PRIMORSKI DNEVNIK Poštnin0 plačana v gotovini ***■ pitale i gruppo - Cena oU lir Leto XXVH. Št. 105 (7893) TRST, četrtek, 6. maja 1971 UKREP ZflHODNONEMŠKE VLADE PROTI POPLAVI AMERIŠKE VALUTE Bundesbank včeraj začasno prekinila menjavo dolarja Podoben ukrep, ki je povzročil zmedo na mednarodnem monetarnem tržišču, so sprejele tudi Nizozemska, Švica in Avstrija - Odmevi v EGS in stališče Združenih držav j, FRANKFURT, 5. — Bundesbank (zahodnonemika Narodna banka) 1,1 ,®n®s dopoldne začasno prekinila menjavo dolarja. Ta kratka vest, bok* Pr'**a 'z Frankfurta v dopoldanskih urah, je imela izredno glo-odmev v vseh zahodnih državah in povzročila Mednarodnem monetarnem Bri- pa je odku- m®njavo dolarjev tudi Dan« '."•'•JI. Franciji in Veliki Britaniji l r?P® do dolarja in so tri Narodne nke redno odkupovale ameriiki Foda v Milanu so finančni |R®r«tarji trenutno ukinili vse va-'n® operacije v pričakovanju u-®«nih sporočil. Tudi v Londonu je ta ,c*°'ar počasi v prodajo. Bii a narodna banka * I® manjše količine valute ZDA. ^Italijanski zakladni minister Fer-niri Aggradi je v zvezi z monetar-iu.n’1 dogodki v Zahodni Nemčiji, VjjZ?ZeMski, Švici in Avstriji izja-časnikarjem, da je osebno v naj-"®i»®m stiku s svojimi kolegi alih držav Evropske gospodar-hot ,**t0 veliko zmedo tržišču. Takoj nato so začasno preki- banke Nizozemske, pa niso še Švice in Avstrije, sprejeli nobenega Zato je socialistični poslanec ima resne posledice na italijanskega gospodarstva kisa n° vprašanje so poslali za "-nemi, ministru tudi senatorji p^opske gospodarske skupnosti. vnračnniA cn twq1a1i 7.a- £SlUpmu st^„j®°nna poročajo, da so bili ti pritjj, Monetarni ukrepi sprejeti pod osrednjih zahodnonemških ki ^rarskih in finančnih zavodov, tejaj evaj° ustanovitev nihajočega Vre n rpar*ce kot ukrep, da se za-r>an^retiran dotok dolarjev na fi-ki 3 trg. Vsi dosedanji ukrepi, vlJn Je sprejela zahodnonemška rodil; Ugotavljajo v Bonnu, niso »o i za?elenih učinkov. Kot je zna-ft'ark° Jeseni leta 1969 ovrednotili Zadru? Za nekaj nad 9 odst., v obrest01 letu so štirikrat znižali desb'ani? mero, nedavno pa je Bun-^Poval Spre'’ela sklep> da bo dolarje samo še tri škegl 1 .lomu pa je dotok ameri-tia rimarja množično prihajal Zato 13 nor|emški trg in je marala Z n Pundesbank sproti posredovati Sa" KUPom velikih vsot dolarjev. Vceraj je zahodnonemška Na- *..... rodna banka odkupila milijardo dolarjev. V zahodnonemških finančnih krogih odkrito govorijo o »dolar-ski krizi* in zato vztrajno zahtevajo, da mora vlada sprejeti odločne ukrepe. Po ocenah zahodnonemških finančnih zavodov je dotok dolarjev umetno povzročil povečanje likvidnosti na notranjem trgu in s tem nevarnost pretiranega povišanja cen, ki lahko vodi samo v inflacijo. Kancler Brandt, ki je trenutno na obisku v Londonu, je izjavil, da je bil današnji ukrep sprejet, da se zavrne nezaželjene vplive iz tujine in utrdi nemško gospodarstvo. Brandt je dejal, da bo zahodnonemški menjalni trg zaprt ves teden, da bo medtem lahko vlada odločila, kaj storiti z marko. O teh sklepih bodo razpravljali na petkovi vladni seji. Zato bo menjava valut zaprta najmanj do konca tega tedna. Kot poročajo Iz Bonna, bo vlada odločala o treh rešitvah: ustanovitev nihajočega tečaja marke, ki ga priporočajo osrednji gospodarski in finančni zavodi, ovrednotenje marke, ali pa neposredni vladni poseg na področju gibanja kapitalov in kreditov. Toda v vseh zahodnonem-ših gospodarskih in finančnih krogih poudarjajo, da bo morala vlada v petek sprejeti ustrezne in odločne ukrepe proti poplavi dolarjev. O tem .je vladni glasnik Ahlers izjavil, da bo vladna odločitev hitra in se ne bo zavlekla v dolge razprave. Hkrati pa je zagotovil, da bi pomiril zaskrbljenost, ki je nastaja v ostalih članicah gospodarske skupnosti, da se bo vlada pred svojo odločitvijo posvetovala z njimi. Kako resno je postalo vprašanje poplave dolarjev v Zahodni Nemčiji nam dokazuje dejstvo, da je Narodna banka dames zjutraj v štiridesetih minutah pred zaporo odkupila Še eno milijardo dolarjev. O resnih ukrepih, ki so jih sprejeli v Nemčiji, Nizozemski, Švici in Avstriji je danes razpravljala tudi izvršna komisija Evropske gospodarske skupnosti v Bruslju. Čeprav o sestanku, na katerem so obravnavali izredno občutljivo monetarno vprašanje, niso skoraj ničesar sporočili, vendar izvedenci skupnosti ne prikrivajo resne zaskrbljenosti za razvoj teh dogodkov. Se posebno poudarjajo, da bi enostranski monetarni ukrepi resno prizadeli celotno strukturo Evrop- ske gospodarske skupnosti zlasti pa skupno kmetijsko politiko In gospodarsko monetarno zvezo. Izvršna komisija EGS je pozneje objavila zelo kratko sporočilo, v katerem pravi, «da je Izredno zaskrbljena za sedanji položaj*. Poleg tega sporočilo pravi, da je komisija stopila v stik z vsemi članicami gospodarske skupnosti, zlasti še z bonsko vlado, da se sedanje težave rešijo na najboljši način. Pri vsej tej zadevi so seveda sedaj na obtožni klopi ZDA s svojim dolarjem in z ogromnimi investicijami v tujini, zlasti v Evropi in Aziji. Hkrati pa želijo ZDA obdržati dolar na svoji sedanji vrednosti, kot osnovno svetovno menjalno valuto. V zvezi z ukrepi, zlasti v Zahodni Nemčiji, je ameriško zakladno ministrstvo sporočilo, da je minister Connally poudaril stališče svoje vlade, «da ni potrebna nobena sprememba sedanje strukture menjalne paritete*. Sporočilo pravi, da bodo ZDA spoštovale svojo politiko stabilnost in sodelovanja z ostalimi državami, da se obrani trdnost mednarodnega monetarnega sistema. V primeru potrebe, pravi sporočilo, so ZDA pripravljene sprejeti na svojem trgu nove kapitale eurodolar V VELIKI DVORANI «SKENDERIJE» V SARAJEVU Slovesen začetek 2. kongresa samoupravljavcev ob navzočnosti več kot 4000 delegatov in gostov Prisotni so tudi številni predstavniki italijanskega delavskega gibanja - Govori predsednika Tita, Dušana Petroviča in Edvarda Kardelja - Kongres se zaključi v soboto (Od našega posebnega dopisnika) SARAJEVO, 5. — Danes ob 16. uri se je začel v veliki dvorani novega športnega in gospodarskega centra «Skenderija» v Sarajevu 2. kongres samoupravljevcev Jugoslavije. V glavno mesto Bosne in Hercegovine je dospelo več kot 4.000 delegatov, tujih In domačih gostov tar predstavnikov jugoslovanskih delavcev v tujini. Delegacije so prispele iz 44 držav z vseh delov sveta. Za italijansko delavško gibanje so navzoči predstavniki CGIL, ACU, KPI, PSI, PSU, PSIUP, mladinskega gibanja KD, inštituta «Gramsci» in tržaškega inštituta preučevanje In dokumentacijo za ISDEE. Drugi kongres sovpade z zaključkom 20. leta samoupravljanja. Prvi samoupravni koletktiv je namreč začel delovati 17.1.1950 v splitskem podjetju ePrvoborac*. Zatem so se samoupravni kolektivi množili in postali teorija in praksa graditve socialistične Jugoslavije, ja in pomagati tujim osrednjim ban- teko da je bilo lani zaposlenih v kam z ustreznimi investicijami. I samoupravnih podjetjih 2,620.927 delavcev. Sarajevo .je pripravilo topel sprejem vsem delegatom in gostom: republiške in jugoslovanske zastave po ulicah, panoji s portreti velikih voditeljev komunizma — Marksa, Engelsa, Lenina in Tita — drugi panoji z dobrodošlicami in gesli so okvir, v katerem se je danes po poldne odigral ob prisotnosti ogromne množice prihod predsednika Tita. Ko .je jugoslovanski predseekrik dospel v center »Skenderije*. se je začelo prvo plenarno zasedanje. Najprej so zbrani zbori iz Sarajeva zapeli internacionalo, takoj zatem pa .je spregovoril Dušan Petrovič, predsednik sveta zveze sindikatov Jugoslavije in odbora za sklic in pripravo kongresa. Po pozdravu so delegati izvolili predsedstvo kongresa ter določili dnevni red, pravilnik in člane štirih komisij, v katerih bo v prihodnjih dneh kongres deloval. Nato je skupina o-smdh delavcev v imenu vseh .jugoslovanskih delavcev izročila predsedniku Titu poslanico. Ob tej priložnosti je spregovoril Djuro Ve-kič, ki pa mu ni takoj uspelo priti do besede zaradi navdušenja delegatov, ki so zapeli partizanske pe- tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuumiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuigauiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiniiiiiiniiiiiiiimiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiruiiniiiiiiiiiiiiniiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiai PRETRESLJIV DVOJNI ZLOČIN S TEMAČNIM OZADJEM V PALERMU Sicilska mafija v tragičaem obračunu umorila patenadcega državnega pravdnika Dr. Scaglione se je že desetletja poklicno ukvarjal z delovanjem mafije - Pod streli padel tudi sodnikov šofer - Državni pravdnik bi moral še ta mesec zapustiti Sicilijo - Pred kratkim se je proti njemu zaključila sodna preiskava zaradi povezave s pripadniki mafije PALERMO, 5. — Elementi sicilske mafije so umorili danes zjutraj, s streli Iz revolverjev in brzostrelk, palermskega državnega pravdnika dr. Pletra Scaglioneja In njegovega šoferja Antonia Lo Russa. Po lanski ugrabitvi časnikarja Maura De Maura je tako mafija spet v ospredju ter meče temno senco na vse italijansko politično življenje. Najbolj pretresljivo pa je, da je žrtev tokrat visok predstavnik sodne oblasti, ki se je celo življenje ukvarjal s tem zloglasnim pojavom in je o njem očitno znal preveč, kar ga je stalo življenje. V še nerazčiščenem ozadju zločina pa stojijo menda, po izjavah vid nih predstavnikov parlamentarne preiskovalne komisije o mafiji, fudi skrite povezave med mafijo in državnimi oblastmi, trije ali Umor so izvršili trije ali štirje pripadniki mafije ob 10.45 zjutraj v Ul. Cipressi v Palermu. Dr. Scaglione je malo prej v spremstvu šoferja Lo Russo kot običajno obiskal pokopališče ter se za nekaj minut ustavil pri grobu žene, ki mu je umrla pred šestimi leti. Nato je spet stopil v avto (last pravosodnega ministrstva in s tržaško registracijo: TS 58152), šofer pa je odpeljal proti središču mesta. Zločinci so čakali v zasedi v avtomobilu svetle barve (verjetno fiat 850): ko je privozil sodnikov fiat 1500, so takoj začeli streljati. Avto se takoj ni ustavil. Zločinci so ga stisnili k zidu neke neobljudene hiše "iiDniiiuiiiHiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinfiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuai ROGERSOVI POGOVORI V KAIRU Velika pozornost posvečena °dprlju Sueškega prekopa ®\ ~ P° včerajšnjem *<* iii$tr0m ZT,?8iptovskim zunanjim mi- hanji ??. ,'adom se je ameriški zu . —.............. .......------------- »o jv.54nis.ter Rogers danes ponev- J ga načrta za odprtje Sueškega prc-Sfečai Voril z Riadom, nakar se jc kopa so v Kairu sporočili, da j* vla v Kairu izredno Pcrzl- *wnili- •hinisjj^odanjih pogovorih zunanjega ZDA v Kairu Je glasnik Szenske vlade izjavil, da je bil oh? precejšen napredek in da ašča . stranki obrazložili svoja sta-!■» g];; de vprašanja rešitv- krize S^6Ea ZtlJern vzhodu in odprtja Sue KUdar-i?relka. McCloskey je še po-f°rU - Poudaril, da je Rogers go-9*4 ■7'djučno v imenu ZDA in n« lrnenu Izraela. ? ■b krv-.V ■ ameriških kot v cglptov riiaou Kih ugotavljajo, da je samo i vHo . Rogersa v Kairu pozi-h hidi ejstv°> ki bo gotovo vpliva-aa rij rv,na pedsebojne odnose, da btbgoče za sedaj pričakovati Egipt naklonjen najprej dosegi sploš nega sporazuma, ki predvideva izraelski umik z obrežja prekopa, nakar bi ga lahko očistili in usposobili za plovbo. Pozneje pa naj bi se Izrael umaknil na meje iz leta 1967. Šele nato je Egipt pripravljen podpisati uradno mirovno pogodbo z Izraelom. Glede Sueškega prekopa je današnji bejrutski dnevnik «Le Jour* objavil članek, v katerem pravi, da so ZDA «že gotove, da bo prekop odprt za plovbo najkasneje do prihodnjega septembra*. List piše, da so to zagotovili Američanom tako v Kairu kot v Tel Avivu. Zunanji minister ZDA Rogers (desno) z egiptovskim zunanjim ministrom Riadom ob prihodu na kairsko letališče ter še naprej streljali v notranjost vozila. Sodnika je zadelo več strelov v glavo in prsi ter je bil na mestu mrtev, šofer pa je izdihnil, ko so ga nekaj minut zatem peljali v bolnišnico. O zločincih ni doslej nobenega sledu. Polidia in karabinjerji so zastražili vse poti, ki peljejo iz mesta, ter preiskujejo vse garaže in skladišča okrog Ul. Cipressi, kjer bi lahko skrili fiat 850. Kot se venomer dogaja, ko gre za zločin mafije, pa se morajo preiskovalci spo pasti z nezaupljivostjo in z molkom. Računajo, da je moralo vsaj deset oseb videti zločinski prizor, vendar nihče noče govoriti. Prebivalci hiš v Ul. Cipressi so povečini celo zaprli stanovanja ter se odpeljali, da bi .jih ne prisilili pričevati. Samo nekateri otroci, ki so se igrali na ulici, so nekaj povedali: da so bili morilci štirje ter da so streljali tudi z brzostrelkami. Notranji minister Restivo je poslal v Palermo namestnika povelj nika policije in voditel.ja Criminal-pola* Calabresi.ia ter generalnega inšpektorja javne varnosti Testo. Zločin je globoko odjeknil v Palermu: krajevni časniki (in med prvimi «L’Ora», kjer je delal Mauro de Mauro) so izšli v posebnih izdajah z naslovi čez celo stran. Palermska odvetniki so sklenili, da v znamenje žalovanja za tri dni se ne bodo udeleževali procesov. Najbolj zaprepaščeni pa so sodnijski krogi: neki sodnik, dr. Chinnici, je izjavil: «Po izginotju nekega časnikarja (namreč De Maura), je bilo pričakovati, da bomo prej ali slej žrtve nrav mi sodniki*. Istočasno z iskanjem zločincev pa poteka preiskava o zapleteni osebnosti žrtve zločina. Dr. Pietro Scaglione, Id je bil star 65 let (rodil se .je v Lercari blizu Palerma), .je še zelo mlad začel sodno kariero. Prvo službo je kot namestnik pretorja začel prav v Palermu, nato pa je bil premeščen v Collesano v Kalabriji. V Palermo se .je vrnil leta 1934, kjer je razen dveh let, ko je bil na kas arijskem sodišču v Rimu, služboval do danes. Zapisniki skoraj vseh procesov proti mafiji so šli skozi njegov urad. Kot namestnik državnega pravdnika se je ukvarjal z zločini Giulianove tolpe, leta 1962, ko je bil imenovan za državnega pravdnika. pa se je maral spoprijeti z mafijo v gradbeništvu in v tihotapstvu s cigaretami. Med prvimi je tudi vodil preiskavo o pokolu v Ciacculliju, kjer je mafija umorila sedem agentov javne varnosti in karabinjerjev. Vsi italijanski časopisi so začeli o njem pisati v zvezi s pobegom znanega mafijskega voditelja Luciana Liggia iz bolnišnice v Bariju. Tedaj so namreč dr. Scaglioneja obtožili, da ni ničesar ukrenil, da bi Liggia nadzorovali ter da mu je celo pustil potni list. Ta afera ie stala palermskega kvestorja Zam-parellija premestitev, proti Scaglio-ne.ju in nekemu drugemu sodniku pa .ie vrhovni sodni svet uvedel preiskavo, ki se je zaključila z arhiviranjem vse zadeve. Kaze pa, da ni cHiavni pravdnik izšel iz afere povsem čist, saj so sodne oblasti sklenile, da ga premestijo v Lecce. Novo funkcijo bi moral sodnik prevzeti še ta mesec. Še pred nekaj dnevi .je za prijatelje in kolege priredil poslovilno večerjo. Neki njegov prijatelj, ki .je bil prisoten na večerji, je povedal, da je bil sodnik nejevoljen zaradi nove funkcije ter da si nikakor ni želel v Lecce. O vzrokih, ki so privedli do urno ra palermskega državnega pravdnika, so se izrazili nekateri vidni predstavniki preiskovalne parlamentarne komisije proti mafiji. Podpredsednik komisije Li Causi (KPL je ugotovil, da se je s premestitvijo dr. Scaglioneja v Lecce pretrgalo ravnotežje oblasti, ki ga je sam državni pravdnik ščitil, kot so dokazale epizode, o katerih je komisija imela priliko razpravljati: beg Luciana Liggia, zadeva Cian-rimrino in povezava med tema dvema zadevama. Z razbitjem tega ravnotežja so bili ogroženi ogromni interesi mafije ter je prišlo do tragičnega obračuna. Li Causi je poudaril podobnost današnjega umora z umorom komisarja Tandoia, ki so ga prav tako ubili, ko se .je pripravljal, da bi zapustil Sicilijo. Tudi Tandoia so umorili, ker je znal za vse zločine, ki .jih .je zakrivila mafija na področju Agrigenta. Li Cau si je dalje omenil, da je prav delovanje preiskovalne komisije omogočilo odkritje odgovornosti sodnika Scaglioneja ter zahteval, naj ministrstva za notranje zadeve in za sodstvo ukrenejo vse, da bi napravili konec dolgoletnemu molku tudi na vsedržavni ravni, ker je prav ta molk omogočil današnji umor. Drugi podpredsednik komisije. Della Briotta (PSI), je ugotovil, da nosi zločin nedvoumen podpis mafije ter da je na smrt dr. Scaglio-neja treba gledati v luči zadnjih palermskih dogodkov, v zvezi s katerimi je komisija ugotovila vrzeli v delovanju državnih organov, tako vsedržavnih kot krajevnih. Na umor je treba gledati tudi v luči sodnikove osebnosti in njegove vloge v življenju Palerma. Della Briotta se je skliceval na zaključke par- lamentarne komisije, ki ie ugotovi la na račun dr. Scaglioneja odgovornosti, na katere je opozorila vrhovni sodni svet. Poslanec PSI je zanikal, da bd umor pomenil maščevanje, ki bi bilo povezano samo z enim primerom, z eno samo zadevo. Nasprotni gre za zadnji člen v-ii.ge, ki je povezovala palermske dogodke zadnjih let, v katerih je bila mafija venomer protagonistka. Tudi predsednik komisije Catta nei (KD) je ugotovil, da zločin po trjuje potrebo po nenehnem boju proti mafiji v vseh smereh. Catta nei je napovedal, da se bo parla mentarna preiskovalna komisija pro ti mafiji sestala jutri na izredni se ji ter razpravljala o dvojnem u-moru v Palermu. Številni parlamentarci raznih strank so vložili vladi vprašanja in interpelacije v zvezi z umorom, tako da bo o današnjih tragičnih dogodkih razpravljal v kratkem tu IVIII|||l|||||||||||M||||||||||||||||||||||||||||||||||||,|||,||||,|||||||||||||||||||||n|||,||||||,||llll||„,l,|l|||| IZPRED TRŽAŠKEGA KAZENSKEGA SODIŠČA mlademu študentu so popolno OPROSTITEV SPREMENILI V DELNO Sodišču ga je prijavil docent inštituta za mate. ^atiko, ki so ga besede ^neolikani ste» razžalile 81,10 ^ pred 6880471 obširno 80 študentje inštituta za 1 ^u^ttkio tržaške univerze oMioa-aprilu lani dvodnevno zasedbo CdjiZa ta korak so se odlo-»avii^0 študentski skupščini v U^gnl« univerze v znak preja PWtt zadržanju prof Dolcher-zo’ a°O0nta za matematično anall-vC °menjenem inšitutu, glede Im , n,eSaiMvnih ocen v študentske 1^> °Z' v zaPl-8rlil'{- sl5upščiinl se je skupina Stu-j4 napotila v pisarno dlrelktor-PfgT^^uta za matematiko, prof. ^ bl Protest'irala Proti Prof. Dolcherja, to je ne-p1yrima vstopila v pisarno skupina ^"SOrjev, med katerimi sta bila ^tor univerze prof. Orl gone tl ®8*>i prof. Dolcher. Pri tem naj Orlgone kar trikrat velel naj nemudoma zapusti-eden od študentov, 25-r) j. ^lo Bressan iz Ul. Gatte-(^ ■ Pa naj bl odvrnil rektorju, Je Wiecaikanv>. Iflu,., se. da so besede, ki jih Je ... 11 mladi študent, tako močno rie čl. 34i zakonika (žall- o varstvu kulturnih in umetniških dobrin ter naravnega okolja v Furlaniji - Julijski krajini. Zakon predvideva predvsem sestavo podrob nega popisa obstoječih dobrin, saj je prav slabo poznavanje umetnin in kulturnih spomenikov pogostni vzrok za postopno obubožanje tega deželnega bogastva. Popisali bodo vse arheološke, umetniške in zgodovinske znamenitosti in ustanovili posebno deželno središče za zbiranje potrebnega gradiva, ki bo na razpolago tudi strokovnjakom izven deželne uprave. To središče bo prenehalo poslovati, ko bo popis zaključen, to je predvidoma v letu 1980. PrizariJ sjjjT, le prof. Dolcherja, da je v *- J4 čl. 34i kaz. zakonika (žall-tovnega. funkcionarja oziroma J.1; pretor je v razsodbi z dne a sodišču. prof. Orlgoneja) prijavil !fi ^kl ^^bruarjia letos menil, da Bres-ln J11 zakrivil kaznivega dejanja Hi iT z utemeljitvijo, da dejanje opnostU. Pretorjievi razsodbi pa je Priziv javni tožilec ln tako j^adevica romala na drugosto-1>jjslco sodišče. Skjj5 ^rajšnjl razpravi pred trža-sodiščem (preds. Raimondl, TaAreiia, zapilsničarka Mastro-Je bil Bressan zelo točen, je dejal, da v trenutku, ste# * Izustil besedo «nieolikanl Pl spoznal rektorjia, ki Je ^ otopil v pisarno prof. Pre-Navzlic temu pa je po-k«j ’ cla je «žalJivo» besedo lzre-ker so rektor prof. Ori-“St drugi profesorji prekinili med študenti ln prof. Pre-j^lJem z vzklikom «ven, ven». l&jjaj tožilec dr. Tavella je predita^ delno spremembo prvostopne obtjJ * utemeljitvijo, naj oprostijo S«*a zaradi pomnnjikanja do-1 Smssanov branilec odv. Cuc-bna postrežba ob slav-*'0*tnih pojedinah: poroke, v^stva, lmendani, birme in ”^8® slavnosti. — Možnost f^noatve. — Izbrana jedi-J? bi pdječe. sred®h zaprto. liiiiiiiiiiiiiiii Finančni organi pregledujejo zaplenjeni tovornjak Včeraj) zgodaj zjutraj so agenti finančne straže v Stanem prostem pristanišču do kraja pregledali tovornjak ljubljanskega Saipovega av-toprevozmištaega podjetja, ki so ga predvčerajšnjim zjutraj ustavili na obmejnem prehodu pri Fernetičih. Ugotovili so, da Je težak tovornjak prevažal 122 lesenih zabojev, od katerih so bile v osmih stekleničke s sadnimi sokovi. V ostalih sto dvaindvajsetih zabojih pa je bilo vtihotapljenih štiri in pol tone cigaret tuje proizvodnje, v glavnem vrste «marlbaro», «stuyvesant» ln «wimstan» ali točneje 4.546 kg ln 800 gramov. Poveljnik finančne straže na pomolu F Ali Bandiera, podipdllkovnik Mltttga, Je prav tako v včerajšnjih Jutranjih urah sestavil popoln zapisnik o vtihotapljenem tovoru ci- garet ter prijavil ljubljanska šoferja tovornjaka, 35-letnega Miroslava Kovačiča in 31-letnega Alojza Kovača, sodni oblasti. Kot znano, mora po najnovejšlh predpisih zaslišati storilce preiskovalni sodnik oziroma javni tožilec ln ne več policisti (ali flnanoarjl), kot se Je to doslej dogajalo. V Italijansko-avstrijskem kulturnem krožku v Ul. S. Nlcolč 21/11, bo v ponedeljek 10. tm. ob 19. uri Elias Canetti bral odlomke iz svojega romana «Dle Blendung« in lz svoje knjige «Die Stimmen von Marrakesch« v nemščini. Predstavil ga bo prof. Cteudlo Magrls. V Italijansko-ameriškem združenju v Ul. Roma 15 je danes na programu II. dri predvajanja ameriških filmov lz let 1920-1930. Občanska skupščina v Ajdovščini je na svoji zadnji seji pred prvomajskimi prazniki sprejela sklep o podelitvi naslova častnega občana dr. Danilu Lokarju, domačemu pi; satelju in zdravniku. V utemeljitvi podelitve naslova častnega občana je poudarjeno, da je dr. Danilo Lokar s svojim literarnim delom o-bogatil slovensko kulturno zakladnico ter zlasti vemo opisoval domače kraje in ljudi. Dr. Danilo Lokar je bil vseskozi zvest domači Ajdovščini, kjer se je rodil pred 79 leti. Gimnazijo je dovršil v Gorici, nakar se je posvetil medicinskemu študiju na Dunaju. Med obema svetovnima vojnama je opravljal zdravniško službo pretežno v Ajdovščini, nekaj časa pa je bil tudi na izpopolnjevanju v Trstu. Takoj ob začetku se ie vključil tudi v narodnoosvobodilno gibanje: zdravil .je ranjene Jartizane, partizanski vojski pa pošiljal zdravila. Oblasti so ga zato kazensko premestile v Medejo v Furlanijo, po 9. septembru 1943 leta pa .je odšel z ženo v parti zane. Po končani vojni se je v Ajdovščini spet posvetil zdravniškemu delu. Dr. Danilo Lokar predstavlja v slovenski književnosti vsekakor zelo zanimivo osebnost. Čeprav se je začel ukvarjati s pisanjem že v gimnazijskih letih — v Gorici je sodeloval v dijaškem listu Pobrati-mija — je vzbudil pozornost javnosti razmeroma pozno. Pot v književnost mu ie pravzaprav odprla novela Ples, ki je bila objavljena v reviji Sodobnost 1934 leta. Prvo svojo knjigo pa je izdal šele po šestdesetem letu starosti. Gre za Podobo dečka, avtobiografsko delo: nakar .je izšla knjiga Sodni dan na vasi. To je zbirka novel, ki io je poimenoval po osrednji noveli, ki prikazuje požig Ustja v letu 1942. Ta knjiga mu je tudi prinesla Pre šernovo nagrado. Zatem so se zvr stila še številna dela. med njimi Hudomušni Eros, Leto osemnajsto, Zakopani kip, Dva obraza dneva, Z glavo skozi zid, Dva umetnika, Silvan, Smjaček, Bela cesta, Božična gos itd. Lokarjeva dela odlikuie bogat dar opazovanja ter tenkočutnega' posluha za človeško notranjost. V splošnem hlastanju za modernističnimi prijemi, ki prihajajo v slovenski kulturni prostor od zunaj, predstavljajo vsekakor svojevrstno osvežitev. Pisatelj uživa nedeljeno priznanje bralcev in kritikov. nizacijam, ki imajo sicer v glavnem sedež drugod, koristijo pa tudi ljudem iz doberdobske občine, kot so zveza slepih 20.000 lir, zveza gorskih občan 20.000 lir, šolski patronat 69 tisoč 590 lir (za vsakega prebivalca mora občina prispevati 50 lir), godba na pihala «Kras» 100.000 lir, zveza darovalcev krvi 20.000 lir, združenje spastičnih v Tržiču 40.000 lir, zveza civilnih invalidov 10.000 lir. Seji je predsedoval župan Andrej Jarc, prisotnih je bilo 13 svetovalcev. Župan je povabil svetovalce, da bi prisostvovali v soboto zaključku tečaja ortopedske telovadbe ter občinskim mladinskim igram. Povedal je tudi, da novii geometer uraduje na županstvu vsak prvi in tretji petek v mesecu od 17. do 19. ure. Župan je tudi poročal o stikih s svojimi kolegi tržižkega okoliša za ustanovitev nekaterih konzorcijev. Občana je namreč že kupila smebiš-ni voz, odpadke pa bodo sežigali v Tržiču. Domenili se bodo tudi o nekaterih drugih skupnih službah. Župan Jarc je tudi poročal o stikih, ki jih je imel s slovenskima županoma iz Sovodenj in Števerja-na. Tri občine naj bi skupno proučevale probleme, ki zanimajo našo manjšino. Omenil je, da bo prišlo v kratkem do skupnega sestanka teh treh županov. Na predlog svetovalca Evgena Ferfolje, se bodo pri družbi SIP pozanimali, da bi ta v Doberdobu blizu županstva namestila javno telefonsko govorilnico. Na dnevnem redu so bila številna javna dela. Deželni gozdni inšpektorat bo kmalu uredil in asfaltiral cesto od Palkišča do Poljan in še dalje. Delo bo veljajo okrog 20 milijonov lir. Občina mora prispevati le dva odstotka, in sicer 408.165 lir. Sklep o strošku so svetovalci rade volje sprejeli. Nato so odobrili zaključne račune o gradbenih delih za osnovno šolo. Ta je bila izročena namenu že pred približno tremi leti Zanjo so porabili 33,7 milijona lir, od tega je občina prispevala le en mili,jon: vse ostalo je bilo v breme države. Občinski svetovalci so morali nato odobriti podražitev gradnje prvega odseka odtočne naprave ter pokopališča v Doberdobu. Za prvo delo je občina dobila državni prispevek v višini 9 milijonov lir, stroški pa so se medtem povečali na več kot 10.500.000 lir. Razliko bo krila država s svojim prispevkom. Za pokopališče pa so prvotno pred- videli strošek 10 milijonov Ur, rabila pa bodo dodatne štiri. Do debate je prišlo ko so razpravljali o stroških za odtočne naprave. Za izvedbo celotnega načrta bi potrebovali 100 milijonov lir. Za sedaj bodo uredili kanalizacijo za deževnico. Po načrtu naj bi odplak usmerili proti jezeru, treba pa bo postaviti tudi očiščevalne naprave. Nekateri svetovalci so izrazili mnenje, da bi se vode lahko odtekale v kako kraško jamo. Župan je obljubil, da se bo občina za to pozanimala. Skozi Jamlje je družba SNAM speljala metanovod. 29 osebam, ki imajo tu jusarska zemljišča, je omenjena družba že izplačala odškodnino, občinski svet je v torek zvečer ta postopek odobril. V zvezi s tem .e prišlo do debate o jusarskih zemljiščih. Ker se je pred leti zdelo, da je zaveda rešena in se je potem to nekje zataknilo, so svetovalci izvolili tričlansko komisijo, ki bo šla Trst, da bi na komisariatu za jusarska zemljišča ugotovila, kako je s stvarjo. V komisiji bodo župan Andrej Jarc ter svetovalca Mario Soban lz Jarnelj in Stanko Ferletič iz Dola. Ladislava GergoJeta so ponovno izvolili v šolski patronat in poročali o izidu natečaja za mesto občinskega uradnika. Med tremi konkurenti je zmagala Severina Peric. Komisijo so sestavljali Karlo Černič, dr Carlo Gaira, rag. Angelo Bot, prof. Emil Devetak in dr. Araaldo Becci. venskimi otroki. Starši takšnega stanja ne bodo trpeli več, tudi zaradi tega ne, ker tisti italijanski otroci ne hodijo v svoj vrtec pri mostu? Z Oslavja zahaja v pevmski vrtec kakšnih pet otrok. Za njihov prevoz skrbijo starši sami, zakaj pot od doma do vrtca je dolga nekaj kilometrov. Starši so večkrat opozorili našo javnost, da je potrebno tudi za oslavske otroke oskrbeti javni prevoz »šolski avtobus). Starši teh otrok zares ne morejo razumeti, kako je mogoče, da občinska uprava s šolskim avtobusom prevaža dva italijanska otroka iz Šenfc Mavra v šolo v Gorico, ne more pa »kdor je za to pristojen* oskrbeti prevoza oslavskih otrok v vrtec. Če bi upoštevali to zahtevo, bi bUo na Oslavju in tudi v Pevmi še več otrok za vrtec, kot jih je sedaj. Vprašanje zase predstavlja (ne) ureditev ceste pred vrtcem. Ta pot, ki je speljana skozi naselje, nima pločnika. Še posebno je ta pomanjkljivost opazna pred otroškim vrtcem. Kadar starši pripeljejo otroke v vrtec, nimajo primernega parkirnega prostora, kjer bi avto ustavili ter omogočili otrokom, da bi varno izstopili ter odšli v vrtec. Niti pločnika ni, ki bi vsaj do neke mere odstranil nevarnosti, katerim so izpostavljeni. Zato bi kazalo upoštevati pripombe vaščanov, da bi pri vrtcu uredili parkirišče ali zgradili vsaj pločnik. Nanizali smo nekaj težav, s katerimi se srečuje naša narodnostna skupnost na tem področju, zato sodimo, da bi bilo najbolje, če bi se izvoljeni predstavniki Slovencev pogovorili med seboj o tem, kako bi te težave najbolj učinkovito mogli odstraniti. Ozdravljenje utrakvistične »bolezni*, ki se je tako trdoživo zajedla v ta del naše skupnosti, je naša skupna dolžnost, ki jo moramo hitro opraviti. OKROŽNO SODIŠČE V GORICI Vespist in šofer nista kriva smrti povoženega kolesarja Epilog smrtne nesreče v tržaški ladjedelnici • V predoru pod Gradom je nadlegoval dekle Pred goriškim okrožnim sodiščem so obravnavali pri zadnjem zasedanju tudi primer nesreče na delu v tržiški ladjedelnici lanskega 18. februarja, pri kateri je izgubil življenje delavec Giuseppe Furlan. Na zatožni klopi je sedel 59-letni Severino Zamar iz Ronk zaradi obtožbe, da kot preddelavec, ki je bil odgovoren za vzdrževanje žerjavov v ladjedelnici, ni poskrbel za predpisane varnostne ukrepe in je tako bil odgovoren za smrt Furlana, ker ga je udaril v glavo žerjav v pogonu. Obtoženec se je izgovarjal, da je bil žerjav le malo časa v pogonu in da ni predstavljal nevarnosti za delavce: sodniki pa so bili drugačnega mnenja ter so ga obsodili na 2 meseca in 20 dni zapora: vendar je kazen pogojna in brez vpi- Poillucci iz Trsta. Tudi druga razprava je bila zaradi smrtne nesreče. 24-letni Teo-dorico Cettul iz Ronk in 37-letni Luigi Pozzar iz Ogleja sta bila zapletena v trčenje s kolesarjem Martinom Quintom. Dne 11- oktobra 1969 je trčil na cesti Begliano -Tržič z vespo, ki jo je vozil Cettul. Hip pozneje je privozil mimo z avtom Pozzar in zavozil s kolesi prek kolesarjevega trupla. Med razpravo je Pozzar izjavil, da je videl ranjenega Cettula in spregledal kolesarjevo truplo na cesti. Obramba je tudi trdila, da je Quinto umrl zaradi nenadne slabosti ter da ni nihče od obeh obtožencev zakrivil njegove smrti. Sodišče je to upoštevalo in oba obtoženca oprostilo, kor nista napravila kaznivega dejanja. Zagovarja 1 _ 1 . • 1 T"* .. 1 "V, T)ah rt Mn sa. Branila sta ga odv. Sardo in la sta ju odv. Pascoli in Di Denaro Pri tretji razpravi se je moral zagovarjati 29-letni Samuele Cacca-va iz Gorice, Ul. Carducci 71, ki ga je tožil oče Marine Patruno iz Gorice, Ul. Giustiniani 34, češ da je v predoru Bombi pod goriškim Gradom stiskal k sebi hčerko ter jo grabil za prsi. Obtoženec je zadevo zanikal in trdil, da Patrizie sploh ne pozna. Zadeva se nanaša na 8. junij lani, ko se je Pa-trizia vračala z dela skozi predor pod Gradom. Ker so tudi nekatere priče potrdile -v tožbi navedene sume, je državni tožilec predlagal za Caccavo 27 mesecev zapora; sodniki pa so ga obsodili na 18 mesecev zapora in plačilo sodnih stroškov. Branil ga je dr. Portelli. Drž. tož. dr. Laudisio, preds. se dišča dr. Cenisi, sodnika Mancuso in Succi. V Gorici so pokopali Bavconovo mamo V ponedeljek 3. maja' popoldne so sorodniki, znanci in prijatelji spremili k zadnjemu počitku na go-riškem pokopališču gostilničarko Marijo Bavcon, ki je bila s svojimi skoro 96 leti med najstarejšimi ženami v Gorici. Še pred dobrim mesecem se je še vedno vrtela o-krog štedilnika in prekladala lonce v gostilni »Al buon Furlan* v Gorici, kjer je živela in delala z družino svojega sina Edija. Pokojnica je bila po rodu iz Črnič na Vipavskem, kjer se je rodila 13. novembra 1875. Z možem, ki je bil še pod Avstrijo jetniški paznik, sta živela 15 let v Gradišču ter imela 8 otrok, od katerih je 5 še živih. Da bi omogočila o-trokom obisk slovenskih šol. sta se preselila leta 1912 v Gorico. Med prvo svetovno vojno so bili v begunstvu v Novem mestu. Zadnjih 26 let je bila vdova in je živela s sinom Edijem ter pomagala pri gospodinjstvu skoro do zadnjega. Rada je prebirala slovenske knjige in časopise, za katere je vedno našla še nekaj časa med lonci in kozicami v gostilni ter je v slovenskem duhu vzgojila tudi svoje otroke in še številne vnuke. Znanci in prijatelji izrekajo družini sožalje: njim se pridružuje tudi naše uredništvo. Iz goričkega matičnega urada Dne 3. in 4. maja so na goriškem matičnem uradu prijavili 14 rojstev in 7 smrti. Rojstva: Eros Vecchi, loannis Bouchlas, Gianni Lamanda, Eriča Caneva, Francesca Zorzin, Roberto Miani, Franca Carboni, Michela Fogar, Paolo Valdemarin, Francesca Ersettis, Carlo Cagliano, Dario Fo-gacini, Giuliano Zorzenon in Marco Zotti. Umrli: 95-letna upokojenka Marija Koron vd. Bavcon: 85-letna gospodinja Lucia D’Orlando vd. Colom-baro; 72-letna kmetica Josipina Bregant vd. Ušaj: 94-letna upokojenka Caterina Emperger vd. Ziani; 71-let-na upokojenka Vitalio Mramor; 63-letni profesor Fortunato Bonato in 63-letni upokojenec Angelo Greco. Razstave V goriški razstavni dvorani «Pro I.ooo* v pasaži na Korzu Verdi 100/E razstavlja, do 15. t. m. slikar Gdauoo Dtminl. Izlet VIPAVA - NANOS po Furlanovi poti priredi SPD iz Gorice v nedeljo 9. t. m. Odhod iz Gorice z lastnimi sredstvi ob 6.30 Podrobnosti pri vpisu. Popoldne ob 15.30 udeležba pri planinskem slavju na Gradišču »Gnezdo*. Podrobnosti pri vpisu na sedežu SPD Gorica, Ul, Malta 2/1 tel. 24-95. VERDI 17.15—22 00: «11 conforml- sta», J. L. TrintJignamt ln S. San. dreni; italijanski film v barvah, mladini pod 14. letom prepovedan. CORSO 17.15—22.00: «Per grazla rl-oevuta«, N. Manfredi ln C. Boc-cardo, italijanski barvni film MODERNISSIMO 17.30—22.00: «Sai-gon: missione Vietnam«, O. Ve-rois ln J Lara, francoski film V1TTORIA 17.15—21.30: «11 grande cerlmonlale«, G. Lecierc in M. Dureau; francoski film v barvah, mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE 17.15—21.30: «Bella dl gtorno«, C. Demeuve ln J. Sorel; film v barvah, mladini pod 18. letom prepovedan. /nič AZZI RRO 17.30: «11 čredo della vlolenza«, S. Alaimo in W. Postlano ; klnemaskope v barvah. EXCELSIOR 16.00: «Le novizie«. Brigitte Bardot in Annie Girar-dot. V barvah. PRINCIPE 17.30: «Rio Lobo«, John Wayne in J. 0’Neil. Klnemaskop v barvah. /Voivi Gorica SOČA (Nova Gorica): «John In Marj’«, ameriški barvni film — ob 18. In 20. SVOBODA: «Strast», švedski barvni film — ob 18 ln 20 RENČE: «Mot z imenom konj«, a-meriški barvni film — ob 19.30. DESKLE: »Nevesta je bila v črnini«, francoski bavni film — ob 19.30. ŠEMPAS: Prosto. KANAL: Prosto. PRVAČINA: «V prepadu strasti«, italijansko-španski barvni film — ob 19.30. DE2URN1 LEKARNI V GORICI V Gorici je danes ves dan ln ponoči dežurna lekarna VILLA S. GIUSTO, Oorso Italla 244, tel. 3638. V TR2ICU Danes ves dan In ponoči je v Tržiču dežurna lekarna dr Olivetti. Ul l. magglo 94; tel 73-328 NA RAČUN IZSELJEVANJA IN DRUGIH VZROKOV V času 60 let je Rezija postala majhna občina V zadnjih 10 letih se je prebivalstvo skrčilo za dobro tretjino Kam se odtekajo življenjski tokovi, je pokazala občina Rezija v prvih dneh letošnjega leta. Rezija ne more biti drugačna od drugih gorskih občin v Beneški Sloveniji ali Furlaniji nasploh. Nič bistvenega se namreč ni zgodilo na gospodarskem področju, noben globlji ukrep ni bil storjen v preteklih letih, da bi zavrl emigracijo. Zato odteka njena delovna sila skozi vse špranje v tujino. Po podatkih občinskega anagrafskega urada je bilo v Reziji 1. januarja lani stalno naseljenih 1.014 moških in 1.046 ženskih občanov. V občini se je rodilo 8 otrok, dva moškega in šest ženskega spola, v drugih občinah dva otroka moškega in 15 ženskega spola. Novorojenih Rezijanov je bilo torej 23 in sicer 4 dečki in 19 deklic. Umrlo pa je v občini Rezija 11 moških in 16 žensk, skupno torej 27. V tujini je nadalje umrla ena ženska, v drugih občinah Italije pa je umrlo nadaljnjih 13 Rezijanov, kar pomeni, da je vseh Rezijanov v letu 1970 umrlo nič manj kot 41. Razlika med rojenimi in umrlimi znaša torej 18, kar pomeni, da jih je 18 več umrlo kot se jih je rodilo. Ker so se selili, je bilo na novo vpisanih ali z anagrafskih seznamov izbrisanih naslednje število ljudi: VPISANIH je bilo na novo 49 moških in 18 žensk, ki so prišli iz drugih občin Italije, iz Italije, iz tujine pa se je priselilo 7 moških in 4 ženske, skupno 11. Skupno je bilo torej na novo vpisanih 56 moških in 22 žensk, v celoti torej 78 oseb. IZBRISANIH pa je bilo 96 moških in 66 žensk, skupno torej 162, ki so se odselili v druge italijanske občine, nadalje je odšlo v tujino 6 moških in 8 žensk, skupno torej 13 ali v celoti 175, kajti z občinskih anagrafskih seznamov so črtali 101 moškega m 74 žensk. Razlika med novo vpisanimi in izbrisanimi je torej 97, to se pravi, da je toliko ljudi manj v občini. Če tem dodamo še 18 ljudi, kolikor jih je več umrlo kot se jih je rodilo, se je rezijansko prebivalstvo v letu 1970 skrčilo za 115 oseb. Celotnega prebivalstva pa je bilo v Reziji na zadnji dan lanskega leta 1.945, in sicer 958 moških, 987 žensk. V posameznih rezijanskih občinskih frakcijah je bilo, po popisu prebivalstva od 15. oktobra 1961 in na dan 31. decembra 1970 po anagrafskih podatkih takole: ziv ob Soči in Piavi razrušilo obsežna področja, ki jih je bilo treba obnoviti, so prebivalci Beneške Slovenije delali tudi pri teh delih. Rezija sama pa je vendarle, pa čeprav edino ona, izgubila med vojno skoraj tisoč ljudi, če ne upoštevamo pri tem tedaj zelo visokega naravnega prirastka. Pri tem velja dodati, da je ob avstrijskem prodoru v oktobru 1917 vse prebivalstvo Rezije, razen redkih izjem, pobegnilo, medtem ko , e prebivalstvo drugih slovenskih občin ostalo doma. Možno je zato, da se mnogi Rezijanci, begunci, razpršeni po Italiji, niso več vrnili na svoje domove Pa še neki drug razlog je verjetno pripomogel k tolikšnemu zmanjšanju prebivalstva: mnogi Rezijani so ostali v avstrijskih deželah, ker so se sko-desetletja privadili avstrijskim razmeram. Avstrijske oblasti so jih sicer internirale, toda mnogi Rezijani se po vojni niso več vrnili Rezijo, ker so bili že predolgo odsotni. Samo po slovenskih krajih, sedanji Sloveniji, je precej ljudi, katerih priimki kažejo, da so Ime vasi 15.10.'61 31.12.70 Razlika Njiva 372 205 - 167 Osoje 595 472 — 123 Bila 569 386 — 183 Ravanca 382 257 — 125 Solbica 618 430 — 188 Učja 294 195 — 99 Skupno 2.830 1.945 - 885 Rezija je torej od zadnjega ljudskega štetja pred desetimi leti do konca lanskega leta izgubila 885 prebivalcev. Do letošnjega jesenskega ljudskega štetja nas loči še dobrega pol leta. To se pravi, da bo v tem času Rezija izgubila še nekaj desetin ljudi, kar pomeni, da bo zdrknila krepko pod 2000, da se bo ustavila morda pri številu 1900 prebivalcev, to se pravi, da bo postala majhna občina. Pred šestdesetimi leti, tik pred prvo svetovno vojno, je Rezija štela 4.671 ljudi. Največ ljudi je izgubila v dobi prve svetovne vojne, točneje v dobi med -911. in 1921. letom, ko je izgubila kar 976 občanov. Vse slovenske občine Beneške Slovenije so med vojno povečale svoje prebivalstvo, ker so se ob izbruhu vojne njihovi emigranti, ki so bili razpršeni po deželah avstro-ogrskega cesarstva, naglo vrnili domov, pred prvim povojnim štetjem leta 1921 pa še niso odpotovali v tujino, ker se je dotedanja «njihova» država Avstrija, kamor so odhajali na delo, razpadla in ker je dvanajst ofen- rezijanskega porekla. Številke rezijanskih vojakov, ki so padli v prvi svetovni vojni za Italijo, so sicer visoke, vendar ne tako visoke, da bi v tolikšni meri vplivale na tako hudo zmanjšanje rezijanskega prebivalstva. V obeh vojnah je padlo okoli 200 Rezijanov. Le podrobnejše raziskave v cerkvenih arhivih in v občinskem ana-grafskem uradu bi mogle razsvetliti tolikšen padec prebivalstva, ker ni civilno prebivalstvo med prvo vojno utrpelo večjih izgub in tudi epidemij ni bilo. Za razliko od prve svetovne vojne pa je v času do druge svetovne vojne prebivalstvo rezijskega področja naraslo, ker se pod fašizmom Rezijani niso mogli izseljevati zaradi omejitev, ki jih je postavil fašizem. Poleg tega pa so se Rezijani v precejšnjem številu naselili po Julijski krajini, to se pravi na Goriškem, Tržaškem in tudi v Istri in so se takoj po septembru 1943 začeli spet vračati domov. a — r (Nadaljevanje sledi) NOVE KNJIGE Herman Vogel: Ko bom bog postal Tradicija majnice se je tudi letos ponovila BOLJUNSKI FANTJE Z VREMENOM LETOS ZARES NISO IMELI SREČE Herman Vogel, rojen leta 1941, po poklicu novinar, je kot pesnik stopil pred slovensko javnost leta 1968, ko je izdal svojo prvo pesniško zbirko. To je bila knjižica pesmi z naslovom Razdalje rastejo. Zdaj je Herman Vogel izdal svojo drugo knjigo pesmi, ki jih združuje naslov KO BOM BOG POSTAL. Čedna, moderno opremljena knjiga z mehkimi platnicami, ki jo slovenski javnosti posreduje MLADINSKA KNJIGA, je ena izmed številnih novih pesniških zbirk, ki prihajajo na slovenski knjižni trg. Nevarno je, da ostane neopažena, kajti poezija že od nekdaj ni navduševala širokega kroga ljudi. Moderna poezija, zlasti tista z nekaterimi ekstravagantnimi ekscesi, je tudi zapravila nekaj starih privržencev poezije. Tistih, ki imajo radi današnje pesmi, je torej čedalje manj. In vendar bi bilo škoda, če bi tisti, ki jim je slovenska poezija vendarle pri srcu, spregledali Voglovo knjigo. Zbirka KO BOM BOG POSTAL sicer res ni nobena izjemno velika umetniška stvaritev. Njen pojav ne bo zamajal slovenske sodobne poezije in ne sodb o njej. In vendar kaže na zrelo ter dognano umetniško prizadevanje mladega 111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111^111111111111111111110 STR0SKI ZA GRADNJO BODO ZNAŠALI 190 MILIJARD LIR «Disneyev svet» na Floridi največje zabavišče na svetu Ogromna zemljiška špekulacija - Predvidevajo obisk 10 milijonov oseb za prvo leto delovanja - Potovanje brezposelnih v Disneyevo središče Pred časom smo pisali, da namerava družba Walt Disney zgraditi novo otroško zabavišče na Floridi. Do pred kratkim je bilo področje, na katerem sedaj gradijo park, pokrito z gozdovi iglastega drevja in z nasadi pomaranč in limon. Tja pa so prišli buldožer! in raaoraii tla ter gozdarji, ki so posekali drevesa, sedaj pa se Izza dreves že dvigajo pravljične palače, ruševine azijskega templja Itd. Cez kakih 6 mesecev ne bo tu več blata tn delavcev in kraj bo postal «Wai!lt Disney World» (Walt Disneyev svet) — naj več je otroško zabavišče na svetu. 2e sedaj Je gradbišče rekordno in sicer zato, ker je največje zasebno gradbišče na svetu. Otroško zabavišče pa se bo raztezalo na 1000 hektarih in bo s tem osemkrat obširnejše od prvega «Disneylanda» v Anaheimu v predmestju L06 Angelesa. Predvidevajo, da bo zabavišče obiskalo že v prvem letu delovanja 10 milijonov oseb ln to ne bo pomenilo dobička le za «Disney World», pač pa tudi za celotno srednjo Florido, ki Je bila doslej turistično zaostala. Iz predvsem poljedelske pokrajine se bo sedaj ta del Floride spremenil v turistično središče ln seveda tudi v trgovsko središče. Kot že «Disneyland», bo tudi «Dlsney World» zabavišče za o-troke vseh starosti, posebno privlačnost bosta tu pomenila izlet s podmornico in potovanje z ladjo po tropski reki, M so ju že preizkusili v «Disneylandu». U-vedli pa bodo tudi nekatere novosti kot «Ostržkovo deželo* in godbo elektronskih medvedov. Osnovna in najvažnejša novost pa Je, da novo otroško zabavišče ne bo pomenilo le kratkočasja, ki bi se mu obiskovalci predali en dan, pač pa cilj letovanja, ki bo lahko trajalo več tednov. Prav zaradi te zamisli gradijo v «Dlsney Worldu» dva hotela in celo vrsto športnih naprav, kot so na pr. igrišče za golf, konjušnic*, tekmovanje v streljanju z lokom in veslanje. To pa je šele začetek, v načrtu imajo namreč še tri hotele, re-zidenčno naselje ln celo novo mesto. Vsi objekti bodo z zabaviščem zavzemali 11.000 hektarov, kar pomeni dvakrat več kot o-tofc Manhattan in 90-krat več kot «Disneylamd/>. Walt Disneyevl dediči so izračunali, da bo ta načrt dal Floridi v naslednjih 10 letih 4000 milijard lir dobička, 79 tisoč delovnih mest, nad 200 milijard dohodkov iz davkov, 27 tisoč novih hotelskih sob in 683 gostišč. Velik del teh dohodkov bodo spravili v žep Dlsneyevl dediči Tl so namreč nakupili dovolj sveta okoli zabavišča, ko so ugotovili, da so v primeru Disneylanda objekti o-koli zabavišča zaslužili štirikrat več kot zabavišče samo. Prav zaradi tega predvidevajo, da bodo po prvem letu delovanja novdga zabavišča imeli 60 milijard Ur bruto dobička. V glavnem naj bi ta dobiček imeli zaradi vstopnin na zabavišče. Vsaka izmed predvidenih 10 milijonov oseb, ki bodo obiskale zabavišče, naj bi potrošila približno 5000 lir v zabavišču samem. Velik dobiček pa bodo pri tem imele tudi druge velike družbe kot na pr. «Bor-den’s» za sladkarije ln «Gulf» za bencin, ki se sedaj potegujeta za to, da bi od družbe «Walt Dis-ney Prodiuotion* dobila v najem zemljišča in ekskluzlvo za svoje delovanje po zelo visoki ceni. Poleg teh pa so Se krajevne družbe, ki bedo gradile nove hotele in gostišča okoli Disneyevih objektov. Telefonska družba na Floridi je na pr. investirala že 6 milijard novih telefonskih napeljav in meni, da ji bo uspeta povečati svoj kapital od 125 na 210 milijard lir. Preden so začeU graditi otroško zabavišče, je bilo področje srednje Floride zapuščeno in močvirnato, tako da ni nihče mislil, da bi moglo kdaj obogateti. Družba Dlsney Je marala potno- j Siti 20 milijard lir samo za to, da je postalo področje zazidljivo. Zemljišča so odkupili skrivo- ma ln polagoma v letih 1964 ln 1965. Za hektar zemlje so plačali srednjo ceno 300 jjsoč Ur. Ko se je ob koncu leta 1965 razvedelo, kdo je pokupil zemljišča, se je na Floridi razvnela največja dosedanja zemljiška špekulacija. Sedaj je cena hektara zemlje doživela povišek na 70 milijonov Ur. Letos marca je petrolejska družba «Humble OU», ki deluje v sklopu družbe «Esso», plačala 150 milijonov Ur za dve zemljišči, ki nista obsegali niti enega hektara zemlje. Skupna vsota kupčije z nepremičninami znaša 70 milijard lir. Nekateri špekulantje čalk&jo, da se bo cena zemljišč še povišala, večinoma pa so že vsi posta. 11 milijonarji. Najbolj znan primer človeka, ki je obogatel, je primer 75-letnega živinorejca M. M. Ovestreeta, fcl Je v zadnjih štirih letih prodal svojo zemljo za štiri milijarde Ur in pol. V enem samem letu Je cena njegovega zemljišča poskočila od 10 tisoč na 25 milijonov Ur za ha. Kljub vsem tem načrtom družbe Dlsney pa mnogi menijo, da ne bo šlo vse po olju. Za mnoge ljudi «Disney World» nič ne pomeni. Poleg tega pa bodo morali v deželi Orange potrošiti veliko denarja, da bi preurediU vse naprave za tako ogromen obisk. Predvsem bodo morali preurediti ceste, zgraditi novo vzletno stezo na letališču ln najeti veliko število novih policijskih agentov. Kljub temu, da so tudi s terni deli že začeli, domnevajo, da vsaj v začetku dežela ne bo mogla sprejeti talko velikega navala turistov. Poleg tega pa jih skrbi tudi nova vrsta priseljencev: v Florido prihajajo namreč številni brezposelni, ki upajo, da bodo tam dobili dobro plačane službe. Občina Orlando (glavno mesto dežele Orange) je morala v zadnjem času plačati povratne vozovnice 902 osebam, ki so prišle v Florido brez denarja samo zato, da bi ugotovile, da ne bodo dobile službe, v katero so u-pato. TONE SVETIMA CK A S A lllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll PRVA KNJIGA Jezilo pa ga je, ker ni vedel, ali obveščevalci to vedo ali ne. V glavnem pa je molčal zato, ker ni maral zapletljajev. Rad je živel enostavno. Ce se bo izkazalo, da je imel Primož prav, mu zna celo škoditi. Pravzaprav bi moral biti že davno bataljonski komandant ta ni vedel, kakšne pomisleke imajo proti njemu in tudi ne, kdo ga črni. Morda mu celo ne zaupajo. Leta 1941 je bil kot simpatizer in sodelavec OF tri tedne zaprt v Begunjah, zaradi pomanjkanja dokazov pa so ga izpustili. Kdo ve, kaj napletajo o njem tisti, ki ga ne marajo, Hotel je uspeti za vsako ceno. K uspehu je prišteval tudi Ano, po kateri mnogi stezajo roke, ona pa si je izbrala njega. Zadovoljen Je bil vsaj z videzom, čeprav še ni dosti napredoval. Toda v tem položaju mu lahko škodi, če se izkaže, da Je poslana. To spoznanje je povzročilo močno neugodje, ki se ga ni mogel otresti. Skozi gozd je prišel na kopno reber. Pred njim se je odprl razgled na zasneženo hribovje onkraj Save. Tja bo šel baitaljon ponoči. Vzpel se je na greben, odložil torbico na kop-njavo ta sedel. Z daljnogledom Je pregledoval velike zaplate gozdov, ki so se med polji vlekle prav do gora. Prehod prek reke je bil vedno nevaren in tvegan. Zato jo mora preizkusiti čimprej. V takšnih dvomih ne more uspešno voditi čete. Ce ne bo mogel razjasniti stvari in dekle dobiti — mu je bil še najbližji komisarjev predlog, da bi ta ženska odšla. To bosta pesnika. Zato je zbirka KO BOM BOG POSTAL vendarle zbirka, ki je ne smemo prezreti na našem knjižnem trgu. Če si ogledamo novo pesniško zbirko, lahko ugotovimo, da je pesnik v njej zbral za objavo 35 svo jih pesniških stvaritev. Pesmi je razdelil na tri cikle, od katerih nosi prvi naslov Opisi. Drugi cikel je pesnik poimenoval tako kot knjigo samo: Ko bom bog postal. Za tretji cikel si je naslov izposodil pri Gregorčiču: Iskrice domorodne. V prvih dveh ciklih, ki tvorita bistvo nove zbirke, razpravlja pesnik o sebi in o svetu. Pesnik z neko ironijo izraža iluzornost svojih želja in hotenj, izraža, da tistega, kar bi rad, ne bo mogel doseči. To velja zlasti za prvi del zbirke. V ciklu Ko bom bog postal, se pesnik še bolj zaveda svoje nemočnosti in sploh nemočnosti človeka. Človek se približuje resnici, seveda pa pri tem ravna vsak po svoje. V tretjem ciklu pa se pesnik dotika nekaterih družbenih problemov. Ti so bodisi občečloveški, še bolj pa tipično slovenski. Problemov kot to agresivnost, pobožnost, bojevitost, nastalgičnost se pesnik dotika z rahlo ironijo in s satiro, ki pa ni ostra, temveč bolj ugotavljajoča kot pa taka. ki bi hotela bičati. Tako torej vsa pesniška zbirka razpade pravzaprav na dva dela, od katerih prvi del sestavljata prva dva cikla z jedrom in bistvom Voglove poezije. Drugi pa je bolj dodatek, ki izraža posebno zvrst pesnikovega ustvarjanja in njegov odnos do nekaterih problemov današnjega slovenskega človeka. Voglova poezija ni namenjena čustvom. To je poezija razumnika, ki je tudi namenjena razmišljanju in morda tudi uživanju ob njej. Kljub temu pa je to razumljiva poezija in bolj opisujoča kot izpovedujoča. Res pa je. da metafore niso kaj posebnega in da uporablja pesnik ustaljene metaforične oblike, ki so včasih tudi že stereotipne. Zato pa nas toliko bolj veseli, da pesnik nima namena s svojimi pesmimi spremeniti sveta, ga vreči iz tečajev in s svojimi pesmimi prinesti ali nakazati rešitve, kakor si jih je edino zveličavno zamislil pesnik sam. Ne, tega Vogel nima namena. Zato je ta intelektualna lirika razmišljajoča lirika o svetu in o človeku v njem, pa še lirika o nekaterih današnjih aktualnih lastnostih slovenskega človeka. Lirika, ki je razumljiva vsakomur, ker pesnik dobro ve, kaj hoče povedati. Zbirka KO BOM BOG POSTAL je torej zbirka modeme, razmišljajoče poezije mladega slovenskega pesnika, namenjena nadaljnjemu razmišljanju sodobnega človeka o aktualnih problemih sveta in človeka v njem. Voglova poezija sicer ni kaka velika poezija, je pa vendar poezija, ki zbrana v novi zbirki, kaže zrelo in pretehtano umetniško ustvarjalnost. Sl. Ru. Kljub temu, da je zadnjo sredo v aprilu lilo «kot iz škafa*, so se ob 9. uri zvečer boljunški fantje zbrali na »Jami* in nato s topolovo vejo nr. čelu korakali skozi vas, vse do glavnega trga — do »Gorice* — in prepevali staro domačo pesem »Barčica zaplavala*. Če bi le malo več lilo, bi bili tudi oni zaplavali, tako pa so le čofotali po vodi in prišli nato pred gostilno vsi mokri, kot bi se bili oblečeni vrgli v Glinščico. Vreme je torej bilo skrajno nenaklonjeno, toda boljunški fantje se ga niso ustrašili, kajti postavljanje »maja* je v Boljuncu pomemben, skoraj bi rekli velik dogodek, nekako vaški praznik. Ko so fantje na «Gorici» odpeli »Barčico* in jo celo ponovili, so se vrnili na »Jamo*, kjer so imeli »fantovsko uro*. Tu so izvolili novega «župana», ki bo ohranil to funkcijo za vse leto, dokler ga ne bo zamenjal drugi. »Županova* naloga je, voditi »fantovsko uro*, nadzorovati in voditi razna dela pri postavljanju pa tudi pri podiranju »maja*. Pri tem mu pomagajo ostali mladeniči, ki so v prireditvenem odboru. Ko se «fantovska ura* konča, ne manjka kozarček dobrega vina, ki se je v letošnjem primeru kar dobro prilegal proti vlagi in mrazu. Nato so se boljunški fantje razšli, vsak na svoj dom, v upanju, da bo v petek zvečer, ko se bodo začela dela za postavljanje »maja*, vreme uneslo. In res je bilo tako. V petek zvečer, nekaj po 9. uri je bilo na »Gorici* vse živo. Fantje so po nasvetu starejših, preizkušenih mož zavihali rokave, da bi mogli čimprej spet zapeti himno, da bi je ne peli več v dežju, kot v sredo, pač pa pod visokim «majem», obloženim s pomarančami in limonami. Na vrhu »maja* pa se je vila rdeča zastava in tako rekoč oznanjala prvi maj, mednarodni praznik dela. Vtem ko so mladi boljunški fantje hiteli z delom, so nam starejši Boljunčani obnavljali zgodovino »maja*. O tem smo sicer že pisali, vendar menimo, da ne bo odveč ponovno poudariti to boljunško tradicijo. Tudi za časa fašizma, ko so se črnosrajčniki šopirili po naših vaseh in hoteli zatreti sleherno domačo slovensko navado, se boljunški fantje niso odpovedali postavljanju «maja». Le nekaj let med drugo svetovno vojno ni v teh majskih dneh bilo sredi vasi »maja*. Bilo je to od leta 1942 do 1945, to se pravi v tistem času, ko je veliko domačih fantov bilo ali v italijanski vojski, oziroma v raznih kazenskih bataljonih, ali pa v partizanih, oziroma v taboriščih in je ostalo doma res malo ljudi. Leta 1945 ni bilo še govora o »maju*, kajti prav v teh dneh so se bile zadnje borbe za osvoboditev in je prišel «maj» ponovno v poštev šele leta 1946, ko so boljunški fantje obnovili staro tradicijo. In od tedaj že 25 let nepretrgoma postavljajo OVEN (od 21.3. do 20.4.) Preden kaj podpišete zahtevajte ustrezna zagotovila. Ne obujajte starih sovražnih razpoloženj. BIK (od 21.4. do 20.5.) Poiščite si nekoga, ki bi vam pomagal izpolniti neko nehvaležno nalogo. Ne zamenjujte stremljenja po zdravem ugledu s škodljivo ošabnostjo. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Skušajte še bolj razširiti svoje poklicno delovanje s pomočjo spretne propagande. Dobra knjiga vam od časa do časa ne bo škodila. RAK (od 22.6. do 22.7.) Obstaja nevarnost večjega spopada med vami in tekmeci, pri čemer pa ne boste smeli uporabiti katerega si bodi orožja. LEV (od 23.7. do 22.8.) Usmerite vse svoje napore samo proti enemu cilju. Skušajte že danes varčevati, da bi si lahko privoščili prijetne počitnice. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ne iz- dajajte nekega trdnega zavezništva zaradi kratkotrajne koristi. Deležni boste zelo prijetnega obiska. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Odločno se zoperstavite poslovnim težavam. Novi prijatelji vam bodo pomagali. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Odlične priložnosti za ponovno uveljavitev. Ni sreča le v sprejemanju, treba je tudi kaj dati. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Izkazali se boste pred poslovnimi tekmeci. Utrdili boste staro prijateljstvo. KOZOROG (od 21.12 do 20.1.) Po globi te se v svoje delo. Čas je ugoden za uresničenje nekega drznega načrta. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne vztrajajte pri načrtu, ki je spodletel. Preveč ste zaupljivi. Ne odbi jajte vabila na večerno zabavo. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Več poguma, toda tudi treznosti. Izkoristite trenutek miru za počitek. lahko igraje poskrbela. Ce pa se je spomnil nanjo, mu je ta misel postala nesprejemljiva. Težko bi jo izgubil. Preveč se je navezal nanjo. Zdaj mu je bilo všeč že samo to, da jo ima pri sebi in da ga ona občuduje. Tako je ras tel ob njej v svoji samozavesti. Zadnji čas mu je ob vsaki priložnosti, kadar sta bila sama, mnogo pripovedovala o sebi in svojih. Ce pa je kaj narobe z njo, se z njim igra in ga je izbrala za svoj ščit. Tudi to je zaslutil, da je za igrivim in sanjavo otožnim videzom ženska, ki se kaj majo sklada z njegovo iluzijo. Ta občutek pa je bdi podoben, kot če imaš ponoči sovražnika za hrbtom, veš zanj, ne veš pa, kje se skriva tn kdaj bo nar padel. Zadovoljen s svojimi sklepi se je vrnil v enoto. Takoj je sklical vse poveljujoče v izbo in jih obvestil /la bo pohod in da naj pripravijo četo. Odredil je čiščenje in pregled orožja, potem pa sta se s Pajkom še domenila za politično uro o ciljih ta vlogi ljudske oblasti. Seveda jim ni povedal, kam bodo sk, konspiracija je bila po nekaj nemških uspehih v enotah bolestna. Ko so bili borci zaposleni s pripravami, je poklical Ano. šel Je z njo na sonce pod bližnji kozolec. Ugovarjala mu je, zakaj se izpostavljata zavistnim očem in zlobnim jezikom. On pa jo je zavrnil: «Kaj koga briga, s kom se komandir razgovarja.« Sam pri sebi Je sklenil, da bo do nje odločen in nepopustljiv Začutila Je spremembo v njegovem obnašanju in ga začudeno pogledala. «Meni je prav, če je tebi, tovariš Orlov. To sem rekla zato, ker md Je Nande povedal, da Je partija obravnavala neke stvari v zvezi z menoj in teboj.» «Ne maram za njegove čenče! Za kotel naj se zanima in za kuhalnice in naj ne vtika svojega kuharskega nosu v stvari, ki jih ne razume in ga ne brigajo.« «No, saj je član partije,« mu Je oporekla presenečena nad odločnostjo. «Je. Toda kuhar. Pa pustiva to,» se je izognil nadaljnjemu razpravljanju z njo, ker je vedel, da za svoje trditve nd- Boljunski fantje, ki so letos postavljali «maj», so se fotograf*^ pod njim skupno z ostalimi boljunskim) fanti in možmi, ki so J pomagali pri delu. na zadnji večer aprila na vaškem trgu na «Gorici» visok «maj». «Maj» so nekoč v Boljuncu postavljali na prvo nedeljo v maju, podobno kot so to delali v Dolini. Sedaj Dolinčani postavljajo «maj» na drugo nedeljo v maju, ko je hkrati v Dolini tudi že skoroda tradicionalna razstava domačih vin, ki iz leta v leto privablja vedno več gostov, tudi iz mesta. Vrnimo se spet v Boljunec na »Gorico*, med fante, ki imajo polne roke dela. Najmlajši so že začeli krasiti vas s topolovimi vejami. Ura je nekaj čez eno ponoči. »Maj* je že okrašen in tudi rdeča zastava, ki jo je postavil starejši vaščan, kakor je navada, že plapola. Pod «majem» je veliko fantov, ki se trudijo, da bo «maj» čimprej pokonci. In res, ob dveh popolnoči «maj» že stoji, pod njim pa veseli Boljunčani prepevajo »Barčico*. Na «Jami» so nato vse, ki so se trudili pri dviganju »maja*, čakali kuharji, ki so medtem pripravili ribe in fižol v solati, da ne omenjamo vina, V nedeljo ob 13. uri so se fantje ponovno zbrali na »Jami*. Tokrat so si pripeli kostanjev cvet in nato prikorakali na »Gorico*, seveda ob petju domače »himne*. Tokrat je bilo na trgu polno ljudi in ne samo domačinov, pač pa tudi gostov iz drugih krajev. Ponovno se je začela »fantovska ura*, o kateri pa ne moremo pisati, saj je znano, da je »fantovska ura*, oziroma to, kar se na njej dogaja — tajnost. V ponedeljek proti večeru pa so »maj* podrli v veliko veselje naj-mlajših Boljunčanov, otrok, ki so si napolnili torbe s pomarančami. M. M. nadalje, da se spoznajo urne1 ^ vseh treh področij in, končno, ■ naj način izražanja postane verzalen. 12 UMETNOSTNIH GALERIJ Umetniki 3 dežel v Vidmu Pred nekaj dnevi se je v videmski Galleria del Centro zaključila razstava, ki je nosila naslov l. MO-STRA SOGGIORNI Dl ESPER1EN-ZA. Razstavo je organiziralo Furlansko > središče plastičnih umetnosti, sodelovali pa so na njej umetniki iz dežele Furlanije — Julijske krajine, iz Slovenije ter iz avstrijske Koroške. Kakor je zapisal prof. Vittorio Marangone v spremni besedi kataloga, ima prireditev prvenstveni namen, da se prebivalstvo dežele spozna z umetnostjo, Med sedmimi umetniki *z Id«! dežele je na prireditvi razst°v., tudi tržaški slikar Jože Cesar, dalje so razstavljali Pietro si, Marinella Marin, Norino_ 0 tinis, Pino Mucchiut, Fred P' in Lenci Sartorelli. Iz Koroške so orišli našlo j štirje umetniki: Ernst Cerja* .............. _ ______ __ Werner Loessl iz Innsbrucka 'N seph Tichy. Celovca, Hilde Frodl iz u'" jo prisl* ff Tudi iz Slovenije so pw $ stavljat v Videm štirje u,ne!,r:j Ivan Seljak Čopič, Tomaž nik, Tone Leskovšek in Lojze 0Qr- .. 0. Ob razstavi je izšel tudi -u katalog s kratkimi živijonjePj, vseh slikarjev in s čmo-belo fe^ dukcijo po enega dela vsakeS0 > karja. Katalog je izšel v Ven - zikih: italijanščini, nemščini * -hrvaščini. Ne vemo, zakaj n n m ščini in ne slovenščini. Vrhu j, je v katalogu, žal, precej udr Pietro Grassi v Mignon Pietro Grassi spada med ^ tržaške slikarje, ki so se lr?°, jtf Ijavili v preteklem desetletju 1 dobnemu pojmovanju napredi kovnof. "A naprej, kovnosti prilagojeno oblikovn^p čeprav se je ta pri tem odjt in rasla skoro na mejah nosti. Grassijeva razstava v 0 riji Mignon nam ga sicer ne » v nikakršni prenovljenosti d° ^ njega ustvarjanja, je pa le katerih slikah opazen rahel jf v novo. Postaja pa ta nujen u ibljo^J dno pogostejšem uporabljaj lih ozadij, ki pričenjajo izpod ozadja barvnih sivin. 0 Ako je bil odmik iz sivin v «) lejša dela spočetka utemelji prvi razstavi Grassijevih akV°r. ^ je slikar postopoma prenaša0 ve barvne izkušnje tudi v dela. Od tod svetli v odsevu barv prekipevajoči splošen ^ te sicer male, a za Grassil0 / čilne razstave. Tu srečamo razglede morja in obalne Vzporednost barvnih lis skd° 0 polj pa prekinjajo v P0^. y zapredki barvnih potez, zdaJ. p in trdi, zdaj mehki in gledani z neke razdalje Pre0P v presenetljiv videz resnično„« jin okrog Izole, Milj in Trst°• tja do gradežkih lagun. MILKO BAN*5 ma trdnih dokazov. Zato Je prešel iz obrambe v napad k stvarem, za katere je mislil, da bodo zanjo trd oreh preizkušnje. Povedal Ji je, da Jo pozdravlja Blisk ta da bo prišel v kratkem v četo. Nato je malo pomolčal, kot bi preizkušal njeno potrpežljivost, kaj še ve, ta nekam brezbrižno povedal, da so v divizijskem štabu aretirali Hrasta, glavnega gestapovca, izdajalca in z njim še nekatere druge vrinjence. «Nemogoče,» se je začudila Ana bolj pogledu Orlova kakor novici. Težko se je obvladala. Nasmehnila se Je žalostno in dejala zamišljeno: «Kakšne čudne stvari se dogajajo. Nerazumljive. Ne gredo md v glavo. Sicer pa, ali se spomniš, da sem rekla, da md ta človek ni bil všeč. Takrat ne bi mogla razložiti zakaj, zdaj pa vem. Nekaj nezanesljivega je bilo v njegovem pretirano samozavestnem nastopu. Ali nisi tudi ti opazil nekaj podobnega?« Orlov se je zadovoljil z njenim mirom in naravnim reagiranjem na novico. Ko sta končala razgovor, Je bdi Orlov pomirjen, vsaj toliko, da Je lahko razmišljal o nalogah pohoda čez reko. Da je sumil prehitro, je priloži! nov dokaz. Ce bi bila agentka, ne bi opustila nobene prilike, da bi se iz čete pririnila v štab. Končno jim pa v četi dosti škoditi ne more, poleg tega pa bd bila z njim prijaznejša. Ko sta se razšla, je Ana začutila čudno slabost v vseh udih. Zmanjkalo Ji je tal pod nogami. Kaj, če Jo bo Hrast izdal? Vživela se je v partizansko življenje. V četi so jo imeli radi, navezala se Je nanje, pomagala jim Je, kjer Je mogla ta skušala Je pozabiti na svojo posebno nalogo. Zadeva se je zavlekla in s Hrastom verjetno tudi podrla, zato si Je želela samo to, da bi jo Nemci izgubili ta Jo pustili pri miru. Za večerjo je bila močna mesna juha z žličniki. Posilila se Je, da je nekaj pojedla, ker Je imela občutek, da Jo kar naprej opazujejo. Porodil se Ji je zoprn občutek, da se bo nekaj z njo zgodilo. Bala se je, da jo bodo aretirali, še preden bodo odrinili. Pomirila se Je šele, ko so krenili. Vso dolgo pot od Mohorja proti reki in progi se je pogrezala vase in se iskala. Ce jo Je Hrast izdal, čemu je niso takoj zgra bili? Morda vedo ta čakajo. Obnašanje Orlova se ji je $$ vse bolj sumljivo. Nekajkrat jo je poiskal v koloni govoril z njo nekaj stavkov v zvezi s saniteto. Spom^1* je Wolfovih trikov, kako se čaka in opazuje osumljene te. Mrak ln tema v krošnjah dreves sta jo pomirila- ^ se je, da bi ji njeno stisko brali iz oči. Motne luči so j gr nile progo. V gozdu, streljaj nad reko, so se ustavili 1*1 kala na izvidnike. Pod njimi Je šumela reka in se sK°® jjp jevje hladno lesketala. Utapljala je redke zvezde, ki s° 0 odgrinjali in zagrinjali oblaki. Na povelje so se v nsJ j« tišini plazili kakor sence čez senožet. Snežena planj&v bila zlizana od vetrov in pokrita z lesketajočo se skorj0 i>l 7.3. Idi CA Hm 1n ViroSAoAn n/H«n1 4 44Vi llfr^ J ža, ki se jim je hreščeče udiral pod nogami in jih TUacsivi__________:_________i_____ , . . ___Sl( P... Nasip na progi so prekoračili tipaje in se kmalu znašli drevjem na obrežju. Pred njimi je predhodnica Prel*W reko in postavila tam zasedo. Potem pa je tudi čelo zagazilo v hladne valove. Prehod prek vode je bil z3j, & zate se jih je polaščala nestrpnost. Na ozkem proste1^ 1 se počutili ujete. Prišlo JI je na misel, da bi se potuhni?1 grmovje in jih pustila, da bi odšli. Zdaj ima vzrok, f pa poreče, da so jo hoteli aretirati. Ko pa se je ozn9^ obrazih okoli sebe, Je ugotovila, da Je vedno kdo blizu f Včasdh Pajk, Vojko ali Orlov. In res, ko je bilo treh9 bresti v vodo, je bil takoj pri njej Vojko. J? ((Pojdi z nami, držala se me boš za roko, ker ie narasla po zadnjem deževju in Je kamenje spolzko!« Prikimala je in šla z njim k prvemu vodu, ki se je šfial v reko. Voda je bila ledena In rezala je do kosti. ® 0 Je do srede stegen ta močno drla. Moč njenega toka s° 10 magovali z rokami, sklenjenimi v verigo. Srečno so in se na obrežju zvrstili v kolone n »o bili daleč od ja, del bataljona je bil še v reki, ko so zaslišali jekleni %i) koles na progi. Nato povelje: Lezi! Polegli so in v 5^f čakali, kaj bo s tistimi, ki so še v vodi. Prameni luči nega vlaka so se kot tipalke velike žuželke poigrali V° ^ lovju in obsvetili rep kolone v vodi. Švignile so rakete- M Lahka zrnata Italijanov nad Nizozemsko s 5:2 (1:1) Rslijanske barve so branili kandidati za olimpijsko moštvo JRST, 5. — Pred 20.000 gledalci se sinoči srečali v Trstu repre-der dalije in Nizozemske «un-P°stavah ^as^opi'^ sta v naslednjih Cw„ALLJA: Bondon; Bellugi, Oriali; nZ^edu, Spimosi, Zandboni; Da-abdan)> Causio, Pulici, Fran-‘ (°razi), Bettega. (NIZOZEMSKA: Loekken; Kilde- Vliet; VVesselink, Van sink ^?rt’ Rijsbergen; Ouaars, Bon-SriJan Mainvijk, Bish, De Jong. LaszI° Vizhanyo (Mad- 4,^ pol času so posvetili mi-fh»i, .^olka v počastitev spomina ^Kclonarja FIGC Enza Ferrija, ki PonesrečT"3^ V smrtno «S^ELCI: p.p. 20. min. Pulici (I), n»n Rijsbergen (N); d.p. 12. bhci, 21. min. Oriali, 27. min. jjar^k^30. min. Pulid, 36 min. Van jj^talijanska reprezentanca funder fjjPravzaprav bodoča olimpijska H^e*er'tanca, je sinoči v razproda-stadionu Grezar z lahkoto od-z05y',a m'a|do in neizkušeno Nizo-tastnrv ^ italijanskih vrstah je nekaj prvoligaških »asov*, v je bil izenačen potek igre UjeA*11 polčasu pravo preseneče-s#Jri*A?ZL>rri» so kljub boljšim po-t(1J?n'lkom podlegli preudarni in 'Fr' gostov, ki so se Italijani pokazali vse svoje srnam je in so dali razumeti, da bi z nekoliko več povezave, ki pa bd jo dobili le z novimi tekmami, lahko odlično zastopali Italijo na olimpijskih igrah. Treba pa je poudariti, da so bili nasprotniki preveč neizkušeni, da bi jim lahko enakovredno nasprotovali. uk 0(j]uJ^tni igrišča posluževali dveh dobro ,^®ra'cev> v splošnem pa z pgJJj skupinsko igro onemogočili ja pj6 Retege, Causia in Dami ar.i-Žeri . k*0 Pulici, danes res nezadr-tij ’ razpolagal kot je hotel z jetnikom, in je v 20. min. z Prestregel Franzotov kot ter Oiaft e Ralijo v vodstvo. Igra do-W aov Pa je postajala vedno bolj stnj • ■ Zlasti, ko je popustil Fran-Stev|-',n.,Niaw.Pmri so z enim izmed ostrih strelov od daleč ize-y 1 Preko Rijsbergena. trono. ?ern Polčasu je italijanski Ifzo- ^'cmi napravil odločilno po-in hamesto utrujenega Franzota igjvj,pnoga Damianija je poslal na tait0Pe Fabiana in Orazija, ki sta strn;1-.■ Za jtrpetrovko, do odbite žoge pa ^Pritekel Oriali in dosegel tretji lo^| v 27. min. je Fabbian s stre-°d daleč presenetil vratarja oiiuv V 30. min. je Pulici (vedno ^V^Koristil nov Causiov predlo-r^‘ še jjetič premagal Loekke-legl0 ^olje gledalcev se še ni po-(Ju ’ k° so Nizozemci v protinapa-»iC^tili domačo obrambo, in 'viick • nateoljši igralec Van Mar-Tg. Postavil končni rezultat 5:2. Kje ^ razHka pravzaprav naj-W Izkazuje potek tekme, pred-drugega polčasa. Tedaj so TRST, 5. — Italijanska jadrnica Mirage je danes osvojila tudi drugo regato za pokali Tito Nordio. Jadrnico so izdelali na Švedskem, opremljena pa je z ameriškimi jadri, ki so najboljša na svetu. Na današnji regati sta se izkazala tudi mlada Koprčana Orel in Gantar, ki sta zasedla zelo dobro osmo mesto, pred jadralci, ki imajo mnogo boljše čolne. KOŠARKA TEDENSKI PREGLED Napadalec član Italsidra je bil hitrejši od Borove obrambe Bor najbolj korektna in simpatična ekipa pravkar zaključenega prvenstva D lige Če izvzamemo uspeh prve Borove ekipe, je bilo nedeljsko kolo za našo košarico dokaj slabo. D liga Borova košarkarji so uspešno končali prvenstvo D lige. Po nedeljski dramatični tekmi, ko so premagali Italcantieri le za dve točki, so zasedli dobro mesto na sredini lestvice in so tako praktično dosegli svoj cilj. Kar pa je še važnejše, .je to, da so osvojili disciplinski pokal. Izročil jim ga je med prvim in drugim polčasom tekme s Trži-čarni predsednik bolonjske zveze En-zo Gentilini, ki je med drugim de jal, da so borovci ne samo osvojili disciplinski pokal, a so bili prvi tudi po referendumu, ki so ga sestavili sodniki prvenstva, za najbolj simpatično in korektno ekipo. Bor je torej dosegel izreden uspeli, ki je morda še važnejši od prestopa v višjo kategorijo. »Plavi* so namreč tako pokazali pravo športno zrelost, ki je igralcem, trenerju in društvu v čast. Končala se je D liga. Prvo mesto je osvo.jila peterka San Dona, ki bo tako prihodnje leto igrala v C ligi. Položaj pa je zelo zapleten na dnu lestvice. Kar tri ekipe so ostale pri osemnajstih točkah: Dukcevich, Castelfranco x in Don Bosco Rovigo. Medtem ko bo moral Don Bosco odigrati še eno tekmo proti ekipi Siloplast Novei-lara, pa bodo za določitev ekipe, ki bo izpadla iz lige, potrebna naknadna srečanja. 11. POVRATNO KOLO: Zuccheri — Friulana 61:52 Thiene — Castelfranco 60:52 S. Dona — Pro Pace 59:54 Bor — Italcantieri 71:69 Siloplast — Dukcevich 49:47 Treviso — Don Bosco 66:69 ......................................................................................................imiiiiiiiiiiiiiininil........................................................................................................................................................ NAMIZNI TENIS TEDENSKI PREGLED Uspešni igralci Sokola Turnir Luposport V nedeljo je bil v Gorici dirugi deželni turnir Luposport, na katerem so igralci Sokola dosegu zadovoljive rezultate. V tretji kategoriji je odnesel prvo mesto Cattonar, ki se je uvrstil tudi na tretje mesto končne lestvice, med naraščajniki pa se Je na četrto mesto uvrstil Pertot. Na turnirju sta nastopila tudi Fabjan in Radovič. Tržaški pokal Ekipni turnir za tržaški pokal se naglo bliža koncu, saj bomo prihodnji teden že vedeli za končnega zmagovalca. Vse kaže, da bo zmaga pripadla Sokolu, saj ta že gladko vodi na lestvici ln ima tudi boljši kvocient v setih. Rezultati 4. kola ACLI : OGS 2:4 ARAC : Sokol 0:6 Lestvica 8 Sokol 4 4 0 0 20:4 OGS 4 3 0 I 14:10 ARAC 4 I 0 3 7:17 ACLI 4 0 0 4 7:17 3 0 Prihodnje tekme (Danes, četrtek 6. maja ob 20.30) ARAC : CGS ‘‘ h ACLI : Sokol (sreda, 12. maja ob 20.30) Sokol : OGS ARAC : ACLI S. J. V okviru gospodarske razstave Espomego bo v soboto v Gorici, v 'telovadnici Gimmastice, mednarodni troboj v boksu. Sodelovali bodo boksarji iz naše dežele, Slovenije ter Koroške. Srečanja se bodo začela ob 19. u-ri, da bodo lahko pozneje gledalci prisostvovali televizijskemu prenosu dvoboja Benvenuti - Monzon. Spored: peresna: Piccolo (UPG) - Geyer (Avstrija) peresna: Rodaro (Italc.) - Sobota (Jugoslavija) lahka: Santolin (Jesolo) - Krainer (Avstrija) superlahka: Caprenedo (Jesolo) -Deutsch (Avstrija) superlahka: Marian (Jesolo) - Hribar (Jugoslavija) welter: AntonioHi (UPG) - Duller (Avstrija) welter: Marchesini (Jesolo) - Stram-šak (Jugoslavija) supenvelter: Zanusso ali Galetti (Jesolo) - Konig (Avstrija) supenvelter: Pioiulin (UPG) - Trop (Jugoslavija) srednja: Valenta (Trst) - Rozman (Jugoslavija) NOGOMET TEDENSKI KOMENTAR Bosta morala Breg in Zarja odigrati še dodatno tekmo? Vesna A je že obsojena na izpad, Primorje A pa lahko še upa na rešitev 1. amaterska liga Na vrhu lestvice prve amaterske lige se nadaljuje ostra borba za napredovanje. Manzanese, ki trenutno vodi, je bil prisiljen k delitvi točk na domačem igrišču. Neposredni tekmeci so to seveda izkoristili in sedaj zaostajajo samo za točko za vodilno ekipo. Takoj za petami pa sta tudi Cremoaffč in Pieris, ki čakata na spodrsljaj vodilne trojice. Na dnu lestvice postaja vedno težji položaj moštev Arsenala in Li-bertasa, medtem ko je kriška Vesna že matematično obsojena na izpad. Ta ekipa je bila v nedeljo ponovno poražena v Palmanovi. Gostje so še enkrat pokazali, da igra- težka: Coreoig (UPG) - Harrich (Av-Jj0 praktično brez ambicij, tako da strija) težka: Dorsi (Italc.) - Rebolj' (Jugoslavija) TENIS RIM, 5. — Italijanski zvezni teniški trener Sirola, je(, izbral igralce, ki se bodo pomerili z Jugoslavijo v srečanjih za Davisov pokal. Ekipo sestavljajo Di Domenico, Panatta, Pietrangeli in Zugarelli. •k it it RIM, 5. — Na mednarodnem teniškem prvenstvu Italije v Rimu je Jugoslovan Željko Franulovič premagal El Shafeia z rezultatom 6:7, 6:2, 6:2. Manj uspešen je bil Jovanovič, ki je zgubil dvoboj z Ral Stonom. Srečanje med Emersonom in Pildčem pa so odložili. Enajsterici Sovodenj In Juventine (na sliki) sla letos opravili dokaj zadovoljivo prvenstvo so domači brez posebnih težav dosegli tri gole. Vesna je dosegla častni zadetek le proti koncu tekme. IZIDI ‘Toriana-n Percoto 3:1 *Aqudleia - Pro Romans 3:1 Pieris - ‘Arsenaie 1:0 ‘Palmanova - Vesna 3:1 ‘S. Giovanni - Pro Fiumdcello 1:0 ‘Manzanese - Audax 2:2 Cremcaffč - ‘Ldfoertas 1:0 ‘Mariano - Fortitudo 1:1 LESTVICA Manzanese 26 12 11 3 29 11 35 S. Giovanni 26 12 10 4 38 20 34 Aquiieia 26 11 12 3 '27 17 34 Oremcaffč 26 13 7 6 27 21 33 Pieris 26 11 10 5 33 17 32 Audax 26 8 12 6 29 28 28 Pro Romans 26 8 10 8 26 26 26 Mariano 26 9 8 9 31 30 26 Fortitudo 26 9 7 10 27 29 25 Percoto 26 8 8 10 26 30 24 Palmanova 26 8 7 11 22 25 23 Torriana 26 6 11 9 24 29 23 Fiumicello 26 4 14 8 19 24 22 Arsenaie 26 7 6 13 20 26 20 Libertas 26 4 10 12 17 27 18 Vesna 26 3 5 18 20 55 11 PRIHODNJE KOLO Palmanova - Torriana, S. Giovanni - Manzanese, Arsenaie - Pro Romans, Libentas - Aquileia, Cremcaffč - Vesna, Percoto - Fortitudo, Pieris - Mariano, Pro Fiumicello - Au-dax. 2. amaterska liga Čeprav manjka do konca prvenstva le še ena tekma je položaj na vrhu in na dnu lestvice še zelo negotov. Za naslov se namreč potegujeta ekipi Rosandre in Ronchov, kateri deli le pičla točka. Prva ima sicer večje možnosti, ker bo igrala doma proti Pro Farri, medtem ko se bo druga srečala z moštvom S. Anne na njenem igrišču. Na dnu lestvice je matematično obsojena na izpad le enajsterica Giarizzole. Primorje in CRDA pa imata še vedno enako število točk. Proseča-ni, so v nedeljo odpravili Gdarizzo-le s pičlim rezultatom 1:0. Vsekakor pa bi boli lahko dosegli prepričljivejši rezultat, če bi jim nasprotni vratar ne prekrižal računov. «Rdeče-rumeni» bodo igrali tudi v poslednji tekmi brez treh standardnih igralcev, saj je prestal kazen le Germani. V nedeljo se bo Primorje pomerilo z ekipo S. Canzian na domačem igrišču, medtem ko bo neposredni tekmec za izpad CRDA igral v Turriacu. ‘Primorje IZIDI - Giarizzole 1:0 ‘CRDA Aurisina 2:0 ‘Itala - Muggesana 2:0 ‘Pro Farra - S. Canzian 1:0 R Zarial LESTVICA 25 15 6 4 35 17 36 Ronchi 25 12 11 2 17 6 35 Itala 25 10 11 4 30 15 31 S. Anna 25 9 13 3 34 27 31 Turriaco 25 10 10 5 31 27 30 Muggesana 25 8 13 4 27 17 29 S. Marco 25 10 6 9 38 36 26 S. Canzian 27 7 10 8 24 22 24 Fogliano 25 5 11 9 26 25 21 Aurisiina 25 6 9 10 31 33 21 Pro Farra 25 6 8 11 15 31 20 CRDA 25 4 9 12 20 34 17 Primorje 25 3 11 11 16 31 17 Giarizzole 25 2 8 15 8 31 12 ZADNJE KOLO S. Marco - Giarizzole, S. Anna -Ronchi, Rosamdra - Pro Farra, Mug-gesana - Aurisina, Primorje - S. Canzian, Turriaco - CRDA, Foglia-no - Itala. 3. amaterska liga V predzadnjem kolu prvenstva 3. kategorije niso dosegli presenetljivih izidov. Brežani so na domačem igrišču odpravili Olimpijo z izdatnim rezultatom 6:0. Kraševci so se uspešno borili le v prvem polčasu, v drugem pa so popolnoma odpovedali. Bazoviška Zarja se je morala pošteno potruditi, da je na Proseku premagala Primorje B. Gostje so tudi v tem srečanju pokazali, da niso v najboljši formi, medtem ko je drugo moštvo Primorja povsem zadovoljilo. Osvojeni točki pa sta pripomogli Zarji, da še vedno deli prvo mesto z Bregom. Stanje na vrhu je torej neizpremenjeno in možno je, da se bosta morali vodilni enajsterici še enkrat pomeriti med seboj za naslov prvaka. Brežani se bodo srečaM v nedeljo z ekipo Bar Veneta, medtem ko se bo Zarja spo- prijela z nevarnim moštvom Virtu-sa. IZIDI Roianese - Bar Veneta 1:0 Virtus - Lib. Prosek 0:2 Viani - Esperia 0:3 Primorje B - Zarja 1:2 Breg - Olimpija 6:0 Breg Zarja LESTVICA 19 14 4 1 46 12 32 19 14 4 1 40 10 32 Lib. Prosek 19 12 4 3 44 14 28 Esperia 18 9 2 7 30 22 20 Roianese 19 9 3 7 22 20 20 Virtus 19 8 3 8 33 26 19 Viani 20 7 5 8 15 22 13 COOP 19 5 3 11 20 37 13 Olimpija 19 5 2 12 22 41 12 Primorje B 18 3 4 10 23 38 10 Bar Veneto 19 0 2 17 12 65 2 ZADNJE KOLO Lib. Prosek - Roianese, Olimpija -Primorje B, Bar Veneto - Breg, Esperia - COOP. yweneiu < •>,. j B. R. Na Goriškem je v. 3. amaterski ligi Piedamonte moral oddati Medei točko. S tem se je najbolj okoristila Juventina, ki je zdaj, po zmagi nad Brazzanesejem, le še točko za vodilno enajsterico. IZIDI NEDELJSKEGA KOLA Lib. Kopriva - Lib. Montes. 8:3 Azzurra - Sudest 1:1 Juventina - Brazzanese 1:0 Medea - Piedimonte 3:3 Moraro - Pro Gorizia B 0:1 Audax B -Počitek: S Sovodnje Lorenze. LESTVICA 4:1 Piedimonte 23 15 6 2 59 22 36 Juventina 22 15 5 2 35 9 35 Pro Gorizia B 23 16 2 5 66 28 34 Moraro 23 13 7 3 62 21 33 S. Lorenze 23 10 7 6 53 26 37 Medea 22 11 4 7 48 37 M Lib. Kopriva 22 7 6 9 44 45 20 Sovodnje 22 7 5 10 38 31 10 Brazzanese 23 5 8 10 35 45 18 Audax B 22 6 4 12 36 6-1 16 Sudest 22 3 8 11 25 58 14 Azzurra 22 2 4 16 13 70 8 Lib. Montes. 23 2 2 19 21 84 5 LESTVICA: S. Dona 22 15 7 1520 1406 30 Italcantieri * 22 14 8 1429 1324 27 Friulana 22 13 9 1271 1214 26 Thiene 22 13 9 1289 1242 26 Siloplast 21 12 9 1023 996 24 Bor 22 11 11 1192 1214 22 Pro Pace 22 11 11 1141 1194 22 Zuccheri 22 10 12 1214 1235 20 Dukcevich 22 9 13 1068 1073 18 Castefranco 22 9 13 1292 1312 18 Don Bosco 21 9 12 1228 1294 18 Treviso 22 5 17 1226 1336 10 * Italcantieri točko mani zaradi odpovedi tekme. «Prlma dlvis!one» Borovoi so se v nedeljo spoprijeli s peterko Lloyd Adriatico, ki sodi med najmočnejša moštva tega prvenstva. «Plavi» so zelo dobro opravili svojo nalogo in so bili večji del tekme enakovreden nasprotnik tehnično boljšim košarkarjem Llov-da. Naši so se požrtvovalno borili in so včasih tudi zadovoljili zaradi lepih akcij, ki so zmedle nasprotnikovo obrambo. Dobro sta igrala Stojan Hrvatič in Mladen Šare. O-staLi so zadovoljili. Italsider še vedno nemoteno vodi na prvem mestu lestvice. Na zadnje mesto lestvice pa je zdrknila peterka Ferroviaria. IZIDI 6. KOLA: Ferroviario — Libertas TS 43:54 Trioolore — Italsider Bor — Lloyd Počitek: Servolana. LESTVICA: Italsider 5 5 Lloyd 5 4 Servolana 5 4 Tricolore 5 3 Bor 6 2 Libertas TS 5 1 Ferroviario 5 0 45:62 39:51 0 363 253 10 1 351 293 8 1 298 231 6 2 234 240 6 4 250 329 4 4 197 319 4 5 220 316 0 PRIHODNJE KOLO (9.5.): Libertas — Italsider Lloyd — Ferroviario Servolana — Trioolore Počitek: Bor. Prvenstvo naraščajnikov Prvenstvo naraščajnikov se je začelo dokaj ugodno za naši ekipi. Medtem ko so borovci doživeli katastrofalen poraz, pa so poietovci s precejšnjo dozo smole klonili na lasti nih tleh pred nevarno peterko Don Bosca. «Plavi» so se spoprijeli z Ricrea-torijem in so bili skrajno netočni v metih in podajah, tako da je bilo za nasprotnike skoraj prelahko nizati koš za košem. Upajmo, da se bodo naši igralci kmalu opomogli. Poietovci so sicer dobro igrali, sodnika pa sta jih oškodovala, poleg tega je »oranžnim* manjkal še Miloš Jugovič. Poraz je bil tako neizbežen. IZIDI 1. KOLA Bor — Ricreatori Italsider — Lloyd Polet — Don Bosco 20:72 44:83 45:47 LESTVICA Ricreatori Lloyd Don Bosco Polet Italsider Bor 1 1 1 1 1 1 1 0 1 0 1 0 72 83 47 45 44 30 D. R. Mladinske igre v Doberdobu V Doberdobu bodo v soboto po poldne občinske mladinske igre, ki jih prireja občinska uprava, ob so delovanju domačih športnih društev. Morda bodo tekme na občinskem igrišču, če bo to do sobote urejeno. PRIHODNJE KOLO (9.5.) Don Bosco — Italsider Lloyd - Bor (9.30) Polet — Ricreatori (9.30) Prvenstvo naraščajnic V prvem kolu je Polet doživel poraz proti miljski peterki Inter-club. Naše predstavnice so se sicer požrtvovalno borile, kljub odsotnosti Taučerjeve in Malalanove, niso pa mogle zaustaviti bolj razpoloženih nasprotnic. IZIDI 1. KOLA Ricreatori — Calza Bloch 9:73 Polet - Interclub 32:43 CMM - SABA n.o. PRIHODNJE KOLO (9.5.) Polet - CMM (11.00) SABA — Calza Bloch Interclub — Ricreatori Prvenstvo dečkov V prvenstvu dečkov je vse še nejasno. Odigrati morajo namreč več odgodenih tekem. V soboto se bosta spoprijeli dve ekipi za končno prvo mesto, in sicer Inter 1904 ter Lloyd. V prvi tekmi je zmagal Inter 1904. V soboto in nedeljo sta bila zaposlena Bor B in Polet Obe ekipi sta doživeli poraz. IZIDI Inter 1904 — Servolana 46:32 SABA - Bor B 69:31 Servolana — Polet 54:16 LESTVICA Inter 1904 9 9 0 527 191 18 Lloyd 10 9 1 485 286 18 Bor A 12 7 5 581 428 14 SABA 9 6 3 431 336 12 Servolana 10 4 6 426 375 8 Bor B 11 1 10 266 780 2 Polet 10 0 10 187 490 0 V tem prvenstvu morajo odigrati še vrsto odgodenih tekem. Mladinske Igre Na mladinskih igrah sta Poletovi ekipi imeli dokaj smole. Polet A je namreč proti Brunnerju zanesljivo igral, sodnik in zapisnikar pa sta »oranžne* oškodovala, tako da poietovci še sedaj ne vedo za točen uradni izid. Polet B pa se je požrtvovalno u-piral Brunnerju, a vse trud je bil zaman. Nasprotniki, ki so bili večji in starejši, so bili tehnično boljši. IZIDI Brunner — Polet A 42:35 SABA - Polet A 63:18 Brunner — Polet B 41:18 LESTVICA SABA 6 8 0 434 83 12 Brunner 6 5 1 266 192 10 Polet A 7 3 4 170 240 6 Polet B 6 1 5 108 225 2 Mi var 5 0 5 64 318 0 b. 1. ODBOJKA TEDENSKI KOMENTAR Tudi 01ympia bo izpadla Moška D liga Breg se je spoprijel z vodilno ekipo v močno okrnjeni postavi. Poleg kapetana sta manjkala še dva igralca, ki sta zbolela med tednom, tako da je bil poraz naizbežen. Do-linčani so igrali zelo neorganizirano in živčno Nasprotnik je osvojil obe točki brez posebnega truda. Tudi drugi slovenski ligaš, Olym-pia, je zapravil možnost obstanka v tej ligi, ker je izgubila tekmo z Auroro, ki je bila njen tekmec za izpad. Res škoda, da so Goričani popustih prav v zadnjih, odločilnih tekmah. LESTVICA Calza Bloch Interclub Polet Ricreatori CMM SABA 73 43 32 9 0 0 9 32 43 73 0 0 REZULTATI Aurora — Oiympia 3:0 CRDA - Lib. Turjak 3:1 CSI — Torriana 3:0 ACEGAT - Breg 3:0 LESTVICA ACEGAT 15 15 0 45 5 30 CSI 14 12 2 38 13 24 CRDA 15 11 4 36 23 22 Aurora 16 9 7 33 23 18 PAV 14 8 6 28 23 16 01ympia 15 6 9 25 29 12 Kennedy 12 5 7 19 26 10 Lib. Turjak 14 5 9 20 32 10 Torriana 15 2 13 11 45 4 Breg 16 0 16 7 48 0 PRIHODNJE KOLO 01ympia — CSI Lib. Turjak — Kpnnedy Torriana — Breg PAV - CRDA ACEGAT — Aurora Zaradi velike zmešnjave, ki vlada na tržaški federaciji ter zaradi odpovedanih tekem, ne moremo objaviti rezultatov, ki so jih dosegli v ostalih prvenstvih. S. R. in '%oi,rt>žJe je zabobnelo. Voda je brizgnila v visokih curkih temnih postav, ki so spe šile na breg. Z one strani, so mitraljezi. Oklopni vlak ni vzdržal ognja in je proti m«stu. Za njim so se vlekle štrene svetlečih > g?*0v- Mokra kolona se je dvignila in nadaljevala pot i!l So Ve‘ Na teJesu jim je obleka sproti zmrzovala, toda ^Prej z upanjem, da bodo prišli do hiš, kjw se bodo m ogreli. Je nekaj tednih neprestanih pohodov In neprespanih noči 1]^ rteljon, ki je prepeljal mobilizirance na osvobojeno ozetn-Val v zadnjih hišah pod vrhovi obmejnih hribov na strani. Sedeli so pred domačijo in se v prijetnem u Predajali žarkom toplega februarskega sonca. Od •Hir^tih streh je uspavajoče curljala voda. Hribovje je bilo Hill p te pobočja gora so se lesketala v snegu. Le po grebe-c*rkll°rezna so že zdrveli plazovi in so rastle kopnjave. Po pobočjih so mimo dremale domačije. S sinjega *o d, Je prihajalo k njim kovinsko brnenje letal. Prislonili k očem in zrli v nebo. Kmalu so jih zagledali. Bomb-V* leteli zelo visoko v puščičmih formacijah in se sre-Iesketali v soncu. Podobni so bili pticam z dvojnimi ' jih je mnogo in še so prihajali, le ameriških letal mi Je všeč, ker ni tako surov, kot Je ^01t nemških letal. Samo pomislite na štuke ali štorklje,« Vojko in sledil letalom z daljnogledom. Ana ga Je da bi pogledala. Prislonila se je k drevesu, lasje so * n Vsbll po ramah ln zazrla se je v skupino letal, ki so lupino prihajala na nebo. «Tako letijo kakor ptice, ^'jivo proti Jugu.» Letala so puščala za seboj dolge o^tete^e, ki so kot ceste prepredli nebo in se izgubljali T^rju. Sledila je njihovi poti, dokler niso bile drobne, ki jih je vsrkala modrina. ((Čudovita letala imajo ante’ je dejala in odložila daljnogled. (^Zakaj so tl te Je vprašal Keča. «Zame niso nič posebnega, ne ptice in ne letala. Tl simpatiziraš z Zahodom,» jo je v šali zbodel. «Rada imam ptice. In letala so kakor ptice. Ko jih gledam, se mi porodi želja po daljavah. Vsako Jesen sem poslušala vznemirljive klice ptic, ki so rezale zrak, ko so jate odhajale na jug.» «Ana je sentimentalna,« je ugotovil Keča. Primož Je opazoval novo skupino in dejal: ((Letala so podobna roparskim pticam. Končno so vse ptice roparske in grabežljive. Zato je ljubezen do ptic napačna predstava stvarnosti, kakor ženska, dvorjenje videzu.« Vojko pa je dodal: «2enska je res nekaj drugega, kot si predstavljamo. Slepilo je vse: ptice, ženske, letala In Američani z drugo fronto. Poglejte, kako nas in Ruse pustijo krvaveti, namesto da bi se izkrcali ln zadavili Nemčijo.« Medtem ko so se zapletli v politično debato, so jih iz-nenadila tri letala, ki so priletela nizko nad hribi. Za njimi so se v drznih lokih pripodili nemški lovci. Bobnenje Je napolnilo zrak. Završalo Je kot v viharju in zaropotale so strojnice. Vsi so planili pokonci, Keča pa je zatulil: «Bogami! Švabi so jih napadli!« Iz hiše Je z namiljeno brado in pol obrit pritekel Orlov, za njim Pajk s četnim spiskom v rokah in vsi so opazovali nenadni zračni napad. Preganjana letala so se vzpela v višavo, le tretje, ki je bilo verjetno zadeto že nad Nemčijo in sta ga dve letali spremljali, se je nerodno motovililo kakor ptica, zastreljena v perut. Prva skupina letal se je že oddaljevala. Zadnje letalo je zakrožilo v polovični spirali, iz repa se mu je potegnil čm dim in se spremenil v plamen. Goreče letalo se Je nagnilo ln zdrselo navzdol. V zraku so se pokazala štiri bela padala, ki so se prav počasi spuščala. Letalo je z votlim pokom udarilo v pobočje. Nemški lovec se je vrnil, nekajkrat obletel padalce In streljal. «Vidiš, svinjo švabsko, kako strelja na nemočne pilote,« Je dejal Primož ves ogorčen in pritegnil Keči, ki Je Švabom opsoval vse, kar jim je najljubše na svetu. Letala so Izginila. Nebo je bilo mimo, padalci pa so se počasi bližali zemlji. Veter jih je zanašal proti četi, vendar so bili še precej daleč, prav lahko bi jih iz postojanke onkraj hriba videli tudi Nemci. Orlov je dal povelje Vojku, naj gre s patruljo po padalce. Po dveh urah hoda je patrulja našla prvega letalca mrtvega. Ugotovili so, da je bil zadet v zraku in je izkrvavel na zemlji. Doskočil je na planjavo, si odpel padalo in se zavlekel sto metrov daleč med drevje. Slonel je ob deblu z zaprtimi očmi, kot bi dremal. Roko je imel oprto v sneg, poleg nje sta ležali pištola In svilena geografska karta. Zavlekli so ga globlje v gozd in ga pokrili s padalom. Bili so na ozemlju, ki so ga včasih kontrolirali Nemci, tudi zdaj je bilo možno, da bi naleteli nanje, če so iz doline gledali zračni spopad. Zato so bili previdni pri nadaljnjem preiskovanju. Upoštevajoč smer vetra so iskali druge letalce nekoliko niže. Nekaj sto metrov dalje so zagledali na drevesu padalo s človekom, ki je negibno visel, kot bi bil mrtev. Ker je bilo to na osojni strani, jim je srež brstel pod nogami. Ko so prišli bliže, je človok zganil z glavo in odprl oči. Zagledal jih je in z velikim trudom dvignil roko. Hotel je menda seči po orožju, pa ni mogel. Obstali so pod njim. Visel je le nekaj metrov nad zemljo, pri padcu se je verjetno udaril, da se ni mogel osvoboditi padala. Sprva jih je preplašeno gledal, potem pa so se mu ostro rezana usta sprostila v nasmeh. «Tito, Tito, Tito!« je dejal nekajkrat, ko Je oparil rdeče peterokrake zvezde na kapah. «Da, Tito, Tito,« je dejal Vojko ln naročil And, naj mu po angleško pove, da so partizani In so ga prišli rešit. Sneli so ga z drevesa in mu ponudili žganje. Leseno se je prestopal po snegu in se samo smehljal in ponavljal: ((Partizani dobro! Tito, dobro!« Ana je izvedela od njega, kam je zaneslo druga dva letalca. Vojko je določil Travnlkarjevega, Primoža in še enega borca, da gredo pogledat, kaj je z njima. Z Ano pa sta obvezala pilotu poškodovano roko. Predstavil se jim je za kapetana Luisa iz San Francisca. Venomer je gledal Ano, kot bi se prebudil Iz sanj. Bil je lep, mlad človek, star okoli šest- indvajset let, z modrimi očmi in izrazom dečka iz kavbojskega filma. Malo čudno se je vedel, kar pa je bilo razumljivo. ((Hrabri dečki so ameriški piloti,« je dejal Vojko. Pomagali so mu, da je lahko hodil, ker se Je tudi na nogo udaril, in krenili so k mrtvemu padalcu. Ko so mu odkrili mrtvega pilota, so se mu začele tresti ustnice in orosile so se mu oči. Kar naprej je ponavljal: «Moj prijatelj, moj prijatelj!« in zmajeval z glavo. Na robeh, kamor sta se napotila Primož In Travnikarjev, se je oglasil Primožev mitraljez, potem puške, odgovorilo pa je nemško avtomatsko orožje. Nedaleč od njih je priletelo nekaj dumdumk, ld so eksplodirale v snegu. Ko je Vojko povedal, da so Nemci, je pilot Luis začel kazati z roko, da naj se umaknejo. Njegovega mnenja je bil tudi Vojko. Zadel si je mrtvega pilota na ramena ln ga nesel po sledi, od koder so prišli. Ana in še en borec, ki je ostal pri njih pa sta opirala letalca na slabo shojeni gazi. Računali so, da bi jim lahko kakšna nemška skupina odrezala pot na sedlo, kjer so nameravali počakati Primoža in mu kriti umik, če ga bo- do Nemoi zasledovali. Primož se je kmalu vrnil. S Travnikarjevim sta povedala, da so oba pilota dobili Nemci. Videla sta močno nemško patruljo na smučeh, ko se je vračala v dolino Pilota so imeli privezana na vrveh ln ju vlekli za seboj kot hlode v dolino. Verjetno so ju že prej pobili ali pa so ju našli mrtva. Iz daljave sta jih napadla in sekala po njih, dokler Jima niso izginili za robom, od koder so streljali nazaj. V četi so ameriškega pilota ogledovali kot črnci belca. Dan za dnem so poslušali zvok letal, ld so bombardirala Nemčijo. Niso mogli verjeti, da jih vodijo prav taki dečki in možje, kot so oni sami. Tipali so njegovo usnjeno obleko, pomerjali njegovo čelado, dokler jih Orlov ni spodil in odpeljal pilota v kamro, da bi se odpočil. Pilot se je samo smehljal vsem in vsakemu in ponavljal kot ob prvem srečanju: «Tito dobro, partizani dobro.« (Nadaljevanja sledi) Uredništvo TRST Ul. Mont.cchl 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Podružnice GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Uprave TRST Ul Montecchi 6/II Telefon 95 823 , Ul. *v. Frančiške 20 Telefon 37 338 Naročnina Mesečno 1.100 lir — vnaprej, polletne 6.100 iir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. V SFRJ posa- mezna Številka v tednu in v nedeljo 80 par, mesečna 14 din, letna 140 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 6. maja 1971 la SFRJ Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT• DZS ljubiiana Gradeče 10/11 nad telefon 22 20' Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpce trgovski 200, finančno upravni 300, legalni 400 osmrtnice 'n sočaha 200 lir *Mali ogla*1* 50 lir beseda Oglasi za tržaško in gonško pokrajino se naročatO Pr upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš PubblicitA Italian**' Odgovorni urednik Stanislav Renko Izdaia In tiske ZTT • Tr*f PO PODPISU LANSKEGA FRANC0SK0-S0VJETSKEGA PROTOKOLA ( Srečanje v Moskvi dveh evropskih velesil Pomembnost Schumannovih stikov s predstavniki SZ MOSKVA, 5. — Da višnji uvod v francosko sovjetske pogovore o evropskih vprašanjih je trajal tri ure. Srečanje je bito, kot je znano, na ravni zunanjih ministrov obeh držav, se pravi francoskega zunanjega ministra Mauriceja Schumanna In njegovega sovjetskega kolega Andreja Gromlka. Prvemu srečanju je sledila zakuska po kateri so se predstavniki obeh držav ponovno sestali. Sovjetsko francoska pogajanja, ki so v teku, so prvi otipljiv odraz protokola, ki sta ga obe državi podpisali 13. oktobra lani ob obisku predsednika Pompldouja v Sovjetski zvezi. Francosko sovjetski odnosi so bili deležni posebne poaomostl na nedavnem kongresu sovjetske komunistične partije. Pozitivno o odnosih med obema državama je govoril že sam generalni sekretar KPS Z E režnjev, pridružil pa se mu je tudi minister Gromlko, ki je dobesedno Izjavil: »(Sovjetska zveza pripisuje veliko pomembnost razvoju prijateljskih odnosov s Francijo#. Sovjetski minister Gromlko je v Svojem govoru Obravnaval tudi vprašanje odnosov med obema državama s stališča zahtevkov nekaterih držav članic Organizacije združenih narodov, ki zahtevajo določene spremembe sestave članstva varnostnega sveta, kjer je Francija navzoča kot stalna članica. Sovjetski predstavniki so pri svojih nastopih poudarili pomembnost dveh velesil Sovjetske zveze in Franclje v evropskem življenju. Na današnjem popoldanskem srečanju so predstavniki obeh stranik obravnavali vprašanja izvenevrop-ske politike ter še posebej šest Brežnjevth točk za mir. Jutri se bo Schumann ponovno sestal z ministrom Gromtkom. Pogovori bodo trajali verjetno kakih 10 ur. Domnevajo tudi, da se bo Schumann sestal z Brežnjevem, oziroma kakim drugim članom sovjetskega političnega vrha. V petek bo Schumann spregovoril na časnikarski tiskovni konferenci. Zapora v tovarnah «RenauIt» PARIZ, 5. — Velika francoska tovarna «Regie Renault* bo menda prisiljena, da v Kratkem preneha svojo dejavnost v veliki večini obratov. Sklep je menda posledica stavke, ki že teden dni onemogoča delovanje tovarne «Renault» v Le Mansu, kjer med drugim izdelujejo diferenciale za avtomobile tipa »Regie*. Generalni tajnik družbe »Renault* Marc Quin je pojasnil, da tovarne v Billancourtu, Flinsu in Sandovil-leju ne morejo obratovati, če jim tovarna v Le Mansu ne dobavlja diferencialov in drugih nadomestnih Partizani in aktivisti NOB: spomnite se Cerknega ! delov. Še naprej pa bodo delovali obrati v Cleonu, kjer izdelujejo motorje in aparate za prestave. Zapora Renaultovih obratov bo vsaj začasno spravila ob kruh de-settisoče nameščencev družbe Renault ter bo baje vplivala na njen celotni proizvodni program. Marc Ouin je poudaril, da je bila družba prisiljena, da sprejme te ukrepe, ker bi sprejetje zahtevkov sindikatov predstavljalo zanjo prehudo breme. Zapora bo prizadela predvsem o-brate v Flinsu, kjer bo ostalo brez dela 14.400 delavcev. TRŽAŠKI DNEVNIK Z VČERAJŠNJE SEJE DEŽELNEGA SVETA Sprejet zakon o upravni preureditvi področja ki je leta 1963 doživelo katastrofo «Vajont» Sedanja občina «Erto in Casso* se razdeli v dve novi občini - Razprava o delo*' nih odnosih pri goriškem Ribiju -AMMI nima namena zapreti rabeljskega rt* nika - Tržaška šola za prevajalce preraste v vseučiliško fakulteto? Deželni svet je včeraj izglasoval I ditev področja, ki je leta 1963 do-zakon, po katerem se območje «Luo- t-ataotrv.fn » m do- go del Giulio* v občini Maniago odcepi od matične občine in priključi občini Erto e Casso z novim imenom »Vajont*; občina Erto e Casso pa se razcepi v dve novi občini, to je v občino »Erto e Casso* in v občino »Vajont*. Za novo upravno ure- V VVashinjrtonu je policija kot vidimo jurišala na demonstrante tudi z vespami PREGLED NAJBOU ZNANIH ZLOČINOV MAFUE V ZADNJIH LETIH Zločinska dejavnost mafije se na Siciliji nadaljuje Od eksplozije giuliette leta 1963 pa do izginitja časnikarja De Miaura je bila na Siciliji vrsta ubojev, katerih krivci so še povečini nekaznovani PALERMO, 5. — Eksplozija giuliette nabasane s trotilom 30. junija 1963 v Cilaculiju je pomenila dokončno prelomnico v organizaciji zahod nosicil sike mafije in je sprožila vrsto parlamentarnih ukrepov, med drugimi tudi izglasovanje posebnih zakonov za zatrtje mafije in ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije. Od takrat so oddelki za zatiranje mafije, ki so jih ustanovili pri sodiščih v Palermu, Agrigentu, Calta-nisetti in Trapaniju sprožilo vrsto varnostnih ukrepov, medtem ko je paflermsko sodišče priredilo velike procese proti mafiji, ki so jih potem premestili v druga mesta. Tako se je sodišče v Catanzaru bavilo s pripadniki mafije iz Palerma, sodišče v Salernu je sodilo Marianu Lica-riju iz Maršale, sodišče v Bariju je oprostilo Luciana Liggia, češ da ni zakrivil nobenega od vrste prekrškov, za katere so ga obdolžili. Medtem so izselili s Sidilije več stotin pripadnikov mafije in jiih podvrgli posebnemu nadzorstvu. Vrste mafije so se v teh letih razredčile. Prvi zločin, ki ga lahko pripišemo mafiji — po eksploziji v Ciaculliju — se je zgodil marca 1968, ko so ubili pred njegovim stanovanjem gradbenika Giuseppa Bologno iz Palerma. Za ta zločin so obdolžili Giuseppa Sirchio in Salva-toreja Gaonbina. Proti njima pa niso mogli zbrati zadostnih dokazov. Oba sta bila stara znanca protima-fijske komisije, saj sta pripadala bandi Micheleja Cavataja. Prav slednji, ki so ga imenovali »človeška zver*, pripisali so mu kar 13 ubojev, je padel pod udarci mafije 10. decembra 1969 v pisarni gradbenikov Moncada v Drevoredu La-zio v Palermu. S Cavatajom so bili ubiti še drugi pripadniki mafije: Giovanni Do- straže Moncade ter eden od pripad-1 ter je opremljen z raznimi apara-nikov skupine, ki je organizirala I ti, med katerimi je najpomembnej- »pohod*: verjetno so ga zadeli streli, ki jih je oddal, preden so ga umorili, Cavatajo. Dne 21. aprila 1970 pa je prišel na vrsto Nicold Di Majo, svak domnevnega poglavarja mafije Giacoma Sciarratte, ki so ga ubili, medtem ko je hotel vstopiti v svoj novi miniminor, ki ga je kupil komaj nekaj dni prej. V noči med 27. in 28. oktobrom lami so štiri osebe, preoblečene v zdravnike prišle v kirurški oddelek bolnišnice v Palermu in ubile z rafali iz brzostrelke hotelirja Canrii-da Ciunija, ki so ga deset dni prej sprejeli v bolnišnico zaradi ran od noža, ki jih je dobil ko je šel k svojemu hotelu. Takratni napadalci so ostali neznani. Dne 25. marca letos v Borgo Nuo-vo pri Uditoreju je padel pod revol-verskimi streli Francesco Di Martino, dne 29. aprila so ubili njegovega dobrega prijatelja Antonina Matrango. Tudi on je bil član Tor-rettove bande. Nazadnje naj omenimo še izginotje časnikarja Maura De Maura. Čeprav so domneve o njegovi izginitvi različne, je pa vendar verjetno, da je De Mauro izginil zaradi številnih anket o mafiji, ki jih je objavil palermski časopis «L’ora», katerega je bil urednik. Izstreljen v vesolje nov vohunski satelit CAPE KENNEDY, 5. — Ameriško letalstvo je danes izstrelilo s Ken-nedyjevega rta nov satelit vohunskega tipa, kateremu so poverili na logo odkrivanja morebitnih raket- nih izstrelitev s področij Sovjetske nč, '"Šalvafore Bevilacqua, France- zveze in Ljudske republike Kitaj-sco TununineUo, ki so bili telesne ske. Izstreljeni satelit tehta 816 kg •MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHuiiHiiiiiiimiiiiiiiiiiiinmiimiiiimiiiiMiiiimniiinMiiiHiiiiRiiiiMiiinininiiiiiiiiiiiiitRniiniiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiRiiiitHiiiiiiiiiiiiiiiiil TRST A 7.15, 8.15, 11.30, 13.15, 14.15,20.15, 23.10 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slov. narodne; 12.10 Družinski obzornik; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Resna glasba; 19.10 Pisa.nl balončki; 19.30 Izbrali smo za vas; 20.00 Šport; 20.35 Gozzl: »Ptiček zelenček#, komedija; 22.25 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.35 Wagnerjeva glasba. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.00, 14.30,17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 7.10 Glasba za dobro jutro; 8.15 Baročna glasba; 9.30 «20.000 Ur za vaš spored#; 10.05 Juke box; 10.20 Glasbeni Intermezzo; 10.45 Lahka glasba; 11.00 Operna glasba; 1145 Nove plošče; 12.00, 12.45 ln 13.07 Glasba po željah; 14.40 Zabavna glasba; 15.00 Spored RL; 15.30 Glasba po željah; 16.30Glasbeni portret: M. Marnih; 17.10 Pevec dneva; 17.30 Operna glasba; 18.15 Plošče; 19.00 Orkester M. Legramd; 19.30 Spored RL; 22.15 Romantični motivi; 22.35 Jazz; 23.00 Spored RL. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 17.00, 20.00, 23.20 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 915 VI in jaz; 11.30 Galerija melodrame; 12.10 Plošča za poletje; 14.00 Popoldanski spored; 16.20 Glasba za mladino; 18.00 plošča za poletje; 18.45 Sindtkal- ČETRTEK, 6. MAJA 1971 ra oddaja; 20.20 Poje Mlchele; 22.10 Koncert. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 1230, 13.30, 16.30,19.30, 22.30 Poročila; 8.40 Orkestri; 9.50 Radijska Igra; 10.05 Plošča za poletje; 10.36 Telefonska pogovori; 12.35 Allto gracUmenrto; 14.00 ln 18.05 Kako ln zakaj; 14.05 Plošča za poletje; 15.40 Enotni razred; 16.05 Odprti studio; 22.10 Spored s Plppom Baučtom; 23.05 Lahka glasba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Klavir; 12.20 Poje Nikolaj Ged-da; 13.00 Medigra; 14.30 Plošče; 18.45 Arma Christie; 20.25 Glasba S. Rahmaninova; 21.30 W_A. Mozart: «Cosi fan tutte#. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.00 Glasba In poezija; 10.10 Prokofjev; 10.20 Mozart; 11.00 Medigra; 12.30 Haendlove sonate; 12.50 De FaUa.. SLOVENIJA 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00,13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 18.30,22.00, 23.00, 24.00 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo; 9.35 Slovenski pevci zabavne glasbe; 10.15—12.00 Pri vas dama; 12.10 Musargškl: ((Boris Godunov#; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.15 Zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam... 14.10 Pesmi mladih; 1430 Berlinski simfoniki; 14.46 ((Mehurčki#; 1530 Glasbeni Intermezzo; 15.40 Pesmi iz starega sveta; 16.00 «VrtUJak»; 16.40 Portreti skladateljev lahke ln zabavne glasbe; 17.10 Koncert po željah poslušalcev; 18.15 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana; 18.30 Godala v ritmu; 18.45 Kulturna kronika; 19.00 Lahko noč, otrociI 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.00 Literarni večer: Bjornstem BJ8m-san; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.15 Allban Berg ln Sergej Prokofjev; 23.05 Literarni nokturno: Afriške pesmi; 23.15 Jazz lz Češkoslovaške; 23.40 Od popevke do popevke. ITAL. TELEVIZIJA 12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Oddaja o življenjskih stroških; 1330 Dnevnik; 14.00 Francoščina; 14.30 Nemščina; 15.00 Neposredni prenos športnega dogodka; 17.00 Spored za najmlajše; 1730 Dnevnik; 17.45 TV za otroke; 19.15 Kulturna oddaja; 19.45 Spoort ln kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Sindikalna tribuna; 2130 Tele-film; 22.30 Glasbeni spored; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.30 Rlschlaitut-to; 22.30 Boomerang. JUG. TELEVIZIJA 20.00, 22.55 Poročila; 9.35 TV v šoli; 10.30 Nemščina; 10.45 Angleščina; 11.00 Francoščina; 14.45 TV v šoli — ponovitev; 16.10 Osnove splošne izobrazbe; 17.15 Pika Nogavička; 17.45 Poročilo s kongre sa samoupravljalcev; 18.15 Obzornik; 18.30 »Skrivnosti živali*; 19.05 Enkrat v tednu; 19.20 Vse življenje v letu dni; 20.35 Četrt kovi razgledi; 21.25 L. Pirandel lo: »Moj svet* — nadaljevanka. 22.15 400 let slovenske glasbe. ši tisti, ki omogoča znaznavanje izstrelitve vesoljskih raket s pomočjo infrardečih žarkov. Satelit so izstrelili s tristopenjsko raketo »titan 3», ki je najmočnejša od vseh, ki jih Amerikanri uporabljajo v vojaške namene. Novi vohunski satelit naj bi nadomestil nekega drugega, ki so ga izstrelili v novembru lani, ki pa je odpovedal zaradi tehničnih okvar. V KANADSKI PROVINCI QUEBEC Triintrideset mrtvih pri zemeljskem usadu Med žrtvami je kar 25 otrok . Nad pokrajino dežuje neprestano že več dni VERONA, 5. — V bolnišnici Borgo Trento je davi izdihnil delavec Giovannibattista Costa, star 31 let, ki se je včeraj zvečer hudo ponesrečil pri eksploziji v tovarni «Fab-briche riunite ossigeno*. Pri nesreči je izgubil življenje tudi neki drug delavec, številni mimoidoči, ali pa ljudje v bližnjih stanovanjih, v premeru okoli 300 metrov od kraja ek^pUjizije, pa so bili ranjeni. CHICOUTIMI, 5. — V kanadski pokrajini Quebec, približno 16 km od kraja Chicoutimi, točneje v vasici St. Jean Viammey je prišlo do zemeljskega usada, pri katerem je zgubilo življenje večje število ljudi, po večini otrok. Do sedaj so reševalci, ki so takoj prihiteli na kraj nesreče, odkopali 33 trupel, med njimi je bilo 25 otrok. Po prvih vesteh naj bi v 400 m široko in 150 m globoko luknjo zdrknilo približno 30 hiš. V bolnišnice bližnjih mest so sprejeli 15 do 20 oseb. Druge prebivalce vadse St. Jean Vianney pa so preselili. Do usada je prišlo nenadoma. Nihče ni predvideval, da bd se lahko pripetila takšna katastrofa. Eden od prebivalcev je rekel, da so sicer opazili pred desetimi dnevi rahle premike zemljišča, katerim pa niso pripisovali posebnega pomena. Zairadd dežja, ki nad pokraji- so llllltlllllllllllllllH||||||||||||||||||||||l||||||||ll„m||||||, ||, umu, IMIMU lllllllllllll IJUIIIIIIIIIIIIII «KARLISTI» V OPOZICIJI Razkol v španski desničarski koaliciji MADRID, 5. — Družbena proti-1 nji ameriški rekord najštevilnejše slovja sodobne Španije prihajajo z družine je dosegel neki par iz Alaine va v dan vedno bolj do izraza, bame z 21 sinovi in nčerami istega Zadnji primer, ki nazorno potrjuje očeta in iste matere, to ugotovitev, zadeva veliko pro- * - Osem ameriških pilotov so obtožili za umore testno manifestacijo, ki so jo priredili španski »karlisti* na vrhu hriba Montejurra blizu mesta E-stella v Navarri. Gre za izrazito desničarsko monarhistično organizacijo, ki se zavzema za povratek na španski »krakjevski prestol* prestolonaslednika rodovine parmskih Burboncev, ki so bili izgnani iz države. Znano je, da je gen. Franco že določil princa Juana Carlosa za »zakonitega* državnega poglavarja Španije, po svoji smrti seveda. Pri vsem tem gre za konkurenčni boj med dvema kraljevskima rodbinama, ki sta prav gotovo že zatonili v spominu španskega ljudstva. Zanimivo pa je, da se v tem konkurenčnem boju »karlisti* skušajo prikazati kot pobomiki demokracije. Izredno pomemben pa je njihov sklep, da odločno zavzemajo na-vkrižno stališče do španske vlade. V tej zvezi je bila prebrana na o-menjenem shodu izjava, kjer je rečeno med drugim; «Režim noče priznati svoboščin španskemu ljudstvu, pač pa zatira vse, ki se bojujejo za pravico*. »Karlisti* izjavljajo, da so uradno v opoziciji ter zahtevajo, naj ne bodo režimski biriči bolj tolerantni do njih kot pa so do drugih opozicijskih skupin.* Sodeč po tej izjavi, prehaja tudi ta monarhistična skupina v vrste opozicije proti režimski politiki gen. Franca, ki se oslanja v tem trenutku na »tehnokrate* iz vrst organizacije »Opus Dei*. Poroka vdovcev s 23 sinovi in hčerami NEW YORK, 5. — V nekem mestecu v Kansansu se je David Hund, oče enajstih otrok, poročil z neko svojo staro sošolko, ki je mati 12 otrok in ki je pred kratkim postala vdova. Na poročni slovesnosti je bilo navzočih 23 otrok novo-poročencev, 200 gostov, med katerimi so bili tudi kansaški guverner, dva senatorja, trije poslanci, župan in občinski svet malega mesta. Nevesto sta spremljala do oltarja njena dva najstarejša sinova, ki sta prišla nalašč iz Evrope, kjer služita svoj vojaški rok. Po poroki se bosta novoporočenca vselila v Hundovo kmečko hišo, ki so jo že preuredili tako, da bo lahko sprejela vse člane nove družine. Prejš SAJGON, 5. — Generalni štab a-meriških vojaških sil v Vietnamu je sporočil, da so obtožili osem ameriških pilotov in članov ameriških helikopterjev v Južnem Vietnamu, da so zagrešili umore in poskuse umorov med južnovietnamskim prebivalstvom. Neki vojaški glasnik je pojasnil, da so vojaške oblasti priprle osmerico pilotov in pripadnikov helikopterjev v oporišče pri Long Binhu, kjer ima svoj sedež generalni a-meriški štab v Južnem Vietnamu. Vsi obtoženci So stari od 20 do 23 let, obtoženi pa so, da so 19. septembra lani streljali z mitraljezom na skupino civilistov, ko so z dvema helikopterjema leteli nizko nad ustjem reke Mekong. Ni še znano, kdaj bo obravnava proti osmim obtožencem. Zakon predvideva obsodbe na smrt ali pa na dosmrtno ječo zaradi umora ter 20 let prisilnega dela zaradi poskusa umora. no Uje že neprenehoma več dni pa se je fenomen stopnjevali. Na mesto nerseče so prihiteli reševalci, v vrstah katerih so agenti civiiloe obrambe in številni prostovoljci, ki nadaljujejo z odkopavanjem. Ni Izključeno, da se bo število mrtvih povečalo, saj je usad prizadel skoraj vse hiše vasi, razen dveh ali treh. Nad pokrajino še vedno dežuje, ni električnega toka, kar znatno otežkoča delo reševalcev. Nemški tovarnar ugrabljen v Boliviji LA PAZ, 5. — Neznanci so včeraj ugrabili zahodnonemškega in-dustrijca Johna von Bergna v njegovem stanovanju v razkošni četrti mesta La Paza. Von Bergen je upravljal eno od največjih bolivijskih tovarn papirja. Poslaništvo Zvezne republike Nemčije, je izjavilo, da je pripravljeno na pogajanja z ugrabitelji. živelo znano katastrofo, se je deželni svet izrekel praktično soglasno, saj je proti glasoval le demokristjan Rigutto, pa še ta na osnovi odklonilnega stališča, ki ga je do zakona zavzel »osebno*, kakor je sam naglasil med razpravo. Razprava okrog nove ureditve Vajonta je bila precej živahna in vanjo so večkrat posegli z medklici tudi prebivalci prizadetih občin, ki so sedeli v dvorani. Na pobudo svetovalca Bettolija (PSIUP) pa je bil izglasovan tudi pospešeni postopek za izvedbo samega zakona. V razpravo so posegli svetovalci Cocian-ni kot načelnik pristojne deželne komisije. Coghetto (KPI), Boschi (MSI), Schiavi (MF), Rigutto (KD, kot omenjeno, osebno), Bettoli (PS IUP), Dal Mas (PSDI), Morpurgo (PLI), Cocianni (to pot kot zastop- proge pa publicizirati. ( Odbornik za zdravstvo Deveta? je na ustrezno vprašanje stičnih svetovalcev Bergomasa, ghetta, Pellegrinija in Lovrihe jal, da dežela nima sredstev, trebnih za ugoditev združenim nišnicam iz Trsta, ki so '/apr°*“ za deželno jamstvo v zvezi * ™ jetjem večjega posojila, ter da bilo tudi neumestno prevzemabjr ve obveznosti v času, ko se PJA kar pripravlja preosnova t>° , iij. ške oskrbe tudi za Furlanijo -sko krajino. Odbornik je nato govoril še komunističnima svetov ^ cema Bacicchiju in BergomasU . zvezi z delovnim statusom n®*!, nad 100 slušateljic posebnega za otroške negovalke v tržaški ■a' nišnici »Burlo Garofolo*. Sledil je odgovor odbornika jj šolstvo Giusta o položaju na šoO.^ L-ocidiiiii pot koi zascop- nrpvai„lcf> ;n tolmače Dri trvas nik demokrščanske svetovalske sku- J?™ “Zni nin«,'! (n Vin.rio v.i _1 univerzi, in sicer na ustrezni VF . Pine) in odbornik Vicario. Vsi so - šanji k'munistov Cuffara in rija ter liberalca Traunerja. Oov^ SASSARI, 5. — Trije oboroženi zakrinkani moški so sinoči ustavili avto tipa »fiat 500» na katerem so bili štirje nameščenci družbe »So-cieta Italiane Resine* iz Porta Tor-res, ki so se vračali na svoj dom v Chiaramontiju. Neznani roparji so prisilili potnike, da so ostali na kraju napada dve uri, potem pa so se polastili njihovega avtomobila ter zbežali. Še prej so jim zagrozili, naj počakajo eno uro preden bi zapustili kraj, kjer so jih ustavili, štirje nameščenci so potem šli peš do mesta Chiaramonti, kjer so prijavili zadevo karabinjerjem. razen Rigutta — izjavili, da bodo njihove skupine glasovale za zakon, s katerim bo končno postavljena osnova za ponoven razcvet hudo prizadetega področja. Odbornik Vicario je v svojem nastopu naglasil neposredno pristojnost deželne u-prave glede tega vprašanja in zagotovil, da si bo dežela prizadevala, da bi čimprej uresničila napovedana dela v prizadetih občinah. Vicario je v imenu deželnega odbora v tej zvezi sprejel predlog misov-ske skupine, naj bi od države zahtevali ureditev javnih storitev m speljavo hitre ceste vzdolž Valcelli-ne, tako da bo področje Vajonta primerno povezano s Furlanijo na eni ter s pokrajino Belluno na drugi strani. V prvem delu seje so odborniki odgovarjali na posamezna vprašanja svetovalcev. Odbornik Varisco je v odgovoru svetovalcem KPI dejal, da vsedržavna delovna pogodba za delavce s prometnega področja velja tudi za našo deželo in torej tudi za delavce, zaposlene pri goriškem prevozniškem podjetju Ribi; kar zadeva deželno prometno politiko, pa se pravkar vodijo posvetovanja med predstavniki deželne u-prave in predstavniki sindikatov. Odbornik je nato odgovoril komunističnima svetovalcema Zorzenonu in Bergomasu v zvezi z nekaterimi pomanjkljivostmi gasilske službe na ronškem letališču, svetovalcema Cuf-faru in Lovrihi (KPI) pa pojasnil, da spada področje javnih prevozov v okviru tržaške občine v pristojnost same občine in da se morajo zato v njenem okviru reševati tudi vprašanja, ki zadevajo prevoze med mestom in okolico. Kar zadeva smernice, po katerih se ravna deželna uprava glede medkrajevnih prevozov, pa je govornik naglasil, da namerava dežela postopoma u-vesti enotno ureditev v vsej Furlaniji — Julijski krajini, zasebne nik je omenil, da je dežela z® 'jjjj skočila na pomoč šoli s P°sebrlj1. prispevki za nabavo nekaterih **7 ničnih naprav in za podelj®va?J raznih študijskih štipendij s%. teljem, ter da ;e tudi že gala ministru za šolstvo Miša®". naj bi povišal tržaško šolo v verzitetno fakulteto. Odbornik za industrijo in trganj Dulci je v odgovoru na ustre^ vprašanje skupine komunist svetovalcev dejal, da se d| AMMI, ki vodi rabeljski rudnik^, cer usmerja na novo Pr0*z.v^je dejavnost, namreč na pridobivaj marmorja v Kamiji, vendar P*j, to ne pomeni, da bi AMMI nanjr^ vala zapreti rudnik. Deželni je namreč nasprotno naročfl s r pini izvedencev, naj pripravijo A črt za nadaljnji razvoj rudni® obratov. Ta razvoj pa bo oov^(i izsledkov raziskovalnega ~\m ki naj določi, ali se na tem P0®0^ skrivajo še neizkoriščena rudna gastva in ali bi bilo 'njihovo riščanje gospodarsko utemU*^ Dulci ložaj v iviarzoiiovem oDraiu, nscanje guspouarsno -j. Dulci je nato kratko objasnil j ložaj v Marzottovem obratu, luje v industrijski coni Aussa- ^ no, za kar so zaprosili svetov'j Pascolat, Zorzenon in Ba®1 (KPI), kot zadnje pa je odg<^ namesto odsotnega odbornika ^ perja na vprašanje svetov8* Coghetto in Bosarija (KPI) v 1 , zi s položajem v industriji Za,nUj. FTed dnevi sta se sam Dulci, 'Aj bornik za kmetijstvo Comelli seS $ v Rimu s podtajnikom Torosofl*. bi se dogovorih glede skup*18*,, sestanka s sindikalnimi PretVij|,j-niki na ministrstvu za delo. *”jj. strstvo je pristalo na širši sej, nek ter bq v prihodnjih dne*1 p. ločilo dan in uro zasedanja, **a tili terem naj bi končno ra vprašanje, ki zadeva neposf^L okoli 30.000 delavcev pordenoi*8 ga obrata. Umrl Pietro Ferreri PAVIA, 5. — Po nekaj mesecih bolehanja Je v Pavli umri nekdanji član ustavodajne Skupščine Pietro Ferreri. Ferreri je bil član dentokr-SčanSke stranke; bil Je Izvoljen dvalkrat v poslansko zbornico ln enkrat v sanait. Nekaj časa je bil tudi predsednik komisije za finance ln zaklad poslanske zbornice. NOVI DELHI, 5. — Funkcionarji indijskih železnic so sporočili, da je 10 ljudi izgubilo življenje, drugih 11 pa je bilo hudo poškodovanih pri požaru nekega vagona. Nesreča se je pripetila na potniškem vlaku, ki se je peljal med Čampo in Baradharjem jugovzhodno od Novega Delhija. LONDON, 5. — Britanski zunanji minister Douglas Home je včeraj sprejel sovjetskega veleposlanika Mihajla Smimovskega V londonskih diplomatskih krogih so povedali, da sta obravnavala predvsem vpraša nja odnosov med Vzhodom in Zahodom, vprašanje Berlina in razvoj položaja v Indokini. Govorila sta tudi o nedavnem kongresu KP So vjetske zveze. 12. junija 1971 ■ stopi v veljavo obvezno zavarovanje za avtomobile, motorna kolesa, motorne čolne. ■ Uredite zadevo! Pomnite: brez «nalepke», ki potrjuje zavarovanje, ne boste smeli voziti. Ne odlašajte do zadnjega dne