Katolški cerkveni list. jk ^ V četertik 20. .sušca. Etlina pot v nebesa ali podučenje od razločkov prave katolške vere meino drugih nekatolških ver. (V pogovorih med duhovnim pastirjem in vernikam.) Spisal Peter llicinger. Petnajsti in zadnji pogovor. Nauk od ravnanja proti njim, kteri so druge ver e. .. y* so mi> gwsP°d Oče, zadosti raz- ložili, kaj de je pravi katolški nauk in v čem de se od njega nauki od drugih ver razločijo. Zdaj hi jih pa še prosil mi razjasniti, kakošnih misel de naj se v zadevah z njimi obnaša. Okolišine novih časov so nam druge vere bližje pripeljale, in človek bi znal tukej ali tamkcj z ljudmi vkupej zadeti, kteri ne verujejo po naše in tukej se mu jc na eni strani bati, de bi ne bil od resnice odpeljan, na drugi pa mu je težko slišati, ker se katolčanam tolika nepoterpežljivost do ljudi druge vere očita. \aj mi tedaj še povedo , kako de je tukej ravnati. I). Leto sim bil sam mislil vam še h koncu raz-loziti; drugač bi vam tudi vse moje prejšnje go-vorjenje malo dobička prineslo. Pred vsim drugim moram opomniti, de kolikor drugačna vera bližje stopa, toliko bolj naj se pravi katolški kristijan od svoje vere prepričati in za njo vneti iše, toliko bolj naj spozna terdnost in gotov ost te vere in srečo se v njej znajti. Tukej naj pač besede Jezusove na se oberne: „Srečne oči. ktere vidijo, kar vi vidite". Tukej naj pač pontni, kako so aposteljni svoje verne opominjevali v resnici terdno stati, in Boga za njo hvaliti takrat, ko je veliko zapeljivih učenikov po svetu izšlo, in še priti imelo. „C*lejtea. piše eden izmed njih , rdc ne zgubite, kar ste dosegli, ampak de popolno plačilo prej- V. Bes drag zaklad je prava vera, za kteriga človek , kakor kupec v s. cvangelii, naj par vse proda in da , de ga dobi in de ga ohrani; naj pač mcmo njega raji vse zguhi in prenese, in tudi očitanje in grajanje njih, kteri so iz druge vere, naj ga nič ne premoti. II. Potem naj pa pravi katolški kristijan tudi pomni, de njegova vera ljubezin do vsaeiga človeka tirja, de tedaj tudi človek druge vere od nje ni izjet. Jezus sam to uči v priliki od usmiljeniga fSamarijana, kteriga je v zgled ljubezni bfizniga postavil, dcsiravno Judje in Namarijani niso h i I i" v vsim enake vere. Apostelj tudi piše: „l>okler čas imamo, delajmo dobro proti vsim zlasti pa proti domačim v veri-. Pravi katolški kristijan naj tedaj nikogar ne pogiibljuje . marveč naj z n jim usmiljenje v sercu ima, če kdo ui enake vere z njim: naj kar je mogoče mir s slehernim ohrani, in ako najde taeiga v potrebi, naj mu tudi dobrotljivo pomaga: naj pomni namreč v tem. de tudi človek druge vere je še božja stvar in podoba, je še dragi kup Jezusove svete kervi, in de mu je še pot v zveličanje odperta, ako resnico spozna in od zmote odstopi. V. Spomnim se, kako so milostvi Ljubljanski škof v pastirskim listu svarili, zmotljcnili ne po-gubljevati, in nc zoper keršansko ljuhezin do bliž-niga grešiti. i). Veliko mora pravimu kalolčanu tudi na tem ležeče hiti, de bi zmotljeni resnico spoznali in se k nji spreobernili: zato pa je nar več z molitvijo in lepim zgledam delati, in v posebni priložnosti je z vso ljubeznijo in krotkostjo učiti: grajanje in očitanje , prepir in presiljena gorečnost je namreč le malo koristiti v stanu. Kaj de duhovne pastirje za (o stran zadene, to oni sami vedo. V. Ker katolška vera tako ravnanje do ljudi druge vere uči. je pač le gerdo in hudobno, de evangeljci nam katoličanam toliko nepoterpežljivost očitajo, kakor v tistih bukvicah stoji. 0. Ker evangeljci sploh celo katolško rrrkev take nepoterpežljivosti dolže. pač zato ne morejo druziga uzroka najti, kakor de ona zraven ljubezni ludi potrebno čuvanje in varovanje ljudem druge vere nasprot zapoveduje, de bi njeni otroci pred zmoto ohranjeni hili. Vonder tako čuvanje in varovanje Jezus sam uči rekoč : ..Bodite priprosti ka- kor golobje, in modri kakor kaceu. Ako kdo cer-kvc ne posluha, naj ti bo kakor ne vernik in očitin grešnik". Tudi apostelj opominja: „Krivoverskiga človeka se po enim ali drugim opominjevanji ogibaj-. Zatorej katolška cerkev očitne in terdovratne krivoverce naravnost iz svoje srede odloči; ona jib s 11* m ne pogubi za vselej, ker poslednjo sodbo Hogu prepusti, pa oznani očitno, dc njib pot ni prava, in de ni za njimi hoditi. Zatorej ona svojim vernikam prepoveduje krivovcrskc bukve brati, verske shode odločeneov obiskovati, in posebne zveze kakor jc zlasti zakonska, z njimi sklepati. Za to siran velja dosti cerkvenih postav, na ktere bo pri nas v prihodnje več paziti. V. Zclel bi vediti. kaj katolška cerkev posebej od zakona med človekam katolške in človekam druge vere uči. I). Take zakone po navadi namešanc zakone imenujejo, in cerkev jih sploh prepoveduje in z v nii močjo brani. Take zakone je ze apostelj pre-povedal. rekoč: -Nikar ne vlccite v enim jarmu z ncvcriiiki". -Ako k vam kdo pride, in te vere ne prinese, ne vzemite ga v hiš«-. Take zaveze so ludi nar večji nevarnost za pravoverni del svojo vero zgubiti, in za otroke tam večidel pomanjkujc prave izreje. Ker \oiider povsod ni takih zavez popolnama ubraniti, jih cerkev dovoli s tem, de katolški del obljubi za spreobernjen jc svojiga družeta delali, in nekatolški del s pisniam zagotovi katolško izrejo vsili otrok dopustiti. Kadar se je to zago-tov I jen je godilo, katolška cerkev se loliko daleč prijenja . dc poroko z navadnimi cerimonijami opravi, in zeninam svoj žegen dodeli. Ako pa v namešani zakonski zavezi katolška izreja otrok oi zagotovljena. kalolška cerkev tako zavezo vedno čerti. in ji svoj zegen odreče, desiravno jo za veljavno spozna. Imamo /a to stran postave od več papežev poslednjih časov, za naše dežele od papeža Gregorja XVI. V. Ilad bi vedil. kakošno je tisto poterpljenje evangeljcov do ljudi druge vere. ker se toliko z njim ponašajo. II. rudno jc za to stran, kur je pruski kralj Friderik II.. kteri sploh ni veliko za vero prašal, izgovoril: rekel je namreč: Protestantje ali evangeljei od poterpljenja govore, katoičani ga skazu-jejo v d jan ji. Tako spoznanje odvaga veliko praz-niga govorjenja v tistih bukvicah in drugej. Katolška cerkev ni bila nikdar tako silovita ali ker-voželjna. kakor jo za Lutram in Kalvinam evangeljei grajajo. Ona jc vselej resnico le z ljubeznijo in krotkos'jo oznanovala: zmote in krivoverc je ojstro sodila, pa ta ojstrost je bila le duhovna ne vnanja. Ako so kteri njenih služabnikov kdaj drugač ravnali, se to nikakor ne more in ne sme celi cerkvi pripisati. Krivovercov tudi ni cerkev zgala in morilo: žgala in morila jih jc le dcžeUka oblast, ker jih je za vnanji pokoj nevarne ali pa zastran hudobije življenja nevredne štela. Pervi krivoverce. kteri jc bil v smert obsojen, jc bil Priseilijan: pa katolški škofje in med njimi s. .Martin so cesarja Maksima silno močno prosili, sodbe ne izpolnili. Pozne jih krivovercov . kteri so zavoljo svojih zmot v smert izdani bili. je bilo dosti pod-pihovavcov za vzdige zoper deržavno oblast in mirnost . na primero llus. kakor dolge vojske na reškim po njegovi smerti kažejo: cerkev pa. ko je take dezelsk? oblasti izročila, je imela navado vselej prositi, naj se jim življenje ohrani. Inkvi-zieija ali sodnija za preiskovanje hudodeleov na Španskim je bila le kraljeva naprava, in papeži so večkrat sodnikam ojstro priporočevali pravično in usmiljeno ravnati: in vonder tudi tista sodnija nI bila tako rabeljska, kakor bi jo marsikteri radi skazali. !>led tistimi 100.000 ljudmi, od kterih pravijo, de jih je preiskovavec Torkvemada ter-pinčil in davil, jih je bilo le malo zares usmerte-nili, veliko jih je bilo čisto izprostenih, več drugih le malo kaznovanih: Llorente, špansk pisatelj, kteri je tisto inkvizicijo po očitnih pismih popisal, in zraven katolški cerkvi zlo nasprotnih misel bil, sam drugač ne pripoveduje. V naših krajih je bila luteranska vera pred dve sto leti sicer s silo za-terta, vonder ne z morijo, temuč le s postavo katolško vero sprejeti, ali pa deželo pustiti. Pa pomnili je, kako so se luteranski stanovi deželski oblasti nasprot stavili. in pomoč zoper grozovite Turke odpovedovali: kako so bili luteranski pastorji in šolniki dostikrat brez vse potrebne učenosti, zraven gerdobniga in pohujšljiviga življenja (tudi od Jurja llalmatina, kteri je Lutrov o s. pismo v slovensko prestavil, se nič lepiga ne pripoveduje), kako je zmoteno ljudstvo v nevednosti, divjosti in grozovi-tosti čedalje bolj naprej šlo, kako se je dostikrat zoper katolčanc zlasti zoper katolške duhovne silovito ravnalo: in nihče sc ne bo čudil, de sije nadvojvoda Kari tako goreče prizadel luteransko vero iztrebiti. Kar pa govore tiste bukvicc, de so bili nekteri v zdanjih časih, v naši domovini, v mestih in vaseh zavoljo prestopka k drugi veri po veliko let neusmiljeno preganjani, ne vem ali bi bilo to raji nesramna laž ali pijana sanja imenovati. V. Le hudobija jc v stanu kaj taciga pisati; pa mende je pisavee tistih besedi, kakor so že oni enkrat omenili, drugej stanoval in ne na Slovenskim, zatorej mu je lahko kdo kako laž natvezil. Vonder kako pa evangeljei svoje poterpljenje do ljudi druge vere skazujejo? II. Ako se berejo zgodbe evangeljcov od Lu-troviga časa do zdaj. se pač drugačspričano najde, kakor pa tiste bukvicc hvalijo. Luter sam je papeža in škofe katolške le pokončati in pomoriti veleval: na Kalvinovo gnanje je bil Jakob Grine ob glavo djan, ker mu je nasprot govoril, in Servet je bil sožgan . ker je drugač učil: njuni nasledniki so v bukvah morijo krivovercov zagovarjali, še celo umor vladarjev druge vere učili. Popisati se ne da. koliko katolških mašnikov in mi-niliov in nun so luterani in kalvinijani na Nemcih in v Svajci pregnali, koliko katolških cerkev po-ropali in poderli. v koliko krajih vero in božjo službo p«i svoje le s silo vpeljali. Tudi naši kraji so marsikako tako silovitost skusili: znano je. de je Ljubljanski škof lTrban Tekstor v llonavcrti na ftavarskim do smertniga padci, ker so krivovercl zimski čas stopnice nalaš z vodo polili: Stajarska stran tudi ve od umora stariga mašnika povedati, llalje povedo zgodbe, kako kervave vojske je nova vera na Krancozovkim rodila, kakošne nepokoje je na Poljskim in Ogerskim napravila, kakošne silovitosti je na Danskim in Sveškim pokazala. Sicer evangeljei nar raji katolčanc vsiga lega hudiga krive delajo; pa resnična zgodovina nar obilniši uzrok takih silovitost in grozovitost le v napačnosti nove vere in njenih spoznovaveov najde. Nar huje je razsajala nova vera pa na Angleškim. Ondi so visoki, učeni in blagi možje le zavoljo stanovitnosti v katolški veri pod roko trinoga svojo glavo dati mogli: katolčanam so bilo vse deželske pravice odvzete, za vsako skazovanje katolške vere so jim bile bude strafinge v denarjih, z ječe ali celo s smertjo napovedane, njih posestvo je bilo poropano in novovercam dano; mašniki so bili izgnani, le skrivaj so zamogli pravovernikam še duhovno pomoč deliti, in ako so bili pri opravilu s. maše zapazeni, so zapadli življenje: še kraljeva rodovina je nar bolj zavoljo katolške vere kraljestvo mogla zgubiti. Kakor v hudi sužnosti je bilo katolški veri zvesto ljudstvo na Irskim deržano, in na lastni zemlji jc moglo ptujcam delati in jih bogatiti, samo pa lakoti in reve konec jemati. Se le v poslednjih letih so katolčani na Angleškim nekaj miru in deželskih pravic dosegli, vonder še jim ni vse dano, kar drugim deržavljanam velja; Irsko ljudstvo še zmirej na svojim svetu kakor na ptu-jim stanuje in pomanjkanja umira: iu velik hrup je bil zagnan, stara grozovitost se je skorej liotla poverniti, ko je zdanji čas papež Pij IX. katolškim Anglezam spet lastne škofe dal. Tudi na Nemcih so poslednji časi malo pokazali, de hi evangcljci poterpljenje imeli; dva nadškofa sta mogla v ječo iti, ker sta katolško postava od namešanih zakonov med katolčani iu evangcljci zvesto deržala: in pri vsili obljubah enakopravnosti so katolčani pod evangeljsko vlado dostikrat zadej. V Švajci so evan-geljski kantoni vojsko za to vzdignili, ker si katolčani pravic svoje vere niso hotli kratiti dati. V Svedii mora še dan današnji deželo zapustiti, kdor se od evangeljske h katolški veri nazaj verne. Nasprot so evangcljci pod katolško Avstrijansko vlado enake pravice s katolčani dosegli. Tudi v drugih katolških deželah sc evangcljci nimajo zavoljo stiske pritoževati, ako le sami nepokojev ne uganjajo. V. Pač je rcsuica.de evangcljci imajo poterpljenje bolj Ic v ustih, katolčani pa ga imajo v djanji. I). Ako bi sc v kterim kraji evangeljcam res kakošna krivica zgodila, gotovo tega niso vsi katolčani krivi delati. Ena le je še žalostna, dc je tudi greška cerkev sem ter tje rada nepoterpežlji-va; mnogo stisko so mogli katolčani od nje pod rusko in turško vlado prestati: pa poslednje čase je Bog to v boljši obernil, in v Itusii sc smejo katolčani spet večji pokoja veseliti. V. Bog de hi hotel, ko je velik del udov gre-ške cerkve eniga veliciga naroda z nami, naj hi tudi v vsim ena vera jih z nami edinila! Pa naj hi Bog, pred kterim ni razločka med narodi in jeziki, tudi vse druge ljudstva v edino pravo cerkev, ktero so zapustili, pripeljal! Naj hi on tudi vse narode, kteri še v temi nevere hodijo, z lučjo s. evangelija osrečil in v svoje kraljestvo zbral! I). Za to nam je pač vedno moliti, in zlasti dan današnji toliko ohilniši prositi, ker je viditi, de se z močjo časi bližajo, ko ima hiti en pastir in en hlev. Pa toliko bolj nam je tudi Boga hvaliti v sercu in z ustmi, de je nas v pravo vero poklical, in v njej ohranil, in z vsim djanjem se te sreče vredne kazati. V. Naj usliši Bog našo prošnjo, naj sprejme našo hvalo! v Šolska iula