ne stane več kot evro na dan, saj tistih 20 centrov plačajo le, ko vidijo, da se redarji približujemo," še pravi Brkič.
Sankcionirano je parkiranje na mestih, ki za to niso predvidena ...
Foto: CG
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik ¡e naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehničneredakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, EvaMilošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik® radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 105,65 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
petek • 10. februarja 2017
Aktualno
Štajerski	3
Ptuj • Devet kandidatov za direktorja Šolskega centra
Eno direktorsko mesto, devet kandidatov
Ker nobeden izmed petih prijavljenih kandidatov za direktorsko mesto Šolskega centra Ptuj januarja ni prejel zadostnega števila glasov članov sveta zavoda, so razpis (ekspresno) ponovili. Rok za prijave se je iztekel v petek minuli teden, ta ponedeljek pa so jih odprli. Prijavilo se je kar devet kandidatov, prav vsi pa izpolnjujejo razpisne pogoje.
Konec januarja je svet zavoda Šolski center Ptuj, ki ga vodi predsednica Silva Fartek, odločal o izbiri novega direktorja. A kot najvišji organ tega zavoda, ki med drugim odloča tudi o imenovanjih, niso potrdili nobenega kandidata. Na prvi razpis se je prijavilo pet kandidatov, neuradno so to bili Darja Harb (ravnateljica Ekonomske šole ŠC Ptuj in sedanja v. d. direktorice ŠC Ptuj), Franc Pukšič (politik in nekdanji poslanec), Milan Gabrovec (ravnatelj OŠ
Benedikt in župan občine Mar-kovci), Marjan Bezjak (profesor na Elektro in računalniški šoli ŠC Ptuj) ter Irena Šalamun Mikolič, računovodkinja na ŠC Ptuj.
Nobeden izmed naštetih kandidatov si ni uspel zagotoviti večinske podpore, torej 12 izmed skupno 22 glasov članov sveta zavoda. Sta pa bila dva kandidata na zelo dobri poti do direktorskega stolčka, enemu je za imenovanje zmanjkalo zelo malo.
Kdo bo vodil SC Ptuj naslednjih (vsaj) pet let, bo znano marca.
Kakšna plača čaka novega direktorja?
Plačni razred ravnatelja Šolskega centra Ptuj je 45, plačni razred direktorja pa 51.
Kot je razvidno iz plačne lestvice, veljavne od 1. septembra 2016, je bruto plača direktorja (brez vseh dodatkov) 3.129 evrov, ravnatelja pa 2.473 evrov.
Spodnje Podravje • Načrti o regijski logistično-poslovni coni
Ob avtocesti še poslovna cona
Lokalne skupnosti so ob bodoči avtocesti proti Gruškovju zaznale poslovno priložnost. Levo ob avtocesti, gledano v smeri juga, želijo vzpostaviti medobčinsko logistično-poslovno cono Ptuj-Hajdina-Videm.
Cona bi se razprostirala na dobrih sto hektarjih zemljišč. Največji del bi bil na območju občine Videm (67 ha), na območju občine Hajdina 21 ha in na območju občine Ptuj 13 ha. »Sosednje občine smo zaznale primanjkljaj, saj v Sloveniji ni urejenih velikih zemljišč, primernih za strateške tuje naložbe. Zato je na tem področju nujno sodelovanje in povezovanje. Ob iskanju ustrezne lokacije se je izkazalo, da je to območje več kot primerno za logistično-poslovno cono. Tako velika investicija na tem prostoru bi imela izjemne pozitivne učinke za obstoječe gospodarstvo, velika dodana vrednost je prav gotovo tudi veliko število novih delovnih mest, ki jih lahko prinese približno 100 ha velika logistično-poslovna cona v bližini priključka na Phyrnsko avtocesto,« so pojasnili v uradu župana mestne občine (MO) Ptuj.
Za vzpostavitev cone bo najprej treba uskladiti prostorske akte. »Predvideva se regionalni prostorski načrt (RPN), aktivnosti v zvezi s tem se bodo začele letos. Ker so slednje odvisne od števila strokovnih podlag, je v tem trenutku težko predvideti natančno časovnico izvedbe postopka. Ak-
tivnosti so vezane na število strokovnih podlag. Glede na podoben primer v Hočah smo prepričani, da če bomo pritegnili velikega potencialnega investitorja, se bosta aktivno vključila Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Vlada RS, slednje lahko bistveno skrajša časovno komponento,« dodajajo na ptujski mestni občini.
Na vprašanje, kako bodo nosilce urejanja prostora in soglasodajal-ce prepričali, da bi kmetijska zemljišča spremenili v industrijska oz. za namen poslovne rabe, pa so odgovorili: »Vse aktivnosti bodo potekale po predvidenem postopku in v skladu z zakonodajo.«
V kabinetu župana MO Ptuj so za naš časopis še pojasnili, da inte-
res bodočih investitorjev za nakup zemljišč v novi poslovno-logistični coni obstaja. O podrobnostih pa da je v tem trenutku še prezgodaj govoriti. Dodajmo, da je 46 ha zemljišč, na katerih bi se oblikovala poslovna cona, v lasti Republike Slovenije - Sklada kmetijskih zemljišč.
Mojca Zemljarič
Foto: Črtomir Goznik
Ob kraku avtoceste med Draženci in Gruškovjem bi občine Ptuj, Hajdina in Videm na 100 hektarjih zemljišč formirale logistično-poslovno cono.
Precej presenetljiva pa je bila odločitev članov sveta zavoda, da razpis ponovi nemudoma oz. ga objavi le teden dni po tem, ko so zaključili prvi razpis. Fartekova je takrat sicer dejala, da takšno hitenje ni smiselno, a večina je zavzela drugačno stališče in sprejela sklep, s katerim so potrdili načrtovan terminski plan.
Pisne prijave z dokazili so kandidati lahko oddali po pošti ali z osebno vročitvijo v tajništvu zavoda najkasneje do 9. februarja. „Ker je bil vmes še praznik, smo počakali z odpiranjem vlog in smo jih odpira-
li v ponedeljek. Pravočasno je prispelo devet vlog, kar nekaj kandidatov pa bo moralo dodati dopolnitve, a prav vsi izpolnjujejo razpisne pogoje," je pojasnila Fartekova. O imenih ni želela govoriti, je pa potrdila, da je velika večina kandidatov, prijavljenih prvič, oddala vlogo tudi tokrat.
Po mnenju predsednice sveta zavoda je izbira kandidatov pestra, kar nekaj prijavljenih kandidatov naj bi imelo zelo dobre reference, kar jo navdaja z optimizmom. „Kdaj točno bomo imeli sejo sveta zavoda, še ne vem. Vsekakor bo to v skladu z zakonskim rokom, predvidoma marca. Želim si le, da izberemo najsposobnejšega in dobrega kandidata. Delati mora v dobrobit zavoda, zaposlenih in dijakov, vse drugo -pripadnost določeni politični stranki in podobno - mora biti brezpredmetno. Vsekakor pa bo smiselno dogovoriti se in izbrati najboljšega kandidata, da se ne bo spet zgodilo, da bodo glasovi razpršeni," pravi Farte-kova. Čeprav je optimistična, se zaveda, da še vedno ostaja tudi možnost, da med prijavljenimi ne bo kandidata, ki bo prepričal večino, torej 12 članov sveta zavoda. Toliko bolj, ker je prijavljenih kandidatov sedaj še več kot prvič in je razpršenost glasov toliko verjetnejša. Prav zato Fartekova pravi, pričakuje tudi lobiranje. A zanjo je to sprejemljivo le v primeru, da gre za najboljšega kandidata.
Bodo pa po vsej verjetnosti o tem, kdo to je, odločali sedanji člani sveta zavoda. Tem namreč aprila poteče mandat, kar je tudi razlog, da so pohiteli s ponovitvijo razpisa. Fartekova je sicer tudi tokrat dejala, da je še vedno mnenja, da bi bilo bolj smiselno, če bi to odločitev prepustili novemu svetu zavoda, ki bo kasneje z izbranim direktorjem tudi delal.
Dženana Kmetec
Od aprila naprej nova
sestava sveta zavoda
V svetu zavoda Šolskega centra Ptuj, ki ga vodi predsednica Silva Fartek, je skupno 22 članov; predstavnikov ustanovitelja, lokalne skupnosti, gospodarstva, zaposlenih, strateškega sveta Višje strokovne šole, dijakov, študentov in staršev dijakov. V sedanji sestavi bo svet deloval še do aprila, nato bodo imenovani novi člani. V tej Fartekove kot predstavnice Mestne občine več ne bo.
O dilemi, ali je smiselno, da so v svetu zavoda tudi predstavniki dijakov in študentov, Fartekova pravi: „Menim, da je smiselno, če so to odločni mladi ljudje, ki razmišljajo s svojo glavo. Lahko so zelo koristni, delo z njimi pa je konstruktivno in pozitivno. Pomemben pa je pri tem odnos predavateljev in preostalih zaposlenih, da ne skušajo vplivati nanje. Ne nazadnje so to ljudje, ki so zaposleni v vzgoji in izobraževanji in si tega niti ne bi smeli privoščiti."
Foto: CG
4 Štajerski
V središču
petek • 17. februarja 2017
Ptuj • Parkirišče na Potrčevi bodo zelo verjetno prodajali na dražbi
Ena najboljših parcel za „jaj medgeneracijski center ali
Da je zemljišče na Potrčevi cesti na Ptuju (sedanje parkirišče), ki je v lasti ptujske občine, strateškega pomena in da je zelo v ponedeljek razpravljali tudi mestni svetniki, ki imajo na mizah predlog sklepa o prodaji tega zemljišča na dražbi. Iztržiti namembnosti tega zemljišča, saj se, kot pravijo, po sedanjem prostorskem načrtu tam lahko gradi karkoli. Tudi trgovski center, pravijo, da špekulacije ne držijo in da to sploh ni resna opcija.
Z osamosvojitvijo je bilo veliko javnih objektov v upravljanju države, a ker z vsemi ni zmogla učinkovito gospodariti, so občine zahtevale, da lastnino prenesejo v občinsko last. Kot se spominja Čelan, so na Ptuju leta 1997 na ta način med drugim pridobili tudi celoten vojaški kompleks na Potrčevi. Iz zemljiškoknjižnega izpisa je razvidno, da je MO Ptuj kot lastnica vpisana od leta 2003, torej 14 let. Doslej kakšnega donosa od tega ni imela, saj je na tem mestu brezplačno, neurejeno parkirišče. Se je pa lani pojavila precej resna možnost prodaje omenjenega zemljišča.
Ko se je ptujska občina z Domom upokojencev Ptuj začela pogajati o prodaji tega zemljišča, večjih dilem o tem, ali bi bila prava namembnost ravno izgradnja medgeneracijskega centra, ni bilo. Bolj kot se možnost dogovora izmika, več je špekulacij, komu je v interesu, da do njega ne pride. Vsaka stran seveda vztraja pri svojem,
Se bodo svetniki strinjali, da se zemljišče ponudi na dražbi?
V ponedeljek bodo svetniki razpravljali o predlogu sklepa o prodaji občinskega zemljišča na Potrčevi na Ptuju. Če se bo večina strinjala, ga bodo ponudili na javni dražbi. Skupna izmera zemljišča je 14.194 m2, izhodiščna vrednost nepremičnin pa znaša 70 evrov/m2, brez DDV. Na osnovi cenilnega poročila bo izhodiščna cena 1.032.780 evrov. Kupec prevzame še stroške davka na dodano vrednost (22 %), stroške izdelave cenilnega poročila, stroške notarskih storitev ter stroške vknjižbe lastninske pravice na svoje ime in v svojo korist v zemljiški knjigi.
Na občini so, kot pravijo, prepričani o interesu za omenjeno zemljišče po zastavljeni ceni.

a nekaj je jasno: možnosti, da sklenejo sporazum, je vse manj.
V ponedeljek bo mestni svet med drugim obravnaval tudi predlog, da se to zemljišče ponudi na dražbi. A Čelan je prepričan, da je pred tem treba zaščititi njegovo namembnost. Na občini sicer pravijo, da bo to
storjeno in da bo namembnost opredeljena s sprejemom OPPN, ki ga bo potrjeval mestni svet.
„Velika večina strokovne in politične javnosti se strinja, da so ta zemljišča iz vidika celostne podobe zelo pomembna za naše mesto. Ležijo na meji med novim in starim Ptujem, zato je v ta pro-
Ptuj • O načrtovani obnovi starega mostu čez reko Dravo
Dornava • Waldorfska šola
Pritožba neizbranih izvajalcev
Državna revizijska komisija je v torek, 13. februarja, v odločanje prejela pritožbo zoper izbiro izvajalca za projekt obnove starega mostu čez reko Dravo na Ptuju in mostu čez Studenčnico.
Naročnik 4,5 milijonov evrov vrednega projekta je Direkcija Republike Slovenije za infrastruk-
turo. Izvajalca so izbrali v začetku januarja. Odločitev je bila, da dela oddajo pomurskemu gradbene-
mu velikanu, družbi Pomgrad. Na razpis za izbiro izvajalca, ki so ga objavili avgusta lani, so sicer

Foto: Črtomir Goznik
Podjetji Euroasfalt in Maptrade sta zoper odločitev Direkcije RS za infrastrukturo o izbiri izvajalca za obnovo starega ptujskega mostu čez Dravo in mostu čez Studenčnico vložili zahtevo za revizijo.
prispele tri ponudbe. Poleg Pom-grada sta se za delo potegovala še sarajevski Euroasfalt in slove-njebistriški Map-Trade. Ponudbe podjetij Euroasfalt in Map-Trade so po mnenju naročnika zaradi pomanjkljivih ali poteklih referenc bile nepopolne. Oba neizbrana ponudnika sta se na odločitev Direkcije o izbiri izvajalca pritožila. Državna revizijska komisija ima po prejemu zahtevka za revizijo 15 dni časa, da o primeru odloči. V utemeljenih primerih lahko rok za izdajo odločitve za največ 15 delovnih dni podaljša. »Svojo odločitev v zadevi bo Državna revizijska komisija sprejela in izdala v zakonskem roku, natančnejše informacije o datumu zaključka revizijskega postopka pa vam žal ne moremo posredovati,« je na naše poizvedovanje odgovoril predsednik Državne revizijske komisije Borut Smrdel.
MZ
Bodo po treh letih v
Iniciativa za Waldorfsko šolo Ptuj je očitno našla primerno zelo blizu realizacije, prve šolarje naj bi po optimističnem
To točko je včeraj obravnaval tudi dornavski občinski svet. Želja, da Ptuj dobi podružnico Wal-dorfske šole Maribor, je stara že nekaj let. Ker jim na Ptuju v tem času ni uspelo najti primernih prostorov, so se lotili navezovanj stikov tudi z okoliškimi občinami in župani. Kot pravi Slavko Pod-brežnik, predstavnik Iniciative, so v Dornavi pri županu Rajku Janžekoviču naleteli na izjemno veliko posluha. Idejo, da prostore nekdanje podružnice OŠ Dornava na Polenšaku oživijo, je podprl in stekli so resni dogovori. Kot pravi Podbrežnik, stvari še niso dokončno dorečene, a ker je interes tako vodstva mariborske šole, pod okriljem katere bi na Polenšaku delovali, pa tudi okolja za to velik, in ker so prostori, ki so jim jih ponudili, v dobrem stanju, je zelo verjetno, da bodo otroke vpisovali že kmalu in bo septembra šola na Polenšaku ponovno polna otroškega veselja.
V začetku naj bi na Polenšaku delovala podružnica mariborske Waldorfske šole, a Podbrežnik je
Bo jeseni šola na Polenšaku odprla
petek • 17. februarja 2017
V središču
Štajerski	5
ce", stanovanja, trgovino?
pomembno, čemu bo služilo, smo v zadnjih mesecih slišali velikokrat. O tem bodo nameravajo dober milijon. Bo pa Lista župana dr. Štefana Čelana zahtevala zaščito kar bi bila po mnenju večine naših sogovornikov najslabša možna rešitev. A na občini
Za mnenje o aktualnih dogajanjih in nezmožnosti, da bi se predstavniki Doma upokojencev Ptuj in vodstvo ptujske občine v dobrobit vseh občanov dogovorili za sprejemljivo rešitev, smo povprašali tudi nekaj svetnikov. Stališča so precej različna.


stor treba umestiti dobro premišljene arhitekturne rešitve. V naši svetniški skupni bomo zahtevali, da se s prostorskimi akti omeji raba tega prostora, ki mora biti namenjen javnemu interesu," pojasnjuje Čelan.
Občina
zagotavlja, da trgovine ne bo
Nekdanji ptujski župan, ki je prepričan, da bi bila najmanj primerna rešitev, da se na tem mestu postavi trgovski center. Pravi, da je bila ravno njihova izgradnja eden največjih očitkov na njegov račun v času zadnjih županskih volitev ter da sedanje vodstvo občine poje veliko zare-čenega kruha: „Priznam, da sem bil razočaran nad besednjakom, ki so ga mnoge politične grupa-cije v času zadnjih volitev uporabljala glede razvoja trgovske dejavnosti, ki smo jo podpirali v naših treh mandatih. Naše mesto je skozi celotno zgodovino
šoli spet učenci?
lokacijo na Polenšaku v občini Dornava. Kot vse kaže, so scenariju vpisovali že za naslednje šolsko leto.
prepričan, da tako zaradi lokacije letih uspejo doseči, da bodo pov-kot usmeritev, ki jih zagovarja wal- sem samostojna enota. Lokacija, dorfska pedagogika, že v nekaj ki je torej trenutno aktualna in
svoja vrata?
najbolj verjetna, je po mnenju članov Iniciative za Waldorfsko šolo Ptuj izjemna. V teh prostorih je do jeseni 2014 delovala podružnica OŠ Dornava, je pa v osrčju narave brez mestnega vrveža. „Kjer so pogoji za njen razvoj idealni, saj je usmerjena v spoštovanje narave, človeka, živali in vseh živih bitij," pravi Podbrežnik. Če bo vse šlo po načrtih, bodo kmalu začeli prenovo. Predvidevajo, da bo zanjo potrebnih nekaj tisoč evrov, ki jih bodo zbirali tudi z dobrodelnimi bazarji. Kot vedno, veliko stavijo na pomoč prostovoljcev, ki se pri njih v takšnih primerih odlično izkažejo. „Posebnost waldorfske pedagogike je v tem, da sledi razvojnim stopnjam otroka in učni proces prilagodi otroku. Na blag način usmerja njegovo kreativnost, skozi igro mu pomaga v razvijanju njegovih sposobnosti. V šoli v prvih nekaj razredih ni postavljenih miz in klopi kot sicer, učni proces se lahko hitro spremeni v igro. Ogromno je gibanja, dela z zemljo in podobno," pravi Podbrežnik. Septembra pričakujejo vpisanih okrog 15 otrok, ker je to območje blizu Ljutomera, Ormoža in seveda Ptuja, pa v prihodnjih letih še bistveno več. Šolo, ki leži v osrčju Slovenskih goric, je v najboljših časih obiskovalo več kot 100 otrok.
Dženana Kmetec
namreč najbolj cvetelo, ko so naši očaki imeli visoko razvito trgovino med vzhodom in zahodom ter severom in jugom. Kar se tiče delovanja trenutne vladajoče politične koalicije z novim županom na čelu, lahko povem le to, da še vedno drži stara ljudska modrost, ki pravi, da se v življenju poje največ zarečenega kruha."
A v odgovoru ptujske občine na naše eksplicitno vprašanje, ali bi pristali na to, da se na tem mestu gradi še en trgovski center, kot se špekulira, nedvomno odgovarjajo: NE.
Vztrajajo, da so prepričani le, da je zemljišče vredno toliko, kot je bilo ocenjeno in ne polovico manj, kar jim trenutno ponuja Dom upokojencev Ptuj.
Veliko idej doslej, a ostaja le gramoz
Je pa bilo idej, kaj naj na tem mestu stoji, kar nekaj. „Podro-ben pregled številni strateških dokumentov, ki so nastajali v zadnjih tridesetih letih, kaže, da so bila ta zemljišča vedno namenjena varovanju kulturne dediščine in morebitnim pozidavam v obliki kulturnih dvoran in arheološkim muzejem na prostem. Ob načrtovanju praznovanja 100. obletnice poslovne skupine Perutnina Ptuj pa smo v ZRS Bistra Ptuj pripravili idejno rešitev za postavitev muzeja, posvečenega tradiciji perutni-narstva. Delovni naslov projekta je Super jajce, kjer je bila predvidena gradnja štirinadstropnega muzeja v obliki jajca. Žal do izvedbe do današnjih dni še ni prišlo," se spominja Čelan.
Ali in kdo bo na dražbi (če bodo sklep o prodaji svetniki potrdili) kupec tega za Ptuj pomembnega zemljišča ter kaj bo tam „zraslo", ostaja uganka. Sodeč po razpravi na zadnji seji Doma upokojencev Ptuj se na dražbo dosedanji najverjetnejši potencialni kupec pod takšnimi pogoji ne bo niti prijavil. Upajo, da interesenta, ki bo pripravljen toliko ponuditi, ne bo in da bo cena znižana. Jasno je, da si to zemljišče dom želi, koliko bo pripravljeni zanj odšteti in ali bo kdo (kot so očitno prepričani na občini) prej odprl „denarnico", bomo izvedeli že kmalu.
Dženana Kmetec

Nataša Vuk: „Barantanje z denarjem, ki je bil zbran na tem mestu, je nespodobno!"
Nataši Vuk se zdi odločitev občine, da zemljišče proda na dražbi, povsem primerna. Kot poudarja, so bili medsebojni plačilni pogoji usklajeni, razen plačila obresti za uporabo zemljišča, ki ga DU Ptuj ni želel plačati: „Zato je bil na naslednjem sestanku dogovorjen sistem prodaje, po katerem bi dom plačal občini kupnino 752.000 evrov v enem znesku, ki bi jo v primeru, da zaradi arheologije ne bi mogli graditi, MO Ptuj z obrestmi vred vrnila DU Ptuj. Naslednji dan po tem načelno sprejetem ustnem dogovoru so predstavniki doma preklicali dogovor in postavili nove zahteve. Ptujska občina ima cenitev zemljišča za en milijon evrov, DU Ptuj pa cenitev za 432.000 evrov." Ker je razkorak velik in ker gre za strateško pomembno lokacijo, je Vukova prepričana, da je edina smiselna poteza, da se zemljišče ponudi na dražbi in s tem preveri dejanska tržna vrednost lokacije. Najprimernejša za to lokacijo bi bila po njenem mnenju izgradnja stanovanj, ne glede na to, kateri generaciji bodo namenjena. Pravi še, da bo v vsakem primeru šlo za čisto profitno dejavnost, zato se ji zdi nesprejemljivo in nespodobno barantanje z denarjem, ki je bil zbran na tem mestu na osnovi enake profitne dejavnosti.
Nuška Gajšek: „Ali občinska oblast pri ravnanju z nepremičninami sledi interesom ljudi ali kapitala?"
V svetniški skupini SD so prepričani, da je omenjena lokacija najprimernejša ravno za gradnjo varovanih stanovanj. Kot pravi vodja svetniške skupine Nuška Gajšek, so ves čas vztrajali pri tem, da se obe strani, brez fig v žepu, usedeta in sprejmeta dogovor. Prepričana je, da noben zasebni investitor ne bi pristal na takšne pogoje, kot jih je postavila ptujska občina. „Zdaj imamo na mizi predlog za javno dražbo po ceni, ki jo je v cenitvi pridobila občina, ni pa več zahteve po ureditvi »in situ« izkopanin ostankov samostana, ni več zahteve po ureditvi krožišč ipd. Torej so pogoji za novega bodočega kupca drugačni. Zanimivo bo videti, kateri zasebni kupec bo plačal milijon in pristal na pogoj videno-kuplje-no, saj je splošno znano, da bo zaradi arheologije gradnja tvegana. Vprašanje je, ali bomo za to parcelo dejansko iztržili tolikšen znesek oz. pravo vprašanje bo, koliko odpustka smo pripravljeni dati zasebnemu interesu, nismo pa ga želeli javnemu in kako bomo potem nadomestili primanjkljaj načrtovanega priliva sredstev v proračun," pravi Gajškova, ki še dodaja, da jo žalosti, da na tej lokaciji ne bo prišlo do izgradnje medgeneracijskega centra, a da to ne pomeni nepopravljive škode za razvoj našega mesta, saj da je primernih lokacij še veliko. Ne želi pa si, da bi dom gradil v kateri drugi občini, pri čemer poudarja, da številne ponujajo zemljišča celo brezplačno. Dodaja še: »Moramo pa iskreno priznati, da po vsem videnem nismo več prepričani, ali res občinska oblast pri ravnanju z nepremičninami sledi interesom ljudi ali kapitala. Pristop 'prodamo tistemu, ki da več, kdorkoli že in za karkoli že' je po našem trdnem prepričanju napačen."
Miša Pušenjak: „Ta zadeva je odraz celotnega stanja v Sloveniji!"
O nezmožnosti doseganja konsenza med ptujsko občino in Domom upokojencev Ptuj svetnica Miša Pušenjak pravi: „Ta zadeva je odraz celotnega stanja v Sloveniji. Med sabo se ne znamo dogovarjati in pogovarjati, niti v družinah, niti na kmetijah, še manj pa v politiki. Nikjer ni pripravljenosti na kompromise. V tem primeru mislim, da je težava predvsem na strani uprave Doma upokojencev. Ko so nas mestne svetnike prvič seznanili z zadevo, je bila ena izmed osnovnih zahtev bližina doma, a kot kaže, danes to sploh ni več prioriteta. Če sta narejeni dve popolnoma različni cenitvi, se je v mojem 55-le-tnem življenju še vedno izkazalo, da je resnica nekje na sredini. Ta sredina je bila dogovorjena, ponudila jo je MO Ptuj, a je v Domu upokojencev niso sprejeli. Najprej se strinjati, potem pa v vsakem pogovoru na novo spreminjati pogoje in ponujati ceno, ki je celo pod najnižjo cenitvijo zemljišča, se mi zdi popolnoma neresno in nesprejemljivo s strani uprave Doma upokojencev."
Špekulacije, da bi na tem mestu zrasel še en trgovski center, se ji ne zdijo resne, pravi tudi, da ni potrebe po izgradnji še več teh. Poudarja še, da je naloga mestne uprave in svetnikov, da premoženja ne razprodajajo, ampak ga pametno upravljajo. „Prodati zemljišče za manj kot polovično ceno, bi zagotovo pomenilo razprodajo, ki je tudi sama ne bi mogla potrditi, kljub temu da menim, da samo denar ni edino merilo v takih poslih."
Je pa prepričana, da je ravno izgradnja stanovanj na tem mestu najprimernejša.
Foto: CG
Foto: CG
6 Štajerski
Kmetijstvo
petek • 17. februarja 2017
Slovenija • V letih 2007-2013 tri milijarde evrov za kmetijstvo
Kmetje morajo vrniti 31,8 milijona ev
Pomanjkljiva dokumentacija, neujemanje podatkov, ponarejanje listin (gradbeno dovoljenje), umetno ustvarjeni pogoji so le nekatere
V programskem obdobju 2007-2013 je agencija iz državnega proračuna in evropskih skladov skupaj izplačala okrog tri milijarde evrov. Od tega denarja so morali kmetje in drugi prejemniki denarja vrniti 1,06 % sredstev oziroma 31,8 milijona evrov. Od tega je bilo že po-plačanih 35.300 terjatev v vrednosti 24,5 milijona evrov. Gre za podatke o vseh terjatvah, ne glede na razlog (manjše kršitve, nepravilnosti, goljufije itd.), kar pomeni, da omenjene številke v glavnini predstavljajo izterjavo neupravičeno izplačanih sredstev zaradi nenamernih kršitev, ne pa goljufi'. A kršitev je še več, namreč treba je upoštevati, da agencija kršitve najpogosteje ugotovi pred izplačilom sredstev, zato ugotovljene nepravilnosti upošteva že pri obračunu zahtevkov, kar pomeni, da je v primeru manjših kršitev izplačilo ustrezno znižano, v primeru večjih kršitev pa v celoti zavrnjeno. V takšnih primerih nato seveda ne pride do nobenih terjatev, so poudarili na agenciji.
Največ goljufij pri investicijah
Podatka o številu goljufij v preteklem programu agencija za kmetijske trge nima. Prav tako so sumi na goljufije v različnih fazah obravnave in pri večini še ne gre za zaključene
postopke. To pomeni, da na sodišču še ni bilo nedvoumno dokazano, da je šlo za poskus goljufije, torej namerno kršenje pravil za pridobitev koristi. Sicer pa se po podatkih Evropske komisije največ poskusov goljufij v EU dogaja na področju investicijskih ukrepov programa razvoja podeželja, sledijo ukrepi promocije, najmanj pa jih je na področju neposrednih plačil, so povedali na agenciji.
In kako je v Sloveniji? Agencija, ki vsako leto skupno (za vse ukrepe) izvede okrog 10.000 kontrol na kraju samem, je prav tako zaznala največ poskusov goljufij na področju investicij. »Na tem področju se pri obravnavi vlog in zahtevkov srečujemo s primeri ponarejanja listin, izjav, s prirejanjem ponudb oz. cen, z umetnim ustvarjanjem pogojev ipd.,« so pojasnili.
Kmetijstvo presega le znanje pridelave in vzreje
In medtem ko so na eni strani goljufije, so na drugi nepravilnosti, to pa so primeri, ko gre za nenamerno neizpolnjevanje predpisanih pogojev pri uveljavljanju oz. pridobitvi sredstev za ukrepe kmetijske politike. Kmetijstvo je namreč že zdavnaj preseglo le znanje
o pridelavi in predelavi, vzreji živali. Iz leta v leto (oziroma iz programskega obdobja v programsko obdobje) postaja bolj zapleteno, bolj zbirokratizira-no, opozarjajo kmetje in tudi kmetijski svetovalci. Posledično je več možnosti za nenamerne napake.
Kaj ugotovljena nepravilnost pomeni za upravičenca, je odvisno od ukrepa in tudi od obdobja, v katerem agencija za kmetijske trge ugotovi nepravilnost. V grobem velja: če agencija ugotovi neizpolnjevanje pogojev že ob oddaji vloge oz. v postopkih kontrol pred izplači-
lom sredstev, sredstev sploh ne odobri (zavrne zahtevek) ali pa ustrezno zmanjša izplačilo odobrenih sredstev; če ugotovi kršitve v naknadnih kontrolah oz. v postopkih sledenja spoštovanja večletnih zavez, izda ustrezno odločbo za vračilo že prejetih sredstev (z obrestmi).
Nepopolna poročila, neustrezni računi
In katere so bile najpogostejše nepravilnosti? Drugačna raba zemljišč od prijavljene, ugotovljena druga kmetijska rastlina od prijavljene, prijavljene prevelike
Slovenija, Podravje • Valentin ima ključ do korenin
Analiza tal in gnojilni načrt temelja za umno kmetovanje
Valentin ima ključ do korenin, pravijo. A da korenine prejmejo vsa potrebna hranila za nadaljnjo rast, sta potrebni pravilna založenost tal in ustrezen pH-zemlje, kar pa po ugotovitvah kmetijskega zavoda Ptuj nikakor ni samoumevno.
»Pri prehrani rastlin velja Li-ebigov zakon, ki je eden izmed osnovnih kmetijskih zakonitostih. In sicer pravi, da se pridelek ravna po tistem elementu, ki ga je v tleh najmanj. Ni pomembno, ali dodamo dovolj dušika, magnezija, dovolj ostale hrane, če nam manjka na primer fosforja. In tla v Sloveniji so izredno različna, kar tudi vpliva na založenost in kislost ali bazičnost tal,« je v uvodu poudaril Ivan Brodnjak, vodja svetovalne službe na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Ptuj, kjer letno opravijo tudi do 4.000 analiz tal.
In edini način, s katerim lahko kmetje ugotovijo, kateri elementi manjkajo oziroma katerih je preveč, je analiza tal. »Na našem zavodu opravljamo analize za kalij, fosfor, humus in pH-vrednost. Na splošno ugotavljamo, da je glavni razlog za slabo rodovitnost zakisanost, torej prenizka pH-vrednost, in prezaloženost tal z določenimi hranili. Slednje še posebej velja za naše vrtove, ki so praviloma pregnojeni in vsebuje-
jo preveč fosforja, ki ga vnašamo s pepelom iz peči. Kako rešiti ta problem? Fosfor se izpira slabo, njegovo vsebnost v tleh zmanjšamo le s spravilom pridelka ali s celotno zamenjavo zemljine. Dušika v (teh) osnovnih analizah ne preverjamo, saj je njegova vsebnost odvisna od humusa. Več je humusa v tleh, več se ga sprosti. Sprošča pa se tudi z rahljanjem tal. Glede humusa je zaželeno, da ga je v tleh čim več, saj je humus zaloga hranil, zadržuje vodo in izboljšuje strukturo tal. Ugotavljamo, da ga je na njivah v povprečju nad 2,5 odstotka, na travnikih pa nad pet odstotkov, kar je solidno, tako da imamo solidno humusna tla. A bolj kot tla obdelujemo, bolj se humus uničuje. Zato priporočamo oranje samo enkrat na leto, in sicer v jeseni ali zgodaj spomladi, nato pa čim plitvejše setve ali direktno setev, torej minimalno obdelavo, da zrahljamo samo zgornjo plast in zemlje ne obračamo, da se hranila v humusu ohranijo,« je pojasnil Brodnjak.
Na dostopnost hranil pa vplivata tudi zakisanost oziroma bazičnost tal. Če so tla kisla, to pomeni, da je pH 5, je rastlinam dostopnega le 23 % fosforja, če je pH tal 6,5, pa je rastlinam dostopnega 93 % fosforja. »Tako da bi bilo marsikdaj bolje, če bi upora-
bili apno kot gnojila, saj bi s tem znižali kislost tal.«
In zakaj je še potrebna analiza tal? Na njeni osnovi namreč na zavodu pripravijo tudi gnojilni načrt. »In to je umno gospodarjenje,« je prepričan Brodnjak. Glede spomladanskega gnojenja pa
je povedal: »Ko je tri dni zapored povprečna temperatura nad 5 stopinj Celzija, se začne vegetacija, s tem pa tudi začetek gnojenja. Ozimnim žitom je treba sedaj dati čim prej manjšo količino dušika v nitratni obliki, s kanom ali nitro-foskalom (ki vsebuje več dušika
Foto: Črtomir Goznik
na primer 15.15.15). Namreč lani v jeseni so mnogi sejali pozno, zato so posevki nekoliko v zaostanku in zato je še toliko bolj smiselno čimprejšnje dognojevanje zaradi boljšega razraščanja žit. Sicer pa letošnje nizke zimske temperature, ki ozimnim žitom ne odgovarjajo, niso povzročile škode, saj so bile rastline prekrite s snegom.« Dilema, ki se pojavlja med kmeti, pa je, kdaj gnojiti. »Ali ko so tla zamrznjena, ko se praviloma ne bi smelo, in so pohodna ali počakati, da se tla posušijo s tem pa tvegati sušno obdobje, ko gnojila ne delujejo. Še vedno velja, da je najbolje počakati na krajše sušno obdobje, če je nato napovedan dež.«
In kakšne so napovedi za letošnje leto? Če gre verjeti pregovorom: kolikor ivja se o božiču na vejah blesti, toliko sadja prihodnje leto dozori ter grudna mraz in sneg, žita dosti vse povprek, potem bo letina bogata.
Mojca Vtič
petek • 17. februarja 2017
Kmetijstvo
Štajerski	7
rov zaradi nepravilnosti ali goljufij
goljufije in nepravilnosti, ki jih je agencija za kmetijske trge zaznala pri kmetih, ki so pridobili državna ali evropska sredstva.

Foto: Črtomir Goznik
površine, neustrezno začasno shranjevanje hlevskega gnoja na površinah, neustrezno vodenje evidenc (FFS, mineralna in živinska gnojila), neoznačenost oziroma neustrezna označenost živali ... Na področju investicijskih ukrepov razvoja podeželja je agencija pri kontrolah zah-
tevkov za izplačilo najpogosteje ugotovila, da vlagatelji niso imeli ustreznih dokazil o plačilu oziroma računov, da so bila poročila nepopolna, da sofinancirana naložba ni bila izvedena v celoti ... Zaradi omenjenih nepravilnosti je agencija zavračala ali pa zniževala zahtevke.
Če pa je ugotovila, da prejemniki denarja niso poročali o dosegu ciljev ali če niso do predpisanega roka pridobili ustrezne izobrazbe (velja za ukrepe pomoči mladim prevzemnikom kmetij), je agencija zahtevala vračilo dela denarja ali celoto prejetih sredstev. Razloga za vračilo sredstev sta bila tudi, če je agencija pri naknadni kontroli na kraju samem ugotovila, da prihaja do odstopanj pri določenih postavkah, navedenih na računu, in dejanskim stanjem na kraju samem, ali če prejemnik denarja ni ostal nosilec in lastnik kmetije še vsaj pet let po izplačilu sredstev in je predčasno prenesel lastništvo parcel (kmetijo) na drugo osebo.
Novo programsko obdobje prineslo (še) strožje zaveze
Na svoji spletni strani je agencija zapisala, da je novo programsko obdobje 2014-2020 prineslo poleg novih vsebin
tudi strožje evropske zaveze in zahteve na področju zaščite finančnih interesov Unije. Zanimalo nas je, ali to pomeni več preverjanja pri upravičencih. »Dodatni predpisi in ukrepi ne pomenijo obsežnejšega preverjanja pri končnih upravičencih, ampak vzpostavitev ustreznih in učinkovitih sistemov za preprečevanje in odkrivanje goljufij na evropskih plačilnih agencijah v smislu sistematične identifikacije tveganj, analize obstoječih nadzornih sistemov, vzpostavitve indikatorjev goljufij, vzpostavitve jasnih internih pravil, povečanja stopnje ozaveščenosti o goljufijah (izobraževanja) in rednega preverjanja in izboljševanja vzpostavljenega sistema,« so pojasnili.
A če že govorimo o nepravilnostih in goljufijah kmetov, ne moremo mimo pripravljavcev vlog. Agencijo smo povprašali, kakšna je njihova odgovornost. Odgovorili so, da so vsi, ki sodelujejo pri poskusu goljufij (vključno s pripravljavci vlog), podvrženi materialni (odškodninski) in kazenski odgovornosti, skladno s predpisi, ki veljajo na tem področju (kazenski zakonik itd.). Ob tem zakon o kazenskem postopku določa, da so vsi državni organi in organizacije z javnimi pooblastili dolžni naznaniti kazniva dejanja, če so o njih obveščeni ali če kako drugače zvedo zanje.
Mojca Vtič
Tudi v kmetijstvu so jastrebi
»Kmetje se odločajo za evropska sredstva iz potrebe. Kmetijska proizvodnja lahko napreduje le z investicijskimi vlaganji v objekte in opremo, česar pa si kmetje, ob odkupnih cenah kmetijskih pridelkov, proizvodov in živali, brez evropske ali državne spodbude ne morejo privoščiti. Seveda so tudi v kmetijstvu jastrebi, enako kot v ostalih panogah, ki denarja ne porabijo, za kar so ga pridobili, vendar gre za izjeme. Sicer pa je razlog za vračilo sredstev tudi v zbirokratiziranosti kmetijstva in togosti ter neživljenjskosti agencije za kmetijske trge. Ne morem razumeti, kako lahko neki kmet izpade, ker mu je svetovalec namesto ukrepa 4.1 na vlogi napisal 4.2, čeprav je vloga sicer pravilno izpolnjena. Ob tem se od kmetov zahteva vse več obsežne dokumentacije, ki stane več tisoč evrov. Na primer francoski kmetje za gradnjo hlevov potrebujejo mnogo manj dovoljenj, različnih dokumentov kot naši, čeprav je Francija, tako kot mi, v Evropski uniji. To smo povedali tudi našim na ministrstvu, vendar se izgovarjajo na zakone. Želimo si manj ukvarjanja s papirji in birokracijo,« je povedal predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved.
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • Perutninarji poslovnih rezultatov 2016 še ne razkrivajo
Načrtujejo devetodstotno rast fizičnega obsega prodaje
V Perutnini Ptuj, enem največjih živilskih podjetij v Sloveniji in jugovzhodni Evropi, finančnih podatkov o poslovanju v minulem letu še ne razkrivajo. »Rezultati poslovanja za leto 2016 bodo objavljeni v letnem poročilu Skupine Sij, skladno s pravili Ljubljanske borze,« so pojasnili.
»Količinsko gledano oziroma obseg fizične prodaje smo v letu 2016 v primerjavi s prejšnjim letom povečali za okoli pet odstotkov, na ravni poslovne skupine pričakujemo letos blizu devetod-stotno rast. Matična družba Perutnina Ptuj več kot 55 odstotkov vseh količin perutninskega mesa in perutninskih izdelkov, ki jih proizvede v Sloveniji, izvozi. To nas uvršča med največje slovenske izvoznike mesa in mesnih izdelkov. Skupina je prisotna na več kot 20 izvoznih trgih. Ob domačem, slovenskem, so regijsko gledano najpomembnejši trgi, kjer imamo vzpostavljene lastne vertikalno integrirane proizvodne sisteme in delujemo kot domači proizvajalec (Hrvaška, BiH in Srbija). Tudi v prihodnje bomo krepili izvoz. V letu 2017 načrtujemo rast tako na tradicionalnih trgih kot na trgih, kjer imamo vzpostavljena trgovska podjetja - v Avstriji, Makedoniji in Romuniji. Med pomembnimi rastočimi trgi so tudi Švica, Velika Britanija,
Švedska in Italija, v zadnjem obdobju se usmerjamo na nove trge Bližnjega vzhoda,« so sporočili iz družbe.
Perutnina Ptuj je pomemben in stabilen regijski zaposlovalec. Konec lanskega leta so na ravni skupine zaposlovali 3.700 sode-
lavcev, od tega 1.750 v Sloveniji. Po konsolidaciji lastništva je vodstvo podjetja na kadrovskem področju uvedlo nekatere spremembe. »K matičnemu podjetju je bilo lani prezaposlenih več deset ljudi za področje tehničnega čiščenja proizvodnih kapacitet,
medtem ko se je na letnem nivoju število zaposlenih v matični družbi lani povečalo za približno šest odstotkov. Tudi letos načrtujemo dodatno zaposlovanje v skladu s povečanimi potrebami na področjih proizvodnje (delavci v vzdrževanju, skladiščni delavci, živilski delavci, delavci v proizvodnji krmil ), v predelavi končnih izdelkov z dodano vrednostjo, v laboratoriju, logistiki ter v prodaji in marketingu. Večji del novih zaposlitev bo v matični družbi Perutnina Ptuj.«
Perutnina Ptuj je prva in edina v Sloveniji, ki je vzpostavila certificiran način reje, tako imenovano piščancem prijazno rejo (PPR). Trenutno to pomeni okoli 20 odstotkov celotne vzreje, kar ne zadošča povpraševanju na trgu. Oskrbujejo slovenski trg in Švico, v skladu z intenzivnim širjenjem tega segmenta v 2017 pa načrtujejo širitev na nekatere druge tuje trge. »Ob domačem, slovenskem so ciljni trgi predvsem v zahodni Evropi, kjer je
kupna moč višja. Načrtujemo, da bomo imeli v prihodnjih treh letih okoli 50 odstotkov reje certi-ficirane po standardu PPR, temu
bodo sledila vlaganja v preureditve hlevov in širitev takšne reje tudi na Hrvaško in v Srbijo.«
Mojca Zemljarič
V Perutnini Ptuj so lani število zaposlenih v matični družbi dvignili za šest odstotkov. Tudi za letos napovedujejo dodatno zaposlovanje in posodabljanje proizvodnih procesov.
ISKANI IN VEDNO AKTUALNI -POKLICI V GOSTINSTVU IN TURIZMU
Turistični informator Prodajalec turističnih storitev Receptor
Turistični animator Vodja cateringa
/ Ljubezen gre RES
Dietni kuhar [ st™ želod«. Kuhar Natakar
9o
G
'9
SREDNJA SOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM
MARIBOR
SREDNJA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM MARIBOR
Mladinska ulica 14 a 2000 Maribor Telefonska številka: 02 / 23 50 010 Elektronska pošta: ss.gtmb@guest.arnes.si
8 Štajerski
Kultura
petek • 17. februarja 2017
Slovenija, Podravje • 26 občin po meri invalidov, med njimi tudi Ptuj
Kakšne ovire morajo premagovati
Pisarne občinskih in državnih uslužbencev v lenarški občinski stavbi so gibalno oviranim osebam zaradi strmih stopnic odpravili z gradnjo dvigala.
Lenarška občinska zgradba, kjer je sedež občine in upravne enote, je za invalide z vozički tako rekoč nedostopna. Do uradov občinske in državne uprave vodijo strme stopnice, ki gibalno oviranim osebam onemogočajo dostop. Kot kaže, pa bodo po številnih pobudah - tudi članov lenarškega občinskega sveta - vendarle zagrizli v kislo jabolko. V letošnjem občinskem proračunu so namreč za ureditev dvigala v občinski zgradbi rezervirali 40.000 evrov, financiranje pa bosta prevzeli tako občina kot UE, vsaka v svojem deležu uporabe stavbe.
»Občina je že vložila vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja pri Upravni enoti Lenart in pričakujemo, da bo hitro izdano. Po tem bomo izvedli javno naročilo za dobavo osebnega dvigala in za izvedbo vseh potrebnih gradbenih del, ki jih bo treba izvesti za funkcioniranje dvigala, po zagotovitvi sredstev od ministrstva za javno upravo (MJU) pa bomo pristopili k skupni izvedbi investicije. Predvidevamo da bo to opravljeno v prvi polovici leta 2017. Za dvigalo planiramo 100.000 evrov z vključenim DDV, od tega 40.000 evrov lastnih sred-
stev, preostali delež pa od MJU, ki uporablja več kot 60% delež prostorov v skupni stavbi. Med investicijo bo pred stavbo urejena tudi klančina za dostop gibalno oviranim osebam in najverjetneje tudi stavbno pohištvo, ki bo omogočalo nemoteno uporabo vhoda v stavbo vsem uporabnikom,« je zapisano v obrazložitvi proračuna občine za 2017.
Nadzor nad delom v občinah, dobitnicah listin
Z arhitekturnimi ovirami in neurejenimi dostopi do kulturnih dvoran, občinskih stavb in trgovin se invalidi srečujejo po vsej Sloveniji. Na Zvezi delovnih invalidov Slovenije (ZDIS) smo želeli preveriti, koliko občin ima urejen dostop za gibalno ovirane občane do pomembnih ustanov in zgradb, a zaman. Sporočili so namreč, da s temi podatki ne razpolagajo - pa čeprav ta ista zveza podeljuje listino občina po meri invalidov. Gre za priznanje občini, ki v svojem delovanju načrtno razvija in realizira dejavnosti in ukrepe, ki bistveno prispevajo
tudi k večji kvaliteti osebnega življenja vseh invalidov in njihovih družin, ustvarja možnosti za njihovo socialno vključenost in za aktivno udeležbo v družbe-
nem življenju občine. Ob tem nas je zanimalo, po kakšnem ključu se posamezna občina lahko okiti s tem nazivom. Pojasnili so, da vprašanja, povezana
s pridobitvijo listine, postopke in pogoje, podrobneje ureja pravilnik o pridobitvi listine občina po meri invalidov. Kot je razvidno v enem izmed členov
omenjenega akta, upravni odbor ZDIS na podlagi sklepa vsako leto praviloma novembra objavi razpis za pridobitev omenjene listine za prihodnje leto in ga pošlje na
Slovenska Bistrica • Starodavna umetnost zdravljenja
Bolezni izvirajo iz čustev
Da je bolezen mogoče ozdraviti le, če najdemo njen vzrok, sta prepričana Veronika in Uroš Plantan, ki sta na podlagi lastnih izkušenj in že skoraj pozabljenega znanja Celsusa, Hipokrata, Hildegarde ... napisala knjigo Tradicionalna evropska medicina.
»Kljub temu da natančno poznamo procese, ki potekajo v telesu, vseh bolezni ne znamo pozdraviti. Moramo poznati vzrok, da lahko zdravimo. In vsi, ki so se v daljni preteklosti ukvarjali z zdravljenjem, so napisali enako. In sicer, da je vzrok za bolezen neravnovesje, ki prihaja iz duše. Duša skozi lečo uma projicira
svoje besede na platno telesa,« je prepričan Uroš Plantan, sicer diplomant kvantne fizike.
Tako sta zakonca na podlagi študije kitajske, indijske in tudi evropske medicine ugotovila, da je vzrok v naših čustvih. »Ni druge bolezni kot psihična bolezen,« sta povedala zakonca, ki sta v Knjižnici Josipa Vošnjaka v Slo-
Zakonca Plantan o starodavni umetnosti zdravljenja
Foto: Mojca Vtič
venski Bistrici predstavila svojo knjigo o tradicionalni evropski medicini. Zbranim v knjižnici sta govorila o strahu, ki je bojda prastaro čustvo. »Strah je prisoten povsod. In kako se počutite, ko vas je strah, kaj čutite v telesu? Otrpnemo, plitvo dihamo, raz-bij a nam srce, strah tudi močno vpliva na ledvice in mehur. Razmisliti je treba, kaj se nam je zgodilo, vedno lahko najdemo vzrok, če pogledamo v najglobljo temo svojega kotička.« Ob tem pa sta poudarila tudi pomen zdravilnih rastlin. »Zdravilne rastline imajo izjemne moči, znati jih je treba uporabljati in kombinirati. Rastline imajo simbole in znake, poglejte jih. Na primer pegasti badelj z rumeno barvo spominja na žolč in zakaj bode? Ker ko nas boli žolč ... imamo zbadajoče bolečine,« sta še povedala.
O drugih čustvih, rastlinah in teorijah na predstavitvi nista govorila, niti odgovarjala na vprašanja, saj da so vsebine predstavljene v knjigi, in nato še ostro zaključila predavanje, ki je, zanimivo, govorilo ravno o boleznih, ki izvirajo iz čustev.
Mojca Vtič
Lenart • Podpora vodstva pediatrinji
»
Vse zdravnice in zdravniki smo svoje otroke cepili«
«
»Vse zdravnice in zdravniki, zaposleni v Zdravstvenem domu Lenart, smo dali svoje otroke cepiti. Naj bo to odgovor na vprašanje - cepljenje da ali cepljenje ne,« se je na debato o smiselnosti cepljenja otrok odzval direktor ZD Lenart Jožef Kramberger.
Odločitev pediatrinje Bernarde Vogrin, ki kot koncesionarka gostuje v prostorih ZD Lenart, da ne bo več sprejemala necepljenih otrok, je v javnosti sprožila debato o nujnosti cepljenja. Kot je znano, je kon-cesionarka zaradi vse več primerov zavračanja cepljenja iz nemedicinskih razlogov pri Zdravniški zbornici Slovenije (ZZS) zaprosila za ugovor vesti. V intervjuju za Večer je med drugim dejala, da nobenega otroka, ki je že vpisan v njeni ambulanti, ni zavrnila, a si želi, da obvestilo spodbudi starše, ki otroka ne nameravajo cepiti, da spoštujejo njeno odločitev in je ne izberejo za osebno zdravnico svojih otrok.
Poteza pediatrinje, ki so ji sicer precej pozornosti poleg domačih medijev namenili tudi tuji, hrvaški in srbski mediji, pa je v javnosti sprožila veliko polemik o smiselnosti cepljenja otrok. V povezavi z omenjeno tematiko se je odzval tudi direktor in strokovni vodja Zdravstvenega doma Lenart Jožef Kramberger: »V zadnjem času je izjava v zvezi s cepljenjem, ki jo je povedala magistra Bernarda Vogrin,
razburkala slovensko javnost. Ker mnogi želijo izjavo in mnenje tudi od zdravnikov in zdravnic Zdravstvenega doma Lenart, smo se na kolegiju dogovorili za naslednjo izjavo: 'Vse zdravnice in zdravniki, zaposleni v Zdravstvenem domu
Lenart, smo dali svoje otroke cepiti. Naj bo to odgovor na vprašanje -cepljenje da ali cepljenje ne.' S tem se tudi želimo ograditi in zaključiti kakršno koli razpravo v zvezi s smiselnostjo cepljenja v nadalje.«
Monika Levanič
Foto: Arhiv ZD Lenart
»Vse zdravnice in zdravniki, zaposleni v ZD Lenart, smo dali svoje otroke cepit. Naj bo to odgovor na vprašanje - cepljenje da ali cepljenje ne«, je jasen direktor ZD Lenart Jožef Kramberger.
petek • 17. februarja 2017
Podravje
Štajerski	9
invalidi
nedostopne. Kmalu naj bi to problematiko
društva invalidov - člane ZDIS. Predlagatelj za vključitev občine v projekt za pridobitev te listine oz. prijavitelj na razpis je društvo invalidov in mora po-
leg utemeljenega predloga in soglasja občine k pridružitvi k projekta priložiti kup gradiva, med drugim konkreten akcijski načrt kot sestavino delovnega programa občinskega sveta z jasno opredeljenimi cilji in nalogami, roki, odgovornimi nosilci nalog in prioritetnimi nalogami, potrjenim od župana oz. občinskega sveta. Osnova za pripravo akcijskega načrta je analiza o položaju invalidov v občini, ki jo pripravi posebna delovna skupina, v kateri so enakopravno vključeni predstavniki invalidskih organizacij, ki delujejo na območju neke občine.
Delo v občinah, dobitnicah listine, spremlja projektni svet ZDIS z letnimi poročili o uresničevanju in izvajanju akcijskega načrta ali z obiski posameznih občin.
Zveza listino podeljuje od leta 2003, ko jo je kot prva v Sloveniji prejela Ajdovščina. Skupno se je doslej s tem nazivom okitilo le 26 občin, kar pomeni približno osmino vseh občin, med njimi leta 2012 Mestna občina Ptuj in dve leti pozneje Slovenska Bistrica, je zapisano na spletni strani ZDIS.
Monika Levanič
Izobraževalne ustanove v starih mestnih jedrih najmanj dostopne
O tem, kako dostopne so pomembne ustanove v Podravju in širše, kje so največje težave in arhitekturne ovire, smo povprašali aktivno članico v Zvezi paraplegikov Slovenije in urednico glasila Paraplegik Barbaro Slaček, ki jo je huda prometna nesreča januarja 1999 prikovala na invalidski voziček.
Kot ugotavlja, je stanje glede dostopnosti v primerjavi s tistim pred desetletjem neprimerljivo boljše. V po-dravski regiji, upoštevajoč dejstvo, da gre za arhitekturno stara mesta, ki so v veliki meri pod kulturno, zgodovinsko in arhitekturno zaščito, ga ocenjujejo kot odlično, ob tem pa pohvali prizadevanje lokalnih oblasti za odpravljanje arhitekturnih ovir.
»Zakonodaja pravi, da morajo biti vsi javno grajeni objekti in njihovi vstopi in izstopi prilagojeni in dostopni. Ker v daljni preteklosti ni bilo tako, seveda pri gradnji objektov niso upoštevali dostopnosti za vse, zdaj pa, ko govoriva o veliki integraciji in množičnem pojavu invalidov v socialnem in družbenem okolju, smo največkrat mi invalidi tisti, ki na to opozarjamo in zahtevamo, največkrat pa poskusimo tudi ponuditi možne rešitve. Izvedba je največkrat odvisna od prostorskih, zakonskih in finančnih možnosti ter nemalokdaj tudi od dobre volje in posluha oblastnikov. Lokalne oblasti se težav, ki jih imamo občani, zavedajo in v mnogokateri občini so že ustanovili občinski svet za invalide, ki s svojimi predlogi in rešitvami spodbuja napredek in zagotavlja finančne vire za odstranjevanje ovir. V teh občinah je to v glavnem tudi videno in nagrajeno z listino 'občina po meri invalida', ki jo podeljuje Zveza delovnih invalidov Slovenije. V praksi pa za invalida pomeni, da so v glavnem lepo dostopni vsi novodobni trgovski centri, lokali, zdravstvene ustanove, občinske
stavbe in upravne enote, razen če so v starih, spomeniško zaščitenih objektih, pa tudi kulturne ustanove in športni objekti. Najbolj nedostopne ostajajo vse izobraževalne ustanove in stara mestna jedra, tlakovana z granitnimi kockami ali kamni, ki vožnji z invalidskim vozičkom niso prijazni. Pred časom sem raziskovala dostopnost kopališč, se na to temo pogovarjala tudi s kolegi invalidi in ugotovila, da so v podravski regiji kopališča sicer lepo dostopna in imajo v večini tudi dostopne garderobe in urejene tuš kabine in sanitarije, ni majo pa dvigal, s kate-
rimi bi lahko invalid samostojno vstopal in izstopal iz vode.
Ko govorimo o parkirnih mestih za invalide, moram reči, da so zarisana povsod in da bi jih načeloma moralo biti dovolj, opažamo tudi, da niso več tako zelo neupravičeno zasedena, kot so bila še ne dolgo nazaj. Se pa srečujemo z novim fenomenom, spet povezano z integracijo invalidov, ki jo ves čas omenjam. Parkirnih mest je začelo primanjkovati, ker smo se invalidi začeli integrirati v družbo, ker smo vse bolj mobilni in želimo biti samostojni,« je strnila svoje ugotovitve Slačkova.
Spodnje Podravje • Občine imajo vzvode za privabljanje podjetnikov
Obrtna cona v Markovcih se bo še širila
Foto: ML
Foto: ML
Čeprav obrtna cona v Markovcih ni umeščena tik ob avtocesto oziroma je od nje oddaljena več kot 10 kilometrov, diha s polnimi pljuči, občina načrtuje celo njeno razširitev.
Zadnja faza obrtne cone je bila končana leta 2013 in obsega 15 hektarjev. Občina je v coni prodala že vsa zemljišča, od tega je zasedenih (torej da so na zemljiščih objekti še v gradnji ali so že zgrajeni) okrog 70 % zemljišč. V coni trenutno deluje 23 podjetij, ki zaposlujejo okrog 200 oseb, je s številkami postregla direktorica občinske uprave Marinka Bezjak Kolenko. »Cona je povsem izpolnila pričakovanja občine. Tudi investicija se je povrnila. Do zaključka gradnje III. faze je bil strošek občine okrog 2,4 milijona evrov - projekti, nakup zemljišč izgradnja infrastrukture ... Investicija se je že povrnila s prodajo parcel, stavbnim nadomestilom in komunalnim prispevkom. Tako da bomo po sprejetju OPN začeli s spremembami tega za širitev obrtne cone. Predvidoma v letu 2018,« je še povedala Bezjak Ko-lenkova. Zadnja cena, po kateri je občina prodala stavbno opremljena zemljišča v obrtni coni Novi Jork, je bila 21 €/m2.
Med večjimi podjetji v coni je Reseda, ki ga vodi Damjan Ha-bjanec. Na vprašanje, zakaj se je
podjetje, ki se ukvarja z izdelavo komponent in delov za različne industrije, od lesne, vakuumske, orožarske in 99 % vseh izdelkov izvozi v Nemčijo, Avstrijo, Švico, odločilo za vzpostavitev proizvodnje v Markovcih, je direktor odgovoril: »Vzrok za odločitev so bili izključno cenovni vzgibi. Namreč cena
zemljišč je bila okrog leta 2004, ko smo kupili zemljišča, izredno stimulativna, enako komunalni prispevek. Če se prav spomnim, so bila zemljišča med najcenejšimi v Sloveniji. Res je, odločali smo se med Ptujem in Markovci, vendar je bila cena zemljišč na Ptuju približno štirikrat višja, višji je bil tudi
komunalni prispevek in nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Je pa vitalnega pomena, da je zemljišče, torej temeljna infrastruktura, čim cenejša. Teh deset kilometrov pa v smislu logistike za proizvodno podjetje praktično ne pomeni nič.« Tako se je podjetje iz nič zaposlenih pred dobrim
desetletjem razvilo v podjetje, ki redno zaposluje okrog 40 oseb. Habjanec je še dodal, da so zagotovo ugodne cene zemljišč in prispevkov vzvodi, s katerimi lahko občine pomagajo gospodarstvu in podjetnikom.
V markovski obrtni coni je zra-stlo tudi podjetje Hanželič, ki ima
že večdesetletno tradicijo. »Iz podjetja v garaži smo se razširili v podjetje, ki sedaj zaposluje 20 ljudi. V Dornavi smo delovali 30 let, vendar pa smo morali zaradi razširitve podjetja poiskati novo lokacijo. Imeli smo že narejene projekte za razširitev v Dornavi, vendar smo se nato odločili za Markovce, kjer se je pred več kot desetletjem ravno vzpostavila cona. V coni smo lahko postavili objekt, ki zadostuje našim potrebam, hrup, ki nastaja med proizvodnjo, ni moteč, pa tudi dostop s tovornjaki je boljši, kot je bil v Dornavi. Lažje dihamo v prostorih, ki so zgrajeni za potrebe naše dejavnosti, zato tudi ne obžalujemo, da smo se odločili za Markovce,« je povedala Karmen Hanželič iz družinskega podjetja Hanželič, ki se je od izdelave peči na trda goriva sedaj preoblikovalo v podjetje, ki se pretežno ukvarj a s CNC strojno obdelavo kovin.
Mojca Vtič
10 Štajerski
Kultura
petek • 17. februarja 2017
Ptuj • Nova muzejska publikacija
Janeckove orgle se igrajo
V slavnostni dvorani ptujskega gradu so predstavili novo publikacijo Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož z naslovom Celjski baročni orglarski mojster Janez FranCiSek JaneCek. Ob tej priložnosti je na JaneCkov salonski pozitiv igral organist Tomaž SevSek.
Zbirko glasbil na ptujskem gradu, ki je kot najbogatejša v Sloveniji nacionalnega pomena, so februarja lani obogatili z baročnim pozitivom oz. manjšimi orglami celjskega orglarja češkega rodu Janečka. Temeljito restavrirano glasbilo iz leta 1748 so takrat javnosti predstavili s koncertom organista Antona Potočnika. Natanko leto dni kasneje so v ptujskem muzeju predstavili še obsežno strokovno publikacijo, katere izid je omogočilo ministrstvo za kulturo. Direktor ptujskega muzeja Aleksander Lorenčič je poudaril, da gre za izjemno pridobitev: »V to delo je bilo vloženega ogromno truda, raziskovalnega dela in proučevanja.«
Monografijo o izjemnem rokodelcu in celjskem veljaku je predstavila njena urednica, ku-stodinja kulturnozgodovinskega oddelka ptujskega muzeja Tatjana Štefanič: »Nova muzejska publikacija na 280 straneh celostno in večplastno razgrinja življenje in delo celjskega baročnega orglarskega mojstra Janečka. Knjiga, ki ima poleg kataloškega dela še štiri temeljne prispevke, je bogata s slikovnim gradivom, dodano vrednost ji dajejo različni didaktično zasnovani prikazi sestavnih delov orgel, kronološki prikazi mojstrovih napisnih lističev in nadpiščalne ornamentike ter zelo nazorne risbe ohišij.«
Foto: arhiv Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož
Avtorji nove monografije (z leve): Tatjana Štefanič in Boštjan Roškar iz ptujskega muzeja, Jurij Do-bravec iz Kulturnega društva Jarina Bohinj in Dejan Zadravec iz Zgodovinskega arhiva na Ptuju
Z delom Janečka so se sicer ukvarjali že mnogi raziskovalci, a je bilo neznank še veliko. Zdaj so poleg brskanja po arhivih opravili tudi obsežno terensko delo: pregledali so vsa Janečkova glasbila na področju današnje Slove-
nije in delno tudi Hrvaške. Jane-čkov opus so osvetlili z različnih zornih kotov; nova monografija tako zajema spoznanja organo-loške, zgodovinske, umetnostno-zgodovinske in konservatorsko-restavratorske stroke. Avtorji
prispevkov so poleg urednice še Jurij Dobravec, mag. Boštjan Roškar in dr. Dejan Zadravec, uvodni besedili sta napisala direktor ptujskega muzeja in starosta slovenske organologije dr. Edo Škulj.
Eva Milošič
Ptuj • Razstava Mojce Lovrec
Ko umetnine dišijo po kavi
Do 27. februarja bo v Sladki kavarni na Vičavi na Ptuju na ogled prav posebna pustna razstava. Če si boste slike kurentov, cerkljanskih laufarjev in beneških mask ogledali dovolj od blizu, boste ... zavohali kavo.
Ptujska ljubiteljska slikarka Mojca Lovrec je sicer razstavljala že večkrat (v Ljubljani, Mariboru in Staršah), zdaj pa se prvič predstavlja še v domačem mestu. Na ogled je postavila deset slik, ustvarjenih s kavo. Sama jih imenuje kar 'kavareli': »Pravega izraza za to slikarsko tehniko v resnici ni. Edina beseda, ki mi jo je zanjo uspelo najti, je 'arfe', ki pa si jo je tudi pač nekdo izmislil ...« Pravi, da je tehnika slikanja s kavo zelo podobna akvarelu, vendar se kavni pigment ne razliva sam in ga je zato treba usmerjati.
Za slikanje uporablja instant kavo. »V kuhani turški kavi so zrnca, kar mi ni všeč, čeprav je tudi s kavno usedlino mogoče slikati,« pojasnjuje slikarka. Najprej skuha dve gosti kavi ter si pripravi paleto in akvarelni papir, nato se loti slikanja s čopiči: »Temnost je mogoče doseči le z nanašanjem slojev. Po drugi strani pa kava ne omogoča popravkov; ko slikaš čez spodnjo plast, jo namreč stopiš. Nanašanje plasti torej ni mogoče, ampak je ves pigment treba nanesti takoj, ko je papir še moker.«
Umetnica slika od leta 2010, ko se je udeležila slikarskega tečaja pri akademski slikarki Nata-
liji Šeruga. Doslej je preizkusila olja, akrile, akvarele, oglje, suhe pastele in slike, žgane na les, lani pa je na spletu našla slikanje s kavo. »S tem se ne ukvarja veliko ljudi, v Sloveniji ne poznam nikogar. V resnici pa so bili kavni pigmenti eni prvih, ki so jih slikarji uporabljali: s kavo so slike temnili, da so dosegli starinski učinek,« pravi slikarka. Po njenih besedah je ključna omejitev te slikarske
tehnike monokromatskost, tudi zelo drobnih motivov z njo ni mogoče naslikati.
Ljubiteljska likovnica najraje slika portrete, tudi živali, ne mara pa krajin. »Izjemno težko je slikati kurente, z njimi sem se kar namučila. Z barvo je dobiti efekt dlake in gibanja čisto preprosto, s kavo pa skoraj nemogoče ...« Pri svojem ustvarjanju ves čas išče nove izzive, čeprav se ekstre-
mom izogiba. »S krvjo, recimo, ne bom slikala. Razmišljam pa o 'vinarelih', akvarelih z rdečim vinom, kar sem videla pri nekem dalmatinskem slikarju. Tudi ta tehnika je klasičnemu akvarelu sicer podobna, a je struktura medija povsem drugačna.« Naslednji razstavi torej ne bomo nazdravili s kavo, temveč z žlahtno kapljico .
Eva Milošič
Mojca Lovrec pri slikanju uživa v aromi sveže kuhane kave.
Tednikova knjigarnica
Vsi si želimo nebes
Jeanne se mi smeje, ko začnem govoriti o nebesih. »Remi,« mi reče, »nebesa ob-
stajajo samo v ■ to je to.«
Tega še zmeraj ne verjamem. Da nebesa obstajajo samo v glavah ljudi. Naš Jef bo zagotovo prišel v nebesa. Naš Jef je bil že od nekdaj junak, zdaj, ko je mrtev, pa sploh. To govorijo patri spredaj v cerkvi, to mrmrajo ljudje, nebeška vrata mu bodo na široko odprta.
»Molimo za dušni mir _
prečastitega patra Claessna
in molimo tudi za tiste, ki so težko preizkušani. Naj jim Bog lajša bolečino.«
To smo mi. Težko preizkušani. Povešamo glave, izgovarjamo molitve, naš Jef je mrtev in odhaja v nebesa ...
Pravkar ste prebrali začetek kratkega prologa iz romana Vsi si želimo nebes, ki me je te dni neizmerno navdušil in bo uvrščen na seznam literature za bralno značko odraslih 2017. Prolog je, kot pravi Slovar slovenskega knjižnega jezika (2014), posebni, uvodni del kakega literarnega dela, v tem primeru pa pravzaprav avtorica razvije tolažbo o glavnem literarnem soprotagonistu. A ta tolažba je bralcu potrebna šele, ko roman krepko zaide v drugo polovico. Namreč: nič ni tako, kot zgleda na prvi pogled.
Prolog ima nad naslovom Naš Jef je mrtev letnico 1967, čemur sledi prvi del knjige, začenja z letnico 1945 ter s kratkimi, mikavno naslovljenimi poglavji: Junaka, Medalja, Kaj si želim, Moja skrivnost, Bog me ima rad, razburljivo, Če bi igral kot Ward, Naše hrepenenje, Jeanne s kodri, Najraje, nebesa (I), Sestra Melanie, Midva. Na strani 64 je nad naslovom poglavja Sejem izpisana letnica 1942. Roman, ki pripoveduje zgodbo flamske družine iz majhnega kraja v Belgiji, je časovno zanimivo strukturiran, kar daje branju posebno napetost in zahteva zbranost pri branju. Tudi zato, ker avtorica prepleta zorne kote zgodbe posameznih literarnih junakov. Bralec ob tem hlepi po resnici, o kateri se na začetku romana sploh ne sprašuje, ampak uživa ob natančno izrisanih dilemah, vedenju in dejanjih, ki jih lahko prinese le tako vseobsegajoče vojno stanje, v katerem se znajde glasbeno nadarjena in z glasbo izjemno povezana družina.
Prvi del knjige zaključuje starejši brat Jef, ko pravi: ... Mali je razumel. Priteče k meni, me zgrabi za roke, povleče s stola. In jaz tam stojim. Naenkrat popolnoma zdrav. Ne da boi kdo opazil.
»Hitler je mrtev,« reče Remi, vzklikne Remi, ker je na cesti naenkrat tak trušč, da mora vpiti, če ga hočem razumeti, čeprav stoji pred mano ...
In potem sklenem, da od danes naprej kaj bi bilo, če ne obstaja več. Danes sem bil junak, ker so junaka potrebovali. Videl sem, kako hitro pozabijo. Že danes so me. In to je zelo dobro. Ker danes se začenja novo življenje.
In to vprašanje - Kdo je junak? - je rdeča nit romana Vsi si želimo nebes. Je junak vrhunski, srčni, imenitni saksofonist Ward Dusoleil, ki ga ljubi prav tako glasbeno virtuozna mlada Claessnova? Je junak Jeff, ki je oboževal Warda, a je vedno trpel zaradi občutka manjvrednosti in nesamostojnosti ter nezmožnosti upreti se avtoriteti?
Pravzaprav je ta roman družinska vojna zgodba, polna trpkosti malega človeka, velike želje po preživetju, po ljubezni in priznanju, polna kreposti, ki se sprva to ne zdijo in polna glasbenih lepot, ki družini in kraju pomagajo preživeti zlo vojne, ki povzroča v ljudeh odločitve, ki bi se jih sicer, v mirnodobnem času, verjetno sramovali. Kako tanka je črta med prav in narobe!
Drugi del knjige začenja na strani 243 in z letnico 1947- Roman ima skoraj 500 strani, ki dihajo spravo, lepoto in slavijo glasbo, razkrivajo poglavje zgodovine in čustvene razrvanine mladih ljudi, ki jih svet odraslih peha v grozovite življenjske preizkušnje, le-te pa so dober porok k odraslosti in neodvisnosti.
Knjiga Vsi si želimo nebes je pravkar izšla v zbirki Najst Cankarjeve založbe, prevedla jo je Stana Anželj, prevod pa je financiral Flamski sklad za literaturo. Hvala.
Liljana Klemenčič
Foto: CG
Rokomet
Končno pokazale pravi obraz
Stran 12
Kikboks
Lara Vuzem Vajda osvojila evropski pokal Stran 12
Strelstvo
Venta in Kuharičeva do zlata in srebra
Stran 13
Judo
Nika Šlamberger izpolnila normo za MEP Stran 13
Šolski šport
Gimnazija Ormož tretjič zapored na Final 4
Stran 14
Šolski šport
Smučanje, namizni tenis, košarka
Stran 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu!
RADIOPTUJ
tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • NK Aluminij
Pri Aluminiju še Alen Krajnc
Slovenski prvoligaši hitijo z zadnjimi popolnitvami svojih moštev pred spomladanskim delom prvenstva, to počnejo tudi Kidričani. Zadnji novinec je tako postal Alen Krajnc.
21-letni ofenzivni igralec se najbolje znajde na levi strani, po potrebi se lahko prelevi tudi v centralnega napadalca. Prihaja iz Primorske, kjer je v mlajših selekcijah igral za Koper. Bil je tudi slovenski reprezentant v mlajši selekciji U-18. Po vmesni postaji pri Jadranu je prišel na Štajersko, v sezoni 2015/16 je igral za Dravo, v tej sezoni pa je bil član Zavrča. Zanj je do izstopa iz 2. lige v devetih krogih odigral osem srečanj in zabil dva zadetka.
Ocena prestopnega roka
Pravi sogovornik za ocenitev prestopnega roka v NK Aluminij je seveda Miran Lipovac, direktor kluba: »Z opravljenim v prestopnem roku smo pogojno zelo zadovoljni. V klub smo pripeljali igralce, ki smo si jih želeli, bodisi smo jih morali pripeljati v klub kot zamenjave za odhajajoče igralce. Sedaj seveda vsi skupaj upamo, da se bomo z novimi igralci čim
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Zadnjo pripravljalno tekmo bodo Kidričani odigrali v Zagrebu, v soboto so na domačem igrišču z umetno travo remizirali z Nafto.
Alen Krajnc je zadnja okrepitev Aluminija pred drugim delom sezone 2016/17 v 1. ligi, nazadnje je igral za Zavrč.
prej uigrali do te mere, da bo igra na želeni ravni.«
Aluminij je bil poznan po tem, da je priprave opravil v domačem okolju, letos ste to nekoliko spremenili.
M. Lipovac: »Res je, odšli smo v Istro, saj nam jo je vreme z nizkimi temperaturami precej zagodlo. Tako trena-žnega procesa ni bilo mogoče opraviti v želeni obliki, še večjo težavo pa so predstavljale vedno bolj ponavljajoče se poškodbe zaradi treniranja na umetni travi. Te majhne poškodbe smo s treniranjem na kakovostnih igri-
ščih v Istri sanirali. Včasih je bilo to okolje poznano po dobrih namestitvah, v zadnjih letih pa so veliko vlagali tudi v posodobitev terenov. Tako smo imeli igrišče z naravno travo samo zase, kar je seveda izrednega pomena.
K odločitvi za priprave v Istri pa je v končni fazi pripomoglo tudi dejstvo, da v naši okolici ni bilo kakovostnih moštev za igranje prijateljskih srečanj. S tem na Hrvaškem ni bilo težav, saj je bilo tam v tistem trenutku vsaj 30 moštev iz Avstrije, Madžarske, Poljske, Hrvaške, BiH ...«
Že pogledujete proti tek-
mi z Radomljami?
M. Lipovac: »Sam gledam na to srečanje kot na vsako drugo - prinese nam lahko tri točke. Za nas je vsaka pr-voligaška tekma na neki način kvalifikacijska, ne glede na tekmeca. Vsekakor pričakujem težko tekmo, želje pa so povezane predvsem s tem, da bi v danem trenutku odigrali na najvišji možni ravni. Če se bo to zgodilo, potem tudi ugodni rezultat ne bo izostal.«
»Težav z uvajanjem nisem imel«
Eden od tistih, ki bodo zaostrili konkurenco v moštvu
Aluminija je tudi Matija Ko-vačic. Odličen 22-letni hrvaški vratar je zadnje sezone igral za Zavrč, kjer je do izstopa iz 2. lige nosil tudi kape-tanski trak.
»V Istri smo imeli vsak dan dve aktivnosti ter vmes tekme z dobrimi tekmeci. To je bila dobra priložnost tudi za spoznavanje z novimi soigralci, pri čemer so mi precej pomagali nekdanji Zavrčani. Nekaj igralcev sem poznal že iz dodatnih kvalifikacij, ki smo jih igrali pred sezono, tako da kakšnih težav z uvajanjem v novo sredino res nisem imel,« je o navajanju na novo okolje povedal Kovačic, ki se zaveda naloge, ki čaka njega
in celotno moštvo. »Prvi cilj je obstanek v ligi, tega se zavedamo prav vsi. Pomembno je, da v zadnjih dneh nekoliko spustimo intenzivnost, da se izkažemo na zadnji pripravljalni tekmi, potem pa sveži pričakamo uvodni krog spomladanskega dela sezone. Tekma z Radomljami bo za nas na neki način že biti ali ne biti.«
Nogometaši Aluminija bodo generalko pred spomladanskim delom sezone odigrali v bližini zagrebškega letališča Pleso proti hrvaškemu drugoligašu HNK Velika Gorica, in sicer to soboto, 18. 2, ob 14.00.
Jože Mohorič
Nogomet • NK Drava
Nastja Čeh predsednik NK Drava
Foto: Črtomir Goznik
Nastja Čeh bo poslej opravljal funkcijo predsednika NK Drava.
V sejni sobi športne dvorane Mladika je bila v sredo zvečer izredna skupščina Nogometnega kluba Drava. Na njej so izvolili nove člane upravnega in nadzornega odbora kluba, disciplinsko komisijo in po odstopu predsednika Petra Zajška (ta je bil na tem mestu od julija 2015, ostaja pa član upravnega odbora kluba, op. a.) tudi novega predsednika.
Na to mesto so udeleženci skupščine s soglasno odločitvijo izvolili Nastja Čeha. Ob nastopu te pomembne funkcije je povedal: »Že od prvega trenutka, ko sem se vrnil v klub, imam glavni cilj, da ga stabiliziramo in da ga pripeljemo do točke, ko se ne bomo več pogovarjali o
dolgovih. Sedaj smo sestavili ekipo upravnega odbora, v katerem bomo naredili vse, da bomo to tudi dokončno speljali. Sam sem prevzel od-
govornost s prevzemom mesta predsednika, kar je zame nek nov izziv, vsekakor pa si želimo v najkrajšem možnem času na zeleno vejo.«
Ob tem si je novi predsednik in odličen nogometaš zadal še drugi pomemben cilj: dobro delo z vsemi mlajšimi selekcijami.
Prijateljska tekma: Drava do zmage v končnici tekme
DRAVA PTUJ - ZREČE 4:1 (1:1)
DRAVA PTUJ: Trajkovski, T. Golob, Roškar, Gajič, Acman, Romih, Kukovec, Marcius, Šalamun, Bašic, Čeh. Igrali so še: Domjan, Kukec, Dirnbek, M. Golob, Perger, Panikvar, Furjan, Mi-lojevic. Trener: Simon Sešlar.
Nogometaši Drave so v polnem zagonu, v sklopu priprav na spomladanski del tekmovanja so na igrišču z umetno travo na Ptuju v torek odigrali tekmo z Zreča-mi. Gostje so igrali zelo obrambno ter so s
svojo agresivnostjo onemogočali pravi razvoj igre domače ekipe. Nogometaši Zreč so tudi povedli: po kotu so se dobro znašli pred vratarjem Trajkovskim in zadeli v polno. Do konca polčasa je izid izenačil Bašic. V drugem delu je Drava stopnjevala ritem igre in si je ob treh zadetkih po solidni igri priigrala še nekaj priložnosti za zadetek. Iz izigranih situacij so dosegli zadetke Bašic, M. Golob in Furjan, ki se je vrnil v ptujski klub.
Dravaši bodo naslednjo prijateljsko tekmo odigrali v soboto v Murski Soboti z domačo Muro.
David Breznik
12 Štajerski
Šport, šport mladih
petek • 17. februarja 2017
Rokomet • 1. A SRL (ž)
Končno pokazale pravi obraz
1. A SRL (ž)			
REZULTATI 14. KROGA: Akli-			
mat Ptuj - Krka 27:25 (13:15),			
Ljubljana - Krim		Mercator	
28:43 (17:22), Celje Celjske me-			
snine - Zagorje 23:22 (12:11),			
Velenje - Zelene doline Žalec			
25:28 (13:14).			
1. KRIM MERCATOR 12	12	0	0 24
2. ZAGORJE 13	11	0	2 22
3. CELJE C. MESNINE 12	8	0	4 16
4. Z. DOLINE ŽALEC 13	8	0	5 16
5. M. AJDOVŠČINA 12	6	0	6 12
6. KRKA 12	5	1	6 11
7. LJUBLJANA 13	5	0	8 10
8. AKLIMAT PTUJ 13	5	0	8 10
9. Ž.U.R.D. KOPER 12	4	1	7 9
10. BRANIK 12	2	1	9 5
11. VELENJE 12	0	1	11 1
Foto: Črtomir Goznik
Ptujske rokometašice so na sredini tekmi proti Krki strnile svoje vrste in predvsem v drugem polčasu prikazale zelo dobro predstavo.
ZRK Aklimat Ptuj - ZRK Krka 27:25 (13:15)
ŽRK AKLIMAT PTUJ: Knaus, Mateša 6, Kac, Kreft 1, Ivančič, Ambrož, Križanec, Borovčak, Selinšek 6, M. Majcen, Marko-vic 2, Korotaj 7, Gomilšek 5. Trener: Nikola Bistrovic.
Končno, bi lahko rekli po zmagi ptujskih rokometašic, ko so na zaostali tekmi 14. kroga 1. lige doma premagale
ekipo Krke. Dolgo pričakovana zmaga je nedvomno vredna suhega zlata in navijači »aklimatk« lahko poslej upajo, da je črnih dni konec. Novi točki bi morali poskrbeti za bistveno manj bremena na plečih stratega Nikole Bistro-vica in njegovih varovank. V šali bi za sredino tekmo lahko dejali, da je prišla kot naročena, saj so letos Novomeščan-ke očitno »stranka« štajerske vrste, ki jo je obakrat premagala, v 3. krogu je bilo v Novem mestu 35:37.
Prvi polčas sicer spet ni nakazoval nič dobrega, saj so ga gostje dobile, po tem ko so na začetku domačinke še »spale«. Po vodstvu 0:3 so Ptujčanke nato le začele igrati, toda vse vajeti igre v tem delu so v svojih rokah držale Dolenjke. Te so največ vodile za 5 zadetkov (7:12 in 9:14). V sami končnici so se »aklimat-ke« vendarle približale na -2 (13:15) in gledalcem pokazale, da jih čaka še zanimivo nadaljevanje. In res. Domačinke so v izjemnem slogu tako v
Kikboks • Evropski pokal - Karlovac Open 2017
Lara Vuzem Vajda osvojila evropski pokal, Nina Duh, Tilen Repina in Niko Ritlop tretji
Ptujski kikboksarji, člani Kluba borilnih veščin Ptuj, so se v soboto, 11. februarja, udeležili prve letošnje tekme za Evropski pokal - »Karlovac open« na Hrvaškem. Na tekmovanju je sodelovalo 2064 tekmovalcev iz 187 klubov iz 28 držav.
Ptujčani (vsi so tekmovali v disciplini point fighting) so tokrat na tekmovanje odpotovali s samo petimi tekmovalci, saj je doma iz različnih razlogov ostalo kar nekaj članov prve ekipe. Kljub temu pa je bila majha ekipa zelo uspešna.
Največji uspeh med Ptuj-čani je dosegla Lara Vuzem Vajda, ki je med starejšimi kadetinjami do 50 kg po štirih odličnih borbah osvojila 1. mesto.
Uspeh ptujske ekipe so z osvojitvijo 3. mest dopolnili Nina Duh (mladinke do 55 kg), Niko Ritlop (starejši kadeti nad 69 kg) in Tilen Repina (mlajši kadeti do 47
Ptujska ekipa na Hrvaškem s sodniki in trenerji
kg). Peti ptujski tekmovalec Dejan Duh je tokrat izgubil v 1. krogu.
Ptujsko ekipo je na tekmovanju vodil Timi Sitar, sodili pa so tudi mednaro-
dni sodniki iz Ptuja Edvard Štegar, Mateja Erlač in Skledar Aleš. Kot predstavnik Kikboks zveze Slovenije je tekmovanju prisostvoval predsednik slovenske
Dve prvi in dve drugi mesti V Karlovcu so nastopili tudi štirje			
tekmovalci Kikboks kluba Pomurja in v izjemno močni konkurenci dosegli odlične rezultate. David Ži-brat (-89 kg) in Mitja Šaruga (+84 kg) sta osvojila 1. mesti, Alen Žabot (-74 kg) in Kevin Vučko (-75 kg) pa sta bila druga. NŠ \		é^hCv - "j	
V Pokalu s Celjankami
V četrtek je bil izveden žreb četrtfinala Pokala Slovenije v rokometu za dekleta. Na tej stopnji tekmovanja se bodo ptujske rokometašice ŽRK Aklimat Ptuj v drugi polovici marca pomerile z ekipo Celje Celjske mesnine.
Rokomet • RK Jeruzalem
Sanje so še dovoljene
obrambi kot napadu odigrale prvi del nadaljevanja in ga dobile z 8:3 (21:18). Tako so povsem obrnile tok srečanja, vodstva pa nato do konca tekme niso več spustile iz rok. Ključna je bila igra v obrambi, kjer je prišlo do spremembe, saj je Bistrovic Kreftovo prestavil v »centralni blok«. Od 45. minute naprej so domačinke vse morebitne poskuse Krke ustavljale, z nekaj ključnimi obrambami se je izkazala Kri-žančeva. »Aklimatke« so tako s preudarno igro naposled le slavile ter se tako priključile ekipam sredine lestvice.
Ptujčanke sedaj čaka teden premora, nato pa gostovanje na pustno nedeljo pri za-dnjeuvrščeni ekipi Velenja. Z novim slavjem bi varovanke Nikole Bistrovica dokazale, da je kriza preteklost in bi se lahko povsem osredotočile na naslednje izzive ter se jih lotile povsem sproščeno.
tp
Sosedski derbi in suverena zmaga proti Dravi je že v arhivu. »Naloga proti Dravi je bila uspešno opravljena. Napak je bilo še vedno preveč in treninge ta teden smo posvetili temu, da jih zmanjšamo na minimum. Nekaj težav nam pri izvedbi treningov povzročajo bolezni nekaterih igralcev, vendar upam, da bomo na naslednje gostovanje odšli v popolni sestavi,« je v uvodu v naš pogovor povedal trener Saša Prapotnik.
Trije krogi so še ostali do konca rednega dela sezone, pred Ormožani pa so tri težke preizkušnje. Najprej že v soboto, 18. 2., gostovanje pri Dolu, ki se krčevito bori za obstanek v ligi. Nato sledi tekma proti Kopru, ki po dveh zaporednih porazih Ribnice lovi celo prvo mesto po rednem delu sezone. Za zaključek v gosteh sledi še sosedski derbi proti Mariboru. »Razpored je zelo težek, ampak ne smemo jokati. Sami smo se postavili v ta nezavidljiv položaj. Dol nas je že namučil na domači tekmi in nič drugega ne pričakujemo
Kegljanje
tudi tokrat. Gre za ekipo, ki je na domačem terenu bistveno močnejša kot na gostovanjih. Treba bo dati vse od sebe in še nekaj več, da točke pripeljemo v Ormož,« je povedal kapetan Jeruzalema Bojan Čudič Hugo. Ormoške sanje o uvrstitvi v Ligo za prvaka so še dovoljene. »Smo športniki in do zadnjega je treba verjeti tudi v nemogoče. V prvi vrsti moramo svoje naloge uspešno opraviti in šele nato računati na kakšno presenečenje. Tekme v tem krogu bodo dale bolj jasno sliko o udeležencih Lige za prvaka. Za nas točke proti Dolu štejejo dvojno, saj je Dol ekipa, ki je še najbližje obstanku v ligi od četverice Slovenj Gradec, Drava in Izola. Za zdaj imamo osem točk naskoka pred Dolom, kar pa se hitro lahko spremeni v le šest ali pa velikih deset točk prednosti. Sam se nagibam k slednji možnosti,« je zaključil Čudič. Tudi vsi navijači Jeruzalema so za zadnjo izbiro, zmago, ki bi Ormožanom v nadaljevanju sezone prinesla »mir v hiši«.
UK
Napeto do zadnjega meta
Foto: Franc Slodnjak
kikboks zveze Vladimir Sitar, ki je v nedeljo, 12. februarja, vodil sestanek Balkanske federacije za kikboks, katere predsednik je.
Franc Slodnjak
2. SKL vzhod, 11. krog: Drava - Fužinar PE 4,5:3,5 (2903:2889)
DRAVA: Nada Fridl 482, Marija Kozoderc 499, Andrejka Kavčič 468, Milena Štampfer Golob 465, Ivanka Plajnšek 491, Marina Kramberger 498 podrtih kegljev.
Prava športna drama se je v soboto odvijala na kegljišču Deta centra, kjer sta bili boj do zadnjega »lučaja« ekipi Drave in Fužinarja. Obe sta na dnu 2. lige vzhod in obe sta nujno potrebovali točki. To je na koncu uspelo Ptuj-čankam z minimalno zmago 4,5:3,5.
Po prvi menjavi je kazalo na gladko zmago domačink, saj sta Nada Fridl in Marija Kozoderc prinesli posamezni točki. V drugi menjavi sta Milena Štampfer Golob in Andrejka Kavčič izgubili, tako da je bil rezultat poravnan. Odločala je zadnja menjava, v kateri je Ivanka Plajnšek izgubila za dva keglja proti Tertinekovi, medtem ko sta Marina Kramberger in njena tekmica Pečovnikova obstali pri številki 498 podrtih kegljev, pri dveh medsebojno osvojenih nizih in pri delitvi točke. Pri zadnjih štirih igralkah je bilo vzdušje na kegljišču odlično in do zadnjega meta je bilo vse odprto. Na tej tekmi se je pokazalo, da je vsak met in posledično
podrti kegelj lahko odločilen, saj so Ptujčanke do končne zmage prišle tako, da so dve dodatni točki dobile za večje skupno število podrtih kegljev; Ravenčanke so ugnale za 14 kegljev.
Ta zmaga je dala Ptujčan-kam dodatnega zaleta, pozitivno energijo bodo poizkušale prenesti na kegljišče že to soboto, ko bodo napadale novo zmago v gosteh v Šoštanju.
1. OTS Maribor: Drava 1 - Tehnotim 8:0 (3152:2889)
DRAVA 1: Janez Čuš 499, Milan Čeh 553, Boris Premzl 522, Dušan Murko 529, Janez Podgoršek 495, Robi Golob 554 podrtih kegljev.
Prva ekipa Kegljaškega kluba Drava je bila na kegljišču Deta centra na Ptuju »za dva razreda« boljša od Teh-notima. Vseh šest domačih kegljačev je vpisalo posamezne zmage, štirje med njimi so podrli krepko čez 500 kegljev, kar na drugi strani ni uspelo nobenemu igralcu iz Pesnice. Tokrat sta bila najbolj razpoložena pri Dravi Milan Čeh s 553 in Robi Golob s 554 podrtimi keglji. Ob posameznih zmagah so Ptuj-čani dobili dve dodatni točki za 263 podrtih kegljev več od tekmecev.
David Breznik
petek • 17. februarja 2017
Šport, rekreacija
Štajrnhi	13
Strelstvo • 43. srečanje HRV - SLO
Kevin Venta in Urška Kuharic do zlata in srebra
V soboto se je v hrvaškem Čakovcu odvijalo 43. tradicionalno srečanje slovenske in hrvaške izbrane vrste z zračnim orožjem, ki se je končalo z neodločenim izidom 4:4. Dvoboj z močno in favorizirano, čeravno z oslabljeno hrvaško selekcijo je bil zelo izenačen in se je končal pozitivno za Slovenijo, saj sta reprezentanci po dvanajstih letih znova remizirali (sedmič), zadnja od treh zmag za Slovenijo pa sega v leto 2002. Slovenci so si točke priborili med članicami in mladinci s pištolo ter med članicami in mladinkami s puško. Dvoboj reprezentanc pa je obenem tudi zadnje mednarodno tekmovanje v zaključnem pripravljalnem obdobju pred začetkom EP z zračnim orožjem, ki bo letos med 6. in 12. 3. v Mariboru. Iz Spodnjega Podravja so za slovensko reprezentanco nastopali Majda Raušl, Urška Kuharič, Sašo Stojak in Kevin Venta, ki so z uspešnimi nastopi v letošnji sezoni dobili zeleno luč za nastop na domačem EP v Mariboru.
Venta zmagal s 580 krogi
Med člani s pištolo je z odličnim dosežkom 580 krogov prepričljivo zmago slavil
najboljši slovenski strelec s pištolo Kevin Venta, preostali odličji pa sta si priborila hrvaška strelca Željko Po-savec (575) in Uroš Kača-venda (572). Drugi najboljši strelec v slovenski ekipi, Ptuj-čan Sašo Stojak, s 565 krogi tokrat ni blestel, zasedel je 6. mesto, za dva kroga boljši pa je bil Sevničan Blaž Kunšek. V ekipni razvrstitvi so bili Slovenci s 1712 krogi le za dva kroga slabši od Hrvatov. Tako so v zadnjem obračunu dneva izgubili lepo priložnost za osvojitev pete točke, s katero bi bil dvoboj dobljen. Slovenski mladinci s pištolo so na drugi strani pokazali odlične nastope in s 1684 krogi le za dva kroga zaostali za državnim rekordom ter zmagali z veliko prednostjo 19 krogov.
Majda Raušl v tesnem obračunu ostala brez odličja
Zelo izenačen obračun smo spremljali tudi v ženski konkurenci s pištolo, kjer je Slovenija s 1118 krogi slavila zmago s petimi krogi prednosti pred oslabljeno hrvaško ekipo. Med posameznicami je zmagala Hrvatica Zlatka Hlebec s 374 krogi, s krogom zaostanka pa sta si srebrno in bronasto odličje pribori-
Boviing • Podjetniška liga
Derbija prepričljivo Dokl gostinstvu in BC Ptuj
V 5. krogu podjetniške lige sta bila na sporedu dva derbija, oba pa sta se nekoliko nepričakovano končala z visokim rezultatom. Ekipa Dokl gostinstvo je povsem deklasirala ekipo Gostišče Iršič in ji ni prepustila niti ene same točke. S tem se je utrdila v vodstvu in storila odločen korak k ubrani-tvi naslova. Visoko zmago so zabeležili tudi člani Bowling centra Ptuj, ki so porazili ekipo VGP Drava in se ji približali na vsega dve točki zaostanka.
Igralci omenjenih zmagovitih ekip so postavili tudi najboljše rezultate, tako posamično kot ekipno. Dokl
Najboljši posamezniki 5. kroga: 1. Damjan Ka-učevič (Bowling center Ptuj) 780, 2. Igor Vidovič (Tames) 777, 3. Robert Kurež (Dokl gostinstvo) 770, 4. Gregor Miložič (Dokl gostinstvo) 756, 5. Matic Dokl (Dokl gostinstvo) in Miran Haladeja (SKEI Ptuj) oba 744, 7. Tadej Starčič (Dokl gostinstvo) in Benjamin Ču-ček (Bowling center Ptuj) 733, 9. Smiljan Hrga (Bowling center Ptuj) 731, 10. Romana Čuček (Bowling center Ptuj) 722.
li Slovenki Katja Vodeb in Denis Bola Ujčič. Ptujčanka Majda Raušl je z dvema serijama po 92 krogov slabše streljala v prvi polovici tekme in s skupnimi 372 krogi le za krog oziroma dva zaostala za odličjem in zmago. Blizu uspeha so bile tudi slovenske mladinke in s 1089 krogi le za dva kroga zaostale za svojimi hrvaškimi tekmicami.
Slovenke slavile zmago, Urška Kuharič srebrna
Med članicami s puško se je odlično odrezala Ormožanka Urška Kuharič in kot naša najboljša strelka s 416,2 kroga osvojila srebrno odličje. Zmagala je izjemno uspešna hrvaška olimpijka Snježana Pejčic s 417,9 kroga, bron pa si je priborila naša olimpijka Živa Dvoršak s 414,7 kroga. K ekipnemu uspehu Slovenk,
Foto: Simeon Gönc
Spodnjepodravski strelci so se na 43. srečanju s hrvaško izbrano vrsto v Cakovcu (z leve Sašo Stojak, vodja slovenske reprezentance Andreja Vlah, Majda Raušl, Urška Kuharič, Kevin Venta in trener Zlatko Kostanjevec) pripravljali na zimski vrhunec sezone - EP z zračnim orožjem v domačem Mariboru (6.-12. 3.).
ki so zmagale z novim državnim rekordom 1243,1 kroga in bile za 1.3 kroga boljše od Hrvatic, je veliko prispevala tudi tretja uspešna slovenska strelka Sonja Bencina s 412,2 kroga na 5. mestu. Med mladinkami so Urška Hrašovec (414,0), Suzana Lukič (407,6) in Vesna Mar-kelj (402,4) zmagale z rekor-
dnim dosežkom 1224,0 kroga, kar je bilo le za 0,7 kroga boljše od hrvaške ekipe.
Člani in mladinci s puško skromno
V nasprotju z zelo uspešno žensko reprezentanco s puško so bili naši člani in mladinci precej skromni in so
doživeli poraz. Med člani si je srebrno odličje kot naš najboljši strelec priboril Robert Markoja s 618,9 kroga.
Slovenska reprezentanca se bo v naslednjem tednu zbrala v Ljubljani na zaključnih pripravah pred EP, ki bodo potekale med 20. in 23. februarjem.
Simeon Gonc
Judo • Tekma evropskega pokala za kadete in kadetinje
Nika Šlamberger v Italiji izpolnila normo
za nastop na EP
gostinstvo je preseglo mejo 3000 podrtih kegljev, blizu je bil tudi BC Ptuj. Prav vsi igralci teh klubov so se (v sicer nepopolnem krogu) znašli med najboljšo deseterico, iz drugih ekip sta se jim pridružila le Igor Vidovič in Miran Haladeja.
Na preostalih srečanjih je bilo zelo izenačeno, tako sta si točke razdelili ekipi Tames in SKEI, ki obe ciljata na vrh lestvice, ter ekipi Saubermacher Slovenija in Tiskarna Ekart. Prvo zmago v sezoni je zabeležila ekipa Perutnina Ptuj.
REZULTATI 5. KROGA: Perutnina Ptuj - Restavracija Pan 5:3, Dokl gostinstvo - Gostišče Iršič 8:0, Tames - SKEI 4:4, Bowling center Ptuj - VGP Drava 7:1, Saubermacher Slovenija - Tiskarna Ekart 4:4. Srečanji Radio-Tednik Ptuj -Novo prodaja in Elektro Maribor - Talum sta bili prestavljeni.
1.	DOKL GOSTISTVO 5 3003 31
2.	TAMES	5 2717 26
3.	VGP DRAVA	5 2645 23
4.	BOWLING CENTER PTUJ 4 2966 21
5.	GOSTIŠČE IRŠIČ 5 2738 20
6.	TALUM	4 - 18
7.	SKEI PTUJ	4 2712 18
8.	RADIO TEDNIK PTUJ 3 - 17
9.	TISKARNA EKART 5 2471 13
10.	PERUTNINA PTUJ 4 2511 13
11.	ELEKTRO MARIBOR 2 - 12
12.	SAUBERMACHER SLOV. 5 2318 12
13.	NOVO PRODAJA 4 - 9
14.	RESTAVRACIJA PAN 5 244 2 7
Naslednji krog je na sporedu 6. marca.
JM
Follonica je gostila tekmo za evropski pokal v judu, iz katere se je moška in ženska kadetska reprezentanca Slovenije vrnila z dvema bronastima kolajnama in štirimi petimi mesti. Na izjemno močnem tekmovanju je skupno nastopilo 509 tekmovalcev iz 28 držav. Izmed Slovenk sta na stopničke za 3. mesto stopili Kaja Kajzer v kategoriji do 57 kg in Dora Bohinc v kategoriji nad 70 kg. V slednji kategoriji je pod vodstvom trenerja Vlada Čuša v Italiji tekmovala tudi Nika Šlamberger.
Članica Judo kluba Drava je v prvi borbi proti odlični Španki Sari Fernandez zabeležila zmago v podaljšku, ko ji je uspel končni prijem, iz katerega se tekmica ni mogla rešiti. Kot zanimivost omenimo, da je Fernandezova na koncu preko repasaža prišla
celo do 3- mesta! V četrtfina-lu je Šlambergerjeva premagala še Madžarko Petro Fara-go, s katero je sicer na istem tekmovanju lani izgubila. V polfinalu jo je čakala Hrvatica Helena Vukovič, sicer prvou-vrščena na svetovni lestvici v tej kategoriji. Šlambergerjeva je začela zelo odločno in si v prvi tretjini borbe priborila taktično prednost. Žal je pri prehodu v parter pri eni od svojih napadalnih akcij naredila napako in nasprotnici omogočila, da je prišla do zmage s tehniko vzvoda na komolec. Še bliže zmagi je bila Nika v borbi za 3- mesto proti glavni rivalki v Sloveniji, Ljubljančanki Dori Bohinc, s katero je izgubila na minulem državnem prvenstvu. Nika je nanizala vrsto odličnih napadov, iz katerih se je tekmica le s težavami reševala. Odlično je začela tudi
Nika Šlamberger je v Italiji kljub pomanjkanju treninga (bolezen) nastopila zelo dobro. Ob njej je trener Vlado Cuš.
Pokal Lendave: Mladi ptujski in gorišniški judoisti uspešni v Lendavi
Judo klub Lendava je v soboto na štirih tatamijih izvedel 42. Pokal Lendave v judu, ki se ga je v kar petih starostnih kategorijah udeležilo skupno 365 tekmovalcev in tekmovalk iz Madžarske, Hrvaške in Slovenije.
Tekmovalci ptujske Drave so z devetimi kolajnami zabeležili lep uspeh. Prvi mesti sta osvojila Aljaž Jan-čič in Ana Tetičkovič, drugi mesti Liam Fridaver in Žanet Polanec, tretja mesta pa Jurij Farič, Jaka Založnik, Nastja Korez, Teo Kostanjevec in Mia Jova-novič. Sedmi mesti sta zasedla Urban Tetičkovič in Jan Fišer.
V Lendavi so bili uspešni tudi mladi judoisti iz Gori-šnice, saj so s tega tradicionalnega tekmovanja domov prinesli pet medalj. Zmag sta se veselila Lara Bezjak in Gašper Hrga, druga sta bila Blaž Bezjak in Domen Bezjak, medtem ko je bila tretja Nika Trunk. Peti mesti sta iz JK Gorišnica osvojila David Kelc in Maša Petek.
napad v zadnji minuti borbe, in ko je že kazalo na uspeh njene specialne tehnike uclii mata, se je Bohinčeva zadnji hip s protimetom izvila iz napada, po prehodu v parter pa ji je uspelo Šlambergerjevo zadržati v končnem prijemu.
O nastopu svoje varovanke v Italiji je trener Vlado Čuš dejal: »Nikin nastop nasploh ocenjujem kot uspešen, saj je izpolnila osnovni cilj, tj. izpolnitev norme za letošnje evropsko prvenstvo. Škoda,
da ji je bolezen (gripa) po-nagajala ravno konec januarja, kar se je poznalo na njeni vzdržljivosti. Verjamem, da bo letos kmalu še izboljšala uvrstitev na tekmah evropskega pokala. Možnost za to bo že marca v Zagrebu.«
Nika Šlamberger je v Fol-lonici prikazala nekaj dobrih borb in je s 5. mestom prišla do osnovnega cilja - do vozovnice za nastop na evropskem kadetskem prvenstvu.
David Breznik
Rezultati, kadetinje 70+:
1.	Helena Vukovič (Hrvaška)
2.	Daria Vladimirova (Rusija)
3.	Dora Bohinc (Slovenija)
5. Nika Šlamberger (Slovenija / JK Drava)
14 Štajerski
Šport, šport mladih
petek • 17. februarja 2017
Šolski šport • Rokomet, polfinale srednjih šol
Gimnazija Ormož tretjič zapored na Final 4
Gimnazija Ormož je na Hardeku (Hard Ek) organizirala polfinalni turnir srednjih šol v rokometu. Pravico nastopa so imeli dijaki, rojeni leta 1998 in mlajši. Poleg domače gimnazije so nastopili še ekipe ŠC Velenje, Gimnazija Brežice in I. gimnazija Celje.
Na zelo močnem turnirju, kjer je bilo odigranih šest tekem, je bilo doseženih kar nekaj presenetljivih rezultatov. Na koncu so ekipe iz Ormoža, Velenja in Celja imele na svojem kontu dve zmagi in en poraz. Tako so recimo brez Final 4 ostali Celjani, ki so pred turnirjem veljali za prvega favorita. Po hudih borbah sta si zaključni turnir zagotovili ekipi iz Ormoža in Velenja. Za Gimnazijo Ormož je to tretja zaporedna uvrstitev na Final 4, na zadnjih dveh sta generaciji letnikov 1996 in 1997 osvojili naslov državnih podprvakov. Glavni nosilci igre Gimnazije Ormož
Rokometna ekipa Gimnazije Ormož se je uvrstila na zaključni turnir srednjih šol.
prihajajo iz RK Jeruzalem Ormož, ki je z generacijami 1996, 1997, 1998 in 1999 tudi na klubskem nivoju osvajal naslove državnih prvakov. Bivši dijak Gimnazije Ormož je tudi »bronasti Maestro« Marko Bezjak, ki mu je prav domača gimnazija omogočila, da združi šolo in treniranje rokometa na najvišjem nivoju.
Rezultati:
Gimnazija Ormož - ŠC Velenje 14:10 (6:4), Gimnazija Ormož - Gimnazija Brežice 14:12 (7:5), Gimnazija Ormož - I. gimnazija Celje 14:17 (8:9)
Vrstni red: 1. ŠC Velenje 4 (+6), 2. Gimnazija Ormož 4 (+1), 3. I. gimnazija Celje 4 (-7), 4. Gimnazija Brežice 0 točk.
Gimnazija Ormož: Nino Ulaga, Metod Rakuša; Marsel Horvat, David Lukner, Tim Ko-kalj, Niko Gašič, Tilen Kosi 19, Tinek Hebar 7, Teo Šulek 5, Gašper Hebar 4, Anže Noters-berg 4, Anže Šoštarič 2, Niko Sovič 1. Spremljevalci: Bojana Moravec, Saša Prapotnik, Uroš Krstič.
ku
Šport invalidov
Podpora širše javnosti veliko pomeni
Ob koncu leta 2010 se nas je peščica zanesenjakov odločila ustanoviti Društvo za šport invalidov. Dodali smo mu ime Most, saj najbolje opisuje naše delovanje, združevanje in povezovanje, ki sta naša osnovna cilja. Združevanje športa invalidov s športom neinvalidov, povezovanje športa s športom, ki je eden in ne dela razlik med ljudmi, temveč jih združuje. Svoje izkušnje smo usmerili v sodelovanje, brisanje mej, preseganje razlik in sprejemanje drugačnosti.
Ena od osnovnih aktivnosti društva je promocija športov za invalide predvsem med mladimi. Naše dejavnsoti potekajo pod geslom »šport je šport«, s čimer želimo mlade prepričati, da se lahko s športom ukvarjajo tudi tisti, ki jim je bilo življenje nekoliko manj naklonjeno, invalidi. V nekaj več kot šestih letih smo izpeljali že več kot 30 predstavitev športa za invalide po osnovnih in srednjih šolah in v drugih sredinah. Aktivno smo se vključili v številne širše projekte od ptujskega športnega vikenda, minio-limpijade, sejma prostega časa, dnevov za spremembe, dnevov spomina žrtev prometnih nesreč in druge. Konec leta 2015 smo izpeljali enega največjih projektov, razstavo likovnih del učencev osnovnih šol na temo »šport invalidov«, v kateri je sodelovalo več kot 70 mladih iz sedmih osnovnih šol. Vrhunec naših projektov pa sega v leto 2016, ko smo s pomočjo številnih donatorjev in sponzorjev izpeljali projekt »avto za Danijela«, katerega vrhunec je bila svečanost 7. julija ob predaji ključa novega, prilagojenega osebnega avtomobila članu našega društva, paraplegiku Danijelu Milošiču.
Vse navedeno in še veliko več ni ostalo neopaženo širši javnosti. Dobili smo veliko moralne pa tudi materialne podpore. Posebej veseli smo bili odločitve Leo kluba Ptuj, ki nas je ob lanskem Božiču obdaril z donacijo v obliki športnih rekvizitov, ki nam bodo še kako prišli prav pri naših predstavitvah. Tako smo bogatejši za dva šaha za slepe, članu društva Bogdanu Petku so mladi Lionsi predali komplet gum za športni invalidski voziček za igro košarke na vozičkih, največja donacija pa je nami-
znoteniška miza s kompletom loparjev, žogic in mrežice. Ob nabavi slednje nam je s strokovnimi nasveti pomagal predsednik Namiznoteniškega kluba Ptuj Boris Šegula, ki nam je obljubil tudi prevoz mize na različne lokacije ob naših predstavitvah, mizo pa nam tudi hranijo v svojih prostorih. Ponudili so nam še možnost igranja namiznega tenisa v času njihovih treningov, ki jih imajo sicer vsak dan v športni dvorani Mladika, mi pa smo si izbrali ponedeljek. Tako se nam lahko pridružite vsak ponedeljek med 19.00 in 20.30 in preizkusite svoje spretnosti za zeleno mizo. Za to potre-
Športni napovednik
Rokomet • 1. A DRL (m)
20. KROG: Drava Ptuj - Krka (PETEK ob 19.30 - športna dvorana Center), Dol TKI Hrastnik - Jeruzalem Ormož (SOBOTA ob 19.30).
1.	B DRL (m)
16. KROG: Moškanjci Gorišnica - Sevnica (PETEK ob 19.00)
Veteranski turnir na Ptuju
Športno društvo veteranke Ptuj v soboto od 9. ure naprej v športni dvorani Center organizira turnir veterank in veteranov. Na njem bo nastopilo šest ženskih in devet moških ekip iz Hrvaške in Slovenije. Zaključni del turnirja se bo začel predvidoma ob 15.45.
Odbojka • 2. DOL vzhod (ž)
16. KROG: Celje - ŽOK GSV Zava Ptuj (SOBOTA ob 18.00).
Futsal • 1. SFL
16. KROG: FK Zavas Siliko - KMN Tomaž Šic bar (PETEK ob 20.30)
2.	SFL
15. KROG: Futsal klub Dobrepolje - FC Hiša daril Ptuj (SOBOTA ob 19.00)
Kegljanje • 2. SKL vzhod (ž)
11. KROG: Šoštanj - Drava (SOBOTA ob 18.00)
Atletika • Prvenstvo Slovenije
Na Prvenstvu Slovenije v dvorani v atletiki za člane v Celju in Prvenstvu Slovenije v dvorani v suvanju krogle v Slovenski Bistrici bo nastopilo nekaj predstavnikov Atletskega kluba Ptuj.
Boks • 4. krog lige
V soboto bo v Šmarjah na sporedu 4. krog slovenske boksarske lige, na katerem bodo iz Ptuja nastopali predstavniki Boks kluba Ring in Dejan Zavec Boxinga.
Streljanje • 5. krog državne lige
Strelsko društvo 1956 na centralnem strelišču v Ljubljani v soboto od 9. ure naprej organizira 5. krog 1. A in 1. B državne lige v streljanju z zračno pištolo in zračno puško.
David Breznik
Leo klubu Ptuj: Odločitev za Sport invalidov Most Ptuj »Glede na to, da smo zbirali športne rekvizite znanih slovenskih športnikov, smo se odločili, da bomo zbrani denar namenili za nakup pripomočkov za športnike invalide. Posledično smo poiskali primerno društvo v ptujskem okolju. Skupaj smo zbrali 20 različnih športnih rekvizitov, vsi so bili podpisani. Nismo se osredotočili samo na slovenske, dobili smo tudi nekaj športnih rekvizitov znanih tujih športnikov, npr. Ane Fenninger (sedaj Veit), Ane Ivanovič, Jana Oblaka, Anžeta Kopitarja, tudi Rokometne zveze Slovenije, Košarkarske zveze Slovenije. Vse te zbrane podpisane športne rekvizite smo poskušali prodati. V začetku nam ni šlo najboljše: najprej smo poskušali preko interneta, potem smo začeli prodajati znotraj določenih akcij, prireditev. Skupno smo iztržili tisoč evrov. Ta denar smo namenili Društvu za šport invalidov Most Ptuj. Društvo je kupilo namiznoteni-ško mizo, komplet loparjev, gume za invalidski voziček in dva šaha za slepe in slabovidne. V okviru prazničnih decembrskih aktivnosti je že tradicionalen dobrodelni projekt božično obdarovanje otrok iz 46 socialno ogroženih družin na širšem območju Ptuja, ki smo jih izbrali v sodelovanju s Centrom za socialno delo Ptuj in šolami. Projekt s športnimi rekviziti je bil malo daljši projekt, ki je sovpadal s prazničnimi aktivnostmi,« so sporočili iz Leo kluba Ptuj.
Bloudkove nagrade
Nagrajenci Gros, Katanec, Steiner in Trstenjakova
bujete le čiste športne copate, vse drugo vas bo čakalo v dvorani.
V letošnjem letu imamo v načrtu še kar nekaj večjih akcij, med drugim jeseni odvzem krvi na prostem, planiramo pa tudi obisk Evropskega parlamenta v Strasbourgu med 14. in 16. junijem, kamor razen članov vabimo simpatizerje, podpornike ... , skratka, pridružite se nam lahko tudi vi. Prijavite se na naslov silva.razlag@gmail.com, kamor lahko posredujete vaše predloge za naše skupne projekte.
Sitva Razlag, predsednica DŠI Most Ptuj
Jelko Gros, Srečko Kata-nec, Martin Steiner in Tina Trstenjak so dobitniki Bloud-kovih nagrad za leto 2016. Na 52. podelitvi najvišjih državnih priznanj za šport na Brdu pri Kranju so podelili še Bloudkove plakete, prejemnikov v tej kategoriji je bilo deset.
Dolgoletni delavec v smučarskih skokih Gabriel Jelko Gros in zdajšnji nogometni selektor Srečko Katanec sta Bloudkovi nagradi prejela za izjemen prispevek k razvoju slovenskega športa, dolgoletni atletski funkcionar Martin Steiner za življenjsko delo v športu, olimpijska prvakinja v judu Tina Trstenjak pa za izjemen športni dosežek.
Bloudkove plakete za življenjsko delo v športu so prejeli Rudolf Bregar, Janez Ivan Hafner, Stanko Kerčmar, Tomi Partl in Igor Željeznov, za pomemben tekmovalni dosežek pa Vesna Fabjan, Janja Garnbret, Veselka Pevec,
Domen Škofic in Anamari Ve-lenšek.
Predsednik odbora za podeljevanje Bloudkovih nagrad Miroslav Cerar je pojasnil, da je do razpisnega roka, ki je bil 16. december 2016, na njihov naslov prispelo skupno 67 vlog za 50 posameznih no-minirancev. Skupno je bilo kar 85 predlagateljev, posameznikov ali organizacij.
»Zanimivo je, da v zadnjih letih noben predlog ni prispel po pretečenem razpisnem roku in da po številu predloženih vlog prevladuje osre-dnjeslovenska regija, sledijo ji Štajerska, Gorenjska in nato Primorska in Prekmurje. Odbor je ugotovil, da so vloge prispele iz 24 krajev po Sloveniji in da ni nobenega predloga iz Maribora in Jesenic, nekoč trdnjavi slovenskega športa,« je pripomnil nekdanji vrhunski slovenski telovadec Cerar.
sta
petek • 17. februarja 2017
Šport mladih
Štajerski TEDNIK 15
Šolski šport • Smučanje
Mladi smučarji in smučarke so se dokazovali na Rogli
Na Rogli je v ponedeljek, 6. 2., v organizaciji Zavoda za šport Ptuj potekalo območno tekmovanje osnovnih šol za PC Podravje in PC Pomurje. Skupno je nastopilo 82 mladih smučarjev, ki so bili razdeljeni v štiri kategorije. Z območja Spodnjega Podravja se je v kategoriji starejših učencev posebej izkazal Miha Pišek (OŠ Breg), ki je osvojil 1. mesto. državno tekmovanje se uvrsti najboljših deset tekmovalcev v kategoriji in najboljše tri ekipe iz vsakega območja. Rezultati, posamezno: - starejši učenci (letnik
2002 in 2003, 24 tekmovalcev): 1. Miha Pišek (OŠ Breg), 2. Žiga Erjavec (OŠ Pohorskega bataljona Oplotnica), 3. Gal Zmazek (OŠ Ljudski vrt), 4. Lovro Lozinšek (OŠ Cirkov-ce), 5. Bine Banfi (OŠ Murska Sobota 1);
- starejše učenke (letnik 2002 in 2003, 22 tekmovalk): 1. Gaja Kuhar (OŠ Murska Sobota I), 2. Vita Kovačec (OŠ Ljudski vrt), 3. Zala Veselič (OŠ Ljudski vrt),
4.	Urška Dovnik (OŠ Pohorskega bataljona Oplotnica),
5.	Zoja Voroš (OŠ Murska Sobota I);
-	mlajši učenci (letnik 2004 in 2005, 22 tekmovalcev): 1.
Erazem Kos (OŠ Križevci), 2. Aleksander Toplak (OŠ Murska Sobota III), 3. Žan Jevšinek (OŠ Pohorskega bataljona Oplotni-ca), 4. Vito Senič (OŠ Pohorskega bataljona Oplotnica), Gašper Turk (OŠ Ljudski vrt);
-	mlajše učenke (letnik 2004 in 2005, 16 tekmovalk): 1. Gloria Makovec (OŠ Bakovci), 2. Naja Fridl (oŠ Olge Meglič), 3. Hanah Šeru-ga (OŠ Murska Sobota 1), 4. Karin Brečko (OŠ Pohorskega bataljona Oplotnica), 5. Lana Krančič (OŠ Murska Sobota I);
Najboljša trojica med starejšimi učenkami
Najboljša trojica med starejšimi učenci
Šolski šport • Namizni tenis
Ekipno najboljša ekipa OŠ Cirkovce
V sredo, 1. 2., je bilo v organizaciji Zavoda za šport Ptuj in izvedbi NTK Ptuj izpeljano območno tekmovanje osnovnih šol v namiznem tenisu. Učenci in učenke so se lahko prijavili v različne kategorije (absolutno, 1.-5. r., 6.-9. r.), vsak je lahko nastopal samo v eni. Med ekipami so sodelovale štiri šole, v vsaki ekipi sta bila po dva učenca in dve učenki.
Rezultati, posamezno, po
kategorijah: učenci A (absolutno): 1.
Nino Šegula (OŠ Ljudski vrt); učenke A1 (absolutno): 1.
Daniela Tomanič Butkovska (OŠ Mladika), 2. Nika Belaj (OŠ Cirkovce), 3. Ina Unger (OŠ Cirkovce); učenci B (1. do 5. razred):
1.	Lukas Rojko (OŠ Cirkovce),
2.	Marko Voda (OŠ Ljudski vrt), 3. Lukas Čeh (OŠ Ljudski vrt);
Najboljše ekipe med mlajšimi učenkami/učenci
Ekipno:
- starejše učenke/učenci (letnik 2002 in 2003, 13 ekip): 1. OŠ Ljudski vrt, 2. OŠ
Murska Sobota, 3. OŠ Pohorskega bataljona Oplotnica;
- mlajše učenke/učenci (letnik 2004 in 2005, 13
ekip): 1. OŠ Pohorskega bataljona Oplotnica, 2. OŠ Olge Meglič, 3. OŠ Ljudski vrt.
UR
Šolski šport • Košarka, dekleta
Na državno tekmovanje OŠ Markovci in OŠ Majšperk
V četrtek, 5. januarja, je v športni dvorani Poljčane potekalo območno tekmovanje v košarki za starejše učenke letnika 2002 in mlajše. V pol-finalu sta ekipi OŠ Majšperk in OŠ Markovci dosegli prepričljivi zmagi, s katerima sta si pridobili pravico nastopa v četrtfinalu državnega tekmo-
vanja.
Rezultati:
OŠ Kajetana Koviča Poljča-ne - OŠ Markovci 2:29, OŠ Majšperk - OŠ Pohorskega bataljona Oplotnica 28:8;
tekma za 3. mesto: OŠ Kajetana Koviča Poljčane - OŠ Pohorskega bataljona Oplotni-ca 20:29;
tekma za 1. mesto: OŠ Markovci - OŠ Majšperk 19:14. Vrstni red:
1.	OŠ Markovci
2.	OŠ Majšperk
3.	OŠ Pohorskega bataljona Oplotnica
4.	OŠ Kajetana Koviča Polj-čane
UR
učenci C (6. do 9. razred):
1.	Peter Cep (OŠ Majšperk),
2.	Gašper Križanec (OŠ Maj-šperk), 3. Martin Grilj (OŠ Čre-šnjevec);
učenke C1 (6. do 9. razred): 1. Sara Bolko (OŠ Slovenska Bistrica), 2. Lana Le-skovar (OŠ Črešnjevec), 3. Ana Teja Tabor (OŠ Črešnjevec).
Ekipno: 1. OŠ Cirkovce, 2. OŠ Mladika, 3. OŠ Ljudski vrt, 4. OŠ Črešnjevec.
JM
Ekipa OŠ Markovci je osvojila naslov območnih prvakinj v košarki.
Tenis • TK Terme Ptuj
Vidovič v Mariboru najmlajši polfinalist
Na igriščih ŽTK Maribor je pretekli teden potekalo 3-odprto prvenstvo za člane in članice. V moški konkurenci sta TK Terme Ptuj zastopala Blaž Vidovič in Matevž Krajnc, TK Galtena pa Jan Lah.
Žreb je že v 1. krogu določil ptujski dvoboj Lah -Krajnc, daljšo pa je potegnil prvi. Starejši od bratov Lah
3. OP ŽTK Maribor, člani:
1.	krog: J. Lah (8.) - Krajnc 6:4,3:6, 6:1; Vidovič - Šiprak (TK Net) 6:0,6:1;
2.	krog: J. Lah (8.) - Kupčič (ŽTK MB) 2:6, 5:7, Vidovič - Drob-nič (Zklub, 4.) 6:4,6:3;
četrtfinale: Vidovič - Frank (ŽTK MB, 5.) 6:3,1:0, pred.;
polfinale: Vidovič - Gostinčar (ŽTK MB, 1.) 4:6, 2:6;
finale: Gostinčar (1.) - Bende (2.) 7:5, 7:5.
se je moral nato posloviti v 2. krogu. Uspešnejši je bil najmlajši izmed ptujske trojke, Blaž Vidovič (letnik 2002). Ta je na poti do polfinala ugnal dva nosilca, 4. Žiga Drobnica in 5. Jureta Franka (oba letnika 1997). Bil je najmlajši polfinalist, ob njem so se med najboljše štiri uvrstili še trije predstavniki domačega kluba. Blaževa pot se je končala v
Blaž Vidovič (TK Terme Ptuj)
polfinalu, kjer ga je po številnih tesnili izmenjavah ugnal 1. nosilec Domen Gostinčar, ki je slavil tudi v finalu.
Blaž Vidovič je na turnirju pokazal lep napredek v tekmah s starejšimi konkurenti, kar je dober obet pred nadaljevanjem sezone.
JM
16 Štajerski
Ljudje in dogodki
petek • 17. februarja 2017
Ptuj • Začenja se 57. Kurentovanje
Sedaj si je maske celo (zaželeno) nadeti
57. mednarodni pustni festival Kurentovanje 2017 se začenja jutri, 18. februarja, z otvoritveno etno povorko in predajo oblasti župana princu karnevala, že danes pa je svoja vrata odprla karnevalska dvorana na Vičavi. Naslednjih 12 dni se na Ptuju obeta množica zanimivih dogodkov, tako v javnem kot komercialnem delu, ki se bodo vrstili vse tja do konca meseca.
Včeraj so dogodke, ki se bodo zvrstili v sklopu 57. Kurentovanja, predstavili: Miran Senčar, župan MO Ptuj, Branko Brumen, predsednik 57. Kurentovanja in podpredsednik FECC, Aleš Goričan, 16. princ karnevala, Katja Grabrovec, direktorica agencije Novelus, in Katja Gonc, direktorica Javnega zavoda za turizem Ptuj.
Štajerskimi	E	D	NI	IK
www.tednik.si				

Foto: CG
Že v začetku tega meseca, 2. februarja ponoči, so kurenti in koranti s tradicionalnim skokom na domačiji bivšega princa karnevala Zokija Matevža v Budini napovedali vrhunec priprav na začetek najbolj norčavih dni v letu. Dni, ko bo dovoljeno in celo zaželeno nadeti si takšne in drugačne maske. Javni del programa se začenja jutri, v soboto, ob 11. uri, z otvoritveno etno povorko in predajo oblasti princu karnevala. Miran Senčar, župan Mestne občine Ptuj, namreč v času od 18. do 28. februarja mestno oblast tradicionalno predaja v roke novoizvoljenega 16. princa karnevala, Aleša Goričana, Plemenitega Janeza Maksimilijana Gregoriča.
S tem dogodkom se bo tudi uradno začelo tradicionalno, 57. Kurentovanje, v sklopu katerega se bo zvrstilo okrog 200 dogodkov, na katerih organizatorji javnega dela prireditve, Zavod za turizem Ptuj, pričakujejo 6300 mask in več kot 100.000 obiskovalcev.
Eden pomembnejših dogodkov v sklopu Kurentovanja, ki se bo zgodil jutri, je tradicionalna dobrodelna Obarjada Lions kluba Ptuj. Od nedelje do vključno četrtka bo ob 17. uri na Mestnem trgu predstavitev avtohtonih pustnih likov. Zanimive, tradi-
cionalne maske bodo tako na ptujskih ulicah in trgih vse popoldneve v prihajajočem tednu. V petek se obeta še ena zanimiva povorka, katere glavni liki bodo nekoliko bolj strašljivi. Nočni po-
vorki bo sledil nastop glasbene skupine Infected. Naslednjo soboto dopoldan ulice prevzemajo meščani, Mestni pustni korzo se bo začel na Vrazovem in zaključil na Mestnem trgu.
Najpomembnejši del, mednarodna karnevalska povorka, ki vsako leto privabi več deset tisoč ljudi, bo izpeljana v nedeljo, 26. februarja, ob 13. uri. Gre za vrhunec dogajanja, za posebno vzduš-
je pred začetkom povorke bo poskrbela mini godba Pepi Krulet, ob koncu pa bodo prisotne zabavali Razgaljeni muzikanti.
Najbolj simpatične maske tudi tokrat pripravljajo svojo, poseb-
Stajerskitednik Stajerskitednik
no povorko v ponedeljek, 27. februarja. Največje karnevalsko srečanje otrok v tem delu Evrope Povorka otrok iz vrtcev, ki jo organizira Vrtec Ptuj, se bo začelo ob 10. uri, predstavilo pa se bo 1.246 otrok. Popoldan se bodo s svojimi zvonci bohotili kurenti in koranti, ki pa se dan kasneje, v torek, 28. februarja, za letos, tako kot vse ostale maske, poslavljajo. Na pustni torek namreč sledi tradicionalni pokop pusta.
Sočasno se bodo odvijali še nekateri dogodki: Mednarodni slikarski Ex-tempore Ptuj karneval 2017, pa dobrodelna likovna dražba Bejži kurent, čopič gre ...
Pestro dogajanje obljubljajo tudi v podjetju Novelus, ki je organizator komercialnega dela v Karnevalski dvorani na Vičavi. Tam so se koncertni dogodki začeli že danes, 17. februarja. V 12 dneh bo izpeljanih več kot 20 dnevnih in večernih dogodkov.
Dženana Kmetec
Kranj • Datum sojenja še vedno ni določen
Tudi mama pokojne jeseniske deklice zavrnila krivdo
Mama umrle dveletne jeseniške deklice Sanda Alibabic je na predobravnavnem naroku v sredo na kranjskem sodišču zavrnila očitana kazniva dejanja surovega ravnanja in povzročitve poSkodb, ki so vodile do smrti deklice. Po mnenju zdravnice bi lahko sojenje proti visoko noseči Alibabicevi steklo kmalu po porodu, ki je predviden marca.
PRI DEMENCI VAS PRI VSAKI STVARI PREGANJA SENCA DVOMA.

t/
Preženite dvome in se ob prvih znakih demence oglasite pri vašem osebnem zdravniku. www.spomincica.si | SOS telefon 059 305 555
5
REPUBLIKA SLOVENIJA ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
¡Rp «ftSpominčica
•• ALZHEIMEÍ SLOVENIJA
Potem ko se Alibabiceva iz zdravstvenih razlogov ni udeležila predobravnavanega naroka 3. februarja, ko je njen partner Mirzan Jakupi že zanikal krivdo za očitana kazniva dejanja, je danes tudi mama pokojne deklice vendarle stopila pred sodnico kranjskega okrožnega sodišča Mileno Turuk.
Ginekologinja je namreč presodila, da se je Alibabiceva sposobna udeležiti predobrav-navnega naroka. Prav tako je ocenila, da bi se lahko v primeru normalnega poroda že teden po njem udeležila sojenja, pri čemer bi vsako uro imela pol ure premora, v katerem bi se posvetila otroku.
Temu je oporekala odvetnica Alibabičeve Darja Roblek, ki je apelirala na sodišče, naj upošteva pravice mame in novorojenega otroka ter varovanje njunega zdravja. Kot je izpostavila, gre predvsem za zaščito otroka. Zato je predlagala tudi postavitev izvedenca pediatra, ki bi o tem podal svoje mnenje.
Sodnica je sklenila, da bo z razpisom datuma glavne obravnave počakala do poroda, šele potem bo razmišljala o tem, kako bo potekalo sojenje. Nikakor pa ne bo
tako, da bi novorojenček mamo čakal na hodniku sodišča.
Glede otroka se odpira vprašanje njegovega bivanja z mamo v času pripora. To bi bil prvi tak primer, je povedala Roblekova in dodala, da zakon o izvrševanju kazenskih sankcij sicer določa maksimalno eno leto matere z otrokom v zaporu, pravilnik o izvrševanju pripora pa ne. Je pa možno, da bi določila glede zapora uporabili tudi pri priporu.
Roblekova, ki Alibabicevo zastopa po uradni dolžnosti, bo sicer predlagala odpravo pripora
ali pa hišni pripor. Ta bi potekal v varstveni hiši, saj Alibabiceva trenutno nima rešenega stanovanjskega problema. Z njo je v stikih tudi pristojni center za socialno delo, ki bo ukrepal v skladu z zakonom, kar lahko pomeni tudi odvzem otroka.
Ob tem Roblekova opozarja, da velja načelo domnevne nedolžnosti. "Ne vemo, ali je Aliba-biceva sploh karkoli napačnega storila. Vzgojila je tri otroke in vsi so povedali, da je imela mama lep odnos do njih. Ni razloga, da bi že vnaprej rekli, da bo nekaj
Foto: splet
narobe," je poudarila Robleko-va, ki je na glavni obravnavi kot ključne priče predlagala tudi neposredno zaslišanje otrok z namenom osvetlitve materinega odnosa do njih in do pokojne dveletne hčere.
Prav tako je predlagala izločitev javnosti, ko bodo obravnavane družinske in zdravstvene razmere otrok in obtožencev, ter postavitev izvedencev psihologa in psihiatra v zvezi z okoliščinami obtožene, ki bi utegnile vplivati na njeno sposobnost razumevanja in obvladovanja. "Tako bi se ugotovile določene stvari, na katere je že opozoril psiholog," je razložila Roblekova.
O morebitnem priznanju krivde se s tožilstvom niso pogovarjali. Kot je povedala tožilka Tina Lesar, ni dobila nobenih indicev, da bi bilo možno priznanje krivde, zato tudi kaznovalnega predloga ni podala.
Tožilstvo obtoženima očita zanemarjanje mladoletne osebe in surovega ravnanja, ter več kaznivih dejanj povzročitve telesnih poškodb različnih kategorij, med drugim posebno hude telesne poškodbe, ki je 4. julija lani vodila v smrt deklice.
(sta)
petek • 17. februarja 2017
Ljudje in dogodki
Štajerski	17
Podravje, Ptuj • Pred 12. humanitarno Obarjado
Z dobrodelnimi prispevki do razdelilnice hrane na Ptuju
Minoritsko dvorišče, ki je že vrsto let izjemna kulisa ptujskega kulturnega, političnega, gospodarskega, družabnega in humanitarnega dogajanja, bo tudi letos gostilo največji humanitarno-kulinarični dogodek na prostem, ki ga že 12 let organizira Lions klub Ptuj. Gre tudi za največji dobrodelni dogodek v sklopu tradicionalnega ptujskega Kurentovanja, v okviru katerega bo to soboto, 18. februarja, za dober namen kuhalo najmanj 24 ekip.
Kot so povedali v Lions klubu Ptuj, bodo med obiskovalce, pričakujejo jih več kot 5.000, razdelili najmanj 4.000 brezplačnih obrokov obare iz piščančjega mesa. Tudi sami bodo skuhali 300 litrov obare, ker ne želijo, da bi te kulinarične dobrote v soboto zmanjkalo.
Na tiskovni konferenci so predstavniki Lions kluba Ptuj Stanko Vojsk, predsednik LC Ptuj, Igor Kolar, vodja organizacijskega odbora Obarjade 2017, in Branko Brumen, predsednik Kurento-vanja 2017 in prvi predsednik Lions kluba Ptuj, k sodelovanju povabili vse ljudi dobre volje, saj želijo, da bi tudi letošnji projekt nadvse uspel. Zbrana sredstva letošnje Obarjade bodo namenili za nakup opreme za razdelilnico hrane na Ptuju (projekt Donirana hrane), pri katerem bo pomagala tudi MO Ptuj, nakup avtomobila za razvoz hrane in za šolanje otrok iz socialno šibkih družin. Letos bodo pomagali zelo nadarjeni srednješolki, ki želi študirati v Ljubljani.
Kot gost se je tiskovne konference udeležil Gregor Pajič, guverner Zveze Lions klubov Slovenije, ki je poudaril, da so zelo ponosni, da v Sloveniji lahko delujejo na lokalnih območjih, da svoje znanje, izkušnje in
Foto: Črtomir Goznik
S tiskovne konference pred 12. Obarjado, ki bo v soboto, 18. februarja, na minoritskem dvorišču na Ptuju.
čas izkoriščajo v dobro drugih ljudi. V Zvezi podpirajo vsako akcijo Lions kluba z dobrodelno noto. Obarjada Lions kluba Ptuj je tako že 12 let največji zunanji dogodek na področju lionizma v Sloveniji.
V Lions klubu Ptuj so ponosni na preteklo 20-letno delo, na vse aktivnosti, ki so jih doslej izvedli.
„Prepoznavamo stiske ljudi v našem okolju, jim pri tem pomagamo ter skušamo ozaveščati predvsem mlade, zlasti še v skrbi za okolje. Naše vodilo sta predvsem človekoljubnost in pomoč človeku v stiski, da lahko pomagamo tistim, ki si sami ne morejo pomagati," je izpostavil Stanko Vojsk, predsednik Lions kluba Ptuj.
Po besedah Branka Brumna je Obarjada postala nepogrešljiv del Kurentovanja na Ptuju, kot enega vodilnih karnevalov na svetu. Ponuja tisto najboljše, kar imamo na Ptuju - to je duša našega Ptuja.
Najboljšo obaro sta lani skuhali ekipi Taluma Kidričevo in Studia Saš.
Letošnjo zmagovalno obaro bodo razglasili v zgodnjih sobotnih popoldanskih urah, ko bodo tudi predstavili dobrodelni vidik letošnjega projekta in prvega zmagovalca ocenjevanja za naj humanitarno stojnico. Ta naslov bo pripadel ekipi, ki se je najbolj potrudila pri zbiranju humantar-nih prispevkov, ureditvi stojnice in kulinarični ponudbi na njej, pa je povedal Igor Kolar, vodja organizacijskega odbora Obar-jade 2017. Komisijo za izbiro naj obare bo vodil Stanko Polanič, za naj humanitarno stojnico pa Liljana Adanič.
MG
Lions klub dobrodelno deluje že dvajseto leto
V tem času je izvedel številne dobrodelne akcije na območju Dravskega in Ptujskega polja, Haloz in Slovenskih goric, v okviru katerih so pomagali otrokom iz socialno šibkih družin (tradicionalno obdarovanje otrok v božično-novoletnem času, lani so skupaj z Leo klubom Ptuj obiskali in obdarili otroke v več kot 40 socialno šibkih družinah), slepim in slabovidnim, mladim za boljšo prihodnost s štipendijami in drugimi oblikami podpore, posameznikom s posebnimi potrebami pri nakupu različnih pripomočkov, v lanskem letu pri nakupu proteze za srednješolca in pri nakupu avtomobila za invalidnega mladeniča.
Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo
FINALE
športna dvorana Osnovne šole Ljudski vrt Ptuj
sobota, 18. februarja, ob 18.00
VSTOP JE PROST!
RADIOPTUJ Štmprshi
ege^ga^io^ <J V\A/j\si orvt/
www.radio-ptuj.siwww.tednik.si
^ PILOT
Simply Write
(ñém
SMORE

SAZAS

cestno podjetje ptuj
BAGS
SMORE
18 Štajerski
Nasveti
petek • 17. februarja 2017
Pomagajmo si	.
Bolečine v ustih
Bolečine v ustni votlini so najpogosteje posledica razjed, ki nastanejo zaradi različnih vzrokov, kot so opekline zaradi uživanje vroče hrane in pijače, ugriza, drobnih ranic zaradi ostrih robov v hrani ali pa tudi slabo prilegajočih se zobnih protez.
Posebna vrsta razjed so afte, ki so zelo boleče in imajo to neprijetno lastnost, da se pri nekaterih ljudeh rade ponavljajo. Pojavljati se lahko začnejo že v zgodnji mladosti, sicer pa so pogostejše pri hudo bolnih in osebah z motnjami imunskega sistema, Crohnovo boleznijo črevesja in alergijo na hrano, pri ženskah pred menstruacijo ter pri tistih, ki so telesno in psihično preobremenjeni, zato niso redke pri študentih v izpitnem obdobju. K aftam so bolj nagnjeni slabokrvni ljudje in tisti s pomanjkanjem vitamina B12, do njih pa lahko privede tudi pregrobo ščetka-nje zob ali oster zob, ki draži sluznico ustne votline. Razjede so okrogle ali ovalne oblike, z ostrim, rdečkastim robom in belkastim dnom in so mehke na otip. Lahko jih je več hkrati. Zacelijo se same od sebe v enem do dveh tednih.
Razjede v ustih lahko nastanejo tudi kot posledica različnih virusnih okužb, kot so na primer herpes virusi. Obolevajo že otroci, ki imajo po sluznici ustne votline številne mehurčke in obsežne razjede
Tačke in repki
Vedno lahko računam na člane svoje družine,
... pri vnetjih dlesni, v ustih ter v žrelu pa na raztopino iz družine Tantum Verde.
Raztopina Tantum Verde učinkovito lajša bolečine in otekline pri vnetjih v ustni votlini in žrelu, kot posledica vnetja dlesni, ustne sluznice, jezika in mandljev, paradontoze ali vnetja pri prehladih. Primerna je tudi po kirurških posegih v ustih.
Diabetikom primerno
omoč pri zdravljenju zob
Tudi za nosečnice
Imetnik dovoljenja za promet:	Pred up0rabo natančno preberite navodilol O tveganju in
Angelini Pharma Österreich GmbH, Avstrija	neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.
Predstavnik: Angelini Pharma d.o.o.,	-
Koprska ulica 108 A, Ljubljana	Zdravilo se izdaja brez recepta v lekarnah in specializiranih prodajalnah.
ANGELINI
in so tudi splošno prizadeti, imajo povišano telesno temperaturo in odklanjajo hrano in pijačo. Otroku moramo zniževati telesno temperaturo in lajšati bolečine, da lahko zaužije dovolj tekočine, ker sicer preti nevarnost dehidracije. Herpe-tična okužba pri odraslem običajno poteka v nekoliko blažji obliki.
Ob pojavu razjede na ustni sluznici pri odraslem človeku ne smemo pozabiti na možnost rakave bolezni. Taka razjeda se ne zaceli v 14 dneh, ni tako boleča kot so afte in je čvrsta na otip. V ustih se rak najpogosteje pojavlja na jeziku. Dejavniki tveganja so kajenje, uživanje alkoholnih pijač ter draženje ostrih zob. V primeru suma na rakavo razjedo naj prizadeti čim prej obišče izbranega osebnega zdravnika, ki bo ustrezno ukrepal.
Zdravila za afte, poškodbe-ne in virusne razjede ne poznamo. Spremembe zdravimo simptomatsko, to pomeni, da blažimo težave. Bolniki naj zau-žijejo dovolj tekočine, najbolje vode ali mlačnega čaja. V času razjed naj se izogibajo prevroči, kisli in začinjeni ter ostri hrani, ki sluznico ustne votline še dodatno dražijo. Pomembna je dobra ustna higiena, za ščet-kanje zob naj uporabijo mehko ščetko. Bolečine lahko blažijo lokalno, z uporabo pastil za li-zanje, pršila in tekočine, ki delujejo tudi protivnetno.
Avtor: doc. dr. Maja Šereg Bahar, dr. med., specialist otorlnolarlngolog
Zdravstveni nasveti
Kužek otresa z glavo
Pogosto vprašanje lastnikov psov je, ali ima njihov pes vnetje ušes, ker občasno trese, oziroma otresa z glavo. Kar nekaj vprašanj z omenjeno tematiko ste poslali in v današnjem prispevku bom skušal pojasniti omenjeno simptomatiko.
Vpliv sladkorne bolezni na delovno zmožnost (2. del)
Dr. Andrea Margan, dr. med., specialistka medicine dela, prometa in športa, predstojnica Službe preventivnega zdravstvenega varstva zaposlenih (MDPŠ)
Občasno tresenje oziroma otresanje z glavo še ne pomeni, da gre za vnetni proces v sluhovodu. Najpogosteje so temu vzrok dlake v sluhovodu ali manifestacija alergičnih stanj, predvsem atopije. Karakterističen kazalnik resnejšega dogajanja v sluhovodu je ponavljajoče se nežno ali manj nežno praskanje z zadnjo tačko po enem od ušes. Hkrati žival tudi nosi glavo rahlo postrani in to na tisto stran, katero uho jo boli. Če pogledamo v uho, vidimo rdečino v notranjosti sluhovoda, ki se širi tudi navzven v samo školjko ušesa. Pri podrobnejšem pregledu lahko najdemo tudi bister izcedek ali pa celo gnoj, ki izteka iz sluhovoda. Če tak sluhovod pomencamo s prsti in nežno pregnetemo, bo kuža čutil ugodje in bo kar nastavljal glavo, da bi početje nadaljevali. Če sluhovod povohamo, zaznamo neprijeten karakterističen vonj. Vse omenjeno velja seveda za pse, ki so toliko socializirani, da zaupajo lastniku in mu pustijo pregledati uho. Pri živalih, ki niso socializirane, moramo biti pazljivi, saj nas pes lahko pri tem početju tudi ugrizne. Veliko napako zagrešijo lastniki psov,
če v tej fazi, ko opazijo zgoraj omenjeno dogajanje pri svojem psu, uporabijo katero od tekočin, namenjenih čiščenju sluhovodov in tekočino nalije-jo psu v sluhovod. Ti preparati so namenjeni izključno za preventivno uporabo v zdravih sluhovodih. Z njihovo uporabo preprečujemo pretirano nabiranje ušesnega masla in opravimo toaleto sluhovodov. Naslednje nepravilno oziroma celo škodljivo ravnanje lastnikov je, da začnejo svojemu psu samoiniciativno dajati v uho antibiotične kapljice za uho, po možnosti take, ki so že dalj časa stale odprte nekje na polici. S takim ravnanjem povzročijo rezistenco oziroma odpornost bakterij na zdravila in je tudi kasnejše zdravljenje težje, dolgotrajnejše, zaradi tega tudi dražje in prognostično vsekakor neugodnejše, kot če tega ne bi storili. Treba je vedeti, da je vzrok težavam z ušesi pogosto srednje uho, kar pomeni, da gre za perforacijo oziroma predrtje bobniča in kakršnakoli uporaba preparatov v obliki kapljic je kontraindicirana, celo prepovedana, saj lahko drastično vpliva na poslabšanje bolezni. Tudi prepozno
ukrepanje, oziroma ne ukrepanje lastnika obolele živali sodi med napačna ravnanja, saj z zamujanjem pri začetku zdravljenja poslabšujemo pro-gnozo bolezni. Na tak način odpiramo možnost za kronič-nost procesa, recidive oziroma ponovitve bolezni, uporabo invazivnejših in dosti dražjih metod zdravljenja, kot je npr. kirurško zdravljenje bolezni.
Lastnikom živali, ki imajo težave z ušesi, predvsem tisti s ponavljajočimi se kroničnimi vnetji, ali jih kakorkoli skrbijo ušesa svoje živali, priporočam, da se oglasijo v Ambulanti za male živali, pri izkušenem veterinarju, ki si bo ustvaril na podlagi podrobnejšega pregleda ušes, sluhovodov in cele živali terapevtski načrt in ga lastniku tudi podrobno predstavil. Pri tem bo uporabil tudi laboratorijske diagnostične postopke in ostale moderne pristope pri terapiji bolezni. Le tako se v zapletenejših primerih lahko nadejamo trajnega uspeha v zdravljenju. Lastnik psa si mora ustvariti zaupanje v terapevta in slediti njegovim postopkom in navodilom in uspeh ne bo izostal.
Emil Senčar, dr. vet. med.
Nočno delo ni primerno za bolnike s sladkorno boleznijo iz več razlogov. Nočno delo zaradi spremenjenega cirkadi-alnega ritma in nerednih obrokov zviša tveganje za nastanek debelosti, to pa vpliva na nastanek in poslabša že prisotno sladkorno bolezen. Naporno nočno delo pri bolnikih na inzulinu poveča nevarnost za nastanek hipoglikemije v zgodnjih jutranjih urah. Neredni obroki in večja možnost za nastanek hipoglikemije so razlog, da tudi delo preko polnega delovnega časa in na terenu (oddaljena gradbišča) za te bolnike ni primerno.
Za delavce s sladkorno boleznijo se pogosto pojavlja vprašanje, ali so upravičeni do denarnega nadomestila za malico v tistih primerih, ko delodajalec organizira prehrano. Odgovor na to vprašanje je vedno individualen, ker upošteva tako delavca in značilnosti njegove bolezni kot tudi možnost delodajalca, da zajamči ustrezno prehrano.
V medicini dela spodbujamo organizirano prehranjevanje v delovnih organizacijah.
Razlog je ta, da zaposleni (zlasti tisti z nižjimi osebnimi dohodki) s pomočjo denarnega nadomestila za malico svoje prihodke sicer nekoliko zvišajo, vendar (pre)pogosto na račun lastnega zdravja. Pri tistih z najnižjimi osebnimi prihodki je to še toliko bolj pereče, saj jim osebni dohodek velikokrat ne omogoča izbire kvalitetnejših živil. Delavcem s sladkorno boleznijo priporočam, da preden zaprosijo za denarno nadomestilo za malico, preverijo, ali so resnično spremenili vzorec svojega prehranjevanja (izbira primernih živil in manjši energijski vnos). V primeru delavskih malic to pomeni izbiro ustreznega jedilnega lista in zmanjšanje količine zaužite jedi.
Namen medicine dela ni izključevanje bolnikov s sladkorno boleznijo iz delovnega procesa. Kot preventivna zdravstvena dejavnost spodbujamo primere dobre prakse. Te še posebej najdemo pri tistih, ki kot otroci in mladostniki zbolijo za sladkorno boleznijo tipa I in so popolnoma odvisni od inzulina. Inzulinska čr-
palka tem bolnikom bistveno izboljša nadzor nad boleznijo, zmanjša tveganje za zaplete pri zdravljenju in nastanek poznih komplikacij, s tem pa pomembno izboljša kvaliteto vsakdanjega življenja. Za takšne bolnike obstaja le malo razlogov za omejevanje delovne zmožnosti, toliko bolj, ker gre za prve iskalce zaposlitve, pri katerih je še posebej pomembno preprečiti stigmo zaradi bolezni.
Večji del bolnikov s sladkorno boleznijo zboli med delovno dobo, zato je pomembno, da se tako zaposleni s sladkorno boleznijo kot tudi tisti s prekomerno telesno težo in zvišanim sladkorjem zavedajo, da njihove bolezni vplivajo na kakovost življenja in zmožnost za delo.
Ker želimo izboljšati zavedanje o pomembnosti ukrepov, ki jih zaposleni lahko sami izvajajo pri preprečevanju in zdravljenju sladkorne bolezni, vabimo delavce z zvišanim sladkorjem in vse tiste, ki že imajo sladkorno bolezen, na usmerjene kontrolne zdravstvene preglede.
petek • 17. februarja 2017
Za kratek čas
Štajerski	19
SESTAVIL
EDI KLASINC
ORJAŠKA NESTRUPENA KAČA
OSAMITEV, IZOLACIJA
MORSKA
RIBA, OMBREL
MRVICA, GRIŽLJAJ
OLEG KAGAN
NAŠ NOVINAR (JANEZ)
SVETLI DROBCI GOREČE SNOVI
VEDEZEVAL-SKE KARTE
NAŠ ARHITEKT (JANKO)
ZMOTE, POMOTE, KIKSI
MESTO V
KATALONIJI
SPLET TRAKOV
PODLOGA
ŠVEDSKO MESTO
TOPOST
LEVI PRITOK INNA
AMERIŠKI KOŠARKAR MCDONALD
INDIJSKI POLOSEL
SPIDVEJIST HOLTA
NEDA UKRADEN
PISATELJ (SLABŠALNO)
BOMBAŽNA TKANINA
OBLAZINJENO LEŽIŠČE
100 m2
PREBIVALEC PONGRC
BARIJ
VZPOREDNI TOK
IGRALKA (SOPHIA)
IZDELOVALEC RET
KIP
HRVAŠKI PETROL
VZDEVEK DZOJA MARAČIČA
GIB PRI HOJI
LESENO GLASBILO
STANE ŽAGAR
KALNOST VODE
GAMSJI BIVOL
HOKEJIST HAFNER
PLES
SLIKARKA KODAR
KOŠARKAR DANEU
DOZA ZA TOBAK, TOBAČNICA
POTRDITEV
TAVČAR
NIZOZEMSKA PLAVALKA
GOD SVETE ELIJE
CILINDER
PODOBNOST
URUGVAJSKA IGRALKA OREIRO
NASELJE
NA OBRONKU GOLOVCA
UGANKARSKI SLOVARČEK: GORETEKS = tekstilni laminat za vetrovke, GRADEL = bombažna tkanina, KOK = nizozemska plavalka (Ada), KUR = indijski polosel, ORLE = naselje na obronku Golovca, ROTT = levi pritok Inna, SABA-
DELL = mesto v Kataloniji, ŠKRAP = morska riba, umbrel, TABATIERA = tobačnica-	tiho 'vnviVN 'winvN 'nvA 'oAarna Movi vav vtnjaaoao
'vaanvavi 'oaa 'vonv 'isonioiai 'zs 'vivhovi VHnidinvis 'vni 'va 'NV0a9N0d 'hv 'om 'avsaaad 'anvi Ibihhv 'isohisobn 'vviviAaod 'sviaiaaoD Vhohi 'dva»s 'viaivso 'Nond :ouabjopoa imnvziidi 3i asiissh
Videm • Srečanje ljudskih pevcev in godcev
V	spomin Prešernu
V	soboto, 11. februarja, so v Doleni pripravili srečanje z domačo skupino ljudskih pevcev, ki jih uspešno vodi Hedvika Ostroško.
Na začetku srečanja, ki je bilo posvečeno kulturi in minulemu slovenskemu prazniku, so ljudski pevci DU Staneta Petroviča Hajdi-na zapeli Zdravljico, vse navzoče pa so pozdravili predsednica društva Jana Potočnik, župan občine Videm Friderik Bračič in članica KS Slavica Petrovič.
Predstavilo se je 11 skupin: Ljudski pevci DU Staneta Petrovi-
ča Hajdina, Ljudski pevci Folklornega društva Rožmarin Dolena, Ljudski pevci Folklornega društva Pobrežje, Haloški veseljaki iz TD Podlehnik, Ljudski pevci DU Tur-nišče, Katica in Rafko Svenšek, pevke ljudskih pesmi KD Sela, Ljudski pevci D.U. Tezno-Maribor, KD ljudske pevke Rogatec, Ljudski pevci DU Videm pri Ptuju, Franče-kovi pevci in godci Maribor.
Domači pevci Vikica Ostroško, Marija Bauman, Ivanka Kojc, Slavko Kmetec in Franc Topolovec so prejeli zahvale in priznanja za dolgoletno delo in udejstvovanje v društvu ter izven njega. Povezo-valka programa je prisotne skozi program popeljala z mislimi o kulturi, o Prešernu in slovenskih ustvarjalcih.
Zdenka Golub
Ormož • Dan odprtih vrat knjižnice
Na slovenski kulturni praznik
Na Prešernov dan, slovenski kulturni praznik, je Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož široko odprla svoja vrata in omogočila obisk knjižnice ter knjižničnih prireditev tudi tistim ljubiteljem literature in kulture, ki zaradi neprijaznih delovnikov in mnogih obveznosti nimajo veliko priložnosti dalj časa se zadržati v prijetnem kulturnem hramu.
Ob 10. uri so knjižničarke otrokom in njihovim staršem pripravile pravljično urico, v kateri so odigrale lutkovno predstavo po zgodbi Nine Mav Hrovat »O miški, ki je zbirala pogum«, se z njimi pogovarjale o Francetu Prešernu in pogumu, ki ga potrebujemo za premagovanje različnih težav. Pravljična urica je bila ponovljena tudi ob 12. uri. Ob istem času je v prireditvenem prostoru knjižnice potekal program za odrasle obiskovalce. Prešernovo življenje in poezijo so z zanimivim in poučnim programom predstavili člani skupine Bralne ulice iz Središča ob Dravi in redne obiskovalke Bralnega kluba ormoške knjižnice. Brali so znane in tudi manjkrat slišane Prešernove pesmi, odlomke iz pisem in biografij, predstavili pa so tudi lastna razmišljanja o pomenu kulture in šaljivo pripoved o odnosu posameznice do Prešerna. V prostoru je bila postavljena tudi priložnostna razstava letošnjih Prešernovih nagrajencev, katerih dela so tudi del knjižnične zbirke.
Ob 13. uri so številno publiko očarali s svojimi fotografijami, zgodbami in pričevanji o nastanku, kraju in okoliščinah ujetih trenutkov domači fotografi Vid Voršič, Lidija Vrankovečki in Marko Zabavnik.
Kulturno dogajanje v ormoški knjižnici se je končalo prešerno z druženjem ob toplih napitkih in topli malici na vrtni terasi. Knjižničarji ormoške knjižnice so se zahvalili vsem sodelujočim
in obiskovalcem, ki so ponovno s svojim množičnim obiskom dokazali, da kultura tudi na slovenskem obrobju v življenjih posameznikom zaseda visoko mesto in igra pomembno vlogo pri ohranjanju narodne identitete. Prav tako so pa vse povabili, da jih tako zvesto obiščejo tudi naslednje leto ob istem času ter ob mnogih drugih prireditvah, ki jih bo v prihodnje veliko.
MŠ
Foto: Spela Borko
Foto: ZG
20 Štajerski
Doma in po svetu
petek • 17. februarja 2017
Piše: Dani Zorko • Islandija (23.)
Zahodni fjordi
Severni del je šel hitro mimo in tako sem prihranil nekaj časa še za predel, ki ga načeloma nisem načrtoval. Zahodni fjordi so območje, ki ga obišče najmanj turistov, s celinskim delom pa jih povezuje zgolj 7 kilometrov širok pas kopnega. Na prvi bencinski črpalki N1 sem znova napolnil mojega fičota in pogumno zavil s ceste številka 1.
Mini toplice tik ob cesti, Drangsnes
Kaj hitro je cesta postala makadamska, da se je pot malce upočasnila, ker pa sem bil v neposredni bližini odprtega morja, je po dolgem času začelo spet pihati. Pot pelje čisto ob obali fjordov, ki izgledajo kot prsti v morje, okoli vsakega pa se voziš dobre pol ure. Pravzaprav niti ni mogoče narediti krožne poti, kar sem ugotovil šele čez kakšnih 50 kilometrov. Ceste kar zmanjka in začnejo se poho-dniške poti. Zahodni fjordi so sicer zelo zeleni, vendar pa so hkrati tudi dokaj hriboviti in kot taki so raj za pohodnike. Ker je postalo kar mrzlo, se v neke pohodniške podvige nisem hotel spuščati, pač pa je mojo pozornost pritegnila tabla za naravni bazen. In res, geotermalni bazen so kar zabetonirali naokrog, da je držal vodo. Bil sem čisto sam in iz različnih tabel sem spoznal, da se je v njem mogoče kopati. Jah, zunaj je sicer kar precej pihalo, ampak osvežitev je bila enkratna. Dobre četrt ure sem se namakal, voda je morala imeti precej čez 30 stopinj Celzija. Ko sem se prikoba-cal ven, me je treslo še vsaj pol ure, da sem moral tako potegniti šilček
domačega. Kljub vsemu je bila to dobra izkušnja, saj me je dodobra osvežilo in zbudilo.
Za primerjavo lahko navedem, da imajo Zahodni fjordi približno enako površino kot celotna Slovenija, tam pa živi zgolj okoli 7.000 prebivalcev. Ustavil sem se v enem največjih krajev, Holmaviku, ki ima okoli 400 prebivalcev. Poleg tega, da avtomobilu naklonim nekaj počitka, sem imel tudi druge razloge, da tu naredim premor. En razlog je bil, da je v Holmaviku edina trgovina zares daleč naokrog. Zmanjkalo mi je pijače, na bencinski črpalki pa sem kot po navadi hitro skočil še na stranišče, kjer sem lahko med drugim za nekaj minut visel na zastonj internetu. Če bi samo sedel pri mizi, bi me morda čudno gledali, tako pa me na svetem kraju nihče ni preveč motil.
Drugi razlog pa je bil bolj izobraževalne narave, in sicer je v Holmaviku muzej čaranja in čarovništva. Ja, prav ste prebrali. Tudi jaz nisem vedel, da to sploh obstaja, dokler nisem tega nekje mimogrede prebral. Sama stavba
izgleda dokaj običajno, razen tega, da je čisto črne barve. Vstopnina je bila sicer nekaj evrov, vendar pa so vse razlage tudi v angleščini, da človek približno razume, za kaj gre. Na voljo so bili različni pripomočki za čarovništvo, knjige s čarobnimi izreki in tudi izba za čarovnika. Raziskovalci so ugotovili, da je bila večina čarovnikov moškega spola, ki je sledila starim vikinškim tradicijam, zato so jih sežgali na grmadi. Verjetno ni bilo težko 'dokazati', da nekdo ne spada med običajne ljudi ... Zanimive so bile predvsem knjige z nekimi izreki v stari skandinavski pisavi, potem pa še različni simboli, ki se nekateri še danes uporabljajo v javnosti in te zaradi tega ne sežgejo ... Manjkala ni niti črna vrana kot simbol čarovništva celinske Evrope, zaman pa sem iskal črno mačko. Hja, nekdo bi jim jo moral prvo pripeljati na otok, da bi potem videli vraga, če deluje. Skratka, bil sem kar vesel, ko sem zapustil ta kraj, ker so nekateri prizori smrti kar podrobno prikazani. V muzeju so imeli kavo-mat, kjer sem si napolnil termov-ko, nato pa sem se znova podal
proti celini, saj sem imel dovolj vijuganja po makadamu.
Nedaleč od Holmavika stoji manjša naselbina Drangsnes. Tik ob cesti sem opazil neznačilno modro barvo, in ko sem pripeljal bliže, sem videl, da gre za tri urejene miniaturne bazene. Zraven obale je namreč nek vrelec in domačini so ga malce priredili, da se lahko tja stlači nekaj ljudi in uživa v kopanju. Ta aktivnost sicer ni čisto nemotena, saj je do glavne ceste zgolj nekaj metrov, vendar se ljudje niso pustili motiti. Seveda sem radovedno ustavil, v bazenu pa se je pravkar namakal par, ki pa sta tudi bila turista. Domačini imajo namreč v rokavu še kar nekaj teh vrelcev med skalami, za katere pa ne povedo radi. Sicer me je mikalo, da bi se znova malce skopal, vendar je še zmeraj precej pihalo, da sem imel že ves dan kurjo kožo.
Dobra stvar redko naseljene pokrajine pa je bila ta, da sem našel ogromno dobrih mest za kampiranje. Pririnil sem se nekam med skale, kolikor je pač šlo z avtom, in našel lepo jaso za vetrom. Tokrat me ponoči nihče ni motil.
OVEN (21.3. - 20.4.)
Preteklost je v vas je pustila globok pečat in zadeve, ki ste si jih obljubili, boste tudi uresničili. Notranji pogum in volja vas bosta vodila v ljubezni in vam pokazala, kaj je prava pot. Največ motivacije in osebne motivacije pokažete med prijatelji, kjer boste glavni.
tBIK

(21.4. - 20.5.)
V duši boste pogrešali pomlad in se zavedli, da morate stopiti korak naprej. Ne smete se obremenjevati s tistim, kar se je zgodilo. Počasi bo čas, da postanete kreativni in ustvarjalni. Odpravite se lahko na neko razstavo ali oddih. Na delovnem mestu pa rešujete zadeve iz
m DVOJČKA iMh (21.5. - 20.6.)
^ (21.5. - 20.6.)
Premislek in uvidevnost bo tisto, kar vam bo pomagalo na razpotjih življenja. Poudarjeno energijo bodo imeli tisti predstavniki, ki še kaj študirajo in se poglabljajo v zakonitosti življenja. Zdelo se bo, da svojih čustev ne znate pokazati. Toda to je zgolj krinka, kajti
TEHTNICA !
(23.9. - 23.10.) 1
Končno boste pridobili občutek lahkotnosti in možnost, da se odločite, kaj vas veseli in kaj je ade tisto, kar morate še spremeniti. Zde- -s lo se bo, da vas bo v prihajajočem "§ tednu ali morda mesecu vodila lju- ;g bezen. Na delovnem mestu vas čaka neka sprememba. Negovati bo treba notranjega otroka!
ŠKORPIJON H
(24.10. - 22.11.)
Duhovna znanja bodo božala vašo dušo in ozavestili boste tisto, česar še niste in vam je bilo v preteklosti uganka. Zaznamovala vas bo izrazita odločnost in trma. Slednja bo koristna v mejah majhnosti. Ljubezenska sreča bo namenjena samskim, poglobljeno se boste prenove ljubezni.
STRELEC (23.11. - 21.12.)
Občutila se bo neka pomembna radost in veselje do življenja. Finančno boste cveteli kot že dolgo ne. Naredite neko osebno spremembo in uživali boste pri vsem, kar je za vas bistveno. Zanimivo pa je, da vam bo ljubljena oseba v pomoč in oporo. Boste rekli nasvidenje
O
R
A RAK
(21.6. - 22.7.)
Nekoliko bolj se boste osamili in tako določenim stvarem lahko prišli do dna. Seveda pa se bodo točke usode zasukale tako, da boste od tega imeli vi korist. Koristila vam bodo znanja iz sveta mistike in lotili se boste prenove. Konec koncev je pravilno razmisliti o tem, kaj potrebuje vaša duša.
m^ , LEV
T/9r (23.7. - 22.8.)
Resnica vas bo osvobajala in tako se bo dogodilo, da boste prihajali v kontakte z ljudmi, ki vam bodo koristili in imeli veliko povedati. Ugotovili boste naslednje, da se skozi to zdravite in pridobivate ugled. Vrnila se bo neka oseba, ki vas je v p
C
«V
i-„ devica
J (23.8. - 22.9.)
Ozavestili boste, da je pomembno, da delate na sebi in najdete v sebi voljo za naprej. Čaka vas
bo novosti in novih pogledov. V roke vam bo prišla zanimiva knjiga, ki vam bo pokazala drugačno pot. Seveda pa boste sprejeli samo tisto, kar vam bo blizu.
O
KOZOROG
(22.12. - 20.1.) S
Kamenčki v mozaiku usode se bodo premikali dolgo časa in na koncu zadeve spravite na tisto mesto, kamor v osnovi tudi sodijo. Harmonija neke prijetnosti vas čaka v ljubezni in partnerjeva roka vam K bo v pomoč. Ne smete pa biti pretirano zaverovani vase. Srečen dan: petek.
VODNAR
(21.1. -18.2.) o
Pričakujete lahko ogromno neke samoiniciativne energije in okolica vam bo v samem bistvu naklonjena, kar pomeni, da se bodo zadeve začele premikati s svetlobno hitrostjo. V ljubezni se bo dogodilo, p da vas čaka sonce sreče. Seveda pa bo nujno, da naredite korak, dva ali morda tri naprej.
ribi -
<@f (19.2. - 20.3.) |
Moč prijateljstva vam ^ bo izžarevala energijo in dajala ™ upanje za naprej. Ne smete se za- ¡2 pirati pretirano vase, uspehi bodo -g vidni v pogledu kreativnosti in ume- & tnosti. Nakazano je, da se bodo neki | projekti odvijali tako, da boste v sebi ~ našli tisti pravi namig in okrepila se § vam bo tudi intuicija.	j®
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti
iz sveta zabave in glasbe!
________________
NAROCILNICA ZA
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:_
v
Štajerski
1 Davčna številka: ■
1 Telefon: _
i Datum naročila: i Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj d, Osojnikova c. 3 2250 Ptuj
Foto: Dani Zorko
Čarovniška izba za izdelavo zvarkov
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Foto: DZ
petek • 24. februarja 2017
Šport, poslovna in druga sporočila
Štajerski	21
EtnoTour delavnica »FAŠENKJE!«
Promocijsko sporočilo
..iLerrev, E§1
SLOVENIJA - HRVAŠKA
Evropska unija | Evropski sklad za regionalni razvoj
V sklopu projekta »DETOX«, ki je sofinanciran iz Programa sodelovanja Slovenija-Hrvaška 2014-2020, se je v petek, 10. februarja 2017, pri Sv. Andražu odvijala prva EtnoTour delavnica na temo okraševanja in izdelave mask nekoč. Delavnico je kot zunanji izvajalec organiziralo in izpeljalo Turistično društvo Vito-marci, ki je v tako kratkem času delovanja (leto in pol obstoja) realiziralo že kar nekaj prireditev, s katerimi obujajo spomine in navade iz preteklosti. Od pol petih do pol šestih popoldne je soizvajalec Turističnega društva, Kulturno-umetniško društvo Vitomarci, izvedlo delavnice z otroki, na katerih so izdelovali okraske, predvsem pa si je vsak izdelal pustno oblačilo pikapolonice. Med otroškimi delavnicami in po njih pa so potekale delavnice tudi za odrasle, kjer smo na vrvice navezovali trakove iz recikliranih materialov in trakove iz krep papirja, ki smo jih naslednji dan izobesili po občini in tako pričarali pustno vzdušje. Poleg tega bomo ta konec tedna ob cesti postavili še izdelane slamnate lutke, ki jih bomo oblekli v značilne pustne šeme pri nas. Kot gostje so se
delavnic udeležili tudi predstavniki partnerske občine Donja Voca iz Hrvaške, ki so nam predstavili maske, ki so jih nekoč izdelovali na njihovem območju. Po maši na pustno nedeljo (okrog pol desete ure) pa bo v okviru EtnoTour delavnic - kot končen produkt - potekala še povorka. Udeležili se je bodo osnovnošolski otroci in njihovi starši, kurenti ter skupine lokalnih društev. Pridružili se nam bodo tudi gostje iz Hrvaške -Udruga Stara Brv iz občine Donja Voca, ki bodo predstavili svoje šeme. Povorka bo potekala od cerkve mimo Hrgove domačije do Večnamenske dvorane Vitomarci, kjer bo tudi
manjša pogostitev za udeležence in obiskovalce.
V sklopu projekta »DETOX« se bosta letos izvajali še dve delavnici. Prva bo potekala oktobra - trganje in ličkanje koruze -, druga bo v decembru in bo potekala v sodelovanju z Društvom Krdebač iz Cerkvenjaka. Pletli bodo krdebače, ki so jih nekoč otroci uporabljali pri tepežnici. Maja leta 2018 pa bomo izvedli še delavnice peke gibanic v sodelovanju z Društvom gospodinj Vitomarci.
Vabljeni na prireditve.
Turistično društvo Vitomarci v sodelovanju z Občino Sv. Andraž v Slov. goricah
Projekt je podprt iz EU, sofinanciran iz ESRR v okviru programa sodelovanja Slovenija-Hrvaška 2014-2020
ZNAMKA	LETNIK	CENA«	OPREMA	BARVA
BMW 525 D KARAVAN	2005	6.990	ODLIČEN	ČRNA
OPEL ASTRA 1.4	2006	2.490	ODLIČEN	MODRA
FIAT PUNTO	1999	490	ODLIČEN	RDEČA
VWTOURAN 1.9 TDI	2009	8.990	ODLIČEN	SREBRNA
MAZDA 5	2007	4.690	NOVE GUME	MODRA
PEUGEOT 407 COUPE	2007	5.990	ODLIČEN	SREBRNA
PEUGEOT 508 1.6 HDI	2012	10.900	UMUZINA	BELA
SEAT LEON 1.9 TDI	2010	8.990	ODLIČEN	SREBRNA
VW PASSAT 1.6 TDI	2013	12.990	ODLIČEN	ČRNA
TOYATA AVENSIS 2.2 D	2007	5.990	ODLIČEN	B0RD0 RDEČA
PEUGEOT BOXER	2010	10.900	9 SEDEŽEV	BELA
Ob Dravi 3a, 2250 Ptuj, e-mail: avtomobili.proflegmail.com
Prodamo ali damo v najem
Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj
Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
ZA PETKOVO IZDAJO
na tel. Številki 02 749 34 10, faks 02 749 34 35 ali na elektronski naslov justina.lah@radia-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite.
do ponedeljka zjutraj do 9. ure
do Četrtka zjutraj
do 9. ure
I 05:00 Gor ¡Sni ca-Proslava ob prazniku 09:30 Sv. Jurij-Proslava ob prazniku 11:00 Utrip iz Ormoža 12:00 Polka in Majolka 13:00 Ujemi sanje 14:30 Video $lrara 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Oddaja iz Slovenskih Goric 20:00 Kronika iz občine Gorišnica 21:00 Utrip iz Ormoža | 22:00 Glasbena oddaja
SIP
PROGRAMSKI NAPOVEDWK «o£ ni epioinlh sira nth
www slptv.m
08:00 ŠKL
08:30 Ptujska Kronika 09:00 Kulturni praznik v Hajdošah 11:00 Doiena-Ljudski pevci se predstavijo 13:00 Koncert skupine Enigma 15:00 Kronika iz občine Goriinica 17:00 Veseloigra „Korenčkovi" 18:30 Oddaja iz Slovenskih Goric 20:00 Dobrodelni koncert v Staršah 21:00 Video strani
Uredništvo: www.siptv.si 02 764 00 30: irifo@siptv.si Marketing: 02 749 34 27;
031 627 340
08:00 730 let vasi Sobelrnci 09:00 ŠKL
09:30 Ptujska Kronka 10:00 Oddaja iz Slovenskih Goric 12:00 Seja sveta Domava - ponovitev 13:30 Video strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Kulturni praznik v Majšperku 20:00 Kulturni praznik na OŠ Markova 21:00 Ujemi sanje, polka in Majalka
program V 2IVO tudi preko splela: www.siptv.fii
08:00 Komedija-To imamo v družini 09:30 ŠKL
10:00 Ptujska Kronika 10:30 Polka in majolka 11:30 Ujemi sanje 13:00 Video strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Dolena-Ljudski se predstavijo 20:00 Kulturni praznik - Markovoi 21:00 730 let vasi Sobetinci
KUPON ZA BRALCE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA
V sodelovanju s potovalno agencijo Turistagent nudimo bralcem Turistagentov TERMALNI AVTOBUS v SV. MARTIN NA MURI za samo 19 EUR (odhod sreda) in 23 EUR (odhod sobota).
V ceno so vključeni prevoz, celodnevno kopanje in kosilo.
Prijavite se lahko v Poslovalnici Turistagent
na Miklošičevi r — 02 23 50 206
' -
Odhodi z avtobusne postaje Ptuj: 8. 3., 18. 3., 29. 3., 8. 4., 19. 4., 29. 4., 3. 5., 13. 5., 27. 5. 2017 ob 8.35.
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici: www.Cfl I i b.si
PVC okna, vrata, senčila
ROLETE, SENČILA
ABA
PVC OKNA, VRATA
PTUJ
GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com
gDffifflgDmMgm
-20% GOTOVINSKI POPUST
AMSKA PONUDBA V MESNICAH <J@tETA FINGUŠTA
KRVAVICE IN KASNICE SAMO 3,48€/KG
DIMLJENA, PEČENA PODVRATNA SLANINA SAMO 2.49C/KG
ZORJENA SV. RIBA
(ZAT0PL0TN0 OBDELANE JEDI KOT SO DUNAJSKI ZREZKI, PEČENKE...)
3,95 €/KG
RAZLIČNE VRSTE KLOBAS 400 G I SAMO 1 € ZA KOM
PREK. ZADNJA KRAČA SAMO 1.99C/KG
V PONUDBI TUDI: ODOJEK V CELEM ALI RAZSEKU 3,97C/KG, PREK. SV. MESNATE KOSTI 98 CENTOV, v JUNEČJA REBRA 3,88€/KG, ZORJEN ROZBIF, ZORJENO TELEČJE STEGNO IN SE MNOGO VEČ...
KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FINGUŠT. Tel.: 02/80-39-150
www.tednik.si
tednik@tednik.si
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 17. februarja 2017

ISCETE DELO V ZANIMIVEM IN DINAMIČNEM OKOLJU? ŽELITE OSEBNI RAZVOJ IN DODATNO STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE NA PODROČJU LESARSTVA IN GRADBENIŠTVA? PRIDRUŽITE SE NAM!
SMO DRUŽBA Z BOGATIMI IZKUŠNJAMI IN VODILNI GRADITELJ LESENIH MONTAŽNIH NIZKOENERGIJSKIH, PASIVNIH IN AKTIVNIH HIŠ TER OBJEKTOV.
Zaradi izjemnega povečanja povpraševanja ter obsega naročil vabimo k prijavi in sodelovanju kandidate za zaposlitev na naslednjih delovnih mestih:
»VODJA GRADBIŠČA« za nemško govoreče trge
z naslednjimi zahtevami:
•	VII. ali VI/2. stop. izobrazbe gradbene smeri,
•	znanje nemškega jezika,
•	zaželene delovne izkušnje s področja lesene gradnje ali visokih gradenj,
•	poznavanje dela z računalniškimi programi Word, Excel, Outlook ...,
•	vozniški izpit B-kategorije.
»KOMERCIALIST« za nemško govoreče trge
z naslednjimi zahtevami:
•	VII. ali VI/2 stop. izobrazbe ekonomske, gradbene ali druge ustrezne smeri,
•	aktivno znanje nemškega jezika,
•	zaželene delovne izkušnje s področja gradbeništva in prodaje na tujih trgih,
•	poznavanje dela z računalniškimi programi Word, Excel, Outlook .,
•	vozniški izpit B-kategorije.
»MONTER-SERVISER« montažnih objektov na terenu
z naslednjimi zahtevami:
•	IV. ali V. stop. strokovne izobrazbe gradbene, lesarske ali druge tehnične smeri,
•	delovne izkušnje na področju montažnih del na terenu,
•	vozniški izpit B-kategorije.
Z izbranimi kandidati bomo sklenili delovno razmerje za določen čas 6 mesecev, z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Vloge nam lahko pošljete v 8 dneh po objavi na elektronski naslov in-fo@marles.com ali po pošti na naslov MARLES HIŠE MARIBOR, d. o. o., Limbuška cesta 2, 2341 Limbuš, s pripisom za kadrovsko službo.
Vljudno vabljeni!
1 ZNAMKA LETNIK CENA,			6 OPR.	BARVA
BMW 318D SPORT	2015	27.890	ODLIČEN, SAMO 19.646KM	BELA
CITROEN C31.4 HDI TENDANCE	2012	7.490	ZELO LEP, 74.000KM	BELA
F.TRANSIT CUSTOM 6sed.+tovor	2015	19.990	JAMS. DO 2019,36.314k	BELA
F.TRANSIT CUSTOM kombi 8+1sed.	2015	21.990	JAMS. DO 2019,40.309km	BELA
FORD B-MAX 1.0 EC0B00ST	2013	10.890	1.LAST, SAMO 34.600KM	BELA
FORD FIESTA 1.0 EC0B00ST	2016	10.990	JAMS. 5 LET, 14.068KM	RDEČA
FORD FOCUS 1.6TDCI.KARAVAN	2013	10.490	1.LAST., SERV.KNJIGA	KOV.SREBRNA
FORD FUSION FRESH 1.416V	2007	4.790	1.LAST., SERV.KNJIGA	KOV.TEMNO SIVA
FORD GALAXY 2.0 TDCI TITANIUM	2011	15.990	7 SEDEŽEV, BLUETOOTH	KOV.SREBRNA
HYUNDAI ELANTRA 1.6 MPI LIFE	2012	10.990	1.LAST, SAMO 41.845KM	KOV.SREBRNA
MINI ONE 1.6	2010	8.490	1.IAST..ZEL0 LEP	RDEČA
OPEL MERIVA 1.416V	2011	8.490	2.LAST., BLUETOOTH	K0V.ČRNA
RENAULT CLI01.2 EXPRESION	2010	5.980	SAMO 79.641 KM, ODUČEN	KOV.SREBRNA
SKODA OCTAVIA 1.9 TOI elegance	2004	4.990	2.LAST, REDNI SERVISI	KOV.TEMNO SIVA
TOYOTA YARIS 1.0 WT1TERRA	2008	5.490	1.LAST, SERV.KNJIGA	K0V.ČRNA
ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA : www.avto.net/avtomobilipr				
,*pboosib je.'."1 mat
si™» i«. Ha PODIÍIIII KM BU
Evmpski LmdijiL ill*) a nnuj ptitklji Ehtcçu in

I ivaoPUA UNIJA
s podtícljc
0
Javni poziv LAS Haloze- ESRR, februar 2017
Namen javnega poziva je izbor operaciji (projektov), katerih rezultati prispevajo k uresničevanju Strategije lokalnega razvoja na območju občin Zavrč, Gorišnica, Cirkulanc, Videm, Pocllehnik. Žetale ¡11 Majšperk v letu 20i7 in sofinanciranje njihovih stroškov. Razpisna dokumentacija je objavljena na spletni strani wmv.haioze.org Rok za oddajo vloge je petek, 31. 3. 2017 do 12. ure.
Delavnice za predstavitev javnega poziva bodo:
-v četrtek, 2.3.2017 ob 9. uri v klubski sobi Občine Videm
(za ukrepe U1,U2 in U3)
-v petek, 3.3.2017 ob 9. uri v kulturni dvorani
Občine Gorišnica (za ukrepe U7 in U8)
Vodilni partner LAS Haloze: PRJ HALO, Cirkulane 56, 2282 Cirkulane, 02 795 32 00, la5.haloze@lialo.si, www.lialoze.org
OSNOVNA ŠOLA MAJŠPERK
MAJŠPERK 32 B, 2322 MAJŠPERK, tel. 02/795-01-42, 02/795-01-49, fax: 02/79-50-149, e-pošta: os.majsperk@guest.arnes.si SVET ZAVODA
Svet zavoda OŠ Majšperk, Majšperk 32 b, 2322 Majšperk Razpisuje delovno mesto
RAVNATELJA/RAVNATELJICE
Kandidat/ka mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja/ravnateljice izpolnjevati pogoje v skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07-uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09, 65/09, 20/11, 40/12-ZUJF, 57/12-ZPCP-2D, 2/15-odl. US 47/15).
Kandidat/ka mora imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda Osnovna šola Majšperk. Predviden začetek dela bo 1. 7. 2017. Izbrani/a kandidat/ka bo imenovan/a za dobo 5 let. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev (dokazila o: izobrazbi, nazivu, opravljenem strokovnem izpitu, opravljenem rav-nateljskem izpitu, delovnih izkušnjah v vzgoji in izobraževanju, potrdilo o nekaznovanosti in potrdilo sodišča, da kandidat/ka ni v kazenskem postopku) pošljite v 10 dneh po objavi razpisa na naslov: Svet zavoda OŠ Majšperk Majšperk 32 b 2322 Majšperk
z oznako »Prijava na razpis za delovno mesto ravnatelja«
Kandidat/ka mora k prijavi priložiti program vodenja zavoda za mandatno obdobje, lahko pa predloži tudi kratek življenjepis. Kandidati/ke bodo pisno obvestilo o imenovanju prejeli/e v zakonitem roku.
DOMINKO, D. O. O., PTUJ, ZADRUZNI TRG 8, PTUJ
vabi k sodelovanju nove sodelavce na delovnih mestih:
SERVISNI TEHNIK
Opis del in nalog: popravila in servisiranje vozil VW, AUDI in SEAT. Pogoji:
•	končana poklicna šola za avtoserviserja ali avtoelektrikarja, IV stopnja izobrazbe oz. srednja poklicna izobrazba tehnične smeri,
•	najmanj 1 leto delovnih izkušenj,
•	izpit B-kategorije. Nudimo:
•	zaposlitev za določen čas 6 mesecev z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas,
•	stimulativni osebni dohodek,
•	stalno strokovno izobraževanje preko generalnega zastopnika.
SERVISNI MEHANIK - ZAČETNIK
Opis del in nalog: popravila in servisiranje vozil VW, AUDI in SEAT. Pogoji:
•	končana poklicna šola za avtoserviserja ali avtoelektrikarja, IV stopnja izobrazbe oz. srednja poklicna izobrazba tehnične smeri,
•	izpit B-kategorije,
•	brez delovnih izkušenj. Nudimo:
•	zaposlitev za določen čas 6 mesecev z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas,
•	stimulativni osebni dohodek
•	stalno strokovno izobraževanje preko generalnega zastopnika.
Ce izpolnjujete pogoje iz razpisa, pošljite svojo ponudbo z dokazili o izpolnjevanju pogojevdo 28. 2. 2017 na e-naslov: janko.sostaric@dominko.si.
Na podlagi 60. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP 43/11 -ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 - skl. US, 76/14 - odl. US in 14/15 - ZUUJFO) in 23. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 9/07) Mestna občina Ptuj objavlja
JAVNO NAZNANILO
o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka Sprememb in dopolnitev Občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja urejanja P11-S21/1 Krčevina pri Ptuju - Klepova ulica
1.
Javno se razgrne dopolnjeni osnutek Sprememb in dopolnitev Občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja urejanja P11-S21/1 Krčevina pri Ptuju - Klepova ulica (v nadaljnjem besedilu: podrobni načrt), ki ga je izdelala družba UMARH, d. o. o., št. projekta 05/16, v februarju 2017.
2.
Podrobni prostorski načrt določa merila in pogoje za posege v prostor, med njimi zlasti za gradnjo novih objektov, merila in pogoje za urejanje okolja, javne gospodarske infrastrukture in za varstvo okolja.
3.
Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka podrobnega načrta bo v času od ponedeljka, 27. 2. 2017, do vključno srede, 29. 3. 2017, v prostorih Mestne občine Ptuj, Mestni trg 1, Ptuj (sprejemna pisarna).
4.
V	času javne razgrnitve bo javna obravnava dopolnjenega osnutka podrobnega načrta izvedena v sredo, 15. 3. 2017, ob 16. uri, na sedežu Mestne občine Ptuj, Mestni trg 1 (velika sejna soba).
5.
V	času javne razgrnitve lahko vsi zainteresirani podajo pisne pripombe in predloge k razgrnjenemu gradivu na naslov Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, ali pa jih na razgrnitvenem mestu vpišejo v knjigo pripomb. Rok za dajanje pripomb poteče s potekom javne razgrnitve.
6.
Javno naznanilo se objavi v časopisu Štajerski tednik Ptuj in na spletni strani Mestne občine Ptuj (www.ptuj.si).
Številka: 3505-2/2016 Datum: 13. 2. 2017
Miran Senčar, župan mestne občine Ptuj
	LETNIK CENA,		OPR.	
audi a4 multïïr0nik 2,0 tdi4x4	2013	18.490	1.last., odučen	več barv
audia5 s-une	2013	23.990	1.last., odučen	črni
bmw 118 d m-paket	2013	15.500	1.last., odučen	modra
bmw 520d touring	2013	20.990	1.last., nav1	bela
bmw x5 x-dfuve	2009	17.990	slo, vsa oprema	črna
citroen c4 grand picass01,6 hdi avt.kljma 2012		7.990	1.last., odučen	siva
fords-max titanium	2010	12.990	1.last..vsa oprema	bela
honda cmc1.4i lskuma	2003	1.799	zelo ugoden	sv. kov. modra
mercedes benzb 200	2013	15.990	lepo ohranjen	črna
opel as1rasw1,7 cosmo	2012	9.490	1.last.	srebrna
opel insignia 2.0 cdt1 cosmo	2011	7.990	1.last., odučen	več barv
opel insignia 2.0 cdt1usnje	2011	9.390	1.last., odučen	siva
vw golf tdi	2005	4.990	1 last., slovenski	črna
vw golf tdi v. goal	2006	5.500	1.last.	srebrna
vw passat 1,6 tdi blue motion nav1	2013	11.490	lepo ohranjen, 1 .last. srebrna	
vw passat2.0tdivar.novmodeldsg menjal. 2011		11.300	1.last..t0p oprema	več barv
vwtouran 2,0 tdi nävi	2014	13.490	1.last.	črna
Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
NOVO! NOVOI KREDIT NA PRODAJNEM MESTU DO 4.000 EUR BREZ KASKA, UGODNI LEASINGI DO 7 LET.
PRODAJA VOZIL
I Znamka Letnik		Cenl	Oprema	Barva
renault megane 2.0 dcigt line	2008	5.390,00 €	70.152 prev.	kov. črna
renault megane 1.9 dci dynamique gt	2007	4.150,00 €	serv. knjiga	kov.srebrna
renault scenic1.5 dci dynamique lux	2008	3.990,00«	serv. knjiga	kov. Črna
peugeot partner 1.6 hdi tepee active	2013	10.690,00 €	prvi last.	bela
toyota yaris 1.0terra	2011	6.490,00 €	68.675 prev.	kov.srebrna
renault megane1.5 dcigt line	2011	7.650,00 €	prvi last.	bela
fiat multipla 1.9 jtdelx	1999	1.590,00«	klima	kov. siva
opel astra 1.616v enjoy	2005	3.150,00«	avt. klima	kov. črna
volkswagen passat 1.9tdi c0mf. limuz.	1998	1.990,00«	serv. knjiga	kov. modra
peugeot 2061.4 x-design break	2005	2.990,00«	prvi last.	kov.srebrna
audi a4 2.0tdi karavan	2010	10.400,00«	serv. knjiga	kov.srebrna
opel zafira1.616v club	2002	2.390,00«	prvi last.	kov.srebrna
ford f0cus1.616v ghia	2002	1.990,00«	prvi last.	kov. t. zelena
opel astra 1.7 cdti enjoy	2011	8.600,00«	prvi last.	kov. sv. zelena
opel insignia 1.816v c0sm0	2012	11.650,00«	62.042 prev.	kov. črna
peugeot3071.416v magnet	2004	2.650,00«	serv.knjiga	kov. modra
peugeot 2071.4116vtrendy	2010	4.750,00«	serv. knjiga	kov. t. siva
seat leon 1.6tdi scorpion	2010	8.400,00«	prvi last.	rdeča
volkswagen passat 2.0tdi lim.trend.	2009	8.950,00«	serv. knjiga	kov. t. modra
peugeot 2071.416v premium	2008	4.990,00«	prvi last.	kov. opečna
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.				
• •
• • • v. j
PISANA • ZABAVNA • AK.TU.ftLN
PETEK 17. februar 7:30 Glasbena ostrica (tuja), pon. 8:05 SKL S03E19, pon. 8:30 Risanka, pon. 8:40 Sola, da se ti zrola: VDC Miita 10:00 Okus Posavja, pon. 10:15 Kuhinj ica, pon. 10:40 Živalski koncert, pon, 12:00 Ptujska kronika, por. 12:25 Rozmarinkina ljubezen, pon. 14:30 Videostrani 17:35 Kuhinj ica 16:00 Ptujska kronika 18:25 Portal, pon. 18:35 Glasbena osmica (sta,), pon. 19:10 Glasba za vse, pon. 1940 Sekvenca, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Portal pon.
20:35 Obisk kurentov v Avstriji, pon. 21:50 Risanka, pon, 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Boksarski rnagazin S01E04, pon. 23:35 Videostrani
SOBOTA 18. februar 7:30 Glasbena osmica (slo,), pon. 8:05 SKL S03E19, pon. 9:30 Sola da se ti zrola: VDC Muta, pon. 10:50 Živalski koncert, pon. 12:00 Pregled tedna 12:25 Po-
z Marijo Hemja Masten, pon, 13:30 Kurentova svatba, pon. 14:30 Videostrani 17:45 Okus Posavja 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Portal, pon. 18:35 Sekvenca 18:55 Glasba za vse 19:25 Glasbena osmica (tuja), pon. 20:00 Pregled tedna, pon. 20:25 Obisk kurentov v Avstriji, pon. 21:35 Pogled nazaj, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon, 22:25 Povabilo na kavo:
Branko Brumen, pon. 23:05 Videostrani
NEDELJA 19. februar 7:30 Glasbena osmica (tuja), pon, 8:05 Pregled tedna, pon. 8:30|ia.S03E20
8:55 Sola, da se ti zrola: VDC Muta, pon. 10:15 Boksarski rnagazin S02E04, pon. 11:15 Povabilo na kavo:
Branko Bnimen, pon. 12:00 Pregled tedna, pon. 12:25 Portal,pon.. 12:35 Pogled nazaLpon. 13:00 Gostilna »PrTrancet« 13:55 Videostrani 16:10 Regi Gorišnica 17:10 Kuhi^ica 18:00 Ptujska kronika, pon, 18:25 Pogled nazaj 18:45 Glasba za vse, pon. 19:15 Glasbena osmica felo.), pon. 20:00 Pregled tedna, pon. 20:25 Sekvenca, pon. 20:45 Sport(no): Anja Potočnik, pon. 21:10 Kurentova svatba, pon. 22:25 Ptujska kronika, pon. 22:50 Pol stoletja norosti in bolečine, pon. 23:15 Videostrani PONEDELJEK 20. februar 7:30 Glasbena osmica (slo.) pon. 8:05 Pregled tedna, pon. 8:30 SKL S03E 20, pon. 8:55 Sola, da se ti zrola: VDC Muta, pon. 10:15 Živalski koncert, pon. 11:20 Pol stoletja norosti in bolečine, pon. 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:25 Okus Posavja, pon. 12:40 Glasba za vse, 13:20 Srečanje 13:45 Videortrani 17:35 Kuhinjica 1 B;00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Glasbena osmica (tuja), pon. 19:00 Sport(no): Anja Potočnik, pon, 19:25 Pogled nazaj, pon. 19:50 Risanka, por, 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Povabilo na kaVO:
anko Brum^^on.
.______.______ . pon.
13:20 Srečanje veselih maškar 2016, pon.
21:05 Športnik leta 2uiO, pon. 21:20 Cista umetnost - februar, pon. 21:35 Na obisku pri Dominikancih, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Pogovor
z Marijo Hemja Masten, pon. 23:25 Videostrani
Ptujska televizija PET/ T: 02 590 880 28, info@petv.tv, www.petv.tv
petek • 17. februarja 2017
Oglasi in objave
Štajerski	23
SPOMIN...
Edini, ki ostane močan, edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne.
Marija Gaiser
S PTUJA
17. 2. 2015-17. 2. 2017
Spomin nate večno bo živel.
Vsi njeni
rj
Mali oglasi
KMETIJSTVO
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170.
PVC-OKNA in vrata, fasade ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933.
DRVA, smrekova, za podkuriti ali za štedilnik. Suha, dolžine 30 cm. Cena za 3,5 m3 drv s prevozom je 120,00 EUR. Tel. 041 620 853._ Tomaž Oster-vuh, s. p., Florjan 168, Šoštanj.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o.o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.
OKNA, ROLETE, ZALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
POLAGANJE kamna, robnikov, keramike, rezanje žive meje, košnja, čiščenje parcel, kleti, podstrešja ... in druge ugodnosti. Tel. 031 733 1 12, Srečko Turk, s. p.
ZAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713.
PO zelo ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panju. Prodamo tudi drva za kurjavo. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318.
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico in druge kmetijske priključke. Telefon 041 358 960.
PRODAM stroj za čiščenje piščancev. Tel. 031 207 112.
NESNICE, mlade, rjave, sive in črne, v začetku nesnosti, cepljene, prodam, vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
PRODAM traktor Fiat Newholland, letnik 1998, 6500 delovnih ur, cena po dogovoru. Tel. 041 565 199.
PRODAM seno in otavo v kockah. Cena 1,60 € za kos. Tel. 040 630 551 in 751 39 41.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Babin-ci 49, Ljutomer. Tel. 02 582 14 01.
PRODAM silosne bale. Tel. 02 745 77 91.
PRODAJO dva 150 kg prašiča, krmlje-na s kuhano hrano, in 20 m3 govejega hlevskega gnoja. Tel. 051 364 088.
PRODAMO ptujsko čebulo. Tel. 041 258 832.
PRODAM 180-kg prašiča domače reje. Tel. 041 462 171.
KUPIM kosilnico BCS 127, Lamborghini motor in pajka SIP na 4 vretena. Tel. 041 261 676.
DOM-STANOVANJE
ODDAJO opremljeno dvosobno stanovanje v Kidričevem. Tel. 040 747 400.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačilo takoj. Telefon 041 897 675.
PRODAM sedežno garnituro za dnevno sobo, raztegljiv kavč, klubsko mizico in tridelno omaro. Tel. 041 343 911.
Prireditvenik
Petek, 17. februar
16:00 Ormož, prostori MCO, dvodnevna delavnica šivanja pustnih kostumov
Sobota, 18. februar
10:00 Ptujski grad: Obris dlani kot maska, Muzejski vikend za družine, PMPO
10:00 minoritski samostan: tradicionalna dobrodelna obarjada Lions kluba Ptuj
11:00 Mestni trg: Etnofest - otvoritvena slovesnost 57. Kurentovanja 2017 s predajo oblasti
župana princu karnevala 18:00 Kogl, Velika Nedelja 23, Koncert Tina Mauko: Snežna kraljica in pokušina vin
17:00 Mestni trg: prikazi avtohtonih pustnih likov: pokači, rusa, kurenti in koranti
17:00
Nedelja, 19. februar
Mestni trg: prikazi avtohtonih pustnih likov: pokači, rusa, kurenti in koranti
ledeljek, 20. februar
Mestni trg: prikazi avtohtonih pustnih likov: orači, baba deda nosi, kurenti in koranti
Ponedeljek, 20. februar
SPOMIN
16. februarja sta minili dve leti, odkar te ni več med nami, dragi mož, oče, tast, dedek in pradedek
Janez Bezjak
IZ BUKOVCEV 52 1. 8. 1940-16. 2. 2015
Hvala vsem, ki mu prižigate sveče in ga ohranjate v lepem spominu.
Tvoji najdražji
Je čas, ki da, je čas, ki vzame. Pravijo, da je čas, ki celi rane. In je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine ...
V SPOMIN
V četrtek, 16. februarja 2017, je minilo deset let žalosti, ko nas je za vedno zapustil
Vili Bombek
S HAJNDLA 21
Hvala vsem, ki mu prižigate sveče in z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu.
Tvoji najdražji
Ni smrt, kar nas loči, in življenje ni, kar združi nas. So vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.
SPOMIN
V nedeljo, 19. 2. 2017, bo minilo šest let, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedek
Franc Celec
IZ MURETINCEV
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje ter prižigate sveče.
Vsi njegovi
Med nami ljubljen bil si iz vsega srca, ljubljen bodi tudi tam, kjer si zdaj doma!
V SPOMIN
Mineva leto dni, odkar te več med nami ni, dragi mož, oče, brat, stric, svak in tast
Janez Rozinger
IZ STRMCA PRI ZG. LESKOVCU
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in prižigate sveče.
Tvoji najdražji
Preveč je žalostnih dni že minilo, ko s cvetjem ti poslednji dom krasimo. S kamnite plošče črke nemo govorijo, da zate svečke že 2 leti gorijo.
V SPOMIN
ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka
Stanislava Kokola
BRESNICA 11
Zahvaljujemo se vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prinašate sveče in cvetje ter ga ohranjate v lepem spominu.
Žalujoči: žena Trezika, sin Bojan in hčerka Stanka
z družinama
ZAHVALA
Ob boleči izgubi mame, babice, prababice in tašče
Neže Vrečar
IZ ŠTUKOV 26
(26. 12. 1926-5. 2. 2017)
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste pokojno v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrekli sožalje.
Posebej se želimo zahvaliti pogrebnemu podjetju Javne službe, g. župniku za opravljen cerkveni obred, govornici za besede slovesa, pevcem za odpete pesmi in za odigrano Tišino.
Vsem še enkrat hvala!
Vsi njeni
ZAHVALA Alojzija Čeh
IZ PODVINCEV 120 A
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in njenim bivšim sodelavcem za izražena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje in sveče, sv. maše ter spremstvo na njeni zadnji poti.
Posebej se zahvaljujemo gospe Milici Zelenko za molitev in poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku, podjetju Javne službe za njihove storitve, PGD Podvinci in preostalim gasilskim društvom ter nosilcem praporjev in zastav.
Zahvala gospodu patru za opravljen cerkveni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Za vedno smo se poslovili od našega dragega in spoštovanega
Lojzeka Lenarta
Z DESTRNIKA 24
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše.
Hvala govornici gospe Danici za občutne besede slovesa, pevcem za lepo petje in pogrebnemu podjetju Almaja iz Lenarta.
Posebna zahvala gospodu župniku Škofiču z Destrnika, gospodu župniku Kosu in gospodu diakonu Kurniku. Pokojnika bomo ohranili v lepem spominu.
Žalujoči svojci
www.tedni k.si
Podravje • Zaradi škode v poplavah 2012 po sodni poti terjajo 98 mio evrov
Na okrožnem sodišču na Ptuju napovedujejo začetek obravnav
Na Okrožnem sodišču v Mariboru se je začela prva obravnava v primeru tožb slovenskih oškodovancev proti avstrijskemu upravljavcu hidroelektrarn na reki Dravi, družbi Verbund Hydro Power GMBH.
Od poplav reke Drave, ki so v Dravski dolini od državne meje z Avstrijo do meje s Hrvaško povzročile za več kot sto milijonov evrov škode, so minila dobra štiri leta. Prva obravnava, ki jo je začelo mariborsko okrožno sodišče, je tožba Mestne občine (MO) Maribor proti družbi Verbund. MO Maribor od Verbunda terja 650.000 evrov. Avstrijski upravljavec hidroelektrarn naj bi bil delno odgovoren za nastalo škodo, saj da je v akumulacijskih jezerih zadrževal vodo, ki pa jo je bil zaradi prevelikih količin primoran nenadoma izpustiti. Odvetnica MO Maribor Magda Vraničar je zadovoljna, da se je postopek pred sodiščem končno začel. Kot stranski udeleženec na strani mariborske občine so k primeru pristopile Dravske elektrarne Maribor (DEM). Ker je MO Maribor predlagala pridobitev izvedenskega mnenja Stephana Theobalda, je sodnica odvetnici Vraničarjevi dala 30-dnevni rok za pridobitev tega mnenja. Če to ne bo uspešno, bo sodišče to izvedensko mnenje poskušalo
pridobiti po uradni dolžnosti. Gre za izvedensko mnenje, ki je bilo izdelano za potrebe pred-kazenskega postopka, ki ga je v Avstriji proti Verbundu sprožilo avstrijsko tožilstvo. Odvetnici je sodnica naložila, naj oškodo-vanka (MO Maribor) dodatno specificira v poplavah nastalo škodo na objektih gospodarske in športne javne infrastrukture. Za nadaljevanje glavne obravnave, ki je za zdaj preložena za nedoločen čas, je sicer predlagana izvedba več dokazov in zaslišanj prič, med drugim prič z Inštituta za vode RS, Agencije RS za okolje ter Fakultete za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani.
Na sodiščih v Mariboru in Ptuju 72 odškodninskih tožb
Na pravdnem oddelku okrožnega sodišča v Mariboru je zaradi škode, nastale v poplavah reke Drave 2012, proti družbi Verbund odprtih 30 zadev v skupni vrednosti 4,7 milijona evrov, na gospodarskem oddelku pa 11
Okrožno sodišče na Ptuju bo obravnavalo dva vzorčna primera odškodninskih tožb - po enega na gospodarskem in na pravdnem oddelku. Preostali primeri se bodo do rešitve vzorčnih prekinili.
v skupni vrednosti 88,5 milijona evrov. Nekaj primerov je sodišče že tudi končalo. »Na gospodarskem oddelku je končanih pet zadev, od tega štiri s sklepom o nepristojnosti in ena s sklepom o zavrženju tožbe. Na pravdnem
oddelku je končanih osem zadev: štiri s sklepom o nepristojnosti, ena s sklepom o zavrženju, ena s sklepom o ustavitvi postopka, v dveh zadevah je bil umik tožbe,« je pojasnila predsednica sodišča Alenka Zadravec.
Pred okrožnim in okrajnim sodiščem na Ptuju je zoper avstrijsko podjetje Verbund po fizičnih in pravnih osebah skupno vloženih 31 tožb, zahtevek po vseh tožbah skupno znaša 4,9 milijona evrov. Štiri od skupno
31 primerov obravnava okrajno sodišče (skupna višina zahtevkov 40.400 evrov), 11 jih obravnava gospodarski in 16 pravdni oddelek ptujskega okrožnega sodišča. Tožbeni zahtevek gospodarskih zadev je 3,8 milijona evrov in pravdnih milijon evrov. »Na okrožnem sodišču na Ptuju bosta v kratkem razpisana po en vzorčni postopek na pravdi in en vzorčni postopek na gospodarski pravdi, ostali postopki se bodo do rešitve vzorčnih prekinili,« je povedal predsednik sodišča Andrej Žmauc.
Tudi na mariborsko okrožno sodišče, ki je začelo obravnavo prvega izmed primerov tožb slovenskih oškodovancev proti avstrijskemu Verbundu, smo naslovili vprašanje, ali bodo zahtevke - tožbe, ki so zaradi istega škodnega dogodka vložene proti avstrijskemu upravljavcu hidroelektrarn, začeli obravnavati ali bodo počakali na vzorčno odločitev v primeru MO Maribor. Iz urada predsednice sodišča so sporočili, da na to vprašanje za zdaj ne morejo odgovoriti.
Mojca Zemljarič
Ptuj • Občina o OPPN za Krčevino pri Vurbergu
Poseg v brežino v planskem aktu nima podlage
V torkovi izdaji Štajerskega tednika smo opozorili na problematiko plazenja tal na griču med Maistrovo ulico in Vičavo.
NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID ■ OKNO
/Vs4/'(>KS„,„
Hardek 34g, 2270 ORMOŽ www.naitors.si
Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204;
-BREZPLAČNO SVETOVANJE -BREZPLAČNE IZMERE -BREZPLAČNA PONUDBA -STROKOVNA VGRADNJA -TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI
ZELO UGO,
Na mestno občino (MO) Ptuj smo naslovili vprašanje, zakaj so soglašali z občinskim podrobnim prostorskim načrtom (OPPN) za gradnjo devetih stanovanjskih hiš ob Ulici Vide Alič z ozirom na to, da je območje po geoloških kartah opredeljeno kot plazovito. V kabinetu župana so pojasnili, da je bilo hektar veliko pobočje na griču med Klepovo in Ulico Vide
Alič za pozidavo opredeljeno že s spremembami in dopolnitvami družbenega plana občine Ptuj za obdobje 1981-1985: »Na ta način so zemljišča postala stavbna - na njih je možno umestiti stanovanjske objekte. Osnovni OPPN je iz leta 2010 in z njim so na že prej določenih stavbnih zemljiščih natančno določene mikrolokacije in način postavitve objektov, njihovo
oblikovanje, širine cest in osnovne komunalne opreme. OPPN še ni realiziran, saj se gradnja večine objektov še ni začela. S prodajo zemljišča novim investitorjem pa v vseh svojih določilih več ne ustreza umestitvi načrtovanih ureditev - zato so lastniki zemljišč podali pobudo za spremembe in dopolnitve OPPN. S spremembami in dopolnitvami se predvideva sprememba določil,
ki predpisujejo tipologijo zazida-ve stavb. Odkar je v veljavi novi OPN, je možno v območju OPPN predvideti drugačno tipologijo oblikovanja objektov. Predvidijo se tudi korekcije postavitev objektov v ureditveni situaciji, saj so se z ureditvijo zemljišča spremenili pogoji na terenu (na strmem terenu je bila prvotna umestitev objektov vzporedna s plastnicami). Po potrebi se
ustrezno korigira tudi grafični del podrobnega načrta.«
Na MO Ptuj so še dodali: »Omeniti je treba, da so lastniki po sprejemu OPPN iz leta 2010 na lastno odgovornost posegli v brežino obstoječega hriba, ga delno posneli in s tem posledično destabilizirali. Vsi ti posegi pa nimajo podlage v veljavnih prostorskih aktih.«
Mojca Zemljarič
Foto: arhiv
Ponudba pustnih jedi v Pomaranči, Ob Dravi 3a, Ptuj
2. - 28. februar
vabljeni.
Napoved vremena za Slovenijo
Danes se bo po deloma jasnem in ponekod meglenem jutru oblačnost postopno povečala. Proti večeru se bo od severa postopno začel pojavljati rahel dež, ki se bo v noči na soboto v južnih krajih prehodno nekoliko okrepil. Meja sneženja se bo spuščala. Najnižje jutranje temperature bodo od -7 do -1, ob morju do 3, najvišje dnevne pa od 7 do 14 stopinj C.
Obeti
V soboto zjutraj bodo padavine ponehale, le ponekod na jugu bo še možna kakšna malenkost. Čez dan se bo delno zjasnilo, popoldne bo v notranjosti Slovenije možna kakšna kratkotrajna manjša ploha. Na Primorskem bo prehodno zapihala šibka burja.