Štev. 172.
V Ljubljani, v ponedeljek, dne 1. avgusta 1919.
Leto XXXVIII
== Velja po pošti: ==
Za oelo leto naprej . K 26-— za pol leta » . * 13 — za četrt» » . » 6-50 za en meseo » , » 2*20 za Nemčijo oeloletno » 29-— za ostalo Inozemstvo » 35'—
=s V upravništvu: =
Za celo leto naprej . K 22*40 za £ol leta » . > 11*20 za četrt» » . » 5*60 za en meseo » . » 1*90
S pošiljanjem na dom stane na mesec 2 K. Posamezne 5t 10 v.
mserati:
Enostolpna petltvrsta (72 mm):
za enkrat.....po 15 t
za dvakrat . . . . » 13 » za trikrat . . . . » 10 » za več ko trikrat . . » 9 »
V reklamnih notloah stane enostolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Prt večkratnem objavljjuju primeren popust.
i Izliaja-.:
vsak dan, tzvzemšt nedelje In praznike, ob 5. uri popoldne.
U^" Uredništvo je v Kopitarjevi nltot štev. 6/01. Rokopisi se ne vračajo; nefran'iirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Upravništvo je v Koiitarjevi nliot štev, 6. "it-U = Sprejema naročnino, insorate in reklamaolje. = == Upravniškega teletona štev. 188.	.
Današnja številka obsega \ strani.
To in
Ljubljana, 1. avg.
Vladni listi priznavajo, da položa j za vlado ni kaj ugoden, tlasi varajo javnost z vladno močjo. Naslanja se danes vlada na tisto svobodomiselno nemštvo, ki izgublja čimdalje več parlamentarne moči. Svobodomiselno vladno nemštvo zdaj ni posebno veselo, dasi vodi na vrvici flegmatičnega Bio-nerlba. Žalostno gledajo na Mažarsko, kjer Mažari s kruto silo gospodarijo nemažarskim narodom in jim ne dovoljuje niti eksistenčnega minima. Kliuen sam sicer govori previdno, ampak zato pusti, da pove Tisza, kar misli bivši krvnik Hrvaške izvesti nasproti nemažarskim narodom. Tisza je nedavno v zbornici napovedaval, da bodo še hujše pritisnili nemažarske narodnosti, kakor so jih dozdaj tlačili. Z vso ilo hočejo Mažari vzdržati svojo nadvlado na Ogrskem. Kako se vlada na Mažarskem? Slovakov je 2,500.000. Nimajo i>a niti ene slovaške srednje šole. Humuncev je 3,500.000. Mažari jim dovoljujejo zgolj tri višje gimnazije. Niti za lasten denar ne smejo ustanavljati lastnih srednjih šol. Pomažarovanje sicer ne napreduje, ampak na zunaj pa le kaže Mažar zunanjo mažarsko podobo mažarskega svetovnega globusa. In svobodomiselno avstrijsko nemštvo kriči, da mora priti tudi v Avstriji do takih razmer, kakršne vladajo na Mažarskem in da mora gospodariti tudi v naši državni jiolovici nemška manjšina slovansko večino. Značilno je, da I o že Nemci odkrito priznavajo, seveda da zagospodari Nemec v naši državni polovici popolnoma, ni verjetno, skoro nemogoče, če ostanejo Slovani složni.
Sloga slovanskih strank v sedanjih iasili: Mi smo povedali Masarv ku nekaj, kar je popolnoma zaslužil. Danes došla »Slavische Korrespon-denz« objavlja odgovor v »Času«, ki jc Masarykovo glasilo. Sicer načelnik našo stranke ni bil v najmanjši zvezi z našo jiolemiko proti Masarykovi »Naši Dobi«, kljub temu se »Čas« pred vsem zaletava v dr. Šusteršiča, češ, da je jezuit. Če misli Masaryk s to besedo žaliti, nam je vseeno. Mi cenimo visoko jezuite, kakor jih cenijo vsi tudi nepristranski svobodomiselni krogi, ki vpo-števajo delo očetov »Družbe Jezusove«, na vseh poljih vede. Če Masaryk ni tako slaven, kakor nebroj očetov »Družbe Jezusove«, mu mi ne moremo jDomagati.
Če bo več študiral, mogoče še postane, ker pravzaprav je danes Masarvk j>ri-znati ■ avtoriteta le pri tistih, ki jih je pri s. > j i 11 rigorozih klasificiral, a še pri teh n. vseh, ker če bi bil, hi se no mogel ponašali s svojo »vsemogočno« stranko dveh poslancev.
Masarykov »Čas« so nato zvija, ampak zelo slabo, tako slabo, da ga daleč prekaša slovenski svobodomiselni esa-ist V. .M. Z. Trdi, da Masaryk zgolj dvomi, če je obstrukcija glede na slovensko vseučilišče umestna. \Jasaryk naj si enkrat za vedno zapomni, da kar so tiče zadnjega boja za slovensko vseučilišče, so bili zanj vsi jugoslovanski poslanci. Čemu potem zavija in trdi, da je zgolj načelnik naše stranke odgovoren zanj. Nato piše Masarykov »Čas«, da nihče noče razbiti »Slovanske Unije«, kmalu potem pa jiravi, da če se ne bo delala tudi češka politika, je resnično boljše za Čehe in Jugoslovane, tla se »Slovanska Enota« razide. Končno pravi »Čas«, da mu je vseeno, kar klerikalci čezenj lažejo, ampak »Slavische Korrespondenz« no prinaša ničesar, kar bi popravilo pisavo »Naše Dobe«, češ da so jugoslovanske zahteve nezrele in negotove.
Včerajšnji »Slovenski Narod« iz-kuša prati v daljšem članku Masaryka. Nekaj se sanja »Narodovemu < prestav-ljaču članka »Vitezna obstrukce« o naši falzifikaciji in pa, da smo podtaknili članek Masaryku, dasi nosi šifro Č. S takimi neumnostmi naj se grejo gotovi časnikarski praktikantje solit. Vso dunajsko in graško časopisje jo trdilo, da jo bil članek Masarykov, a čo bi tudi ne bil, odgovoren je zanj Masaryk in nihče drugi. Masaryk sam v »Časovem« članku, kakor ga objavlja »Slavische Korrespondenz« no odklanja odgovornosti zanj in ostane prejkoslej odgovoren zanj. »Narod« 110 more utajiti, »da so jugoslovanske zahteve večkrat nezrele iu negotovo« in da je jiisal o tujih vplivih, čo tudi slovanskih. To so stvari, ki jih jc popolnoma upravičeno obsodil tudi svobodomiselni »Narodni Dnevnik«, na katerega gotovo nij nimamo prav nič vpliva. »Narod« cepi dlako, a opral zamorca Masaryka ni in ga ne bo.
Masaryk dola na to, da se razbije »Slovanska Enota«. Zadnji »Časov« članek to zopet dokazuje. In Masarykovo ! razdiralno delo je s liuronskim kričanjem pozdravljalo vladno nemško časopisje, kar dovolj dokazuje, kako velik Slovan da je Masaryk. Ne rečemo, da je v vladni službi, ampak vladno časo-
pisje ga je slavilo in hvalilo. V časih, ko pritiskajo Nemci na Slovane, tak nastop ni pameten, amj.ak seveda od c. kr. profesorja pač ne sinemo zahtevati, ila hi bil tudi politično dosleden, kakor tudi 110 moremo pričakovati, da bi kdaj »Narod« ločil skupno slovansko ali celo jugoslovanske koristi od svojih strankarskih dlakoceparij in otročarij. Masarvk in »Narod« ž* njim se zvijata, to dokazuje, da sta drug drugega vredna, ker delata na to, da bi »Slovanska Enota« razpadla v veliko veselje Nemcem in sedanjemu ponemčevalncinu vladnemu režimu.
Dr. Steimvender objavlja daljši članek, v katerem konštatira, da so veliko piše o razpustu državnega zbora in pa, da jo dovolj razlogov, ki govore za razpust. Sodi pa, da so zdaj še državni zbor ne ho razpustil, marveč da poizkusi vlada še jeseni, čo bo šlo delo naprej. Naivno pove Steimvender, da nemško svobodomiselno stranko ne žele, da bi se vlada izpremenila in pravi, da spada v zgodovino, ko so nemške svobodomiselne stranko obsiruirale, ampak pozablja, da »nedolžni« nemški svobodomiselci še zdaj obstruirajo v češkem deželnem zboru in pravi, da nemški svobodomiselci 11e marajo parlamentarne vlade, ker nočejo, da poštnin1 minister kak Čeh ali pa celo Slovenec. Mož končno pravi, tla se nemški svobodomiselci ne boje novih voli-tev. Ves članek kaže, da jo dr. Stein-wender s položajem, kakršen jo, pravzaprav zadovoljen, ampak Bienerth parni in zato se izkuša in tlela na to, da se razbije »Slovanska Enota« in tako pridobe kake stranke za povečanje vladne večine.
Za smeli in zabavo: Spreklala sta se »Narod« in »Rdeči Prapor«. »Narod« očita »Rdečemu Praporju«, da slabo stoji. »Prapor« jo seveda hud in zmerja »Narod«, ki tudi ni tiho in upije, da je list pust, dolgočasen, neslan, uspavalno sredstvo. »Narod« pravi, da z »Rdečim Praporom« 110 polemizira rad, češ da bi bilo le klerikalizmu v korist, čo bi se napredno stranko klale med seboj. »Narod« je hud, ker ga je »Prapor« nagnal z lumpovskiin glasilom in zato pravi: »Kako naj se imenuje list, ki, kakor »Rdeči Prapor« v oni tiskarni naredi dolg, pa tega dolga ne plača, nego gre v drugo tiskarno. I11 človek, ki hodi šest tednov v eno gostilno na kredit 11a hrano, potom pa namesto, da bi plačal, gre v drugo gostilno, ali se mu pravi mar gentleman?« To omenjamo zgolj zato, da vršimo svojo časnikarsko dolžnost.
¥ Slomškovo fflszo?
Vrli abiturijenti in abiturijentinje! Na razpotju sle. Iz šolo stopate v realno življenje, ki se vam bodo kmalu pokazalo v vsej drugej luči, kakor slo si domišljali. Vabijo vas že sedaj, oziroma so vas že zdavnej, v raznovrstna društva na delo za narod. Klicali in vabili vas bodo tudi v takozvana napredna liberalna društva. Tu pa je treba pomisleka, kajti ta korak jo lahko usodo-poln za vso vaše življenje.
Starejši kolegi vidimo, da vsa liberalna organizacija nima na svetu drugega namena, kakor služiti zabavi. Manjka ji zinisla za ljudstvo, za ljudski blagor. Kjerkoli se vam pokaže kako liberalno društvo, je to le zgolj kopija ali pa bojna postojanka kaki napravi, ki sloni na krščanskem temelju. Naš narod pu je v jedru in v ogromni večini krščanski in vsi pametni pedagogi opozarjajo in uče učiteljstvo: Ne od ljudstva, ampak za ljudstvo!
Klicali pa vas bodo tudi v svoja takozvana učiteljska društva, češ, da so lo stanovska društva. Res, mogoče jo, da so bila. a možje, ki so jih osnovali, so pomrli in njih mesto so zasedli naj-strupenejši liberalci, ki so vso organizacijo vprogli v liberalni jarem, iz katerega jih moro izpreči edino le smrt. Vsa ta liberalna učiteljska organizacija je za stan popolnoma brez jiomona, le nekatornikom je dobra molzna krava. Ničesar nimajo in 110 morejo jtoka-zati, kar bi bili potom liberalno učiteljske organizacijo dosegli za učiteljski stan. Veliki so le v enem: v zabavljanju! Pšic in fraz jim no manjka! Čudno je, pa obenem tudi značilno za vso liberalce, kakor tudi za vse liberalno učiteljstvo, da jim taka duševna hrana
tekne! Pa naj jim! Pustimo jih v miru!
Vi pa, vrli tovariši in tovarišice, zavedajte so, da ste izšli iz ljudstva, da bodo vaša dolžnost delati za ljudstvo, in da vas bodo ljudstvo takoj sodilo, sto li njegov prijatelj ali nasprotnik. Ako vas bode videlo v liberalnih društvih, bodite uverjeni, da sto si zaupanje ljudstva takoj zapravili in s tem tudi temelj, na katerem sloni takore-koč vse učitoljevanje.
Tovariši! Velik del slovenskega učiteljstva se je že združil v »Slomškovi zvezi«, v društvu, kojega glavni namen je pospeševati vzgojo duhu osnovnega šolskega zakona, kateremu pa je liberalizem nasproten, kakor tudi vse liberalno delovanje, ki končno ne oh-
Pekle z biseri.
Angleško spisal H. Rider Haggard. — Prevel J. M.
(Dalje.)
O vsem, kar se jc bilo govorilo na vrtu, ni mogel Kaleh niti besedice vjeti. Govorili so bolj tiho in stali tako oddaljeni od njega, da ni ničesar slišal, dasi je na vso moč napenjal ušesa, da bi spoznal, kaj govore. Toliko več pa je videl in toliko hujše si jo prizor naslikal v svoji razburjeni domišljiji. Bil je prepričan, da mu je v tem trenutku tuji vojak ukradel dekletovo srco. Stemnilo se jc Kalcbu pred očmi, v ušesih mu je šumelo in brnelo, in srcc 11111 jo hotelo počiti od ljubosumnosti. Na mestu mora Rimljan umreti, Mirijam ga 110 smo več živega videti. Kar skočiti je hotel nanj s kratkim močem, ki ga je dosedaj skrival pod širokim plaščem. Sprevidel pa je, da 110 bi bilo varno to storiti pred pričami, zato jc počakal, dasi so jo vso vzdigovalo v njegovi duši.
Glej, sedaj sta so ločila; Mirijam je hitela nazaj v svojo hišo, Mark pa je prišel proti njemu zamišljen, kakor da bi spal. Samo Nohušta jo ostala na
svojem mestu in upirala svojo oči v tla, kakor da bi nekaj premišljevala. Mark je stopal še vedno kakor da bi sanjal, tako blizu mimo njega, da bi so ga lahko dotaknil, ako bi iztegnil svojo roko.
Kaleh jc stopil za njim. Mark odpre vrata, stopi na plan in zapre vrata za seboj. V tem trenotku švigne tudi Kaleh skozi vrata in so vstopi pred Rimljana.
»Kodo si?« zavpije Rimljan in od-skoči nazaj.
»Kaleh sem, Ililijolov sin, ki bi rad izpregovoril s teboj rosno besedo.«
»2e zopet,« je zamrmral Mark, »isti človek kakor povsod, me zopot zasleduje. No, Kaleh, Ililijolov sin, česa pa želiš od mene?«
»Življenje ali smrt, Mark, sin Emi-lijov!« odgovori s takim glasom, da jo Rimljan potegnil svoj meč in se posta-vil v obrambo.
»Govori naravnost in kratko, mladenič,« jo rekel.
»Da, naravnost in kratko govorim. Jaz ljubim ono deklico, od katere si so ravnokar ločil, in ti jo tudi ljubiš, ali se vsaj delaš, da jo ljubiš. No, nikari 110 taji; vso sem videl na vrtu. Obadva je ne moreva imeti in jaz se nadejam, da bo kedaj moja, ako me roka in oko sedaj 110 zapustita. Eden izmed naju mora umreti.«
Mark stopi korak nazaj; ni so bal, pač pa čudil.
»Nesramnež!« je dejal, »lažoš! Ti nisi ničesar no videl, ne slišal, iz česar bi mogel I o sklepati. Da, govorila sva, a šlo se jo za tvojo glavo in jaz som ti prizanesel, dasi bi to moral zaradi umora izročiti oblastim in sicer som ti spregledal zato, ker jo ona zato prosila.«
»Ali res,« se je rogal Kaleh. »Kodo bi si bil mislil, da so bo ta plemeniti stotnik Mark skrival za žensko krilo? Sicer pa je moje življenje moja last in nikogar drugega. Čuvaj se, Rimljan, ko hi bil jaz hotel, bi bil ti sodaj že mrtev in nikdo ne bi vedel, katera roka to jo udarila. Ne boj so; vreden sem toliko kakor ti, kajti moji dedje so bili plemeniti, ko so bili tvoji še divjaki.«
»Dečak, ali si blazen,« zakriči Mark, »če misliš, da se jaz bojim golo-bradega, drznega mladiča, ki sem se bil že v treh vojskah? Ako bi so to bal, hi mi bilo treba samo zapiskati na tole piščalko in moji vojaki bi te na mestu usmrtili, V tvojo lastno korist te opomnim, da se izpametuj. Pripravljen sem bojevati so s teboj in tudi sodaj na mestu. Toda pomisli: Ako jaz tebe usmrtim, je konec s teboj, ako pa ti mene, to bodo po celi deželi lovili kot dvojne-
ga morilca. Ker vem, kako huda jo l jubosumnost v mladosti in ker nisi ravnal kakor razbojnik, kar hi lahko storil in me zahrbtno napadel, li odpuščam. Pojdi torej v miru in vedi, da jaz no prelomim svoje besedo.«
»Nehaj s takim govorjenjem«, odvrne Kaleh »iu stopi ven na plan«.
»Veseli mo, da je to tvoja volja«, reče Mark. »Ker sem storil vso, kar je bilo v moji moči, da te rešim, pristavim še to, da si jio splošni sodbi nevaren mladič, in da svet s teboj ničesar ne izgubi. Kakšno orožje imaš pri sebi? Kratek moč ¡11 brez oklepa? Jaz nosim isto orožje; toraj sva si enaka po orožju. Stoj, jaz imam še z jeklom })revlečeno čepico, I i pa je nimaš. Proč z njo, tla si bova docela enaka. Ovij svoj plašč okoli svojo levico kakor jaz. Poznal sem šc slabejše ščite. Tla so dobra, toda luč jo slaba. Toraj sedaj!«
Kaleba ni bilo treba vzpodbujati. Za trenutek sta si stala drug drugemu nasproti, zastopnika vzhodnega in zahodnega sveta. Rimljan, čvrst, korenjak, oprezen in nevstrašon, jc vrgel svojo glavo nazaj, noge narazen, roko za ščit naprej, desnico pa ob strani, kjer jo imel svoj meč. Njemu nasproti pa jo stal Jud. sključen kakor tiger, ki hoče skočiti, z napol odprtimi očmi. Na-| enkrat Kaleh zamolklo zakriči in skoči
stoji v ničemur drugem, kakor v negaciji vsega, kar vodi kvišku.
To društvo pa je že nekaj doseglo za učiteljski stan tudi v materialnem oziru in ne bode nehalo delovati v tem zmislu prej, dokler se učiteljstvu ne uredijo primerne plače. Čim več nas bode, tem prej bodemo dosegli namen in zato pridite, tovariši in tovarišice, dne 7. in 8. avgusta na občni zbor. Hodite odločni in značajni takoj ob vstopu v javnost!
HRVAŠKA.
Razpust sabora?
Zdi se, da misli ban Tomašič, oziroma grof Khuen, da so razmere na Hrvaškem zopet dozorelo tako daleč, da se bo iz njih rodila nova ali pravzaprav stara mažaronska večinska stranka, ki bo zgolj političen stroj niažarske vlade na Hrvaškem. O odgovoru koalicije banu smo v soboto poročali. Če bi bilo banu količkaj do koalicije, bi se na tej podlagi mogel začeti z njo dogovarjati. Tega pa Tomašič ne misli, kakor jo to koaliciji sporočil potom interviva s časnikarjem »Pester Lloyda«. Tomašič je» izjavil: »Ako jo pismo koalicijo njen končni odgovor, potem moram smatrati, da je mojo zahtevo (Aranicki) odklonila. Dalje zahteva od mene garancij, ki jih dati ne morem. Moral bom apelirati na volivce in se pri tem opirati na oni dol koalicije, ki stoji z mano na istem stališču.«
To jasno kaže, da hoče Tomašič razbiti koalicijo in si pri novih volitvah napraviti novo večino, ki ne bo imela prav nobenih lastnih želja — niti malenkostno kakor jo je n. pr. imela koalicija glede Aranickega. Ako se Tomašič v svojih računih ne moti in je vse tako dozorelo za novo-staro Khuenovo ero, kakor si on ntisli, ne vemo. Gotovo je le eno: Kakor ni škoda skozi in skozi kompromitirane hrvaško-srbske koalicije z njenimi močno po francoskem svobodomiselstvu in pravoslavni nestrpnosti dišečimi cilji, ravno tako tnalo simpatičen more biti človeku sedanji hrvaški ban Tomašič. Hrvaški narod od njega nikdar ne bo dobil nič resnično in skozi in skozi dobrega, pa če bi bilo šo tako malo. Prejemal bo od njega le danajske darove. Zares, Hrvaški se bodočnost ne kaže v rožnatih barvah. In vendar: Kaj bi no zmogel tako številen. kompaktno bivajoč narod z veliko zgodovino in velikimi pravicami, ko bi se zavedel samega sebe, pa pomedel z onimi, ki so doslej barantali z njim kakor žid z robo. Ali hrvaško ljudstvo res še vedno ne bo vstalo?
ŠPANSKA SE IGRA Z OGNJEM.
Španski katoličani no mislijo mirno prenašati udarcev, ki jih zadajata fanatizirani protestanški babnici španska pokatoličena kraljica in njena mati s svojimi spletkami, s katerimi sta popolnoma omrežili Alfonza, katoličanom. Dne 7. avgusta prirede v San Sebastianu pred kraljem veliko manifestacijo, katere se bo najbrže Alfonz tako ustrašil, da jo bo pustil policijsko prepovedati, španski katoličani so pripravljeni na vse. Zapeljani, po protes-tanških babnicah omreženi španski kralj drži s Canalejem, ki ga farba, da s kulturnim bojem pomiri tiste kroge, ki delajo na to, da izgubi Alfonz krono in prestol in da postane Španska republika. Španski poslanik pri Vatikanu je dobil daljši dopust. Diplomatične zveze šo sicer niso popolnoma pretrgane, a rešujejo se le tekoče zadeve. Ca-nalejas tira protikatoliško politiko do skrajnosti. Princ Jaime Bourbonski jo v nekem pismu ostro obsodil proti-
naprej, in s tem divjim napadom se je boj začel in končal.
Mark je bil pripravljen in je vedel, kaj bo nasprotnik storil. Ko je ta skočil urno na stran, prestregel udarec Ka-lebovega meča v nagubani plašč in ga udaril po roki, ker ga ni hotel usmrtiti. Udarec je zadel Kaleba na roko, mu ranil uste in odsekal kazalec, tako da je podel na tla z mečem vred, ki ga jo držal v roki. Mark stopi nanj in so obrne proti Ivalebu.
»Mladenič«, jo rekel resno, »sedaj si prejel nauk in znake boja boš nosil do svoje smrti. Sedaj pa odidi.«
Nesrečni Kalel) je škripal z zobmi. »Boj je bil na življenje in smrt«, je dejal, »na življenje in smrt! Ti si zmagal, toraj me usmrti«, in s svojo krvavečo roko je raztrgal svoja oblačila na prsih, da naredi meču prostora.
»Prepusti tako govorjenje glcdišč-nim igralcem«, odgovori Mark. »Odidi in zapomni si: ako boš še enkrat mene na ta način napadel ali povzročil kake sitnosti Mirijam, potem te gotovo usmrtim«.
(Dalje.)
! katoliško gonjo na Španskem, kar vzbuja velikansko senzacijo. Princ sicer noče povzročiti vstajo, a sodi, da postane Španska republika, ki hi trajala kratko dobo. Sploh pa razširja časopisje zdaj najrazličnejše pustolov-ščinske izmišljotino, med katere spada tudi vest, tla namerava odstopiti papež Pij X.
Dnevne novice.
+ Novo imenovani stolni kanonik dr. Ignacij Žiti ik jo bil danes v ljubljanski stolnici po presvetlem knezo-škofu slovesno instaliran. — Iskreno čestitamo oh tej priliki novemu kanoniku, ki jo bil dolgo vrsto let glavni urednik našega lista, ki je sedaj njegov izdajatelj in neumoren sotrudnik. Iz srca nas veseli, da sta s tem imenovanjem cerkev in država izrekli svoje priznanje mnogoletnemu, nesebičnemu in vsestransko plodonosnomu delovanju novega gospoda kanonika, in želimo, da tudi v novem dostojanstvu naš odlikovanec še mnogo let nadaljuje svoje delo za duševni in gmotni napredek našega naroda!
+ V spomin dr. F. Lampetu. Dne 21. avgusta t. 1. vsi naši somišljeniki v Črni vrh nad Idrijo k odkritju dr. Fr. Lampetovega spomenika! Vabijo se književni zavodi, društva, prijatelji, znanci in čostilci njegovi. Spored je bogat in zanimiv. Za postrežbo vsestransko preskrbljeno. Obenem ho ta dan tudi dekanijski shod izobraževalnih društev idrijske dekanije. Pripravljalni odbor.
-f V Šmartnem pri Kranju je bil včeraj lep shod kmečke zveze za kranjski okraj. Dež. odbornik E;. Jarc je poročal o delovanju poslancev S. L. S doma in na Dunaju. Zborovavci so soglasno odobrili odločni nastop „Slovenskega kluba" kakor tudi delovanje dež. odbora. Ravnatelj Ivan Traven je nato govoril o pomenu kmetijskih društev, kakoršno se je ustanovilo nedavno v Šmartnem. Društvo si je že omislilo skupen bencin-motor in si nabavi več skupnih poljedelskih strojev. Po zborovanju je pristopilo društvu 30 novih članov.
-j- Butanjevo pri Sv. Joštu in Ža-žar. Včeraj dopoldne oh 11. uri se jo vršil zelo dobro obiskan shod v Butanjevi poleg Sv. Jošta. Govorila sta poslanec J. Gostinčar in župan Stanovnik. Predsedoval pa jo g. župnik iz Sv. Jošta Na-gode. Shod je izrekel popolno priznanje in zaupanje S. L. S. in nje poslušalcem.
Popoldne ob 4. uri pa se je vršil javen shod v Zažarju, tudi izborilo obiskan. Predsedoval jo shodu č. g. kaplan Vovko z Vrhnike. Poslanec Gostinčar je govoril o državnem in deželnem zboru, župan Stanovnik iz Horjula pa o nekaterih domačih zadevah. Č. g. Vovko je z njemu lastnim temperamentom pojasnil nekaj domačih zadev in je navduševal zborovalce k združenju in čita-nju dobrega časopisja. Shod jo izrekel zaupnico poslancem S. L. S .
+ Občni zbor štajerskega pododbora Slcv. dijaške zveze se vrši lotos v SI. Bistrici dne 15. avgusta, na kar že di-jaštvo naprej opozarjamo. Isti dan popoldne pa priredi kat. nar. dijaštvo tamkaj veselico z zanimivim vzpore-dom. Bistričani in sosedje ne zabite priti ta dan k tej zabavi, katero Vam priredi kat. nar. dijaštvo!
+ Mladini in starini. Kakor znano, je nekaj mladih advokatov, profesorjev in frizerjev osnovalo »Skalo«, to jo liberalno politično društvo mladinov, ki ima namen počasi izpodriniti iz političnega življenja liberalcev starine, prvega med njimi pa starona dr. Tavčarja. Posebno korajžen je bil »Gorenjec«, ki je dr. Tavčarja naravnost imenoval dobičkarja in lenuha, ki so jo od naroda zredil. Toda mi smo že izpočetka zelo dvomili, če bodo mladini dolgo piskali take ostre melodije in se nismo zmotili. Oglasil so je staron dr. Tavčar in mladini so se poskrili kakor prepelice v koruzo. »Gorenjec« je postal namah zopet eleganten ter odgovarja Tavčarju tako-le: »Gospod dr. Ivan Tavčar jo naš zadnji uvodni članek počastil v jutranji izdaji »Slovenskega Naroda« od minule srede kar s celim — uvodnikom. V njem pa ne navaja članka samega ali ga morda ki- tizira kot takega, pač pa na dolgo, a zelo duhovito (članek so bero kakor kak roman) piše o nečem, kar pri nas imenujemo »bav-bav«. Ponorčcvati so jo hotel iz imena »Skala«, katero nosi novo napredno in politično društvo, češ, »da na skalnatih tleh ne rasto veliko in šo tisto, kar zraste, raste počasi,« pa jo pri tem nehote razžalil svoje stare prijatelje liberalce v Kranju, ki tudi rasto in stoje na skalnatih tleli. Kranjci so mu najbrž lopo zahvaljujejo za la poklon. Sicer pa iz celega članka odseva dejstvo, da je g. dr. Tavčar zelo ljubosumen ali morda 1 celo jezen, ker ni več mlad in ker ni bil
izvoljen v novi odbor, v katerem sede sami mladi idealni rodoljubi, kajti že malenkostna besedica »pomlajenje« ga spravi iz ravnotežja, drugače hi tako bojazljivo no pisal o disciplini v stranki in ne grozil z odporom, razdorom in celo z anarhijo. Tudi poglavje o blatu in gnojil hi prav lahko opustil, ker so sedaj ne ve prav, kdo ga naj odki-dava. Samo eno hi g. dr. Tavčarju prijateljsko svetovali, če mu sploh smemo, da naj se vendar no pusti tako močno »vleči« od svojih prijateljev »pri Roži«, kajti okrog sebe vidi vse tako črno in slabo. Lepo naj se umiri, pa naj presoja pomlajenje narodno - napredno stranko kot razumen, trezen in pameten voditelj in bati se mu ne bo treba, tla hi imelo društvo »Skala« v slovenski napredni stranki prvi glas, in — mirna Bosna. Pa brez zamere!« — Mladini so postali kaj pohlevni niti prvega glasu več no zahtevajo, kaj še dr. Tavčarjev skalp, kakor so izpočetka naznanjali. Mladinska skala, ki se naj hi bila zvalila iz goro na dr. Tavčarja in ga zdrobila, so jo že zdaj odkrušila, ko so še premikati ni začela. Je pač samo iz peska.
+ Žalostna vest. »Narod« je te dni zatrobil, da je vlada pravila jugoslovanskega krematorija potrdila, vsled česar da se ho vršil ustanovni zbor tega važnega društva. Na podlagi 8 5 društveno postave smo zahtevali vpogled v ta pravila, a reklo se nam je, da vlada sploh nič no ve o tem, da hi bila ta pravila potrjena. Ker se vlada najbr-žejo no moti in menda tudi noče far-bati, farbajo javnost bržčas pristaši jugoslovanskega krematorija sami ali pa jih je kdo pošteno potegnil.
-f- Framasonska »Edinost«, čestil-ka morilca Ferrera, so zelo huduje, ker smo objavili članek, v katerem smo kon^tatirali, da je Politično društvo za Istro nedavno sprejelo krščanskoso-cialni program, ki ga je izdelala kr-ščanskodemokratična struja v hrvaški Istri. Ne ve, ali hi to priznala ali utajila in se zato po svoji neokusni staro-babji navadi zaletuje v — »Slovenca«, ki je pri preobratu v Istri čisto nedolžen. Kadar pa »Edinost« začne klepetati, se ji navadno vedno močno zaleti, tako tudi topot. Piše namreč, da kr-ščaniskosocialni p r o o h r a t v Istri sploh ni mogoč, ker so istrski rodoljubi in njih društvo bili itak popolnoma krščansko-socialni, klerikalni »od prvega začetka pa do danes in nepremično, že od davnine«! Bravo! Kdo ne ve, kako »Edinost« venomer obsoja naša krščanskosocialna načela, jih proglaša za nepotrebna in kvarna 1er zabavlja da vodijo v Rim. Zdaj pa se hvali, da so stare istrske rodoljubne korenine od pamtiveka, menda že iz diluvialne dobo, katoliškodemokratičnih načel. Ali je lažnjiva in hinavska ta »Edinost«!
-j- Avstrijsko vladno časopisje je
bilo zelo hudo, ko jo »Slovenec« poročal, kakšne iredentovsko demonstracije so se vršile ob priliki izleta Tržačanov v Rim. Zdaj pa piše »Edinost«: Rimski list »II giornale dTtalia« v svoji številki od 14. julija 1910 piše doslovno: »Ko so bili Tržačani zvečer pogoščeni v uradniškem društvu (circolo degli im-piegati), je na zvršetku sviral maestro Cimara ital. kraljevo, Garibaldijevo in Mamolijevo himno. Pri šampanjcu je na to spregovoril predsednik Circola, profesor Orrei, ki jo svoj pozdrav zaključil tako-le: »... tra frenetici ap-plausi afferma, che Roma, 1'Italia han-no un grande pensiero costante: Trie-ste!« (med frenetičnim ploskanje trdi, da Rim, da Italija neprenehoma goji eno veliko misel: Trst! Temu se je zahvalil v imenu Tržačanov dr. Oberdor-fer s kratkimi besedami: »poiche ho dovuto promettere tli non parlare, raf-fermiamo il nostro ideale con questo si-lenzio!« (»Ker sem moral obljubiti, da no bom govoril, zatrjujemo svoj ideal s tem molkom!«) Zjutraj dne 13. julija t. 1. so šli tržaški izletniki v staro-slavni Frascati, kjer so jih sprejeli z navdušenimi: vi va Trieste, viva Trento italiana! Pozdravil jih je tamošnji župan, poslanec Valenzani. Omenjeni rimski list poroča med drugim: »... lui salutato i fratell triestini, auguran-dovi che un giorno Trieste possa abbra-ciarsi alla grande madré patria . . .« (»Jo pozdravil tržaško brate z željo, da nekega dno Trst objame velika mati domovina (Italija)«. 11 koncu je govorila šo gospa Elisa Masse!i Moraldi . . . »ha promesso ai fratolli di Trieste, che presto unVlotta rapresentanza delle donne italiana si recherà nelle città irrcdente . . .« (Grandi applausi). (»Je obljubila tržaškim bratom, da se kmalu poda izbrano zastopstvo italijanskih žena v neodrešena mesta . . . (Močno pri» trjevanjo.) — To so vse prezanimivi podatki za jesen, kadar bo Bionortli zopet predložil zbornici projekt laške fakultete!
+ Otvoritev »Katoliškega doma«
na Brezovici se jo izvršila včeraj, dne 31. julija ob ogromni udeležbi domačega in tujega ljudstva. Dom jo blagoslovil proč. g. kanonik, vojaški superior Jaklič, ki jo imel tudi slavnosten govor. Javno telovadbo jo ob splošnem navdušenju priredilo št. vidsko-viško okrožje, ki so se je udeležili tudi odseki Ljubljana, Ilorjulj, Vrhnika in oboli Logat-cev. Svirala jo slavna narodna godba iz llovt. Ta lepo uspela prireditev pomeni zopet velik korak naprej v slovenski katoliški izobraževalni organizaciji.
-f Predoslje pri Kranju Ob navzočnosti g. okrajnega glavarja Žitnika so se vršile .včeraj pri nas občinske volitve. Županom je bil izvoljen četrtič to pot deželni poslanec, tovarnar in posestnik g. Ivan Zabret. Delavnemu in skrbnemu g. županu želimo obilo sreče, občini pa čestitamo, da ji načeluje tako vrl mož kot je g. poslanec!
-f- Dalmatinski poslanec Fr. Ivani-niševič izjavlja v splitskem „Danu", da Jugoslovani nikakor ne morejo odnehati od obstrukcije zoper vlado, ki jim odreka vse-učiliške zahteve ter jih hoče z laško fakulteto na jugu narodno oškodovati.
+ Katoliški dijaški shod se je vršil dne 27. in 28. t. m. v Sarajevu. Udeležili so se ga tudi slovenski dijaki, ki so bili posebno prisrčno pozdravljeni. Govorilo so jo o socialnem delu, o organizaciji kmečko in delavske mladine, o gospodarskem položaju hrvaškega ljudstva ter bilo soglasno sprejete primerne resolucije. 28. zvečer jo bil slavnosten komers, katerega se jo udeležilo več hrvaških poslancev in mnogo drugih odličnih oseb.
+ Občni zbor hrvaške kmečke stranke se vrši v Zagrebu dne 20. t. m.
—	Otvoritev novega mostu. Poroča se nam: Novi most Čez Savo na Brodu pod Šmarno goro bo izročen javnemu prometu 18. t. m. Povodom otvoritve priredi Prostovoljno gasilno društvo v Vižmarjih vrtno veselico tik mostu v gostilniških prostorih g. Jos. Bitenca na Brodu 21. t. m. z zanimivim sporedom, ki se še objavi. K tej veselici se že sedaj vabijo gasilna društva in slavno občinstvo. Našli bodo ob vsakem vremenu obilno zabave.
—	Papeževa enciklika je izšla v zadnji številki »Katoličkega lista« v latinskem jeziku in s toni stopila v veljavo v zagrebški nadškofiji.
Letovišče Gradež se v zadnjih lotili rapidno razvija in razširja. V zadnjih petih lotili se jo pomnožilo število gotovo za dobrih 100 odstotkov. Dočim so štoli dne 29. julija 1904 skupno 4334 gostov, so jih našteli včeraj dne 29. julija lotos 8393. V primeri z lanskim lotom so napredovali za okroglo 300. Največ novih gostov pričakujejo v prvi polovici avgusta. Duhovnikov je te dni v kopališču 25. Izmed tujcev je primeroma največ Čehov, dalje Nemcev in Ma-žarov, pa tudi Slovenci in Hrvatje so častno zastopani. Gostje so s tukajšnjimi razmerami večinoma zadovoljni, ako se pojavi kaka neprilika, je vzrok večinoma nepoznanje zdravilnih predpisov. Tako so mora n. pr. natančno dogovoriti doba, za katero se najame stanovanje, oziroma osem dni pred odhodom odpovedati.
Iz Reke v Pulj z leialniin strojem, Iz Reko se poroča, da bo 15. avgusta poletel francoski zrakoplovec Leon Versuperv s svojim monoplanom »De-moiselle« iz Reke v bojno luko Pulj. Pomorsko oblasti so polet dovolilo in je prevzela mestna občina vse priprave za polet.
Štrajk v Hilarijanski tiskarni v Gorici. Kakor smo izvedeli, je pričel danes štrajk v Hilarijanski tiskarni v Gorici. Vzrok nameščenje nekega lino-typista iz Italije.
—	Brezumna potratnost. »Ivarntner Tagblatt« poroča, da je te dni nek mlad posestnik iz okolice v Celovcu zapil in zajedel 800 kron po različnih oslarijah, ker jo bil oproščen vojaščine.
Novi društvi. Deželna vlada je potrdila pravila podružnic »Slovenske dijaške zveze« >za Dolenjsko in Gorenjsko.
—	Razpis koiodvorske rest avru cije v Gorici drž. kol. V postaji Gorica drž. kol. se s 1. oktobrom 1910. na novo odda kolodvorska restavracija. Prosilci imajo vložiti svoje pravilno opremljene prošnje najkasneje do 30 avgusta 1910. 11 ure dopoldne pri glavni pisarni c. kr. državno-železniškega ravnateljstva v Trstu ul. Gior-gio Oalatti 9. Podrobni podatki so razvidni iz v „Osservatore Triestino" priobčenega tozadevnega razglasa; potrebne informacije daje c. kr. državno-železniško ravnateljstvo v Trstu, oddelek II. in pa c. kr. železniški obratni urad v Gorici drž. kol. C. kr. ravnatelj drž. železnic.
—	Nesreča. Na železnični progi na prehodu z Gline v Novo vas je danes zjutraj „Vrhničan" povozil do sedaj še nepo znanega berača. Odtrgalo mu je obe nogi nad kolenom. Smrt je takoj nastopila. Truplo se je preneslo v mrtvašnico na Vič.
—	Člane in članice idrijske podružnice »Slomškove zveze« tem potom najuljudneje poživljamo, da se v naj-obilnejšem številu udeleže dne 8. avgusta t. 1. občnega zbora in desetletnice »Slomškove zveze« v Ljubljani. Urez izgovora vsi v Ljubljano!
—	Nova češko-poljska banka. Praški „Narodni Listy" poročajo, da se bo v najkrajšem času osnovala češko-poljska banka s sedežem v Varšavi in temeljno glavnico 3 milijone rubljev. Imenovala se bo „Deželna industrijska banka" ter bo prevzela kapital banke kneza Ljuboniirskega. Ostali kapital bo pokrila „Živnostenska banka".
—	Stavka črkostavcev. V hrvatski delniški tiskarni v Osjeku stavkajo črko-stavci, ki zahtevajo, da se odpusti iz službe upravitelja tiskarne Štefana Hrabala.
Obrtna zadruga na Vrhniki naznanja, da bode občni zbor dne 14. avgusta t. 1. v telovadnici vrhniške ljudske šole ob 3. uri popoludne. Načelnik: '. Simon.
Za notarja v Kranjskigori je imenovan g. Karel Klander, notarski kandidat v Gradcu.
Izpred sodišča.
Demon žganje. Posestnik France Kadunc iz Hudepolice je na glasu, da rad pije. V takem stanu se je tudi nahajal dne 28. julija t. 1. Ta dan, okolu 6. ure zvečer je imela njegova žena Frančiška v naročju svojega tri mesece slarega sinčka Janezka. Njen mož se je razjezil nad njo, ker se ni izvršil nek njegov ukaz. Pograbil jo v svoji jezi vile za seno in udaril svojo ženo, pri tem pa zadel svojega otročička tako nevarno na glavo, da jo v par trenotkih preminul. Navzoči dninar Janez Perme kakor tudi Ivadunčeva žena potrdita, da je bil mož močno pijan.
Malo prezgodaj je začel. Dne 27. julija t. 1. je prišel k Leopoldu Grošelj, mehaniku v Spodnji Šiški, neki 14 do ir> let star fant neznanega imena z naročilom, da ga pošilja njegov gospodar, pri katerem služi za trgovskega pomočnika, J. Kastelic, lastnik trgovine z mešanim blagom na Sv. Petra cesti, naj mu za kratek čas posodi kolo. Grošelj, ki Ivastelica dobro pozna, mu jo brez pomisleka takoj posodil 100 kron vredno kolo. Ko pa lo kolesa ni bilo več nazaj, je začelo postajati to Grošeljnu sumljivo, zato so jo osebno podal h Kastelicu, in tu je izvedel, da je postal žrtva mladega prefriganca.
Nadležen pijanec. Posestnikov sin Franc Kodele iz Podsmreke se je peljal i/. Dobrove s konjem domu. Brez povoda ga jo hotel na cesti ustaviti čevljar Janez Ilribernik iz Dobrove, ki je liil pijan; a ta se ni zanjga dosti zmenil ter jo pognal konje. Kmalu za njim se pa pripelje kolesar, posestnikov sin Franc Oven iz Podsmreke. Ilribernik >e zaleti v njega z vprašanjem, kje ima luč in je povzročil, da je Oven odletel s kolesa in padel poleg ceste. Pokvarilo so mu je nekaj tudi kolo. Zagovarjati so bo Ilribernik moral pred sodiščem.
Deček se opekel. Komaj tri leta stari Oton Jahn, tovarniškega delavca sin, se je dne 27. julija t. 1. mudil pri svojem starem očetu Janezu Pogačniku. Ko je napravljal ta jed za krmenje prašičev, je sedel igraje so otrok pri škafu, napolnjenem z vročo svinjsko hrano. Pri tem se jo otrok vsedel po ne-sreči v vrelo hrano in se tako nevarno opekel na spodnjem dolu života, da so pa morali oddati v bolnico.
Ljubljanske novice.
lj Trubarjev duli na dekliškem
liceju. Kakšen duh vlada na ljubljanskem dekliškem liceju ni nikomur dvomno, kdor malo pozna tamošnje razmero in ima priliko opazovati gospodične, ki pohajajo ta najvišji slovenski učni zavod za žensko mladino. Seveda ni čuda, da se na tem zavodu Proizvajajo en gros bodoče matere slovenskega svobodomiselnega naraščaja, saj ni učenec nad učiteljem. Nov dokaz: Izvestju tega zavoda piše dr. Rudolf tfolo o »Dr. Jakobu Zupanu kot pesniku«. V tem profesorsko pustem dušev-lem plodu dr. Moleta se nahaja tudi to-o značilno mesto: »Poleg Valvazorja, k ege in posebno poleg Ungnada pogrešimo imeni Trubarja in Dalmatina, ki da si pridobila največ zaslug za slovenski jezik. A med deseterimi škofi iubljanskimi čitamo imeni Urbana Iokstorja in najbolj vnetega protirefor-mitorja Tomaža Hrena. Zakaj ni opeval Zupan Trubarja in Dalmatina, saj ¡o bil vendar znan kot neustrašen in
svobodomiseln mož?! Izmed 10 potomcev družine baronov Gallov bi skoro nobeden ne zaslužil, da bi jih kdo spravil v verze. Dva izmed teh imata edino zaslugo, da sta se izkazala kot kaplana.« — To je dovolj jasno — svobodomiselno in je tembolj značilno, da se take stvari tiskajo celo v Izvestju. Ni čuda, da v zavodu, v katerem veje tak duh, venejo in hirajo v dekliških srcih oni ideali, ki žensko dvigajo najvišje. Takemu zavodu niti vinarje ljudskega denarja!
lj Sankcijoniran deželni zakon. Cesar jo sankcijoniral deželni zakon, ki dovoljuje ljubljanski mestni občini prodajo zemljišč nekdanjega vojaškega oskrbovališča ob Dunajski cesti.
lj Za Rokodelski dom v Ljubljani je daroval proč. g. stolni kanonik msgr. dr. Ignacij Žitnik, državni in deželni poslanec, 10 K. — Bog plačaj! Živeli posnemalci!
lj Vojaški akademiki v Ljubljani. Včeraj zvečer je prišlo v Ljubljano 13 gojencev tehnično vojaške akademije v Mödlingu, med njimi nadvojvoda Karol Albreht, sin nadvojvodo Karola Štefana. Akademiki so se pripeljali z gorenjskim vlakom iz Tirolske. Prenočevali so v »Unionu«. Danes so si ogledali mesto ter so se popoldne odpeljali naprej v Pulj.
l j Cirkus Villand, ki jo ja ko izbo-rcn, ostane še danes in jutri v Ljubljani.
lj Tatvini. V neki gostilni v Kolodvorski ulici je bila nekomu mizarju ukradena ura z verižico in 39 kron denarja. Med kopanjem jo bila včeraj nekemu zobotehniškomu vajencu ukradena denarnica, v kateri jo imel 8 K 90 vinarjev denarja.
lj Našla je učiteljica gdčna. Frida Uhlova ročno torbico z manjšo vsoto denarja; g. Anton Lajovic pa srednjo vsoto denarja.
Štajerske novice.
š V Halozah in v Slov. goricah kažejo vinogradi slabo. Lotos so se pokazale kar tri bolezni v najhujši meri: peronospera, rja in plesnoba. Kdor je prav pazil in o pravem času škropil, bo še nekaj imel, kdor pa ni škropil, ali prepozno, že zdaj žaluje in toži pri uničenem vinogradu. Cona vinu raste. Na hruškah in jablanih pa dela rja ali fu-sikladij veliko škodo. Pod nekaterimi hruškami je že toliko list ja kot prejšnja leta meseca decembra.
š Vabilo h koncertu na orgijah, ki se vrši 3. t. ni. ob 6. zvečer v cerkvi sv. Križa pri Slatini. Pri koncertu sodelujejo: g. H. Druzovič, c. kr. učitelj godbo v Mariboru, gospod koncertni vodja Oto Böhm in koncertna pevka Rita Böhm. Spored: 1. a) J. S. Bach: Präludium c-moll; h) Mendelssohn: Andante (IL Druzovič). 2. a) S. Karg-Elert: Sanctus; b) K. Goldmark: Air (Böhm in Druzovič). 3. Saint-Saens: Fantazija des-dur (II. Druzovič). 4. a) Bacli-Gou-nod: Ave Maria; b) Mozart: Benedic-tus (gospa Böhm in Druzovič). 5. Rheinberger: Koncert za orgije in orkester (Druzovič in kopališčna godba). Vstopnina 2 K. Vstopnice se bodo prodajale na dan koncerta od pol 6. ure naprej pri cerkvenih durih.
Telefonska in toiavna poročila.
»SMRT SLOVENCEM!«
Praga, 1. avgusta. Včeraj se je vršil 26. občni zbor »Böhmerwaldbunda« v Vimberku (Winterberg). Poslanec Klettenbauer se je v svojem govoru ba-vil z dr. Krekom, ki jo dejal, da je v naši zemlji še zadosti prostora za grobove za naše sovražnike ter ga ostro napadal. Navzoči mnogobrojni Nemci so rjuli: »Stran s Slovenci!« »Smrt Slovencem!«
REVOLUCIJA NA ŠPANSKEM?
Barcelona, 1. avgusta. Vsled brezumne politike Canalejasa, ki hoče Špansko posili prignati do boja s cerkvijo, se pripravlja Katalonija na revolucijo. Na eni strani se upira katoliško ljudstvo, na drugi pa preže anarhisti in republičani, da udarijo. V Barceloni so vsa gledišča in zabavišča prazna, na cesti se čuje samo peket konjeniških patrulj. Vlada sumljiva tiliota. Vlada, ki vzdržuje v Barceloni neomejeno vojaško diktaturo, komaj kroti izbruh grozne revolucije, ki se z vso gotovostjo pričakuje. Canalojas jo na nekem banketu v Madridu izjavil, da se meščanske vojske ne boji.
KULTUREN BOJ V — JOSEFSTHALU.
Josefsthal, 1. avgusta. Občina jo sklonila, da se ne bo več udeležila nobenih cerkvenih slavnosti in ustavila vse prispevke v cerkvene namene.
OSEMNAJST OSEB UTONILO.
Gmunden, 1. avgusta. Mod Gmund-nom in Traukirchen se 'je pripetila včeraj grozna nesreča. Prevrnil se je čoln z 18 osebami, 14 jih jo utonilo, 4 pa so z veliko težavo rešili.
PROTI DRAŽILCEM STANOVANJ.
Budimpešta, 1. avgusta. Tu se je vršila včeraj velika delavska manifestacija zoper dražilce stanovanj. Manifestacije, ki so je vršila v največjem redu, se jo udeležilo nad 10.000 oseb.
NESREČE V GORAH.
Dunaj, 1. avgusta. Na Snežniku je ponesrečila gospodična Linda Krust, blizu Ilochkirchena pa uradnik finančnega ministrstva lissler in neka druga gospodična. Vsi trije so mrtvi.
PRED ARETACIJO DR. CRIPPENA.
London, 1. avgusta. Četudi ni več nobenega dvoma, da jo ubegli ameri-kanski zobozdravnik tir. Crippen s svojo ljubimko le Novo na krovu parnika »Montrose«, vendar dosedaj še ni prišlo nobeno poročilo, da je »Montrose« prišla do Rimonskih otokov, kjer bi se nanjo vkrcal detektiv Dew z nekaterimi drugimi kanadskimi policisti. Parnik »Laurentic«, s katerim so jo peljal Dew iz Evrope, jo namreč že prehitel »Montrose«. »Montrose» jo bržkone morala zaradi velike megle zmanjšati brzino svoje vožnje.
London, 1. avgusta. Policijsko ravnateljstvo ima daljšo brzojavko od detektiva I)ewa, ki jo jo prejel potom brezžičnega brzojava od kapitana parnika »Montrose«. V tej brzojavki so zatrjuje, da sta dr. Crippen in njegova ljubimka na parniku pod imenom — mister Robinson in sin. Begunca popolnoma ničesar ne slutita, da jo vse pripravljeno za njuno aretacijo. Detektiv Dow bo na vožnji mod Father Pointom in Kvekekom opazoval par ter ju takoj aretiral, kakor hitro se dožene identiteta oboli. V tem slučaju se ju bo vklenjena zaprlo v kako kabino na parniku. Ko bo prišel parnik v Kvekek, ju bodo izkrcali in poslali nazaj v London, ko se izvrše potrebne formalnosti.
DR. CRIPPEN ZAPRT !
Fatherpoint, 1. avgusta. Dr. Crip-pena so tu aretirali.
BOJI MED ČRNCI IN BELCI.
New York, 1. avgusta. V Palestine, državi Teksas, so zopet izbruhnili poboji med črnci in belci. Dvajset črncev je bilo ubitih, kakor tudi pet belcev. Iz bližnjih most hiti 1000 črncev na pomoč svojim rojakom. V mesto je bilo odposlano vojaštvo.
BOROMEJEVA ENCIKLIKA.
Trevir, 1. avgusta. V cerkvenem glasilu za trevirsko škofijo poziva škof Korum duhovščino, naj mu takoj poroča o govorih na protestnih zborovanjih proti papeževi boromejski enci-kliki.
ARETOVAN ČRNOGORSKI ZAROTNIK.
Kotor, 1. avgusta. Iz Cetinja so poroča, da jo črnogorska policija areto-vala v Podgorici dijaka Lazarja Raško Vuješoviia, ki ga zasledujejo že dalje časa. Pri preiskavi so je tudi dognalo, da je bil velik prijatelj sarajevskega napadalca Žerajiča. Iz zaplenjenih listin sklepa črnogorska policija, da je Vuješovič pisec sramotilnih člankov o knezu Nikolaju v srbski »Zori«, ki izhaja na Dunaju.
STAVKA IZVOŠČKOV.
Draždane, 1. avgusta. Včeraj ob 7. uri zjutraj so začeli stavkati izvoščki, ki zahtevajo od gospodarjev večje plače, in sicer eno in pol marke na dan ter 25 odstotkov od zaslužka.
76.000 FRANKOV UKRADENIH.
Bruselj, 1. avgusta. Ravnatelju nekega velikega podjetja, ki je prišel na borzo, je bilo ukradenih 70.000 frankov. Denar je imel v ročni torbi, ki jo je položil na stol, ko se jo šel okrepčat v kavarno. Ko je bral zamišljen časopise, je nek mlad človek izmuznil torbo ter zginil. Za tatom ni sledu.
KRVAV HOJ NA CESTI.
Praga, 1. avgusta. V soboto sta nadlegovala dva mlada človeka na Palac-kyjevi cesti v Vinohradih ženske. Ko jo hotel posredovati nek stražnik, sta ga vrgla na tla in pretepala. Stražnik
je potegnil sabljo ter je enemu razgrajaču odsekal levo uho, drugega pa lahko ranil na obrazu in rokah. Šele potom se mu je posrečilo aretovati razgrajača, ki sta identična z 171ctnitn drožistom Krnestom Sochor in 221et-nim Jožefom Cimur.
ZRAKOPLOVSTVO.
Bitterfeld, 1. avgusta. Zrakoplov »Parseval 0« jo odplul včeraj ob 12. uri ponoči na razstavo v Monakovo. Med vožnjo se je pokvaril zrakoplovu motor. Ko so ga popravili, jo plul dalje, a so jo pokvaril vijak, vsled česar so je moral v bližini Altenburga zopet spustiti na tla. Čez pet ur je nadaljeval svojo pot. Zrakoplov je imel mnogo težkoč z nasprotnimi vetrovi, vsled česar je izgubil mnogo plina ter včeraj ni dospel v Monakovo, ker so jo moral zopet spustiti na tla, in sicer v Gold-kronoehu okoli poldneva. V teku današnje noči so zopet napolnili zrakoplov s plinom, ki je dospel v Goldkro-nach iz Augs/burga vsled brzojavnega naročila. Danes je zrakoplov nadaljeval svojo pot ter jo dospel v Monakovo ob kaki 10. uri dopoldne, ako so mu ni zopet zgodila kaka nesreča. Zračna črta iz Bittorfelda v Monakovo znaša 500 kilometrov.
lažne stvari.
Ženske voditeljice v pruskih šolah.
Pruski učitelji so deželnemu zboru poslali prošnjo za odpravo ženskega vodstva na javnih dekliških šolah. Naučna komisija oboli zbornic pa jo prošnjo zavrgla •/. motivacijo, da so tudi ženske zmožne za vodstvo. Treba jo le prave osebnosti, ki taktno vrši svojo službo, polom možkim učiteljskim močem žensko vodstvo nikakor no more biti neznosno. V resnici jo tudi mnogo učiteljev, ki jako hvalijo žensko vodstvo. Enako stališče je zavzel tudi pruski naučili minister ter se je preko učiteljske peticije prešlo na dnevni red.
Študentke na francoskih vseučiliščih. Minolo leto je število ženskih slu-šateljic na francoskih univerzah jako naraslo. Med okroglo 40 tisoč dijakov, je bilo 3830 žensk, od teh polovica študira književnost, tretjina medicino, osminka naravoslovne vede in 150 pravo.
Nesrečen dan. Dne 28. t. m. so bili trije ponesrečenci privedeni v kandij-sko bolnišnico. Tesar Štefan Jerne iz Sevnice je delal pri zgradbi novega mostu v Dobravi. Pri tesanju mu jo sekira spodletela in so jo hudo ranil na lovem kolenu. — Kočar Janez Grill iz Poljane je ogledoval grad bo nove hiše in stopil na 110 pribito dosko, so prekucnil, in deska, ki jo padla nanj, mu je prebila levo golenico. — Posestnikov sin iz Rad-nje vasi Anton Starič je peljal svinje na postajo v Trebnje. Nazaj grede sta se mu splašila konja, nakar jo padel z voza in si zlomil desno roko nad lehtom.
Dne 29. ni. m. se je ponesrečil oglar Jože Justin iz Naklega pri Kranju. Delal je v Gorjancih, kjer ga jo vjela iz-podsekana bukev in mu strla levo nad-lelitje. Peljali so ga v bolnišnico usmiljenih bratov.
Tožba proti parobrodni družbi. Nek 181etni Bela Justus iz Pečuha, ki jo bil uslužben na parniku »Panonija« parobrodne družbe »Cunard« v Reki kot natakar, toži omenjeno družbo za odškodnino 12.000 K, ker se ga je sililo na parniku izvrševati taka dela, zaradi katerih je postal pohabljen. Sam opisuje razmere na angleških parnikili, ki potujejo iz Reke, kot grozne.
— Promet s tujci v drugih deželah in pri nas. Poglejmo na Tirolsko. Leta 1890 jo bilo na celem Tirolskem tujcev 210.000, leta 1900 jih je bilo 490.000 in leta 1909 pa 820.000. Obdavčeni dohodek Tirolcev jo rastel sproti z vedno večjim številom tujccv ter je znašal v lotu 1898 65 milijonov kron, v letu 1903 80 milijonov kron in leta 1908 111 milijonov kron. Tirolska je dandanašnji aktivna dežela, ki donaša državi na leto okoli 20 milijonov kron. — Pa koliko je tudi pomagala in pomaga država Tirolski! Tirolci se seveda potrudijo, da naredijo gostom bivanje tamkaj kar najprijetnejše. V tem oziru so naravnost posnemanja vredni.
O zgodovini in vrednosti djakov-skega škofijskega premoženja jo o priliki ustoličonja novega škofa napisal članek profesor dr. Rittig. Svoja posestva so dobili djakovski škofje še od kralja Bele IV.. leta 1224. v turški dobi so seveda vso izgubili, a leta 1697. jim jo posestva zopet povrnil cesar Leopold
? I 7 IKO ?0 7
Najboljša ura sedajnosti: zlata, srebrna, tula, nikelnasta in jeklena
se dobi samo pri H. SUTTNER, Ljubljana, mestni trg
Lastna tovarna ur v Švici.
2018
Tovarniška varstvena znamka „IKO".
7 I 7 IKO
707
I. Svoj čas so znašala ta posestva 75.000 juter, a danes le še 30.75;! juter, kar vsekakor ni baš malo. Od teli je 20.5;lt> juter visokega gozda, 4715 nizkega, 298 gozdnih pašnikov, 9759 njiv in travnikov, 55 vinogradov in 12 juter sadovnjakov. Na posestvu je zaposlenih 18 uradnikov, 200 različnih uslužbencev in 40 gozdarjev. Razven tega pripadajo djakovskemu kapitelju tudi obresti škofijskega zaklada, ki znaša 3,141.000 kron.
Književnost.
Učna knjiga irancoskega jezika
za slovenske srednjo šole in tem enake zavode. Spisal Friderik Juvančič.— Založila »Katoliška Bukvama«. Cena vezani knjigi 2 Iv 50 vin. Slovenci dozdaj še nismo imeli nobene slovnice francoskega jezika; tembolj moramo pozdravljati dejstvo, da nam jo je spisal priznan strokovnjak profesor Friderik Juvančič. Če smo tako dolgo pogrešali učno knjigo za francoski jezik, ki se ga med nami čedaljeveč izobra-ženstva in mladine uči, se smemo zdaj ponašati s tem, da imamo slovnico tako temeljito, praktično in jasno, da se sme z vsako drugo kosati. Velika prednost F. Juvančičeve učne knjige francoskega jezika je ta, da ni prikladna zgolj za šolo, ampak tudi za samouke, ker je tako pregledno, precizno in praktično sestavljena, da se bo iz nje vsak sam brez tuje pomoči kmalu navadil francoskemu jeziku. Pravila za izgo-varjavo so izborila, nič manj način vaj in nalog, ki uvajajo jezikov duh. Ker je znanje francoskega jezika in literature za vsakega izobraženca neobhodno potrebno, se ne bo Juvančičeva knjiga ustalila samo na srednjih šolah, marveč se razširila v vseh krogih po Slovenskem, koder raste ljubezen do francoskega jezika in zanimanje za bogato francosko književnost ter duševne proizvode francoskega ljudstva. Knjiga je izšla v zalogi »Katoliške Bukvarne« v Ljubljani.
Spominjajte se pri vseh prireditvah, pri vseli veselili iii žalostnih dogodkih „Slovenske Straže"!
Meteorologično poučilo.
Višina n. mnriarn M6-2'/f, srd /rač.n tlak 7.¡fr() nun
	Stani«?	Tempe-			E ¿ -
C Car> ona-	bat o-	ratura	Vetrov	Neho	> ~
5 zovania	n etra	. p0			■S* a
	v mm	C e ! ¿ 11 »			te >
30 9 ZV(
355 15 4
7. zjutr 31	i
2. pop j 33.3	25'6
32 8 i	17 3
31 9. zveč. j 7. zjutr. ¡ 32-t) 2. pop. 20 9
1
11'4
29'9
si jug si. jvzli. sr. jug brezvetr.
si. svzh sr. jug
jasno
00
pol obl. del obl
00
Srednja predvčerajšnja temp 19 5°. norm 198. Srednja včerajšnja lunin. 21 7 norm 19'7'
'i'ii..t><: < : > ti Cene veljalo /:t Mi kg. ¿■Budimpešta 1 avgusta
Pšenica za oktober 1910	9 31
Pšenica za april 1911 ....	— •—
Rž za oktober 1910.....7 20
Oves za oktober 1910 . . .	717
Koruza za avgust 1910 . .	5 75
Koruza za maj 1911 .	5 81
i-rr—^ü tas
SJJ55S
Miklošičeva cesta 8. Glej insérât.
F
n Domače slovenske fvrdke z
Posojilnice.
Ljudska posojilnica Vzajemno pg?e?
orno društvo, Kongresni trj 19 insérât.
Razne tvrdke.
Jager toni, trgovina ročnih del, Židovske ul. 5
KolilHdHIl '=ran' za'oga porcelana in steklenine
In^in k'nšmprl prva jugoslovanska »JUDIJJ	I „ica drož priporoča
izborne droži (kvas).
tvor-priporoča svoje
zraven ro-
Lekarna Trnkoczy vtovK>IIanli
Mi* nrMnciP>r T , trgovina s špec. blagom In IVAClIdll^Gf. delikatesami.Sv Petra cesta št. 37. in 42.
ODrtno pomožno društvo ^vnTni ,rR
, črke in grbe,
Filip, slikar za napise IIISIUU Prešernova ul. 50.
Restavracija pri ,Zajcu'
Ljubljana. Sodna nlica 6, nasproti justične palače.
7jk0rt A., največja zaloga čevljev domačega iz-I.IUC11 deika, Prešernove nlice.
P* h'
EšveoBrsko
sivo in rilcčo
Marzeljska Hmelj;
m
i. «i
Priporoča tovarna
LJubljana
1661

Razpis službe.
217
Na c. kr. obrtnopospeševalneni uradu na Dunaju se odda mesto
se takoj proda na Rimski cesti st. 2|!i.
Išče se
stanovanje
s tremi sobami, če mogoče z vrtom za avgust oz. september. Naslov: E. R. poste rest. Škofjaloka.	2165 3-1
Razpisuje se služba
cerMfcn in otfstn
na Prežganjem pri Litiji.
Dohodki: v denarju blizu 500 K, drva, gostilna in '/4 grunta. Nastop 1. oktobra. 2172
za vnanje službovanje, in sicer voditelja novo ustanovljenega obrtnopospešcvalnega urada za Kranjsko v Ljubljani.
Služba se za sedaj odda proti pogodbi in se lahko obojestransko odpove.
Prosilci morajo biti avstrijski državljani, telesno sposobni, nekaznovani, nadalje absol-ventje kake tehniške visoke šole ter vešči nemškega in slovenskega jezika v besedi in pisavi.
Prosilci z večletno prakso in z znanjem trgovskih poslov imajo prednost.
Prošnje, kolekovane s kolekom ene krone, se morajo z osebnimi listinami (rojstni in domovinski list, nravstveno spričevalo, od uradnega zdravnika izdano aii potrjeno zdravstveno izpričevalo) in z učnimi ter službenimi izpričevali (v izvirniku ali poverjenem prepisu) ter z naznanilom zahtevane plače vred vložiti pri predsedništvu c. kr. obrtnopospešcvalnega urada na Dunaju, IX./2 Sevcringassc 9, do 31. avgusta 1910.
Dunaj, meseca julija 1910.	Predsednik: Exner I. r.
« v
majhna se proda iz proste roke v Rožni dolini štev. 217 pri Ljubljani, ležeča nasproti peka.	2147 8—1
50°|0 prihranite
stroškov v gospodinjstvu na mleku, sladkorju in k a vi; {¿jrr kri. ;noč, zdravje do-sežete in ohranite, ako pijete
l Prof, flr. ftîfrefl g[ Uaienîa
5 üi 11. lüg il $ -~ •
© m	i® ® m © <®> & ©
i

In» W
Kdor se hoče o tem prepričati, dobi vsak j 3601	knjižico brezplačno
v lekarni IlttlKI zraven rolovža 1 Plini \
ali po pošti, vsak, kdor po njo piše. (
I»
nxr
2162
»SEIACE
se sprejmeta.
HndreS Kregar, mSzar
Poita Št. Vid nad Ljubljano.
4'80 do 24 kron, ako za-vživate železnato vino s kino lekarja Piccoli-ja v Ljubljani z dnevnim izdatkom 13 vinarjev, mesto kina železnatega vina, ki ne vsebuje več železa, kot navadno vino in kojega bi morali izpiti eden do pet litrov na dan, da bi do~ vedli organizmu potrebno množino železa, kar bi pa bilo radi alkohola le škodljivo. Poliiterska steklenica Piccolijevega železnatega vina 2 kroni. - Naročila proti povzetju. 3261
.Ziaia Raplia" i, Sv. Petra cesta štev. 27.
v bližini kolodvora. 2072
h m zračne sobe. - Priznano fina kuhinja. - ¡zborne mm. - Hšzke im. - kepi resia?ratiisk! prostori in povsem ¡;a novo urejen
= velik mirni vrt. =
Vsako sredo pri ugodnem vremenu
VELIK KONCERTI
iii H_____________H j



Speciaiiteta za kadiSce.
Glavnu zaloga'
Lekarna pi.Trnkozcy v Liuoita?
3427	Cena K 2 —.	52 1
1>■
kratek, še skoraj popolnoma nov, se proda po nizki ceni, pri Nikolaju Loboda, organistu v Mekinjah, p. Kamnik. 2163
Za neko fino tukajšnjo damsko modno trgovino
uweukcbs
tmamnai
ki je izvežbana tudi v šivanju. — Pismene ponudbe z dokazi dosedanjega delovanja pod »Damska konfekcija« na upravništvo »Slovenca«.	2151 3-1
azpis službe,
Razpisuje se v«
■

ne ordinira
od 2. avgusta do 10. avgusta
■
in
, redarja in
v Št. Petru na Krasu 800 K, prosto stanovanje ene sobe in dober postranski zaslužek.
Prosilec mora biti zmožen slovenskega jezika v besedi in pisavi, Oženjeni in drugih jezikov zmožni dosluženi vojaki imajo prednost. Prošnje je vlagati
do 14. avgusta 1910.
Nastop službe 20. avgusta ali vsaj 1. septembra.
Matija Penko,
2174 3—1	občinski predstojnik-župon.
BBnHBHoannM
se priporoča v izdelavo vsakovrstnih knjigoveškihdel. Specijaliteia: črtanje poslovnih knjig
za denarne zavode, trgovce, tovarnarje, društva i.t. d. Vsako naročilo se točno in natančno po predpisu izvrši. Raznovrstni vzorci na zahtevo brezplačno.