Krompirjeva plesen
Dipi. ing. Zorec Egon
O važnosti krompirja v pogledu pre-hrane in uporabe v industrijt ni po-trebno razpravljati. Vemo, da je eden glavndh prehranjevalnih produktov, vid-no in važno vlogo pa igra tudi na ve-likem področju gospodarstva — v indu-striji  špirita.
Moj namen je. da tokrat v nekaj stav-kih opišem glavnega in največjega gli-vičnega sovražnika krompirja, plesen (Phytopbtora intestans), ki je najbolj razširjena krompirjeva bolezen. V Ev-rop: so jo poznali že »eta 1830. Prineše-na je bila iz države Chile z guano gno-jem. Krompirjeva boiezen se pojavlja vsako leto. Njena večja ali manjža ak-tivnost zavisi od vremenskih pogojev in od večje ali manjše odpornosti rastline same. Bolezen napada liste, steblo In gomoijd. Pojav: se nekako v sredini po-letja. Takrat opazimo na robu lista tem-norjave. včasih tudi črne pege, ki se vedno bolj širijo. Sčasoma se okužijo vsi zelem deli rastline, ki so važni za proizvodnjo škroba. V vlažnem vreinenu m ob ugodnih pogojih postane cel rob lista bel. To so takdzvani konidijski no-silci s konidijami, ki se razvijejo iz mi-celije v listu. Le-ta prodre 6kozi listne reže y notraiijost, v listu samem pa raz-vije haustorije, s katerimi parazit sesa hrano. Te limonasto rumene kanidije na konidijskih nosilch odpadejo, veter pa jib raznaša na zdrave rastline. Razvoj gre dalje, nastopijo zoospore (6—16) kafere se gibljejo s takozvanimi cili-jami. Tekom časa te cilije odpadejo, sklijejo v klično cev, ki ponovno pro-dre skozi hstno režo v list. Parazit na-pada tudi stebla in po njem gomolje. Na gamoljih vidimo inficirana me&ta. Meso zatemni. v medprostorih celic se razv:ja nova razvojna stopnja glivice-hife. Pri veliki vlagi se pojavljajo konidije tudi na  gomoljih v  oblki bele  prevleke.
Bolezen se najbolj širi v vlažnem in toplem poletju. Najugodnejša tempera-tura za razvoj zajedalca je 20—22 sto-pinj G V takšnih pogojih se po neka.1 dneh razvijejo konidije in zoospore. Na dušiku bogata m lahka zemlja pospe-šuie razvoj bolezni, medtem ko ga fos-forne snovi in težka tla zadržujejo.
Razne vrste krompirja so različno od-porne, vendar sta klima in tla najvaž-nejša činitelja za to bolezen.
Kako očnvamo krompir te boleznl?
a)  z razkttzevanjem gomoljev,
b)  s šlkrapljenjem listov. Razkuževanje  gomoljev.  Gomolje  pet
tednov pred saditvijo namakamo 24 nr v 2% bordoški brozgi, potem jih opere-mo v čisti vodd in osušimo. Dogodi se, da brozga uniči katero očesce, ali se po-veča količina škroba. Glivice v gomo-Ijih pa je mogoče uničiti s toploto 40 do 43 stopinj C v štirih nrah, kar je pa v fcmečkih gospodarstvih praktično težko izvesti.
Skropljenfe Iistov. Liste škropimo t 1 % bordoško brozgo, preden se je bo-lezen pojavila, ker je sicer ves trud zaman. Skropimo, čim opazimo pnre znake bolezna. Po 3—4 tednih škropimo ponovno. Na 1 ha krompirjevega nasada rabimo 120—160 litrov brozge. Priporoča se šlkropiti v naprej, čeprav še ni bolez-ni, ker se škroplienje na vsak način iz* placa. Rast zelenih delov rastline se za tri  tedne podaljša.