Naročnina mesečno Ш^^ШШ ^^ ^ жшнн^^^ Ček. račun Ljub- 25 L)in, za možem- ^^^^^^^^ ^ ^^^ Ijana »tvo 40 Din — ne- v^^Bfe^^ ШВЛ ЈНЦШ ШШ Ш ШШшшш^ M Ш^Ш loletno 46 Din, za Hi «ДвЈУ Ж H Ш Zagreb štv. inozemstvo 120 Din «t ^НН H ИИ ЛВЗДР MV ^Н« Ш Prugu-I 10Л41» za inserate; Uredništvo je v ^HhMV' ^^ЧИвИ^^^ ŒSM^^ шКВШШШШШШШ/^Ј^Г АШИМВМВН^^Р Kopitarjevi ul.6/111 leva 6. telefon 299J Telefoni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 2996, 2994 iu 2050 ■--Uhaja vsak dan zjutraj, гагеп ponedeljka in dneva po prazniku Pogovori „pod lipo" Gospod Franc K r e m ž a r odgovorni urednik »Slovenca« Ljubljana. Z ozirom na članek »Pogovori pod lipo«, ki je izšel v »Slovencu« dne 21. 4. 1933 Vas prosim, da priobčite na istem mestu sledeči uradni popravek: N1 res, da so ljubljanskemu županu poleg funkcijske pristojbine na razpolago še dispozični fond Din 50.000.—, ekspenzar Din 20.000.—, reprezen-tacijski stroški Din 200.000.— in potni stroški Din 150.000.—. Res je marveč, da mu ti zneski niso na razpolago in da jih ne more in ne sme porabiti samo-lastno, marveč da ima glede njih kot glede vseh postavk proračuna v znesku Din 46.000.000.— le naredbodavalno odnosno nakazovalno pravico strogo po zakonu, mestnem štatutu in v poštev prihajajočih naredb in pravilnikov. Ni res, da se na socialnem uradu podpore nesistematično razdeljujejo. Res je marveč, da služi za podlago pri razdeljevanju podpor sistematično naložena kartoteka, da se podpore delijo po enot-aem načelu, na podlagi informacij krajevnih načelnikov, lastnih poizvedb urada in pod kontrolo soc. političnega odseka. Ni res, da govori proti sistematifnosti mestne občine okolnost, da je v proračunu vnesen dohodek od mestnih zemljišč samo z zneskom Din 160.000.—, dočim stane vzdrževanje 65.000.— Din. tako da dobi občina od svojih velikih zemljišč le Din 100.000.—, medtem ko bi mogla ta zemljišča oddati vsaj 300—400 brezposelnim za krompirjeve njive. Res je marveč, da spadajo med zemljiško posest mestne občine tudi parki, vrtovi in ceste, res je, da od troškov vzdrževanja samo na davščine odpade Din 53.000.— in da so ona zemljišča, ki so oddana v zakup, oddana po najvišji ceni. saj so oddana na javnih dražbah. Res je tudi. da more mestna občina nakupiti za Din 100.000.— več in boljšega krompirja, kot hi ga mogli brezposelniki, ki so večinoma brez orodja, semena in drugih priprav, pridelati na vseh občinskih zemljiščih. Ni res, da je pri stanovanjski akciji mestne občine šlo največ na stanovanjske palače, res je marveč, da je mestna občina gradila v prvi vrsti mala stanovanja za malega človeka in celo vrsto izrazito delavskih kolonij. Ni res. da ima v mestnih hišah po ceni stanovanja le nekaj — do 200 — gosposkih družin, res je marveč, da stanuje v mestnih stanovanjskih hišah do 1100 družin, ki pripadaj v prvi vrsti soci-jalno šibkejšim slojem in res je, da je čisto delavskih družin v njih do 200. Ni res, da je mestna občina v stanovanjske namene blagohotno prepustila le dve, tri parcele, res je marveč, da je v to svrho žrtvovala 272 parcel. Ni res. da grenijo radost prebivanja v mestnih stanovanjskih objektih večni fermani, res je marveč, da zahteva mestna občina od svojih najemnikov le spoštovanje hišnega reda in plačevanje na-jemščine. Ni res, da kaže upravljanje mestnega premoženja popolno pomanjkanje primernega sistema. Res je marveč, da se upravlja mestno imetje sistematično in da se skuša tudi sistematično popraviti napake prejšnjih občinskih uprav. Ni res, da je občinski svetnik g. Tavčar obljubil na neki občinski seji. da se ho uvedla davščina na rastočo vrednost parcel in da se je pri tem skliceval na »Slovenca«, ki je to davščino zahteval. Res je marveč, da imamo v Ljubljani že dolgo vrsto let vpeljano davščino na prirastek od vrednosti parcel, res je. da je predvidena ta davščina tudi v letošnjem občinskem proračunu in res .je. da če je »Slovenec« to davščino zahteval, jo je po nepotrebnem, ker je že vpeljana. Ljubljana, dne 21. aprila 1933. Dr. Dinko Puc, s. r. župan in mestni načelnik. Betprajske vesti Belgrad, 21. aprila. V nedeljo bo v Nišu shod, katerega se bodo udeležili vsi člani vlado. Predsednik vlade g. dr. Srskić bo imel velik govor o smernicah vladne politike. Belgrad, 21. aprila 1. V zadevi ljubljanske nniverze je prispel danes z brzovlnkoin v Belgrad rektor te univerze dr. Slavič. Belgrad, 21. aprila I. V kratkem bo na Dedinjah dograjen moderni dom srednješolske mladine, v katerem bo prostora za srednješolcev. Zgraditev in oprema doma je stala 14 milijonov Din. Šola je bila zgrajena iz kraljevega fonda. Belgrad. 21. aprila. Semkaj je prispel z današnjim jutranjim brzovlakom dr. Antc Trnmbić. Belgrad, 21. aprila 1. Tarifni odbor je danes definitivno zaključil zasliševanje interesentov v logledu rekonstrukcije železniških tarif. V najkrajšem času bo tarifni odbor sklical posebno komisijo, na kateri bo koordiniral vse zahteve zastopnikov našega gospodarstva ter bo definitivno sestavil svoje predloge za spremembo železniške tarife in jih nato predložil železniški upravi. Ker pu moro tudi železniška uprava proučiti vse tozadevne predloge tarifnega odbora, uvedbe novih železniških tarif ni pričakovati pred 1. julijem letos. Belgrad. 21. aprila Na včerajšnji konferenci zastopnikov zadružnih zvez, ki so Inte-resirane na vnovčevauju živine in žita, ki je trajala pozno v noč, je bila poleg sekcije za živinorejo ustanovljena še sekcija za žito. Komun sf zanetit požar v danshrm parlamentu Kopenhngen, 21. apr. 1 V danskem parlamentu ji- -miri izbruhnil požar, ki pa so ga k sreči kmalu opazili in poklicali požarno hram ho. ki je z največjim naporom zadušila ogenj. Ohcncni je policija izvršila strogo preiskavo in je v prostorih parlamenta aretirala sumljivo osebo ravno v trenutku, ko je hotela zapustiti parlament. Osumljenec je izjavil na policiji, da se piše Ster in je tudi priznal. (In je zaŽRal parlament. Ster je danski državljan V trenutku, ko jo parlament zažgal. je hil pijan. l'o policicijskih poročilih ie Ster komunist. Japonska havalerija sloji pred vratmi Pekinga £ 7o.ooo mož podi pred seboj 4oo.ooo Kitajcev nekaj motornih kolesih! Da, celo kitajska požarna bramba je zbežala iz mesta, tako da so morali medtem izbruhli požar pogasiti japonski vojaki. Peking bo hmaiu obkoijen Potem ko so za silo uredili džeholske razmere, so Japonci začeli prodirati proti velikemu zidu v severni Kitaj sam. Medtem se je armada Čansu-ijana nekoliko popravila in se je pri prelazu Ku-pejkov energično postavila Japoncem v bran. Čan-suljan je postavil za prvo linijo drugo linijo tako zvanih nadzornih divizij, ki so takoj streljale na svoje tovariše v prvi liniji, kakor hitro so ti poskušali bežati. Japonci pa so kmalu našli tudi proti temu leka in njihove letalske bombne eskadre so napadle drugo linijo ter jo prisilile k begu, tako da so tudi vojaki prve linije mogli brez ovire bežati. Ofenzivo proti Pekingu in Tiencinu pa so Japonci zelo skrbno pripravili, tako da so danes pro- „Prišli smo osvobodit Kitaj od evropskega jarma" (gen. Tamon) drli že 200 kilometrov daleč na jug od kitajskega zida. Kako se bodo stvari razvijale naprej, se ne ve, na vsak način bodo Japonci danes ali jutri v Pekingu, poleni ko ga bodo od vseh strani obkolili, ako bo tega sploh treba. Govori se, da se Čansuljan pogaja i Japonci, ali ne hi ga pustili za generalnega guvernerja nove severne kitajske province pod japonskim protektoratom. toda zdi se, da mu Japonci nočejo napraviti te usluge. Peking se hoče braniti London, 21. apr. tg. Peking utrjujejo v obrambo. Na starodavnem mestnem obzidju so postavili 20 najmodernejših topov proti letalom. Z radijem 50 milj dajejo opazovalna letala znake za alarm s sirenami. Japonci so včeraj zasedli tlajang. Mand-iurske tete so od Činkvangtao prodrle do Puninga. Cesarski zaklad so iz Pekinga odpravili v Nankiiig v 6000 zabojih s treini posebnimi vlaki. Čansuljan, ki brani Peking pred Japonci. Armada, ki je sestavljena iz 20.000 Japoncev in 50.000 niandiurskih čet, ki so jih Japonci dobro izvežbali, se v dveh kolonah kakor plaz vali ii Džehola proti jugu in jugozapadu ter podi pred seboj najmanj 400.000 mož broječo armado vrhovnega kitajskega poveljnika na severu, Čansuljana. Kitajske čete so popolnoma demoralizirane, generali se med seboj prepirajo in cela vrsta generalov se je Japoncem rajši predala, kakor da bi v slučaju poraza riskirali, da hi jih dal Čansuljan ob-glaviti. Japonci so zasedli že ves trikot, ki ga tvori na severu veliki zid, na vzhodu obai Rumenega morja, na jugu pa reka Loangho in so pred dvema dnevoma kljub zagotovilom japonske diplomacije, da se bo mandžursko-japonska armada ob reki ustavila, prekoračili levi breg ter nevzdržno korakajo dalje proti jugu. Obenem druga kolona, ki je začela svoj pohod od prelaza Kupejkov, severovzhodno od Pekinga, brez vsakega odpora prodira proti starodavni pre-stolici kitajskega cesarstva in njene predstraže stojijo že pred Pekingom. Istočasno je prva kolona, ki je prodirala na vzhodu ob obali Rumenega morja ter zavzela pristanišče Šanghajkvan in velike angleške rudnike pri Čingkvantau, sedaj krenila ob reki Loangho na desno z namenom, da se združi z zapadno kolono, da potem obedve obkolita Peking od jugovzhoda in od juga in tako od-režeta Čansuljanovi armadi umik. Obenem mečejo japonska letala med prebivalstvo na deželi in v mestu Pekingu sledeči K velikonočnemu potovanju avstrijskega kanclerja Kaj je delal Dolliuss v Rimu? Î. Ureditev konkordata 2. Move podonavske intrige Vsebina honkordatnega predloga Proglas »Kitajci in Japonci pripadajo istemu rumenemu plemenu, ki je po številu in nadarjenosti najmogočnejše na svetu. Doiim so se vaši japonski bratje ubranili političnega in gospodarskega podiranja belokožcev, so vas Kitajce zasužnjili Evropejci po krivdi vaših podkupljivih in roparskih cesarjev, mandarinov in republikanskih predsednikov, ki so iz vas iz-žemali miljarde in miljarde, vas pustili propadati v revščini in gladu, da so pustili obogatiti se od vaših zakladov belokožce, ki so v protiuslugo vašo aristokracijo in birokracijo bogato podkupovali. Temu je sedaj konec in japonske ter mandiurske čete so vkorakale v Kitaj ne zato, da bi si ga podjarmili, ampak zato, da vas osvobodijo jarme Evropejcev in ustanove novi neodvisni Kitaj, ki ho v bratski zvezi z Japonsko in z Mongoli ter drugimi narodi Azije vso Azijo zopet osvobodil od tuji ga jnriua. Zapodite zločinskega Čansuljana, ki si je iz vaših žuljev napravil miljardno premoženji tir se pusti povrh še plačati od Ame-rikancev. vrzite stran orožje, ki so vam ga potisnili v ri lce vaši največji notranji sovražniki in izžemalci ter se pridružite bratom Japoncem in Manrižurcem, ki vam bodo prinesli red, mir in blagostanje.* Tamon vrhovni poveljnik 11. japonske armade, llsin Ma poveljnik 3. mandžurske divizije. V 20 mesecih zasvdeno poldrug milio'i km2 Japonski uspehi so občudovanja vredni. Od 1H. septembra 1931 do danes so zasedli vso Mandžurijo, ki ima 1,099.469 kvadratnih kilometrov in Džehol, ki šteje 150.000 kvadratnih kilometrov, katerega so pridružili državi ManČuko. Ako prištejemo še severni Kitaj, ki ho kmalu popolnoma v njihovih rokah, so Japonci zasedli v teku 20 mesecev poldrag milijon kvadratnih kilometrov zemlje. katero so vrhtega politično in upravno organizirali. tako da danes mandžurska vlada že nastopa proti Rusiji. Džehol so Japonci zasedli marca meseca v dveh lednih, in sicer samo z 20.000 svojih čet in 10.000 mandžurskiini konjeniki, dočim je Čansuljan imel v Džeholu armado 200.000 mož, pri Šanghajkvanu pa rezervno armado 40.000 mož, ki hi bila lahko Japonce prijela v hrbet z juga pa je ves čas ležala v okopih brez vsakega dela Glavno mesto Džehola je ondotni guverner Tanjlllin zapustil v eni noči na par avtomobilih, na katere je naložil svoja bogastva in svoj harem, dočim je vsa rl^ehiilskn posadk» 20 Oftll mož v paničnem begu bežala pred japonsko predslražo. ki je obstojala iz niši iu reci 128 Japoncev na dveh kamijonih in Vatikansko mesto, 21. aprila. U. Od dobro poučene strani so sc glede bivanja avstrijskega kanclerja dr. Dollfussa v Rimu in glede njegovih razgovorov s svo. Stolico, izdala sledeča pojasnila: Vprašanje, ki v prvi vrsti interesira vrhovno vodstvo Cerkve in avstrijsko državo, je konkordat. Pogajanja trajajo že dalj časa tako na Dunaju, kjer jih vodi apostolski nuncij, kakor v Vatikanskem mestu med avstrijskim poslanikom in sv. Stolico. Večkrat so dopotovale v Rim še druge politične in cerkvene osebnosti, da pomagajo pri sestavi novega konkordata. Tudi bivanje avstrijskega pravosodnega ministra dr. Schuschniga v Rimu ima isti cilj in dokazuje, da so pogajanja dosegla stadij, ko bo dovoljeno mislili na podpis te za Cerkev in državo važne pogrnibe. Akoravno niti ona niti druga pogajajočih ee strank ni izdala nobenega obvestila o vsebini bodočega konkordata. se dozdeva, da bo obravnaval sledeče točke: 1. Vprašanje fakultativne (prostovoljne) civilne poroke. Vprašanje še ni rešeno, vendar je mogoče, da bo Cerkev pristala na uvedbo fakultativnega civilnega zakona pod pogojem, da se cerkvena jurisdikcija v cerkvenih porokah ne bo omejevala in da bo cerkveni zakon ohranil tudi v očeh države pravnopolno veljavnost. 2. Vprašanje verskih zasebnih šol. Dosedanja avstrijska zakonodaja zasebnega šolstva ni lavo-riziraia. Želja sv. Stolice in avstrijskega ljudstva pa je, da padejo vse ovire, ki ležijo na poti svobodnemu razvoju zasebnih verskih šol. Avstrijska vlada je pokazala, da je pripravljena, da na tem polju v najširšem pogledu sprejme stališče Cerkve in zadosti tako tudi željam katoliškega ljudstva. 3. Nova razmejitev nekaterih školij. V mirovnih pogodbah so tudi nekatere avstrijske škofije utrpele teritorijalne okrnitve. Semkaj spadajo du- najska nadškofija, St. Polten, krška in sekavska škofija. Oni deli, ki so pripadli drugim državam, se bodo definitivno izločili iz jurisdikcije imeno. varnih škofij. V Burgenlandu (Gradiščanskein) se bo ustanovila nova škofija, istotako se dvigne apostolska uprava severne Tirolske — Vorarlberške v posebno škofijo. 4. Katoliška univerza v .Snlzburgu, Zgodovina zadnjih let je pokazala veliko važnost katoliške univerze za pravilno etično vzgojo naraščaja avstrijskega naroda. Zaradi tega bo avstrijska vlada tudi poskrbela, da se katoliška univerza v Salzburgu končnoveljavno uredi in sicer za vse fakultete, ki pridejo v poštev. Omogočila bo tudi brezskrbno funkcioniranje tega visokega kulturnega zavoda. 5. Vprašanje duhovniških plač. Dosedanja praksa Avstrije izvira iz notranjega avstrijskega zakona. Potrebno je, da se problem duhovniških plač še nekoliko preuredi, čeravno je v glavnem že povoljno rešen, in da se pravice duhovništva I zavarujejo tudi v konkordatni pogodbi, da ne bodo odvisne od negotovih političnih položajev parlamenta. Vse kaže. da je na tem polju bil dosežen I sporazum brez velikih težav. 6. Vprašanje verouka v šolah in udeležbe učencev pri božji služIti. Dosedaj je bil v veljavi dekret socialističnega drž. podtajnika Glockela z dne 10. aprila 1919. ki je skorajda onemogočil učencem udeležbo pri službi božji. Konkordat bo vpošteval želje Cerkve tako glede verouka kakor giede službe božje. V dokaz, da meni avstrijska vlada resno, je imenovani dekret že razveljavila. To je tvorilo predmet razgovorov med avstrijskim zveznim kanclerjem in med predstavniki Cerkve. O političnem programu dr. Dollfussovoga obiska v Rimu pa vatikanski krogi niso poučeni, ker niso na njem neposredno interesirani. - - - J------»v» • » " • - j^- — - -- - - ■ ' - .......J - - " » V » ii 1 "V/ iiU llJVlil 11 V j ' vy . r I v , i I i W III IV t V>»n I (II II , Ita i o nemški sporazum: za ceno avstr neodvisnosti Dunaj, 2t. aprila (posebno poročilo »Slo vencu«). Nič točnega še ni prodrlo v javnost glede političnega dela programa, ki ga je zvezni kancler hotel doseči s svojim velikonočnim potovanjem v Rim. Izjave dr. Dollfussa so zelo enigmatične in ne dovoljujejo nobene ne-I dvoumne razlage. Tudi dunajski tisk tava v ; popolni temi in na noben način ne more odoiuivske federacije in da se Nemčija zavzema za brutalno izvedbo piedvojnega načrtu Berlin—Bagdad. Italijanski in nemški interesi se križajo tudi na ozemlju Avstrije. Ali ni bil morebiti avstrijski zvezni kancler brzojavno pozvan v Rim ravno zato. da pomaga pomiriti italijanske in nemške državnike, da sopomagn pri medsebojni spravi italijanskih in nemških teženj na osnov) novega skupnega italo-nemškegn načrta o smotrenem sodelovanju Kalije-Nemčije-Avstrije-Mndjurske, kjer hi si vsaka teli držav prepovedala okrnje-vnti neodvisnosti druge. Ali je to rezultat, ki ga je dr. Dollfuss prinesel seboj. Zdi se dn ho tn! In sedaj, ko ima dr. Dollfuss okvir za svojo državo, bo tim svobodneje lahko naslikal л njega podobo, ki jo je zasanjal, ko se je odločil zn diktaturo in to do ure. ko bo prišla zgodovinska ura. ki bo Avstrijo skupno z. veliko Nemčijo in t. vsemj inozemskimi Nemci klicala nn delo zn veliko nemško obnovo». Provizorij neodvisnosti kot potrehnn žrtev za itnlijansko-m""\ N'orazum! Začasna samostojnost, dn se rešijo drugi večji svetovni problemi, dn napoči zgodovinska ura v Italiji, v Nemčiji in drugod? Krha dolarja Nič ni na svetu stalnega, posebno pa nc v gospodarskih stvareh, Tudi dolar jc sedaj pokazal, da ni edina valuta na svetu, na katero sc je lahko zanesti. Splošna kriza, ki nima para v zgodovini kapitalističnega gospodarstva, jc sicer žc večkrat pretila zrušili dolar, vendar sc je dolar uspešno branil. Prvikrat se jc začelo govoriti o možnosti padca dolarja v jeseni leta 1931, ko jc prišla katastrofa angleškega funta in sc je začel velik odtok inozemskih kapitalij iz Newyorku, toda takrat ni bilo nič. Spomladi leta 1932 smo ponovno čilaii vznemirljive vesti iz Unije, toda tudi takrat ni bilo tako hudo. Nevarnejši pa je bil pretresljaj meseca marca, ko jc v zvezi z bančno krizo v Uniji notacija dolarja morala zaradi splošnega bančnega moratorija v Uniji prenehati, vendar jc dolar tudi to krizo razmeroma dobro prebolel in ko jc zopet začel notirati, ni bil daleč od zlate paritete. Po veliki noči pa je zopet nastopila slabost, ki se jc stopnjevala do zadnjih dni, ko jc prišla iz Unije vest, da je Roosevelt sploh prepovedal izvoz zlata iz Združenih držav. S tem jc dolar bil najbolj prizadet, ker je to pomenilo, da Amerika svojih ogromnih zlatih zalog, ki so največje na svetu, nc bo stavila v promet za vzdrževanje tečaja dolarja. S tem jc največja kapitalistična država sveta opustila zlati standard, ki je žc parkrat pokazal sumljive znake slabega funkcioniranja. Dolar jc postal papirna veljava kot ogromna večina drugih veljav in lc šc Francija, Belgija, Ilolandija in Švica vzdržujejo zlati standard svojih valut, seveda predvsem v zunanjem prometu. Ob padcu dolarja se nam nehote vsiljuje primera z Anglijo septembra 1931, ki je izzvala toliko perturbaaij v svetovnem gospodarstvu. Primera drži v toliko, da jc Amerika kot Unija prepovedala izvoz zlata in prepustila svojo valuto prostemu gibanju, toda Anglija je bila leta 1931 do svojega koraka prisiljena, ker jc izgubila velik del svoje zlate zaloge, dočim so ameriške zlate zaloge ostale šc vedno znatne. Zato se razumljivo vsiljuje misel, da jc bil ameriški korak premišljen, kar v nemali meri potrjujejo nekatera poročila. Anglija je funt spustila deloma z namenom, da si zopet osvoji .voja tržišča, ki jih je izgubila od leta 1925 dedje, ko jc dvignila funt zopet na nekdanjo pariteto 7. zlatom. Žc tedaj so mnogi gospodarstveniki svarili pred tem. ker se jim jc zdela stabilizacija na visokem nivoju nevarna in ludi škodljiva. \ lom cr.iru jim je bolj ugajal francoski stabilizacijski "jlcd, ko jc bil frank stabiliziran na zelo nizkem tečaju in je biia s tem dana možnost francoski industriji, da to izkoristi do prilagoditve svojih cer na cer.c svetovnih tržišč. Seveda je ta prilagoditev tudi prišla, s tem pa je tudi kriza '.ajda francosko gospodarstvo. Kaj jc namen tega ameriškega koraka, se danes vprašuje vsa javnost. Američani pravijo, da je j mogoče lc na ta. način rešiti vprašanje dviga cen j in mednarodne ter nolranjc zadolžitve. Gotovo je, | da jc dosedanja deflacijska politika sla v marsika- j tcrili ozirih predaleč in je po njej povzročen stalni [ padcc ccn onemogočil plačilo dolgov, ki so nomi-'n s 'cnl vedno težje plačljivi in zrTgt'ivî. Amerika jc storila že tudi druge korake v ien .mislit, kar dokazujejo poskusi razširjenja kreditne baze v Uniji sami, ki naj bi dvignili nivo ccn. To misel zagovarjajo tudi odlični moderni go-spedâr-iveniki, ki baš opozarjajo na potrebo prilagodi vc gospodarstva z valuino-tehnične strani na r, ' , rezmere. Emisijske banke naj vodijo kon-junk! no poliiiko, kar pomeni, du morajo v danih raz!> ;ah s -irekopotezno kreditno politiko pomagali do dviga cen, odnosno do oživljenja gospodariva. Vso lo dokazuje, da namerava Amerika slediti zgledu Anglije in stabilizirati dolar na nižji j stopnji kot je sedaj. S tem računa na dvig ccn, | kar se žc deloma dogaja po najnovejših poročilih, j Nudalje pa tudi računa v izvozu na povečanje svo- ! je konkurenčne zmožnosti na svetovnih trgih in i oživljanje svoje trgovine. Na svetovnih tržiščih sc -vedno bolj uveljavljajo države z razvrednoteno va- ! lulo, za kar jc dober zgled Japonska. Veliki padec ; jena v zadnjem letu jc pospešil japonski izvoz, ki j je izpodrinil na sosednjih tržiščih Angleže, Ame- | ričanc in Holandcc. Japonsko blago prihaja vedno bolj tudi na ostala tržišča. Saj je na pr. Avstrija j lani uvozila na stotišoče japonskih žarnic, mancl-z.ursko jeklo prihaja v Holandijo, cevi v Nemčijo, bombažne tkanine v zapadno Afriko, levantske države itd. Posebno pozornost posvečajo padcu dolarja naravno Angleži, ki sc boje, da ne bi s tem izgubili komaj s težko muko pridobljeno prednost na j svetovnih tržiščih. Poleg tega pa ima padec do- j larja ludi političen pomen. Ta padcc je v najožji j zvezi s svetovno gospodarsko konfcrenco, ki se ima i vršili maja v Londonu. Ko so prišli evropski dr- ! žavniki na predkcnfercnco v Washington, so našli I izpremenjene razmere. Amerika hoče hoditi po isti j poti kot Anglija, saj se govori celo o vezavi funta j in dolarja. S tem hoče pokazati, da jc rešitev sve- i tovne gospodarske krize odvisna od izpremembe ' dosedanjega lunkcioniranja zlatega standarda in zagovarja znižanje relacije posameznih valut do zlata, kar pomeni devalvacijo. Seveda ameriški korak ne pomeni, da bo dolar ; pnda! tja do skrajnosti; zgodilo sc bo podobno kot pri angleškem funtu. Padci bo toliko, kot sc bo zdelo Ameriki potrebno, da se na novi podlagi niegova vrednost stabilizira. Kje bo ta stabilizacija, je danes težko reči, slišijo se številke 20—25% manj kot znaša sedanju pariteta. Posebno bodo pri tej določitvi odločilni valutarno-lehnični momenti. Po ameriškem koraku zopet izgleda, da je dalo \ ržcno s svojega visokega prestola kot pod-.agc za valute. Toda nuj navedemo samo angleški r.gled. Anglija, ki je leta 1931 opustila zlati standard, tudi ni zavrgla svojih zlatih zalog, pač pa jih Se krepi. Saj jc samo v letošnjem letu Bank ol Fnglnnd kupila zlata žc za 64 milijonov funtov. To e dokaz, da jc zlato ?.e vedno podlaga za denarni tistem sveta. Treba pa jc izpremeniti sedanji nain funkcioniranja zlatega standarda in ga posta-iiti v službo konjunklurnc politike, ki ima namen preprečiti prevelike ostrine krize. 0'Ллпипг)о in Mobile nista umrla Rini, 21. npr. Ig. 7. ozirom na vesli, da sla ГЛшпишо in N'obilc umrla, se jo Vas dopisnik -ari! «hrnil- v Gardeno in zvedel «d d'Anaunzia samega, da jc še živ. Tudi vc^t o smrti generala Nobila lc neresnična. Inflacijska pijanost v USA Natisne se 8 milliard bankovcev SÏZSStS London. 21. aprila, ž, Čeprav so sedaj prispele iz Wnshingtbnn že precej konkretne vesti, .je vendar položaj v Londonu nejasen. Jasno je vsekakor, da jo ameriška vlada storila svoje ukrepe glede dolarja pori pritiskom narodnega gospodarstva. Velik dii podjetij, ki jim je potrebna sanacija, zlasti železniška podjetja, skušajo posredno ali pa liepfsredno vplivati na vlado, da izvrši akcijo večjega stila s pomočjo devalvacije valute, razširitve kreditov, r<•aktiviranja srebra ild. še pred nekaj tedni, ko je Roosevelt prevzel predsedniško oblast, jo izjavil, ila je /.a obdržali je zlate podlage. O vzrokih le spremembe javno ni povedal ničesar, brez dvoma pa so razlogi sledeči: Bančno krizo je predvsem poostrila deflacija, tako da so postali brezpredmetni vsi računi o dvigu konjunkture. Razeu lega se lahko trdi. da so pri zadnjih Valutno-politiŠiih sklepih odločale tudi politično-taktične okolnosti. Verjetno je. da gre akcija v prvi vrsti na račun Anglije, ki se noče vrniti k zlati podlagi. Kazen lega ni dvoma, da hoče Severna Amerika tako okrepiti svoj politični položaj napçun Franciji tik pred pogajanji na svetovni gospodarski konferenci. Iz tega stališča je treba gledati tudi na vsa zadnja glasovanja v ameriškem kongresu. Do sedaj so bili vsi predlogi pristašev devalvacije v senatu odklonjeni. Vendar jo značilna debata, ki se je vršila o sedanjih razmerah. Od posameznih senatorjev so sp slišale neprestano pritožbe, da je znala Anglija izkoristiti za sebe trgovsko konjunkturo na svetovnem trgu s pomočjo valutne devalvacijo, .medtem ko jo Amerika na to mirno gledala in še naprej ostala pri zlati podlagi. Splošno mislijo, da bosta MacDonald in Her-riot naletela v Ameriki na razpoloženje, s katerim nista računala. To razpoloženj,' ni ugodno, zlasti za MacDonald», ker mečejo delno krivdo za se-duujo splošno gospodarsko olaujc v Ameriki na Anglijo. Amerika nc moro dovoliti, da bi sedanja nervozno.?: zaradi nestabilnosti dolarja trajala so naprej. Po pooblastilih, ki jih je dobil Roos: velt od senata, sc lahko približno sodi. za kaj prav z« prav gre Ameriki. Iz teh pooblastil je sklcnatl, dr je sedanja akcija Amerike čista inflacija, kar potrjuje tudi predlog senatorja Alloua, ki jc zahteval od vlade, da izda za 8 milijard novih bankovcev. Ti bankovci hi služili za kritje tekočih notranjih dolgov, ker ni nič ver mogr.éc. da lil se ogromni tekoči dolgovi še. naprej podaljševali. Z izplačilom teli dolgov bi prišle banke zopet do denarnih sredstev iu kri™ bi bila odpravljena. Pozneje hi se bankovci lahko umaknili brez velikih težkoč iz prometa. Ameriška vlada hoče predvsem radikalno /.nižati brezposelnost, ki sr jc po ukinitvi prohibicije zvišala zn 4.2"./, čeprav jc pivimka industrija za. poslilr 17.2% brezposelnih delavcev. Kriza jc torej dosegla svoj vrhunec in sveta dolžnost vlade je. da je zavre. Dvig cen - Amerikance now'b lyeseffcs jNVwycrk, 21. aprila tg. \ sredo zaključeno tedensko poročilo federalne rezervne banke kaže presenetljivo dejstvo, da .so ravno oni dan, ko so ameriške Združene države opustile zlati standard, dosegle zaloge zlata federalnega rezervnega sistema .svoje najvišje .«tanje v zadnjih 19 mesecih. Stanje zlata je v tednu tega poročila narasti« zu ?() milijonov tako dn znaša milijonov dolarjev. Vračila zlata izvirajo najbrže v veliki večini iz nagrabi jouegn zlatu. S tem se je od začetka marca dalje zlata rezerva zvišala skoro za "00 milijonov dolarjev. Nova emisija treh milijard dolarjev, ki jo določa pooblastilu! zakon, sp bo odplačevala s 4% letnimi obrestmi. Posebno so vznemirjene zaradi devalvacije dolarja jitžno-anioriške države, kolikor niso odvisne od angleškega funta. Kolumbija. Brazilija in Ccstariku notirnjo sicer dolar ncizpre-lnenjeno. vendar je zastala tam vsa prekomor-ska trgovina. Trgovci no bodo več mogli prevzeti bltiga, ki je pod carinsko zaporo, če državne devizne oblasti ne hoilo izprenienile svoje taktike notiranja. Nizozemski poslanik je ohiskal državnega tajnika Bttlln in ga prosil za obvestilo, kako dolgo bo trajala prepoved izvoza zlata, ki škoduje nizozemski zunanji trgovini. Pri tem je poslanik posebno naglušni, da je Nizozemska pripravljena, z v„o vnemo sodelovati pri zopcthi poživitvi svetovne trgovine. Newyork. 21. aprila tg. Inflacijska pijanošt iti mrzlična borzna Igra sedaj obvladuje javno življenje. Neprestano'napovedujejo posebne izdaje nove kuize. Povscdi upajo, du bo konec depresije. Na borzah sc kažejo slike, kakršne so bile one dni med svetovno vojno, kadar so se bojevale ogromne bitke. Na blagovnem trgu se je pokazala kot prva posledica naraščanje cen, radi česar so preklicali vse dosedanje ponudbe v tekstilni industriji Veliko povpraševanje jc po sirovi svili, volni in po kožah. Koncem zn umetno svilo je sploh ustavil objavo cen. Enaka slika je v kovinski industriji. Ccn« bakra se je dvignila z,i 16 točk. svinca pa za ï dolarjev na tono. sladkor za ^ točk, «ločim cene za gumij, kavo in sladko;' niso tako narastle. N« ■wyork, 21. aprila tg. Valutariic odredbe predsednika Roosevelta so presenetile svet tembolj, ker so v zadnjih objavah glede ravnotežja proračuna za prihodnje leto splošno videli praktičen dokaz, da bo Roosevelt opustil valutariic eksperimente. Amerika nima nobenih dolgov, katerih ne bi mogla plačati. Tudi njen« trgovinska bilanca ie aktivna. Ravno tako ie znosen njen finančni položaj, dasi je \ zadnjih dveh letih linrastel dolg, ki jc znašal eb koncu vojne <6 milijard, sedaj ua 21 milijard. /. zlatim embnrgom iu inllnci j-kini inogrninoni je sicer hotel Roosevelt iz političnih razlogov priti nasproti inflacijonistu-nini krogom, vendar si jc hotel silili »rklržati vodstvo iiiliucije, llc de France«, javlja svojemu listu, da je vest o devalvaciji dolarja napravila na strokovnjake, ki potujejo s Hcrriotom, zelo neugoden vtis, to pa tem bolj, ker jc finančni ininislcr šc pretekli petek izjavil, da ameriške Združene države ne nameravajo opustiti zlate podlage. »Matin« javlja, da so finančni strokovnjaki mnenja, da na svetovni gospodarski konfercnci zaradi tega nenadnega preokreta v ameriški valutar-ni politiki nc bo mogoče razpravljati o carinskih 1 tarifah in o sklenitvi dalekosežnih gospodarskih pogodb, ker za to danes ne obstoja prav nobeno skupno merilo. Herriot sam je izjavil, da mora Francija počakati, kako bo la vihar končal. Uist, ki kot strokovnjak spremlja Herriota, pa meni, da dolarska kriza zelo otežuje waslmiglonska pogajanja, svetov-n. gospodarsko konicrenco pa jc onemogočila popolnoma. Mesto sanacije sveta splošna gospodarska volna London, 21. apr. ž. Vznemirjenje v finančnih krogih i;c vedno traja. Splošno obstoja bojazen, da se bo pričela vsestranska gospodarska vojna, to je uničevanje valut. Gospodarski krogi zahtevajo, da dopusti ponovni padcc iunta, katerega stabili-i zacija je itak nemogoč«. Jutranji tisk sc zelo i skeptično izraža o washingtonski konferenci, za 1 katero pravi, da sploh ni možna. Z opustitvijo zlate Î podlage hoče Amerika zavarovati svoj položaj na svetovni gospodarski konferenci, za katero so v sedanjih razmerah dani zelo slabi pogoji. t m Italija se zopet zbližujeta Bukarešta, 21. apr. Konfcrcnca Male zveze, ki se sestane v Pragi sredi maja, bo razpravljala nc samo o političnih problemih, temveč ludi o vprašanju gospodarskega ustroja Male zveze. Na konferenci bodo diakutirali o možnosti medsebojnega sodelovanja emisijskih bank, o razvoju in zboljšanju prevoznih sredstev, o ustanovitvi mešane trgovske zbornice in naposled o konstituiranju me- I šanega vrhovnega sveta, ki naj določa skupno sta- j lišče vseh treh držav v mednarodnih vprašanjih. | Belgrad, 21. apr. 1. Iz popolnoma verodostojnih virov izhaja vest, da se je italijanska vlada, ko jc ! uvidela, da je zaradi svojega stališča v vprašanju j revizijo izgubila simpatije Poljske in jo približala ; državam Male zveze, tako da sc jc že govorilo o j politični pogodbi me:! Malo zvezo in med Poljsko, . napravila v Varšavi primerne korake, da razburje- S nje pomiri. Poljska vlada je sprejela iz Rima nc j samo ustmena, ampak tudi pismena zagotovila, do j ! se Italija ne bo več vmešavala v vprašanje polj-skega Pomorja. Nemška vlada jc bila o tem koraku obveščena. Ni še jasno, kakšne poslcdice bo Poljska izvajala iz tega in es se navsezadnje morebiti lc nc bo pomirila z Italijo in sc vrnila k politiki, ki jo je vodila, preden jo jc razočaral rimski pakt. V belgrajskih diplomatskih krogih se pa vprašujejo, ali je bilo pametno, da sc ni izkoristila pripravljenost poljskega zunanjega ministra, da pride v Prago in v Belgrad, ker italijanska prizadevanja to možnost zopet lahko preložijo ua nedoločen čas. Bila bi to dragocena izgubljena prilika! Zagreb, 21. apr. 1. K včerajšnjemu članku, ki j jc izšel v »Slovencu« pod naslovom: »Zakaj je iz-csial obisk poljskega zunanjega ministra?«, smo dobili od merodajne strani zagotovilo, du ne ustreza stvarni resnici, du bi bila poljska vlada priprav- . ljena na ljubo Italije odstopiti od sodelovanja z ! Malo zvezo in z Jugoslavijo za slučaj, da bi Italija i izrekla svojo neinteresiranost v vprašanju revizije l poljskega Pomorja. (To pojasnilo bo poljske prija- • telje v Jugoslaviji zelo pomirilo in razveselilo 1er emo mu zanj hvaležni. Op. ur.| Seslaneh Jeitié-Trfedescu Sabotira. 21. apr. ž. Davi ob S je prispel semkaj romunski zunanji minister Tilulesru od svojega potovanja v Francijo in Anglijo. Opoldne je prispel iz Belgradu tudi naš zunanji minister Bogoljub Jevtič, ki je imel s Titulescujem daljši razgovor v vagonu. O. Titulescu je bil zelo ljubezniv in ie časnikarjem izjavil: »Srečen sem, ker so mi je ponudila prilika, srečati svojega tovarišu Jcvlifa. da ga lahka seznanim z razgovori, ki sem jih imel v inozemstvu. Povsod smo našli pomirjevalno izjii te in lahko mirno in z zaupanjem gledamo v bodo' nost. V vagonu je bilo nato kosilo za oba it liiistru in suito, katerega se je udeležil tudi tomuiski poslanik nn našem dvoru g. Guraneecu. Рч kosilu sta Titulescu in ,lej.iič nadaljevala svoje r izgovore. Zlasti sta se pogovarjala o skupnem stališču, ki ga je treba zavzeli v Ženevi v raznih vprršaujih. rimskem mestu Sirmiuai, ki je stalo na mestu današnje Sremske Vlitrovice. Pred rimsko dobo je bila tu keltska naselbina. Za rimskega go-spodstva je v Sremu — zlasti v 2. stoletju po Kr. — cvetela rimska kultura. V tem času je bilo v Sremu osnovanih več mest. cesta, nerodoviten svet pa prctvorjen v rodoviten. Mesto Sirmiuin samo, po katerem je pozneje vsa pokrajina dobila svoje ime, je bilo zelo lepo in važno. Pod tem imenom se prvič omenja v (.stoletju po Kr. Po mišljenju nekaterih zgodovinarjev ime Sirmiuin poteka od iineta tribald-skega vojskovodje Svrma. Po današnjih i/.kop-ninah vemo. da so skozi Sirmiuin tekle glavne rimske ceste. Zgodovinarji smatrajo za popolnoma gotovo, da je štelo mesto nekaj nad 100 tisoč prebivalcev. ...... Kmalu se je v Sirmiju začelo širiti krsean-stvo. posebno po razglasitvi milanskega edikta, j ko je bila v njem osnovana nadškofi ja. Nekateri stari zgodovinarji mislijo, da je celo sv. Peter na svojih potovanjih obiskal ta kraj in da je tu postavil svojega učene« Epineta za škofa. Znano je. da so rimski cesarji radi prebivali na podnožju Krnske gore. V tem časn je bil tudi oster boj med krščanstvom in arianstvom. Tako vemo, da se je vršilo v tretjem in četrtem veku v Sirmiju več znamenitih koncilov proti arianstvu. Ker so nekateri imperatorji podpirali arianstvo proti krščanstvu, je ta doba dala mnogo m učencev. Sirmiuin je kljub vsem borbam o j ta I zvest cerkvi. Ko je bilo rimsko cesarstvo na robu svo- ! {ega propada, je njegovo usodo delilo tudi kr-čanstvo. Sirmiuin je priptuM vzhodu, t. j. Bi-»anen. L. 448. so en zavzeli Humi pod .Milo. za njimi pa Gonidi. S padcem rimskega cesarstva je krščanstvo v Sirmiju naglo nropadalo. Krasne bazilike, katere so imeli kristjani v tem mestu, so postale prah in nepel. Drugo katastrofo je doživel Sirmium v h. , Stoletju, ko so Goti pod vodstvom Teoderikn zavzeli te kraje. V tej dobi se je krščanstvo v Sirniju še obdržalo, ker nam jc znano ime sir- , nii jskega škofa Justa, ki se je udeležil rimskega koncila, ki ga jc sklical papež Silmahus. — Leta 5S2 «o ga zavzeli Obri. Ob tej priliki jc bil Sirmium vnovič ooustošen. V 9. stolet ju so Ma-djori navalili z vzhoda v te kraje in jih osvojili. Nato je Sirmium kaj pogosto menjal svoje gospodarje. Od 12. stoletja daije se Sirmium imenu ie po cerkvi sv. Dimitrija Dimitrovce, današnja Mitrovica. L. 1791. so Turki prvikrat opustošili S. Mi-trovico. Do prvih turških navalov se je Mitro-viea zopet opomogla. V samem mestu se na prb mer omenjajo 3 lepe cerkve, katere so Turki spremenili v svoje džamije. Za Turki je bila Š Mitrovica sedež nahije in mogoče da tudi samlžaka. Po odhodu Turkov, t. j. okoli 1725—'30 je bila Mitrovica strašno opustošena. kar naj-zsovornejše dokazujejo sledeči podatki iz. knjig mitroviške župnije, ki pravijo, da se je v 1. 1730. rodilo v Mitrovici samo četvero otrok. 1. 1737. samo I in leta 1774. samo troje. To je znamenje, da so Turki čisto pregnali oziroma uničili kristjane in da so se samo posamezniki obdržali. Mitrovški farni anali navajajo, da je bilo pred tem v Mitrovici okoli 10.000 hiš. škof Siironv v svoji panonski vizitaciji iz 1. 1735. omenja, da je glavna cerkev sv. Dimitrija (katera je bila za Turkov pretvorjena v mošejo) bila brez strehe in samo z enim oltar jem, katerega je daroval , neki mitroviški dobrotnik. — V tem času bili mitroviški duhovni pastirji frančiškani iz Iloka. Po odhodu Turkov se je Mitrovica začela vnovič dvigati. Tu sem so se začeli v velikem številu naseljevati Hrvatje iz Slavonije in zlasti še iz Bosne. — Nov razvoj Mitrovice se začenja od Marije Terezije oziroma od časa, ko je bila ustvarjena Vojna krajina, katera je bila ustanovljena za obrambo pred Turki. Večina današnjih mitroviških storili zgradb, je iz dobe 1750 do 1830. V tej dobi je bila med drugim zgrajena pravoslavna cerkev. Iz te dobe so tudi šole ljudska in krajinska gimnazija, bolnišnica in druge javne zgradbe. Pri njih prevladuje baročni stil. ki je bil v tej dobi v modi. Bolnišnica je bila zgrajena 1. 1825., in sicer s prostovoljnimi prispevki. Danes je zelo razširjena; ima 180—200 lostelj. Postrežniško službo vrše sestre usmi-jonke iz Zagreba; med njimi je nekaj Slovenk. Bolnišnica še danes hrani lepo spominsko knjigo iz 1. 1825., ki je pravo pravcato vzorno delo svoje vrste. — Realna gimnazija, v kateri so poučevali sprva vojaški učitelji, je imela nemščino za učni jezik; šele ob priliki razvojačenja je bil uveden narodni jezik.. Danes je popolna; dijakov ima okrog 500, profesorjev pa nad 30, med njimi dobra tretjina ženskih. Današn je gimnazijsko poslopje je novo; postavila ga je mestna občina skupno s petrovaradinsko imovno občino 1. 1930 in je stalo okrog 4 milijonov Din. Do 1. 1919. je bila gimnazija samo šestrazredtia od tedaj daije pa popolna osem razredna. Večin; dijaštva je katol. veroizpovedi, ali katol. vero uka na gimnaziji že blizu dva meseca ni. odkui je bil katehet g. Josip Pele odipuščen. pač p; poučuje g. Ilijn Garapić verouk za gr.kokatolike. — Danes so v Mitrovici 3 osnovne šole, ki so bile zidane okoli 1. (840. Vsega skupaj je okoli 1000 šolskih otrok. Poleg tega je še moška in ženska obrtna šola ter privatna trgovska šola. Vse te šole imajo svojo lastno pred nekaj leti zgrajene polikliniko. S. Mitrovica je danes sedež okrožnega in okrajnega sodišča. Srnino poslopje je bilo zgrajeno 1. 1907. V tej dobi je bil v Mitrovici se- zidana tudi v tedanji državi največja in najmodernejša kaznilnica, v kateri je okoli 1000 kaznjencev. Ta kaznilnica je prav za prav mesto zase Nahaja se z.ui.aj mestu onstran železniške proge. V njej so cvetele prej različne obrti kakor rezburska, mizarska, č-ilimurska in druge. Kaznilnica ima dve veliki pustari in okoli 40 Velik ogenj v Stražišču pri Kraniu jutrov vinograda; vse to obdelujejo kaznenci. e notf zločince od 16. do 21. leta. V sami zgradbi je V" Kranj. 18. aprila. Praznično praznovanje lepe solnčne velike noči je prekinil v torek zjutraj velik požar, ki je nastal v od Kranja le dobre četrt ure oddaljenem Stružišču in je torej tudi Kranjčane nekoliko vznemiril. Goreti je začelo ob tričetrt nu tri pri posestniku in gostilničarju Pavlu Ro/. nunu p. <1. Korošcu. Rozman ima ob cesti v škof jo 1л>ко oziroma Bitnje pruv lepo urejeno domačijo. Na eni strani se nahaja hiša, vmes je kakih 8—10 metrov dvorišča, na drugi strani pa stoji gospodarsko poslopje in sicer je vse |xhI eno streho namreč dva hleva, dve šnpi in evisli. — Drugače pe jc gospodursko poslopje zidano in ie bilo krito z opeko. Ogenj je nastul v šupi, kjer je bilo za 30 voz stelje in suhega listja. Listje je seveda rado in hitro zagorelo in ogenj je naenkrat objel vso streho. Požar pri Rozmanu je prvi in pravočasno opazil neki pekovski pomočnik, ki dela pri Topimi, ko se je vračal iz Kranja. On tudi trdi. da je videl nekega moškega, ki je stekel od Rozmanove hiše in izginil v noč. Vendar se ne ve. ali je to resnično «li ne. Ta pomočnik je hitro |)oklical domače in sosede, dn so hitro pričeli z gašenjem in reševanjem. Ker je bila pomoč hitro na mestu, so rešili živino iz hlevov. vozove in večje gos|x>darsko orodje, tako, da je zgorel le električni motor. V Stražišču jc začelo biti plat zvona in ljudje so trumoinn prihiteli k ognju. Goreče Rozmanovo poslopje, ki je precej dolgo, je povzročilo tak silen ogenj, da je bilo po Kranju in okolici svello k<. podnevi in je bil požar dobro viden več ur daleč, kjer so ljudje mislili, da gori Kranj. K ognju so prvi prihiteli gasit gasilci iz Stružišču. kake par minut za njimi pa so žc prispeli Kranjčani. — V Kranju je ogenj opazil špediter Liko/.ur Stanko. Seveda je kot mar Ijiv gasilec sklical pur tovarišev ter šoferja in odpeljali so se k ognju, kjer so Kranjčani stopili v akcijo le z malo motorko. V Stražišču nimajo vodovoda in je treba uporabi jati vode iz vodnjakov. Kranjski gusilci so ostali v Stražišču do 6 zjutraj, ker je bilo treba paziti, da se ogenj no zanese drugam. Ozračje ob času požara je bilo prav mirno in to je rešilo pred ogn jem sosednje lesene objekte, ker bi drugače lahko |Kigorelo del vasi — Gasili so tudi gasilci iz Bitnja in Žobnice. Skoda znaša do 100.000 Din. Rozman pa jc zavarovan za 50.000 Din. V bližini Strnžišča se je ob času požara nahajal« orožniška patrulja iz Kranju, ki je takoj prihitela k ognju in pazila na to. da ljudje niso kaj odnašali, kar se pri požarih rado dogaja. Mih! tem ko eni rešujejo, pa drugi prav marljivo proč nosijo, namreč brez gospodarjevega pristanka. Kako je ogenj nastal, se ne ve. Sumi jo, dn je bil podtaknjen, vendar še ni dokazov Pač pa se vrši preiskava. Polivala gre vsem gasilcem, ki so s svojo požrtvovalnostjo in trudom tako uspešno gasili in rešili sosednje lesene in s slamo krite hiše, p« tudi vso vas prod ognjeno nevarnostjo. kaznilnici je posebna zgradbo za mladinske pod isto streho posebna prostorna kapelu za katolike in druga za pravoslavne. — Razen imenovane kaznilnice se nahaja n« vrtu okrajnega sodišča še toko zvana »custodiu honesta« z danes okoli 25 političnimi kaznenci. Obdan« je z visokim zidocn stare kaznilnice, kateri ni bil porušen, ko se je rušila stara kaznilnica. Imenovana »custodia honesta« je bila v stari kaznilnici bolnišnica. Pred njo se nahaja prevej lep vrt posajen z vinsko trto. sadjem, cvetjem itd. Tu je vsakodnevno sprehajališče političnih kaz-liencev. Kulturno življenje v Mitrovici je lepo razvito. Središče tega življenju sta dva doma: Hrvatski in Srbski dom. Tu so tri čitalnice. Mesto Mitrovica žal še nima svojega muzeja. Nekaj starih spomenikov je razstavljenih v mestnem parku. Mnogo zelo dragocenih zgodovinskih predmetov iz starega Sirmij« oziroma iz rimske-Krščanske dobe hrani zagrebški muzej. Prvi, ki je začel s sistematičnim izkopavanjem oziroma odkrivan jeni starega Sirmi ju. je bil Ceh Ilavlek 1. 1803. Toda kot praktičen človek je prodajal najdene predmete raznim tujim nuizejccn. Mi-trovčanoni žal ni bilo mar vse to! Pozneje je mnogo delal na tem polju in zbiral sirmijske starine mitroviški župnik Miiller kakor tudi pokojni župnik Jurug. ki je — v kolikor je bilo mogoče — prvi sestavil načrt starega Sirmija. To delo pokojnega Juruga je po njegovi smrti kupil zagrebški magistrat in se danes nahaj« v Zagrebu. Njegovo delo nadaljuje že par desetletij sedanji mitroviški župnik proč. g. dr. Franjo Rački. ki je poverjenik zagrebškega in hel-grnjskego muzeja, ki je piscu teb vrst dal mno- j go dragocenih podatkov, zji kar mu tudi na tem ; mestu toplo zahvala, g. doktor je dober prijatelj Slovencev. S sistematičnim delom izkopavanja ; starega Sirmija se je začelo pred vojno in se je , nadaljevalo še prva lota vojne in sicer v bližini Mitrovice nn pustari Vrbica. Ob priliki kopanja vojaških jarkov so bili med vojno najdeni pre- ; krasni mozaiki. Danes vsa stvar počiva in čaka boljših časov. S. Mitrovica šteje po zadnjem urad. štetju I3R40 prebivalcev, od teh okoli "500 katoličanov in okoli 5500 pravoslavnih: ter okoli 200 evange-ličnnov, ki pa nimajo svoje cerkve. Svojo sinagogo pa imajo židje, čeprav jih številčno ni veliko. Periferija mesta se bnvi s poljedelstvom, središče pa je sedež trgovine in nekoliko tudi industrije. Trgovski je Mitrovica v zvezi zlasti s kraji onstran Save; trgovina se naslanja na sosedno Mačvo. s katero jo veže nontonski most. Podobno kakor Mačvanci gravitirajo na Mitro-vico kot gospodarsko središče fruškogorski kraji, ki vsi dovajajo svoje produkte na mitroviški trg. Glavni pridelki niitroviškega trga so žitarice in svinje. Svinj izvozijo na leto 500 do 600 vagonov. Z mitroviške postaje se izvozi nadalje tedensko 3—5 vagonov perutnine, dalje se tu naloži vsako leto do 500 vagonov sladkorne pese. Velik del tovornega kakor tudi osebnega prometa pa se izvrši tudi )>o Savi. Kakor drugod tako tudi v Mitrovici industrija počiva in ne manjka brezposelnih. Tu sta cned drugim dve veliki opekarni, nekoliko tovarn za pohištvo, nekaj parniTi žag itd. Mesto ima svojo kalorično elektrarno, ki jo kurijo z drvmi, dalje je tu pivovarna, ki v glavnem zadošča domačim potrebam. Nadmorska višina S. Mitrovice znaša 87 m. Mesto je zelo razsežno. kakor so pač vsa ravninska mesta. Ulice so dolge in zelo široke. Napisi so vsepovsod v latinici in cirilici. Slovencev, človek se kar začudi nad teai, v Mitrovici skoro ni. Vsega skupaj, če se ne motim, 7 oziroma 17. Med njimi je neki sodmošolcc černelč. ki sicer ne zna več slovensko. Njegov oče je h Pišec na štajerskem, viničar. Zanj sem zvedel popolnoma slučajno od dijakov, s katerimi sem govoril. Čudno pa je to: dočim ga njegovi sošolci smatrajo za Slovenca, se on čuti za Hrvata, vsaj tako mi je izjavil. Mati njegova je Hrvatica in služi sedaj v Belgradu. Je pa med najboljšimi dijaki na mitroviški gimnaziji. Končno na j izdam še to. kar mi je odkril neki drugi mitroviški dijak višjih razredov, ko sem ga vprašal, n li se ka j uče iz slovenskega jezika oziramo iz slovenske zgodovine na gimnaziji. Prostodušno je povedal, da nič in dostavil: pa fala Bogu! — O drugih Slovencih pn danes ne bom povod1 Rečni promet strašno nazaduje Belgrad. 21. aprila. Naša zunanja kakor tudi notranja trgovina je v zadnjih letih silno padla. Vzrok je splošna gospodarska kriza, številke, ki točno kažejo ta salni padec, so naravnost kričeče. Primerjajmo I 1930 in 1932. Naš izvoz je vrednostno padel od , 6.780.000.000 Din na 3.055.000.000 Din (v procen-I tih 55%), dočim je v tonaži razlik« malo manjša (49%). Podobno je tudi z uvozno trgovino (59% oziroma 42%). Da je tako ogromni padec ■ trgovine vplival na vse prometne ustanove v J državi, je več ko jasno. Najzgovornejši dokaz občutne stagnacije so dejstva, so številke, ki so priobčene n« včerajšnjem občnem zboru Srbskega brodarskega društva v Belgradu. Naj v naslednjem čisto na kratko posnamemo glavne točke. Srbsko brodarsko društvo s sedežem v Belgradu ima osein ladij in 67 vlačilcev v svoji i posesti. Nosna moč njihova je 40.715 ton. Namen društva je izključno tovorni promet. V prvi vrsti je prihajal v poštev izvoz žita (pšenica, koruza). Ta («i je zadnja leta zelo padel, deloma radi slabih letin, še več radi neugodne konjunkture. Vedeti je trel>a. da so vlačilci Srb. br. društva posebej nrilagodeni in grajeni za izvoz živeža. V številkah jc stanje sledeče: Promet je znašal v tonah L 1431 212.-64 ton, L 1932 samo 119.133 ton. ali za več ko 44% manj. Dohodki od prevoza so od 12.639.375 Din (1931) padli na 6,165.519 Din ali za več ko 51%. Tak : ogromni padec dohodkov je katastrofalno vpil-! val n« vodstvo sicer dobro stoječe delniške I družbe. Plače so bile znižane in del osebja ; odpuščen. Že dalj časa se vrše pogajunju glede priklopitve plovnega parka Srbskega h roda r-j skega društva državnemu parku, ker društvo, 1 ki je štirideset let z uspehom vršilo svojo dol-I žnost, v sedanjih razmerah ne more več samostojno delovati. V lanskem |>oslovnein letu je na in reč utrpelo 4.(53.2(5 Din čiste izgube. Višina rezervnega fond« je majhna in je ž njo mogoče pokriti le dve tretjini izgube, dočim je za ostali del na občnem zboru padla misel, da se prenese na novi račun (za I. 1933). Podpredsednik društva dr. Milan Stojadi-novič je povdarjal. da se s podobnimi težavami in izgubami bore vsa druga društva za oskrbo prometa na Donavi: madjarska, avstrijska in češka. Tudi naša državna Rečna plo-vidbu je |x) izjavi resornega ministra v bud-žetski debati v zadnjem poslovnem letu občutila vso težo gospod«rske krize. Glede odkupa plovnega parka Srbskega brodarskega društva pa je finančni minister izjavil, da stanje državnih financ ne dovoljuje tega. Kljub temu i vlada v merodajnih krogih mnenje, da bo država koncem koncev že nekako |K>ningala Srh-; skemii brodarskemu društvu, ker sicer Ihj mo-I rnlo priti do konkurza. zlasti radi še kritičnej-šega sanja v nasto|>a jočem |>oslovneni letu, ki bo po mnenju nekaterih celo slabše od lanskega Smrt in zapuščina starega skopuha kaznilnic« v Sremski Mitrovici V Plevlju v Sandžaku je umrl te dni star dimnikar Milovan Ranitovič, o katerem so ljudje pripovedovali, da si je priskoparil v življenju ve-jiko premoženje. Starec je živel res čudaško življenje. Stanoval je v razpadli kolibi, v katero ni imel nihče pristopa. Od ust si je odtrgoval grižljaje, samo da je mogel priskopariti denar. Vest o njegovi smrti je vzbudila največjo senzacijo v Plevlju in vse mestece je bilo radovedno, kakšno bogastvo pride na dan. Pa tudi starčeva sinrt sama na sebi je bila nenavadna. Ranitovič, ki si je odtrgoval od ust, se je napil žganja, do katerega je slučajno prišel in ki ga je ubilo. Zadnji dan svojega življenja je namreč stari dimnikar čistil pri nekem trgovcu dimnike. Seveda mu to ni bilo potrebno, ker je imel doma dovolj denarja, toda starec je le hotel zaslužiti še kakšen dinar več. Na podstrešju je Ratinovič opazil sodčok, v katerem je bilo žganje, močno 50 stopenj. Starec je sodček odprl in pričel pohlepno piti žganje. — Toda že po prvih požirkih se je zgrudil mrtev na tla. Opoldne, ko se starec ni vrnil iz podstrešja, je Banialuške dijakinje v Sloveniji Kranj. 20. aprila. V Kranju se je v torek in sredo mudil 3. razred ženske državne obrtne šole iz Bnnjaluke, ki je jiod vodstvom svoje ravnateljice g. Lj. S. Miladinovič napravil o velikonočnih praznikih izlet po Sloveniji. Dijakinje. 16 po številu, so že v petek prispele v Ljubljano, kjer so si nato v soboto in nedeljo ogledale mesto in razne znamenitosti in bile zvečer tudi v operi. Nato so se odpeljale na Bled in tu ostale do torka dopoldan, ko so se vračajoč domov ustavile v Kranju. Tu jih je posebno zanimala državna tekstilna šola. katero so si ogledale še isto popoldne. Bile so tudi na grobu pesnika Prešerna. Kak daljši izlet v kranjsko okolico je oviralo slabo vreme. Popoldne so se dijakinje s svojo ravnateljico poslovile od Kranja in se odpeljale proti Ljubljani in naprej proti Zagrebu, katerega so hotele še videti. Divji prešiči v Gorjancih Brusnice. 20. aprila. V ponedeljek po veliki noči je šel bivši župan občine Brusnice, posestnik Franc Gaz-voda iz Gabrja. s puško na Gorjance. Blizu studenca »Gospodična«, kjer ima novomeška podružnica SPD svojo zasilno kočo. v Kopriv-'iiku je zasledil Gazvodov pes Muki dve gnezdi livjih prešičev. Divja svinja se je zairanjala v >sa in ga odganjala od svojih mladičev, med 'em se je Ga/vodu posrečilo vjeti tri majhne I i v je pujske žive. četrtega na je ustrelil. Ostalo svinjska družina s starima prnsienmn vred se je potoni izgubila dalje v eoščavo. lovec pn se je z dobljenim plenom vrnil domov, kjer so potem imeli imeniten priboljšek k velikonočnim jedilom. Enega mladega pujska še redijo in je videti zelo krotak; gre kakor mlad psiček za človekom. Zlasti |>oznn Gazvodovegn sina Ti-netn. ki prešičkn oskrbuje. Razume se. da so pri_ Gazvodovih mladi divji pujski imeli mnogo radovednih gledalcev, čc sc pomisli, da ie sa- šla služkinja pogledat, kaj je z njim. Videla je, kako starec leži mrtev poleg sodčka in je vsa prestrašena sklicala ljudi. Prišla je tudi policija. Truplo so odnesli v bolnišnico, kjer so ga obducirali. Zdravniki so ugotovili, da je starec popil le majhno količino žganja, toda njegovo telo je bilo tako sestradano, da ga je ubilo že nekaj majhnih po-žirkov. Oblasti so takoj dale preiskati njegovo hišo ter so res našle v kolibi precej prihrankov. Koliba je bila polna starih oblek, plaščev in klobukov. Našli so 0 parov volnenih nogavic, v kotu je bilo skritih 11.000 Din v bankovcih po 100 Din. V drugem kotu so našli skledo, polno srebrnikov. Našli so še polno drugih stvari ter v star, že gnil papir zavite vrednostne papirje, dalje dva zlata prstana in druge reči. Zlasti mnogo so našli ur. Ljudje trdijo, da je starec vse to zaslužil s čiščenjem dimnikov, varčujoč ko blazen. Za starca vedo, da je še za časa vojne posodil nekaterim trgovcem 350 zlatih napoleondorov. Pri tem pa je vse življenje trpel, živel bedno in stradal. mo v Gabrju blizu 600 ljudi. Čc bo živalica ostala pri življenju in se dala zrediti, Ikhuo pozneje poročali. Janez pred sodniki Ljubljana, 21. aprila. Vitki, za svoja leta nenavadno visoki lunez je dolgih korakov slopi 1 v veliko dvorano. Že to ga je zmešalo, da je postal neroden, še bolj pa trije resni sodniki v tolarjih. V eni roki klobuk, v drugi pa modri listič, ki ga je začel molili gospodom sodnikom. Nato se jc zaštorkljnl il ti klop. Janez je dom« tam iz gorenjih krajev romantičnega lškega Vintgorjo. Prav po nerodnem je prišel na zatožno klop. Vozil je iz gozda hlode nekemu lesnemu in-dustrijeu. Skušnjavec pa g« je pred nedavnim časom omamil, da je pripisal k voznemu listku za 69 Din še samo številko »1«. In izplačali so mu pri blagajni 164 Din. Prišli pa so na sled. Takoj so vedeli za grešnika. Orožniki so prišli nn Janezov doin. Priznal je in povrnil škodo. Industrijec p« je izjavil: »Škode nimam. Predlaga pa. dn ga kaznuje zato, da bo vedel za prihodnjič.« In tako je bil Janez danes obtožen prestopka goljufije in zločina ponarejanja listine. »Ali je res?« ga je vprašal dobrodušno senatni predsednik. »Rajs je!«. »Kaj te je zmotilo? Ali si se polakomnil denarja?« »No vaj n. kaj mi jo v glavo padlu!« »Ali ti jc kaj žal?« »Da!« »Ali sc boš poboljšal?« »Da!« Janez je bil obsojen na 14 dni znjiora in 60 Din denarne kazni, pogojno z« t leto. Predsednik mu je sodbo jxijasnil. Janez jo zadovoljno prikimal. Ex-offo branilec pn ga je j>o rami potrcpl.jal. rekoč: »Janez! Neroden si! Ko prideš k vojakom, te bodo tam izmuštrali!« Janez: »To pa to, gespud!« In Janez je zapusti svetlo dvorano. FOTOAPARATE ivetovnlb tvrdk Zeiss-Ikon, Roden «točk. Voltftllndet. Welta. Certo itd Ima vedno « zalogi iotoodd. Jugoslovanske knjigarne V Ljubljani Mikioftlčcva c. 5. Ljubljanske vesti: April v beli obleki Ljubljana, 21. aprila. Zeleni Juri j je pred durmi! — Bo-li prijahal v deželo v zeleni ali beli obleki? To dela miio-.iiii skrbi in preglavice. I "o gozdovih so se bukve i- močno okrasile /. zelenjem, po vrtovih cveto ješnje, hruške, marelice iu drugo drevje. Tam «koli Sv. Lenarta in Sostra so češnje v najlepšem •vetju. Pravcati češnjevi gaji. In tam ljudi skrbi, kaj jim prinese april. Mogoče ugodno vreme brez mraza in slane? Potem lahko češnje bogato obrode, kar lani niso. Mogoče mraz in slano? To bi bila nesreča! Il ni! Ce je april deževen, ne bo kmet reven,« pravijo izkušeni ljudje — in april nam lahko prinese mnogo kruha. l)avi so sc mnogi zopet začudili, ko so ob ranih urah vstajali in gledali po svojih poljih. Travniki, njive in vrtovi so bili odeti v debelo snežno odejo, liilo je snega nad 5 cm. Po 2 zjutraj je začelo snežiti in tja do ranega jutra so padale goste in izredno debele snežinke, podobne vode napitim gobani. V nekaj urah jo padlo nenavadno mnogo snega. Po hribih so bili hujši snežni viharji, po gorah pa so divjale celo nevihte. Sever in jug se borita za nadvlado. Ali je aprilski sneg koristen? Ali bo škodilo, Ee april šc zapleše s snežinkami? Zakaj je aprilski sneg dober gnoj? Nc samo za berače, kot pra- Knroški večer v Unionu Dobro je, da se večkrat spomnimo naše Koroške. Saj je našemu narodu dala Koroška toliko lepega in trajnega, da smo šele sedaj, ko je Ko-oška ostala izven mej naše državne skupnosti, prav spoznali, kaj smo z njo izgubili. Neka posebna milina in toplota ovija spomin na velike slovenske može, ki nam jih je dala Koroška. Niso bili usiljivi in niso bili bahavi — kar so nam dali, so dajali s tako ljubeznijo in s tako skoraj nerazumljivo širokogrudnostjo in radodarnostjo, da nikoli nismo prav znali ceniti vrednosti njihovih darov. Kako smo jim vračali? Neradi mislimo na lo, ker je nas včasih res sram. Ali se zavedamo, kaj je nam dal Janežič? Ali se zavedamo pomena Urbana Jarnika in Majarja Ziljskega, ki sta s preroškim duhom iskala in kazala pot v lepšo slovansko, jugoslovansko bodočnost? Ali se zavedamo velikanskega napora Andreja Einspielerja, ki je — orjak — kljuboval skoraj polstoletja navalu germanstva, ki je sililo skozi naše živo telo k našemu morju? Ali cenimo pravilno življenjsko delo Franceta Grafenauerja, ki je žrtvoval svobodo in zdravje, a ni izgubil ne ponosa, ne vere in ne poguma, temveč krepko nadaljeval delo tam, kjer ga je odložil veliki Kinspie-ler, kjer je omahnil večni idealist Matija Majar. France Grafenauer se danes mudi v Ljubljani. Гак je, kakor smo ga poznali prej: preprost, du-lovit in prijazen. In optimist. Pozdravljen v naši beli Ljubljani! Bog To sprimi! Kaj bo danes? Drama: ; Dame z zelenimi klobuki.« Red sreda. Opera: »Pri belem konjičku.« Globoko znižane cene. Izven. Kino Kodeljcvo: Ob 8: Prvi češki film: rPred maturo . Nočno službo imata lekarni: mr. Trnkoczy d., Mestni trg 4, in mr. Ramor, Miklošičeva 20. O Koroški večer bo drevi ob 20 pri pogrnjenih mizah v veliki dvorani Uniona. Sodeluje Sloga^ pevski zbor Kluba koroških Slovencev. Vstopnine ni. Za kritje stroškov se bodo pobirali samo prostovoljni prispevki. Med sporedom odlikovanje Grafenauerja z redom Jugoslovanske krone in izročitev diplome častnega članstva Kluba koroških Slovencev. 0 Osebna vest. Po sklepu predzadnje občinske seje je bil na lajni seji imenovan za mestnega pravnega praktikanta g. dr. Ivo Frelih. Svoje mesto bo nastopil 1. maja. G. dr. Ivo Frelih jc sin mestnega občinskega svetnika g. Ivana F r c 1 i h a. Čestitamo!! O Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani. V torek 25. aprila ob 20 vaja vsega mešanega zbora, Vabljeni so tudi vsi bivši člani, ki so sodelovali na Gallusovem koncertu ob priliki lanskega glasbenega festivala, pa pozneje niso mogli nastopiti. ! Obenem vabimo vse člane, da se udeleže cerkve- j icga koncerta -Ljubljanskega Zvona« v ponedc- j Ijek 24. aprila v frančiškanski cerkvi, i vijo šaljivci, marveč tudi za kmeta? Ozračje je spomladi polno plinaste dušikove spojine — amo-nijaka. Dež malo vpija pline iz ozračja, sneg nasprotno pa jo dober vpijač plinov zaradi svoje gobaste površine. Po takem snegu dobe travniki in setve temnozeleno barvo in vse nato kar vidno raste. Samo mraz ne sme pritisniti, marveč se mora vreme polagoma nagibati k lepšemu. Letošnje aprilsko vreme v marsičem sliči onemu 1. 1929, ko jc bila ena najhujših zim zadnjih 30 let. Omenjenega lela je že 1. april pokazal svoje roge. Deževalo je, snežilo, grmelo in padala je celo toča. Nato je sledilo razmeroma dobro vreme tja do sv. Jurja. April pa mu je 23. prinesel belo, mesto zelene obleke. In april jo pozneje prinesel prav dobro letino, zlasti za sadje. Bilo pa takrat ni hudega mraza, ne slane. Ptice pevke so davi popolnoma utihnile. Ôc Skrjanček se ni spuščal v višave, da bi veselo go-stolel svojo jutranjo molitev Stvarniku. Kosi, ki zgodaj gnezdijo in vale, so se žalostni potikali po grmovju. Naše ljubke lastavice pa so bilo preplašene in onemogle. Iskale so povsod tudi zavetja pred hladom. Kakšne nepričakovanosli nam še prinese april, ne moremo prorokovati. Dunajska, za našo kraje merodajna vremenska napoved pravi kratko: Podnormalna temperatura, počasi so bo zjasnilo. Dal Bog! 0 O Pollakovi tovarni. Na našo včerajšnjo notico o odpustili v Pollakovi tovarni smo prejeli v objavo: :>V Pollakovi tovarni na Sv. Petra cesti po zatrdilu gospoda ge renta, senatorja Hribarja, ni bil tc dni odpuščen noben delavec. Ker smo včeraj pisali, da je bilo te dni odpuščenih 20 delavcev«, popravljamo torej v tem smislu svojo včerajšnjo na na|xi£nili informacijah slonečo, v dobri veri priobčeno vest.« O Palača trgovske akademije dokaj hitro napreduje. Pritlični zidov i so skoraj vsi že dovršeni, jiri dvoriščnem traktu pa se betonsko ogrodje žc dviga do višine drugega nadstropja. Prihodnje dni bodo pričeli z zidavo prvega nadstropja. Delo pa znatno ovira neugodno vreme zadnjih dni. — Pri Dukičevem bloku je že zunaj ometana hiša gospe Zalaznikove ob Gajevi ulici. V sirovem stanju je tudi dovršena palača pokojninskega sklada nameščencev IPD, ki jo prično v kratkem oinetuvati. 0 V obrambo poklicnih gasilcev. Na zadnji proračunski seji občinskega sveta je občinski svetnik g. Rebek napadel mestne poklicne gasilce, češ, da z njimi mestna občina šušinari in odjeda poklicnim obrtnikom kruh. Resnica pa je malo drugačna: pri poklicnih gasilcih niso nobeni šušmarji, temveč so skoraj vsi, gasilci in reševalci, izučeni rokodelci, kakor mizarji, ključavničarji, krojači, tudi čevljarji, dimnikarji, šoferji ild. Ti pa ne odjedajo obrtnikom nobenega kruha, temveč so mestni občini zelo koristni. Lani so napraviti raznega deta za mestne urade, ki ga je vodstvo reševalne postaje cenilo na 03.000 Din. So pa to po večini laka dela, ki jih mestna občina ne bi oddala niti poklicnim obrtnikom, tudi če ne bi imela doma poceni delovnih moči. V nasprotnem primeru pa bi obremenjevala ta dela redni proračun, kar pa zopet ne bi bilo prav. Obrti ta dela ne škodujejo, ker bi kvečjemu zaslužil eden ali dva obrtnika, ki lii seveda še dražje računala. Sem spadajo popravila raznih ključavnic, popravila pohištva itd. Kakšno bi tudi bilo mestno gospodarstvo, ko bi pošiljali za vsako desko po mizarskega mojstra? — O. Rebek vendar ne bo zahteval, da bi mestna občina naročala službeno obleko, kroje in kape gasilcem v kašneni modnem salonu, ko pa jih lahko brezplačno napravi gasilski krojač, ki je seveda tudi izučen krojač. Prav tako ne bo zahteval islo zaradi čevljev, enako tudi nc more zahtevati, da bi vse vožnje z reševalnim avlom in pa tudi vse komisijske vožnje, ki so že itak drage, vozili šoferji kakšnega avtotaksnega podjetja. (To bi bilo seveda prav le, ko bi razni gospodje, ki se vozijo na komisije, vozne stroške tudi sami plačali!) Je morila gasilski dimnikar v škodo konce-sijoniranim dimnikarjem, ko mora vendar po službeni dolžnosti ogledovati dimnike in ugotavljati požarno nevarnost? Ni se pa še zgodil primer, da bi gasilci delali za koga drugega, ki bi mu poleni mestna občina poslala račun. Gasilci in reševalci so v stalni pripravljenosti na nevarnost in nezgode. Ali naj ta čas, ko morajo čakati na svojo pravo nalogo, drže roke križem in pasejo lenobo? To bi bilo potem šele zabavljanja v občinskem svelu! Gasilci ne delajo torej nobene škode obrtnikom in ji napravijo mnogo koristnega ter je tudi tak način gospodarstva edino umesten. Da bi le bilo Iako drugje! 0 Strokovna obrtno nadaljevalna šola za briv-cc, frizerje in lasničarje v Ljubljani priredi v nedeljo 23. aprila razstavo šolskih izdelkov, risb in lasnih del svojih učencev. Razstava bo odprta od 8 do 12 in od 14 do 16 na drž. II. deški meščanski šoli v Ljubljani VII., Gasilska cesta 17, II. nadslr. Vsi mojstri, kakor tudi vsi drugi činitelji, ki sc zanimajo za napredek vajencev, se vabijo na obisk razstave. Vstop prost. O Dve tatvini. V restavracijo »Zvezda« je prišel predvčerajšnjim cigan Alojzij Rosenfeld z otrokom in beračil okoli gostov. Na mizi je opazil tri srebrne žlice, ki so kakor bi mignil izginle v njegov žep. Pa v restavraciji so kaj kmalu pogrešili te tri žlice in so šli za ciganom, ki so ga prijeli, mu odvzeli plen in ga izročili policiji. Ta je cigana izročila sodišču, njegovega otroka pa oddala na odgonsko postajo. — Natakarca Marija Jugova v restavraciji Klemenčič na Krekovem trgu jc naznanila, da ji jc neznan tat izmaknil iz predala znesek 480 Din. O Gospodarska šola na Barju. Za mesto Ljubljano jc gospodarski razvoj Barja prav velikega pomena, sa j je tu obilo možnosti proizvodnje. ki se bo še povečala, ko bo Ljubljanica temeljito regulirana. Znano pa je, da se poljedelstvo na Barju ne bo 'moglo tako razvijati, kakor bi želeli Barjani, ker zemlja na Barju po večini za poljedelski način proizvodnje ni primerna. Pač pa bo uspevalo tu travništvo in kar je šc bolj važno — na Barju se bo moglo v veliki meri razvijati vrtnarstvo, zlasti zelc-njadarstvo. Mestna občina namerava na Barju sčasoma osnovati posebno gospodarsko šolo, ki bo proučevala, kako najbolj temeljito kultivi-rati Barje. Z gospod a rs k o šolo bi bila združena tudi gospodinjska šola, ki bi se počasi razvila iz sedanje javne kuhinje, \ kateri dobivajo otroci vsak dan toplo hrano. Gospodarska šola pa bi sc razvila iz sedanjega travniškega tečaja, ki ga imajo barjanski kmetje. Ti poskušajo namreč na travniku, ki ga jc dala na razpolago mestna občina, katere vrste trava bi najbolje opevala na Barju. Le škoda, da nima odbor za osuševanje Barja več sredstev, dn bi podprl to hvalevredno zanimanje Barjanov. Na Barju bi se mogla razviti prav lepa živinoreja, ki jc dosedaj na Barju šc ni v tisti meri, kakor bi bilo treba, čeprav imajo Barjani mestni trg pred nosom. Sicer pn se Barjani nn mestno občimi zelo jeze. kar ni čudno: mestni občani so — zemljepisno središče mestne občine jc namreč daleč na Ižanski cesti — pa morajo prav tako plačevati užitnino na mleko in na druge svoje izdelke, kakor okoličani iz vaških občin, poleg tegu pa prenašati seveda tudi vsa mestna bremena, ki so na drugi strani zopet večja, kakor v okoliških občinah. Barjani torej ne uživajo nobene prednosti in so tako dvakrat udarjeni. S to prakso bo morala mestna občina enkrat nehati. O Modne hlače — pu m parce dobite najceneje pri Preskerju, Sv. Petra cc.sta 14. S kolegom vas pokličeva, da k Slamiču vas peljem na reber ca prašičeva, s prav slastnim kislim zeljem! Piui Poškodbam podlegel je Ivan Polanec, sedlarski mojster z Loškega vrba pri Sv. Urbanu. Dne 27. marca t. 1 jc prišlo med Polancem in viničar-jem Ivanom Šešerko do prepira in pretepa, pri kateri priliki je Šešerko Polanca zabodel z nožem v hrbet in ga hudo ranil. Kljub zdravniški pomoči je Polanec na posledicah težke poškodbe dne 17. 1. m. umrl. Sodna komisija, ki je raztelesila truplo pokojnega, je ugotovila, da so bila ranjena pljuča, vsled česar je nastalo gnojenje in zastrup-ljenje krvi. Šešerko dejanje priznava, izgovarja pa se na pijanost. Tedensko službo gasilcev od nedelje 23. do 30. t. ni. ima tretja desetina prvega voda, in sicer Ernest Dasch in desetnik Ivan Mere. Reševalno službo ima šofer Herbert SchOnlaub in desetnik Jurij Pihler, od moštva pa Adalbert ffojker in Jožef Kmetec. Prepovedana tekma. Ptujski in mariborski gasilci so nameravali prirediti na velikonočni ponedeljek nogometno tekmo na ptujskem športnem igrišču. Čisti dobiček je bil namenjen ptujski rešilni postaji. Politična oblast pa je tekmo prepovedala. Strahotna najdba v vodnjaku. Gostilničar Korenjak v 1'odvincih pri Ptuju je zajemal včeraj zjutraj iz svojega vodnjaka vodo, pa je hkrati z vodo v škafu dvignil iz globine vodnjaka truplo do sedaj pogrešanega pose3tnikovega sina Petroviča iz Pod-vincev. Truplo je ležalo v vodi že nad mesec dni ter je popolnoma razpadlo. Domači so ga spoznali samo po obleki. TĆ^J zdravi z izvanrednim uspehom bolezni srca. živcev, edvic in presnove. V pomladanski sezoni (od 15 maja do 30. junija) /nižaue cene; dvajset dnevna popolna oskrba: stanovanje, prehrana, ko ehi, zdravniški pregled in nadzor Din 1400"-. Prospekti se dobe v vseh pisarnah Putnika in pri zdravilišču Slatina-Radcnci. Celje & Ponovitev oratorija. Celjsko pevsko društvt ponovi na Belo nedeljo dne 23. t. m. v Marijini cerkvi v Celju veličasten llaydnov oratorij '. Sedem poslednjih besed Kristusovih«. Ustvaritclj mogočnega speva o Zveličarjevem trpljenju je v to delo svetovnega glasbenega slovesa vlil vse svoje najgloblje verske in srčne čute ter ovekovečil v slavo-epevu zmage ljubezni božje v blagor človečanstva. CP1) izvaja ta oratorij za soli, mešani zbor in orkester v zasedbi s popolnoma domačimi močmi; solospevi in njih kombinacije so v rokah članic CPD, koncertnih pevk ge. Golobičeve (sopran), ge. Rajhove (ali), g. Avgusta Zivka (koncertnega tenorista iz Maribora) in g. Finka (bas). Skoraj 70-članski društveni mešani zbor obvladuje z lahkoto to raonumentalno delo. Orkesterski part izvajajo člani Celjskega godbenega društva, učiteljstvo in gojenci celjsko Glasbene Matice in člani Celjske železničarske godbe. O izvajanju oratorija 14. t. m. se jc javna kritika izrekla zelo pohvalno. Ponovitev oratorija je namenjena vsem meščanskim slojem, posebno pa podeželskemu prebivalstvu, med katerimi je veliko število petji? ljubečega občinstva. Tenui primerno so določene tudi cene vstopnicam za sedeže po 10 Din, za stojišča po 5 Din, programi z besedilom po 2 Din. Sedeži so samo v klopeh, stojišča pa po ostalem prostoru cerkve in na koru. Pričetek je določen z ozirom na prikladen dohod in odhod vlakov in avtobusov na tečno ob pol 5 popoldne. Želimo, naj nikdo ne zamudi redke prilike, da sliši delo svetovno glasbene literature v svojem lnaternem jeziku. & Občnega zbora »Ljudskega gledališča« ne bo! Pred dvemi dnevi smo poročali, da se bo vršil jutri ustanovni občni zbor Ljudskega gledališča«. Na žalosl moramo javiti vsem, ki so se že prijavili kol člani, da se občni zbor iz neznanih vzrokov jutri ne bo vršil. .9" Lutkovna predstava. Skavtski lutkovni oder v Celju priredi danes ob 4 popoldne v Zdravstvenem domu lutkovno veseloigro -Gašpcrček straši«. Vstopnina k tej predstavi je malenkostna. & Umrl je na Polulah (30 letni delavec Stnn-šek Janez. N. v in. p.! & Razmere med delavstvom |»<) Din, za motorno kolo 30 Din. Komisijski stroški se porazdele sorazmerno. ■w* r.vlitwf Dunajsko gledališko pismo Številna gostovanja slavnih nemških umetnikov i Dunaj, v aprilu, j V Rainmund-tcatru gostuje — v Lichtenbergovi ' »Tragediji malega uradnika« — slavni nemški komik Maks P a 11 c n b c r g. Vsebina komedije končno ni važna, kakor skoraj vse, kar sc danes piše za oder. Zanimiva pa jc Pallcnbergova igra. Menda je to največja umetnina, kar jih podal v ; zadnjih letih na Dunaju. Položil jc v tega »uradnika« prav toliko pretresljive tragike, kakor grotesk-ae komike. In baš to jc Maks Pallenberg. Lukardis«, edina Wassermannova drama, jc ! doživela pred dnevi v »Volkstcatru« svoj 1^-st in j bila obenem slavnostna predstava na čast jubilantu — 60 letniku Jakobu Wassermannu, velikemu nem- j škemu književniku. Toda zgodbe, kakor je ta Lukardis«, danes nc vlečejo več, nc zanimajo. Človeku se že upira, kakor presladka limonada, :a sanjava sentimentalnost in sladka romantika. Edino Krasnuča, voditelj ruskih revolucionarjev začetkom 20. stoletja, človek iz gnilega in do mozga pokvarjenega sveta, z neverjetnim cinizmom in divjim temperamentom obsedeni zlodej, ;e edina resnična, verjetna oseba v tej igri. Krasnuča je našel v Oskarju II o molk i pravega mojstra. V treh sccnah je zaigral Ilomolka grozno, a življenjsko resnično trpljenje tega človeka s satanskim humorjem in demonsko ironijo. Wassermann, ki jc ta lik zamislil, in Ilomolka, ki jc ustvaril tega človeka, sta doživela močan uspeh. Žalostna zgodovina kme tiskih puntov jc »Flo-rian Geyer« — Hauplmannovo mojstrsko delo — prepojeno vse z močjo in bolečino kmečkega na- i roda. Že govorica, ki jo govore ti ljudje — kako j bohotno cvete, kako se jezi, kako ljubi. Je visoka, kakor so vitki topoli na domačih gmajnah, je čista in brez utrujenosti. V vsaki besedi zveni hrabro srcc, šumi nemški gozd, leče domače opojno vino. In kako sc preliva ta govorica v muziko. To je najlepše, kar je ustvarilo nemško pesništvo. — Ža- ! lostni konec, propast kmečkih punlov, pogin moža ■ — lo je tragedija Floriana Geyerja. »Je mislil, da ! bo zacvctela pomlad — pa je legla spel na grudo ; tema.« To je bolečina tc pesnitve — bolečina njegovih trpečih bratov. Pa so tukaj ljudje, ki ljubijo in obenem izdajajo; kakor Učenik in kakor Juda so. Resnici in pravici so zaprla usta. Težko je poslušati resnico, težko prenašati poštenost — zalo so ju zasovražili do smrti. Triumfirata laž in krivica. Florian Gcycr je kakor hrast, na katerega so položili sekiro in je moral pasti, ker se je potegoval za svoje kmečke brale. Grozen prizor, ko umira Geycr — v levi roki ima kmečko zastavo, v desni pa meč in vpije: Bratje, bodimo zvest: naši zemlji — in ti Juda, proklet, proklcl!« Okoli umirajočega pa pesem domačije, pesem, ki mu jo jc pela mati ob zibeli... — Zamisel prostora in slik v njej — delo Klemcnla Holzmeistra — jc strogo asketska arhileklonika. Človek čuti: kmetje-puntarji so obdani od kamnu in bodo tudi pokopani od teli zidov. Paul Hartmann jc Florian Geyer. Pristen vitez, Zvest svoji misiji do smrti. Človek, ki je prikovan na domačo grudo, ki se bori za svojo zemljo. Človek je vesel, ako ga vidi in sliši. Žalostna Zgodba o Švicarju Suterju« jc našla v dramatiku Bruno Franku svojega oblikovalca. Moti le preveč novelističen potek igre, kjer zrasle sicer dejanje parkrat v močne dramatične sccne, a nikjer do velikih, odločilnih momentov. Sutcrja jc igral Paul II a r t in a n n. Nemški oder nc premore boljše zasedbe. Koliko fantovske prešer-nosti, koliko zagrizenega odpora, koliko možatega trpljenja in koliko starčevske nežnosti je podal Hartmann. Je to njegova najboljša vloga v Burgu«, Predstava je bila sprejeta z ogromnim navdušenjem pri občinstvu kakor pri kritiki. Ko stopi na oder in spregovori Wcrncr Kraufi — vse drugo zatemni in sc izgubi — vidiš in slišiš le njega. Magijo — lo skrivnost vseh umetnosti — ima KrauB in zato je tako velik igralec. Zaigral — očaral — je »Cyrana de Bergcraca«. Zdaj jc bil, čeprav v beraške cunje oblečen, fin, eleganten kavalir, zdaj nemški junak, zdaj vojak, zdaj eden proli stotim, genij proti kopici puhlo-glavcev. KraufSov Cyrano« ni sabljač, ampak bo- rivec. Ni doma v Parizu, temveč v nemških gozdo- | vili in poljih. — Očarljiva je scena pod balkonom! I To niso več besede, to je muzika... Čudovit je | Krauti, ko začne govoriti ob zvokih paslirjeve pi-ščaii o domačiji; kakor harfa zvenijo te besede ... ' Domačija mu ni samo prazna beseda, s katero po- i skuša utešiti lakoto Gaskonjcev in jih preslepiti morda s lato morgano; domačija mu je zemlja, brez kaicrc bi ne mogel živeti. Vihar in boj v njem in okoli njega — to je njegov element. Med ljudmi pa je le vedno ujet sam vase. Večkrat skuša uteči temu, kar ga mori, pa jc spet pijan od svojih avantur in sanj; komaj se požene v beg, že ga zgrabijo svinčene peruti in mu zastavijo pot. To je tragedija lega »Сугапа«. Skozi vse izgubljene iluzije stoji neizprosno sam sebi nasproti in kliče: »Lcb wohl — Raksana!« (joj, kako čudovito zveni ta stavek v njegovih ustih) pa spet kriči: :>Vorwarts, Vorwarts!« Kakor lanfare donijo le besede .. . Umetnina največjih kvalitet pa je bilo njegovo skrivnostno umiranje. Skrivnostno in veliko! Ni besed, s katerimi bi opisal te trenutke .. . Kakor praznik jc bil ta Večer: praznik, kakršnega si doživel le šc ob Kainzu Duši. — Razočarala pa je celotna predstava. Scencrija — menda šc predpotopna. Videl sem »Сугапа« pred leti v Ljubljani v proi. Šestovi režiji. Nepozaben večer. G. Šest je res lahko ponosen na svojega »Сугапа«. Koliko bogate, neizčrpne fantazije ima ta človek. Bome, njega bi bil vesel marsikateri evropski teater. »Parsifal«, delo mojstra, ki nosi po vsej pravici ime »Wagner«, tangira na onostranstvu. To onostranstvo — abstraktnost jc videl Wagner pred Parsifalom v sijaju in lepoti. Tretji akt »Siegtrida« in »Mojstri pevci« so kakor sončne gore, odkoder jc zajemal Wagner lepoto. Njegova duša je bila polna moči, sijaja in luči... V »Parsifalu« ne manj-ka prav nič le moči, tukaj ni, kakor je veroval Nietzsche, starčeva utrujenost. Neizčrpna fantazi;a, ki je ustvarila tri ogromne akle, je še vedno zlat zaklad neskončne vrednosti. Umetnik, ki je po mi-thu Nibelungov, po dušnem boju Tristana, po nemškem humorju »Mojstrov pevccv« prelil vzvišeno svečanost »Parsifalovega sveta« v muziko, jc prav tako malo utrujen, kakor ie bil Goethe, ko jc pesnil drugi del »Fausta«, Režiser dr. L o t h a r W a ! I e r s t e i n je poskušal rešiti problem »moderne« inscenacije Wag-nerja predvsem s čarobnimi lučniini efekti in čudovitimi spremembami prostora. Z zanosom, tealr-skim temperamentom je vodil »Parsifala« dirigent C 1 e m e n s KrauB. Uslvaril je iz ogromnega aparata neverjetno delo. Številno občinstvo se je poklonilo umetnikovi moči, ki je dosegel v »Parsifalu« najvišji smoter, ki ga more doseči človek: spopolnitev lepote in veličine. Kakor v Goclheje-vem j.raustu«, v Mozartovi »Čarobni piščali«, tako je tudi v »Parsifalu« teater — cerkev. Vsa tri dela so misteriji. Če zapojo v »Faustu« angelski kori, v »Čarobni piščali« fanfare in v »Parsifalu« veliki zvonovi, ledaj se spremeni teater v cerkcv — prispodobo večnosti. »Burgtheater« pripravlja Mussolinijevo dramo: »Sto dni« z Wernerjein Krauloom v glavni partiji. Državna opera pa študira Verdijevega »Macbetha«. Delo sc bo izvajalo prvič v tej operi. — V »Volkstcatru« bo gostoval po praznikih znani nemški igravcc Fritz K o r t n c r. Pelo Malec. * Predavanje o Hradčanih in katedrali sv. Vida. v Pragi. V četrtek zvečer je predaval v : Zvezdi« v okviru Jugosl.-češkoslovaške lige in češke, občine g. Aleksander H i 1 b e r t, nečak znamenitega arhitekta Kainila Hilberta, o nastanku slovitih zgradb: kraljevega gradu na Hradčanih 1er katedrale sv. Vida, o usodnih požarih in novih zasnovah velikih evropskih mojstrov, ki so dodavali obema zgradbama nove prizide v novih domislicah m slogih. Od 10. stoletja, ko sta se obe zgradbi skromno pojavili, do današnjih dni se prepleta v njima nemirna zgodovina češkega naroda. Predavatelj llilbert je z bistrim očesom razčlenjal smer posameznih arhitektov z romanskim, gotskim, po-znogotskim, renesančnim itd. stilom, a hkrati nas je povedel tudi v prostore (grobnico čeških kraljev, v zakladnico itd.), kamor nima zaenkrat šo nihče dostopa. V jasni besedi jo odkril vse veličastje obeh zgradb vse do sodobnih ustvarjalcev, Plečnika iii Hilberta (prvega v gradu, drugega v katedrali), ki sta dopolnila v prezidavi delo srednjeveških ir. novoveških arhitektov. Dnevna kronika V 3 mesecih 4 milj* za sodne kolke Maribor Ljubljana, 21. aprila. Sodišča vseh stopenj v Sloveniji so lani prejela ukaz, da morajo imeti ločen seznam o vseli sodnih taksah, plačanih v kolkih za razne sodne sporno in nesporne zadeve. Pri sodiščih se plačujejo nekatere takse tudi v gotovini, o teh pa še ni posebne statistike. Že lanski seznami so pokazali, da Slovenija plača za lo takse na leto do 20 milijonov. Višjo deželno sodišče, ki ima sedaj po novem zakonu Koiedar Sobota, 22. aprila: Soter in Gaj, papeža mu-čenca; Tarbula, devica mučenica. Osebne vesli r= Nova docenta na naši pravni iakulteti. Z odlokom ministrstva prosvele sta bila na predlog fakultete postavljena za privatna docenta g. dr. Avgust Munda, namestnik višjega državnega ložilca, za kazensko pravo (malerielno), in g. dr. Rudolf S a j o v i c , apelacijski sodnik, za civilno pravo (formalno in materielno). = Iz finančne službe: Z ukazom
    Ničmanovi« v Ljubljani. Toliko v blagohotno obvestilo in v odgovor vsem na razna vprašanja. ... — Železniški invalidi! Kaj jc za zelezniskc invalide nezgodna renta, da jim jc bila zakonito za njihovo poškodbo zn odškodnino priznana, iu da sc ta nezgodna renta še do danes ni uredila na predvojno kupno moč. niti prevedla u kron v dinarje, so jc že večkrat razpravljalo. ■Železniški invalidi i/ dravske banovine so pri-dcljeni železniški direkciji v Zagrebu, katera jim.nezgodne rente nakazuje. Otl nicscca le: imiarju t. 1. pa se jim že itak pičli prejemki neredno nakazujejo, za meecc april se jim se vedno ni nakazala. Kako je mogoče pustiti te nesrečneže v njihovi žc itak veliki hodi ter nestrpno čakati, kedaj sc nakazilo i/.vrsi. Železniški invalidi v svoji veliki bedi in nesreči se sprašujejo, kako jo mogoče, dn so jiiu njihove kronske nezgodno rente še do danes niso prevedle 1er da sc jim niti redno no nakazujejo? Sprašujejo se tudi, zakaj so pndc-ljcni železniški direkciji v Zagrebu, zakaj nc k železniški direkciji v Ljubljani? V svoji po: liabljenosti in do mozga izčrpani v največji bedi sc sprašujejo, kani naj so še obrnejo za od.ponioč? Priinorani smo lu vnovič opozarjati vse merodajne faktorje na gori navedene krivice in upamo, dn ne zastonj. — Društvo železniških vpokojencev v Ljubljani. — Za karitntivno zvezo v Ljubljani so nadalje prispevali sledeči dobrotniki: neimenovani iz Ljubljane 1.000 Din; Grosek I. A.. I reb-njo 300 Din; po 100 Din: Dr. Anton Korošec, biv. min. preds., Vrnjci: pulari/acijo naših zimskih terenov, klub šteje 101 člana, sodeloval je častno pri II tekmah. Dohodkov je imel 33.834.75 Din in ravnotoliko izdatkov. Pri volitvah je bil izvoljen ponovno zu predsednika Bruno Parma, podpredsednik jc Pepo Lazničku, tajnica krista Fcrencova, blagajnik 1'ilaj Lojze, gospodar Ilcinrih Otmar. odborniki: Jakšc Janko, krapež Rafael. Čerin Franc, Kibič Rudolf, Gorup Jože. Tehničnemu odseku načeljujc Ve-trili Franjo. tečajnemu Vczjnk Viljem, foto-gialskeniu Marks, veseličiicinii Pirnat Ignac; nadzorni odbor: Peric Franjo, Rijavee Adolf; praporščak je Piutcrič Miroslav. — Minljivemu organizatorju in vodji tečajev Viljemu Forstnc-riču je podaril klub v znak priznanje zlat prstan. □ Ribe na trgu. Včerajšnji ribji trg je bil dokaj dobro založen. Sardelice .so se prodajale po Din 14, borboni, moli, špičniki in škomhri po Din 26. riba sv. Petra in orade po Din 32 in norveški losos po Din IS za kg. Ribja zaloga jc bila kmalu razprodana. □ Otroku izpostavili« v bližini ribnika. Lansko leto oktobra meseca so našli dobri ljudje na Ranci pri Mariboru v gozdu poleg ribnika jokajoče malo dete. ki ga jc pustila nepoznano mati na samoti izpostavljenega. Otroka so vzeli k sebi, za materjo pa so uvedle oblasti zasledovanje. Posrečilo se je orožnikom, du .so zamotano zadevo razjasnili in včeraj jc prišla mati izpostavljenega detetu, 28 letna ka-tica pred sodnike tukajšnjega okrožnega sodišča. Pred .sodiščem je razgrnila žalostno in pretresljivo sliko bednega živl jenja. Priznala jo dejanje, zagovarjala pa se je z bedo in pomanjkanjem. Bila je v drugo noseča, prvega otroka pa ni mogla pre rediti, pa je pustila poldrugo leto .starega dečka v samoti gozda, upajoč, da ga najdejo usmiljeni ljudje. Obsojena je bila nn 4 mesece strogega zapora, pogojno za dobo 3 lel^ П Mrtvaški zvon. Na Pobrežju v \ rini ul. 5. je umrl posestnik Ivan Pukl, star 63 let. I Blagega pokojnika pokopljejo danes popoldne ob 3. uri iz. mrtvašnice na mugdalcnsko pokopališče na Pobrežju. Naj počiva v miru, žalu-! joči m naše iskreno sožalje. □ Lastniki in delavci. Po prizadevanju tajnika tukajšnje ekspoziture Delavske zbornice I Čeha so sc v četrtek vršila pogajanja med de-; lavstvoin in vod st "<>m tovarne Kovina. Radi od-I pustitve nekaterih delavcev je bil izbruhnil v ■ tovarni spor, ki sc jo končal s stavko delavstva akordncga oddelku. Spor se jc poravnal in včeraj je delavstvo — 22 po številu — zopet nastopilo delo. Delavci so dosegli nekatere ugodnosti radi izboljšanja akordne tarife. Mariborska ekspozitura delavske zbornice jc tc ; dni posredovala tudi v sporu, ki je nastal v \ papirnici v Breznom. Tudi tu so je dosegel med lastnikom in delavci sporazum. □ Nedeljski in večerni šivalni tečaji Ženskega društva v Mariboru se pričnejo prihodnji teden. Pojasnila in priglasitve do srede 26. t. ni. v trgovini gc. Zlate Brišnik v Gosposki ulici. Innova Gester aus Zeil: Die lobwiirdige Jungfrau. Kurzpredigtcn zum Lobpreis der licben Gottes-mutter. Str. 234, nevez. Din 54; Habcrsbrunner D. P.: Ein Weg zur Kanzel. Ein Vorschlag zur syste-matisehen Erarbeitung der Predigt. Str. 120, nevez. Din 56; Hauser Rudolf: Psychologie. Str. 135, vez. Din 60; Soengen Ludvvig: Maria, die hehre Gottesmutter. Was vvir von ihr glauben, wic man sic verehrt. Str, 127, nevez. Din 60; Stonncr Dr. pliil. und theol.: Bibellesung mit der kathol. Ju-gend. Eine religionspadagogischc Studie iiber dic ausserschulischc katholische Bibclbewcgung auf Grund einer Umfrage. Str. 334, vez. Din 210; Joseph van der Vcldcn: Wirtschafls- und Sozial-Po-litik in der berulsstandischen Ordnung. Str. 200, i nevez. Din 68. — U. F. nogavice slalno v veliki izberi na ; drobno in debelo pri tvrdki Knrel Prelog, Ljubljana. — Najcenejše popravljanje čevljev. Kaj še ne poznate novega podplata PALMA gumi usnja ter njegove prednosti: trajno, odporno ali vendar lahko, poceni in nc drsi? Zahtevajte od Vašega čevljarja, da pri popravljanju Vaših čevljev uporablja PALMA gv.mi usnje in PALMA gumi podpetnikc. da bi Vaši čevlji ostali vedno elegantni. □ Mariborski mestni svet je imel v četrtek zvečer svojo redno sejo, na kateri je mestni načelnik dr. Franjo Lipold izročil odlikovanje reda sv. Save V. stopnje mestnemu svetniku Viktorju Grčarju. Dnevni red seje je obsegal pičlo število prošenj za gradbena dovoljenju, ki so jih dobili: Prebil Friderika za zgradbo visokopritlične stanovanjske hiše v Tomanovi ulici, Kompare Rudolf zu preureditev pritličja hiše Aleksandrova cesta 48. iu Jurij Zidanšek za preureditev kopalnice v Židovski ulici S. □ Konkurz grofovskega imetja. Tukaj šnjc okrožno sodišče je razglasilo konkurz < imovini grofu Ladislava Szaparyja, veleposest liika v Murski Soboti. Prvi zbor upnikov bf pri okrajnem sodišču v Murski Soboti dne S maja, oglasitveui rok traja do 30. junija, ugotovitveni narok pa bu dne 10. julija. Konkurzni sodnik jc vodja okrajnega sodišča v Murski Soboti dr. šiiinenjak. upravnik mase pa ta-niošnji odvetnik V kraljestvu premoga«. Danes, ko bije docela iz-liiozgani rudar boj za goli obstanek, bo zanimivo videti, kako delo in življenje ima pod zemljo. — Vstopnina k obema prireditvama navadna. Žcgnanje. Jutri, na belo nedeljo, obhajamo obletnico posvečenja sedanje farne cerkve. Svete maše on 6. 8 in 10. Popoldansko opravilo ob treh. Z obiskom naše božjepotno cerkve so združeni mnogi odpustki. Vabimo Ljubljančane in okoličane. Hvale in posnemanja vredno. Tukajšni zdravnik g. dr. Vidmar je v teku svojega biv nja pri nas s svojim avtom prevozil v bole nico ali i/, nje brezplačno žc 200 bolnikov. Naše dijastvo Akademski cerkveni pevski zbor prične ? rodnimi pevskimi vajami danes ob polti zvečer. Pridite! — Pevovodja. Japonci oblefâa'o Peking Nevarna k hladilnim aparatom Profesor norveške univerze Minzaas je ugotovil, da preprečijo zvočni valovi določene višine in jakosti razvoj mikroorganizmov in njihov učinek. To pomeni, da prepreči ropot ali tudi godba j gnilobo pri živilih, razkuži rane ali ves organizem pri nalezljivih boleznih itd. Profesor Minzaas je naprosil dr. Bruffa, mestnega fizika v Oslu, da bi I uradno preizkusil njegov zgolj teoretski izum. Iz-[ vedenec je razdelil v ta namen en kilogram sveže govedine v šest enakih delov. Od njih so ostali trije v laboratoriju dočim je vzel prof. Minzaas ostale tri na svoje stanovanje, spustil v posodo s toplo vodo, ki je stala dva metra daleč od glaso-virja, in na glasovirju pol ure igral norveške narodne pesmi. Nato je zapečatil dr. Brufl vseh šest kosov mesa v kovinski posodi. En teden pozneje so uradno odprli to posodo. Ugotovilo se je, da so trije kosi, ki so bili ostali v laboratoriju, popol-I noma segnili. Trije kosi pa, ki so bili pol ure izpostavljeni vplivu glasbenih valov, so bili še popolnoma celi in so samo nekoliko dišali po kislem. Laba'sha služba nese Argentinski bogataš de Alghasa, lastnik več sto milijonov, biva stalno v Parizu. Njegov lakaj, Italijan Sartini, mu je služil pet mesecev. Pri odhodu je zahteval 89.0CO frankov odškodnine za male izdatke. Navedel je med drugim, da je izdal 7.295 fr za cigarete, 4.500 fr za perico, 6.305 fr za pasjo hrano (de Alghasa ima 9 psov), 225 fr za kuhinjske potrebščine, 70 fr za zobno ščetko (ki v rcsnici ne stane nad 5 fr)" itd. Milijonar se je razjezil in tožil lakaja. Sodišče je ugotovilo, da je prištedil Sartini v petih mesecih službe nad 900 tisoč frankov, ki so naloženi v banki. Lakaj je bil ! oproščen »kot lastnik velikega premoženja, ki mu ! ni treba goljufati delodajalca«. Potem je zahteval Sartini 89.000 frankov odškodnine za navedene izdatke. Sodnik ga jc zavrnil, a lakaj se je obrmi na vzklicno sodišče. Muzej nemškega letalca Richthofena, kakor ga je uredila njegova mati. Spodaj letalec Richthofen s svojim letalom »Fokker D. Eden«, ki je bil med vojno znan pod imenom »rdeči letalec« in ki so ga 21. aprila 1918 sestrelili Francozi pri Amiensu. Odhod bivšega ministrskega predsednika E. Herriota v Le Havre, kjer se je vkrcal na znani francoski narnik »Isle de France«, ki jc odplul v Newyork. Herriot bo branil francoske koristi na posvetovanjih v Washingtonu glede vojnih dolgov KI uči — vir bogastva l-r.zcj s trga Enkeplatz т Hamburgu. Policija ie trg zaprla in s pomočjo hitlerjevcev izvedla hišne preiskave. Zaplenila je mnogo letakom proti režimu. Japonci so na pohodu proti Pekingu, nekdanjemu glavnemu mestu Kitajske. Prebivalstvo je že začelo bežati iz mesta. Peking je starodavno mesto, a je obenem tudi modernizirano, kakor nam kaže zgornja slika. Že na sliki se vidi, da je promet po Pekingu prav moderno urejen. — Na spodnji sliki vidimo posebnosti Pekinga. Na levi strani glavna vrata v mesto. To so največja vrata na svetu. Na desni zgoraj je eno največjih in modernejših poslopij v Pekingu, glavna pošta namreč; spodaj desno je četrt, v kateri stanujejo inozemci, predvsem poslaniki inozemskih držav Na razvalinah Jerihe Londonski profesor Harstung, ki že četrto poletje nadaljuje razkopavanja na kraju nekdanje Jerihe, javlja, da je dospel do ostankov nekdanje palače. Našel je poprej v grobovih razsežne metropole v mestni okolici veliko število egiptovskih okraskov v podobi svetega hrošča (skarabejev) in pečatov. A še vedno ee mu ni posrečilo najti niti ene nepoškodovane egiptovske tablice, dokaz nekdanjega živahnega dopisovanja. Lani so našli v Tel-Amarnu zanimiva pisma palestinskega izvora. Faraon jih je prejel od svojih poslanikov v inozemstvu in od vazalnih knezov, ki so vladali v različnih svetopisemskih krajih. Ni nobenega dvoma, da so odgovarjali faraonovi ministri na ta pisma. Angleški raziskovalci zdaj naporno iščejo te odgovore, ker samo na ta način bo mogoče pojasniti nad vse zanimive, a ponekod skrivnostne doneske iz Tel A marna. Tako eo bila lani prečitana iz Jerihe v Egipt poslana pisma z nujno prošnjo za pomoč proti navalu Izraelcev. Največjo pozornost je obudilo ime Jozue, ki je omenjen v enetn izmed teh doneskov. Mut-Baal, glavar nekega narodiča ob Jordanu, poroča Janhamu. egiptovskemu zastopniku v Palestine, o begu Joaba, kneza v Peli, ki je >izginil neznanokam in zapustil deželo v zmedk. Poslanik Janham je najbrž podvomil o točnosti tega poro-8ila, kajti Mut-Baal mu odgovarja v drugem pismu: >Če mi nočeš verjeti, pojdi in vprašaj kar Benenima. Če hočeš imeti zanesljivejše podatke, obrni se na samega Jašuoc. Imena Benenim in Jašua pomenita Benjamina in Jozuo. Ti podatki so ruid vse zanimali znanstvenike, ki jih tolmačijo na dva načina. Prvič Lahko ugibamo, da so sklenili Egipčani že takrat bojno zvezo z Jozuo. A lahko razumemo Mut-Baalovo izjavo tudi drugače in sicer kot izraz zasmehovanja ali obupa. Morebiti je hotel povedati: >Ce ne mara Egipt pomagati palestinskim knezom, ki so obupali v boju z napadalci iz puščave, se bo , lahko neposredno sporazumel 7 Izraelci in njih voditeljem Jozuo.» • ' Tud mo a stara mati pravi, da sem ženi r Walter Dill Scott, rektor vseučilišča Nortvve-stern v ameriških Združenih državah si prizadeva, da bi vzgojil nekaj duševnih velikanov, kulturnih delavcev in državnikov, kakor so bili Washington, Byron ali Mozart. Zato išče dijake, ki so pravzaprav fenomeni, to je izredno nadarjeni. Normalna nadarjenost dijaka mora pokazati 115 točk, ženij pa mora doseči vsaj 140 točk. Na vse profesorje je gospod Walter Dill Scott poslal okrožnico, v kateri prosi, naj svoje dijake precenijo in mu javijo ženije. Walter Dill Scott je seveda prejel vse polno ponudb dijakov, ki se smatrajo za ženije. Večina dijakov se ne zna oizdati in se v teh pismih nelepo hvalisa. Le okoli 40% izmed ponudb je bolj skromnih. Neki dijak je pisal Scottu n. pr. takole: Žc od devetega leta pišem poezije. Zdaj imam 14 let in mislim, da bom postal drugi Byron, če ga že nisem prekosit. Tudi moja stara mati je to rekla. Amerišiu listi poročajo, da so v mestu Miami vendar aretirali uevarnega tatu, ki se je več let skrival policiji. Iz nekega hotela je odnesel sto tisoč dolarjev, toda bil je nepreviden, ker se je z roko prijel mize m tam nehote pustil odtis prstov. Na podlagi tega odtisa je policija tudi ugotovila njegovo istovetnost, in sicer gre za elegantnega gospoda, ki se imenuje Harry Sidmore in ki je bil stalno na letovišču v Miami. Ko ee je policija predstavila njegovi hiši, je on hitro skuša! skriti nekatere predmete, ki bj mu lahko škodovali, in med tem časom se je s policijskimi stražniki razgovarjala njegova žena. Ko so stražniki stopili v njegovo sobo, je takoj priznal, da je on tat. Policiji je tudi po kratkem obotavljanju izročil svoj dragoceni plen, to je pravo zalogo briljantov in dragocenih kamnov. Te je hranil v vrečicah v blagajnah, ki so bile vzidane. Stražniki so kar obnemeli ob pogledu na tolikšno bogastvo. Sidmore je dejal, da je to izkupiček njegovih številnih »operacij«. Ko je nekdo izmed stražnikov slučajno zgrabil za šop ključev, je Sidmore vzdihniil in prosil stražnike, naj mu vsaj ključe pustijo, vse drugo lahko odnesejo. Bilo je okoli 100 ključev, ki jih je on pripravljal in pilil dobrih 10 let. S temi ključi je odprl vsako ključavnico, pa naj bi bila še tako moderna in komplicirana. Zračni vodnah Pariški inženjer Knaper je zgradil pred krat kem poseben zračni vodnjak, v katerem se zbira voda, kakor nam pove ime, iz zraka in ne iz zemlje. Vodnjak predstavlja okrogla betonska kupola, ki je na znotraj votla in ima spodaj več odprtin Zgoraj vodi v prostorno notranjost poseben kamin, skozii katerega uhaja zrak. Slične vodnjake so uporabljali že stari Grki nekako 500 let pr. Kr. v Theodosiji na Krimu. Vodnjak je prav posebnega pomena za tropične kraje, kjer pogine samo radi suše na milijone ovac in kjer je drugačno pridobivanje vode nemogoče. Iznajdba je važna tudi za kraje s slano talno vodo, kakor so kraji n. pr. na Bermudskih otokih, ki so navezani samo na skromne množine deževnice. Ob vročih tropičnih dnevih se napolni votla kupola vodnjaka s toplimi zračnimi množinami, ki se radi hladne notranjosti zgoste v hlapove in potem v vodo, ki se zbira ob tleh v posebnem cevnem sistemu. Ker so tropične noči mrzle, se naprava po noči ohladi in je tako naslednji dan zopet uporabna. Seveda ne moremo pridobiti z zračnimi vodnjaki velikih množin vode, vendar se stroški gradnje izplačajo. Zeparjeva žena: »Kaj pa te zanima v modnem časopisu?« Žepar; »Zanima me, kakšne žepe prinese nova moda.« V Nemčiji bodo prvi dan maja, ki je bil nekdaj socialistični praznik, slavili kot dan narodnega dela. V Tempelhofu pri Berlinu se bo zbrala ogromna masa ljudi, ki jo bodo hitlerjevci z reklamo in seveda tudi s pritiskom spravili tja. Na tempel-hofskem polju že sedaj delajo poizkuse, kako bodo vihrale Hitlerjeve zastave, S posebnimi aparati raziskujejo smeri vetrov, da potem obrnejo zastavo tako, da bo čim lepše vihrala... Trgovsko zborovanje v Brežicah Jesenice V četrtek 20. t. m. se je vršil v Brežicah občni zbor /.druženja trgovcev, /.bor jo otvoril predsednik g. Anton Uinek, ki jo uvodoma pozdravil vse navzoče, zlasti okr. načelnika g. dr. Brezi-garju in tajnika Zbornice TOI gosp. dr. Ivana Plessa. 1'odnl je nato izčrpno ln zelo obsežno poročilo o delovanju združenja v preteklem letu. V poročilu je zlasli podčrtal akcije, ki jih jo izvršilo združenje v zvezi s preosnovo združenja po novem zakonu o obrtih. Potrebno jo bilo v tem oziru mnogo intervencij in pismenih predstavk. Izčrpno jo predsednik poročal tudi o izterjevanju davkov, kmečkem moratoriju, gospodarskem svetu, carinskih zadevali, krošnjarjenju, trgovskih potnikih, mouopolizaciji šolskih zvezkov in drugo. Pohvalno je omenil zlasti tudi prizadevanja bivšega ministra g. Ivana Mohorlča v prid trgovstvu in narod, gospodarstvu naše banovine v splošnem. Po predsednikovem poročilu je tajnik g. dr. Pless pozdravil zbor v imenu Zbornice TOI ter podal nekaj statističnih podatkov o gibanju trgov-stva v dravski banovini, ki so prav značilno karak-terizirali težak položaj, v katerem se nahaja naše Irgovstvo. Dotaknil se je tudi najvažnejših trgov.-političnih vprašanj ter ob koncu svojega govora podčrtal, da je sedaj bolj ko kdaj poprej potrebno, da pri delu za zboljšanje razmer sodelujejo prav vsi brez izjeme. Zato naj bi se trgovstvo v sedanjem težkem čaeit še tesneje oklenilo svojih organizacij. Iz tajniškega poročila, ki ga je podal gospod U m e k, je posneti, da je štelo združenje koncem leta 1932 v celoti 139 samostojnih trgovskih obratov s 14!) pomočniki, IG pomočnicami ter 44 vajenci in 12 vajenkami. Gospodarski načrt. To dni jo izšla knjiga g. ing. Fr. Pobrežuika t. naslovom »Projekt gospo-dareko-zadružnega načrta za Jugoslavijo.-. V prilogi navaja izjave za izdelavo gospodarskega načrta za našo državo. Načrt ima namen pokazati pot iz sedanje krize našega gospodarstva. Pisec jo točno izračunal, koliko je treba pri nas investirati v javna dela: ckoli 1 milijarde dinarjev letno. Na 1a način sc bo povečal naš življenjski standard. Knjiga ima originalno misli in stane 25 Din. Dobi so v knjigarnah ali pri avtorju v Belgradu, poštni predal 189. Našička vrnila posojilo Angležem. Zagrebški listi poročajo, da je Našička vrnila pred leti izposojeni znesek 200.000 funtov po 7% sedaj Angležem v svojih proizvodih, katerih zaloge so zelo velike. Združba čevljarjev za sodni okraj Ljubljana knn občni zbor v nedeljo, 30. aprila ob pol 9 v Delavski zbornici. Poleg običajnih točk je nn dnevnem redu tudi šušmarstvo in davčne zadeve, obrtni zakon, volitve itd. Borski rudnik bakra izkazuje za 1932 bru-toprebitek v znesku 10.24 (10.24) milj fr. in produkt plasmanov v Franciji s 3.1 (4.7) milj. Cisti dobiček znaša 9.4 (8.7) milj. frfr. in znaša razpoložljivi saldo 10.9 (8.9) milj. fr. fr. Mestna hranilnica v Karlovcu izkazuje v 1. 1932 padec vlog zn 2.15 milj. Din. Največji njen dolžnik je občina s 4.2 in elektrarna s 3.4 milj., ker je proti koncu 1932 dobila odpovedi zn 2.5 milj. vlog, se je poelužila zakonske zaščite. Čisti dobiček znaša 0.166 milj. in se porabi zn rezerve. HrNaša delegacija na Dunaju. Včeraj jo na Plina j prispela naša delegaci ja za sklepanje trgovinsko pogodbe z Avstrijo. V delegaciji sta dr. M. Todorov-ič in tir. Dušan Petrovič. Borza Dne 21. aprila. Učvrstitev dolarja Danes je javil Curih dopoldne za dolar nekoliko višji tečaj kol včeraj: notiral je 4.70, včeraj 4.60. Kasneje se je tečaj dolarja še popravil na 4.7465. popoldne pa je zopet' popustil na 4.70. Na naših borzah je Narodna banka not irai a dolar nekoliko višje kot včeraj: 66.93 v primeri s 66.01 včeraj (priračunan je že ažio 28.5%). V današnjem deviznem prometu sta ostala ne-izpremenjena le. Curih in Pari/.. Deloma prav znatno so popustili tečaji Amsterdama, Berlina, Bruslja in Trsta, dočim so se London, New York in Praga učvrstili. Avstrijski šiling je bil na ljubljanski borzi zaključen po 8.30—8.60, na zagrebški pa po 8.35 (20.000 šil.), v Belgradu po 8.40 in 8.37. Grški boni niso notirali na naših borzah. Ljubljana. Amsterdam 2305.40—2316.76, Berlin 1316.80—1327.60, Bruselj 799.13—803.07, London 198.08—199.68, Curih 1108.35—1113.85, New York 5186.04—5214.30, Pariz 215.88—227, Praga 170.67. do 171.53. Trst 294.90—297.30. Skupni promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 57.574 Din. Curih. Pariz 20.38, London 18.06, New York 474.65, Bruselj 72.10, Milan 26.65, Madrid 44.35, Amsterdam 207, Berlin 118, Dunaj 72.99 (54.60), Stockholm 94.50, Oslo 92.25, Kopenlingen 80.25, Sofija 3.75, Praga 15.40, Varšava 58, Atene 2.92, Carigrad 2.50, Bukarešta 3.08. Vrednostni papirji Danes se je vojna škoda zopet učvrstila, dočim so flolarski papirji popustili. Promet je izredno slab. saj je bilo na zagrebški borzi zaključenih komaj 25.000 begi. obveznic. Ljubljana. 7% inv. pos. 42—43. vojna škoda 197 -200, begi. obv. 31.50—32.50. 8% Bler. pos. 32—36, 7% Bler. pos. 31—35, 7% pos. DHB 38 do 42. Trboveljska 135—140. Zagreb. Drž. papirji : 7% inv. pos. 43 d., agrarji 22—25, vojna škoda 195—209. 5. 193—198, (i",; begi. obv. 31.25-32 (32), 8% Bler. pos. 32 do 36, 7% Bler. pos. 31-35, 7% pos. DHB 38.50—42. — Delnice: Narodna banka 3400—3600, Priv. agr. banka 190 den., Šečerana Osjek 110 den., Im-peks 50 den.. Isis 40 bi., Trboveljska 137.50—150. Belgrad. Narod, banka 3550—3650 (3550), Priv. agrar. banka 194—195 (194, 195), agrarji 23—23.50 (22.50), vojna škoda 197—198 (190), 6% begi. obv. 32 —32.50 (32.25, 31.50), 7% pos. Drž. hip. banke 11.50—42.50 (42). Dunaj. Don. sav. jadran. 58.50, Alpine 11.95, Kima Murany 20. Žitni trg Tendenca za pšenico je nadalje čvrsta, vendar so eem le malo narasle. Na ljubljanski borzi eo cene vsem proizvodom narasle in znašajo: Ljubljana. Pšenica: 76 kg bč. 267—272.50, bč. 77 kg ml. tar. 2.85—287. - Koruza: času primerno suha 107.60—110. za april 115—117.50. - Moka: bč OOg 420—425, ban. 430—435. Novi Sad. Pšenica: bč.^okol. Sombor, bč. okol. Novi Sad. sred. bč.. gbč., bč. potiska, srem. 210 do 212, gor. ban. 207.50—210. - Ječmen: bč.. srem. 95—97.00, bč., srem. poml. 100—1O2.5O. - Koruza: bč. 57—59, srem. 58—60. bč., srem. za april, maj in junij 64— 66, ban. 56—58. — Ostalo neizpreme-uieno. Tendenca vzdržana. Promet: -is vagonov. Poročil;) o računskem zaključku je podal g. Gregi. Računski zaključek izkazuje na dohodkih Din 10.230.20, na izdatkih pa Din 25.290.20. Primanjkljaj v iznosu Din 9060 bo krit iz zaostankov na še ne izterjanih prispevkih. Premoženje združenja znaša Din 56.866.65. Na predlog g. Ivana Bana je skupščina sklenila, da se da blagajniku in odboru razrešnira. Gosp. Gregi jo nato poročal o proračunu za leto 1933, ki izkazuje na izdatkih Din 16.270.— in prav isto vsoto na dohodkih, ki se bodo krili z inkorporacljnmi in članskimi prispevki. Na predlog g. Se t i na Petra se je soglasno sklenilo, da se naj pobira članarina za leto 1933 v iznosu 5% osnovnega davka. Predsednik g. Ume k prečila nato določila pravilnika, ki se tičejo volitve odbora. Po 10 minutni pavzi predlaga g. Jeriče k Blaž, da bi se naj volilo v vzklikom. Na njegov predlog je bil nato izvoljen za predsednika g. Ani. Umek, za podpredsednika pa g. Ivail Vidmar. Prav lako je bil na predlog g. Jerička izvoljen z vzklikom ves odbor. Izvoljeni so bili v odbor naslednji gg.: Jeriček Blaž. Lapuh Miha, Šetina Peter, Ver-slovšek Josip, Ban Ivan, Strgar Pavel, Grabnar Vinko, Derbač Jakob, Malus Ivan. Kol namestniki so bili izvoljeni gg.: Kostelic Alfonz, BožiČnik Anton, Vrenko Josip in Frece Ivan. — V nadzorstvo so bili izvoljeni sledeči gg.: Bibič Anton, Verslov-šek Anton in Schmidt Rudolf. Kot namestniki pa gg.: Kolarič Franc, Preskar Mato in Kromšek Karel. — V častni odbor so bili izvoljeni gg.: Umek Anton, Vidmar Ivan, Jeriček Blaž, Šetina Peler in Skala llinko. Sombor. Pšenica: bč. okol. Sombor, gbč., srem., slav., ban. potisje 212.50—215, ban. 210—212.50, 1 bč. potiska 215—217.50. - Oves: bč.. srem. 92—9-1. - Koruza: bč. žel. prompt 57—59, bč. za maj, junij 64—66, bč. bela žel. prompt 60—62. - Moka: bč., ban. št. Og Ogg 335—355, št. 2 215—335, št. 5 295—315, šl. 6 265—275, št. 7 170—180, št. 8 67.50 do 70. — Ostalo neizpremenjeno. Tendenca čvrsta. Promet: 80 vagonov. Budimpešta. Tendenca: prijazna. - Promet: srednji. Pšenica: maj 13.60—13.78, zaklj. 13.59 do 13.60; junij 13.97—14; oktober 12.28—12.40, zaklj. 12.36—12.37. liž: maj 6.82—6.90, zaklj. 6.85—6.86; oktober 8.36-8.48, zaklj. 8.38 —8.39. Koruza: maj 6.93-7.08, zaklj. 7.02—7.03; julij 7.18-7.57. zaklj. 7.51—7.53; avgust 7.65—7.70. Hmelj Splošno. Ukinitev prohibieijc v Ameriki je izdatno vplivala najprej na domače hmcl.jsko tržišče ter ceue hmelju bliskoma pognala kvišku. Na evropskih hmeljskili tržiščih pu še ni našla pravega odmeva in zaenkrat pomanjkanje zanimanja troja še dalje. Vzrok tega je gotovo v znatni meri okolnost, da so zaloge lanskega pridelka, katerega Amerika v prvi vrsti išče, pokupile večinoma domače.pivovarne in zato ni več dosti blaga na razpolago. Izjema pri tem je le žateško tržišče, kjer je nastala silnn hausse, kar dokazuje, da je vprav češka hmeljska trgovina dobro kulkulirala in tudi še pravočasno napravila izdatno propagando za češko blago; vendar pu so tudi v Češkoslovaški zaloge lanskega pridelka vsaj i/, prve roke že večinoma razprodane.. Nekoliko živahnejša je postala tudi francoska izvozna hmeljska trgo-vina, «ločini Anglija iu Nemčija nameravata Ameriko zalagati predvsem z že gotovim pivom. Snvinjska dolina: Obrezovanje hmelja je končano in tudi hmeljcvke bodo v kratkem postavljene. Kljub temu, dn je rastlina odgnala ponekod le slabe poganjke ter je bilo kur težko dobiti res lepili sadežev, ki so bili često še črvi-vi, pn se računa, da ta okolnost na nadaljnji razvoj ne bo imela posebnega vpliva. Hmeljarji, ki računajo letos z boljšim plačilom za svoj trud. so hmeljišča večinoma zopet pošteno zagnojili in je zato upati, dn si bo prej nekoliko sestradana rastlina hitro opomogla. Vreme je še precej ugodno, vendar se je opažalo pomanjkanje vlage ter jc bilo nekaj izdatnega in toplega dežja že prav potrebno. — V limeljeki kupčiji pa traja precejšnje zatišje. Lanski letnik je, izvzemši nekaj stotov, itak bil že prej razprodan, zn starejše letnike pa še ni bilo nobenega pomembnejšega zaključka. Za letnik 1933 v predprodaji je zopet nekaj več zanimanja ter se plačuje po 20—30 Din za kg; občutno pomanjkanje gotovine pa zelo otežuje kupčijo. Vojvodina: Razvoj hmeljske rastline zaenkrat prav dobro napredu je, sicer pa je položaj nespremenjen. Slov. hmeljar.) Hrvatski listi poročajo, da je kmet. ministrstvo podvzelo potrebne korake glede saditve hmelja posebno v donavski banovini z namenom, da se omeji kultura hmelja. V tem oziru so kmet. rèferenti v krajih, k jer ee sadi hmelj, žc ukrenili potrebno. Živina □ Mariborski svinjski sejem dne 21. aprila. Na današnji svinjski sejem je bilo pripeljanih 119 svinj. Cene so bile sledeče, mladi prašiči 5—6 tednov stari 125—135 Din, 7—9 tednov stari 150—170 Din, 3—4 mesece stari 230—350 Din, 5—7 mesecev stari 450—550 Din, 8—10 mesecev stari 560—580 Din, 1 leto stari 750—950 Din. Kilogram žive teže 7.50—8.50 Din. kilogram mrtve teže 10.50—12 Din. Prodanih je bilo 81 komadov. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA Začetek ob 20. Sobota, 22. aprila: DAME Z ZELENIMI KLOBUKI. Red Sreda. Nedelja, 23. aprila: ob 15: L N. R. I. Izven. Znižano cene. Ob 20: KROG S KREDO. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 24. aprila; GOSPA MINISTRICA. Red D. Torek, 25. aprila: Zaprto. Na splošno željo se vprizori na Belo nedeljo popoldne ob 15 ponovno pasljonska igra INRI z g. Gregorinom v vlogi Kristusa. Za predstavo, ki je namenjena predvsem občinstvu iz okolice, veljajo znižane dramske cene (od 24 Din navzdol). — Zvečer ob 20 pa sc vprizori uspela Klabundovn igra Krog s kredo:, tudi po znižanih dramskih cenah. OPERA Začetek ob 20. Sobota, 22. aprila: PRI BELEM KONJIČKU. Izven. Globoko znižane cene od 30 Din navzdol. Nedelja, 23. aprila ob 15: PARS1FAL. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 21. aprila: Zaprlo. Torek, 25. aprila: SAMSON IN DA LILA. Red C. »Zveza žena in deklet« je na velikonočni ponedeljek priredila pri Jelenu« plesno veselico. Mnenja smo in mislimo, da z nami vsaj 90 odstotkov jeseniškega prebivalstva, da je v časih, ko delavstvo žc mesece in nicsece željno pričakuje, kdaj bo žc sklenjena in podpisana kolektivna pogodba med delavstvom in KlD, ples popolnoma odveč. Posebno če ga prirejajo žene in hčere tovarniških dclavccv. Prav je pogodilo mestno županstvo, ko je brezposelnim, ki so prišli veliki petek in soboto po brezposelno podporo, ponudila delo in sicer na ta način, da so pometali jeseniške ceste. Lahko rečemo, da niti v Berlinu nimajo tako pometenih cest, kot smo jih imeli na Jcscnicah velikonočne praznike. Zadovoljni so bili s tem meščani, kakor tudi brezposelni delavci. Na belo nedeljo -ob treh popoldne se vrši v starem delavskem domu na Savi redni letni občni zbor I. delavskega konsumnega društva na Jesenicah z vsemi svojimi podružjiicanii. Ker je ' ta občni zbor zelo važen, naj nc bo nobenega člana, ki se ne bi udeležil. Na velikonočni ponedeljek ob enajstih dopoldne je pred Krekovim domom prvikrat nastopila jeseniška cerkvcna godba ter priredila promenad-ni koncert, katerega jc z zanimanjem poslušala velika množica. Turistovski klub »Skala«, podružnica Jesenice, ni mogel lepše proslavili desetnico svojega obstoja kakor s tem, da je na velikonočne praznike priredil v prostorih meščanske šole na Jesenicah foloamalersko razstavo. Devetnajst amaterjev se je je udeležilo s svojimi posnetki in razstavili so celih 205 slik, kar jc za Jesenice velikansko število. Naravnost presenetile so slike g. S. Smo-leja, ki je tudi odnesel prvo nagrado. Njegove breze so bile večkrat prodane, zanimiva in pomembna je slika »Dneva nc pove nobena pratka«, na kateri vidimo jeseniškega grobarja pri izkopavanju svežega groba. Tratnikova slika »Z viška«, na kateri vidimo tovarno KID in del Jesenic, posneto z vrha martinarskega dimnika, je nekaj izrednega in jc vzbujala mnogo zanimanja. Koreninijev »En starček je živel« jc bil videli kakor bi bil živ. Torkar ml. ima mnogo izborno posrečenih slik, zlasti iz okolice Breznicc. Novšakovi motivi so nekaj izrednega, posebno posrečene so otroške slike. Treba bi bilo pohvaliti vse razstavljalcc. Razstava je izborno uspela, tudi v gmotnem oziru, čeravno jc bil vstop prost. Kamnik Bikoborba v kamniškem predmestju. Neki posestnik iz. kamniške okolico je na velikonočni ponedeljek popoldne gnal po Šutni korenja-škogu liika. ki jc nekaj časa prav mirno korakal za svojim vodnikom, kakor bi ga ves svet okrog njega prav nič ne brigal. Naenkrat lia se jc sredi šutne naveličal spremstva in «i zaželel nekoliko gibanja v prosti naravi. Ubral jo jo v naglem diru po cesti proti sejmišču in čez novotržki most v gozd proti Staremu gradu. Tam je nekaj časa rogovilil med drevjem, noto pa je vdrl na cesto pred železnim mostom v Podgori, kjer so imeli številni gledalci dalj . časa priliko opazovati pravo bikoborbo, ko so lovili in mirili podivjano žival, šele po preccj-njem trudu «e jim jc prosrečilo pomiriti razjarjenega bika in gn odpeljati v hlev. Tablice s hišno številko in /. imenom ulice bomo končno dobili tudi v Kamniku. Posebni odbor za preimenovanje ulic, ki je bil imenovan že na občinski seji 28. maja 1932, se bo v kratkem scst.il k reševanju tega vprašanja. Pritegnil bo tudi zastopnike raznih korporacij in društev, da se imena ii lie določijo sporazumno z, vsemi merodnjiiicni faktorji. Na tem sestanku !>o tudi vsakdo iz vrst našega meščanstva lahko izrazil svoje mnenje in stavil predloge. «Ia ne bo pozneje, ko bo kočljivo vprašanje že rešeno, nepotrebnega zabavljanja in kritiziranja. Stavbno gibanje prihaja tudi v letošnjem letu počasi do izraza, vendar mnogo bolj v kamniški okolici kot pa v mestu samem. Na Duplici in lia Peroveni grade dvoje ali trojo hiš, nekaj malega zidajo tudi v Mekinjah, v mestu pa gradi tovarnar g. Knaflič med svojo usnjarno in mestno klavnico nov dvonadstropen tovarniški objekt. Na Zapricah. ob poti otl Rodetove restavracijo proti Peroveni, je postavil trgovec g. Kramar majhno leseno hišico, ki jc prva te vrste v Kamniku. Sport I 5 Radio Programi Hadio-LitsbUana t Sobota, 22. aprila: 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Čas, plošče, borza — 17.30 Salonski kvintet: Po želji poslušavcev — 18.30 Angleščina, poučuje ga. Orthaber — 19.00 Delavska ura: Hišni posli in vimčarji (g. Rudolf Smersu) — 19.30 Iz zgodovine filozofije, univ. prof. dr. Veber — 20.00 Koncert delavske godbe Zarja — 21.00 Salonski kvintet — 22.00 Čas, poročila — 22.15 Plošče. Nedelja, 23. aprila: 7.45 Gimnastika (M. Dc-bovšek) — 8.15 Dnevne vesti — 8.30 Rentabilnost kmetskega dela (dipl. agr. A. Jamnik) — 9.00 Božja postava (Dr. R. Tominec) — 9.30 Prenos cerkvene glasbe iz Št. Peterske cerkve — 10.00 Elektromotor v obrti (Inž. Dr. Malanovič) — 1.0.30 Nalezljive bolezni pri živini (Dr .Kocjan) — 11.00 Salonski kvintet (slovenska glasba) — 12.00 Čas, poročila — 12.15 Plošče — 13.00 Čas, plošče, borza — 15.00 Dekletova socialna šola (gdč. Lebar-jeva — 15.30 Koncert pevskega zbora .Sava« — 16.30 >Ingeborg , komedija (št. JaJcobsko gledališče) — 17.30 Jazz .Zarja« — 20.00 Vesela lira. sodelujeta gg. Danilo in Povhe, pri glasoyirju dr. Švara — 20.30 Samospevi, poje ga. Slava Čampa 21.30 Salonski kvintet — 22.30 Čas, poročila, plošče. Drugi programu Nedelja, 23. aprila 1933. Zagreb: 20.00 Koncert radio orkestra — Milano: 21.00 Operni prenos — Brno: 20.15 Pesmi in melodije — 20.35 Violinski koncert — London: 22.05 Nedeljski orkestralni koncert — Stuttgart: 20.00 Operetna glasba — Leipzig: 16.30 Popoldanski koncert simfoničnega orkestra — 20.0 Švab-sko nemški večer — Suisse Romande: 19.00 Orgelski koncert — 20.00 Balade za violino Ju pia-nino — 20.30 : Lubavila pesem . opereta — Belgrad: 20.30 Odlomki iz opere Življenje zn carja« — Rim: 20.45 Čista Suzana , opereta — Bero-mlinster: 20.00 Vokalni koncert — 20.40 Koncert radio orkestra — 01.05 Violinski koncert — Praga: 20.00 Koncert orkestra Narodne garde — Dunaj: 17.00 Koncert dunajskih filhamiouikov: Simfonija v g molu 19.30 Zhorovno petje - 20.10 Dunajska zabavna glasba Miinrhon 20.30 Mojstri pevei iz. NUnrborgn. opera, It. Wagner. 111. dejanje — Budapest: 10.30 Aida . opera (Verdi), prenos Iz opernega crlçdaliscît Varšava: 21.10 Koncert orkestra — 22.05 Vokalni koncert DVA ODLIČNA NASPROTNIKA SK ILIRIJE V nedeljo na igrišču SK Ilirije: 8K Celje : SK Ilirija U, .SK Želeinlčar (Zagreb) : SK Ilirija A Da ne ostanemo v Ljubljani ludi v nedeljo brez dobrega nogometa, jo uspelo SK Iliriji prirediti za nedeljo dve zanimivi gostovanji. Za svoje >B< moštvo, ki po kvaliteti prav nič 110 zaostaja za svojimi tovariši iz A> tourna, je povabila ambiciozno euajstorlco .SK Celja, v katerem igrajo številni častniki, bivši člani reno-miranih zagrebških in belgrajekih klubov. Prlja telji nogometa, bodo imeli topot prvič že v pred-tekmi priliko videti dve tehnično visoko stoječi moštvi, ki sta zmožni navdušiti s svojo igro tudi razvajeno publiko. Svojemu -A' moštvu je pa oskrbelo klubsko vodstvo kot nasprotnika enujstoriCo zagrebških Železničarjev, vsekakor homogeno, dobro vigrtinu moštvo, ki stoji po svoji nedeljski zmagi nad lokalnim nasprotnikom, zagrebško »Viktorije z. rezultatom 1:0, 11a čelu zagrebške prvenstvene tabele in je tako postalo najresnejši prétendent z,:i finalista izločilnili tekem za vstop v nacionalno ligo. Tudi pri nas »Železničarji- niso nepoznani, saj so nam v številnih prijateljskih srečanjih nudili prvovrsten športni užitek, s svojo fair igro L11 discipliniranim nastopom pa so si pridobili simpatije naše nogometno publike. Tekme bodo nudile prvovrsten športni užitek, ker bodo pokazale na zelenem polju res oni boj, ki je pri pravem nogometu potreben in je špiritus agens vsake nogometne igre. Prepričani smo, da 110 bo publika zaihudila izredne prilike, za katero je poskrbela SK Ilirija, ki hoče nudili svojim prijateljem in športnim gurmanom za vsako ceno prvovrsten sport. Velika udeležba naj nagradi prizadevanje klubov iu igralce tekmujočih moštev. 1t Novi Sad, 20. apr. L Današnja nogometna tekma med pračko Sparto, ki se po uspešni turneji v Romuniji vrača v domov'*io, in tukajšnjim Gport-nim klubom Vojvodina je končala z rezultatom 3 : 2 za Sparto. Triglavska tekma v smuku. TS .Skala*, podružnica na Jesenicah, je priredila velikonočni ponedeljek klubsko tekmo v smuku v triglavskem pogorju, ki je v vsakem pogledu dobro uspela. Proga jo potekala od roba Rži nad Staničevo kočo v rahlih ovinkih proti plazu pod Rjavino, kjer je zavila v severozapadni smeri v dolino gornjo Krme 1er končala v ostrem smuku nekoliko nad lovsko kočo v gornji Krmi. Na cilj je prispelo 14 tekmovalcev, med tekmo sta odstopila dva. Vzlic slabim snežnim razmeram so bili rezultati zelo dobri. Najboljši čas je dosegel Praček Ciril, ki je prevozil progo v času 6.13, drugi Heiin Hubert 7.09, tretji Kalni k Lojze 8.53.5/10, četrti Homovec ilogo 10.03, peti Levstik Lojze 10.05,5/10, šesti Bizjak Jože 10.25, semdi Šmuc Lojze 10.28, osmi Šega Boris 10.57, deveti šmuc Vinko 11.05.510. Izven konkurence pa so bili doseženi sledeči čnsi: ,1 uric Herbert, MSK Maribor 6.19, šoStarič Ivan, SK Ilirija 7.18. Cijan Boris, SPl), Maribor 8.38. IProga je bila dolga okrog 6 km. višinska razlika ! je znašala 450 111. Znana dunajska prolrnijonalna drsalka Melitta I Brunner je bila pri zadnjih tekmah profesijonalk v , umetnem drsanju, ki so se vršile 10. t. m. v Ox-fordu, premagana. Lansko leto je zmagala ona, I letos jo jo pa prekašala Angležinja Joyce Macbeth. ! Tudi tretje mesto jc zasedla Angležinja, in siccr ; gdč. Joan Dix. Petcroboj nameravajo zopet upcljati pri težkn-I atletskih tekmovanjih. O priliki kongresa mednar. težkoatletske zveze, ki se je vršil povodom zadnje olimpijade v Los Angelesu, se je na predlog Nemčije sklenilo, da sc pri evropskem prvenstvu v dviganju uteži zopet poskusi z. olimpijskim petero-bojem. Na podlagi dobljenih rezultatov pa bo mednarodna težkoatletska zveza o zadevi sklepala na prihodnjem kongresu. V zadnji pariški Šestdnevni kolesarski dirki je zmagalo francosko moštvo Broccardo-Guimbre-tiere. Omenjena favorita sta prevzela vodstvo približno na sredi proge, in sicer za daljšo dobo, kjer sta zlasti pokazala svojo izredno dobro formo. • Danska plavalka Jakohscn je plavala 100 jar-dov prsno v času 1:19.7, njena tovarišiea Andersen pa 100 111 crawl v rekordnem času 1:13.4. Pri tem meetingu v Oslo je v 160 111 prsnem plavanju zmagala Jakobson v času 1:28.5, v crawlu 11a 200 metrov pa jc gdč. Andersen dosegla rekorden čas s 2:47.5. — Omenjeni plavačiei nameravata postali plavalni učiteljici, ter bosta s tem avtomatično postali poklicni športnici, ker to predvidevajo danski športni predpisi. Erwin Casmir, večkratni nemški saliljaški prvak se je udeležil sabljaškega turnirja v Milanu, kjer je" v sablji premagal italijanskega učitelja borenja Gargana z 10:6 zadetki. V liockejii 11a ledu je premagala Amerika Evropo s 3:1. Kot kapitan evropske reprezentance je fungiral Avstrijec Trautenberg. Prvi gol je sicer zabila Evropa po Angležu Faim, toda Amerika je dve minuti nato že izenačila ter v drugi iu zadnji tretjini igro še po enkrat uspešno streljala ter postavila omenjeni rezultat. Ladoumcguc. znani francoski tekač nn srednje proge, je na velikonočni ponedeljek prvič javno startal, odkar je, bil diskvalificiran. Zmagal je na 3000 111 v času 8:59.4. G. Pal ing, zmagovalec v loku čez zapreke na 110 m na zadnji olimpijadi v Los Angelesu, se .jo na neki avtomobilski vožnji v Ameriki smrtno ponesrečil. V meddržavni hoks-tekmj med Češkoslovaške in Madjarsko, je Češkoslovaška podlegla z. 12:4. KROGLE za h al in ti 11 j c ali keglanje dobite najceneje pri tvrdki SploSnn lesostPugapRtvo H. Pečjak S drug itružba 7. o. z. Ljubljano - Zaloharlcva 13 Otvoritev zobozdravimhege ofeljef® Svoj zobozdravniški atelje otvorim I. mo|(l t. I. v hotel u iTriglnv« ua Jesenicah II. nadstropje. — Sprejemam od 8.—12. ure in 14,-18. ure. DR. S. L0RAND - zobozdravnik-spccijalisf MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda Din Г— ; ženi-tovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas l>in 10'—. Mali oglasi se plaoujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska. 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. ilužbojdobe Samostoj. prodajalko snažno, urno, iščem za mlekarno, delikateso, trgovino s sadjem in zelenjavo. Plača 250 Din in 5 odstotkov z vso oskrbo. Služba trajna. Nastop takoj. Jamstvo v gotovini 2500—3000 Din. Ha-nika Eder, Zagreb, Tkal-čičeva ul. 82. (b) Denar S kapitalom do 75.000 Din pristopim kot družabnik k prima rentabilnemu podjetju. — Dopise pod »Uspeh« štev. 4478 na upravo »Slovenca«. (d) Skladišče ali delavnica centrum mesta, ca 180 nr, tudi deljeno, popolnoma suho in zračno, se odda s 1. majem Vprašati v trgovini Zalta, Dunajska cesta. (r) II Kupimo Kupim staro juto! Prešeren, Kranj. (k) Kupim elektromotor dobro ohranjen, 6—8 Ks, 380 volt. Ponuditi ceno: Ludvik Vidmar, Ambrus, pošta Zagradec. (1) Konja za ježo 4 do 6 let starega, kupim. L B. Vrhovčeva 11, Ljubljana. (k) Stanovanja Opremljena soba se odda gospodu s prvim majem. Poljanski nasip št 10/11, desno stopnišče [Požar).___(č) Opremljeno sobo lepo, oddam stalni osebi. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4494. (č) Sprejme se gospod kot sostanovalec v sobo z električno razsvetljavo. Cena 140 Din. Takoj ali pozneje. Vrtača šl. 3 11. Marija Urančič. (c) Ш5ЕГО Pozor! Prosimo, da nam oni, ki nam lahko nudi točne podatke, če možno, naslov bivališča, o 2. nov. 1932 izginuli Mariji Jereb, stari 24 let, ki je bila v nosečem stanju, iste izroči proti nagradi. Jereb, Pobrežje pri Mariboru, o Razpis! Vodovodni odbor za občini Gor. in Dol. Logatec razpisuje oddajo betonskih in vodovodnih del za priključek novega studenca k obstoječemu vodovodu v Logatcu. Popis in načrti so skozi 14 dni na vpogled v občinskem uradu v Dol. Logatcu med običajnimi uradnimi urami. Odbor si pridržuje oddajo del ne glede na najnižjo ponudbo. Vodovodni odbor v Logatcu, načelnik Vouk Hubert, o Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem odprl vinotoč. Ko-šaki 30, Rupena — Ma- I ribor. (o) Prehodna doba deklice le med 12 In II letom, to je doba, ko mora vsaka deklica imeti zdravo kri, zdrave in močne živce ter izvrsten apetit. TO DA: za Krepitev Krvi. živcev in apetita. »ENERGIN« se dobi v vseh lekarnah, 1 steklenica '/„ litra Din 35'—. Po pošti pošlje LABORATORIJ »ALGAc - SUŠAK 3 velike steklenice Din 110 —, 6 velikih steklenic Din 220— in 1 gratis. 12 velikih ste klenic Din 440'— in 2 eratis. Odobreno po Min. soc. politike i narod, zdravijo S. Br. II7H7 od 23. marca 1932. Nova hiša z vrtom poceni naproda|. Novak, Vižmarje — Pod Klancem. (p) Hišo s trgovskim lokalom, trafiko, vrtom in travnikom, na najlepšem in prometnem kraju, poleg farne cerkve, v Dravski dolini, prodam ali dam v naiem. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod -Ugodno« št. 1483. (p) Hišo in parcelo poceni prodam. Knezova št. 37, Kavšek. (p) Posestvo z gospodarskim poslopjem in trgovskimi lokali oddam v naiem zaradi j odsotnosti. — Naslov v , upravi »Slovenca« pod 1 št. 4475. (p) Volna, svila, bombaž stalne « botfat' izbiri ? vseb vrstah ib «tromo pleteni? m ročna dela po naimžiih jenan pri tvrdki Kari Preloa Liubliana ?.ido»ska ul m Stan trfi Konfekcija - moda j Dober jabolčnik naiboliši nakup — Anton 100 hekto, 1 dinar za li-Presker Sv Petra c 14 ter, proda Wesenschegg, Liubliana (1) Konjice. (1) Jedilnico, spalne divane, kuhinjo in razne komade pohištva radi selitve prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4413. (1) Mizarji, pozor! Dospele so jelševe vezane plošče kval tele BB. katere dobite pri nas po najnižjih konkurenčnih cenah Tvornica „UKOD" Liuhljiina. Tyrseva lil. Širite »Slovenca«! Semenski oves štajerski hribski, lep, po 1.50 Din kg, franko Zidani most. nudi Peter Setina, Radeče. 'DOKU naibnliflil, mlinov nudi nnireneie veletrgovina Hta m mlevskih itdrlko» A VOLK LJUBLJANA Realiera rata M Skladišče v najem! Narodno gledališče v Ljubljani išče za shrambo svojih kulis veliko, prostorno in razmeroma visoko skladišče za takoj. Natančne ponudbe naj se stalijo na gledališko upravo. Penzion v Crkvenici зе odda v naiem. Poizve se v Wolfovi ulici št. 12 pri tvrdki Javornik, Ljubljana. (u) Mehanična delavnica pripravna tudi za skladišče in za vsako obrt, Parcelo podolgovato, do 500 m2, v širšem centru Ljubljane, kupimo. Pismene ponudbe z vsemi podatki in najnižjo ceno na Zadrugo Poštni dom v Ljubljani. (p) Hišo eno- ali dvonadstropno, po vojni zgrajeno, v širšem centru Ljubljane — kupimo. Pismene ponudbe z vsemi podatki in najnižjo ceno na Zadrugo Poštni dom v Ljubljani, p Majhno posestvo s hišo ob glavni cesti, 5 minut od postaje Cir-knice — naprodaj Naslov: Kaniža 22, pošta Pesnica. (p) 10 stavbnih parcel po 600—1000 m1' naprodaj in se sprejmejo tudi Д, Naš ljubi, dobri oče Martin Obersne gostilničar in posestnik nas je po dolgem, mukepolnem trpljenju, večkrat okrepčan s tolažili sv. vere, danes v petek 2l. aprila za vedno zapustil. Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 23. aprila od hiše žalosti v Devini, na pokopališče v Slov. Bistrico. Prosimo tihega sožalja in spominjajte se njegove duše v molitvi. Devina pri Slov. Bistrici, dne 21. aprila 1933. Jakob, Ludvik, Alojzij, sinovi; Ivana, Marija, hčeri. se odda v sredini mesta. ! hranilne knjižice. Poizve Vprašati v pisarni Kapi- ] se: Vižmarje št. 100 in teljska ulica 3, Ljubljana. 59, (p) Umrl nam je naš dobri oče, stari oče, brat, stric in tast, gospod Rudolf Smola s I. kavarnar po kratkem trpljenju, dne 21. t. m., previden s svetotajstvi. K poslednjemu počitku ga spremimo v nedeljo 23. t. m. ob pol 16 na šmihelsko pokopališče Novo mesto, dne 21. aprila 1933. Tako sprašujejo moški, kjer se pojavi. S svojimi prekrasnimi svetlopla-v i in i lasmi očara vso svojo okolico. To je njen uspeh, istočasno pa tudi uspeh speci,talnega šam-pona S. Y. S ki varuje lase pred nelepim po-temnevanjem in naredi potemnele lase in lase brez sijaia svetle in svileno mehke. Že prvi poizkus Vas bo o tem prepričal! Oprema za enkratno uporabo Din 6'— a za trikratno Din 12'—. Dobi se povsod. Poskusite še danes in zahtevajte izrecno S.Y.S specijalni šanipon negovane blondine Prodaja na veliko : »Cosmocliemi a«, Zagreb Smičiklasova 33 DR. RUTAR IGNACIJ, odvetnik na Vrhniki naznanja v svojem in v imeni ostalih sorodnikov, da je naš iskreno ljubljeni oče, soprog, stari oče in tast, gospod Matej Rutar posestnik na Mlinem — Bled v 86. letu starosti, previden s svetotajstvi sv. vere, po kratki mučni bolezni v četrtek, dne 20. t. m. izdihnil svojo blago dušo. Pogreb bo v soboto, dne 22. t. m. na Bledu. Bled-Ljubljana, dne 21. aprila 1933. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo, da je umrl dne 21. aprila 1935 po dolgi mukepolni bolezni naš dragi soprog, preljubi skrbni oče, stari oče in stric, gospod ilnton Komotor notar v pokoju v 79. letu starosti, previden s tolažili sv. vere. Pogreb predragega se vrši v nedeljo, dne 23. aprila ob 5 popoldne na farno pokopališče k Sv. Pavlu. Vrhnika, dne 21. aprila 1933. Žalujoči ostali. .Ï «j3 •o o d C — £•5 a ■5.9 D O > iS — « — c UJ u ,EJ JS§ > tu „ï-i tu a g u I- u в Of V C 0 e- I a. j a c č5 <0 n " o »s £ S N o. — sû 2: 5 0 'u » O S B 'CJL ж° ffl a I S 8 . .Bo-S QOQ O •= a, > qq E issa£ •n -o I сл n <У <У 3 > -D «-'22 »Ј5-ОЦ » ' N O ■•'U - o r; » » • o ° s « a a g - a - M I» I 2 J n _ CN » ■ B «n Je S-g « и — h «> Л i O 1J Џ. U jO. O 5-D P. C. Wren Lepi Mihael 92 Vendar pa je v moji sebičnosti radost kmalu prevladala žalostno preteklost in jel sem se veseliti bodočnosti, saj sem čutil v svojem žepu Izabeline brzojavke! Nič ne bom pisal o svojem srečanju z njo. Tisti, ki ljubijo ali so ljubili, si morejo nekoliko predstavljati moja čustva, ko sem stopal proti vrtni lopi, ki jo je Izabela izbrala za najino zopetno srečanje — raje kakor kolodvor ali ladijski krov. Tam je stala moja miljenka; bila je krasnejša in ljubkejša ko kdaj prej... Dobro je, da radost ne umori človeka, sicer jaz ne bi bil preživel tisle ure. Teta Patricija je bila spočetka hladno prijazna. Po obedu v salonu, v tisti sobi, iz katere je bil zginil >Blue Water«, sem ji dal v navzočnosti Izabele in Ge-orgea I^prencea pisino in zavitek, ki mu ju je zaupal Mihael. Odprla je pismo in ga sama prebrala, nato pa še enkrat glasno čitala: »Moja ljuba in spoštovana teta Patricija! Ko boš to dobila, bom mrtev, in ko boš to pre-Čitala, ml boš, upam, odpustila, kajti storil sem, kar se mi je zdelo najboljše in kar naj bi bilo majhno povračilo tebi za vso tvojo veliko dobrotljivost do mene in mojih bratov. Moja ljuba teta, vem, da si prodala .Blue Wator' maharadži. in vem, da si se morala bati vrnitve sira Hectorja in prej ali slej tudi njegovega odkritja, da dragulja več nimaš. Bil sem tedaj v eni izmed vitežkih oprav, ko si izročila ,Blue Water' vizirju ali odposlancu maha-radže. Slišal sem bil vse in sleherno besedo, ki si jo izgovorila, toda ko sem dognal, da si dala napraviti posnetek dragulja, sem si mislil, kako sijajna reč bi bila, če bi k nam vdrli vlomilci in ukradli safirjev nadomestek! Tatovi bi bili lepo opeharjeni in sir Hector ne bi nikdar zvedel, da si dragulj prodala. Ko bi bil jaz mogel najti njegovo skrivališče, bi bil jaz vlomil vanj. Ko je kasneje prišlo pismo sira Hectorja. ki je naznanjalo njegovo vrnitev, sein uvidel, da je zadeva postala obupna in nujna. Tako sem s strahovi odnesel tisti sloviti košček stekla, kremenjaka ali kar že je, in ga s tem vračam ter te prosim, da mi to oprostiš. Na vse zadnje bi ga bil tiste noči skoraj vrnil, vendar sem vesel, da ga nisem. (Povej to Johnu!) Sedaj te prav lepo prosim, pusti sira Hectorja v prepričanju, da sem prostaški tat, ki je ukradel ,Blue Water', ali pa so biie vse te sitnosti zaman in se ni uresničila moja želja, da bi te obvaroval neprijetnosti. Smem pa reči in mislim, da si storila popolnoma prav, da si ga prodala in njegovo vrednost mnogo bolje uporabila za zdravje in dobrobit svojih zakupnikov in kmetov ter za dvig plodonosnosti posestva, kakor če bi bil zaklenjen v blagajnici, ne da bi kdorkoli imel od njega kake koristi. Skoraj som obžaloval svoje dejanje, ko sta la dva bedaka. Digby in John, tudi pobegnila z doma. Nikdar si ne bi bil mislil, da bosta napravila tako neumnost... Tako upam, da se je vse obrnilo na dobro, kar sem hotel doseči. Stavim, da je to strica Hectorja zelo udarilo! Sedaj, ljuba teta, si želim le, da bi ti bil s tem malo pomagal! Z odkritosrčno hvaležnostjo za vse, kar si storila za nas, ostajam tvoj ljubeči in občudujoči te nečak ,Beau' Geste.« »Zares plemenit Beau!« je dejala teta Patricija in prvikrat v življenju sein jo takrat videl, da je imela solzne oči. Odlomek nekega pisma Georgea I^awrencea na polkovnika Henrija de Beaujolais, poveljnika spahijev v XIX. afriškem armadnem zboru: »... In tukaj je druga polovica te zgodbe, moj dragi prijatelj. Škoda za ta dva odlična dečka, Mihaela in Dig-byja Gestea . . Vse ostale podrobnosti Vam bom povedal, ko pridete v juniju v Anglijo, kar zelo upam. Vi ste moj najboljši prijatelj, Henri, in prosim Vas. bodite mi drug, kar je tudi srčna želja lady Brandonove. Pomislite, po več ko tridesetih letih tihega oboževanja!... Počutim se, ko da bi bil mladenič! In ta krasni fant John se bo poročil ,z ljubkim otro kom', ki se ga menda šespominjate. I>ady Brandonova jima je jako dobra, res. in mislim, da živi v veri, da stori kaj za Mihaela, če gladi pota mladima človekoma .. .« KONEC! Za »Jusnslovansko tiskarno« v Liubliaui: Karel Cet. Izdaia teli: Ivaii Itakovec. Urednik: Prane. Krem/ar.