Posamezna Številka 20 vinarjev.
M*. 45.	i Lumoain, t soboto, dne a mm m
LBtO XLYL
n Velja po poŠti: ss m Ml* lat« napra].. K »•—
n te mesec „ .. H 3'» aa Renčijo oeloletno. H 40-— sa ostalo Inozemstvo. „ 46 —
▼ Ljnbljanl na dom: Sa eols leto naprej.. K 32 — ■a aa meseo „ ..K 2-70 V (»ml »rijsaan naseSn t,, 2-50
■ Sobotna Izdala: 5
Sa m e lato.....s 8 —
mHemiljooeloletno. „ 10 — m Mtalo laoismst vo. „ 13 —
Inserati: i
Baostolpaa petitvrsta (72 an široka la 3 mm visoka ali i|o
prostor) sa oakrat . ... po Mv sa dva- ia ?o6krat . „45,, prt ve£|ih aaroftlUk primaren popast po dogovor«. i Oh sobotah dv«|nl tartt
i Poslano: " 1 ji
Enostolpna petitvrsta K h. Izhaja vsak dan Isrssadl dol)« tn prasnlko, ob 3. ari popi Koda* letna priloga veni rod
WW Uredništvo je t Kopitarjevi nllol štev. 6/I1L Rokopisi so oo vračajo; noirankirana pismi se ne a sprejemalo. — Uredniškega telefona itev. 74. =		P	olfifičen Ust za slovenski naro	d	e	Upravništvo je v Kopitarjevi nlioi it 8. — Račma poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 28.511, bosn.-bero. št. 7563. - Upravni Jksga telefona it 188.
Pretekli teden.
Nemčiji (Jre na Ruskem vse po sreči. Ker Trockij ni hotel sprejeti nemških zahtev, da ■tj a« Rusija enkrat za vselej odpove Poljski, Litvi in Kurski ter ni hotel podpisati miru, ■aarveč je samo proglasil konec vojne, je Nemčija Rusiji odpovedala premirje, ki je poteklo 18. februarja opoldne. Takoj nato so začele ■emike čete na celi črti od Vzhodnega morji do Pripjata prodirati dalje v notranjost Rusije. Ker so se ruski vojaki že davno razšli na vae strani, gre nemško prodiranje lepo od rok. 30. februarja je že došla v Berlin brzojavka beljieviške vlade, da je Rusija pripravljena podpisati mir pod tistimi pogoji, ki so ji bili stavljeni v Brestu Litovskem. Toda cena mira je medtem v Berlinu očividno poskočila; z odgovorom Rusiji se jim nič ne mudi in se hočejo sedaj najprej pogajati z Rumunijo, ki se je medtem tudi omehčala. Nemške čete prodirajo dalje. Naše čete se novih vojnih operacij proti Rusiji ne udeležujejo, ker smo ae tako dogovorili z Nemčijo; naše vojno stanje x Rusijo je končano in se po človeški previdnosti ne bo zopet oživilo. Tako je slovesno izjavil avstrijski ministrski predsednik dr. pl. Seidler v državnem zboru dne 19. t. m. Toda vae se zdi, da so nemški »uspehi« omamili tudi naše vojaške kroge, kajti iz našega vojnega tiskovnega stana je 20. t. m. došlo poročilo, ki govori o tem, da se je ta vojni nastop izvršil sporazumno z obema vojnima velesilama in če doslej avstro-ogrske čete še niso nastopile, da je to odvisno le od krajevnega položaja. Rusija je danes na zunaj brez vsake brambe, v notranjosti divja meščanska vojna in anarhija. Na Finskem se koljeta >ideča« in »bela« garda, v Ukrajini so z orožjem zavladali pristaši ruskih boljševikov, zasedli glavno mesto Kijev in zaprli rado. Ka-ljedin, hetman dopskih kozakov, ki je vodil boj proti boljševikom, se je ustrelil. — Poljaki so z enodušnim nastopom celokupnega naroda dosegli precejšen uspehi Mirovna pogodba z Ukrajino je dobila dostavek, glasom katerega bo o državni pripadnosti Holma odločilo ljudsko glasovanje. Na določanje meja bodo poklicali tudi zastopnike poljske države. Zaenkrat pa vlada na Poljskem z vso znano brezobzirnostjo nemška vojaška uprava, )u je radi demonstracij za Holm razpustila poljsko vojsko, v več mestih proglasila oblegovalno stanje, Varšavi pa naložila 250.000 mark kontribucije. — 19. t. m. se je zopet sešel avstrijski državni zbor. Govoril je ministrski predsednik dr. pl. Seidler, ki je slavil asir z Ukrajino kot krušni mir: Ukrajina se je obvezala, prepustiti nam prebitek svojih poljskih pridelkov. Navedel je dostavek glede Holma in pojasnil naše razmene z Rusijo, kakor smo že gori omenili. Poljaki so odklonili mirovno pogodbo z dostavkom vred in so demonstrativno odšli iz zbornice. Nemški socialni demokratje so vložili interpelacijo, v kateri zahtevajo, da mora veljati vojno stanje z Rusijo na vsak način kot končano, da se naše čete tudi v ukrajinske notranje boje nikakor ne smejo mešati, da Avstro-Ogrska sprejme Wilsonova načela za splošni mir in da se naj črnovojniki, ki so že pred vojno dopolnili 50. leto takoj odpuste domov. V drugi seji 20. t. m. so Pollaki podali izjavo glede Holma in Polesja, v kateri pravijo, da se nikdar ne odpovedo neodvisni Poljski in nobenemu delu poljske zemlje. Za njimi so podali svojo izjavo tudi Ukrajinci, ki se pritožujejo nad Poljaki, kateri da so Ukrajince zatirali in trpinčili tu in onstran meja in hočejo sedaj priklopiti poljski državi tudi gališke in bukovinske Ukrajince. Če je Avstriji kaj do Ukrajincev, naj jim da avtonomijo, če ne, naj se pa priklopijo Ukrajini. Socialni demokratje so izjavili, da ne bodo glasovali za proračun. Čehi so zahtevali, naj se cesarska naredba o podaljšanju črnovojniške dolžnosti od 42. do 50. leta razveljavi, o čemer naj brambni odsek poroča v enem tednu. Na vladnih klopeh je nastalo veliko razburjenje, seja se je prekinila, začela so se pogajanja. Čehi in Jugoslovani so trdno držali skupaj. Končno so se pobotali, naj odsek poroča v 4 tednih. V tretji seji sta govorila med drugimi jugoslovanska poslanca dr. Tresič-Pavičič in dr. Lo-ro Pogačnik, ki je neusmiljeno bičal ponem-čevanje v Avstriji in pohlep Nemčije. — V parlamentu se snuje slovanski blok, v katerem bi bili združeni vsi Slovani, tudi Poljaki; Nemci pa kujejo nemški blok, ki naj bi obsegal tudi nemške socialne demokrate. — Na laškem in francoskem bojišču običajni artilje-rijski in poizvedovalni boji. Na Ruskem so zasedli Nemci Luck, Rovno, Minsk in razne kraje na Estskem. Ujeli so doslej 1 generala, več divizijskih poveljnikov, 8700 mož; tudi s plenom se Nemci zelo pohvalijo: 1353 topov, 120 strojnih pušk, 4000 železniških voz, precej živil itd. — V Palestini so začeli Angleži zopet prodirati.
Vsenemška propaganda do Ko-roškem.
Celovec, 20. svečana 1918. Koroški vsenemci so priredili v nedeljo, 17. t. m., nemški Volkstag v Špi-talu ob Dravi. Shod se je vršil v telovadnici meščanske šole, kjer je pravi prostor za vsenemške govorniške vaje. Tudi tega shoda so se udeležili krščanski aoci&lch Katehet Zernatto jo bil za-
pisnikar, dekan Habernig je pa nastopil kot govornik. Kljub temu pa na shodu ni bilo prave harmonije. Od državnih poslancev je prišel samo Hofer, l>a še ta se je pritoževal na nemške kmete, češ, da ne stoje za svojimi poslanci: »Če ]x> volilci niso zadovoljni, potem pa tudi poslanec izgubi veselje do dela.«
Od deželnih poslancev je bil razen dr. Angererja navzoč samo Pichler.
Shod je brzojavno okrcnil poslanec dr. Steinwender, češ, da bi se shoda ne mogel udeležiti, tudi če ne bi bil prisiljen, da v sedanjem času ostane na Dunaju. Opozoril je, da bo treba odpo-moči revščini po vojni, za govore pa sedaj ni časa. Ravnotako malo koristno je, motiti dosedanjo edinost v političnem življenju dežele.
Ostra Steimvenderjeva brzojavka je bila naperjena zoper dr. Angererja, ki dela vsenemško propagando in iz-podkopava tla zaslužnemu parlamon-tarcu Steinvvenderju. Seveda slednjega lahko jezi, da dr. Angerer, oproščen I vojaščine, hodi od shoda na shod, kjer se zaletavajo v dr. Steinvvenderja, češ, da je še premalo nacionalen, v času, ko skuša finančnik reševati zavožene državne finance.
Toda prizadevanje Vsenemcev, poraziti Steinvvenderja, se bodo izjalovila. Steinwender je stvaren delavec, ki ima kmetsko prebivalstvo zase. Nemški kmetje postajajo vsenemških puhlic siti, kar dokazuje Hoferjeva tožba.
Dr. Angerer je zatrjeval, da Nemci nočejo uničiti ne Jugoslovanov, ne Čehov, Dalmacijo pa radi prepuste Hrvatom, čeravno je v mornariškem oziru za Avstrijo važna, Linški binkoštni program! Zato je Angerer tudi za izločitev Galicije, da bi Vsoncmci potom osamljene Čehe in Slovence — božali, saj uničiti nas ne marajo. Napadel je tudi dr. Waldnerja, ker je ta pozdravil amnestijo.
Govoril je tudi G at ter marin z Dunaja, da jx>trdi od Nemcev za Slovence uveljavljeno načelo, da smejo na Koroškem govoriti samo domači govorniki. Sicer je pa ta mož dal koroškim Nemcem vsaj en dober nauk: »Nacionalen biti se ne i>ravi pri vsaki priložnosti peti »Wacht am Rhein«, vedno tuliti »heil!« Sicer se pa zborovalcev ta nauk ni prijel, ker so pridno »heilali« in ob koncu zborovanja zapeli »Die Wacht am Rhein«.
Dr. Aichelberg je predlagal resolucijo, naj se ustanovi »narodno-socialna zveza nemške enotnosti« s sedežem na Dunaju.
Nadučitelj Hohenwarter iz Požar-nice je zagovarjal socialne demokrate in izrazil svoje začudenje nad zvezo nemških nacionalcev in krščanskih so-cialcev. Prehod med sovraštvom in prijateljstvom teh strank, je dejal, je popolnoma prespal.
Na predlog dr. Angererja so brzojavno pozdravili Hindenburga, da mu dajo zadoščenje za Steilauovo žalitev v Celovcu.
Vsi ti nemški »Volkstagi« so prava komedija in bi se zanje pač nihče ne zmenil, ako ne bi kazali, da hočejo Vsenemci množice proti Slovencem na-hujskatL »Freie Stimmen«, ki so so zadnji čas iz oficielnega nemškonacio-n al nega glasila prelevile v vsenemški list, že kličejo na pomoč vlado, ko so prišle na dan j>rve izjave koroških Slovencev za deklaracijo. Poznamo to sta/-ro, »preizkušeno metodo«, kakor jo imenuje posl. Dobernig. To je klic i>o orožnikih, klic po nasilstvu! Toda koroški Slovenci bomo znali udarce pa-riratil_
iz Ukrajine.
L v o v , 18. febr. 1918.
Mlada ukrajinska ljudovlada bije danes boj za svoj obstanek. Naravno, da išče zaslombe tam, kjer jo najde. Toda bojim so, da bo ta pomoč za Ukrajino predraga. Kajti že stari prednamci so znali, da na-
robe ravna, kdor izganja hudiča z Belce-bubom.
Imejmo pa pred očmi, da je Ukrajina čisto nepripravljena stopila na pozorišče. V časih, kakršni so, nobena državna tvorba, najmanj pa nanovo se snujoča država, ne more obstati brez oboroženega varstva, s katerim dela red znotraj ter ščiti svoje meje. Ukrajinsko vojaštvo pa je stalo pomešano s četami vseh mogočih ruskih narodov na vseh plateh. Zato se je začela velika propaganda za novo prostovoljno armado. Prvenstvo so v tem oziru imeli Ukrajinci iz Avstro-Ogrske. Dne 13, januarja letos ro imeli ukrajinski dijaki iz Avstrije v Kijevu shod, kjer so sprejeli naslednjo resolucijo: »Ko je shod premotril sedanji politični položaj ukrajinske ljudske republike, se obrača na vse Ukrajince iz Galicije, iz Bukovine in severne Ogrske s pozivom, naj nemudoma stopijo v vrste polka »Sič« v Kijevu brez ozira na to, je li so vojni ujetniki ali je njih bivanje v Ukrajini drugačnega značaja in brez ozira na njih socialno stališče.« — Že 20, januarja se jc nato vršil velik shod vseh Ukrajincev iz Avstro-Ogrske. Velika dvorana pedagoškega muzeja v Kijevu je bila nabito polna. Sklenili so, naj v prostovoljne »Sičine« polke vstopijo vsi vojni ujetniki, begunci, evakuiranci. Resolucija pozivlje Ukrajince, naj z ozirom na resno nevarnost, ki preti mladi republiki, ne izgube niti dneva z odlašanjem. Resolucija je naperjena proti boljševikom, ruskim centra-lisfom in poljskim aneksijonistom,
Boljševiška nevarnost je namreč ravno postala akutna in dejanska, ko je ukrajinska Rada začela zbirati .svojo vojsko Boljševiki so se namreč iz Harkova pogajali s kijevsko Rado toliko časa, dokler niso zbrali pri Harkovu in Jekaterinoslavu dovolj vojaških sil. Tedaj pa so ugodno se razvijajoča pogajanja pretrgali in nastopili s silo. Šesta armada, ki stoji na rumunski fronti, je ob tej priliki na zborovanju priznala Rado ter obsodila nasilno politiko ljudskih komisarjev (boljševikov). Ta šesta armada je zahtevala, naj Rada čimprej skliče ukrajinsko knostituanto, izvrši demobilizacijo ter ustanovi ukrajinske narodne čete, ki bodo branile pridobitve revolucije v Ukrajini.
Ukrajinska Rada je doslej zasledovala cilj, naj Ukrajina postane zveza svobodna država v veliki ruski federativni republiki. Popolno samostojnost Ukrajine je dotlej zastopala Ie stranka »samostojnikov«. Po terorističnem nastopu boljševikov pa so tudi ukrajinski socialni revolucionarji, najmodernejša ukrajinska stranka, s svojim organom »Narodna Wola« zavzeli stališče: Proč od Rusije!
Stranke so v posebnem proglasu pozvale rado, naj nemudoma proglasi samostojnost Ukrajine. Med drugimi argumenti navajajo tudi tega, da je vsled sedanjih zmed v Rusiji položaj tak, da bodo tam z veseljem sprejeli avtokratskega despota, ki bi jih rešil sedanjega stanja. S tem pa bi bilo tudi ukrajinske republike konec. Na to stališče sc je 16. jan. postavil tudi kijev-ski vojaški svet in zahteval, naj samostojna republika takoj začne samostojna mirovna pogajanja.
Kakor znano, se je to zgodilo. Znane so dosedanjo poslcdice.
Šo nekaj podatkov iz volitev v ukrajinsko konstituanto. Kijevsko okrožje n. j>r. jo volilo 22 poslancev na podlagi proporca. Udeleženih je bilo nad 15 strank. Znani so mi slučajno izidi iz 12 volivnih okrajev tega okrožja. Tu je glasovalo 1,459.511 oseb. Od teh je dobila lista ukrajinske narodne stranke 1,117.184 (torej štiri petine) glasov. Ker pride na vsakih 55.000 glasov en poslanec, je dobila ta lista od 22 mandatov celih 20! Po en mandat so dobili židovski narodnjaki z 86.943 (5%) glasovi in boljševiki z 59.871 (4.1%) glasovi. Poljaki so dobili 30.890, kadeti 27.383, ruska narodna stranka 47.223, židovski socialisti 12.813, zionisti 4.349, menjševiki 11.110, židovska zveza 18.281, ukr. social. federalisti in tru-doviki 3.426 glasov.
menilo. V Kijevu vladajo danes boljševiki. Rada je ušla in Ukrajini grozi poleg boljševiškega gorja še — nemška pomoč.
Staro prerokovanje pravi, da prej klanju ne bo konca, dokler tudi okrog svetega Kijeva v potokih ne bo tekla človeška kri. Zdi se, da ta čas prihaja.
Mariborske pismo.
Maribor, 20. febr.
Poročali smo, da so bile nekatere na* biralke podpisov za jugoslovansko deklaracijo v ptujski okolici pozvane k okrajni sodniji v Ptuju, ki je proti njim uvedla kazensko preiskavo. Tozadevni spisi so bih predloženi državnemu pravdništvu v Mariboru, ki jih je od svoje strani predložilo višjemu državnemu pravdništvu v Gradcu. To pa ni našlo nikakega kazenskega paragrafa, po katerem bi se dalo postopati proti obdolžitvi nabiralk podpisov in je zato odredilo, da se preiskava ustavi. — Mariborski okrajni zastop je sklical za danes vse župane okraja na posvetovanje. V vabilu je bilo rečeno, da se gre za protest proti rekvizicijam živine; obenem je bilo v vabilu rečeno, naj vsak župan prinese s seboj občinski pečat. Pravi namen sestanka pa je bil protest proti jugoslovanski deklaraciji, po glasovitem Ornigo-vem zgledu. V ta namen je prišel iz Celja znani »Amtsleiter« Ambroschitz, ki naj bi bil naslikal zbranim županom jugoslovanskega vraga v čim najčrnejših barvah. Toda to pot so gospodje, delali račun brez krčmarja, to je brez zavednih slovenskih županov mariborskega okraja. Sklicevate-lji so takoj uvideli, od katere strani piha veter. Poslali so v boj znanega Štajerci-janskega agitatorja Franceta Gierstmajer-ja, ki je vabil Wolfa, naj bi prišel enkrai govoriti na deželo, med slovenske kmete Gierstmajer je seveda želel govoriti nemški. Toda vrli slovenski župani so mu klicali: »Govorite slovenski! Saj takrat, k& ste bili kandidat štajerčijanske stranke, sta znali slovenski,« Gierstmajer vsled nemira jii mogel govoriti nemški in zato je izjavil: »No, bom pa poskusil govoriti v slovenski .šprahi'.« In res je govoril, in sicet samo o rekviziciji živine, ker je videl, da je za druge stvari grozdje prekislo. V debato o rekviziciji živine je poseglo tudi več slovenskih županov. Sklenili so, da pošljejo na Dunaj k raznim ministrstvom dva odposlanca, ki naj tam razložita obupen položaj, v katerem se nahaja živinoreja v okraju, Nemci so zahtevah, da se izvolita dva Mariborčana, seveda Nemca, toda slovenski župani so izjavili, da meščani ne bodo zastopali kmetskih interesov ter so izvolili zavedna slovenska župana gg, Glascrja iz Ruš in Černeta iz Fra-ma. Pri takem stanju stvari se celjski Am. brosehitz seveda niti ni upal, da bi se prikazal in županom niso niti povedali, zakaj so prinesli pečate s seboj. Da bi pa pečatov ne bili prinesli zastonj s seboj, so se slovenski župani po zborovanju zbrali v Narodnem domu, sklenili v imenu svojib občin izjavo v prilog jugoslovanske deklaracije ter svoje podpise podprli z občinskimi pečati. Tako sc je mariborskim Nemcem topot zgodilo, kakor preroku Ba-leamu: Hoteli so proklinjati, pa so blagoslavljali!
Našo sveta Colžnosl,
Katera je ta?
Brez uvoda in ovinkov bodi povedano: Naša sveta dolžnost jc našim rojakom, ki so žrtve vojske, a so vendar ostali živi, težko in grenko življenje kolikor mogoče olajšati in olepšati.
Mi, ki nismo okušali groze vojske, vsaj neposredno ne, ki smo ostali od vojske vsaj telesno nedotaknjeni, kako moremo brezčutno gledati te uboge reveže, ki so štiri leta prenašali peklenske muke vojske, a so dobili spomin od nje tudi za celo življenje ... Kako gledati slepce, eno-aoge in enoroke ali celo revčke brez obeh rok ali nog, ne da bi jim jjomagali, če jim moremo kaj pomagati?!
Nekaj bo storila za te reveže država, za katero so trpeli in krvaveli ter bodo trpeli celo življenje. A državna prmflfi ia
tako majhna, da je privatni milosrčnosti odprto še nepregledno obsežno polje.
Da bi se ta privatna dobrodelnost organizirala, se jc — kakor so poročali politični listi — ustanovil »slovenski odbor za preskrbo invalidov«. Toda povedati je treba, da skrb za invalide ni samo stvar odbora, marveč stvar vse slovenske javnosti. Odbor bo mogel storiti samo toliko, kolikor ga bo javnost podpirala. Poleg skrbi za lepšo bodočnost naše domovine, ki je čudovito prešinila vso maso našega naroda, nimamo zdaj važnejše skrbi, kakor celiti rane strašne vojske, pomagati tistim, ki so nje žrtev. In tega nai bi se naša javnost zavedala!
Ali ste brali podlistek »Jugoslovana« predpreteklo soboto: »Invalid«? Na drastičen in hridko-ironičen način slika pisatelj brezsrčnost zdravih ljudi do invalida. Invalid, ki mu je umetna noga odpovedala, leži na cesti v snegu in blatu; mnogo jih gre mimo, pa nikdo ga ne dvigne, ker nikdo — nima srca ... Čez Samaritanski trg so korakali, pa med njimi ni bilo nobenega Samaritana. Vojne dobave so jim srce oropale, vojne rekvizicije so ga jim zarekvirirale ... Ali naj je to resnična slika naših dejanskih razmer? To bi bila obsodba za nas vse.
Da nas ta obsodba ne zadene, stori vsak izmed nas, kar je v njegovi moči, za olajšanje bede!
Privatna akcija nima namena državi odvzemati njenega dela. Privatna pomoč hoče priskočiti le tam, kjer nobene pomoči ni. Predvsem hoče invalide navajati na delo; pomagati jim, da si polagoma pomagajo sami, kolikor si pač morejo. Delo — to povejte vsem invalidom! — je za invalida rešitev. Brezdel-nost, lenoba je za vsakega človeka in tudi za invalida telesna in duševna poguba. Brez dela je življenje prazno, dolgočasno, obupno. »Dokler nisem nič delal,« — je rekel neki slepec — »sem se samo togotil na ves svet, bilo mi je za obupati; zdaj, ko sem začel delati, sem dobil zopet veselje do življenja.« To rešilno resnico o delu oznanjujte invalidom po vsej domovini! Kajti nekatere je težko, zelo težko pripraviti, da bi poskusili kako delo, da bi se česa izučili. »Država me je pokvarila, država me mora živiti,« to je njih geslo. Na tem je veliko resnice; a veselja do življenja, dušne moči, tolažbe, vdanosti, poguma ti država ne more dati. Vse to ti pa da pridno delo. Z nečem se mora vsak človek pečati, sicer duševno segnije, če ne tudi telesno; in tako tudi invalid. Delo je gibanje, je veselje, je življenje. Zato naj bi vsak invalid poskušal nekaj delati, kolikor mu njegova pohabljenost pripušča.
Odbor za preskrbo invalidov ne misli invalidov mnogo podpirati na ta način, da bi jim dajal na roko denar, ki bi ga nekateri najbrž ne znali prav obračati. V posebnega ozira vrednih slučajih sc bo to že moralo zgoditi; a s potrebno previdnostjo, da se bo denar tudi prav porabil. In vendar odbor potrebuje, če hoče kaj pomagati, mnogo denarja. Zato se bo obrnil do vseh rojakov s prošnjo za darove v prid žrtvam vojske. In vi, rojaki, gotovo ne boste hoteli nasproti svojim nesrečnim rojakom biti — brez srca. Vi, vojni dobavitelji, in vi vsi, ki ste si v vojski nabrali svoj kupček skupaj — in vas ni malo — ali bi mogli trdo zavezovati svoj mošnjiček, ko vas prosi siromak, ki mu j? vojska vzela oči, roke in noge? Velik procent vojnih dobičkov pripada vojnim žrtvam! Zavedajte sc tega; štejte si to v svojo sveto dolžnost!
Nič lažjega, kakor danes pomagati potrebnim z denarno pomočjo. Denarja dosti! Ljudje pijejo vino po 6 do 8 kron, pa si ga privoščijo dobro mero; po 20, 30 kron naenkrat za pijačo nekaterim ni preveč. Ali j:m, tem veselim pivcem, ne zagreni nc! onega požirka misel, kako stradajo naši vojak-, in kako medtem, ko oni pri polnih kupicah sede, v naši sredi nekateri od lakote hirajo in mrjo? ... Ali jira srce v prsih nič ne reče, da bi bil de-rar mnogo bolje naložen in da bi sami imeli mnogo slajšo zavest, ko bi vsaj en del teh vsot, ki gredo po grlu, obrnili za rlajšanje tako kričečih potreb? Ali jim je vrtna dobava srce oropala, ali so ga rekvizicije rel

Ne, ne, mi nočemo videti le sebe in privoščiti dobro samo sebi. Nesrečnim žrtvam vojske, rojakom našim hočemo te-!:olikor mogoče olajšati in
žko življenj
olepšati. To si Štejemo v svojo častno in sveto dolžnost!
Po »Zlati dobi«.
Mm zlsor.
Dunaj, 22. febr. 1918. Zbornica jc danes končala prvo branje proračunskega provizorija. Ker sc vrši glasovanje šele v četrtek, je zbornica jako slabo obiskana. Predsednik dr. GroB se spomni v daljšem govoru včeraj umrlega poslanca dr. Lea. Nato se oglasi k besedi dr. pl. Seidler, ki izvaja:
»Visoka zbornical Predvčerajšnjim je izšla v listih uradna izjava, ki govori o tem,
kje se nahaja sedaj glavna moč avstrijskih bojnih sil. Kakor je razvidno iz debate, je bilo to obvestilo deloma napačno ume-vano. Zato si bi dovolil v pojasnilo sledeče kratke opazke: 1. Kakor sem že 19. t. m. izjavil, se ne udeležuje Avstro-Ogrska vojaške akcije (Ploskanje), ki jo vodi sedaj Nemčija proti Rusiji. (Ploskanje). — 2. Avstro-ogrskc čete ne bodo vkorakale v Ukrajino, s katero se nahajamo v prijateljski zvezi. (Živahno odobravanje.) — 3. Glede Rumunije pa izjavljam, da se nahaja Avstrija v premirju s to državo. Mirovna pogajanja se prično prihodnje dni. (Ploskanje.) Blagovolite gospodje to pojasnilo vzeti v vedrost. Za ministrskim predsednikom govori Ukrajinec dr. Evgen Le-vickij, ki polemizira s Poljaki glede Holma. Posl. Franta izjavi v imenu Češkega svaza, da bodo Čehi glasovali proti vladi. Posl. dr. Heilinger (dunajski nemški nacionalec) pravi, da moramo imeti v Avstriji parlament. Na naslov Poljakov pravi, da se morajo čutiti Poljaki predvsem Avstrijce in potem šele Poljake. Razumeti morajo, da je Holm kupna cena Avstrije za mir. Poljski poslanci Dembinski, Glominski in dr. Tertil razpravljajo zelo ostro o poljskem vprašanju. Posl. Wichtl (nemški nacionalec) se obrača glede prehrane nasproti Ogrski, napada Čehe in posl. Da-szynskega zaradi njegovega govora proti Nemčiji. Po stvarnih popravkih nekaterih poslancev, predvsem nemško-nncionalnega poslanca dr. Schiirffa, ki se krega na dr. Lovra Pogačnika, se odkaže proračunski provizorij proračursko-nu odreku. Čas govornikom je določan na maksimum 40 minut.
Prihodnja seji v torek. Dnevni red: Drugo branje proračunskega provizorija in drugo branje finančnega zakona.
UovoFpsi. df. LovroPogačnika.
(Po stenografičnem zapisniku iz seje dne 21. februarja.)	v
Visoka zbornica! Čuli smo pravkar gospoda ministrskega predsednika, kako je vse napade na Nemčijo zelo odločno odklanjal. Da, gospodje, kot Slovan vam lahko mirno rečem: občudujemo organizacijsko meč Nemccv, a zaničujemo pohlep po deželah nemške države, zaničujemo go-spodstvoželjr.ost nemškega ljudstva (Živahno pritrjevanje in ploskanje. — Veliko medklicev), zaničujemo, ker bunka nemška država v sedanji vojski Avstrijo! (Dolgotrajni medklici. — Predsednik zvoni.) Nemci nam očitajo, tudi govor ministrskega predsednika se je tako slišal, kakor da so bili" Nemci tisti, ki so osvobodili Avstrijo sovražnikov. (Živahni mcdklici in protiklici.) Ne in zopet ne, gospodje! (Trajni medklici. — Predsednik: Prosim, . gospodje, mirni ostanite!)
Poslanec dr. Lovro Pogačnik nadaljuje: Gospodje! Zopet vidimo patriote, ker gre za Nemčijo! Mi branimo Avstrijo, vi branite Nemčijo. (Medklici.) Vas, gospode patirote, moram vprašati: kdo-li je zabra-nil leta 1914. ruski pohod v Berlin? (Živahni medklici.) Kdo je preprečil, da niso ruski kozaki že leta 1914. vkorakali v Berlin? Avstrijski polki so to zabranili. Berite knjigo: »Unser Konrad«! (Naš Konrad.) (Številni medklici.)
Predsednik: Gospodje, prosim, mirujte! (Trajni medklici in ropot.) Spoštujte, gospodje, svobodo govora.
Poslanec dr. Lovro Pogačnik nadaljuje: Bile so to naše čete. V armadi se nahajamo v večini, najbolj smo krvaveli mi, Ruse smo zadržali mi. (Živahni medklici se ponov. — Ropot. — Poslanec dr. Schurff: Kje se nahaja vaš tovariš gospod Grego-rin? — Medklici.)
Predsednik: Prosim, gospodje, mirujte!
Poslanec dr. Lovro Pogačnik poslancu dr. Schurffu: Kj ste se pa nahajali vi, ko je izbruhnila vojska? V zaledju ste se skrivali. (Živahno pritrjevanje in ploskanje.— Medklici.) Prepovedujem si, da bi me tako vpraševali možje, ki so se ves čas v zaledju skrivali. Prostovoljno sem se priglasil za fronto, hrabro sem se za Avstrijo bojeval. (Številni medklici.) Pripravljen sem bil ves čas, da umrjem na fronti za cesarja in državo, pripravljen sem, da vsak čas domovina lahko z mojim življenjem razpolaga. (Živahno pritrjevanje.)
Iz duše vseh zvestih avstrijskih polkov govorim: Izkrvaveli smo za Avstrijo. (Živahno pritrjevanje. — Posl. Albrecht: Za češko-slovaško brigado ste krvaveli! — Trajni razburjeni medklici in ropot.) Kdo se je pred štirinajstimi dnevi podal k Italijanom? Bil je to neki nemški avstrijski bataljon. (Medklici. — Posl. Albrecht: Ta ko gledališče igrate!) Tako, gledališče smo na front igrali? Brez nas bi bila Avstrija izgubljena, Avstrijo smo rešili mi. (Trajen velik ropot. — Živahni medklici poslancev Albrechta in Bechyneja.) Predsednik: Go-i spoda poslanca Bechyneja in Albrechta prosim, naj ne motita razprave, ker nimata besede. (Poslanec Albrecht posl. Be-chyneju: Prostaški lažnjivec ste!) Gospod poslanec Albrech' pokličem vas k redu. (Živahni medklic"' ^ ponove.) Prosim, gospodje, mirujte! Prosim, pripustite, da go-
vori govornik. (Medklld poslancev Albrechta in Bechneja.) Poslanca Albrechta in Bechyneia prosim, naj ne motita razprave. (Medklici se nadaljujejo. — Ropot.) Prosim, ne motite razprave, gospoda govornika prosim, naj nadaljuje. (Medklici se ponavljajo. — Ropot.) Poslanec dr. L. Pogačnik: Gospod predsednik, v takih razmerah ne morem nadaljevati, ne morem govoriti. (Živahni medklici se ponavljajo.) No, ali bo že nastalo mirno ali ne? (Trajni nemir.) Predsednik: Gospodje, prosim, omogočite razpravo. (Medklici se ponavljajo.) Prosim, bodite mirni. Gospoda govornika prosim, naj nadaljuje.
Poslanec dr. Lovro Pogačnik: Par-don, gospod predsednik, v takih okolno-stih ne morem govoriti, če gospodje z nemške strani ne dajo miru. — Predsednik: Saj je zdaj mirno. — Posl. dr. Lovro Pogačnik: Pribijem, da se je ravno četrt ure ropotalo. (Oho!) Prosim, uro sem imel v roki; četrt ure je trajalo, predno se je vihar v nemškem gozdu pomiril. (Poslanec Pacher: Ker ste govorili o osvojevalnih pohlepih.) Da, ljubi prijatelj, kdo pa je zdaj vkorakal na Estsko in Kuronsko? Kdo pa zdaj osvaja mirna slovanska ozemlja, kdo pa zdaj ne organizira le Estsko in Kuronsko, marveč tudi za naša avstrijska ozemlja, za naše Primorje, ki smo je odkupili tako drago s svojo krvjo (Medklici), nemške družbe s stotinami milijonov glavnice (Čujte! Čujte!), kolonizacijske družbe, ki so si stavile nalogo, da naselijo nemški most na avstrijskem jugu z nemškimi naselbinami pri železnicah do Trsta? (Živahni medklici.) Gospod zunanji minister je rekel, da si prepoveduje vsako vmešavanje od zunaj v avstrijske notranje zadeve. Te besede bi mora! tudi v Berlin nasloviti. Prepovedujemo si vsako vmešavanje tudi s strani Nemčije. (Pritrjevanje in ploskanje. — Medklici.)
Gospodje! Dve veliki dejstvi sta pred nami. Z Ukrajino se je sklenil mir, včeraj se nam je poročalo, da se tudi z Rusijo kmalu sklene mir. Jugoslovani smo prvi trenutek, ko smo v to hišo vstopili, precej izjavili, da smo odkritosrčni prijatelji ves čas smo delali na to, da se ne
miru,
doseže le mir s posameznimi državami, marveč da se doseže tudi v najkrajšem času splošen mir. (Pritrjevanje in ploskanje.)
Gospodje! Vsakega resnega moža morajo skrbeti posledice teh mirovnih sklepov, ko vidimo, da so Nemci vkorakali v Estonijo, na Kuronsko itd., in da izjavlja naša vlada: če bo potrebno, bo tudi v Ukrajini delala red. Da, gospodje, le oglejte si red, ki ste ga tu napravili (medklici), red, ki ga je napravilo nemško hrepenenje do predpravic in do gospodstva v tej državi. Nimate pravice, da delate kje drugod red. (Pritrjevanje in ploskanje — živahni medklici in protiklici.) Predsednik: »Gospodje, prosim Vas, omogočite razpravo!«
Poslanec dr. Lovro Pogačnik: »Naučili se boste že druge pesmi, kar je sedanja dolgotrajna vojska že marsikaterega trmo-glavca naučila, da je pričel drugo pesem peti. (Poslanec Fahrner: »Posebno med Vami od včeraj naprej!«) »Ljubi moji, le pomirite se in zahvalite se Bogu, da se še niso avstrijski narodi popolnoma naučili druge pesmi. (Veselost. Medklici) Zunanji minister kakor tudi ministrski predsednik sta tu razglasila najodločnejše načelo, da se bo perhoresciralo vsako tuje vmešavanje v avstrijske notranje razmere.« (Poslanec Fahrner: »Res je tako!«) »Res je tako, kaj ne? Kljub temu se je moral grof Czernin naučiti čez 14 dni zopet drugačne pesmi in dovolil je ukrajinski radi, da se je smela vmešavati. (Poslanec Fahrner: Kje pa?) V Brestu Litovskem se je to zgodilo. Delitev Galicije se je priznala ukrajinski radi povodom mirovnega sklepa v Brestu Litovskem. (Poslanec Lursch: Ali spada Holm k nam?)
Gospoda moja, mi privoščimo Ukrajincem svobodo prav tako, kakor jo sebi privoščimo in si jp želimo. (Živahno odobravanje. — Medklici.) Vendar moramo tukaj pribiti, da se je Nemcem žalibog posrečilo, enkrat na-hujskati Poljake na Ukrajince, drugič Ukrajince na Poljake. (Živahno odbra-vanje. — Medklici.) Vaša ljubezen do naših narodov, gospodje, ne prihaja od srca! Toda če se bodo taki prizori tukaj ponavljali, se bodo tudi avstrijski slovanski narodi druge pesmi naučili, spoznali bodo, da nimajo od Nemcev nikdar pričakovati ljubezni, ampak samo sebičnosti iii sovraštva, mir bodo sklenili med seboj, v monarhiji bodo tvorili trdno slovansko enoto. (Pritrjevanje in ploskanje. Medklici in odgovori)
To je tudi največje strašilo Nemcev. Današnji govornik nemških strank posl. Hauser je namreč dejal, da žele avstrijskim narodom napredka, da žele, naj bi se avstrijski narodi razvijali. Toda kako naj napredujejo, kako naj se razvijajo, o tem ne črhne živa duša besede. (Klic: Nam nočejo dati ne ene šole na Dunaju!) Da, pa ne samo na Dunaju. Moj pred govornik s Koroškega j« pravil o veliki ljubezni koroških
Nemcev do koroS. Slovencev. (Smeh.) Pravil je, kako dobro se nam tam godi Gospodje! Stotisoč Slovencev ima na Koroškem eno samo slovensko šolo. (Cujtel Čujte! Medklici.) Ne enega de-finitivnega slovenskega sodnika nimamo na Koroškem. (Medklici.) Prav noben političen uradnik ne zna slovenski govoriti, ne more z ljudstvom občevati. To je vaša ljubezen do Slovencev na Koroškem. (Dolgotrajno pritrjevanje.)
Pred enim mesecem sem bil na roSkem in tedaj je 700 zastopnikov tw-roških Slovencev iz cele dežele živahno protestiralo proti tem preganjanjem. Ko bi bili le slišali te žrtve, kako so pripovedovale: kaj so vse prestale zaradi neutemeljenih vaših ovadb, ko so pripovedovale, koliko župnikov, učiteljev m pa kmetov je prišlo v verige, ne da bi se bilo moglo le enemu kaj dokazati. (Živahni medklici.) Ti koroški kmetje to ml pripovedovali, da so si že tudi celo mnoge takoimenovane Nemcem prijazne družine izpregledale; kajti če pride sin domov s fronte, pravi — čeprav je njega* oče Nemcem prijaznega mišljenja ia je t armadi vpisan za Nemca: Sedaj sem te šele naučil, kakšno ljubezen goje Nemci do nas, sedaj vem, da je naša rešitev le v tem, da gremo tudi mi koroški Slovenci proč od Nemcev! Zastopniki koroških kmetov so se zlasti izrekli za to, da naj se tudi koroška slovenska ozemlja priltlo-pijo samostojnemu jugoslovanskemu kraljestvu pod habsburškim žezlom v smisla deklaracije Jugoslovanskega kluba z da« 30. maja 1. 1. (Živahno pritrjevanje. — Medklici.) Ljudstvo je tako govorilo. 2e v zadnjem svojem govoru sem tukaj konsta^ tiral, da je najhujše, najslabše zlo za Av* strijo — renegatstvo. (Živahno odobravanje in ploskanje.) V monarhiji ne bode prej miru, dokler se renegatstvo ne neha, (Živahno pritrjevanje in živahni medklici. — Poslanec Lutschounig dela medklice. — Poslanec dr. Jankovič poslancu Lutschounigu: »Doma govorite slovensko, tu pa hočete zastopati nemške koristi. Vi slovenski renegat! Vi pljujete ▼ lastno skledo.«) Da, vi me boste razumeli, gospod kolega Lutschounig (govori slovensko): Za nas velja slovenska narodna pesem iz ziljske doline, ki pravi: »Smo fantje od fare, od Žile doma, slovenskega srca, slovensk'ga duha.« (Poslanec Lutschounig slovenski: »Jo znam, jo znam!«) Poslušajte še drugo kitico: »Kdor pa odpade in mater taji, še zemlja ne bo pila njegove krvi.« (Živahno odobravanje in ploskanje.) Tako sodi narodna pesem koroških Slovencev o narodnem odpadni* štvu. (Poslanec Lutschounig slovensko! Slovenec ne razume Hrvata in Srba.) T® pa je laž.
Gospod deželni glavar Hauser }e tam rekel, da uganjajo slovanske stranke ▼ zbornici oderuštvo, ker hočejo vojno stisko izrabiti v svrho političnega izsiljevanja. Pa, gospoda moja, kdo je pa t Avstriji cela stoletja živel od političnega oderuštva? Le poglejte doli na na« jug, pa boste videli, kdo je uganjal politično oderuštvo. Nemci so naš narod stoletja zatirali in ovirali v njegovi svobodi, njegovem razvoju in napredku. (Pritrjevanje.)
Isti govornik je konstatiral, da je parlament v nevarnosti. Zakaj? Od katere strani? Menim, da ravno ta nastop nemških strank v tej uri dokazuje, da bi jim bilo stokrat ljubše, če bi ta parlament ne bil tukaj zbran. (Smeh. — Medklici.) To je njihova pobožna želja. A to se vam .ne bo posrečilo! Zakaj naj bi bil parlament v nevarnosti? Ker je v nevarnosti provizorij in z njim vlada Seidler Toda jaz konstatiram: Če vlada ne dobi provizorija, mora po prvem parlamentarnem pravilu celega sveta izvajati posledice, iti mora in namesto te vlade bo pač prišla druga. Ne parlament, marveč samo padvladje Nemcev je v nevarnosti. (Pritrjevanje.) Kajti prebivalstvo v Avstriji je prišlo do prepričanja, da preje ne bo redu v tej državi, dokler predpravice Nemcev ne izginejo s sveta. (Živahno pritrjevanje in ploskanje.) Ko bodo avstrijski narodi dosegli 6vojo svobodo, potem bo v Avstriji red. Pot do provizorija ne vodi preko podjarmljenja narodov.
Da nemške stranke za notranji mir niso nič doprinesle, so danes dokazale; da tudi vlada do notranjega miru nt nič pripomogla, je istotako splošno znana
Tu moram samo ustanoviti, da je smatrala vlada za prav, poslati v južne dežele posebno preiskovalno komisijo ia gospod notranji minister je zadnjič v proračunskem odseku konstatiral, da se je bilo spravilo na Dunaj toliko gradiva .o trpinčenju, denuncijacijah in preganjanju Slovencev, Hrvatov in Srbov na jugu, da ga tudi v več mesecih ne bode mogoče proučiti in da je morala iti doli posebna komisija. Njegova ' scelenca je tudi rekel; Uspeh te k - še ni gotov, vendar morem že da^.. tanoviti, da se ie neštetim ljudem zgodi' težka krivica, -n kdo je to nesrečo, kdo je to krivico izzv«17 V prvi vrsti po avstrijski vladi pospeleva-

no in gojeno renegatstvo in ovaduštvo. (Bravo!) Pa tudi avstrijske oblasti niso brez krivde. Komisija sicer po tej krivdi ni vprašala, toda birokracija je svojo dolžnost nasproti slovenskemu, hrvatskemu in srbskemu narodu zanemarjala. Njena najsvetejša dolžnost bi bila, da bi bila ljudstvo, pre^anjance pred preganjanjem šči-tela. (Posl. Wichtl: Živio kralj Peter!) Vi ste že tudi klicali: »Živio Hohenzollern!«, nji pa nikoli: »Živio Srbija!«
Če ta krivda ni bila aktivna, je bila vsaj pasivna. Če vlada in nemške stranke tega tudi nočejo priznati, moram reči, da zadene to birokracijo doli na jugu krivda popolne nezmožnosti, da bi vladala naš narod. (Pritrjevanje.)
Gospodje! Le oglejte si ta upravni sistem! Izvršilni organ vsega je še danes orožnik. Ti ubogi ljudje morajo vedeti vse, storiti vse, prinesti vsa pojasnila. Od njih se zahtevajo nemogoče stvari. Politična cenzura na jugu je sedaj hujša, kot je bila pred letom dni. Posebno v Ljubljani se je policijsko ravnateljstvo zarotilo, vse slovenske liste, ki imajo pogum, da prosto izražajo voljo slovenskega naroda, obsoditi na smrt! (Klici: Skubel! — Tega so krivi ministri, vlada!) Da, vlada je za to odgovorna. (Poslanec Gostinčar: Skubel dobiva svoje informacije iz nemške kazine!)
Ta vlada niti ni izvedla ureditve podpor, katere smo že v poletju lanskega leta sklenili. Hodim po deželi in ni se še končal noben shod, cla ne bi prišla k meni množica mater in starčkov, ki se pritožujejo, da še danes ne dobivajo zvišanih podpor. (Medklici.) Že pol leta je preteklo, kar smo sklenili zakon, da se morajo podpore izplačeva: ti tudi svojecm v Ameriki bivajočih avstrijskih državljanov — niti enega vinarja na stotine teh svojcev pri nas na jugu še ni dobilo od vlade. In zakaj ne? Gre baje za kompetenčni spor med dvema ministroma in ljudstvo mora (čakati, da bo ta kompetenčni spor rešen.
Spomniti se pa moram, gospodje, tudi najbolj ubogih izmed vpoklicanih, naših invalidov. Prav lepo je, da si je vojaška uprava zelo trudila, da bi končno spravila v red invalidsko vprašanje, pribiti pa moram, da je brez števila invalidov, ki doma stradajo, ki že nad dve leti čakajo na pokojnino od vlade. (Čujte! Čujte! — Poslanec dr. IVerstovšek: Volksrat v Beljaku je po-*val vlado, naj ne nastavlja slovenskih Invalidov! — Medklici.) Ja, Volksrat v Beljaku se je vedno čutil poklicanega, da pozove vlado, naj slovenskih invalidov ne sprejema v javne službe. (Fej! klicL) Tak razvoj želite Slovencem. Poznam slučaj, da je nek ubogi invalid prišel prosit sedemkrat k okrajnemu glavarstvu za pokojnino, sedmič so mu pokazali vrata, vrgli so ga ven. (Čujte! Čujte! — Medklici.) Ja, gospodje, ta germanizatorični sistem ima, mesto, da bi dajal ubogim invalidom pokojnine in preskrbo, skrb za nekaj drugega. V Rogaški Slatini je bila ta-koimenovana invalidna šola in v tej invalidski šoli so imeli samo eno učno sredstvo: koledar »Siidmarke«, da bi se naučili nemško. (Smeh.) Res, gospodje. to je bilo tam edino učno sredstvo. (Medklic poslanca Lutschouniga.)
Na tisoče je slovenskih in hrvatskih invalidov, ustanovila pa se je, in to šele pred 14 dnevi, ena sama invalidska šola v Ljubljani, ki pa more sprejeti le nekaj invalidov. Kje pa ostanejo ostali tisoči teh ubogih mož, ki so vse žrtvovali za domovino. Sudmarkin koledar so dobili v roke kot učno sredstvo. Mislim, da so pedagogi celega sveta dokazali, da more imeti vsak pouk le tedaj uspeh, ako se vrši v materinščini in še pravi čas kličem vladi: Ustanavljajte Šole za invalide, ali za vsak narod v njegovem jeziku. (Pritrjevanje.)
(Konec.)
Politične novice.
+ Shod S. L. S. v Dolu. V nedeljo, 17. februarja sta imela v Dolu za domače in sosednje občine politični shod gg. poslanca dr. Lovro Pogačnik in dr. Vinko Gregorič, Navzoči so z velikim zanimanjem sledili stvarnemu poročilu, z veselim navdušenjem so bile soglasno sprejete sledeče resolucije: Preblagemu vladarju cesarju Karlu obnavljamo neomajano zvestobo, habsburški hiši z veseljem prisegamo udanost in ljubezen, (Po sprejeti resoluciji je zadonela po dvorani cesarska pesem.) — Gospodoma poslancema izrekamo srčno zahvalo in priznanje. — Z navdušenjem pozdravljamo požrtvovalno delo našega. »Jugoslov. kluba«, vsem poslancem izrekamo največje priznanje in zaupanje. — Ostati hočemo zvesti preizkušeni S. L. S., odločno obsojamo poizkus nove, nepotrebne Kmetske stranke in njen« glasilo; gospode poslance, ki so se
ji izneverili v najbolj odločilnem trenotku, poživljamo, da odlože svoje mandate, ker mi jim več ne zaupamo. — Srčno smo hvaležni prevzvišenemu gospodu knezoškofu za njegov junaški zgled in mu ponovno izrekamo ljubezen in pokorščino. _ Vlado
pozivljemo, da čim preje skliče deželni zbor. — Na sporedu shoda ste bili tudi S. Gregorčičevi pesmi: Domovini in naš narodni dom. — Pevci so zapeli J. Aljaževo jugosl. himno: Ti osrečiti jo hoti. — Gg. poslanca sta odgovorila še na več stavljenih vprašanj in ob splošnem veselju in zadovoljstvu je bil shod zaključen.
+ O^ »posvetovanjih v S. L, S,« je snočni »Slov. Narod« objavil notico, ki v nobenem oziru ne odgovarja resnici,
+ Interpelacije naših poslancev. V seji dne 21. febr. so vložili naši poslanci tri interpelacije. Poslanec Gostinčar je interpeliral o razmerah med rudarji v Idriji, ^ dr. Rybar o kršenju suverenosti Avstrije, ker so opravljale nemške čete v Sežani službo cestne policije, in poslanca Roškarja in tovarišev v zadevi rekvi-zicije kmetijskih pridelkov, — V seji dne 22. febr. so se vložile po naših poslancih sledeče interpelacije: 1. Interpelacija posl. dr. L. Pogačnika, Hladnika in tovarišev radi preskrbe semena; 2. glede odškodnine posestnikom v črni na Koroškem ob zgradbi rudniške železnice; 3. radi krivičnega postopanja okr. glavarja bar. Benza, napram Slovencem na Koroškem: 4. radi nerednosti pri prevzemanju živine v Pli-berku; 5. radi razmer pri aprovizaciji in radi demonstracij vsled lakote v Postojni.
+ Poslanec dr. Lovro Pogačnik in nemški nacionalec dr. Schurif. Med govorom poslanca dr, Lovra Pogačnika, ki je nemške vojne hujskače v živo zadel, sc je oglasil tudi nemški kričač dr. Schiirff, češ, kje pa je dr. Gregorin? Dr. Lovro Pogačnik mu je pa izpraševal vest, kje se je dr. Schiirff med vojno nahajal in ga je imenoval »skrivač«. Dr. Schiirff je označil to očitanje kot obrekovanje. Vsled te žalitve je poslal dr. Schiirffu svoja zastopnika dr. Vrstovška in dr. Rybara in zahteval zadoščenje. Dr. Schiirff pa zahteva od dr. Lovra Pogačnika zadoščenje od svoje strani in je imenoval kot svoja zastopnika poslanca Kittingera in Wabra. V torek se vrši seja zastopnikov obeh strank. »Arbeiter-Zeitung« pravi, da bi tudi ona vedela veliko povedati o »skri-vaštvu« dr. Schurffa.
+ Demonstracija poslanca viteza Wassilka. Z Dunaja nam pišejo: V seji dne 20. februarja je prišlo, kot znano, do hudih spopadov med Ukrajinci na eni strani in Poljaki ter zlasti Čehi na drugi strani. Pri tem so padle tudi žaljive besede nasproti Wassilku; na Sevrjuka, zastopnika ukrajinske republike, ki je bil v loži v zbornici, so letele psovke: »Dezerter!« in klici naj se odstrani. V današnji seji dne 21, februarja je govoril vitez V/assilko v zbornici kot protest na levi strani predsedstva, t. j. tam, kjer govore sicer Nemci, Slovani govore na desni strani predsedstva. Ta način demonstracije menda ni bil posebno srečen. Bomo videli, kdaj bo kak Nemec, pa naj si bo še huje užaljen, šel govorit na slovansko stran.
4- Finančni odsek. Dunaj, 22. svečana. Finančni odsek je sprejel predlog poslanca Lichta, na podlagi katerega ostanejo rentni dohodki, ki ne presegajo z drugimi dohodki vred 3000 kron, "prosti rentnega davka, Dalje predlog istega poslanca, naj se podvržejo lovski najemniki državnemu rentnemu davku. Istotako predlog poslanca Kurande, naj se oprosti deželni hipotečni zavod in obe centralni banki hranilnic na Češkem vsakih doklad k rentnemu davku.
+ Gerraanizacija južne železnice. Upravni svet južne železnico se je uda! nemško-nacionalnemu pritisku in je ko-optiral namesto treh francoskih upravnih svetnikov tri nemško-nacionalne poslance. In sicer Doberniga, Pantza in Krafta. S tem je napravljen uvod k nemški gonji pri južni železnici nasproti nenemškim uradnikom. Dadašnja »Tagespost« registrira to dejstvo z zadovoljstvom kot velik nemški uspeh. Pravi: »Poslanci bodo zastopali interese ljudstva v prometnem ozemlju železnice.« Res lepe zastopnike ljudskih koristi dobimo Slovenci v prvobojevnikih velenemške misli Krafta, Pantza in Doberniga. Strune germanizacije so zopet skrajno napeli, še med vojno hočejo napraviti nasproti nam odločilen smrtni sunek. To je nov klic Jugoslovanskemu klubu, da je najostrejši boj proti vladi na vsej črti edino na mestu.
+ Zveza nemških nacionalnih strank se posvetuje o jugoslovanskem vprašanju.
Dunaj, 22. febr. Danes popoldne je imela parlamentarna komisija zveze nemško-nacionalnih strank sejo, na kateri se je razpravljalo jugoslovansko vprašanje. Nemci hočejo ustanoviti enotno nemško stranko.
+ Nemčija proti Avstriff. Nemška ofi-cielna in neoficielna poročila skušajo sedaj zvaliti vso krivdo glede odcepitve Holma na Avstrijo in na grofa Czernina. V ta namen hujskajo pri Poljakih proti Avstriji. ,
Poljski listi pa pravijo, da vedo Poljaki zelo dobro, za katerim grmom zajec tiči.
+ Poljsko vprašanje in Nemci. »Frankfurter Zeitung« piše: Stalno sovražno stališče Poljakov je povzročilo spremembo političnih nazorov v vodilnih krogih centralnih držav. Na rešitev poljskega vprašanja v avstro-poljskem smislu nobeden več ne misli. Nezadovoljni Poljski, ki koketira z zahodno koalicijo, ni mogoče dati orožja v roke. Treba bo tudi preprečiti, da bi Rusiia prišla zopet do moči in vodila velikočeško politiko. Samostojne republike: Inflantska, Kuronska, Estonija in Litva bodo stopile v prijateljski stik s centralnimi državami in bodo popolnoma odrezale Poljsko od Rusije. Namerava se tudi strategično zavarovati črta Visla-Narva. Istočasno odpade tudi združitev kongresne Poljske z zahodno Galicijo. Če bodo pa prešli Poljaki v Galiciji v opozicijo nasproti vladi bomo paralizirali zle posledice tega dejanja s tem, da spremenimo volivno reformo v Galiciji v korist Ukrajincev in. Židov, ki bodo v bodoče tvorili podporo vlade,« Dobra lekcija gališkim Poljakom.
4- Ogrski državni zbor jc 22. t. mcs. nadaljeval razpravo o proračunskem nro-vizoriju. Poslanec baron Madara?sy-Bcck jc krit' ziral gospodarsko politiko vlade. Poslanec grof Batt,hyanyi se je oa pečal s preosnovo ogrske armade. Odobraval je stališče grofa Czernina, vendar se pa bo<i, da ne bi iz tega nastala velika krivica za Poljake.
+ Nemški državni zbor je včeraj v drugem in tretjem branšu sprejel mirovno
pogodbo z Ukrajino. Proti so glasovali
Poljaki in neodvisni socialni demokrati._
Nujni predlog neodvisnih socialnih demokratov, cfa bi za čas zasedanja izpustili od vojaškega sodišča obsojenega posl. Dit-manna, ie bil odklonjen.
+ Litva pod Hohenzollerci. Poljski listi poročajo, da zasede presto! bodoče )j-tevske države član pruske hohencollerske dinastije. Poljaki svarijo Avstrijo pred nemškim imperializmom na vzhodu. *
-f Kdo bo novi prehranjevalni minister? Vprašanje naslednika Hoferja v ministrstvu za prehrano bo rešeno šele po rešitvi proračunskega provizorija. Kot ministrski kandidat se imenuje nemško-nacijonalni poslanec župan Linca dr. Ding-hofer, ki sc baje razume na aprovizacija.
4- Dr. pl. Spitzmiiller guverner r.v-sfro-ogrske banke. Dunaj, 22. svečana. Danes se je izvedelo v zbornici, da je imenovan bivši finančni minister dr. pl. Spitzmiiller za guvernerja avstro - ogrske banke,
4- Velenemške izmišljotine. »Miin-chener Neueste Nachrichten« ostro prijemajo bivšega nemškega državnega tajnika, »velikega admirala« pl. Tirprtza. Američanu pl. Wiegandu je namreč že meseca novembra 1914 rekel, da lahko z velikimi podmorskimi čolni obkoli Anglijo in potopi vsako ladjo, ki bi sc Angliji ali Škotski približala in izstrada Anglijo. Te besede so povzročile, da stoji skoraj cel svet v orožju proti nam, pravi navedeni list. Vse mu je pritrjevalo in ga slavilo: v resnici je pa razpolagal le z 18 podmorskimi čolni s petrolejnimi motorji — staro železo iz leta 1909. in mogoče 12 novih čolnov z Die-selnovimi motorji. Ko so drugič poizkušali izvajati drugo poostreno podmorsko vojsko, so delovali na 600 morskih milj dolgi angleški obali le trije podmorski čolni. Nemogoče reči je obetal Tirpitz, potem jih pa tajil, ko se je izkazalo, da jih ni bilo mogoče izvesti in razdelil Nemčijo v dva tab ora pristašev in nasprotnikov poostrene podmorske vojske.
4- Ali se more vojaška vlada vzdržati? v vojski je seveda umljivo, cla pridobe vojaški krogi večjo veljavo, kakor jo imajo v mirnih časih. To se lahko povsod na čelom svetu zasleduje. Posebno moč so si pridobili vojaški krogi v Nemčiji, a tudi v Avstriji zopet postajajo močnejši. Glccle na to žalostno reč je pisal »Prag. Tagblatt«: »Tudi na Dunaju je vojaška stranka zmagala nad Czerninovo politiko miru. Ludon-clorff je premagal Czernina, a upajmo, da ta zmaga vojnih smotrov ne poostri in nc privede do takega notranjepolitičnega položaja, tako pri nas, kakor tudi v Nemčiji, ki bi ne mogel roditi nobenih blagodejnih posledic. Vabljivo jc namreč, da bi s tisto silo. ki privede do zmag na bojišču, poizkušali tudi doma delati red, a zgodovina ne pozna nobenega zgleda, ki bi kazal, da bi sc bili toki poizkusi posrečili. V Avstriji so že enkrat poskušali, da bi naslonili vlado na »WJIi« (VVindisch-graetz, Jelačič in Radccki), a napočil je le dan, ko se jo pokazalo, da nobena evropska država ne prenese več militarizma. Bachovi huzarji so odpovedali tudi na Ogrskem in svet naučili, cla tudi absolutična uradniška vlada sil narodov ne more zadržati. Zdaj se zopet več ko preveč govori, da mora v Avstriji napraviti red absolutizem. Slabi svetovalci bi bili tisti, ki bi usodo države v tako resni dobi hoteli spra-
viti na tako nevaren tir, tisti, ki najbolj zaupajo o oktroaih in o absolutizmu, bi tak greh najbolj obžalovali.« Sicer še nismo tako daleč kakor piše praški list; a vsekakor: pozornost je zelo umestna.
Volna poročila.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 22. febr. Uradno se razglaša:
Nobenih posebnih dogodkov.
Lisinginove čete so dosegle Novo-grad VVolinski.
Načelnik generalnega štaba.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 22. febr. Wolffov urad poroča :
Zahodno Lojišts: V posameznih odsekih delovanje s topovi in minami. Ob železnici Ypern-Roulers manjši boji poizvedovalnih čet. Neka angleška polj« ska. straža je bila nenadoma napadena in vjeca.
V	zadnjih treh dneh je bilo v zračnem boju in s tal sestreljenih 24 sovražnih letal in dva privezana zrakoplova.
Vzhodno bojišče: V Estoniji smo zavzeli Hapsal. Prvi estonski polk je prestopil pod nemško poveljstvo.
V	Livcniji so prodrle naše čete čez črto Dvinsk —- Wolmar — Spandau.
V	veliko radost prebivalstva so vkorakale naše čete v Rječico severovzhodno orl Dvinska. Od tam smo prodrli do Ljuzyn;'a.
Zasedli stio Minsk.
Armada Linsingova je pri podpiranju Ukrajine za njeno osvobojenje dosegla uspehe. V Novogradu Volinskem smo dosegli zvezo z ukrajinskimi oddelki. Drugi oddelki korakajo proti Dubnu.
Nemško večerno poročilo.
Berlin, 22. zvečer. Na vzhodu na-i predujejo operacije.
Z drugih bojišč nič novega.
Ludendorff.
Cesar Kp.rel v nemškem glavnem stanu.
Berlin, 22. februar,'a. Wo!ff: Cesar in kralj Kare! se je muu'i danes v velikem nemškem glavnem stanu, cla se pogovori o perečih vprašanjih. Spremijcvala. sta ga načelnik avstrijskega generalnega štaba general pl. Arz in nemški vojr.Vki pooblaščenec general pl. Cramo > Razgovorov, obeh cesarjev sta se udeležila tudi Hinden-burg in Ludendorff.
Angleži prodirajo proti Jerihi.
London, 20. februarja. Uradno: General Allenby, ki sc je moral zaradi deževja ustaviti, jc včeraj nadaljeval svoj pohod proti Jerihi in drži zadnje gorovje, ki nad-vladuje dolino Jordana. Naše čete so zjutraj, 19. t. m., na 15 milj dolgi bojni črt; vzhodno od Jeruzalema napadle. Zvečej so dosegle vse stavljene jim točke, povprečno 2 milji globoke.
Poročilo o nemškem pohodu v Rusijo,
Berlin, 22. ferb. Wolff: Ncmci so pričeli na vzhodu 19. febr. prodirati.
Sovražnik j« izstrelil nekaj strelov, na to se ni več. branil. Rusko 12. armado tvorijo le še razkropi je v** tete; umikati se je pričela že 18. febr. čete so večinoma nadomestile rdeče garde, ki n.^o bile odposlane, da se bi.icjo, marveč da upravljajo dcžeJo: plenile in ropale naj bi. Ruski častniki, ki so prišli 19. t. m. iz Dorpata k nemškim četam, poročajo, da tam strahovlada narašča. V Reva lu so vse može toliko ča.sa mučili, da so umrli. V Narvi so umorili 10 nemških Baltov. Nemška 8. armada napreduje po načrtu. V Ukrajini napredujejo v mrazu in trdno zamrznjenih cesiah. Dne 21. februarja smo prekoračili Črto Luniec — Ilovno; važna transverzalna železniška zveza Barano-viči —• Rovno je v nemških rokah. Čete boljševikov se le malo branijo. Zaloge, ki smo jih našli, presegajo vsako pričakovanje. Nemci niso zaplenili le veliko vojnega blaga in na tisoče topov, strojnih pušk, letal in avtomobilov, marveč tudi veliko tisoč železniških voz. Na zasedenih železnicah že vozijo. Pri Kovlu se gradi temelj narodni ukrajinski armadi. Ustanavlja se prva ukrajinska divizija, ki ji pripada veliko štabnih častnikov in vojakov nekdanjih ruskih polkov.
Obramba Petrograda.
Haag, 22. februarja. »Daily Cbronicle« poroča iz Petrograda: Boljše viki se pripravljajo na obrambo glavnega mesta. Povsod zbirajo rdeče garde, da se branijo proti Nemcem. Ruskim četam je zapovedano, naj vztrajajo, dokler morejo, in naj, kadar se umikajo, vse uničijo.
Darujie u dr. Krekov spomeniki
LjiiMlansKa iipravizčcija.
a Petrolej na petrolelske izkaznice s črko C za obrt so bode izdajal po sledečem redu. Na vsako izkaznico se dobi 1 y2 litra petroleja. Petrolej se bo oddajal od 26.-27. februarja v sledečih trgovinah: Za I. okraj pri p. Jermanu, Poljanska cesta 5; za II. okraj pri g. Kavčiču, Sv. Florj. ulica; za III. okraj pri g. Vrtačniku, Rimska cesta; za IV. okraj pri g. Staculu, Šelenburgova ulica; za V. e-kraj pri g. Ilolzerju, Dunajska cesta; za VI. okraj pri g. Si-mončiču, Sv. Petra cesta; za VII. okraj pri g. Mlakarju, Spodnja Šiška 205; za VIII. okraj pri g. Šarabonu, Martinova cesta; za IX. okraj pri g. Fojkar, Dolenjska cesta. Obrtnikom se mora odvzeti celo petrolejsko karto.
a Prodaja kruha. Od vštetega torka, dne 26. t. m. stane hleb kruha, ki mora tehtati 70 dkg, 40 vinarjev.
a Marcclada. Mestna aprovizacija prodaja marmelado v vojni prodajalni v Gosposki ulici. Kilogram stane 4 K 40 v.
a Suho zelišče za juho na izkaznice uradniške skupine. Uradniške skupine prejmejo suha zelišča za juho v ponedeljek, dne 25. t. m,, popoldne pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je ta-le red; I. uradniška skupina od pol dveh do pol treh št. 1 do 200, od pol treh do pol štirih s t. 201 do konca. II. uradniška skupina od pol štirih do štirih, III. uradniška skupina od štirih do pol petih, IV. uradniška skupina od pol petih do petih. Vsaka oseba dobi 1 kg, kilogram stane 2 K.
a Špeh za III. okraj štev. 1301 do konca. Stranke III. okraja z nakazili za mast stev. 1301 do konca prejmejo špeh v pondeljek, dne 25. t. m. popoldne na Poijanski cesti štev. 15, in sicer pridejo na vrsto vse stranke od 1. do 2. ure popoldne. Vsaka oseba dobi četrt kilograma, kilogra mstane 20 kron.
a Špeh za zamudnike III. okraja. Stranke III. okraja, ki niso zadnjič prejele špeha, naj pridejo ponj v pondeljek, dne 25. t. m, popoldne na Poljansko cesto št. 15 od 1. do 2. ure,
a Špeh za IV. okraj štev. 1 do 600. Stranke IV, okraja prejmejo špeh v ponedeljek, dne 25, t. m, popoldne na Poljanski cesti štev. 15. Določen je tale red; od 2. do 3. ure popoldne štev. 1 do 200, od 3. do 4. ure popoldne štev. 201 do 4C0, od 4. do 5. ure popoldne štev. 401 do 600. Vsaka oseba dobi četrt kilograma, kilogram stane 20 kron,
lj Razdelitev petroleja v občini Moste se vrši po sledečem redu: V ponedeljek, 25. februarja, od 8. do 12. ure, dobe štev, 1 do 500, popoldne od 1, do 5, ure štev, 501 do konca; v torek, 26. februarja, železničarji, in sicer od 8. do 12. ure dopoldne št, 1 do konca, popoldne od 1. do 4. ure pa obrtniki. Vsaka družina dobi en liter, ki stane 60 vin. za 1 liter. Vsak naj se zglasi s številko in pripravi naj si potreben drobiž, — Strogo se opozarja, da se drže stranke reda. Delitev se vrši iz skladišča pri Mausarju.
a Čevlje z lesenimi podplati za posle se bo razdeljevalo na Poljanski cesti številka 13/1., v ponedeljek, dne 25. t. mes., od treh do štirih popoldne št. 280 do 330, v torek od treh do štirih popoldne št. 330 do 380 in v sredo od treh do štirih popoldne št. 380 do 420. Čevlji so 3 K pri paru dražji; zato bodo morali oni posli, ki so že plačali čevlje, doplačati šc 3 K.
a Iz seje mestnega aprovizačaega odseka, dne 22. februarja 1918. Od torka prihodnji teden naprej bo cena kruhu zopet 40 vinarjev za hleb. Seveda bo kruh tudi nekoliko slabši, — Pšenični zdrob za otroke sc je razdeljeval na mestnem magistratu ta teden. Ovseni riž za doječe in noseče matere se razdeljuje prihodnji teden. — Že v poročilu zadnje seje je bilo naznanjeno, da ima mestna aprovizacija na razpolago 1 vagon testenin. Izkazalo se je, da testenin ne bo mogoče razdeliti po okrajih, ker na eni strani blago ne bi prišlo med najpotrebnejše sloje in na drugi strani tudi razpoložljiva množina ne zadošča za splošno razdelitev. Zato se je aprovizačni odsek odločil, da razdeli testenine ubožni akciji na zelene izkaznice s črko A, ostanek družinam z velikim številom otrok, bolnikom in starim ljudem. — Mestni magistrat je zasledil, da so se izkaznice za sladkor v največjem obsegu falsificirale. Večja družba je kradla izkaznice in ponaredila vse štampiljc, da se čisto nič niso ločile od originalnih. Izkaznice so se celo prodajale po kavarnah po 3.50 K za kos. Mestni magistrat je vse prizadete ovadil c. kr, državnemu pravdništvu. — Aprovizačni odsek je razpravljal, kako odpraviti nastavljanje za meso pri stojnicah in mesnicah. Že včeraj so bili v časopisju objavljeni tozadevni predlogi. Odsek jim je pritrdil. — Zadnji čas se pojavljajo v časopisju tendenčne vesti, da mestna aprovizaciia protežira pri razdelitvi živil gotove stanove in posebno zapostavlja delavstvo. Kdor nepristransko presoja delovanje mestne aproviza-cijc, ve čisto dobro, da ni najti aproviza-
cije, ki bi toliko skrbela ravno za manj situirane sloje, kot skrbi ljubljanska aprovizacija. Razširjevanje takih vesti se more smatrati le za nepremišljeno hujskanje, ki bi mnogokrat le rado zakrilo one faktorje, ki so si vzeli aprovizacijo delavstva v Ljubljani v zakup, a niso do danes zanj skoraj nič storili.
ljubljanske novice.
lj Cerkvena vest. Dosedanji križanski rektor vlč. g. P. Bernard Polak je bil 21. februarja izvoljen za priorja južnoavstrij-ske provincije nemškega viteškega reda.
lj Šentpeterska Vincencijeva konferenca ima izredno sejo v ponedeljek, 25. t. m. ob 8. zvečer. Na dnevnem redu je poročilo komisarja g. dr. Logarja o dobrodelnih korporacijah in napravah. Obenem se sestavi ubožni kataster, vsled česar se prosijo gg. delavni člani, da prineso seznam podpirancev.
lj Odlikovanje. Nadporočnik v rez. g. Vladimir Musič je odlikovan z redom železne krone 3. razreda z vojnim okraskom in z meči. Odlikovanec je starejši sin c. kr. davčnega nadupravnika v p. g. Ivana Mušiča v Ljubljani,
lj Dar. Delniška stavbinsk.a družba Union v Ljubliani je izročila upravnemu odboru dnevnih zavetišč za revno šolsko mladino v Ljubljani, mesto venca na krsto umrlega upravnega svetnika Ivana Travna znesek 200 K.
lj Zgubljenih je bilo danes na Mestnem trgu 21 K. Pošten najditelj naj odda dep.ar v mestnem ekspeditu.
lj Našlo se je risalno orodje. Dobi se pri g. Gorenc, Japljeva ulica 4.
*	Narodni davek. »Narodni Listy« predlagajo upeljavo češkega narodnega davka. Vsak Čeh naj bi plačal mesečno deset vinarjev narodnega davka. Ako izvrši samo en milijon to dolžnost, potem bi imela na razpolago Češka mesečno 100.000 K za najpotrebnejše narodne namene. Tako Čehi! Ali nc bi mogli tudi pri nas upeljati nekaj podobnega? Zdi se nam, cla čisto lahko. V to so poklicane podružnice »Slovenske Straže«, ki naj bi organizirala pobiranje v dotičnem kraju, tam kjer pa podružnic ni, naj bi jih pa ustanovili. Na tak način bi »Slovenska Straža« imela mesečno lepe dohodke in bi mogla znatno podpirati obmejne Slovence v njih boju za narodni obstoj. Zato pa na delo! Tu naj se pokaže prava narodna zavednost in. požrtvovalnost Slovencev!
*	»Slovenski Straži« so darovali: »Revček Obmejček« iz Koroške 20 K; pod naslovom: Maščevanje. (Na notico v »Slov.« z dne 13. t, mes., št. 36.) »Za Slovensko Stražo nič! — Slovo, čuj, ljubezni prazno, — siknilo v obraz ko bič — revčku na prošnjo prijazno. — »Za Slovensko Stražo več — kar največ!« na to vzklikujem, — dar iz srca ji dareč — za brezsrčnost se maščujem.« — Po č. g. V. Munda, kaplan, Ptujska gora, nabrano ob podpisovanju izjave za deklaracijo, darovali: Oskar Žol-nir, nadučitelj, 3 K; Lojska Dostal, učiteljica, 3 K; Vinko Munda, kaplan, 6 K; Jurij Kumer, mlinar, Važenberg p. Zg. Truš-nje, 10 K; dar neimenovanega iz Podbrez-ja 20 K; Mohorjani Sv. Križ tik Slatine, po č. g. Fr. Korošec, nadžupniku, 32 K; Mohorjani Leskovec pri Ptuju, po č. g. O. Škamlec, župnik, 100 K; volilo pokojnega Ivana Semenič iz Podrage 100 K; V. Kra-ner, župnik, Spod. Sv. Kungota, 10 K.
Ljubljanske podružnice »Slovenske Straže«, Prijatelj narodnega dela nam piše: Takrat, ko se je ustanovilo naše na-rodnobrambno društvo »Sloy. Straža«, sta se ustanovili v Ljubljani dve njeni podružnici, in sicer moška in ženska. Na ustanovnem občnem zboru smo sicer izvolili oba odbora, nabrali nekaj prispevkov in s tem se je končalo njuno delovanje. Tako so pretekla leta — spanja. Sedaj, ko so nastopili časi, ki so bolj resni kot kedaj poprej, je nujno potrebno, da oživimo podružnice »Slovenske Straže« ne le na deželi, ampak tudi v središču Slovenije — v Ljubljani. Kot član »Slov. Straže« pričakujem, da se bosta odbora obeh podružnic po dolgoletnem spanju zdramila in šla na delo. Sicer je pa najboljše, da se skliče občni zbor. Še nekaj mi je na srcu. Naša ljubljanska društva prirejajo zabave, igre itd. v različne namene, obmejnih Slovencev sc pa nikdo ne spomni. Ali ni to znamenje narodne nezavednosti in brezbrižnosti?
pr »Samoodločba narodov in Madjari«. Pod tem naslovom je izšla te dni v Zagrebu brošura, v kateri je v živih barvah in z zadostno spretnostjo opisano azi-jatsko paševanje Mažarov nad nemažar-skimi narodi v ožji Ogrski in posebej nad Jugoslovani. Priporočamo!
Primorske novice.
p Županstvo Kanal naznanja svojim občanom, da se je z dnem 23. svečana presolilo v Kanal, kamor naj se občani v slučaju potrebe obračajo. Naslov: Županstvo Kanal, pošta Gorica.
p Posredovalnici za goriške begunce ▼ Ljubljani so darovali: Župni urad Loziče, p. Št. Vid pri Vipavi, 75 K; potom uredništva »Jugoslovana« jc daroval dr. Brecelj v Ajdovščini 60 K; Fran Cvek, postajenačelnik, Ma-tulje, 50 K; neimenovana gospa iz Ljubljane 10 K; darilo »Slovenskega Naroda« 250 K; Matija Selan, prefekt v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu pri Ljubljani, iz obresti vplačanega vojnega posojila 38 K 50 vin.; odvetnik dr. Fran Novak iz kazenske poravnave 50 K; darilo »Slovenskega Naroda« 20 K; dekan Zurk, Opčina pri Trstu 10 K: darilo »Slovenskega Naroda« 10 K; Ivan Abram, dekan v Oblo-kah, p. Hudajužna, 50 K; c. kr. okrajna sodnija Vrhnika iz kazenske poravnave 19 K 77 vin.j c. kr. okrajna sodnija Tolmin iz kazenske poravnave 20 K; Jernej Kopač, svečar v Gorici, sedaj v Spodnji Šiški štev. 90, mesto venca na krsto g. nadučitelja Josipa Hrova-tina 30 K; Ivan Menčina v Kranju ob smrti nepozabnega hišnega gospodarja in prijatelja g. Josipa Ilrovatina 20 K; Gruntar Albin je nabral v veseli družbi od »debeluharja« 20 K; darilo »Slovenskega Naroda« 50 K; Fr. Štrukelj, trgovec v Grahovem ob Bači, za male begunske otroke 50 K; Ivan Obrstar, ekspo-zit, Zdihovo, p. Mozeij, prispevek prebivalstva v pomoč najpotrebnejšim ob novem letu 19 K 77 vin.
p Razglas. Vsem obfinarjem županstva Volčanskega se naznanja sledeče: Da mora »»sak posestnik, po ukazu c. kr. stacijskega etapnega poveljstva v Tolminu z dne 10. svečana tekočega leta štev. 366, pribiti deščico na svoja zemljišča z napisom: To parcelo bom sam obdeloval, pridene naj tudi zraven svoje ime in priimek, kraj in hišno številko.. Kdor bi na vseh svojih posameznih delih zemljišča ne napravil take dcščice z napisom, bo vojaška oblast s posebno pogodbo te neoznačene parcele (njive) sprejela v obdelovanje in pridelke istih obdržala zase. Omenjene deščice imajo biti postavljene s pravilnim in lahko čitljivim napisom najkasneje do 20. marca t. 1.
Deklaracija, Jugoslovanski klub in S. L S.
Za jugoslovansko deklaracijo so se izjavili občinski zastopi vasi Kred, Staroselo, Količ, Potoki in Borjana.
Duhovščina dekanije Tovaraik v Slavoniji se je izjavila za jugoslovansko deklara-cijo.
Duhovščina Reke, Sušaka in Trsata v Hrvatskem Primorju se je izjavila za majniško deklaracijo.
Duhovščina Novigrada in okolice (Slavonija) se je izjavila za majniško deklaracijo.
Jugoslovansko deklaracijo z navdušenjem pozdravljajo in se ji pridružujejo z dušo in srcem slovenske žene in dekleta iz Kostela z 230 podpisi, iz Vasi (Žage) s 30 podpisi, iz Jakšičev s 3 podpisi, iz Fare z 29 podpisi; iz Krkovega s 17 podpisi; iz Planine s 13 podpisi; iz Vrha z 69 podpisi; iz Kuželja z 98 podpisi; iz Novega sela s 60 podpisi; iz Briga s 16 podpisi; iz Ajbjja s 50 podpisi; iz Banja-loke z 18 podpisi in iz Jesenovega vrta z 12 podpisi, vse v kočevskem okraju; skupaj 642 podpisov.
Žene in dekleta Premske fare smo se z 815 podpisi izjavile za majniško deklaracijo. Navdušeno stopamo za poslanci Jugoslovanskega kluba in obsojamo izstop dveh poslancev. Tudi v Kilovče in Rateževo brdo v_ Zagorski fari so šle naše nabiralke podpisov, kjer so jih vsi do zadnjega prav prisrčno sprejeli. Za Krekov spomenik smo nabrali 245 K.
Žene in dekleta občine Čatež pri Brežicah se izjavljamo z navdušenjem za jugoslovansko deklaracijo z dne 30. maja 1917 v njenem polnem obsegu. Hrepenimo po združitvi jugoslovanskih dežel pod žezlom Habsburža-nov. Pridružujemo se splošnim željam po miru. Našim dičnim, poslancem, združenim v Jugoslovanskem klubu, pa kličemo: Krepko naprej za našo staro pravdo, za naše naravne pravice! Bog z nami! Sledi 432 podpisov.

pr »Luč« — »Djački Vijesnik«. Uredništvo »Luči«, glasila hrvatskega katoliškega narodnega dijaštva naznanja, da je rok sotrudništvu za novi semeslralni zvezek podaljšalo. Rokopisi naj se pošiljajo na naslov: dr. Stjcpan Markulin, odvetnik, Zagreb, Kurelčeva ulica 3, naročnina pa: Kaptol 27. — Pendant »Luči« »Djački Vijesnik-« izhaia vsakih 15 dni.
Odpust starejših črnovojniških letnikov.
Poslanci dr. Lovro Pogačnik, dr, Karel Verstovšek in tovariši so na domobranskega ministra vložili naslednjo interpelacijo:
Vsled dogodka na vzhodu je največji del naših bojnih črt postal prost. Vrhovno vojno vodstvo ima sedaj veliko čet na razpolago za druga bojišča. Na drugi strani postajajo gospodarske razmere v zaledju posebno radi pomanjkanja delavnih moči vedno bolj obupne in sicer tako, da se moramo bati, da kljub najboljši volji doma ostalega kmečkega prebivalstva, kljub vsem odredbam ne bo v zadostni meri obdelano. Ta strah je tembolj utemeljen, ker je gotovo, da bodo vojne ujetnike v veliki meri odvzeli poljedelstvu. Pri tem ne smemo pozabiti, da gre poljedelska produkcija od leta do leta nazaj, da so ženske delavne moči preobložene z delom in da ne morejo več zadostno oskrbovati težko poljsko delo.
V najvitalnejšem državnem interesu ie, da sc obdelovanju polja pritegnejo sveže moči, kar se bo z uspehom doseglo le tedaj, čc se gospodarstvom vrnejo kmetje in njih delavci. To se more zgoditi na dva načina: 1. da sc takoj odpuste starejši
črnovojniški letniki; 2. da se na obsežnejši podlagi kot doslej podele poljedelcem in poljedelskim delavcem dopusti.
Iz teh vzrokov vprašamo Vašo eks-celenco:
Ali je Vaša ekscelenca pripravljena ta predlog v polni meri vpoštevati in vse potrebno ukreniti, da se odgovarjajoč nujnim potrebam prebivalstva in najvažnejšemu državnemu interesu takoj odpuste starejši letniki, mlajšim letnikom pa dovolijo daljši dopusti?
Dunaj, 19. febr. 1918, • . •
Preganjanje abs, iur. Henrika Horvata iz Ljubljane.
Interpelacija dr. Korošca, dr. Ravni-harja in tovarišev na celokupno vlado:
Na podlagi denuncijacije fotografa Sturma v Ljubljani je bil abs. iur. Henrik Horvat začetkom vojske od ljubljanske policije aretiran in izročen c, kr, domobranskemu divizijskemu sodišču na ljubljanskem Gradu. Preiskava je bila vsled pomanjkanja vsake krivde ustavljena. Obrekovalcu se ni rič_sar zgodilo.
Koncem nov. 1916 jc bil Horvat vsled denuncijacije of. I. zopet aretiran. Pri c. kr. vojnem sodišču je bil nervozni in bolehni mladi mož vtaknien med težke zločince. Preiskovalni sodnik je pogosto prišel na že davno pokopano stvar izza leta 1915, Pri obravnavi 2. februarja 1917 je bil Horvat oproščen. Težko obolelega g. Horvata pa niso spustili domov, marveč je c. in kr, vojno sodišče zahtevalo internacijo. Vojaško sodišče je g. Horvata obdržalo še 17 dni po oprostitvi v zaporu, čeprav je v zakonu čisto jasno predpisano, da se mora takoj izpustiti. Nato so izročili žrtev policiji, kjer je policijski nadkomisar dr. Sku-bel g. Horvata enostavno vtaknil v policijski zapor. Zdravniki so konstatirali nervozno obolelost najtežje vrste, vendar so človeški vojaški sodniki smatrali g. Horvata še vedno tako državi nevarnega, da se ga mora internirati ali v Oberholla-brunnu ali Pa v norišnici, K sreči je bil med tem tabor v Oberhollabrunriu opuščen. Policija je povabila g. Horvata zopet k sebi, da je njemu nujno potreben mir in ga pregnala na Hrvaško. Ko so mlademu možu tam pošla sredstva, je bil prisiljen, da se jc vrnil na Kranjsko. Orožništvo ga je pa takoj prijelo in ga vleklo v Ljubljano. Policist dr. Skubel je zaprl g, Horvata za 6 ur in ga nato konfiniral v Ljubljani. — Vznemirjenj in povabil pa s tem še ni bilo konca.
G. Horvat jc vsled tega preganjanja fizično in živčno popolnoma strt. Pred aretacijo je služil kot podtajnik pri vnov-čevalnici za živino v Ljubljani. Nervoznega bolnega moža nimajo na vesti samo brezvestni obrekovalci, marveč mnogo bolj policijsko ravnateljstvo v Ljubljani, kateremu jc vsaka denuncijacija dobrodošla nad vse dvome vzvišeno sredstvo za preganjanje tako osovraženih Jugoslovanov in pa c, in kr. vojno sodišče v Ljubljani,
Vprašamo vlado: 1. Ali je pripravljena dati g. Horvatu popolno zadoščenje? 2, Ali je prioravljena pojasniti, kakšno korist ima avstrijska država od tega, če mladega, bolnega moža gonijo semtertje kot divjo žival in mu uničijo eksistenco? 3. Ali je voljna policijske uradnike in vojaške sodnike, ki so to zakrivili, vendar enkrat kaznovati?
Dunaj, 19. febr. 1918.
Dnovice.
— Kranjski pomožni odbor za obnovitev Goriške se snuje. Kakor se je vsled inicijative pokojnega dr. Kreka ustanovila v Ljubljani posredovalnica za goriške begunce, dokler žive med nami, tako moramo Kranjci, oziroma vsi Slovenci, ki nam je vojska prizanesla, pomagati našim tako trdo preskuŠanim goriškim rojakom, ko se imajo Vrniti v svojo po vojski upostošeno deželo, na svoje razdrte domove. Obnovitev tako grozno razdejane dežele bo ogromno delo. Čudimo se, kako da se vlada skoro nič ne zgane, da bi za obnovitev res kaj storila. Lepe besede, to je večinoma vse, s čemer jim vlada pomaga. Če v štirih mesecih ni mogla poslati vojakov ali ujetnikov, da bi vsaj nevarne izstrelke pobrali, kaj naj rečemo?! Ali je to tista toliko obetana skrb za cesarju in domovini zvesto udano ljudstvo?! In hrana za Goričane; ministrstvo pravi, da nima. Prej nam je naš narod po barakah umiral, zdaj naj še ti, ki so ostali, umrjejo gladu! Ali so res sklenili, iztrebiti nas z naše zemlje, da napravimo prostor drugim?!... Pa ne ozira:c na vladno brezbrižnost jc tudi dolžnost bratske ljubezni, da pomagamo svojim rojakom, da bodo vsaj živeti mogli. Zato sc bo osnoval Kranjski pomožni odbor. Ker bo to ogromna gospodarska akcija, •v- hn nclhor naslonil na našo zadružno organizacijo. Naj se mobilizira naš kapital v pomoč slovenski deželi, namesto da bi r,e drugi po naši zemlji pasli. »— Več o delovanju odbora drugič.
—	Nemška pravičnost. Prijatelj nam
piše: Pred nekaj dnevi sem imel opravka na postaji v Sevnici, in sicer pri blagajni za promet z blagom. Čakam dobre četrt ure, na kar se mi odpro vrata, jaz pa pomolim uradniku »aviso« s pripomnjo, kako visoki da so zdaj vozni stroški. Uradnik me ni umel niti besedice ne. Hotel je, naj govorim nemško, ker on kot Dunajčan ne razume slovenski. In seveda njegovi tozadevni zahtevi — čudna zahteva, da bi Slovenec na slovenskih tleh moral govoriti v tujem jeziku! — nisem hotel ustreči, in zato nama je moral priti na pomoč g. postajenačelnlk. Sem namreč mnenja, da, če se mora Slovenec naučiti tujega jezika na tujih tleh, tako mora tudi Nemec znati naš jezik, ako hoče službovati na naših tleh. Osebno seveda nimam proti dotičnemu uradniku ničesar, ker bi on morda rajši služil na nemškem ozemlju in ker »Raum fur alle hat die Erde«, kakor piše Schiller, ki je bil kot Nemec gotovo bolj pravičen kakor so naši Nemci, ker bi radi vso zemljo rekvirirali zase, vendar je pa postopanje uprave južne železnice naravnost izzivanje slovenskega naroda, sramotenje slovenskih železniških uradnikov, ako se na boljša mesta na Slovenskem nastavljajo Nemci, slovenski uradniki pa — kakor da bi bili ti manjvreden element — pošiljajo v kake puste nemške kraje, dasi zna vsak slov. žel. uradnik gladko po več jezikov, a Nemec navadno le enega. Skoro vsak slovenski uradnik zna torej več, kakor kak potomec »Her-renvolka«. Da pa nastavljajo Nemce po naših krajih, smo tega vzrok tudi Slovenci sami, ker smo tako uslužni nasproti Nemcem; zaradi enega Nemca na primer govori celo omizje nemški! Ako bi vsak govoril z nemškimi uradniki pri nas le slovenski, bi si ta ne mogel pomagati, svoje službe ne bi mogel izvrševati, in uprava bi bila prisiljena, prestaviti ga drugam. In spričo takih in enakih narodnih krivic od strani Nemcev se ti čudijo, da ne maramo stanovati z njimi v isti hiši!
—	Za davčne nadupravitelje je imenoval finančni minister davčne upravitelje finančnega ravnateljstva Ljubljana: gg. Roberta Lindtner, Riharda Debelak, Franca Uršič, Edvarda Šubic, Vinkota Premic, Ivana Lavrič, Franca Bervar, Miroslava Rant, Josipa Ahlin, Gustava Kernc in Jakoba Milavec.
—	Tudi okr. sodišče v Ljubljani pošilja dosledno strankam zgolj nemške dopise. Tako celo v Ljubljani nismo varni pred atentati nemške birokracije! Proti taki nesramnosti je samopomoč najboljše sredstvo. Vse take dopise vrnite vedno sodišču in zahtevajte slovensko dopisovanje! Na nemška uradna pismena vprašanja ne odgovarjajte — vračajte jih! Zganite se in pomagalo bo!
—	Usposobljenostne preizkušnje za obče ljudske in za meščanske šole v pomladanskem terminu 1918 se prično na c. kr. učiteljišču v Ljubljani v petek, dne 5. aprila, ob 8. uri. Pravilno opremljene prošnje za pripust k usposobljenostni preizkušnji je po šolskem vodstvu predložiti pravočasno c. kr. okrajnemu šolsk. svetu, da bodo najpozneje do 23. marca v rokah izpraševalne komisije.
—	Nemščina na poštL Listki, ki jih prilepljajo pošte na priporočena pisma, imajo izključno nemška krajevna imena.
Sako beremo na njih: Laibach, Wocheiner eistritz, Soderschitz... in nešteto spak, o katerih mnogokrat ni mogoče vedeti, kaj naj pomenijo. Ta pisma gredo iz dežele, širijo v tujini mnenje, da so na Kranjskem zgolj Nemci doma, in tujec, ki pride na Kranjsko, se čudi, da se pri nas slovensko govori.
—	Dom za katoliške akademike ▼ Zagrebu. Starešine in člani hrv. akad. katoliškega društva »Domagoj« v Zagrebu so prišli na dobro misel, da v času velike draginje in pomanjkanja dijaških stanovanj ustanove »Domagojski kvartir za katoličke akademičare«. Ta humana ustanova obstoji že nekoliko mesecev (Za-
reb, Pejačevičev trg 15). Upravljajo jo ospitanti sami. Eden starešin je ravnatelj, drugi ekonom. Imajo tudi lastno kuhinjo. Hrvatska javnost je ustanovitev te. ga akademičnega stana zelo simpatično pozdravila ter dohajajo tudi prostovoljni denarni prispevki.
—	Vsi stareSlne ln akademiki, ki ' so pri vojakih ali v tujini, naj blagovolijo poslati svoje naslove dr. Vinku Sarabonu, Ljubljana, Čopova ul. 19. Sorodniki starešin in akademikov, ki ®o sedaj v vojnem ujetništvu, naj bi poslali njih naslove, če so znani, istemu gospodu.
—	Zdravniški honorar. Društvo zdravnikov na Kranjskem nam piše: Z ozirom na notico v »Slovencu« z dne 20. t. m. pod »Zdravniški honorar in kmetje« se vam s tem naznanja, da je podpisani odbor prejel od dotičnega zdravnika pojasnilo, iz kojega izhaja, da je bil honorar 300 kron v danem slučaju popolnoma primeren ter odgovarja tudi soglasnim sklepom tega društva z dne 10. maja 1914, 7. oktobra 1916 in 31. januarja 1918, glasom kojih je tudi vsak zdravnik opravičen sam oceniti
vrednost svojega dela. Brez ozira na to pa je glasom izjave dotičnega zdravnika paci-jentinja bila v tem slučaju žena premožnega posestnika, ki je njemu opetovano izjavil, da je pripravljen plačati vsako vsoto, če mu žena ozdravi in se je, kar jc menda glavna stvar, isti med tem že znatno obrnilo na bolje.
—	Županstva in begunci. Poročajo nam, da nekatera županstva na Kranjskem pode goriške begunce iz svojih občin, odkar je Goriška prosta. Če je ta vest resnična, moramo dotična županstva opozoriti, da begunci po velikanski večini sedaj še ne morejo domov. Brez hrane so doma, brez strehe, brez orodja, brez polja in po najnovejšem vladnem odloku tudi brez podpore. Kako naj sc doma pre-žive?
—	Rdeči križ. Od pondeljka, 2,8. februarja 1918 naprej ima Rdeči križ in po-izvcdovalnica za vojne ujetnike in pogre-šance svoje pisarne na Poljanski cesti 4, II. nadstropje, sobe štev. 38 in 39.
—	Smrtna nesreča. Iz Muretinc cd Sv. Marjete se nam poroča o nesreči- katera se je zgodila 11. t. m. 13 letna hčerka Micika Fištravec je kuhala 11. t. m. nekaj korakov od domače hiše obleko, da bi jo potem barvala. Vsled neprevidnosti otrokove in nepazljivosti matere se je užgala obleka in v nekaj trenutkih je bila cela v ognju. V zadnjem trenutku so prihiteli sosedi ter pogasili gorečo obleko. Težko opečeno ter v groznih mukah so jo pripeljali v ptujsko bolnišnico, kjer jc drugi dan izdihnila svojo blago dušo.
—	Iz Planine pri Rakeku, čakali smo na železniški postaji in pripravljali denar za vozne listke. Pri vratcih se prikaže mož: AVohin?« Začudeno pogleda fant, ki jc kupoval. Proti Ljubljani nekam bi se rad peljal in imenuje postajo. »Was heiBt das?« se začuje skozi vratica. Se bolj čudno je gledal fant, zdaj naprej, zdaj nazaj. K sreči je bil tam gospod, ki je pomagal razočaranemu fantu. Še do vlaka ne more priti s svojim jezikom. Pride na vrsto žena: »V Ljubljano prosim.« — AVas heLOt das?« — Nič ni dobila. Pride še ena: »V Ljubljano!« — Nič! — Tako je šlo, in ko ne bi bilo slučajno takih, ki so vedeli, kaj pomeni ta »vashajzdas«, ne vem, kaj bi bilo s potniki. — To sc je nedavno zgodilo v naši slovenski Planini, ki zanjo naši »prijatelji« še nemškega imena niso znali skovati. Upamo, da kmalu pride rešitev!
—	Trbovlje. Na pustno nedeljo se je vršila v Trbovljah spevoigra »Natakar«, pri kateri so nabrali znatno vsoto za dr. Krekov spomenik. Ob tej priliki je nastopil tudi samostojnj tamburaški zbor.
—	Za slovenske slepce v Gradcu jc priredil ljudski oder na Vrhniki 2. febr. pod spretnim vodstvom gdč. učiteljice Malavašič Medvedovo žaloigro »Za pravdo in srce«. Vrhniško občinstvo je trikrat napolnilo društveno dvorano ter z zani-majnem sledilo vsaki točki predstave. Vsa čast in hvala gre našim vrlim igralkam in igralcem na odru, ker so pokazali, da so kos tudi najtežjim točkam predstave. Njihova vstrajnost in ljubezen do odra in predstav naj jamčita, da jih zopet kmalu vidimo na odru. Prav tako ne smemo pozabiti našega neutrudljivega s.tarčka gospoda Levstika z njegovim pevskim zborom. Njegov nastop in petje njegovih pevcev in pevk bi delal čast tudi vsakemu mestu na Kranjskem. Hvala jim! Čisti dobiček 829 K se jc odposlal naravnost slovenskim slepcem invalidom v Odilin zavod za slepce v Gradcu.
-— Poštne zmanke iz L 1916. Poštne znamke s sliko cesarja Franca Jožefa I. po 15, 20, 25 in 30 v, dopisnice in zalepke in nujne trioglate znamke od 1. marca naprej no bodo vec veljavne. Lahko se pa še marca meseca zamenjajo za druge znamke.
—	Žrebanje državno loterije. Pri žrebanju tretje izredne državne loterije dne 21. t. m. je zadela sročka Stev. 440.573 200.000 K. št. 239.002 50.000 K, št. 489.359 30.000 K, št. 487.172 20.000 K in št. 366.078 10.000 Iv.
—	Dar. Za Vojni gasilski sklad Kranjske deželne gasilske zveze za onemogle gasilce ter njihove vdove in sirote je podaril g. Anton Belec, župan in predsednik gasilske zveze mesto venca na grob rajnemu ravnatelju Ivanu Travnu znesek 100 kron.
Narodno gospodarstvu. ~
g Cene 2itu se zopet zvišajo. »Pesti Hirlap« izvaja: Poljedelski minister le ugodil zahtevi ogrskih kmetov ki so zahtevali, naj se cene žitu zvišajo. Povišali jih bodo za 20%.
g Terjatve napram rumunski državi in rumunskim občinam. Terjatve napram rumunski državi kakor tudi napram vsem mestnim in krajevnim občinam v zasedenih okrajih Rumunije, ki so za dobave pred rumunsko vojno napovedjo ali pozneje zapadle, je čimprej z navedbo vseh pojasnil zglasiti pri »Schutzstelle ftir čster-reichischen Vermogen im Auslande« (Dunaj I., Stubenring 8, Handelskammerge-baude); pridejati je avtentične dokaze, s
katerimi je mogoče obstoj terjatve brez dvoma dokazati. Za že vložene zglasitve je dokaze čimprej doposlati. Namesto predložitve izvirnih Ustin se priporoča poslati prepise.
Spcm nlajle se »Sieve&ske Siraže" s
Za trgovce. Tvrdke, katere smejo giasom razpisa c. kr. urada za ljudsko prehrano z dne 29. januarja t. 1. št. 8550 (drž. zak. štev. 230 z dne 21. maja 1917) kavine surogate prodajati so: Adolf Glaser & Comp., Praga, sadna kava '■-Vita nova« kilogram po 3 K 20 v; Karel Kuhlemann, Dunaj, tovarna za imperi-jaino figovo kavo »Korona* (kavini nadomestek) kilogram po 3 K 80 v; Rudolf Schwarz »Reindorf :, kavini nadomestek kilogram po 2 K 80 v; Ch. Kraus, Dunaj, »Cehaka-«, kilogram po 3 K 80 v; Jožef Krejčar, Dobruška, tečna kava, kilogram po 2 K v papirnatem ovoju, v lesenem ovoju 2 K 20 vin.; Th. Giin-ter, Klatava, »Bohmerwaldkaffee«, kilogram no 3 K 40 v; Feliks Wimmer, Dunaj, »Herku-Ies« (kavini nadomestek), kilogram po 3 K 40 v; dr. Fr, Zatka, Praga -.Praška mešanica^, kilogram po 3 K 40 v .-r.acij Holliinder, Prerava, Kav/ara«, kilogram po 3 K 40 vin.; Vencel Sloup, \Vršovice, brez znamke, kilogram po 3 K 40 v ter Henrik Ad. Dislrich, Dunaj, ->Cikorin figova kava-<, kilogram pot 3 krone 40 vin. — Naslednjim _ tvrdkam izdelovanje kavinih surogatov ni bilo dovoljeno: A. Župnik, Dunaj, Zupnikove »Sanitats« sladno-kavine konserve s sladkorjem (1. r, sladno kavo, 2. z ječmenovo kavo); Neža Pucholt Kr. Vinogradi, >-Syiva«; Bratje Hitler. Tečen (»Rcichs - Nahrsalz-Normalkaffee«); R. Fcld-mann, Brno, »Bruna«; Ignacij Hoilender, Prerava, »Mora«; Marija Kučera, Žižkov, »Mina-; Samuel Epstein, Dunaj, »Lucullus(csenca); I. Svoboda, Praga, »Phobus«; Fran Vesel", Boryt za Bh;:. Melnik »-Nektar«; Jo2cf Brezi-na, Lužec ob Moldavi, »Kavin«; Fr. Wericli, Kr. Vinogradi, »Javanoh; »Arto Nahrungs- u. GenussmiUelfabrik«, Praga, »Artckaffe«; Marija Hoiosova, Praga, »Gallus••; Fran I.oben-stak, Milterndorf, Štajersko. Salzkammergut »Gebirgsgcsundlieitskalfee«; A, Krivanek, Brno, »Adria«, vojni kavini nadomestek: Ernest Kunitz, Altstadt ob Labi, brez rrnamke, Rudolf Reckziegel, Ileb, želodov a kava, Jožef Blau, Dunaj, »Portoriko«, kavini izvleček; Mo-kador, Dunaj, »Mokador«; Karel Kuhlmann, Dunaj, »Poiinia<Jan Junak, Proga, kavini nadomestek, F. F. I. I. Porosch, harcloš, Rc-čica, »Perun«, zajtrkovalae konserve; Franc Durzak, Dunaj, kavini nadomestek ter Karla Franki, Dunaj, »Pršma«. Ta nadomestila se ne smejo izdelovati, ne prodajali.
Fellerjeve tek vzbudljive, lagodno odvajalne rabarbarske kroglice z znamiro
.JELŠA	.......
mm
1
Dr. Mano Dereani naznanja v
svojem ter v imenu svojih otrok Pavia, Vere, Milene in Lidije, in vseh ostalih sorodnikov, da je naša nad vse ljubljena, preblaga mamica, gospa
Alfonza
s
v petek, dne 22. februarja 1918, po daljši kruti bolezni nas prerano zapustila.
Pogreb nepozabne blagopokoj-ne bode v nedeljo, dne 24. februarja f.!, popoldne, ra pokopališče v Št. Vidu nad Ljubljano.
ste stare stvari, kot: kozarci, stare ure, mini-jahire, steklene osare in sploh vse vrste staro pohištvo. — Natančneje se poizve na Starem trgu v trgovini Lončar.
Kup: cc dobro ohranjen
?. ven opravo zn cac^a ali dva konja. H kupnini se cvntuelno do:!a tudi sianiaa. — Ponudbe pod »Kolcselj t>22>- r»a upravo s-SIovenca«.
I.'Sc se zn takoj al: pojneje pre • ivaika (Siepperm)
m čevljar:.,' o obrt, cvcntueluo tudi vajenka. —< Predstaviti se >: pri Fran Szncinerju, Ljubljana, tclcnburf.ova uiiea.
Izgubila se jo včeraj dopoldne z voza od Vrhnike
do Ljubljane	črna suknja. "^L
Pošteni najditelj naj jo odda proti dobri nagrad/ v živilih in denarju v gostilni >-pri Fi^ovcu« na Dunajski ce^t:.
PRODA SE večja množina
sadnega M.!?*?
Naslov pove uprava pod št. 560.
PRODA SE dobi o ohranjen
m*

po nizki
HTLICE."
ceni.
prineseljo olajšavo.
škatlic franko 7 K 37 vin. Lekarnar E. Feller, Stubica, Elsatrg 134 (Hrvaško). Čez 100.000 zahvalnih pisem.
i
»SLOVENSKA MATICA« naznanja prežalostno vest, da je njer. večletni odbornik, zaslužni blagajnik in pisatelj
ž a
tr
c. kr, stotnik, poštni ravnatelj v pokoju
dne 21, februarja t. 1. v miru preminul.
Bodi mu ohranjen trajen, časten in hvaležen spomin.
Ljubljana, 23. svečana 1918.
SLOVENSKA MATICA
Več sc pcizvc pri P. POGAČNIK, MENGEŠ 85
PRODA SE dobro~ohranie!io
HHP** moško kolo
Naslov pove uprava .Slovenca' pod št. 612,
kupim v ljubljanski okolici, ilfi) U alCo možno, 7. malim vrtom Cena 5000—15.000 K. Naslov pove uprava » Slovenca« pod št. 607 do 15. marca.
SPREJME
7.n kmečko občino, veSč tudi neoščine. Plača po
c'o{|ovoru. — Naslov pove uprava pod šL 606
IŠČEM . ~MANJs?f POSESTVO, nc
pripravno za lctcviSče, najraic ob vodi ter v bližini železniške proge v ljufc!:cnski ali kamnitid
okolici. — Ponudbe prosim pod »Lepa lega« na upravo tega lista.	608
SE IŠČE na neko posestva na Dolenjskem. Nceženjen, vojažčine prost, zanesljiv ln pošien. Prednost imajo, kateri &o žc na večjem posestvu samostojno službovali. Labko tudi invalid. Pismene ponudbe s spričevalom in r'.5r!levo olače do 15. marca t. 1. pod šifre UPRAVNIK 333. ' RUDOLFOVO, poste restante.
................ VEč77r"MNo¥»iA
^ « M
(Reisstroh)
za ribaricc in metle se dobi po ugodni ceni. — Kje, pove upravništvo »Slovenca« pod št. 604.
PRESKRBA GORIVA "ZA PRIMORSKO.
--:: društvo z o. j. v Trstu, :;-t—i
kupi vsako množino
bob onega
za sukcesivno dobavo do konca marca 1919.	609
Razpisuje se služba
Za obilc dokaze iskrenega sočutja povodom prebridke izgube našega priljubljenega brata, svaka in predobrega strica, gospoda
Jožefa Preskerfa
veletrgovca in posestnika v Zrečali,
izrekamo vsem našo najprisrčnejšo zahvalo, Prav posebno pa se zahvaljujemo premilostnemu g. Frančišku Hraslelju, arhidijakonu in dekanu v Konjicah, vlč. g. Matiji Karbi, konzist. svetniku in župniku v Zrečah, ln ostali čast. duhovščini; dalje preblagorodncmu gosp. dr, Hohlu, uraUnemu vodji okrajnega glavarstva v Konjicah, in drugim gospodom uradnikom konjiških uradov, slavni požarni brambi istotam, slavnemu obč. zastopu v Zrečah z županom g. Winterjem in podžupanom g. Kračunom na čelu, slav. šolskemu vodstvu istotam in sploh vsemu občinstvu konjiškega okraja in zreiike občine, ki je spremilo blagega pokojnika k večnemu počitku.
žalujoči ostali.
ki je prost vojaščine ler vešč knjigovodstva in se razume na zemljiško knjigo.
Ponudbe s spričevali na »Zadružno zvezo v Ljubljani«.	610
ev, vrtnarja
sprejme takoj GRAŠČINA V T,OKI PRI 611	ZIDANEM MOSTU.
Vsa oskrba in dobra plača zagotovljena.
Mad 1,000.000 mojih J§ ročnih šivalnih šil
v rabi! Praktično orodje za vsakogar za šivanje usnjenih predmetov, oprem, jermenov, čevljev, mehov, jader, vreč, plaht. — Važno ra vojake. — Razprodajalccm popust. Cena kompl. šilu K 5.—, povzetni stroški posebej. Izvoz žreblfev, va-rovnlcev podplatov in vojnih pod rlatov. P, E. Lachraann, Dunaj LJL, Mpsergatse 3, odd. 181.
IŠČE SE pridna, poštena
zmožna vseh domačih hi Snih del, srednjih let od 35 do 45. — Naslov pove uprava lista pod It. 591.
Tri mizarske pomočnike
sprejme
ANTON ROJINA, mizarstvo, Ljubljana.
Konjsko žimo
vsako množino, kupuic Mihael Mihelič, Sčetar v Ljabljani, Šelenburgova ulica St. 1, nasproti kazine.
PRODAJALKA
M sprejme v prodajalno s mešanim blagom v bližini Ljubljane. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod štev. 528.
Mlini za Mienie
Palliy, Prstfa IL, Havličkovo nam. Stev. 32 pri Henrikovem stolpa.
PimU se dobro ohranjena
knjižnica
V obsega 400 knjig. — Naslov pove uprava lista pod Stev. 600.
•legantno meblovana soba
• popolnoma separiranim vhodom se išče. Ponudbe na upravo lista pod šifro H. V.
Proda se
n
Naslov pove uprava lista pod št. 576.
Zamaške H
stare zamaške . . . . kg po K 20-— nove zamaške . . . . kg po K 40-— PAVL BIRNBAUM
Einkaufsstelle. Dunaj, II.. Darwingassc 39 bci der Nordbahn. — Prevzema tudi po povzetju.
Sprejmem
1 Žagarja, 1 mizarskega pomočnika in 1 mizarskega vajenca. ::— ::— ALOJZIJ KANC, Gameljne pri Ljubljani.
Prodajalka
strogo zanesljiva in v mešani stroki dobro izurjena moč, se sprejme v večjo trgovino aa deželi. Hrana in stanovanje v hiši. — Ponudbe s sliko in zahtevo plače sprejemi upravništvo pod Stalna služba št. 550.
Proda se	6 ZIDANIH POSLOPIJ
e opeko kritih, ob okrajni cesti, pol ure od kolodvora večjega trga in četrt ure od promogokopa oddaljena, z vrtom in sadonosnikom na Sp. Štajerskem. Poslopja so porabna za trgovino, peka-fijo, gostilno in mesarijo. Plačilni pogoji ugodni. Ponudbe na upravo lista pod štev. 556.
~~	VABILO
na
redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Ribnici
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, kateri se bo vršil
v nedeljo, dne 3. marca 1918, popoldne ob 3. uri v zadružnih prostorih.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobrenje računskega zaključka za 1, 1917.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Slučajnosti. Načelstvo. NB. Ako bi zgoraj sklicani občni zbor ob določeni uri ne bil sklepčen, vrši se pol ure pozneje Aa istem mestu in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki sklepa brez ozira na število ude-ležnikoT.____58«5
Gozdne sadike.
Iz državnih drevesnic na Kranjskem sc bodo na spomlad leta 1918. prodajale, dokler bo v zalogi, naslednje vrste gozdnih sadik:
Smreke.......4—51etne po 7 K
Smreke (presajene) , . 51etne po S K Smreke (presajene) . . 61®tne po 9 K
Črni bori...... 31etni po 7 K
Kanadski topoli, 2—3 m visoka
drevesca ............po 10 K
Cene veljajo za 1000 sadik, oziroma 100 komadov drevesc z zavojem vred, postavljene na najbližjo železniško postajo.
Naročila naj se pošiljajo c. kr. deželnemu
KARLO ŠIŠKOVIČ, ČRNIKAL, ISTRA
kupi vsakoršno množino drobno mletega
mr žvepla
za žvcplanje trt kakor tudi	gobice
za cepljcnjc trt.
KAVNI NADOMESTEK »AIDA«,
PRALNI PRAŠEK »ADRIA«,
dišave ter vse drugo špecerijsko in kolonijalno 306	blago dobi se vedno pri
Filip Šibeniku, Zagreb, Sveučilištni trg 1.
Stolna ulica 2 C RATIPI LJUBLJANA :: GORICA :: r# ^^ 1	s Stari trg 28
MoSka in ženska dvokolesa šc s staro pnevmatiko, Šivalni in pisalni stroji, gramofoni, električne žepne svetilke. — Najboljše baterije. Posebno nizke cenc za preprodajalce.	1775
Mehanična delavnica na Starem trgu 11.
Suikno blago,
modno volneno blago, platnene namizne prte in-brisače, ponuja tvrdka PROKOP SKORKOVSKY & SIN, Humpolec, Češka.
Vzorce na žoljo samo direktnim odjcmalcem.
Srbečico, Sišaje
odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvir. „rujavo mazilo". Popolnoma brez duha, ne maže. Poskusni lonček K 2-30 veliki K 4'— porcijaza rodbino K 11-—. Za loga za LJubljano in okolico: Lekarna pri zlatem telenu, Ljubljana Marijin trg.1620
Pralna in čistilno sretisfoo
mnogo let v rabi pri armadi, v ujetniSkih taborih, gospodinjstvih in pralnicah, hotelih, pisarnah, tovarnah in rudnikih itd.
ZA ČIŠČENJE PERILA
iS :i r gospodinjstvih, hotelih, pralnicah itd. :> ::
ZA SNAŽEN JE
rok, podov, tovarniških prostorov, stanovanj in vseh vrst predmetov iz železa, lesa, porcelana itd. izdeluje in dobavlja v velikih množinah KEMIČNA TOVARNA PRAGA VII-773.
2977
Vam plačam, ako Vaših kurjih očes, bradavic in trde kože,
tekom 3 dni s korenino, brez bolečin ne odpravi
Ria-Balsam. jamstvenim pismom K 2-75, S lončki K 5*50,6 lončkov K 8*50
Stotine zahvalnic in priznalnic. - KEWENY, Kaschan (Kas«a| L, poštni predal 12 m Ogrsko.
garje, lišaje in vsakovrstne kožne bolezni odstranja zanesljivo in naglo Bern-steinovo mazilo brez duha. Cena 3, 5 tn 9 kron. Sem spadajoče Bernsteinovo milo 5 kron. — Izdeluje lekarnar Aleksander Gero, Nagykoros 30, Ogrsko.
366
^faramente
cerkveno otodie, ceiotne cerkvene .	oprave Ud. ■
dobavlja najcenejše JOSIP VEND, specialna trgovina, Gabi ob Orlici, Češko.
Voina zapestna ura
natančno reKUl. in re-nils Nifcel ali jeklo K 12 — 16 - 80-— z radij svetilD kazaliičem K 15 — SO - K — Tsro-broem oferovu K. Ib — 54 - K 26 -, a radij uvot. ku'.al K 30 - II)' — urebmn aapestn. ara na elast. K 30- M-- 40 — K kar. Elata lape-tna ura na elant. K 100 - K 120 K 140 - 3 letuo Pismeno |am «tvo. Pošilja po povzeti u. Nikali nzikol Zamima dovoljena ali denar nazai
Prva tovarna ur Jan Konrad
o. in ki uvurru zalosmk brili st. 1663 .Cesko. Na željo «e »sakomui zastom poslio mo| giavm comk
Išče se!
Išče se!

II
Električna luč s pritiskom roke, nikaka baterija, ne more odpovedati, dolgo let uporabljiva. S poteg-ljejem male rinčice se jame premikati dinamo, ki da električni tok za svetilko in naredi lepo belo luč. Cenejša kot vsaka druga žepna svetilka, ker odpade nadomeščanje baterij. Poljubno dolgo sveti brez prestanka. Cena komadu K 30-—.
PoSilja z Dunaja proli vpo«lat»i zneska poleg K I "SO za zavoj in poštnino Iranko po celi Avstro-Ogrški in na bojno polje glavna zaloga
Max Bobnel, Dunaj, IV. Margarelhenstr. 27/32
Ceniki proti rposUtvi K 1'—	2436
KUPIM
REG. BLAGAJNO,
PISALNI STROJ in
VEČJO ŽELEZNO BLAGAJNO.
Ponudbe s ceno na:
IGNACIJ VOK, UUBLANA, Sodna ulica štev. 7.
^ vrtnaria _
ki bi obenem opravljal službo hišnika. — Imel bi prosto stanovanje, kurjavo in razsvetljavo. Plača po dogovoru. Ponudbe na Franc Dolenc, trgovina z lesom, Skofja Loka.
a
Nadomestilno
1
toaletno milo j
parfumirano v elegantnih kartonih,	|
fino opremljeno ducat K 14-40. ifcšr Trgovci večji popust! "36»
Dobiva se pri tvrdki	?
MILHN HOČEVAR 1
LJubljana, Sv. Petra cesta 28
iiminimniMiii
pr Ceolfarske pomočnike n
sprejme v delo vojna čevljarna v Ljubljani. Plača pa dogovoru in sedanjim razmeram primerna. Ponudbe naj se pošliejo na Zavod za pospeševanje obrti v Ljubljani, Dunajska cesta št. 22, kjer naj se čevljarji, ki žele stopiti v službo, v svrho dogovora osebno zglasijo od 9. ure dopoldne do 2. ure popoldne.__3244
Tehnična pisarna
2780
za izvršitev vsakovrstnih načrtov in proračunov. Oblastveno konc. zasebna posredovalnica za nakup in prodajo zemljišč, gozdov in posestev.
VALENTIN ACCETTO
zapriseženi sodni izvedenec
v Ljubljani, Trnovski pristan št. 14.
Izvršujem na željo tudi privatne cenitve v mestu in na deželi. Prodajalci in kupci naj se obrnejo na gori označeno posredovalnico. Prevzemam tudi stavbinska dela in nadzorovanje. Tajnost zajamčena.
iiiiiiiiiiiiiiikuihiiiihiiiiuiuluiiiiiui
krznar 3961
Liijaita, S*. Petra cesta šl 18
kupuje vseh vrst
ho že dio!s£ine,
lisic, kun itd. po najvišjih dnevnih cenah.
nifniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiniiuiiiiHiMi
gozdnemu nadzorniitva v Ljabljani.
558
PREDNAZNANILO I DAMSKI SALON PRVE VRSTE ZA KLOBUKE
Mirni Sark
LJUBLJANA ŠELENBURGOVA ULICA
Usojam si vsem velespoštovanim damam vljudno naznaniti, da otvorim moderni damski salon za klobuke ter vljudno prosim, da sc v toliko počaka, da pripeljem
čisto novo nabavljene modele.
Išče se stanovanje iz 4 sob s kuhinjo s sobo za služkinje za 2 postelji, če le mogoče kot edina stranka v kaki vili s solnčno lego s teraso ob jezeru na njega vzhodnem obrežju, z velikim senčnatim vrtom za nemoteno rabo istega. Stanovanje mora biti popolno opremljeno in imeti vse, kar je potrebno za gospodinjstvo v rodbini treh odraslih, treh otrok do 4 let, ene vzgojiteljice in dveh poslov. Ponudbe na upravo »Slovenca, pod šiiro »Bled 420«.
iste pušSaJte ottfok samih, do s« požari omejijo!
(jhtambilije
^TjlTJ^^ vseh vrst za urade, ■praL^k društva, trgovce itd.
L@[ J Anton Černe
^^	graver in izdelovatelj
—	kavčuk-itambilljev
Ljubljana, Dvorni trg št. l.
^ Edini slovenski zavod b m tujega kapitala je
Vzajemna zavarovalnica
proti polarnim škodam ia poškodb! cerkTenii noaoi
Ljubljana :::: Dunajska cesta št 17.
Zavarovanja sprejema proti polarni« (kodam t 1. ramovratne Izdelane stavbe, kakor tudi stavbe med lasom sgradbej 1 vse premično blago, moblllje, poljsko orodje, stroje, Uvtno, svonove Ia enakot a vse poljske pridelke, Uta ta krmo t 4. svonove proti prelom«; 6. sprejema tudi sararovanja na livljenje, oilroma doilvetje ln drage kombinacije ln proti nezgodam, vsakovrstna podjetja, obrti kakor tudi posamezne osebe sa delelno nUjeavstrUske savarovalnleo, ed
katere ima tudi deželni odbor kranjski podružnico.
Varnostni zaklad In udnlne, ki so znalale 1.1911 7SI.B0« kron 29 vin., so poskočile koncem leta 1916. na 909.828 kron 91 vin. tedaj ClmveCJe zanimanje za ta edini slovenski zavod, tembolj* bo rastel zaklad.
Ponudbe In pojasnila da ravnateljstvo, glavno poverje-nlštvo v Celjn ln na Proseka, kakor tudi po vseh taiah nastavljeni povezJerlkL
Cene primerne, hitra cenitev tn takoJBnJe leplaBIlo.	liN
fte pušdajte oh»ok samih, da se poftari omejijo I