"Proletarci vseh dežel, združite se!
PRAVICA
OLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE
Poštnina plačana v gotovini.
Živel IV. kongres Ljudske mladine Slovenije
Leto X. — št. 81
Ljubljana, torek, 5. aprila 1949	I	Izhaja	vsak	dan	razen	ob	petkih	I	Mesečna	naročnina	din	45.—	|	Cena	din	2.—
kongres LMS - borbeni posvet za nove zmage naše mladine
_ Danes začne z delom IV. kongres iudske mladine Slovenije. Slovenska mladina se je tri mesece pripravljala sanj in pričakala ta svoj veliki mladinski Praznik z uspešno izvršenimi predkon-firesnimi obveznostmi.
Kmalu bosta pretekli dve leti od III. kongresa LMS. Takrat smo bili na pragu petletnega plana. Delovno ljudstvo Jugoslavije je začelo pod vodstvom Partije načrtno uresničevati pogoje za srečnejše življenje. Zato je takrat mladinska organizacija na III. kongresu sklepala, kako bo skupno s svojim ljudstvom izpolnje-vala planske naloge in kako bo vnašala y svoje delo pri strojili, v rudnikih, za šolskimi klopmi, v ustanovah in na vasi mladinski polet, požrtvovalnost in borbenost.
. Zaradi visoke politične zavesti mladine, »lenega patriotizma in predanosti Komu-mstični partiji — kar je rezultat vzgojna dela v mladinski organizaciji — je Radina tudi častno izpolnila naloge III. kongresa. Organizacija se je razširila za ->2.899 mladincev in mladink, v študij poetičnega minimuma je zajetih 68.774 čla-”°v, na lestivalih, Tevijah in drugih kul-'urno-prosveinih prireditvah je sodelovalo 7096 mladincev in mladink, raznih »lafet, krosov in ostalih fizkulturnih pri-reditev pa se jih je udeležilo 88.230. Na Jeznih in republiških akcijah je delalo 36.073 brigadirjev, ki so skupno z lokal-n*nii akcijami naredili 18,735.200 delovnih Ur v vrednosti 234,190.450 din. V industriji in rudarstvu je organiziranih 1284 ®l*adinskih proizvodnih brigad. Iz vrst ?®'®vske mladine je v letu 1948 zraslo “8 udarnikov in udarnic, 156 mladin-in mladink je odlikovanih z redi in me-a‘l_ami za delovne zasluge pri graditvi s°cialfema. To je le del uspehov, ki jasno »azejo, da hoče biti mladina v prvih vrstah borbe za socialistično preobrazbo naše domovine.
Mladinski kongres je v času, ki je velikega pomena za nadaljnjo graditev socializma ▼ naši domovini. Njegovo de-I vi leJueljil° “a nalogah, s katerimi 'e kongres KP Jugoslavije začrtal pot SQclalizma v Jugoslaviji in na klepih II, kongresa KPS, ki jih je spre-,e.s v unenu slovenskega delovnega ljudstva. Naši narodi pod vodstvom KP in tovariša Tita uspešno premagujejo na poti v socializem vse težave, ki jih povzročajo imperialisti, v zadnjem času pa tudi Sovjetska zveza in dežele ljudske demokracije. Uspehi drugega planskega leta krepijo pri naši mladini, pri vsem našem delovnem ljudstvu vero v lastno silo, odpirajo svetlo perspektivo v jutrišnji dan, predvsem pa poglabljajo zavest, da je ta Pot pravilna. Zato bo IV. kongres LMS Pomenil novo mobilizacijo mladine za iz-Polnjevaaje nalog tretjega planskega leta, vLm.°5neiŠ0 strnitev mladinskih vrst pod flstvom Komunistične partije.
Kongres pa bo analiziral tudi neka-ere pomanjkljivosti pri delu mladinskih organizacij in pomagal, da bodo te po-manikljivosti odstranjene. Mladinske organizacije ^ ne upoštevajo dovolj, da zavzema^ najvanejše mesto pri vzgoji mla-marksizma-leninizma, ki pa mora biti seveda povezan z našo stvarnostjo, z borbo naše Partije za socializem. Utrditev naprednega svetovnega nazora v širokih mladinskih množicah je odvisna od razširjenosti in kvalitete študija marksizma-leninizma, od tega, kako mladinska organizacija pomaga sprejemati mladini v svojo zavest osnove revolucionarne teorije delavskega razreda, ^ato bo kongres posvetil največjo pozornost osnovni nalogi mladinske organiza-f1!*, to je vzgoji mladine. Ta pozornost j® potrebna še toliko bolj, ker še marsi-kje Jo nalogo podrejajo vsakdanjemu Praktičnemu delu v mladinski organizaciji. Komunistična partija je zaupala mla-mski organizaciji izredno odgovorno na-°£0’. da vzgoji z njeno pomočjo 170.000 mladincev in mladink v Sloveniji v ljudi naprednim pogledom na svet, v ljudi, Proste vplivov idealizma, malomeščanšči-®i klerikalizma in drugih navlak bur-oazne ideologije, v ljudi brezmejno pre-~ane svojemu ljudstvu in njegovemu vodiku Komunistični partiji.
, Kongres bo sprejel tudi sklepe za °lj načrtno delo mladinske organizacije J‘a kulturnoprosvetnem področju, v fiz-lt'»Uuri, ljudski tehniki, za večjo skrb organiziranju zdrave zabave in razvejila za mladino, ki se z vsemi silami Rru<*i pri izpolnjevanju planskih nalog. ^es je, da so bili v tej smeri doseženi *natni uspehi, res pa je tudi, da oblike ®e'a na tem področju še vedno ne od-Sovarj‘ajo želji in potrebi mladine. Razum-.Uvo je, da mora organizacija tem obli-am združevanja mladine nenehno prili-aW socialistično vsebino in jim odrejati Pomembnejše mesto kot dosedaj.
, Poleg vzpodbude, ki jo bo dal IV. kongres mladinski organizaciji, da bo še mtenzivneje sodelovala pri graditvi socializma, bo IV. kongres pomenil tudi *orak naprej v razvijanju enotne mla-?lnske organizacije. Samo nekaj mesecev !e minilo od skupnega kongresa SKOJ-a n LMJ, ki je v smislu sklepa V. kongre-a KPJ združil obe organizaciji v eno Pod neposrednim vodstvom Komunistič-• Partije. Mladinska organizacija je pojila še bolj socialistična šola vse jugo-vanske mladine, sai ie orevzela širino
od Ljudske mladine, ideološko in organizacijsko čvrstost pa od SKOJ-a. IV. kongres bo nakazal mladini naloge za še vztrajnejše ^ sprejemanje ideološko-poli-tičnih kvalitet SKOJ-a, da se bo organizacija Ljudske mladine tako še bolj uveljavila kot komunistična mladinska organizacija. Poleg tega bo kongres pomagal odpraviti sektaški odnos, ki se pri sprejemanju v članstvo še vedno pojavlja do tiste mladine, ki je še vedno izven organizacije, je pa naklonjena naši Partiji in jo tudi podpira, čeprav ima v svoji miselnosti še dokaj ostankov stare vzgoje in predsodkov. To slabost moramo čimprej odpraviti in omogočiti vsej pošteni mladini, da se bo vključila v organizacijo. Z vzgojnim delom ji je treba pomagati, da bo začela dobivati tiste lastnosti, ki jih imajo borci za socializem.
Kongres Ljudske mladine Slovenije je velik dogodek v življenju naše mladine in našega naroda. Pregledi bo dosedanje delo, ugotovil uspehe in tudi slabosti, posredoval bo dobre delovne izkušnje vsem organizacijam in izdelal načrt za bodoče delo. Pa ne samo to. IV. kongres bo velika manifestacija globoke privrženosti mladega rodu svoji Komunistični partiji. Zaupanje Pavtiji in njenemu vodstvu na čelu s tovarišem Titom, ki ga bodo v teh dneh delegati slovenske mladine ponovno izrazili, je danes, ko so napadi na našo Partijo in državo s strani partijskih in državnih vodstev Sovjetske zveze in dežel ljudske demokracije vedno bolj besni, še bolj trdno kot kdaj koli poprej. Toda naša mladina ne manifestira svoje predanosti Komunistični partiji samo na kongresu, ampak vsak dan pri svojem delu, ker je z njo povezana s tisočerimi vezmi.
Uspehi mladinskega tekmovanja v čast partijskim in mladinskim kongresom, mladi udarniki iz naših tovarn in rudnikov, proizvodne brigade in številke, številni brigadirji z zveznih in republiških akcij, mladi zadružniki in množica drugih mladih delavcev za uresničenje programa naše Partije, vsakodnevno potrjujejo pravilnost njene poti in njenega vodstva. Se več! Mladina je v času narodnoosvobodilne borbe dala kri za svojo Partijo, žrtvovala je svoje najboljše tovariše za njene cilje, v globoki zavesti, da so v njih poosebljene davne težnje našega naroda. Isto čustvo prepričanja v zmago socializma prevzema mladino tudi danes, sredi naporov za izpolnjevanje petletnega plana, s trdno vero, da bo pravica in resnica, da bodo marksistična načela, ki vodijo našo Partijo, končno zmagala. Zato je ne motijo vse mogoče klevete in laži, niti poskusi načrtnega zaviranja graditve socializma s strani socialističnih držav. Vse to početje, ki nima nič skupnega z načeli marksizma-leninizma, samo stopnjuje pri mladini ogorčenje in jo še tesneje priklepa na Komunistično partijo.
Osnovna sila mladinskega gibanja od vsega začetka je bila in bo ljubezen do svobode ^naših narodov in ljubezen do socialistične domovine. Ključ za razumevanje vseh junaških in požrtvovalnih dejanj mladine pa je nerazrušljiva povezanost mladinskih množic s Komunistično partijo. Ti dve osnovni načeli v delu mladinske organizacije bo IV. kongres Ljudske mladine Slovenije ponovno poudaril. Mladina bo, zvesta svojim revolucionarnim tradicijam, še bolj neutrudno korakala za svojo Partijo in^ jo podpirala v njeni borbi za lepše življenje delovnega ljudstva.
Pri uspehih guštanjske železarne ima mladina veliko zaslugo
Mladina železarne Guštanj je pričakala IV. kongres z najboljšimi rezultati. Živo tekmovanje, ki je trajalo od januarja dalje, je mnogo doprineslo, da so v železarni Guštanj dvignili mesečno produkcijo za 10%. Še lepše U6pehe pai 60 dosegli pri ustanavljanju novih brigad. Sedaj dela že celoten obrat livarne po brigadnem sistemu. Vsega skupaj pa imajo 23 mešanih brigad. Izmed mladinskih brigad, ki so prav vse tekmo<vale za IV. kongres mladine, je najboljša brigada Go-renšek Rudolfa, ki je presegla normo za 48%, medtem ko so jo ostale presegale od 20% dalje. Poleg zvišanja produkcije pa je mladina železarne Guštanj predvsem tekmovala tudi v zmanjšanju odpadkov. Leta 1948, je prišlo na odpadke 2.1% materiala', sedaj pa, ko so tekmovali za kongres, so znižali odpadke še za 1,8%.
To pa še ni vse, kaT je mladina železarne v Guštanju dosegla v tekmovanju za IV. kongres. Tudi starejše delavce, ki so dolgo časa dvomili v uspeh brigad, so pritegnili v svoje vrste. Dokazali 60 jim in jih prepričali, da se s kolektivnim delom lažje premaiga marsikatero oviro in delo gre hitreje od rok. Tako danes delajo tudi v »bratu mehanične čistilnice po brigadnem sistemu in preseigajo normo za 36%, v transportu za 26, strugarji pa presegajo normo od 40 do 50%.
Mladinec Dren Franc pa je še posebno počastil IV. kongres. V mehanični delavnici, kjer dela, je uvidel, da je ročno rezanje zaščitnih cevi zelo počasno, saj jih narežejo v osmih urah samo 137, Iznašel je strojni način rezanja in tako pomagal dvigniti dnevno normo na 300 kosov reizanih cevi. To je njegov najlepši dar IV. kongresu.
Celotni mladinski kolektiv pa je napravil v produkciji v tekmovanju tudi 9000 prostovoljnih delovnih ur.
Iz majhne vasi Zbure je odšlo 9 mladincev na delovne akcije
V	tekmovanju za IV. kongres LMS so v novomeškem okraju razvili tudi živahno propagando za udeležbo mladine na delovnih akcijah zveznega značaja. V tem tekmovanju je to nalogo najresneje izvršil mladinski aktiv Zbure pri škocija-nu. Čepraiv je bila mladina v tem kraju vseskozi zelo pasivna, je dala iz 6<vojega aktiva 9 mladincev, ki bodo odšli na gradnjo avtomobilske ceste »Bratstva in enotnosti«. Uspeh pa je posebno velik še zato, ker v Zbureh do pred kratkim mladinskega aktiva sploh ni bilo, temveč je bil osnovan šele v času tekmovanja za kongres. Izredno dobro se je pokazala mladina tudi pri volitvah v sekretariate OF, ko so skupno z ostalimi množičnimi organizacijami okrasili volišče svoje vasi, dal je bilo naj lep še okrašeno na vsem škocjanskem področju. Tako je aktiv Zbure eden izmed prvih, ki je poslal na delovne akcije sorazmerno z ostalimi aktivi največje število mladine.
S študijskimi krožki so izboljšali učne uspehe za 70°/o
Mladina I, državne gimnazije je v času tekmovanja dosegla še posebno lepe rezultate v učenju. Ustanovili so 28 študijskih krožkom predvsem za slovenščino, matematiko in fizžko. S pomočjo teh krožkov 60 dvignili učnii uspeh za 70%.
V	krožkih je 823 dijakov. V času tekmovanja so bili tudi na prostovoljnem delu, kjer so naprahrili 386 prostovoljnih ur.
V Zagrebu ie na pregledu frontnih brigad manifestiralo okoli 145.000 delovnih Hudi svojo ljubezen in predanost Partiji in Ittu
V VNANJIH GORICAH BODO KMALU SEZIDALI ZADRUŽNI DOM
msm
V nedeljo se je udeležilo v Zagrebu pregleda brigad Ljudske fronte okrog 145.000 delovnih ljudi. Okrog 10. ure so prišli na slavnostno tribuno na Trgu republike: člani Politbiroja CK KP Hrvat-ske Mile Počuča, Rade Zigič, Marko Belinič in Slavko Komar, predsednik sabora Ljudske republike Hrvatske doktor Zlatan Sremec, podpredsednik Pre-zidija sabora Tuna Babič in drugi.
V imenu mestnega odbora Ljudske fronte Zagreba je odprl miting Mika Špi-Ijak, nato pa je govoril član Politbiroja CK KP Hrvatske tov. Marko Belinič. Dejal je, da bodo naši delavci, inteligenca in kmetje, ki so vključeni v Ljudsko fronto, zaradi ogromnih izkušenj iz preteklih let sodelovali v letošnjih prostovoljnih delovnih akcijah še bolj odločno m pogumno. Zagrebški frontovci so opravili v minulem letu okrog pet in pol milijona prostovoljnih delovnih ur.
Glede obtožb v zvezi z resolucijo In-formbiroja je Marko Belinič dejal, da se tistim, ki nas obrekujejo, ni posrečilo od-
vrniti simpatij mednarodnega proletariata od naše Partije, našega tovariša Tita in naše socialistične domovine. Jugoslavija si pridobiva z vsakim dnem vse večji ugled, medtem ko naše Partije ne morejo omajati nobena sovražna obrekovanja.
Ob koncu je referent naglasil, da se morajo frontne organizacije v letošnjem letu še bolj prizadevati za izboljšanje življenjske ravni naših delovnih ljudi. Pomagati morajo ljudski oblasti za čim hitrejšo in pravilnejšo razdelitev življenjskih potrebščin in ostalih industrijskih artiklov.
Po govoru Marka Belinica je Mika Špiljak objavil rezultate, ki 60 bili doseženi v pripravljalnih delih, in izročil prehodno zastavico članom Ljudske fronte IV. rajona.
Ob dolgotrajnem ploskanju in vzklikanju Titu, Partiji, CK KPJ in Ljudski fronti 60 poslali pozdravne brzojavke tov. Titu in zveznemu odboru Ljudske fronte Jugoslavije.
Na okrajni konferenci OP Maribor-okolica so sprejeli tekmovanje, ki ga je napovedala Ljubljana
V nedeljo je bila v Mariboru ob prisotnosti 160 delegatov okrajna konferenca OF Maribor-okolica, ki je predvsem obravnavala okrepitev borbe za razširitev zadružništva na vasi. V imenu IOOF je pozdravil konferenco tov. Makso Žnuderl, na kar je predsednik OOOF Srečko Globačnik podal politični referat, sekretar OOOF Plevnik pa je v 6vojem poročilu nakazal najzvažnejše naloge frontne organizacije v okraju.
V diskusiji je predsednica kmetijske ob delov, zadruge in pr edsednica KOOF tov. Olga Kožuharjeva govorila o tem, kako je treba kmetu prepričevalno in življenjsko prikazati življenje in delo v zadrugah. Govorila je tudi o tem, kako so v enem samem tednu z dobrim političnim delom razširili zadrugo od 30 na 35 družin in dejala, da bo v nekaj mesecih ves Jurij v Slov. goricah v zadrugi.
Konferenca je soglasno sprejela tekmovanje, ki ga je napovedala Ljubljana vsem okrajem Slovenije. Poleg tega pa so delegati sprejeli še dodatni plan za leto 1949, in več sklepov. V sklepih je rečeno, da 6i Fronta v okraju postavlja kot osnovno nalogo nenehno razvijanje zadružništva na vasi, tako da bo v sleherni vasi, če ne obdelovalna zadruga, pa vsiaj ekonomija. V teku meseca bodo organizirali aiktiv borcev za večji hektarski donos, poživili bodo kulturnopro-6vetno delo v že obstoječih obdelovalnih zadrugah in do 17, aprila ustanovili 100-člansko frontno brigado zai pomoč v gozdarstvu. V dodatnem planu je konferenca med drugim sklenila tudi, da bodo naredili frontovci leto6 100.000 ur prostovoljnega dela. Skrbeli bodo, da bo plan oljaric prekoračen najmanj za 5% ter s front ovakimi ekipami pomagali obdelovalnim zadrugam.
Nato so podelili nagrade najboljšim vaškim frontnim odborom, med katerimi 6i je osvojil prvo mesto Joeipdol, kjer so najbolje izvedli volitve; na drugem mestu je Čermeljšak, kjer je frontna organizacija veliko pripomogla k zgraditvi zadružnega doma in razvila živahno politično delo. Frontni odbor Jurija ob
Pesnici ima največje zasluge za ustanovitev obdelovalne zadruge. Kot najboljši mladinski aktiv je prejel nagrado aktiv Slivnica, kjer je mladina v času tekmovanja na čast IV. kongresu LMS naredila 500 ur prostovoljnega dela pri gradnji zadružnega doma, pridobila 40 noivih članov in močno razgibala kulturnopro-svetno delo.
Na konferenci so delegati izvolili 131-članski plenum, okrajni izvršni odbor ter 7članski sekretariat.
Cementarna Trbovlje sprejela tekmovalno napoved cementarne »10. kolovoza« iz Splita
Delovni kalektiv tovarne cementa »10. kolovoz« iz Splita je sprejel delovne obveznosti in napovedal tekmovanje vsem delovnim kolektivom cementarn v Jugoslaviji. Temu pozivu se je odzval delovni kolektiv cementarne v Trbovljah, ki je eden najboljših delovnih kolektivov v cementni industriji v Jugoslaviji, saj je prejel za svoje delo za leto 1948 pohvalo in denarno nagrado od vlade FLRJ.
V	soboto 1. aprila t. 1. so se zbrali delavci na dvorišču tovarne, kjer so sprejeli tekmovalno napoved cementarne »10. kolovoza«. V obveznostih je rečeno: da bodo letošnji plan produkcije izpolnili stoodstotno; da bodo povečali storilnost napram lanskemu letu za 7%, ter da bodo znižali plan polne lastne cene ter izboljšali kakovost cementa; da bodo uvedli 50% tehničnih norm; da bodo nudili vso pomoč sorodnim kolektivom in da bodo sodelovali prti izgradnji zadružništva na vasi.
Kolektiv cementarne Trbovlje je sprejel poleg celoletnega tekmovanja za izvrševanje planskih nalog še dvomesečno tekmovanje na čast 50. obletnice slavne KPJ in II. kongresu ZSS.
B. A.
i
V predvolivni aktivnosti so frontovci Vnanjih goric posvetili posebno pozor- 1 nost gradnji zadružnega doma. Samo v zadnjih 6 tednih so frontovci napra- | vili 1760 prostovoljnih delovnih ur, od začetka letošnjega leta pa skupaj 3413 ur. V tem času so vzidali 32.000 kom. opeke ter pripeljali na gradbišče i 338 kub. metrov zemlje, 50 kub. metrov gramoza, 120 kub. metrov peska in 60 kub. metrov lesa. — Frontna organizacija je delo na gradnji zadružnega doma dobro organizirala, tako da delajo p6 skupinah, in sicer pridejo vsak dan na vrsto člani ene od množičnih organizacij. — Na sliki: Frontovci Vnanjih goric pri zidarskih delih
Na Vratih pri čepovanu bodo ustanovili obdelovalno zadrugo
Pretekli teden so se kmetje z Vrat na skupnem sestanku odločili, da ustanove obdelovalno zadrugo. Deset kmetov je že podpisalo pristopnice in bodo takoj pričeli z delom. Na sestanku je bil izvoljen petčlanski pripravljalni odbor, ki bo že v naslednjih dneh pripravil ustanovni občni zbor nove obdelovalne zadruge.
Zrkovski zadružniki bodo po planu pridelali 39 vagonov krompirja
Pretekli teden 6o zadružniki kmetijsko obdelovalne zadruge v Zrkovcih pri Mariboru sprejeli na občnem zboru prvi letni plan. V letošnjem planu bodo posadili 20 ha krompirja in predvidevajo 160 met. 6totov pridelka na hektar. Od 32 vagonov bodo oddali 19 vagonov državi. To je devet vagonov več kot lansko leto.
V	planu predvidevajo, da bodo pridelali na ha 17 met. stotov pšenice in 20 met. stotov koruze in ječmena. V planu predvidevajo, da bodo posejali 2,5 ha sončnic in 2 ha vrtnin.
Pri obvezni oddaji so planirali, da bodo oddali 150 met. 6totov pšenice, 80 rži, 30 ječmena, 100 koruze in 10 met
stotov fižola. Tudi na prosti trg bodo postavili več sto met. stotov različnih pridelkov. V planu je predvideno tudi, da bodo povišali število goveje živine od 65 na 120 glav, prašičev, ki jih je sedaj 54, pa na 71 glav, Izpolnili pa bodo tudi obvezno oddajo. Velik je tudi plan kapitalne izgradnje. Leto6 bodo dokončali zadružni dom in adaptirali tri hleve za govejo živino. Nadalje bodo popravili svinjak, v katerem bodo lahko gojili 200 prašičev, na novo pa bodo gradili kokošnjak, gnojišča in gnojno jamo. Za vse delo v zadrugi so planirali 18.113 delovnih dni. Letošnji plan je dobro izdelan in sedaj čaka zadružnike le naloga, da ga z vestnim delom izpolnijo, če ne presežejo.
V Boštanju so ustanovili zadružno ekonomijo
V	Boštanju so pred dnevi ustanovili ekonomijo, na kateri bo pomagalo z delom 14 članov zadružnikov 6plošne kmetijske zadruge Boštanj. Zadružniki! so postavili delovni odbor, naredili plan setve in porazdelili delo po skupinah. Na ekonomiji, ki ima trenutno 12 ha, so začeli takoj delati. Na boštanjski ekonomiji bodo skušali 6 smotrno in intenzivno obdelavo doseči večji hektarski donos, kar bo pritegnilo k ekonomiji nove kmete, oziroma se bo ta lahko preobra-zela v novo zadrugo.
Pred sojenjem horthyjevskim špijonom v Novem Sadu
Horthyjevski fašisti so v Jugoslaviji razširjali obrekovalni material Informbiroa
Včeraj se je pričelo v Novem Sadu sojenje skupini špijonov, ki so jih v drugi polovici 1948. leta madžarski službeni organi ilegalno* poslali v našo deželo, da razširjajo obrekovalni propagandni materiali Informbiroja, zberejo podatke vojnega značaja in snubijo naše državljane za madžarsko imformativno službo.
Na tem procesu bodo na osnovi materiala razkrinkali metode, ki jih uporabljajo službeni organi ene dežele ljudske demokracije T>roti drugi socialistični zemlji.
Na Madžarskem so lansko leto sodili
skupini ameriških imperialističnih špijonov, ki so v Szegedinu osnovali prevratniško organizacijo, tako imenovano gibanje odpora. Ta skupina se je pripravljala, dia ^prevzame oblast«, potem ko bi An-glo-Američani okupirali Madžarsko. Ti agen.ti imperializma so pripadali stranki malih posestnikov in Balogho<vi reakcionarni stranki. Dva sta bila obsojena na smrt, dva, to je Joszef Konrad in Radek, pa so pustili na svobodo, še preden sta izdržala kazen, ker sta prej podpisala izjavo, da bo6ta delala za madžarsko informativno službo. Tako so si Hocthyjevi fašisti postali kurirji za pošiljanje propagandnega materiala Informbiroija v Jugoslavijo. Te špijone so sedaj jugoslovanske oblasti aretirale pri nas.
Druga dvojica obtoženih, Peter in Anita! Surami, se je bavila z vtihotaplja-njem in ilegalnim pošiljanjem nekaterih bogatašev, kulakov in drugih reakcionarnih elementov iz Jugoslavije na Madžarsko — seveda za denar (ti bogattaši so predpostavljali, da bodo bolje živeli na Madžarskem kot pa v Jugoslavija, čeprav »kritiki« trdijo, da je Jugoslavija »raij za kulake«). Madžarska policija je aretirala Anthala in Suramija, vendar jim je znižala kazen, ko sta pristala, da bosta delala za madžarsko informativno službo. Isto usodo sta doživela tudi Istvan Pin-ter in Joszef Solga. Obadva sta med vojno sodelovala v borbi proti Rdeči armadi v Ukrajini in Belorusiji. Zaradi kriminalnega delovanja »ta prišla po vojni v zapor, tam pa sta podpisala izjatvo, da bosta delala za madžarsko informativno službo. Toda izpustili so jih iz zaporov pod pogojem, če se ilegalno pretolčeta v Jugoslavijo in raztrosita sovražni propagandni material, potem pa vrneta na Madžarsko po novi material. Vsi ti špijo-ni, največ državljani FLRJ, so prišli na mejo z avtomobili madžarske informativne službe, in sicer iz Sizegedina,
Najbolj karakteristično pri tem je to, da ti špijomi niso našli pri nas nikogar, na kogar bi se lahko naslonili in s pomočjo katerih bi lahko razširjali ta ma-
terial, zato so morali pri nae kupovati poštne marke in jih lepiti na brošure in majhne pakete, da bi jih tako lahko poslali na naslove nekaterih ljudi. Ta material pa so trosili tudi tako, da so ga puščali na hodnikih in pred vrati. Ti špijoni niso mogli pri nas najti nobenih »zdravih elementov«, ki hi jih lahko izkoristili za svoje umazano delo.
V	prehodni preiskavi se je ugotovilo, da je bila naloga teh deklasiranih in demoraliziranih elementov ta, da zbirajo na račun madžarske informativne službe podatke o razporeditvi čeit in garnizonov pri nas, o oborožitvi armade in o tem, kakšno je razpoloženje ljudstva v Vojvodini, da ščuvajo nezadovoljne elemente, agitirajo za odcepitev od Jugoslavije in priključitev Madžarski! Iz okolnosti, da so nekateri bogataši bežali iz Vojvodine v Madžarsko, so na Madžarskem skleipali, da je madžarski narod v Vojvodini nezadovoljen in da noče več živeti pod Jugoslavijo. To dokazuje, da oni istovetijo narod s skupino ekspropriira-nih buržujev, o čemer se prav nič ne razlikujejo od spiikenja radijske emisije »Glas Amerike«,
Metode, ki smo jih opisali, seveda nimajo prav nič skupnega s socializmom, zato pa imajo mnogo sličnosti 6 kontrarevolucionarnim buržoaznim šovinizmom.
Zbor zadružnikov radgonskega okraja
je ožigosal nedelavnost upravnega odbora OZKZ in nakazal naloge kmetijskih zadrug pri rekonstrukciji kmetijstva
Odmev sovjetske spomenice o atlanskem oaktu
Moskva, 4. aprila. (Tanjug.) Kakor poroča Tass, je naletela spomenica sovjetske vlade o atlantskem paktu na zelo živahen odmev po vsem svetu. Medtem ko se reakcionarno časopisje v vseh imperialističnih državah trudi, da bi prikrilo vtise, ki jih je povzročila spomenica pri najširših ljudskih množicah, pa demokratični listi v svojih
komentarjih naglašajo doslednost Sovjetske zveze v borbi za mir in zlasti poudarjajo tiste dele spomenice, ki ugotavljajo, da severnoatlantski pakt ni instrument miru in mednarodne varnosti, marveč je direktno naperjen proti Ustanovni listini OZN in predstavlja orodje za pripravo novega napada na svetu.
Italijanske žene proti atlantskemu paktu
Na pokrajinski konferenci Zveze žena Italije, ki je bila sinoči zaključena v Neaplju, so enodušno sprejeli besedilo pisma, ki ga bodo italijanske žene poslale predsedniku ZDA Trumanu, da bi protestirale zaradi ameriških vojno-hujskaških načrtov in izzivanja nove svetovne vojne.
Scelba napoveduje drastične ukrepe proti naprednim silam
Govoreč na včerajšnji demokristjan-»ki konferenci v Sieni je notranji minister Scelba napovedal drastične ukrepe proti naprednim italijanskim silam, predvsem proti Komunistični partiji, ki se upirajo pritegniti Italijo k
atlantskemu paktu in izjavljajo, da se bo izvajanje določb atlantskega pakta odražalo tudi v notranji politiki Italije. Scelba je zagrozil z orožjem vsem, ki se upirajo temu paktu. Policiji in de-mokristjanskiin organizacijam je ukazal, naj z vsemi sredstvi preprečijo in onemogočijo, da bi ljudstvo izrazilo svoje ogorčenje zoper atlantski pakt._ Komunistični senator Terraccini je vložil pri italijanskem senatu nujno interpelacijo, s katero je zahteval od vlade pojasnilo v zvezi s potovanjem državnega podsekretarja Andreottija v Madrid. Današnji demokratični listi naglašajo, da je zahteva ministra Sforze, da se vključi Francova Španija v severnoatlantski pakt, rezultat nedavnega Andreottijevega obiska v Francovi prestolnici.
V Pekingu pričela mirovna pogajanja
Agencija AFP javlja, da so se začela v Pekingu mirovna pogajanja med predstavniki KP Kitajske in člani delegacije nankinške kuomintanške vlade.
Kitajske demokratične sile obsojajo atlantski pakt
Peking, 4. aprila. Agencija Nova Kitajska poroča:
Vse kitajske demokratične stranke in skupine so objavile skupno izjavo, v kateri obsojajo podpis severno -atlantskega pakta. V ianenu kitajskega ljudstva so izdale tole poročilo:
Če se bo napadalni imperialistični blok drznil začeti reakcionarno vojno, ki bi spravila v nevarnost ljudstvo vsega sveta, bomo združili ljudstvo vse Kitajske, ravnali po nesmrtni oporoki Sun Jat Sena im krenili skupno i Sovjetsko zvezo, trdnjavo miru ter demokracije na svetu, v odločno borbo proti hujskačem na novo napadalno vojno z namenom, da porazimo napadalca, zrušimo ves imperialistični sistem, osvobodimo ves človeški rod in ustvarimo trajen mir.
Prepričani smo, je rečeno na koncu izjave, da bodo v primeru vojne imperialistični napadalci brez dvoma poraženi in da bodo vojno dobile dr/ave, ki se bodo uprle imperializmu.
To skupno izjavo so podpisali predsednik Centralnega komiteja Komunistične partije Kitajske Mao C e Tung in voditelji demokratičnih strank ter skupin Kitajske.
Srditi boji na Javi
Haag, 4. aprila. (Tas6). Po poročilu agencije ANP iz Batavije se vodijo na Javi srditi boji med nizozemskimi četami in Indonezijci.
Kakor poroča belgijski list »Dra-peau Rougec, je obsodilo nizozemsko vojaško sodišče v Djokjakarti Da sniTt 17, na daljši zapor pa 72 nizozemskih vojakov, ki se niso hoteli boriti proti Indonezijcem.
Drugi listi poročajo, da so obsodili na Nizozemskem zadnje dni več skupin vojakov, ki niso hoteli oditi v Indonezijo.
Z VSEGA SVETA
WASHINGTON. — 1. aprila je začel valjati zakon o ukinitvi nadzorstva nad najemninami, ki era .ie odobrila Trumanova vlada kljub predvolivnim obljubam. Ta zakon daje državnim zakonodajnim skupščinam In krajevnim oblastem pravico, da po svoji uvidevnosti ukinejo po odobritvi guvernerja nadzorstvo nad najemninami. Prav tako zakon določa, da sme ukiniti zvezni pooblaščeneo za stanovanjska vprašanja nadzorstvo nad najemninami na vsakom področju, kolikor jo to potrebno, da se hišnim lastnikom zajamči primeren čisti dohodek.
LNDON. — Tass je prenašal poročilo lista *Daily Telegraph and Morninsr Post«, da so se vlade ZDA, Velike Britanije in I-rancije 80. marca v Londonu dokončno sporazumele glede vprafianja demontiranja nemSklh industrijskih podjetij. Ta sporazum določa, da bodo črtali nad 150 nemških tovarn s seznama podjetij, ki eo določena za demantiranje. List poudarja, da se bo tako proizvodna zmogljivost nemAke jeklarske industrije povečala za več kot milijon ton lMno. Ie tri vlade so se tudi sporazumele, da bodo nem-ftkLm ladjedelnicam dovolili izdelovati ladje do 7.0000 ton nosilnosti, namesto do 1.500 ton, kolikor je bilo prei določeno.
LONDON. — Po podatkih, ki jih jo objavilo glasilo britanskega ministrstva za delo, je bilo februarja 1940 v Veliki Britaniji 127 atavk. V premogovni industriji jo bilo 12 delovnih sporov. Po podatkih ministrstva za delo je bilo 45 stavk organiziranih r. zahtevo, da angleSke oblasti povečajo delnvske mezde.
LONDON. — Po porofiillh iz novinarskih krogov je zmanjšala britanska vlada pod pritiskom hollywoodskfh filmskih družb, ki jih podpira zunanjo ministrstvo ZDA, odstotek domačih filmov v nngleSkih kinodvoranah od 45% na 40%. O tem je poročal v spodnjem domu minister 7,a trgovino WII-son. ki Je ta sklep utemeljil s tem, »da preživlja britanska filmska Industrija težke 8aso«. Laburist Blackbiirn jo pripomnil, da ni navedol trgovinski minister \Vilsom pre-priSljtvih dokazov, ki bi mogli pojasniti, zakaj Je bilo treba omejiti Število domačih filmov. Komunistični poslaneo Galacher je ©odprl BJaokbitfa* i*Javil, 4« je nujno
potrebno, da se britanska filmska industrija znova razvije. Poudaril je, da ima britanska filmska industrija vse možnosti za razvoj in da mora britanska vlada provzeti nadzorstvo nad filmskimi študiji.
RIM. — Po uradnih podatkih te Jo pri mamjkljaj v italijanski trgovinski fcilunol leto« v januarju povečal za 19 milijonov dolarjev. Celotni italijanski izvoz je v primeri z januarjem 1. 1948 padel na 96 milijonov dolarjev, vrednost uvoza pa je narasla na 115 milijonov dolarjev. Najnoij se je povečal uvoz ameriškega blaga.
LONDON. — Med razpravo v Spodnjem domu je Izrazilo nekaj članov parlamenta vznemirjenost zaradi vedno ve6je orezposel-nosti v Veliki Britaniji. Laburistični poslaneo Wi.llinms je rokel, da Je v južnem \Vol-lesu 40.000 brezposelnih, od katerih so mnogi brez dela že tri let«. Laburist Karmichtll jo izjavil, da ima Škotska 70.000 brezposelnih. ' V Glasgowu in Liverpoolu Je 23.000 brezposolnih delavcev. Konservativec Sper-man računa a nadaljnjim porastom brezposelnosti v Britaniji.
LONDON. — Londonsko sodlSče le obsodilo na visoko denarne kazni londonske antifašiste. ki so obtoženi, da so sodelovali v ne-tedih in antifašističnih demonstracijah v severnem Ivondouu. študentka lise Stiasny, kntere starši »o umrli v nacističnem koncentracijskem taboriiču, je obsojena na denarno kazen v znesku 20 funtov sterlingov, Pred sodniki je izjavila! »Globoko me vznemirja dejstvo, da britanski zakon ičltt ljudi. ki so ubili moje roditelje.« Kohort Doy-le, ki so ga v nacističnem koneentrnol jakem taborišču Spaa obsodili na smrt. Je obsojen zaradi »žaljivih izrazov« In »nepokorščine policiji«. Leonord Kolllng Je obsojon na denarno kazen 10 funtov Storlingov tudi zaradi »žalilvili Izrazov«. Med antifašističnimi demonstracijami je vzkliknil: »Mar sem Sest let služil vojsko za ta fafilstlčnl gnoj.«
RIM — Tass pronaSa ftlanek rimskega lista »Repubblica«, ki poroča Is Lizbone, da je dobila nodavno ustanovljena ameriško-portugalska »Mosamblška družba« od portugalske vlade veliko konoesljo za izkorišča nje vjeh naravnih boffast*? in gospodarstva
Belgijske žene za mir
Bruselj, 4. aiprila. (Tass-) V Bruslju «e je včeraj začel narodni kongres belgijskih žena Za zaščito miru. Na kongresu je naivzoča poleg številnih tujih gostov im delegatov tudi predsednica Mednarodne federacije demokratičnih žena Eugenie Cotfcon. Ob začetku kongresa je poudarila predsednica Zveze belgijskih žena za obrambo miiru Lavacherry, da je naimen kongresa pokazati belgijski vladi, da belgijske žene nočejo vojne in ostro obsojajo imperialistične vlade, kj pripravljajo noiv naipad.
Tajnica zveze Brenf je ožigosala zapadni vojaški blok, severnoatlantski pakt in londonski sporazum »šestih sil« glede Nemčije kot ukrepe zapndndh imperialistov, ki' ne prispevajo za okrepitev mini med narod'].
Borile 66 -bomo proti vojni psihozi v državi', je izjavila Bremf, borile se bomo protj povečanju vojaških proračunov in oborožitve v državah zapad-nega bloka, kajti vse to škoduje ljudskim množicam. Toplo pozdravljamo pobudo za sklicanje svetovnega kongresa pristašev miru in smo pripravljene s svojim aktivnim delom prispevati k borbi demokratičnih sil proti hujskačem na novo vojno.
i
Monarhofašisti ubili demokratičnega novinarja
Atene, 4. aprila. Radijska postaja Svobodne Grčije poroča, da so 13. inar-oa monarhofašisti zverinsko ubili znanega demokratičnega borca in urednika lista »Elefteri Eladat Andonisa Ru-sosa. Rusos je bil ubiit v svojem stanovanju. Po uboju so njegovo truplo vrgli skomi okno na ulico, da bi insce-nirali samomor. Andomis Rusos je bil med nenrško okupacijo eden naj,uglednejših funkcionarjev EAM-a.
Priprave za vzpostavitev avstrijske vojske
Dunaj, 4. aprila. (Tanjug). Komunistični poslanci štajerske pokrajinske skupščine so poslali predsedniku skupščine pismo, v katerem protestirajo zaradi priprav, ki jih izvajajo v anglo-aimeriški coni' Avstrije, da bi vzpostavili avstrijsko vojsko. V pismu je poudarjeno, da so protesti prebivalstva zaradi teh priprav tem večjo, ker jih izvajajo brez sklepa parlamenta im proti volji avstrijskega ljudstva.
Kakor je že bilo sporočeno, načeluje odboru, ki naj bi izvedel priprave za vzpostavitev avstrijske vojske, bivši avstrijski podpolkovnik Zweim.
Pogodba o premirju
med Izraelom in Transjordanijo
Rodos, 4, apr. (Tanjug.) Reuter porio-ča, da so sinoči na otoku Rodosu podpisali pogodbo o premirju med Izraelsko državo in Transjordanijo. Pogodba stopi takoj v veljavo. V njej je določeno zmanjšanje oboroženih sil v pasu 10 km z obeh strani demarkacijske črte. Imenovali bodo mešano komisijo, ki _ bo razpravljala o vprašanjih, ki se tičejo Jeruzalema.
Sovjetska spomenica
o atlantskem paktu odklonjena
Washington, 4. aprila. (Tass). Zuua-nji ministri držav — podpisnic atlantskega pakta so objavili po sestanku 2. aprila izjavo, s katero zavračajo spomenico vlade ZSSR o severnoatlantskem paktu. V izjavi ponavljajo prvotne trditve podpisnikov pakta, da je pakt baje obrambnega značaja in da je v »skladu« z Ustanovno listino OZN. V izjavi ne omenjajo odkritih in jasnih trdiitev, razloženih v sovjetski spomenici, kajti proti njim niso mogli navesti nobenega dokaza.
Delegati kmetijskih zadrug okraja Gornja Radgona so se minuli teden zbrali na rednem zadružnem zboru, da ugotove uspehe in napake svojega dela v preteklem letu ter se pogovore o konkretnih nalogah, ki jim jih nalaga socialistična preobrazba našega kmetijstva.
Brez dvoma bi bil lahko uspeh zbora zadružnikov mnogo boljši, če v vrstah izvaljenih delegatov ne bi bilo precejšnjega števila nezavednih zadružnikov, ki so pokazali tolikšno neodgovornost do tistih, ki so jih izvolili, da se skupščine Okrajne zveze KZ sploh niso udeležili. Le kako bodo ti delegati poročali svojim zadružnikom o poteku okrajne skupščine? Zadružnega zbora se tudi ni udeležil niti en _ član nadzornega odbora! Že ta primera jasno kažeta na premajhno politično in organizacijsko delavnost med zadružniki, oa pomanjkanje tesnih stikov okrajne zveze z zadružniki in slabo pomoč vodstvom KZ. Zaradi tega je bil temu primeren tudi potek skupščine Okrajne zveze KZ.
Iz poročila upravnega odbora ie bilo razvidno, da je bila dejavnost OZKZ usmerjena predvsem na razširitev trgovske mreže v okraju, zelo malo pozornosti pa je zveza posvetila utrditvi in organizacijskemu izpopolnjevanju že obstoječih zadružnih ekonomij in ustanavljanju novih.
Lani je bilo ustanovljenih v okraju 40 novih kmetijskih zadrug. Pri številnih zadrugah so ustanovili tudi odseke za razne gospodarske panoge. Vse to je zahtevalo tudi požrtvovalnega in predanega deda, smotrne notranje in zunanje organizacije Okrajne zveze in vključenih KZ ter dobrega kadra, ki se mora strokovno in ideološko stalno spopolnjevati. Le predan strokovno in politično vzgojen kader bo delal po svojih sposobnostih in razumel uvajanje normativov tudi v trgovini, lahko bo odpravil »štacunarstvo« iz KZ in razumel, da pripadajo tudi njemu konkretne naloge pri preobrazbi kmetijstva in graditvi socializma na vasi. Tak kader tudi nikoli ne bo »predrag«. Tega pa nekateri upravni odbori KZ niso razumeli. Ovirali so, da bi se z namestitvijo mladega zadružnega kadra izločili iz trgovske mreže špeku-lantski elementi.
Okrajna zveza, razširjena s posameznimi odseki in povečanim številom KZ, je obvladala naloge in težave v zvezi z odkupom kmetijskih pridelkov, ki so jih KZ v preteklem letu odkupile od kmetov-proizvajalcev v vrednosti 28.5 milijona din. Kot pravi poročilo upravnega odbora, je bil odkup belih žit izveden 100%, odkup krompirja pa 110%. Še večji pa bi bil uspeh, če bi bila višja delovna zavest in disciplina nekaterih uslužbencev.
Skupščina je pokazala tudi, da upravni odbor ni neposredno upravljal in uravnaval tekočih poslov OZKZ, nadzorni odbor pa ni opravljal s pravili predpisanih dolžnosti, ne neposrednega nadzora nad delom upravnega odbora, niti ni pravočasno kontroliral pritožb zadružnikov bodisi proti napakam po-
v portugalski koloniji Mosamblk. Se pred letom dni so bili rudniki v Mosambiku v rokah dveli britanskih družb, a jima je portugalska vlada na inhtevo nekega ameriškega trusta odpovedala sporazum o kon-oesljah. 8 posredovanjem ntnnrlSke bnnke »First National Bank of New York« je ta ameriški trust ustanovil amerUko-portngal-sko »MosamblSko družbo« In odkupil blvSe britansko premoženje. Kot nngrado r.a njeno udeležbo pri tem poslu Je dobila portugalska vlada pravic? do 24% deluio »Mo. •aubUke družtje«.
sameznih vodstev KZ ali proti napakam posameznih odsekov OZKP._ Člani nadzornega odbora niso niti prišli na skupščino OZKZ, tako da je površno poročilo nadzornega odbora OZKZ formalno podal bivši predsednik OZKZ. Tako škodljivo dejavnost in tak odnos do zadružne skupnosti so zadružniki najostreje obsodili in zahtevali da OZ KZ podrobno pregleda prejšnje poslovanje in ugotovi tudi krivdo nadzornega odbora.
Upravni odbor je prišel pred delegate, zastopnike včlanjenih KZ, brez čiste bilance in zaključnega računa. Zaključni račun ni bil gotov, ker niti upravni, niti nadzorni odbor OZKZ nista posvetila temu važnemu vprašanju potrebne pozornosti, upravni odbori pri nekaterih KZ se pa tudi niso zanimali, kako je s knjigovodsko evidenco pri njih. Tako se je zgodilo, da posamezni upravni odbori KZ in upravni odbor OZKZ niso imeli podrobnega pregleda o finančnem stanju
Prav tako je bila pomanjkljiva tudi evidenca o kretanju blaga. Razdeljevanje blaga se je vršilo brez zadostne kontrole upravnih odborov KZ ter skoraj popolnoma brez množične kontrole zadružnikov, ker jim za to ni bila dana v dovoljni meri možnost na članskih sestankih zadružnikov.
Upravni odbor OZKZ bi lahko marsikatero napako hitro odpravil z neposredno intervencijo. Toda tega ni storil. Nasprotno, upravni odbor je prezrl pomanjkljivosti in napake v lastnih odsekih, n. pr. da odsek za odkup zaradi slabe organizacije ni pravočasno poskrbel za odkup sadja, ali pa lesni odsek, ki je dovolil, da je plačan les mesece ležal v gozdovih in da še zdaj leže ponekod posamezni hlodi razmetani in razvlečeni po gozdovih. Poslovanje lesnega odseka se je sicer po izmenjavi kadra v precejšnji, vendar ne v dovoljni meri izboljšalo.
Na 9 zadružnih ekonomijah, ki so bile organizirane preteklo jesen, je zasejanih z oziminami 22 ha ornih površin. Naloga novega upravnega odbora OZKZ je, da bo preko odsekov v neposrednem stiku z vodstvi zadružnih ekonomij in jim nudil potrebno pomoč pri organizaciji dela in proizvodnje.
Skupščina je tudi pokazala, da ni bilo povezave med OZKZ in kmetijskimi obdelovalnimi zadrugami, ki jib je v okraju 12. Te zadruge so pokazale lepe uspehe, tudi donos je bil na njihovih poljih mnogo večji kakor na privatnih posestvih. O teh prednostih so se prepričali tudi okoliški kmetje. Gotovo je tudi v tem vzrok, da n. pr. KOZ v Žepineih že zajema 80% gospodarstev. Z izvolitvijo predstavnikov KOZ v upravni odbor OZKZ bo med njimi ustvarjena tesnejša povezanost. S tem bo možno tudi bolj popularizirati način in uspehe dela obdelovalnih zadrug in odstranjevati ozkost, ki je bila pri nekaterih KOZ glede vključevanja ostalih gospodarstev, na drugi strani pa bo OZKZ izkoriščala izkušnje KOZ.
S sprejemom sklekov o delu OZKZ v zvezi z rekonstrukcijo našega kmetijstva je bila skupščina zaključena, k.
Proti špekulantskim kmetom, ki ne izpolnjujejo odredbe o pitanju in oddaji prašičev, moralo Ifudski odbori podvzeti ostre ukrepe
Uredba o obveznem pitanju praSičev je zajela gospodarsko močnejša zasebna kmetijska gospodarstva, kjer 60 včasih redili po več prašičev, medtem ko so jih v preteklih letih le za svojo osebno uporabo. Razumljivo, da so s tem zgolj špekulantskim načinom močno zavrrali zadostno preskrbo delovnih ljudi z maščobo. Poleg tega pa so njihovi prostori, kjer so nekdaj redili 6vinje, ostali neizkoriščeni, dočim »o s krmo, ki jhn je preoetajala, marsikje prekupčevali. Skratka, kljub vsem najboljšim pogojem za reditev večjega števila prašiče? jih niso redili. Iz tega vzroka je bila izdana uredba o obveznem pitanju prašičev na gospodarsko močnejših kmetijskih posestvih, ki morajo spitati prašiče do določene teže in do določenega časa.
2e v začetku, ko so krajevni ljudski odbori izdajali posameznim kmetom odločbe o obveznem pitanju prašičev, mnogi močnejši kmetje niso hoteli razumeti ukrepov ljudske oblasti ter odločb niso hoteli sprejemati. Čestokrat pa kmetje, ki to prejeli odločbe, niso hoteli sklepati pogodb o teži prašičev in o roku oddaje.
Kljub razumljivi uredbi o obveznem
flitanju prašičev pa so tudi posamezni judski odbori napravili napake. Namesto da ’ bi določili oddajo pitanih prašičev sorazmerno na posamezne mesece, oziroma četrtletja, upoštevajoč pri tem, da oddajo pitane prašiče najprej tista kmečka gospodarstva, ki imajo v teh mesecih pogoje in še dovolj krme za pitanje, so največ določili odkup pitanih prašičev na zadnje mesece v letu. Vsakomur pa je razumljivo, da delovno ljudstvo v potrošniških središčih potrebuje maščobo ne samo v zimskih mesecih, temveč preko vsega leta.
Drugo napako pa so KLO napravili
V	tem, da niso poslali pristojnim okrajnim odkupnim podjetjem — ki so pooblaščena, da sklepajo pogodbe za odkup z zavezanci o obveznem pitanju prašičev — točnih 6piskov, do katerega časa morajo posamezni kmetje oddati pi-t&p« prašiče. Skratka, če bi okrajna od-
kupna podjetja imela točne časovne plane posameznih kmetov, bi nenehno kontrolirali, kako izvajajo pitanje prašičev, oziroma če jih pitajo ali ne in če pripravljajo oddajo. Posledica teh napak pa je, da plan odkupa pitanih prašičev v tej dekadi ni bil dosežen.
Iz tega je razvidno, da so posamezni ljudski odbori po uredbi o obveznem pitanju in oddajanju prašičev še premalo zaostrili borbo proti tistim špekulantskim kmetom, ki skušajo izigravati ukrep* ljudske oblasti. Kajti v tej dekadi še n* nobeno kmečko gospodarstvo, ki je bilo vezano na časovni plan in ima pogoje z* pitanje prašičev, izpolnilo svoje obveznosti. Krajevni ljudski odbori še premalo uporabljajo proti špekulantskim kmetom, ki namenoma izpodkopavajo plansko disciplino po tej strani in ne oddajo po določbi določenih pitanih prašičev v določenem času, kazenske mere, ki jih predpisuje uredba. Prav tako je nujno, da krajevni ljudski odbori vztrajajo Pr' izdanih odločbah in ne nasedajo raznim trditvam, češ da pitanih prašičev ni ali da jih ne morejo spitati v pravem času-Kajti nešteto je primerov, da so kmetje kljub zagotavljanju, da nimajo pitanih prašičev, še v februarju in marcu klali debele prašiče.
Vsekakor pa je potrebno, da ljudski odbori ponovno pregledajo odločbe o obveznem pitanju prašičev ter predvseni najprej prilagodijo časovne plane In od' kupe tistim kmetom, kl obveznosti lahko takoj izpolnijo. Istočasno pa je nalog* okrajnih odkupnih podjetij (za živinoh da zahtevajo od ljudskih odborov sipiskei kjer je naveden tudi čas, do katerega morajo posamezni kmetje oddati pitan® prašiče, Le, če bodo okrajna odkupn» podjetja izvajala kontrolo in spremljal* obvezno pitanje prašičev (za kar so P<J uredbi zadolžena) in če bodo okrajni ljudski odbori uporabljali kazenske mer« proti špekulantskim kmetom, ki roma ne izpolnjujejo obveznosti v določenem času, bo tudi po tej *lrani-tovljena dovoljna količina maičob* *® delovno ljudstvo.
Naša junaška mladina je v prvih vrstah borcev za srečnejše življenje - za socializem
MLADI JUNAKI DELA
22. marca, tri dni pred rokom, brigad v jeseniški železarni, je bil 100 delavcev. Ta uspeh so mladin Vedno večje uspehe dosega m dobrega političnega dela in socia dina 8 svojim delovnim poletom fciv Partije. V tej borbi pa rastejo
MLADINEC VALENTIN REPINC JE ZNAL PRIPELJATI SVOJO BRIGADO DO VELIKE ZMAGE
, ^ jeseniški železarni delajo stari izkušeni livarji. Dolgoletno naporno delo fon je že ukrivilo hrbte. Njih roke so trde in raekarve od železa. Toda v obratih te ogromne železarne dela tudi na •krtine mladih delavcev, ki so prišli v tovarno po večini šele po osvoboditvi, li mladi ljudje so vnesli v tovarno duha socialističnega 'tekmovanja. Nad šestdeset mešanih mladinskih proizvodnih brigad ruši stare norme, priča o veliki delovni *avesti jeseniških delaivcev.
dvaindvajseti marec. V liivalmi teče raxbeljeno železo v razne modele, žerjavi pojo svojo pesem kot druge dni, a Vendar... Ta dan je za vso mladino v Jatu mehaničnih delavnic velik praiz-*!. 1 Praznik nove delovne zmage, mla-r116^, članov dveh mladinskih brigad. ^Polnili so svojo obveznost, damo IV. £«igresu Ljudske mladine Slovenije — “delali so največji del velikega žerjava, “»st, in to tri dni pred rokom.
-Mladinec, brigadir prve brigade, sekretar Partijske celice, Retpinc Valentin, “odi ponosno dvignjene glave okrog montiranega mostu žerjavai. Radost mu sije ** Oči. Tu notri, v tej konstrukciji žerjavovega mostu so napori seidmih mladin* '6V, Po šestnajst ur na dan 60 montirali, ®erili, primerjali sestavljene dele z načrtom. Kolikokrat so morali že montira-a* dele razdreti in začeti znova. Toda ®Jo®t je gotov, pozabljene so vse težke
^®pinc Valentin ima največ zaslug pri
n‘aži mostovne konstrukcije. Že od Začetka, od ustanovitve mladinske ^gade, je mesec in pol povezoval člane "rjgade v močan kolektiv, v čvrsto de-tov«o enoto.
,	»i^ov	vzgojitelj in organizator
j," i>0izn,a vse člane brigade, ve, kako dela Stanko, kako živi Urbas in koliko ** LV kri£adi usposobil Ernest. Vsi ti so bili dio meseca februarja pri raznih' ttojstnh v obratu, pri ključavničarjih, ki Ita niso zaupali samostojnih del. Mnogi *• posmehorviali mladim, vztrajnim, j ,čla‘nom obeh	ki	so	skle-
““l> da bodo popolnoma samostojno mon-. ®afveičji žerjav, kar so jih kdaj prej adelald v železarni.
Valentin je vztrajno vzgajal člane bri-gade.
Legat Stanko je bil zelo neresen prvi dan svojega dela v brigadi. Ni še poznal Očrtov žerjava, ni vedel, kaiko naj pre-
a. načrt na konstrukcijo, kako naj j/^ira posamezne dele. Saj je delal,
•	* opazoval je vse naokrog. Poslušal
cest«0^11'® P^čalke lokomotiv, gledal na _	0 skozi špranje pri leseni ograji in
ji *a'lo paizil na svoje delo. Seveda se j cj P^l delu zelo poznalo. Valentin pa j *t®netu posvetil vso skrb. Sklenil je, a mora narediti iz njega dobrega de-
ki so si ga zadali mladi kovinarji dveh izgotovljen žerjav, ki bo nadomestil delo ci posvetili IV. kongresu LMS. ladina v industriji. Ti uspehi so plod lističnega tekmovanja, ki ga prav mla-uvaja v tovarne in tako uresničuje po-in se razvijajo novi mladi junaki dela.
lavca. Postal mu je dober in zvest pri-jaitelj. Opozarjal ga je na napake, ki jih je delal pri montiranju.
No, Stanko se je tako v dobrem tednu navadil na vesitno delo, popolnoma sam je montiral, primerjal in meril dele ter načrt.
Še to, kako je bilo z delovno disciplino? Čas malice .. Dvajset minut je prehitro minilo, pa so še kakšno minuto dalje posedeli. Valentin se je vedno prvi dvignil, za njim so šli vsi ostali člani brigade, Še prej so odšli, da so bili ob določenem času že na delovnem mestu. Tako jih je s svojim dobrim zgledom vzgajal, jim krepil delovno zavest in dvigal čut discipline.
Valentin da vsakemu svoje delo. Urbas, ki 6e najbolj spozna na načrte, meri, primerja montirano konstrukcijo z načrtom, Legat samostojno, pnaiv tako Malo-vašič Ernest. Vsem pa je na razpolago Valentin, za vsakega ima čas, da mu kaj pokaže ali pomaga pri delu.
Toda to še ni vse. Ob odmorih ali pa po delu jim še vedno kaj pove ali razloži. Pove jim o novih kmetijskih obdelovalnih zadrugah, o tekmovanju mladine v drugih obratih železarne, dostikrat pa tudi o delu mladine v drugih tovarnah, v drugih železarnah. Razlaga jim, kako tekmuje Žilnik Jože v mladinski brigadi n,a Vzhodnem obratu trboveljskega rudnika, da njegova brigada izkoplje in izvozi dnevno več vozičkov čez normo, 6aj pride na vsakega mladinca po 9 vagonč-kov premoga, norma pa je 7,5.
Tudi druga, Klemenčeva, brigada ne zaostaja za Repinčevo. Tu so: Klemenc Peter, Zupan Anton in Klemenc Mirko.
V obeh brigadah se po zaslugi vseh krepi delovna zavest, vsak dan se več naučijo, vsak dan so bolj samostojni pri delu.
Tri dni pred rokom so izdelali konstrukcijo žerjavovega mostu, zdaj pa bodo še do kongresai montirali mačka in žerjav bodo predali težki progi obrata »Javornik«. člani brigad so posvetili vse delo pri montaži žerjava IV. kongresu LMS. Njihovo delo je torej velik dar kongresu.
BRIGADA PAVLE TROHA, NAJBOLJŠA V JESENIŠKI ŽELEZARNI
Mladinka Pavia Troha/ je doma s Planine nad Cerknim. Doma so bili revni. Oče je bil delajvec na cesiti, vendar jih je kmalu zapustil. Ni se več vrnil. Kopiaj dvanajstletna Pavla je morala iti &a kruhom. Pri tuijem kmeitu je delala od zore do mraka, da se je skromno preživljala in pomagala domu. Toda vedno močneje je čutila izkoriščanje in zasovražila je
Paivlina brigada je v novembru lanskega leta presegla normo za 8%, v decembru za 10%, v januarju za 21%, v februarju pa kar zai 32%.
Primer Pavle Troha je za zgled mnogim mladim kovinarjem, borcem za industrializacijo naše države.
85 mladinskih brigad v »Litostroju" sl utira pot k vedno večjim uspehom
aktiv tudi za razvedrilo svojih članov, Skupno s sindikatom 60 šli že dvakrat na izlet v Planico, učenci v gospodarstvu so šli v Maribor, kjer «o si ogledali maribor-•ke tova/rne, ob sobotah pa imaj<d kultur-
ki > sprejel LMS Titovih zavodov »Litostroj« v tekmovanju za IV. kongres, je častno izpolnil. Ko je tekmovalna grupa pregledala ^pehe celotnega mladinskega aktiva v Litostroju, je ugoto-^Ja, da je najboljši ladinski aktiv v li-v»rni, kjer so ustanovili na pobudo Mladinca Detela Jo-kar 06em pro-}*vodnih brigad. Naj-®oljši v teh brigadah Sladič Tončka, ki 1® napravila 120 pro-* °voljnih delovnih , in znižala polno *«»tno ceno za 1800 farjev. Še posebno *e odlikuje mlaju®®0 Pertot Peter, j* tudi kulturno-Proaveitni referent JMiva. Pertot pre-“tor&fcujje delovno •formo »talno od 25 J*0 30%. Prav tak je 'udi Mučič Franc, ki *l J* priboril častni ®a«lov dvakratnega JJdarnika. Med naj-5°i)'še mladince spa-j|? tudi Detela Jože, ie sekretar mlatile v livarni in pre-•®Sa normo do 25%.
°oleg že obstojc-L 57 proizvodnih r[fiad, «o jih v ča6u £®kmovanja za IV. ongres formirali še . “i tako da jih imajo »edaj Že 85. Da bi Terlot Peter, livar-udarnik, drži obljubo, ki jo je dal v
,LrUdina ?imprei JV. kongresu LMS. Normo prekoračuje od 25—30 °/rr ^‘OKovno izobrazila,
•L.°rižani.zira!i stiristr°kovne tečaje, in ne prireditve in plesne vaje. '
rezkarskega, strugarskega,	r»—...............................4*
E ključavničarskega Wl*4i06ki «ktiv v Litos
italijanske fašiste, ki so skozi 25 let zatirali Primorsko.
Že v začetku svetovne vojne se je na Cirkljanskem, kakor po vsej slovenski zemlji, začel upor in borba za osvoboditev. Cirkno, Planina, Zakriž so postali rojstni kraj in dom prvih udarnih brigad, 31. divizije in IX. korpusa.
Vse to je Pavla doživljala. Spoznala je svoje osvoboditelje. Leta 1943. je bila sprejeta v mladinsko organizacijo in postala aktivistka. Pomagala je v borbi po 6rvojih močeh. Vsi so jo poznali in vedeli, da je predana, delavna in poštena, kakršna je še danes.
Povsod, v mladinski organizaciji, pri prostovoljnem delu. in v službi se je trudila, da bi naredila čim več. Premišljevala pa je, kako bi mogla še bolj koristiti. Dela na km e; tih ni več vzdržala.
Odločila se je, da bo odšla v jeseniško železarno.
To je bilo poleti 1947. Pavla je dobila delo kot pomočnica v sindikalni kuhinji. Toda s tem ni bila zadovoljna. Hotela je več, hotela je postati kvalificirana delavka, da bi tako več koristila skupnosti. Odšla je v konstrukcijsko delavnico in se izučila za elektrovarilko. Skoraj leto dni je bila na tem mestu. Vsi 60 bili zadovoljni, Rada in z zadovoljstvom je še bolj zagrabila za delo, kadar je šlo za izpolnitev planskih nalog.
Ker pa je bilo delo škodljivo njenim očem, je zdraivnik odredil, da mora zapustiti ta obrat. Težko je bilo takrat Pavli, ko je morala na novo delovno mesto. Prestavi^ ena je bila v obrat za varilno žico. Nova, modema zgradba, svetli prostori in novi sitroji. Vse to je potolažilo Pavlo. Kmalu se je znašla. Izučila se je za strojno delarvko pri 6troju za ravnanje in rezanje varilne žice,
Takrat so v obratu postatvili aorme in organizirali delovne brigade. Tudi ona je sklenila s tovarišico Vido Urbas organizirati takšno brigado.
Organizirali so 18 delovnih brigad, od tega 6 mladinskih. Njena brigada je od novembra, pa vse doslej, dosegala vidne uspehe. Obratovodstvo se v Pavli ni zmotilo, ko ji je zaupalo nalogo brigadirja.
V mesecu februarju so delovne brigade v jeseniški železarni prvič tekmovale po novem načinu ocenjevanja. Poleg norme ocenjujejo tudi kvaliteto izdelka, prihranek, prostovoljne akcije, red, čistočo in delovno disciplino.
Brigada Patvle Troha je v tem tekmovanju v felbruarju dosegla prvo mesto v železarni. V vseh točkah je dosegla največje število — 50,6 točke.
Prehodno zastavico, diplomo in 1000 dinarjev nagrade je prejela PaJvlina brigada. To je bil velik dan za Pavlo in vse brigade v njenem obratu.
V Gonih-Dežnem utira mladina pot zadružirštvu
V vinogradniški obdelovalni zadrugi Gorca-Dežno se bore z velikimi težavami. 2e tretji mesec so vodnjaki suhi, a zadrugo vezejo z dolino silno slabe poti. Toda zadružniki ne obupavajo. Strnjeni v brigadi uspešno kljubujejo tej težavi. V tej borbi se udejstvujejo vsi člani zadruge, zlasti pa mladina, ki ima v svoji sredi najbolj požrtvovalne in vestne zadružnike. Mladino posebno odlikuje tudi skrb za pomnožitev vrst zadružnikov, doslej izkoriščanih viničarjev in kočarjev.
Na pot zadružništva so ti mladinci in mladinke stopili lani. Zadeli so na
vom. Toda zaman! Vedno več mladink in mladincev iz vasi se je začelo udeleževati sestankov, izobraževalnega tečaja, pevskih vaj in bralnih ur v zadru-
Ei. Vidovičeva Matilda in Rozika, Ivan ozinšek, Koreševa Nežika in Blazinova Marija pa so najprej prišle v zadrugo pomagat okopavati vinograd, februarja in marca pa so se po vzgledu Cecilije, Lizike in drugih, druga za drugo dokončno pridružile zadružnikom.
To je še bolj podžgalo mladino in jo povezalo z zadrugo. Žopet je nekaj mladincev in mladink sklenilo, da pojdejo pomagali okopavati gorice. Vendar mladi
...'• ' '5
 $
Mladi zadružniki vinogradniške obdelovalne zadruge Gorca-Dežno tekmujejo, kdo bo več in bolje okopal
močan odpor vaških bogatašev, ki so uspe^ li obdržati pod svojim vplivom viničarje. Ko pa so mladi zadružniki poživili politično delo na vasi in stopnjevali svojo kulturno prosvetno dejavnost, se je položaj spremenil. Skupina sinov in hčera kočarjev je začela prihajati na mladinske sestanke v zadrugo. Čim pa so zadružniki postavili temelje zadružnemu domu na Gorcih, so se tej skupini pridružili novi mladinci iz vasi. Pomagali so graditi dom, pozneje pa so skupno z mladimi zadružniki nastopali na odru. Prav to sodelovanje je Lozinškovo Cecilijo in Liziko, Kolarjevo Nežo in Marico Koreš tako navezalo na zadrugo, da so se ločile od svojih koč in postale zadružnice.
Ob tem dogodku je v Gorcih in na Dežnem završalo. Vaški bogataši so dvignili vik in krik ter napeli vse sile, da bi obdržali mladino pod svojim vpli-
zadružniki niso zadovoljni. Vsi teže za tem, da zbližajo z zadrugo tudi starše mladincev. Ti so še pod vplivom bogatašev Zinkove, Toplaka, Solerja in Igliča, ki jim le obljubljajo dobrote, v resnici pa jih nesramno izkoriščajo. Zato so mladinci in mladinke, ki so se že vključili v zadrugo, sklenili, da bodo potegnili za seboj tudi starše, ki se še niso mogli odločiti za ta korak, in dalje hodijo na dnino h gruntarjem. Za zgled sta jim Lozinškova, ki sta po zaslugi sina Ivana in hčeri Cecilije in Lizike že prišla na delo v zadružne gorice. Njima bodo sledili drugi in vse kaže, da bo letos v Gorcih na Dežnem mnogo novih zadružnikov. Potem bo delo lažje, začeli bodo s skrajno potrebno obnovo vinogradov, ^gradnjo novih bazenov za vodo in Soljših poti v dolino. Življenje viničarjev in kočarjev pa bo mnogo lepše.
-kv.
Slovo izkoriščanju in bei
.. ^ar,Qz,adovol-icn sfm-< ie dei®1 Lud- I gradnje avtomobilske ceste. Uspeh ni vik iz Haloz svojim tovarišem v vlaku, izostal. V enem mesecu je mladinska
•ktiv v Litostroju pa skrbi
Doseženi uspehi kažejo, da e« je Sla1 dina »Litostroja** tivratila med najboliš aktive v Sloveniji.
ko so se peljali zadnji dan v marcu gradit avtomobilsko cesto Bratstva in enotnosti, »da sem se rešil hlapčevskega dela.c Z njim se je peljalo še okrog 80 mladih kmečkih dalavcev iz ptujskega okraja, ki so tako kot Ludvik sklenili, da bodo iz hlapcev postali industrijski delavci. Ludvik je tudi pripovedoval tovarišem, s kakšnimi obljubami in pretvezami ga je hotel njegov gospodar pridržati. »Kaj boš hodil po svetu,« mu je dejal pred odhodom, »tvoj oče je zrastel na tej zemlji, mater imaš, ki ji bo težko, ko jo boš zapustil in navsezadnje, kaj pa ti manjka pri meni, streho imaš nad glavo, lačen tudi nisi, oblečen in obut si, pa še kak dinar ti primaknem.. .<
Toda Ludvik se ni dal zadržati. Dokler je garal od ranega jutra do poznega večera ni imel časa, niti volje, da bi sploh pomislil na drugačno življenje. Na mladinske sestanke ni hodil, ker mu je gospodar rekel, da se tam ne bo nič kaj prida naučil. Ob prostem času se je raje odpočil, da je laže delal.
Marca meseca pa je mladina v Halozah doživela nekaj novega. Mladin-a • Je^a brigada je prišla iz Ptuja. j i 80 j* rekli in član te mladinske agitke Vili je prišel tildi k Ludviku. Razložil mu je, da so naši mladini v novi Jugoslaviji odprte vse poti k novemu lepšemu življenju. Govoril mu Je. tudi o brigadi, ki bo od.šla na gradnjo avtomobilske ceste »Bratstva tv e)n°tnos^5, povedal mu je, da bo fV. kongres Ljudske mladine Slovenije m da prav vsa mladina v Sloveniji tekmuje za ta kongres. Pripovedoval mu .ie tudi o mladincih, ki so šli že lani na gradnjo avtomobilske ceste, Novega lieograda in drugam, kot hlapci, od tam pa se niso več vrnili k gospodarjem, temveč so šli v tovarne, rudnike ali pa v nižje strokovne Sole. Danes jim ni zal, zadovoljni so in hvaležni mladin-ski organizaciji, ki jim je odprla oči.
. , ’ Ptujskem okraju je bilo mnogo takih kot je Ludvik, ki so jih bogati kmetje na vse mogoče načine zadrževali, da^ ne bi šli na delovne akcije. Toda prišla je mladinska agitka iz Ptuja, ki je napovedala borbo takim kmetom in vsem, ki se upirajo vključitvi* mladih delavcev v socializem. Z žWd besedo, s prireditvami, rrcitacijanir^iri imboličnimi slikami so prikazofflli Sladim hlapcem, deklam in revninf)?3 ficEtjem življenje v mladinskih Hn> Sftfdah in jim povedfili, kakšn« mn/.iiftjij i&?jo r^pm, ko se bodo vrsfnli z
leteča brigada pridobila 150 mladih ljudi za I. ptujsko delovno brigado, ki je že odšla na avtomobilsko cesto.
Člani mladinske leteče brigade so imeli težko delo. V tej brigadi so bili najboljši^ mladinci in mladinke iz Ptuja, nekaj se jih je javilo še iz okraja in melioracijske šole v Ptuju ter raznih podjetij. Nekaj izmed njih je bilo že na delovnih akcijah. Ker so imeli izkušnje, so dosegli najlepše uspehe. V zvezi s IV. kongresom Ljudske mladine Slovenije so se zavezali, da bodo tekmovali, kdo bo pridobil največ mladine^ za delovne akcije. Razdelili so se v šest čet, ki so si razdelile teren. Njihov komandant Skok Jože jim je še posebno poudaril, naj posvečajo vso pažnjo mladim hlapcem in deklam, pa tudi viničarskim sinovom in hčeram. Tako je tudi bilo, saj so v okraju zbrali okrog 80 hlapcev in dekel, ki so odšli od gospodarjev, ki so jih izkoriščali, m se prijavili v I. ptujsko brigado. Večina od njih bo odšla potem v rudnike in industrijo.
Brigadirji in brigadirke leteče brigade so bili zelo požrtvovalni. Po končanj službi so se zbrali in odšli v mladinske aktive v Haloze, Slovenske gorice in drugam. Pri tem delu so imeli velike težave. Težko je bilo zbrati viničarje in hlapce, ker so jih gospodarji največkrat prav ta čas pošiljali na razna dela. Največ uspehov je imel pri
zbiranju demobilizirani borec JA Pun gerič Vili, ki je zbral 52 prijav. Uspeh je .dosegel zato, ker je znal pravilno prijeti, za delo. Ko je prišel v vas, je najprej poiskal mladinskega sekretarja in se z njim pogovoril o mladini, potem pa sta šla skupaj od mladinca do mladinca in jih pridobivala za brigado. Vili je šel tudi sam v brigado. Tam bo inštruktor za predvojaško vzgojo. Prav tako se je izkazal tudi komandant bri-£ade Skok Jože. Podnevi in ponoči, v dežju in lepem vremenu je bil na terenu. Nalogi se je posvetil s tako vnemo, da je bilo le malo mladincev, ki so mu odrekli in se niso prijavili v brigado.
Leteča brigada v ptujskem okraju je izpolnila obveznost, ki jo je sprejela v tekmovanju za IV. kongres LMS. _ Okrog 200 mladincev in mladink iz okraja se je odpeljalo na cesto »Bratstva in enotnosti«. Največ med njimi pa je bilo takih, ki so dosedaj živeli bedno življenje izkoriščanih hlapcev, dekel in viničarjev. Večina izmed njih pa se je že tudi zavezala, da bo odšla po končanem delu v težko industrijo in rudnike.
Mnogo je še v Sloveniji hlapcev in dekel, ki naj jim bo Ludvik iz Haloz za zgled, kako je treba končati s starim načinom življenja in stopiti na novo pot. IV. kongres LMS naj bo tudi zanje prelomnica v življenju. Ludvik in njegovi tovari«, ki so bili dosedaj hlapci v Halozah, stopajo v novo življenje, kjer se bodo izučili za kvalificirane delavce in pomagali graditi socializem v naši deželi.	Z.	M.
MLADINKA MATILDA TRABUSOVA — PREDSEDNICA OBDELOVALNE ZADRUGE »FRANA ZALAZNIKA«
Matildi Trabusovi je bilo 17 let, ko se je prvič udeležila mladinskega sestanka v Svečini. Ta dogodek je bil za njo prelomnica v njenem življenju. Do tedaj je živela nekako sama zase in se ni brigala dosti, kaj se dogaja okoli nje. Na sestanku pa je spoznala, da se lahko v mladinski organizaciji marsičesa nauči. Zato je sama pri sebi sklenila, da ne bo zamudila niti enega sestanka, še več, zavzela se je za pridobivanje novih mladincev v organizacijo.
Cez dobro leto pa je postala že tako priljubljena med mladinci in mladinkami, da so jo izvolili za svojo predsednico. To jo je spobudilo k še požrtvoval-nejšemu delu med mladino, pa tudi med viničarji.
Dan za dnem je čitala v časopisju o Ustanovitvi novih obdelovalnih zadrug, o borbi knii ov zadružnikov za lepše dni. F*HI-’s je bolj kot drugi čutila nujnost
tega koraka v njihovi vasi, saj je na očetu-viničarju slonela skrb za devet otrok. Tako je bilo tudi pri drugih. Ve-dela je, da gledajo obupni revščini v oči tudi ostali viničarji in kočarji Svečine. Zato se je navdušeno pridružila aktivistom, ki so agitirali za ustanovitev zadruge.
Njen trud ni bil zaman. Pred nedavnim so se viničarji Svečine končno odločili in ustanovili vinogradniško obdelovalno zadrugo. 201etno Matildo pa so spričo njene revolucionarnosti in delavnosti izvolili za predsednico zadruge.
IV. kongres LMS prične z delom dne 5. aprila 1949 ob 15.30 uri v veliki Unionski dvorani v Ljubljani.
Kongresna pisarna
| F1ZKULTUR A|
Na mednarodnem teniškem turnirju v Nici zmagal Branovic
Nica, 4. april a.
Na mednarodnem turnirju v Nici, na katerem je sodelovalo o kros 120 teniških igralcev — predstavnikov 14 držav, med njimi tudi prvak Belgije Waslier, odlična švedska teniška igralca Rolson in Acksel-son, Avstrijca Kodel in 'Veis, Cehoslovak Matouš, Italijan Belardlnelli Itd., je zmagal jugoslovanski teniški Igralec Branovlč.
Včerajšnja finalna Igra v tekmovanju po. sameznikov med jugoslovanskim teniškim Igralcem Branovičem in Mitičem je privabila rekordno število gledalcev, ki so z bur nlm ploskanjem pozdravljali Izvrstno igro naših predstavnikov.
Mladi teniški Igralec Branovlč Je premagal našega državnega prvaka Mitiča predvsem zaradi svoje borbenosti in boljše kondicije.
V	tretjem setu je bil Mitič prisiljen pri stanju 4:2 v korist Branoviča predati igro, ker zaradi utrujenosti ni mogel nadaljevati. Naši teniški igralci so že tri tedne zaporedoma skoraj vsak dan odigrali po tri do štiri naporne igre. Finalno srečanje med Branovlčem In Mitičem se je končalo z rezultatom 6:4, 6:8, 4:2 za Branoviča.
Finale dvojic: Washer (Belgija), Belardlnelli (Italija) - Mitič, Palada 8:1, 6:4, 7:5.
Finale mešanih dvojic: Mitič, Dolesal (Avstrija) - Bolelli, Paterl (Franclja), 6:4. 6:2.
Jutri se prične mednarodni teniški turnir v Monte Carlo, na katerem bodo sodolovall poleg udeležencev turnirja v Nici tudi Parker In Paty (ZDA) Cuccell in Del Bello (Italija), Cochet, Abdesselam (Franelja) In drugi. Turnir bo trajal do 11. aprila.
Kros veslaškega kluba Savica
Ljubljana, 4. aprila. — Včeraj ob 10 dopoldne je priredil novo ustanovljeni veslaški klub »Savica« pomladanski kros na levem bregu Ljubljanice. Start im cilj sta bila pri klubovi čolnarni preko Malega grabna, kjer je bil narejen zasilen most in ob bregu Ljubljanice proti toku im po isti poti nazaj do cilja. Krosa se je udeležilo — 40 članov, mladincev, mladink in em pionir. Število ni veliko, toda če pomislimo, da se je klub pred kratkim ustanovil, je bilo število udeležencev zadovoljivo. Točno ob 10 dopoldne se je pričelo tekmovanje, ki pa ni trajalo več kot pol ure, kar je zasluga vodstva organizacije, ki je bila v rokah tovariša Pukl Mirka.
Prve so startale mladinke na 400 m dolgi progi. Ze takoj začetka je prevzela vodstvo Zornova im tudi zmagala. Kot drugi so star-tali mladinci im pionir Igor. Nobenemu izmed prisotnih ni prišlo na misel, da bo mali piomir Igor prišel kot tretji na cilj. Zanimivo ga je bilo gledati, kako jo je drobil za svojimi odraslimi tovariši in jih prehiteval.
Zadnji so startali Slami na 1500 ra. 2e takoj v začetku se je pričela borba za prvo mesto med Brozovičem in mašim znanim ka-jakašem Drofenik Brankom, ki sta se odtrgala od ostalih tekmovalcev. Dve tretjimi proge je vodil Brozovič pred Drofenikom. V zadnji tretjimi pa je uspelo priti v vodstvo rutiniranemu Drofeniku, ki je prehitel Brozoviča in prispel prvi na cilj.
Rezultati posameznih skupin:
Mladinke na 400 m: 1. Zorn 2.15; 2. Bezlaj 2,17; 3. Marinčič 2,30. Mladinci na 800 m: Bizjak 3,1:	2. Šturm 3,4;	3. Cunder Igor
(pionir) 3,15; 4. Novaik 3,20. Clanl na 1.500 m: 1. Drofenik 4,30; 2. Brozovič 4,35; 3. Čulik 4,39.
Prvenstvo NM v krosu
Skoplje, 4. aprila.
Včeraj je bil v Skoplju kros za prvenstvo Narodne milice. Tekmovali so ma progah 4.000 im 8.000 m. Na prvi progi je nastopilo 36, na drugi pa 76 tekmovalcev.
Tehnični rezultati so masledmji: 4.000 m — 1. Kogei LR Slovenija) 13,44 mim., 2. Sarič (Bosna im Hercegovina) 14.0 mim.
8.000	m: 1. Pavšič (Slovenija) 25.51, 2. De-mir (Maiedonija) 27.09.
Najboljše moštvo se bo udeležilo prvenstva FLRJ v krosu, ki bo v nedeljo 10. aprila v Beogradu.
Prvenstvo Makedonije v krosu
Skoplje, 4. aprila.
Pri tekmovanju za prvenstvo LR Makedonije v krosu, ki je bilo v Skoplju, je sodelovalo 50 najboljših atletov makedonskih športnih društev. Uspehi so tile: na 800 m (mladinke) je zmagala Slavkova (Vardar) s časom 2,50,9 min.; ma 2.000 m (mladinci) je zmagal Ramagamjam (Vardar) s časom 6.17 min.; ma 1.500 m (žene) je zmagala Kranjčeva s časom 6,50,6 min. Najbolj zanimivo je bilo tekmovanje ma 4.000 m za seniovjo. Tu je zmagal Sulejmanov (Rabotmički) s časom 13,43 min.).
Uspeh nogometašev Slovana
Prvenstvena tekma I. razreda ljubljanske skupine
SLOVAN — TRIGLAV 5:0 (0:0)
V tej tekmi sta efekten napad >n dobra kriilska vrsta Slovana izbojevali visok# zmago. Moštvo Triglava je igralo borbeno in je bilo ves prvi polčas enakovreden nasprotnik, po odmoru pa s pomanjkanjem kondicije omogočilo Slovanu mirno, kombinatorno in uspešno igro.
V moštvu Triglava se je odlikoval Kopač, v Slovanu pa poleg omenjenih vrst zlasti Kordež in vratar Herbst.
Gole za Slovana so zabili: Palko 2, Prezelj, Žagar im Šebenik Birne po enega.
Predtekma pionirskih moštev SLOVAN — ODRED 3:0 (1:0)
je pirinesla zasluženo zmago pionirjem Slovana, ki so pokazali dovolj smisla za skupno igro.
SLOVAN ml.. - ŽELEZNIČAR ml. 1:1 (0:0)
Zgoraj omenjene tekme so bile na igrišču ob Večni poti. mladinsko srečanje pa se je odigralo na igrišču Železničarja. Costje so v drugem polčasu povedli, kar je mladince Železničarja, ki e*' računali ma lažji posel, povsem vrglo iz i. V zadnji minuti jim je uspelo izenači Mladinci Slovana so z veliko borbenostjo odvzeli mladim >Železmi-čarjem točko in s tem tndi večje izglede za prvo mesto.
Za Slovana je zabil gol Majer, za Železničarja za Perharič.
Turnir SŠD Slovana v odbojki in nogometu
Sindikalno športno društvo Slovan je organiziralo za aktive sindikalnih podružnic v Mostah turnir v odbojki im mogometu. Turnir je bil propagandnega značaja ter je bil v soboto popoldne v odbojki ter v nedeljo ves dam v nogometu.
Tekmovanje v odbojki je prineslo zmago FA Proletarcu (Kemična Saturnus), ki je v odločilni igri premagal X. gimnazijo z rezultatom 15:6, 3:15, 18:16. Nastopilo je 5 moštev, od katerih je vsako igralo z vsakim in so se po tekmovanju razvrstili takole:
1.	Proletarec, 2. X. gimnazija, 3. Sekcija I.,
4.	Gradis, 5. Pletenina.
Prva nogometna tekma v nedeljo dopoldne med Pletenino im Pecivom se je končala neodločeno, žreb pa je določil Pletenino za zmagovalca. V drugi dopoldanski iekmi je Proletarec premagal Sekcijo s 5:1.
Popoldne sta se srečala dopoldanska pre. maganca. Pecivo je premagalo Sekcijo I. s 4:1. Finalna tekma je bila najlepša in se je odlikovala zlasti po borbenosti. Proletarec je premagal Pletenino 3:2 (2:0).
Po končanem turnirju je bila prirejena svečama razdelitev nagrad.
Slovanov turnir je organizacijsko i® glede na namen, s katerim je bil prirejen, povsem uspel. Prireditelj je populariziral šport med našimi delovnimi vrstami, ter v tekmovanje pritegnil množico. Nastopilo ,ia skupno 6 aktivov z 90 tekmovalci.
Državno prvenstvo v sabljanju
Novi Sad. 4. aprila.
Včeraj se je končalo v Novem Sadu tretje povojno tekmovanje za državno pr-pemstvo v sabljamju. V ostrih, napetih borbah, ki so bile na tehnični višini, je zmagal v floretu Mažuranič, član kluba Mladost (Zagreb). Drugo mesto je zasedel Broznič (Mladost), tretje Tretinjak (Mladost), 4. Kržišnik (Mladost), 5. Gredelj (Mladost), 6. Besedeš (Proleter, Zrenjamin). Mažuranič je premagal Brožnika v odločni Dorbi s 5:3.
V tekmovanju s sabljo za člame si je priboril Gross (Spartak. Subotica) prvo mesto brez poraza. Drugo mesto je zasedel Tretinjak, 3. Pintarič, dalje so 6e plasirali Badovič, Broznič im Mažuranič, vsi Mladost.
Srednješolsko prvenstvo v plavanju
Torek, 5. aprila:
od 15—16: II. Gimnazija nižješolci in niije-šolke,
od 16—17: II. Gimnazija višješolci in višje-šolke,
od 17—18: VI. Gimnazija nižješolci in nižje, šolke,
od 18—19: VI. Gimnazija višješolci in vifje-šolke.
Domače vesti
Med nadaljevanjem tekmovanja za vojvodinsko ekipno prvenstvo v rokoborbi sta se srečali v Pančevu ekipi zrenjaminskega »Proletera« im »Beograda« iz Beograda. Zmaga je ekipa »Proletera« z 10:0.
V boksarskem srečanju v Osijeku sta se srečali boksarski ekipi osiješkega »Tekstilca« im »Pulja«. Zmagali so domačini z rezultatom 13.3.
V Beogradu bo od 18. do 22. maja velik turnir v odbojki. Na turnirju bodo sodelovali predstavniki vseh ljudskih republik in skupine AP Vojvodine in »Partizana«.
Š a h
ŠAHOVSKI DVOBOJ MOSKVA : BUDIMPEŠTA
V centralnem domu kulture železničarjev se je začel 2. del šahovskega turnirja med reprezentancama Moskve im Budimpešte. Prvi del je bil v Budimpešti in se je končal z zmago Moskve z rezultatom 33:2-6. Danes so igrali IX. kolo, v katerem so bili doseženi tile rezultati: Prvak Moskve Auerbach je premagal Barczo, Ijiiiemthal Gerebena, Kotov Floriana, Fiszter pa je remiziral s Flohrom. Druge partije so bile prekinjene. Smislov ima dobljeno pozicijo proti Typa-riju, Ragozin pa proti Szabu. Bromstein ima tekača več proti Benkoju, partija Szily -Simagin pa je bila prekinjena v izenačeni poziciji.
Kratke vesti
šahovska zveza Slovenije opozarja vse sekcije, društva in okrajne odbore, da čim prej javijo število igralcev, ki bodo sodelovali v matchu Slovenija—Hrvatska.
V I. kolu turnirja za prvenstvo Novega Sada je prišlo do nepričakovanih rezultatov. Tako je Pelva premagal mojstra Tota, Selak Canija in mladi Boškovič dr. Iljiča.
V Kopru so ustanovili šahovsko društvo na čelu s predsednikom Krmavnarjem in tajnikom Ocvirkom. Sekcija šteje trenutno 50 članov.
Na II. celjski gimnaziji imajo zelo razvito šahovsko življenje. Samo turnirja za individualno prvenstvo gimnazije se je udeležilo 123 dijakov. V moštvenem prvenstvu, ki se ga je udeležilo 19 razredov (skupaj 76 igralcev) je zmagalo moštvo 3. c razreda s 13,5 točkami pred 3. b 11 točk in 3. a razredom 10,5 točk.
$jQ\o£Ma Oi nasiA kiajev
Delo izobraževalnih tečajev v novomeškem okraju. — Vaške izobraževalne tečaje, ki so sedaj na 14 šolah novomeškega okraja, obiskuje skupno več kot 260 tečajnikov. To število pa stalno niha, ker je posebno v zadnjem času odšlo precej mladincev na razne delovne akcije in na delo izven svojih krajev. Ker je zelo primanjkovalo predavateljev, predvsem za zadružništvo, je poverjeništvo za prosveto pri OLO priredilo 3-dnevni tečaj za učitelje izobraževalnih tečajev.	M.	V.
Taborjenje mladincev za predvojaško vzgojo v Sv. Luciji ob Soči. — Ze v nedeljo, 13. marca, se je v Sv. Luciji ob Soči zbralo 100 mladincev iz okoliških vasi in krajev k enotedenskemu taborjenju za predvojaško vzgojo. Mladina se je z veliko vnemo oprijela učenja, disciplina je iz dneva dan rastla. Ob zaključku taborjenja so mladinke Državnega učiteljišča Tolmina priredile uspelo akademijo, pri kateri so nastopili tudi mladinci z nekaj točkami. Okrajni komite IMS je mladince, ki so se pri taborjenju najbolje izkazali, obdaroval s knjižnimi darili.	B.	J.
Prostovoljno delo delavcev in uslužbencev gozdnega gospodarstva Bled. Na
dan valitev v krajevne sekretariate OF so delavci gozdnesa gospodarstva Bled in uslužbenci direkcijo ter gozdarske uprave Pokljuka organizirali prostovoljno delo na Potkljufki. Naložili in prepeljali so v dolino 29 kamionov raznega lesa. Uspeh te aikcije ie bil večji kot povprečni na normalni delovni dan in je mongo pripomogel k izponljevaniu velikih izvoznih nalog, ki stoje pred celotnim kolektivom gozdnega gospodarstva na Bledu.	O-	J-
Tekmovanie pionirjev novomeškega okraja za IV. kongres LMS. Pionirji so v predkongresnem tekmovanju dosegli zelo lepe uspehe. Pionirski odred »Mara Rupena< v Mimi peči je izboljšal učni uspeh na šoli za 20%, obisk pouka pa za 15%. Za svojo knjižnico so pionirji na-
VREMENSKO POROČILO HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE Stanje dne 4. aprila:
Sredozemlje, Alpe, in ZSSR so pod vplivom visokega zračnega pritiska. Severna in za.padna Evropa pa v depresijskem območju. Južni rob Alp, Severna Italija. Slovenija lm zapadna Hrvatska beležijo že tri mesece trajajočo suho periodo. Tudi v srednji in jugozapadni Evropi je pomemben deficit padavin. V Jugoslaviji in sicer v Bosni in Orni gori so imeli v zadnjih treh mesecih (zlasti v marcu) nadnormalno množino padavin.
Vremenska napoved za torek, 5. aprila:
Dopoldne jasno do delne oblačnosti in v prostih legah vetrovno, popoldne oziroma zvečer prehodno povečanje oblačnosti, v alpskih krajih nagnjenje h krajevnim sovlh-‘=wn. Temperatura Ur« bistvene spremembe
barvili 16 novih knjig. V kulturno prosvetno delo ie sedaj vključenih 60 pionirjev, v šahovski krožek pa 56. Velika večina pionirjev tekmuje za fiakulturno znaSko. S prostovoljnim delom so pionirji očistili ki lepo uredili vrt okoli svoje šole. — Pionirski odred »Matije Gubca« v Gor. Suši ca h je eden najboljših odredov. V tekmovanju ie izboljšal učni načrt za 5%. Najlepši uspeh pa so dosegli z modelarskim krožkom, ki je dosedaj izdelal že precej lepih stvari iz gline. Pod vodstvom strokovnjakov so si izdelali sami tudi 20 parov smuči. Krožek mladih naravoslovcev je posadil v sadni drevesnici jabolčne pešike in očistil 100 sadnih dreves. Vsak dam hodijo pionirji po pcniku na prostovoljno delo.
Poleg teh so zelo dobri odredi: »Lenin« ia Sela-Hinj. »Stane Rozman« v Ajdovcu, »Robeikov odred« v Škocjanu in odred v Šmihelu pri Žužemberku. Tudi drugi odredi v okraju so prav dobri.
Skupno s pionirji novomeškega okraja opravili že več kot 3630 prostovoljnih delovnih ur pri čiščenju sadnega drevja in gradnji zadružnih domov. M. V.
Uslužbenci uprave rudnika v Trbovljah pomagajo na ekonomiji. Na ekonomiji rudnika. Trbovlje v Hotamezu pri Radečah so spomladanska dela že v polnem teku. Začeli »o s spomladansko setvijo, sejaili so že oves in sadili zgodnji krompir ter grah. V letošnjem letu bo imela ekonomija) 20 ha orne zemlje samo za zelenjavo in zgodnji krompir. Poleg povrtnine pa bo ekonomija posvečala veliko pozornost svinjereji. Že v lanskem letu je skupna ekonomija gojila približno 300 mladih plemenskih in pitanih svinj. Letos si je vsak rudnik postavil lastno ekonomijo, število svinj pa so razdelili na posamezne ekonomije. S to razdelitvijo ge je število svinj zmanjšalo, vendar pa je ekonomija v Hotemežu število spet naglo dvignila. Sedaj ima) že 120 svinj, med katerimi je 50 velikih, do zime pa bo že 400 mladih, od tega 50 pitancev in 75 plemenjakov. V ta namen so zaičeli že sedaj graditi nove svinjake. Prostovoljci Stavbnega obrata rudnika Trbovlje in nameščenci rudnika so v nedeljo 27. marca pridno kopali pesek in betonirali temelje novega svinjaka. 18 delavcev in delavk Stavbnega obrata je v petih urah nakopalo 8 kub. m peska In pripravilo 30 kub. m betona. Med prostovoljci se je posebno izkazal 681etni stavbni tehnik Kariž iz Trbovelj. Ekonomija pa ne izboljšuje le svoj© zemlje, temveč pomaga tudi okoliškim kmetom. S traktorjem ekonomije orjejo kmetom zemljo.	'S.	Š.
Obnova podeželja v novomeškem okraju. Z nastopam prvih pomladanskih dni se je razživela tudi obnova stanovanjskih in gospodarskih poslopij po vaseh novomeškega okraja. Suh* Krajina ima
sedaj že približno 70% dograjenih stanovanj, predvsem v Žužemberku, Žvirčah in Hinjah, čeprav so prav v tem predelu novomeškega okraja največje težave za dobavo gradbenega materiala. Železniška postaja, s katere vozijo kmetije potreben gradbeni material, je 16 km oddaljena od teh vasi. Kmetje pa 60 pokazali veliko iniciativnost tudi s pospešeno gradnjo apnenic, ker apno zamenjujejo za strešno opeko. Tudi gorjanski sektor ne zaostaja za Suho Krajino. Obnovitvene zadruge v Brusnicah, Št. Jerneju in Novem mestu so vložile mnogo truga, da bi pomagale najpotrebnejšim državljanom. Velike zasluge pri tem imajo zlasti iniciativni poslovodje oziroma taijniki obnovitvenih zadrug. Tako je n. pr. poslovodja obnovitvene zadruge v St. Jerneju tov. Hudoklin Slavko odšel po cement v trboveljsko cementarno. Dva vagona je spravil do Novega mesta po železnici, za ostalo količino pa je organiziral kmete iz vasi, da so kljub 60 km oddaljenosti speljali ves cement iz Trbovelj v Št. Jernej. Obnovitvena zadruga v St. Jerneju ima tudi svojo lastno opekamo v Draškovcu. Lanskoletni plan, da bodo izdelali 500.000 kosoc zidakov, 6o izpolnili zaradi raznih ovir le 64odstotno. V letošnjem letu pa bodo v izboljšanih pogojih izvršili plan lOOodstotno ali pa ga celo presegli. K uspehom obnovitvenih zadrug veliko pripomore tudi Gozdno gospodarstvo, ki obnovitvenim zadrugam 6motrno odkazuje les, ki ga zadruge potrebujejo, člani obnovitvenih zadrug pa sami izvršujejo plan sečnje in dovažajo posekan les na svoja gradbišča.	M.	V.
Poziv
RLO I Poverjeništvo za finance poziva vse delodajalce, izplačilne blagajne ustanov, delodajalce hišnih pomočnic, kateri do
5.	aprila niso prejeli popisnih listov (delavcev, nameščencev in uslužbencev, da jih dvignejo pri RLO I poverjeništvo za finance. — Poverjeništvo za finance.
KONCERTI
Na simfoničnem koncertu orkestra Slovenske filharmonije, ki bo v sredo ti. aprila ob 20. v veliki filharmonični dvorani, bo sodelovala znamenita francoska pianistka Gl-nette Doyen ter Izvajala Beethovnov koncert za klavir in orkester c-mol. Poleg tega bo izvajal orkester pod vodstvom dirigenta Cipcija Ipavčevo Serenado, Wagnerjevo prodlgro in Isoldlno smrt ter Lisztov Trelu. dlj. Vstopnice v Knjigami muzikalij.
Koncert nagih vokalnih kvintetov bo v petek 8. aprila ob 20. v veliki filharmonični dvorani. Ljubljanska kvinteta. Sindikalni in vokalni, dalje Fantje na vasi ter Gorenjski in Mariborski kvintet nam bodo dali lep pregled naše zborovske literature Vsak kvintet nastopi s 15 minutnim programom, katerega je Sam določil. Ljubitelje petja opo. zarjamo na ta koncert. Predprodaja v Knjigami muzikalij.
Koncertno prednainanllo. Prihodnji teden bodo naslednji koncerti: 11. aprila solistični večer Anite Mezetove za abonma, 12. aprila koncert zbora Tine Rožanc. 13. aprila simfonični koncert za naše železničarje, 14 aprila konc:it pianist« Lipovška. Vsi v Filharmoniji-	«15
O B VRSTICA
Uradno obvestilo o spremembah v tramvajskem prometu
Poverjeništvi za lokalni promet za glavno mesto Ljubljamo v Ljubljaul obvešča vse prebivalstvo mesta Ljubljane o spremembah v tramvajskem prometu, im sicer:
1. Z dnem 7. aprila t. 1. se ukinejo naslednja postajališča: Postajališča pred glavno pošto v smeri proti Ajdovščini za progo št. 1 in 4. Vozovi proge št. 1 bodo vozili iz Št. Vida in šiške samo do Ajdovščine. Redni vozovi proge št. 4 bodo imeli postajališče v Zvezdi in ma Ajdovščini, tako da odpade postajališče pri glavni pošti v Se-lemburgovi ulici. Rezervni vozovi na progi 4 bodo vozili z Viča od milame do Zvezdo in nazaj.
Obe postajališči pred dramskim gledališčem.
Postajališče ob Frankopanskl nllel v šiški. Postajališče na Prešernovem trgu v smeri proti pošti.
Postajališče na Poljanski cesti pred gimnazijo v obe smeri.
Postajališče v Mostah pred šolo v smeri proti mestu.
2. S 1. majem t. 1. se bodo Izdajale mesečne tramvajske vozne karte samo redno zaposlenim delavcem in nameščencem, in sicer na podlagi potrdila podjetja, ustanove ali šolskega vodstva pri katerem so zaposleni. Na podlagi priloženega potrdila se bodo načeloma izdajale mesečne vozne karte za relacije od stanovanja do delovnega mestf. Im to za dolžino mad 1 km.
Vsi oni. ki so Imeli do sedaj mesečne karte, jih morajo obnoviti in prinesti potrdilo. V potrdilu mora biti navedeno stanovanja v delovno mesto. Revizija mesečnih kart se bo vršila pri blagajni ECŽ, na Tyrševi cesti, in sicer za imetnike mesečnih kart z začetno črko od	A	do	F	v	mesecu	maju.
od	G	do	N	v	mesecu	juniju,
od	O	do	Š	v	mesecu	juliju,
od	T	do	Ž	v	mesecu	avgustu.
3. S 1. majem se ukinejo prestopni vozni listki.
Utemeljitev Ukinitev postajališč, prestopnih voznih listkov in izdajanje mesečnih voznih kart na potrdila 6lužbodajalca nam narekujejo razlogi neznosnega tramvajskega prometa v središču mesta, kar bo znatno olajšalo in razbremenilo promet v celoti, ne samo tramvajski promet, temveč tudi tovorni in peš promet. Ce so opremo na postajališče ob glavni pošti v šelemburgovi ulici, ugotavljamo, da je skrajno nevarno In močno ovira potniški promet. Ukinitev postajališča na Poljanski cesti ob Strossmayerjevl ulici in na Tromostovju narekuje močno frekvenčni tovorni promet na teh mestih in pa bližina sosednih postajališč. Skratka ukinitev zgo-
DNEVNE VESTI
Obrtno nnbnvnn-prodajna zadrugo igračarjev in galanteristov z o. j. za
LRS, Ljubljana, je preselila svoje nove
Pisarniške prostore na Stari trg št. 2. elefon št. 45-29. Skladišče in planski oddelek v Tavčarjevo ul. 2/II. Telefon 26-71.	899
Vse čebelarje vabi čebelarska podružnica za Goriško na enodnevni čebelarski tečaj, ki se bo vršil 10. aprila ob 8. uri v Šempetru pri Gorici pri tov. Pavletiču. Predavala bosta profesorja Rojo ;n Bukovec Iz Ljubljane o vzreji In plemenitvi matic.
GLEDALIŠČE
DRAMA LJUBI.J ANA
Sreda, 6. ob 16: Petrov: >Otok miru«. Gostovanje v Celju. — Ob 20: Petrov: »Otok miru«. Gostovanje v Celju. — Ob 20: Gow-D Usseau: »Globoko so korenine« Zaključena predstava za sindikate.
Četrtek, 7. ob 20 Potrč: »Lacko ln Krofli«. Zaključena predstava za delegate IV. kongresa LMS.
Petek, 8, ob 20: Gow-D'Usseau: »Globoko so korenine« Red A.
Sobota, 9. oh 20: Potrč: »Lacko in Krefli«. Red D.
Nedelja, 10. ob 20: Gow-D'Usseau: »Globoko so korenine«. Izven.
OPERA
Torek, 5. ob 20: Mozart: »Flgarova svatba«.
Abonma red A.
Četrtek, 7. ob 20: Musorgskl: »Soročlnski sojem«. Zaključena predstava za LŠM. (Univerza).
Sobota, 9. ob 20: Puccini: »La Boheme«. Gostovanje Anite Mezetove. Zaključena predstava za sindikate.
Nedelja, 10. ob 20: Verdi: »Traviata«. Premiera. Izven.
Za premiero »Travlate«, ki bo v nedeljo 10 t. m., ne bo dovolila Uprava SNG rezerviranja vstopnic za nikogar, tudi ne za ustanove In tudi ne za podeželje. Opozarjamo, da so vse prošnje za rezerviranje, pismene ali telefonske, odveč. In ne bodo upoštevane.
Za sindikalno predstavo Gow-I)'Usseau: »Globoko so korenine« pridejo na vrsto sledeče sindikalne podružnice:
Kemični: št. 1, 8. Kovinarji: št. 1. 5, 12, 13, 20, 25. Prosvetni: št. 35, 41, 43, 48 ln sindikalna šola. Poštni: št. 1. 2, 4. Administrativni: št. 29. Trgovinci: št. 7, 9, 13, 17, 24. Gostinci: št. 2, 13. Železničarji: Ljubljana gl. kolodvor. Glav. dir. okrožna uprava. Tekstilci: št. 4. 5, 6, 8.
Bone za nakup vstopnic dvignite obvezno v torek 5. aprila med 17. in 18. uro na oddelku za kulturo in prosveto KSS-a. Podružnice opozarjamo, da dvignejo bone za nakup vstopnic med določenim rokom, ker jim sicer zapadejo.
Vstopnice na izdane bone dvignite obvezno v sredo med 8. im 10. uro na Upravi SNG, Gradišče 4.1.
LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Sreda, 6. aprila ob 16 in ob 20:	Petrov:
»Otok miru«. Gostovanje SNG Ljubljana.
MALI OGLASI
GODBENIKA za prvi krilni rog takoj sprejme Lesnoindustrijsko podjetje Nazarje pri Mozirju. Služba po dogovoru. Pismeno zglasiti na L. I. P. Nazarje — Mozirje 857 ENOSOBNO STANOVANJE s pritiklinami na Jesenicah zamenjam za podobno v Ljubljani. Dopdse na DZS, podružnica Slov. Javornik, Smolej Danica.	416
DOBRO POZNANO OSEBO, ki je pomotoma vzela v soboto zvečer na vlaku v Planici zavitek z vsebino: 6vetlo-modra odoja (ka-melja dlaka), brisača in košček mila, prosim, da ml vse to vrne v bsogib posledic v pisarno tiskarne Ljudske pravice, Kopitarjeva 6.
PREKLIC. Podpisani izjavljam, da je neresnično. kar sem govoril o tovarišu Jožetu Pirmanu meseca decembra 1948 na Suhi št. 21. — Malovrh Vinko, doJaveo, Suha 21, Škofja Loka.	914
raj navedenih postajališč nam narekujejo cestna varnost in predpisi prometa, obenem bomo pa dosegli hitrejše obratovanje tramvajskih voz, kar bo povsem koristilo potnikom, ki se vozijo na daljših progah.
Omejitev Izdajanja mesečnih tramvajskih voznih kart omogoča nabavo omenjenih kart vsem onim, ki jim je oddaljeno stanovanje od službenega mesta ali učilišča in s tem omogočimo delovnemu ljudstvu, da more pravočasno na svoja delovna mesta, zlasti še zato, ker vemo, da industrija, predvsem večja, leži periferno, učilišča so pa po ve. čini v sredini mesta, kar ima še za posledico prevažanje potnikov iz periferije v center in nasprotno.
Z ukinitvijo prestopnih voznih listkov 60 bo znatno razbremenil naval potnikov na tramvaje v sredini mesta na odcepih prog, na katerih so prestopali potniki z ene proge na drugo tudi za kratke razdalje, za eno ali dve postaji in s tem jemljejo prostor prebivalstvu, ki mora na daljše relacije, kakor tudi invalidom, materam z otioki in bolnim ljudem. Potniki, ki niso vezani na službo, se pa v tem primeru ne bodo posluževali tramvaja za krajše vožnje. Poverjeništvo za lokalni promet za glavno mesto Ljubljana v Ljubljani
VESTI IZ MARIBORA
Koncerti: Na koncertu RK, ki bo 9. aprila
v dvorani FD Poleta, v korist počitniškim kolonijam revnemu dijaštvu, sodelujejo Iz prijaznosti operni orkester pod vodstvom dirigenta H. Svetela, operni 'solisti: Tavčar
—	Presetnikova. Dragica Sadnlkova, Vlado Rakovec in Danilo Merlak, violinistka Nada Brandlova, ravnatelj Oto Balde im SKUD Slavo Klavura. moški zbor. Natančnejši spored bomo še objavili, sama imena sodelujočih pa jamčijo, da bo omenjeni koncert, ena najlepših prireditev v letošnji sezoni.
Dežurne lekarne: Torek, 5. 4.: I. mestna lekarna. Partizanska c. 1.
RADIO
Ljubljana, Maribor {o Slov. Primorje
Poročila so ob: 6.10, 7.00, 13.30, 15.30, 19-s# m 22.00 uri: Slede važnejše oddaje:
6.00	Množične pesmi — 6.30 Jutranji koncert — 7.10 Klavir v ritmu — 14.00 Igra Mali orkester mariborske radijske postaje p. v. Draga Lorbeka (prenos iz Maribora)
— 14.40 Primorci — zadružniki v Vojvodini
— 14.50 Koncert pianista Danila Švara. Na sporedu dela Marija Kogoja in Antona Lajovca — 15.10 Joseph Haydn: Godalni kvartet op. 64 — 15.45 Slovenske umetne pesmi
— 18.00 Igra Vaški kvintet — 18.30 Oddaja za pionirje. Poje pionirski pevski zbor iz Jevnice — 19.00 Radijski dnevnik — 19.10 Giullanl: Serenada. Izvajata: Boris Čampa (flauta) in Stanko Prek (kitara) — 19.40 Zabavna glasba — 20.00 W. A. Mozart: Flgarova svatba — opera v 4. dejanjih (prenos iz ljubljanske opere — 23.00 Pisana glasba do konca oddaje.
rmr i<mn mn
LJUBLJANA, MOSKVA: Avstrijski film »Otroci Pratra«, tednik.
SLOGA: Angleški film »Sedma tenčica, tednik. — Predstave ob 16.15, 18.15 in 20.15. TRIGLAV: Francoski film »Boi za progo«, tednik. — Predstavi ob 17 in 19.30. ŠIŠKA:	Sovjetski	film	»Daljna	nevesta«,
tednik. — Predstava ob 20.
MARIBOR PARTIZAN: Nemški film »Kemija in ljubezen«, tednik. - UDARNIK: Sovjetski film »Mlada garda«, II. del, ‘eTdH,k- “Postave ob 16.30, 18.30 in 20.30.
f Francoski dokumentarni film »Nadaljujemo Francosko«, tednik. — DOM: Francoski film »Kralj« tednik.
KRANJ MESTNI: Sovjetski film »Na straži miru«, tednik.
PTUJ: Sovjetski film »Gajči«, tednik.
POTDJOC1 KINO ZA OKRAJ SEŽANA bo predvajal:
L slovenski umetniški film »Na tvoji ■emljUi
5. aprila	ob	19.	uri	v	Materiji.
6. aprila	ob	19.	uri	v	Podgorju.
7. aprila	ob	19.	url	v	Prešnici.
8 aprila	ob	19.	uri	v	Vremskem Britofu.
9. aprila ob 19. uri v Divači.
Zadruga Fizkulturni magazin z o. j., Ljubljana, Mestni trg 10
Vas vabi na
redni letni občni zbor
ki bo dne 9. t. m. ob 15. uri v stekleni dvorani na Taboru
Dnovni red bo naslednji:
1. Otvoritev.
2. Volitve delovnega predsedstva.
3. Volitve zapisnikarjev, overovafeljev, verifikacijske in kandidacijske komisije.
4. Poročilo upravnega odbora o dosedanjem delu in bodočih nalogah.
5. Diskusija
6. Razdelitev dobička.
7. Poročilo nadzornega odbora ln razreš-nlca upravnemu odboru.
8. Volitve upravnega in nadzornega odbora.
9. Zaključki.
Poziv upnikom in dolžnikom!
Po sklepu Okrajne skupščine Grosuplje z dne 30. 3. 1949. preneha svoje poslovanje Okrajno podjetje raehanič' na delavnica Grosuplje.
Ysi upniki in dolžniki se zato pozi* vajo, da prijavijo svoje terjatve, odnosno poravnajo svoje dolgove najkasneje v roku 14 dni po današnji objavi-Neprijavljene terjatve se po tem roku ne bodo upoštevale, neporavnani računi dolžnikov pa se bodo prisilno izterjali-
Okrajno podjetje mehanična delavnica Grosuplje
»ELEKTROTEHNA« — LJUBLJANA
obvešča vsa zvezna podjetja na ozemlju LRS
da nam morajo po uredbi Predsedstva vlade FLRJ z dne 16. II. 1949 št. IV. 2380-49 o sklepanju pogodb poslati' specifikacije za II., III. in IV. četrtletje za elektrotehnični material po gram 119 za količine ki ne dosezajo minimalnih količin, in sicer tako, da jih prejmejo najkasneje do 13. t. m. Kasnejše prijave se iz tehničnih razlogov ne bodo mogle vzeti v poštev.
»Elektrotehna«, Ljubljana, Gosposvetska 3
Ureja uredniški odbor. — Odgovorni urednik Dušan Bole. — Naslov ure^*j, štva: Kopitarjeva 6. — Uprava: Kopitarjeva 2. - Telefon uredništva m upr ' 52-61 do 52-65. Telefon naročninskeg« oddelka 30 30. - Telefon oglasnem oddelka 16-SV — Stav £ek. računa 6-90601-0.