SVOBODNA SLOVENIJA ■ ASO XXXVI (30) Štev. (No.) 8 BSLOVENIA LIBRE) BUENOS AIRES 24. februarja 1977 JUGOSLOVANSKI NARODNI SPORI RODO V PRID RUSOM PO TITOVEM ODHODU La URSS no remmcia al liderazgo Nueve meses antes del 60 aniversario de la revolución de octubre, el Comité Central del partido comunista sovietico declara en un decreto que es esencial-mente necesario “explicar de manera profunda y amplia el significado histórico de la revolución de octubre, presentar con convicción los extraordinarios logros de la URSS y de los pases de la comunidad socialista, criticar con argumentos vàlidos la ideologia burguesa de concepción revisionista, sea ésta de derecha o izquierda, descubrir a los diferentes falsificadores de la historia, que tratan de mi ni mi zar el significado de la revolución de octubre y los cambios recorridos por nuestro partido y nuestro pueblo, hacer frente con energia a las diferentes formas de anticomunismo, antisovietismo y oportunismo”. El decreto senala al internacionalismo proletario corno “el principio de la qctividad comunista mas importante probado en vida” y mientras por un lado habla sobre “la colaboración voluntaria de los partidos comunistas hermanos en un nivel de “igualdad e independencia”, por otro reclama “una unión orgànica en la politica para defender los intereses nacionales e internacionales” y exige respeto hacia los principios del marxismo-leninismo y del internacionalismo proletario”. El decreto es una evidente prueba de que el PC de la URSS no renuncia al liderazgo del comuniSmo internacional. Poljak Zbigniew Brzezinski v Carterjevi vladi Kardinal Slipy$ ob Zborniku Svobodne Slovenije Veliki ukrajinski patriarh in kardinal katoliške cerkve v Rimu Josef Sli-pyj je ob prejemu Zbornika Svobodne Slovenije 1973-75 pisal našemu uredniku, dr. T. Debeljaku, profesorju na bue-nosaireški podružnici Ukrajinske Katoliške univerze sv. Klimenta v Rimu tole zahvalno pismo, ki je gotovo namenjeno vsem Slovencem: Visoko spoštovani gospod profesor, Velika Hvala Vam za poslani Zbornik Svobodne Slovenije s članki o življenju slovenskih emigrantov v tujini. Naj ostane zgodovinski dokument trpljenja slovenskega naroda kot njegovega pričevanja pred Bogom za resnico in vero! Tako podobna je usoda Slovencev naši ukrajinski in ni čudno, da imamo v preteklosti mi Ukrajinci lepe dokaze bratskih povezav s Slovenci, zlasti v o-sebi zaslužnega slovenskega slavista Jerneja Kopitarja, ki je leta 1840 skupaj z A. Tajnerom, zgodovinarjem, bogoslovnim pisateljem in arhivarjem, delal v Rimu zelo koristno za obrambo Ukrajincev, predvsem naše Cerkve. in njenega patriarhata. Istočasno z zadovoljstvom omenjam dejstvo, da so Slovenci mogli najti pri Podružnici Ukrajinske ‘katoliške univerze v Buenos Aires sprejem in možnost lepega razvoja. A v času naših o-biskov v Avstriji smo skušali pomagati Slovencem na Koroškem. Lepo sodelujeta z Ukrajinci v Rimu tudi dva slovenska monsinjorja: prof. I. Vodopivec in prof. M. Jezernik. Prosim Gospoda, da blagoslovi z najlepšimi uspehi še naprej ustvarjalno delo slovenskih znanstvenikov, slovensko duhovništvo in vse verne. Blagoslov Gospodov naj bo z Vami! + Josef Slipyj patriarh in kardinal Vatikan, 3. februarja 1977 Ko z velikim veseljem priobčujemo to priznanje visokega cerkvenega dostojanstvenika našemu Zborniku Svobodne Slovenije in ob njem lepe besede o sodelovanju Ukrajincev in Slovencev v preteklosti in sedanjosti, naj nam bo dovoljeno, da izrečemo prav globoko v imenu vseh slovenskih emigrantov v svetu Velikemu duhovniku najiskrenejše čestitke k letošnji biserni maši z željo, da bi mu Bog dal še zdravja in moči, da bi mogel s svojo znano nadčloveško energijo še naprej braniti svojo trpečo ukrajinsko katoliško Cerkev in delati za svobodo naroda ter da bi mu bilo se dano stopiti na ozemlje njegovega patriarhata in tam znova vzkresiti živ plamen zdaj zatrte in molčeče Cerkve, povezane z Rimom. Buenos Aires, 14. februarja, na god sv. Cirila in Metoda, ki sta prenesla relikvije tretjega papeža sv. Klementa, umrlega v pregnanstvu na sedanjih u-krajinskih «eh, tudi skozi Slovenijo v Ril» in tako z njegovim imenom povezala naše sedanje vzajemno tukajšnje sodelovanje. Svobodna Slovenija GRADIMIR GRADNIK OPROŠČEN V Krminu je bil 25. januarja oproščen pred sodiščem Gradimir Gradnik, predsednik pokrajinskega sveta Slovenske skupnosti v Gorici. Ob lanskih volitvah so ga orožniki ovadili, da je pred nekim krminskim voliščem agitiral za Slovensko skupnost. Zadeva pa je bila le ta, da je imel na svojem avtomobilu nalepko z znakom Slovenske skupnosti. „Budnim čuvarjem reda in miru“ je bila nalepka že preveč in so o-vadili Gradnika sodišču. Na obravnavi se je pokazalo, da je bila prijava orožnikov popolnoma neosnovana. Branilca dr. Štoka in dr. Sancin sta izpodbila vse obtožbe in prikazala, kako je pravzaprav postopek izraz še ostankov ne- Zahodno časopisje je vedno gosteje posuto z razmišljanji in poročili o bodočnosti komunistične Jugoslavije, ko ne bo več Tita, da bi vladal jugoslovanski komunistični partiji in preko nje državi. Izmed takih poročil smo danes izbrali za naše bralce tisto, ki ga je iz Belgrad« poslal londonskemu „Obser-verju“ njegov dopisnik Colin Smith in ki ga je zatem pod zgornjim naslovom ponatisnil tudi severnoameriški dnevnik „Los Angeles Times“ v svoji številki 12. dec. 1976. Zaradi dolžine bomo članek v prevodu objavili v dveh zaporednih številkah. I. Predsednik Tito se je poslovil od Leonida Brežnjeva v Belem dvoru s čašo šampanjca, po obisku, ki se je po Titovem mnenju zelo dobro iztekel. Ruski vodja je obljubil, odkrito rečeno, da ne bo napadel Jugoslavije in tridnevni obisk je iztekal pod vtisom objemov In poljubov, ki sta si jih diktatorja izmenjala ob Brežnjevem prihodu kakor dvojica velikih jn živahnih medvedov. Brežnjev je na uradni večerji v živahnem tonu govoril o absurdni Izmišljotini, ki so jo raznesli po Zahodu, namreč o velikem požrešnem volku Rusiji, ki bo požrla majhno rdečo kapico Jugoslavijo. Bila je primera, ki je v Belgradu niso dobro prenesli, kajti, komaj je Brežnjev odletel z belgrajskega letališča, že je neki visoki jugoslovanski častnik pripomnil, da itak nikjer tu okoli ne vidi nobenih volkov, ki bi bili zmožni kogar koli požreti. Kajti, resnična nevarnost za Jugoslavijo namreč ni v tem, da bi jo kdo vso požrl, temveč, da bi počasi sama razpadla. Prava škoda je, da ta častnik tistega dne ni mogel biti v majhnem tržnem mestu Prizrenu, ki leži v avtonomni provinci Kosovo okrog 600 kilometrov južno od prestolnice, blizu albanske meje. V Prizrenu so razobesili zastave, toda ne v čast Brežnjevu, temveč ker je bil 17. november ravno obletnica, ko so partizani osvobodili mesto fašistov. In vrhu tega mnoge teh zastav niso bile trobojnice z rdečo zvezdo Socialistične federativne republike Jugoslavije, temveč zastave s črnim orlom na rdečem polju bližnje Albanije. Kosovo ni samo najrevnejša provinca Jugoslavije, temveč na dolgo roko eden najbolj ranljivih delov države, s skušnjavo odcepitve. Nevarnost je v tem, da se bo lahko Albanija, katere odnosi s Kitajsko so se po Maocetungovi smrti že ohladili, po smrti starega diktatorja Enverja Hodže spet vrnila v sovjetski tabor. Ali, da z morebitnim zbližanjem med Rneijo in Kitajsko takšna vrnitev formalno sploh ne bo več potrebna. Kremelj bo takrat v odličnem položaju podpreti gibanje za Veliko Albanijo, ki "bo moglo povzročiti prvo razpoko v jugoslovanski federaciji. Skoro 76% kosovskih 1,3 milijima prebivalcev je Albancev, mnogo od njih muslimanov, ki imajo zgodovinsko in kulturno malo skupnega s Slovani. Do 1912 «o bili pod gospodstvom Turkov. —TTTITTirr---> BIT—ITT----------r—T----1 — strpnosti v deželi- Sodišče je Gradnika oprostilo vsake krivde, Gradimirju Gradnik« je poslal solidarnostno brzojavko pokrajinski tajnik Italijanske krščanske demokracije Longo, na seji občinskega sveta y Gorici pa so predstavniki raznih strank izrazili svoje zadovoljstvo nad izidom procesa. V UKV AH TUDI LETOS POUK SLOVENŠČINE Lani je ukevski župnik Mario Gorjup organiziral pošolski pouk slovenščine, poučeval je slovenščino prof. Salvatore Venosi. Tedaj je prišlo do precejšnjega škandala, ko je nadučiteljica Broccaioli izgnala iz šole učence, ki so Do leta 1965 je Kosovo živel bolj, kakor kateri koli drug predel države, pod terorjem Rankovičeve tajne policije. Toda takrat so tudi njega odstranili, ko so odkrili, da je postavil mikrofone celo v Titovo spalnico. V Kosovu se Rankoviča spominjajo enako kakor se Irci spominjajo Cromwella. Srbi imajo v rokah vse važne položaje v krajevni birokraciji ter so posrbili celo imena trgov in ulic. Na stotine ljudi je bilo aretiranih in več tudi postreljenih. Po Rankovičevem padcu je vlada storila vse, da bi se prebivalstvu prikupila. Albanščina se poučuje v šolah in na univerzi in •— kakor je razvidno v Prizrenu — prebivalstvo sme razobešati albansko zastavo kadar koli jo hoče. Iz bogatejših severnih republik pritekajo v Kosovo močne finance, seveda proti volji prebivalstva v Sloveniji in na Hrvaškem. Priština, provincijska prestolnica, izgleda v polnem razvoju. Je običajna mešanica tretjega sveta: zelo staro se meša z zelo novim; nasproti zastareli mošeji se dviga stavba iz betona in stekla; možje z belimi volnenimi pokrivali in širokimi hlačami, spetimi ob gležnjih, porivajo polomljene ročne vozičke mimo modernih restavracij, v katerih po zahodni modi oblečeni lingvisti debatirajo o problemih prevajanja James Joyca v albanščino. Mesto izgleda zelo živahno in samo neumnež bo zanikal veliko spremembo, ki se je izvršila v minulem desetletju. Toda pod površjem se prelivajo tokovi nezadovoljstva, ki je zrelo za izko-riš'anje. študentovski nemiri, ki so se leta 1968 razširili po vsej državi, so bili v Kosovu resnejši, kakor kjer koli drugje, Tam so se študentom pridružili delavci, mnogi od njih na počitnicah iz Nemčije. V februarju je policija na univerzi v Prištini tudi aretirala člane majhne nacionalistične celice. Krajevna komunistična partija trdi, da nacionalisti ne morejo nuditi boljše alternative, pozabljajoč morda, da včasih že sam nacionalizem zadostuje. Vsekakor so kosovski nacionalisti, katerih državljanska raven je mnogo višja od izoliranih državljanov Albanije, tisti, ki so dali le-tem vedeti, da bi radi oni absorbirali Albanijo, in ne narobe, V Prištini partijski funkcionarji vse to zavračajo kot tipične bombastične bajke zahodnih časnikarjev. „To je zelo Izzivalno vprašanje," mi je dejal tukajšnji funkcionar oddelka za vzgojo, ko sem ga vprašal, kaj je povzročilo nerede leta 1963, Mahmeut Bakalli, tajnik kosovske komunistične partije, pa mi ni citiral Marxa, temveč nek star arabski pregovor« „Psi lajajo, toda karavana nadaljuje pot," se »ato zatekli v cerkev, dokler ni šolska oblast na pritisk javnosti dovolila pouk v šoli. iLanski potres je poškodoval tedi šolsko poslopje v Ukvab is tako je sedaj pouk y cestarski hiši, kjer zdaj začasno gostuje šola. Za slovenski pouk je veliko zanimanja, saj hodi k tečaju 30 otrok, OKROGLA MIZA ŠTIRIH ZAMEJSKIH REVIJ Slovenski kulturni klub v Trstu je 29. januarja priredil srečanje ? uredniki štirih zamejskih revij. Pri tej o-krogii mizi so zastopali Mladiko Marij Maver, Most Aleš Lokar, Zaliy Boris Pahor in Dan Miroslav Košuta. U-redniki revij so orisali pot posameznih revij in seveda tudi težave in ob koncu označili idejne obraze. Ob tej točki je nato prišlo do živahne razprave, ki je pokazala nujnost in potrebo različnih glasov, kar je nujno v vsaki pluralistični družbi. Seveda — okrogla miza je bila onstran meje, v Sloveniji o pluralizmu ni niti govora, kajti komunistična diktatura vsakega, ki drugače misli, ob.to.ži kot sovražnika države. Profesor Zbigniew Brzezinski je Poljak, je strokovnjak za sovjetske in vzhodnoevropska vprašanja in je sedaj politični svetovavec v novi ameriški vladi. Zato ni odveč vedeti kaj več o njem. Podatki tega članka so povzeti iz poljskih virov, Ko je novoizvoljeni predsednik ZDA Jimmy Carter izbiral svoje ministre, so mnogi pričakovali, da bo na mesto državnega tajnika za zunanje zadeve Kis-singerja imenoval svojega svetovavca v političnih zadevah Poljaka prof. Zbig-niewa Brzezinskega. Toda imenoval je na to mesto Vanceja, Brzezinski pa je postal glavni svetovavec pri predsedstvu za „javno varnost“, torej na mesto, ki ga je imel svoj čas Kissinger, dokler ni postal državni tajnik za zunanje zadeve. Mnogi ljudje, zlasti slovanskega porekla, so se spraševali, kdo je ta poljski profesor in kakšno smer zastopa v Carterjevi vladi. Zbigniew Brzezinski je profesor na Univerzi Columbia v New Yorku. Njegov oče je bil poljski generalni konzul v Leipzigu, pozneje pa v Kanadi v Montrealu. Zbigniew pa se je rodil leta 1928 v Varšavi, ko je bil oče trenutno na zunanjem ministrstvu. Toda na Poljskem je živel le dve leti, ker je oče večinoma živel v inozemstvu. Začetne šole je končal v Kanadi, a bil je vzgojen v poljskih tradicijah in odlično obvlada poljski jezik. Tudi ni nikdar izgubil stika s poljskimi ustanovami in je podpredsednik Poljskega znanstvenega instituta v New Yorku in član Pifsuđ-skega instituta v Ameriki. NJEGOVA KARIERA IN VLOGA V VLADI Po študijah se je vrgel v ?nanstye-no delo. Na Harvardski univerzi je pre-jej d-Pktorat in na tej univerzi predaval sedem let. V tem času se je oženil z Muško Beneševo, vnukinjo čjgškosjor vaškega predsednika Edvarda Beneša, katere oče je bil češkoslovaški generalni konzul v San Franciscu. Leta 1963 pa je prof. Brzezinski prešel na univerzo Columbia v New Yorku, kjer je bil do zadnjega vodja raziskovanj sprememb na Zahodu v mednarodnem pogledu. V študijske namene je tudi večkrat potoval v dežele za „železno zaveso", da bi čimbolj preštudiral razmere v srednjevzhodni Evropi. Tako je tudi pripravil tedaj načrt, ki nosi ime po njem: „Brzezinskega načrt za Vzhodno Evropo". Vedno je poudarjal, da je treba hiteti s stabilizacijo Evrope. Bil fe že med drugim svetovavec v času predsednika Johnsona. Brzezinski pravj o sebi, da predstavlja v zunanji politiki srednjo ppt, to pomeni, da ni ne „golob ne sokpl“. Mnenja je, da gre h koncu industrijska doba v svetu in da nastopa nova, ki bo kombinacija tehnologije in elektronike. Po njegovem se bo ta sprememba najprej pokazala v Ameriki. In Amerika bo v nekem smislu postala „poizkusni zajec“. Brzezinski govori mirno, skoraj mrzlo. Nihče pa ne dvomi, da bo idealen Carterjev sodelavec, s katerim «e je zbližal v zadnjih dveh letih, in v katerega Carter polno zaupa. Tisk na splošno smatra njegovo vlogo za pozitivno. Nekateri dnevniki predvidevajo, da bo svet, ki ga sestavljajo tajnik za zunanje zadeve Cyrus Vance, dalje črnec iz Georgije A. Young, ki je veleposlanik pri OZN ter Zbigniew Brzezinski izrazito v nasprotju z metodami „enega samega človeka“, kot jih je izvajal H. Kissinger. Različnost slednjega od teh treh napoveduje zanimive kombinacije. V novèm washing-tonskem „establishment“ — oznaka ni popularna in jo sedaj nadomeščajo s „community“ — je videti tri skupine: desnico, ki jo predstavlja dr. James Schlesinger, katerega še vedno smatrajo za „rdečo cunjo, ki draži sovjetskega bika“; sredino z Vancejem in Brzezin-skim in levico, ki pa nima mnogo „šans“ za odločilno vlogo v „community“. Ta skupina ljudi bi hotela pripraviti tudi proračun Pentagona za o-brambo ameriške celine, preprečiti vse konflikte zunaj nje, razrešiti probleme v Organizaciji Združenih narodov ter z njeno pomočjo razdeljevati' bogastvo sveta. Sprva se je zdelo, da bo Schlesinger spet postal obrambni minister, a zdaj v Carterjevi vladi zavzema drugo mesto. To pomeni, da desno krilo in sredina washingtonske „community" ne predstavljata „enotne srečne družine“. Istočasno z imenovanjem Zbigniewa Brzezinskega je sprejel predsedstvo glavne komisije za zunanjepolitične zadeve v državni zbornici še državni poslanec Klemen Zablocki, ki je tudi poljskega porekla. Predpostavljamo, da bosta z Rrzpzinskim tesno sodelovala, Težko je seveda prerokovati, kako bo profesor uspevaj v „veslanju“, Res pa je, da y Carterjevi vladi nihče ne zpa poljsko tako kot on in tudi ni nobenega dvoma, da se Poljska, kakor druge srednjevzhodne evropske dežele nahajajo pod brutalno in brezobzirno sovjetsko nadvlado. ALTERNATIVA ZA POLJSKO m &PKA im U karakteristiki političnih Z. Brzezinskega, dodajamo še gitat, ki ga v decembrski številki prinaša pariška „Kultura“ n govora, ki ga je ta ime! maja 1975 pa kongresu ameriških znanstvenikov poljskega pokolenja. Tam je govoril o alternativah za Poljsko jn označil štiri možnosti za nje bodočnost. Med temi je zagovarjal najbolj eno, ki jo smatra za pajrealnejšo ip za Poljake najkoristnejšo: „To je tak politični položaj, y katerem postajajo kraji sveta čimbolj odvisni drug od drugega, ne ,da bi velike sile izgubile svoje vplivne sfere, V takem položaju bi bila Poljska še naprej odvisna od svojega vzhodnega soseda, obenem pa bi se vedno tesneje poyezoyala z ostalo Evropo. Doba polne suverenosti je namreč minila. Le najboljši razplet okolnosti bi mogel prinesti neodvisno Poljsko kot del Evrope, v kateri bi bile države močno povezane med seboj Tjl bi se pptem Poljska vazala vse tesneje še z drugimi deli sveta,“ td Goriška I» Primorska DJILAS OBTOŽUJE JUGOSLAVIJO 'Mnogi ljudje se čutijo razdražene, kadar jim kdo prinese novico: čutijo prednost, ki jo novost daje tistemu, ki jo prvi ve. Zato je včasih primerno prikazati novo, kot če bi bilo staro. Friedrich Nietzsche Iz življenja in dogajanja v Argentini Kakor vemo, se bo v letošnjem letu sestalo v Bel gradu 35 držav, podpisnikov Helsinške pogodbe, da obravnavajo o tem, kako se izpolnjuje od strani podpisnikov. Videti je, da se je po vseh satelitskih državah razvilo gibanje, ki obtožuje svoje države, da ne izpolnjujejo obvez do človečanskih pravic, ki so bile slavnostno zajamčene v Helsinški pogodbi. Tako so se začele te zahteve na češkoslovaškem s podpisniki „Pisma 77“. Že čez 400 podpisov se je pridružilo protestirajočim. Tudi Ogri in Romuni so se začeli pridruževati „disidentom“ sosednjih držav. Živahno gibanje je nastalo v Sovjetski zvezi, kjer so nastopili s podobnimi zahtevami znani disidenti, kakor višji častnik Grigotfenko, pesnik Grinzburg, Juri Orlov, Luda Aleksejeva itd., ki so bili deloma že aretirani deloma pa jim groze z represalijami. Ta skupina je pisala ostalim 34 državam, sopodpisnicam Helsinške pogodbe, da njih aretiranje pomeni udareic v obraz vladam in ljudstvom drugih so- Najvidnejša oseba v Sovjetski zvezi, ki se bori za izpolnjevanje človečanskih pravic, je gotovo Nobelovec Andrej Saharov. Ta je zdaj na časnikarski konferenci izjavil, da je prejel pismo od predsednika ZDA J. Carterja, v katerem piše: „človečanske pravice so centralni problem moje vlade. V svojem nastopnem govoru sem jasno izjavil: Ker smo mi svobodni, ne moremo nikdar biti indiferentni nad usodo svobode v drugih deželah. Vi ste lahko sigurni, da bosta severnoameriško ljudstvo in moja vlada trdno vztrajali v spoštovanju človečanskih pravic ne samo v naši državi, temveč tudi v tujih zunaj nas.“ — Saharov je izjavil, da je to pismo zanj velika čast in pomeni zaščito človečanskih pravic tako v Sov- Kakor poroča Frankfurter Allgemeine s 25. januarja tega leta, se v Kambodži nenehno množe poboji civilnega prebivalstva, pa se o tem le malo ve v svetu. Komunisti so si postavili cilj, ustvariti „novega človeka“' in „novo progresivno“ državo, zato pa je treba vse staro uničiti in pobiti. Stotiso-če prebivalstva so v zadnjem času pobili, pa o tem nihče ne piše. Dva ameriška publicista sta zadnji mesec poročala, da so umorili že pol milijona mož, žena in otrok. Od svoje poročevavke iz Bangkoka pa je ta nemški ugledni časopis dobil sporočilo 23. decembra lani, da bo to držalo po vsem tem, kar je slišala od kamboških beguncev. še vedno se po zmagi rdečih v pokrajini Khmer pojavljajo upori, katere pa uničujejo potem z masovnimi poboji prebivavstva, žena in otrok. K temu pa se pridružuje še lakota, pomanjkanje riža, zdravil itd. ter ljudje umirajo tudi od naporov prisilnega dela. Zdi se, Tine Debeljak: V Murski Soboti izhaja letno nekakšen prekmurski koledar pod naslovotft Stopinje, Tei je pravkar prišel tudi k nam za leto 1977. Ima 192 strani. Izdaja ga Prekmursko pastoralno področje, ki ga predstavljajo J. Gregor, L. Kozar in F. Puncer, ureja pa odbor: K. Berdenjak, P. Berden, L. Kozar, V. Novak in J. Smej. Na naslovni strani je v več barvah natisnjena lepa slika Slovenskih goric prleškega slikarja Antona Terstenjaka. Ko sem prebiral to prekmursko publikacijo s prleško podobo v naslovu, sem se spomnil na lep sestavek dr. Antona Korošca, ki sem ga ponatisnil v Slovencu jeseni 1938 v „prleški" številki. Po izidu te številke sem pisar dr. Korošču (v svojem arhivu sem našel koncept pisma z dne 1. septembra 1. 1938): „Upam, da mi boste oprostili, da sem v ponatisu izpustil stavek, ki govori o ‘imperializmu’ Prlekov, prisvajajoč si tudi vse Prekmurje z Dolnjo Lendavo in Mursko Soboto, ker mislim Prekmurju ob priliki posvetiti posebno prilogo.“ In glejte: zdaj je tudi v du-šnopastirskem pogledu ta „imperiali- podpisnikov pogodbe ter je zato to preganjanje „mednarodna zadeva". Tudi v Jugoslaviji so zaprli študenta, ki je v Belgradu pobiral podpise za priključitev češkemu Pismu 77. Najvažnejše pa je, da se je oglasil spet Milovan Djilas, ki je v posebnih člankih, izišlih v inozemstvu, obsodil tudi neizpolnjevanje človečanskih pravic v Jugoslaviji, ki je sicer zunaj blokov, pa je v nji čez 600 političnih pripornikov, kar odgovarja procentualno več kot v Sovjetski zvezi. Tako je tudi Jugoslavija obdolžena, kot ostala vzhodna Evropa, da ne spoštuje človeških pravic, kar je velika obtožba zlasti sedaj, ko se ta kongres Helsinških podpisnikov pripravlja prav v Belgradu. Razumljivo, da je jugoslovanska vlada takoj o-stro reagirala na to obtožbo in ostro zavrača to „mednarodno kampanjo“ proti Jugoslaviji. Glasnik zunanjega ministrstva M. Kalezič poudarja, da si vlada ne da „od nikogar predpisovati načinov notranje uprave. To je delo sile od zunaj, ki hoče diskreditirati Jugoslavijo.“ jetski zvezi kakor tudi v Vzhodni Evropi. Takoj nato pa se je zavzel Saharov za sovjetskega biologa Sergeja Ko-valeya. Seveda so sovjetske oblasti začele s pritiskom na Saharove sorodnike ter policijsko vznemirjati njegovega zeta Jankeleviča. Stališče ameriškega predsednika J. Carterja je gotovo dokaz, da nova a-meriška vlada ne bo več mirno gledala kršenje mednarodnih pogodb, kakršna je npr. Helsinška, ki se ne izpolnjuje ne v Sovjetski zvezi, ne pri njenih vzhodnh satelitih, ne v „neuvrščeni“ Jugoslaviji, čeprav so vse te države svečano podpisale in obljubile držati se pogodbe, ki razglaša kot eno prvih medsebojnih obvez: človečanske pravice! pravi člankar, da ima Kambodža za cilj pobijanje lastnega prebivavstva. Že 1. 1970 so pobili 20.000 Vietnamcev, ki so vse doslej mirno živeli med njimi. Zdaj 60.000 komunističnih Khmercev ne uničuje samo prejšnjo vodečo plast prebivavstva, temveč tudi kmete. Požigajo pagode, podirajo spomenike Bude, itd. v imenu „progresivne ideologije“. O tem govore begunci, ki pa se le z največjo težavo rešujejo v svobodni svet. ŠPANSKE VOLITVE. Po zadnjih novicah bodo volitve v španski parlament 5. junija. Odkar je vlada izdala odlok o strankah, se je prijavilo že 50 (petdeset) strank. Vlada je dosedaj priznala sedem strank. Izreči se mora vlada glede priznanja strank v desetih dneh; če stranka ne dobi priznanja* se more pritožiti na Vrhovno sodišče, ki mora razsoditi o prijavi v 40 dneh. (31) -zem“.izvršen v „Pomurskem območju“, •le da* ne vem, ali si je Prlekija „prisvojila“ Prekmurje ali. Prekmurje Prlekijo in Slovenske gorice. V tej publikaciji namreč, nastopa kot celota vse Pomurje med Muro in Rabo, in vse Slovenske gorice od Ljutomera do Sv. Jurija ob Ščavnici, Koroščeve rojstne fare, ki pa nosi sedaj novo ime: Videm. Pisane pa so Stopinje v knjižnem jeziku, v leposlovnih stvareh sprejemajoč mnogo dialektičnih besed, en članek (J. Gjuran: Vasiljova smrt) je napisan v čisti tradicionalni prekmurščini, a ne v madžarskem črkopisu, en članek v prleščini (Marija Rantaša — Ti meni liič, jaz tebi kliič in en v madžarščini (o dr. Janošu Horvathu, lendavskem rojaku, infuliranem opatu in proštu v Pečuhu na Ogrskem). Večina člankov je posvečena spoznavanju prekmurske cerkvene in knjižne zgodovine, kateri se sistematično znanstveno posvečata predvsem univ. prof. dr. Vilko Novak in dr. Ivan Zel-ko, pa tudi mariborski prošt dr. J. Smej. Take krajše razprave so npr. Prekmurske cerkvene pesmarice (V. MEDNARODNI TEDEN POKOL V UGANDI. Ugandski diktator Idi Amin je prejšnji teden „odkril“ zaroto. Baje naj bi jo pripravljal prejšnji predsednik Obote, ki živi v izgnanstvu, vmešana pa naj bi bila poleg nekaterih dva Aminova ministra in en anglikanski škof. Ti trije so se po A-minovih poročilih na begu zaleteli in v prometni nesreči umrli. „Pobegnili“ pa so že po aretaciji, potem, ko po znanih metodah — sovjeti so jih včasih zelo uporabljali — med množico vojakov prebrali samoobtožbe. V svetu dvomijo o verodostojnosti Aminovega sporočila in vedno bolj govorijo, da jih je dal Amin postreliti. BRITANSKI ZUNANJI MINISTER Anthony Crosland je umrl. Po osemdnevnem težkem srčnem obolenju je 58 letni minister Crosland umrl v soboto 19. t. m. Njegova smrt bo povečala politične probleme laburistične vlade, kjer bo sedaj v Spodnji zbornici vlada imela komaj en glas večine. PANAMSKI PREKOP. Po prvih optimističnih poročilih po prihodu posebne komisije ZDA, ki je prišla v Panamo sklepat novo pogodbo glede prekopa, je prišlo sedaj do zastoja. SESTANEK CEPALA V SANTIA-GU. V Santiago de Chile bodo prihodnje dni na sestanku CEPAL (Gospodarske komisije za Latinsko Ameriko) razpravljali o združenem programu Argentine, Brazila, Peruja in Čila za preprečitev širjenja puščavskih predelov v teh državah. Na tem sestanku bodo pripravili program, ki ga bodo nato predložili na zborovanju Organizacije združenih narodov v Nairobiju v Keniji, kjer bodo od 29. avgusta do 9. septembra proučevali možnost ozelenitve puščav. OD VSEPOVSOD BEG IZ LONDONA. Britansko glavno mesto je bilo nekoč v svetovnem merilu številčno najmočnejša prestolnica. A zadnja leta Londončani vedno bolj zapuščajo glavno mesto. Britanski demografi in načrtovalci so že kar zaskrbljeni. če bodo odhajali prebivalci drugam v istem številu, kot zadnja leta, bo imel London čez petnajst let kar za tretjino manj prebivalcev. Leta 1971 je London imel še 7,1 milijona prebivalcev. ČEKI ZA DROBIŽ. V Italiji že vrsto let primanjkuje drobiža; menda zato, ker kovnice izdelujejo drobiž, katerih surovina je več vredna kot piše na kovancih. Italijanski trgovci so si zato pomagali in namesto drobiža uporabljali žvečilni gumi, bonbone in avtobusne vozovnice. Sedaj pa so banke začele izdajati „mini čeke“ za 50, 100 in 150 lir, ki jih prebivalstvo kar z veseljem sprejema. LJUDI JE NA SVETU ŽE NAD 4 MILIJARDE. Po podatkih OZN, objavljenih v januarju, je na svetu že nad 4 milijarde ljudi. In če bo letni prirastek znašal 1,9, kakršen je sedaj, se bo število prebivalstva podvojilo v 37 letih. Nad polovico prebivalstva sveta živi v Aziji in sicer 56,9%, na drugem mestu je Evropa z 11,9%, slede Afrika z 10,1%, Latinska Amerika z 8,2%, Se- Novak), 170 let črensovske fare (F. Tement), Štiri knjige o naši preteklosti (V. Nova); v tej razpravi govori Novak o prekmurski povesti I. Kozarja Licericiat Janež, pa o dr. Zelka disertaciji o Gospodarski in družbeni zgodovini turniške pražupnije po letu 1381 ter o knjigah dr. Smeja: Pastoralna delavnost dr. Ivanoczyja ter Muza Miklo-ša Kuzmiča, v kateri so prevedene Kiiz-mičeve latinske in madžarske pesmi iz konca XVIII. stol. Dalje so še: Veržej o preteklosti (J. P.), Starodavna selan-ska kapela (V. N.)1, ki spada med najpomembnejše umetnostne spomenike romanike na naših tleh (z mnogimi reprodukcijami). Ta članek zgodovinsko dopolnjuje dr. Zelko z razpravico Redovniki v Selu in Murski Soboti. Lep pogled v reformacijski čas daje Zgodovina župnije Martjanci (J. Erjavec). J. Smej priobčuje v faksimilih nekaj Maučičevih zapisov prekmurskih narodnih pesmi, V. Novak pa zopet lepo in pomembno razpravo o delu Jožefa Kle-kla mlajšega kot drugega urednika Ka-lendarja ter sploh kot prvega znanstvenega zbiratelja narodopisnega prekmurskega blaga in zgodovine; vreden je izdaje zbranih spisov. Tem zgodovinskim člankom sledijo članki iz sodobnejše kulturne kronike* Tako J. Gjuran, bogojinski župnik, priobčuje spomin na arh. Plečnika (s faksimi- Inflacija se v Argentini nezadržno nadaljuje. Narodna banka „koregira“ odnos pesa z ameriškim dolarjem s tako imenovano mini-mini-devalvacijo, po en do dva pesa na dan. Brez dvoma hočejo doseči večjo konkurenčnost v izvozu in pomagati izvoznikom kriti vedno višje proizvodne stroške. Istočasno pa se seveda dražijo vse uvožene surovine in ostali uvoženi material, po katerem je tudi vedno manjše povpraševanje. Ministrstvo za komunikacije je pod-vzelo vrsto ukrepov za postopno sanacijo neurejenih in zapuščenih komunikacijskih sredstev. Do 1981 nameravajo postaviti 840.000 novih telefonskih linij in namestiti po stanovanjih in podjetjih en milijon telefonskih aparatov s sodelovanjem Standard Electrica, Siemensa in Ericsona. Trenutno je v prometu samo 2889 telex strojev v državi, potrebujejo pa jih nad 10.000. Argentinska TV bo ostala črno-bela še po letu 1980, dasi bodo Svetovno nogometno prvenstvo prihodnje leto v inozemstvo oddajali v barvah. Toda eno od argentinskih TV podjetij že izdeluje barvne TV-aparate, a le za izvoz v Brazil. Državni denarni zavod ima vse tiskarske stroje v polnem pogonu. Minuli teden so natiskali novo rekordno količino bankovcev in sicer za 606.599 milijonov novih pesov. In prvič v argentinski filateliji se je zgodilo, da je pošta izdala znamke po 500 novih pesov (50.000 starih pesov). Pošta se je tako podražila za Argentince, da za 500 novih pesov ne morejo npr. v Evropo poslati več kakor sedem pet gramskih letalskih pisem. Toda še vedno vsi upajo, da se ne bodo znašli v položaju Nemčije po prvi svetovni vojni, kjer so izdajali znamke po 3 milijarde mark. Znamke z vrednostjo pol, enega in dveh centavov, ki so bile še pred dvemi desetletji v rabi, pa so danes filatelistična redkost z vrednostjo 2.500 novih pesov vsaka. Na političnem poprišču je imela argentinska policija še vedno polne roke dela z likvidacijami komunističnih gve- verna Amerika s 6% in Avstralija s 0,5%. Dodati je treba še 6,4%, ki pripada ZSSR. Glede rojstev je na prvem mestu Afrika, največ jih je v Senegalu in Nigru (55 na 1.000 prebivalcev), najmanj rojstev pa je v Avstriji (12,3 na 1000 prebivalcev). LE DO SEDMEGA NADSTROPJA. Trem Angležem, Sl-letnemu popravljalcu zvonov Edmundu Drummondu, njegovi ženi in prijatelju Jeffu Longu, je policija preprečila „zavzetje“1 48 nadstropne piramide „Transamerica“ v San Franciscu. Priplezali sö le do sedmega nadstropja, potem pa so morali po stopnicah nazaj „v dolino“ v spremstvu policije. lom njegovega pisma in skico — avtoportretom ?). Zanimiv je tudi pogled v prosvetno in kulturno življenje Slovencev V: Porabju na Madžarskem (Marija Kozar-Mukič). : Med to zgodovinsko prosvetno gradivo so uvrščeni članki duhovno-vzgoj-nega pomena, kakor Kakšne morale si želi mlad človek? (K. Bedernjak), Razvajen otrok (K. Dermota), Ravnanje z mladostniki (K. Dermota), Radost prijateljskih srečanj (J. Zadravec), Potem je nekaj reporterskih člankov: Naše se-“’ stre v Rimu (J. Sraka), Misijon v Odrancih (L. Kozar), Prekmurci v Kanadi hočejo ostati Slovenci (K. Berdenjak) in nekrolog Antonu Terstenja-ku, znanemu slikarju prleških, čeških in lužiških motivov. Zastopano je tudi leposlovje. L. Kozar v Uvodnem sonetu podaja razlago Stopinj: „Stopinje puščajo sledi za sabo... samo v močvari zgine sled v žabo. .. “ Zanimive so pesmi Marka Baše: Naši stari cerkvi in zlasti Gorička pesem, z mnogimi jezikovnimi barvitostmi in dialektičnimi izrazi, toda z realističnimi opisi prekmurskega pejsaža in kmečkega življenja: O zemlja, suha ilovica, razpokanih vzpetin, / kolnikov blatnih, zajedenih v breg, / mesi blato noga kravja in človeška vanje / sred jesenskega deždovja. — Kot pesniki sodelujejo še P. Berden, I. čampalin in rilcev, predvsem v južnih predmestjih Buenos Airesa in v Rosariu.. Nov moment v argentinskem boju proti notranjemu sovražniku obstoječega reda pa se je pojavil z novim izpodletelim a-tentatom na argentinskega predsednika graia. Videla. Komunistični teroristi so nastavili mino ob letalski stezi, po kateri je minuli petek odletelo predsedniško letalo z gralom. Videlo, gospodarskim ministrom Martinez de Hoz in drugimi funkcionarji na ogled pravkar priplule petrolejske plataforme gral. Mosconi, zasidrane zunaj Bahia Blanca. Doslej so teroristi poskušali u-biti graia. Videla že dvakrat: prvič konec 1975, da bi prisilili vojsko na reakcijo proti propadajoči Izabelini vladi, drugič lanskega oktobra v Campo de Mayo in sedaj tretjič na letališču v Buenos Airesu. Iz načina atentatov opazovalci sklepajo, da hočejo teroristi izzvati vojsko, da odstavi „mehkega“ Videlo in postavi na vodstvo države „trdega“ generala, da bi nato lažje hujskali zlasti delavske množice proti vojski in jih tirali v marksizem. Toda iz treh sestankov, ki so jih imele vojska, letalstvo in mornarica v minulem tednu, je razvidno, da generali „sredinci“ ostajajo trdno povezani in v vodstvu vseh treh redov oboroženih sil in da so si zastavili namen reorganizirati delavsko gibanje (v reprezentativne sindikalne organizacije, ki naj ne postanejo orodje marksizma, članstvo v vseh sindikatih bo moralo biti odslej popolnoma prostovoljno. Političnim strankam v Argenflrif, ki trenutno ne smejo javno delovati, ki pa niso bile razpuščene, je gral. Videla po poročilih z omenjenih vojaških sestankov napovedal „veliki politični načrt“ v primerni bodočnosti, tako da ne začno z odkrito opozicijo, ker vedno upajo na neke vrste delitev oblasti z vojaki. Na zunanjepolitičnem polju je bila «a Argentino dogodek spomenica zahodnoevropskih socialistov tajništvu ZN o kršenju človečanskih pravic v Argentini. Argentinska vlada je protestirala samo pri avstrijski in nizozemski vladi, ker sta socialista Kreisky in Van Neyll istočasno predsednika omenjenih držav. Drugi so samo vodje posameznih socialističnih strank. Kreisky je zaradi avstrijskega kršenja človečanskih pravic slovenske manjšine na Koroškem povsem neupravičen protestirati v Argentini. Z Anglijo pa je argentinska vlada trenutno sredi razgovorov o vprašanju pripadnosti Malvinskih otokov, po katerih je prejšnji teden potoval britanski diplomatski odposlanec Rowlands, ki se je v ponedeljek vrnil v Buenos Aires na nadaljnje razgovore z argentinskim zunanjim ministrom. J. Gerič. Dober je> Kozarjev prevod madžarske pesmi Avgusta Pavla: Vedno je za druge tolkla tlako... V pripovedništvu je napisal, kratko črtico s poti v Dachau F. Pencer; najmočnejša proza je pa gotovo velikonočni motiv L. Kozarja Noč vstajenja, ki jo je doživel v madžarskem mestu ob prihodu rdečearmejcev: V strahu za življenje, ker ni znal popraviti motorja* ga je rešil ob zori velike noči mojster mehanik. Doživel je — vstajenje — svoje in narodno. Tej vsebini razprav, reportaž in leposlovja so uredniki dodali pestro kroniko farnih dogodkov vseh fara Pomurskega pastoralnega območja. Ta del je bogat, kot je v navadi v slehernem koledarju. Nove maše, pogrebi, shodi, ekumenski sestanki, posvečenja in blagoslavljanja cerkva, kapel in zvonov. V njej je tudi zanimiv odgovor prve diplomiranke iz teologije Marije Maučec, o vlogi žene v cerkvi. Skratka, vse življenje vseh fara, ki naj ostane zabeleženo v tej kroniki. Stopinje so tiskane na lepem papirju, so razkošno opremljene s slikami in so lep izraz duhovno-cerkvenega življenja Pomurja 1976. Posebno močna stopinja pa vodi v — preteklost, v cerkveno zgodovino Pomurja: Prlekije, Prekmurja in Porabja, to je slovenske Panonije, Predsednik Carter piše Saharovu Moritve v Kmbodži Med knjigami in revijami STOPINJE 1977 i» Slč>wcwiSf■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»•■■■■■■■■■■■•■»■■■—■■■■■■■iwwwmww—Pt—WWW—■' »... Prof. dr. JUAN JESUS BLASNTK Specialist sa «rtopedfjo hi tr«n»mtol»rìJo t \ Mando T. do Ahrcar 1241, pta. baja | Capital Federai Tal. 414413 : : • s i j 'Ordinira v torek, četrtek in soboto : 5 od 17. do 20. Zahtevati določitev | j ure na privatni telefon 628-4188. j Ludvik Puš (94) NA DOLGO POT Primerilo se je, da sva se nekaj dni zaporedoma po naključju vsedla v jedilnici skupaj madžarski učitelj in jaz. Bil je moje starosti in izjemoma zelo zgovoren, že naslednji dan se je predstavil, nato pa pripovedoval zgodbo o povojnem političnem razvoju na Madžarskem, kjer je stranka malih kmetov na volitvah docela potolkla komuniste. Kot priljubljen učitelj na vasi med kmeti je bil na listi te stranke izvoljen za poslanca v parlament. Tam so vodili hude boje s komunisti, dokler se slednji z nasiljem in zvijačo niso polastili popolne oblasti. Pobegnil je z mnogimi drugimi vred čez mejo in ker na povratek mi bilo misliti, se je potegnil za vselitev v Ameriko. Marsikaj mu na ladji mi bilo všeč, najmanj pa pleskanje. Pogledal me je ostro in rekel: „Zakaj nas priganjajo k takemu delu, ko morajo vendar vedeti, da je za nas poniževalno, saj vozijo vzravnane ljudi, ki so iz protesta zoper nasilje zapustili svojo domovino? Ali si moramo takle klavrn prevoz odkupiti z robotništvom ?‘< „Dejal bi,“ sem Mađaru odvrnil, „da Amerikancem ni do tega, da bi kdo njihovi zmagoslavni vojski in mornarici ta prevoz plačeval, najmanj „displaced persons“. V tem jih nimam za tako ozkosrčne. Bolj verjetno sc mi z,r da je ta pleskarija ukazana iz potr po ohranitvi transportnega ladjevja, ki je •— kakor jaz mislim — ves čas po zaključeni vojni brez prestanka na morju, da bi se njihova vojska in vojni maternal vrnila iz evropskega kontinent» Sranpaj mogoče. 'Zato ni bilo časa, da bi ladje zapeljali v doke, jih popravili in «pravili v brezhibno stanje. AH niste opazili, da je na tej naši ladji marsikaj pokvarjeno, potrebno popravila, marsikaj tudi zanemarjeno? To bi kazalo, da je moja domneva pravilna. Ali vam je v teh -dneh že kdaj prišlo na misel, kaj bi vsi ti večidel mladi moški počeli v popolnem brezdelju? Tembolj, ker tudi za kakršno koli razvedrilo ni poskrbljeno, kakor je na rednih potniških ladjah? Utegnilo bi priti do resnih nastopov, sporov in še hujših izgredov, ki bi motili znosno skupno življenje na tako stisnjenem prostoru, če bi ljudje ne vedeli dan za dnem kam s časom. Psihološki motiv zaposlitve, po možnosti take zaposlitve, ki človeka utruja, je po mojem glavni razlog za pleskarijo. Delo, vsako delo, tudi tako, ki ga človek opravlja z odporom in nejevoljo, ima pozitivno, blažilno vrednost. Kaj pravite?“ „Morda imate vsaj deloma prav,“ je pritegnil po kratkem premisleku. „Morda bom sedaj lažje oblačil ta overall in prenašal okrog posodo z barvo. Saj, po pravici rečeno, prepleskamo kaj majhne površine na dan, čeprav se nas kar tare vse naokrog. Nihče se ne pretegne, pa je zvečer vseeno toliko zdelan, da mu ni za kake norčije. Najbrž imate res prav,“ je zaključil In se oddaljil. Razen pleskanja je šlo potnikom močno na živce ponovno in pogostno klicanje alarma. Na dani signal je moral vsak takoj poiskati svoj rešilni pan, si ga z drugimi zasilnimi pripravami nadeti in v določenem času priteči na krov. Bile so to vaje za primer nevarnosti.