Natisov 15.000, „Štajerc" izhaja vsaki pelek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo : za celo leto 3 krone, za pol in četrt leta razmerno; za Ogrsko 4 K 50 vin. za celo leto; za Nemčijo stane za celo leto 5 kron, za Ameriko pa 6 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-rom na visokost poštnine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne štev. seprodajajo po 6v. Uredništvo in uprav-ništvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80, za '/, strani K 46, za •/, strani K 20, za '/s strani K 10, za >/u strani K 5, za '/ss strani K 250, za '/e» strani KI. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. Štev. 21. V Ptuju v nedeljo dne 26. maja 1912. XIII. letnik. Binkošti. „Pfingsten, das liebliche Fest des Maien . . ." In zopet smo prišli v prekrasne binkoštne praznike. Ako nas budijo sveti božični dnevi z bajnokrasno lepoto tihe zimske noči, v kateri se je porodilo božansko dete, ako dviga Velika-noč našo dušo nad posvetne višave in nam predstavlja Odrešenikovo trpljenje ter zmago večne volje nad temno smrtjo, -t so krasni binkoštni prazniki popolnoma v svita zlatega solnca. Kakor je zbrane apostolne razsvetil sveti Duh in jim dal moč in krepkost, da razglašajo po vsem svetu in vsem narodom tajnosti in večne resnice Božje besede, tako nas razsveti spomladno majnikovo solnce ob binkoštnih praznikih, da pozabimo za hip vsakdanje malenkosti in britkosti vsakdanjega življenja ter pogledamo z jasnimi očmi tja proti vesoljnemu nebu: lina je resnica in večna je in nikdo je ne bode premagal... Kako nežno je novorojeno dete in kako odpira oči proti svetlobi. Prvi čut novega življenja poraja svetloba. In potem raste in raste, vedno širje se mu odpira svet, vedno večje je otrokovo poželjenje. V binkoštnih praznikih pa koraka ob roki skrbne botrice tja v cerkev in preplašena nedolžna duša čaka, da sme vstopiti v tajnosti vere, v Božji hram. Duh mu odveze duhovniška roka, svet mu odpre Božja beseda, — kot novi človek stopa otrok iz cerkve, da prične pogumno trnjevo pot življenja, katere edini cilj je vendar zopet novo, boljše, brezmadežno življenje tam onkraj groba ... A tudi srce odrašenega človeka, kateremu je vsakdanji boj za obstanek vzel že mnogo mladostnih upov in želj, se veseli nad nadopolno mladino, ki stopa liki angeljem, s cvetljicami v laseh, s solncem v očeh pred oltar. Oj mladost, oj mladost, ti najnežnejši izraz božanske volje! Oj mladost brez sovraštva in trpljenja, brez muk in dvomov! Oj mladost polna nedolžnosti in brezBkrbnosti in polna lepote, večne, zmagujoče lepote! . . . Kakor cvetlice so otroci, žive cvetlice, ki odpirajo svoje kelihe večnemu solncu, ki se lesketajo v diamantinem svitu jutrajne rose! Rožice bodejo ovenele, kelihi bodejo odpadli, kosa jih bode položila na travnik in najmočnejši žarek solnca jih ne more več prebuditi k novemu življenju. Vi otroci pa bodete cveteli i zanaprej; niti kosa smrti vas ne konča za vedno, kajti onkraj groba vas čaka večnost in Božje obličje vas pozdravlja z neskončnim svitom brezmejne ljubezni . . . Pozdravljeni, krasni binkoštni prazniki, — pozdravljena mladost, pozdravljeni upi in pozdravljena, sveta ljubezen, sveta sreča spomladne svetlobe! Politični pregled. Politični položaj postal je zopet jako temen in na vse strani se širi nezaupljivost ter nezanesljivost. Naša vlada obstoji iz samih bolnikov• ministrov; tudi ministerski predsednik grof Sturgkh ima vsled bolezni dopust. V državni zbornici poskušajo Hrvatje delo motiti, kakor da bi bili Avstrijci krivi, da jih Madžaroni s škorpijoni trpinčijo. V ogrski državni zbornici pa se bije med velikanskimi prepiri boj za vojno preosnovo, medtem ko zahteva delavstvo v pouličnih demonstracijah volilno pravico. Tako je obupanje glavni znak avstro-ogrskega političnega položaja. Novi denar. Izdajati se je pričelo nove dve-kronske kose, da se na ta način polagoma dosedanje goldinarje odpravi. Tega denarja se je izdalo samo okroglo 2'A milijona kosov. Turško-laška vojska prišla je zopet v nevarnejše stanje. Ker Italijani v Tripolisu samem ne morejo nikakoršnih pravih in odločilnih uspehov doseči, zanesli so vqjjio najprve v. morsko ožino Dardanel. Turki so pa Dardanele edno-stavno zaprli z strelivom in s tem vstavili ta-mošnjo trgovino. Zdaj so laški parniki morali brez uspeha odjadrati in Dardanele no zopet odprte. Lahi so potem zasedli razne otoke, zlasti Rhodos, v egejskem morju in hočejo na ta način na Turško oziroma na velevlasti gotovi pritisk izvršiti. Turška vlada pa je zdaj z jako strogo odredbo odgovorila: izgnala je namreč iz ozemlja turške države vse italijanske podanike. Ta odredba zadene okroglo 50.000 na Turškem živečih Italijanov in je velikega gospodarskega pomena. Splošno se zdaj pričakuje, da bode Rusija nastopila, kajti ruska vlada hoče v znani svoji hinavščini vojni položaj za-se izrabljati. Ali v hipu, ko bi hotela Rusija zmanjšati obseg sedanje Turčije, morala bi A v-stro-Ogrska nastopiti, v katere živem interesu je, da se sedanja Turčija obdrži. In tako zna priti do položaja, ki smo ga očr-teli v uvodnem Članku zadnje številke. Kakor naša notranja politika je torej tudi zunanja nejasna. in nevarna. Raba železnic je obenem merilo za kulturo dotične države. Zanimivo je torej razmerje med številom prebivalstva in onim po železnicah potujočih oseb. Tako se je peljalo v enem zadnjih let: V Italiji 51,447.203 oseb, na Francoskem 305,211.000, na Nemškem 483,407.806, v Belgiji 86,450.000, na Avstrijskem 84,924-407, na Ogrskem 37,302.070, na Angleškem in Ir-landskem 864,435.388, v Švici 37,249.040, na Holandskem 33.340,177, v Rusiji pa 32,602.944 oseb. Medtem ko se v zaostali Rusiji komaj vsak tretji prebivalec po železnici vozi, vozi se na Avstrijskem vsak prebivalec štirikrat, v Švici 12 krat, v Italiji pa celo 23 krat. Boj z anarhisti. V Barceloni je policija izvedela, da hočejo nekateri anarhisti več visokih oseb umoriti. Ko se jih je hotelo aretirati, skočil je en anarhist na stražnika in mu preparal trebuh. Tri anarhiste so vjeli in zaprli, a morilec je pobegnil. Obrtnikom! Neko »vaoalo vensko" obrtno drnštvo, za katerega delovanje so doslej edino v celjskem »narodnem domu" vedeli, sklicalo je za binkoštni pondelek v Celje »prvi veliki spodnje-štajerski obrtni shod." Govoriti hočejo na tem shodu o »obrtni organizaciji", o celovškem obrtnem shodu", o »posredovanju vajencev in pomočnikov", o neki neznani »trgovski in obrtni zbornici za Spodnje Štajersko", o »šnodljivcih obrtništva",o »obrtništvu in karte-lih", o »obrtnem šolstvu" in ustanovili bodejo baje tudi mojstersko bolniško blagajno za Spodnjo Štajersko ... V svojem vabilu govori drnštvo z visokimi frazami o bremenah in vladi in organizaciji in pravicah,--------dobro, dobro! Ali mi bodemo tej »občeslovenski" gospftdi nekaj povedali. Ves njen namen je, da vprežj slovenske obrtnike v jarem p r-vaštva in jih zlorablja za prvaš-ko politiko. Ni res in ni res, da se gre tej prvaški gospodi za kaj dcnzega. Kar so prvaki z vbogimislovenskimikme-ti storili, to hočejo zdaj tudi s slovenskimi rokodelci storiti. Pohlevne ovčice, ponižne sužnje hočejo imeti! To je vse, — a to se jim ne bode in se jim ne sme posrečiti! Zakaj pa ti skrbni slovenski voditelji d o-81ej niso ničesar za obrtništvo storili? Zakaj se skozi desetletja niso brigali za slovenske obrtnike, ki so morali delati in plačevati in zopet delati ?! Zdaj so se združili slovenski liberalci in slovenski klerikalci, da »rešijo" obrtnike. Preje pa so pisali liberalni listi, da so klerikalci največji oderuhi obrtništva in klerikalni listi so pisali, da obrtnikom liberalci kožo Čez ušesa vlečejo ... Ti ljudje čutijo nezadovoljnost slovenskih obrtnikov nad slovensko politiko in zato jih hočejo zdaj zopet na svoj lim spraviti! Slovenski voditelji so bili doslej največja nesreča za slovenske rokodelce in obrtnike. Spravili bo na stotine slovenskih obrtnikov in rokodelcev in trgovcev v mesta in trge in jih pustili potem lakoto stradati. Še danes vabijo z medenimi obljubami kranjske trgovce in obrtnike na Spodnje-Štajersko, jim obljubujejo podporo in denar in — sami kupujejo pri drugih! Med vsemi slovenskimi »voditelji" jih ni niti 10%, ki bi si pustili svojo obleko ali svoje čevlje ali svoje pohištvo pri domačih obrtnikih napraviti. Le vprašajte rokodelce same, je-li niso slovenski škrici v resnici taki! Veliki trgovci slovenski prodajajo svoje blago slovenskim odjemalcem dražje nego nemškim. Male slovenske kramarje pa silijo, da morajo konzumente s slabim blagom in visoko ceno naravnost slepariti. Pa še nekaj: Kdo pa je ustanovljal konzumna društva po slovenskih pokrajinah? Slovenski voditelji so to storili. In edini namen teh »kon-zumov* je bil, da se obrtnike in male trgovce uniči ter izstrada. Najprve so hoteli slovenski voditelji torej slovenske obrtnike in trgovce uničiti Pri hladnejšemu VremenU se Priporoča Straschill'ova grenčica iz zelenjave vzeti. lata segreje prijetno traplo in prepreči prehlajenje in izstradati; — ker se jim to ni posrečilo, pa jih hočejo zvabiti na svoj 1 i m ter jih s tem za sužnje napraviti. Ej, gospodje, kako se motite! Obrtniki niso duševno tako slabotni in revni, kakor one široke mase .zanemarjenega ljudstva, katerim imajo slo venski voditelji svojo „moč" zahvaliti. Obrtniki so bili večinoma po svetu in so nekaj poskusili ter se nekaj priučili. Oni ne padejo takoj na kolena, ako se jim prikaže farški talar ali dohtarski frak. In zato bodejo obrtniki i za-naprej z lastnimi možgani mislili in bodejo znali svojih nasprotnikov od svojih prijateljev ločiti. Mi ne vemo, ali hočejo klerikalni slovenski voditelji „mojsterako blagajno" na taki podlagi uresničiti, kakor so uresničili svoj čas gotove „posojilnice" in „konzume." Ali prepričani smo, da bi tudi to podjetje vporabljali v svoje politične namene. In kar se obrtniške organizacije v splošnem tiče, je eno gotovo: štajerski in koroški rokodelci se ne bodejo nikdar podali pod kranjsko vodstvo. Kar so kranjski slovenski voditelji doslej v roko vzeli, vse je bilo banke-rotno in vse se je podrlo. Za tako „pomoč" se rokodelci hvaležno a odločno zahvaljujejo! Obrtniki imajo hvala Bogu že skozi desetletja svojo lastno i z-borno organizacijo. To organizacijo vodijo možje, ki so sami obrtniki in ki ne stojijo pod nikakoršno komando. Tem naprednim in seveda tudi nemškim možem se ne gre za politično igranje in strankarsko otročarijo, marveč za gospodarsko bodočnost rokodelcev. In ti možje so že za obrtnike delali, ko so naši slovenski „voditelji" še spali in premišljevali, kako bode njih deca nakopičeni denar zapravila . . . Vemo, da bode na binkoštni pondelek v Celje mnogo z alkoholom podkurjenega navdušenja. Resnični in neodvisni obrtniki se bodejo že na binkoštno nedeljo zbrali. Ti možje seveda ne bodejo imeli časa, vsakemu prvaškemu škricu „ živijo" vpiti. Ali —delali bodejo za svoj stan in koristili bodejo temu stanu. Kos kruha je več vreden nego pijano navdušenje, ki prepeva češko pesen „Hej Slovani" . . . Zato pa pravimo: prvaški hinavci in klerikalni farizeji naj le vabijo svoje pristaše, — pametni rokodelci jih ne bodejo poslušali in bodejo korakali svojo pot naprej. Obrtnik mora biti samostojen, to se pravi: neodvisen na vse strani, — potem šele zamore važno vlogo v družbi igrati! In neodvisni obrtniki so pri nas! Zahtevajte m pri Vašem trgovcu ne samo ..kocke za govejo juho" nego izrecno kocke zborat. Vejte pa men ga nij Ilgcjev Miha poveaudau, jaz srn le tote dni nokrat šou vunta prti Rumfu plohe štrafat, te mi je pa Rumfau tiaza Vaš autres dau. Aušji šus! je reaku, te pa ti še toku kene veš ki je naš „Štajerc" dami, kuga požojfana, zaj si ga pa zamerkaj I Vite na tak form sn Vaš autres zborau. Pa še jaj bi Vam kene pisau, pa zodn „nerodn list" je neaka tulu od noše prozne šporkase, pa v noši šprohi te sa si pa mislu, fercvamanik če po noši šprohi morvate, te Vam še ži lehka ontrt dam. Vejte gaspuad vrednik, pr nas mamo že veač lejt nu šporkasu, da bi tisti kteri čimajo, noter vlogah, hani pa ko nucajo, vun jemoli. Sporkasa je bla še pred krotkem v foarfi, pa zaj so se tisti mlodi pauri nu pa forške hloče med sebu skrompali, te pa nisu vejdli druga, so pa lišali šporkasu gar prti gregaru. Zaj so sklicali nu versamlungu ali sicungu, sam ne vem prau koj je blo, nu ra so se začeli roj sati nu pa rojsati tak dougu, da je cejli kup na sofli obležau. Vejte pr nas kaj tokiga či blo čut deceit da smo še tak le bol sami domači bli, pa pred nima por lejtami je tu iber-švemunga bla, nu pa od tiste dabe zaj nij mira veač. Tistokrat je prneaslo tu sam niga, vrog ti oca in tnajku po domače hanžir in kompanij, te si pa zaj mislijo, da bojo Selnečane kuj žgeče v nebejsa potiskali. Noša šproha jim ni po moti, posebno ne haužirju, klerihalce ne muare trpet, nemčutare bi pa na suhem špeahi potisnu na hani svejt. Pa ti peklenska žonft, prosim kene mi zamerite gaspuad, pa jaz sn ž jezn, zaj ko pa na gmajni aušuse valili, te je pa zjegavem agentam leteu od eniga do druziga, da smo se rihtig bali da bota frfro dobila. Tu je blu pa vse dam: klerikauc, neuškutar, pa še sam bog nas vari bi biu daber, da bi mu le štimu dau. Vejte, pa za tistiga deli je še glih tak pr valitvi na tisti toal trupla za zlamatan, ko mamo mi drugi navodno za sedenje. Zaj so pa za »nerodni list« ni hartikel v noši šprohi kup stumplali, ko so mislili da nas bojo huda razjezili, so se pa čudno podejlali. Mi smo jim za toti forcug še le hvaležni, da še tidi naš motrn jezik erajo. Provi se tidi, da bojo boj neako sekoUko veraj-ningu napravili, da bo pr tisti naš znoni Bambaušl za lliglšarža, Ešnauer pa za hornista. Zaj pa lubi gaspuad Vas prau lejpo povobim, da bi v nosu šporkasu nih por seksaru vložili, bojo baj veči autries dali ko kleri-kanci gnorje vun vzdigaju, hani ko pa čimajo kicka, pa nečeju nuter djat. Zaj bom pa jaz sklenu maju slobu pisaje, mam še nu furugu gnoja enemu nes zapelat, da bom telku zaslužu de šporkasi autries pločau, drgoči me pa na dohtora doju. Zaj pa vstonem Vaš hvaležni Kobauc. Špitalič pri Konjicah. Minilo je že precej časa, odkar smo ti zadnjič poročali iz našega mirnega Špitaliča. Tako ti naznanjam, da se je na 10. aprila delila podpora za lansko snšno poškodbo. Pač bistra glavica našega žnpana si je namreč mislila, da je Bog nekaterim ljudem vsak teden podelil dežja; ali zelo se je motil, ker sušo smo imeli vsi ednako. Prašamo tebe in Karlna Zidanšek, ali bosta samo vidva in pa tisti, kateri so dobili od 40 do 80 K podpore, plačali štibro, ali tudi mi ostali, ki nismo dobili nič ?! Bilo je pred par tedni, ko pride neka žena h glavarstvu. To je pa žnpana tako razjezilo, da jo je začel ozmerjati in naposled je še rekel: Kaj glavar je več ko jaz, tako ti naj glavar da podporo! Dotična žena ga je tožila in naš rihtarček je bil na 50 K globe obsojen; se je pač spolnil pregovor, ki pravi: Kdor visoko leta, nizko sede . . . Občina Podlehnik. Naša cela občina tarna in se pritožaje zoper našega poslanca M. Bren-čiča. Mi smo bili v letu 1910 poškodovani sedemkrat po toči in v letu 1911 pa hudo dva- a5 kajti te so najboljše! samo prave z imenom MAGGI in varstveno znamko "*±»-zvezdo s križcem Dopisi. Selnica Ob Dravi. Lubi gaspuad vrednik I Jaz zemem fedro v mojo pravo roku in Vam pišem en par besed; pa prej ko Vam dele pišem Vas prau lejpo po-grOasam nu pa pozdravim nu pa Vas prosim, da bi me h'tli no molu poslušati. Vam čam vliku kaj poveadau, le geduld mete, bom kuj hitro začeu. Jaz Vam bi ži tidi prej pisau, pa se mi je glih tak godilo ko nošemu hornistu »Nerodnega lista«, da nisu mugu Vašiga autresa krat: komisija je priznala tri črtrt in nekaterim pa vse uničeno. Lani, ko se je podpora delila, smo bili popolnoma izključeni in letos pa so dobili samo nekateri in še celo taki, ki ne stanujejo v naši občini. Tedaj prosimo odgovora, ali je krivo občinsko predstojništvo ali poslaništvo, ker je en dan hodil g. orožnik in pa g. obč. svetovalec okoli povpraševat, kje imajo kaj živine in drugih pridelkov in koliko otrok in dolgov. — Op. uredništva: Glede razdelitve podpor v posameznih krajih bodemo zbrali podatke in potem na primernem mestu vplivali, da bode splošne krivice enkrat konec. Da Brenčičevo „delo" ni piškavega oreha vredno, to je pač že znano! Iz kozjanskega okraja. Kakor po drugod, delila se je tudi v Prevorski občini dne 21. sušca t. 1. podpora glede lanske suše. Pa kaj • so ti Prevorski gospodje, ki so imeli delitev v rokah, stuhtali! Zahtevali so namreč za obvestilo določene podpore 1) od vsakega 10 vinarjev in tudi več, 2) pri delitvi od vsakih 10 K 10 vinarjev, in od 20 K 20 vinarjev . . . Ljudje so se sicer vstavljali temu; pa se jim je zatrobilo: to mora bit, to dobi občina, ker ima veliko troškov, ko so denarji sem prišli! Dragi či-tatelji, ali ni Prevorski župan prebrisan? Kaj takega si vendar nobeden pri delitvi podpore ni pogruntal! Radovedni smo, kaj poreče politična oblast k temu. Makole pri Slov. Bistrici. Dragi „Štajerc"! V zadnjih številkah „Gospodarja", po domače „Sleparja", se naš politikujoči župnik baha, ker je bil prvič pri sodniji milostno na kazen 50 K obsojen, pri rekurzu pa se mu je posrečilo glavo iz zanjke potegniti. G. župnik, premislite: lastna hvala, cena mala! Vprašanje je le to-le, Miha : zakaj seješ politiko po našem doslej mirnem trgn? Zakaj se vtikavaš v občinske zadeve in volitve, ko vendar za občino niti vinarja davka ne plačuješ ? V odbor si se pustil od svojih črnih petoliznikov voliti in v županstvo hočeš biti. Ali si pozabil in se nočeš pokoriti zapovedi 8 v. Očeta papeža, ki je duhovnikom poli-tikovanje strogo prepovedal ?! Papež hoče, da se noben duhovnik ne voli v politične zaatope in denarne zavode, ker to veri škodnje. Ako hlapci svojega gospodarja ne vbogajo, kako bode ta naprej gospodaril! Ako se duhovniki papežu ne pokorijo, kako bode vera med ljudstvom cvetela! . . . Sponaša ta Miha tudi, da nekateri odhajajo iz Makol, eden tja proti Gradcu, drugi pa v blaženo Ameriko, kjer se tolarji po cesti pobirajo. Ej, Miha, po stezah se tolarji ne pobirajo, temveč se morajo krvavo prislužiti; tudi naberačiti se denarja tam ne more, kakor pri nas. Ali naj Mihi par stvari o beračenju in grabežljivosti gotovih črnih posojilničarjev povemo ? Pometaj pred lastnim pragom !' Napreduj aki. Ješence. Ljubi nam „ŠtajercM Pa že spet ti moramo nekaj poročati, ker vemo da le tak list kakor je „Štajerc" zamore kako odkrito in resnično prinesti na beli dan. Ljubi „Štajerc"! Novo rešilno sredstvo za mornarje. Bn-neuer Plan zurjRefluxivon.Pasaaglercnjgnd McffirjfeharienfsinKenoerr Riesendampfer. niške družbe že delajo poizkuse, kako bi se to novo rešilno sredstvo obneslo. Potop parni-ka „Tit4nic" je dokazal, "da je imel parnik premalo in preslabih rešilnih čolnov. Naša' slika kaže zdaj novo rešilno sredstvo, ki je bilo ravnokar iz-najdeno. Po tem načrtu bi obstal zadnji krov par-nika iz velikega samostojnega „flosa." V slučaju potopa podali bi se potniki na ta „flos" in bi se na ta način rešili. Na „flosu" so motorji, ki bi „flos" tudi lahko gibali. Velike par- fjrtllltl 2K» irSje CCpiVl v......^'jfi^^&NF' "«i J>nua dmbubwi i riuju. Ker smo Ti poročali v Tvoji 17. štev. z dne 28. aprila o neki ženski, o kateri se govori, da je odpravila plod svojega telesa, primorani smo o tej reči še nekaj bolj natanko izpregovoriti. Kakor znano govorilo se je o tej ženski in rTje zločinu od hiše do hiše, in se še govori dandanes , očitalo se ji je to tudi od dragih žonsk, pa brez da bi tožila. Danes hočemo omeniti le en tak slnčaj: Lanskega leta meseca julija imeli J80 se zagovarjati trije bratje B. pri okrajni sodniji v Maribora, ker so očetu te ženske Antonu razbili par šip. Grede mimo hiše so si fantje baje prepevali in jih je ženska ob-rekovala. (Seveda ti trije so preveč v glaže pogledali.) Njen oče jih je naznanil orožnikom in poklicalo se jih je pred sodnijo, za kar so „fa-sali" vsak po tri dni zapora. Po dokončani obravnavi je eden teh treh bratov obdaroval ženo z nelepimi imeni ter ji očital nje zločin. In to v pričo sodnika in dragih čakajočih ljudi. Vprašamo ženo ali nje očeta, zakaj pa nista takrat tožila? Vprašamo poštene čitatelje „Štajerca", kateri bi ne postopal sodnijsko proti takemu, če bi bil nedolžen? Ne reci oče Anton, da to ni res, to ti lahko dokažemo! Prič dovolj! Ali morda ni res tudi to, da se Te je pri taisti obravnavi postavilo na ,frišni" zrak? Reci sedaj, da to ni res, in da „štajerc" laže! Vse to lahko s pričami dokažemo. Le bolj počasi, g. Anton drugače bodete se pač hudo kesali. Veste, kateri hoče »Štajerca" tožiti, mora imeti resnico na svoji strani 1 Mi Vam le dobro hočemo, zato Vas le opozarjamo da pustite le „Štajerca" v miru živeti, če pa imate tako vročo kri, pa pojdite k Vaši nevesti, saj ni daleč od Vas. Ljubi »Štajerc"! Ta prebrisana glava oče Anton je baje tožil uredništvo „Stajerca", on še naprej sanja koliko „hnndertarjov" dobi on, in koliko njegova nedolžna hči Anica. Oj ti nbogi „Stajerc" ti; sedaj pač pridno „šparej", sedaj že veš, kedo da te ima v rokah. Veš ljubi „Štajerc", oče Anton so pri nas povedali, da so imeli dne 18. maja z »Štajercem" obravnavo. Ali jo res to, g. urednik?*) Koliko je Vam o tem znano? Mi smo radovedni? Anton so torej tožili, se tedaj veselimo. Ako pa niso tožili, tedaj bodemo pač mi to celo reč sami sodniji naznanili. Na svidenje torej. In zdaj dovolj 1 Pa din« gokrat eno nfein", kako je tisti, ko je pri si- *) Vse to je laži Mi doslej'prav ničesar ne vemo, da bi nas kdo totil. Vse je torej iz trte izvito in zlagano. Sicer se pa tožbe ne bojimo. Uredništvo „Štajerca". lahko spite! Če ste namočili perilo črez noč s pralnim izvlečkom „Ženska hvala". izloči se vsa nesnaga sama od sebe, brzo in temeljito. Hitro in lahko se opere perilo potem z milom „Schichl" znamka Jelen", da postane bleščeče belo, kajti pralni izvleček ..Ženska hvala" in milo „Schicht" belita perilo kakor solnce. tari namesto mačeka klobaso ogriznil, pri lepi Nanci noter z lesa, pa slabo „rihta". . . Pa z Bogom. Iz Gočove. Nekega lepega dne v majniku se je zopet zjezil naš prejšni predstojnik Vinko čez .Štajerca1', ki je tako lepo pisal o njem kot predstojniku in gostilničarju zaradi kave in čiste njegove vodo v jarku. Vinko je rekel: Toti, nŠtajerciJHiici" mislite, da boste celi svet pre-vrgli. Glejte me, kak sem debel, ker nisem več predstojnik! . . . Ej Vinko, ali si od jeze odebelel? Suh, suh si in žat kak rušar! Vinko je gledt'- svoje lepe čiste vode rekel: To nikomur nič mar; jaz grem lahko v jarek sr-------t, vodo pa rabim lahko potem za gostilno, ker je stari koncesijon; moj hram pa lahko zakurim. Kj Vinko, ali ti je šla vročina tako hudo v glavo, da ne veš, kaj blebežeš? Pamet, pamet nucaj! Loka pri Žusmu. Redka slavnost se je vršila 5. t. m.; počastili so namreč delavca Martina Plennik, ki že pridno dela pri graščini v Loki pri Žusmu neprenehoma skozi 40 let. Z lepim sprevodom in muziko so ga spremili njegovi sodelavci v cerkev. Med lepim govorom mu je č. g. župnik pripel na prša zasluženo svetinjo in zasvirala je godba cesarsko himno. Čestitamo temu možu, da je tako dolga leta zdrav služil graščini. K tej slavnosti so seveda tudi pomagali sodelavci te tovarne; veliko se je trudil delavec Anton Tašker, da se j"e slavnost lepo vršila. Tudi lepe besedejubilantu in tudi delavcem; vsa čast in hvala gre vsem tistim sodelavcem, kateri so k tej slavnosti pomagali. in modno blago za gospode in gospe priporoča izvozna hiša 140 , Prokop Skorkovsky in sin v lliimpijlni na Češkem. Vzorci na zahtevo franko. Zelo zmerne cene. Na željo hočem dati takoj izgotoviti gospodske obleke. Red Marij© Terezije. Naša slika kaže red cesarice Marije Terezije, ki je postal že jako redek Sedaj ga ima edino še bivši ogrski miniiterski predsednik Fejervary. Ta red je najvišje I A i E& selten gewordcner Orden. odlikovanje za v vojski pridobljene zasluge. Kakor'pove ime, ustanovila je ta red cesarica Marija Terezija 1. 1737. Red obstoji iz 3 razredov in obsega beli križec z rdečim medajlonorn, in napisom „Fortitudini." Trak je belo-rdeč. V 1. raz redu ima red tudi še zvezde. Novice. Vboga bogatinka. V mestu Oberweyer umrla je te dni 68 letna samska gospodična Schmidt, ki je celo svoje življenje v najrevnejših razmerah živela. Umrla je tudi pravzaprav vsled lakote, ker se je tako slabo hranila, da je pričelo truplo hirati. V njeni zapuščini pa so našli skupaj 180.000 kron premoženja. Vse svoje premoženje je prismojena babnica zapustila bogatim duhovnikom; svojim revnim sorodnikom pa, ki morajo težko za kos vsakdanjega kruha delati, je zapustila le 600 kron. Sorodniki hočejo zdaj testament razveljaviti in tudi oblast pravi, da hoče nekaj denarja, ker pokojnica ni davkov plačevala. Celo mesto „na bobnu." Mesto Berry v Novem južnem Walesa se je na javni dražbi razprodalo. Mesto je bilo namreč lastnina neke družine Hay, od katere je zdaj samo še en član ostal. Temn se je prenenmno zdelo, celo mesto imeti; in tako je razprodal vsa zemljišča in poslopja, cerkve, šole itd. Pač edini slučaj na svetu, da bi eksekutor celo mesto razprodal. Iz Spodnje-Štajerskega. Počaščenje načelnika Orniga. Ptuj, 19. maja. Danes so se zbrali v mestni dvorani ptujski predstojniki in zastopniki občin B i š e č k i vrh, sv. B o 1 f e n k, sv. Elizabeta in Gornja Pristova, da počastijo delavnega okrajnega načelnika g. Jos. 0 r n i g. Te štiri občine so namreč g. 0 r n i g a za njegove izredne gospodarske zasluge imenovale za častnega občana in mu danes izročile tozadevno diplomo. Prvi je govoril pri slavnosti g. župan M e r-k u š iz Gornje Pristove, ki je približno to-le rekel: „Velezasluženi g. načelnik! Povabljeni smo k današnji slavnosti, ki ima za nas veliki pomen. Z veseljem smo prišli in prosimo, da g. načelnik dovolite, da sme g. tajnik Vas v našem imena pozdraviti in Vam prisrčno hvalo izreči!" G. tajnik P e n g o u je potem v lepem govoru približno sledeče misli izrazil: Leta in leta so prosile občine za ceste, ali prošnje se niso rešile. Ko ste Vi, g. načelnik 16. julija 1904 poslovanje okrajnega zastopa s teškimi bremeni prevzeli, ste najprvo zanemarjeno gospodarstvo od odstopivšega zastopa poravnali in potem ste premišljavali, kaj in kje naj se za zboljšanje cest, ne samo na okrajnih ampak tadi na občinskih cestah, zgodi. Pod Vašim vodstvom se je za ceste velikansko delo zgodilo. Leta 1905 se je začelo na Stermci pri Gornji Pristovi breg preložiti, občinska cesta na Gori proti Naraplam se je zboljšala in od Na-rapla proti Sitežu se je zgradila imenitna občinska cesta. V Bišečkem vrha se je tudi veliki nedostatek na občinski cesti odpravil. Potem se je cesta k sv. Florijanu zgradila in leta 1907 zgotovila. Na nobeni cesti ni bilo mogoče pridelke zvažati in potrebne stvari dovažati, ker ni bilo cest, ali pa so bile v tako slabem stanu, da je vsaki promet izključen bil. Pa tudi za živinorejo, svinjo- in konjerejo se je mnogo storilo. Gospod načelnik, Vi ste za okraj mnogo storili, ste ceste zgradili, nastal je promet in novo življenje; kjer je promet, tam je denar. V imenu vseh občanov dotičnih občin izrečemo Vam za Vašo ljubezen in skrb srčno zahvalo in to zahvalo Vam izkažemo skozi to pismo; mi smo Vam največjo čast in hvalo izrekli, katero smemo po postavi Vam spoznati, in ta hvala in čast obstoji v tem, da smo Vas za občine Bišečki vrh, sv. Bolfank, sv. Elizabeta in Gornja Pristova kot častnega občana imenovali. To pismo naj ostane Vam in Vaši družini kot očitno in stanovitno znamenje naše hvaležnosti in prosimo še dalje za Vašo naklonjenost. Bog Vas živi še mnogo let v prid Vaše družine, v prid okraja in občin ! Zbrani možje so navdušeno zaklicali trikratni „živio." Načelnik pa se je v toplih besedah zahvalil za izkazano mu čast. Ta mala ali odkritosrčna slavnost je pač dokaz, da je napredno gospodarstvo v ptujskem okraju vzorno in da ljudstvo to tadi izpozna. * * * 0 slovenski obstrukciji v štajerskem deželnem zbora in njeni velikanski škodi je govoril poslanec Einspinner v graški trgovski in obrtni zbornici. Rekel je m. dr. sledeče: — Omeniti hočem deloma le one zadeve, ki bi jih moral deželni zbor rešiti in ki so nujne potrebe za štajersko deželo. Tako n. p. proračune za 1. 1911 in 1912; postava glede zgradbe železnice Ljutomer-Ormož; isto glede železnic Gleichenber g-R a d g o n a, Maribor-Wies itd.; nadalje postave glede vodnih pravic in vodnega gospodarstva sploh ter glede regulacije potokov (zlasti Drave in Pesnice!)... V naravnost grozni revščini se nahajajo oni okraji, ki imajo skrbeti za mnogo kilometrov cest. Vzdržanje, grajenje in izboljšanje teh cest je vsled slovenske ob-strukcije nemogoče. Istotako stoji stvar z raznimi velepotrebnimi m o s t i (n. p. dravski most pri Breznu, dravski most pri Obe r-t ii u b 1 i n g a itd.) Naravnost nesramni zločin slovenskih obstrukcijoni-stov je torej, da vkljab vsem tem žalostnim razmeram, pod katerimi seveda tadi njih lastno (slovensko) prebivalstvo še težje kakor nemško trpi, ker je še revnejše, ne pustijo deželnega zbora k delu priti. — Tako je bičal Einspinner prvake. Povedal je tudi. kako hinavsko so slovenski poslanci, na čelu jim politični kaplan dr. Korošec, nastopali in kako lahkomiselno so se igrali z ljudskim blagrom. Posledice Obstrukcije v štajerskem deželnem zboru se kažejo zdaj že vedno očitneje in hujše. Leta in leta so že ob Dravi delali in regulacijo izvrševali, zdaj pa so morali vsled te zločinske obstrukcije vse vstaviti. Koncem tega meseca bode vodstvo za zgradbe ob Dravi (Draubauleitung) v Ptuju popolnoma razpuščeno in s tem vse delo vstavljeno. Prebivalci poznajo danes že grozovite posledice tega' od slovenskih poslancev povzročenega koraka. Vsa dosedanja regulacijska dela so v nevarnosti, voda bode zopet kos za kosom kmetske zemlje odtrgala in odplovila, skrb in nesreča bode vedno večja. Kdo deluje torej za domovino? Ali morda tisti slovenski poslanci, ki so krivi, da bode voda slovenskim kmetom grudo odnesla? Pa to še ni vse. Slovenski kmetje so pri regulacijskem delu ob Dravi na leto okroglo 200 tisoč kron zaslužili. Ves ta denar je zdaj obstrukcija slovenskih poslancev kmetom o d ž r-la. Ali se vbogim kmetom zdaj oči odpirajo? Ali zdaj vidijo in čutijo, kakšne namene imajo gostobesedni slovenski poslanci? Vbogoljudstvo, ki se ne maraš boljših ljudskih zastopnikov izbrati ! Vbogo ljudstvo, ki moraš trpeti zaradi brezvestnosti tvojih hinavskih „ voditeljev"! ..Straža" odgovarja v eni svojih zadnjih številk na naša očitanja, da klerikalci v Ptuju zapeljavajo in zlorabljajo služkinje na vse mogoče načine. Namesto da bi nam pobožni list dokazal, da nimamo prav, se zvija kakor gad in namigava nekaj, kar živ krst ne razume. „Straža" trdi, da se dekle pri klerikalcih ne izrabljajo. Hmhm, ali grejo zastonj v črni „ teater"? Ali se ne lovi testamente? Ali naj na- Konji zaslužijo svojo krmo z nogami! 393 Hromi konj ne zasluži, temveč stane vsak dan denarja! Zdravi, krepki konj ne stane nič več krme nego hromi, bolani, in ima večjo prodajalno vrednost. „Pegasol" od živinozdravnika GroBa napravi mus-keljne, članke in kite gibčne in ozdravi hromost ter otrpnelost hitro, naj pride ta bolezen potem od zapehnenja, revmatizma, udarjenja ali kaj druzega. Izvrstno je tudi to sredstvo proli vsem drugim slabostim v nogah konjev. Slabotni konji postanejo krepki in ognjeviti, ker zamorejo zopet svoje noge v redu rabiti. Tako piše nadvojvode komora o vplivu flu id a: Komora Nj. c. in kr. visokosti veleč, gospoda naj-vojvode Otona. Gospodu Ph. Mr. Paraskovich, lekarnar. Prosim, da mi vpošljete nadaljnih 10 zavojev Vašega fluida za konje. Obenem se počastim Vam naznaniti, da se bode Vaš konjski fluid, ki kot umivalno sredstvo koristne službe dela, vedno in izključno v hlevu konjev za jezditi Nj. c. in k. Visokosti veleb. g. nadvojvode Otona rabilo in zamorem to izborno umivalno sredstvo vsakomur najbolje priporočati. Z velespoštovanjem O. Romwalter, nadvojvode hlevski mojster. „Pegasol" je močnejši fluid v suhi obliki, se torej lahko rabi med potoma. Drži se leta dolgo in naj bi bilo pri vsakemu lastniku konj v zalogi. P$ Veliki zavoj stane samo 2 kron 50 vinarjev. En dan hromosti stane mnogo več. B«t- Poizkušnje na zahtevo zastonj! **•§ Piše se naj na liferanta nadvojvod, komore M. Paraskovich, z. z o. z., Dunaj, VI., Mariahilferstr. 51, poštni predal št. 16. Glavna zaloga za planinske dežele: Mr. pharm. Ig. Schille, veletrgovina drož in sanitetnih predmetov „Samariter", Gradec, SackstraUe 14. — 4 — štejemo par slučajev ? Šele pred kratkim je hila neka dekla težko bolana; napravila je testament, v katerem je polovico svojega krvavo prihranjenega denarja zapisala cerkvi, polovico pa tistemu elegantnemu katehetu v gimnaziji, ki poizveduje z debelo gorjačo vsak dan po novicah za zakotne lističe. K sreči do-tična dekla ni umrla in upamo, da bode pomislila, da duhovniki ne smejo nabirati zakladov, ki jih žro rja in molji . . . Kar se pa „poštene zabave" tiče, o kateri blebeta „Straža", bodimo raje tihi. 0 „poštenosti" v mraku in o „zabavi" po gostilniških kotih „narodnega doma" govorijo dovolj razni — nezakonski otroci. Tudi v tem ozira podamo lahko cele tu-cate žalostnih izgledov. Pa še nekaj! „Straža" pravi, da je nekdo — „Štajerc" že vč kdo — „tak gospodar", da svojemu poslu niti v Veliki-noči ne da prosto. Ljuba „Štraža", povej ime! Dragače si nesramna lažnjivka! Povej ime, kajti mi poznamo tvojo nežno poročevalko, ki enkrat našemljena kot poulična „maska" žganje pije, drugič na sejmišču „špargeljne" krade in katere jezik gre trikrat okoli hiše, v kateri stanuje. Upamo, da bode „Straža" torej ime povedala, drugače bodemo mi zaropotali. Pričakujemo torej odgovora! V Občini celjska Okolica so se klerikalci in liberalci vendar sporazumeli. Tako je bil za župana znani krčmar Tone Fazarinc iz Chtrožne izvoljen. V občinsko predstojništvo so potisnili zdaj tudi klerikalca Klinarja. No, bodemo videli, kako bodejo zdaj gospodarili! Letni in živinski sejmi na Štajerskem. Sejmi brez zvezdic so letni in kramarski sejmi; sejmi, zaznamovani z zvezdico (*)so živinski sejmi, sejmi z dvema zvezdicama (** pomenijo letne in živinske sejme. Dne 28. maja v Mozirju**, okraj Gornji Grad; v Lučah**, okraj Arvež; v Ljutomeru**, v Ormoža (sejem s sčetinajji); na Stari Sv. Gori**, okr. Kozje; v Marenberga**; pri Sv. Dahu v Ločah**, okr. Konjice; v Laškem trgu**. Dne 29. maja v Poljčauah**, okr. Slov. Bistrica; v Ptuju (sejem s ščetinarji); v Imenem (svinjski sejem), okr. Kozje. Dne 30. maja pri Sv. Marjeti ob Pesnici*, okr. Maribor; na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); pri Sv. Heleni*, okr. Šmarje pri Jelšah. Dne 31. maja v Rogatcu (sejem s ščetinarji). Dne 1. junija pri Sv. Lenartu*, okr. Slov. Gradec; v Brežicah (svinjski sejem). Dne 2. junija pri Sv. Trojici, okr. Sv. Lenart v Slov. gor. Dne 3. junija v me-s:.u Ormožu*; v mestu Celju*; Dne 4. junija v Ormožu (sejem s ščetinarji); v Radgoni*. Dne 5. junija na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v Ptuju (sejem s konji, rogatino in ščetinarji); v Imenem, okr. Kozje (svinjski sejem). Dne 7. junija na Ptujski (Črni) gori, okr. Ptuj; v Rogatcu (sejem s ščetinarji); na Bregu* pri Ptuju. Dne 8. junija pri Sv. Marjeti na Dravskem polju*, okr. Maribor; v Brežicah (svinjski sejem); pri Sv. Martinu**, okr. Slov. Gradec. Dne 9. junija pri Pilštanju**, okr. Kozje. Dne 10. junija v Rušah**, okr. Maribor; pri Novi Cerkvi**, okraj Celje. Dne 11. junija v Ljutomeru*; v Ormožu (sejem s ščetinarji); v Rogatcu*. Dne 12. junija v Lem-berga**, okr. Šmarje pri Jelšah; v Maribora (mestu)*; v Ptuju (sejem s ščetinarji); v Imenem (svinjski sejem), okr. Kozje. Vitanj. Za 7. junija od glavarstva določeni uradni dan v Vitanju odpade. Popravek. Zadnjič smo iz Staritrga pri Slov. Gradcu poročali, da je Pavel Hojnik v pijanosti tako nesrečno padel, da si je glavo razbil. Posneli smo to poročilo iz drugih listov. Zdaj pa nam poroča vdova ponesrečenega, da to ni res, da je bil pokojnik jako trezen človek in da je padel le vsled bolane svoje noge. ki je bila 1. 1879 v vojski v Bozni ranjena. Žeua je reveža tudi še isti večer našla in domu spravila, kjer je seveda umrl. Radovoljno popravljamo svoje poročilo. Kakor rečeno smo posneli dotično vest iz dragih listov in nismo hoteli ne pokojnika ne njegove vdove žaliti. Zaradi deklet so se fantje v Rečici pri Laškem stepli. Fant Alojz Nemec je pri temu posestnika Plahuto s polenom po glavi udaril in ga smrtnonevarno ranil. Nasilneža so zaprli. Pobegnil je iz Šmarja pri Jelšah solicitator Janez Kosi. Preje je svojemu gospodarju notar- ju Kranjcu nekaj denarja poneveril. Pobegli solicitator je spadal med hude narodnjake. Žene bal se je menda v Trbovljah tesar Franc Klopčič. Ko je zadnjič enkrat ves pijan in pobit domu prišel, rekel je ženi, da so ga fantje napadli. Žena je to orožnikom naznanila. A izkazalo se je, da si je Klopčič napad izmislil in da je le v svoji pijanosti padel ter se poškodoval. Pretep. V Straži udaril je v prepira hlapec Rančan svojega tovariša Dolarja z motiko po glavi in ga je težko ranil. Sladkor kradel je neznani tat iz plombiranega vagona na ptujskem kolodvoru. Rudarska nesreča. V Trbovljah je prišel „zajbruc" Miha Kangler z roko v mašino; reveža je roko grozno razmesarilo in kost zlomilo. Med SV. mašo ukradel je neznani lopov posestnici Mariji Mirnik iz Vojnika v farni cerkvi v Celju 114 kron denarja. Čudna prijatelja sta rudarja Lemež in Raton. V Kasazah sta se najprve v šali, potem pa resno stepla in z nožmi obdelavah. Ratoh je lahko, Lemež pa smrtnonevarno ranjen. Vlomi. V gornjegrajskem okraju vlomili so tatovi pri posestniku Matiji Glojek in ukradli blaga za 60 K. — Pri Šmarju pri Jelšah so tatovi posestniku Sketu 60 litrov vina in 8 steklenic žganja ukradli. Kradel je na Polzeli mesarski pomočnik Jože Ivane svojemu gospodarju goveje kože in jih je na Kranjsko prodajal. Ko ga je gospodar zasačil, je tat pobegnil. Podgane otroka umorile. V zgornji dravski dolini se je zgodila grozna nesreča. 2 letna hčerka in 3V» letni sinček kmeta Starečerja sta spala v neki kamri pri gnojišnici. Ko so stariši zutraj za otroemi gledali, našli so ju v krvi. Hčerki so podgane nos in ušesa odžrle ter vrat pregriznile; nesrečni otrok je bil že mrtev. Tudi sinček je hudo obgriznjen, a upajo ga pri življenju obdržati. Nekateri stariši so pač tudi grozno brezvestni in lahkomiselni. , Zaprli so v Ptuju nekega Karla Silvanac, ki se je pod drugim imenom okoli klatil in je izvrševal razne goljufije. Zastrupil se je v Novi cerkvi pri Celju posestnik Janez Fidler. Baje se mu je zaradi prevelikih skrbi pamet zmešala. Neumna igrača. V Trbovljah se je igral Filip Marn z nabasano pištolo. Ta se je sprožila in kroglja je zadela učenca Martina Balant ter ga smrtnonevarno ranila. Iz Koroškega. Kotlje. Piše se nam: Dragi občani, dolgo čakam in gleda m mirno gredoč lepega stolpa sv. Marjete v Kotljah. Čudovito se mi zdi ta krasota v Kotljah. Na edni strani razvalina starega grada, na drugi strani stoji cerkva z lepim stolpom, na katerem je ura z zlatimi kazalci. A ta ura pomeni „sodni dan", ker je večna ti-hota; ura ne bije. Kazalci čakajo starega mež-narja. Seveda možak od velike reparaturu in od starosti ne more v turm zlesti, da bi uro navil. Kateri še si ni ure kupil, naj si jo kapi, ako hoče pravočasno k službi božji priti. Na cerkveno uro se naj n obeden ne zanaša. A prišla bo prilika, ko se bo mežnar bližal kmetom za svojo berjo. Komu je ure navijal, tam si bo berjo nabiral! Vrba 0b jezeru. (Razno). Piše se nam: Naša požarna bramba je imela dne 19. t. m. svojo glavno vajo, pri kateri je bilo opaziti izredno spretnost moštva, njega disciplino in izvrstno vodstvo. Občini Vrba je le čestitati nad obstojem tako izborne požarne brambe! — Več dobrosrčnih oseb skrbi pri nas za ptico. Žalostno je, kako zdaj v času mladičev mačke male ptice zasledujejo iu morijo. Zlasti v vrtu stare pošte, v „Richtergartenu", pri Herzelu itd. zasledujejo mačke mlade tičke. Gotove dame naj bi raje vbogo tico negovale, nego da si držijo roparske mačke! — Kopati so se že pričeli! Pri stavlja-nju pilotov padel je neki tesar v vodo; revež je trpel na bolezni „ichias"; splaval je iz jezera in glej, bil je zdrav. Kmalu potem šlo se je že par mladih ljudi prostovoljno kopati. Ko so to nekateri že tukaj bivajoči gostje videli, šli so tudi v svežo vodo in zdaj se že vsak dan kopajo . . . — 5 — Gozdni požar. Ob vznožju Dobrača pri Beljaku je pogorelo okroglo 15 johov gozda. Občinski delavci, gasilci in drugi ljudje, so ogenj, ki je napravil mnogo škode, komaj omejili. Pogorela je pri Lavamiindu hiša z gospodarskim poslopjem kmeta Papevnika, obenem pa tndi vso pohištvo, življenska sredstva itd. Sosedi so komaj živino rešili. Škode je za 6000 kron. Pazite na deco! V okolici Zgornje Bele se je igral 10 letni sinček posestnika Winklerja z dinamitno patrono, ki se je sprožila in mu vec prstov odtrgala. Obstrelil je neki 6 letni dečko potujočih ciganov kleparja Severina de Rigo v Spittalu in ga v obrazu r'anil. Smrtna nesreča. Krčmar Oberegger v Inner-kremsu padel je v potok in utonil. Nesrečnež zapašča ženo in pet malih otrok. Zmrznil, je v gorovju pri Malnici „vandrovc" Johan Krems. Nesrečnež je prišel ponoči v veliki sneg in se ni mogel več v dolino rešiti. Njegov tovariš Hollesaner je komaj v dolino prišel. Sam naznanil se je sodniji Matija Herren-baaer, češ da je neko gospodarsko poslopje v Beljaku zažgal. Požigalca so obdržali v zaporu. Dolgoprstež. Učenec Emanuel Zontini v Sachsenburgu poneveril je svojemu gospodarju 75 K denarja in je pobegnil. Smrkolin je že preje enkrat ednako lumparijo storil, a gospodar mu je takrat odpustil. Veliki požar. V Molblingu pogorela je žaga z raznimi postranskimi poslopji, hišami, lesom itd. Škode je skupaj za 20.000 kron. Nesreča ali samomor. Pri Beljaku našli so na železnici od vlaka grozno razmesarjeno truplo uradnika Matije Filafer. Neznano je, ali se je zgodila nesreča ali samomor. Dezertiral je iz Celovca vojak Kari Eiter od cesarskih lovcev. Preje je izvršil večjo tatvino. V Trstu so ga zaprli; hotel si je žile prerezati, da bi si vzel življenje, ali posrečilo se mu ni, Grozni požar. Zaradi neprevidnosti neke dekle, nastal je v občini Ob.ernolbling požar, ki je vpepelil 10 hiš in 9 gospodarskih poslopij. Tudi nežna cerkvica je pogorela. Poleg tega še nekaj živine, 2000 K gotovega denarja itd. Škoda je seveda izredno velika. Še en požar. Pogorela je v sv. Rupretu pri Beljaku gostilna in hlev pivovarne Linder. Škoda je velika. Po svetu. Tajnostni umor. Na postajenačelnika v Varšavi je bil poslan kovček, v katerem so se nahajali razkosani mrliči enega moža, ene žene in ene 5 letne deklice, Možu je manjkala glava in truplo je bilo zavito v duhovniško obleko. Stvar še ni pojasnjena. Amerikanski roparji. Pri mestu Hattiesbingh napadli so roparji eksprcsni vlak. Z revolverji v rokah so premagali osobje in potnike, oropali denarja in zlatnine za 100.000 kron in zbežali. Ruski roparji. V bližini mesta Charkova so vsilili oboroženi roparji v neko gostilno, ubili kjčmarico in n;ene otroke ter razrušili hišo z dinamitom. Roparjem se je posrečilo pobegniti. 8000 kron zgorelo je veleposestniku Rotten-hofer v Oedu. Imel je namreč toliko papirnatega denarja v kuverti, do katere je prišla 7 letna hčerka. Dekletce je v igri denar zažgalo. Ko so ljudje prišli, bilo je od vseh 8000 kron le še malo pepela. Železniška nesreča. Pri Parizu se je zgodila grozna železniška nesreča. Dva vlaka sta namreč skupaj trčila. Skupaj je bilo 13 oseb takoj mitvih, 45 pa težko ranjenih. Radarska smrt. V angleški jami Moumouth se je zgodila razstrelba. 6 mrličov in mnogo težko ranjenih so že iz jame potegnili. Ali v jami se nahaja še 18 rudarjev. Automobilska nesreča. Princ Juri Viljem cumberlandski je ponesrečil z automobilom, ko se je peljal k pogrebu danskega kralja. Princu je glavo popolnoma razbilo in je bil takoj mrtev. Istotako je ubilo njegovega tovariša. Šofer je težko ranjen. MOJA STARA izkušnja me uči, da rabim za negovanje moje kože le Steeken- pferd-lilijino-mlečno milo od tvrdke Bergmann & Co., Tetschen a/E. Kos za 80 h se dobi povsod. 229 Listnica uredništva. Ptuj: Da, tudi od drugih strani smo že culi, da se dotična bedasta tercijalka po mestnem sejmišču z svojo predrznostjo odlikuje. Za vsako omoženo žensko se ia zarjavela devica smeji, dokler ji ne bode kdo prav pošteno ušesa navil. To je črna vzgoja I — M. Ptuj: Res, sramotno je, da se take babnice upajo iz starih oficirjev norca briti. Pa jim ni zameriti, ker igra žganje pri njih glavna vlogo. — Sosed, Ptuj: Bo že tako, deviški venci so redki i^ politični črnosukneži jih varujejo do skrajnosti I — Župnik Podplatnik, Polen-iak: Vi lahko fabricirate kolikor »izjav hočete in Vaše backe lahko podpisujejo, kar hočejo. Zato niste niti za las boljši I Kdor se pusti od Vas za >k ... a« psovati, ta menda že to ime zasluži ! — Selnica: Kakor vidite, sprejeli smo že drug dopis iz Selnice. Torej ob priliki kaj druzega I — Preddalavec Marten: Dopis prinesemo prihodnjič. — Št Vid nad Valdekem In sv. Barbara v Halozah: Istotako prihodnjič! — Hla-ponci: Slabe vesti farških ,.devic'- ne moremo mi prati; političnega pomena taki dopisi nimajo I — Dragovič: Dopis je preoseben I — Vezina pri Konjicah: Pre-osebno I — Poličane : Nerazumljivo I — Pobre ž ppi Ptuju: Preoscbno! — Sv. Trojica si. g.: V poslanem pismu ni bilo nobenega dopisa. Kaj je? XKKKtttttt«KXX**KttKtt*KK Vsaka mati ve v kako visoki meri dojenje primerni razvitek svojega otročiča pospeši. Čustvo utrujenosti, ki se v tem težkem času dostikrat pojavi, prepreči lahko vsaka doječa mati z rabo Scottove emulzije. SCOTTOVA EMULZIJA obsega celo vrsto snovi, ki delajo kri in moč in vplivajo ugodno na sestav materinega mleka a ter so krepČilna in osvežujoča. S cot t ova imi*>-niiir emulzija je čisto lahko prebavljiva, dobra- 'UJftiS' okusna in se jo lahko vzame. Pri nakupu zahtevajte izrecno Scott'ovo emulzijo. Znamka „Scott" je, ki jo že čez 35 let vpeljana in ki jamči za dobroto ter vpliv. Cena originalne steklenice 2 K 60 h. — Se prodaja v vseh apotekah. 28 3$*KXXKKXtt88K»KttXStXim Danski kralj umrl. Poročali smo že v zadnji številki, da je danski kralj Friderik v Hamburgu hipoma umrl. Zadela ga je I RtonpnnbCtntsflaiv K&tiQGi&iuiMni. srčna kap. Danes prinašamo sliko kralja (na desni strani) in njegovega naslednika kralja Kristijana. Škof dr. Mayer t. 1 Dunajski župnik cesarskega dvora škof dr. L. Or. usurer« Maver Mayer je v starosti 74 let umil. Spadal je med najpomembnejše duhovnike v Avstriji. Dandanes je mnogo na živcih siabih ljudi, ali le malokdo si zna pomagati. Učenjaki pravijo, da je najboljše sredstvo elektrika in sicer ednakomerni galvanični tok. Zdaj dobi lahko vsakdo zastonj 80 strani veliko knjižico o blagonosnem zdravilnem vplivu elektrike, ako vpoSlje le 10 vin, za poštnino. Za ženske je posebna knjižica. Naslov: Elektro-Vitalizer, zdravniški institut, Budimpešta VI., Theresienring 7. mezz. 175. Med najzanimivejše citivo spada blagodajna knjigo o Nu-trigenu in njegovem vplivu, kateri dobi na zahtevo vsakdo zastonj, kdor piše na Nutrigen-podjetje, Budimpešta VII, Erzsebet-kSrut 16, odd. 175. Vsakdo, ki trpi na nervoznosti, slabosti, pozabljivosti, zamišljenosti, krču v glavi in drugi slabosti živcev, naj takoj piSe, da dobi tudi gratis-poizkuSnjo. Moč in življenje pomeni rabi ednako-mernega, galvaničnega toka za oslabeli organizem. Učenjaki in zdravniške strokovne avtoritete se danes že v tem strinjajo, da imamo v galvanični elektriciteti sredstvo, s katerim se uspeSno borimo proti splošni slabosti živcev, revmaiičnim boleznim, nenralRiji. nervoznemu motenju prebave, pomanjkanju spanja, glavobolu. raznemu stanju slabosti, pomanjkanju krvi in raznim ženskim boleznim. Ali hočete to jako zanimivo zdravilno metodo izpoznati ? Na željo Vam pošljemo proti dopoSiljat vi 10 vinarske znamke gratis in franko naSo 80 strani obsegajočo, bogato ilustrirano knjigo brez vsake obveznosti, in Vi nam bodete za to velezanimivo citivo in za mnogo vredne nasvete, ki jih obsega ta knjiga, jako hvaležni. © Elektro-Vitalizer, zdravniški inštitut, O Budimpešta, VI., TereVkiirut 7, mezzanin 175. Ordinacijske ure ob delavnikih od 10. do 1 in od 3. do 6. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 11. do 1. ure. Kupon za Rratis-knjigo Elektro-Vitalizer zdravniški inštitut Budimpešta VI., Terez-kSrut 7, mezzanin 175. Prosim pošljite mi gratis in franko knjigo o moderni elektroterapiji (pril. 10 vin. znamka) Ime: ..................... Naslov: .................... Za ženske posebna izdaja. 420 Perje za postelje | znamka Austria se najbolje priporoča. 5 kg K 9-60, boljše K 12—, belo K 18 —, snežno-belo K'H0—, K S6-—, najfinojSo K 42—, K 48—, doseže polno in najlažje postelje, vsled tega velike tuhne z 2 blazinoma za glavo od K 16.— naprej. 0. Schnurmacher, Taus 251, Češko. Vzorci in ceniki tudi o gotovih posteljah brezplačno. RazpoSiljatev franko in eolnine prosto po povzetju. 422 Kdor ima malo delavskih umri. naj naroči po povzetju 428 Heindl-plug iz železa in jekla, za le 40 kron, ki je obenem „HSnfelpflug" in ki prihrani '/, ročnega dela v koruzi, krompirju, repi, vinu itd., pri AUGUST SCHMIDT, Judendorf bei Graz. Odrezke ^W^ možkega in ženskega blaga, kateri so se tekom sezone nakupičili, prodam dokler so na zalogi po jako nizkih cenah. Blagovolite toraj priliko izrabiti ter zahtevajte brezplačno po-vzorjenje, katero pa blagovolite v teku 8 dni vrniti. Razpošiljalnica sukna = Franc Šmid = JMgerndorf Nr. 210 avstr. Šlezija. 421 Zanesljivi *86 mlinar z daljšimi spričevali, ki se potega za dolgoletno službo, se sprejme. Najraje se sprejme tacega, ki je bil že v mlinu za materijalno blago usluž-ben. Prepisi spričeval in zahtevki plače se vpo-šljejo na F. C. SCHWAB V Ptlljll, lastnik mlina. I Kralj redilnih sredstev je* Nutrigen, ki si je vsled svoje izvrstne sestave opravičeno prvo mesto pridobilo. NutriRen vsebuje glasom potrjenih kemičnih analiz najboljše redilne soli, ki služijo za okrepčanje organizma in povečanje krepkosti. Redilno sredstvo Nutrigen se razveseljuje največje poljudnosti in zahvaljuje svojo svetovno priljubljenost prijetnemu okusu, lahki prebavljivosti in izredno veliki redilni moči. En poskus Vas bode o nedoseženi dobroti Kutrigena prepričal. Cena Nutrigena je tako nizka, da si lahko tudi najrevnejši to nage redilno sredstvo nabavi. ) škatlje stane 4 krone. 3 Skalijo stanejo 10 kron. Tudi najmanjše naročilo se takoj z največjo vestnostjo izvrši. KazpoSiljatev proti povzetju ali naprej-plačilu svo.e. Svari se pred posnemanji. Vsaki pošiljatvi se popolnima zastonj jako zanimivo knjižico doda, ki vsebuje temeljne principe razumne izreje. f^- Na zahtevo pošljemo gratis in franko zanimivi popis redilnega sredstva Nutrigen. Nutrigen-podjetje, Budimpešta Vil., Klisabethring 16, odd. 1<5. J Rabljeni motorji za surovo olje izvrstno ohranjeni 3—50 PS pod polno garancijo se ugodno prodajo. Prvorazredni fabrikati! —■ Prij. ponudbe na Leo Klein, Dunaj I, 411 KruRerst . 5/St. Mrvo O proda Jos. Geriupp BUrgcrgasse št. v Ptnjn, 11. 435 Žagar 436 ednostavni ,gatter* se sprejme. Biti mora priden, pošten in samski. Mala popravila mora sam izvršiti. Robert Knnzr. Sv. Jurij ob južni žel. !!! 500 kron!!! fj Vam plačam, ako Vaša kurja očesa, bradavice, rogovo kožo moje „\Vurzelvertilger Ria-maziU" v 3 dneh brez bolečin ne odpravi. .Cena 1 piskerca z garancijskim pismom 1 krono. Kemesv. Kašova (Kaschau) I. postni predal 12/234 Ogrsko). Jako redki priložnostni nakupi Jako dobra puška za le 12 kron! 378 Pošiljam Werndl infanterie puške model 67/77 prenarejene za Lanksster-šrot-patrone, najfln. kal. 2tf, z zavojem za le 12 kron. Te cene puške so izredno priljubljene. Garant. izborili strel. Vsak dan pohvalna priznanja. Naročite takoj pri Friedr. Ogris, puSkar ► St. Margareten, liescntal, Koroško. ' Cenik o modernih puškah za-________slatifr jDobro idoča gostilna v ravnem kraju, za veliko cesto, edina v vasi, s posestvom vred, obstoječe it njiv, trdvnika in gozda, dobro gospodarsko poslopje je za prodati. Cena 74" 00 Kron. Naslov: K Edelwt.8, Post Stndenitz h. Poltsehaeh, postlagernd. 382 štiii tedne na poizkus Mizarski učenec in eden pomočnik se takoj sprejmeta pri gosp. Antonu Bratsehitseh, stavbeni in poh štveni mizar v Celju, Hauptplatz št. 17. 406 2 močna kolarska. 1 jerme-narski in l lakirarski učenec se takoj sprejmejo v fabr.ki za vozove Prani Pergler v Mariboru, Muhlgasse 44. 401 "409 Pozor! 60.000 parov čevelj! 4 pari čevelj samo K 8-—. Zaradi ustavljenja plačil raznih večjih fabrik se mi je naročilo, prodati večje število čevelj globoko pod izdel. ceno. Prodam torej vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih Snir-čevelj, usnje, ruj. ali črno ga-loš. Kapen-bezac, močno ob-kovana usnjata tla, veleeleg. uajnov. fakcija, velikost po št. Vsi 4 pari koštajo le K 7-50. — Pošlje po povzetju C. Wiener, eksport čevelj, Krakov št. 206. Zmenjava dovoljena ali denar nazaj. AH potrebujete orodje? Dobri revolverji . od K 6' . Avtomatične repet. pištole kal. 635 mm od .... od K 36— Fini flobert-tešingi od K 8-85 Cene pnške za lov in Sajbe v najvišji kakovosti. Werndl. infant, puške skoraj nove K 7 BO. Take odrezane v obliki karabinerja za krogljo 100/200 korakov K 12-—, za Srot (kal. 28) po K 13-50. Pišite takoj po ceniku 1 (brezplačno) na strogo reelno fabriko orodja A. ANTOMTSCH v Borovljah 41 (Korosk*-) 276 smeno za dobro delo in materijah —■ Reparature in deli najceneje. Zaupljivim osfbam ugodne plačil, pogoje. F. Dušek, tovarna koles Optično na drž. zel. 2022 (Češko), lluslrovani cenik zastonj. 155 Gostilna in kovačija, vse zidano in s ciglom krito, vse v dobrem stanu; kovač-nica je sposobna za vsakega obrtnika, tudi za trgovca; kdor želi kupiti, se naj oglasi pri Simonu Belšak, gostilničar in kovač v Donavi, pošta Moškanjci. 394 Višjega štabnega zdravnika in fizika dr. Schmida znamenito olje za sluh odstrani hitro in temeljito nastalo glnhoto, tečenj* iz nSes, Šumenje po ušesih in nasilnost tudi ako je 2e zastarano. Steklenica stane 2 gld. z navodilom o uporabi. Dobiva xe samo v lekarni 105 ApothekeBZur^oldenen Sonne", Jakominiplatz 24, Gradec V HIPU 382 pridobili so si moji Herbst-kolesi svet. Motor-kolesi, šivalni stroji, gramofoni, žepne lampe, „Fcuerzeugi". Najcenejši nakupni vir za potrebščine kolesa. Šlavhi K 3—, manteljni K 4-20, gorski manteljni K 550, lampe K 2-30, pumpe 60 vin., sedlo K 3-90, francozi 40 vin., grifi 80 vin., pedali K 3-—, verige K 3'—, zvonci od 38 vin. naprej. Krasni cenik 1911. GEORG HERBST Dunaj VI, Mariahilferstr. I/W, Tiefparterre. Franc Mihelič v Hrastovcu, p. Studenict pri Poljčanih proda Tina 10.000litrov a 66—60 vin. Vino se na licu mesta poskusi in po kupčevi ugodnosti postavi v Poljčane. 432 Izkušeni 434 kovaški pomočnik, ki se razume na vsako delo, išče službo, eventuelno tudi kot domači kovač. A. Novak, Zgornja Polskava (Štajersko). Učenec, -126 zmožen nemščine in slovenščine, z dobrim šolskim spričevalom, ki ima vese.je za trgovino, dobi dobro službo pri trgovcu Hans Toplak. Juršinci pri Ptuju. Izučena šivilja 42s išče primeren prostor stopiti v službo, bodi si pri šivilji, ali kje drugod. Dopise se pošlje na Rozalijo Meško, šivilja, Soseski, Velika nedelji. Mizarske pomočnike takoj sprejme v stalno delo in z dobro plačo g. fleorg Kobale, mizarski mojster v Slov. Bistrici. 418 Proda 423 Malo posestvo 387 pol ure od mesta Celja, zraven starega grada, okoli tri četrt joha veliko, vinograd, vrt in sadonosnik, redi se 1 koza in 1 svinja, dvojno novo zidano poslopje s tremi mah sobami, kuhinjo, kletjo in drvarnico, se za 3000 K proda. Več pove Joitt, Schlossberg 46, Celje. lepa hiša z vrtom v Brežicah na -Savi pod zelo ugodnimi plačilnimi pogoji. Več pove lastnik g. Anton Woschitscbko t Slov. Bistrici. Hiša! se proda, novozidana. katera obstoji iz dveh sob, kuhinje, Spcis, Stala, tri svinjske Stale, vrt za zelenjavo, studenec na dvorišču z dobro vodo, Se 9 let davka prosta, na veliki cesti, oddaljena 5 minut od farne ceste, en Četrt ure od Ptuja; ugodna cena. Izve se pri Mariji Kranjčic, Spodnja Hajdina, SI. 31. pri Ptuju. 9 Vi najdete £ z rešitvijo iznajditeljskih nalog najboljšo pot k blagostanju. Gratis - razpošiljatev po Patent-Verwertungs desell- »ctaalt Fr. neinibaeli S Co., Coin a. Rb. Motor ali lokomobil, že rabljen, a še v dobrem stanu, od 8—14 konjskih moči, bi kupil Jos. Rečnik, Zepina p. Celje. 416 Pri vsaki hiši je treba uži-galic. Kupujte in zahtevajte po vseh trgovinah „Štajer-ceve užigalice"! Glavna zal. firma brata Slawitsch v Ptuju. Trgovina • JohannKoss Celje na;kolodvorskem prostoru priporoča za sveto birmo Otročje gotove obleke vsake velikosti za fante in dekleta zelo po ceni. Belo in svetlo poceni volneno in perilno blago za dekleta, kakor tudi vence in šopke. Za fante lepi poceni štof. ■C Postrežba zelo solidna. -ym 314 Zahtevajte brezplačno ilustrovani katalog št. 293 a o mlatilnih strojih z „i'ingšniirlagii". za promet z roko, gepeljnom ali motorjem P$** gepelj strojih za živino, kasnih Strojih za travo, deteljo, žitje, obrača za seno (Heuwender) za seno in žetvenih grabljah, čiščilnih mlinih za žitje, trierjih, reb- leijih za koruzo, o strojih za rezanje krme, za rezanje repe, šrot-mlinih in o vseh drugih kmetijskih strojih najnovejše, odlikovane konstrukcije od Ph. Mayfarth & Co. tovarne kmetijskih mašin, železne livarne in parna kladiva Dunaj ll.|l., Taborstrasse št. 71. Etabl 1872 150(1 delavcev Minion povečani, uajnoderntje urejeni fabrični etablisement. Premiran z nad 700 doritki. Išče se naprej-prodajalce in zastopnike. Za birmo Prava srebrna rem. 358 urn. c. kr pon- cirana z verižic« . K 8 — z lepo gravirbnim ohišjem po sliki . K 10-— i zlatimi robi ... K \t■— t dvojnim mantelj- nora.......K 14 — 14 kar. zlato ... K 20-3 leta garancije. Pošlje po povzetju ekspertna hiša nr in zlatnine Max Bohnel, Dunaj, IV. Marjaretenstr. Nr. 27/22. Originalni labriški cenik zastonj Najboljša pemska razprodaja! Ceno perje za postelj! 1 kg. sivih slišanih 2 K ; boljših 8 K 40 h; na vol in-lib 2 K 80 h; belih 4 K; belih mebkili 5 K 10 h; 1 kg najfinejših nn>ženu-lii lih, slišanih 6 K 40 h, 8 K; 1 kg flauma (Daunen) sivega 6 K, 7 K; belega Iti K; najfinejši prsni 12 K. Ako se vzame 6 K, potem franko. £9*- Gotove postelje -^XJ iz krepkega, rdečega, plavega, belega aii rumenega nsnkinga, 1 luhent, 180 cm dolg, 12" cm Širok, z 2 glavnima blazinama, vsaka 80 cm dolga, 60 cm Široka, napolnjene z novim, sivim, trajnim in flamnastim perjem za postelje 16 K; pol-ilmine 20 K; daime 2i K; poiamezni tuhenti 10 K, 12 K, 1* K, 16 K; glavne blazine 3 K, 3 K 69, 4 K. Se pošlje po povzetju od 12 K naprej franko. Izmenjava ali vrnitev franko dovoljena. Kar se ne dopada denar nazai. S. Benlecta, Deschenilz Nr. 716, tefto, (Mirarn). Cenik gratis in franko. Pozor posestniki, za stavbo hiš! ^J Zagorsko lepo apno, Portland- in Romancementv traverze in stare „Eisenbahnšine", opeka za streho in vse železne potrebščine se kupi po fabriški ceni in najceneje samo pri 863. Hans Andraschitz tovarniška zaloga železa, cementa in apna V Mariboru, Sohmidplatz Nr. 4. veliko trgovino Johann Koss, Celje. zaradi njene soiidnosti, nizkih cen in velikega izbira, kjer se s samo dobrim blagom postreže; tam se vse dobi, kar kmet le potrebuje, naj si bode manufakturno blago, gotovih oblek za moške, ženske in otroke, klobuke, čevlje, sploh obutalo, štrikane in šifonaste srajce, kravate, otročje vozičke, na- _ 7 — Štev. 306. Oznanilo. .Štajerski deželni odbor v Gradca je s pismom z dne 23. julija 1911 štev. 29968 ogledovanje govede na 6. septembra 1911 določil. To ogledovanje pa se vsled zatrošene kužne bolezni v gobcu iu na parkljih ni vršilo. Deželni odbor je tedaj b pismom z dne 2. februarja 1912 št. 4842 ogledovanje govede na 10. junija 1912 ."^N odredil. Zaznamovani dan ob 8. uri zjutraj se mora živina na mestno živinsko sejmišče v kanižan-skem predmestju v Ptuju na močnih vrvih privezana z živinskim listom prignati. in se na pozneje prignano goved pri delitvi daril ne bo oziralo. Pri tem ogledovanju se bodo licenciranim plemenskim bikom, kravam in telicam delila darila in se bode k ogledovanju pripustila goved, katera ima svoje stališče v okolišu ptujskega okrajnega zastopa. Darila in pogoji so se s tuuradnim razglasom z dne 10. avgusta 1911 št. 90S naznanili in ostanejo tudi za ogled 10. junija t. 1. veljavni. Živinorejci se posebno opozarjajo, da manjvredne živine k ogledovanju ne priženejo. Okrajni odbor v Ptuju dne 21. maja 1912. . Načelnik: 0 R NI G m. p. ter Mi naslednik [ft na glavnem trgu zraven apoteke priporoča svojo zalogo: Otročjih igrač, raznih vrst usnatega blaga kakor kofre, taške za šolo, za nakupovanje in za denar, toaletne reči, pisalne in kadilne predmete. Razne stvari iz jekla npr. bestek, žlic, nože za žep in prave Solinger britve itd. Blago iz celuloida in roga, kako tod pletarsko blago npr. korbe za potovanje vseh vr«.. Razno blago iz stekla in porcelana, talarje, [liskre, sklede, flaše, glaže in druge v to stroko »padajoče reči. Bazami oddelek že od 20 vin naprej. Posebno lepe reči pa za 60 do K 1*20. Za otroke! Kjer so otroci v hiši, kjer naj bi se redilo bolnike z lahko prebavnimi jedili, naj se pazi na sledeSe: 1095 dra. Oetker praškom za pecivo. Poaače narejene po receptih dr. Oetker in to' s najboljšim pomožnim sredstvom zi pecivo sedajnosti, se smejo smatrati za najboljša hranilna sredstva. V lastni kuhinji pripravljene, vsebujejo mleko, mast, moko, jajca, sladkor, torej najpotrebnejše redilne snovi v lahko prebavljivi in kar je važno v jako okusni obliki. Vsled visoke temperature „rorau se štirkino zrnje v moki odpre, preobila voda v mleku odhiti in bakterije ki se v mleku slučajno nahajajo, postanejo neškodljive. Lastna i2kuftnja prepričala bode vsako gospodinjo/in mati. Recepte knjige zastonj. Dra. Oetker praSki za pecivo se dobijo povsod. Pazite, da dobile pristne izdelke dra. Oetker. Veliko presenečenje! Nikdar v življenju to presenečenje! IV" 600 kosov za samo 3 K 80 h. -mi Ena krasna pozlač. prec. anker-ura z verižico, gre natanko, za kar se 3 leta garantira, ena moderna žrdana kravata za gospode, H k. najlin. žepnih robcev. I nežni prstan za gospode z imit. žlab-niir. kamenjem, ena nežna eleg.rgarnitunp Jamskega kinča, obstoji i i/, krasnega koljerja iz orient, biserov, mod. damski kinč s patent-'aklepom, 2 eleg, damska armbanda, 1 par. .uhanov s patent- I karcljem, I krasno žepDO toaletno zrcalo, 1 usnjata denarnica, 1 par. gumb za manšete 3 gradov duble-zlato s patent-zaklepom. 1 voleeleg. album za razglednice, najlepši razgledf sveta,- 3 jux-pred-meli. -velika veselost za mlade in stare, 1 jako praktični seznamek ljubavnih pisem, za gospode in dame, 20 korespondenčiiih preo-me-ov in še 500 drugih rabnih predmetov, neobhodnih v vsaki hiši. Vse skupaj z uro, ki je sama ta denar vredna, stane samo 3 K 80 h. Pošlje po povzetju centralna razpoš. hiša Gh. Jung-wirLh, Krakova. štev. 65. -NB. Pri naročbi 2 paketov S6 doda zastonj I prima angleško britev. Za kar ne dopade, denar nazaj. 433 Neprijetne lasi v obiatu, na rokah, odpravi tekom 6 minut himijiiiHtfinir Neškodljivi, sigurni uspeh. Ena doza zadostuje. RazpoSiljatev strogo diskretna. 379 Kos. dr. A. m labarat. DUNAJ. IX., Berggasse!? K. Motorji za surovo olje t visokim pritiskom od 16 do 100 HP. Obratni troški 1 do I1/, vinarja za uro in konjsko moc. Bencia-, petrolin- in bencol-motorji ležeče in stoječe konstrukcije od 1 do 50 HP, ter lokomobiti od 2 do 20 HP. Obratni troški 5 do 6 vinarjev na uro in konjsko moč. 76 Dunaj, m., Paulusgasse 3. — Budapest, VI., Vaei korut 37-Ugodni plačilni pogoji. — Ceniki in obisk kupcev brezplačno. Podpisani naznanja uljndno, da je umetni mlin v Pekarjih pri Mariboru nakupil, novo uredil in po najnovejšem sistemu napravil. Izmenjala se torej zopet lahko prične. Z velespoštovanjem Joli. Laczy lastnik umetnega mlina 412 Pekre pri Mariboru. Izvrstno lepo posestvo v nižjih hribih blizu koroške meje. 5 minut od farne cerkve in Sole, v najlepši legi, meri 32 johov dobrih njiv, 7 johov paše, 6 joliov travnika, 30 johov gozda, skupaj torej 55 johov in se vse skupaj drži. Hlevi za 2 konja in 10 govede, zidani in z obokom, svinjskih hlevov 7, lepa hiša s 3 sobami, 1 kuhinjo itd.; gospodarskega poslopja dovolj; redi se lahko 16 do 20 glav živine, torej posebno ugodno za Živinorejce ali za lesnega trgovca. Čez 500 lepih sadnih dreves. Proda se le zaradi boleini. Cena 24.000 kron brez živine. Na 1. „saciu ostane vknjiženo 4.200 K na b*L obresti. Pri kupu je treba iO.OOO K. Več pove Pran« Podlipnik, Tesel 87 pri Maribora. 430 Nova vila | v Brnnndorfu pri Mariboru se proda prav ceno. i Ima 6 stanovanj, katera so vša zasedena; prihištvo, pe- j rilna kuhinja, tri svinjski hlevi, prostorno dvorišče s ! studencem, lep vrt, pet prostorov za stavbo (5 Bauplatze.) i Zaradi preselitve takoj na prodaj Ponudbe na posestnico, I gospo Antonia Majcen v Hočab. (KStach) št. 11. Tam se vse natančneje pove. 431 K praznikom priporoča trgovina z vinom v steklenicah J. Kraber v Ptuju Allerheiligengasse 13. WW vina: *^g Novi Okički..............72 vin. „ Ljutomerčan.............80 „ stari Zavrčan...............80 ., zavrčki Muškatelec.............88 „ jaboljčni mošt...............32 „ Na binkoštno nedeljo zaprto ! 427 (Sparkassa) mesta Ptuj # * Čekovnemu računu št. 808051 pri c. kr. poštno - hranilnič-nem uradu. Mestni denarni zavod. priporoča se glede vsakega med hranil nične zadeve spadajocega posredovanja, istotako tudi za posredovanje vsakoršnega posla z avst. ogersko banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem ===== vstreže. - m m m $ Ohčenje $ g$ z avst. ogersko $t $ banko. $ cb Ravnateljstvo, m Vstanovljena leta 1862. « m Giro-konto pri podružnici avst. ogerske banke v Gradcu. Uradne ure za poslovanje s strankami ob delavnikih od 8—12 ure. m m Pri suši in pomanjkanju vode so za lastnike vodne moči TM( patentni lokomobili z vročo paro 'firme , Heinrich Lanz, Mannheim hitro v promet postavljena, cena, jako štedilno delujoča in za vsako kurjavo primerna z^zzzzz rezervna moč z= Avstrijska prodajalna pisarna: EMIL HONIGMANN, Dunaj, IX|4, Loblichgasse 4. I. u. telefon 1659 4. Obisk inženirja zastonj. m �866 Karl Kasper trgovina z mešanim blagom in zaloga smodnika = PTUJ = priporoča svojo bogato zalogo 226 špecerijskega blaga, nadalje smodnika za lov in razstrelbe, cindžnore ter predmete municije za lov kakor patrone, kapseljnc, šrot itd., nadalje glavno svoj« zalogo v umetnem gnoju za travnike, njive in vinograde i. b Tomarova moka, kajnit itd . nadalje raffia-bast in bakreni vitrijol itd. po n&!nižj!b osaaia. Varstvena marka „Anker" Liniment Capsici comp. nadomestilo za mr* anker-pain-expuller "9m je znano kot odpeljcijoce, Izvrstne in bolečine odstranjajoče sredstvo pri prehlajenju itd. Dobi se y vseh apotekah po 80 h, V40 in K 2—. Pri nakupu tega priljubljenega domačega sredBtva naj se pazi na originalne steklenice v škat-Ijah z našo varstveno znamko „Ank8r", potem se dobi pristno to sredBtvo. Dr. llttti-im anotelca Jill In" v Pragi, Elisabctstr. SI. 5 nov. Razpošilja se vsak dan. 1^ Od 1. aprila do 1. decembra odprto. ~W Nizke cene kakor doslej vkljub času primernim predrugačbam. — Od I. septembra do 1. junija 250/n znižanje. Cndežni nspehi zdravljenja. Radioaktivna thermal-kopelj 35—44° Celsin.8. Krapi na-Toplic e. Pitno zdravljenje s thermal-vodo. Razpošiljatev thermal-vcde. Frekvenca 8000 oseb. Hrvatska (hrvatska Švica). Kopelj v basinu, mramorju, duše. v močvirju. Fango-zdrav-ljenje. Sudarije. Prospekti in pojasnila pri ravnateljstvu kopelji; pravi naslov le: Krapina-Toplice, Hrvatsko. Kopeljsko poslopje, 200 komf. sob, krasni park, terasa, salon. Stalna vojaSka kopeljna godba. Lift. Telefon. Garaža za automobil. Od 1. maja do 1. julija na železniški postaji Rogatec (stranska postaja proge južne železnice Dunaj-Trst) vožnja z automobil-omnibusom pri vlaku ob 5. uri 20 minut ponoči. Julija, avgusta vozi automobil-omnibus od Rogaške-Slatine in se pridruži popoldanskemu vlaku ob 5. uri. Od 1. septembra do 1. oktobra zopet iz Rogatca kakor maj, junij. Na železniški postaji Zabok-Krapina-Topiice konjski omnibus pri vlakih ob 10. uri 34 min. dop. in 4. uri 11 min. pop. Izven omenjenih časov se vozove ali automobile v vseh mesecih od 1. aprila do 1. decembra in k vsem vlakom na avizo od ravnateljstva Kopelj Krapina-_____________________Toplice dostavi.___________________128 Vozički za otroke ^ (Kinder-Sitz- und Liegewiigen), v katerih lahko otrok sedi, pa tudi take za ležati, imata vedno v zalogi in priporočata po 13, 16, 20, 24, 30, 35, 40—50 K. Cene so nizke, vozički so lično in močno izdelani. Pismenim naročilom se hitro, pošteno in točno ustreže. 266 BRATA SLAW1TSCH. trgovina v PTUJU. PV* Po zelo znižanih cenah! ""^Bl Ivan Berna v Celju, Herrengasse štev. 6 lilijala Graieroasse Štev. 15. in telefon štev. 67/V1II, telefon HerrengasseSn. 84/11. priporoča svojo bogato zalogo obuval za pomladansko letno in zimsko sezijo, vse vrste moških, damskih in otroških čevljev laii- po men v Ustni delavnici, sprejemajo __ popravila. Postrežba toči«, cele solidno. Zwumja, uročila proti ponatja. 617 Kdor na deželi enega 34» iskalca za vodne vire (Wasserquellensucher) za naprave vodnjakov in vodovodov potrebuje, naj piše na: J oh an d Entsctiitscli. Utoniti SMdtga.se M 8. mr pozok! -w Zagorjansko belo apno, Portland- in Ruman-cement, opeka za zid, strešna opeka, traverze, železo za obkovanje, stavb in vozov. štedilniki (Sparnerd); deli Sparherda, kotlji, vliti in (bakreni. krampi, lopate, najfinejše garantirane kose, ter vse druge vrste železnega blaga, najceneje pri Alois Matschek, Maribor, TrieSferStraSSe 25, poleg bolnišnice. 341 Vedno tudi velika zaloga najcenejši!) lesenih dil, lat stafelnov itd. za otroške vozičke, otroške postelje, športne vozove, reformske stole, železno pohištvo, mesinkovo pohištvo, matrace in „einsatze", po originalnih fabričnih cenah. Angl. voz od K 22-— naprej. Princes-vez od K 36— naprej. Voz (Kastenwagenl z gnmijem od K b7 — naprej. Otroške postelje (Gittcrbetten), velike od K 20 — naprej. Hesinkove postelje od K 90— naprej. Specialiteta: „BrenBaborwagen''. Najboljše po vsem svetu v vseh cenah. Največja izberal Najnižje cene! L. Gerlach, Gradec, Joanneumring 7. 247 Ljudska kopelj mestnega kopališča v Ptuju. "^ffJJJčas z '■Ml! do Čas za kopanje: ob delavnikih od VI, ure do 2. ure popoldne (blagajna yt ud 12. do 1. ure zaprta}; ob nedeljah in praznikih od 11. do 12. ure dopoldne. I kopelj z vročini zrakom, paro ah „Brausebad" z rjuho K -•60; postrežba K —10. ■k. jah injk joldne. MtW 8e dobi l"6 rezano blago, perilo in obleke pri Adolfu Wesiak, Maribor, Draugasse št. 4. Brata Slawitsch « Ptuju njriiniplan in Uijiilorjiise priporočata izvrstne šivalne stroje (N&hmaschinen) po Bledeči ceni: Singer A ročna mašina . . K 60 — Singer A . K 60 — 70--Dflrkopp-Singer . . K 70— 90- Pf Jt^ŽsJ^/^JSI DUrkopp- ■ *3- -*•*" Ringschiff za šivilje . K130 — DUrkopp-Zentralbobbin sgs i za šivilje K140-— ' Dilrkopp-Ringschiff za krojače K160 — DUrkopp Zentralbobbin mit versenkbarem Oberteil, Luxusausstattung..............K160-—180 — DUrkopp-Zylinder-Elastik za čevljarje......K160—180-— Minerva A..................K 120-— Minerva C za krojače in čevljarje........K160'— Howe C za krojače in čevljarje.........K 90 — Deli (Bestandteile) za vsakovrstne stroje. — Najine cene so nižje kakor povsod in se po pogodbi plačuje tudi lahko na obroke (rate). Prosimo, da se naj vsak zaupno do nos obrne, kor solidnost je le tistim znana, kateri imajo aašine od nas. Cenik brezplačne. 6 Pridna manufakturna prodajalka zmožna nemščine in slovenščine, se pod ugodnimi pogoji sprejme. Vprašanja je vposlati na trgovino z mešanim blagom Adolf Orel v Šoštanju pri Celju. 403 IZJAVIM da je zanesljivo desinfekcijsko sredstvo I v vsaki hiši potrebno. Za čiščenje ran, j turov, za irigacijo pri damah, za desin- ; fekcijo na bolniški postelji, za odpravo j slabih duOov in potnih nog, je steklenica > Lysoform j desinfekcij«kega sredstva priznano najboljše. 133 3(! dob! z, navodilom za rabo V vsaki apoteki in drožeriji po 80 vinarjev v originalnih steklenicah. — Lysoform- j toaletno rnilo 1 krono za en komad. Otročji vozički vsamsa za 12,14,16,18,20 K in tudi flnejše sorte v velikem izbira se dobiva v veliki trgovini Johann Koss CELJE na kolodvorskem prostora. (Zahtevajte cenik). Priporočljiva domača sredstva. Kitajski železni Malaga, kapljice za okrepčanje krvi preti slabosti in bledičnosti (Bleichsuht) itd; steklenica 2 K. — Tekočina za prša in pljuče, stekl. 120 K preti kaliju, težki sapi itd. — Čaj in pilule za čiščenje krvi a 80 vin. — Čaj proti gihtu it 80 vin. — Balzam u glht, ude in živce stekl. 1 K ; izvrstno maiilo, Id »d. strani bolečine. — Bleiburiki živinski prašek a V20 K. Prašek proti odvajenju krvi v živalski vodi a 1'60. — Izvrstni strup za podgane, miši, ščurke a K 1'—. Raz-pwWjatev L. Horbst, apoteka, Bleiburg a« KoraBtMsV Ako hočete svojega moža, brata, sina, svojo ženo, sestro ali hčerko ali svoje najbližje sorodnike od grozovite navade in pogina pred pijančevanjem rešiti, potem Vas prosimo, da se na nas obrnete; mi Vara bode-mo tu na lahki in ceni način pomagali, na katerega smo že tisoče ljudi od bede, revščine in pogina rešili, Seznanili Vas bodemo z naSo metodo, ki se jo lahko rabi, brez da bi pijači udana oseba to kaj opazila. V največih slučajih sploh ne more razumeti, da Špirita ne more več prenesti, on misli, da je temu preobili vžitek vzrok: in vsak dan dobivamo mnogo zahvalnih nisem od mož in žen vseh razredov, bogatih in revnih, katerim se je s krasnim uspehom pomagalo. Korespondenca se vrJi pod največjo diskrecijo in za neškodljivost metode garantiramo ; blagovolite Citati, kaj gospod Unrein Kranc v Resictabanya piše: VelespoStovani gospod, Kopenhagen, Dansko! Prosim bodite tako dobri in pošljite mi dve škatlji po poštnem povzetju z 20 K. — Imam dva prijatelja, ki sta se hudo pijači udala in rad bi ju odvadil. Jaz sam sem vpliv „Kinau poskusil, kčr sem tudi hudo pil in si nisem mogel več pomagati. Odkar sem vž.il Kino-praške, sem ves drugi človek, sem zdrav in imam vse drugo življenje s svojo družino. Hvala Vam za uspeh Kina, prosim, pošljite mi takoj. Rekomandiral bodem Še mnogo ljudem, da je Kino jako uspešno sredstvo proti pijančevanju. S spoštovanjem Unrein Franc. Naš preparat prodajamo po nizki ceni 10 K, pošljemo ga proti naprej-plačilu ali povzetju, ako se piše na naš naslov v Kopenhagen. Kino-lnstitutet, Kopenhagen K. 7. Dansko. Pisma .se frankira s 26 vinarji, dopisnice pa z 10 vigarji. 417 i.j«;,,,.!; ;„ nAnnvnrni iivMiiilr ■ Kup, Linhart. Tiskal: W. Blanke v Ptuju. 73