IZ NAE DNEVNE KULTUEE. Iz pasjih dni. 1. Kadar baladniki od vina gredo, iroko gredo, gredo teko, (baladno so namre vse rime na 0!) vidijo to in onooo ... Vidijo luno v krajce tri, na vsakem krajcu so oi, ene rumene, druge zelene, v mrtvo oblije ivo vsajene, da pijejo v mozeg in pijejo v kri (v vsaki baladi je treba krvi!) mrki vampirji iz mrzlih dalj Pridi, slikaj, e more Kralj! 2. Vergilius ... Virgilius. Ena muha kaj stori, sive glave obnori, norce tuje, serce nae, da jih pikolovstvo jase: Preeren ..". Preiren. 3. Ta pesnik ... Saj se je izpel, preden je peti zael! 4. SHSjezik... Umej! Slovenac jesam, prepevaj odslej! 5. Kako se je slavi rodeval?-" V filmu je trikrat Kosovo opeval. 6. Slika: Christus heri et hodie ... Da le biblino ne, pa nam po godi je. 7. Kritiziral bi vsak ... pisal pa ni! 8. Oi in uesa zdrava ima, le da jih prav rabiti ne zna: za loila uho povpraa, stike po oeh uglaa. 9. Kraljevi Marko za rajo je metal estoper. Anima pia, na Stritar v distihih estomer. 10. Potnik, ki je ceste truden, vse sezuje. Joa, moj prijatelj, na podkovanem Pegazu potuje. 11. Ali nima drugih potreb, da se brezstidno v D e m o n u razgalja Jereb? 12. alostne roke... Soutim, Tone, a glej, Kaj te pravzaprav boli, povej! 13. Komti bolj ko Preernu pritie pesniki lovor ob senca! Joi Zazuli, ki nam dal je kar venec sonetnega venca! 14. Preeren govori: Stritar in Akerc... Puntar in igon, pozabljeno vse! Moje besede pa ne bodo prele! 15. Jenko : Ali sem res, kot me je v monci opisal! Levstik : Vidim, da ljubil je, a sebe le risal! Lukian. # # # Metrovi in religiozna umetnost. Die christliche Kunst (Monakovo, 1925, 8) pie: J. Strzygowski je opozoril v asopisu ,Deutsche Kunst und Dekoration' na delo, ki je umetnika izpoved in pomeni program podobno kapeli sv. Mavra, katero je ustvaril P. Deziderij Lenz. Nagrobna kapela, ki krasi rti v Cavtatu pri Dubrovniku, predstavlja resnino enotnost stavbne in oblikovne forme, ki jo primerja Strzygowski z mavzolejem Teodoriha v Raveni. Kar pri ti znameniti centralni stavbi posebno privlauje, je njena jasna zakonitost v tlorisu in gradbi, zdruena s poduhovljeno nenostjo v plastiki. Ako kdo misli, da bo umetnost Jugoslovana v Nemiji teko nala mnogo prijateljev, temelji ta bojazen nedvomno na posebnem nainu, s katerim izraa umetnik svoja uvstva, toda kiparska sila in resnina poduhovljenost, ki sta izraz mojstra, polnega due, bosta gotovo nali obudovanje in priznanje. Odkar smo doiveli ,Dombauhutte' v monakovski Ge-werbeschau, naravnost blagodejno vpliva, e gledamo ta pravi ekspresionizem. Nedvomno bo ta ali oni elel drugano Mater bojo ali angele, toda nedvomno je kapela kot celota mojstrsko delo. Izredno uinkujejo 4 angeli, ki plavajo na stenah glavnega prostora in nosijo due pokojnikov v nebo. udovita nenost in finost je v dranju, s katerim objemajo due v podobi dece. Metrovi je v svoji stavbi, s fino obutenimi plastikami reil problem ekspresionizma na edin nain. (Po Hrv. Prosvjeti.) PREJELI SMO V OCENO. Julius Zeyer: Tri legende o razpelu. Iz eine prevedel dr. Fran Brada. (Prosveti in zabavi, 5.) V Ljubljani, 1924. Izdala Zveza kulturnih drutev. Zaloila Tiskovna zadruga. Natisnila Delnika tiskarna. Zeyerjeva tegobna romantika. Bas dovolj, da se je lovek ne preobje in se vendar zadostno poui o njej. Umetniko ilustrirana knjiga bi dala fantastini vsebini ve poudarka, bolj sona, slovensko-intuitivna beseda v prevodu ve vonja. Dr. I. P. Zbirka zakonov. XVI. snopi: Zakon o stanovanjih (z dne 15. maja 1925). Pojasnil dr. Al. Gradnik. Ljubljana, 1925. Tiskovna zadruga. Apuleius : Amor in Psvche. Pravljica ljubezni. Preloil in zaloil Anton Sovre, 1925. Nat. V. B 1 a n k e, Ptuj. Iz ljubljanske ole za arhitekturo 1925. Izdaja Ognjie akademikov arhitektov v Ljubljani. Carinthiacus, Poloaj Slovenaca pod Austrijom i poloaj Nemaca u kraljevini SHS. (Cir.) Ljubljana, 1925. Dr. Matija Ambroi: Materinska pomo zdravemu in bolnemu dojenku. S 30 slikami. Druga izboljana izdaja. Ljubljana, 1925. Knjinica inpektorja ministrstva narodnega zdravja v Ljubljani. Mirko Korolija: Jugana, vila najmlaja. Dramska vizija v enem dejanju. Oder, 10. zv. Prevel- R. Petruka-Peterlin. Ljubljana, Zveza kulturnih drutev, 1925. Ivan Pregelj : Plebanus Joannes. (Vikar Janez.) 2. pregledano izclanje. Tiskovno drutvo v Kranju, 1925. C. G o 1 a r : Slovenske balade in romance. Antologija. Splona knjinica, 51. Ljubljana, Zvezna tiskarna in knjigarna, 1925. Marija Kmetova: V meteu. Roman. Spi. knjinica, 54. Ljubljana, Zvezna tiskarna in knjigarna, 1925. Zbornik za umetnostno zgodovino. Izdalo Umetn.- zgod. drutvo v Ljubljani. V. 1., 1925. Izla je 1./2. v novi opremi in na boljem papirju. Vsebina: V. Steska, Ljubljanski baroni kiparji. Fr. Mesesnel, Nadeda Petrovi. V. Mole, Zapadni Balkan v razvoju umetnosti srednjega veka. Fr. tele, Epi-grafine drobtine (letnici 1459 pri Sv. Primou nad Kamnikom in na Kamnem vrhu ter stavbar Andrej iz Loke). M. Kos, Srednjeveki rokopisi dr. licejske knjinice v Ljubljani. Priloga: Fr. tele, Umetnostni spomeniki Slovenije: I. Kamnik. J. O. Curwood: Kazan, volji pes. Kanadski roman. Poslovenil P. V. B. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, 1924. Ljudska knjinica, 19. letnik. Ljudska knjinica izhaja etrtletno. Joseph Neuberger: Schulflora von Baden. 7. in 8. izboljana izdaja. 114 slik. flerder & Co., Freiburg im Breisgau, 1925. Knjiica obsega vse znane na Badenskem rastoe divje rastline, razen tega veliko tevilo navadnih krasilnih rastlin. Slavjanofil : eki Argonauti u Sibiriji. Tokijsko su izdanje ove broure ei kupili i unitili u Japanu. Naklada Depne knjinice, Osijek, 1925. Dr. M. M a 1 n e r i : Tobolek. Knjini almanah Bele Krajine. Ob tisoletnici kronanja kralja Tomislava. V Ljubljani, Samozaloba, 1925. Knjiga, katere bibliografsko podana vsebina je razdeljena v poglavja po stvarnih momentih, vsebuje vse vaneje, kar se je dosedaj pisalo in dognalo o Beli Krajini. Heinrich FaBbinder: Vor dem Sommer. Ein Buch vom innern Reifen fiir unsere kiinftigen Frauen. Herder & Co., Freiburg im Breisgau, 1925. Knjiica je namenjena zrelejim gojenkam uili. P. D 6 r f 1 e r : Das Geheimnis des Fisches. Eine friihchristl. Erzahlung. Herder & Co., Freiburg im Breisgau, 1925. Ante Duki: Iz dnevnika jednog ma-garca. Zagreb, 1925. Jugoslov. tampa d. d. F r. K s. M e k o : Naim malim. Ljubljana, 1925. Uiteljska tiskarna. Geografski vestnik. asopis za geografijo in sorodne stroke. Izdaja in zalaga Geografsko drutvo v Ljubljani. Uredniki: V. Bo-hinec, R. Savnik in F. Rubi. (Vsebina: Bohinec, Razvoj geografije v Slovencih. Ehrlieh, Geografija in etnologija. Rus, Morfogenetske skice iz notranjske strani in Notranjski ravnik. Gavazzi, Geografski razpored najveje in najmanje poprene mnoine padavin na Balkanskem polotoku I. Ba, Hmeljarstvo v Savinski dolini. Manji lanki. Knjievnost.). E. A b o u t : Kralj gora. Iz francoine prestavila Kristina Hafner. Jugoslov. knjigarna v Ljubljani, 1924. Ljudska knjinica, 20. zv. (Izhaja etrtletno. Obnovitev Ljudske knjinice pozdravljamo!) Al. Z a 1 o k a r : Pet let ginekologije in porodnitva. Iz bolnice za enske bolezni v Ljubljani. Ilustrirano. Tiskovna zadruga v Ljubljani, 1925. Lucien Tesniere: Les formes du duel en Slovene. Travaux publies par 1'Insti-tut d'etudes slaves III. Pari H. Champion, 1925. Lucien Tesniere: Atlas linguistique pour servir a Petude du duel en slovene. Pari, H. Champion, 1905. Travaux publies par Flnstitut d'etudes slaves; atlas hors serie annexe au tome III. H. Sienkiewicz: Potop. 5. in 6. snopi. Iz poljine prevel dr. R. Mole. Ljubljana, Tiskovna zadruga, 1925. O. Antonin Zaninovi: Marulieva pjesma: Tuerije grada H j erozolima. Prilog II. Vjesniku za arheologi ju i historiju dalmatinsku g. 1924/25. Split, 1925. Svoboda. Glasilo delavske telovadne in kulturne zveze Svoboda v Ljubljani. 1. letnik, 1925. Hermann W en del: Der Kampf der Siidlawen um Freiheit und Einheit. Frankfurter Societats-Druckerei, Frankfurt a. M., 1925.