□ti I KOnopidn Leto XXII. OKTOBER 1973 Cena 0,20 din Po naši poti razvoja moramo iti naprej (iz slavnostnega govora tov. direktorja — objavljamo ga v celoti) Spoštovane tovarišice in tovariši, dragi gostje! INDUPLATI praznuje letos 50-let-nico svojega obstoja. Leta 1923 so zaropotali prvi tkalski stroji v tovarni, ki je zrasla na pogorišču Majdičeve-ga mlina. Češki industrijalci so ugotovili, da je tu ugodno področje za razvoj industrije, da je tu na razpolago cenena delovna sila in vsi drugi potrebni pogoji — voda, energija, železnica, skratka vse za malo vloženega kapitala. Proizvodnja se je začela na starih strojih, vendar je bil s tem dan povod za nadaljni razvoj. Vemo, da so se s tem dejanjem, ko je začela obratovati tovarna, odprle možnosti za izboljšanje življenjskih pogojev marsikatere družine v bližnji in daljni oko- lici. Delavcev je bilo na pretek in delodajalci so lahko izbrali le tiste, ki so se jim najbolj udinjali, in ki so bili pri delu bolj pridni. V prvih letih v teh delavcih še ni bilo prave proletarske zavesti, odnosno zavesti o njihovem izkoriščanju s strani tujih kapitalistov, temveč jih je gnala v delo le sla po zaslužku, pa čeprav skromnem. Prišla so leta svetovne gospodarske krize in oko marsikaterega delavca ali delavke se je orosilo, ko je zaradi pomanjkanja dela moral zapustiti za nedoločen čas svoje delovno mesto. Nastali so hudi časi. V tem času se je že porajala solidarnostna zavest delavca v tovarni, zavest, da morajo nastopati proti izkoriščevalcem le v strnjenih vrstah in složni. Po končani krizi leta 1933 so se začele tudi v tej tovarni razmere normalizirati. Ponovno je oživelo delo in pred tovarno so stale trume dela in kruha željnih delavcev. Tovarna je začela doživljati svoj razmah. Dograjena je bila predilnica za predenje lanu in konoplje, ki je industrijalcem iz Sudetov in domačim partnerjem prinašala še večje dobičke. Domači delavec pa se je mučil v težkih pogojih dela in v potu svojega obraza služil svoj vsakdanji kruh. V tej borbi za obstanek in za izboljšanje svojega položaja naš delovni človek ni mogel izboljševati svojih delovnih pogojev. Udarila ga je še ena katastrofa. Začela se je druga svetovna vojna. Že takoj na začetku vojne sc je delavstvo tovarne odzvalo pozivu KPJ na oborožen odpor, odpor proti okupatorju in proti vsem mračnim silam, ki so delovale v tem razdobju. Spomenik pri vhodu v tovarno zgovorno priča, koliko so delavci INDU-PLATI in okolice prispevali za dobrobit današnjega časa v času NOB. Za zvestobo revoluciji in uresničitev ciljev revolucije so darovali vse, kar so imeli, darovali so svoja mlada življenja. Darovali so jih za nas, ki sadove te revolucije danes uživamo. Mislim, da nam morajo biti ti borci za svobodo, naši nekdanji sodelavci, svetel vzgled za naše nadaljne delo in na-daljni razvoj naše revolucije, ki še vedno ni končana. Hrabrost je vedno vodila k napredku, stremljenju k boljši bodočnosti. Takoj po končani vojni se je delo v tovarni normalno nadaljevalo. Rajdobjc do leta 1950, ko je delovni kolektiv 17. septembra prevzel podjetje v svoje roke, lahko imenujemo razdobje planskega gospodarstva, katero je bilo vsekakor nujno za takojšnja povojna leta izgradnje in obnove porušene domovine. 17. septembra 1950 so se uresničile besede našega velikega vodje »Tovarne delavcem«! Ta dan je preokretnica v zgodovini delavskega razreda. Prišli smo do samoupravljanja družbene lastnine. Kolektiv je izvolil svoje samoupravne organe, svoj delavski svet in upravni odbor, ki sta prevzela skrb za nadalj-ni razvoj in bodočnost podjetja. Jai-ški kolektiv je pogumno stopil na pot razvijanja novih samoupravnih odnosov, zato je tudi ta datum proglasil za svoj praznik. Skrb za delovnega človeka, za izboljšanje pogojev dela, reševanje problemov pri delu in doma, skrb za čim boljše počutje v kolektivu, je bilo vodilo pri marsikateri akciji, ki se je izvršila v podjetju. Tudi po letu 1950 še niso nastali rožnati pogoji za na-daljni napredek in razvoj podjetja. Vedno smo si morali krojiti usodo z lastnimi močmi, zato tudi vzpon ni podjetje rastlo samorastniško in se razvijalo po konceptu tržišča. Predvojno obdobje in obdobje centraliziranega planskega upravljanja sta bil tako hiter. Upam si trditi, da je pustila svoj pečat tudi Jaršam. Polno prizidkov, zidanih nenačrtno, po potrebah tedanje situacije in zbirka najrazličnejših strojev, nabranih po manjših tovarnicah po Sloveniji v dobi nacionalizacije, se je znašla v INDU-PLATI. Šele z nastopom delavskega samoupravljanja je kolektiv svobodneje zadihal. Svobodnejša kreacija artiklov za potrebe široke potrošnje je zahtevala marsikatero spremembo tako v tehnologiji kot tudi v strojnem parku. V tem obdobju se je že okrepilo tržišče in pojavila se je tudi konkurenca. Jarše so že v tedanji dobi dobile sloves solidnega proizvajalca in ta tradicija se je razvijala tudi v naslednjih obdobjih in traja še danes. Nenehno pa je bila prisotna skrb za delavca in njegovo počutje. Med prvimi smo bili, ki smo za boljši kontakt med samoupravnimi organi in kolektivom uvedli naš tovarniški časopis »Konoplan«. To naše glasilo ima za seboj že 21 let izhajanja. Že leta 1954 smo si ustanovili solidarnostni denarni sklad pod imenom »tovarniška samopomoč«, ki je že marsikaterega člana kolektiva rešila v hudi denarni situaciji; to vrši še danes. V tem obdobju se je pričela razgibana družbeno politična aktivnost ter močno kulturno in fizkulturno delovanje. Posamezne akcije, prireditve in nastopi so kolektiv še tesneje povezali med seboj, tako da je deloval kot homogena celota in bil pripravljen prenašati tudi težave, ki jih je prinašalo tedanje obdobje. Modernizacija opreme je narekovala obenem skrb za kader. Jarše so imele in imajo še danes vedno odprta vrata za vsakega pridnega strokovnjaka in sodelavca, ki je voljan skupaj s celim kolektivom deliti vse težave in dobrote ter z njim usmerjati in ustvarjati boljše pogoje za boljši jutrišnji dan. Za boljše počutje naših delavcev smo uredili družbeno prehrano in upe. ljali tople obroke, zgradili smo dom v Umagu in na Mali planini. Vseskozi deluje za naše delavce ambulanta, ki ne samo zdravi, temveč tudi preventivno bdi nad zdravjem nas vseh. Tudi stanovanjska izgradnja nam ni bila tuja. O tem zgovorno pričajo naselja in bloki v okolici podjetja; to so sadovi pridnih rok in vzajemne pomoči. Modernizacija podjetja se je nadaljevala, vendar je že bilo čutiti, da tržišče išče nove artikle in ugotovili smo, da so laneni proizvodi za tedanji standard naših delovnih ljudi absolutno predragi. Nastopila je majhna kriza in podjetje se je znašlo na razpotju. Kam sedaj. Iskali smo nove poti, razmišljali o novih proizvodih. Ni šlo vse gladko, vendar se je pot našla in po programu, ki je bil začrtan leta 1963, ki so ga samoupravni organi tudi odobrili, se je začela postopna preori-entacija podjetja. Iz predelovalcev lanu in konoplje smo hoteli postati predelovalci sintetike. Začetne improvizacije so stale mnogo truda. Potreben je bil nov strokovni kader, in v podjetje je prišlo več novih sodelavcev, inženirjev in tehnikov. Obdobje let 1962—1963—1964 lahko smatramo za prelomnico dogajanj v Jaršah. Nov koncept dela in jasno začrtana pot razvoja nista več dopuščali omahovanj. Sedemletni plan je del smernice razvoja in po tej poti so Jarše pogumno zakorakale novemu cilju nasproti. Vse takratne napovedi se sicer niso tako hitro uresničile, vendar smo lahko z rezultati tega obdobja zadovoljni. Upam si trditi, da ni bilo spodrsljajev, ki bi zahtevali večje žrtve kolektiva. Drži, da tudi danes ne živimo odlično, da si ne deli- mo dobičkov, ker vemo, da moramo skrbeti za naš napredek, za naš novi jutrišnji dan, ki pa morabiti lepši in svetlejši od današnjega. Začrtana politika je rodila sadove. Danes imamo 42-urni delovni teden s polurnim dnevnim odmorom. Našim ženam ni treba več na nočno delo, kar je ogromnega pomena, ne samo za delavke, ki so hodile ponoči na izmeno, temveč tudi za njihove družine. Vse te pridobitve so sadovi pridnih rok in predhodnih odrekanj ter pravilno in dolgoročno začrtane poti našega razvoja. Danes bijemo drugo fazo naše samoupravne revolucije. Pot, začrtana leta 1950, je doživela velike spremembe. Samoupravljanje je sistem družbene ureditve, ki ne more biti dograjen preko noči, temveč ima svoja razvojna obdobja, ki so lahko zelo dolga. Nova ustavna dopolnila nam dajejo pravice in nalagajo dolžnosti, da se organiziramo v take samoupravne skupnosti, v katerih bomo stvarno lahko uveljavljali svoje neodtuljive pravice po delitvi s svojim delom ustvarjenega dohodka. Naša naloga je, da trdno sodelujemo pri uvajanju in uveljavljanju sistema, za katerega se je naš delavski razred boril vse obdobje revolucije. Jasno nam mora biti, da nobena stvar ne pride sama od sebe. Za vsako stvar se moramo boriti in svoje pravice moramo tudi izvojevati. Naša dolžnost je, da našega delovnega človeka vzgajamo v duhu pravega gospodarja z družbeno lastnino, pravega samoupravljalca, ki bo znal ceniti in vrednotiti svoje delo in delo svojih sodelavcev, ki bo znal odločati in soodločati, kako porabiti sredstva, ki jih je ustvaril. Takšna vzgoja — vzgoja samo. upravljalcev se mora začeti že v rani mladosti. Naš delovni človek je sposoben dojeti današnjo situacijo in pravilno reševati probleme, ki so pred njim. Pripravljen je tudi žrtvovati del svojega zaslužka, če vidi, da je denar dobro naložen in da mu bo prinesel boljšo prihodnost. Kolektiv INDUPLAT1 Jarše se po vseh svojih močeh trudi, da bi našel najboljšo obliko za razvoj samoupravljanja in na tej bazi kreira tildi svojo prihodnost. Podjetje se mora razvijati naprej po zahtevah tržišča in iskati vsako možnost za plasma svojih artiklov. Upam si trditi, da je naša pot pravilna zato morajo biti načrti razvoja tudi uresničeni. Prva faza rekonstrukcije je narejena. Prvi del nove predilnice že obratuje. To je nova svetla točka v zgodovini podjetja. Premagali smo starokopitnost in znovo tehnologijo postavili temelj bodočemu razvoju. Starih Jarš ni več, danes nastopajo nove Jarše, novi INDUPLATI v novi uniformi. Lanu in konoplje ni več i.i s tem je odpadel še zadnji ostanek starega. Tudi bombažne tkanine že odmirajo porajajo se novi zahtevnejši obenem pa tudi donosnejši artikli, tako za široko potrošnjo kot za potrebe naše JLA. Prav tako smo v našo proizvodnjo uvedli vrsto novih tehničnih artiklov. Tkalnica je praktično vsa nova, močno se je razvila tudi konfekcija in artikli, ki jih izdeluje, imajo veliko prihodnost. Naši proizvodi so si utrli pot h kupcu z najvišjim standardom v Evropi, to je v Skandinavske dežele. Danska, Švedska in Norveška že dobro poznajo naše proizvode. Z našim izvozom ustvarjamo danes devizni priliv v višini GOO tisoč dolarjev letno in pri tem dosegamo celo že nekaj dobička. Svojo razvojno pot prilagajamo domačim razmeram in razmeram tujega tržišča. Naša težnja je, da bi našli čim večje možnosti poslovanja z deželami neuvrščenih in z njimi navezali tesne poslovne stike, kajti INDUPLATI ima tudi za področja ustrezne proizvode. Zato moramo iti po naši poti razvoja naprej in si tako ustvarjati še boljše pogoje za svoj obstoj in nadalj-ni razvoj. Če je bil naš celotni dohodek v letu 1963 30 milj. ND pri 1100 zaposlenih, leta 1973 140 milj. ND pri 900 Naša posebna priznanja so prejeli (z leve na desno): Franc Rebernik, ing. Kamilo Marinc (nekdanja direktorja), Franc Klemenc (predsednik Sob Domžale) in dipl. ing. Srečo Bergant (naš sedanji direktor) Razvitje prapora ZB Jarše zaposlenih, mora biti leta 1980 250 milij. ND pri 1000 zaposlenih. Naša naloga je, da čim hitreje dokončamo dela na novem objektu tovarne, kajti novi stroji bodo začeli prihajati v podjetje že v decembru. Nova barvarna je nova svetla točka v našem razvoju in nov motiv za naš nadaljni napredek. Čaka nas nakup drugega dela nove predilnice, to je strojne opreme za proizvodnjo nadaljnih 800 do 1000 ton preje. Prostori za to opremo so že urejeni. Po dokončani ureditvi nove predilnice bomo morali posvetiti vso našo pozornost nadaljni izgradnji oplemenitilnice. Nabaviti bomo morali stroje za sušenje in oplemenitenje ter barvanje tkanin ter v končni fazi še zgraditi novo plastificirnico. Z izgradnjo plastificirnice se bomo rešili uvoza tkanin ali uslug za artikle, s katerimio sva jamo danes jugoslovansko tržišče. Takšni artikli so na primer zračne hale, koridorji, kontejnerji, silosi, bazeni, cerade, itd. Ti artikli terjajo modernizacijo lahke kon-ekcije ter gradnjo težke konfekcije in odelka kovinskih konstrukcij. Za razvoj podjetja so neslutene možnosti. Če hočemo uresničiti vse te napovedi bomo morali vložiti mnogo truda in potrpežljivosti. Vendar ta vlaganja ne bodo ogrožala standarda našega delovnega človeka. Zadostovalo bo, če bo volja za napredkom trdna in če bo ta volja izkazana z marljivim delom. Tak koncept dela so naši samoupravni organi ter družbeno.politične organizacije že odobrile in s tem konceptom se INDUPLATI vključuje tudi v širšo družbeno-politično skupnost občine, republike in federacije. Našemu začetnemu razvoju mora slediti vsak član kolektiva, kot aktiven samoupravljalec. Istočasno bo moral nenehno izpopolnjevati tudi samega sebe. Naloga naših družbeno-političnih organizacij je, da kot avantgarda z vsemi svojimi možnostmi pomagajo izpeljati te naloge. INDUPLATI je bil, je in bo odprt kolektiv za vse, ki enako kot on, s trudom in delom kujejo našo boljšo bodočnost. Pripravljeni smo razvijati vse tesnejše stike med sosednjimi in sorodnimi podjetji. Menim, da ni nobenih zadržkov zaradi katerih ne bi mogli še utrditi naših medsebojnih ve. zi. Zdi se mi, da bo to medsebojno povezovanje in združevanje posameznih enot v večje, kapitalno čvrstejše enote, postala nuja jutrišnjega dne, čeprav se nekateri tega še ne zavedajo. Le velika in močna podjetja bodo lahko nasprotovala problemom jutrišnjega dne. Delovni kolektiv INDUPLATI se je vselej zavedal svoje neposredne vključenosti v krajevni in občinski družbeni in gospodarski organizem, katerega sestavni del je. Skrb za skladen in celovit razvoj tega organizma, je bila in je še naprej naloga tega kolektiva, katerega prizadevanja se morajo vsklajati na širšem in ožjem družbeno političnem področju. Sodelovanje z občinsko skupščino in družbeno političnimi organizacijami je bilo in mora ostati vedno dobro. Danes, na prazničen dan apeliram na ves kolektiv, da bi vsak njegov član s složnim in marljivim delom, z vso zavzetostjo in po svojih najboljših močeh prispeval k realizaciji nalog, ki smo jih zadali na področju tehničnega in tehnološkega razvoja podjetja, ter enako prispeval h krepitvi samoupravnih odnosov v tovarni — ožji in širši družbeni skupnosti. Ob današnjem prazniku gre naša zahvala zlasti tudi vsem našim bivšim sodelavcem-upokojencem za njihov trud pri razvoju in rasti podjetja, saj njihovo minulo delo danes uspešno nadaljujemo. Čestitam vsem članom kolektiva in želim, da bi še mnogo let sodelovali in ustvarjali našo skupno socialistično in samoupravno prihodnost. Ta in še druga »zdrava kmečka« dekleta so skrbela za sprejem gostov xxxxxxxxxxxxxx\x\x\\x\xx\x\\x\x\\x\xx\\x\xx\\x\\\xxx\xxxxx\x\\xxxxxxxx\\xxxv\\\x\\x\xxx\\x\x\xx\xx\x\xx\xv Občinska priznanja ob jubileju Na proslavi 50-Ietnice podjetja je tov. Klemenc Franc, predsednik Sob Domžale, podelil naslednja občinska priznanja: Zlati RED ZA ZASLUGE: Delovni kolektiv INDUPLATI Srebrna MEDALJA ZA ZASLUGE: Jože Klešnik, ekonomsko.analitski sektor Franc Majdič, konfekcija Franc Rebernik, v pokoju Anton Ručigaj, predilnica PLAKETA Z ZNAKOM: Marija Benda, pripravljalnica Joži Berdajs, konfekcija Tončka Hren, tkalnica Matilda Hribar, konfekcija Marica Jerman, tehnični sektor Mirko Kašniik, vzdrževanje Franc Lužar, oplemenitilnica Marija Malež, tkalnica Angelca Oražem, predilnica Slavko Osolin, vzdrževanje Marija Pirnat, vzdrževanje Stane Pislak, konfekcija Marija Pollak, tkalnica Marija Posavec, pripravljalnica Anton Rogelj, oplemenitilnica Marija Žun, tkalnica xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxvxxxxxxxxxxxxxxx\> Nismo pozabljeni Prav prijetno smo bili presenečeni, ko smo dobili za 50-Ietnico podjetja vabilo, naj se udeležimo proslave. Težko sem pričakoval dan, da zopet vidim svoje sodelavce, da se pogovorimo in spomnimo, kako je bilo ta čas, kar nismo bili skupaj. Že pred vrati v tovarno je bilo tako, kot da gremo v svate. Vsak je dobil nagelj od mladih deklet, tako da smo korakali kot svatje proti tovarni, ki je bila tako okrašena kot še nikoli. Povsod red, vse pospravljeno v predilnici, ki je bila takrat kot skladišče in gradbišče, v bleščečih dvoranah stroji najnovejšega tipa za predelavo sintetike. V lepem nasadu stoji velika zračna hala za skladiščenje. V tkalnici so sami novi stroji. Takrat, ko sem šel v pokoj, so ravno razbijali stare češke »mašine« Kar stiskalo me ob misli, kaj bo zdaj. Toliko let so služili, zdaj pa tako razdejanje. Sedaj pa je vse lepo v redu. Tudi v pripravljalnici so postavili veliko strojev. V mungi pa je vse pripravljeno za nove stroje. V barvarni in impregnaciji je še vse po starem. Toda Mlinščico so spravili v kanal, vse so splanirali in sedaj že raste nov objekt za barvarno. Po tem ogledu sem šel v blagajno K pepci po denar. Kar nisem mogel verjeti, da je pridni kolektiv pod pametnim vodstvom in zrelim delavskim svetom toliko spravil skupaj, da je mogel tako nagratiti številni kolektiv in še upokojence. Poslušal sem spodbudne besede direktorja, ki je govoril o uspešnem razvoju tovarne. Z lepimi uspehi se je pohvalil tudi predsednik občine. Lepo je bilo, ko so nagradili zaslužne člane, od najvišjih do preprostih tkalk. Tesno ste povezani z borci, ki so daliv se za to, kar imamo danes. Ganjen se mbil, ko so stari borci sprejeli lep nov prapor medse. Potem je sledil nastop bratov Pirnat, ki so tako lepo, ubrano zapeli. In pa koncert domžalskega orkestra pod vodstvom Tomaža Habeta, ki je tako ubrano zaigral, da je kar prehitro minilo. Šli smo na pogostitev v menzo. Vse je bilo lepo urejeno. Upokojenci so šli v menzo, borci na kegljišče, delavci pa pod veliko platneno streho, ki je prekrivala obsežen del dvorišča. Po dobrem kosilu in kapljici smo se lepo zabavali ob godbi, ki je igrala prav okrogle. Razmišljal sem doma pozno v noč, kako naj se vam zahvalim. Tovariši so mi rekli, naj napišem v Konoplan, da sc mi, upokojenci, lepo zahvaljujemo za vse, kar ste nam lepega in dobrega storili za ta jubilej. Vsa čast vam, lepo je, da ste se spomnili bivših delavcev, ki so delali v težjih razmerah. Tudi vi greste za nami in želim, da bi vam bodoče generacije napravile tako lep dan, kot smo ga doživeli mi. Lepo je to. Vi upoštevate Titove besede: prvi je delovni človek. Edo Rojc Čestitke ob 50-letnici DELAVSKEMU SVETU »INDUPLATI«, Jarše Lep dan in srečen za mene je bila vaša proslava ob 50-letnici. Posebno sem bil presenečen nad delovnimi uspehi, k iso rezultat sloge in prizadevanja. Po petih letih moje odsotnosti sem vidci pravzaprav drugo podjetje. Razveselil sem se tudi srečanja z nekdanjimi sodelavci, ki so še vedno pravi »Majdičevci«. Zahvaljujem se Vam in kolektivu za izkazano pozornost, ter želim še naprej tak napredek v dobro nam in celotne družbe. Vaš nekdanji direktor Marinc Kamilo Sosednji kolektiv PAPIRNICE KOLIČEVO iskreno čestita k visokemu jubileju 50-letnici INDUPLATI JARŠE in vam želi v bodoče še mnogo delovnih uspehov! Ob zlatem jubileju Vašega podjetja Vam v svojem imenu, imenu samoupravnih organov in družbeno političnih organizacij, iskreno čestitam in želim tudi pri nadaljnjem razvoju Vašega podjetja mnogo uspehov! Direktor »TOSAME« Slavko Bajec, oec. Ob priliki, ko praznujete 50-letnico obstoja vašega podjetja, sc pridružujemo čestitkam in vam želimo še mnogo poslovnih uspehov. Kolektiv »Tapetništvo« Celje z izleta na Veliki planini Zahvaljujem se za povabilo. Z veseljem bom prišla na proslavo. Dovolite mi, da ob jubileju iskreno čestitam k 50-letnici podjetja. 2e-lim še mnogo uspehov in napredka tudi v bodoče. Vsakemu članu podjetja pa še veliko osebnega zadovoljstva ter čim več delovnega poleta. Že leta nam upokojencem kolektiv omogoča lep izlet in prisrčno srečanje. To je vsakoletno doživetje, katerega se že vnaprej veselim. Omogočeno nam je prijetno bivanje ob morju ali v planini. Zato moja prisrčna zahvala in še enkrat želim vsemu kolektivu veliko sreče in uspehov pri nadaljnjem delu. S tovariškim pozdravom Tilka Kuralt Ob prazniku smo jih obiskali Predstavniki IO sindikalne organizacije so tudi ob letošnjem tovarniškem prazniku obiskali večieo članov kolektiva, ki jih je bolezen za dalj časa odtegnila z delovnih mest, jim posredovali pozdrave in najboljše želje sodelavcev in izročili skromno darilo. Seznam, ki nam ga je posredovala Ambulanta, je tokrat štel kar 24 bolnikov. Med njimi so tudi taki, ki jih je narava njihove bolezni prisilila k zdravljenju v bolnišnicah. Ti so nas bili še posebno veseli, saj jim kljub vsej pozornosti zdravstvenega osebja manjka toplina lastnega doma in delovne okolice. Že naslednjega dne, nas je prijetno razveselilo pismo s sledečo vsebino: »Spodaj podpisana sc najlepše zahvaljujem za poklonjeno cvetje ob pri- liki obiska v bolnišnici, kakor tudi za denarno pomoč, katero sem sprejela. Prav lepa hvala vsem, ki ste me v tej bolezni obiskali, saj mi je bilo v veliko uteho in zavest, da me niste pozabili, kot članico kolektiva. Obenem se pridružujem čestitkam ob priliki 50. obletnice obstoja našega kolektiva, katero boste praznovali jutri in katero sem tako srčno želela praznovati med sodelavkami in upokojenci tudi sama, saj so to moji zadnji meseci v kolektivu, kajti moja delovna doba se izteka h kraju. Torej, delovnemu kolektivu še enkrat na mnoga leta in čimboljše uspehe. želi vaša Dečman Milka.« Naj ob koncu še enkrat zaželimo našim bolnikom skorajšnjega okrevanja in snidenja s sodelavci. Mira Kavčič Visoki obisk iz Francije V naši OZD se je dne 21. septembra mudila na obisku študijska delegacija sindikata Francoske demokratične konfederacije dela (CFDT) delavcev tekstilne, usnjarske in oblačilne stroke. Delegacijo je vodil generalni sekretar federacije Rogcr Toutain, njen obisk pri nas pa je organiziral RO sindikata industrije in rudarstva Slovenije, ki s to francosko sindikalno organizacijo tudi sicer vzdržuje stalne stike. Delegacija jc obiskala poleg našega tudi nekatera druga tekstilna in usnjarska podjetja v Sloveniji. Zaradi tega je v razgovoru s predstavniki naše osnovne sindikalne organizacije, samoupravnih organov in OZD tekla beseda predvsem o določenih specifičnih in čisto konkretnih vprašanjih ekonomske in samoupravne problematike v naši OZD. Po razgovoru so si člani francoske delegacije ogledali tovarno. Obisk je potekel v delovnem in prisrčnem vzdušju, z obeh strani pa je bila tudi poudarjena želja po nadaljnji krepitvi naših medsebojnih odnosov. v< Francoska delegacija si ogleduje tovarno Otvoritev oddelka konfekcije v Pečah ^•■POZDRAVLJEN V PECAH L : Pozdravni govor V sredo, 12. septembra 1973, so v Pečah stekli šivalni stroji, ki so zapustili matično podjetje in se približali ljudem, ki sicer nimajo možnosti zaposlitve. Domačini so nam pripravili pristen in prisrčen sprejem. Pred vhodom v počiščeno vas so postavili dva mlaja, pred vhodom v poslopje bivše šole pa še dva. Točno ob napovedanem času je zbrane goste in delavce nagovoril tajnik krajevne skupnosti tov. Devičnik z govorom, ki ga zaradi pristnosti navajam v celoti. Dragi prisotni, spoštovani gostje I Najprej bi želel pozdraviti vse prisotne, posebej še predstavnike skupščine občine Domžale, predstavnike družbenopolitičnih organizacij ter predstavnike tovarne Induplati. Danes je v dolgi zgodovini Peč največji praznik. Vas, ki je že nekaj Topel sprejem časa kazala znake vztrajnega propadanja, je v svoji zgodovini obrnila nov list z obetajočo prihodnostjo. Leta in leta so prav iz teh krajev odhajali mladi in stari o širni svet za kruhom. Tam so si ustvarjali družine — tu pa so ostajale hiše prazne in neobljudene. Redkokdo se je vrnil. Glejte, danes pa stojimo pred poslopjem, v katerem že brnijo stroji. Tu je stavba, v kateri se bo kovala bodočnost Peč. To je praj, ki bo dajal velik kos kruha nekaj desetinam deklet in ženam — prostor, kjer bo mamica služila denar, da bo svojim otrokom kupila vse tisto, kar malčki potrebujejo za svoj razvoj. Danes imamo v Pečah praznik! V vas so pridrli žarki svetlobe in toplote, zdi se mi, kot bi se vas znova rodila. Občani prav zdaj — bolj kot kdajkoli — gledajo z zaupanjem v bodočnost, v socialistično prihodnost, kajti samo v socializmu se dogajajo take stvari, da je človek človeku brat; da daje družba ljudem več, kot lahko občani družbi vračajo; da priskoči družba na pomoč občanom takrat, ko se ti znajdejo na knžpotju, ne vedoč kako in kam. Danes imamo praznik! Nov daljnovod, transformator, prenovljena stavba, opremljena s stroji. Ljudje si doma služijo kruh — danes nekaj deset, jutri jih bo že več ... Vse to nam je dala tovarna Induplati, za kar se ji o imenu vseh občanov toplo zahvaljujem. Tudi občina nam je pri tem izdatno pomagala — tudi njej gre iskrena zahvala. Dobili smo bogato in zajetno darilo. Kako naj se vam, dragi predstavniki, za vse to oddolžimo? HVALA VAM! Nazadnje bi se še enkrat najtopleje zahvalil tovarni Induplati iz Jarš za velika finančna sredstva, ki jih je vložila v obrat v Pečah, ter za postavitev trato postaje. Zahvaljujem se skupščini občine Domžale, ki je prispevala finančna sredstva ter nas obenem tudi moralno podprla. Zahvaljujem se Elektro Ljubljana, ki je o rekordnem času postavila trafo postajo. Posebno zahvalo pa dolgujem tudi družbenopolitičnim organizacijam, posebno še Socialistični zvezi za vso pomoč pri delu. Še enkrat — vsem, ki ste pomagali, da je obrat Induplati v Pečah postal resničnost — najlepša hvala! Zbranim je nato spregovoril direktor podjetja o tehnoloških in ekonomskih razlogih, ki so nas privedli do tega, da odpiramo oddelek v Pečah. Prav tako pa ne kaže prezreti dejstva, da s tem jačamo tudi položaj Peč in okoliških vasi, kar bo odločilno prispevalo k hitrejšemu napredku teh dovolj oddaljenih področij. Čestitkam in najboljšim željam se je pridružil tudi predsednik Sob Domžale tov. Albin Klemenc, nato pa je predsednik DS Janez Grčar prerezal * Ir trak pred vhodom in s tem uradno odprl oddelek. Žal tudi tu takrat ni bilo elektrike in so se tako stroji zavrteli šele po 14. uri, ko je bila redukcija začasno ukinjena. Krajevni predstavniki so nas nato povabili na pristno kmečko kosilo, kjer je bila kupljena samo sol. Ogled novega obrata Janko Ukmar Ustavna razprava v Induplati Dne 19. septembra je bila v naši OZD razprava o osnutkih nove zvezne in republ ške ustave. Razpravo sta vodila tov. Stane Sko.< in tov. Ingo Paš. V razpravi je bil poudarjen zlasti pomen ustavnih sprememb v naši družbeno-ekonomski ureditvi in druž-beno-političnemu sistemu, ki ga označujeta odločilna vloga delavskega razreda v temeljnih samoupravnih skupnostih, TOZD in krajevnih skupnostih ter uvajanje novega delegatskega si- stema. Udeleženci so po končani razpravi sprejeli tudi protestno pismo zaradi porušitve spomenika partizanskim borcem na Koroškem in ga sklen.li poslati na CK ZKS. Odgovarja pravnik Razdelitev oziroma Oče ima kmetijo, sinovi pa smo trije. Ali je mogoče, da bi oče razdelil med nas otroke vsakemu del kmetije oz. zemlje. Pripominjam, da je pri očetu ostal le eden od nas, druga dva pa sva se odselila drugam in sva zaposlena v tovarni. Če razdelitev kmetije ne bi bila možna, kako bo z dedovanjem? Odgovor: Promet s kmetijskimi zemljišči in dedovanji kmetijskih zemljišč in kmetij urejata nova zakona, in sicer zakon o kmetijskih zemljiščih in zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gosspodar-stev (kmetij), oba objavljena v Ur. listu SRS, št. 26/73. Oba zakona sta že stopila v veljavo. Po 24. členu zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) ni mogoče s pogodbami o izročitvi in razdelitvi premoženja za življenja, darilnimi pogodbami za primer smrti in pogodbami o dosmrtnem preživljanju razpolagati s kmetijami v nasprotju z določbami tega zakona. Po določbah tega zakona pa deduje kmetijo praviloma samo 1 dedič, in sicer tisti zakoniti dedič po splošnih predpisih o dedovanju, ki ima namen obdelovati kmetijsko zemljišče z osebnim delof, pri čemer ima prednost tisti, ki je ta svoj namen že izkazal. Z ozirom na navedeno oče ne bi mogel razdeliti kmetije na vse otroke tako, da bi dodelil vsakemu od njih njen ustrezajoči del. Kmetijo bo lahko dedoval le tisti sin, ki je pri očetu ostal in ki bo lahko izkazal svoj na- dedovanje kmetije men, da jo bo obdeloval s svojim osebnim delom, zlasti če že sedaj dela na kmetiji. Druga dva sinova bosta skupaj z morebitnimi drugimi nujnimi dediči (zakoncem, zapustnikovimi posvojenci ter zapustikovimi starši) dedovala le denarno vrednost nujnega deleža po splošnih predpisih o dedovanju. Ta znaša za potomce p>olovico tistega deleža, ki bi vsakemu od njih šel po zakonitem dednem redu. Ta delež pa sodišče iz posebnih razlogov lahko poveča ali zmanjša, pri čemer upošteva zlasti premoženjske razmere in pridobitno sposobnost dedičev ter gospodarsko zmožnost kmetije. Navedeni dedni delež izplača tisti dedič, ki je dedoval kmetijo. Rok za izplačilo določi sodišče glede na gospodarsko zmožnost kmetije in socialne razmere dediča in lahko praviloma traja največ 5 let, izjemno pa tudi dlje, vendar največ 10 let. Pri tem pa je treba posebej poudariti, da se v ta dedni delež obvezno, t. j. ne glede na zapustnikovo voljo, všteje vse, kar se sicer vračuna v dedni delež po splošnih predpisih o dedovanju. Omeniti je treba tudi, da mora tisti, ki je podedoval kmetijo, če to kmetijo ali njen znaten del prostovoljno odtuji v to letih potem, ko jo je prevzel, pa ne pridobi drugega kmetijskega zemljišča najkasneje v enem letu od takšne odtujitve, sodedičem na njihovo zahtevo doplačati razliko, tako da niso prikrajšani glede dednih deležev, ki bi jih dobili po splošnih predpisih o dedovanju. ZAHVALA Ob tragični smrti naše drage mame Golob Helene se najtopleje zahvaljujemo delavcem tovarne »Induplati« kakor tudi vsem sosedom za izrečeno sožalje, pomoč ter spremljavo na zadnji poti in podarjeno cvetje. Še posebno pa se zahvaljujemo dr. Šiška Mariji za požrtvovalno zdravniško pomoč, ki jo je nudila v teh težkih trenutkih. Družina Golob ZAHVALA Ob smrti svoje mame Marije se zahvaljujem vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. Hvala vsem sodelavkam iz konfekcije in trgovine za izrečeno sožalje in denarno pomoč. Žalujoča hčerka Majda Zahvaljujemo se vsem, ki so sodelovali pri pripravah in izvedbi proslave 53-letnice podjetja, še posebno pa mladinski organizaciji za pomoč pri sprejemu gostov, v kuhinji in pri urejanju okolja, kuhinji in strežnemu osebju restavracije, skupinama, ki sta postavili slavnostni oder in koridor, električarjem za osvetlitev, dekletom iz kadrovskega sektorja za pravočasno poslana vabila, poenterkam za razdeljevanje čestitk in nagrad, urejevalcem prometa, uredniškemu odboru za slavnostno številko KONOPLANA, skupinam, ki so skrbele za varnost, prvo pomoč in gasilcem ter vsem ostalim, ki so kakorkoli sodelovali v pripravah in omogočili brezhiben potek proslave. Odbor za proslavo 50-letnice podjetja Proizvodnja in v avgustu kvaliteta 1973 V mesecu avgustu so proizvodni obrati delali normalno. Redukcija električnega toka je povzročila izpad proizvodnje za 8 ur, kar je seveda vplivalo na manjšo proizvodnjo, oziroma slabše izpolnjevanje mesečnih planiranih nalog in to v vseh obratih. Obrat predilnice je kljub redukciji električnega toka prvič v letošnjem letu izpolnil mesečni plan količinske proizvodnje. Iz tega lahko sklepamo, da bodo rezultati predilnice v naslednjih mesecih ugodnejši, kakor pa so bili v preteklih mesecih. Seveda je tu še pogoj pravočnasne dobave vlakna za predilnico in pa kvaliteta istega. Sukančarna je dosegla boljši rezultat kakor v prejšnjih mesecih. Ta rezultat izvira iz večje dobave bombažne preje, katera se suče za izvoz. Po kapacitetah bi sukančarna lahko izdelala še več sukancev, če bi bilo to potrebno. Izpolnitev planirane naloge je bila v tkalnici slabša kakor v prejšnjih mesecih, kljub temu, da je bil plan v votkih presežen. Vzrok za slabši rezultat je v že omenjeni redukciji električnega toka, kar predstavlja ca 2,2% mesečnega plana. Poleg tega izpada pa je bilo montiranih v avgustu mesecu 30 kom. Unifil aparatov, kar je tudi povzročilo določene zastoje in s tem seveda manjšo količinsko proizvodnjo. Tudi nočno delo v III. izmeni še ni dalo nekih večjih rezultatov. Vzrok je v tem, da ni moških, kolikor pa so že na delovnih mestih, pa še niso popolnoma priučeni. Dobava preje je bila v glavnem zadovoljiva, le Nmso/2 bomb. čes. je primanjkovalo. Iz tega razloga tudi proizvodnja tkanin za konfekcijo zaostaja. To bo povzročilo problem v konfekciji in sicer zna priti do izpada v proizvodnji artiklov za potrebe JLA Slaba je bila kvaliteta Nm lo/l Malon šant. efekt, in Nm 9/1 Malon surov, kar nam povzroča slabšo kvaliteto. Oplemenitilnica je dosegla slabši rezultat. Vzrok je v tem, ker je imelo podjetje MTT iz Maribora kolektivni dopust in niso bile dobavljene tkanine, katere nam v tem podjetju ople-menjujejo. Iz tega razloga je bila večja nedovršena proizvodnja surovih tkanin. Rezultati konfekcije so slabši zaradi kolektivnega dopusta, kateri s planom ni bil predviden. Vendar pa je kljub temu mesečni proizvodni plan, merjeno v Nh, izpolnila. Bolniški izostanki so bili v vseh obratih normalni, razen v tkalnici in konfekciji. Izredno močno je bilo v tem mesecu koriščenje rednih letnih dopustov. Zaradi tega so bili tudi skupni izostanki veliki in sicer so se igbali od 19,2% v obratu za vzdr- ževanje, pa do 27,3 % v pripravljalnici. To nam narekuje bolj načrtno koriščenje rednih letnih dopustov skozi celo leto, da ne prihaja zaradi tega do nepotrebnih motenj v proizvodnji. Kvaliteta izdelkov v avgustu je bila slabša kakor v juliju. Vzrok poprečno slabši kvaliteti je v grupi bombažnih tkanin, zaradi slabega tiska v MTT in sicer ca 3.000bmrt. Drugi artikel zaradi tiska in pa ker ni odgovarjala širina, je 3167/120 v količini ca. 5.000 mrt. Količina teh dveh artiklov pa predstavlja že 2,7% vseh izdelanih tkanin v avgustu mesecu. Zaradi slabe kvalitete materiala je bilo izločenih v klabo 6,046 mtr. tkanin. Navedene vzroke sem naštel, vendar pa nas to ne opravičuje, kajti veliko je še subjektivnih vzrokov, kateri nam povzročajo slabo kvaliteto in s tem zmanjšujejo dohodek. Naj navedem še podatek, da je bila prodajna vrednost naših izdelkov zaradi slabe kvalitete zmanjšana v juliju in avgustu za ca. 63 milijone, kar predstavlja 2,8 % prodajne vrednosti. Pri tem negativnem rezultatu se moramo zamisliti in ukrepati na vseh področjih dela tako, da bo rezultat ugodnejši, oziroma da se kvaliteta naših izdelkov dvigne na nivo, katerega z vestnim delom ob danih pogojih lahko dosežemo. V avgustu mesecu je izredno po-rastel odstotek tkanin v III. kvaliteti in neregularnih tkaninah, kar je še bolj zaskrbljujoče. S stalno medfazno kontrolo od prihoda materiala v podjetje pa skozi celoten tehnološki proces in s poučevanjem delavcev, kako moramo delati, da bomo izdelali oziroma izdelovali kvalitetnejše tkanine lahko dosežemo boljše rezultate. To pa je naloga celotnega vodstvenega kadra v podjetju. Jeraj Franc Osebni dohodki za avgust 1973 Vrednost točke je za mesec avgust ostala nespremenjena, in sicer 0.0168. Stimulativni del, razen kvalitete, je bil izplačan le d akontacijskem znesku, in sicer za vse tri skupine (R-d, R-D-Z in Rij v višini 4%. Po obračunu bo v mesecu septembru izplačana razlika na stimulativni del. Dodatna merila za mesec avgust so bila izplačana po oddelkih: oddelek dodatno merilo avg akontac. razlika v IX./73 vsa delovna mesta v podjetju, na katerih pripada po Pravilniku R-D-Z 4 4,5 vsa delovna mesta v podjetju, na katerih pripada po Pravilniku R-D 4 3,5 delavke v sklad. got. izd. Ri 4 1 predilnica K 6,7 po obrač. tkalnica in priprav. K — oplemenitilnica 7,8 po obrač. Povprečni izplačani osebni dohodek za celotno podjetje v avgustu je znašal 1.866,11 din. Prikaz osebnih dohodkov po oddelkih najnižji—najvišji je naslednji: predi1. tkalnica oplemcn. konfek. vzdržev. uprava najnižji 1.375,92 1.284,92 1.284,92 1.255,80 1.335,88 1.255,80 najvišji 3.903,90 3.656,38 3.676,40 3.339,70 4.313,40 5.935,02 Vera razBBVtor Na Beograjskem sejmu predstavljamo kolekcijo izdelkov za leto 1974. V tovarni imamo oddelek za oblikovanje proizvodov, kjer se rojevajo novi izdelki. Vodi ga Ivo Sešek, ki je v tovarni 22 let, odkar oddelek obstaja. Naprosili smo ga, da nam pove nekaj o novi kolekciji in sploh o oblikovanju novih izdelkov. — Prav sedaj ste dokončali kolekcijo za leto 1974. Prinaša kakšne bistvene novosti oziroma katere so glavne značilnosti? — Bistveno novega glede na obstoječi strojni park ni, ne moremo na primer spreminjati širine ali vrste tiska, spreminjamo barve, desene. Ena novost pa je le; izreči moram priznanje strokovnemu kadru v tkalnici. Uspelo jim je pripraviti stroje za posebno vrsto tkanja, kjer teče čolniček nekaj vrst brez votka (normalno se v takem primeru stroj avtomatično ustavi). — Je Beograjski sejem običajna uradna predstavitev novih kolekcij? — Ni. To je prvič. Običajno smo razstavljali kolekcijo na sejmu mode, pač pa se je Beograjski sejem v zadnjem času uveljavil in je ugodna priložnost za sklepanje poslov. — Koliko ste pri oblikovanju novih izdelkov originalni in koliko se zgledujete drugje? — Originalni smo v materialih, v barvnih kombinacijah. Kopiramo ne, sledimo pa določeni smeri na zahodu. — Kako hitro sledite modi in kateri? — Moram reči, da zelo hitro reagiramo. Sledimo predvsem novostim v skandinavskih deželah, glede vzorčenja, materialov in barvnih kombinacij. Naši oblikovalci so šli skozi švedske tečaje in smo se v to nekako vživeli. — Koliko časa običajno mine od ideje, osnutka, pa do redne proizvodnje? — Kolekcijo delamo enkrat letno, čas od osnutka do izdelka pa znaša od dva do tri mesece — odvisno od možnosti nabave drugačne preje, spremembe načina tkanja, barv. — Kaj menite o okusu slovenskih in jugoslovanskih kupcev? — Vsak narod ima svoj okus. Naši izdelki so glede na zapad zelo sodobni, vendar se v zadnjem času pri nas vedno bolj uspešno vpeljujejo. Nivo zahtevnosti kupcev se dviga. Ce hočemo uspešno prodajati, sc nam ni treba spuščati v kič. — Kako nam je uspelo prodreti na inozemsko tržišče? — Zaradi artiklov. Smo na tekočem in prodajamo celo v skandinavske dežele, po katerih se zgledujemo. Nismo v zaostanku za 2 do 3 leta, kot je to večina druge modne industrije. — Kakšne so vaše želje za prihodnost? — Radi bi delali širše zavese: 2,40 m in 3 m, to imamo že v načrtu. Tako bi lahko uporabljali širino zavese za dolžino. Pa tudi z istim številom votkov se doseže večja kvadratura. Konkurenca se s takimi širinami že pojavlja. Rad bi še povedal, da je nova kolekcija razstavljena v sejni sobi, kjer si jo lahko ogleda vsak član kolektiva. Tulij Budau ZAHVALA Lepo se zahvaljujem sindikalni organizaciji za obisk in denarno pomoč ob priliki moje bolezni. Troha Ivana ZAHVALA Lepo se zahvaljujem vsem, ki so me obiskali v bolnici ali doma — Škrinjarjevi Majdi, Vaupotičev! izmeni v prejemarni in sindikatu za njihovo denarno darilo. Kranjc Dorica OBVESTILA IZ KADROVSKE SLUŽBE Vstopi: Fridl Slavica, del. v konfekciji, vstopila 1. 9. 1973. Jerman Rozalija, del. v konfekciji, vstopila 1. 9. 1973. Kocjančič Bernarda, del. v konfekciji, vstopila 1. 9. 1973. Kavčič Rajko, tehnolog v pripravi dela, vstopil 1. 9. 1973. Semprimožnik Anica, previj. preje, vstopila 1. 9. 1973. Hribar Gabrijela, ekonomski tehnik, vstopila 1. 9. 1973. Hribar Albin, ključav. vaj., vstopil 1. 9. 1973. Gavranovič Bekira, del. v konf., vstopila 1. 9. 1973. Kavčič Majdalena, tekst, tehnik, vstopila 11. 9. 1973. Hrnčič Hasan, čist. strojev, vstopil 4. 9. 1973. Pavli Marija, ekonomski tehnik, vstopila 17. 9. 1973. Lenček Jernej, tkalec, vstopil 17. 9. 1973. Lipovšek Marija, šivilja, vstopila 20. 9. 1973. Stražar Miroslav, tkalec, vstopil 17. 9. 1973. Bastijus Djuro, tkalec, vstopil 25. 9. 1973. Galun Ana, del. v konfekciji, vstopila 22. 9. 1973. Izstopi: Kržan Jože, pom. mojstra, izstopil 14. 9. 1973. Jukič Rajfa, šivilja, izstopila 12. 9. 1973. Bohorč Franc, upokojen, dne 28. 9. 1973. Novak Franc, transp. delavec, inval. upok., dne 28. 9. 1973. Cibašek Olga, izstopila 28. 9. 1973. Krivec Marija, izstopila 28. 9. 1973. Izdaja v 900 izvodih kolektiv tovarne Indu-plati. Odgovorni urednik Tulij Budau. Ureja uredniški odbor: Slavi Gerbec, ing. Jože Klešnik, Cilka Mrdženovič, dipl. ing. Branko Novak. dipl. ing. Avgust Orehek, dipl. iur. Ingo Paš, dipl. ing. Janez Pezdir, dipl. ing. Boža Pogačnik. Ivo Sešek, Majda Škrinjar, ing. Janko Ukmar, ing. Lado Zabukovec. V uredniškem odboru sodelujejo po službeni dolžnosti: direktor, predsednik sind. org., sekretar ZK, predsednik mlad. org. — Natisnila tiskarna PTT v Ljubljani. Rezultati športnih tekmovanj ob 50-letnici podjetja Otvoritev tekmovanj Tri izmed teh pokalov smo uspeli obdržati doma V organizaciji Odbora za šport in rekreacijo so se 8. septembra 1973 pričela športna tekmovanja v počastitev 50-letnice našega podjetja. Na ploščadi pred Restavracijo »Induplati« se nas je skupno zbralo 240 predstavnikov DEKORATIVNE, BPT TRŽIČ, STOLA in INDUPLATI. Posamezne ekipe so na športno igrišče vodila dekleta s panoji, s katerih je bilo razvidno podjetje, ki so ga tekmovalci zastopali. Pogled na lepo urejeno igrišče, na množico 199 tekmovalcev v lepih barvnih dresih, na tribuno, ki so jo krasile zastave in bleščeči pokali je bil imponzanten, skoraj kot »Olimpiada v malem«. Tekmovanja je otvoril direktor podjetja, dipl. ing. Srečo Bergant in zaželel vsem tekmovalcem veliko športne sreče. Tekmovanja v vseh panogah so se začela istočasno, in sicer ob 8,30 uri na za to določenih igriščih, kjer so nemoteno potekala vse do zaključka. O rezultatih nas je vodstvo tekmovanja obveščalo sproti, tako da ni bilo nepotrebnih spraševanj in ugibanj. Približno ob 12,30 uri so se tekmovanja zaključila. Za vse udeležence je bilo pripravljeno kosilo na vrtu Restavracije, prav tako pa je tu bila tudi razglasitev končnih rezultatov tekmovanj, ki pa so sledeči: ŠAH BPT : Induplati 2 : 2, Stol : Dekorativna 4 : 0, stol : BPT 4 : 0, TDT : Induplati l : 3, BPT : Dekorativna 3 :1, Stol : Induplati 3:1. Vrstni red: 1. Stol 11 točk 2. Induplati 6 točk 3. BPT 5 točk 4. Dekorativna 2 točki NAMIZNI TENIS — MOŠKI BPT .- Dekorativna 3 :1, Induplati : Stol 3:1, Induplati : BPT 0:3, Dekorativna : BPT 1 : 3. Induplati : Stol 3 :1, Stol : Dekorativna 3 : 2. Vrstni red: 1. BPT 2. Induplati 3. Stol 4. Dekorativna NAMIZNI TENIS — ŽENSKE Stol : Dekorativna 0 : 3, Dekorativna : Induplati 2 : 3, Stol : Induplati 0 : 3. Vrstni red: 1. Induplati 2. Dekorativna 3. Stol KEGLJANJE — MOŠKI (G X 100 lučajev) 1. BPT — 2.167 kegljev 2. Stol — 2.130 kegljev 3. Induplati — 2.109 kegljev 4. Dekorativna — 2.081 kegljev KEGLJANJE — ŽENSKE (6 X 50 lučajev) 1. Dekorativna — 906 kegljev 2. Induplati — 886 kegljev 3. Stol — 833 kegljev STRELJANJE — MOŠKI 1. Induplati — 745 krogov 2. Stol — 723 krogov 3. BPT — 635 krogov 4. Dekorativna — 572 krogov STRELJANJE — ŽENSKE 1. Induplati — 395 krogov 2. BPT — 387 krogov 3. Dekorativna — 353 krogov 4. Stol — 182 krogov ODBOJKA Stol : Induplati 2 :0, BPT : Dekorativna 2 :1, Induplati : Dekorativna 2 : 0, Stol : BPT 2 : 0. Vrstni red: 1. Stol 2. BPT 3. Induplati 4. Dekorativna MALI NOGOMET Dekorativna : Induplati 3:1, BPT : Stol 6:2 (1:1 reg.), Induplati : Stol 4 : l, BPT : Dekorativna 3 :0. Vrstni red: 1. BPT 2. Dekorativna 3. Induplati 4. Stol BALINANJE Induplati : Stol 12 :13, BPT : Dekorativna 13:7, Dekorativna : Induplati 13 : 9, BPT : Stol 13 : 5. Vrstni red: 1. BPT 2. Stol 3. Dekorativna 4. Induplati Naj navedem še nekaj statističnih podatkov, in sicer: UDELEŽBA PO PANOGAH: Mali nogomet — 37 tekmovalcev Šah — 17 tekmovalcev Odbojka — 30 tekmovalcev Kegljanje — moški 28 tekmovalcev Kegljanje — ženske — 19 tekmovalk Streljanje — moški — 15 tekmovalcev Streljanje — ženske — 14 tekmovalk Namizni tenis — moški — 14 tekmov. Namizni tenis — ženske — 10 tekm. Balinanje — 14 tekmovalcev Skupaj — 199 tekmovalcev OSVOJENA MESTA PO VRSTNEM REDU: BPT — TRŽIČ INDUPLATI STOL DEKORATIVNA I. II. III. IV. 4 2 2 — 3 3 3 1 2 3 3 2 12 2 5 Pripominjam, da podjetje BPT — Tržič ni imelo prijavljene ekipe za namizni tenis — ženske in kegljanje — ženske. Tekmovalo se je po že osvojenih pravilih sindikalnih tekmovanj in po dogovoru s sestanka vodij posameznih ekip z dne 28. 8. 1973, sodilo pa po pravilih ŠZJ za posamezne panoge. Predsednik Sindikata »Induplati«, tov. Jože Knep se je po razglasitvi rezultatov, podelitvi pokalov in diplom, zahvalil vsem gostujočim ekipam, domačim tekmovalcem in vodstvu tekmovanja, kakor vsem tistim, ki so kakorkoli pripomogli k uspešnemu poteku športnih tekmovanj ter zaželel še več srečanj na tem področju. Kot nadaljevanje športnih tekmovanj v počastitev ZLATEGA JUBILEJA našega podjetja, so bila 11. 9. 1973 ob 15. uri tekmovanja v atletiki, in sicer med tekmovalci posameznega obrata. Na tem internem tekmovanju se je posebno izkazala ekipa vzdrževanja in osvojila prehodni pokal. Mira Kavčič X. sindikalne športne igre: odbojka Tudi v odbojki se je letos pokazalo zanimanje za udeležbo kakor v vseh panogah, saj je odbojka res primerna tudi za starejše, da se malo razširijo in sodelujejo na ObSŠI — Domžale, Tekmovanje je bilo letos razpisano, da se odigra na igrišču Induplati Jarše, toda 25. 9. 1973 je bilo zelo slabo vreme in smo tekmovanje izvedli v telovadnici TVD Partizan Mengeš. Tekmovali smo po sistemu neizpa-danja, tako da se po prvih dveh tekmah ostale še tri ekipe. Naša ekipa Induplati se je uvrstila v finale, ki se je odigral vsak z vsakim. Na tekmovanju so sodelovale sledeče ekipe: Lek, Tosama, Induplati, Biro 71 in Univerzale. Rezultati tekmovanja: Lek : Univerzale 2:0 (15:2 — 15:9), Biro 71 : Tosama 2:0 (15:5 — 15:6). Rezultati finale: Biro 71 : Induplati 2:1 (6:15 — 15:5 — 15:7), Biro 71 : Lek 2:1 (15:7 — 12:15 — 15:5), Induplati : Lek 2:1 (12:15 — 7:15 — 15:6). Končna lestvica tekmovanja: 1. Biro 71 — Domžale 2. Induplati — Jarše 3. Lek — Mengeš 4. Univerzale — Domžale 5. Tosama — Domžale Našo ekipo so zastopali sledeči tekmovalci: Zupan Marjan Majdič Franc Pirš Dušan Zupan Brane Požar Miha Tome Stane Z rezultatom smo lahko zadovoljni in z malo več sreče bi lahko dosegli tudi popolni uspeh. Franc Majdič OTVORITEV TRIM STEZE NA GOBAVICI Po dvomesečni prostovoljni akciji in s pomočjo ObSS Domžale je bila 16. septembra 1973 -svečana otvoritev prve TRIM steze v domžalsko-kamni-škem območju. Na otvoritvi so bili prisotni občinski in republiški gostje. Veliko je bilo Mengšanov in drugih gostov iz okolice Mengša. Po otvoritvi so krenili gostje po TRIM stezi. Dve grupi telovadcev sta demonstrirali in izvajali vaje prisotnim. TRIM steza (telovadnica v naravi) na Gobavici v Mengšu je speljana po zelo lepem gozdnem terenu in ima lepe razgledne točke po celi okolici občine Domžale. Čudovit je razgled na Kamniške planine. Obiskujte tudi vi telovadnico v naravi, TRIM stezo, ki je namenjena vsem našim občanom in drugim gostom. Majdič Franc V. M. V. M. VISTA IHSfKTA Vfrftm JOPIČ V K ST A HLADNE PR£DJ£0' IH£ H RAIČA 5K0DIARJA OZNAKA AVTO SOLE POLMER LASTNIK SlOKlTf PETE ZAC,R. TOVARNA TELUR POKLON RUSKA HIRALNICA 22 ČRKA flLSTO V SSV DANSKI ZNAČAJ KENNBDN S P KAR D RAJK/4 RA MKRFSRA SRBIJI VRSTA OPICE KRANJ NOK. ZRLA. PTIČ KVARI OP. IZRAZ DRŽAVA V ZDA MAŠČO&A KRAJ PRI POŠTO J.'/ IME. KO. JELOVCA F okončina POLJSKI DENAR KAZALNI ZAIMEK IRKA S kartami OSNOVNA CELICA MA ZBIRALEC KOVANCEV OS. zaim PR£DL0R HAJVSČJI SESALEC PRiB/V ESTONSKE 21 vi jenska TEKOČINA RIMSKI ROZ PRAV LJUBU ČASNIK REKA (juiNOAH) TAUSO/A pijača OZIROMA ER BIJ ORNELLA VANONNI RIBIŠKA MREŽA LHP ATLE. CLARKA HSSTO V HAREOON. ŠPANIJA 2 3. ČRKA ROMUNIJA V Z VR. OGLEDAL. KRSTA Izid nagradnega žrebanja Prejeli smo točno sto rešitev nagradne križanke. Komisija v sestavi: Ingo Paš, Cilka Mrdjenovič, Boža Pogačnik in Tulij Budau je izžrebala tri reševalce, in sicer: I. nagrada v znesku 300 NDin: Jerman Vilma, II. nagrada v znesku 200 NDin: Pavlin Monika, III. nagrada v znesku 100 NDin: Puhan Franc. REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE: Od leve slike navzdol in okli lika: PETDESETLETNICA INDUSTRIJE PLATNENIH IZDELKOV JARŠE. Od desne slike navzdol: MLIN PETRA MAJDIČA. Ostalo — vodoravno: KVALITETA, ENA, LOG, ERO, RAS, M, R, P, PIK, JALTA, ERITROCIT, JETI, J, TIZIAN, V, REN, NAV, DOM, ZATOPEK, PRO, EDISON, S, BLESK, SER, RIPS, I, HOTEL, EJ, H, JOVIČA, ARNE, TANA-NARIVE, ORA, D, LN, RO, SA, NAMAZ, EE, KEMAL, NA, ARI, TITO, EMI, ERBIJ, H, NRAV, DU, OBKLADKI, ION, EL, IRA, IAN, C, IROKEZ, ODLOČNE.