Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 120 Din, za inozemstvo 140 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111
SLOVENEC
Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.0M, Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992
Telefoni uredništva: dnevna služba 2050, — nočna 2996, 2994 in 2050
Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Izhaja vsak dan zjutraj, razen pon deljka in dneva po prazniku
Vojska carinskih tarifov
London, dne 4. julija 1930.
Sklepi konference petero največjih londonskih bank ali »The Big Five« (to so: The London and Westminster Bank, The Lloyds Bank, The Midland Bank, The Barcleys Bank, The National and City Bank), da se naj uvede visoka carinska zaščita, ki bi ne samo zadela industrijske produkte, ampaktudi zivezne pridelke, ter tla se naj nasprotno odstranijo carinski tarifi v trgovskih odnošajih metropole z dominijoni in kolonijami ali kolonij tmed seboj, so izzvali v gospodarskih in političnih krogih veliko senzacijo. Ničesar ni dovoljevalo sklepati, da bo visoka financa tako odločilno posegla v vprašanje, kako bi se angleško gospodarstvo dalo postaviti na tako podlago, da bo v stanju odpraviti brezposelsko krizo.
Do sedaj je bila staroslavna tradicija londonske City, da je zagovarjala z vsemi njej na razpe-Jago stoječimi sredstvi gospodarski evangelij liberalne stranke o svobodni trgovini. To je bilo bistvo njenega obstoja in njena največja zasluga. Mimo Gladstona in Josefa Chamberlaina v prošlem stoletju je vodila ta struja v našo dobo in postavila v ospredje može Lord Asquithovega lipa ali pa ognjevite politike kot je bil in je še David Lloyd Beorge. Mnogo političnih mož je zapustilo parlamentarno areno, ko je liberalna stranka začela ugašati, v ter se preselilo v City, tla lam na gospodarskem polju skušajo udejstvovati iste smernice kot prej v Komunah. Tako vidimo enega najjačih pristašev svobodne trgovine Mac Kenno takoj po vojski se zagrebsti v City, kjer je prevzel ravna-teljsko mesto Midland Banke. Tako se je izobčil stari liberalni politik Sir Josiah Stamp in se tudi on naselil v City, kjer se mu je ponudilo podguber-nersko mesto v Bank of England in nešteto drugih upravmiških mest. Tako se je najprej spokoril Sir Rofoert Home, zapustil svobodno trgovinsko tezo in prešel h konservativcem, potem pa pobegnil tudi on med finančne veljake v City. Stari liberalec, Sir Alfred Mond, veliki bogataš, je tu zanikal svoje liberalne gospodarske principe ter je prenesel svoje simpatije na konzervativno stranko, kjer danes pod imenom Lord Melchett igra eno najodličnejših vlog kot zagovornik strogega protekcijonizma.
Dokler je Lord Birkenhead bil še navaden Mister Smith, je stavljal svoje talente v službo svobodne trgovine, a polagoma se je tudi on spreobrnil, pristopil v konzervativno stranko in nazadnje prešel v City in je danes tam eden izmed najgeni-jalnejših zagovornikov protekcijonizma. Kdo naj pri tem pozabi fenomenalno evolucijo Winstona Churchill? V letih 1912 do 1914 je bil najstrastnejši pristaš svobodne trgovine a leta 1923 je kot finančni minister brutalno zaprl angleške meje proti inozemski avtomobilski industriji. 1924 je že ustanovil na svojo roko novo takozvano konstitucijenel-no imperijalno stranko, katera je v ostalem štela samo njega za člana. Let 1924 ije postal finančni minister ter se kot tak razvil v principijelnega pro-lekcijonista, dokler da ga poraz konzervativcev leta 1929 ni prelevil v pravega imperijalista, ki hoče britanski imperij popolnoma ločiti od celega drugega sveta.
Sedanji labouristični finančni minister Filip Snotvden, akoravno se mu očita, da je edini še živeči doktrinarec liberalne gospodarske šole o svobodni trgovini in četudi se mu podtikava nek misticizem v tem pogledu, tako je zagrizen v svobodno trgovino, vendar se tudi že na njem opaža ta razvoj proti širši protekcijonistični politiki v okvirju
britanskega imperija.
Če sedaj pomislimo, da je leta 1923 Stamley Baldvvin bil poražen na volišču zato, ker je nameraval uvesti carine na industrijske pridelke brez vsake razlike, dali prihajajo iz inozemstva ali pa iz britanskih dominijonov ali kolonij, izgleda se bolj čudovito, da se je angleška javnost v dobi teh šestih let dala že tako preobraziti, da danes ne zavrača več z isto ogorčenostjo misel carinske za-
Sčite.	... .
Poleg ravnokar navedenih zunanjih znaKov, ki so dovoljevali mnenje, da se Velika Britanija nagiblje polagoma proti zaščitni carinski politiki, pa se mora še omeniti večmesečna borba dveh »novinarskih lordov«, lorda Rothermere kot predstavnika konzervativcev in lastnika koncema »Dally Mail«, ter lorda Beaverbrocke kot zastopnika liberalcev in lastnika vseh liberalnih časopisov v Angliji Ta dva činitelja angleškega javnega mnenja sta edina v tem ,da se mora Angleški Imperij, na zunaj zabarikadirati proti vsaki tuji industriji z visokimi tarifi, med tem ko naj v notranjosti imperija padejo vsake carinske meje.
Dogodek, ki ga torej predstavlja bankarska rezolucija, je več pa kot navadna senzacija. Slednje bi bila, ako bi imela namen samo preplašiti Zedi-njene države, ki so pred kratkim izdale strogo pro-♦ekcijonističen carinski zakon. Slednje seveda se ne Bme pod nobenim pogojem navesti kot resen vzrok za bankarsko rezolucijo. Anglija takih otroških gest ni nikdar delala. Sedanja atmosfera v Angliji, ki je tako ugodna za zaščitno carinsko politiko, je nopet kakor vse onstran kanala, rezultat evolucije, rezultat odkritosrčnega študija gospodarskih razmer v domovini in v tujini, in produkt tega angle-ikega objektivnega duha, ki brez sramu pripozna ivojo zmoto, kakor hitro jo je praktično uv.del m Bleno koristnost razumsko pripoznal.
Akoravno bo torej nova orientacija angleške carinske politike, ki bo prišla do jasne definicije v oktoberski imperljalni konferenc, nosila na prvi pogled borbeni značaj, vendar se nobeden pozna-».nnčala ne bo dal zapeljali lai« daleč, tla bl to verjel: ako doživimo preokret v Angliji po linijah bankarske rezolucijo in po smernicah »časnikarskih lordov«, potem bo ta preokret <me1 za očeta ln mater ono v vsakega Angleža vro-
Sodelovanje italijanskega
in nemškega fašizma
Berlin, 8. julija, d. Z ozirom na nacionalistične izgrede proti frankofilom v Porenju opozarjajo tukajšnji demokratični krogi na ideološke in dejanske zveze med nemškimi fašisti in italijanskim vodstvom fašistične politike. Vodja nemških nacionalistov Freytag-Loringhofcn je te dni izjavil, da mora nemški narod zdaj stopiti v tabor onih, ki so postavili revizijo mirovnih pogodb na svoj program. S tem je očividno mišljen Mussolini, ki je objavil tozadeven članek v »Petit Parisien«. I)nig vpliven vodja nemških nacionalistov Iloctsch je zapisal, da naj »Nemčija pozabi vše pomisleke in predsodke ter naj sc nasloni na komunistično Rusijo in fašistovsko Italijo. Ta dva zaveznika sta predpogoj za uresničenje nemških zahtev. Tako je svojčas tudi vzkliknil Cavour, ko so ga napadali, zakaj se veže s Francijo: »Magari s hudičem, samo da je v korist Italije!«
Ker pariški desničarski nacionalni tisk te izjave z vsem poudarkom ponatiskuje in seveda v prid svoje nespravljive leze komentira, ni čuda, tla je v odnošaje meti Nemčijo in Francijo prišel nek nepričakovan ton nezaupnosti. Ni dvoma, da so izgredi nacionalistov v Poronju dobro premišljeni v nameri, da se zbližanje med Parizom in Berlinom na vsak način prepreči, in upravičena ,ic domneva, da je to sad neke idejne kolaboracije med nemškim in italijanskim fašizmom.
Kako zelo je na tem interesiran vladajoči rezini v Italiji, jasno dokazuje enodušna pisava italijanskega časopisja. >Teverec n. pr., glasilo rimskega mestnega fašija, meni, da so frankofili v Porenju jogabni izdajalci in živi mrliči, za katere ne bi bila škoda, če bi jih zakopali«. Politično pa se izraža Lavoro fascistac, ki piše, da je sovraštvo Nemcev do Francije politična dogma, radi česar se
je čuditi Franciji, tla išče prijateljstva Nemčije, medtem ko latinsko sestro Italijo od sebo odbija!
Napram temu nemški demokratični krogi odločno povdarjajo, da dvorezna politika Italije ne bo imela med nemškim narodom uspeha, čeprav ji je nasedel celo nek zelo resen politik, ki je v »Gerinaniji« priobčil mussolinofilski članek. Nemci dobro vedo, tla je Italija proti reviziji verzajsbe pogotlbe, v kolikor se tiče Nemčije, kakor je to Mussolini sam v svojem članku o Briandovi Pan-evropi, ki ga je razširila »United Press«, zadosti jasno namignil. Zato se mora Nemčija v italo-fran-coskem sporu zadržati popolnoma nevtralno. V re& niči ta spor ni niti tako nevaren, kakor izgleda, in ako bi se italijanska in francoska diplomacija sporazumeli, bi bila Italija prva, ki bi si kaj hotel? izmešetariti na škodo Nemčije. Nemci morajo biti zelo previdni, poslušajoč glasove rimske sirene!
Konservativci za zaščitno politiko
Vel. Britanija organizira samosvojo gospodarsko enoto
London, 8. julija. AA. V debati o imperijalni trgovini je nastopil nov moment. Snoči so bivši konservativni ministri sklenili, predlagati spodnji zbornici nezaupnico vladi. Resolucija, ki sta jo podpisala Baldwin in Neville Chamberlain, se glasi: »Zbornica meni, da jc povratnk k blagostanju edinole možen s pomočjo zaščite domačega tržišča proti nelojalni inozemski konkurenci in da so potrebni medsebojni dogovori med imperijalnimi prekotnorskimi deželami. Resolucija nadalje obžaluje, da se je vlada odpovedala zaščitni politiki, namestu, da bi jo še razširila in da je namenoma opustila proučevanje uvedbe carin na inozemsko blago in živila in s tem zamudila priliko, da dose-
že za angleško industrijo in poljedelstvo na impe-rijalnem tržišču in drugod enakovredne ugodnosti.-
Ni upanja, da bi konservativna resolucija prodrla, ker bodo liberalci kompaktno glasovali za vlado. Dočim trde konservativni časopisi, da je predlagana resolucija v [»polnem skladu s konservativno politiko, naglasa liberalno časopisje, tla so konservativci v omenjeni resoluciji sprejeli zahtevo pristašev proste imperijalne trgovine, naj se uvedejo na živila carine.
Ortodoksni konservativci poudarjajo, da ima resolucija namen izsiliti od vlade obljubo, tla bo nastopila na imperijalni konferenci odkrito in razpravljala z dominijoni o imperijalnem preferenč-nem vprašanju.
Madjari toplo pozdravljajo dr. Schobra
Njegov prihod je v zvezi z Mussolinijevo podonavsko politiko
Budimpešta, 8. jul. as. Madjarski listi soglasno ugotavljajo, da je obisk avstrijskega zveznega kanclerja dr. Schobra velikega pomena, dasi gre formalno samo za vljudnostni obisk. V »Pester Lloydu<: ugotavlja baron Jožef Szerenyi, da ije zvezni kancler dr. Schober prišel v Budimpešto, kot zadnjo postajo svojega velikega političnega potovalnega programa, s katerim je bil že v Londonu, Parizu, Rimu in Berlinu. Kakor povsod, bodo dr. Schobra tudi v Budimpešti prisrčno pozdravili, tem bolj, ker je bil on tisti, ki je pomagal odvrniti od Madjarske boljševiško nevarnost. Avstrija in Ma-djarska sta sedaj še bolj navezani druga na drugo kakor pred vojno. Dr. Schober bo dobil v Budimpešti zagotovilo, da jc Madjarska pripravljena delo-
vati z Avstrijo v tesni harmouiji. Organ vladne stranice »Budapesti Hirlap naglaša v uvodnem članku, da je Schoberjev obisk manifestacija prijateljske atmosfere med Avstrijo in Madjarsko. Legi-timistični list >Magyar Sag-' ugotavlja, da se Schoberjev obisk, četutli -je formalno samo akt vljudnosti, lahko spravlja v zvezo i velikopotezno Mussolinijevo donavsko politiko, ki jc spoznal, da samo politično in gospodarsko zbližanje Madjarov in Avstrijcev lahko dovede južni vzhod Evrope iz povojnih zmed na solidno bazo. Pesti Hirlap ]>ozdravlja dr. Schobra kot moža močne roke, ki si je s svojim nastopom proti boljševiški nevarnosti in proti ma-tljarskim emigrantom na Dunaju pridobil za Madjarsko velike zasluge.
Francija ne stopi v normalne razmere z Rusig®
Stalinov govor je bil velik blull — Rusko ljudstvo strada
Pariz, 8. jul. d. Kot glasilo francoskega zuna- | je ta, da so slejkoprej nemogoče vsake normalne njega ministrstva posveča pariški »Temps« pose- j vezi s sovjeti radi strupenega sovraštva, ki ga ka-
ben uvodnik Stalinovemu govoru na XVI komunističnem kongresu: »Stalinove rožnate izjave o notranjih razmerah SSSR nikogar ne bodo speljale na led. Če nam slika edinstvo med komunisti, dobro vemo, da je opozicija primorana molčati, Dikta-torjevi pristaši se poslužujejo zoper vsakega opo-zicijonalca sredstev, ki izzivajo sleherno človeško čuvslvovanje. Mednarodna slika, ki jo je podal Stalin, dokazuje, da se ni zmenil poročevalec za dejstva, če so mu bila na poti. Ali je mogoče, da še vedno verujejo ruski komunisti moskovskim uradnim pravljicam o tem, da je sovjetska Rusija edina država, ki hoče miru, da ji hočejo vse kapitalistične države natveziti vojno in daje Francija
_ najbolj militaristična država na svetu? Tekom
12 let se še vedno niso utegnili razočarati komunistični voditelji v svojih sredstvih in ciljih. Kakor nekdanji Bourboni, ničesar niso pozabili in se ničesar naučili. Stalin trdno veruje v komunistično svetovno revolucijo, dočim kaže komunizem povsod nazadovanje in bi davno izumrl, če bi ga Moskva gmotno ne podpirala. Edini koristni nauk, ki ga lahko prevzamemo iz Stalinovega poročila, UIMM——■■' '	KMamc*
jeno ljubezen do veličine svoje imperijalne domovine, in trdno vero, slonečo na izkustvih, da ga more za enkrat v sedanjem njegovem položaju rešiti brezposelske kuge in stagnacijo njegove industrije le tesne.Se sodelovanje z dominijoni in s kolonijami, s katerimi u'a itak že vezeta Uri in denar.
že)o v Moskvi napram ostalemu svetu.«
»Populaire«, glasilo socialističnega voditelja Leona Bluma, priporoča previdnost napram številkam, ki jih navaja Stalin v dokaz gospodarskega blagostanja SSSR. Naj zadostuje samo eden iz navedenih primerov. Stalin trdi, da znaša sedanja delavska plača povprečno 162% predvojnega zaslužka (če označimo slednji kot 100%). Med tem je prinesla moskovska »Pravda« od 18. junija uradne »teze za XVI. kongres komunistične stranke«, kjer stoji, da znaša dejanski zaslužek samo 139% predvojne vrednosti. In v uvodniku iste številke »Pravde* dokazuje člankar, da sc ni zaslužek tekom zadnjih let nikakor povečal, temveč nasprotno nazadoval, če upoštevamo naraščanje draginje! »Ponovili moramo torej«, pravi »Populaire«, »Pilatovo vprašanje: Kaj je resnica? — Nikjer je ne bomo našli!«
Listi objavljajo porazne številke o pomanjkanju in stradanju ruskega prebivalstva. Sovjeti izvažajo vse v inozemstvo, dočim so v državi sami vsa živila in vse ostale nujne življenjske potrebščine brez izjeme racijonirane na karte. Otroci dobe eno jajce na teden, odrasli sploh ne. Na prostem trgu se dobe živila izven kast samo za bajeslovne cene; n. pr. funt masla za tri rublje!
vremen°!<» iinpovod: : rno Alpe:
Precej jasno. Zopet nekoliko topleje. Razpoloženje > lete. Južne Alpe: • 'o leplo. Večincina ja-
. B .zpeložcn.'.a nc. ;I.lc
Romunija za balkansko
zvezo
Belgrad. 8. julija, m. Bivši romunski zunanji minister Duca je dal nekemu časnikarju o balkan-ski uniji lo-le izjavo:
»Sem pristaš balkanske unije, ker sem pristaš Panevrope. Združitev evropskih držav je po mojem mnenju neizbežno potrebna. Druge rešitve iz političnih in ekonomskih kriz ne vidim. Vse, kar hi moglo pripraviti javno mišljenje, da takega koristnega sklepa moramo podpreti. Balkanska unija, ki bo pripravila tla za najrcalnejšn zve«o, bo dobrodošla. Gotovo je, da bodo njeni ustanovitelji naleteli na nove težave. Prepričan pa sem. da bodo te težave premagali in da bodo izvedli uresničitev.«
Sličnt? izjave je tla) bivši zunanji minister Mitilineu, ki pravi, tla je pristaš balkanske unije še izza časa, ko je bil zunannji minister in ko j« mislil na ta problem in na možnost njegove uresničitve. Razume se, tla gledam to ustvaritev skozi prizmo sploše politike Romunije, ki jo izključne za mir. Danes študirani problem od bližje. Da bf prišli do rešitve, mora biti uvrščen v okvir ekonomske fetleracije, ki jo je predlagal Briand. Zato želimo ustvariti balkansko unijo, tla bi storili velik korak k veliki evropski uniiji.
Zakaj so bila saarska pogajanja prekinjena
Pariz, 8. julija, b. Vesti, ki so se razširile po inozemskem časopisju o neuspehu ]>ogajanj mer, francosko in nemško vlado o izpraznitvi Posaarja in ki hočejo vreči odgovornost za prekinitev na neutemeljene francoske zahteve, so napotile ministrstvo za zunanje zadeve, da je izdalo ofirijoznn razlago o vzrokih krize, ki je prekinila pogajanja med obema državama.
Francoska vlada poudarja, tla so se pogajanja začela na njeno inicijativo in da je njen predlog tla se Posaarje izprazni preti lermiom in brez plebiscita, ki bi na vsak način pomenil gospodarsko škodo za Posaarje, zaslužil, da Nemčija uvažuje nekoliko tudi francoske industrijske interese, ki so se tekom 10 let okupacije uveljavili na posaarsken teritoriju. Francija mora naravno zaščititi investi cije svojega kapitala kakor tudi trgovsko zveze, ki so se razvile med zapadnimi departementi Francije in Posaarjem. ki je postalo važen odjemalec za francoske pridelke in narobe. Ker se je nemška vlada j>ostavila na neomajno stališče, tla o francoskih predlogih sploh noče razpravljati, sta obe delegaciji uvideli, tla bi bilo brezpredmeto nadaljevati sterilna pogajanja in tla bi bilo za obe stranki boljše, ako se za nekaj časa vrneta domov, tla kon-sultirata vsaka svojo vlado. Francoska vlada ni zaprla vrat za nadaljevanje pogajanj in čaka novih predlogov od nemške strani. Seveda pričakuje, da bo našla njena dobra volja, da pred letom 1935. izprazni Posaarje. tudi dobrohoten odmev na nem ški strani, ki lx> olajšal nalogo delegacij, kadar se zopet sestanejo.
Izgredi v Porenju
Trier, 8. jul. as. V noči od ponedeljka na to rek je napadla množica 50 ljudi neko gostilno, ka tere lastnik je bil znan prijatelj Francozov. Policija ni mogla (I) ščitit-i gostilničarjeve rodbine, ke' je množica prodrla policijski kordon in vdrla v hišo Množica je vse pohištvo razbila in |>omctala v Mo sello. Gostilničarjeva rodbina se je zabarikadirala v dveh sobah in je streljala na napadalce, ne da bi koga zadela, šele v jutranjih urah se je množici razšla.
Vezuv bruha
Neapelj, 8 jul. AA. Vezuv je začel zadnjt dni bruhati. I\> gornjh rjegovih teteh sc vali lava Bruhanje ie združeno z močnimi eksplozijami.
W
Časopisje ob katastrofi „Karadfordja"
radjordja«. Dasiravno poznamo fašistično časopisje iz te strani, nas vendar taka radost v tem trenutku preseneča. Vemo, da si fašistično časopisje rado izmišlja o Jugoslaviji najslabše vesti. To časopisje najraje o nas govori v lakem tonu, kakor ga narekuje njena tendenca in zato razširja izmišljene vesti. Ko je sedaj ob tej nesreči italijanska ladja zadela v jugoslovansko in jo presekala skoro do polovice, se ponovno čujejo lažnive vesti. Kaj bi na primer fašistično časopisje naredilo, čc bi jugoslovanski tisk ua isti način poročal, da je italijanska ladja »Morosini« namenoma trčila v našo ladjo, samo, da bi jo uničila. Gotovo bi fašistično časopisje v tem videlo po stari navadi največje izraze sovraštva nasproti Italiji. Vendar pa mislimo, da je upravičeno in da naravnost preseneča dejstvo, da ladja »Morosini« ni mogla Ic nesreče preprečiti, ko je vendar 'naša ladja »Kara-djordje« bila razsvetljena in se je na tisoče metrov daleč mogla videti. To je golovo prav čudno. Preiskava se vodi in bo končno dognala resnico. Radost fašističnih časopisov bi lahko popolnoma izostala. Ona ni niti objektivna niti humana. Mi si stalno prizadevamo, da bi ustvarili dobre sosedne odnošaje med Jugoslavijo in Italijo. Gledamo ua vse slučaje z drugimi očmi, z boljšimi, pravilnej-šimi in bolj humanimi. Vedno delamo za dobro sosedstvo, ker mislimo, da je to sosedstvo nam kakor Italiji koristno. Fašistični tisk bi dobro storil, če bi zavzel prav tako stališče. Ce ne ravno prav tako, vendar naj bi izostalo vsej tako nastopanje ob nesreči soseda ...«
„Karadiordje" v nevarnosti, da se prelomi
Split, 8. julija, p. Tehnični strokovnjaki Jadranske plovidbe in naših pristaniških oblasti so pregledali »Karadjordja«. Ugotovili so, da obstoja velika nevarnost, da se parnik prelomi radi položaja, v katerem je nasedel. Njegov zadnji del ni na morskem dnu, nego je dvignjen. Ves proslor je prilično visoko zalila voda. Radi tega je ta del ladje silno težak, ker je udor, ki ga je napravil »Morosini«, velik in sega preko polovice ladjine širine. Da bi se parnik ne prelomil, se je zahtevala iz Splita in Sušaka nujna pomoč in sicer strokovni delavci in materijal, ki bi parnik v sedanjem položaju učvrstili, da ne bi povzročal lomljenja in s tem nevarnosti potopitve. Vse potrebno se je že poslalo na lice mesta.
8 miljonov škode
Sibenik, 8 .jul. z. Jutri bodo pričeli z reševanjem »Karadjordja«, ki bo trajalo en mesec. Reševalna dela bodo opravljala vojne ladje »Močni« in »Spasilac« in pomožna ladja Jadranske plovidbe. Najprej se bo izčrpala voda, nato se bodo začasno zamašile velike razpokline, ki so nastale radi udarca. Nato bodo »Karadjordja« poslali v ladjedelnico, da ga (»pravijo in popolnoma preurede. Škoda, ki jo trpi parnik, se ceni na 6—8 milijonov.
Split, 8. jul. p. Parnik »Slovenac« in -Beograd«, ki ju je ob katastrofi v Pašmanskem kanalu |X>sla!a Jadranska plovidba v Zader, da prevzameta ranjence in potnike, sta nameravala s seboj vzeti ludi trupla petorice mrtvih, ki so bili ob katastrofi najdeni na parniku. Italijanske oblasti pa na to niso pristale, češ, da je potrebna obdukcija. Včeraj se je obdukcija vršila v Zadru, Nato so Jadranske oblasti vse žrtve pokopale na zaderskem pokopališču. In sicer sta to dve Cehoslovakinji, dunajski zakonski par in en Jugoslovan s Hvara.
Preiskava
.Sušftk, 8. julija, z. Ponesrečena ladja Kara-gjorgjc je bila zavarovana pri zavarovalnih družbah »Vardar«, Sava- in »Lloyd . Torej so neresnične vesti italijanskih listov, da >Karagjorgje ni bil zavarovan.
Slišak, 8. julija, z. Vse potniki >Karagjorgja so bili prepeljani na SuSak, odkoder so sc odpeljali takoj domov. V sušaški bolnišnici so še trije ponesrečenci, in sicer dva Čehoslovaka in en Poljak.
Zader, 8. julija, z. Danes je prišla iz Kima komisija zadrske vlade, ki ima nalogo, da vsestransko preišče trčenje med »Karagjorgjem in »Morosinijem .
Zader, 8. julija, z. Vsi častniki in kapitan »Morosinija«, ki je trčil v »Karagjorgja«, so bili takoj odpuščeni iz službe iu odvzete so jim bile morjeplovnice.
Pokop žrtev
Zadnr, 8. julija, z. Snoči ob (i je bil pogreb petih žrlev katastrofe. V sprevodu je bilo mnogo vencev, med drugimi tudi venec jugoslovanskega konzulata v Zadru. V sprevodu je korakala celokupna jugoslovanska kolonija s konzulom na čelu in konzularnim uradništvom ter zastopniki mestnih oblasti. Vseh pet trupel je bilo na enem ka-mijonu. Rekvijem se je izvršil v cerkvi sv. Ivana. Nato so vseh pet žrtev pokopali na zadrskem pokopališču.
Zader, 8. julija, z. V zadrski bolnišnici je še devet težko ranjenih. Po poslednji zdravnikovi izjavi pa se zdi, da bodo vsi trije srečno preboleli, razen sobarju Boršiča, ki ima zmečkano nogo in je dobil težke notranje poškodbe.
Žalovanje v Dalmaciji
Sibenik, 8. jul. p. Občinska uprava je sklenila od sobote opoldne do nedelje opoldne občo narodno žalost. Vse mesto bo zavito v črnino. Sobotne zabave in koncerti bodo odpovedani. Enako bo splošno narodno žalovanje v vsej severni Dalmaciji.
Split, 8. jul. p. Razna društva in športni klubi so poslali brzojavna sožalja upravi Jadranske plovidbe. Med drugimi sfa poslala sožalna brzojava i Jadranska straža in Trgovska zbornica v Splitu.
Demagogičen odgovor
Ogorčenje francoskih listov radi italijanskega odgovora
Kaj pravijo Italijani?
Italijansko časopisje, kakor tudi drugače ni bilo pričakovati, opisuje nesrečo v Pazmanskem zavi-
lu tako, da se zdi, kakor da bi bil kriv »Kara-djordje«. Na vsak način je čudno — ako je to res — da sta bili obe ladji močno razsvetljeni, da sta torej druga drugo morali že oddaleč opaziti, negle-dc na to, da je nebo bilo jasno in morje popolnoma mirno. Kolikokrat je bila noč temna in so na 'adjah gorele le predpisane signalne luči, pa se tudi v tesnem in nevarnem Pazmanskem zalivu ni zgodila nobena nesreča! Italijanski listi trdijo tudi, da sta obe ladji do zadnjega hipa pluli točno po predpisani liniji (ki se zlasti v morskih ožinah zelo strogo drži, zlasti v svetli noči). Nesreča se je morala torej zgoditi radi napačnega manevra prav v zadnjem hipu? Kdo je ta nesrečen manever zakrivil, ali eno poveljstvo ali drugo? Ali pa je kriv tehničen defekt, ki se je pojavil v zadnjem trenutku? To bo morala dognati preiskava, ako in kolikor se bo dognati dalo.
Italijanski listi trdijo, da je kapitan »Karadjordja«, Prodan, ko se je zgodila nesreča, v svoji kabini počival in da je na poveljskem mostu bil samo oficir od straže, na »Morosiniju« pa da so bili poveljnik Olivotto, oficir od straže in pilot za navigacijo po dalmatinskih ožinah. Tudi če bi to bilo res, bi na komandi »Karadjordja« zaradi tega ne jilo še nobene krivde, ker se kapitan vedno na mostu nahajati ne more in sme tudi vožnjo po ožini •uupati oficirju od straže, ki je proge vajen. Sicer pa italijanski listi sami naglašajo, da je poročilo, ki skuša krivdo zvaliti na »Karadjordja«, od inte-resirane družbe »San Marco« same. Da pa družbe valijo krivdo od sebe, je čisto naravno, ker bo družba, ki se ji dokaže krivda, plačala ogromno odškodninsko vsoto.
O nesreči sami poročajo italijanski listi, da je bil prizor ob sunku naravnost strašen. Matere so klicale otroke, možje žene, bil je jok in krik, kateri se ne da popisati. Ljudje so bili seveda prepričani, da utonejo. Situacijo je, kakor italijanski listi sami naglašajo, rešil kapitan Prodan, ki je z očesom starega in nezmotljivega morskega volka lakoj okrenil .Karadjordja« proli bližnji sipini .Gališnjaks kjer je nasedel. Kapitan, oficirji in moštvo so storili vse, da pomirijo nepopisno paniko pasažirjev. Popolnoma se jim to seveda ni posrečilo in marsikateri zbegani potnik se je sam vrgel v morje, misleč, da tako uide smrti. Vendar le je izbežala največja nesreča.
Na »Morosiniju« — pišejo italijanski listi — jc kapitan Olivotti dal lakoj prižgati reflektorje in ■pustil rešilne čolne. Rešilno akcijo na čolnih je Vodil .prvi oficir Bonafini, ki je na krovu »Kara-tljorja« v sporazumu s kapitanom Prodanom vse pasažirje, mrtve, ranjene in zdrave prepeljal na »Morosinija«. Ranjene so za prvo silo obvezali že na »Morosiniju«, na katerem so od sunka tudi bili trije možje pri strojih lahko ranjeni. Od kapitana do zadnjega moža so vsi z vso požrtvovalnostjo izkazovali pomoč pasažirjem. Italijanski listi podkujejo, da se je kapitan Prodan svojemu kolegi in njegovim častnikom ter možem za pomoč toplo zahvalil.
»Morosini« je o nesreči takoj po radiju obvestil zadrsko pristaniško poveljstvo in je priplul na <• tnasu» italijanske vojne mornarice zadrski mestni zdravnik dr. Nicolich in en vojaški mornariški zdravnik, ki so prevzeli nadaljno skrb za ranjence. V Zadru samem je nesreča povzročila splošno žalovanje in so vse ladje v luki spustile zastave na pol droga. Na rivi je čakal sam prefekt Vaccari, ki je odredil prevoz mrtvih in ranjencev v provinci-jalno bolnico. Devet ranjencev so odpustili, osem pa so pridržali, ker niso še za transport sposobni.
Kapitan Prodan — zaključujejo italijanski listi — je izjavil, da si nc more pojasnili napačnega manevra in katera ladja da ga je kriva, ker da je prihitel iz kabine, ko se je nesreča bila že .zgodila. Tako trdijo Italijani, ki seveda krivde iščejo povsod drugod nego pri sebi, kakor se to godi pri vsaki nesreči, na morju ali na kopnem.
Ostra pisava
praških listov
Praga, 8. jul. as. Praški listi zelo obširno razpravljajo o katastrofi »Karadjordja«, pri kateri so bili ubiti, odnosno ranjeni tudi češkoslovaški državljani. S posebnim začudenjem se ugotavlja, da sc je katastrofa mogla zgoditi v jasni, mirni noči. »Narodni Listi« izjavljajo, da se Češkoslovaška in jugoslovanska javnost ne smeta zadovoljiti s tem, češ. da se jc zgodila nesreča. Nainigava se, da je italijanski parnik »Morosini« konkurent poškodovanega »Karadjordja«. Dočim pa je jugoslovanska ladja vedno prenapolnjena, vozi italijanska vedno prazna. Bulvarni list »Ekspres« prinaša vest o nesreči na prvi strani z debelim tiskom: »Italijanski parnik sc je namenoma zaletel v jugoslovanski parnik »Karadjordje««. Začudenje jc povzročilo ludi, da je ilalijanski parnik ponesrečene potnike prepeljal v italijanski Zader.
Belgrajski tisti
Belgrad, 8. jul. n. Težka nesreča na morju, ki se je dogodila v zadrskem zalivu, je vzbudila v prestolici razumljivo žalost in deloma razburjenost. O nesreči krožijo najrazličnejši komentarji. Današnja »Pravda« piše ob tej katastrosi tole:
»Fašističnega časopisja v Italiji najprej ni zelo zabolela strašna nesreča na Jadranskem morju. Ni nit! počakalo, da bi videlo, koliko nesrečnih potnikov je pri lej priliki izgubilo življenje. Vse (o za fašistično časopisje ni bilo važno. Predvsem jc g svojim humanizmom pohitelo razširiti izmišljeno vest o sainoumoru kapitana našega paruika »Ka-
Pariz, 8. jul. as. Italijanski odgovor na Bri-andov memorandum so sprejeli v Parizu zelo slabo. Odgovor ni nič drugega kakor demagogična preobrnitev francoske teze. Vsi Mussolinijcvi ugovori proti Briandovemu memorandu so v enaki meri povzročili nevoljo v pariških listih. Mussolinije-va izjava, da mora biti zajamčeno varstvo pravic malih držav, da mora zginiti zadnja sled razlikovanja med zmagovalci in premaganci in da se mora priznati popolna enakopravnost vseh držav, ni seveda nič drugega kakor nekdanja Mussolinijeva zahteva, da se imajo »mirovne pogodbe- lojalno in temeljito revidirati«. Ce zahteva Mussolini takojšnji vstop Rusije in Turčije v evropsko zvezo, je to gola demagogija, še večja radi njegove tretje zahteve, po kateri se mora evropski pakt razviti .v režim svetovne solidarnosti in sodelovanja. Kot nič manj demagogično označujejo četrto Mussolinije-vo zahtevo, po kateri morajo imeti vse države, ki pristopijo k evropskemu paklu, v izvršnem odboru
Pariz, 8. jul. d. Največjo senzacijo dneva pomeni izjava Armcnca Georgija Agabekova, voditelja komunistične propagande na bližnjem Vzhodu, ki je zapustil odgovorno službo v Carigradu in prestopil v tabor nasprotnikov Sovjetov. Agabckov je od začetka revolucije ves čas deloval v stranki in zavzemal v njej odlična mesta kot pro-pagandist komunizma po inozemstvu. Lanskega leta je dobil nalog, da spravi s pota znanega pre-bežnika Besedovskega, avtorja »Spominov nekdanjega sovjetskega diplomata«, še preden je ta svojo knjigo izdal. Ker so sovjeti po objavi »Spominov« iz ozirov do Francije svoj nalog preklicali, je bil Agabekov poslan v Carigrad kot vodja komunistične propagande na bližnjem Vzhodu, to je v Turčiji, Grčiji, Siriji, Palestini in Egiptu. AAcdteni pa je bil Agabekov v srcu že prelomil s Sovjeti in njihovimi metodami ter pobegnil v Pariz. Pariški listi objavljajo zdaj sledečo njegovo izjavo:
»Pošteno sein delal za iovjetc iu verjel v uspeh komunistične revolucije. A tekom zadnjih dveh let sem prišel kot odgovorni voditelj v Moskvi v neposredni slik z onimi, ki kuhajo sovjetsko politiko. Prepričal sem sc, da sc je izvrgla diktatura prolc-
slalni sedež in glas. Mussolini uganja neverjetno demagogijo z zahtevo po razorožitvi. Tako navajajo listi: Zopet enkrat je Mussolini konja vpregel pri repu. Ce se Mussolini zavzema za razorožitev, hoče s tem doseči enakost na morju med Francijo in Italijo. Ta zahteva je najjasnejši dokaz, da špekulira Mussolini na ploskanje nezadovoljnih.
Perlinax izjavlja v »Echo de Pariš«, da se je Mussolini pokazal bolj spretnega kakor Briand. Njegove formule so sicer ravno tako prazne kakor Briandovo mirovno sviranje, toda za njegovimi formulami je vidna vsaj jasna politična volja: da najprej podpira politične, moraiične in teritorialne zahteve Madjarske, da spravi Bolgarsko v mrežo fašizma in pripravi Nemčijo k zvezi. To je mnogo bolj logično, kakor če Briandovi prijatelji že sedaj govorijo za spremembo poljskega koridorja, za razveljavljenje vojaških klavzul, versaillske mirovne pogodbe itd. in s tem prihranijo nemški vladi Irud, da bi sama formulirala te zahteve.
tarijata v izkoriščanje proletarcev. Sedanji mogotci samo kričijo o svobodi, v rcsnici pa jo zatirajo. Delavci propadajo pod težo prismojenega petletnega gospodarskega načrta, ki jih duševno in telesno grozi uničiti. Kmetje so obubožani sužnji Stalinovih kolektivnih graščin, l:i so razdrle vse rusko poljedelstvo. Stalinova vlada je Rusiji pripravila glad, čigar grozote bodo prekosile one iz leta 1121. Na področju zunanje politiko pomenita laž gesla »delavska revolucija na Zapadli« in »svoboda podjarm-Ijenemu vzhodu«. V resnici zasleduje Stalinova politika v Kitaju in bližnjem V/liodu samo sebične imperialistične cilje in izkorišča zaslepljen«?. To bom dokazai v knjigi, ki se zdaj iz ruščine prevaja v angleščino, francoščino in nemščino. Smatram /a zločin izvoz živil iz stradajoče dežele, ker so okoriščajo s tem denarjem samo komunistični veli-kaši, oz. se podpira propaganda v inozemstvu. Sedanja vlada je vstvarila neznosno življenje lc.O milijonskemu prebivalstvu Rusije. Davno bi padla, čc nc bi imela zaslepljene vojske in če nc bi bili preslabo organizirani kmetje pa delavci.«
Agabekov bo pričel v družbi z Bescdovskim in drugimi sovjetskimi prcbežniki boj zoper Stalina.
Proslava sv. Emeriha
Budimpešta, 8. jul. nt>. Ob priliki velikih sv& čanosli sv. Emerika bo v Budimpešti od 19,—22. avgusta velikopotezna verska proslava, nu katero bo tudi sv. oče poslal svojega kurdinalskega delegata. Dne 19. avgusta bo evhariatični kongres s sv. mašo na prostem, katero bo daroval papežev legal, nato veliko ievhnrlstično zborovanje, na katerem bodo govori v več jezikih, in procesija z Najsvetejšim zakramentom na Donavi. Dne 20. avgusta bo slovesni tradicionalni sprevod po mestu z relikvijami sv. Štefana iu sv. Emerika. Dne 21. avgusta bosta na proslavi govorila bivši zvezni kancler dr. Seipel in en francoski minister. Dne 22. avgusta bo marllanski sodalni shod, izlet v Marto Remete in zborovanje na prostem, na katerem bodo govorili v več jezikih, s čimer bo proslava končana.
Spor med grško pravoslavno cerkvijo in vlado
Atene, 8. julija. AA. Predsednik grške vlade Venizelos je poslal pismo atenskemu metropolitu llrizostomu kol zastopniku sv. sinoda. V tem pismu pojasnjuje Venizelos staro stališče grško vlade ter poudarja popolno soglasje vlado s predlogi in načrti ministra prosvete Papandreje o razdelitvi in likvidaciji cerkvenih posestev v Grčiji. Venizelos v tem pismu nadalje veli, da jamči za pravično likvidacijo s sodelovanjem zastopnikov cerkvenih oblastev in da v nobenem primeru interesi cerkve ne bodo oškodovani. Pač pa, pravi Venizelos daLje, bo cerkev oproščena odvisnih bremen in svoje sedanje neaktivnosti. Agrarna reforma, ki naj bo izvedena v Grčiji, glede posestev mrtve roke Ih> v skludu s podobnimi reformami v drugih evropskih državah.
O lein odgovoru je imel sveti sinod sejo in se po odločni kritiki izjavil proti vsebini vladinega odgovora. Sveli sinod je obsodil dvojico cerkvenih dostojanstvenikov, ki jih .je vlada povabila, naj sodelujeta v odboru za likvidacijo, ler jima prepovedal govoriti v imenu cerkve. Sveli sinod je nadalje prepovedal vsem duhovnikom, da sodelujejo v pokrajinskih odborih za likvidacijo cerkvenih zemljišč in poseslev, dotlej da mitvopolit Krizostom ue vstopi v osrednji odbor za razdelitev cerkvenih posestev.
Značilen govor gen. tajnika iašislične stranke
Rim, 8. jul. a. Generalni lajnik fašistične stranke Turati je imel 6. t. m. političen govor pred fašisti v Piacenzi, v katerem je med drugim dejal sledeče: »Sedanji časi so težki, bodisi ▼ gospodarskem bodisi v političnem oziru. Mi fašisti smo za politično ravnotežje in za mednarodno pravičnost. Tiste, ki nam očitajo, da smo prokaterji, opozarjamo, da smo mi edini narod, ki se j» spravil s svojim največjim nusproinikom izza svetovne vojne, Avstrijo in Madjarsko. Kako naj bomo mi izzivalci, ki smo resno pokazali, da hočemo v Evropi mir, seveda tak mir, v katerem Italija ne bo razorožena in sužnja nedopustnega hegemonizma drugih. Imamo pa tudi težek gospodarski položaj in jaz sem zadnji, ki bi to zanikal. Gospodarske krize pa ni kriv fašistični režim. Ta kriza je same rezultat nekega nesorazmerja, ki traja že več let Mi in ves svet IroSimo več, nego zmoremo. Kdor ima stotak v žepu, naj pomisli, da je to nekaj dragocenega, ki se mora stokrat v žepu obrniti, pre-gen se izda. Kdor pa ima tisočak, naj ga spoit-ljivo spravi in pozdravi z vojaškimi častmi. Kadar se bodo narodi Evrope in Amerike vrnili k skromnosti, varčnosti in preprostemu življenju, sovražnemu luksuzu, bo ves svet ozdravel.« Končno jc Turati poveličeval Mussolinija, kateremu je Italija brezpogojno poverila svojo usodo.
Pogrešana letalca
London, 8. jul. AA, V letalskih krogih se boj« za življenje in usodo letalcev Rooka in Matevvsa ki sta prejšnji teden odletela iz Anglije, da postavita nov rekord poleta do Avstralije, Letalca pogrešajo na progi, ki je vodila ob obali Indijskega occana.
Drobne vesti
Ljubljana, 8. julija. AA. Ban dravske banovine g. inž. Dušan Sernec ,je službeno odpotoval is Ljubljane. Zato odpadejo v petek 11. t. m. sprejemi pri njem.
Belgrad, 8. julija, u. Nad Sretnom je divjalo veliko neurje, ki je napravilo ogromno škodo. Kakor poročajo, jc strela zahlevala tudi več človeških žrtev.
Belgrad, 8. julija, p. Minister za socialno politiko Preka je kralju predložil v podpis zakon o izseljevanju. Takoj po objavi v Službenih novi-nali bo zakon stopil v veljavo. Pravilnik za izvrševanje tega zakonu bo izdelan 15. julija.
Belgrad, 8. julija, z. Zastopniki obrti in industrije so predložili ministru za trgovino in industrijo Demetroviču stališče industrije in obrti k zakonskemu predlogu o pospeševanju industrije iu obrti.
Mesiro City, 8. julija. AA. Poročajo iz Guana-juata, da je prišlo radi razdelitve zemlje med dvema sosednima naselbinama do spopadov, pri čemer je bilo deset kmetovalcev ubitih in večje število ranjenih.
Pariz. 8. julija. AA. Občinski svel je sprejel načrt za novo tranšo v svrho zgraditve 20.000 stanovanj.
Vatikan, R. julija. AA. Kardinal Vanutelli jo zbolel.
Odlikovanje
Glavni odbor Rdečega križa v Belgradu j odlikoval upravnika skladišča Rdeč. križa v Ljub-Ijanig. A. Jagodica povodom njegovega tridesetlet nega nesebičnega in požrtvovalnega delovanja pri Rdečem križu s srebrno medaljo. Kot vnet delavec na človekoljubnem polju je zbral g. Jagodic po prevratu po raznih zavodih raztreseni sanitetni materijal Rdečega križa ter z njim opremil obširno skladišče na Ljubljanskem polju. Skladišče jc vzorno urejeno in je prava dobrota v velikih elementarnih in epidemičnih nezgodah. Visoki dostojanstveniki niso mogil prehvaliti mojstrske ureditve. tudi pri glavnem odboru so spoznali odlične sposobnosti in vestno poslovanje g. Jagodica ter ga odlikovali s srebrno medaljo, Navdušenemu in vztrajnemu humanitarnemu delavcu tf. Jagodicu iskreno častitamo.
Diktatura proietarijata se je izpre-vrgla v izkoriščanje proletarcev"
Senzacionelna izjava bivšega odličnega sovjetskega politika
Za manj nadarjene otroke
Pomožne šole ostanejo — Potreba novih po m. šol in internatov
Ljubljana, 7 julija.
Ko je izšel novi šolski zakon in njegovo besedilo v slovenskem jeziku, so si nekateri naši pedagogi nekoliko napačno tolmačili njegove določbe. Tako je bilo splošno razširjeno mnenje, da bodo ukinjene vse pomožne šole za manj nadarjene otroke. Temu pa ni tako. Zakon sicer res določa, da se ukinejo zasilne šole in nadomeste z normalnimi. Pod temi šolami pa so mišljene le začasne, manjše enorazrednice v osamljenih krajih, ne pa pomožne šole za manj nadarjene in nepolnočutue otroke (slepe, gluhe itd.) Nasprotno: take šole se bodo še povečale, pomnožile in sčasoma še izpopolnile.
Iz razgovora s pedagogi, ki se bavijo s pomožnimi šolami, navajamo:
»Šole za manj nadarjene, defektne otroke (gluhe, slepe), šole za moralno pokvarjene otroke so po novem zakonu predvidene v pravilniku za šole za defektne otroke. Pravilnik ministrstva za narodno adravje predvideva še celo šole za rekonvalesccntne (tuberkulozne) otroke. Nevarnosti, da bi se dosedanje šole te vrste ukinile, ni. Po zakonu samem je dolžnost in skrb banovinskih šolskih odborov, da se to uredi s posebnim pravilnikom.
Pred kratkim je bila v ministrstvu prosvete komisija, ki naj bi izdelala pravilnik za vse vrste šol za defektne otroke. V tej komisiji sta bila tudi ravnatelj gluhonemnice Grm in ravnatelj ljubljanske pomožne šole za manj nadarjene Dimnik. Komisija je izdelala podroben pravilnik za vse vrste omenjenih šol, glede sprejema, izobrazbe in prejemkov učiteljstva. Pravilnik je mišljen ko; specialen pravilnik k splošnemu pravilniku o narodnih šolah.
V	Belgradu se je preteklo leto vršil specialen tečaj za usposobljenje strokovnega učiteljstva. V tečaju je bilo '20 udeležencev. Predavali so razni profesorji strokovnjaki, vodil pa je tečaj načelnik za osnovni pouk Gjorgjevič. Ob sklepu tečaja so udeleženci polagali izpite. Med njimi Slovencev ni bilo, ker ima vse učiteljstvo naših pomožnih šol že strokovne izpite. Smo pa bili na stališču, naj se prihodnji taki tečaji vrše tako v Belgradu, kakor tudi v Zagrebu in v Ljubljani, kar se bo tu.li zgodilo.
Nujno potrebno je, da se pri pomožnih šoi.ih ustanove tudi popolne šolske poliklinike. Kakcr predvideva šolski zakon, jih ustanove občine, oziroma pri nas mesto, kakor se na primer poslužujejo državne šolske poliklinike srednje in druge šole. Dosedaj se je pomožna šola posluževala Mske zdravstvene posvetovalnice na mestnem iizikatu, ki je redno poslovala v Mestnem domu.
Ne samo za pomožne šole, ampak tudi za vs;: druge šole bi bila v Ljubljani nujno potrebna ustanovitev poklicne posvetovalnice za starine, na kv.eri bi mogli dobiti stariši prave nasvete in pouk pri izbiri bodočega poklica svojim otrokom.
Predvidena je dalje pomožna nadaljevalna šola in je ministrstvo že odobrilo učni načrt, zaradi prostorov pa te šole Se ni mogoče osnovati. Saj se na ljubljanski šoli za manj nadarjene vrši pouk dopoldne in popoldne.
Šolski zakon predvideva, da dobe pomožne šole tudi internat. Za vso našo banovino laj bi se osnoval en sam zavod. Vprašanje pa nastane, ali naj bi se osnoval en sam velik zavod, ki bi bil paviljon-sko urejen — potem bi bilo potrebnih pet paviljonov — ali pa na raznih krajih več zavodov z različnimi smermi, po katerih bi se otroci diferencirali z ozi-rom na individualnosti. To vprašanje proučuje bano-vinski šolski odbor.
Ljubljanska pomožna šola.
V	Jugoslaviji se je osnovala prva pomožna šola za manj nadarjene 1. 1011 v Ljubljani. L. 1909 se je na Dunaju vršil tečaj za učitelje za te šole. L. 1911 se je na ljubljanski 4. deški šoli (Prule) osnovala pomožna šola z enim razredom, ki se je pozneje razvila v dvorazredno. L. 1918 je dal pokojni Lavtižar pobudo za tretjo učno moč. L. 1920 je prišel iz Trsta g. Ivan Dimnik kot nova učna mož in pa še ena učiteljica. S šolskim letom 1921-22 je bila šestraz-redna osnovna šola popolnoma organizirana. Imela je tudi že pripravljalni razred pred prvim razredom za manj razvite. Lani pa se je osnoval za otroke v hiralnici poseben pomožni razred. Šola ima svoje prostore od 1. 1921 na Grabnu. Tako pomožno šolo imajo tudi v Mariboru s štirimi razredi. Zadnje čase se je osnovala v Zemunu višja pedagoška šola za pomožne šole.
Pasijonshe igre
v Oberammergau
Oberamergau, 4. jul.
Pripovedujejo, da je nekoč prišel v Oberamergau k pasijonskim igram mož, ki je bil silno siten. Gospodar, kjer je stanoval, mu ni mogel ustreči z nobeno stvarjo, za vsako stvar se je mož pritoževal. Pa mu je gospodar tisto jutro pred predstavo povedal kar naravnost: »Saj opoldne, ko se boste vrnili od predstave, bo pa vse dobro.. .<
Res je bilo tako. Mož je opoldne prišel h kosilu tako ginjen, da sploh ni mogel do besede; po-trpel je z vsem, nič več se ni pritoževal zoper jedila in red.
S tem je povedanega dovolj glede tega, kako igrajo v Oberamergau.
Predstave se vrše na prostem, sodeluje okrog 400 oseb. Vsi so domačini, iz drugega kraja sploh nihče igrati ne sme, čeprav bi rad. Pri predstavah, ki se vrše po 8 ur (z opoldanskim odmorom) na dan, sodeluje izbran orkester, tudi sami domačini, ki šteje ravno 50 mož. Tudi zbor, ki poje prologe,
šteje 49 oseb.
Oder sam je solidno zgrajen ter predstavlja v tem oziru višek popolnosti. Sprememb- scen so tako hitre, da odmorov sploh ni. Oder sam je odprt ter ima pred glavnim zastorom, za katerim se menjajo in vrše glavne scene, širok in dolg pred-prostor, kjer nastopa zbor in množica. Na levi in desni so jeruzalemske ulice in hiše, ki se ne spreminjajo, ampak stoje stalno in so pravzaprav zidane.
Za gledalce pa je zgrajena posebna zgradba, katero streho nosijo veliki železni oboki, sicer pa le vse leseno. Ob straneh in zadaj so okna. ki jih
Pomožne šole za manj nadarjene imajo nalogo, da razbremene osnovno šolo od slabičev. Potrebno pa bi bilo, da bi se za vzgojo manj nadarjenih in defektnih otrok zanimala tudi univerza, zakaj naši strokovni učitelji so pretežno več ali manj avtodi-dakti v tem oziru.
Ljubljanska osnovna šola šteje do 80 otrok. Ima 9 učnih moči, vštevši moč za ročno delo in ka-teheta. V razredu sme biti največ 12 otrok. Pouk sloni na individualni sposobnosti otrok, na podlagi delovnega pouka. Zanimivo je, da je ravno iz take vrste šol izšla delovna šola. Po večini so bili na pomožni šoli do pred kratkim samo ljubljanski otroci. Pa tudi z dežele so pričeli zahajati. In tu postane ravno važno vprašanje internata, zakaj stremljenje vzgoje gre za tem, da ulica ne podere, kar šula s trudom zgradi. Pa tudi s socialnega stališča je priporočljiv internat. Da bi se pa internat namestil v kakem že obstoječem zavodu, pa tudi ne bi bilo dosti pomagano.
Pretežno so otroci te šole potomci degeneriranih družin, alkoholikov in dedno obrem?njenih. l"a tudi vojna je povzročila dosti zla, saj je mnogo rahitičnih otrok.
Da je na šoli uveden ročni pouk, je iskati vzrok v tem, naj se otrok vsaj manuelno zaposli", če se ne more intelektualno. Uspehi so na šoli v 75% prav dobri in se otroci dovolj nauče za vstop v razne poklice.
Vsako leto od Velike noči dalje določajo razredniki 1. razredov kandidate za prvi razred. Posebna komisija pregleda te otroke in določa, kdo spada na pomožno šolo. Otroci so preiskani z zdravstvenega, psihičnega in učnega stališča.
Cela vrsta otrok je tudi zavrnjena, to so oni, ki spadajo na osnovno šolo ali pa so težko slaboumni. Na pomožno šolo spadajo le slabo nadir jeni in intelektualno manj razviti, le oni, ki so -oli v breme in v oviro napredku vseh součencev. GPiho-nemi in popolni bebci niso sprejeti na to šo!d, * ž-jastniki tudi ne.
Učitelji pri pouku teh manj nadarjenih jtrok zelo trpe, nasprotno pa so veseli vsakega uspeha. Še celo v hiralnici so uspehi prav lepi.
Učiteljstvo se izobražuje samo. Ima lepo knjž-nico, vsaki dve leti pa se vrši poseben strokoven tečaj v Nemčiji, ki ga naše učiteljstvo obisku.e pogosto. Zadnji se je vršil v Leipzigu, prihodnji pa sc vrši oktobra meseca v Kolnu.«
Kako zelo skrbe za pomožne šole v tujini, : aj navedemo nekaj podatkov: Češkoslovaška ima 25 pomožnih šol s (54 razredi in 7 zavodov z 18 razjedi, skupno s 1403 otroci. V Švici je šol in zavodov '25 z 5418 otroci in 401 učitelji. V Avstriji je 81 š;>l ;n zavodov z 297 razredi in 5017 otroci. Nemčija -ina 1314 razredov z 4485 razredi in 212.073 otroci.
To so številke, ki nam iinponirajo. Nujno je, da moramo še mnogo dela posvetiti skrbi za naše manj nadarjene in defektne otroke, ki gotovo niso nič krivi, da so taki, temveč je na njih grešila družba. Družba je tudi dolžna vzgojiti jih v polnovredne državljan"
Obcrammergavske pasijonske igre: Kristus
po potrebi odpro za solnce ali pa za hlajenje; pod streho so ljudje varno spravljeni pred solncem kakor pred dežjem. Igralci pa morajo igrati na prostem tudi ob slučaju dežja.
Vseh sedežev za gledalce je 5400 stojišč ni. Kdo pa bo tudi stal celih 8 ur? Sedeži so lepo položno postavljeni drug nad drugim, da je pogled z vseh sedežev na oder zadosti dober. Kljub temu se sedeži dele po cenah na 4 razrede. Zadnji razred stane še vedno 5 mark (70 Din). Najdražji sedeži so po 20 mark (280 Din). Če je vse prodano, kar se največkrat zgodi, znese to krog 80.000 mark (828.000 Din).
Seveda ni vse to čisti dobiček. Silni so stroški, ki jih imajo domačini s propagando, z ureditvijo vsega, kar je s predstavami v zvezi; velika je zlasti vsakdanja režija. Cela vrsta rediteljev skrbi za red pri 14 vhodih, v poslopju je rešilna postaja z zdravniki ter potrebnim moštvom, ki stoji skozi ves čas predstave tudi v poslopju med gledalci. Ob času predstav je v poslopju tudi močna četa gasilcev z vsem potrebnim orodjem, ki bi naj služil v slučaju ognja.
In končno je treba pomisliti, da igrajo domačini le vsakih deset let; za toliko dobo je tedaj treba zaslužiti v enem samem letu. Pasijonske igro so namreč domačinom v Oberamergau edini zaslužek; v letih, ko ne igrajo, izdelujejo razne svete kipce in podobe ter druge spominke, ki jih v silnih množinah prodajo med ljudi, ki prihajajo k igram.
Danes so si pasijonske igre ogledali tudi naši izletniki. Zdajle je poldne proč in smo ravno po kosilu; videli smo sicer šele polovico dela, toda kljub temu Vnm lahko popišem vsaj lo.
Vtis, ki ga dobi gledalec, je naravnost veličasten. Ze pred začetkom, ko opazujete trume ljudi, ki se vsipajo skozi vsa vrata na svoje prostore, se
Gospa Fani de Schiavu i/ ugledne rodbine Dei-singerjevih v Kamniku, lastnica gostilne Pri starem tišler ju« v Kolodvorski ulici, znana dobrotnika dijakov in ljubljanskili ubogih, j*1 praznovala 75 letnico svojega rojstva zdrava in čila v krogu svojih podpiruncev.
Velik požar
pri Slov. Bislrici
Slovenska Bistrica, 8. julija.
Danes ob 8 zjutraj je izbruhnil pri posestniku Bračiču na Vrhlogi velik požar, ki sc je razširil tudi na sosedna |K>slopja jiosestnikov Šostarja in Arnejšcka. Gospodarska jvoslopja vseli treh so zgorela do tal. V zadnjem trenutku, ko jc že bilo Bračičevo poslopje vse v plamenu, sta se pojavila dva otroka gori na skednju, kjer sta spala čez noč in se še o pravem času prebudila, skočila doli in s tem rešila svoj« življenji. Živino so rešili razen ene krave, ki je zgorela. Le slovenjebistriškim gasilcem in domačinom se je zahvaliti, da ni bilo še večje nesreče. škodo cenijo nad 400.000 Din. Zavarovani so pa skupno le komaj za 90.000 Din.
Nesreča pri kopanju vodnjaka
Ljubljana, 8. julija.
V šmartnem pri Litiji se je v ponedeljek pripetila težja nesreča. Delavci so kopali vodnjak in iz njega odstranjevali prst in jo nadomeščali s savskim kamenjem, ki filtrira vodo. Na dnu vodnjaka je stal 30-letni Stanko Knavs iz vasi Ustja št. 16. Ko so spuščali škaf s savskim kamenjem, se je vrv, na katero je bil škaf pritrjen, naenkrat pretrgala, škaf pa je padel v globino — Knav.su na glavo. Knavs je dobil prav resne poškodbe na glavi in hrbtu. Danes so ga preppljali z reševalnim avtom iz šmartna v Ljubljano v bolnišnico.
le drugič jkhI križem. (Glej današnji listek.)
človeku vsiljuje vprašanje, kaj je pravzaprav tisto, kar ljudi žene v tolikih množicah z vseh strani sveta v Oberamergau. Saj je danes lahko videti Pa-sijon na vseh odrih sveta, že po vaseh ga igrajo, filmi ga producirajo v najpopolnejših oblikah. Kdo naj na ta vprašanja odgovori?
Jutranje solnce je božalo oder in tajinslven | mir je nastopil po prostorju, ko so Se oglasili prvi tihi zvoki orkestra, ki so se potem razživeli v mogočno pesem veličastja in pobožnosti. Potem je nastopil zbor, ki skozi in skozi spremlja predstavo. Pred vsakim dejanjem pokažejo najprej živo sliko iz stare zaveze, vsakokrat zapojo solisti in zbor primerne pesmi in psalme k sliki.
Najprej se je za zastorom pokazal paradiž ter Eva in Adam, ko ju Angelj podi ven. Sledi poča-. ščenje Križa: 17 belih deklic kleči v vznožju gore, na kateri stoji križ, pod njim pa kleči Marija Magdalena.
Nato prično prave pasijonske igre. Vhod v Jeruzalem, najpopolnejša podoba resničnosti in verjetnosti na odru, kar sem jih bil videl do sedaj. Pisana družba oblek, zbor ljudi in otrok (okrog 300), ki hite z Jezusom, ki prihaja med svojimi; nežen, živ, resničen, na osličku jezdeč. Pa stopi z oslička in razžene prodajalce iz templa, da se razbeže na vse strani; čez oder se spuste jagnjeta in ovce, iz zabojev sfrče golobi...
Silno ganljivo je slovo Jezusa od matere Marije, ko odhaja v Jeruzalem. Je to izmed najlepših slik prvega dela in mnogi ljudje si brišejo solze z oči.
Kaj sem posebej občudoval ob teh slikah? V prvi vrsti silno rpanično«! dejanja, prisrčno igramo, plastičnost scen, prirejeno s čisto preprostimi barvami in sredstvi.
Sijajen je bil na primer vrt Getzemani. Iu
Tragična smrt rojaka v Ameriki
Z ameriških I3re/ij smo dobili |»oročilo. da je 24. junija proti večeru utonil g. Martin Ber-lec, brat p. Kvstahija, frančiškana v Kamniku, p. Antona, lazarista in S. 1 lermine. usmiljenke. Doma je bil v Podhruški pri Kamniku. Lani je šel \ Ameriko, da tamkaj \ kolegiju sv. Benediktu /<i zapoznele poklice. Ateliison, Knns., spopolni svoje študije in nato stopi v novicijai k frančiškanom na tamkajšnjih Brezjah. Kajti vse je bil pripravljen žrtvovati, da postane duhovnik. Dasi že 24 leten. je.zelo pridno in uspeš no študiral. Ravno se je vrnil v Lemont k Mariji Pomagaj na počitnice, kjer je pridno po magul pri upravi >Ave Marije«. Silna tumkajš-nju vročina ga je gnala v vodo. Na farmi je namreč precej razsežen, kakih 20 čevljev globok, opuščen kamnolom, vedno jvolu vode. Nn površini je voda od solnca pregreta, v spodnjih plasteh pa ledeno mrzlu. Najbrž ga je prijel krč. Ker je bila samostanska družina takrat v koru, ga niso takoj |)ogrcšili. Pozneje so takoj slutili, kaj se je znalo zgoditi. Sicer so ga kmalu potegnili iz globine, a vse prizadevanje ga zopet spraviti k dihanju, je bilo zaman. Pokopali so ga na samostanskem pokopališču ob po-liočju Marije Pomagaj. Počivaj v miru v tuji zemlji, med rojaki. Njegove drage v domoviini pa naj Bog tolaži.
Delavski tabor
bo v nedeljo, 13. julija po redni deveti sveti maši v Dolenjem Logatcu. Tabor se vrši za strokovno organizirano delavk o in vse njihove prijatelje. Govorita Langus Joža in Koprivpc Matic. Vabljeni!
Huda nesreča rudarja
Ljubljana, 8. julija.
Danes dopoldne se je pripetila na Dukičp-vem dnevnem kopu v Trbovljah huda nesreča, ki bo najbrže zopet zahtevala življenje mladega rudarja. Delavec Ivan Turek je porival liunte, to je vozičke na tirih. Dva hunta sta ga pri tem delu tako močno stisnila, da je obležal nezavesten in s težkimi notranjimi poškodbami. S prvim popol-danskink vlakom so ga pripeljali v Ljubljano že v skoro umirajočem stanju. S kolodvora ga je v bolnišnico pripeljal reševalni avto. Zdravniki so ugotovili, da ima (Kipolnoma zdrobljen prsni koš. Njegovo življenje visi na zelo lanki niti. Turek ie 30 let star in je stanoval v Zagorju št. 123.
Nova koča na Ljubniku
skolja Ivoka, 8. julija.
Naša podružnica SPI) v Škof ji I/oki jo postala letos prav j>odjetiia. Pretekli teden je odbor sKH-cal prijateljski sestanek vseh članov in turisto^-skili prijateljev, na katerem so obširno premotri' vali vprašanje nove koče na našem Ljubniku. 1 Sklep, da se koča zgradi, ni ostal le pri besedah, nego so takoj začeli uresničevati želje, izrečene na tem sestanku. Nabiralna akcija se je takoj pričel.' in včeraj so že kupili svet na vrhu Ljubnika. Z zgradbo bo odbor tudi takoj začel. Vsi smo veseli te nove koče, le to želimo, da bi 500 m višji Blegaš up ostal radi lega na cedilu.
Otroka je zadušila
Skofja fioka, 8. julija 1930.
Pred nekaj dnevi se je v naši okolici zgodilo obžalovanja vredno dejanje, da je mlada mati, neka 26-letna služkinja iz Starega dvora, postala morilka lastnega deteta. Po porodu ga je zaprla za dva dni v omaro in pri obdukciji, ki se je izvršila v soboto v mrtvašnici našega mestnega pokopališča, se je dognalo, da je inati dete prav s pritiskom na usta zadušila. Nezakonska mati seveda ni mogla tega ostudnega dejanja izvršiti tako, da bi bilo za vedno prikrito, nego je takoj prišla pravici v roke. Iz naših sodnijskih zaporov so jo v soboto dopoldne odpeljali na deželno sodišče v Ljubljano, kjer bodo ugotovili pravi vzrok, ki jp i dovedel morilko do tega dejanja.
glas Jezusa, ko moli na gori; kako to doni, ko da je tam zadaj res silna nepregledna daljava med drevjem in za goro.
Moj Bog...I Ne moja, ampak Tvoja volja naj se zgod i ... I
Te silne besede Jezusa na vrtu Getzemani. ta obraz, ta skrušenost, doživetje, — ali je čudno če so oči vseh nas solzne...? Kje je moč, ki b. še dlje zad
•že val a gauolje v srcih in dušah?
F. S.
Iz Oberammergaua v Monakovo
Monakovo, 5. julija 1930.
Glavno stvar smo torej opravili; pasijonske igre v Oberamergau-u so za nami.
Kakšen je lorej celoten vtis s pasijonskih igei v Oberamergau-u? Tisti, ki se na to reč. bolj razumejo, pravijo, da je letos igranje nekoliko slabše kot sicer. Cdavno vloge so slabo zasedene, vsaj slabše kakor druga leta. Tako pravijo, v splošnem pa smo z igrami vsi zadovoljni. Vsi priznavajo ne sporno prvenstvo v igranju Judi, najmanj pa je ugajal Herod. Kristusa igra Alojz Land; predstavlja ga kot energičnega človeka, nič tiste poosebljene ljubezni ni v njem, nič tiste miline, ganljivosti. ka kor smo je vajeni mi. Za svojo osebo moratu reči. da mi je naš Gregorin v našem pasijonu t>olj všeč. Zlasti zbor Ljudskega odra in Društva rokodelskih pomočnikov iz Ljubljane, ki je tudi z nami, vneto zabavlja — oni da bi to stvar že lppše igrali, pravijo!
So pa nekatere stvari, ki napravijo na gledalca silen in veličasten vtis. Prizor z Jeruzalemskih ulic na primer, ko je na odru zbran domala ves Oberamergau; to je res množica, ljudstvo, to ji resnično predstavljanje tragedije, ko je zapeljane in nahujskano ljudstvo z vpitjem izpililo smrt svo jega Boga... Pilat pa si vrh stopnic svoje palače v pričo ljudstva umije roke: Njegova kri nai pride nad vas in mul v«Sa otroke . .
(Kaj pravite ?
Malo imamo v Sloveniji velikih podjetij, nekaj jih pa le imamo. O enem teh podjetij naj povem zgodbo. Naglašam zgodbo, da ne bo kdo mislil, da je stvar resnična. Recimo, da je to podjetje tovarna. Nameščenci tega podjetja, — ne delavci, ti se ne tipajo tako daleč, — so zbrali v sebi neverjetno korajio, njihovi gospodarji so celo rekli predrznost. Sli so in so napisali prošnjo, — to se razume, prošnjo so napisali nameščenci na gospodarje in ne obratno. V tej prošnji so nameščenci napisali., da podjetju ni v čast, da so nameščenci pri njem uradniki kar tako, od danes na jutri in so lepo, poniino prosili, naj jim gospodarji dajo prugmatiko. Gospodarji so se silno zgrozili nad to predrznostjo in so prošnjo rešili v le-iem smislu: vsi uradniki so odpuščeni, sprejel pa je nazaj le oni, ki svoj podpis na prošnji prekliče. Seveda so vsi uradniki preklicali prošnjo in tako je šla pragmatika po vodi. Gospodarji so dobili zadoščenje.
To podjetje je mislilo zasluiili svoj čas z lepo špekulacijo nekaj miljončkov. Gospodarji pa so nož zagrabili pri ostrini in so se urezali. Miljončkov ne bo, še celo podjetje samo jih bo moralo plačati nekaj.	i
Izgubo je bilo treba kriti. S čim? Kdo naj \ jo plača? »Kaj bomo morda mi plačali?« so \ se vprašali gospodarji, »mar naj si odtrgamo ' pri dividendah? Zakaj imamo pa uradnike? Ti naj plačajo!« Tako se je zgodilo, da mora '. uradništvo samo plačevati prispevke za pokoj- ; ninsko zavarovanje.
Uradniki se grabijo sedaj začudeni za . glave in se vprašujejo: »Najmanj deset lakih ! špekulacij se je posrečilo zadnja leta. Nihče se nas ni spomnil, nihče ni hotel deliti z nami j dobička. Pri enajsti, ponesrečeni špekulaciji, pa so se gospodarji spomnili in prevalili izgubo na nas! — Eh, bomo ie potrpeli, samo da se podjetje dalje razvija in da njegove dividende ne padejo!«
Koledar
Sreda, 9. julija: Nikolaj in tovariši, mučenci; Anatolija, devica.
Osebne vesli
%
— Iz vojaške službe. Po službeni potrebi so odrejeni za poveljnika 14. čete 49. pešpolka peh. kap. II. razr. Josip Dežman; na službo v poveljstvo tuzlanskega vojnega okrožija peh. podporočnik Nikolaj Kramer; za vodnika 2. baona 2. pionirskega polka inženjerski podporočnik Dragotin Kopjar in na službo na Kr. brod »Sitnica« poročnik bojnega broda 2. razr. Andrej Vrkljan in intendantski kap. razr. Dragotin Butkovič.
Mala kronika
ic Razpis učnega mesta profesorja ali su-plenta, ki je izprašan za predmete IX. grupe po čl. 1Q ^Pravilnika za polaganje prof. izpita za zvanje profesorja trg. akademije in trg. šol« na trgovski akademiji v Ljubljani z nastopom v šolskem letu 1930/31. Razpisuje se učno mesto za menično, trgovsko, obrtno in stečajno pravo kot glavne predmete, narodno ekonomijo s finančno vedo in trgovinstvo kot sporedna predmeta. Za profesorsko mesto pridejo v poštev kandidati, ki so položili iz gornjih predmetov profesorski izpit za trg. akademije ter imajo najmanj tri leta nastavniške službe, za suplentsko mesto pa pridejo v poštev po čl. 20 omenjenega pravilnika diplomirani pravniki. Prošnje opremljene po čl. 12 zak. o civilnih uradnikih in ostalih drž. uslužbencih, naj se naslovijo na min. trg. in industrije v Beogradu, vložijo pa do 30. julija 1030 pri ravnateljstvu drž. trgovske akademije v Ljubljani. — Ban: ing. Dušan Sernec.
ic Svečana otvoritev modernega gasilskega doma. Ljutomersko gasilno društvo bode dovršilo ta mesec svoj novi gasilski dom, katerega je začelo graditi meseca septembra m. 1. Zidanji so že zapustili zgradbo, mizarji, kleparji in slikarji pa opravljajo zadnja dela. Ta gasilski dom je stavba, kakršnih je le malo v Jugoslaviji. V pritličju je velika garaža za brizgalne. auloinobile in drugo gasilsko orodje, v nadstropju pa na eni strani stanovanje, na drugi pa dvorana za seje in zborovanja. V sredi pročelja se dviga 23 m visoki zidani stolp,
— PEGE —
odstrani takoj in brez sledu »Crpme Orlzol" Dobi v h se v lekarnah, drogerijah in parfnmeri jnh. Zaloga: »Cosmochemia. Zagreb, Srnici klasov« 23. Telefon 4U-99
ki se bode uporabljal za sušenje cevi in za razgled. Stolp je pokrit z voliko betonsko ploščo, obdano z lično ogrado iu je odtod lep razgled na Mursko polje, Prekmurje in Medjimurje, na avstrijsko in ogrsko mejo. Slovesna otvoritev te impozantne gasilske stavbe bo v nedeljo, dno 10. avgusta t. 1. na kar se vsa društva že sedaj opozarjajo.
it Ugotovitev. V nedeljski številki »Slovencu« smo priobčili vabilo Smučarskega kluba Ljubljana k večerni prireditvi v Planici. Nu podlagi tega vabila ie naš poročevalec izražul svoje pomisleke proti tej prireditvi. Prepričali pa smo sc. du je vsa prireditev potekla povsem dostojno. Stremljenje Smučarskega kluba Ljubljana /a razvoj Rateč jc povsem idealno in so ravno člani tega kluba najbolj glasno opozorili javnost na lepoto Planice.
ic Požar. Pri posestniku Pajžlarju v Sodi-šincih v Prekmurju je majhen otrok skušal eksperimentirati z ognjem. Nažgal je v skednju kup slame, ogenj se je razširil in le hitrost gasilcev, ki so privreli iz sosednjih krajev, je preprečila, da ni pogorelo vse do tal. škoda je tem občutnejša, ker je revščina že prej gospodovala nad hišo, razen tega tare kruta bolezen skoraj slehernega člana bedne družine. — Morali si bomo pač zapomniti, da otroci ne smejo priti do vžigalic.
ic Solnce zanetilo vagon. V Koprivnici se je te dni zaradi žareče solnčne vročine užgal en vagon lil. razreda, kateremu se je vnela streha. V vagonu ni bilo potnikov. Ogenj so zadušili železničarji in odklopili vagon.
it Vreme v državi. V Ljubliani je kazal barometer 762.1 mm, termometer 18" C do 23.8" C, mirno, oblačno. V zadnjih 24 urah 17.6 mm dežfa!
V	Mariboru je kazai barometer 762.8 mm, termometer 18" C do 26.4" C, mirno, oblačno. V Zagrebu je kazal barometer 762.2 mm, termometer 19° C do 29" C, južnovzhoden veter, oblačno, 0.4 mm dežja. V Belgradu je kazal barometer 761.6 mm, termometer 19" C do 31" C, zahoden veter, jasno.
V	Sarajevu je kazal barometer 763.7 mm, termometer 14" C do 33" C, mirno, jasno. V Skoplju ie kazal barometer 761.4 mm, termometer 19" C do 36" C, vzhoden veter, malo oblačno, 2 mm dež:a.
V	Splitu je kazal barometer 760.4 mm, termomel"r 24" C do 33° C, severnovzhoden veter, jasno. Na Rabu je kazal barometer 760.5 mm, termometer 26" C, mirno, jasno. Na Visu je kazal barometer 760.4 mm, termometer 23" C, severen veter, jasno.
ic Razpisana j« pogodbena pošta v Mirni peči (II-l). Jamčevina 1000 Din. Letni prejemki: redna plača 9000 Din, doklada 4500 Din, za telefon 240 Din, za odpravljanje in prevzemanje pošte izven uradnih ur 182 Din, nagrada za prenašanje pošte 2400 Din, za selsko dostavo 4836 Din. Prošnje s prilogami naj se vlagajo na dravsko poštno in brzojavno ravnateljstvo v Ljubljani do 20. julija 1930.
Otvoritev telefonskih relacij. Otvorjen je telefonski promet med centralama v Ljutomeru in Trstu. Pristojbina za navadno govorilno enoto je 24.75 Din. Med centralami v Celju, Ljubljani, Mariboru in Zalaegerszeku je bil ta mesec tudi otvorjen telefonski promet. Pristojbina za navadno govorilno enoto v vseh treh naštetih relacijah je 39.60 Din. Pristojbina za govorilno enoto v relaciji Dolnja Lendava — Gyekenyes je pa 33 Din.
Promet s časopisi po znižani pristojbini. Dodatno k svoječasni odredbi razglaša dravsko poštno ravnateljstvo, da je promet s časopisi po znižani pristojbini uveden še z naslednjimi državami: Albanija, Kuba, Dominikanska republika, Ekvador, Španija, Španske kolonije: Gvineja, Rio de Oro in Tanger; Etijopija, Francoske kolonije, francoska Gvineja, Mauretanija, Senegal, Sudan, Gabon, Srednji Kongo, Ubangi, Reunion, republika Haiti, Paragvaj, Poljska, portugalske kolonije: An-gora, Cap-Vert, Gvineja, portugalska Indija, Ma-kao, Timor, Salvador in Tunis.
ic Avtomobilske nesreče, o katerih poroča vsak dan naše časopisje, so največkrat krivi šofi-ranja nevešči vozači. Da se te nesreče omilijo, je predpisala oblast obvezne izpite za vsakega vozača avtomobila in motociklista. Za tak izpit pa se je treba temeljito pripraviti, ker postopa komisija pri teh izpitih jako strogo. Knjiga: Šofer in samovozač, priročna knjiga o konstrukciji, delovanju, stregi in vodstvu modernega avtomobila je sedaj najboljši pripomoček k dobri pripravi za ta izpit. Knjigo je izpisal inž. Josip štolfa, komisar izpraševalne komisije. Cena Din 140.—, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Vsebina te knjižice je sledeča: motor, organi za prenos sile od motorja na kolesa avtomobila, drugi deli šasije, električna oprema, različne pritikline avtomobila, seznam motenj karoserija, vodstvo in upravljanje avtomobila, izvlečki iz zakonskih predpisov, bencinske štacije. Knjiga ima okoli 300 slik in slovensko-nemški slovarček za pravilno imenovanje posameznih delov.
ic Glavobol in bolečine v križu so skoro vedno posledica zaprtja. Dozdevno brezpomembno zaprtje moramo radi tega takoj in temeljito odstraniti. Najbolje to storimo z Darmol odvajalno čokolado, ki je preizkušena skozi desetletja in splošno priznana. Zdravniki jo zelo radi predpisujejo.
Od solnca zarjavelo zdravo ho2o dobile,
ako Vaše telo pred zračno in solnčno kopaljo nadrgnete z
NIVEMREHE
Trgovina v Jugoslaviji) Jugosl. P. Beiersdori & Co., d. s o. j. Maribor, Meljska cesta 56
tudi pri oblačnem nebu, kajti tudi veter in zrak ožgeta telo. Toda telo mora biti i u h o, ko je direktno obsevano po solnčnih žarkih. Poprej pa se treba dobro nudrgniti z Nivea-Creme. S tem si znatno zmanjšate nevarnost pekoče solnčarice. Vsled samo v nje j vsebujočega Eucerita prodre Nevea-Creme z lahkoto v kožo in šele pronikla krema more popolnoma uve-1 ijaviti svoj blagodejni učinek.
Doze po Din 3, 5, 10 in 22, tube po 9 in 14
Zopet požigalci v kranjski okolici
Kranj, 8. jul.
Požarna statistika v kranjskem okraju rapid-no narašča. Danes ponoči, že bolj proti jutru jo bila prijazna vasica Breg ob Savi zopet pozorlsce in žrtev velikanskega in pogubonosnega ognjenega objema. Na robu Save, tik ostalih hiš in'poslopij ima posestnik in Žagar Jožef Porenta lesno skladišče. V teku letošnje spomladi je nakopičil 6 kašč lepo zloženih desk in plohov, skupaj kakih 190 kvadratnih metrov, katerih ni oddal radi letošnjega zastoja v lesni trgovini. Deske je ravno v soboto prodal neki lesni firmi v Kranju, ki jih je nameravala ta teden prevzeti.
Danes zjutraj ob četrt nn 3 pn je sredi desk in sicer tam, kjer so bile suhe in tanke, nastal mogočen ogenj, ki je med silnim pokanjem kar požiral v svoji nenasitnosti kot nalašč zato pripravljeno veliko grmado kuriva, tako, da ni niti ena kašfa ostala cela. Nastala škoda znaša 120.000 Din. Zavarovan pa je bil Porenta samo za 80.000 Din. Sreča v nesreči je bila. dn je to skladišče oddaljeno od Porentove žage kakih 80 m, in je bila tako žaga izven nevarnosti. Takoj zraven tega skladišča desk
Potem tretji del, ki prične s križevim potom. Nošenje križa, padanje pod njim, srečanje z Veroniko in z materjo. Pred sledečim dejanjem nastopi potem zbor, doslej skozi vso predstavo ogrnjen v svetlo modra oblačila, zdaj v črnili ogrinjalih. In z godbo in psalmi vred je vse vkup še bolj tragično, da se spet za solze oči vseh in jih brišejo z robci...
Organizacijo romarjev iinajo sijajno urejeno.
Izletnike Tazdele po vseh hišah v Oberainer-gau-u; vsak ima pri gospodarju tudi hrano. Vsa množica se torej opoldne h kosilu razdeli na mnogo gos]K)darjev, ki lahko vsem postrežejo do dveh, ko se predstava spet nadaljuje. Če bi bila prehrana prepuščena samo gostilnam in restavracijam. bi naslal naval in igre bi se ne mogle v redu nadaljevati.
Kraj Oberamergau je izrazito planinski. Je to ozka dolina, na koncu katere počiva ta ljubka vas, po svojih pasijonskih predstavah znana po vsem svetu. Nad dolino se po pašnikih vidijo staje, prav tako ko da se vozite r. Jesenic proti Kranjski gori in Ratečam. Ko se vozimo proti Murau, vidimo ob progi celo močvirje, značilne barske trave. In v Oberamergau-u se pasejo krave koj za vasjo, zvečer pa so pojavljajo tudi na promenadi v vasi, sredi avtomobilov in kočij; med hupanjem avtomobilskih trob se oglašajo idilični kravji zvonci.
Proga Oberamergau— Murau je lokalna. V Murau je trebn presesti na glavno progo proti Mo-nakovem ali proti Inomostu. Do Murau se vozimo z osebnim vlakom, pa kljub temu z električno lokomotivo. Vlak hiti skoz dolino, zdaj gor, zdaj dol, kraj je vse do Murau valovit, pa lep. Vožnja prijetna, hitra; na malih postajah, kjer |>ovsod obsla-jamo. ni prida prometa. Ni čuda, če pa po progi vozijo vlaki neprestano, vsako uro po več; osebni, brzi.' salonski, posebni, direktni... V vsako smer vsak čas. Nemci strežejo ljudem z vsem, vsak si lahko izbira vlak po mili volji, kot mu to kaže in nese denarnica.
.V Murau presedemo v brzovlak, ki nas poteg-
ne naravnost v Monakovo. Brzovlak pa je zaseden, zlasti tretji razred, komaj dobimo za silo prostora. Zdaj gre še hitreje, zdaj tudi na mnogih večjih postajah ne obstajamo. Le skoro na vsaki postaji srečujemo vlake v nasprotno smer. Železniški promet je tu naravnost čudovito razvit; čim bližje Mona-kovega, bolj hitimo, več vlakov srečujemo. Zdaj tudi na odprti progi, kjer je proga dvotirna, potem štiritirna, nekoliko pred Monakoveni se pa skozi polje vije kar šest tirov, po katerih vsak čas švigajo električni vlaki v obe smeri.
Vozimo se mimo krasnega Starnberskega jezera, potem skoz gozdove, čez polja, sami lepi kraji.
Monakovo — Mtlnrhen, glavni kolodvor. Nimam besede za vse, kar tu človek vidi in občuduje. Pa tudi ni bilo kaj časa za ogledovanje in opazovanje velikanskih kolodvorskih naprav; na kolodvoru nas je že čakal »popotni maršal« g. tajnik Zor s smohljajem na licu: da smo le spet vsi skupaj!
Dobrih deset minut peš, mimo znamenite steklene palače, pa smo bili nn cilju. Tu bo za dva dni naš dom.
Popoldne smo si ogle/lali nekatere zanimivosti Monakova. Najprej z avtobusom zunanje stvari, ki jih kažejo tujcu, različne pomembne stavbe, spomenike in podobno; potem smo stopili še. v Deu-tsches Museum, kjer se vidijo prav zanimive reči. Jutri stopimo še v obe Pinakoteki, pa bo v glavnem tudi Monakovo pri kraju.	F. S.
deco obvarujete solnčarice, ako jo nnmažete z Niggerol oljem in kremo za solnčenje in masažo. Dobiva se v vseh lekarnah in drogerijah. Drogerija 0REG0RIC, Ljubljana, Preiornvva ul.5
Belokrajinski kotiček
Sv. Frančišek ali »Mirna gora« nad Črnomljem — Mušenik.
Zadnja leta se piše v časopisih pogosto o sv. Frančišku nad Črnomljem, posebno odkar so tam postavili planinsko kočo. Ta gora, ki jc najvišji hrib v Beli krajini in posebno zanimiva kot razgledna točka, pu se imenuje po j nemško ozir. kočevsko Friedensberg, kur so pa prestavili zadnje čase v Mirno goro. tako piše tudi zadnji Slov.c z. dne 6. t. ni. št. 152. v zanimivem spisu: Bela krajina — lepa si! večkrat o Mirni gori. Nc vem zakaj pišejo časopisi le o Mirni gori, čeprav tegu imena nc pozna noben Belokrunjcc. ki pozna le sv. Frančiška. In vendar ima ta gola, na kateri je sezidana cerkev sv. Frančiška, svoje domače slovensko ime Mašenik, katero jc pu mlajši belokranjski rod, kakor sc vidi, čisto pozabil. Toda starini ljudem jc bilo še dobro znano. Spominjam se, da sein slišal v Adlc-šičili pred kakimi 40 leti od starih ljudi večkrat to ime, ko so n. pr. pravili, da je na Ma-šeniku sneg zapnl. Isto ime so pa tudi pisali Ko sem I. 1886. nabiral prispevke zu »Zgodovino adlešičke fare na Belokranjskem«, ki jc izšla potem letu 188". sem pregledal tudi vse župne matice v Adlešičih. V teli sem našel nekaj podatkov iz prejšnjih let. kar sem tudi omenil v svoji knjižici na str. 12 z besedami: >gg. (duhovniki) so imeli lepo navado, da so v teh knjigah (župnili maticah) spodaj zabeležc-vali bolj nenavadne dogodke, večinoma vremenske spremembe.« Po teh beležkah se nuni je marsikaj ohranilo iz časov, ko šc ni bilo ukazano pisati duhovnikom župne kronike. In tam sem našel, kakor sem tudi omenil v svoji knjižici na str. 12 in 13, dvakrat ime Mašeniik in sicer: »Leta 1H24 zapal je na Mu seniku dne 14. junija sneg« in: >22. septembru 1832 pni Ju na MaSeniku sneg«. Tudi jaz sem si zaipisavul v župnili kronikah vsako leto. kdaj je zapal vsako leto prvikrat sneg na Gorjancih, saj sem videl sv. Frančiška — Mašenik z župnijskega vrtu, kur sein porabil potem v svojem spisu v »Dol. Nov.c leta 1915, št. 27: »Doneski k vre-inenoslovju Bele Krajine 111. Kdaj je v zadnjih 28 letih v Beli Krajini, zlasti na Gorjancih vsako leto prvikrut sneg zapal.« Iz tega se razvidi, da jo prvotno ime te gore, kjer jc zdaj cerkev sv. Frančiška, Mašenik, katero ime je gotovo še znano sturiin Belokranjcem, posebno Črnomulj-cem. Ko so pu sezidali nu gori cerkev sv. Frančišku, sc jc pa siaro ime najbrž polagoma pozabilo, da pravijo dunes samo »pri svetem Frančišku«. — J. š.
Ljubljana
Ogenj v pivovarni Union
Včeraj okrog pol 11 dopoldan sta po mestnih ulicah drvela orodni avlo in molorna brizgalna poklicnih gasilcev. V pivovarni Union je namreč nastal večji ogenj. Vnela se je količina smole v stroju za sniolenje sodov. Ogenj je razvijal ogromen dim. Ogenj pa so jiogasili unionski delavci sami z ininimax aparati, katerih je bilo v tovarni 1(3. S tem je bila preprečena velika požarna nesreča, ki bi se lahko razvila. Poklicni gasilci so se vrnili v Mestni doni, ne da bi stopili v akcijo.
Obešenec utonit
Zdi se, da sedaj v teh dneh vlada v Ljubljani prava samomorilna manijn. Celo serijo samomorov je že zadnje čase beležilo časopisje. Danes zjutraj pa se je na Ižanski cesti pripetil nenavaden slučaj samomora. Pod Ižanskim mostom so našli ljudje v Iščicl ležati truplo nekega starčka. Starček je imel okoli vratu zadrgnjeno vrv. Pa tudi izpod mosta jo visel konec enake vrvi. Ljudje so | takoj uganili zakaj gre. Starček se je namreč obesil pod mostom, vrv pa se mu je utrgala in padel je v vodo. Moral jc biti mrtev že poprej, preden se je vrv utrgala. Starček je 7t>-letni Janez, Topolavšek. upokojeni oskrbnik. Stanoval je pri svojem sinu v baraki na Galjevicl. Ljudje so ga videli še danes zjutraj ob 7 hoditi vsega zmedenega okoli. Samomor je moral izvršiti kmalu nato. Opoldne je prišla 1111 lice mesta policijska komisija zdravnika dr. Avramoviča in dežurnega uradnika Lušteka. Komisija je odredila prevoz trupla v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Kaj je bil vzrok starčevega samomora, ni znano. Njegovi domači pa pripovedujejo, da je bil zadnje čase slarček zelo ! zmešan.
stoji s slamo krita hiša, last posestnika Hvastije, v kateri je stanoval Ciril Bajželj. Hiša je pogorela skoro do tal, Bajželju samemu pa nekaj oprave in veliko drv. Hiša je zavarovana za 10.000 Din. Škode je pa najmanj 20.(KK) Din. Vsi znaki kažejo, da je bil ogenj podtaknjen po zlobni roki. Istočasno je namreč požigalee v svoji pogubonosui. nočni ekskurziji Rakovcu Janezu zažgal četrt ure oddaljeni kozolec, poln žila. Skupna škoda znaša 5.000 Din. Tudi na Meji je zažgal neki kozolec. Lastniki teh kozolcev so se nahajali pri ognju in so šele zjutraj zapazili, da so tudi bili deležni požigalee-vega obiska. Prvi gasilci so prišli iz Trboj z motorno brizgalno na čolnu čez Savo, nato pa še iz Mavčič. Kranjski gasilci so prišli prepozno in niso stopili več v akcijo, ker so namreč zgrešili pot in so jo prvotno ubrali proti Ilrastju. Vodo so črpali iz nekega vodnjaka, deloma pa iz Save. Med ljudstvom je vladala silna panika, razburjenje in straii, obenem pa jeza nad brezsrčnimi požigalci. Velika nevarnost je bila, da se vnamejo tudi sosedna poslopja, katera so komaj rešili pred naraščajočo in pretečo ognjeno nevarnostjo.
© Nagrobni spomenik za pok. Fr. Barleta.
V nedeljski številki smo objavili sliko spomenika in omenili, da je spomenik napravil kipar g. Boris Kalin. Kakor nam poroča g. Franjo Kunovar, to ni točno. Načrt za spomenik je napravil g. Kunovar, enako so bila tudi njemu oddana vsa dela na spomeniku. G. Kunovar je oddal g. Kalinu samo kip v izdelavo.
O Izlet in romanje na Žalostno goro pri Pre« serju priredijo vsi krožki Prosvete »Sv. Krištof« v nedeljo 13. julija. Odhod z vlakom ob pol 8. Sveta maša na gori ob 9. — Vabijo se člani in nečlani. Za slučaj dežja se izlet preloži na naslednjo nedeljo.
(j) Hotel je pomagati, pa jo jc izkupil. Reševalni avto je včeraj ob pol 1 ponoči pripeljal iz Prul v ljubljansko bolnišnico 22 letnega brezposelnega strugarja Stanislava Jenškoviča. Jenško-vič je imel precej hude rane na glavi, to je na čelu in pod desnim očesom. Kakor pripoveduje Jen-škovič sam, je šel ob pol 1 ponoči domov spat, ko je iz ene barake na Prulali slišal, kako neka ženska vpije na pomoč. Jenškovič je skočil v barako, da bi ženski pomagal, v baraki pa sta ga napadla baje dva vojaka z bajonetom ter ga ob-klala po glavi.
0 Nesreča. V ljubljansko bolnišnico je bila včeraj pripeljana 05 letna služkinja Neža Totna-žcvič iz Kranja. Padla je po stopnicah in se resno poškodovala.
0 Lekarne: Nočno službo imajo: Dr. Piccoli, Dunajska cesta 6 in Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9.
Maribor
□	Proga Maribor—Ruše. Te dni se vrši poizkusila vožnja z motornim čolnom v svrho morebitne spopolnitvo sedanje proge Maribor—Mariborski otok do Ruš. Čim prispe novi motorni čoln, se otvori takoj proga Maribor—Ptuj.
□	Akademska kongregacija. Drevi ob 20. uri v Alojzijevi cerkvi običajni mesečni sestanek. Vsi sodali uljudno vabljeni.
□	Na tukajšnji vinarski in sadjarski šoli se prične novo šolsko leto dne 15. septembra t. L Šola je dvoletna. Z njo .je v zvezi internat za gojence. Kolkovane, lastnoročno na celo polo pisane prošnje (kolep sedaj 25 Din) za sprejem je poslali ravna-teljslvu zavoda do 31. julija I. 1. Prošnji se mora priložiti krstni list; domovnica; odpustnica oziroma zadnje šolsko spričevalo; spričevalo o nravnosti za liste prosilce, ki ne vstopijo v zavod neposredno iz kake druge šole; izjava staršev oziroma varuha, s katero se zavežejo plačati stroške šolanja; obvezna izjava staršev ali varuha, ki reflektirajo na bano-vinsko ali kako drugo štipendijo iz javnih sredstev, da bo njih sin ali varovanec, ostal pozneje na domači kmetiji, v nasprotnem slučaju pa povrnejo zavodu sprejete zneske podpore; isto velja, ako učenec samovoljno in predčasno zapusti zavod. Štipendist, ki nepovoljno napreduje, izgubi štipendijo. Za sprejem je potrebna slarost najmanj 10 let ter najmanj z dobrim • uspehom dovršena ljudska šola. Sprejemajo se pridni, dovolj nadarjeni in zdravi kmetski sinovi, ki ostanejo po končani šoli doma. Sprejme se tudi nekaj eksternistov. 0 sprejemu odloča tudi uspeh sprejemnega izpita iz slovenščine, oziroma srbohrvaščine in računstva, katerega so oproščeni samo absolventi vsaj dveh razredov meščanske ali kake nižje srednje šole. Oskrbnina znaša do preklica mesečno 150 Din. Plačuje se vnaprej v dveh enakih polletnih obrokih. Pridnim sinovom ubožnih posestnikov se po možnosti dovolijo popolnoma ali do polovice prosta mesta v internatu. V tem slučaju je treba podpreti prošnje z uradno potrjenim ubožnim spričevalom ali izkazom premoženja z navedbo družinskih in gospodarskih razmer. Podrobnejša pojasnila daje zavodovo ravnateljstvo. Prošnje za sprejem se rešujejo pismeno.
□	Čudovito... Prepl.eskavali so le dni poslopje »Velike kavarne*. Čedno in lepo so izvršili ta posel. Ter na čudovit način. S toliko skrbno rutino in zavidanja vredno v irtuoznostjo so sc bili namreč lotili tegu dela, da stopajo ob čudežno in krepko ohranjenem ter neprcpleskanem :>There-Bieiihofu«; s tem večjim čarom na dan spomini iz dobe, ki je za vse čase tonila v preteklost in ne-povratek. Kaj naj to j»ač pomeni...?
□	So pojavi, ki jih ni mogoče odobravati. Skoči tam v srednjem bazenu mozanec na plavajočega 481elnega trgovca Božidarja G. in 11111 polomi nos. Drugi dedec zopet se požene proti 28-letiii zasebnicl Ani G. ter jo potlači v vodo. Iz vode jo potegnejo — nezavestno. Rešilni oddelek ji nudi prvo pomoč. Dvoje slučajev — po navedbi samo; v resnici jih je vse |>olno. Kaznovali bi bilo treba brezobzirneže. Malo več resnobe iu — 'akta. Pa uiaui lahkomiselne nesramnosti.
Ptuj
Proslava požarne hrambe
Proslava 60-letnlce obstoja požarne brambe se je izvršila zelo slovesno. V soboto popoldne so mestni magistrat in deloma hišni posestniki razobesili zastave. Na proslavo so prihiteli gasilci iz različnih krajev dravske banovine kakor iz Ljubljane s starosto Jugoslovanske gasilske zveze g. Turkom na čelu, iz Maribora Celja, Ormoža, Dor-nove in iz vseh sosednjih krajev. Med njimi smo opazili predsednika pripravljalnega odbora za kongres g. Engelsbergerja ,čigar prsa so pokrita s številnimi odlikovanji. Nadalje so se proslave' udeležili mestni župan g. Brenčič in zastopniki nekaterih državnih urudov kakor tudi veteransko društvo v uniformi. Proslava se je pričela že v soboto ob pol 7 popoldne na Florjanskem trgu, kjer je mestna godba koncertirala. Ob pol 9 pa so Je vršil slavnostni komerz v Društvenem domu, katerega je otvoril nmogozaslužni predsednik društva g. Ivan Steudte in orisal zborovalcem delovanje društva, kalero je v tki letih izvršilo 590 izhodov na kraj požaru, izmed katerih so bili nekateri velikega obsega, ker je požar zajel včasih 4, 5 in tudi 10 hiš naenkrat. Razven tega je požarna bramba nudila pomoč v zelo mnogih slučajih ponesrečencem in si je v to svrho nabavila rešilni avto in ustanovila rešilni oddelek. Pa tudi pri drugih elementarnih nezgodah je požarna bramba pomagala. Pri povodnjih, ki so ogrožale mesto ali pa sosednje vasi, je takoj priskočila na pomoč. Naio je pozdravil društvo v imenu mesta g. župan Brenčič, dalje v imenu zveze g. Turk, g. dr. Fermevc in g. Muzek v imenu požarne brambe v Sv. Vidu pri Ptuju.
Drugi dan v nedeljo se je ob tričetrt na II vršila na Florjanskem trgu slovesna blagoslovitev gasilnega orodja. Sv. opravilo je opravil prošt g. dr. Ivan Žagar, ki je imel tudi lep govor. Od pol 12 do pol 13 je spet koncertirala mestna godba v parku. Ob 14 se je na Hrvatskem trgu vršila zanimiva gasilska vaja. Tu smo imeli priliko gledati agilnost in izvežbanost našega društva in višek v tehniki. V par minutah so bile pripravljene dolgo cevi po Cankarjevi ulici in pričelo se je z »gašenjem a* treh krajih. Pri tem je bilo najzanimivejše opazovati predsednika društva g. Steudteja. Dasiravno v visoki starosti, se je mladeniško čil sukal in dajal povelja. Ob pol 16 se je vršila prijetna zabava v dvorani gasilnega doma in na vrtu. Da je gasilno društvo danes na tako visoki sicpnji, gre predvsem zasluga g. Ivanu Steudteju, kateri načeluje društvu že od njegovega obstoja, t. j. torej celih (30 let.
Jesenice
Trbovlje
Delovna kriza se je znovič začel«. Delavci delajo le štiri dni na teden. Veliko delavcev odpotuje v druge rudnike v Srbiijo, Francijo, llo-laudsko, kjer pač morejo dobili delo. Tudi tukajšnja rudursk« uprava gre delavcem mi loke in jim prcskrbljuje službo v drugih revirjih; pa to se le mulo pozno med tolikimi, In tisti, ki imajo družine, so povsod zapostavljeni, prednost imajo samci — zato je hodu v druzinuli z velikim številom otrok vedno večja. Pa kaj bo na zimo?! Obleke bo treba, pu so čez glavo zadolženi. Nuval s prošnjami /u podporo raste dnevno. Prosimo novih prispevkov za uboge rudurske otroke!
Školia Loka
Nov občinski odbornik. Z bonskim dekretom jo bil te dni namesto umrlega Groharju Juriju imenovan za občinskega odbornika in svetovalcu g. Jernej Tavčar, klobučar iu posestnik v škof j i L/c>ki.
Suša. Letošnje poletje je za nuš kraj prav nekaj posebnega. Sicer od vsepovsod poročajo o veliki suši. torbi povsod so se deležni kake večje ali manjše plohe, pri nas pa še te noče biti. Vse sc zlije tik pred škofjološko okolico, le med Gostečunii, Žubuico, Praprot ni ni in Zniinceni ne dežuje nikoli. Zato so \>i kmetovalci v resnih skrbeli za fižol, krompir in otu-vo. Zatekli smo se po pomoč k Bogu: ta teden h pilimo \ procesiji prosit božjega blagoslova k Materi božji v Crngrob in k bližnjim podružnicam, nuj nas Bog usldši!
Mirna peč
Vpralanje nov« Sol«. Te dni se je ponovno vršil komisijonelni ogled za novo šolo, ki naj končno odloči prostor za novo šolsko zgradbo in tudi ugotovi primerno ceno za ta prostor. Po prvem komisijonelnem ogledu sta bila svoj čas dva prostora na ponudbo, in sicer na Novljanovi in Hu-detovi njivi in se je takrat večina obč. odbora izrazila za Novljanovo njivo; komisija pa je obenem priznala za šolo primeren prostor tudi Hudetovo njivo. Občinski odbor ie nato izvolil iz svoje srede stavbni odbor in le-temu naročil, da naj se kupi tista parcela, ki bo cenejša. Stavbni odbor ni upošteval naročila obč. odbora in se samovoljno pogodil za kupno ceno 13 Din za kvadratni meter na Novljanovi njivi in enostavno prezrl ponudbo ge Hudetove, ki je bila pripravljena odstopiti svojo parcelo po 5 Din za kv. meter in povrhu še 5C0 k v. metrov zastonj. Samoobsebi je umevno, da <c je občina (oz. davkoplačevalci) pritožila v prvi
Madjarski plavači zopet v Ljubljani
F. T. C., ki je prošli teden igral z Ilirijo wa-terpolo tekmo in pokazal, kako se pravzaprav ta igra igra, nastopi danes ob 16,30 ponovno proti Iliriji, To pot pa ne samo z vvaterpolo moštvom, temveč tudi s plavači in plavačicami F. T. C. je odpotoval iz Ljubljane v Italijo, kjer je nastopil v plavalnih tekmah v raznih mestih.
Ponovno bomo imeli priliko videti mojstre v vvaterpolo ifiri. Že pri prvem nastopu smo videli dovršenost v tej igri, danes bomo pa videli, koliko je koristil ta nastop našim igralcem. Gotovo bo pa ta druga tekma nudila več kot prva. Kajti naši igralci bodo igrali najbrže bolj mirno in si ne bodo radi nervoznosti pokvarili prilike, ki se bodo nudile.
Plavači pa, ki jih bo F, T. C. postavil na start, so rutinirani in preizkušeni borci za svoi kiub. Posamezni so že nastopali v državni reprezentanci. Program bo obsegal poleg žc omenjene igre, plavanje: 100 metrov prosto, prsno in hrbliio,
štafeti 3 X 50 metrom, 50 metrov juniorji in dame 100 metrov prsno in hrbtno.
Startali bodo na 100 metrov prosto za Ilirijo: Turnšek, Žirovnik in Lavrenčič za F. T. C. pa: Zlatai in Svcd, ki jc progo 100 metrov preplaval v času 1:03! Tudi v hrbtnem plavanju imajo čas 1:22, na tej progi plavata za Ilirijo 2irovnik in Su-šteršič. Najzanimivejši boj bo na progi 100 metrov prsno, kjer bo nastopil madjarski šampijon Forrai. Zanimiva bo tudi štafeta 3X50 (čas 1:26), Našq plavačice Wotlart, Sever, Lampret, Bradač, JenkV) nc bodo imele lahko stališče. Posebno v hrbtnem plavanju bo ostra borba med domačimi: Wolfar-tovo, Dolenčevo in Lampretovo. Naši najboljši skakači bodo izvedli tudi nekaj skokov.
V splošnem bomo imeli danes v kopališču Ilirije lepo športno prireditev, ki bo pokazala, v koliko so naši sposobni konkurirati na mednarodnih tekmah.
□	Radi odvračanja in zatiranja živinskih kužnih bolezni odreja mestno načelstvo: prepovedano je jemati pse v gostilne, kavarne in druge javno
Kprostore (trgovine, mesnice in zabavišča). Ravno tako je prepovedano jemati pse na trg ob tržnih urah. Po javnih nasadih so morajo voditi psi na vrvici ter z nagobčnikom. Psi volčje in doberman-ske pasme kakor tudi nevarni ln nezunesljivi psi vseh pasem se morajo voditi na vrvici ter morajo nositi nagobčnike. Psi, glede knterih se ugotovi, da se njih lastniki no ravnajo po navedenih predpisih, se pobijejo. Prestopki se kaznujejo v denarju do 900 Din ali z zaporom do 30 dni.
□	Iz tukajšnjega M. O. Radi tehničnih zaprek se je občni zbor moral preložiti nn torek dne 15. t. m. ob 20, uri pri >0rlu«\
□	Bilanca, V preteklem mesecu je bilo na razpolago delo za 2 uradnika, 129 kvalificiranih delavcev, 4 delavke, 253 nekvalificirane stalne delavke in 200delavk. Zaposlitev so dobili: 1 uradnik, 76 kvalificiranih delavcev, 4 delavke, 96 nekvalificiranih stalnih delavcev in 176 delavk. Odpadlo je: 77 kvalificiranih delavcev, 2 uradnika, 6 delavk, 68 nekvalificiranih delavcev in 13 delavk. Nezaposlenih je ostalo 1. julija: 8 uradnikov, I uradnica, 272 kvalificiranih delavcev, 22 delavk, 202 nekvalificirana delavca in 89 delavk.
□	V dravsko valovje se je pognal v ponedeljek zvečer 451etni delavec Marko Horvat, uslužben pri neki tukajšnji tvrdki. Za njim je skočil v Dravo neki pasant, ki je Horvata privlekel na suho in rešil tako sigurne smrti. Horvata so prepeljali uato domov. Vzrok njegovega dejanja ni znan.
□	Na delovnem trgu. Zaposlitev dobi preko tukajšnje posredovalnice dela: 1 oskrbnik, 3 ekonomi, 1 lovec, 14 majarjev, 2 vrtnarja, 1 kamnosek, 1 tlakar, 1 opekarski mojster, 6 kovačev, 3 kovino-tiskarji, 6 železostrugarjev, 3 železollvarji, 9 kleparjev, 2 elektromonterja, 3 mehaniki, 10 mizarjev, 10 kolarjev, 6 Žagarjev, 4 sodarji, 7 sedlarjev, 9 usnjarjev, 3 tkalci, 5 tapetnikov, 10 krojnčev, 12 čevljarjev, 2 brivca, 1 knjigovez, 13 pekov, 9 mlinarjev, 2 slaščičarja, 9 mesarjev, 2 natakarja, 2 kletarja, 3 točilci, 9 zidarjev, 7 slikarjev in pleskarjev, 1 polil", 10 tesarjev, 2 laboranta, 11 strojnih kurja-čev, 19 tov. delavcev, 20 hlapcev, 10 pastirjev, 18 poljskih delavcev, t pečar, 1 izdelovalec opeke, 40 tesarjev, 3 črkoslikarji, 1 steklar, 4 gramozni delavci, 1 točilec, 1 mizar, 190 pomožnih delavcev, 6 trg. potnikov, 22 slug in vratarjev, 3 kočijaži, 4 šoferji, 23 pisarniških moči ter več vajencev.
Celie
j& Dijaško mnrijansko zborovanje. V ponedeljek in včeraj se je vršilo v Celju v prijazni telovadnici zavoda šolskih sester zborovanje kongregaiiistov akademikov, bogoslovc-cv in srednješolcev ter kongicgueijskih voditeljev. Zborovanja sv je udeležilo okoli sto kongregu-nistov i/, vseli delov Slovenije. Kljub hudi sobarici so zborovulci nu celodnevnem posvetovanju izvršili ogromno delo, ki bo dujulo smer dijaškemu kongregucijskemu življenju. Celjski dijaki posebej so \ ponedeljek zvečer priredili udeležencem in svojim celjskim prijateljem v telovadnici šolskih sester intimno murijansko akademijo s pevskimi, godbenimi in dramatskii-mi točkami.
& Ljudska knjižnica celjskega Kut. prosv. društva, Cankarjeva 4. bo do preklica odprta odslej vsak delavnik le do 6 zvečer, ob sobotah pu kot doslej do 7. Posečajte knjižnico, ki vam za skromen prispevek nudi prvovrstno poučno in zabu v no k n i i go.
& Iz celjske okoliške občine. V soboto, dne 5. julija ob 8 zvečer se je vršila pod predsedstvom župana g. Al. Milielčiea redna seja okoliškega občinskega odbora, ki je reševala zadeve stavbnega, cestnega, finančnega, pokopuliščne-ja in upravnega odseka. Za stavbni odsek je poročal g. Vinko Kukovec. Med drugim je obe. svet sklenil zgruditi na okoliškem pokopališču novo stranišče in gnojno jamo. Delu sc oddajo stavbeniku Francu Neradu za znesek po Din 8V5I. Poročilo cestnega odseku se je predvsem pečalo z razširjen jem cest in potov \ območju okoliške občine. Poročal je g. Jurij Strcnčun ter so bili sprejeti naslednji predlogi: pešpot na Jožefovem hribu se razširi. V to svrho odstopijo gg. luzaristi zemljišče brezplačno iu tudi sami prestavijo plot v novo črto. Prav tako bo razširila pešpot v Guberju. ker pa še ni enotnosti interesiranih posestnikov za .brezplačen odstop zemljišča, bo občina sklicala vse interesente na posvetovanje. Razširi se dalje cesta pri Zidan-šku, ki odstopi svet brezplačno. Končno se razširi in uredi cesta proti Pratneinerjii. Nu predlog g. župana bo občina oskrbela nu okoliškem pokopališču gradnjo novih rodbinskih grobnic, ker so prejšnja leta zgrajene grobnice že vse oddane. Za finančni odsek jo poročal njega predsednik g. dr. Joža Goilnie. Razdelile so se nekatero podpore. Za zgradbo izolimice v celjski javni bolnišnici bo dala občina Din 25.000. Učitelja in učiteljice na okoliški deški osnovni šoli bodo prejemali mesečno liz naslova stanarine po Din "H)0, učiteljice šolske sestre na svoji šoli pa po Din 200. Pri slučajnostih je najprej g. župan sporoč-iI, <la jc predsednik finančnega odseka občinski: odbornik g. dr. Jožu Godiuič zaprosil srczko načelstvo, da ga osvobodi dolžnosti v občinskem svetil, ker se je. za stalno preselil na Vransko, kjer je. otvoril lastno odvetniško pisarno. G. župan se jc dr. Godniču v imenu občinskega svetu toplo zaliviilil za njegovo vestno triletno delo v občinskem od boni in njega finančnem odseku in inu želel v novem bivališču
obilo sreče.	.
& Skupščin« celjskih trgovskih m zasebnih name§čencev se vrši d revi ob pol l> v ■spodnjih prostorih Narodnega dom«. Na dnevnem redu so poročilu funkcionarjev o akciji za ukinitev nedeljskega dela.
J3 Pregled motornih vozil, ki služijo lavnemu prometu, se v Celju vrši t2. in 17. julija pred mestno garažo na I^novžu, Pregled se prične vsak ikra t ob S zjutraj ihi ne, kakor je bilo /e objavljeno, šele popoldne.
Rimske toplice
Truplo ponesrečenega Kovača so našli v ponedeljek okrog poldneva v globokem tolmunu Sa; vi nje kakih 100 m nižje od mesta, kjer je Kovač Izginil pod vodo. Truplo so prenesti v mrtvašnico na župnem pokopališču pri Sv. Marjeti, kjer ga bodo ludi pokopali.
Šoštanj
Gostovanje članov mariborskega narodnega gledališča. V ponedeljek zvečer je gostovala v Šoštanju ekipa članov mariborskega nar. gledališča. Dali so liani nekaj operetnih skladb, večinoma arij in serenad in dve komediji. Igralci so si kmalu osvojili maloštevilno publiko, ki je s frenetičnini aplavzom sledila sporedu. Prireditev je zaslužila boljši obisk.
Peiari. Gozdne požare smo imeli v nedeljo na vseh straneh. Na Hrušici gori pravzaprav že 14 dni, u še niso ognju popolnoma udušili. Malo pred poldnem se je vžgal gozd pod Možakljo tik delavskih stanovanjskih hišic. Gorelo je celo popoldne in pozno v noč ter pogorelo mnogo lesa. Tu je vžgala lokomotiva vlaka. Popoldne se je pričelo kaditi na Kalvariji. Gorelo je vedno močneje, tako da je bil zvečer velik kos hriba v ognju. Opolnoči je bilo še vse v ognju in šele proti jutru je bilo mogoče požar omejiti. Tudi tu je škoda velika. Zažgal ga je kak nepreviden kcdllec, lahko pa tudi otroci, kateri nn Kalvarijo radi hodijo po jagode. — Velik ogenj je bil na Možaklji. Tu so na kresni večer fantje zakurili velik kres, ker pa ognja niso čisto pogasili, je tlelo pod ruševjem počasi dalje in od časa do časa zagorelo s plamenom. V petek so se odpravili delavci na Možakljo, da ogenj udu-še, kar se jim je deloma tudi posrečilo. V nevarnosti so bili velikanski erarični gozdovi, kakor ludi daljnovod električne napeljave, ki pelje preko Možaklje. V nedeljo pa se je zopet užgalo iu gorelo z vso silo. Tako je danes že štirinajsti dan kreao-vanja .
Nogomet. V nedeljo popoldne se je v nogo-ineiu nadaljevala borba za prvenstvo Oorenjske. Igrala sta Športna kluba . Bratstvo- Jesenice in Bled. Rezultat 1:!.
Umrla je v nedeljo ponoči soproga tovarniškega topilca g. Franceta Rozmana. Bolehala jc zelo dolgo ter silno trpela. Pokoj njeni duši.
Razmere na želoinicl. V nedeljo Je vozil turi-stovski vlak tudi proti Kranjski gori kakor vsako nedeljo. Bil pa je tako natrpano poln, da so morali vsi na Jesenicah vstopivši potniki stuti. isto je bilo •/.večer na povratku. Vlak poln . na Dovjem pa še nad sto ljudi. Dn je bila v vagonih gneča kakor med vojsko, si lahko mislite. In to pri tej vročini. Ali bi se ne dalo na Jesenicah priklopi)! par vagonov, da bi bilo toko potujočemu občinstvu vsaj nialo ustreženo. — Potem pa to. Objavljeno je bilo, da je polovična vožnja s temi vlaki ludi za potnike /.gor Ljubljane dovoljena. Nu Jesenicah sicer dobiš karto za Bohinj, ali, kakor pravijo >za not", za Dovje, Kranjsko goro pa ne. Kako to?
Borovnica
Epidemija škrlntiiike. Epidemijo Škrlatin-ke, ki je nekako pred mesecem dni zuvzcla večje razsežnosti, so. kot se zdi, zajezili. Vendar so še nadalje v veljavi tozadevne odredbe oblasti, ki zubrunjujejo vsakršna zborovanja, veselice iu druge javile prireditve, ki bi utegnile bolezen le razširjati. Okrog 30 otrok je v bolnišnici, smrtnih slučajev je bilo doslej dvoje, za tretjega, ki je pred par dnevi umrl, pa ni ugotovljeno, je bila li škrlatinka vzrok smrti uli gliste. Ne bulo bi odveč, če ob tej priliki opozorimo na nesrečno nuvado, ki jo imajo ob ltulezljivih boleznih nekateri ljudje, ki izviru deloma i/ nevednosti, deloma pa iz sramu. Tolažijo se. vedno s tem, da ni nič hudega ter prikrivajo bolezen drugim, dočini iščejo zdravniško pomoč 'Me po težkem poslabšanju bolezni. In ravno to prikrivanje in odlašanje najbolj pospešil jeju/-širjenje bolezni, kar vam tudi potrjuje naš borovniški slučaj.
Požar. V nedeljo zjutraj nekako ob 6, ko so ljudje odšli k sv. tiiaši, je pričel« goreti samotna llišica posestnika Turšiču, p.d. Zcleznika, na Brezovici. Hišica je bila prazna, ker se jc lastnik iz. nje preselil v svoj novi dom. Zato ni posebne škode, čeprav jc vsa pogorela. Domnevajo. da jc bil Ogenj podtaknjen.
Sušo. /e dolge dneve se oziramo mi nebo. pričakujoč dežja, pu vedrina neba nniu pravi, da bomo še čakali na dež, ki je vsemu tako strašno potreben. Vsepovsod je prava vročina, da vsa polja in sadnii vrtovi ginevajo.
Avtobusna zveza Borovnica—Vrhnika, ko sni<> zadnjič dobili avtobusno zvezo z Ljubljano, se> se pojavile želje, da bi isto dobiti tudi z Vrhniko. Sedaj je dobilo avtobusno podjetje Pečnikar dovoljenje za uvedbo rednega avto-proincta med Borovnico in Vrhniko. Vozil bo dnevno ob 7 /.jutra j i/. Borovnice, /. v rliuike p« ob jkiI 14. Kdaj da bo začel voziti, pa še ni
ZUUIIO.
Hermes v Osjeku
Agilni Šiškarji, Hermes, so priredili daljšo turnejo. Prve igre so odigrali v Osijeku. V teh igrah so sc prav dobro odrezali in dostojno repre-zentirali naš nogomet. Utrujeni od dolgega in neprijetnega potovanja v veliki vročini prvi dan proti Makabiji niso igrali ravno dobro Pa vseeno »o dosegli rezultat 2 ; 2, Zalo je bilo pa drugi dan veliko boljše. S svojo kombinacijsko igro so prisotno občinstvo takoj pridobili. Vsaka akcija je bila od številnih gledalcev burno pozdravljena. Igrali so res prvovrsten kombinacijski nogomet, kakor ga znajo v Ljubljani samo šiškarji. Pri tem pa niso pozabili na streljanje. Nasprotnika, osješke železničarje, so z lahkoto odpravili s 5 : 1. Kritika se izraža o Hermesu zelo laskavo. Upamo, da bodo tudi v Sarajevu lepo reprezentirali slovenski nogomet.
Športni dan v Sevnici
S. K. »Sava* v Sevnici, eden naiagilnejših športnih klubov v Posavju, priredi tudi lelos svoj veliki športni dan dne 10. avgusta t. 1. in ie kol najboljšo ločko programa zaprosil zopet Old-Bovs-moštvo »Ilirije", iz Ljubljane na prijateljsko tekmo.
Razen le tekme se vrši tudi medklubova kolesarska dirka, Crosscountry-tek ter štafetni tek za ženske ter razne druge prireditve. Opozarjamo vse posavske klube na to veliko prireditev in prosimo za čim večjo udeležbo.
Mariborski šport
Občni zbor M. O. L. N. P.
V sredo, dne 9. t. m., se vrši ob 20 v hoielu Orel občni zbor Mariborskega medklubskega odbora L. N, P. s sledečim dnevnim redom: Pozdrav predsednika; poročilo funkcijonarjev; volitve in slučajnosti.
•k
Napravite redi Povsem nerazumljivo se nam je zdelo postopanje LNP-a ob priliki nogometne tekme Ilirija : Konkordija. Službujoči odbornik LNP je uprizoril prav nepotrebne mučne prizore napram športnim poročevalcem, od katerih jc zahteval neke baje nove izkaznice. Ne vemo, čemu je to potrebno, saj gre tu le za kakih pet ljudi, ki jih poznajo vsi funkcijonarji LNP kot športne referente. Ves dogodek je izgledal precej čudno, kar pa menda ni bila morda namera LNP-a samega. Prosimo tozadevno predsednika LNP-a, da v bodoče taki prizori izostanejo.
ZOBOZDRAVNIK DR. VERčUN De ordinira do 1. avguslti
vrsti radi pretirane cene ne pa radi izbranega prostora, kakor poroča dopisnik v dopisu »Jugoslovana« z dne 4. t. m.'Dalje ni res, da bi se prostor za šolo na »Vihri« poleg kovučnice, kakor poroča »Jugoslovan«, ponudil na dan obravnave, ampak se je ta parcela na novo omenila že v pritožbi zoper stavbni odbor. Uradna komisija je torej na dan obravnave že računila z dejstvom, da so kar tri parcele na ponudbo. Komisija je to ugodno priliko porabila, da je prostor za šolo izbrala in ugotovila tisto parcelo za primerno, ki predpisom novega šolskega zakona glede šolskih zgradb naj-boli ustreza in lo je na Rupenovcm svetu in sicer za jako ugodno ceno po 4 Din za kv. meter. Vsi mogoči ugovori in protesti, ki so jih stavili na neolikan način preglasni zagovorniki za Novljanovo njivo na eni strani in nekateri za Hudetovo nn drugi strani, so ostali brezuspešni. Iz cele precej hrupne obravnave se je jasno videlo, da ves nepotreben prepir in vse prerekanje jadi prostora, kje naj se stavi nova šola, izviru deloma iz nevošč-ljivosti, deloma iz koristolovstva. Vsi pametno misleči občani, katerim je blagor občine pri srcu, so zadovoljni s sklepom uradne komisije, ki jc upoštevala tudi gospodarsko načelo, da naj se kupi prostor za novo šolo od onega lastnika, ki stavi najcenejšo ponudbo. Skrajni čas je že, da se z zgradbo šolo činipreje prične, ker drugače nam utegne višja šol. oblast zopet šolo zapreti, radi nagajivosti nekaterih kričavih občanov.
Cerknica
Visok obisk. V soboto 5. t. m, se je okrog •1 popoldne pripeljal v Cerknico presvetli g. škof-koadiutor dr. Gregor Rožnian v spremstvu g. stolnega kanonika A. Stroja in svojega tajnika g. 2it-ka. V Cerknici se je mudil skoro celo liro. Ob 5 se je odpeljal presvetli v Stari trg v zadevi apo-stolstva mož in fantov.
Zlata poroka. V nedeljo sta obhajala na Rakeku v krogu svoje družine — dve hčerki sta prišli za to priliko iz Amerike — zlato poroko zakonca Gabrenja. Jubilant je skozi 47 let opravljal službo cerkovnika na Rakeku, dokler je ni zaradi starosti prepustil mlaiši moči. Ob 11 jc imel v cerkvi na Rakeku sv. mašo cerkniški g. kaplan Kirar. Zlatoporočencema želimo še mnogo zadovoljnih in srečnih let.
Župni zlet gasilske župc Cerknica se je vršil v nedeljo na Rakeku. Ob 10 ie daroval sv. mašo in blagoslovi! novi gasilski dom g. dekan Juvanec. Popoldne se ie vršila veselica,
V nedeljo dopoldne so gnali obmejni stražniki italijanskega miličnik«, ki je ubežal iz Italije. Bil ie v uniformi in oborožen. Odpeljali so ga iz Cerknicc v Grahovo, od koder ga bodo oddali na pristojno mesto,
Nogomet v tujini
Pokai narodov osvoji 1'jpcst. V Genfu so s<. nadaljevale seinifinalne tekme, iz katerih sta izšla Kol finalista ogrski prvak Ujpest in praška Slavij«. Pred 15.000 gledalci je Ujpesl gladko odpravil švicarskega prvaka Servette s 8:0 (1:0) dočini je Slavi,ii uspelo porazili s 3 : 1 (2 : 1) doslej nepremagljivo dunajsko Vienno. Pri zadnji tekmi so Ceh. igrali precej ostro, kar je močno vplivalo ua igrav-ce Vienne, ki so nekaj popustili. — V finalu pa je Ujpesl zmagal s 3 : O nad Slavijo in si s tem osvojil dragoceni pokal narodov. Tretje mesto si je pa v tolažilni tekmi priborila Viemia z zmago 5 : 1 nad Servette. S tem je ta veličastna sporlna mani* feMaelja zakPucenii.
LAHKA ATLETIKA.
Češkoslovaška zmaga nad jnžno Nemčijo. V
Ulmu so priredili lahkoallelski turnir večjega obsegu, ki_ sla se ga udeležila v medsebojnem tekmovanju češkoslovaška ter južna Nemčija. Vročina je bila neznosna, kar je seveda tudi vplivalo na dosego rezultatov, ki niso bili vsi prvovrstni. Čehi so zmagali s 63 ločkami pred južno Nemčijo, ki si je priborila 59 točk. Omenimo nnj snmo nekaj boljših uspehov. 100 ni : Bldracher (Nemčija) 10.8 sek.; 200 m : Eldracher 22.4 ?ck.; 4 X 100 m : Štafeta južne Nemčije 42.7 sek.; skok v daljavo: Hoffmuun (Češkoslovaška) 6.90 m.
RAZNO.
4793 km ic dolga vsa proga, ki jo bodo prevozili najboljši evropski kolesarji v dirki »Tour dc France«. Dirka se je pričela 2. julija in bo končana 27. julija. Na startu je bilo okoli 100 dirkačev. Vsa proga jc razdeljena na 21 etap, od knterih je najdaljša Nizza — Grenoble, ki je dolga 333 km. Nemčija, Belgija, Italija in Francija so postavile vseka svoje reprezentativno skupino kolesarjev, sestoječo iz 8 najboljših dirkačev. — Z velikanskim zanimanjem sledi vsa Evropa, posebno pa še Francija tej najmogočnejši dirki, ki zahteva od kolesarja ne samo trenutne sposobnosti, temveč predvsem železne vztrajnosti.
»Toiir de France«. V tretji etapi, dolgi 200 km, je zmagal Francoz Pellissier v času 6:39:1? urah. Trdo so mu sledili Italijan Binda kot drugi, nato Demuysere itd. Prvi od Nemcev je priše' Sehttn kot sedmi na cilj.
6,000.000 Din za dobre igravce. V prvo angle ško ligo je letos napredoval drugorazredni londonski klub Cholsea, Vodstvo tega kluba jc na-pelo vse sile. da bo v predstoječi prvenstveni sezoni enakovredno drugim prvorazrednim moštvom. Rezultat teh prizadevanj je bil la, da jc Chelset: angažirala tri najboljše škotske igralce, ki so navadno nastopali v škotskem reprezentativnem te-amu kol napadaini trio. Seveda je ta poteza staia okoli 6 milijonov Din, kar ne bi mogel niti eden od srednjeevropskih klubov žrtvovati.
Comad in bosenska hajduka
Bilo je leta 1878., po bojih pri Doboju. Sandžak Novibazar je bil še nezaseden. Nad-poročnik 11. lovskega bataljona, dodeljen generalnemu štabu, Franc Conrad v. Hotzen-dorf, ki je bil obenem član civilne uprave v Goraždi — nekak okrajni komisar — je z vso vnemo pripravljal pot za zasedbo novobazar-skega sandžaka. Že proti koncu novembra je poslal armadnemu poveljstvu v Sarajevu predlog, da bi ga kot posredovalca poslali čez turško mejo; skušal bi prodreti do Plevija in se tako izvestiti o položaju v Sandžaku. Poveljstvo je na to pristalo in dne 8. decembra je pri Cajnici prekoračil takratno mejo. Toda že naslednji dan je bil zopet na bosenskih tleh; Turki predlogu, »da bi skupno zatirali naraščajoče roparstvo/: niso šli na lim in so Con-rada z njegovim tolmačem, poročnikom Koko-tovieem vred, v spremstvu močne straže, poslali nazaj čez mejo.
Še-le naslednje leto — 1879., dne 2. sept.
—	je bil imenovan Conrad, ki je bil v tem povišan za generalštabnega stotnika, za načelnika mešane avstrijsko-turške komisije v Plevlju. Po natančnih izvidih se je Conrad 6. septembra vrnil v Rosno, a dne 8. sept- so avstrijske čete vkorakale v sandžak in 1. pehotna brigada z generalnim majorjem Kili-čem na čelu je 10. septembra zasedla Plevlje.
Zemljevidi, s katerimi je razpolagal generalni štab, so bili docela pomanjkljivi, vsled česar je bilo zlasti prodiranje stranskih kolon zelo težavno. Tedaj je najel Conrad dva zanesljiva in sposobna Srba iz pašalika kot kažipota. Bila sta to Mile Komariča in Rako Go-spič, oba hajduha, ki sta se v vseh vstajah in vojnah borila proti Turkom, a imela — kakor je bilo v istih časih in razmerah pri hajdukih običajno — na vesti tudi marsikak rop in umor. Zato se na turškem ozemlju nista smela pokazati, dasi sta imela tam vsak svojo rodo-vino. S Ccnradom sta se pogodila tako, da bo-gta vedno pri četah in da ju bo, ko bosta opravila svoj p>osel, v varnem spremstvu poslal nazaj na bosenska tla. Conrad jima je to zagotovil s častno besedo in jima segel v roko.
Ko so Avstrijci 15. sept- 1879 zasedli malo Prjepolje in je dospel tjekaj tudi feldcajgmoj-ster Viljem, vojvoda Virtemberški, se je turški general Husni paša ogorčeno pritožil, da sta oba kažipota oblečena v avstrijsko uniformo (dejansko so ju bili vtaknili v uniformo 44. pešpolka) in zahteval, da ju nemudoma odpuste.
Vojvoda Virtemberški je dal poklicati Conrada in ga skrajno razburjen nahrulil z besedami: Kaj moram slišati? Pri brigadi imate roparje in morilce?« Conrad je odgovoril, da sta to dva kažipota, ki sta četam iz-borno služila. Sicer je pa tudi med turškimi mogočniki, s katerimi se sedaj vrše stiki, nemalo takih, ki imajo na vesti podobne umore.
—	Ta opazka je poveljnika posebno ogorčila ter je izdal povelje, da se oba kažipota takoj odpustita. 27 letni Conrad je mimo odgovoril, da tega ne mere, ker je Srboma segel v roko, da ju bo varno spravil na bosenska tla; svoje besede kot častnik ne more in noče prelomiti. Tedaj je feldcajgmojster ukazal brigadirju:
»Gospod general, vaš generalštabni častnik se brani izvršiti moja povelja! Odgovarjate mi za to, da se ta povelja takoj izvršek
General Kiiič je obljubil takojšnjo izvršbo; toda na povratku na mejo je smeje se dejal mračnemu Conradu:
»Ali mislite, da bom res tako storil? Stvar je čisto enostavna! Sestavite močno patruljo, ki ji dodelite oba kažipota v naši uniformi, in dajte ju spremiti na bosenska tla.« In veselo sta jezdila brigadir in Conrad proti za padu.
Feldcajgmojster vojvoda Virtemberški je bil pa na Conrada strahovito jezen ter je odredil, da se odstrani iz generalnega štaba in premesti k pehoti. V tej stiski se je zavzel za Conrada tedanji načelnik generalnega štaba v Sarajevu, polkovnik baron Albori, bivši Con-radov učitelj taktike na Terezijanski vojaški akademiji v Dun. Novem mestu- Zadržaval je akt toliko časa, dokler ni vojvode pregovoril, da ga je umaknil. Tako je Conrad ostal pri generalnem štabu in je zanimivo vprašanje, če bi bila zgodovina Avstro-Ogrske potekla drugače, ako Conrad ne bi bil vodil njene vojaške usode.
Zanimiva statistika o Češkoslovaški
Te dni je bila v Pragi objavljena zanimiva statistika, ki z raznih strani osvetljuje razmere, ki vladajo v Češkoslovaški republiki.
Poklici prebivalstva.
Na prvem mestu jc poljedelstvo, gozdarstvo in ribolov. Te panoge preživljajo nič manj kakor 5,386.043 oseb. Na drugem mestu je industrija, ki hrani 4,601.098 oseb. Obe tc dve glavni panogi zavzemata 73 odstotkov celokupnega prebivalstva. Za njima pride trgovina in sploh denarni promet z !,451.000 uslužbenci (10.7 odstotka). 10 odstotkov prebivalstva pa živi od svobodnih poklicov. Državni in zasebni uradniki, vojska itd. zavzemajo 6 odstotkov.
Povprečna starost prebivalstva
če pogledamo starost češkoslovaškega pri ■ bivalstva, opažamo na eni strani, da sc je meja starosti pomaknila kvišku, na drugi strani pa opažamo zopet delno nazadovanje mladine. Glavni kontingent prebivalstva dnjejo mladeniči in ljudje, v starosti od 15 do 59 let (povprečno 61 odstotkov prebivalstva). Precej je tudi ljudi med 60. in 70. letom (okrog 9 odstot-
kov). Preko 70 let starih ljudi pa je 0.6 odstotka prebivalstva. Najmlajših, do 14 let, je 29 od-stotkov.
Koliko tiijccv živi v češkoslovaški
Leta 1928 je znašalo v Češkoslovaški število tujcev 1.75 odstotka celokupnega prebivalstva ali z drugimi številkami: v Češkoslovaški živi 13,374.363 češkoslovaških podanikov in 238.808 tujcev. Od tujcev jc 83.106 Poljakov, 58.678 Avstrijcev, 39.668 Nemcev, 21.630 Madjarov, 9345 Rusov, 7836 Jugoslovanov, 6470 Romunov lin 2246 podanikov Zedinjenili držav Severne Amerike.
Mesta — koncentracija prebivalstvo.
V Češkoslovaški koncentracija prebivalstva po mestih šc ni toliko napredovala, kakor v Zapadni Evropi. Na Angleškem n. pr. prebiva 55.6% celokupnega prebivalstva po mestih, ki imajo nad 30.000 prebivalcev, na llolandskem 39.5 odstotka, v Nemčiji 34.2 odstotka, v Franciji in Belgiji po 25.3 odstotka, dočim v 12 češkoslovaških mestih, ki imajo nad 30.000 prebivalcev, , prebiva samo 10.4 odstotka celokupnega prebivalstva (1,415281). V Češki sami pa živi v 5 mestih, ki imajo nad 30.000 prebivalcev, 883.916 ali 13.3 odstotka češkega prebivalstva.
Zdravniška statistika.
Leta 1926. je bilo v Češkoslovaški 7256 zdravnikov, ki so vršili prakso. Od tega jc bilo 5916 zasebnih zdravnikov in 1340 zdravnikov po bolnicah. Največ zdravnikov je v Češki: 3614 zasebnih in 684 bolnišmiških. Od tega jo samo v Pragi 1127 zasebnih in 242 bolnišniških. Za Češko pride Moravska s Šlezijo s 1245 (383), Slovaška s 1015 (238) in Podkarpatska Rusija s 152 (32) zdravniki.
Zdravstveni zavodi.
Do konca leta 1926. je Češkoslovaška razpolagala s 400 zavodi s 57.121 posteljami. Od tega jc bilo 160 javnih bolnic (v Češki 91, v Moravski in Šleziji 36, v Slovaški 29 in v Pri-karpatski Rusiji 4), dalje 103 raznih zavodov (36, 48, 17 in 12), 15 bolnišnic za duševne bolezni (6, 4, 4, 1, I), 53 zasebnih zavodov za zdravljenje (28, 13, 12, 0) itd. Največ postelj ima na razpolago Češka (30.000), potem Moravska (12.000) in Slovaška (9.000).
Po 20 letih zopet spregledal. Irski pisatelj James Joyce, eden največjih pisateljev sedanjosti je 20 let trpel bolečine na očen. Niti številne operacije niso mogle preprečiti popolne oslepelosti Ko je te dni prisostvoval predstavi v pariški operi, je pa nenadoma spregledal. Ko je navzoče občinstvo o tem izvedelo, je posvetilo več pažnje in zanimanja ozdravljenemu pesniku, kakor pa predstavi na odru.
Hokuspokus pred jetniki
V neki angleški kaznilnici je neki slavni iluzijonist priredil predstavo, čije točke sc vsebovale same »čudežne stvari«. Bilo je to prvič, pa je bilo tudi zadnjič. Zakaj konec nj bil nič kaj prijeten. Večino kaznjencev so seveda zadavile spretne zvijače »čarovnika«. Gibčnost in hitrica, s katero je povzročil, da so posamezni predmeti brez sledu izginili, je skoro vse gledalce kar prevzela. Ni pa zadivila prisotnih vlomilcev. V teku predstave je pokazal tudi trik, kateremu so se morali tudi lopovi smejati, kajti tega pa tudi oni niso znali. Pokazal jim je namreč umetnost, da je pričaral denar od koderkoli. Lopovi so poznali le trik. da povzroče, da denar izgine. Denarja pričarati pa ni nihče znal. Ta zvijača je bila v nasprotju z njihovim poklicem.
Čarovniku se je posrečilo, da je pričaral poljubne množine denarja in sicer od tam. kjer ni nihče pričakoval. Pričaral ga je iz centralne kurjave, iz vodovodne pipe in takore-koč neposredno iz sten. Da celo iz čepic gledalcev in iz žepov njihovih oblek. Nezaslišano pa je bilo, da ga je pričaral celo iz kaznjencev, o katerih bi pameten človek mislil, da sploh nimajo nič denarja pri sebi. Čarovnik je igraje potegnil iz njihove obleke večje vsote denarja. Nekemu kaznjencu je potegnil denar kar iz nosu, kar je bilo na vse zadnje res smešno.	,
Tej zvijači so tako dolgo ploskali, da se j« morala ponoviti. Ko pa se je čarovnik pripravljal, da drugič vprizori to zanimivo točko, se je prestrašil in kar na lepem prekinil predstavo. Pričarani denar je brez sledu izginil-Nekdo mu ga je moral ukrasti. Kaznjence, ki so stali v bližini čarovnika, so prijeli in preiskali. In so res našli denar, in sicer v čevljih onega moža, ki mu ga je čarovnik pričaral iz nosu. Kaj pa je bilo drugega pričakovati od starega mednarodnega tatu! Kaznovali so ga milo; dobil je le tri dni posta ob kruhu in vodi. Čarovnik pa je šel ves pobit iz kaznilnice in se zaklel, da za noben denar ne nastopi več pred kaznjenci, ki jim manjka potrebna resnost za njegove »čarovnije«.
Islandska tisočletnica. Zgoraj: Častna vrata v pristanišču Reykjavika, glavnega mesta Islandije. Spodaj: Danska kraljevska dvojica (v sredini) in danski prestolonaslednik (levo) prisostvujejo slavnostnim igram.
tfe čoljša in cenejša je
PALMA
zdravilna grenka v-ada. DOBIVA SE POVSOD/
ig&g a< o y ■ ts
Spj>55o S
»a-rfjetja- D.
Rz£<z5
•ssčr.ss
tali«©
C/3 CD "S H "	nO
S S S* S*
asjt
.Soo N ll
I 1 g 15*
Q , =
N CQ (N 0)
0 tM "
<5 S "J
« N " 3 a S
,S S * >5 s
-i rfo -«Q .O
10
M
lj ' t
1
•3ui° O
.....
«N
Jo i*'*
0 O *
•5q a q S Si
•sgs
Rumeni gusarji
14
(Sodobna zgodba.)
Čeng nastavi daljnogled in pravi čez nekaj časa: Biti mora motorni čoln. Nima namreč ne vesel ne dimnika. Težko bi bilo kaj drugega. In če sodim po tem, kako se mu ob bokih peni voda, se bliža jako hitro.
»Čudno,« pravi Mihael. Ko sva bila zadnjič z Lovrom na morju, sva tudi videla motorni čoln, a tedaj je bil spredaj in nama je izginil izpred oči. Nisva si ga mogla dobro ogledati. Tedaj še nisem vedel, da ima Budžak motorni čoln; morda je njegov.;;
Kar gotovo je njegov, pravi Čeng, ki je imel daljnogled še vedno na oceh.
Zdaj pogleda skozi daljnogled še Mihael in pravi: »Da, to je Budžakov motorni čoln. Zadnjič me je v luki pustil zadej. To jc pa vendarle čudnok
Jaz bi rekel, da nima dobrih namenov,« reče Čeng resno.
»Kaj mislite s tem?«
»Ne vem, kaj naj mislim. Ta človek mi je strašno zopern. Drevi se je silno čudno vedel in če se še Eh Sang ni motil, ko je govoril o njegovem fantu —«
Oh, saj res! To sem pa že skoraj pozabil. Torej mislite, da nas Budžak zasleduje?«
»Zdi se mi tako. Če bi jaz bil vi, bi brzino pospešil in sf ga atresel. Zdaj nas namreč kar trajno dohaja.«
»Nisem prepričan, da bi se ga mogel otresti. Če je to isti čoln, ki smo ga zadnjič videli, ie jako uren. Vendar pa bom poskusil.«,
Mihael zapodi Bantam z največjo brzino in nekaj časa se je zdelo, da se kar dobro obnaša. Toda Čeng je od časa do časai poročal, da sc jim Tatarjev čoln vendarle trajno bliža. Sledil je Bantamu natančno po istem potu; ni bilo torej mogoče dvomiti, da ga res zasleduje.
»Tudi prav. Ampak tekmoval s Tatarjem ne bom,« pravi Mihael. »Saj že itak porabim več bencina kot pa bi si želel. Še krvavo bomo potrebovali vsak kavec preden bo potovanje pri kraju! Zato bom brzino zmanjšal ali Tatar ja pustil, naj gre naprej.«
Ker jc Bantam brzino zmanjšal, se je Budžakov čoln hitreje bližal- Mihael pogleda še enkrat skozi daljnogled.
»Mislim, da ni več kot eno miljo za nami. Ako ohrani svojo sedanjo brzino, nas bo v kake pol ure pustil zadej.«
Toda kmalu so videli, da zasledovalčev čoln ni obdržal svoje brzine. Nič bolj se ni približal; bilo je, kakor da je njegov kapitan dolžan obdržati isto razdaljo.	i
»Kaj neki namerava?« reče Mihael presenečen.
Spremeni nekoliko svojo smer, da se umakne va-lovju, ki ga je razburkal velik parnik, hiteč v nasprotno smer. Budžak stori isto. Mihael še bolj zmanjša svojo brzino; v nekaj minutah opazi, da ga je Tatar posnemal. Zopet pospeši brzino; Budžak prav tako. In tako se je ta čudni lov, če moremo reči lov, nadaljeval uro za uro.
Mihael je sprva le strmel, pa mu je vse to že presedalo in ga dražilo.
»Le čemu ta neumna igra z mačko in miško!« vzklikne nevolino.
»Kakor je videti, hoče pač vedeti, kam greste,« reče Čeng.
»Kaj ga pa to briga? No, pa saj bo kmalu tema, potem se mu že izmuznemo.«
»Ali ne bi morda ustavili in ga vprašali, kaj hoče?«
»Ne, Čeng, nikakor ne! Ne bom se mu prilizoval. Samo zarezal bi se mi in me vprašal, kaj mu hočem. Moramo pač s to nadlogo dalje, dokler se ne stemni.«
Doslej so še vedno opazili sem pa tja kako ladjo na odprtem morju; ko pa je popoldan potekal, se je njihova pot vedno bolj oddaljevala od morske proge. Ko se je jel mrak vlegati na morje, niso videli nobenega broda več razven vztrajnega Tatarjevega čolna. Tedaj pa so tudi opazili, da je Tatar svojo brzino povečal.
»Končno nas vendarle misli pustiti za seboj!« pravi Mihael.
Toda Budžakov čoln jih ni pustil zadaj, Ie trajno se je bližal. Ko je prišel tako blizu, da bi lahko slišali klicanje, pa naenkrat prileti preko voda Budžakov jasni kovinski glas: »Ustavite! Hočem priti k vair, na krov!«
»Oho!« pravi Mihael jezno. »Končno je vendarle pokazal pravo barvo.«
Obrne se in zagleda kakih pet mož, Kitajcev, ki so se gnetli za Tatarjem.
»A vi ste, gospod Budžak!« za kliče Mihael. »K nam bi radi prišli na krov? Čemu pa?«
»Ker tako hočem!«
»To ni podobno vzroku. Rajši pazite, da ne pridete preblizu! Ne bi rad, da bi trčila skupaj.«

L
Siame hmeljskih nasadov	razstava
3	* religiozne književnosti
Srednjeevropejski hineljski biro v 2atcu C. S. R. je razposlal dne 5. julija I. I. sledeče poročilo o stanju hmeljskih nasadov:
A. Bavarsko.
riallertaii: Nasadi se vsled nevihtnih padavin ugodno razvijajo. Rastlina je zrastla do vrha žičnega ogrodja in čez. Razvoj perouospore je oviran. Vobče je stanje hmeljskih nasadov normalno. Obrambna dela se izvršujejo le z riejevoljo, ker se v m. 1. niso izplačala.
Spalt: Nasadi so popolnoma zdravi in lepi. llallertavske rastline imajo nekaj *kuštrovcev« — domači spaltski pa ne. Vsled nevihtnih padavin ne trpijo nasadi po suši.
Hersbruck: Prvi vročinski perijodi je sledila takoj druga. Vsled tega postajajo spodnji listi rjavkasti in se posuše. Rastlina še ni dospela do vrha ogrodja. Peronospora se nc razvija dalje. Nasadi pa nimajo svežosti m. I. iu bo pridelek nmogfo manjši. Razpoloženje hmeljarjev se je vsled slabih cen m. 1. precej ohladilo.
Aischgrund: Stanje nasadov se je zadnji čas precej izboljšalo v razvoju. Peronospora se ie zopet pojavila — vendar so se hmeljarji obrambnega dela lotili le z nejevoljo, ker se jim lo delo ni. 1. ni izplačalo. Upamo v t. I. ua boljše cene, lako da bo prišel hmeljar vsaj na svoj račun.
B. Virtenberško.
Nevihtne padavine so bile tu iu tam pomešane s točo, ki je nekaj nasadov hudo poškodovala in ki bodo dajali vsled tega le pičel pridelek. Zlasti pa te, ker se jih je lotila tudi peronospora. Stanje
i "
Dobave. Računsko-ekonomski oddelek Direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani sprejema do 10. julija t. 1. ponudbe glede dobave lesa. — <irad-beni oddelek Direkcije državnih železnic v l.jub-.ljani sprejema do 11. julija t. I. ponudbe glede dobave 300 kg lesnega cementa, 1000 kg karbolmeja, 1000 kg katrana, 500 kg steklarskega kleja in 150 kg mizarskega kleja. — Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 13. julija t 1. ponudbe glede dobave 400 kg steklarskega kita, 200 lig mangan kita, 200 kg kristalne sode in 30 doz Hstilne paste :>Globus . (Predmetni pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.)
Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 10. julija t. I. ponudbo glede dobave 1000kg koruznega zdroba in 100 kg čaja; do 14. julija t. 1.
J lede dobavo 1 stroja zu košenje trave; do 21. ju-ija t. 1. glede dobave 300 kg karbolineja, 50 bal krovne lepenke, 100 kg steklarskega kleja, 200 kg lirneža in 270 kg raznih barv; do 28. julija I. I. pa glede dobave 300 nv1 jamskega lesa. — Direkciju »državnega rudnika Kakanj sprejema do 10. julija t. 1. ponudbe glede dobave 20 komadov pij) zu komprimirani zrak. — Direkcija državnega rudnika Breze sprejema do 17. julija t. I. ponudbe glede dobave 10.000 kg karbida in 100 komadov vrčev za vodo. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 21. julija I. 1. ponudbe glede dobave 1500 kg kave; do 25. julija t. 1. pa glede dobave Taznih pil. — Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 24. julija t. 1. ponudbe glede dobave 80.000 kg cementa. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI y Ljubljani interesentom na vpogled.)
Oddaja izmenjave kvadra pri mostu čez Gruberjev kanal se bo vršila pri Direkciji državnih železnic, gradbeni oddelek v Ljubljani. Ponudbe je poslati do 15. julija t. I. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku.)
Oddaja krovskih del. Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 15. julija t. 1. ponudbe glede oddaje krovskih del na zgradbi vmesnega perona na postaji Jesenice; dne 21. julija t. 1. pa glede oddaje krovskih del na zgradbi tovornega skladišča na postaji Poljčane. — (Oglasa sta na vp ogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku.)
I
Borza
Dne 8. julija 1930.
DENAR
Devizni promet je bil danes neznaten. Do za-
____ „..: X l L. u	(Im/ituli iti «;irpr 1P
fcljučkov je prišlo le v štirih devizah in sicer je bilo največ Londona in Curiha.
Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaii.) Amsterdam 2270.50 bi.. Berlin 1346 bi., Bruselj 788.72 bi., Budimpešta 938.77 bi, Curih 1094.40-1097.40 (1095.95), Dunaj 797.37 bi., London 274.21—275.01 (274.61), Nevvvork 56.33 bi, Pariz 220.95-222.95 (221.95), Praga 167.51 bi. Trst 294.45-296.45 (295 45)
'Zagreb. Amsterdam 2266-2272, Berlin 1344.5 1347.5, Bruselj 788.72 bi, Budimpešta 967.27-990.27, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 795.87— 798.85, London 274.21—275.01, Newyork 56.23— 56.43, Pariz 220.95—222.95, Praga 167.11-167.91, Trst 294.35—296.35. — Skupni promet brez kompenzacij je znašal 7.89 milj. Din.
Belgrad. Amsterdam 2267.50-2273,50, Berlin 1344.50-1347.50, Bruselj 787.22-790.22, Budimpešta 937.27-990.27, Curih 1094.40-1097.40, Dunaj 795.87-798.87, London 274.21-275.01, Newyork 56.21—56.41, Pariz 220.95—222.95,-Praga 167.11-167.91, Milan 294.50-296.50.
Curih. Belgrad 9.125, Amsterdam 207.20. Berlin 122.80, Bruselj 71.975, Budimpešta 90.20, Buka-rest 3.0625, Carigrad 2.44, Dunaj 72.72, London 25.0525, Madrid 59.255, Newyork 515.0725, Pariz 20.2525, Pran-a 15.275, Solija 3.74, Trst 26.965, Varšava 57.75, Kojoenliagcn 138, Helsingfors 12.965, Atene 6.68. Oslo 138, Stockholm 138.45.
VREDNOSTNI PAPIR)!
Jutri prične na ljubljanski borzi kotiranje 6% obveznic za finančno likvidacijo poškodb begovih posestev v Bosni in Hercegovini. Teh obveznic se izda približno Din 150,000.000, glase na prinosca ter se obrestujejo po 6% letno. Kuponi se izplačujejo dvakrat letno in sicer I. julija in 1. januarja Amortizacija se vrši po nominali in mora bili izvršena v 43 letih počenši z 2. novembrom 1930. Obveznice so izdane v komadih po Din 500. 2500 in 5000. Višina zaključka: Din 25.000 nominale.
Ljubljana. 8% Bler. pos. c>5.50 bi, 7% Bler. pos. 84.50 bi. Celjska pos. 160 deti, Ljublj. kred. 122 deti, Praštediona 905 den. Kred. zavod 170 den, Vevče 126 den. Stavbna 40 den, Sešir 10o den. Ruše 280-300.
Zagreb. Drž. pap-:	uiv. pos. 86.50- 8/,
Igrari 54 -54 25 (54) vojna škoda 433—433.50, kas. «32.75, 433.50, jul. 434 bi, avg. 435 bi, sept. 434 bi., okt. 434 bi, nov. 434 bi, dec. 433-434, S%
pomočnik
mlajša moč, se sprejme pri tvrdki ED. SUPPANZ, Pristava. <•
nasadov je zelo različno. Peronospora se je povsod pojavila ter deloma povzročevala veliko škodo. Zoper peronospora se jc le enkrat škropilo. Razgledi
po letini so le slabi.
C. Cehoslovaika.
2atec: Rastlina se normalno razvija, vendar je slanje neenako. Po bolhaču oškodovani nasadi se popravljajo in bi jim bile izdatne padavine nujno potrebne. Povprečno slanje se lahko označi kot srednje. Nadaljni razvoj je odvisen od vremena. Nasadi so popolnoma zdravi, so brez mrčesa in so lepo zelene barve. Lepi nasadi že cvetejo in vsled tega upamo, da bomo z obiranjem letos poprej pričeli kot druga leta.
Ouštje: Tri četrtine vseh nasadov so dosjoele do vrha ogrodja. Rastlina je zdrava, je lepo zelene barve in je brez vsakega mrčesa. Panog je mnogo. Upaino, da bomo z obiranjem poprej začeli kot druga leta. Vobče smo popolnoma zadovoljni s stanjem naših nasadov.
Roudnice: Nasadi so lepi. 9% je zrastlo do vrha ogrodja. Rastlina ima mnogo panog, na katerih se že prikazujejo cvetni nastavki. Hmelj je zdrav in čvrst.
Dub: Nasadi so si opomogli. Pri ugodnem vremenu in če ne pridejo še kaki škodljivci ali bolezni, imeli bomo srednje veliko letino.
Tršice: Začetkoma so nasade napadali bolhačl. Pozneje je neugodno uplival na nje mraz, kojemu [e sledila suša. Od meseca junija se je stanje zelo izboljšalo, kar so povzročevale zadostne padavine. Pričakujemo srednje veliko letino.
Blerovo pos. 95.125—95.50, 1% Blerovo pos. 84.25 84.5, 7% pos. Drž. hip. banke 83.50 -84 (83.75), 6% begi. obv. 75—£0. — Bančne delnice: Ravna gora 75 den, Katolička 36—38, Poljo 57.50—58, Kreditna 96 den, Union 194—194.50 (194), Jugo 78—78.50 (78). Lj. kred. 122 den, Medjunarodna 63 den. Narodna 8200 den. Obrtna 36 den, Pra-šledioua 902.50- 905 (910), Etno 150 den. Srbska 185 den, Zemaljska 131 — 132 (133—132). — Industrijske delnice: Nar. šum. 25 den, Guttmann 160— 165, Slaveks 64 —66 (64), Slavonija 200 den, Našice 1150—1300, Danica 109—112, Drava 208—228, Še-čerana Osjek 325—341, Nar. ml. 20 den, Brod. vat*. 115—120, Union 115—125, Vevče 126 den, Isis 33 den, Ragusca 350—400, Jadr. plov. 500 den. Trboveljska 405—414 den.
Belgrad. Narodna banka 8300 (5 kom.) 1% inv. pos. 89.75-90.50, agrari 55.75—56.50, vojna škoda 433-443.50, dec. 458—459, Tob. srečke 31—36. 8% Bler. pos. 97 (5000 dol.), 1% Bler. pos. 86.25 (5000 dol.), 7% pos. Drž. hip. banke 86.50—86, Rdeči križ 55 bi.
Dunaj. Don. sav. jadr. 93.10, Wiener Bank-verein 18, Creditanstalt 44.50, Escompteges. 159.25, Union 23.50, Alpine 23, Trboveljska 50.50, Prager Eisen 333.25, Leykam 4.50, Rima Murany 83.55.
Žito
Danes je iKitekel dan brez izpremetnb. Dočim so ameriki tečaji v stalnem počasnem nazadovanju, so pri nas cene stalne in tendenca je čvrsta. Gorniebačka pšenica nova velja 170—172.50 nakladalna postaja, gornjebačka stara pari Srbobran 195—200. Koruza bačka in sremska notira 115— 117.50 nakladalna postaja. Oves se trguje v malem obsegu, ker- starega blaga skoraj -ni več na razpolago, a nova žetev je izpadla katastrofalno slabo. Cena bačkemu ovsu je 150 nakladalna postaja. — V ostalih predmetih ni izprememb.
Ljubljana. Notacije so nespremenjene. Tendenca čvrsta. Zaključen je bil 1 vagon pšenice.
Novi Sad. Pšenica nova 78 kg: baška 160—165, gornjebaška 167.50—172.50, stara: baška 78-80 kg 185—187.50, ostala neizpremenjena. Koruza: baška, sremska 110—115, baška, sremska, ladja Dunav 115—117.50, ban, ladja Dunav, Bega 115—117.50, banatska 102.50—107.50, baška. sremska avgust 117.50—120. Promet: pšenica 28 vagonov, koruza 17 vagonov, moka 1 vagon. Tendenca mirna.
Sombor. Pšenica: sremska, slav. 77-78 kg nova 150—155, ban. Bega kanal nova 77-78 kg 160—165. Ječmen: baški 64-65 kg 92.50—97.50, baški letni 67-68 kg 105—110, Koruza: baška zrna 107.50-112.50, baška avgust 112.50-117.50, Otrobi: pšen. baški 75—80. Tendenca: mlačna. Promet 196.50 vag.
Budimpešta: Tendenca neenotna. Promet srednji. Pšenica: okl. 18.54—18.74, zaklj. 18.75—18.76. Rž: okt. 11.60-11.90. zaklj. 11.80—11.00. Koruza: jul. 14.62—14.78, zaklj. 14.85—14.88, avg. 18.62— 18.90, zaklj. 14.89-14.90. transit jul. 12.65, avg. 12.67-12.85.	5
Les
Tendenca je nespremenjeno mlačna. Zaključkov ni bilo.
adio
Programi Radio-Ljubljana t
Sreda, 9. julija:
(Opoldanski program odpade.)
18.30 Koncert Radio orkeslra. — 10.30 Paler dr. Roman Tominec: Slike iz svetovne literature (Rainer Maria Rilke). — 20.00 Nušič: Svet (igrajo člani Št. Jakobskega gled. odra). — 21.00 Koncerl Radio orkeslra. — 22.00 Koncerl Radio orkeslra.
Četrtek, 10. julija: 12.30 Plošče. — 13.00 Ču-so\na napoved, borza. — 13.30 Iz današnjih dnevnikov. — 18.30 Koncert radio orkestra. _ 19 30
Dr. Loj ze Čampa: Nov kazenski zakon. 20.15 Jugoslovanski večer. Oddajajo postaje: Belgrad, Zagreb in Ljubljana. — 22.00 Poročila, nato prenos z Bleda.
Drugi programi i
Četrtek, 10. julija.
Belgrad: 19.00 Katedrale v kotorskem okraju, predavanje. 19.30 Narodna glasba na dudo. 20.15 Jugoslovanski koncert vseh treh jugoslovanskih postaj. 22.55 Večerni koncert radio kvarteta, koncert operelne glasbe. — Budapest: 12.05 Koncert orkestra. 16.00 Pestra radio ura. 17.05 Koncerl na kitaro. 18.10 Koncert orkeslra. 20.25 Klavirski koncerl. 21.25 Koncert vojaške godbe, nato koncert ciganskega orkestra. — Dunaj: 19.30 Kultura in umetnost Male Azije, predavanje. 20.10 Viola koncert 20.40 Sonata na klavir. 21.00 »Flauto sole«, opera. — Milani 19.30, Večerni koncert seksteta. 20.40 »11 conte Ory«, opera. — Praga: 19.35 Češke narodne pesmi. 20.00 Violinski koncerl. 20.30 Malo smeha. 22.15 Orgeljski koncerl. — Langenberg: 17.30 Koncert orkestra. 20.05 Veliki večerni koncert, nato zabavni koncert. •— Rim: 21.02 Koncert orkestra. 21.02 »Krištof Kolumb«, lirična opera, — Berlin: 19.30 Koncert narodnih pesmi. 20.30 Plesna glasba. — Katovice: 18.00 Koncert iz Vnriave. 20. i 5 Zabavni koncert. 20.30 Koncerl zabavne glasbe. 23.00 Plesna g'as-ba. — Toulouse: 19.45 Koncert orkestra. 20,15 Orkestralni koncert. 21.00 Večerni koncert
O prHlki emigrantskega diocezanskega zborovanja v Parizu je otvorila Bratovščina sv. Sergija poučno razstavo verske književnosti in svetih podob (ikon). Nudi razveseljiv pogled na smotre-no krščansko vzgojo, s katero kljubuj« emigracija izzivalnemu sovjetskemu brezbožništvu in mirnosti med samimi begunci. Samo iz Athosa in Pod-karpatske Rusije so dospeli na razstavo ostanki nekaterih starejših izdaj, pretežna večina razstavljenih knjig (do 15% in nad 300 naslovov) pa je izila v emigraciji. Razen 33 založb so žrtvovali v ta namen številni premožnejši zasebniki.
Med misijonskimi založbami je na prvem mestu skromna Bratovičina sv. Sergija. Deluje v Parizu (93, rue de Crimče, XIX) tretje leto brez vsake podpore in premoženja, a kljub temu jc že razširila do 100 tisoč izvodov versko nravstvenih, bogcslovnih in bogoslužnih knjižic pa lističev. Ima tudi svoje glasilo »Sergijevski listi«, in zemljevid na zidu kaže, da se čitajo razen Evrope po vseh delih sveta. Ruski begunci bivajo tudi v severni in južni Ameriki, Afriki, Aziji in Avstraliji. V Jugoslaviji zasleduje slične cilje založba ieromo-naha o. Ioan« v Beli Cerkvi, ki je natisnila nad 35 tisoč povprečnemu verniku potrebnih knjižic! Založba pravoslavne misije na Češkoslovaškem (vodja arhimandrit Vitalij) skrbi predvsem za cerkvene potrebe emigracije. Posebno priljubljenost uživajo njeni vedno popolnejši koledarji. Izmed drugih založb je največ storila pariška YMCA Press, ki je objavila veliko izobraženim slojem namenjenih ruskih versko-filozofskih, umetniških in apolcgetičnih knjig. V Varšavi razvija živahno delovanje založba »Dobro«. Založba kneginje N. Ja-švilj v Pragi zalaga emigracijo s priljubljenimi preprostimi življenji svetnikov. Slednjih še vedno primanjkuje. Sla-bo so zastopana tudi potovanja po svetih krajih, učbeniki in mladinska književnost. Malo iz0edov ima pod težavnimi razmerami v emigraciji tudi znanstveno bogoslovje. Največ paž-nje se je posvečalo molitvenikom in knjigam versko filozofske vsebine, v kolikor odgovarjajo zahtevam široke množice vernikov. V Parizu izhajajo najboljši bogoslovni časopisi: »Putj« (glasilo pravoslavne versko filozofske akademije), »Prnvo-slavnaja rayslj« (glasilo Bogoslovskega instituta) in pedagoški »Voprosy religioznago vosprtanija i ob-razovanija«. Razen tega so zastopani po 14 manjših mesečnikih in tednikih: Pariš, Poljska, Latvija, Finska, Češkoslovaška, Zedinjene države in Har* bin v Mandžuriji.
Razstava nudi dokaz verskega delovanja emigracije, a njegovi uspehi so še vedno nezadostni. Ob vhodu v razstavo so nameščeni iz sovjetskih virov posneti podatki o protiverski propagandi. »Zveza bojevitih brezbežnikov« s sedežem v Moskvi šteje letos nad 1 milijon članov. Tednik »Bez-božnik« izhaja v 375 tisoč izvodih, ilustrirani tednik »Bezbožnik u slanka« (v tovarni — namenjen je delavstvu) v 170 tisoč in znanstveni« mesečnik »Antireligioznik« v 35 tisoč izvodih. Tekom prvih treh letošnjih mesecev je razširil list Bezbožnik« 13 milijonov ljudskih letakov in 274 izvodov proti-verskih učbenikov. »Pravoslavni bratje! — sklepa Bratovščina sv. Sergija la pregled, — imamo vsi skupno dolžnost, da širimo versko knjigo!«
Iz službenih objav
Kraljevska hanska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za prevzem gradbenih del pri popravi upravnega poslopja kraljevske bnnske uprave v Ljubljani, Bleiweisova cesla, I. javno pismeno olerlalno licitacijo na dan 21. julija 1930 ob lil v sobi šl. 17 Tehničnega oddelka kraljevske banske upravo v Ljubljani, Turjaški trg št. l-III. Potrebni podatki, pojasnila in ofertni pripomočki so dobivajo med uradnimi uraini proti plačilu na-pravnih stroškov pri istem oddelku v sobi št. 21.
Vpisi v trgovinski register.
Tovarna ločenjo dragih kovin, družba z o. «. v Ljubljani. Obratni j>redmet: predelava odpadkov dragih kovin, rafinerija dragih kovin, nakup dragih kovin in odpadkov dragih kovin ter prodaja istih, topilnica zlata, srebra in platina. — Unger & Ko. v Ljubljani. Obratni predmet: Avto-gensko in električno varjenje vsakršnih kovinskih predmetov z električnimi varilnimi stroji ler nabava in prodaja železnih in drugih kovinskih konstrukcij na drobno in debelo.
Koiikurzni razglasi. Konkurz prezadolženc zapuščine Vinkšlja Franca, Irg. v Gradacu št. 47. Ker se tudi za 2. julija 1930 odrejenega naroka za zborovanje upnikov ni udeležilo zadostno »levilo upnikov in je bil zalo narok brezuspešen, odreja konkurzni komisar nov narok 10. julija 1C30 ob 13 v sobi št. 20 Okrajnega sodišča v Metliki.
Iz društvenega življenja
Rudarska godba v Velenju proslavi v nedeljo, 3. avgusta na vrtu Rudarskega Doma 10-lelnico svojega obstoja s koncertom, ljudsko veselico, tombolo itd. Vsa okoliška društva se naprošajo, du na la dan ne prirejajo veselic, obenem se pa vsi ljubitelji lepe glasbe uljudno vabijo k obilnemu po-setu, ki bo marljivim godbenikom nova pobuda za uadalnje delo na glasbenem in narodno-kulturneui polju!
Darovi
Za cerkev Kristusa Kralja v Hrastniku so darovali: po 30 Din: Marija Bregant, Murska Sobota; Marija Skušek, Kačica; Družina Regovc, Jesenice; Matevž Praprotnik, Studenec, Ljubljana; Andrei Punlar, Turška gora p. Krško; Franjo Grom, Naklo; Franjo Grbec, Travnik; Josip Šepec, Lož pri Rakeku; Franc Peršak, Sv. Jurij ob Ščavnici; liliza Jošt, Konjice; Strokovna zveza viničarjev, Ljutomer; Jože Sobočan, D. M, v Polju; Franc Lešck, Štore pri Celju; Josip Skalar, Zidani most; Neža Koselj, Žirovnica. — Din 26 Janez Nagoda, Hote-deršica. — Po 25 Din: Alojz Košir, Moste pri Ljubljani; Janez Flajs, Krmelj; Karlina Šega, Retje; Dragotin Rostohar, Litija; Kari Vider, Sv. Rupert pri St, Jurju ob j. ž.; Jože Markič, Sv. Trojica pri Moravčah; Franc Maleš, Nasovičc pri Komendi; Marija Ravnik, Boh. Bistrica; Hranilnica in posojilnica v Velenju; Ivan Kardiš, Loški potok; Hranilnica in posojilnica, Sv. Križ pri Litiji. — Po 24 Din: Ana Jenko, Tomačevo; Martin Brumer, Krapje; Ivan Granf, Mežica; Kon. Vollmayer, Tržič; Jos. Papotnik, Sv. Lovrenc na Poh.; Pold« Govekar, Kižc na Gorenj.: A. Krčan, Krško; Ma. rica Pompe, Marenberg; Johun Sotler, Leskovce; Marija Pravhar, Voklo; Franc Lavtižar, Ljubljana; Martin Humek, Ljubljana; Franc Kukovica, D. M. v Polju; dr. G. Pečjak, Ljubljana; Franc Vrhovnik, Tržič; Franc Jakopič, Tržič; Stane Abolnar, Velika Loka; Marta Čada, Trbovlje, Ivan Zupane, Trbovlje; Franc Kerr.perle, Puterhof. — Din 28.80 Janez Goričan, Konjice. — Po 20 Din: M. \Vigele. Dol pri Ljubljani; Simon Juvan, Št. Vid nad Ljubljano; Ivan Vodiškar, Zg. Zadobrova; Usmiljenke hiralnice v Komendi; Terezija Kos, Gradec-Litija; Julija Mcško, Ve!. Nedelja; Franc Cvetko, Mo-škanjci; Ivan Petraš, Kranjska gora; Marjeta Bučar, Komenda; Blaž Dvoršan, D. M. v Polju; Franc Vrbinc, Toplice pri Novem mestu; Ivan Krajšek, Sv. Jurij ob j. ž.; Ana Vuga, Kalobje; bivši orlovski odsek, Reteče; Slov. kal. prosv. dr. Sv. Jurij ob j. ž.; Marija Kckec, Bukovci pri Ptuju; Ivan Mihevc, Ljubljana; Marija Preželi, Boh. Bistrica; Rud. Strnad, Ljubljana; Jernej Skubic, Bloke; Fr, Bohanec, Vojnik: Franjo Sušnik, Ljubljana; Francka Demšar, D. M, v Polju; Anton Kupšek, Trbovlje; Alojz Ahačič, Tržič; Jože Novak, Vel. Lašče; Francka Demšel, D. M. v Polju; Kristina Urbajs, Hrastnik; Jože Poklukar, Tržič; Franc Rutar, Za-vidoviči, Bosna; Helena Jagrič, Zid. most; Marjeta Erzar, Ljubljana. — Din 19 Janez Merlak, Hote-deršica. — Din 16 Matevž Mišič, Nova vas. — Din 15 Franc Pišek, D. M. v Polju. — Din 12 Miloš Grzin, Kozje. — Po 10 Din: Jakob Žemlja, Selo pri Žirovnici; Ana Ribič, Vojnik; Marija Bon-čina, Ljubljana; Jože Horvat, Žužemberk; Josip Čopič, Moste pri Žirovnici; Anton Zupančič, Stična; Helena Kožuh, Pristava; Miha Funkl. Zidani most; Anion Stergaršek, Savna peč pri Zid. mostu; Ivan Zavašnik, Vič; Anton Jakič, Dobrepolie; Frančiška Bohinc, Sv. Ilija; Anica Cerar, Lukovica pri Domžalah; A- Vengar, Radovljica; Dom. Pavelšek, Planina; Hel. Lipovšek, Črešnjevci; Ivan Bezgovšek, Sv. Lenart nad Laškim; Julija Pušnik, .lurklošter; Anton Stritih, Tržič; Alojz Škarievec, Vič; Julija • Pušnik, Rožna dolina; Bogomir Rezar, Štore; Janez Tišler, Slap; neimenovan, Tržič; Jernej Jcrinc, Vodice; van Šalamun, Ljubljana; Lcop. Koman, Dravlje; Franc Požlep, Ljubljana; Neža Vehovc, Šenčur pri Kranju; Kristina Lavrin, Vrhnika; Henrik Slreicher, Hrastje; Marija Medved, Sv. Lovrenc na Poli.; Janez Gregorič, Studenec, Ljubljana; Anton Hudej, Mozirje; Jurij Klančar, Novavasi Štefan Jesih, Metlika; Jakob Špelko, Obrežie; Bartol Gregor, Loški potok; Franc Bajt, Srednja vas: Fr. Puconja, Križevci pri Ljutomeru; Franc Lavtižar, Kranjska gora; Ignac Lipovec, Liitlomer; Franc Orehek, Dob pti Domžalah; Ciril Podržaj, Loče pri Poljčanah; Valent. Mikck, Lepinjcvica; Kari Cerar, Lukovica pri Domž.; Anion Strtibclj, Zdenska vas p. Videm; Franc Šuštar, Ljubljana,
in njene podružnice
lombardirajo državne papirje /. 80^ njihove Iturzne vrednosti, s 1% obrestmi brez kakih drugih stroškov. Na vsako obveznico vojne
škode daje 350 dinarjev posojila. Daje posojila tudi na podlagi državnih bonov pod najugodnejšimi pogoji
A. A.
Pridobivajte novih naročnikov!


r l! v.-: -: •*•••' *> v= ■
Potrti globoke žalosti naznanjamo, da jc naš srčno ljubljeni oče, stari oče, brat, stric, last in svak, gospod
Valentin Sitar
užitninski paznik v pokoju
dne 8. t. m. po kratkem, mukepolnem trpljenju, previden s tolažili svete vere, v 70. letu starosti, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb blagega pokojnika bo v čclrtek. dne 10. julija 1930 ob 4 popoldne iz ■mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 8, julija 1930.
Rodbine:
DR. OFFNER, BARON LAZZARINI, OWENS, BOGATAJ, SITAR.
' Mestni pogrebni zarod » Ljubljani
MALI OGLASI!
Vsaka drobna vrstica 1-50 Din ali vsaka beseda 50 par.
Najmanjši oglas • 3 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko I — Na vprašanja brez znamke na odgovarjamo. ,
lil
Izprašan strojnik
izučen ključavn., železo-strugar, z 18 letno prakso pri raznih strojih in kotlih, enako pri elektriki in akumulatornih baterijah za centrale, zmožen vsakovrstne montaže in popravila samostojno izvršiti, išče službo za takoj ali pozneje. Naslov v oglasnem oddelku »Slovenca« pod št. .
7713.
Lončarski pomočnik
prvi delavec na koluti (šajber), sc išče z vso oskrbo. Nastop takoj. -Pismene ali osebne ponudbe na: Martin Blaže-vič, lončarija, Dobova pri Brežicah.
iluibodobe
Vajenko
s predpisano šol. pred-izobrazbo sprejme trgovina z usnjem. Ponudbe pod šifro »Usnje« na oglasni oddelek »Slov.«
Trgovski pomočnik
in prodajalka se sprejmeta za trgovino mešanega blaga. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod 7635.
Blagajničarka
kuhinjska, z letnim spričevalom, se takoj sprejme. Hotel »Orel«, Mari bor.
Učenca
za trgovino mešan, blaga sprejme veletrgovina Lu-dovik Kuharič, Ormož. Pogoji: zdrav, močan ter najmanj 2 razreda srednje šole.
Mesarsk. pomočnika
poštenega, sprejmem takoj. Jožef Musar, mesar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 61.
Mlinarja
dobrega in poštenega — takoj sprejmem. Naslov v upravi pod št. 7725.
Kuharica
pridna in poštena, katera zna dobro samostojno kuhati in opravljati vsa gospodinjska dela, se takoj sprejme. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7762.
Vrtnarski vajenec
z vso preskrbo se sprejme. Ivan Bizovičar, vrtnarsko podjetje, Ljubljana, Kolezijska ulica 16.
Strojni tehnik
dober risar, z znanjem nemščine, se takoj sprej-1 me. Inžener Gustav Ze-manek, Knafljeva 10.

Knjigovodjo
z večletno prakso, zmožen tudi slov. in nemške korespondence, sprejme Industrijsko podjetje. Ponudbe s prepisi spričeval in označbo plače pod »Knjigovodja - korespon-dent« št. 7740 na upravo »Slovenca«.
Lesna tvrdka na deželi iiče
PISARNIŠKO MOč
z daljšo prakso v lesni stroki in znanjem knjigovodstva. Ponudbe pod »Stalno mesto« na upravo lista št. 7758.
V	globoki žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijaletjem in znancem, da je naš srčno ljubljeni soprog, oče, stari oče in brat, gospod
Primož Arko
dne 7. t. m. po dolgi, mučni bolezni, previden s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega se bo vršil v sredo, dne 9. julija 1930 ob 6 popoldne od doma žalosti Dev. Marija v Polju na tukajšnje farno pokopališče.
V	Dev. Mar. v Polju, 8. julija 1930.
Žalujoče rodbine Arko - Kopajtič.
Pouk
Šoferska šola
I. oblast, konc.. Čamernik, Ljubljana, Dunajska e. 36 (Jugoavto). — Tel 2236. Pouk in praktične vožnie.
Objave
Javna dražba
prostovoljna, danes ob 9. Kapiteljska ulica 3.
Izjava!
Podpisani izjavljam, da nisem plačnik za dolgove, katere bi naredila moja žena Ljudmila Šiftar. - Aleksander Šiftar.
Posestva
Hotel
večletni obrat, s 15 sobami, v sredini Belgrada, restavracija in dve veliki kleti, se proda vsled bolezni. Ugodni pogoji. Naslov: čovič, Beograd, Poenkarejeva 46.
Izjava!
Podpisani preklicujem in obžalujem vse, kar sem govoril dne 13. junija 1930 v gostilni ge. Hermine Kvas o g. Francu Novaku, miz. mojstru v Voj-niku žaljivega in se mu obenem zahvaljujem, da je odstopil proti meni od sodnega pregona. - Pod-pečan Franc, posestnik in kolar. mojster, Vojnik.
stanovanja
Stanovanje
3—4 sob s pritiklinami išče za avgust mirna stranka treh oseb. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Nujno«.
Lepa soba
se odda eni ali dvema osebama. Naslov pove uprava pod št. 7717.
Hiša s pekarijo
v zelo prometnem trgu in ob železnici, se ugodno proda. Vprašati pri Društvu posestnikov — Ljubljana, Salendrova 6.
Razno
Pljuča!
Zdravniški zavod dr. Peč-nik-a za pljučne bolezni (Privat-Lungenheilanstalt) Sečovo, pošta Rogaška Slatina. Prospekt 3 Din.
mms
Lep harmonij
naprodaj. Amerikanski izdelek. Ima 15 registrov, močan, prijeten glas. Naslov v upravi »Slovenca« št. 7761.
Prodamo
Drva, odpadki
od žag se dobijo v vsaki količini pri tvrdki Ivan Šiška, tovarna parket v Metelkovi ul. 4. Tel. 2244
Stanovanje
1—2 parketiranih sob, v Mostah ali Vodmatu — iščem za 1. avgust. Naslov v upravi lista pod št. 7749.
Dve lepi stanovanji
letoviščarski, ob Sori, se oddasta. Autobusna in železniška postaja. Naslov v upravi pod 7750.
H3EBS3
Trije trgovski lokali
v bližini glavnega kolodvora in 2 lokala na Glincah, Tržaška cesta, se takoj oddajo. Vprašati pri Društvu posestnikov, Salendrova 6.
Odda se košnja
(oves in detelja). Naslov v upravi pod štev. 7763.
Žaganje in drva
odpadke od parketov oddaja v vsaki količini parna žaga Lavrenčič & Ko, Ljubljana, Vošnjakova ul. 16, za gorenjskim kolodvorom.
Puhasto perje
kilogram po 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. - Potem čisto belo gosje kg po 130 Din in čisti puh kg po 250 D. L. Brozovič, Zagreb, Riča 82. Kemič. čistilnica perja.
Tesan les
popolnoma suh, za takojšnjo uporabo pri stavbah, ima stalno v zalogi »Ili-ija«, družba z o. z., Dunajska cesta 46, telefon 28—20.
Prvovrstni
zarezani strešnik,
kateri dobro prezimi in se ne lušči,
zidno opeko
v večjih množinah in nudi'po nizkih cenah
F P. VIDIC & Komp. tovarna zarezanih streš-ntkov, LJUBLJANA, Prešernova ulica štev. 3
Vedno no viška!
Proda se
5-69 m dolg pult s steklenimi vrati in 2 m visoko stekleno steno z 11 predali ter 2 mizi, dolgi po 2 m. Več se izve pri Hranilnici kmečkih občin, Dunajska cesta 38, med uradnimi urami.
Proda se
štedilnik s pečnicami ter več vrat za sušilnico, in peč. - Poizve se: Karel Kogovšek, Kladezna 4.
Cerkvene klopi
iz mehkega lesa, ki bi bile primerne za večjo podružnico, ceno prodamo. Župni urad v Št. Jan-žu na Dolenjskem.
Dve izložbeni okni
kompletni, in 1 vrata, se zelo ugodno prodasta. — Ponudbe na Kari Prelog, Ljubljana, Gosposka ul.
Kopalne banje
klozete, lijake in vso že-ieznino dobite v trgovini Fr. Stupica, trgovina z železnino, Ljubljana, Gosposvetska cesta 1,
Za stavbe
vsakovrsten suh tesan in žagan les. ladijska tla ceno oddaja - Fran Šuštar, Dolenjska cesta. Telefon2424
II
Obrt
Kmetovalec
in obrtnik!
Če rabiš mober motor, dobiš svetovnoznani Li-ster bencinski motor za
nizko ceno pri tvrdki Fr. Stupica, zaloga poljedelskih strojev, Ljubljana, Gosposvetska cesta 1.
Najnovejša moda Elegantni vzorci Bogata izbira
Crepe de Chine Crepe Georgette Crepe Mongol Crepe Satir Ve/outine Eoulard Moirk Taffet itd.
A. & E. Skabernč, Ljubljana Krušno
moko
in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri
A. & M. ZORMAN
Ljubljana, Stari trg št. 32.
w
koruze . . 158 D rešet. oves 190 D
prodaja proti gotovini
JOS. BAHOVEC
SV. JAKOBA NABREŽJE LJUBLJANA
Načelstvo in nadzorstvo »Električne zadruge za Sp. in Zg. Šiško v Sp. Šiiki«
sporoča najtužnejšo vest, da je dolgoletni predsednik nadzorstva zadruge in njen neumorni sodelavec, gospod
Anton Grepig
industrijalec in posestnik,
Plodroce
vrhne iz la afrika močno
blago Din 240'— mreže - posteljne odeje -žimo - cvilh najceneješ kupite pri Rudoli Sever Ljubljana, Marijin trg 2
Modroce
otomane, divane, fotele in vse tapetniške izdelke Vam -udi najsolidneje in najceneje
Ignacij Narobe,
tapetnik, Ljubljana, Gosposvetska cesta it. 16 (pri Levu).
Krušno moko in rženo moka
vedno svežo, kupile zelo ugodno pri
A. VOLK, LJUBLJANA
Reslieva cesla £4.
Kmetovalci!
Mlatilnice, motorje, Dee-ring-kosilnice, pajkelne, mline za grozdje in sadje, slamoreznice, vratila, dro-bilce za gramoz in vse druge gospodarske stroje ima vedno na zalogi — Fr. Stupica, trgovina z železnino, Ljubljana, Gosposvetska cesta 1.
dne 7. t. m. nenadoma zapustil življenjsko pot in odšel v večnost.
Dne 9. julija ob 4 popoldne bomo zaslužnega pokojnika spremili k pre-ranemu grobu iz mrliške veže državne bolnišnice v Ljubljani na pokopališče k Sv. Križu.
Predragemu pokojniku časten spomin.
V Ljubljani, dne 8. julija 1930.
Narofeite »Slovenca*!
Oglas
ZDRAVO IN MOČNO KRI ZDRAVE IN MOČNE ŽIVCE IZVRSTEN TEK
VAM DAJE
i/Ti/7A sv	ZELEZNO
KINA-VINO
Nabava strojne naprave za električne centrale državnih rudnikov v Brezi, Ugljeviku, Velenju in Vrdniku.
Licitacija za navedeno nabavo, objavljena v »Službenih novinah« št. 110 z dne 16. maja i št. 136 in 137 z dne 19. in 20. junija za 15. julij, se preloži v smislu rešitve gospoda ministra za šume in rudnike P. br. 9849 z dne 26. junija 1930 za dan 18. avgusta 1930.
Iž pisarne oddelka za rudarstvo ministrstva za šume in rudnike, Beograd 9849/30.	A. A.
P. n. Laboratorij »ALGA«, Sušak.
Že dolgo sem opažala, da mi peša moč, da me vsako najmanjše delo utruja, pa vendar nisem opažala nikakega posebnega nerazpoloženja. Pri tem pa me je zelo pogosto bolela glava, bila sem omotična in imela nemirno spanje, dokler nisem izvedela, da je to posledica malokrvnosti. Takoj sem začela jemati »ENERGIN« železno kina vino trikrat na dan po 1 veliko žlico. In komaj gre druga steklenica h konuu, že opažam, kako se mi vrača moč, zdrava barva lic, boljši tek, glava me ne boli več in spanje imam mirno in zdravo.
Vsem, ki so malokrvni, toplo priporočam Vaše izvrstno zdravilo »ENERGIN« železno kina vino.
Planina, 1930. S spoštovanjem Marija Lukič.
P. n. Laboratorij »ALGA«, Sušak.
Letošnjo zimo sem imela hudo gripo, ki mi je pustila za posledico splošno oslabelost, tako da nisem imela nii<akega teka. Lice mi je postalo bledo, za delo nisem imela več energije in telesna teža se mi jo zmanjšala za 6kg. Zdravnik mi je priporočil »ENERGIN« železno kina vino. ki sem ga od Vas v najlepšem redu prejela, in že po 15 dneh sem kot prerojena.
Trdno upam, da se mi po uporabi <3 steklenic povrne moje prvotno dobro razpoloženje in zdravje, pa tudi telesna teža.
D. Polje 1080.	S spoštovanjem
Katarina Zuvičič.
P. n. Laboratorij »ALGA«, Sušak.
Za svoja otroka, 12-letnega Milana in 14-letno Sonjo sem bila že v težkih skrbeh, ko sem ju videla vsak dan manj razpoložena, slabotnejša in brez vsakega teka. Moj hišni zdravnik, ki sem se nanj obrnila, je ugotovil močno slabokrvnost, ki je pač navadna pri vseh otrocih med 10. in 15. letom. Seveda me je takoj opozoril na Vaš preparat »ENERGIN« železno kina vino. In po 3 mesecih, ko so otroci redno jemali ta preparat za krepitev krvi, so si toliko opomogli, da jih je kar lepo videti. Tek imajo izreden, barvo zdravo, rdečo, živahni sc, pravo veselje za stariše. »ENERGIN« seni priporočila takoj vsem svojim znancem, ki so mi danes zelo hvaležni, da sem jih opozorila nanj. Vam pa izrekam najtoplejšo zahvalo.
Rukavac, 1930.	S spoštovanjem
Josipa Grgurič.
P. n. Laboratorij »ALGA«, Sušak. Zahvaljujem se Vam za Vaš dobri preparat >ENERGIN« železno kina vino, ker danes s ponosom in zadovoljstvom opažam, da moja otroka po porabi 3 steklenic »ENERGINA« zelo dobro izgledata. Pila sta ga redno po 3 male žličke na dan pred jedjo, vsak je popil 3 steklenice, in otroka sta danes zdrava in imata izvrsten tek. Eden je pridobil na teži 3 kg, drugi 4 kg. Ves čas, ko sla pila »ENERGIN« železno kina vino nista bila nič bolna, prej pa vedno neraz-položena.	Iskreno sc Vam zahvaljuje
Pazin.	Mirko Cvetkovič.
Za okrepitev odraslih 3—6 stcklanic ..Enerjlrs" »o 3 lllce na dan. otrok 2 steklenici „Energina" po 3 male žličke na dan. Prsd jed,o.
„ElMEBOIlM" železno klna-vlno v lekarnah 1 polllterska steklenica Din 40.—.
3 steklenice »ENERGINA« Din 128 —. PO POŠTI POŠILJA LABORATORIJ »ALGA , SUŠAK f) stcklonic >ENERGINA« Din 248— in I zastonj.
12 steklenic »ENERGINAc Din 492 — in 2 zastonj.
Društvo »Skrb za mladino« v Ljubljani naznanja, da
je njegov dobrotnik in podpornik, gospod
*
Karel Piotrowski,
bandagist,
dne 7. t. m. v starosti 70 let, previden s tolažili svete vere, mirno preminul.
Pogreb se bo vršil v sredo, dne 9. t. m. ob pol 6 popoldne iz hiše smrti, Prečna ul. 3 na pokopališče k Sv. Križu.
Blagemu pokojniku ohrani društvo, kakor hvaležna mladina trajen spomin.	,
Ljubljana, 8. julija 1930.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani
TVRDKA MAČEK GREGORIG HREN, lesna ln mlinska industrija iz Logatca, javlja, da je umrl družabnik, gospod
Anion Gregortg
Pogreb rajnkega se bo vršil v sredo ob 4 popoldne iz veže splošne bolnice v Ljubljani.
Blagega neumornega družabnika ohranimo v častnem',1 spominu.
Logatec, dne 8. julija 1930.
Maček Jakob,
Hren Ignacij.
rn Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cefc.
Izdajatelj: Ivan Rakovec.
Urednik: Franc Kremžar.