5. številka.
Ljubljana, soboto 8. januarja.
IX. leto, 18T6.
SLOVENSKI NAROD
Izhaja vsak nun, izvzemši ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po poŠti preieman za avstro-ojrersk e deiele za eek> leto lft gSd, za pol leta K <* za i'etit leta l gUL — Za Ljubljano brez poSiljanja na dom za celo leto 1Ć1 Hi, /a četrt leta 8 gld. 80 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje*' dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poStnina iznaša. — Za gospodo učitelje na ljudskih šolali in dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 ffld. T>0 kr.. po poŠti prejeman za četrt leta .'1 gld. — Za oznanila se plačuje četiri8topno petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, f> kr., če se dvakrat in 4 kr. Se se tri- ali večkrat tiska.
Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši 5t. 2'»—20 poleg jrledaligča v »zvezdi1*.
Opra vništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši.*
Id, na
7.«
do
Dualistična politika.
(Iz Ogorskcga 5. jan. Izv. dop.)
Odkar je naša monarhija po dualizmu na dva „kampa" razdeljena, je tudi njena politika vuanja kakor notranja, dualistična postala, kakor se v notranjej politiki na Slovane obzir ne jemlje, ravno tako tudi v vnanjoj ne. Kakor je dualistična politika notranjo državno moč oslabila, ravno tako jo tudi njen vnanji ugled in njeno vnanjo veljavo dosta znižala. To jo naravni nasledek njene dvoglavuosti, dvoličnosti, njenega šepečenja po dveh hromih negah in vojenja po dveh glavah, katerej vsa-kej je po eno oko izbito.
V kratkem se bo v dveh važnih vprašanjih pokazalo, koliko dualistična politika premore, ali prav za prav koliko ne premore. Eno vprašanje se tiče notranje politike, in to vprašanje je uredba eolnega in kupčijskega razmerja mej Avstrijo in Ogersko. Drugo vpra-Sanje se tiče vnanje politike in to vprašanje je orijentalno vprašanje. V teh dveh vprašanjih bo dualistična politika naše monarhije svojo ognjeno skušnjo prestati morala in stoprv po doseženem dobrem vspehu bo reči mogla, da je krščena, in za življenje sposobna. Sedaj pa tega še ne more reči.
Prvo vprašanje se ravnokar v Budim-Pešti rešava. Avstrijski in ogerski ministri so tukaj -zbrani in državopravna posvetovanja in pogajanja so zopet en vogno. Tudi Nj. veličanstvo kralj in avstro-ogerski premir Andarssv sta tukaj. Na to, da bi Andrassv skupne avstro-ogerske koristi bolje zastopal nego specifično ogerske, kar bi sicer kot skupni minister nepristrano storiti moral, na to nečemo pomisliti. Andrassv je inkarnacija svojega naroda, magjarstva, in kot takšen bode pri razpravah svoj vpliv zmirom raje na mag j a rs k o
stran dualistične vage polagal nego na avstrijsko. To je naravno. Andrassv kot minister vnanjih zadev se sicer niti ne bi smol vtikati v eolno - kupčijske razpravo mej Avstryo in Ogersko, pa on se v nje ravno tako poklican in nepoklican, meša, kakor se je nekeUaj mešal v državnopravne razprave mej Avstrijo in Češko. In res uže se čujejo od avstrijske nemške strani glasovi potrjujoči, da so Ogri v razpravah v supe-rijoritetu, avst. Nemci pa uže zopet v „zwangs-jacki". Avstrija je uže leta 1867. krajši ko-liec potegnila, in bržčas ga bode tudi letos. To so avstrijski pridobitki iz dualistične državne uredbe.   Lepši pa Še stoprv pridejo.
Od terjatve samostalne ogerske banke nečejo Magjuri za nobeno ceno odstopiti. Oni hočejo bankovce delati pa jo veni Avsirija je odločno proti ogerskej banki, grozeči se Magjarom da ogerskim bankovcem v Avstriji ne bo prisiljen kurs dozvolila, nego jih samo po burznej vrednosti sprejemala; Magjari pa zopet odvračajo, da bodo v tem slučaji prisiljeni, svoje meje zacolnatt. Dilema je tedaj ta-le: ali ogerskim bankovcem v Avstriji prisiljen kurs zagotoviti ter jih ravne avstrijskim bankovcem proglasiti in odprto mejo imeti; ali pa ogerskim bankovcem prisiljen kurs v Avstriji ne dozvoliti; in mejo avstrijskim obrtnimi m zaprto imeti.
Vse to je grenki sad notranje dualistične politike, in sicer grenek samo za Avstrijo, za Ogersko je sladek. Ali bo to avstrijske Nemce streznilo?
Pa kakšni so vspehi dualistične avstro-ogerske vnanjo politike ? Do sedaj še uprav nikakšni. In tudi v vnanjej politiki mora dualistična politika še svoj rigorozuiu prestati. Centralizovana, še bolj pa federalistična Avstrija, hi v  orijentalnom vprašanji uže zdav-
naj čisto drugačne vspehe dosegla bila, nego jih je dosegla, ali pravejše govoreč, ne dosegla, dualistična Avstrija s svojimi tako te-škirai svinčenimi podplati, ki njej niti doma, kamo-li crez državne meje korakati ne dado. Zveza treh cesarjev gotovo nij niti iznajdba. Andrassvjeva, niti njegova zasluga, da je Av-stro-Ogerska v njo sprejeta. Gotovo je pa-njegova krivnja, da Avstro-Ogerska v tej zvezi nij kladivo nego nakovalo, da v njej ne riva, nego da je rivana
Vse to, in še veliko več, so nevesele slike avstro-ogerske notranje in vnanje dualistične politiko.
Jugoslovansko bojišče.
Iz okolice črnogorskega kneza se zagrebškim listom poroča, da bode Črna gora konec februarija v akcijo stopila. To je pisala jedna Črnogorska veljavna osoba našemu rojaku Hub-majerju in tako se tudi v telegramu iz Dubrovnika potrjuje.
Znano je, da je v Bosni bil izmej slo ven skih prostovoljcev od Turkov ujet Slovenec Mejač. Čuti je bilo enkrat, da so ga Turki odveli v Malo Azijo. To menda nij res, ker „Obzor" ima 5. januarja iz Kostajnice poročilo, da je odveden iz Bihača v Sarajevo. „D. Ztg.M celo poroča, da je v turškej ječi uže — zblaznel! Ali kljubu temu je bil vendar prepeljan. Prav turško!
Politični razgled.
V Ljubljani 7. januarja.
Dunajska pošta nam denes nij došlar menda jo je sneg na Semeringu zadržal.
Kolikor je novic iz Dunaja in Pešte, je' situvacija jako napeta.  BMtnttterttvo na
t)
Spomin na staro mater.
(Obraz.)
Na oknu ljubo jo slonela
V s&inotaoj kamrici tam,
V očesu jej so!/.;i brlela,
Kam zginila zdaj Jo — no znam IIlmi e.
S srebro-belhni lasmi, vpognjenega života, z nad prsi pivkrižanimi, koščenimi rokami in s kako milim pogledom — tega niti popisati ne morem, si slonela stara mati — na klopici — pred hišo, na trati pred ulnja-kom, ali sredi svojega cvetličja, ondi na prijaznem holniu.
Da, to so bili lepi časi! Prijazna samska koča nad belo vasico, cvetoča, stoletna, široko vejača lipa pred vezjo, na desnoj sadni vrt, sredi njega dišeči ulnjak, ondi v zatišji žubo-
reč studenec poleg kamenite klopiee, na levej greda polna dišečih vijolic, solnčnic, rudečih nageljnov in rožmarina, — mej njimi stara, srebrnolasa mati.
Gledal sem tedaj, kot gledani zdaj, oziral se v to šepečo lipo, v ta šumeči ulnjak, sedel sem na klopi poleg žuborečega studenca, a videl nijseni te lepote, te poezije, in tebe sredi cvetličja mati milega očesa, vpognjenega života.
Solnce mi je bila vsakdanja luč, ki sveti le našej vasici, cvetličje mrtev, nepotreben kinč, ves svet lo — tiha dolina, ki seže tako daleč, kakor moje oko, in ti stara, srebrnolasa mati — vsakdanja podoba. To jo bila radost, to življenje polno najglobočjega mo-droslovja — pravi zlati vek.
A kedar sem bil prevzvišen inodroslovee, kedar sem vriskal in p iskal, tako tijil v en dan v tiho dolino in te nudil in se li sinejil, stara mati sredi tvojega cvetličja,   ali  na  klopici pred
hišo v zelenji tik studenca, tedaj si dvignila suhi prst svoje koščeno desnice, in jaz sem se zbal in pocenil k tvojemu znožju.
Kakor v molitvi si pokladala tedaj blaga starka roki na moje čelo, gladila si mi ku-štravo laso, milo zrla z mrklimi očmi, ter me peljala sredi dišečega cvetličja v dolino, kjer se je zlival studenec v mali tomun. Mej potjo pa si govorila čudne govorice s svojimi cvetlicami. To si pobožala iu jej pogladila košata peresa, onej si porabljala zemljo in jo opominjala, naj lepo raste in cveti. Zopet ruine-nej solnčnici ob meji si podprla vpogujoče deblo; — pohvalila ondi gručo najlepših vrtnic, jim božala nežne popke in so jim sladko smejila.
Najljubši pa ti je bila gredica zelenega rožmarina. Kar ločiti se nijsi mogla od njega. Le poglej ga, kako lep, kako košat in ponosen je, si dejala koliko potov. To jo najkras-nejše zelenje,  kaj ne,  tudi tebi je povšeči'?
Dunaj i utegne pasti. „ VViener Tagblatt" imenuje Kellersperga, drugi obetajo uradniško minsterstvo, vse pa toži, da je magjarski vpliv prevelik ali vsevladen, in da bi se Andrassv ne smel vtikati v notranjo politiko, kakor se zdaj. „Pester Lloyd" ustavovercem žuga, da ako se ne bodo oni udali magjarskim terjatvam glede ogerske banke, bodo Ogri njih pustili in se z državopravno opozicgo v Cis-lejtaniji pogajati začeli. — Vse obravnave se tajno vrše in se dosedaj ne ve za gotovo, kako daleč je mej ministri pogajanje prišlo.
Če**ci Usti ob novem letu s ponosom kažejo, da je njih opozicija nepremaknena, da nij o onej utrujenosti, na katere se je računalo na Dunaj i, nicesa videti.
Vmiiij«' ilržnvo.
Iz Pariza se javlja 3. jan.: Andrassveva nota o n»'ijviit<ilit4*m vprašanji se pričakuje jutri (4. jan.) in bode gotovo simpatično sprejeta od evropskih kabinetov, ker je zmerna. Ona predlaga, naj vsaka država za sebe Turčiji v enem smislu nasvetuja. — Nam se zdi vse to pisanje evropskih diplomatičnih not nevpešno, ker odločila bode puška in sicer če ne avstrijska in ruska, pa srbska in črnogorska z vstaši vred.
fimtffotski vojni minister Plamenac je prišel na Dunaj.
V Srhi ji bivši minister flnancye, Mija-tović, poskuša ustvariti novo stranko mlado-konservativcev, ki hočejo kneza pripraviti, da bi naredil „državni udar," da razpusti skupščino in odpusti ministerstvo.
Na Francoske** bode Gambetta kandidiral za novo narodno skupščino v Parizu, Lyonu, P»ordeaux, Lille in Marseille zato, da vsa ta glavna mesta pokažejo ali so za njegove posredovalne republikanske ideje ali pa za radikalce.
Domače stvari.
— („ Slovenski Narod") od zadnjega četrtka je bil konfisciran in sicer zarad tega, ker smo hrvatski citirali, kaj hrvatski „Primorac" pravi o našej tiskovnej pravdi zarad hrvatskih citatov. Da-si je ljubljanska sodnija prve instance izpoznala, da je urednik nekriv prestopanja programa, ako v slovenskem listu objavlja hrvatsk citat, ipak nam se je list zopet konfiscirah Da bodemo ugovarjali, to se umeje. — Ker je bil praznik in bi naši bralci dva dnij lista ne imeli, dali smo na nov papir in nov štempelj cel list še enkrat odtisniti, izpustivši inkriminirano stvar.
— (Profesor Erjavec) je iz familij-skih uzrokov resigmral na svoje imenovanje kot vseučiliščni profesor v Zagrebu in ostane v Gorici.
A tudi on bode zvenel, rumen, vpognjen leže — na zinrzlo krtino.
Čudeč se, sem zrl v te, stara mati, umeti nijsem mogel tvojih besedij. In ko sva šla daljo po holmu v dolino k tomunu, zdela s se mi skrivnostna, vzvišena podoba, ljubezen in strah mi je vncmal tvoj mili pogled.
Molčeč sva sedla tedaj na zeleno ma-hovje tik šumečega tomuna. Meni pa je bilo tako skrivnostno, tako nepopisljivo tesno v mladih prsih.
Starikave, sključene, razpoklo vrbe so zrle tako otožno v srebrn o-pene valovje. — Od daleč — je šumela dišeča lipa, ondi ob meji so trepetale — jelše, — ob gozdni tišini za leseno kočo je stala kakor brez življenja zelena smreka in zrla na naji v dolino.
Tedaj si podprla stara mati koščeno brado v dlan,  pobožala mi z desnico lice in dejala:
„Nič se ne boj, ti si moj ljub ček, rada te imam!"
— („Slovenske knjižnice") sesedaj stavi sedma pola.
— (Iz zdravniških krogov.) Zdrav- t niško društvo v Ljubljani napravi dve peticiji i obema zbornicama, prvo namenjeno proti pro- i jektiranemu reaktiviranji kirurgičnih učilnic, ; drugo proti vpeljavi,  da  bi  bili prisiljeni, l opravljati njihovi poklic.   Obe peticiji bode predložil državni poslanec g. dr. Vošnjak. — Imenovano društvo sklenilo je, za izterjanje zaostalih zdravniških terjatev  postaviti stalnega zastopnika.   Gosp. dr. Moše izrekel se je, da hoče prevzeti ta posel.
— (Pevski večer) bode denes 8. t. m. v čitalnični restavraciji, utegne biti jako zabaven.
— (Predpustne veselice v čitalnici ljubljanskoj) bodo: 2. februarja: velika beseda s plesom, 13. febr.: ples, 20. febr.: ples. Pri teh plesih svira vojaška godba.
— (Plesne vaje) bodo v ljubljanskej čitalnici meseca januarja in sicer: 9. januarja, 15. januarja, 22. januarja, 29. januarja. Plesni vodja je čitalnični odbornik gosp. Juvančič. K plesalnim vajem in na plese v čitalnici imajo pristop le udje društva in po pravilih vpeljani gosti.
— („Sokol") napravi 18. januarja v čitalničnej restavraciji „Sokolski večer". Svirala bode vojaška godba peš-polka Sachsen-Meiningen pod vodstvom kapelnika g. Šinclja. Razen pevskega programa bode velika tombola. Dobitki se bodo v dar pobirali pri cest. udih narodnih družb.
— (Občni zbor ,,Sokolov") bo 23. januarja ob 11. uri v društveni telovadnici.
— (Pustni torek) napravi „Sokol" , maskerado.
— („Posojilno in hranilno društvo",) ki se snuje, imelo je pretečeno srodo prvo odborovo sejo. Prihodnjo nedeljo bode druga seja, volil se bode pri tej priliki stalen odbor, ter potem takoj delovanje pričelo.
— (Slika.) Občinstvo opozorujemo na izvrstno sliko „Jugoslavija" ki je na razgled postavljena v prodajalnici slik F. Rudla v hiši banke Slovenije ravno iz Zagreba došla o ka-terej smo enkrat obširniše uže govorili.
— (Za šolo) v Marija-Polji pri Ljubljani je daroval g. Valentin Krišpar 50 iztisov časnika za malo mladino „ Vrtec" in več abecednikov v podobah.
— (Vreme.) Včeraj zjutraj smo imeli 14 gradov It. mrzlote.
Jaz pa sem se zbal blaga starka teh besedij, tako resne so se mi dozdevale, strašil sem se tvoje ljubezni in vedel nijsem zakaj.
„Ti si mlad, neskušen," nadaljevala si potem. „Videl bodeš širni svet, poznal mno-zega človeka."
Širni svet — čudna nerazumljiva beseda. Vsaj ves svot je naša dolina. Ondi, kjer se dvigujejo bele gore, je konec zemlje in ljudij nij mnogo. Poznam jih vse sosedove — in tebe stara mati.
„0 šel bodeš tija, v valove življenja te žene hrepenenje,  pozabil bodeš — mene — svojih — in lesene koče na zelenem holmu. —" Kaj je to? Ne, jaz ne grem, vskliknil sem boječe.   Vsaj vidim od tod vso zemljo. Ondi se prostira rumeno polje.   Tam zelene gozde, bele vasi same v sredi,  šumeča reka : se vali v daljavi.   A tu je najlepši, pri vas i bodem stara mati, pustite me pri sebi.
„0 molči, molči, to je laž, ti ne poznaš
— (Slovensko gledališče.) Repriza lansko leto prvikrat igrane burke „Črevh"ar-ska učenca" je zabavala pri zadnjej predstavi dramatičnega društva  6. t. m. mnogobrojno občinstvo, ki je zavzimalo prostore deželnega gledališča. Naš priljubljeni komik g. Kaj zel (Toni) je vnel vse poslušalce se svojim dvo-humorjem,   ki je včasi  kazal se ve da malo prenaravno stran,  pa navzlic temu,  ali pa morda ravno zato kratkočasil občinstvo. Podpirala je g. Kajzela gospa Odijeva (Nacelj), z živo igro in petjem;  prav nič po godu pa nam nij bilo,  da  se je prezentirala v tako čudno nakodeljenej maski,  ki je bila često neopravičena. Gospod Trn ove c (Smola) sicer karakteristične svoje naloge  ravno  tako nij umel,  kakor pri  lanskej predstavi g. No U i ne, pa veselilo nas je, videti,  da smo dobili ravno za stroko pevskega komika, koja nas je večkrat uže skrbela, v gospodu Trnovcu zastopnika,  ki veliko obeta, ako neodrekljivi svoj talent podpira s pridnostjo. Izmej kuple-tov, koje je pel,  bi bil lehko marsikaj izpustil, in nam se dozdeva, da je najboljša cen-sura vselej pevcev takt in okus. Prejel je g. Trnovec mnogo pohvale, koje mu nikakor ne smemo kratiti. Druge manjše naloge, kojih je pri tej igri mnogo, izvrševale so se po vsem dobro,  akoravno  bi  si bili pri g. Ko cel j u (Gad) malo manj afektacije, pri g. Jekovcu pa malo manj lesenosti želeli.   Omenjati moramo „iz prijaznosti sodelujočo" gospico Zo-retičevo, ki je sicer jako pogumno nastopila, pa pri katerej bi bili ravno tu malo manj „ pogumno" radi videli.   Gospici bode trebalo še mnogo studij, in mnogo potrpežljivosti dokler jej bode mogoče postopati tako, kakor smemo mi pri svojih še tako skromnih trjatvah zahtevati.   Odrekovali jej ne bodemo kar meni nič tebi nič vsakega talenta, pa zavito je to zrno še v mnogo trdih oklepih,  katere je treba olušiti.   In h koncu naj imenovano gospico  opozorimo tudi  še na to, da je bila njena maska za  njeno nalogo vendar le — premlada.   Tudi o tem je treba okusa in šole.   Dolžnost naša pa je, ne pozabiti, da je gospica iz prijaznosti sodelovala, in  zato jej vedna hvala. Gospod Gorenec (Čem) je bil jako drastičen, in isto tako g. Š. Patrno-šter (Uzmaj). G. Namretova (kuharica) je projela  pohvalo; petje nas je sploh zadovo-lilo;  in ker ima pri tem sigurno dober del zasluge.  Omenimo naj še h koncu, ter zasta-vamo vsem dotičnikom v premislek kako ne-
sveta, ne veš, kaj govoriš, ti ne poznaš stare matere in kmalu ti izgine slednji njen spomin, kakor sanje — se ti dozdevajo dnevi sedanji."
Tako je govorila stara srebrno-lasa mati, pobesila mile oči, naslonila život na vrbovo deblo in zrla v šumeč tomun. Jaz pa sem strmel — se stisnil tesneje v njeno naročje. Nepopisljive misli, želje so se mi budile v prsih. Sovražil som — široki svet, ki je večji od naše doline, sovražil sem hudobne ljudi, ki pozabijo svoje in domovjo, in ti stara mati — dozdevala si se mi višja, nadzomska podoba.
Kako nepopisljiv, lep trenotek je bil to. Vrbe ob potoku so skrivnostno šepetalo, : lipa pred vezjo jo priklanjala cveteče vejevje, , i in lesena koča ondi nad holmoin, dozdevala i se mi je tako krasna, tako mila, lepši od zakletih zlatih gradov, o katerih sem čul v ; pravljicah.  O to so bili sveti časi! Čutil sem
prijetna je navada, koja se je vgnjezdila v naše občinstvo, namreč navada viharnega ploskanja pri vsakej še tako malostnej in včasi še česta napačnej priliki. Tako radodarno in neopravičeno ploskanje razvadi igralce, in daje „testimonium paupertatis" vsem koje tako rado roke srbijo.
— (Dramatično društvo) je dalo igro „Ena se joče, druga se smeje" v tisk za letoonjo „Talijo". Druge igre se pripravljajo za tisk.
— (Nemško gledališče) v Ljubljani prevzame zdaj, ker je direktor faliral, kakor smo uže povedali, tukajšnji nemški teater-komite, ali še ta samo za poskušnjo, ker si je pridržal 14dnevno odpoved. Sicer pa se po hišah in gostilnicah nabira in prosi podpore, kar je mogoče. Treba je velieega tribuliranja, kar je čudno — pri „kapitalu in inteligenciji.11
— (Umrlo je meseca decembra v Ljubljani) 78 osob, 40 moškega in 38 ženskega spola.
— (Leta 1875 je umrlo v Ljubljani) 908 osob, in sicer 517 moškega in 47G ženskega spola; mej temi številkami so pak tudi tujci. Leta 1874 umrlo je vseh skupaj 1143 osob, tedaj pretečeno leto za 150 menj.
— (Na ljub lj anske m ledu) je bilo pretečeni Četrtek malo ljudij, uzrok je bil slab led — največ pa zaradi tega, ker je uže mnogo Ljubljančanov drsačev se na bledskem jezeru radovalo.
— (Iz Trnovega) se nam piše; Novo leto, nova — kronika v našem obližji. Na daljnem Zemonu zabol je uže prej za malo-vrodneža poznat Skrlj sovaščana Belčiča. baje z nožičkom, tu sploh „popkarca" imenovanim Urez — uševo nad trebuhom proti želodcu — je precej globok, a nadejati se je ozdravljenja ranjenca. Uzrok je ničev — zgolj razuzdanost ; — storilec shranjen. Pri vodi ustrelil je mlinar S. svojo ženo najbrž v pijanosti Sicer pa trdi, da se je sama. In ta je baje uže na varnem.
— (DoteinorV) V vasi Metnaj čula se je proti koacu p. ni. govorica, da je neka 26 let stara ženska po imenu Marija Stubelj iz Metnaja v sodniškem okraji Litijskem, porodila dete, ter da se je to na skrivnem odstranilo. Marija Stubelj izreka v navzočnosti občinskega svetovalca in jednega žandarma iz Zatične, da je bila od 29. marca p. 1. noseča, ter da je 25. nov. p. 1. prilično,  ko je
hlevu živini kladila porodila mrtvo dete moškega spola, porod zamolčala, in dete v ne-kov kup gnoja zakopala. Drugi dan to dete nijso več tamo zakopano našli. Marijo Stubelj odpeljali so k zatičnej sodniji v preiskavo.
— (Brez ušesa) je posestnik iz zgornje Ložnice ki je napil se bil v Žavcu, domov grede pal in zaspal in mu je uho primrznilo se tako, da ga je odtrgal ko je vstal.
— (Ogenj) vnel se je 27. p. m. okolo polu dne v hiši Janeza Škubica v Oselcah, sodniškem okraji Zatičnem. Uzrok do sedaj nij še znan. Pogorel je hlev in tam nakopičena slama.
— (Iz Tolmin j skega) se piše „Danici": Nesli so 3 možje surove kože črez „Bačeu na Miklavžev semenj in jedenje bil opešal, toda ne izmej tistih nosilcev.   Opešanega so bili došli trije še le preko vrh Bače, ter gredo vsi štirje skupaj naprej in lomijo sneg do pasu — zdaj eni zdaj drugi naprej.   Utrujeni od debelega snega in mraza jamejo eden po enem pešati ter se pogovarjajo, ali bi se vrnili ali šli naprej,  — kar jih doide nek človek iz Sorice, ki pa prazen svojo pot naprej koraka, — in tega prosijo, kadar pride na Ravne,  da naj dobi tri ali štiri ljudi za  dobro plačilo, da jim pridejo naproti.   Še  en čas dalje gredo in oni se res v sneg vsede.   Kaj je zdaj početi? Eden po enem se povprašujejo, kateri bi si ga upal na ramo zadeti in nesti; pa sami vsi zmrznjeni in utrujeni, si nobeden ne upa, — gredo hitro naprej,  misleč, zdaj pa zdaj jih srečajo oni, za katere so bili naročili; ali zastonj, — še le ko oni trije na Ravno pridejo, se napote oni štirje fantje s sanmi ga iskat, ko jim eden teh,  Ivan Močnik, kupec iz Kneze, 1 forint — za plačilo dd.
— (Iz Rajhenburga) se nam piše: Steklega psa o katerem se jo vam oni dan pisalo so na Blanici na g. Lenčekovem dvorišči ustrelili, kjer je hišne pse napadal. Od 30. na 31. dec. se nam je okolo broda krškega nebo zopet izvedrilo, da jo jasno ko ribje oko in če tudi imamo le prav malo snega ipak se nam je zopet precej mrzlo napravilo. Slišal sem, da mislijo Videmčani svojo jednorazredno šolo razširiti in se prezidanjem starega šol skega poslopja uže na spomlad pričeti. To dokaže, da obstoji Videmski krajni šolski svet iz pravih mož.
Naznanilo in vabilo.
Podpisani naznanja slovenskemu občinstvu, da je prišla na svetlo knjiga z naslovom :
A II (1^4» 11.1.
žalostna igra v petih dejanjih, katero je on prestavil iz italijanskega jezika in pomnožil s kritičnim in razjasnjevalnim uvodom. Izvirnik je zložil sloveči Vittorio Alrieri, najboljši italjanski tragiški pesnik (živ. 1. 1749-1803).
Alrieri nam v osobah svojih žalostnic s kratko pa krepko besedo živo slika kreposti in strasti; v „Antigoni" posebno nam kaže nasprotje in boj ljubezni s trinoštvom, požrtvovalnosti s sebičnostjo. Prevoditelj je po svojej moči skušal igri dati slovensko lice, pa ohraniti jej izvirnika notranjo krepost; je li to dosegel in v kolikoj meri, to naj razsodijo blagi in modri čitatelji, vzlasti strokovnjaki.
Kakor Altierijeve igre sploh, tako tudi ta tragedija ima le malo govorečih osob in malo sprememb v prizorih; zato se da prov lehko porabiti za predstavo in se toraj priporoča slovenskim društvom.
Sploh pa vabi podpisani prevoditelj uljudno vse prijatelje in podpiratelje slovenske knjige k naročbi na delce, katero je sam tudi založil ter se pri njeni dobiva.
Knjižica je prav lično tiskana na lepem papirji in v primemej obliki ter velja mehko vezana in obrezana le 35 kr.; nabiralci naročnikov prejmejo vsak enajsti iztisk po vrhu.
J ožef Križman, duh. poni. pri sv. Ivanu v Trstu.
ljubezen, mlado, otročjo ljubezen v brezumnih prsih; ljubil sem — tako -t kot ne bodem nikedar več. Stara, srebrno-lasa mati, ti si mi vlila ljubezen — poezijo, in vedela nijsi tega in vedel nijsem sam. Molčeč, sva stopala potem zopet ob holmu proti leseni koči. In ko sem se ozrl skrivajo v tvoje oko stara mati, videl sem svitlo solzo, lepši od diamantov in biserov. Pražal sem, kaj pomeni solza. A ti si molčala, stisnila me v naročje, poljubila na čelo in dejala: ,,Ne prašaj, kmalu se prepričaš sam o mokrem očesu.'1
Zopet te nijsein umel stara mati. Lipa pred vezjo pa je zašumela tako otožno, tako žalostno, kakor mrtvaški zvonovi, drugo drevje po vrtu pa jej je odgovarjalo. Bil jo prvi, resen, nepozabljiv trenotek v mojem življenji.
Prišla sva mej cvetličje v dišeče gredice. Tedaj si vpognila stara mati, svoj život, vtr-gala si prvič zelen rožmarin, podala ga meni rekoč: „Uhrani ga, to jo znamenje ljubezni,
spomina — na staro mater, na tvoj doni, ko bivaš v tujej deželi, daleč od njega."
Zopet je bilo vse tiho. Mati je molčala, stisnila mo na prsi, vedela nij morda zakaj, vedel nijsem sam zakaj. Lipa, dišeča lipa pa je strepetala zopet nad nama. Vrbe so se klanjale ob potoku. To je bil zadnji trenotek v naročji stare matere.
Minulo je mnogo let. Koča je pol podrta nad holmom, dišečo lipo je podrl vihar, cveteč vrt se je posušil, vrbe so vsahnele ob potoku, staro mamico, srebrno-laso mamico so nesli štirje črni možje od tod, daleč daleč — sam ne vem kam.
Le rožmarin, katerega mi je dala v spomin, se ne vsuši, akoravno roma z menoj v tuji, daljni svet, biva z menoj — mej tujimi ljudmi. — Rožmarin, ti si moja ljubezen, moj znanec otročjih let, ti si:
„Spomin na staro mater."
Liberius.
Za ptiče!
Ženskemu srcu! Hudo začne zima pri-tiskavati; sneg naletava in pokriva goro in plan; še psa ne odženeiuo od peči. Smili se dobremu človeku človek, ki pride slabo oblečen tople peči, toplo juhe k hiši prosit; smili se nam tudi žival in več iz usmiljenja nego zarad koristi, zamašimo vso luknje hleva, da ima erjavče topel stan. Se ve da ljudem in doma-čej živali smo privajeni in zunaj na deželi je to pri vajo nje uže dosta ljubezni do njo, — treba le pogledati gospodinjo, kako ljubo pogledava po hlevu in kako jo živina pozna, ker ima zmirom kak košček za njo in videli bomo to ljubezen. Ali kadar so spomlad izbudi, vpraša kaj rada naša gospodinja po milem ptičjem petji in stavim kaj, da no bi rada pogrešala škrjančevega k veselji vabečega žvrgoljenja in tudi Šinkovca gori na visocem drovesu kadar le more poslušava in senica jej je kaj všeča, ker jej tako pridno pomaga gosenic čistiti vrt in polje, in tudi na vrabca nij toliko jezna, ker akoravno je malo tatu, je vendar, kadar mladi priden pokončevalec vsega, kar se zove drevesom škodljiva golazen. Če včasih kako breskino cvetko za koniukt ukrade, tedaj je sicer hudodelec, še večji, kadar hodi mrcina na žito, ali prav priljuden ptiček je ta naš humorist zraka in 80 tisoč gosenic, kojih par starih vrabcev neki za mlade potrebujeta, poravna vso škodo, ki jo drugače delata. Kaj bodem še več besedaril na vaše dobro srce, ženske, obračam prošnjo za ptiče, ki so tukaj ostali, ki iščejo in se stiskajo okolo in okolo po živežu, katorega pa ne morejo najti, ker jo sneg in zima vse pokrila Pred vašimi svetišči — hišami uboge pare Skrjancl, seniee, ščiukovci in vrabci molče prosijo malo klaje, malo zrnu malo bučenc ali moke; dajte jim živeža, najbolj radodarna ne hode s tem hiše spravila na kant. Potrosite jim zrna kaj, drugače se enok, kadar vam zima vzame ljube pevke, kosate; ne boste imele za žejo ne bresko ne jabolka in no boste hodile zjutraj mej škrjan-čevim /vrpoljenjem in pozdravljenjem na delo in ne bode vam ta zapel na \ečer: lehko noč.
Bazne vesti.
* (Fo d morski kanal) mej Angleško in Francosko je star plan. V novejšem času je znani inženir Lesseps izročil francoskej akademiji not utež kako naj se ta velika ideja izpelje.
* (Indijancev) je v zjedinjenih državah uže samo 978.000. Od leta do leta bolj izumirajo.
Vsem bolnim moč in zdravje brez Iek» in  brez stroškov po izvrstni
Bevalesciere dn Barry
30 let mi« je nij bolezni, ki bi jo ne bila o«dra
vila ta prijetna zdravilna hrana, pri odrascenih i otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni v želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; žleze i nadnho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-bav ljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, slabosti, zlate žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, šumenje v ušesih, slabosti in blevanie pn nosečih otožnost, diabet, trganje, shujfianje, bledičico in pre hlajenje; posebno se priporoča za dojenee inje bolje nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez VBake medicine, mej njimi spri čevala protesorja Dr. Wurzerja, g. F. V. Beneka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Maribora zdravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, Mr. Campbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofi nje Caatle-stuart, Markize de Brehan a mnogo druzih imenitnih osob, se razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj.
Kratki izkaz ii 80.000 spričeralor.
Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. VVurzerj a,
Bonn 10. jul. 1852. Bevalesciere D:t Barry v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi in griži, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih a t d. pri kamnju, pri prisadljivem a bolehnem druženji v acalni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obistih in mehurji, trganje v mehurji L t. d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in prsnih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. (L. S.) Rud. Wurzor, zdravilni svetovalec in člet mnogo učenih družtev.
Winchester, Angleiko, 8. decembra 1842. Vaša izvrstna Bevalesciere Je ozdravila večletne i nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolne Čutnioe in vodenico. Prepričal sem ne nam glede vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James »horeland, ranocelnik, 96. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angelsteina.
Berolin, 6. maja 1856. Ponavljaje izrekam glede Bevalesciere du Barrv vsestransko, najbolje spričevalo.
Dr. An gol sto in, tajni Banit svetovalec. Spričevalo št. 76.921. Obergimpern, (Badensku), 22. aprilu 1872. Moj patient, ki jo uže bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnetio jeter, ter ničesar použiti nij
mogel, je vslnd rabe Vas« Revnlencičre du Barry po polnaiuH *lr:tv.
Viljem Bnrkart, ranocelnik. Spričevalo St. 72.618. L a Iioehe sur Yon, 3X julija 1868. Va5:i KHvalescičrH ozdravila  me je popolnem strašnih želodčnih in čutuicnih holeznij, katere so a e deset let mučile.
(Gospa) Armand a Prevost, poscs^.nica.
Revrtlescičre je 4 krat tečnejSa, nego meso, tt,r ne pri odm4čenih in otrocih prihrani f>0krat vec »» c nI, ko pri zdravilih.
*   »i-V^srih puiiftnh po pol funta 1 gold. kr l \wx 'i goM. 50 \r., i funta 4 gold. ftO kr., 5 fu.t* tov iC tfoUL, i2 funtov 90 go"d., 24 funtov 3*i gold.
Bevaleacitfre-Hiscujtuu v puoioah in ahletah s« 12 (as 1 gold. fiO kr., 24 ta« gol«;. | xr., 4> i\* * gold. •"•0 kr., v prahu za 120 ta> '.0 gold. Prodajo D u Barry •% Comp. na Do mil, W»lia«*h-KSkse fitev. S, kakor v vsi h mestih pri dobrih lekarjih in špecerijskih trgovcih: tudi razpošilja dunajska hiis ns vse krc'e po počtnih .uh«« odi ali povzetjih. V LJubljani Ed * -\ n r, J. Svoboda, lekar pri „zlatena orlu", » Kelcl pri lekarja J. Pro damu, v Celovca pri leknrju Birn ;aoherju, v Spljetu pn iekarju A lj i no viču, v Trsta pri lekarju Jakobu Serravallo pri drogeristu P. Rocca in J. Hirschu, v /miru pri Androviću. (297)
Umrli v IJitR»l.juitl
od 30. dec. 1875 do 6. jan. 1876: Marija Gdtzl, 9 L, hči podobarja, za davico. — Helena Belec, 35 1., za vročino. — Emil Bergant, 8 mes.,dete N, N. zapneumoui o. — Marija Konipare, 42 1., v bolnici za apop exio cerebri. — Emil Mar-culini, 2 1., dete kavarnarja za davico. — Katarina VerbiČ, 3 L dete posest n;ce, za davico. — Jera Ce-h'goj, 60 i., za mrtoudom. — Matevž Gorjanec, 26 1., za vročino. — Filip Robida, 37 1., za utrpljonjem možjan. — Anton Pevec, 31 1., v bolnici za jetiko.
— Ema Čurn, *     1., dete uradnika za škrlatnikom.
— Franjo Cencel, 46 L v bolnici za utrpjenjem možjan. — Ivan Jaklič, 60 L, v bolnici za vnetjem pljnč. — Jera Drešar, 75 L v ubo<ej hiši za vodenico. — Anton Ferlinec, 81 1., vsled starosti. — Ferdinand MUlleret, 40 1., za vnetjem pljuč.
Dr. J. N. Orozel
asm
advokat,  dozdaj v Šmarji pri Jelšah, odpre j? 3. proaenca 1876 odvetniško pisarno v
IVI ni*il><>i-u
hišna štev. 22, Oraskega predmestja,
in sprejme
natt**H§fst**\ *wln€>fitu kametpijenta in izurjenega i»'t'i>isulta.
(452—10)
Dunajska borza 7. januarja.
<. Izvirno teiograUdno u uročilo./ Enotni drž. tolff v b*i kiivaih      69 gld 55 Enotni i Hi. doig v srnin-.' 73 95
kr.
		. 30
Akcije narodno oauau		
Kreditne ak';n*	192	_
London                      . ,	114	.' 30
Napol.          . . (J. k. cekini	9	13
	• D	4u
Srebro		_.
pripravlja
Dorško olje
(Dorsch.-Lel2crth.rar1.-Oel)
iz sale kitovih jeter, v katerem je železni jod (Joto)
V 35.00 gramih olja iz sale kitovih jeter je 14 eentigraniov železnega joda (Protojoduretum ferrl.) (132—169)
Jaz ne bodem opisoval učinek železnega joda, ker ta je obče znan in se vporablja splošno v zdravilstvenej stroki.
Ta učinek pak postane važnejši, ako se združi z oljem iz salo kitovih jeter in je posebno zdaten v vseh onih slučajih, v katerih se more brzo pomagati oslabljenoj redilnej delavnosti; kjer se mora dostaviti krvnej cirkulaciji večja kolikost teh elementov, kateri kri čistijo, ter s tem dajejo napravam sopenja večjo delavnost in pripomorejo do ustvaritve zdravnejše in večje krvne mase.
Jaz morem jih tedaj naj topleje priporočati kot najboljši pripomoček proti bramorjem (škrofeljnom), ritki ti s, kroničnim izpustkom na koži, pljučnim kataru in. jetiki.
Nakazanje o rabi. Olja iz sale kitovih jeter uživa se po 10 gramov trikrat na dan ali po zdravniškem predpisu.
Cena jodne steklenice 1 gld. av. velj. ■■■   Da se po n are j en j u izogne, vti-sueno bode moje ime na vsake j steklenici.
Tujct.
6. januarja:
Pri Slonu: Ott iz Linca. — Tantam iz Konjic. — Gregorič iz Krškega. — Žitnik iz St. Petra.
Pri nnil^l: Horak iz Gradca. — Rukel iz Dunaja. — Musati iz Trsta. — Dolnik iz Ribnice. — DOr iz Dunaja. — Briti iz Karlovca. — Treo iz Male vasi. — Koncilija iz Kcčevja. — Her/. iz Dunaja.
Pri Zuiuorei: Gros iz Ljubna. — Čuk iz Ljubljane. — Presni iz Vipave. — Wete iz Ljubljane.
Sprejme so količkaj v odvetniškej manipulaciji izurjen in zraven trezen
takoj v mojej pisarni v Krškem.
(8—2)       Dr. Karel Koceli.
Št. 18241.
Razglas.
Opazilo se je, da se zapovdi <» oglasovanji posebno pri mesečnih podnajemnikih, tlalej pri poslih, rokodelskih pomagačih in učencih le mlačno spolmijejo.
Glede na zmerom še veljavni razglas poprej obstoječega polici-Bkega vodstva od 10. marca i «r>7 št. 1710 se šo enkrat opomni, da se morajo omenjena oglasila naj daljo 24 ur po ustopu v stanovanje, v službo ali v uk, ustmeno ali po oglasilnem listku, ki se pri podpisanem vradu brezplačno dobi, zgoditi.
V ravno tem času se mora tudi izstop oglasiti. Opuščenje oglasila se bode brez prizanašenja z dnamo globo 5 gld. kaznoval,  in so bo ta dnarna kazen pri nezmožnosti plačila v 24 urni zapor spremenila. (460—8)
Mestni magistrat v Ljubljani, 2s. decembra 1875.
Nikako fingirana razprodaja!
p
Z Ker zarad slabe kupčije našo tovarno
i    kitajskega srebrnega blaga
razpustimo popolnem, biuo prisiljeni našo veliko zalogo prelopih izdelkov kitajskega srebra, brzo razprodati in sicer nizko pod ceno izdelovalnih troškov. Za poskus naj služi sledeči posnetek velikega cenika, katerega razpošiljamo na zahtevanjo iVmiku.
'f,niSttii4> €'ene:
11 kavnih žlic 6 mizhih žlic 6 miznih nožev 6 miznih vile 1 žlica za juho . 1 žlica za mleko 1 sladkoruica s ključkcm
popivj HHiiaj gl. 3.50 gl. 1.4O
7/.0 7.50 7.50
2.7« 3.70 2.70 2.80 I .so
poprej sedaj 1 hraničica za maslo gl. 5.— gl. a. —
1 par svečnikov 6 parov podložkov za nože   .   . . l kleščice za sladkor 1 oedilo /.a čaj . . ti desertnih nožev (5 desertnih vile
8.—
a. —
- a.»o
0 J lv—
3.50 "„ 1.50    l oedilo ZA čaj .   . '„ 1.50 „ — «0
- „ 9.110
14.— „ Hm— 6 desertnih vile . "„ fl,— „ a.50 Tudi prelepo t.ise, majoliko za kavo in čaj, olišpi na mize, givandoli, posipulci za sladkor, servisi za jajca, zoborrubniuo, garnituro za oset in olje, poleg le mnogo druzih reči j itd. itd. ravno tako tudi po noverjetnej nizki coni. (403—8)
BBHI I*oMe1>ii«> opazimo, m mili 6 miznih žlic \
G miznih vile | vsi S:-t k t* m tuli i /.///>«»/ t' elt'f/ttnt/iem <*tniu 6 miznih nožev j      ntt un\vti» srn t/1. 21 turna       fjl» />..IO.
0 kavnih žlic J
Kavno isti iz llriliiuij»K«>Ka wrel>ra vsi 24 komadi v elegantnem etniu Nuiuo ^l. u.r>o.
Naročila iz dežele izvrše se m-iuutloimi proti poštnem povzetji. Naslov:
JE. M*re£&9
l>linaj, ltotlioiilhiirjustrtissc Št. 1(>.
Izdatelj in urednik Josip Jurčič.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".