GLAS LETO XXIII. ŠT. 15 (1077) / TRST, GORICA ČETRTEK, 26. APRILA 2018 NOVI CENA 1,20 EVRA NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 SETTIMANALE Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, NE/PD ISSN 1124 – 6596 TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY Pogovor Dominique Pozzo po bogatih izkušnjah v tujini še naprej uresničuje svoje sanje kot fotografinja 3 Pogovor Lojze Hlede iz Števerjana o ansamblu, ki je prvič nastopil pred 50 leti, festivalu in še marsičem 8 Pogovor Repentabrski župan Marko Pisani trdi, da so deželne volitve za našo manjšinsko skupnost poglavitne 11 Foto damj@n Volilni poziv Slovenske skupnosti Za SSk lahko volimo po vsej deželi ot se spodobi, je volilna kampanja za deželne volitve potekala tudi po socialnih omrežjih, lahko bi celo rekli, da se je skoraj pretežno preselila na Facebook, Twitter, Instagram, Google+ ipd. Omenil sem socialna omrežja, ker sem opazil na Facebook strani Slovenske skupnosti komentar, da je psevdoslovenska stranka absurd in anahronizem. Na ugovarjanja je pisec najprej odgovoril, naj se tudi v Sloveniji pojavi filo- italijanska stranka, nato pa komentiranje končal s trditvijo, da slovenska manjšina ne obstaja, ker je to izmišljotina protiitalijanskih komunistov, ki so podpirali Tita. / str. 2 Julijan Čavdek K www.noviglas.eu Samostojno, pokončno in bojevito! Kandidat Boris Pahor na predvolilnem srečanju SSk v Trstu Gorica / Pooblaščeni svetniki za rajone Pomemben je neposreden stik z ljudmi ar je goriški župan Rodolfo Ziberna napovedal v predvolilni kampanji, je nedavno tudi uresničil. Imenoval je pet občinskih svetnikov in jim podelil posebna pooblastila v določenih rajonskih svetih. Samo eden izmed pooblaščenih je Slovenec, Walter Bandelj iz vrst Slovenske skupnosti, ki je hkrati tudi edini predstavnik opozicije: njemu sta zaupana (nekdanja) rajona Podgora in Pevma-Oslavje-Štmaver. Ostali pooblaščeni svetniki so Rinaldo Roldo (Ločnik, Madonnina), Franco Hassek (Podturn, Sv. Ana), Alessio Zorzenon (Rojce, Štandrež) in Franco Zotti (Sveta Gora, Placuta). / str. 3 DD K Števerjan / Mladinska gledališka skupine M+ Odlična uprizoritev dela Baron sedi na veji nedeljo, 22. aprila 2018, je v župnijskem domu F. B. Sedej v Števerjanu doživela praizvedbo predstava Baron sedi na veji. Literarno predlogo Itala Calvina je dra- matizirala in za igralce štever- janske Mladinske gledališke skupine M+ priredila in zre - žirala njihova mentorica, mla- da igralka Patrizia Jurinčič Finžgar. Občinstvo, med kate- rim je bilo veliko mladih gle- dalcev, je predstavo izjemno dobro sprejelo. Zapis o njej bo- mo objavili prihodnjič. V Posebno priznanje Petra Grassi je na Naši pesmi v Mariboru prejela tudi naziv najboljša zborovodkinja tekmovanja 12 foto ddfoto dd vir facebook: M+ Dramske Družine F. B. Sedej Svet okrog nas26. aprila 20182 Povejmo na glas Za našo narodno skupnost! S 1. strani Za SSk lahko volimo ... e vem, kdo se skriva za tistim profilom, in me tudi ne zanima. Ko- mentar pa potrjuje potrebo, da kot slovenska narodna skup- nost vidno in čim bolj samo- stojno nastopamo, predvsem v najbolj reprezentativnih usta- novah naše dežele, ki uživa po- seben status zaradi prisotnosti narodnih in jezikovnih manjšin. V tem smislu je slo- venska prisotnost še najbolj po- membna v deželnem svetu FJK, ki je tudi najvišje politično telo, v katerem smo Slovenci od vse- ga začetka. Ta prisotnost potrju- je naš zgodovinski obstoj, da smo temeljni dejavnik deželne stvarnosti in kot taki polno- pravno predstavljamo deželo FJK. Razen v obdobju 1993-2003 je od vsega začetka v deželnem svetu FJK prisoten tudi pred- stavnik edine slovenske stran- ke, Slovenske skupnosti, ki na- stopa na podlagi načela zbirne N stranke Slovencev v Italiji. Odleta 2008 stranka SSk uspešnokoristi tudi edini zakonsko priz- nani model olajšane izvolitve, ki realno upošteva številčnost Slovencev v FJK in omogoča iz- volitev, če slovenska lista do- seže 1 % veljavnih glasov na deželni ravni. Upamo, da se bo v kratkem lahko po tem zgledo- val tudi državni volilni zakon. Zadnji teden volilne kampanje za deželne volitve potrjuje po- litične razmere, ki smo jih vi- deli pred dvema mesecema na vsedržavni ravni. Leva sredina je v težavah, čeprav je v zadnjih tednih delno nadoknadila ra- zliko. Ta šibkost postavlja pod velik vprašaj prisotnost sloven- skega predstavnika, podobno kot se je dogajalo 4. marca. Pri- sotnost več slovenskih kandi- datov na različnih listah je mo- goče izraz naše politične plural- nosti, vendar to v sedanjih raz- merah predstavlja oviro, ker tvegamo, da z razprševanjem glasov ne dosežemo ničesar. Ne gre za usmerjanje vode na svoj mlin, gre za številke, ki nakazu- jejo največjo možnost izvolitve slovenskega kandidata stranki lipove vejice in to možnost je potrebno potrditi v nedeljo na voliščih. Slovenska skupnost je svoje kandidate predstavila v vseh petih volilnih okrožjih, kar po- meni, da lahko za slovensko predstavništvo volijo prav vsi Slovenci na deželnem ob- močju. To daje listam in izvol- jenemu predstavniku SSk še po- sebno predstavniško težo. Čim več glasov bodo prejele sloven- ske liste, tem večjo težo bomo imeli Slovenci na deželni ravni. Zaradi tega je potrebno, da se polnoštevilno udeležimo ne- deljskih volitev, da se na volišča podamo z dvojezično volilno izkaznico in da prepričano od- damo glas stranki Slovenska skupnost, tako da prekrižamo simbol lipove vejice in po možnosti oddamo preferenco enemu izmed kandidatov SSk. Pomemben je prav vsak glas od Milj do Trbiža. Z nami gre za- res! Podpora SSO kandidatnim listam Slovenske skupnosti Samostojno politično nastopanje je prihodnost amo s samostoj- nim političnim nastopanjem si lahko slovenska narod- na skupnost zagotovi ti- sto politično težo, ki ji pripada zaradi zgodo- vinske prisotnosti na deželnem območju in zaradi statutarne poseb- nosti, ki jo uživa Dežela FJK. Nastopanje sloven- skih kandidatov na itali- janskih listah je v prete- klem obdobju sicer obrodilo pozitivne sadove, ven- dar je danes pokazalo negativne posledice, v prvi vrsti z dejstvom, da dosedanja levosredinska opci- ja ni več v stanju zagotoviti pred- stavništva Slovencem. Svet slovenskih organizacij kot zgodovinska krovna organizacija Slovencev v Italiji se od nekdaj opredeljuje za samostojno poli- tično nastopanje. To opredelitev je SSO dosledno podpiral, odkar je bil leta 1974 ustanovljen. V tem smislu SSO tudi za te deželne vo- litve podpira stranko Slovenska S skupnost in vabi vse Slovence, da izrazijo podporo simbolu lipove vejice in njenim kandidatom. To so sklepi srečanja med člani izvršnega odbora SSO in kandi- dati SSk, ki je potekalo v pone- deljek, 23. aprila, v Trstu. Na srečanju sta bila prisotna deželni predsednik Walter Bandelj in deželni tajnik in dozdajšnji deželni svetnik SSk Igor Gabro- vec ter nekateri kandidati za deželne volitve. Stranka Slovenska skupnost se predstavlja s svojimi volilnimi li- stami v vseh petih okrožjih, kar omogoča, da ima prav vsak Slo- venec možnost glasovati za slo- vensko listo. V tem SSk koristi olajšan način izvolitve slovenske- ga predstavnika, ki ga predvideva deželni volilni zakon in je zdaj edino pravno določilo v tem smi- slu. Tudi zaradi tega je potrebno podpreti stranko Slovenska skup- nost, ki lahko tako zagotovi slo- vensko predstavništvo v naj- višjem institucionalnem dežel- nem organu, Deželnem svetu FJK. iti najmanjšega dvoma ni, da so bližnje deželne volitve za našo narod- no skupnost izjemnega pomena. Takšne so bile tudi v preteklosti, toda sedanji čas s hitrimi preobrati je dodobra spremenil politično podobo države, ne nazadnje tudi Furlanije Julijske krajine. In kadar zakoraka čas s hitrimi koraki in ni več tako, kot je bilo, tedaj je opreznost na mestu. Še bolj pa je na mestu spoznanje, da se je v spreminjajočih razmerah koristno in nujno vključiti v volitve s toliko učinkovitejšo organiziranostjo in temu pri- merno visoko udeležbo. Iz tega sledi, da je pred nami vsemi, pred vsemi člani naše na- rodne skupnosti, volilni izziv, ki ga velja opra- viti z vso odgovornostjo, predvsem pa trdnim prepričanjem, da nam lahko uspe in da bomo v novem deželnem svetu prisotni z močnim zastopstvom. Prepričanje o uspehu je dosti večjega pomena, kot se zdi, posebno ker zdaj ne gre za izvolitev našega predstavnika v Rim, ampak na Deželo. Kadar si prizadevamo za iz- volitev našega predstavnika v Rim, tedaj tako ali drugače pride do skupne in enotne volje, kar je vsekakor enkratno in navdušujoče. Nav- dušujoče zato, ker se nam prav najtežja izvoli- tev posreči, kar se je pred dobrim mesecem z uspehom Tatjane Rojc ponovilo in je to bil in je tudi uspeh vseh nas. Ko se spustimo na bližnje ravni, kot so Občine in Dežela, pa tiste lepe enotne skupne volje ni več in na dan pri- de naša identiteta dveh duš ali, kot pravijo drugi, dvoje kril pljuč in smo v bistvu razdel- jeni: na eni strani stranka Slovenska skupnost, na drugi pa vključenost naših ljudi v italijan- ske stranke. Tovrstna razdeljenost je neprijet- na, ne ustvarja skupnega vzdušja, nismo vsi skupaj, in to je za vsakršno narodnostno manjšino prešibak naboj, da bi bila lahko op- timalno uspešna - v razdeljenosti je zato vedno nekaj grenkega. V tem novem času pa se je po- javila verjetno še večja nevarnost, in to je raz- drobljenost, ki jo pogojujejo vrtinci širokih premikov, kjer svet postaja vse bolj en sam in iz njega v vsak prostor vdirajo sunki ter spod- mikajo prejšnjo gotovost. Dovolj se je spom- niti lanskih volitev v Gorici, ko so naši ljudje kandidirali pri vseh mogočih strankah in v tem primeru opustili svojo zavezanost celo bi- polarnosti. In če je v naši razdeljenosti nekaj grenkega, je v naši razdrobljenosti nekaj žalo- stnega, saj se je proti tej zelo težko boriti. Se- veda pa je trenutek pred volitvami čas za svetlo prepričanje, v imenu katerega velja napeti vse sile, da bomo zagotovo imeli na Deželi svoje izvoljene predstavnike, kar si nedvomno za- služimo. V tem smislu naj stranka Slovenska skupnost potrdi in okrepi svojo deželno sou- deleženost, pri čemer je njena dodatna moč v izborjenem olajšanem zastopstvu. Predvsem pa velja že zdaj poudariti še kako živo željo, da bi tudi drugi, torej pravi, vsi izvoljeni kandi- dati naše narodne skupnosti v novem svetu Furlanije Julijske krajine strnili svoje vrste in enotno delovali v dobro vseh nas. Janez Povše N sredo, 18. aprila 2018, je v Vili Podrožnik potekala svečana razglasitev na- grajencev in podelitev nagrad Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu ob koncu že 16. nagradne- ga natečaja za diplomska, magi- strska in doktorska dela s po- dročja slovenskega izseljenstva in zamejstva. Namen natečaja je spodbujanje raziskovalne dejavnosti na po- dročju zamejske in izseljenske tematike in s tem krepitev zave- sti o njeni pomembnosti za ohranjanje slovenske identitete v matični domovini in zunaj njenih meja. Podelitve so se udeležili nagra- jenke in nagrajenci, njihovi mentorji in sorodniki, člani strokovne komisije za nagradni natečaj, pred- sednik Komisije DZ za odnose s Slovenci v za- mejstvu in po svetu Ivan Hršak, predstav- niki številnih znanstvenih, strokovnih, kul- turnih, vladnih in nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo s tematiko Slo- vencev v zamej- stvu in po sve- tu, pa seveda mediji. V nagovoru na slovesnosti je Gorazd Žmavc, minister za Slo- vence v zamejstvu in po svetu, poudaril predvsem pomen preusmerjanja procesa bega možganov v kroženje, torej ohranjanje aktivnega, neposred- nega stika z mlado slovensko in- teligenco, ki je je v svetu vedno več. Slovesnost je s suverenim nasto- pom popestril harmonikar s V Konservatorija za glasbo in baletŽiga Vehovec.Na XVI. natečaj Urada je prispe- lo 23 nalog, od tega 8 o temi Slo- vencev po svetu in 15 o temi Slovencev v sosednjih državah. Na dosedanjih 16 natečajev so sicer prispele skupno 304 nalo- ge, nagrajenih pa je bilo 99. Na podlagi ocene strokovne ko- misije je Gorazd Žmavc, mini- ster za Slovence v zamejstvu in po svetu, dodelil sedem nagrad. Nagrade Urada so prejeli: IZSELJENSTVO 1. nagrada: Mojca Ilc Klun, Lju- bljana, doktorat Slovensko izsel- jenstvo in diaspora v procesu geografskega izobraževanja - Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta (mentorica izr. prof. dr. Tatjana Resnik Planinc) 2. nagrada: Alenka Čuš, Rače, doktorat, Pomen vzgoje in izo- braževanja za vitalnost sloven- ske skupnosti v Torontu - Uni- verza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije (men- torica: prof. dr. Vesna Mikolič, so-mentor: prof. dr. Igor Saksi- da) 3. nagrada ni bila podeljena. Posebna nagrada za diplomska dela nižje stopnje bolon- jskega študija: Tjaša Le- skovšek, Ljubljana, Vrnitev mladostnikov v Slovenijo po življenju v tujini - Uni- verza v Ljubljani, Peda- goška fakulteta (Mentorica: doc. dr. Špela Razpotnik) ZAMEJSTVO 1. nagrada: Neža Kravos, Dolina pri Trstu, magisterij, Idejna za- snova prenove in dozidave Na- rodnega doma pri Svetem Ivanu v Trstu - Univerza v Ljubljani, Fa- kulteta za arhitekturo (Mentor: prof. Janez Koželj, univ. dipl. inž. arh.) 2. nagrada: Miha Zobec, Sežana, doktorat, Prizadevanja sloven- ske manjšine v Italiji za dosego zakonske zaščite 1975 – 2009 - Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta (Mentor: red. prof. dr. Matjaž Klemenčič, so-mentor: izr. prof. dr. Aleksej Kalc) 3. nagrada: Danijel Wutti, Celo- vec, doktorat, Identität, Trauma, Gedächtnis - Alpen-Adria Uni- versität Klagenfurt (Mentor: prof. dr. Klaus Ottomeyer, So- mentor: dr. Gerhard Benetka) Posebna nagrada za diplomska dela nižje stopnje bolonjskega študija: Martina Šolc, Sovodnje, Učna igra pri učenju slovenščine na predšolski stopnji v vrtcih s slo- venskim učnim jezikom v Italiji - Univerza na Primorskem, Pe- dagoška fakulteta (Mentorica: izr. prof. dr. Majda Kaučič Baša) Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Dobitniki nagrad XVI. nagradnega natečaja Minister Gorazd Žmavc, državna sekretarka na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Aleksandra Pivec in Ivan Hršak, predsednik Komisije DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu z nagrajenci / foto: Vid Rotar, Mediaspeed V petek, 20. aprila, si je goriški prefekt Massimo Mar- chesiello ogledal prostore Kulturnega centra Lojze Bra- tuž v Gorici. Sprejeli so ga predstavniki in uslužbenci društev in organizacij, ki delujejo v slovenskem sre- dišču. Med drugim so mu delovanje in organizacijo predstavili predsednica centra Franka Žgavec, predsed- nica ZSKP Franca Padovan, predsednik KTD Damjan Paulin in predsednik glasbene šole Emil Komel Blaž Kerševan. Prefekt je rekel, da je presenečen nad bogatim delovanjem središča in nad tem, da se veliko dejavnosti opravlja s prostovoljnim delom. Poudaril je tudi po- membnost čezmejnega prostora in kako je ta vezan na ponovno oživitev mesta. Obenem je razkril, da bodo na prefekturi v kratkem organizirali tečaj slovenščine za uslužbence, ker so prepričani, da lahko vsi odnosi z ljudmi potekajo bolje, če poznaš sosedov jezik. /MČ Aktualno 26. aprila 2018 3 ominique Pozzo je poklicna foto- grafinja s Poljan pri Doberdobu. Ta poklic jo je navduševal že v otroških letih. Takoj po maturi na Družboslovnem liceju Simona Gregorčiča v Gorici je poiskala fo- tografski studio, kjer bi se lahko naučila osnov fotografije. Pot v svetu fotografije je bila na začetku težavna, a je Do- minique kljub temu uspelo. Njen ta- lent so opazili in jo sprejeli na prakso v prestižnem fotografskem studiu v Vidmu. To je bil začetek vse bolj obe- tavne kariere. Kdaj te je začela zanimati fotogra- fija in kako to, da si se odločila rav- no za poklic fotografa? Mislim, da je pri tem imela zelo po- membno vlogo prav moja družina. Imela sem dva pomembna mentor- ja: dedka po očetovi strani in babico po mamini. Po dedku sem podedo- vala izredno kreativnost in ljubezen do fotografije, po babici pa navado pripovedovanja spominov s po- močjo videoposnetkov. Ko sem do- polnila petnajst let, mi je nono po- daril svoj fotografski aparat NIKON D50. Lahko si predstavljate, kako čudovito presenečenje, ki mi je pomagalo vstopiti v svet fotografije! Po maturi sem takoj začela delati v studiu v Vidmu, kjer se ukvarjajo predvsem s po- ročnimi reportažami, s komercialno foto- grafijo in portreti. V tem obdobju sem spoznala čudovite osebe in profesional- ce. Hitro sem razumela, da nisem imela poj- ma o fototografiji, čakalo me je še trdo de- lo učenja in polno novosti. Končno mi je bila dana priložnost, da se res naučim fo- tografirati. Z vsem navdušenjem sem se odločila, da bom uresničila svoje sanje in bom postala fotografinja. Cele dneve in večere sem preživljala v stu- diu in na terenu. Večkrat sem obiskovala tečaje, ki so jih tam organizirali, in ob koncih tedna sem sodelovala pri fotogra- firanju porok. Zelo sem bila radovedna, vse sem opazovala in se za vse zanimala, stalno sem se učila. Dan za dnem sem se bogatila z novimi fotografskimi rešitvami, koncepti; kar pa je najpomembnejše, sem se na novo zaljubila v fotografijo, v njeno kreativnost in zmožnost podajanja čustev. Še posebno mi je bila všeč praktična plat fotografije. S časom sem razumela, kako opazovati svet s fotografskega vidika, kako ujeti svetlobo kot bistveni element pri ustvarjanju. Po dveh letih pa sem začela svojo pot, pol- no ovir, a tudi velikih zadoščenj. Ta posel me je popeljal v razne kraje po Italiji in Sloveniji, delala sem tudi v Španiji ter na Kanarskih otokih, v Montecarlu in sprejela tudi zanimivo delo v Mia- miju v ZDA. To je le majhen kovček izkušenj, ki ga sproti bogatim. Kakšno je delo fotografa? Ko sem prvič imela možnost govo- riti z mednarodno priznanim fo- tografom, mi je tako dejal: “Ne po- zabi, da je fotografija slikanje luči”. Verjetno se zdi samoumevno, spoznala pa sem, da je to res osno- va tega poklica. Zamisli si fotogra- fijo brez luči, prazen nič. Brez luči ni sporočanja, pripovedovanja in podajanja čustev. Fotografija je različna za vsako po- dročje, vendar skupna značilnost tega dela je pripovedovanje. Le poglejmo primer porok: te predstavljajo enega izmed najlepših in najpomembnejših dni v življenju novo- poročencev. Moja dolžnost je zaznati tre- nutek, luč in pravo pozicijo, da postane vsak klik smiseln, edinstven in magičen. Drugo področje, s katerim se ukvarjam, je industrijska in komercialna fotografija. Pri tem pa je bistvo mojega poklica ovred- notiti proizvod firme, za katero delam. Najtežji, a tudi najlepši del tega je pove- dati zgodbo, ki stoji za izdelkom. Kaj misliš, da je najzahtevnejši del fo- tografije dandanes? Mislim, da so to ljudje. Dandanes si lahko kdorkoli kupi dobro kamero, to pa ne na- redi iz njega fotografa. Večkrat slišim: “Bom že sam fotografiral, saj imam dobro kamero”, ne zavedajo pa se, da razliko zaz- namuje profesionalec, ne pa aparat. Verjetno ni šlo vse takoj kot po maslu. Katere so bile večje težave (problemi) po poti? Predstavljajte si mlado dekle v tem poslu. Sprva, bi rekla, da je bilo kar vse težavno. Včasih sem sprejela po- sle, ki so bili pra- va muka. Ko so določene stran- ke videle mlado dekle, so skušale plačati čim manj. Sploh ni- so jemali v poštev, da imajo opravka s profe- sionalcem. Konec koncev mi je vse to pomagalo odrasti. Kateri tip fotografije ti je najbolj všeč in zakaj? Oh, težko vprašanje. Ker sem se izkusila že v večini področij fotografije, lahko rečem, da ima vsaka tipologija svojo lepo plat. Najbolj se sprostim, ko fotografiram tihožitje. Rada nastavim dobro glasbo, ki mi zelo pomaga pri delu, nato pripravim set in poiščem najboljšo luč, premikam predmete, dokler ne najdem idealne po- zicije. To je eden izmed najlepših trenut- kov. Pri portretih uživam v iskanju bistva in lepote osebe, ki jo imam pred sabo. Poročno fotografiranje pa me vsakič zno- va prevzame. Najbolj mi je vseč fotografi- rati trenutke, ko se nevesta pripravlja. Ni- koli nisem doživela istega obnašanja; vsa- ka čuti drugače: nekatere se jočejo, druge smejejo, vedno pa imajo ob sebi ljudi, ki jim pomagajo in jih podpirajo. “Fotografija je zgodba, ki je ne znam povedati z besedami”, je rekel fotograf Robert Adams … Kako bi ti definirala, opisala fotografijo in zakaj? Fotografija je zame najiskrenejši način izražanja samega sebe. Fotografije jasno odražajo razpoloženje in čustva. Zaljubljeni fotograf ne bo nikoli slikal kot žalostni, to pa ne določa kako- vosti slik. Vsak človek bolje izkaže do- ločena čustva. Raznolikost, ki iz tega izha- ja, je najlepša plat tega poklica. Trenutno živiš na Fuerteventuri, prej pa v Valenciji. Kako to, da si se odločila za tujino? Izkušnje, ki sem jih imela v Italiji, so me kmalu privedle do odločitve, da odpotu- jem in poiščem nove priložnosti v tujini. Sprva je bila ta odločitev vezana na to, da je v Italiji zelo težko postati uspešen foto- graf, saj, če nimaš pravih kontaktov ali poznanj, jih sploh ne zanima tvoj talent, kar me zelo žalosti. Zelo sem zadovoljna, da sem odšla, saj so me izkušnje, ki sem si jih pridobila, obo- gatile. Spoznala sem veliko ljudi, čudovite kolege in nove kraje, naučila pa sem se tudi španščine in izboljšala svoje znanje angleščine. V tujini sem imela srečo, da sem lahko dela- la v spodbud- nem okolju, saj so me kolegi sprejeli brez predsodkov. Ni- so gledali na mojo starost, temveč na mojo fotografijo. Zdaj počasi dosegam cilje, ki sem si jih zastavila, in ljudje me začen- jajo spoznavati zaradi mojega dela. Misliš, da se življenje na Fuerteventuri veliko razlikuje od življenja pri nas (v manjšini)? Kaj ti je najbolj všeč? Fuerteventura in zamejstvo sta dva popol- noma različna svetova: življenjski ritem, mišljenje ljudi, navade... V Španiji se lju- dem nikamor ne mudi, večkrat pridejo na zmenek celo uro kasneje, kar me je v začetku zelo razburjalo, zdaj pa sem se te- ga navadila. Živim na čudovitem otoku, imam morje in sončno vreme čez celo leto, obdaja me čudovita narava, v kateri se lahko spro- stim. Imam svoj najljubši kotiček na oto- ku, la Pared, kjer lahko zberem svoje misli in se umirim. Prepričana sem, da se bom vrnila na svoje predrage Poljane, toda zdaj ni še čas, čaka me še ogromno novih izkušenj. Ne vem še, kam vse me bo popeljal moj fotograf- ski aparat. Kaj bi svetovala mladim (morebiti bo- dočim) fotografom? Naj že hitro sprejmejo, da to delo sploh ni lahko. Vedno jih bo kdo zavrgel, pre- mostiti bodo morali veliko težav. Skriv- nost pa je v tem, da se nikakor ne smejo vdati. Ta poklic predpostavlja vseživljen- jsko učenje in sprejemanje novih izzivov, da si lahko naberejo izkušnje. Če je njihov cilj res postati fotograf, morajo imeti moč, da vstanejo po vsakem padcu. Vztrajnost mora biti njihova prva lastnost. KONTAKT: https: //www. facebook. com/Domini- quePozzoPhotography/ https: //www. instagram. com/domini- quepozzoph/ pozzo. dominique@gmail. com http: //dqclick. wixsite. com/dominique- pozzo Tina Paljk D Intervju / Dominique Pozzo “Fotografija je najiskrenejši način izražanja samega sebe” Pooblaščeni občinski svetniki Pomemben je neposreden stik z ljudmi S 1. STRANI omembno je, da ima vsak rajon svojo oporno točko oz. kontakt- no osebo, je dejal župan na jav- ni predstavitvi omenjenih svetnikov 18. aprila v občinski palači. Dejal je, da jih ni izbral med večinskimi svet- niki oz. na osnovi pripadnosti do- ločeni strani oz. stranki, temveč pre- prosto in izključno glede na to, ali so izraz prostora, ali jih ljudje prepozna- vajo kot svoje zastopnike. Pomemben je pretok informacij, neposreden stik z ljudmi in z ozemljem! Ljudje, ki živi- jo na nekem območju, najbolje poz- najo njegove težave in potrebe. Gorica ima nad 160 km cest in 250 km pločnikov. V mestnem središču je raz- meroma lahko nadzirati potrebe občanov, na obrobju je težje. Zato je pomembna oseba, ki bi v rajonih ime- la redne stike s trgovci, gostinci, kul- turnimi združenji, športnimi klubi, sploh z ljudmi in njihovim vsakdan- jim življenjem. Ko se bodo ti svetniki obračali na občinske funkcionarje, bodo z županovim pooblastilom ime- li več možnosti ukrepati v dobro občanov. Kar se tiče Bandlja, je Ziberna izrecno dejal, da je bila “izbira naravna”. Pred njegovim imenovanjem ni sklical načelnikov opozicijskih skupin, z ni- komer se ni pogajal. Bandlja je pre- prosto vprašal, ali bi sprejel, kajti on je zastopal potrebe in težave rajona tu- di po ukinitvi sveta, katerega član je bil tri mandate (dva mandata kot predsednik). Prav tako je župan pove- dal, naj Zorzenon ohranja redne stike s slovensko govorečimi občani v Štan- drežu in nekdanjim predsednikom Mariom Brescio. Pooblaščene svetnike bo koordinirala občinska odbornica Chiara Gatta. Med drugim je pojasnila, da tile ne bodo nič odvzeli krajevnim združen- jem, ki so ponekod nastala po ukinitvi rajonskih svetov, temveč bodo lahko samo še okrepili glas mestnih prede- lov. Njihova posebna naloga bo skrbe- ti, da se ohranjajo žive tradicije ra- zličnih rajonov. V krajšem pozdravu je Bandelj v slo- venščini pozdravil navzoče in se zah- valil županu. Dejal je, da v Podgori, Pevmi, Štmavru in na Oslavju živi raz- meroma malo občanov, gre pa za kar obsežno področje, ki ima svoje speci- fike. V novih časih tehnološki napre- dek omogoča pretok informacij tudi z učinkovitejšimi sredstvi, kar bodo radi izkoristili za ovrednotenje in raz- voj dveh nekdanjih rajonov tudi v luči čezmejnih povezav. Po tiskovni konferenci smo Walterju Bandlju postavili še nekaj vprašanj. Je po tvojem velika razlika med funkcijo nekdanjega predsednika rajonskega sveta in sedanjo? Predsednik krajevne konzulte je bil javni uradnik s posebnimi pristojno- stmi; imel je veliko odgovornosti, pa tudi neposredne stike z direktorji ra- zličnih služb in uradov. Rajonski svet je bil pomemben organ; razpravljali smo o vseh problemih našega ob- močja. Od ukinitve je minilo šest let in ugotavljam, da te ljudje s časom po- zabijo. Zdaj so mi zaupali še Štmaver, Pevmo in Oslavje, vmes je Sabotin, zraven pa še obmejno področje. Po- trebno bo pripraviti primeren načrt z lestvico prioritet za prihodnost teh va- si. Čaka nas veliko dela, saj se štiri vasi raztezajo na precejšnji površini. Kal- varija ima svoje problematike, preve- riti bomo morali stanje cest v Podgori, pa tudi v Štmavru, kjer je treba posto- riti še marsikaj, med drugim do- končno rešiti problem usada. Podgora nima združenja, kakršno je nastalo v ostalih treh vaseh pred 6 leti. Pevma, Oslavje in Štmaver so po uki- nitvi rajona ustanovili združenje, ki je na neki način skušalo nadaljevati delo nekdanje konzulte. Podgora takega združenja nima, saj sem vedno upal, da bomo spet dobili krajevne skupno- sti. Sicer pa so me z občine še vedno klicali, ko so kaj potrebovali glede Podgore. Stike z funkcionarji na občini sem med tem časom ohranil, zaradi česar bo moje delo lažje pote- kalo tudi naprej. Si edini slovenski pooblaščeni svet- nik za rajone. Kako to komentiraš? Ko je bilo deset rajonskih svetov, smo trije slovenski predsedniki vodili tri. Danes sem sam, pooblaščenih svetni- kov pa je samo pet. Gabrovec je pred nekaj leti dosegel, da bi v Gorici lahko imeli šest rajonov; na koncu smo pri- stali na petih. Z vprašanjem krajevnih skupnosti se prejšnji župan Ettore Ro- moli ni hotel ukvarjati, zato ni nič ukrenil. Njegova je bila ideja o poo- blaščenih svetnikih, a te zamisli ni udejanjil. Ziberna pa je po enem letu to le uresničil. Odkloniti njegovo po- nudbo se mi je zdelo neprimerno. Sem pač edini slovenski predstavnik. Zato sem to funkcijo tudi sprejel in bom naredil, kar bo v moji moči. Ti boš skrbel za dva od prejšnjih treh pretežno slovenskih rajonov. Kako misliš, da bo “krit” tretji? Zorzenon se bo moral obračati tudi na Maria Brescio, Brescia pa na Zorze- nona. Dobro bi bilo, ko bi našla pot komuniciranja in sodelovanja. To pričakujem. Kako ocenjuješ delovanje sedanje občinske uprave na čezmejni rav- ni? Zdi se mi, da je Ziberna naredil korak naprej. Prejšnji župan ni iskal veliko priložnosti za povezovanje. Sedanji župan več daje na čezmejno sodelo- vanje. Nedavno sem se pogovarjal z novogoriškim županom Arčonom: tu- di sam je zadovoljen, ker so tem pri- zadevanjem dali novega zagona. Vsa naša društva in organizacije na Go- riškem morajo to novo vzdušje pri- merno izkoristiti! Nova Gorica je sku- paj z Gorico šla v kandidaturo za evropsko prestolnico kulture leta 2025. Cilj se zdi oddaljen, v resnici pa je tisto leto zelo blizu. Zato je res po- membno, da goriška občinska uprava in tudi goriški Slovenci stopimo de- javno v to “igro” skupaj z Novo Gori- co ter odločno nadaljujemo na poti sodelovanja, kot se to že dogaja z EZTS-jem. P foto dd Kristjani in družba26. aprila 20184 Občni zbor Škofijske karitas Koper “To, kar delamo, je le kaplja v oceanu, vendar, če tega ne bi naredili, bi bila v oceanu kaplja manj.” (sv. Mati Terezija) onec marca se je več kot sto voditeljev ŽK, DK, OK, voditeljev različnih pro- gramov in ljudi, ki so povezani s Karitas, zbralo v Škofijski gimna- ziji v Vipavi. Kar v avditoriju ŠGV smo se zbra- li pri sveti maši, ki jo je daroval naš predsednik, škof Jurij, ob so- maševanju generalnega vikarja msgr. Slavka Rebca in nekaterih 'Karitas zvestih' duhovnikov. Slavko je v pozdravu poudaril, da se tudi po nas zgodi utelešenje Božje ljubezni. Škof Jurij je pou- daril posebno milost, da se prav na dan Marijinega oznanjenja najdemo skupaj, da z dobrimi de- li izpolnimo Božjo voljo. Po prevzemu gradiva, ki so ga vsi sodelavci v elektronski obliki do- bili že teden prej, da so ga lahko v miru prebrali, so občni zbor vo- dile Ivica Vidmar, voditeljica ŽK Otlica, Jasmina Krašna, pravnica in nova moč ŠK, ter Hermina Ra- dinja. Veseli smo bili pozdravov bratskih Karitas, še bolj pa prisot- nosti generalnega tajnika SK Cve- ta Uršiča ter Jožeta Kerna iz ŠK Ljubljana in Darka Bračuna iz ŠK Maribor. Povzetek zbornika: Zbornik, v katerem so opisani posamezni programi in število ljudi v stiski, ki so skozi te pro- grame prejeli pomoč, obsega 130 strani, zato le nekaj podatkov: ŠK ima, poleg 9 zaposlenih stro- kovnih delavcev, tudi 1.207 stal- nih in 1.368 občasnih prostovol- jcev, ki so v letu 2017 opravili 116.456 ur prostovoljnega dela. Osnova delovanja so Župnijske karitas, ki se združujejo v 3 Ob- močne (Goriška, Istrska in Tol- minska) in 6 Dekanijskih karitas (Idrija – Cerkno, Ilirska Bistrica, Kraška, Postojnska, Tolminska in Vipavska). Materialna pomoč se izvaja v Centrih karitas: Bovec, Tolmin, Grgar, Nova Gorica, Aj- dovščina, Idrija, Sežana, Postoj- na, Pivka, Ilirska Bistrica, Koper, Portorož in Izola. Specifični pro- grami ŠK v Domu Karitas v Soči, Hiši Malorca v Ajdovščini, Domu karitas na Cesti, Hiši karitas v Ber- tokih, sedež ŠK je v Domu karitas v Solkanu. V Solkanu je tudi se- dež Zavoda karitas Samarijan, ka- terega ustanovitelj je ŠK in izvaja svoje programe v Solkanu, Šem- petru in Bertokih. POMOČ DRUŽINAM IN POSA- MEZNIKOM je najbolj razširjen program pomoči ljudem, ki se znajdejo v materialni ter duševni in duhovni stiski. Glavnina se iz- vaja v Centrih karitas s podporo ŠK in prostovoljnim delom sode- lavcev ŽK. Nekaj podatkov: - 1.719 družin (leto prej 2.041) in 1.028 posameznikov (leto prej 1.082) je v Centrih karitas preje- malo materialno pomoč. - Razdeljene je bilo 419 ton (leto prej 582) hrane in higienskega materiala ter veliko oblačil in obutve. Pripravljenih je bilo 19.966 paketov (leto prej 20.648). - Najbolj revni so prejeli tudi fi- nančno pomoč pri plačilu po- ložnic v znesku 122.413 evrov (leto prej 122.755 evrov). - Spremljanje prejemnikov po- moči je razvidno tudi iz tega, da je bilo z ljudmi v stiski opravlje- nih 25.019 pogovorov (leto prej 24.484), od tega je bilo 2.947 de- ležnih raznih svetovanj, v težjih primerih so bili napoteni k ra- zličnim strokovnjakom. K - Konkretna pomoč družinam inposameznikom na vseh nivojihje znašala 572.759 evrov. POMOČ OTROKOM je tekla na dveh nivojih: - Materialna in finančna pomoč: 963 družin s 1.930 šolarji je pre- jelo pomoč pri nakupu šolskih potrebščin, v posvojitev na raz- daljo je vključenih 117 otrok. Skupna pomoč otrokom je bila 122.413 evrov (leto prej 110.202). - Popoldan na cesti: 176 otrok (leto prej 168) je na desetih loka- cijah skozi vse šolsko leto obisko- valo program učne pomoči in or- ganiziranega preživljanja proste- ga časa. V poletnem času pa so bili tabori v Soči in Portorožu. - Mlada karitas: 110 mladih pro- stovoljcev pomaga pri učni po- moči, druženju otrok in sodeluje v poletnih taborih in drugih de- javnostih za otroke in mlade. DOM KARITAS V SOČI je v polet- nem času vedno zaseden z leto- vanjem in tabori mladih, social- no ogroženih družin, medgene- racijskih skupin in sodelavcev Karitas. Preostali tedni so na raz- polago drugim skupinam, kot so Vera in luč, Pesem tisočerih zvo- nov itd. Lani je bilo tu 988 nočitev. POMOČ STAREJŠIM: to je v glav- nem teklo na ravni ŽK, kamor spadajo obiski, romanja, družab- na srečanja, druženje in tudi kon- kretna pomoč. Iz zbranih poročil je razvidno, da se je tovrstna po- moč dotaknila 18.095 (leto prej 17.533) ostarelih, bolnih in dru- gače prizadetih. BREZDOMCI: - Bertoki so dnevni center, ki po- leg materialne pomoči nudi brez- domcem tudi higienski sklop, predvsem pa podporo pri iskanju poti iz nastale situacije. Sem je mesečno prihajalo povprečno 38 oseb. - Hiša Malorca v Ajdovščini pa je nudila streho nad glavo in vsa- kodnevno podporo in pomoč v povprečju 10 uporabnikom me- sečno, v letu 2017 je bilo 15 ra- zličnih uporabnikov. POMOČ TUJINI: - Poletni delovni tabor Streha nad glavo v ŠK Banjaluka, kjer so mladi in mojstri pomagali pri ob- novi hiše družini v socialni sti- ski. - Plamen upanja za otroke v stiski je v obliki posvojitve na razdaljo pomagal 59 otrokom iz Banja- luške škofije. ZAVOD KARITAS SAMARIJAN je ustanovila Škofijska karitas Ko- per za izvajanje specifičnih pro- gramov: - Materinski dom v Solkanu in Šempetru je nudil zavetje 31 žen- skam in otrokom (leto prej 36) s povprečno 541 nočitvami me- sečno. - Varna hiša je sprejela 5 žensk in 5 otrok (leto prej 5 žensk in 1 otrok) s 1.428 nočitvami. - Svetovalnica Lučka je nov pro- gram, v letu 2017 je bilo vključenih 41 kontinuiranih uporabnikov in 102 občasnih uporabnikov. - Vrtnica, socialna rehabilitacija oseb s težavami zaradi zasvojeno- sti z alkoholom je nudila pomoč 35 uporabnikom in 86 anonim- nih, skupaj je bilo 3.367 nočitev. Za pomoč ljudem v različnih sti- skah smo izvajali različne progra- me, s katerimi smo tudi zbirali sredstva in opozarjali na proble- matiko. Z veseljem ugotavljamo rahel padec prosilcev pomoči na vseh področjih, je pa res, da so ti- sti, ki so ostali, potrebni več po- moči, kot so je bili v preteklosti. Pestrost in verodostojnost zapisa- nega so dali sodelavci, ki so od- govorni za posamezni program, da je mreža naše ŠK živa pa so o posebnih dogodkih in izzivih po- vedale voditeljice vseh treh Ob- močnih in petih Dekanijskih ka- ritas, ki koordinirajo delo sode- lavcev ŽK v dekaniji oz. območju. Pogled nazaj: od leta 2008, ko se je začela recesija, je Karitas na po- dročju Koprske škofije razdelila 4,5 milijona kilogramov hrane. Število prejemnikov pomoči pa je bilo največje leta 2011, in sicer 19.314, in najnižje letos, 6.957. To daje upanje, da se, vsaj pri nas, čas materialne revščine zmanjšuje; skupna je tudi ugoto- vitev, da je mreža Karitas in vsa- kokratni individualni pogovor s človekom, ki pride po pomoč, najbolj uspešna oblika sprem- ljanja. Je pa, žal, na vsakem po- dročju nekaj takih, ki bodo ved- no 'naši', kar pa ne pomeni, da smo obupali in da ne bomo ho- dili z njimi skozi križe in težave. VIRI: glavni vir je prostovoljno delo sodelavcev Karitas. Če bi te Jezusovo sporočilo: Božje kraljestvo Osrednja tema Jezusovega oznanila je prihod Božjega kraljestva v človeško zgodovino. Evan- gelist Marko pravi, da je Jezus prišel v Galilejo in oznanjal evangelij: “Čas se je dopolnil in Božje kraljestvo se je približalo, spreobrnite se in ve- rujte evangeliju”. (Mr 1,14) Tudi pri evangelistu Luku najdemo oznanilo prihoda Božjega kralje- stva v Jezusovi osebi, evangelist Matej uporablja izraz nebeško kraljestvo. Janez in Pavel bolj redko uporabljata ta simbol. Med različnimi pojmi, ki jih je imel na razpolago v hebrejskem izročilu, se je Jezus odločil za Božje kraljestvo. Ta simbol izhaja iz političnega življenja in so ga lahko uporabljali tako za pod- poro določenim vladavinam kot tudi za njihovo kritiko in kot predlog za drugačen način vodenja ter sobivanja v družbi. Dvojnost simbola Božje kraljestvo se je prepleta- la tudi v Jezusovem življenju in delovanju, saj je oznanjal tako duhovno spreobrnjenje in prihod Božjega gospodo- vanja v človeške duše kot tudi spremembo v odnosih in družbi. Oznanilo o Božjem kraljestvu je bilo na neki način vzrok za njegovo obsodbo. Ideja prihoda Božjega kraljestva ali kraljevanja prihaja že iz Stare zaveze. Pri svetopisemskih pi- sateljih je veljalo prepričanje, da je Bog kralj vsega stvarstva in v kraljevskem odnosu vodi zgodovi- no, zato je v tej smeri potrebno tudi njegovo češčenje. Med starozaveznimi teksti se moremo osredotočiti na preroka Izaija in Danijela, ki sta govorila o Božjem kraljestvu. Prerok Izaija se obrača na izgnance v Babiloniji, Danijel pa na stiskano ljudstvo pod političnim in malikoval- skim pritiskov Selevkidov. Verjetno sta ta teksta oblikovala način Jezusovega oznanjevanja Božje- ga kraljestva. Izaija je spodbujal izgnance, da je blizu Božje kraljestvo, ki bo prineslo osvoboditev, vrnitev na domove in zaželeni mir. (Iz 52,7) Da- nijelova knjiga govori o kipu, ki je bil iz mešanih snovi: glava je bila iz zlata, roke in prsi iz srebra, trebuh in ledja iz brona, stegna iz železa, noge pa deloma iz železa, deloma iz zemlje. Ko se je odkrušila velika skala in podrla ta kip, se je raz- treščil na koščke, skala pa se je spremenila v goro, ki je napolnila zemljo. (Dan 2, 32-35) Kip pred- stavlja tedanje velike vladavine, ki so izkoriščale in vklepale izraelsko ljudstvo in bodo šle na koščke v moči Božjega kraljestva. Danijelova knji- ga govori še o morju, iz katerega pridejo štiri zve- ri, ena izmed njih je še posebno kruta in pred- stavlja kralja Antioha IV. Potem pride iz morja drugo bitje, ki ni zver, ampak človek, in se usmeri k prestolu, na katerem sedi Staroletni (Bog) in mu izroči svojo oblast, kraljestvo in slavo. Nje- gova oblast bo večna in to kraljestvo ne bo porušeno. (Dan 7,11-14) Človeško bitje predstavlja kraljestvo svetih, ki so budni, dobro- hotni in pričakujejo ter sprejmejo Boga in odvržejo vse, kar zavaja ljudi. Kot je bilo izraelsko upanje in oznanilo o Božjem kral- jestvu povezano z izho- dom iz Egipta in Božjim reševanjem svojega ljud- stva, se je tudi Jezus obrnil k ljudem iz Galileje, da bi jim oznanil veselo novico o prihodu Božjega kraljestva. Ti kmetje so se morali boriti za vsak- danje preživetje in obenem doživljali velike pri- tiske oblasti, tako gospodarske kot verske in kul- turne. Smrt preroka Janeza Krstnika ga je spod- budila k pomembnemu preobratu v oznanjevan- ju, da je izpostavil začetek prihoda Božjega kral- jestva in kraljevanja. Red sodbe in pravičnosti je tako zamenjal nov red odpuščanja in milosti. Pomembna značilnost prihoda tega kraljestva je kritični dogodek, ki postavlja ljudi pred temeljno odločitev, da se morajo odločiti in spreobrniti. To je čas milosti in obenem kritični čas, ki kliče k tveganju in spremembi. More pa biti tudi čas privilegija, ker je Jezus lepo povedal, da bi si mnogi preroki želeli videti to, kar vidijo njegovi poslušalci in učenci. (Lk 10,23-24). Z Jezusovim prihodom je prišla izraelska zgodovina do vrhun- ca in on predstavlja razkritje Božjega načrta s sve- tom in človeštvom. ZAKAJ PRAV JEZUS? (24) PRIMOŽ KREČIČ ure preračunali po normativih, ki jih določa Zakon o prostovol- jstvu, bi dobili znesek 1.192.488 evrov. Finančni viri pa so akcije znotraj mreže Karitas, podpo- ra programov s strani MDDSZ, FIHO, hrana EU, lokalnih skupnosti in nabirke po žup- nijah, kar znese na vseh nivo- jih 1.297.114 evrov. Velik delež pri tem ima Slovenska karitas, ki na nacionalni ravni podpi- ra, prosi, sporoča. Naj tako ostane, kajti le skupaj smo ve- rodostojne priče vsebine Kari- tas. Akcije in projekti ŠK: Namen- ska pomoč, Posvojitev na raz- daljo, Dar za stisko, Plamen upanja in Umetniki za karitas in, hvala Bogu, se v zadnjem času na lokalni ravni (ŽK, DK, OK) dogajajo videnje stisk, motivacija okolice in pomoč. Umetniki za karitas: v 23. kolo- niji je sodelovalo 87 avtorjev s 134 likovnimi deli. Razstave so bile na 16 lokacijah v Sloveniji in v Rimu. Načrti za leto 2018: v zborniku je kratek, vendar je v teh alinejah zajeto vse, o katerem se bomo na Tajništvu ŠK, Strokovnem Svetu SK in pri posameznih programih pogovarjali, dogovarjali, predv- sem pa delali, in sicer: - Nadaljevanje obstoječih progra- mov - Spodbujanje prostovoljstva (Mlada karitas) in usposabljanje za delo z ljudmi v stiski (seminar za svetovanje) - Svetovalnica Bogdana Žorža za pomoč otrokom. O delu za nazaj in pogledu za na- prej smo glasovali in tudi spreje- li. Poklon Mlade karitas je dalo našemu srečanju upanje, da za nami prihajajo mladi, čuteči in drzni ljudje …, pesem so povezali z Materinskim dnevom, vsak pa je dobil tudi 'srčkasto' darilo, ki so ga skrbno izdelovali v delav- nicah. Pri skupnem obedu smo že govorili, kako in kaj naprej. Kot vedno, smo tudi tokrat želeli dati našemu občnemu zboru ka- ritativno vsebino, z dušo, in ver- jamem, da nam je vsaj malo uspelo, saj sem še isti večer po e- pošti dobila sporočilo gospoda, ki je vsako leto zraven. Zapisal je: “Hvala za vse, kar delate. Toliko poguma in samozavesti dobim na vsakoletnem občnem zboru pri Vas, da me potem kar dolgo nosi okrog po Sloveniji … Pri vas se čuti pričakovanje, upanje in zavzetost; številke nekaj pomeni- jo in sodelavci jih poslušajo s po- nosno skromnostjo in zavestno naklonjenostjo. Skratka, čuti se skrb za Občestvo, Cerkev... ” Tudi poslanec v DZ Jernej Vrtovec je prišel tako, kot že večkrat, da se seznani s tem, kar delamo, in se tudi zahvalil. Jožica Ličen, ravnateljica ŠK Koper Kristjani in družba 26. aprila 2018 5 Ob apostolski spodbudi Gaudete et exsultate papeža Frančiška Svetost in dva njena sovražnika b koncu prejšnjega tedna je papež Frančišek spet poudaril, da je kristjanovo poslanstvo svetost. Moški in ženske našega časa potrebujemo srečanje z Jezusom Kristusom. On nas dela zmožne podaritve samih sebe. To je naše poslanstvo, ki je hkrati odgovornost in veselje. To poslanstvo zahteva velikodušno razpoložljivost in zaupno izročitev Božji volji. Naj odmeva klic k svetosti, ki se nanaša na vsakega krščenca in vsak življenjski položaj! “V svetosti je polna uresničitev vsakega hrepenenja človeškega srca. Je pot, ki prihaja iz krstnega vira in vodi vse do nebes, uresničuje se dan za dnem s sprejemanjem evangelija v konkretnem življenju”, je dejal in vse spodbudil, naj se ne utrudimo iskati Boga in njegovega kraljestva ter si prizadevati v služenju bratom na preprost in bratski način. Te misli so srž apostolske spodbude o poklicanosti k svetosti z naslovom Gaudete et exsultate (Veselite in radujte se), ki jo je sveti oče na praznik Marijinega oznanjenja daroval vernikom. Pet let po izvolitvi na Petrov sedež je O Frančišek poskrbel za pravopresenečenje: napisal jespodbudo o pojmu, mimo katerega kristjan ne more, ki pa ni zelo “moderen”: to je svetost. Ta je za vse. Pot do nje pa ni brez ovir. Sveti so lahko sosedje, v življenju katerih odseva Božja navzočnost. Svetost ni samo za elite, pa čeprav imamo včasih pred sabo nedosegljive vzore. In vendar je svetost na dosegu preprostih oseb, vseh, ki zavestno hodijo po poti evangeljskih blagrov. Dva prefinjena “sovražnika” svetosti sta po papeževih besedah gnosticizem in “pelagianizem”. To sta dve vrsti herezije iz prvih krščanskih stoletij, ki sta danes “alarmantno aktualni”: tudi danes se srca mnogih kristjanov pustijo zapeljati tema “varljivima ponudbama”. Gnosticizem je ideološka in intelektualistična zabloda, ki spreminja krščanstvo v “enciklopedijo abstrakcij”: češ da je pravi vernik samo, kdor je sposoben doumeti globino nauka. Kot dokazuje zgodovina Cerkve, “mero popolnosti določa stopnja ljubezni”, nikakor pa ne količina nakopičenih podatkov in spoznanj. Gnostiki ne upoštevajo utelešenja, njihov um ni sposoben se dotakniti Kristusovega trpečega telesa v drugih. Papež je do takega zadržanja zelo trd: kdor ima odgovore na vsa vprašanja, dokazuje, da ni na dobri poti, in je možno, da gre za lažnega preproka, ki uporablja vero v svojo korist, v službi lastnih psiholoških in mentalnih mozganj, ki oddaljujejo od svežine evangelija. Če pustimo, da nas - raje kot naša razmišljanja - vodi Duh, moremo in moramo iskati Gospoda v vsakem človeškem življenju: to je del skrivnosti, ki jo gnostične misli zavračajo, saj je ne morejo kontrolirati. Drug nasprotnik krščanstva je “pelagianizem”, drža, ki izključujoče poudarja osebni napor, kot bi svetost bila sad osebne volje, ne pa milosti; pripadniki te “herezije” se zanašajo zgolj na lastno moč, se čutijo nad drugimi, ker spoštujejo določena pravila ali ker so togo zvesti določenemu katoliškemu slogu. Značilnosti “pelagianističnega” kristjana so obsedenost z zakoni, bahanje z družbenimi in političnimi dosežki, nečimrno razkazovanje pretirane skrbi za liturgijo, nauk in prestiž Cerkve, domišljava prevzetnost, vezana na upravljanje praktičnih opravil ali samouresničenje. V omenjenih dveh držah se izraža “imanenten antropocentrizem, preoblečen v katoliško resnico”: gnosticizem in pelagianizem “dajeta prostor narcističnemu in avtoritarnemu elitarizmu, kjer se namesto evangeliziranja analizira in klasificira druge”. V obeh primerih ni interesa ne za Kristusa ne za druge, trdi Frančišek. Tudi zaradi teh zablod se življenje Cerkve spreminja v muzejski eksponat ali nekaj, kar pripada maloštevilnim. Skupine kristjanov, ki se tako obnašajo, pogosto dušijo in zatirajo evangelij ter mu kratijo očarljivo preprostost in okus. / dalje DD Nova knjiga Marize Perat / “Po romarskih stopinjah naših prednikov” Po romarskih stopinjah naših prednikov je naslov knjige, ki je prejšnji teden izšla pri Zadrugi Goriška Mohorjeva. Avtorica Mariza Perat je pripravila za tisk zapise, ki so pod skupnim imenom Marijine božje poti pri nas izhajali v tedniku Novi glas v obdobju 2013-2015. Božje poti, ki jih avtorica v knjigi opisuje, so nekakšen odraz duše slovenskega, zlasti primorskega človeka, ki je Materi Božji posvetil nič koliko cerkva, od katerih je kar nekaj romarskih svetišč. “Naši predniki – beremo v uvodnem poglavju – so vedno radi romali. Romali so v bližnje in daljne kraje, od katerih sta bila najbolj znana Sv. Jakob v Komposteli in Sv. Trije kralji v Kölnu ob Renu, romali pa so tudi v Rim in nekateri celo v Sveto deželo. Najraje pa so obiskovali Marijina svetišča, ki že stoletja stojijo na naših tleh, Sveto Goro, Staro Goro, Brezje, Ptujsko Goro, Gospo Sveto, pa tudi druga, čeprav manjša in manj znana Marijina svetišča, ki jih najdemo vsepovsod v naših krajih”. Naj tu navedemo nekatera: Mengore na Tolminskem, Porcinj nad Čedadom, Marijino Celje, Roža Skrivnostna v Krminu, Kostanjevica pri Gorici, Vitovlje, Mirenski Grad, Obršljan, Log pri Vipavi, Repentabor. Češčenje Božje Matere, poudarja v uvodnem poglavju avtorica sama, sega v sam začetek krščanstva. V naših krajih je bila izhodišče za Marijino češčenje, kot seveda tudi za širjenje evangelija, oglejska Cerkev. Tesno vezani s pokristjanjevanjem sta tudi najstarejši božji poti, Barbana pri Gradežu in Stara Gora pri Čedadu, katerih začetki segajo v 6. stoletje. Avtoričin izbor teh romarskih središč nudi slovenskemu bralcu opis predvsem primorskih božjih poti, katerih nastanek je velikokrat vezan na Marijina prikazovanja ali na izjemne dogodke. Ta so od Svetih Višarij mimo Soške in Nadiške doline, Vipavske in Krasa vse do morja, do Barbane in Strunjana, posejane na obeh straneh današnje državne meje, na ozemlju, kjer se stikajo različni narodi in različne kulture, ki so v stoletjih oblikovali zgodovino tega prostora: “Zdi se, da si Mati Božja za svoja romarska svetišča rada izbira kraje, kjer se srečujejo ljudstva različnih narodnosti in različnih kultur”, beremo. Pri opisu teh božjepotnih svetišč pa avtorica skrbno pospremi bralca skozi večstoletno zgodovinsko dogajanje z opisom krajev in njihove zgodovine, predvsem pa s skrbno dokumentiranim prikazom družbenega, kulturnega in verskega življenja ter likov vidnih kulturnih in verskih osebnosti, ki so na teh tleh skrbele za slovenskega človeka in njegovo narodno ter duhovno osveščenost in rast. Goriška Mohorjeva Goriška26. aprila 20186 Skupinska razstava v Kulturnem centru Lojze Bratuž Pogledi na “Obzorja - v ogledalu krajine” o 31. maja, ob priredit- vah ali po domeni, si lahko ljubitelji umet- nosti v galeriji Kulturnega cen- tra Lojze Bratuž ogledajo sku- pinsko razstavo Obzorja – v ogledalu krajine. Razstavo, ki je bila odprta v torek, 10. apri- la, so s svojimi deli oplemeni- tili Franco Dugo, Deziderij Švara, Claudia Raza in Milena Gregorčič. Poleg predsednice KC Lojze Bratuž Franke Žga- vec, ki je v uvodu pozdravila in predstavila goste, sta občin- stvo nagovorila goriški odbor- nik za kulturo Fabrizio Oreti D in generalni konzul RS VojkoVolk. Slednji je podčrtal močumetnosti, ki združuje ljudi, in pomembnost skupnega go- riškega prostora. Odbornik pa je poudaril, kako je pomem- bno umetniško in kulturno delovanje na našem območju, in obenem pohvalil center Bratuž, ki uspešno in kakovo- stno izpelje vse, kar organizira. Po kratki, z občutkom izvede- ni točki harfistke in gojenke glasbene šole Emil Komel Vi- de Boškin, ki je bila deležna prisrčnega ploskanja, je umet- nostni zgodovinar dr. Saša Quinzi, ki je tudi obogatil ka- talog s svojim prispevkom, predstavil umetnike in njiho- va dela. Gre za dela štirih li- kovnikov, ki so zelo različni in so že več desetletij aktivni in uveljavljeni na slikarskem po- dročju. V slikah se izraža duša samih slikarjev, v njih umet- niki iščejo same sebe v krajini. Goričan Franco Dugo je izrazit pristaš realističnega slikarstva. Zanj je tisto, kar je in obstaja, vredno slikanja. Njegove ve- dute Soče, Brd in Furlanske nižine nudijo prepoznavne upodobitve krajine. V zad- retja abonmajska pred- stava letošnje ponudbe trijezičnega festivala ko- mičnega gledališča Komigo je v nedeljo popoldne, 18. marca 2018, v goriškem Kulturnem domu postregla z bleščečim muzikalom Mamui – Schiribic, mataran in musiche. V goste je spet prišla izredno iskriva itali- janska igralka Marina De Juli. Predstavila se je v družbi zbora Panarie, ki ga vodi Paolo Paro- ni, skupine ArteVoce Ensemble in glasbene akademije Naonis. Tudi zaradi živahne kostumske podobe zelo pisano glasbeno predstavo v italijanskem in fur- lanskem jeziku, pa še s kakšno drugo narečno primesjo, sta si zamislila Valter Sivilotti in Franca Drioli iz Vidma. Kopro- dukcijski spektakel je premiero doživel na lanskem Mittelfestu T Kulturni dom Gorica / Komigo Iskriva Marina De Juli v muzikalu Mamui njem ciklu del je glavni motiv nebo, v katerem prevladujejo oblaki tik pred nevihto, ko pri- kažejo napetost, ki se bo vsak trenutek sprožila. Čisto nasprotno je ustvarjanje tržaškega slikarja Deziderija Švare. Njegovo slikarstvo je premišljeno, re- fleksivno, živi v notranji in duhov- ni dimenziji. Zrca- li se v morju, ki se potem preliva v obzorje in nebo. Barve so usklajene in v harmoniji, kot je tudi slikar v svo- ji notranjosti. Slikarski pristop Claudie Raze sloni na hitrih gestah in na podzavestnem načinu ustvarjan- ja. Na prefinjenih razstavljenih delih se osredotoča predvsem na en izsek krajine, in si- cer na travnate površine. Nazadnje je Quin- zi predstavil še ab- straktno slikanje umetnice Mi- lene Gregorčič. Pri zadnjih de- lih slikarka beleži trenutke po ritmu gest z barvami, ki niso razkošne, ampak temne. S tem načinom prikazuje svoje glo- boko doživljanje sveta, ki jo obdaja. Obiskovalci odprtja razstave, med njimi tudi priznani likov- ni umetniki, so bili složni v oceni, da gre za pomembno in kakovostno razstavo. Vsi ljubi- telji umetnosti so zato vablje- ni, da ne zamudijo te izredne priložnosti. MČ Peč / Skavtsko jurjevanje, praznik za vse skavte V torek, 1. maja 2018, bo na pokritem kotalkališču oz. na nogometnem igrišču na Peči (nasproti pokopališča) že tradicionalno jurjevanje - skavtski praznik, na katerem se goriški skavtje spomnimo skavtskega zavetnika sv. Jurija. Obenem je to srečanje namenjeno obnovitvi skavtske obljube, druženju goriških skavtov in seveda tipičnim skavtskim doživetjem in igram, namenjenim vsem. Na srečanju se bomo spomnili tudi enega prvih slovenskih goriških skavtov, dr. Mirka Špacapana, sv. mašo pa bomo darovali še za pokojne goriške skavte in skavtinje. Zbiranje bo ob 8.45, sledila bosta glavni zbor in kratek program, ob 10.30 bo naš duhovni asistent Renato Podbersič daroval sv. mašo. Po maši bodo skavtske igre, kosilo in taborni ogenj. Srečanje se bo končalo približno ob 16. uri, v primeru slabega vremena pa ob 14. uri (po kosilu). Zato vabimo vse nekdanje skavte in skavtinje, da se nam pridružijo na jurjevanju in z nami praznujejo ta pomembni skavtski dogodek ter v družbi obudijo spomine na svoje skavtske izkušnje. / Voditelji Slovenske zamejske skavtske organizacije iz Gorice Komelovci ponovno nagrajeni tudi v Sežani Učenci SCGV Emil Komel so se spet odlično izkazali na tekmovanju. V torek in sredo, 12. in 13. aprila, je na Glasbeni šoli Sežana potekalo Regijsko tekmovanje mladih pianistov Primorske 2018, na katerem so se predstavili 7-letni Riccardo Pistore in 13-letna Elena Breganti iz razreda profesorice Ingrid Silič ter 17-letni Lorenzo Tomada iz razreda profesorja Sijavuša Gadjieva. Mali violinist Riccardo Pistore, ki se je s študijem klavirja kot stranskega instrumenta začel ukvarjati šele v letošnjem šolskem letu pod mentorstvom prof. Ingrid Silič, je osvojil v kategoriji “začetniki”, namenjeni rojenim v letu 2009 in mlajšim, zlato priznanje. Elena Breganti je v kategoriji 1. c (rojeni v letih 2003 in 2004), v kateri je bilo skupno 12 pianistov, ki so se pred žirijo predstavili s 15-minutnim programom, osvojila srebrno priznanje. Sedemnajstletni Lorenzo Tomada, učenec iz razreda prof. Sijavuša Gadjieva, je v 2. b kategoriji, ki je predvidevala 25-minutni program in v kateri so bili mladi, rojeni v letih 1999 in 2000, osvojil 1. nagrado in zlato priznanje z 92 točkami. / BL Kratke navzela tiste ironije in značilne- ga humorja, v katerem je vselej čutiti grenak podton. Zdaj bril- jantno nadaljuje Fojevo gleda- liško pot in se vselej navdihuje ob zgodbah iz nekdanjih dni. Rdeča nit muzikala Mamui, ki pomeni mladi, kot je sa- ma razložila, je ljubezen. Ta se najbolj goreče vna- me prav v mladih srcih. Zagori pa tudi v takem dobrem, kot bije v zelo preprostem, naivnem pastirju, ki še sebe ne pozna, kaj šele ženskega telesa! Tej naivni do- bričini izberejo lepo, bujno, v vseh pogledih izkušeno dekle, da bi prekrili njeno pregrešno razmerje z domačim župnikom... Igralka se je živahno, pač v slogu, ki označuje njene nastope, v pripovedi, ki je zaokrožala ta gledališko pevsko glasbeni pri- kaz, sprehajala od lika do lika in slikovito opisovala zunanjo v Čedadu, zdaj pa gostuje po raznih italijanskih odrih in ra- dodarno razdaja prekipevajočo ustvarjalnost mladih pevk in plesalk, katerih duša in vse- stranska gonilna sila je Marina De Juli, igralka s posebno močno osebnostjo in izpoved- no močjo, ki gledalce z lahkoto odnese v svoj ustvarjalni svet, prepoln najrazličnejših obra- zov in značajev. Le-ta pa je ves prežet s tisto učinkovito “gro- bostjo” z nadihom commedie dell’arte, ki je bil tako značilen interpretativen slog za velikega in kontroverznega gledališkega ustvarjalca Daria Foja. Dvajset let je Marina De Juli, doma iz vasice Cuasso al Monte, na meji s Švico, v pokrajini Varese, na- stopala z njim in njegovo ženo, igralko Franco Rame, po ape- ninskem škornju in se dodobra podobo vsakega in osvetlila po- samezne značaje. Pripoved je kot vedno učinkovito podkre- pila z gestikulacijo, gibi (smeh vzbujajoč je bil npr. njen prikaz jahanja na konju, ko je ubogi pastir pospremil taščo domov, ali ko je bredil reko). Njene ustvarjalne zamisli in domišljija so izjemno bogate. S svojim iskrivim, ognjevitim nastopom napolni prizorišče in brez težav osvoji še tako mlačnega gledal- ca. Tokrat je sicer imela podpo- ro mladih pevk, ki so se izkaza- le s svojimi glasovi in koreogra- fijami. Svoj delež so seveda pri- spevali tudi pevci in glasbeniki, tako da je bilo odrsko dogajanje res bogato in v velik užitek. Gle- dalci so svoje navdušenje prelili v bučno ploskanje, zaradi kate- rega so bili ob koncu deležni še pevsko plesnega dodatka, drob- ca iz prikazanega muzikala, ki učinkuje, čeprav gledalec ne ra- zume vsega sočno podanega narečnega besedila. IK Mladinski dramski odsek v Novi Gorici Zabavna pravljična “zmešnjava” ŠTANDREŽ red žal bolj skromnim šte- vilom gledalcev so se v sre- do, 11. aprila 2018, pozno popoldne razigrani člani Mladin- skega dramskega odseka Prosvet- nega društva Štandrež predstavili v Točki Zveze kulturnih društev v Novi Gorici s pravljično kome- dijo Ogledalo, povej... Predstava je premierno zaživela v letošnji sezoni pod režijsko taktirko zav- zete mentorice skupine Daniele Puja, dolgoletne igralke štan- dreškega dramskega odseka, ob pomoči vseprisotnega gleda- liškega zanesenjaka Božidarja Ta- baja in ob strokovnih nasvetih dramske igralke Maje Nemec, članice SNG Nova Gorica. Tekst je na osnovi različnih pravljičnih vsebin v hudomušno ironičnem tonu stkal profesor glasbe Stefa- no Job in mu dal okvir igre v igri – slavni režiser Alberto Sordini snema film in se huduje nad igralci, tudi nad samovšečno pri- madono. Pujeva je besedilo ne- koliko priredila za potrebe mla- dih igralcev in ga umestila v štandreški zaselek Jeremitišče ter ga mestoma narečno obarvala, tako da pridobi bolj pristen do- mač prizvok. Predstavo so mladi igralci – nekateri v njej odigrajo več vlog -, ponesli že na marsika- teri oder. Vselej se je občinstvo ob posrečeno napisanem besedi- lu, ki parafrazira znane pravljice s slavno Sneguljčico bratov Grimm na čelu, in ob tekoči igri mladih nastopajočih pošteno pozabavalo. Predstavo je lepo sprejelo tudi maloštevilno, a po- zorno občinstvo v Točki in mla- dim izvajalcem namenilo prisrčno ploskanje. V imenu ZKD je igralcem čestitala tajnica P mag. Martina Trampuž in zažele-la njim in mentorjema DanieliPuja in Božidarju Tabaju še veliko nadaljnjih uspehov na tako do- bro zasnovani poti. Ob robu tega članka naj povemo še, da imajo ti mladi v igralcih dramskega odseka PD Štandrež res odlične vzornike. Izjemno so aktivni in z zadnjo uspešnico Čaj za dve Toneta Partljiča v režiji Jožeta Hrovata so obredli že kar nekaj dvoran. Z njo so se ude- ležili tudi Srečanja gledaliških skupin Severne Primorske 2018 in na njem bili tudi nagrajeni. Na tej množični gledališki prire- ditvi, ki bogati jesenske in zim- ske dni, je nastopilo 11 ljubitel- jskih gledaliških skupin; med nji- mi sta bili poleg štandreške iz za- mejstva še Dramska družina F. B. Sedej iz Števerjana s predstavo Ri- ka van den Bosa Leto šlagerja (režija Tomaž Kranjc) in Beneško gledališče s predstavo Trije na pingulavki (režija Gregor Geč). Med udeleženimi skupinami sta bili dve izbrani za državni ogled, in sicer predstava Boeing boeing Marca Camolettija v izvedbi Dramske skupine Kulturno turi- stičnega društva “Zarja” Bilje v režiji Ane Facchini, članice igral- skega ansambla SNG Nova Gori- ca, in Čaj za dve, ki jo je dramski odsek PD Štandrež ob prisotnosti selektorja odigral v četrtek, 19. aprila, v Rudniški dvorani v Idri- ji. Vsi, ki z veseljem spremljamo ze- lo bogato ustvarjalnost dramske- ga odseka, se s štandreškimi igralci in režiserjem Hrovatom veselimo ob tem zadnjem veli- kem zadoščenju. IK Deziderij Švara, Claudia Raza, Franco Dugo, Vojko Volk, Fabrizio Oreti, Saša Quinzi in Franka Žgavec (foto dd) Goriška 26. aprila 2018 7 Srečanje pod lipami / Gost Bojan Brezigar O Kataloncih in njihovem boju za neodvisnost ojan Brezigar, časnikar, politolog ter odličen poz- navalec manjšin v Evropi in po svetu, je v sredo, 18. aprila 2018, na Srečanju pod lipami spregovoril o aktualnem poli- tičnem stanju v Kataloniji, o stanju narodnih in jezikovnih manjšin v Evropi ter o možnih posledicah po uspehu evropske državljanske pobude Minority SafePack. Pogovor je vodil časni- kar Ivo Jevnikar, ki je najprej vprašal gosta, kakšno je stanje danes v Kataloniji in kakšen je položaj Kataloncev. Brezigar, ki je med drugim napisal zelo uspešno knjigo Šest dni v Kata- loniji, v kateri je opisal trenutke napetosti, ki jih je v prvi osebi doživel leta 2017 ob katalon- skem referendumu, je povedal, da se stanje vsak dan spreminja, a veliko dogodkov mediji ne za- pisujejo. Nazadnje se je v nedel- jo, 15. aprila, zbralo 750.000 protestnikov, ki niso zahtevali neodvisnosti, ampak demokra- cijo in izpustitev političnih za- pornikov, med katerimi je tudi predsednik Carles Puigdemont. Katalonci so si pravzaprav pred časom želeli samo več priznanja B od države, ne pa neodvisnosti.Katalonsko gibanje za neodvi-snost se je pojavilo leta 2006, ko je Mariano Rajoy začel zbirati podpise proti katalonskemu sta- tutu, ki ga je z nekaterimi kompromisi sprejel kato- lonski in madridski parla- ment. Zbral je kar 4 mili- jone podpisov in jih vložil na ustavno sodišče, ki je leta 2010 razveljavilo 42 členov statuta, med kate- rimi tudi člen, ki pravi “Katalonija je nacija”. To je potisnilo na ulice mili- jone ljudi v dveh tednih in povzročilo odločitev za referendum. Katalonci so računali na mednarodno podporo, do katere ni prišlo. Evropska komisija je odločno podprla Špani- jo, kljub napadom špan- ske policije na ljudi, ki so samo sedeli na stopniščih in tako skušali preprečiti policiji, da bi prišla na volišča in zaple- nila volilne skrinjice. Vsi ti do- godki povzročajo v Španiji veli- ko težav in premikov. Katalonija je pomembna, saj doprinese 24 % španskega BDP-ja. Španija ni- ma še propračuna za letošnje fi- nančno leto, ker Rahojeva vlada nima absolutne večine in je v prejšnjih letih odobrila proračun s pomočjo baskovske stranke, ki letos tega ne bo naredila. Polito- log pravi, da se je katalonsko vprašanje internacionaliziralo in da vidi tri probleme v prihodno- sti Katalonije. Prvi je problem sodstva, procesov in kazenskih zadev. To, pravi Brezigar, se bo rešilo, kajti, ko bodo prišli ti pri- meri na Evropsko sodišče za člo- vekove pravice, bodo obtožbe in obsodbe padale. Drugo vprašan- je je politično, in to je korenita reforma Španije, vključno verjet- no z odpravo kraljevine, ker sa- mo tako Katalonija ne bo več vztrajala pri neodvisnosti. Tretji problem pa je najhujši, saj je španski vladi uspelo vzpostaviti sovraštvo znotraj Katalonije in to se pozna na ulicah, delovnih mestih in povsod. Za premosti- tev takega sovraštva so po- trebne generacije. Na koncu večera, ki sta ga priredila KC Lojze Bratuž in Krožek Anton Gregorčič v sodelovanju s stranko Slo- venska skupnost, sta govor- ca povedala še nekaj o ob- našanju Ev rope do manjšin- skih problematik in o uspe- hu evropske pobude Mino- rity SafePack, ki je dosegla več kot 1.200.000 podpisov. Glavni pobudniki so bili Južni Tirolci in Madžari s svojimi močnimi manjšina- mi. Začetno je komisija po- budo zavrnila, češ da to ni pobuda, ki spada v pristoj- nost evropske komisije. Po- budniki so se zato morali pritožiti na Evropsko sodišče in po treh letih dobili tožbo. Zdaj, po pozitivnem dosežku, mora komisija odgovoriti s konkretni- mi predlogi, ki naj bi izboljšali status manjšin. MČ Prof. Jernej Šček gost v višješolskem središču Humanizem (za) novega človeka deževnih jutranjih urah, v četrtek, 12. aprila 2018, so dijaki vseh letnikov go- riškega licejskega pola “Gregorčič- Trubar” imeli v gosteh predavatel- ja, profesorja in filozofa Jerneja Ščeka v sklopu medrazrednega zborovanja. V dobri uri jim je prof. Jernej Šček podal več naukov “praktične” humanistike in filo- zofije; z njegovimi besedami: “za dijake, ki nimate še filozofije, so to semena, ki bodo čez nekaj let vzklila”. Govor je bil o nemoralnosti za- hodne družbe, ki daje prednost (ne) uspehom italijanskih nogo- metnih ekip raje kot novicam o vojni v Siriji. “Konec koncev potrebujemo le kruha in iger”. Naslednja točka je bila naša odvi- snost od družbe, ki je lahko tako negativna kot pozitivna, ker je člo- vek lahko svoboden samo v družbi. Predavatelj je govoril o vrlinah, utopijah, idealih, ki vodijo ljudi do smrti, o delu, ki je temelj naše biti, če je to razlog, zakaj ljudje vstanejo iz postelje. Nato je prof. Šček dija- kom obrazložil, kako nas izbira po- V gojuje in osužnji, medtem ko mimislimo, da nas osvobaja. Zanimi-va je bila točka o “volkovih, ki se oblečejo v ovce”: ljudje, ki vedo, kaj je najboljše za nas, in tudi mi- sel glede resnice, ki je dandanes zelo težko razpoznavna in jo je tre- ba iskati v samem sebi. Pred koncem je Jernej Šček pove- dal še nekaj besed glede spozna- vanja nas samih, osebne sreče oz. cilja in o sveto- vljanstvu, poj- mu, ki so ga poz- nali že v antiki. Zadnji del preda- vanja pa je bil v bistvu nagovor k budnosti: “Čas je, da začnete bdeti in se pre- budite”. Bud- nost, ki se lahko izrazi tudi v upo- ru proti prosto- voljnemu sužen- jstvu, kateremu smo podjarmlje- ni; upor pa mora biti nenasilen. Sklepni razmi- slek je bil ta, da moramo najti sa- me sebe: “To lahko storimo tudi sami doma, saj ni treba potovati v ta namen, res pa je, da to poma- ga”. Po predavanju so se mu očarani di- jaki zahvalili z bučnim aplavzom, sledil pa je še pogovor, med kate- rim je prof. Jernej Šček odgovoril na številna vprašanja in skušal raz- jasniti dvome goriških licejcev. S predavanjem so dijaki razumeli pomembnost humanistike, ki je danes rešilni jopič družbe. “To je težka pot, ki pa se da opra- viti. Mislim, da v družbi, ki teži h koristnemu, je še toliko bolj po- trebna nekoristnost filozofije in humanistike”, je zatrdil prepričlji- vi prof. Jernej Šček. Luka Paljk Občni zbor Društva upokojencev za Goriško Zamenjava v vodstvu začetku leta ali tudi kasneje v pomladnem obdobju imajo vod- stva društev dolžnost, da skličejo volilni ali nevolilni občni zbor. Društvo slovenskih upokojencev za Go- riško, ki je že v letu 2017 na občnem zbo- ru deloma obnovilo in pomladilo Upravni odbor, je v drugem sklicu v so- boto, 14. aprila 2018, ob 16.30 povabilo svoje člane na redni let- ni nevolilni občni zbor za pre- gled društvenega delovanja in odobritev gospodarsko-fi- nančnega stanja. V prvem sklicu v petek, 13. aprila, ob 20.30 se ni javil noben član. Zasedanje, ka- terega se je udeležilo poleg društvenega vodstva in odborni- kov žal zelo malo vpisanih čla- nov, je potekalo v sejni dvorani KB centra v Gorici. V pozdravnem nagovoru je pred- sednik Emil Devetak na kratko obrazložil društveno stanje. Med drugim je poudaril, da so tudi ne- pridobitniška društva pod priti- skom zapletenih birokratskih predpisov, ki zelo bremenijo in otežujejo načrtovanje koristnih pobud. 'Kljub temu se društvo trdno drži in si zna pomagati ter s požrtvovalnostjo kljubuje ovi- ranemu delu'. Društvo upoko- jencev vestno opravlja svoje ob- veznosti in se stalno trudi, da čim bolje uresničuje svoje načrte. Dolžnost društev je tudi, da z do- bro voljo in nesebičnimi ukrepi skrbijo za ohranjanje vrednot slo- venske narodne pripadnosti in za obstoj društev v naših ogroženih krajih. Ob sklepu nagovora je predsed- nik izjavil, da se po osemnajstih letih predsedovanja društvu od- poveduje mestu predsednika. To vlogo prepušča mlajšim. V tajniškem poročilu je Ingrid Nikolavcic natančno nanizala V najpomembnejšeuspešno izvedenedejavnosti, kot so nastopi ŽePZ (Zlata jesen, Festival v Cankarjevem domu v Ljubljani, priredi- tev Starosta Mali princ, posvečena 80-letnici mučeniške smrti Lojzeta Bratuža itd.), predavanja, srečanja posebno z društvi in ustanovami iz Slovenije, dan kul- ture, dan žena, stiki s šolami, izle- ti, balinanje, piknik, razstave, iz- daja brošure, običajna vsakoletna srečanja, martinovanje, silvestro- vanje, druženja ipd. Iz blagajniškega poročila, ki ga je prebrala blagajničarka Eda Lut- man, je razvidno, da se je v letu 2016 društveno gospodarsko stanje zaradi splošne krize občut- no spremenilo, saj je društvo za- beležilo zvišanje stroškov in za- ključilo leto s primanjkljajem. V letu 2017 pa so se stroški še zvišali, zato je društvo zaradi manjših dohodkov končalo leto še z večjim primanjkljajem. Med dohodke spadajo samo članarine in prispevki. Prisotni člani so po daljši razpravi najprej sprejeli po- ročila o delovanju in nato sogla- sno odobrili obračun ter pro- račun. Člani Izvršnega odbora in člana Nadzornega odbora so so- glasno odobrili poročila in obračun ter proračun že na seji, ki je bila 14. aprila ob 15.30. Na društveni seji, ki je bila v to- rek, 17. aprila, ob 16.30, je po od- stopu Emila Devetaka od mesta predsednika Izvršni odbor sprejel sklep, da bosta začasno do izvo- litve novega predsednika pred- stavljala vodstvo in opravljala društvene obveznosti kot vršilca dolžnosti člana Izvršnega odbora Jože Cej (podpredsednik) in Emil Tomsič (podpredsednik) ob uradniški pomoči odbornice Mi- lene Radetič. Obvestila Društvo slovenskih upokojencev za Goriško prireja v soboto, 19. maja, izlet v Pivko za ogled Parka vojaške zgodovine. Odhod iz Gorice ob 7. uri. Vpisujejo po tel. 0481 884156 (Andrej F.), 0481 20801 ali 3461206031 (Sonja K.), 0481 882183 (Dragica V.), 0481 78138 (Sonja Š.). Društvo slovenskih upokojencev za Goriško prireja v Tumovi dvorani v Gorici na korzu Verdi 51 v sredo, 16. maja, ob 18. uri predavanje ge. Katjuše Rabzelj o Gruziji in Armeniji. Romanje v Medjugorje bo od 11. do 14. maja 2018. Vpis in spored lahko dobite: za Goriško pri g. Darku (tel. 0481 32121 ali 370 3201305), za Tržaško pri g. Jožetu Markuži v Zgoniku (tel. 040 229166) in za Slovenijo pri gospe Ani v Novi Gorici (tel. 00386 5 3022503). SPDG načrtuje od 16. do 22. junija izlet v Piemont. Obiskali bodo Turin in si ogledali najbolj znane spomenike in zanimivosti, med temi tudi Muzej egipčanske kulture. Nadalje bodo obiskali dve alpski dolini na meji s Francijo (dolina Chissone in trdnjava Fenestrelle) ter se povzpeli do izvira Pada. Drugi del izleta bo namenjen spoznavanju in odkrivanju zanimivosti v pokrajini Langhe in ogledu mesta Pavia. Prevoz z avtobusom iz Gorice. Informacije in prijave Vlado (3317059216). Društvo slovenskih upokojencev za Goriško prireja v soboto, 30. junija, celodnevni izlet v pokrajino Evganejskih gričev, v zibelko venetske in rimske kulture, za ogled parkov in krajev Este, Monselice itd. Vpisujejo po tel. 0481 884156 (Andrej F.), 0481 20801 ali 3461206031 (Sonja K.), 0481 882183 (Dragica V.), 0481 78138 (Sonja Š.). Občina Sovodnje ob Soči obvešča prebivalstvo, da dežela FJK namerava v kratkem sprejeti deželni načrt azbesta v sodelovanju z občinami. Podjetja in občane prosimo za sodelovanje glede poročanja o prisotnosti azbesta na območju Občine Sovodnje ob Soči (strešne kritine, strehe, cevi itd.) z namenom, da bodo podatki v arhivu DAAZ čim bolj popolni in s tem bomo lahko ocenili stanje in oblikovali ustrezne predloge za rešitve. Sporočamo, da trenutno ni nobene zakonske zahteve glede odstranjevanja azbesta za podjetja in privatnike. Podatke lahko posredujete tehničnemu uradu. “Male oglase” najdete na našem portalu www. noviglas. eu. Darovi V spomin na dragega Igorja Čuk darujejo Bednarikovi 400 evrov za dobrodelne namene. RADIO SPAZIO Vrata proti vzhodu (od 27. 4. 2018 do 3. 5. 2018) Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu www. radiospazio103. it. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan od 20.00 do 21.00. Spored: Petek, 27. aprila (v studiu Niko Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z naših kulturnih prireditev - Glasba iz studia 2. Sobota, 28. aprila (vodi Ezio Gosgnach): Okno v Benečijo: oddaja v benečanskem, terskem, rezijanskem in ziljskem narečju. Nedelja, 29. aprila: ponovitev oddaje Okno v Benečijo. Ponedeljek, 30. aprila (v studiu Ilaria Bergnach in Carlotta Nanut): Prazne buče močno donijo. Torek, 1. maja (v studiu Matjaž Pintar): Utrinki v našem prostoru - Glasbena oddaja z Matjažem. Sreda, 2. maja (v studiu Danilo Čotar): Pogled v dušo in svet: Stari dobrotnik oreh - Izbor melodij. Četrtek, 3. maja (v studiu Andrej Bavcon): Četrtkov večer z glasbo - Zanimivosti, obvestila in humor. Foto Luka Paljk PROSVETNO DRUŠTVO RUPA-PEČ prireja v Rupi PRAZNIK FRTALJE nedelja, 29. aprila 2018, ob 16.30 Tekmovanje v cvrtju najboljše frtalje, nastop mladih pevk Rada Vižintin in Tina Balta, nagrajevanje otroškega ex tempore, ples s skupino ABC POD POKROVITELJSTVOM ZVEZE SLOVENSKE KATOLISKE PROSVETE ZAHVALA Ob odhodu v večnost našega IGORJA ČUK gre naša zahvala župniku Marijanu Markežiču za molitev v zadnjih pokojnikovih urah in za občuteni cerkveni obred, domačemu zboru za ubrano petje, prijatelju Lebanu za ganljive glasbene note ob grobu in vsem, ki so se v četrtek, 19. aprila, poslovili od Igorja in ga pospremili na tiho domovanje. Ljuba, Ana, Tatjana, Karlo, Neva, Nadja, Andrej, Peter Župnija sv. Andreja ap. iz Moša vabi na glasbeni maj na Prevalu. Torek, 1. maja, ob 18.30: glasbena meditacija o Mariji “Sub Tuum praesidium”, zbor Castions delle Mura (UD). V nedeljo, 6. maja, bo ob 18. uri slovesna sveta maša na praznik “Svete Marije Kraljice narodov”, ki jo bosta spremljala zbor “San Marco” in komorni zbor “Plejade” iz Ajdovščine; ob 19. uri: poklon Mariji, komorni zbor “Plejade”. Nedelja, 21. maja, ob 18.30: koncert, zbor Pevma-Jazbine. Nedelja, 27. maja, ob 18.30: koncert za orgle in sopran (g. Federico Butkovič in Rebeka Pregelj). Ob 18. uri rožni venec. Glasbeni maj na Prevalu Kultura26. aprila 20188 Lojze Hlede 50 let je že mimo ... INTERVJU teverjan je tesno povezan z narodno-zabavno glasbo. Dne 25. februarja so se z mašo in kosilom v vaški gostilni spomnili 50. obletnice prvega javnega nastopa ansambla, ki no- si ime po Lojzetu Hledetu, Štever- jancu, ki ga je ustanovil in ki je nekak “oče” daleč naokrog zna- nega števerjanskega festivala. V zadnjem Števerjanskem ve- stniku ste zapisali, da vam je bila narodno-zabavna glasba “vedno pri srcu”. Kdaj ste jo prvič slišali in kako je prišlo do vašega ansambla? Ko sem končal srednjo šolo v Ul. Randaccio v Gorici, sem začel va- jeništvo kot zidar. Takrat me je že zanimala. Doma nismo imeli ra- dia, imel pa ga je sosed, ki je rad zvišal glas; tako smo lahko tudi mi poslušali rubriko Glasba po željah na Radiu Trst A. Doma smo bili trije bratje: Bruno, ki ga je že zanimala kitara, Edija pa bas. Srečo sem imel, ker je v bližini živel Herman Srebrnič, ki je med drugim imel veliko 120-basno harmoniko; on mi je dal prve na- potke in mi pokazal, kako zveni. Takoj se mi je zdelo lepo! V svet glasbe me je nato v Gorici malo vpeljal organist Maks Debenjak, toda glasbene teorije nisem do- bro “prebavil”. To sem kmalu opustil in nadaljeval kot samouk. Na svoji strani sem torej imel dva brata, našel sem še Aleša Pintarja, ki je nato igral bas, pa še Lojziča Cigliča in Borisa Hladnika. Šest nas je bilo, bili smo prvi člani an- sambla. Imeli smo nekaj vaj in nato prvič nastopili na odru Ka- toliškega doma 25. februarja 1968. Pripravili smo si tudi oble- ke, ki so bile skoraj simpatične. Ste si jih priskrbeli sami? Da. Lojzič je bil iznajdljiv človek, ideja je bila njegova. Imeli smo črne škornje, pumparice, belo srajco in lajbič, na klobuk smo dali fazanovo pero. Kasneje smo jih spremenili: preprosto smo uporabili črne hlače in lajbič, na katerega smo naštikali grozdje, ki je ponazarjalo, da smo Brici. Tržačani imajo svoje noše, mi pa ne; zato smo si sami nekaj izmi- slili. Pri Debenjaku sem kupil 80-ba- sno harmoniko, ki sem jo kasneje daroval Hermanovi sestri Idi, ki je živela v Kanadi. Ko sem šel k vojakom, sem najprej bil dva me- seca na Siciliji, nato so me preme- stili blizu Milana. Harmoniko sem nesel tudi v kasarno; ker sem bil strežnik vojaškega kaplana, sem imel na razpolago njegov urad, kjer sem lahko vadil. S sabo sem imel tudi note Lojzeta Slaka, ki mi je bil posebno všeč. Ko sem se vrnil domov, smo postavili na noge šestčlanski ansambel. Kje ste imeli vaje s prvo skupi- no? Vsi smo bili samouki. Sicer pa smo peli v cerkvenem in društve- nem zboru, kjer smo imeli Her- mana, torej neko podlago. Vadili smo pri nas doma. Takrat smo stanovali v hiši, ki je ni več; stala je na mestu, kjer danes poteka fe- stival. Hišo je poškodoval potres in jo je občina zato podrla. Zem- ljišče je nato odkupila župnija. Ko smo pred leti nasadili nekaj no- vih borovcev, smo našli kvadratni meter zelenih ploščic nekdanje hiše, v kateri smo vadili. Tam smo tudi šivali in poskušali oble- ke, ko je bila naša mama v kuhin- ji, tata v brajdi … So vas starši pri tem podpirali? Š Tata je v tem videl nekaj lepegain poštenega, mama še bolj,čeprav po rodu ni bila Slovenka. Zelo sta bila zadovoljna in pono- sna, ko smo jima pokazali naše posnetke na ploščah. Tata se ni mogel načuditi! Tudi Herman vas je podpiral? Seveda, čeprav mi je bil zraven predvsem na začetku, saj je imel dovolj svojega dela z orglanjem. Prvi nastop ste torej imeli pred 50 leti v Ka- toliškem domu. Bilo je pustovanje, pova- bil nas je dr. Humar. Niti ne vem, kaj smo peli, menda smo imeli tri na- rodne pesmi: Mi se ima- mo radi, Moj očka ima, Na planincah; skupno pet ali šest skladb, od teh eno brez petja. Na prire- ditvi je bilo tudi nekaj skečev; mislim, da je to vodil Viktor Prašnik. Vse skupaj je bilo precej krat- ko, dvorana pa je bila na- bito polna. Ko smo končali, so zaprli zastor. In do mene je prišel dr. Humar: “Lojze, kaj nare- dimo zdaj? Ljudje plo- skajo”, toda mi smo končali program! Rekel mi je, naj še enkrat zapo- jemo iste pesmi. In tako smo naredili. Bil je vesel, občinstvo nas je z nav- dušenjem slišalo še en- krat. Kakšna je bila vaša zasedba? Približno 15 let, če ne več, je osta- la nespremenjena. V začetku nas je bilo šest, nato pa do dvanajst. Lojzič se je zaradi zdravja kmalu umaknil, na njegovo mesto je prišel Bruno Rustja. Torej: brat Bruno je igral ritem kitaro, Aleš Pintar bas kitaro, Robert Beretta solo kitaro, Niko Klanjšček kon- trabas in jaz harmoniko; prvi te- nor sta pela Bruno Rustja in Zvonko Simčič, prvi bas Boris Hladnik, drugi tenor Dušan Škor- janc, drugi bas Edi Hlede in Nat- ko Antonič, humorist pa je bil Jožko Mužič. Večina nas je bila iz Števerjana, eden je bil Goričan, dva iz Podgore. Vi ste tudi pisali glasbo, neka- tere pesmi so tudi ponarodele. Po kom ste se zgledovali? Do tega je prišlo zaradi snemanj. Ko smo snemali za Radio Trst A, smo najprej pobrali nekatere pe- smi drugih ansamblov. Ker se je naša skupina kmalu razširila, sem bil skoraj primoran kaj narediti tudi sam. Nekaj mi je le uspelo, saj smo posneli dve gramofonski LP plošči; na vsaki je bilo po dva- najst pesmi, ki sem jim glasbo na- pisal jaz. Instrumentalno smo v bistvu imeli trio - kitaro, bas, fraj- tonerco - in pevce. Tak sestav je tipičen za Slaka. Na nastopih smo radi igrali Slakove pesmi, zraven pa še naše. Avsenikove zaradi take zasedbe niso prišle v poštev. Kdo so bili pa avtorji besedil? Imeli smo srečo, za nas je pisal tu- di Ivan Malavašič z Vrhnike (sli- kar, pisatelj in tekstopisec, roj. 1927; op. p.), ki je že pisal tudi za Lojzeta Slaka. Njemu ste naročali besedila? Da. Šli smo do njega in se mu predstavili. Lani je slavil 90 let. Našli smo ga, ko smo na Vrhniki, pri mojstru Avgustu Železniku, naročili diatonične harmonike. Možakar nam je povedal, da tam blizu živi Malavašič, ki piše bese- dila. Takoj smo ga obiskali. Veliko besedil nam je napisal tudi Ivan Sivec iz Mengša, znan tek- stopisec, ki je za ansamble po vsej Sloveniji napisal vsaj tisoč besedil. Za nas je pisal tudi dragi prijatelj Saša Mar- telanc: na prvi plošči je nje- gova “Večer v Števerjanu”. Saša je rad hodil v Števerjan. Pred prazniki je prihajal po- slušat pritrkovanje - pritrku- jem že 55 let - in obiskovat prijatelja. Zato sem ga prosil, naj napiše nekaj lepega za nas. Sad spominov na njegove večerne obiske, pritrkovanje, vaje in na- stope je bila ta pesem s posebno posrečenim naslovom. Plošča Večer v Števerjanu, ki ste jo posneli v studiu AVF v Nemah (Nimis v Furlaniji) leta 1980, je zaznamovala vsaj eno generacijo … V Neme smo dostikrat hodili, in to zvečer, ni bilo blizu; šef studia Checo Comelli nas je silil, da bi čim prej končali. Vem, da bi mo- rali marsikatero pesem še dode- lati, a tako je pač bilo. Platnico je naredil fotograf Assirelli. Aprila istega leta smo imeli nastop: ne- kaj dni prej smo šli v Mestre iskat plošče, vrnili smo se pozno po- noči … Kolikokrat ste snemali? Na Radio Trst A je šla že prva sku- pina; povabil nas je Pavle Merku’. Tedaj še nismo imeli lastnih skladb, priredili smo nekaj dru- gih. Ko smo kasneje načrtovali nastop v ZDA, smo morali imeti kaj s sabo. Pesmi, ki smo jih vadili v Sedejevem domu, je posnel Ni- ko Klanjšček. Tako je nastala prva kaseta z naslovom “Naša pesem”, ki je vsebovala 24 skladb. Tretjič smo snemali, ko je prišel na festi- val Boris Kovačič (skladatelj, kla- rinetist, aranžer in producent, 1934-1999; op. p.): takrat ga še ni- sem poznal, on je izvedel za nas in nam ponudil, da bi posneli malo ploščo. Izšla je z naslovom “Čez mejo v vas”. Zadnje sne- manje je bilo v Nemah: leta 1980 velika plošča “Večer v Števerja- nu”, leta 1982 pa “Leta mlado- sti”. Leta 1983 smo izdali kaseto “En, dva, tri”, ob 20-letnici delo- vanja pa še kaseto “Jubilejni poz- drav”. Kje ste največ nastopali? Precej je bilo nastopov po raznih praznikih po Sloveniji, gostovali smo v Švici, Avstriji, Franciji, Bel- giji, na Nizozemskem in v Ame- riki. Program smo po potrebi tudi premešali, peli smo tudi kakšen tango in druge mo- derne pe- smi. V Slo- veniji so vedno radi skakali: mi smo peli valček, pol- ko, polko in valček, da se je v dvo- rani dvigal prah! Na- jljubše mi je bilo, ko so nas naša društva na Goriškem in Tržaškem vabila na kulturne prireditve. Nastopali smo v Šte- verjanu, v Gorici, veliko let smo bili zvesti gostje na Prazniku frtal- je v Rupi, pa še na Prazniku češenj v Mačkoljah, v Škednju, Na- brežini itd. Lep spomin imam na Benečijo, nastopili smo v Bardu: Viljem Černo nas je povabil na ples; medtem se je zgodil potres, iz drugih držav so se vračali izsel- jenci, zato smo šli nastopit, da bi s kulturnim programom podprli krajevno društvo. Černo me je klical tudi 24. decembra 1981: zvečer smo morali doma pritrko- vati, zato sem okleval. On pa je diplomatsko vztrajal in naredil vse, da bi le prišli. Ni nam uspelo, da bi šli vsi, šli pa smo vsaj kot trio, Robi, Bruno in jaz. Zapeli smo nekaj pesmi, ob 23.30 zvečer smo že bili na zvoniku v Štever- janu … Kaj pa na Koroškem? Dvakrat smo nastopili na reviji ansamblov v Selah, v gostilni Pr Trklnu, enkrat smo obiskali tudi festival v Železni Kapli. Višek vašega delovanja je bilo gostovanje v ZDA. Da, leta 1979 smo šli v ZDA skup- no s štandreško dramsko družino na pobudo ZSKP; konkretno je zadevo organiziral in izpeljal dr. Karl Bonutti z družino, spremljali so nas dr. Kazimir Humar, Zora Piščanc in Viktor Prašnik. Obiska- li smo Cleveland, New York in Washington. Posebno lepo je bi- lo v New Yorku, kjer smo imeli tudi sveto mašo: tam je še vedno p. Krizolog Cimerman, ki pove- zuje skupnost tamkajšnjih Slo- vencev. Pater nas je prijazno spre- jel, nam povedal zgodbo cerkve in skupnosti, mi pa smo jim za- peli in zaigrali. Lepo je bilo tudi v Clevelandu, kjer nas je sprejel senator hrvaško-slovenskega ro- du: Bruno Rustja mu je zapel eno dalmatinsko, zelo je bil vesel. Peli smo tudi v slovenskem domu za ostarele, tekle so solze... Bil je zelo občuten obisk. Kaj pa po Sloveniji? Vedno sem menil, da je zelo eno- stavno igrati v dvorani, na prire- ditvi ali šagri, kjer ljudje ploskajo in plešejo. Ker sem ambiciozen, sem hotel, da bi se preizkusili na tekmovanju. To je bila “druga muzika”! Pred komisijo znaš, kar znaš. Večkrat smo šli na festival na Ptuj, v minoritskem samosta- nu smo nastopili pred dva tisoč ljudmi. Posebno zanimanje je vzbudila moja harmonika: ni bila frajtonerca, bila je “pol in pol”. Gospod Železnik na Vrhniki, ki sem mu naročil tako harmoniko, nas je prvič kar zapodil, češ da to ni izvedljivo; počasi smo ga “omehčali” in naposled je le na- redil tako harmoniko, ki je bila prva in edina taka. Tisti, ki so igrali navadne “hohnerce”, pa tu- di člani žirije so spraševali, kaj ne- ki je to. Tudi na tak način smo se zbližali z marsikom. Ni nas zanimalo zmagati, hoteli smo iti in zaigrati, pa še najti pri- jatelje v drugih ansamblih, videti, kako delujejo komisije. Nekateri so nas malce prezirali, ker smo pač bili popolni amaterji, drugi malo manj; med temi je bil tudi Tomaž Tozon, olikan in korekten človek, s katerim smo se kmalu dobro razumeli. Precej let je nato dirigiral naš števerjanski zbor. Pod njegovo taktirko je kasneje iz ansambla nastala tudi pevska skupina Števerjan. Ko smo se vračali s Ptuja, smo si rekli, da bi podoben festival lah- ko izpeljali tudi v Števerjanu: pro- stor imamo; če Kdo da še lepo vreme, začnemo! In če ne bo šlo, bomo pač končali. Ideja o števerjanskem festivalu je bila torej vaša in se je rodila na Ptuju? Da, na Ptuju. Eden naših prvih problemov so bili primerni ojačevalci, zato smo začeli z ojačevalci našega ansambla. Prvi festival je bil prve dni maja 1971 v naši dvorani, prijavili so se štirje ansambli. V Števerjanu, ki ima 800 prebivalcev, sta dve društvi imeli dve prvomajski praznovan- ji; to ni bilo pošteno... Kako ste navezali stike z an- sambli po Sloveniji? Še največ na Ptuju. Saj so bili vsi ansambli boljši kot mi, mi pa smo bili “po briško narejeni”. Vsakomur smo dali roko: “Živio, doma smo iz Števerjana”! Tako smo našli stik in mnogi so nato radi prihajali na naš festival. Kaj nam lahko še poveste o začetkih festivala? Oder še ni imel zaves, vseeno smo imeli praznik. Dvorana je bi- la nabito polna. Prve dni maja smo naredili samo prvič, nato smo šli na konec maja, konec ju- nija, že dolgo pa poteka prvi ko- nec tedna julija, ki je posrečen čas za tako prireditev. Dvajset let je festival potekal v organizaciji društva in ansambla. Je vaš ansambel nastopil na števerjanskem festivalu? Nastopili smo na prvem, ker ni bilo veliko prijavljenih ansam- blov. Pripravili smo cel program, igrali smo več kot pol ure. Na- stopil je tudi MiNiPe, skupina, ki so jo sestavljali Mirko in Pe- ter Špacapan ter Natko Anto- nič, kasneje Niko Klanjšček: uvrstili so se na tretje mesto; drugi so bili ansambel Taims z Opčin, prvi pa Veseli hmeljarji iz Griže. Tako smo prebili led. Še enkrat smo na festivalu igrali kot go- stje, to je bilo kasneje, v For- mentinijevem parku, ko še ni bil urejen prostor v Borovcih. Ker smo bili organizatorji, ni- smo mogli tekmovati. Kasneje je skupina nehala delovati. Obeležili smo deseto, petnaj- sto in dvajseto obletnico, na- kar smo uradno končali igrati, čeprav smo kot Pevska skupina Števerjan nadaljevali še vsaj tri leta s Tozonom. Kaj pa ste peli z njim? Peli smo skladbe, ki jih je prinesel on. Marsikatera na Goriškem prej ni bila znana, npr. Nič več ne bom hodil, ki jo je pel Natko solo, ali Sijaj sijaj lunica ali Sem fantič prišel, ki jo je pel moj pokojni brat Edi. Tudi ta skupina je pustila za sabo nekaj zelo lepih posnet- kov. Uspešno ste torej igrali več kot 20 let. Zakaj in kako se je zgod- ba končala? Nekateri so mi rekli, da bi lahko nadaljevali še nekaj let … Saj veš, vsakdo je imel svojo službo, se je poročil in imel družino. Skupaj smo bili, če se ne motim, 24 let. Pa smo rekli: “Saj je dobro, nekaj smo naredili”. Ste imeli nekak poslovilni kon- cert? Da, v Sedejevem domu ob 20-let- nici ansambla. Ljudi je bilo ogromno. Ste “neuradno” še kdaj zapeli ob kakšni posebni priložnosti? Petindvajset let je bila “tišina”, ne vaje ne pesmi v gostilni. Bil je kvečjemu kakšen rojstni dan ali poroka kakšnega člana ali druge- ga vaščana. Februarja letos pa je naš Zvonko slavil 70 let: povabil je vse prijatelje, dvorana je bila polna. Tudi on je, namesto darov, nabral lepo vsoto denarja, ki ga je dal v dobre namene. Zvonkotu je bilo treba zapeti! In spet je bila trema! V Sedejevem domu smo stopili na oder in nekaj zaigrali, publika je z navdušenjem sprejela “oldtajmerje”. Smo razmišljali, ali bi ob 50-letnici še kaj naredili, a nekdanje klape ni lahko spet združiti … Dne 25. februarja letos je torej preteklo natanko 50 let od našega prvega nastopa: imeli smo sveto mašo v spomin na pokojne člane ansambla, Edija, Natkota in Loj- ziča. Potem smo šli na kosilo k Romanu Vogriču. Tam smo v ve- seli družbi obujali spomine. Kako gledate danes na sadove delovanja vašega ansambla in festivala? Na dobo našega ansambla ima- mo lepe spomine. Žal mi je, da ni nikogar, ki bi v Števerjanu kaj po- dobnega peljal naprej. Vem, da je obveznost: potrebne so vaje, nek- do mora voditi, treba je nastopati, težko je tudi biti skupina itd. Mi smo to ustvarili, iz tega je nastal festival, nekaj je. Sicer pa imamo skupino mladih, ki občasno na- stopa na odrih in ob raznih pri- ložnostih. Glede festivala pa ni- mam dvoma: postal je števerjan- ski prepoznavni znak. Generacije so se zvrstile in z njimi predsed- niki in odborniki društva, ki leto za letom skrbijo, da festival čim boljše uspeva. Ponosen sem na to, kako je festival postal del slo- venske kulture. Mladina ima ta praznik zakoreninjen v sebi in prav to je tisto, kar bogati naš fe- stival. Danijel Devetak (več fotografij na www.noviglas.eu) Prva šestorica leta 1968 Lojze Hlede danes Kultura 26. aprila 2018 9 DROBCI DOMAČE ZGODOVINE (14) Andrej Komel pl. Sočebran (3) Minister baron Franc Kuhn von Kuh- nenfeld, ki je pohvalil Komelova do- moljubna prizadevanja, je bil velik ju- nak v bitkah proti Lahom, predvsem v Custozzi s feldmaršalom Radetzkyjem in generalom Strassoldom; znan je bil po tem, da je bil izredno ponosen na kranjski polk, ki je nosil njegovo ime, Kranjce pa je postavljal drugim naro- dom za zgled. Kuhnova hči Roza je bila poročena z Julijem Cezarjem Strassol- dom-Grafenbergom, čigar teta Franci- ska Romana Strassoldo-Grafenberg je bila soproga feldmaršala grofa Radetz- kyja. Zaradi svojih izkušenj v bitkah proti Giuseppeju Garibaldiju na Tirol- skem je baron Kuhn postal eden najbolj priznanih teoretikov gorskega bojevan- ja v svetovnem merilu. Zadnja leta svo- jega življenja je preživel v Strassoldu pri Červinjanu, kjer si je uredil bogato vilo s krasnim parkom (bil je strasten vrtnar). Umrl je leta 1896 v Strassoldu, kjer je tudi pokopan. Tudi nadvojvoda Albreht, ki je prav tako pisno pohvalil Komelovo poslovenjenje vojaških pred- pisov in pravilnikov, je veljal za velikega prijatelja našega naroda. Bil je ožji so- rodnik cesarja Franca Jožefa in eden njegovih najbolj znanih sodelavcev in generalov. “Zmagoslavni junak ku- stoški, jeden najznamenitejših vojsko- vodij našega veka, naš slovenski narod ga kot junaka slavi in z Radeckijevim imenom spaja tudi njegovo ime, saj se je veliko naših sinov borilo pod njim na Laškem in ž njim zmagovalo”, je ob njegovi smrti leta 1895 pisal časopis Slovenec, medtem ko je “Slovanski svet” ob isti priložnosti končal nekrolog z naslednjimi besedami: “Vzoren v neumornem delovanju in skromen v zasebnem življenju, vzoren vojskovod- ja, vzoren zaščitnik starih tradicij velike jednotne države in ravno zaradi tega tu- di branitelj historiških in nacijonalnih posebnostij, ostaje nenadomesten so- sebno skupni armadi”. V nadaljevanju Komelovega življenjepi- sa najdemo več podatkov, ki močno spominjajo na šikaniranje, ki traja še da- nes. Komel se jim je znal dobro posta- viti nasproti z načelno in odločno držo: “Kaj pa, da je imel neprilik pri nauku. Najprej so hoteli dokazati, da se pri polku ne nahaja dvajset odstotkov Slo- vencev, sumničili so, da se je statistika o tem nalašč po- pačila in skrčila število Nemcev v prid Slovencem, da občuje Komel s poli- tično nevarnimi osebami, n. pr. An- drejem Einspielerjem itd. A dokazalo se je, da je vse laž in obrekovanje, in Komel je dobil zadoščenje. Dogodilo se je, da je neki poveljnik, ki je imel nadzirati učenje, rekel očitno: “Treba bi bilo poprej pozvedeti, ali je sposo- ben slovenski jezik za nauk gospodov častnikov”. Na to pa mu je odgovoril nadporočnik Komel: “Tukaj nismo za to, da bi pozvedovali, ali je jezik slo- venski za nauk sposoben ali ne; to stvar naj odločijo drugi. Naša sveta dolžnost pa je, da natančno in vestno izpolnjujemo višja povelja, pa se tudi, kolikor moremo, hitro naučimo slo- venščine, ki je drugi polkovni jezik”. Slovenski vojaki-dijaki in jednoletni prostovoljci so ga zato resnično čisla- li”. Kot rečeno, je bilo delo Andreja Ko- mela izredno cenje- no na najvišji ravni: “Ker je bil sam dober kristijan, ki je vestno opravljal krščanske dolžnosti, skrbel je tudi, da so vojaki njegove stotnije ob nedeljah in prazni- kih zahajali v cerkev in imeli priliko iz- polnjevati dolžnosti do Boga. In zato je dobil pri nasprotni- kih značilni naslov: “Windisch-klerika- ler Hauptmann”. Ja- ko nespametno in nesrečno je danda- nes ravnanje onih, ki takoj zaničujejo in celo zmerjajo one, ki hočejo izpolnjevati krščanske dolžnosti. /… / Z Najvišjim sklepom z dne 30. vinotoka leta 1879. je podelil svetli ce- sar Komelu plemstvo in s tem častno besedo “plemeniti” z naslovom, ki si ga je sam izbral, “Sočebran”, zaradi tega, ker je že l. 1848. kot izprašan učiteljski pripravnik branil bregove reke Soče bli- zo Plavij proti laški vojski”. Res je bila obramba domovi- ne in slovenstva njegov prvi cilj. Andrej Komel se je upokojil z vsemi častmi in s po- višanjem: “Ko je meseca malega srpana l. 1885. odhajal iz Krome- riža, napravili so mu častniki pešpolka Nadvoj- voda Karol, lovstva in domobranstva, sijajen banket; v znamenje ljubezni in spoštovanja, ka- tero si je bil prido- bil pri vseh, dvignili so ga na rame ter nosili po dvorani. Pri odhodu so ga spremili vsi garnizijski častniki na ko- lodvor, kjer so se najsrčnejše poslovili od njega in družine. Če vračunamo voj- na leta, služboval je naš Komel nad šti- rideset let zmerom delaven, zmerom poln življenja. Zato je prosil, da bi ga umirovili. Njegovo Veličanstvo svetli ce- sar mu je podelil povodom umirovljen- ja meseca sušca 1. 1886. značaj majorja ad honores (t. j. častnega majorja) ”. Plošča v grobnici barona Franca Kuhna von Kuhnenfeld na pokopališču v Strassoldu pri Červinjanu. Baron Franc Kuhn von Kuhnenfeld (1817-1896), velik junak v bitkah proti Italijanom s feldmaršalom Radetzkyjem in generalom Strassoldom; bil je eden najbolj priznanih teoretikov gorskega bojevanja v svetovnem merilu. Znan je bil po tem, da je bil izredno ponosen na kranjski polk, ki je nosil njegovo ime, Kranjce pa je postavljal drugim narodom za vzgled. Izdal je ukaz, naj se vsi častniki celovškega polka naučijo v treh letih slovenščine, “ako hočejo pomikati se više v službi”. Pokopališka cerkev sv. Roka na Goriščeku v Solkanu med prvo svetovno vojno. Posvečena leta 1689, porušena pa leta 1955. Tu blizu je bil rojen Andrej Komel plemeniti Sočebran. Lastnik slike: Paolo Bonassi. Kuhnova vila v Strassoldu pri Červinjanu. Dimitri Tabaj Nadvojvoda Albreht (1817-1895), ožji sorodnik cesarja Franca Jožefa in eden njegovih najbolj znanih sodelavcev in generalov. Pisno je pohvalil Komelovo poslovenjenje vojaških predpisov in pravilnikov. Slika je bila objavljena v Primorskem listu dne 28. februarja 1895. JEZIKOVNICA Vladka Tucovič Je ženska optimist ali optimistka? Za marec velja, da je mesec žensk in poezije, saj je 8. marca mednarodni dan žensk, bolj znan pod imenom dan žena, 25. marca materinski dan, 21. marca, ko se začne koledarska pomlad, pa svetovni dan poezije. In čeprav je vse troje že za nami, se bom tokrat vseeno zaustavila pri jezikovni rabi, ki je povezana z ženskim spolom, kdaj drugič pa se bom pomudila pri razliki med besedama pesem in poezija, ki potrebuje samostojno Jezikovnico. V preteklih mesecih smo v slovenskih medijih ogromno slišali o stavkah, v katere so bili vključeni tudi osnov- nošolski učitelji. Lahko bi napisala, da so bili vključeni učitelji in učiteljice, čeprav velja oz. je do nedavnega velja- lo, da je moški spol t. i. generični spol tako za moški kot ženski spol, doda- janje ženskega spola pa pogosto zgolj vljudnostna fraza. Lahko se tudi vprašamo, kako berljiva bi bila besedi- la, če bi vse samostalnike, pridevnike in glagole izpisali v obeh spolih, saj bi tako sledili načelu poenotenosti. Neu- strezno bi namreč bilo, če bi spremeni- li zgolj samostalnike, drugih besed, ki tudi izražajo spol, pa ne. A tokrat pustimo to. Želela sem izpo- staviti nekaj drugega, kar se mi zdi bolj pereče, kot še zlasti v publicističnem jeziku radi rečemo nečemu, kar nas žuli. Gre za to, da je bilo v izjavi ene od učiteljic, ki je protestirala, ker je njeno delo premalo ovrednoteno, slišati, da je tudi razrednik. Kako bi naj rekla, da bi bilo pravilneje? Da je razredničarka. Slovenščina nam namreč v marsikate- rem primeru omogoča rabo samostal- nika, ki izraža ženski spol. Si predsta- vljate slovenski jezik brez besed, kot so: zdravnica, vzgojiteljica, frizerka, kuharica, natakarica, računavodkinja, blagajničarka, tajnica, direktorica, igralka, režiserka, pisateljica, pesnica? Pa brez besed: rektorica, dekanja ali de- kanka in akademikinja? Zakaj torej ne reči, da je osnovnošolska učiteljica tu- di razredničarka namesto razrednik, univerzitetna profesorica pa mentorica študentki ali študentu pri diplomskem delu, ne pa mentor? Neštetokrat sem že slišala, da ženska sama zase pravi, da je inženir, kljub te- mu da obstaja beseda inženirka, ali da je geograf namesto geografinja ali op- timist namesto optimistka. Na otvorit- vi neke razstave pa je bilo za slikarko rečeno, da je bila avantgardist na svo- jem področju. Menda avantgardistka, če pa je ženskega spola?! Njen mož je bil avantgardist oz. natančneje neoa- vantgardist, in sicer na pesniškem po- dročju, a to je že druga zgodba. Na koncu ne bom spodbudila samo žensk, da naj uporabljajo žensko obli- ko, kjer je to v slovenščini mogoče (poznamo tudi izraza dojenčica in malčica, ne le dojenček in malček), pač pa seveda tudi moške, in to zaradi čisto preprostega razloga, ker je taka raba, če drugega ne, jezikovno ustrez- nejša, ne glede na (ne) enakopravnost v družbi. Doc. dr. Vladka Tucovič na Oddelku za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem (Ko- per) izvaja pravopisne in lektorske va- je. Jezikovna vprašanja, o katerih bi ra- di brali v Jezikovnici, ji lahko pošljete na e-naslov: vladka.tucovic@fhs.upr.si ali na uredništvo Novega glasu. 38 Noč V temni halji iz baržuna šeta noč, s sabo nosi sanj prelestnih poln naroč. Diha mir na sinje morje, pokoj v svet, da dremaje podrhteva v vrtu cvet. K meni nočca se nagiblje na srce, prisluškava na utripe mi glasne. In razsuje sanj prelestnih ves naroč meni v dušo o ljubljencu tiha noč … Ljudmila Modic Prunk (1878 – 1947) Pesnica in mladinska pisateljica Ljudmila Prunk sodi med manj znana in skorajda pozabljena literarna ime- na. Rodila se je v Ljubljani, nekaj let pa je živela pri teti v Trstu in objavljala (najpogosteje s psevdonimom Ut- va) tudi v tržaški Edinosti in Slovenki. Nagib, da ob stoštirideseti obletnici njenega rojstva predstavim eno njenih pesmi, se mi je porodil že pred kakim mesecem ob branju poglobljene predstavitve njenega dela izpod peresa Bojane Kralj v Koledarju Goriške Mohorjeve družbe za leto 2018. Koliko slovenskih pesnikov je opevalo skrivnostno le- poto noči, luno, zvezde in morje ali prekletstvo nemira, ki ne daje spati zaradi neuslišanih ljubezenskih želja? Začenši pri Prešernu preko Jenka, Ketteja, Murna, Grad- nika in mnogih drugih bi jih lahko našteli kar nekaj. Kaj pa pesnice, bi vam prišlo na misel kako ime? Gotovo bi se morali pošteno potruditi, da bi navedli katero. In vendar sta motivika lunine noči in zvezdnatega neba kot tudi ljubezensko hrepenenje odmevala tudi v poe- ziji, ki so jo ustvarjale ženske. Strogi kritiki so literarnim ustvarjalkam in njihovim besedi- lom neredko očitali sentimental- nost, pretirano čustvenost in jezi- kovno neizpiljenost. Z druge strani so žensko poezijo, zlasti za otroke, odkrivali skladatelji, ki so verze pre- lili v glasbo. Podobno velja tudi za nekatere pesmi Ljudmile Prunk, kot na primer za pesem Kraguljčki, Biba leze, Ura idr. V zgornjih verzih stopa pred nas poosebljena noč, sprehaja se (šeta) kot žensko bitje v žametni halji. Njeno naročje, polno sanj, je pro- stor ljubezni, miru in harmonije, ki se pretakajo iz enega srca, iz srca noči, v drugega, iz ene duše v dru- go. Noč in narava čutita z žensko dušo in jo pomirjata s svojo spokoj- nostjo. Ženska čuti z žensko, pesni- ca noč ljubkovalno poimenuje nočca. Bralkino in bralčevo uho boža najprej drema- joče drhtenje cvetja, nazadnje tiho oglašanje nočnih zvokov, ko razsuje sanj prelestnih / ves naroč / meni v dušo o ljubljencu / tiha noč … Ob glasnem branju se vam bo morebiti utrnil spomin na katero drugo pesem s podobno tematiko. Ljudmilina je resda zasanjana in romantična, torej mila – a ljubka in spevna. Upati je, da bomo še kaj slišali o delu te literarno in kul- turno angažirane ženske, sicer bolj poznane z moževim priimkom Prunk. Njen mož je bil znani tržaški časnikar in narodnjak Josip Prunk. Več podatkov o avtorici, kot že omenjeno, lahko najdete v letošnjem Mohorjevem koledarju. O njej in o pesnicah Franji Trojanšek, Kristini Šuler, Ljudmili Poljanec, Vidi Jeraj in Marici Strnad, ki so svoje pesmi prav tako objavljale v tržaški reviji Slo- venka, pa lahko veliko zanimivega preberete v mono- grafiji Slovenka. Prvi slovenski časopis (1897 - 1902) v eseju izpod peresa Vite Pavlin Žerjal. Publikacijo, ki je izšla v okviru Ljubljanske filozofske fakultete in založbe Beletrina ter vsebuje več esejev in študij, je uredila tržaška zgodovinarka Marta Verginella. PIKA NA (PESM)I Majda Artač Sturman Tržaška26. aprila 201810 Hoffmann in Capogreco v DSI V tem tednu Društvo slovenskih izobražencev poleg ponedeljkovega večera prireja še posebno srečanje v petek, 27. aprila, ob 17. uri v prostorih Kavarne in knjigarne San Marco v Ul. Battisti 18 v Trstu. Ob 80-letnici uvedbe fašističnih rasističnih zakonov, ki jih je Mussolini razglasil ravno v Trstu, prireja društvo srečanje o knjigi Zgodba družine judovskega izvora v Palermu, ki jo je v italijanščini napisal član rodbine Hoffmann, ki je v zadnjih dveh stoletjih živela med Nemčijo, Avstrijo, Trstom in Palermom, potem pa se je razkropila še v Združene države in Izrael. Med vojno so številne njene člane doleteli internacija v Italiji in nacistična uničevalna taborišča. Tržaška veja je bila v sorodstvu z rodbinama Venezian in Conegliano, a tudi s slovensko družino Kukanja. Vera Kukanja je bila namreč babica avtorja Alessandra Hoffmanna, ki se je rodil in živi v Palermu, kjer je bil profesor na tamkajšnji univerzi in je časnikar. Izdal je več knjig o gospodarskih in političnih vprašanjih, danes pa je odgovorni urednik radijske postaje palermske nadškofije Radio Spazio Noi in Blu. Knjiga je v Palermu doživela že štiri izdaje pri založbi Qanat. Avtor pa si je zelo želel tudi predstavitve v Trstu in nalašč zanjo prihaja k nam. Ob moderatorju Ivu Jevnikarju bo pri njej sodeloval še najboljši poznavalec italijanskih internacijskih sistemov in taborišč, profesor na Univerzi Kalabrije Spartaco Capogreco. Mladika 2-3/2018 Kam vodi slovenska politika v zamejstvu. Na to vprašanje skuša odgovoriti avtor uvodnega članka v tej številki revije, ki namenja dobršen del prispevkov prav bližajočim se deželnim volitvam v Furlanij i Julijski krajini. Tako kot nedavne politične parlamentarne volitve tudi deželne predstavljajo za slovensko manjšino v Italiji izziv, ali ji bo uspelo izvoliti svojega predstavnika oziroma predstavnike. Revija objavlja intervju z deželnim tajnikom Slovenske skupnosti in podpredsednikom deželnega sveta Furlanije Julijske krajine Igorjem Gabrovcem. V pogovoru se Gabrovec dotakne različnih tem, poraza Demokratske stranke in vzpona Gibanja petih zvezd ter desne sredine na parlamentarnih volitvah, posebnosti volilnega zakona, izvolitve slovenske kadidatke Tatjane Rojc v rimski parlament, odnosov med Slovensko skupnostjo in Demokratsko stranko na deželnih volitvah, volilne udeležbe, predlogov stranke Slovenske skupnosti slovenskim volivcem na upravnem in gospodarskem področju. Svoje mnenje o nedavnih političnih volitvah so povedali tudi Erika Jazbar, Peter Černic in Martin Brecelj. Nekdanji deželni tajnik SSk Da - mijan Terpin ugo - tavlja, da Slovenci v Italiji za par la - mentarne volitve niso odigrali no - bene funkcije političnega sub - jekta, Mitja Pe - taros razmišlja o nujnosti skup ne - ga slovenskega predstavništva, Karl Hren pa po - roča o nedavnih deželnih volitvah na Koroškem. Fokusu sledi objava govora profesorja Adrijana Pahorja na Prešernovi proslavi v Društvu slovenskih izobražencev v Trstu. V rubriki o ekologiji je govor o razliki med podnebjem in vremenom, na kar opozarja tudi znana slovenska klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. Ivo Jevnikar je ob 120-letnici rojstva kiparja Franceta Goršeta prispeval tretji del zapisa o njegovih primorskih letih, in sicer o njegovem poučevanju na gimnaziji in učiteljišču v Trstu. Sledijo številne novice o dogajanju med Slovenci v zamejstvu in zdomstvu, ki jih prinaša rubrika Antena. V rubriki o literaturi je objavljena zgodba Darinke Kozinc Slike ob meji, ki je prejela prvo nagrado za prozo na 46. literarnem natečaju revije Mladika. Objavljena je tudi velikonočna pesem patra Vladimirja Kosa Ob Tebi vigred v meni žubori. V rubriki Kultura umetnostna zgodovinarka Mojca Polona Vaupotič piše o bogatem opusu marinista Alberta Sirka. Objavljeni so tudi pričevanja o življenju v Trstu Mirelle Urdih Merku' in Pavleta Borštnika, zapis o frančiškanskem bratu Ksaverju Pavločiču, ki so ga leta 1945 zajeli partizani kot bolničarja na vlaku domobranskih ranjencev na Gorenjskem. Evelina Umek piše o knjigi Bogomile Kravos Aplavz. O novostih v Knjižnici Dušana Černeta v Trstu poroča knjižničarka Lučka Kremžar De Luisa. V mladinski prilogi RAST Neža Petaros piše o nujni skrbi za okolje in o uspehih Mešanega mladinskega pevskega zbora Emil Komel iz Gorice, ki je na 26. državnem tekmovanju otroških in mladinskih pevskih zborov v Zagorju ob Savi prejel zlato priznanje. V Rasti je tudi predstavitev novega odbora društva MOSP, kateremu bo odslej predsedovala Ksenija Kosmač. Z novimi odborniki so se pogovarjale Veronica Piredda, Denise Frandolič in Ilaria Vitturelli. Objavljeni sta pesmi Maše Kocjančič in Marinke Farinelli. Na zadnji strani Brina Bakhita piše o očeh kot zrcalu človeške duše in o tem, kaj se skriva v pogledih. Kratke Ponedeljkov večer v DSI / Gosta režiser Igor Pison in pater Edi Kovač Govor je bil o Judi, predstavi v SSG ajnovejšo predstavo Slovenskega stalnega gledališča Juda sta v Društvu slovenskih izobražen- cev predstavila režiser Igor Pi- son in pater Edi Kovač. Juda je lik, ki postavlja vprašanja in se dotika zahtevne tematike tako s teološkega kot človeškega vi- dika. Nizozemska avtorica in dramaturginja Lot Vekemans pozna dobro gledališki jezik. Miselni preklopi so zelo hitri. Besedilo je večplastno, na več nivojih. Vsebuje citate iz apo- krifnega evangelija po Judi in citate režiserja Tea van Gogha. Igor Pison je leta 2008 v Berli- nu zasledil dve monodrami avtorice Lot Vekemans: Njena sestra in Juda. To sta zelo zani- miva junaka – prva je Antigo- nina sestra Ismena, molčeči lik. Na predstavo Juda pa bo- mo vsi prišli z velikim pričako- vanjem, saj imamo obče me- sto, neki kliše, občo resnico. Tam pa najdemo nekaj čisto drugačnega, nekoga, ki se po- govarja z nami, izstopa, nima drže nekoga, ki je apriorno hu- doben, zato bo začel njegov dvom počasi pronicati v nas. Besedilo je mestoma banalno, a zna preiti na zahtevne teme. Nagovarja gledalca in prodre N ter uniči četrto steno. Včasihje zelo boleče, ker v prvihvrstah se vsi obračajo v drugo stran, v resnici pa zahteva od nas, da nismo pasivni gledalci, temveč da začnemo razmišlja- ti. Nimamo možnosti, da se skrijemo, le da ostanemo ali zapustimo dvorano. Režiser je izbral Judo, ker je vedno negativen lik in je prav zaradi tega zanimiv. Kot pri- mere je izpostavil Riharda III., Medejo in Ibsenove like, ker nosijo senčno plat. Juda meša dva nivoja pripovedovanja – racionalno in čustveno, kon- stantno nihanje pa nas spravi v dvom. Predstava je vizualno lepa in ohranja prvine rituala. Pater Edi Kovač je najprej česti- tal režiserju, ker je vrnil gleda- lišče “v začetek”, ko so obrav- navali svete teme, ker je bil to sakralni prostor. Kdor mislil da je to zgolj igra, bo razočaran, ker ne gre za rekonstrukcijo zgodbe, temveč je postmoder- na uprizoritev, v kateri naj bi gledalci postali akterji. Juda je izjemno zahteven projekt, ker je monodrama in sloni vse na enem samem človeku. Za ogled predstave je potrebno znanje grške tragedije in evan- gelijev. Ob tem se je spomnil nekdanjega lektorja SSG Mirka Mahniča, svojega profesorja, ki jih je učil svetosti besede. Kot je povedal Kovač, izhaja Lot Vekemans iz protestantske tradicije, v kateri je Sveto pi- smo zelo domače in ga prebi- rajo vsak dan. Avtorica tako di- ha s svetim besedilom in ga hkrati odpira anti- ki, apokrifnim de- lom in svojemu razmišljanju. Igra- lec se neprestano sprašuje in dvomi. To je enostavna drama, pri kateri je treba razmišljati. V njej se Juda ima za mesijo, saj sprejme nase krivdo in po- kaže, da je odgovo- ren za svoja dejanja ter nosi krivdo vse- ga človeštva. Zato lahko primerja svo- jo smrt s smrtjo Kristusa na križu. V judovski tradiciji obstajata dva mesi- ja – eden je mesija Judov, ki se uresniči v Davidovem rodu, reši ljudstvo in vzpostavi Davi- dovo kraljestvo, drugi pa izha- ja iz egiptovskega Jožefa, ki so ga bratje prodali za trideset srebrnikov. Tudi Juda ga proda in hoče povedati, da je mesija za vse narode. Metka Šinigoj bčinska svetnika, Valentina Repini, DS, in Igor Švab, SSk v skupini Demokratske stranke, sta pisala občinskemu funkcionarju, inženirju Enricu Corteseju, in zahtevala vpogled v dokumentacijo o poseku stoletne lipe pred barkovljansko cerkvijo. Poseg občinske službe za javno zelenje je sprožil ogorčenost in nelagodje krajevne skupnosti, ki je lipo O doživljala kot simbol slovenskeidentitete in kot prijazno drevo,pod katerim se je skupnost zbirala in doživljala veliko prijetnih druženj. Enricu Corteseju sta občinska svetnika pisala z zahtevo, naj posreduje ekspertizo o stanju barkovljanske lipe, odobritev postopka za sekanje lipe in javno naročilo za izvedbo takšnih posegov. Občinska svetnika Švab in Repini bosta ob prejemu dokumentacije naslovila svetniško vprašanje z zahtevo pisnega odgovora županu Dipiazzi in pristojni odbornici Lodijevi, v katerem bosta poudarila dejstvo, da je pred takim posegom nujno seznaniti krajevno skupnost in rajonski svet, tudi glede na programske smernice tržaškega župana, ki si prizadevajo za večje sodelovanje med rajonskimi sveti in občinsko upravo. Ta naj bi rajonske svete tolmačila kot največje poznavalce območja. Pogostoma se izkazuje, da so smernice le zapis v županovem programu, ki se pa žal ne udejanjajo. Seveda bosta župana in odbornico vprašala tudi za razlog bliskovitega posega, saj sogovorniki s področja urejanja krajine in vzdrževanja zelenic v neformalnih razgovorih zatrjujejo, da je bil posek barkovljanske lipe nepotreben in preuranjen. To pomeni, da sečnja predstavlja tudi nepotreben strošek za tržaške davkoplačevalce in veliko moralno škodo za celotno barkovljansko skupnost. Vprašala bosta tudi, kakšna je usoda dragocenega lipovega lesa in kako se nameravata oddolžiti skupnosti. Tržaško knjižno središče Kava s knjigo - gost Miha Obit Tržaškem knjižnem sre- dišču so na Kavi s knjigo v sredo, 11. aprila 2018, predstavili nov prevod Kosove- lovih poezij prevajalca in pesni- ka Miha Obita. Beneški pesnik, s katerim se je pogovarjala ured- nica Martina Kafol, se je rodil v Nemčiji; ko je bil star dve leti so se njegovi starši odločili za vrni- tev v rodno Benečijo. V družini so se pogovarjali v narečju, Mi- ha Obit pa se je izobraževal na italijanskih šolah. Strast do slo- venščine ga je popeljala v Lju- bljano, kjer se je leta 1995 ude- ležil intenzivnega tečaja sloven- skega jezika. V slovenski prestol- nici se je seznanil tudi s sodob- nimi slovenskimi pesniki, s ka- terimi je vzpostavil prijateljske stike. Prijatelje pesnike je že leto kasneje povabil na knjižni del prireditve Postaja Topolove, ki poteka v Topolovem v Benečiji V vsako leto v mesecu juliju.Prevajalec Miha Obit je opisal delo prevajalca kot zelo napor- no in zahtevno. Sam se posveča tej dejavnosti v prostem času, ki ga sicer vedno primanjkuje. Obit se je s Kosovelom srečal v zrelih prevajalski letih in med prevodom je vsako Kosovelovo pesem podoživljal na lastni koži. Povedal je, da, ko je dobil to prevajalsko nalogo, se je večkrat odpravljal na Kras v kra- je Srečka Kosovela. Tam se je po- polnoma vživel v Kosovelovo poezijo in dobil pravi navdih za prevod. Prevajalec si je med de- lom zastavil nekaj izhodišč: ali prevajati dobesedno, brez upoštevanja ujemajočih se rim, ali pa spoštovati pesnikove rime, aliteracije in asonace, s tem da se pri prevajanju besedilo neko- liko prilagodi. Odločil se je za drugo varianto in po besedah Kafolove nosi vsak Obitov pre- vod njegov edinstveni pečat. Obit, ki ima do Kosovela veliko spoštovanje, se je pred prevajan- jem spraševal, ali je pravzaprav potrebna nova publikacija s pre- vodom Kosovelovih pesmi, kajti profesorica Daria Betocchi je Kosovela že prevajala. Po njego- vih besedah pa se prevoda razli- kujeta po “energiji”. Iz tržnih statistik Tržaškega knjižnega središča je Obitova knjiga trenutno ena izmed naj- bolj prodanih. Med srečanjem smo izvedeli, da Obit najraje piše v italijanščini in tudi v beneškem narečju o te- mah, ki so povezane na rodno Benečijo. Obitova publikacija, ki je izšla pri založbi Transalpina in nosi naslov Srečko Kosovel - Quel Carso felice, je bila do zdaj predstavljena v Vidmu, Gorici in Špetru, v kratkem pa jo bodo predstavili še v mestecu San Da- niele v Furlaniji. Marko Manin Foto damj@n P. Edi Kovač in Igor Pison (foto damj@n) Občinska svetnika V. Repini in I. Švab / Pismo županu Naj pojasni posek barkovljanske lipe! Tržaška 26. aprila 2018 11 Obvestila Društvo slovenskih izobražencev prireja v petek, 27. aprila, v prostorih Kavarne in knjigarne San Marco v Ul. Battisti 18 v Trstu predstavitev knjige prof. Alessandra Hoffmanna iz Palerma Zgodba družine judovskega izvora v Palermu. Z njim se bosta pogovarjala moderator Ivo Jevnikar in strokovnjak za fašistična taborišča prof. Spartaco Capogreco z Univerze Kalabrije. Začetek ob 17. uri. SPD Mačkolje vabi na potopisno predavanje Mehika skozi moj objektiv. Barbara Žetko bo v fotografiji in besedi prikazala svoje nedavno popotovanje po očarljivi državi Latinske Amerike v petek, 27. aprila, ob 20. uri v dvorani Srenjske hiše v Mačkoljah. Sklad Mitja Čuk sporoča, da se nadaljuje ogled razstave zgodovinskih slik Opčine skozi čas v gostilni na Opčinah, Proseška ulica 35, do 10. maja. Romanje v Medjugorje bo od 11. do 14. maja 2018. Vpis in spored: za Goriško pri g. Darku (tel. 0481 32121 ali 370 3201305), za Tržaško pri g. Jožetu Markuži v Zgoniku (tel. 040 229166) in za Slovenijo pri gospe Ani v Novi Gorici (tel. 00386 5 3022503). Darovi Za rojstni dan Neve in Aldota Stefančiča daruje Marta 100 evrov za Slovensko Vincencijevo konferenco pri Sv. Ivanu. Za Društvo Rojanski Marijin dom daruje Anita Perič 30 evrov. Voščilo Prijateljema Aldu in Nevi za rojstni dan! Naj povsod vama sonce sije, naj vama ura sreče bije, mnogo zdravja in veselja, to je moja srčna želja! Marta in vsi, ki vaju imajo radi. Marko Pisani / Župan na Repentabru “Te volitve so za nas poglavitne!” POGOVOR arko Pisani (Sloven- ska skupnost - SSk), župan Repentabra, bo na deželnih volitvah spet kandidiral. Pred volitvami smo se pogovorili o njegovih namenih in pričakovanjih. Pi- sanija predvsem zanima do- brobit vseh občanov in pri- padnikov slovenske narodne skupnosti. Gospod Pisani, kakšna so vaša pričakovanja za dežel- nozborske volitve? Tudi pred petimi leti sem kan- didiral na deželnih volitvah na listi stranke Slovenska skupnost. Tokrat pa je moja zavzetost še večja, ker se mi prihodnje leto izteče županski mandat. Pred petnajstimi leti sem zasedal za en mandat me- sto podžupana in zdaj sem že drugo mandatno dobo župan; zato nimam več možnosti opravljati to funkcijo. Mislim, da je tudi prav, da se po pet- najstih letih zadeve obnovijo. Zdi se mi prav, da svoje iz- kušnje in znanje, ki sem si ga nabral v vseh teh letih župa- novanja, dam na razpolago M našemu širšemu območju,predvsem pripadnikom našenarodne skupnosti od Trbiža do Milj. Dokaz vašega dobrega župa- novanja je tudi zadnji pro- jekt, ki ste ga izpeljali skupaj z medobčinsko zvezo. Sem zelo pozitivno prese- nečen, da je bil moj projekt odobren. Želim si, da bi ta stavba še vedno ostala kultur- ni dom za razne prireditve, pa tudi, da bi celotna hiša zažive- la z dodatnimi dejavnostmi. Našim mladim želimo ponu- diti prostore za profesionalne “startup” dejavnosti. Na tak način želimo ustvariti pogoje mladim, da ostanejo v naši občini. Dom bi vsekakor obdržal dvorano za kulturne dogodke. V občini ste zasnovali kar nekaj dolgoročnih projek- tov, od športa, infrastruk- tur, kulture itd. Kako bi povabili volivce na deželne volitve? Mislim, da so te volitve za našo narodno skupnost pogla- vitne. Izbira je trenutno skoraj enosmerna. Stranka Sloven- ska skupnost mora doseči vsaj en odstotek glasov na deželni ravni, da lahko izvolimo svo- jega predstavnika v deželni svet. Imeti svojega predstavni- ka v deželnem svetu, tudi če zmaga desnica, je zelo po- membno za občane, za upravi- telje in za vse tiste, ki se bodo soočali z našo narodno skupnostjo. Kako bi opisali po- pulistične težnje, ki so precej aktual- ne? Neuspeh populiz- ma dokazuje tre- nutno dogajanje v Rimu. Populizem ni prava rešitev. Če kdo misli re- sno, se ne spušča na take nivoje. Menim, da mora- mo biti stvarni, re- alni. Kot župan sem zmeraj mislil, da nikoli ne smem obljubljati nekaj, česar ne bom mo- gel uresničiti. Zato pozivam vse volivce, naj odda- jo tako imenovani koristni glas stran- ki Slovenska skup- nost. Samo ta glas bo lahko omo- gočil, da bomo Slovenci imeli svojega predstavnika na dežel- ni ravni. Marko Manin Ob 10. obletnici smrti Matejki Peterlin Maver v spomin ruštvo Rojanski Mari- jin se ob 10. obletnici smrti spominja pre- drage Matejke z veliko, iskre- no hvaležnostjo. Preveč svo- jih moči in truda je posvetila naši rojanski skupnosti, pre- več si je prizadevala za naše društvo, naš pevski zbor, da se je ne bi pogosto, ob razno- raznih priložnostih, spomnili in si med sabo pritrjevali: “Matejka bi to gotovo znala, ona bi že našla rešitev”. Osta- la nam je v srcu. Neizbrisno so nam ostali v spominu njen lik, njena izjemna sposobnost za kulturno delo, pa tudi nje- na velika dobrota, požrtvoval- nost, smisel za humor in odločnost v pravem trenutku. Ob okrogli, 10. obletnici nje- nega odhoda v večnost smo z mislimi in težkim srcem pri njej v nebeških višavah. Če nas D opazuje, ji je gotovo težko, ko vidi, kako se naše vrste v Roja- nu počasi in neizprosno krčijo. Koliko si je prizadevala za to, da bi pomnožila naš pev- ski zbor! Kako je, kljub po- manjkanju šole, iskala male rojanske igralce, ki bi nastopali na našem odru! Ona bi s svojo pronicljivostjo in vztrajnostjo gotovo kaj dosegla, česar mi enostavno ne zmoremo. Imela je pač posebne daro- ve, ki jih ni nikoli samoh- valno razkazovala, a so ob priložnosti prišli na dan in nas prijetno presenetili. Po- magala nam je iz stiske, reševala probleme in se vse- stransko razdajala. Predv- sem pa je bilo v njenem ve- likem srcu prostora za vse: njene drage domače, prija- telje, za bolne in trpeče. Na te ni nikoli pozabila. Če je bil kdo v stiski, je bila Ma- tejka tista, ki mu je skušala pomagati. Z vsem srcem, iskreno. In vendar je imela še toliko drugega dela: do- ma, na kulturnem, gleda- liškem področju in še mar- sikje. Našla je čas za vse, kar se ji je zdelo pomembno in potrebno njene pomoči. Na vse to ne bomo nikoli po- zabili, Matejka. Zelo nam manjkaš. Hvala ti za vse. TRŽAŠKO KNJIŽNO SREDIŠČE in GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA vabita na predstavitev ponovne izdaje monografije TONE KRALJ Cerkvene poslikave na Tržaškem, Goriškem in v Kanalski dolini Pogovor z avtorico, umetnostno zgodovinarko Vereno Koršič Zorn bo vodil urednik Novega glasa Jurij Paljk v četrtek, 3. maja 2018, ob 10. uri v Tržaškem knjižnem središču od zelenimi kostanji na dvorišču kavarne Gruden v Nabrežini je v soboto, 21. aprila 2018, v zelo sproščenem vzdušju potekalo srečanje, na katerem je podpredsednik deželnega sveta FJK Igor Gabrovec, ki letos zadnjič kandidira na deželnih volitvah, prikazal delo, ki ga je opravil v tem deželnem mandatu. Večera se je udeležilo lepo število prijateljev, somišljenikov in gostov Igorja Gabrovca in stranke Slovenska skupnost. P Igor Gabrovec se je zahvalilvsem podpornikom insodelavcem za zaupanje in za opravljeno delo. V nagovoru je s pozornostjo omenil skrb za socialo, za družine, šolstvo, infrastrukture in seveda za celotno slovensko narodno skupnost. Povedal je, da je v zadnjem mandatu, tudi zaradi njegovega posredovanja, naša narodna skupnost iz državnih blagajn pridobila več kot pet milijonov dodatnih sredstev. Gabrovec je povedal, da ni novost, da tisti, ki vlada, pride do volitev s težavami; kdorkoli je vladal, pride do novih volitev poražen. “Vodstvo Demokratske stranke nam je tik pred koncem leta formalno izrazilo pripravljenost in pričakovanje, da smo ponovno sklenili sporazum. Leva sredina že nekaj let izgublja na vseh nivojih. Doživeli smo veliko uspehov na državni, deželni in pokrajinski ravni, a prišel je trenutek, ko je treba zamenjati register in razumeti ljudi”, pravi Igor Gabrovec. Po njegovem pogledu Severna liga in desnica zmagujeta, ker 'jahata' strahove, ki so še vedno realni; te sta leva sredina in levica podcenjevali: “Ti strahovi so še vedno občutena brezposelnost, ekonomska kriza, negotovost in kriza, ki je vezana na migrantske tokove”. Po besedah Igorja Gabrovca se je politično stanje v naši deželi zelo spremenilo, tako da Slovenci uživajo ugled in priznanje tudi med pripadniki desnice. Gabrovec je nazadnje pozval volivce, naj ga podprejo: “En sam je sam, ko nas je veliko, pa smo nepremagljivi”! Na večeru je bila prisotna tudi senatorka Tatjana Rojc, ki je Gabrovca opisala kot osebo dialoga, ki si prizadeva za svoj teritorij. “Vedno je znal vsem prisluhniti in je bil pozoren na zahteve in potrebe vseh. Izbral si je čudovito geslo: Bodočnost je od tistega, ki veruje v njo. Mislim, da predstavlja njegova kandidatura garancijo za našo prihodnost”. Rojčeva je pozvala vse volivce, naj stopijo trezno skupaj in naj volijo kandidate, ki imajo možnost, da so lahko resnično izvoljeni. Marko Manin Do 1. maja bo še odprta v nekdanji Tržaški ribarnici razstava z nenavadnim poudarkom “bližine”, intime, po pesniku Mediterana Predragu Matvejeviću. Podnaslov “podvodna arheologija pripoveduje o Jadranu” pove vse. Za uvod je maketa našega domačega morja, v razmerju 1:30.000, z značilnimi plovili od miljskega topa do be neške ga leje, na ogled je tudi naša čupa. V osrednjem prostoru pa se vrst i jo elegantni temnomodri hodniki z vitr inami, eksponati , rekonstrukcijami, video in avdio posnetki... Na enem samem mestu dobi obiskovalec kopico flešev o jadranskem prostoru, pristaniščih in pristanih, ladjah, tovorih (vsakdanje blago in dragocenosti), ljudeh (mornarjih, trgovcih, pirat ih) , dejavnostih, vojnah, svetih kraj ih, preseljevanju, podvodnem raziskovanju. Postavitev razstave v režiji Dežele FJK in Občine Trst daje nekako misl i t i na celostni pr istop zgodovinopisne šole Annales. Soustvarila jo je široka skupina italijanskih, slovenskih, hrvaških, črnogorskih strokovnjakov (50) ter znanstvenomuzejskih inštitucij (60). Postavil jo je arhitekt Giovanni Andrea Panizon. Krasen katalog založbe Gangemi je uredila kuratorka razstave, podvodna arheologinja Rita Auriemma s strokovno pomočjo arheologinje Renate Merlatti. Imel sem priložnost za ogled, ki ga je vodila Merlatti. Morda sem prvič tako plastično doumel bogastvo in koristnost vede o preteklosti za razumevanje in rekonstrukcijo sedanjosti, od tradicionalnih najdišč pri Ogleju in Barkovljah do sodobnih “podvodnih arheoloških muzejev” Dalmacije. Upajmo, da so (in še bodo) starši in učitelji peljali mlade v tržaški Salon čudes, ki je s svojimi 2.000 kvadratnimi metri površine idealen za tovrstne podvige. Na spletni strani nelmaredellintimita. it so vse informacije o razstavi in urniku. / Davorin Devetak V nekdanji Tržaški ribarnici razstava V morju bližine foto dd foto dd Volilno srečanje v Nabrežini z Igorjem Gabrovcem “Ko smo skupaj, smo nepremagljivi!” Aktualno26. aprila 201812 Kulot je eden najpogostejših priimkov v Gorici. Seveda gre večinoma za zapis Culot. Kulot pa so ga začeli zapisovati predvsem v slovenskih kra- jih. Včasih tudi z dvema črkama L. Ne gre za slovenski koren besede, kakor tudi ne za slovensko končnico. Cullot je, denimo, fran- coski priimek, ki ga najdemo samo v Franciji. 51 jih je. Culotov je precej več, 2.269. Portal Fo- rebars jih je preštel 1.024 v Belgiji, 759 v Franciji, 246 v Italiji, 105 v Argentini, 40 v Luksemburgu in 32 v Veliki Britaniji. V Sloveniji je Kulotov 13, Culotov pa pet. V Gorici pa živita 102 človeka s priimkom Culot. Gre za peti najbolj pogost priimek v mestu. Priimek na slovenski strani pa počasi izginja – pred stoletjem je samo v Vrtojbi in Šempetru živelo več kot 50 Kulotov. V francoščini se priimek Cullot ne iz- govarja enako, saj je zadnja črka T ne- ma. Je pa našemu Kulotu po izgovoru podobna francoska beseda cullotes: to so podkolenske hlače, ki so jih nosili plemiči v času francoske revolucije. A to le mimogrede, saj te hlače sicer ni- majo nobene zveze z našim priim- kom. Priimek Culot, katerega gnezdo najde- mo v Podturnu v Gorici (v italijanščini San Rocco), je nastal iz svetniškega imena Nikolaus. Sv. Miklavž je resda vzhodni svetnik, a njegove relikvije so križarji prenesli v Bari v Apulijo, s čimer je postal verjetno najbolj znan svetnik na našem planetu. V srednjem veku je bilo ime Miklavž drugo najbolj pogosto ime v Trstu. Na enak način sta, kot pravi jezikoslovec Pavle Mer- ku', nastala tudi terska priimka Culi- no in Culleto, ki sta dobila novi fur- lanski različici Culin in Culet. Furlanski priimek Culot je v Vrtojbi in Šempetru dobil slovensko obliko Ku- lot, v času fašizma pa so mu “povrni- li” “italijansko” obliko: Colotti. Kajpada ta prii- mek nima prav nobene zveze s ka- kim Collottijem. Priimek se je iz Podturna razširil v Šempeter že pred letom 1800, v Vrtojbo pa okoli leta 1825, ko je Štefan Valen- tin Culot (1804- 1842) z družino zaživel v Dolenji Vrtojbi št. 46. Žal zaradi v prvi svetov- ni vojni uničenega arhiva v Šempetru in Vrtojbi o družini nimamo veliko po- datkov. Vemo pa, da je Štefan Valen- tin sin Matije in vnuk Janeza Culo- ta, družine, ki je živela v Podturnu 26. Iz te družine izhajajo vsi vrtojbenski Kuloti, tudi Matjaž Kulot (1955), novogoriški bančnik, kulturnik in poli- tik. Matjaž Kulot je pra-pra-pravnuk Štefana Va- lentina Kulota. PRIMORSKI PRIIMKI (70) Tino M a m ić Podturn, vzhodna četrt Gorice. TAKI SMO (35)Katja Ferletič Različne ženske so različne “prve dame” Lik ameriške prve dame je postal, še posebno po drugi polovici 20. stoletja, zelo pomemben. Začenši z izredno politično vlogo Eleanor Roo- sevelt, kateri sta sledili Elizabeth “Bess” Truman in Mamie Eisenhower, pa do priljubljenih Jac- queline Kennedy in Eleanor Carter z njenim humanitarnim delovanjem. Sledile so jim gla- murozna Nancy Reagan, Barbara Bush, ambi- ciozna Hillary Clinton, Laura Bush in sproščena Michelle Obama, danes pa imamo v Beli hiši celo Slovenko. Jackie Kennedy je gotovo najbolj poznana “first lady”, tista, katero skušajo ženske po celem sve- tu posnemati, najuspešnejši prototip prve da- me, in to gotovo ne samo zaradi izjemno do- brega okusa v modnih izbirah ali zaradi osebne tragedije, ki jo je doletela, pač pa tudi zato, ker je bila prva soproga ameriškega predsednika, ki je javno aktivno delala na strani svojega moža in prispevala k njegovim diplomatskim uspehom. Bela hiša je po njeni zaslugi postala prizorišče kul- turnih in poli- tičnih srečanj, med katerimi je imela Jackie vlo- go ambasadorke - ne govorimo torej samo o po- dobi in stilu oblačenja, am- pak predvsem o odločilni vlogi, ki jo je imel njen lik v političnem in družbenem življenju ZDA. Nekaj let po njeni smrti se je ameriškemu narodu zelo priljubila tudi Michelle Obama, ki je vlogi prve dame da- la čisto oseben, nov in svež pečat. S svojim ne- formalnim stilom, popolnoma uravnovešeno mešanico profesionalnosti in spontanosti, je med mandatom svojega moža skušala doseči pomembne cilje v socialnem razvoju države. Michelle je uspelo nagovarjati različne družbe- ne sloje, saj naj bi v Ameriki tradicionalno prve dame, v vlogi gostiteljic in gospodaric Bele hiše, združevale podobi preproste državljanke in bo- gate plemkinje. Zelo “tradicionalna” prva dama je bila “ame- riška nona” Barbara Bush, ki je v 93. letu staro- sti umrla v torek, 18. aprila 2018. Barbara je bila pomemben člen ene največjih ameriških poli- tičnih dinastij: bila je potomka 14. ameriškega predsednika ZDA, Franklina Pierca, žena Geor- gea H. W. Busha, 41. predsednika, in mati 43. predsednika, Gerogea W. Busha. Imenovali so jo tudi “Silver fox” (srebrna lisica), zaradi nje- nih bistrih misli in značilnih belih las. Podlegla je bolezni pljuč in srca, s katero se je borila že nekaj časa, potem ko je odklonila nadaljnje zdravljenje. Barbara Pierce se je rodila junija leta 1925 v zvezni državi New York, svojega moža je spoznala, ko je bila stara komaj 16 let, in po številnih ljubezenskih pismih in skoraj dveh le- tih zaroke sta se poročila leta 1945. Njun zakon je trajal 73 let in je zapisan v zgodovino kot naj- dlje trajajoči zakon predsednika v ameriški zgo- dovini. Čeprav je večkrat uporabila ostre besede na račun sedanjega predsednika Trumpa (oz- načila ga je za mizogina in razširjevalca so- vraštva), je sožalje ob njeni smrti izrekel tudi zdajšnji predsedniški par: Trump in Melania sta se pridružila proslavljanju življenja Barbare Bush kot zagovornice ameriških družin. Bela hiša pa je izdala dve sožalni sporočili, od Trum- pa in posebej od prve dame Melanie Trump. Melanino sporočilo izpostavlja, da je Busheva v življenju vedno dajala na prvo mesto družino in domovino: “Bila je močna ženska in vedno se je bomo spominjali po njenih najpomem- bnejših vlogah žene, matere in prve dame ZDA”. Tudi Melania sama je po rojstvu sina Bar- rona zelo ponosna predvsem na svojo vlogo matere in gotovo ni zanikala svojih korenin, saj je svojega otroka naučila slovenskega jezika. V ameriški politični kulturi se pomoč in soli- darnost žene predsednika svojemu možu štejeta za elementa, ki ju ni mogoče prezreti. V pred- sedniški kampanji Donalda Trumpa Melania sprva ni bila ak- tivna, držala se je bolj v ozadju. Svojega moža je podpirala, ne da bi mu vsiljevala svojih poli- tičnih pogledov - obstaja nem- reč več vrst “first lady” in verjetno je Me- lania tista, ki ni- kakor ni hotela te vloge. Svojo kariero v svetu mode je začela pri rosnih šestnajstih letih, kasneje pa se je uvel- javila v Milanu in Parizu, kjer je hodila po naj- bolj prestižnih rdečih preprogah in sodelovala z največjimi fotografi. Njene fotografije so kra- sile naslovnice pomembnih modnih revij, kot so Vogue, In Style, New York Magazine. V 90. letih prejšnjega stoletja je v New Yorku začela obiskovati umetniške kroge, zanimali sta jo ar- hitektura in design, poleg tega pa se je začela aktivno ukvarjati z dobrodelnimi akcijami. Z Donaldom Trumpom se je poročila 22. januarja 2005 na Floridi, danes pa se ukvarja z obliko- vanjem nakita in kozmetiko ter še vedno sode- luje v številnih dobrodelnih organizacijah in ustanovah. 8. novembra 2016 je postala “first lady” in za svoja institucionalna potovanja po- gosto izbira oblačila, ki so zelo podobna kra- jevnim nošam, z namenom, da bi se poklonila različnim kulturam. V Savdski Arabiji je nosila dolgo črno obleko (a brez tančice na glavi), ki- mono na Japonskem, živordeče krilo, ki je spo- minjalo na flamenko, ob prazniku španske kul- ture, črne čipke v Vatikanu. Sporočilo, ki ga Melania s svojimi modnimi iz- birami in s svojim obnašanjem daje, je, da v Beli hiši zdaj živi vsaj ena oseba, ki je lepo vzgo- jena, izpopolnjuje svoje znanje in se trudi, da ne bi bila antipatična celemu svetu. Zelo ver- jetno se bo tudi ona zapisala v zgodovino kot veliko drugih ameriških prvih dam, kdor pa jo osebno pozna, je že trdno prepričan, da bo na tem položaju izjemna, ne samo ker je zelo lepa, pač pa je tudi tiha in dostojanstvena ženska. Krst Štefana Valentina Culota v Podturnu, začetnika rodbine Kulot v Vrtojbi. Verjetno gre za furlansko govorečo družino, ki pa je glede na določene indice imela tesen stik s Slovenci in slovenščino. Krstno knjigo hrani župnijski urad Podturn (San Rocco). KULOT Poitalijančene oblike priimkov so vpisovali tudi v stare matične knjige. Tu vidimo spremembo v krstni knjigi (1870): najprej so dopisali, da se je Ana Špolad poročila s Karlom Kulotom (1892), potem pa, da je to postal priimek Colotti (1935). Knjigo hrani Škofijski arhiv Koper. Maribor / Bienalno tekmovanje Naša pesem Zmagovalec je Komorni zbor Dekor iz Ljubljane nedeljo, 23. aprila 2018, se je v Mariboru končalo dvodnevno, bienalno zborovsko tekmovanje Naša pesem, že 25. po vrsti, na katerem se je za nagrade in priznanja potegovalo 20 vrhunskih slovenskih zasedb s skupno 650 pevci. Petčlansko mednarodno strokovno žirijo je s svojim nastopom najbolj prepričal Komorni zbor DEKOR iz Ljubljane pod vodstvom Petre Grassi, ki je prejela tudi naziv najboljša zborovodkinja tekmovanja. V Komorni zbor DEKOR je na Naši pesmi nastopil prvič in je med drugim izvajal noviteto, priredbo beneške ljudske Snuojka san par jubci biu, ki jo je prav za ta zbor in za to priložnost napisal naš skladatelj Hilarij Lavrenčič. Pevovodkinja Petra Grassi se mu iskreno zahvaljuje za izkazano zaupanje. Organizator tekmovanja Javni sklad za kulturne dejavnosti (JSKD) je podelil nagrade in priznanja v več različnih kategorijah, med drugim tudi nagrade za najboljše zbore posameznih sestavov ter priznanja in nagrade za najboljše izvedbe skladb. Posebno priznanje in denarno nagrado mlademu skladatelju za noviteto je prejel Tilen Slakan za priredbo ljudske pesmi Ko bi le vedela mam'ca vi. Naša pesem je bienalna prireditev v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD), ki na vsaki dve leti ponudi pregled vrhunske zborovske ustvarjalnosti pri nas. Letos je na Naši pesmi kar osem zasedb nastopilo prvič, tekmovanja pa se je udeležilo tudi pet zborovodij debitantov, kar kaže na sveže in živahno dogajanje na področju zborovskega petja. Tekmovanje Naša pesem je izjemnega pomena za ohranjanje in razvoj kakovosti zborovskega petja pri nas, pri čemer ni nezanemarljivo dejstvo, da je bil za vse v tujini že uveljavljene slovenske zasedbe prav nastop na Naši pesmi ključen za njihovo kasnejšo mednarodno uveljavitev. Dekor s članico žirije Karnimo Šilec (foto Janez Eržen) Slovenija 26. aprila 2018 13 Veličastne orgle v koprski stolnici in koncert Jeana Guillouja v Ljubljani (10. maja) Za koncert v Ljubljani se prijavite na ZCPZ Gorica! S sodelovanjem Primorskega orgelskega društva je koprska stolnica pridobila znamenite Kleukerjeve orgle iz koncertne dvorane Tonhalle v Zürichu. Gre za enega izmed najbolj pomembnih instrumentov v Evropi, na katerem so priznani organisti snemali vrsto zgoščenk. Orgle, ki sta jih leta 1988 izdelala orglarja Kleuker in Steinmeyer v skladu z načrti znanega francoskega skladatelja, organista, pianista in pedagoga Jeana Guillouja, so velikostnega in kakovostnega razreda orgel Gallusove dvorane Cankarjevega doma v Ljubljani in bodo največje cerkvene orgle v Sloveniji. Maestro Guillou bo tudi v kratkem obiskal Koper in sodeloval pri pripravi zahtev za izvajalca ponovne postavitve. Pred obiskom v Kopru bo Jean Guillou nastopal v Ljubljani. Koncert, ki ga organizira Primorsko orgelsko društvo, bo 10. maja 2018 v frančiškanski cerkvi na Tromostovju ob 20. uri. Kljub starosti bo na velike frančiškanske orgle izvajal zahtevne skladbe, kot so Bachov Preludij in fuga v D-Duru, Franckov koral ter Lisztova Fantazija Ad nos, ad salutarem undam. Primorsko orgelsko društvo toplo vabi vse ljubitelje glasbe z Goriškega in organizira prevoz z avtobusom. Za prijavo lahko pokličete Združenje cerkvenih pevskih zborov na tel. 0481 31817 (od 8. do 14. ure), e-mail: zcpz. go@gmail. com. Fakulteta za humanistične študije UP / Bartolove nagrade V okviru dnevov humanistike, ki so potekali med 9. in 13. aprilom 2018, sta na slavnostni podelitvi diplom Fakultete za humanistične študije dekanja, prof. dr. Irena Lazar, in prorektor za internacionalizacijo UP, izr. prof. Boris Kavur, podelila tudi Bartolove nagrade in priznanja. Bartolovo nagrado visokošolskemu učitelju za izjemne pedagoške in ra - ziskovalne dosežke je letos prejela doc. dr. Jadranka Cergol Gabrovec z Od del - ka za italijanistiko UP FHŠ. Po leg Jadranke Cer gol Gabrovec, ki jo odlikuje zave za - nost k razvoju svoje stroke ter nese bi - čno delo in predanost pri delu s študenti, so podelili nagrade tudi uspešnim študentom. Kratke Na Ljubljanskem gradu ni slovenske zastave, se pa župan Zoran Janković navdušuje nad rdečo zvezdo Na parlamentarnih volitvah bo sodelovalo več kot 25 političnih strank in list Sloveniji priprave na ponovljeni referendum o železniški progi Di- vača - Koper, ta bo v nedeljo, 13. maja, in na predčasne par- lamentarne volitve, ki bodo v nedeljo, 3. junija, opre- deljuje nekaj posebno- sti. Prva je ta, da poli- tične stranke in liste, ki bodo oziroma naj bi sodelovale na referen- dumu in na volitvah, izvajajo postopke, kakršni veljajo tudi v drugih državah s parla- mentarno demokraci- jo. Državna volilna ko- misija vse postopke in druga pravila določa in nadzoruje. Toda zaple- ta se pri vsebinskih pri- pravah na omenjeni dve opredeljevanji po- litičnih strank, list in volivcev. Njihovi naj- višji predstavniki, torej vrhovi, med seboj izražajo predsodke, po- navljajo sumničenja in v mnogih primerih kažejo tudi sovraštvo. Vse to je ustvarilo in zdaj poglablja napeto predvo- lilno vzdušje, kakršno je v dru- gih demokracijah praviloma tujek. Zaradi takih razmer in vzdušja v politiki nastajajo trenja, v koalicijah razpoke, dvomi, pol- resnice, pa tudi laži. Največje in najpomembnejše politične stranke prirejajo ankete in t. i. javnomnenjske raziskave, iz ka- terih izhaja, denimo, da so nji- hovi člani oziroma predstavni- ki najbolj priljubljene osebno- sti v Sloveniji. Tako se je zgodi- lo, da evropska komisarka in častna podpredsednica vladne Stranke modernega centra, Violeta Bulc, in evropska po- slanka Tanja Fajon iz stranke Socialnih demokratov že dalj V časa veljata za najbolj znani,pomembni in priljubljeni poli-tičarki v Sloveniji. Ob vsem spoštovanju njunih osebnosti pa velja mnenje, da je status obeh političark namerno in umetno dvignjen. Nadaljnji primeri nedemokra- tične prakse in teženj: velepo- slanik Ruske federacije v Slove- niji, Doku Zavgajev, je kar po javni TV Slovenija pohvalil in podprl delovanje Karla Erjavca, zunanjega ministra in predsed- nika stranke Desus. Veleposla- nikov poseg je bil v nasprotju z diplomatskimi navadami in konvencijami, toda vlada je o omenjenem primeru molčala, čeprav slovenski zunanji mini- ster v javnosti in v politični opoziciji zdaj še bolj velja za ru- sko usmerjenega politika. Iz SMC, največje vladne in koali- cijske stranke, sta izstopila dva poslanca, predsednik vlade v odstopu, Miro Cerar, pa ju je označil kot poslanca, “kakršnih v stranki ne potrebujejo”. Bolj razumevajoč in strpen je do vodje poslanske skupine stran- ke SMC, Simone Kustec-Lipi- cer, ki je zapustila omenjeno vi- soko funkcijo v vladi, “ker bo svojo kariero nadaljevala v aka- demskem svetu”. Nek- danji posla- nec iz Slo- venske de- mokratske stranke, Ivo Hvalica, je v pogovoru za spletno stran Žur- nal24. si de- jal, “da v Sloveniji ni- mamo neke- ga normal- nega šefa stranke, ker so vsi znore- li”. V svo- jem znanem slogu tudi navaja, “če stranke ne bi vodil Janez Janša, bi na sko- rajšnjih volitvah zmagala, tako pa je Slovenska demokratska stranka obsojena na poraz”. O odstopu premiera Mira Cerarja pa Ivo Hvalica zatrjuje, “da je bil odstop edina inteligentna poteza, ki jo je storil v svojem celem mandatu”. Zoran Janko- vić pa je po mnenju in oceni nekdanjega poslanca in odličnega govorca v parlamen- tu, Iva Hvalice, “v Ljubljani si- cer velik šerif, o politiki pa Zo- ran Janković nima pojma”. V slovenski politiki in tudi v javnosti postaja čedalje bolj znan in zanimiv Marjan Šarec, župan občine Kamnik. Dobil je vzdevek “nov obraz slovenske politike”, ki pa so ga veliko bolj ustvarili mediji, kot pa se je on sam. V svojih ambicijah, da se na volitvah povzpne do kandi- data za predsednika nove vlade, je že uspel toliko, da se ga vsi drugi kandidati za poslance iz nastopajočih strank in list boji- jo, ker bi, to je očitno, lahko oviral ali celo preprečil njihovo izvolitev. Marjan Šarec je v političnem in ideološkem pogledu še vedno precej neznana osebnost, saj se predstavlja z različnimi trditva- mi in lastnostmi, ki pa se med seboj izključujejo. Pravi, da je kristjan in veren človek, hkrati pa se udeležuje proslav in do- godkov, ki jih prireja najbolj trda politična levica. Glasove v tekmi za uspeh na volitvah po- skuša pridobivati na različne načine, tudi z izjavami, kot je ta, “če menite, da je bilo dovolj cagave politike, potem boste svoj glas namenili meni”. Na kongresu stranke, pred nekaj dnevi v Medvodah, je Marjan Šarec dejal, da si želi mešano koalicijo strank, kakršne je ne- koč sklepal Janez Drnovšek, po- kojni dolgoletni premier in predsednik Slovenije. Viri za- trjujejo, da se je novi politik iz Kamnika sestal tudi z Janezom Janšo in se z njim dogovarjal o oblikovanju koalicije. Bolj ver- jetno pa je tisto, kar je Marjan Šarec že večkrat javno izjavil, “da sodelovanja s SDS ne iz- ključuje, a to ne bo mogoče, dokler bo Slovensko demokrat- sko stranko vodil Janez Janša”. Večina od 77 kandidatov Liste Marjana Šarca za poslance je javnosti neznanih. Prihajajo pa pretežno iz Kamnika, kjer že zdaj sodelujejo s stranko. Publi- cistka Maja Sunčič je v reviji Re- porter zapisala, “da je pri Šarcu že dolgo vse zunaj, ta vse pa je v resnici hkrati tudi nič. Prilju- bljen je tudi zato, ker prodaja ideje, ki so v skladu z vsakdanjo moralo Slovencev, ki so dvo- Večerna drugačna informativna oddaja “Resnica boli, komentarji še bolj” e več kot leto je na sporedu slovenske televizije TV3 oddaja, ki odpira za- molčane in neprijetne politične teme. Čeprav v njej sodelujejo tu- di nekdanji politiki levice, je po- stala trn v peti ravno levi politi- ki. Gre za drugačno informativno oddajo o aktualnih dogodkih skozi prizmo komentarjev. Vodi- telja oddaje sta Bojan Požar, no- vinar in lastnik spletnega portala Požareport, in Aljuš Pertinač, po- litični analitik. Požar je bodoči politik, saj je napovedal nastop na bližnjih parlamentarnih volit- vah, Pertinač pa nekdanji politik, saj je bil državni sekretar SD v vladi Boruta Pahorja. V oddaji vsak dan ob 19.15 gostu- jejo stalni in občasni komenta- torji, ki ne “šparajo” jezika. Zato ne preseneča, da je oddaja doživela tudi že cenzuro. Pravza- prav gre za dejanje slovenskega sodišča, ki so ga obsodile tudi no- vinarske organizacije. Po napove- di, da bo v oddaji govor o najbo- gatejših Slovencih, zakoncih Lo- gin, ki sta drago prodala znani spletni lik Govorečega Toma, je sodišče urednikom prepovedalo o tem govoriti. Čeprav sodnica Ž Katja Stritih ni mogla vedeti, kajbodo komentatorji o tej temisploh govorili, je lastnikom tele- vizije zagrozila s pol milijona evrov kazni. Isto se je zgodilo tu- di reviji Reporter: sodnica je pre- povedala objavo članka o zakon- cih Login, čeprav ga ni niti vide- la. Oddaji tako raste gledanost, vse več ogledov pa doživljajo tudi ogledi na internetu. Prvič pa je bila oddaja izvedena tudi v živo pred publiko, ki je komentator- jem postavljala vprašanja. To se je zgodilo v Ajdovščini na vabilo Civilne iniciative Čaven na veli- konočni torek. Med obiskovalci je bilo več ljudi od drugod kot iz Vipavske doline. Ajdovska “oddaja” je bila namen- jena globoki državi in stricem iz ozadja. Bojan Požar je govoril o povezavah med politiko, gospo- darstvom in mediji, kar je Slove- nijo spremenilo v globoko državo. Zato se je odločil za vstop v politiko. Povedal je, da sta ga v resnici k temu spodbudili hči in pastorka, ki sta tako kot več tisoč mladih v zadnjih letih zapustili Slovenijo. Vprašali sta ga: “Ali boš kar pustil, da gre vse v tej smeri? Ali boš kar stal križem rok”? Čeprav je Požar dolga leta novi- nar, pa ga je sovraštvo, ki so ga po napovedi njegove kandidatu- re začeli kazati mnogi novinarski kolegi, presenetilo. “Tuji novi- narski kolega mi je re- kel, da bi novinarji morali biti ponosni, če je njihov kolega na- povedal vstop v politi- ko”, je povedal Požar. “Nihče ni rekel, da bo lahko, bo zelo težko, toda nič se ne more primerjati s tistim občutkom, ko si na cil- ju”, je sklenil redni udeleženec tekaških maratonov Požar. Aljuš Pertinač je opo- zoril, da v Sloveniji na vsakih volitvah pride- jo povsem novi obrazi, ki pa so v resnici samo izvajalci stare levičar- ske politike. Temu pojavu poma- ga tudi vse nižja in nižja volilna udeležba. Je pa optimist: “Vsak odgovarja zgolj za svoj glas. Vo- lilne pravice nam ne more nihče vzeti. Udeležba na volitvah je v našo korist. Če ne volimo mi, po- tem odločajo drugi”. lični in hinavski, a hkrati ne- skončno svetohlinski, in nadv- se radi sedijo na več stolih hkra- ti. Prav takšne Slovence in vo- livce nagovarja Marjan Šarec”. Medtem je volilna tekma v Slo- veniji v polnem teku, udeležen- ci pa morajo upoštevati roke in obveznosti, ki so določeni v predpisih. Na volitvah v nedel- jo, 3. junija, bo, sodeč po doz- dajšnjih prijavah, sodelovalo več kot 25 političnih strank in list. Vsaka ima svoj program in cilje. Spiske kandidatov za po- slance bo mogoče predložiti do 3. maja. V Državni zbor nove sestave se bo seveda mogoče uvrstiti samo tistim strankam oziroma listam, ki bodo na vo- litvah prejele dovolj glasov. Na volitvah bo s svojo stranko Po- zitivna Slovenija skoraj zagoto- vo sodeloval tudi ljubljanski župan Zoran Janković, o čemer se je posvetoval tudi s stranka- ma Socialni demokrati in Stranko modernega centra. Je zelo znan politik, ki pa kot me- stni glavar ne dovoli, da bi na Ljubljanskem gradu izobesili slovensko zastavo. Pač pa je Zo- ran Janković vnet privrženec rdeče zvezde in drugih obeležij prejšnje države. Z volivci pa se bo soočila tudi približno leto dni stara Socialna stranka Srbov v Sloveniji. Prizadeva si za priznanje srbske manjšine v Sloveniji, kjer naj bi po trditvi predsednika stranke Saše Gajića prebivalo okoli 200 tisoč Srbov. Odgovarjajo mu, da se je ob zadnjem popisu prebivalstva, leta 2002, samo okoli 39.000 prebivalcev Slovenije izreklo, da so srbske narodnosti. Marijan Drobež Ivo Hvalica Aktualno26. aprila 201814 NATUROPATSKI NASVETI (195)Erika Brajnik Hrana naj bo naše zdravilo! Prejšnji teden sem imela priložnost skoraj ves dan poslušati Val 202. Popoldne so bili na sporedu nasveti poslušalcem. Govor je bil o alergijskem rinitisu, tegobi, ki pesti mnoge, še posebej v pomladanskem obdobju. Gostja je bila zdravnica, specialistka otorino- laringologinja, in radij- ski voditelj jo je spra - ševal, kako se spopasti z omenjeno težavo v tem letnem času. Razložila je, da je rinitis vnetje sluzi nosnega predela in da gre predvsem za izraz šibkosti imunskega si- stema. Povedala je še, da je takšna nadloga za člo- veka lahko zelo moteča, a farmacevtska stroka je k sreči zelo napredovala, zato je v ta namen na voljo veliko zdravil, tudi novih. Skratka, rešitev je zdravilo. Niti besede o pre- hrani in niti besedice o tem, kako si lahko človek pomaga sam. Hrana naj bo naše zdra- vilo, pravi Hipokrat, oče medicine. A kako naj si pomagamo na ta način, če nas nihče ne nauči? Zato smo tu naturopatje, ki opozarjamo na pomen ustrezne prehrane. Če bo oseba z ri- nitisom z jedilnika črtala belo moko, se bo počutila vsaj za 50 odstotkov bolje, saj to- vrstno živilo v telesu povzroča vnetje oziroma šibi imunski sistem. Žal pa naturopatje v kar nekaj državah po sve- tu zaradi zakonskih omejitev ne smejo govo- riti o pomenu in zdravilni moči hrane. Sprašujem se, kako naj bi si posameznik lah- ko pomagal, če zdravnik o prehrani sploh ne spregovori. Take omejitve svobode govora so politične narave in služijo kvečjemu prodaji zdravil. Kako bi bilo sicer mogoče, da oseba pri 70 le- tih vsak dan jemlje po deset tablet, pri tem pa prav nič ne pazi na prehrano? www.saeka.si epa skupina članov Sloven- skega gorniškega kluba Skala (Gorniški klub Lim- berk in Gorniški klub Soške doli- ne) se je odzvala povabilu k peš romanju in si med potjo ogledala Fojdo, Čedad in Ahten ter se od tod podala k Sveti Mariji v Porčinj; to je bil tudi glavni na- men pohodnikov. V organizaciji g. Jožeta Be- nedikta, ki je zaprosil za pomoč pri pohodu duhov- nika g. mag. Bogdana Vid- marja, duhovnega po- močnika v župniji Bovec. Kot dober poznavalec jih je 10. marca vodil po teh po- teh slovenske duhovnosti, zgodovine in kulturne za- puščine (ta se le s težavo bori z izseljevanjem) in ta- ko je, tudi po njegovi zaslu- gi, potekalo romanje v Porčinj k Materi Božji ozi- roma Sveti Mariji, kot ji pravijo domačini, nadvse zanimivo in poučno, tudi z vidika lokalnih zanimi- vosti. Med potjo niso le molili in si ogledovali pre- lepo naravno in kulturno krajino, ampak prisluhnili tudi podrobnim razlagam g. mag. Vidmarja, ki se je z njimi “sprehodil” tudi sko- zi tamkajšnjo bogato zgo- dovino, katere številne znameni- tosti je mogoče videti še danes. V Porčinju tamkajšnjo Mater Božjo imenujejo tudi “Marija žanjica” in je upodobljena s srpom v roki. Žal pa je v novejši zgodovini tod tudi sla po oblasti nasilnih ideologij kosila s koso smrti v roki. Nekateri so ji pripi- sovali ukaz v slovenski govorici, a te, žal, med domačini v Porčinju ni več slišati. Okoli dvajset udeležencev ro- manja se je ob 8. uri zbralo v Ko- baridu, pred župnijsko cerkvijo, obiskalo Čedad in Ahten, od ko- der so se po pešpoti podali do Porčinja. Kot je romanje opisal g. mag. Bogdan Vidmar, so se s kombijem in avtomobili odpelja- li do Čedada in Fojde (Faedis), tu pa se je začelo pravo peš romanje. Šoferji so avtomobile odpeljali v Ahten, kjer se je končalo roman- je. Potem so romarje peljali nazaj proti domu. Iz Fojde so se odpravili v Porčinj, od tam pa po drugi poti v Ahten, kjer so romanje, kot povedano, končali. Tako so naredili krog po L prijetnih, starodavnih romarskihstezah, ki jih je sicer še več. Vsakkraj in zaselek med Fojdo in Aht- nom ima do Porčinja svojo stezo. Ko so prišli v Fojdo, je bil na trgu pred župnijsko cerkvijo ravno se- menj. Do njih je stopil župan Claudio Zani in se z njimi foto- grafiral. S trga v Fojdi so se najprej podali do cerkve sv. Roka in nato nadal- jevali pot mimo utrdb in gradov. Ustavili so se v kapeli prikazovan- ja, kjer je imel g. mag. Bogdan Vidmar krajši nagovor o Božjih zapovedih, saj je Marija v Porčin- ju spregovorila predvsem o spoštovanju 2. in 3. Božje zapo- vedi. Opoldne so v kapeli prika- zovanja, kjer se je Mati Božja Te- reziji Dush (Duš) prikazala prvič na svoj rojstni dan (8. septembra l. 1855), zmolili Angelovo češčen- je. V župnijski cerkvi jih je zelo lepo in gostoljubno sprejel don Vitto- rino Ghenda, ki stanuje v kraju Racchiuso in upravlja Porčinj. Si- cer je doma iz okolice Gradeža, iz lagune. Povedal jim je, kako lepo se ob jasnih dnevih vidi proti nje- govemu rojstnemu kraju. Don Vittorino jim je na kratko pred- stavil še zgodovino romarskega kraja in izrazil veselje nad njihovo prisotnostjo ter jih povabil, naj še pridejo. Povedal jim je še, da v Porčinj prihajajo mnogi Slovenci, da je tu maševalo že okoli 70 slo- venskih duhovnikov in je v načrtu, da bi letos v Porčinju maševal kardinal Franc Rode, po- tem ko sta tu maševala že nadškof Alojzij Uran in škof Metod Pirih. Don Vittorino je poskrbel, da so jim domačini odprli dom kraja- nov Pro Loco, kjer se prebivalci Porčinja zbirajo na kavici po maši in ob drugih pri- ložnostih. Bilo je zakurjeno! Tu so se pred mašo preoble- kli in po maši poje- dli kosilo iz na- hrbtnika. Žal, je tu- kaj ostalo stalno na- seljenih le še 13 pre- bivalcev. Tudi v so- sednjih vaseh je situacija podobna, prej pa jih je bilo v vsaki vasi po nekaj sto, če izvzamemo manjše zaselke. Don Vittorino jim je še omenil, da do- kumenti izpričuje- jo, da je Božja Mati Marija s Terezijo Dush govorila v do- mačem slovenskem narečju, kot ga je ra- zumela in govorila Terezija Dush. V župnijski cerkvi, kjer se je Marija pri- kazala še dvakrat, so se udeležili sv. maše, ki jo je vodil g. Bogdan Vidmar. Na poti je Bogdan Vidmar spre- govoril še o grofih Attemsih, ki iz- virajo iz Ahtna (Attimisa) in so v Sloveniji odigrali pomembno vlogo, o pokolu na Toplem vrhu (Malghe di Porzus), kjer so gari- baldinci (komunistično usmerje- ni partizani) 7. 2. 1945 umorili 16 katoliško usmerjenih partizanov, ki so pripadali partizanski brigadi Osoppo. Povedal pa je tudi svoje videnje izumiranja krajev v t. i. Benečiji (izseljevanje, potresi, in- dustrializacija …). Lahko bi rekli, da so, ob romanju, pohodniki izvedeli marsikaj o bo- gati slovenski kulturni zapuščini in uničujočem učinku pogubne blokovske politike in zanemarlji- vega zanimanja za rojake s strani pristojnih oblasti v matici po vsem tem. Pri gorniškem klubu si močno želijo spoznanja in sodelovanja tudi z gorniki – planinci izven Slovenije. Miran Mihelič ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednica Franka Žgavec Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385 Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu www.noviglas.eu TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493 PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov Bančni podatki: IBAN: IT 61 H 0892812400013000730643, SWIFT ali BIC koda: CCRTIT2TV00 naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA. OGLAŠEVANJE: tel. št. 0039 0481 533177 – e-mail zadruga.gm@gmail.com Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh. Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250 Novi glas prejema javna sredstva za medije. Novi glas je kot član združenja FISC tudi v inštitutu IAP (Istituto dell’Autodisciplina Pubblicitaria) in spoštuje njegov kodeks To številko smo poslali v tisk v torek, 24. aprila 2018, ob 13. uri Želijo si skupnih druženj tudi z gorniki izven Slovenije Peš romanje k “Mariji žanjici” v Porčinju Goriški vrtiljak / Abonma Mali polžek Drugačnost je lahko veliko bogastvo o je v zraku že čutiti dih pomladi, se od najm- lajših gledalcev poslavlja Goriški vrtiljak, abonmajski niz štirih oz. osmih predstav, ki imajo vsakič dve ponovitvi, za manjše in večje šolarje. V le- tošnjem šolskem letu ga je z ve- likim uspehom že enaindvajse- tič priredil Kulturni center Lojze Bratuž v sodelovanju SNG Nova Gorica in goriškega ter sovoden- jskega ravnateljstva večstopenjskih šol in ob finančni pomoči Fundacije Goriške hranilnice. V jutran- jih urah, v četrtek, 15. marca 2018, je Goriški vrtiljak še zadnjič privabil v ve- liko dvorano Kultur- nega centra Lojze Bratuž malčke iz vrtcev ter prvo in drugošolčke. Poleg njih so s svojimi vzgojiteljicami tudi tokrat zvedavo spremljali predstavo mali obi- skovalci slovenskih občinskih jasli Tika Taka. Tokrat je na odru ob premišljeno izdelanih okro- glih, votlih, v zunanjosti lesenih scenskih elementih, iz katerih so štrlele rogovile in ki so v sti- lizirani obliki prikazovali dreve- sa z vejami, a so izvajalcem služila tudi kot glasbila, zaživela zelo pomenljiva predstava Veve- riček posebne sorte. V produk- ciji Plesnega teatra Ljubljana je glasbeno gledališka uprizoritev nastala po pravljici pisateljice Svetlane Makarovič. Avtorica jo je l. 1994 skupaj z ilustratorjem Marjanom Mančkom posvetila otrokom s cerebralno paralizo. S tem je hotela bralce opozoriti, da gibanje ni tako samoumev- no, kot se nam zdi. V gozdu rahel dežek naznanja prihajajočo pomlad, kos veselo požvižgava, račka raca s svojim naraščajem, zajček venomer skače, klepetava šoja pa po gozd- K nih kotičkih že raznaša novico,da je veverica postala mamicatreh mladičkov. Za ponosno ve- verico ni nič bolj pomembnega kot to, da njeni malčki razigrano skakljajo z veje na vejo in da se razposajeno lovijo po drevesnih deblih. A tokrat je v trojici mla- dičkov “poseben” veveriček, ki ima ukrivljene tačke: trudi se in trudi, da bi skakal kot bratca, a ne more, tački ga ne ubogata! In to je prava tragedija! Kaj naj počne v gozdu tak veveriček “posebne sorte”? Zaradi svoje drugačnosti je pač izključen iz družbe, v kateri je gibanje naj- bolj pomembno. Zdi se mu, da njegovo življenje nima smisla. Najprej žalosten ždi na drevesu, potem pa mu prav ta negibnost razpre druga obzorja: nauči se šteti lešnike, peti, opazovati na- ravo in tako napovedovati vre- me, izmišljuje si uganke, pripo- veduje zgodbe … Zaradi tega si pridobi ugledno mesto v gozdu. Vsi prihajajo k njemu tudi po nasvete, ker sam ima veliko časa za razmišljanje. Zgodbico, ki se dotakne duše vsakega gledalca, so s poetičnim nadihom in v harmoniji zvokov in gibov tankočutno, pa tudi z duhovitimi odtenki, prisrčno razvijali Blaž Celarec, Joseph Nzobandora - Jose, Maša Kagao Knez in Vito Weis v razgibani režiji in spretno izdelani drama- tizaciji Ivane Djilas. Zelo po- srečeno koreografijo s komični- mi odtenki si je zamislila Maša Kagao Knez. Glasbo, ki spremlja dogajanje in ponazarja zvoke gozda, nevihte, dežja..., sta na- pisala Blaž Celarec in Joseph Nzobandora – Jose, Ajda Vogel- nik si je omislila zelo uporabne in scensko učinkovite sceno- grafske elemente. Oblikovalec svetlobe, ki v nekaterih prizorih ustvarja poseb- no čarobno vzdušje, je Jan- ko Oven. Igral- ce sta v kostu- me, ki odslika- vajo značilno- sti nastopa- jočih živali, oblekli in jim zelo izrazite maske dali Je- lena Proković in Barbara Stu- pica. Plesno glasbeno gle- dališka pred- stava spregovori o lepoti, ki se porodi iz omejenosti. Ljudje smo lahko ustvarjalni tudi, če nismo popolni, če smo na kakšen način omejeni, če nima- mo takih zmožnosti, kot jih ima večina. Drugačnost se izkaže kot bogastvo. Mali gledalci so zelo lepo sode- lovali že na samem začetku, ko so “soustvarjali” zvoke ob pršen- ju pomladnega dežja in poma- gali peti veveričku. Vseskozi so bili zelo pozorni na odrsko do- gajanje in se vanj vživeli, saj so, ne da bi jih izvajalci povabili, kar sami rački in veveričku po- magali pri razvozlavanju ugank. Pred predstavo jim je dobro- došlico izrekla predstavnica or- ganizatorjev Goriškega vrtiljaka, Tamara Kosič, ki je z otroki po- novila pravila obnašanja v gle- dališki dvorani. Izkazalo se je, da so jih otroci prav dobro usvoji- li. IK Aktualno 26. aprila 2018 15 Samo spomin lahko nadomesti ljubezen ... Vajont olga vrsta avtomobilov je parkiranih ob cesti in na parkirišču pred tunelom. Ljudje hodijo v vrsti ob robu glo- beli. Nekje daleč, kjer se kamnito žrelo zoži, je zaznati jez. Ogrom- na visoka cementna pregrada za- pira prehod v dolino. Nikjer vode, nikjer življenja. Siva pošast same- va med grmovjem, ki počasi za- rašča razmajane skale. Ob cesti plapola 487 pisanih, že nekoliko razcefranih in zbledelih zastavic. Načel jih je zob časa. In ravno za- radi časa me je strah pozabe. Ljud- je postavajo, prebirajo imena, za- man se ozirajo v globel. 487 bar- vnih zastavic v spomin na 487 otrok, ki jih je neke oktobrske noči pred davnimi petinpetdese- timi leti odnesel ogromen pono- rel val hudournika Vajont. Neka- teri izmed njih sploh niso nikoli zagledali luči sveta. Nerojeni. Ne- rojeni zaradi človeške površnosti. Zaradi malomarnosti. Zaradi de- narja. Narava pri tem nima nič opraviti. Namesto imena je na ne- katerih zastavicah naslikan angel, nem spomin na nerojenega otro- ka. Vrsta se molče vrača k avto- mobilom, midva z možem ji sle- diva. Sonce zahaja. Obrisi gore Toc počasi ugašajo v mraku. Ra- no, od katere se je utrgal kameni plaz, ki je zgrmel v jezero, počasi prerašča smrečje. Molčiva. Narava je bolestno lepa, mogočna. Tiha, s prizvokom smrti. Dolino hudournika Cellina, Val- cellina, sem imela že dolgo v mi- slih. Največ zato, ker ljubim gore, nekoliko pa tudi zaradi knjig Maura Corone, ki jih rada prebi- ram ravno zaradi tega pristnega, odkritega, večkrat celo surovega pristopa k vsakdanu ljudi, ki živi- jo med gorami. Ko bereš knjigo, nastajajo podobe, odkrivaš poti in greš po njih, sestavljaš slike po- krajin, ki jih nisi še nikoli videl. Domišljija riše svet, ki je vabljiv. In že je tu izziv, da pač greš in vi- D diš na lastne oči. Trpki, skalnatisvet Maura Corone.Tako se je pač zgodilo, da sva se letos na velikonočni ponedeljek z možem končno odpeljala do ne preveč oddaljenega Maniaga in nato še nekaj kilometrov navzgor do jezera Barcis. Izredno prikup- no umetno jezero, ki po barvi ni- ma kaj zavidati Soči, po urejenosti vasic in obrežja pa jo celo močno prekaša. Modrina v soncu, z za- sneženimi vrhovi v ozadju in kamnitimi, negovanimi hišami je kot nalašč za praznične dni in šte- vilne turiste, ki iščejo nenapornih sprehodov, vtisov in dobre hrane. Pa vendar. Jezero z množico turi- stov, ki se “drenjajo” ob obali in posedajo po bližnjih travnikih, ni to, kar sem iskala. Dolina Celline iz knjig Maura Corone je veliko bolj tiha, siva, kruta celo in nedo- stopna. Lepo, sva ugotovila z možem, ko sva se za nekaj minut sprehodila po ozkem grlu hudournika in se izmikala radovednežem..., a mid- va greva naprej. In sva se vrnila v avto ter se, ujeta v smaragdno bar- vo široke hudourniške struge, od- peljala navzgor po mogočni, vse bolj osamljeni dolini. Dolina potoka Celline je dobe- sedno veličastna. Široka, z divji- mi, nedostopnimi grebeni, nera- ziskanimi dolinami, stezami, ki izginjajo v kamenju in skalah. Po- zabljena, kot so pozabljene gore in kot so pozabljeni tisti, ki tu še vztrajajo. Ali samo poskušajo. Mogočna, nedorečeno lepa in skrivnostna do najtesnejših, naj- temnejših globeli govori o prete- klosti. Sedanjosti ni. Furlanski Dolomiti. Dolomiti Friulane. Za- man iščem njihov simbol, kam- niti steber, ki ga Italijani imenu- jejo Campanile della Val Monta- naia. Sen alpinistov, čuvaj umira- joče samote. Nedosegljivo hrepe- nenje. Lepota, ki se steguje med oblake. Valcellina. Če ob pojmu “gore”, najprej pomislite na našo Goren- jsko ali na avstrijska smučarska središča, vedite, da je dolina Cel- line povsem nekaj drugega. No- benih prestižnih hotelov, nobe- nih pohodnikov v vrsti, nobenih smučišč, drsališč, disko klubov. Nobenih prireditev. Dolina hu- dournika Cellina umira, počasi, brez usmiljenja. Umira v naročju nečloveške le- pote. Umira v samoti, ob kateri zastane dih. Vrhovi so predaleč za mestne razvajence. Pre- več je kamenja, preveč vročega sonca, preveč rušja in melišč. Preveč samote predvsem. Ljudje tega ne marajo. Midva z možem se pel- jeva, ujeta v smaragdno modrino. Sanje in ka- men. Doline se vijejo v neskončnost pod po- bočji, pomlad ob reki, nora zima visoko zgo- raj. In samota, osamlje- nost pravzaprav. Tišina, ki vpije, ki reže, boli, žge, rani. Tišina krvavi v prelestnem soncu. Sa- mo ujeda nekje visoko zaznamuje modrino. Njen krik je krik bo- lečine in smrti. Odha- janja in brezupne lepo- te. Dolina Celline nev- siljivo molči. Spomin. Občutek. Nič več. Množice jo težko razumejo. Množice razumejo samo velike, hrupne senzacije. In zdaj, ko sem tu med kipečim soncem in obu- pom brez dna, razumem, zakaj mi je prijateljica, nekoč, ko sem jo spraševala, ali je že videla vasici Erto in Casso, o katerih piše Mau- ra Corona, odgovorila, da je bila tam..., a je tako žalostno, tako nevzdržno boleče..., tako nečlo- veško pusto. Grdo je rekla, celo. Grozno, je rekla nazadnje in ob- molknila. Lepoto je prezrla. Sploh videla je ni, ker je bilo vsega dru- gega preveč. Ko gremo preko prelaza, se dolina hudournika Celline prelije v do- lino Vajonta. Narava je drugače lepa, a enako nedostopna. In ena- ko prelestna. Tišina in samota jo odevata v preteklost, ki bi jo lah- ko rezal z nožem. Tako je resnična v sedanjosti, ki je ni več... Vajont. V besedah so spomini. Meni je bi- lo štiri leta, ko se je zgodilo. Spo- minjam se imena. Spominjam se norenja vode. Spominjam se kri- kov. Po televiziji seveda. Vajont. In spominjam se staršev, ki so molče sedeli pred ekranom. Bil je četrtek, če se ne motim. Televizije nismo ugasnili pozno v noč. Ma- ma je jokala. Oče je molčal. Jaz nisem razumela. Samo zven tiste besede mi je ostal. Nekoliko tuja, blaga, lepa beseda. Vajont. V re- snici še nisem doumela tragedije, ki je čas do danes še ni izbrisal. Z možem se peljeva mimo vasi Er- to, Nert v tukajšnjem narečju. Skupaj s sosednjo vasico Casso se- stavlja občino na najzahod- nejšem predelu Furlanskih Dolo- mitov, na meji z deželo Veneto. Vozimo se po novem naselju, hiše brez duše, zasilne gradnje. Nekje sredi njih trgovina lesenih skul- ptur Maura Corone. Rekla bi možu, naj ustavi, a je preveč ljudi, preveč hrupa, preveč radovedno- sti. Tega ne maram. Zamišljala sem si drugače. Zamišljala sem si, da bi mu enostavno rekla...: lepo pišeš. Lepo pišeš o teh gorah. Mauro Corona je kipar, rezbar, ki ga največ ljudi poz- na zaradi alpini- stičnih in pisatel- jskih podvigov. Me- ni so njegove gore ostale v srcu. Morda sem tu, ker iščem ti- stih dolgih krušlji- vih steza, po katerih je hodil kot otrok, ko je pasel živino in spremljal očeta na lovu. Iščem tiste po- ti, ki so te ljudi vsak dan vodile kilome- tre daleč v dolino. In tisti kamnolom, kjer so mladi težaki sprožili nesrečo, sa- mo da bi videli, ka- ko voziček, napol- njen s kamenjem, pada po pobočju v dolino. Drugače so bili dnevi tu prena- porni in preveč enolični. Samo ga- ranje. In samo go- stilna do pijanosti. In samo gore, o ka- terih si lahko sanjal. Mauro Corona težko razume nas meščane, naša udobna bivališča, našo bolestno čistočo. A vendar ga jaz razumem. Razumem, da lahko živiš za gore in od gora. In moraš na vrh, ne da bi vedel za- kaj. Enostavno moraš, ker si del tistih skal, ker si skala, ker je tvoje življenje skalnato, ker vidiš le ska- le in nebo. In zato moraš do neba. To je torej Erto. Nert. V vsej svoji ponosni lepoti in neprebrodljivi žalosti. Oziram se po skalovju. Nekaj iščem. Še vedno iščem tisti kamniti steber, ki mu pravijo il Campanile di Val Montanaia. In sledi vseh tistih, ki so sanjali, da se bodo povzpeli nanj. Koliko strani mu je namenil Mauro Co- rona, koliko pripovedi sem slišala o njem. Tudi med prijatelji. Tudi moj mož je pred mnogo leti po- skusil, da bi se povzpel nanj. A se ni. Gore in mi. Nedostopne so na- jlepše. Sanje, izziv, pot iz vsakdan- josti. Korak do nebes, do večnega. Lepota. Neskončnost. Samo gore. Samo mi. Pod glavno cesto je Erto. Nert. Ti- sti pravi Erto. Tisti, o katerem je pisal Mauro. Tisti izpred Vajonta. Tisti Erto, ki ga ni več. Parkirava in greva po nemih kamnitih po- teh. Prazne hiše, prazna okna. Ve- lika noč je. Nekdo je praznino okrasil s plastičnimi rožami iz od- padlih plastenk in z oljčnimi ve- jicami. Na vsakem zatemnjenem oknu so. Za turiste. Za tiste, ki jih ni več. Za nikogar. Nekdo jih je vendarle postavil tja. Nekdo, ki ga ni, ker je vas prazna. Greva mimo hiš. Kamnit obraz minevanja. Nad nemimi, votlimi okni napis “Dio ci salvi dai scia- calli del Vajont”... Bog nas reši ro- parjev (šakali jim pravijo Italijani) Vajonta. Nekdo, ki se je podpisal samo z začetnicama M. C. in je bil tu 26 maja 2007. “Prisluhnem in slišim tihe korake spomina... samo kamen iščem, kamen tiste hiše, ki je ni več... ”, piše na steni zraven napisa “NA PRODAJ”. Bre- zupni kriki umirajoče vasi; kriki, ki bolijo. Erta ni več, Cassa ni več, Longarona ni več, je povedal ti- stega oktobrskega jutra napove- dovalec po televiziji. In jih res ni več. Še danes. Nikoli več ne bodo zaživeli. Ker je država goram mačeha. Vajont pa je dolini zadal končni udarec. Greva mimo tišine do gostilne. Harmonika leži zaprašena v kotu. Erto je tih in samoten. Ne hodite sem, če vam ni za sonce in strmino. Ne hodite sem, če si želite družbe. Ne hotite sem, če ne dojemate lepo- te, ko postane kruta in neizpro- sna. Erto je samo spomin. Spomin, ki počasi izginja. A vendar je, kot je napisal ruski pesnik Josif Brod- skij, ravno spomin tisti, ki lahko nadomesti ljubezen. Suzi Pertot Pogled na domače odbojkarsko gibanje Več naših ekip v boju za napredovanje članskih odbojkarskih prvenstvih pri nas je pred zadnjim mesecem zelo napeto. Sloga Tabor Televita se na vse kriplje bori pred izpadom iz enotne državne moške B lige, na roko pa ji je nazadnje prišla odbojkarska zveza FIPAV, ki je malo pred koncem tekmovanj sklenila, da iz vsake skupine iz- padeta samo dve ekipi, ukinila je play-out. Dve postavi morajo za- to fantje trenerja Gregorja Je- rončiča pustiti za sabo, za kar V imajo v zadnjih treh nastopih ševse možnosti.Iz moške C lige se za napredo- vanje v B potegujeta kar dve slo- venski šesterki. Sloga Coselli Go- stilna Gelmo računa na naj- boljše izhodišče, saj vodi v elitni skupini. Moštvo trenerja in igral- ca Ambroža Peterlina čakajo tri finalne tekme, ena od teh proti goriški Olympii, ki je četrta in ima še teoretične možnosti za prestop. Napredovanje imajo čisto na do- segu odbojkarice Zaleta, ki so prve v eni od dveh skupin D lige. Mlade varovanke trenerja Edija Bosicha s tako uspešnim prven- stvom v bistvu presenečajo, pred sabo imajo še štiri dvoboje, štiri točke prednosti pa branijo pred trenutno drugouvrščeno posta- vo. Tudi če bi bile na koncu dru- ge, pa bi še lahko lovile C ligo v razigravanju play-offa. Razpored ni najlažji, saj jih čakajo tri srečanja v gosteh. Skoraj brezu- pen pa je položaj deklet Mavrice Arcobaleno trenerja Zorana Je- rončiča, za katere je postal obstanek med četrtoligašicami prava misija nemogoče. Ma- tematika jih sicer še ne obsoja. V moški D ligi lahko dva kroga pred kon- cem ohranja bilko upanja v veliki met Val, ki je drugi v sku- pini za napredovanje. V soboto prihaja v Štandrež še nepo- raženi Cordenons, ki mora tudi še nadokna- diti eno tekmo. Tudi če bi valovci presene- tili favorizirane goste, pa je malo verjetno, da bodo le-ti izgubili še kako točko po poti. Napreduje samo prvouvrščena. Skratka, že vrsto let ni bilo v od- bojkarskih ligah pred samim fi- nišem vse tako odprto. Držimo pesti. HC Sloga Tabor Televita – Silvolley Trebaseleghe 7. 1. 2018 Pevski zbor dvojezične šole iz Špetra Uspešna nastopa MePZ Fajnabanda inuli teden je mešani zbor dvojezične šole iz Špietra Fajnabanda uspešno in kakovostno izpeljal kar dva nastopa. V soboto, 21. aprila, je na povabilo vokalne skupine Liška dekleta gostoval v kulturnem domu v Ligu. Gostiteljice, Liška dekleta, ki skupaj pojejo že od mladih nog, urad- no pa pred občin- stvom nastopajo že osemnajsto leto, so kot uvodna skupi- na zapele nekaj lju- bezenskih moti- vov. Kot je pouda- rila njihova diri- gentka Metoda Hu- mar, je bil večer posvečen ljubezni, od najlepših tre- nutkov, dvorjenja, do najbolj grenkih, slovesa in solza. Z zadovol- jstvom pa je ugotovila, da je go- stujoči zbor do zadnjega kotička napolnil liško kulturno dvora- no in je bilo zaradi prenatrpa- nosti potrebno prinesti še lepo število stolov in klopi. Humar- jeva je poudarila pomen gosto- vanja Benečanov; le-to odpira M nove poti sodelovanja v doliniIdrije, ranjene in ločene zaradimeje in potujčevanja. S poseb- nim veseljem je pozdravila diri- genta Fajnebande, Davida Klo- diča, ki ga je zaradi vsestranske- ga glasbenega udejstvovanja, kreativnosti in neporešljive vlo- ge, ki jo odigrava v Benečiji in zamejstvu, imenovala za be- neškega slavčka. Niz ljubezen- skih pesmi v različnih jezikih, z naslovom “Solo tu y yo” (Samo ti in jaz), ki so ga pevci Fajne- bande predstavili Liškemu občinstvu, je požel številne aplavze, nadvse uspel in dovršen večer pa sta oba zbora skupaj z občinstvom končala z družabnim srečanjem in pesmi- jo. Minuli torek je zbor Fajnabanda nastopil tudi v Furlaniji, in sicer v knjižnici Guarneriana v kraju San Daniele del Friuli. Tokrat je bil na vrsti pesniški večer, po- svečen Srečku Kosovelu. Angelo Floramo je zbranim predstavil izbor Kosovelove poezije Quel Carso Felice. Za vsebino in pre- vod Kosovelove lirike je po- skrbel beneški pesnik, publicist in novinar Michele Obit, ki je za naslov uporabil zanimivo igro besed Felice - Srečko. Zbor Fajnabanda pod vodstvom Da- vida Klodiča je večer obogatil z nizom Kosovelovih pesmi. Uglasbil jih je Davide Klodič. s. p. Foto Walter Bastiani Aktualno26. aprila 201816 rejšnji mesec je bil možen ogled nenavadnega muzi- kala mojstra te zvrsti An- drewa Lloyda Webberja, Sunset Boulevard, in ene od najbolj zna- nih Donizettijevih oper, Lucie di Lammermoor, ki je v modernih uprizoritvah zaslovela zlasti z Ma- rio Callas. 70-letni avtor slovitih glasbenih gledaliških del, kot Je- sus Christ Superstar, Cats in Evita, je leta 1993 uglasbil libreto in pe- smi, ki sta jih Don Black in Chri- stopher Hampton povzela po istoimenskem filmu (v slo- venščini Bulvar somraka), ki ga je Billy Wilder realiziral v Holly- woodu leta 1950. Srednjeevropski režiser judovskega rodu, ki je iz Berlina pribežal v ZDA že leta 1933, je s tem delom posvetil ene- ga najbolj blestečih in mrkih spo- menikov ameriški tovarni sanj, z odločilnim sodelovanjem inter- pretov: mladega ciničnega ideali- sta Williama Holdena, ugasle zvezde nemega filma Glorie Swanson in njenega nekdanjega režiserja-moža ter asistenta- služabnika Ericha Von Strohei- ma. V izvirni angleški priredbi režiser- ja Nikolaia Fosterja, ki smo jo lah- ko videli v tržaškem Rossettiju, so polno zaživeli karizmatični značaji Wilderjeve črne zgodbe o neuresničeni ljubezni in umetno- sti. Publika je toplo nagradila Rio P Jones, v psihološko zahtevni vlo-gi pozabljene zvezde Norme De-smond, ki živi v snu nekdanjega blišča v zatohlem dvorcu na zna- menitem bulvarju zvezd. Pa tudi dinamičnega Dennyja Maca, bril- jantnega scenarista Joeja Gillisa, ki se usodno ulovi v mrežo lju- bezni in preračunljivosti, ter vo- kalno impozantnega Adama Pe- arceja, ki pooseblja do skrajnosti vdanega Norminega služabnika Maxa von Meyerlinga. V pevski zasedbi kakih 20 izvajalcev je po- sebno blestela tudi Molly Linch v vlogi asistentke produkcije Bet- ty Schaefer, neuspešno zaljublje- ne v mladega scenarista, in še drugi karakterji, producent sne- malnih ateljejev Paramount, režiser Cecile De Mille, ki ravna dvolično s svojo nekdanjo zvez- do, upravitelj bara, kjer se igralci, umetniki in filmski delavci srečujejo po delu, vsi ti prepričlji- vo vračajo s svežino in ironijo raz- položenje hollywoodskega sna. Občutek smo imeli, da pravover- ni ljubitelji zvrsti niso bili pov- sem zadovoljni z muzikalno vse- bino dela, ki je daleč od lahkot- nosti pop kulture “kontestator- skega” epa o Jezusu ali nezadržne sentimentalnosti junakinje ar- gentinske revolucije in melosa. Ampak špektakel, ki so ga nudili pevci in 16 glasbenikov pod vod- stvom dirigenta Adriana Kirka, z izvajanjem glasbe v živo, je bil res enkraten. Koreografsko je bila uprizoritev resda manj razčlenje- na ali bogata kot pri drugih Web- berjevih uspehih, a tu gre za ra- zlično, bolj zahtevno vsebino: prikazati blišč in šarm fil- mskega imaginarija v luči žarometov in tudi prikrite, boleče strani za- kulisja, onkraj maket, maske in umetnega vide- za. Na odru gledališča Ros- setti je zaživel v polnem sijaju in ves čas radoživ vrtiljak scen, petih mo- nologov, duetov, zborov in recitiranih prizorov, z neverjetno dinamiko scenskih premikov in efektov, ki ga je po- doživljalo več kot sto so- delujočih pevcev, igral- cev, plesalcev, odrskih tehnikov in delavcev s 100 km kabljev in žic na odru, z aparaturo in s scenskimi kulisami, ki jih pre- važajo s petimi velikimi tovornja- ki. Lucia Lammermoorska Manj razvpit, a prav tako prepričljiv izsek neizpete mladosti in ljubezni nam je bil dan z najnovejšo posta- vitvijo v Verdijevem gleda- lišču operne drame, ki jo je libretist Salvatore Camma- rano spesnil po zgodovin- skem romanu Walterja Scotta The Bride of Lam- mermoor in Gaetano Doni- zetti uglasbil, oba v zelo kratkem času, leta 1835. Od prve uprizoritve v neapel- jskem San Carlu je Lucia di Lammermoor doživela ničkoliko ponovitev, v gle- dališkem listu smo našteli kar 24 v Verdiju, od prve že dve leti po krstni izvedbi do zadnje leta 2011. Za zanimi- vost povejmo še, da so tržaško operno gledališče odprli leta 1801 z delom Ginevra di Scozia Johan- na Simona Mayra, nemškega skladatelja, delujočega v Italiji in Donizettijevega podpornika, ki mu je omogočil zaposlitev umet- 26. julija popoldne Na trajektu. Tokrat je Cabo San Jorge, dvojček San Sebastiana. Vreme je oblačno in vetrovno. Zato sem se pogreznil v naslan- jač in prebral knjigo, ki mi jo je ljubeznivo vsililo prijazno dekle iz Benetk. Drobna, zgovorna in nasmejana Maria je prosila, naj jo nji na ljubo preberem, ker bi rada vedela, kaj bom sodil. Ferdinando Camon. Un altare per la madre. Že tretja izdaja le- tos. Nagrada Strega 1978. Avtor je znan, nisem pa še ničesar njegovega bral. Maria me je opozorila na odsta- vek na strani 78: “Te stvari pišem v italijanščini, kar pomeni, da jih prevajam v drug jezik. Komur ni dovoljeno, da bi uporabljal svoj jezik, ta ne more biti srečen in se ne čuti svoboden. Bolj kot pišem, bolj samega sebe vežem. To ne bo obsežna knjiga, zakaj navsezad- nje je to samo epigraf”. Ta pisateljev zagovor domače govorice je namreč v sogla- sju s prepričanjem, ki je izz- venelo iz posegov obeh mladih beneških predstav- nikov na kongresu. Mogoče je Maria mislila, ko mi je poklonila knjigo, da mi bo le-ta posredovala tisti pravi občutek, ki mi ga ona ni znala vdahniti. “Pa ni res”, sem jo popravil, “da se ne strinjam z vami. Ne odobra- vam namreč in ne bom za- vestno sodeloval z gibanji, ki so v poudarjanju et- nično-jezikovnih posebnosti odkrili dober inštrument za pro- pagiranje svojih revolucionar- nih idej. Na svoji koži smo sku- sili in še skušamo, kam to vodi. A če pravite, da se zavzemate za svojo jezikovno posebnost iz prepričanja o njeni žlahtno- sti, potem prav, imeli me boste na vaši strani. Samo še nekaj želim pri tem poudariti. Vi, be- neški ljudje, imate vso pravico, da se potegujete za uveljavitev jezika nekdanje beneške repu- blike, Goldonija itd., vendar ob- staja nevarnost, da s svojo zah- tevo prestrašite vladajoče kroge, ki se doslej niso odločili niti v prid tistim skupnostim - alban- ski, grški, provansalski, sloven- ski itd. - ki bi morale biti zaščite- ne na podlagi 6. člena ustave. Kaj ne bi bilo bolj modro naj- prej prodreti v teh neizpodbit- nih primerih kršitve ustave, da bi tako ustvarili precedens za primere, kakršen je vaš, prime- re, ki potrebujejo predhoden teoretski prodor”? Videti je bilo, da se je Maria Stel- lini prepričala, da je moje sta- lišče korektno, a vseeno je vztra- jala, naj berem Camona. In Camon je vsekakor vreden branja; vsaj za ta Oltar za mater lahko to trdim. Drugi del knji- ge, kjer pripovedo- valčev oče sam gradi rajnki ženi spomenik, je nekoliko izumet- ničena pripoved. Zelo pa je učinkovita podo- ba matere v prvem de- lu. Ljudje moje gene- racije bodo v nji odkri- li poteze svoje matere; a ne gre toliko za opis kmetice, ki je na las podobna nekdanjim kraškim ženam, pač pa za način, kako je prikazana. Podana je namreč brez sentimentalnega prizvoka, skoraj kakor da besede in stavki sproti odsevajo njene gibe. Mislim na staro nunco v “Mesto v zalivu”; bližnja sorodnica je Camonovi kmečki ženi; vendar njegova mati ni statična, mar- več jo on fotografira med dejan- jem: “Od marca do septembra je ho- dila bosa. Koža njenih podpla- tov je bila trda kot usnje in je imela široke razpoke. V teh so se nabirali kamenčki, trave, zalu- ske. Iztrebljala jih je z iglo, vsa- kega posebej, preden je zvečer legla, pri tem pa si je položila svečo na pod in počepnila zra- ven nje”. Bil sem v velikem salonu, da bi malo opazoval obraze in razpo- loženje potnikov. A gre večino- ma za družine, ki se vračajo s počitnic, za pripadnike množičnih poletnih preselje- vanj, ki iščejo drugačnost na tu- jem, ker tiste bližnje ne vidijo ali ne znajo ceniti. Kar na lepem pa so luči ugasnile; v enem izmed kotov so se zabliskali barvni žarometi, njihove rdeče in mo- dre luči pa so se začele poševno sabljati med sabo. Obenem je napolnil dvorano tisti topi, mo- notoni ritem, ki ti dandanes pri- vre iz slehernega radijskega apa- rata, ko oddaja glasbo za mlade. Plesišče je nekaj časa ostalo prazno, samo mi smo v temi iz foteljev buljili vanj, ko da nam bo vsak trenutek posrečeni čaro- dej razodel usodo sveta. A čez čas se je četica otrok ojunačila in stopila pod švrkajoče se žarke. Mahali so z rokami in upogibali kolke, poskakovali in se zvirali, ko da se norčujejo iz reflektor- jev, ki so sekali po njih s svojimi barvnimi meči. Čakal sem, da se pojavijo odrasli plesalci, a očit- no se nikomur ni dalo, da bi kar tako, brez priprave, prešel v trans, ki ga terja takšno rit- mično omamljanje. In žal mi je bilo, da se je elegantni salon s kristali in udobnimi bledo zele- nimi naslanjači spremenil v mračno jamo, v zatočišče naših nerazčiščenih nagnjenj. Tisti otroci pa so vsekakor bili že vna- prej določene žrtve, ki so svojo vlogo sprejemale z razigrano naivnostjo nedolžnih posne- movalcev. / dalje (Zapiski s kongresa) Boris Pahor: Montserrat kot domovina (12) niškega vodje v neapeljskem gle- dališču, v katerem je bila prvič uprizorjena Lucia Lammermoor- ska. Tudi junakinja turobne roman- tične zgodbe je zaznamovana z ljubezensko zvezo s škotskim ple- mičem Edgardom Rawenswood- skim, ki pripada sovražni družini. Luciin brat lord Enrico Ashton ostro nasprotuje zvezi in prisili se- stro v nezaželen zakon z lordom Arturom Bucklawom. V ospredju je čudovit in dramatičen spopad, soočanje med trikotnikom čustev in glasov. Na eni strani je par zal- jubljencev, ki sta ga v tržaški upri- zoritvi sestavljala sopran (Polja- kinja Aleksandra Kubas - Kruk in Ukrajinka Olga Dyadiv) in tenor (Piero Pretti oz. Francesco Casto- ro), na drugi baritonist (David Cecconi in Leon Kim), ki je poo- sebljal brata, razpetega med obla- stiželjnim naklepanjem in ljubez- nijo do nesrečne protagonistke. Omenimo še pozitiven lik Lucii- nega vzgojitelja Raimonda Bide- benta (Carlo Maliverno in Shi Zong) in Giuseppeja Tommasa kot vsiljenega moža lorda Artura Bucklawa. Tudi občinstvo Verdi- jevega gledališča je bilo nav- dušeno nad izvajalci, tako pevci kot glasbeniki, ki jih je vodil diri- gent Fabrizio Maria Carminati. Režiser je bil Giulio Ciabatti, sce- nograf Pier Paolo Bisleri, zborovod- ja pa Francesca Tosi. V tem Donizettije- vem delu pridejo še posebej do izra- za virtuoznost in izreden razpon posameznih gla- sov, tradicionalna in vrhunska harmonija, ki v sklepnih prizorih prekipi v razsežnosti nedojemlji- vega, ko se skrajno ljubezensko čustvovanje sprevrže v nerazsod- nost in blaznost. Lahko bi rekli, da ta osrednji motiv nekako po- vezuje obe glasbeno-gledališki deli, skrajni in vzvišeni junakinji iz Scottove in Wilderjeve izvirne predloge, nepotešena ljubezen, ki vse zmore, vse uniči. Romanca o “umazanem plesu” in filozofska pravljica o stranpo- teh ljubezni Povsem vžgal je v Rossettiju po- pularni muzikal Dirty Dancing - The Classic Story on Stage. Po ne- kaj letih se je spet vrnil v Trst, ob 30-letnici izvirne predloge, fil- mske uspešnice z istim naslovom režiserke Emile Ardolino s parom Patrick Swayze in Jennifer Grey, ki je obkrožila ves svet in prodala preko 40 milijonov plošč glasbe- ne kulise. Za italijansko verzijo je poskrbela Alice Mistroni, režiser Federico Bellone je pesmi ohranil v angleščini. Avtor koreografij je Gillian Bruce in avtorica muzika- la Eleanor Bergstein je sodelovala z italijansko produkcijo pri izbiri zasedbe. Po nadvse uspešnem tržaškem sprejemu sodeč, so Sara Santostasi in Giuseppe Verzicco, v nosilnih vlogah učenke in učitelja “umazanega plesa” in cel ansambel bili celo bolj dovršeni od izvirne (ameriške) verzije... V Verdiju pa igra te dni Mozarto- va ljubezenska burka Cosď fan tutte (1790), tretje in zaključno poglavje italijanske trilogije, ki jo je Salzburžan uskladbil z libreti- stom Lorenzom Da Ponte nekaj let pred smrtjo. Ostali dve na ita- lijansko besedilo sta Le Nozze di Figaro (1786) in Don Giovanni (1787). Le na videz lahkotno igro o varljivih variacijah, upih, zaga- tah in razpletih na temo, ki je bila Mozartu posebno blizu, je s svežino in barvitostjo uprizorilo domače gledališče v sodelovanju s Festivalom dei 2 Mondi iz Spo- leta in Fundacijo Teatro Coccia iz Novare. Izvirna tema, s katero je naročnik dela, cesar Jožef drugi, navdahnil libretista, naj bi bila vzeta iz resničnega dogodka, ki se je zgodil v Trstu in je bil nato po- maknjen v Neapelj. Zapeljani zaročenki poosebljajo: sopranistki Karen Gardeazabal (26. in 28. aprila) in Gioia Crepal- di (27.), Fiordaligi in mezzosopra- nistki Aya Wakizono (prva zased- ba) in Chiara Tirotta (druga) Do- rabello. Osramočena zaročenca, ki zapeljeta vsak zaročenko dru- gemu, sta tenor Vincenzo Nizzar- do (prva zasedba) in bas-bariton Giuseppe Esposito (druga) kot Guglielmo ter tenorja Giovanni Sebastiano Sala (prva) in Ruzil Gatin (druga) kot Ferrando. V vlogi zvite služabnice Despine nastopata spet soprana Giulia Della Peruta (še 27.) in Capucine Daumas (26. in 28), izkušenega motorja vseh zapletov Don Alfonsa pa basa Abramo Rosalen (prva za- sedba) in Alessio Caccia- mani (druga). Glasovi vseh treh junakinj so z ra- zličnimi psihološkimi od- tenki in subtilnostjo bril- jantno nadkriljevali moško trojico, kot je pač hotel in želel Mozart v svoji prosvetljenjski svo- bodoljubni in protima- shilistični sli. Režiserka Patrizia Fini je posodobila že obstoječo režijo Giorgia Ferrare, av- torja čudovite scenografi- je in bogatih kostimov sta večkratni oskarjevec Dante Fer- retti in Francesca Lo Schiavo, lučkar je Daniele Nannuzzi, diri- gent domačega orkestra in nasto- pajočih pevcev pa dobri znanec tržaškega Verdija Oleg Caetani. Davorin Devetak Trst / Muzikal & opera: Dirty Dancing in Cosi' fan tutte Bulvar somraka in Lucia Lammermoorska mita nepotešene ljubezni Čudovitih šest iz Mozartovega bisera o pravi in varani ljubezni “Cosi' fan tutte” Bulvar somraka