Leto LXYm	Poštnina pi»yan» > gotovini \l Ljubija;;!, v tetrtek, dne 13. iic;cii;iira IC-^0._Stev. 292 a	Jena 2 din
din. uiozera-	^^^^^ B^ ■ ^^M	« ^^M m^M ^ nino 10.349
stvo — ne-	^^^^^^^ ^^M fl^H M ^^Mmfe	M ^^M ia
ce-	^^^^^^^ J^^V M	m
loletno za	^HV ^^M M	^^M ulica
120din.	MKF fl^V^^r ^	^ do 40-0»
Kopitarjeva ul.6/IIL	Celje, rtuj, Jesenice,
TeL 40-01 do 40-05	Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po prazniku.	Trbovlj^6*
V	večnem miru
Sedaj leži v večnem snu in miru v slovenskem Panteonu, kamor ga je kot prvega, odkar smo po zamisli mojstra Plečnika zgradili slovenskim nesmrtnikom skupno večno počivališče, pospremil ves narod in ga zagrnil s svojo žalno narodno zastavo, kakor samo v časih njegovih največjih triumlov.
Legel je v svoj nesmrtni grob med slovenske izbrance, med najlepše padle cvetove slovenskega genija, sam zlomljen cvet na najvišjem steblu, ki se ni upognil burjam in zmedam, vihrajočim v ozračju sedanjega evropskega časa, kljubujoč jezi viharjev, stoječ s trdimi koreninami v svoji zemlji, toda zlomil se je pod rahlim dihom Smrti in volje Onega, ki ga je nam Slovencem dal in tudi vzel. V arkadah v gaju zasluženih, sam najzaslužnejši izmed njih, je sedaj našel svoj mir. Zaprl se je grob, na katerega je padlo cvetje njegovih prijateljev, ki jih je štel v življenju med najvišjimi, pa še bolj med najbolj siromašnimi. Nad njim pa so zagorele luči v simbol njegovega večnega življenja pri Bogu, pa tudi večnega življenja v spominu svojega naroda, v katerega se jc vtisnil kot pečat zadnjih desetletij.
Naj počiva v miru!
V	miru, ki ga je živ tako malo užil. Saj sc nam sedaj vse njegovo življenje vidi samo zgodovina gibanj, borb, nevarnosti, tveganj in zmag, pa tudi porazov, ki pa so vedno vodili v nove triumle, v zmagoslavje nezlomljive volje, treznega preudarka, umetniškega oblikovanja najmogočnejših sil, predvidevanja najusodnejših trenutkov v življenju naroda razen enega samega — svoje lastne smrii. Toda tudi ta največji poraz Usode ga je vodil v nov triumf, v katerem je strnil ob svojem mrtvem truplu vse vrste svojega naroda kot samo na najvišjem vzponu svojih sil. Tedaj je kot najlepše ubran zvon pel vsem Slovencem, da si je ves narod otrl solzo veselja ob njegovem glasu — sedaj pa je kot najžalostnejši navček brnel po vsej širni domovini, po slehernih gorskih podružnicah prav tako kot v katedralah središča, navček, kateremu je zopet prisluhnil ves narod in si otrl skupno veliko solzo narodne boli. In ob glasu tega žalostnega pogrebnega zvona se je dvignil slovenski ratar, obrtnik, trgovec in uradnik, siromak in bogataš, ročni in kulturni delavec, rudar kakor žebljar, učenjak in vaški samouk, slovenski iant in dekle, žena in mož, pa tudi njegovemu srcu najljubši akademik in mladec, tudi otrok, kateremu živ* ljenje šele odpira svojo skrivnost — dvignil sc je v e s n a r o d na delavnik in se z veliko žrtvijo zbral v središču naroda, da se vključi v zadnjo počastitev svojemu voditelju in se uvrsti v sprevod njegovega zadnjega triumfalnega pohoda v naročje Zemlje, iz katere je človek in v katero se slehernik povrne.
In ta človek, katerega sestavine iz ila smo položili včeraj v Navje, jc imel moč vladarja in ljubezen svečenika. Z eno roko je držal meč, gradil narodu bodočnost, varoval mu meje, dvigal napredek, usmerjal duha in mu urejal tek; z drugo pa je delil siromakom, otiral »bratovske solze«; s srcem pa je molil in objemal ves narod. In zato ga je tudi ves narod pospremil med svoje nesmrtnike in ga ob telesni smrti obdal s slavo kot svojega največjega sina. Na topovski lafeti, kamor polagajo mrtve državnike kot vojake, branilce meja domovine, je ležalo njegovo mrtvo telo, pred njim, za njim, a še bolj ob njem pa je stopal in stal v najhujšem — tudi srčnem — mrazu narod in klonil glavo.
Njegova pot, po kateri je stopal v zadnjem triumfu, pa je bila posuta z venci cvetja, s koraki mladih, novih, mladih sil; s pogumnimi pogledi v bodočnost, a z iskrenimi solzami ginjene potrtosti; s sklonjenimi glavami zastav, praporov in žalnih
med nesmrtniki
trakov, vihrajočih zadnje pozdrave z njimi predstavljenih narodnih skupin. To je bila pot odločnih državniških stopinj, svečeniških molitev in rožnih vencev redovnic in akademikov, katerih ustnice in srca so izgovarjale molitve, ki jih jc molče prebiral veliki pokojnik s umrlimi rokami na svojem zadnjem molku. To jc bila pot zmagoslavnega vladarja naroda, graditelja narodne države, utrjevatelja vseh tokov v besnenju valov; pa je bila tudi pot svečenika, ki je šel v grob s križem v roki, z molkom okrog rok, sklenjenih nad zadnjo željo slehernega človeka: P a x ! Večni mir mi daj, o Gospod!
In tako drži roke nad z zlatom vezenim vzdihom izmučenega človeka: Mir! Pax! tudi sedaj v grobu nesmrtnega Navja. Kamenita ploča leži nad njegovo temno sobo, kakor je vse življenje bival v skromnih sobicah. Nad njegovim grobom gore sveče: vosek se topi, kakor srce slehernega Slovenca ob prebridki izgubi največjega sonarodnjaka in prvega med njimi. Venci s slovenskimi nageljni venejo, povešajo se rese z zlatimi klasovi panonskih polj, srež lepi na iglah smrečja in večno živem lovor ju; na snegu pred grobom pa sc poznajo šc stopinje predstavnikov najvišjih sil vse države, odposlancev kralja in predstavnikov krmilarjev države, stopinje naših velikih duhovnikov, odposlancev ustanov vsega slovenskega naroda, izbrancev iz vseh področij, njegovih prijateljev in znancev njemu najljubših mladih sil, poroštva bodočnosti, pa tudi žalostna solza njegove edine sestre, ki je stala tu pred njim kakor živi kip slovenske kmečke žene, tiste žene, ki drži pri življenju slovenski rod in ki je tudi v najtežji uri narodnega trpljenja izročila prav njemu v roke največje potrdilo izvrševalca narodne volje.
Na te stopinje zadnjega Koroščevega zmagoslavja v žalosti zemskega pokopa pa stopajo sedaj žalostne noge njegovih obiskovalcev, ki trumoma romajo k njemu v Navje, da se mu zahvalijo za srečo in varnost svoje domovine. Hodijo njegovi častilci in hvaležniki, njegovi nasledniki, izvrševalci njegove oporoke, dediči njegovega Duha. Ta pa trepeta živ nad njegovim mrtvim telesom kot sveče, ožarjajoče pogled v meglo. Luč njegovega duha bo gorela odslej vsevdilj iz srednjega groba nesmrtne arkade, iz največjega groba slovenskega Panteona ter kazala pot v negotova morja časa kot svetilnik ,razpršajoč s svojo lučjo mrakove nad domovino in državo.
Rana slovenskega naroda, ki sc je odprla na ljubljanskem polju, se je zarastla s cvetjem, telo iz ila se je umaknilo našim tako željnim srečanjem, toda duh njegov je postal Nesmrten in njegov grob sveto mesto vsem, ki potrebujejo državniškega navdiha in treznega kompasa za plovbo po morju negotovosti bližajočih se dogodkov.
Ko v tišino Navja udarja veter današnjih nemirnih dni, pa tudi če zamaje vihar stebrovje arkad in se strese stražni angel, čuvajoč počitek mrtvim, — bodo Tvoje roke še vedno ležale na zadnji in največji želji Tvojega srca, izraženi v zlatem napisu Tvojega svečeniškega plašča: Pax! Mir! ki je vsebina vse Tvoje duhovne biti.
In iz tega groba, v katerega Te je včeraj položil narod, boš tudi nam govoril svoje drago geslo, ki ga nikdar več ne izpustiš iz rok: »Mir! Mir naj bo med Vami! Mir! In Delo v njem! In če bodo vejavice viharja završale v Tvoje meje, o Domovina, bom prosil za Mir pri Bogu, v katerem sem sedaj po izmučeni hoji in bojih dosegel svoj večni Mir!«
In v tem večnem miru počivaj med slovenskimi nesmrtniki, največji genij slovenske državniške modrosti in ljubezni!
Koliko jih fe bilo v bolesti z nami združenih
Neskončno je ilo so/ulnih brzojavk in pisem, ki le dni prihajajo i/ vseh krajev dr/.uve in iz inozemstva na naslove ministru g. dr. Kreka, predsedniku vlade g. Drugiše C vetkoviiu, na senat kraljevine Jugoslavije, na g. buna dr. Natlačena. na bivšega ministra g. dr. Kulovca, senatorja g. Smodcja, na Zuuru/.no /vezo in uredništvo >Šlovenca«.
Srbski patrijarh Gavrilo je poslal |>re<ised-niku vlade naslednjo brzojavko' >Ob priliki nenadne smrti prosvetnega ministru dra Antona .Korošca izjavlja sv. sinod kraljevski vladi iskreno sožalje ob veliki izgubi pomembnega državnika in rodoljuba.«
Ameriški poslanik na jugoslovanskem dvoril g. Arthur Bliss je ikisIuI senatu kraljevine Jugoslavije nasledn jo brzojavko: »Prosim senat, da v imenu vlade Združenih ameriških držav in v mojem imenu sprejme i/raze globokega sožalja ob priliki smrti Nj. Fkscelence g. dra Antonu Korošca, čigar osebno prijateljstvo sein zmerom globoko cenil.«
Švicarski opolnomočeni minister dr. Pavel Steiner je poslal zunanjemu ministru dr Cincnr-Markoviču pismo, v katerem i/ra/a v imenu švicarske federalne zveze in v svojem imenu kraljevski vladi najiskrenejšo sožulje ob smrti ilr. Aniona Korošca, predsednika senatu in prosvetnega ministra.
Škof dr. Gregorij Rožman
je prejel iz Ix>ndonn naslednjo brzojavno sožalje:
Prevzv. škofu dr. Gregoriju Rožmanu, Ljubljana: Nailvolj iskreno sožalje in izraze globoke ž.alosli oh smrti našega velikega katoliškega voditelja — Anny Cliristitch (Hristič), London.
Predsednik vlade Cvetkovič
Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič jo_ prejel ob smili piosvetnega ministra dr. Aniona Korošca sledeče brzojavne sožaljke:
Skoplje. V svojem imenu in imenu naših prijateljev in organizacij izvolite sprejeli najiskre-nejše sožalje in obžalovanje za izgubljenim velikanom in jNMlpredsediiik.om naše stranke dr. Antonom Korošcem. Predsednik banovinskega odbora JRZ dr. Cohadžič.
Marija Snežna. O priliki nenadomestljive izgube slovenskega voditelja, predsednika senata in prosvetnega ministra dr. Antona Korošca izražamo kr. vladi najgloblje sožalje. Župan Janez Neki
Sv. Lomrt v Slov. gor. Občinski odbor občine S«. Lenart v Slov. gor. zbran na spominski seji izraža najgloblje sožalje oh smrti ne(>ozab-nega predsednika senata dr. Korošca, častnega občana te občine Župan Slupica
Sv. Ana v Slov. gnr. Obmejni Slovenci zbrani na spominski seji občinskega odbora, vse prebivalstvo in vse organizacije v naši občini izražajo skupno bolest vseh Slovencev in sožalje oh izgubi svojega velikega sina in voditelja Jugoslavije dr. Korošca V tej globoki žalosti se bomo še bolj približali njegovemu gibanju in slorili vse za mirno in lepo bodočnost naše skupno kraljevine Jugoslavije. Župan Spindler.
Sv. Anton v Slov. gor. Ob prerairi smrti prosvetnega ministra in častnega občana naše občine izražamo s spominske seje občine Sv. Anton v Slov. gor. kr, vladi svoje najgloblje sožalie. Župan Poljanec.
Srednja vas pri Bohinju. Ob smrti častnega občana naše občine dr. Korošca Izražamo iskreno sožalje. Zupan Mlakar
Sv. Benedikt v Slov. gor. Občinski odbor zbran na spominski seji ob nenadni smrti voditelja Slovenije dr. Antona Korošca izraža globoko sožalje. Občina Sv. Benedikt.
Škofja Loka. Občina Škofja Loka izraža svoje globoko sožalje kr. vladi ob smrti predsednika senata in prosvetnega ministra dr. Antona Korošca. Župan Ziherl.
Sv. Juri,i » Slov. gor. Globoko pretreseni zaradi smrti člana vlade dr Antona Korošca izražamo svoje sožalje. Župan Roškar.
Krnševac. Ob nenadni smrti našega čislanega ministra in Vašega tovariša v vladi dr. Korošca, prosim, sprejmite iskreno sožalje od strani kolegija kruševske gimnazije in moje. Ravnatelj gimnazije Milan Djordjevič.
Jarenina. Ob smrti člana kr. vlade, prosvetnega ministra in voditelja slovenskega naroda dr. Korošca, se je občinski odbor Jarenine sestal na spominsko sejo. s katere izraža globoko sožalje Vam. predsedniku vlade. Občina Jarenina.
Djakovn. Vaši ekscelenci in kr. vladi pošiljam iskreno sožalje oh smrti dr. Antona Korošca, ki je bil po duhu močan in jx> delu zaslužen državnik. Škof dr. Akšamovič.
Belgrad. Senat in rektor univerze v Belgradu iskreno obžalujeta izgubo velikega državnika in svojega ministra ler prosita, da sprejmete njuno topio sočutje. Rektor Micič.
Ban dr. Marko Natlačen
Ob priliki smrti predsednika senata in prosvetnega ministra dr. Aniona Korošca, je ban dravske banovine dr. Marko Natlačen prejel veliko število brzojavnih sožalnic.
Ban banovine Hrvatske je poslal naslednje brzojavno sožalje: Gospod ban — oh priliki izgube, ki je zadela bratski slovensik narod s smrtjo velikega delavca, politika in rodoljuba, sprejmite moje iskreno sožalje. Ban Hrvatske dr. šubašič.
Bivši narodni poslanec JMO Ismctbeg Gavran Kapetanovič iz Sarajeva je poslal naslednje brzojavno sožalje: S smrtjo voditelja slovenskega naroda dr. Korošca zadeli smo tudi mi v Bosni, ker smo izgubili velikega soboritelja za skupne pravice. Zato sožalujemo v vaši tugi.
Bivši predsednik narodne skupščine in minister v pokoju Stevan Oirif, je poslal iz Sremskih Karlovcev brzojavno sožalje: Sprejmite gospod bun moje iskreno sožalje ob |>riliki smrti dr. Aniona Korošca, predsednika senata in prosvetnega ministra, kateri se je v najburnejših časih, katere zgodovina in naš narod pomni, pokazal velikega državnika kraljevine Jugoslavije in modrega voditelja Svojega slovenskega naroda.
Predsednik Jugoslovanskega učiteljskega združenja Ivan Dimnik, je poslal iz Belgrada za glavno upravo združenja naslednje brzojavno sožalje: Kot predstavnik oblasti dravske banovine Vam izjav-liarn globoko sožalje nad izgubo \elikega sina šloevneev, državnika in domoljuba, dr. Antona Korošca.
Društvo slovenskih likovnih umetnikov v Ljub-Inna Korošca izreka svoje globoko sožalje društvo slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani.
Predsednik Glavnega odbora združenja uči-l.jani je poslalo naslednje sožalje: Ob smrti velikega mecena slovenske likovne umetnosti dr. An-teljev meščanskih šol kraljevine Jugoslavije, Ste-vauovič, je |>oslal iz Belgrada naslednje brzojavno sožalje: Združenje učiteljev meščanskih šol kraljevine Jugoslavije pošilja Vam, kot najvišjemu predstavniku upravne oblasti dravske banovine, izraze globokega sožalja nenadne smrti" velikega sina lega kraja, s katerim se ponaša ves naš narod, graditelja in čuvarja Jugoslavije in preizkušenega prijatelja meščanskih šol, dr. A. Korošca.
Hrvaški književnik in veliki spoštovalec pokojnika, dr. Josip Andrič, je jioslal i z Moroviča brzojavno sožalje: Ob priliki smrti voditelja slovenskega naroda izrekam najglobokejše sožalje. 'JO letni smrtni dnn velikega škofa dr. Aniona Mahniča je postal tudi smrtni dan dr. Aniona Korošca. S tem se simbolično manifestira pomen, katerega ta dva velika sinova slovenskega naroda imata ludi preko mej Slovenije.
Sožalja so izrekli: minister dr. Josip Torbar: minister dr. Džnfer Kulenovif; minister Dušan fantič: bivši minister Ivan Hribar: bivši minister Lazar Kadivojevič; bivši minister Vojin Djurifič: minister prometa inž. Nikola lleslif: bivši minister dr. Marko Kožni: pomočnik ministra za kmetijstvo Jovo Popovič: krajevna organizacija JRZ Celje; okrajna organizacija ,II!Z Celje; mestna občina Celje, predsednik dr. Alojzij Voršič; Zveza fantovskih odsekov v Ljubljani; Oton Župančič, upravnik Narodnega gledališča v svojem in v imenu vsega članstva Narodnega gledališča v Ljubljani; profesorski svet Glasbene akademije v Ljubljani; jugoslovansko profesorsko društvo, sekcija ljubljanska; direktor Josip (iogala v imenu Državne dvorazre.dne trgovske šole v Ljubljani, Zadružne šole v Ljubljani in v svojem imenu; ljubljanski francoski generalni konzul Kcmerand Gabrijel: bivši narodni poslanec Ivan llrek; Stane Liibien-ski iz Jarenine kot predsednik okrožnega odbora samostojne demokratske stranke za Štajersko; župan Janez Ovšenik v imenu občine Predoslje; občinski odbor Cerknica: župan Josip Neinanič v imenu občine Metlika-okolica; župan Kesman z zastopstvom občanov Radovljice v imenu občine radovljira; župan Martin Kokolj v svojem imenu' in v imenu občinskih odbornikov ter občanov občine Velika Pirešica; župnn Klemen v imenu občine Črnomelj; občinski odbor občine Jarenina; župan Turušek Ponkrac v svojem imenu in v imenu občinskega odbora občine Polzela; prosvetno društvo Paračin; Riko Klzner za sarajevske Slovence; dr. Alojzij VVaguer, superior cerkve sv. Vln-cencija v Zagrebu; poselska zveza Celje; dekan Flajnik iz Kočevja v imenu duhovščine in prebivalstva slovenske narodnosti dekanije Kočevje ter v svojem imenu; dr. Sajovir v imenu dijaškega doma v Kočevju ler v svojem imenu; rodbina Woschliagg. šošlanj; Sima Petkovič, uradnik banske uprave iz Novega Sada; tovarna Woschnagg, šoštanj; major Predrag Štefanovi?, Ljubljana.
G. Oton Zupančič, upravnik Narodnega gledališča v Ljubljani: Gospod ban! V imenu Narodnega gledališča, svojim in v imenu vsega članstva mi je čast, izreči Vam kot uradnemu predstavniku Slovenije najgloblje sožalje ob smrti prosvetnega ministra in predsednika senata dr. Antona Korošca, ki jc za naš zavod kakor za vso slovensko kulturo vedno kazal posebno zanimanje in dejansko naklonjenost.
Glasbena akademija v Ljubljani: Profesorski svet glasbene akademije v Ljubljani izraža svojo najglobljo liolset nad izgubo, ki je zadela slovenski narod s smrtjo njegovega voditelja dr. Aniona Korošca.
Škof dr. čekada iz Skoplja: Z duhovščino in narodom skopijanske škofije sočustvujem v tugi slovenskega naroda ob priliki nenadne smrti njegovega voditelja in j>rvaka dr. Antona Korošca.
Minister pravde dr. Lazar Markovič: Prosim Vas, da sprejmete v imenu državnega radikalnega odbora in v mojem imenu iskreno sožalje ob priliki prerane smrti velikega slovenskega in jugoslovanskega državnika in našega tovariša ter prijatelja dr. Antona Korošca.
Glavna zadružna zveza iz Belgrada je poslala banu dravske banovine dr. M. Natlačeni! brzojavno obvestilo, da se bo pogreba njenega dolgoletnega in zaslužnega predsednika dr. A. Korošca udeležilo večje od|x>slanstvo.
Slovenska športna zveza v Ljubljani; Krajevna organizacija legije koroških borccv v Celju; dr. Vinko Vrhunec, ravnatelj TPD v Ljubljani; ing. Janko Hvastija, Ponoviče; okrajni načlenik v Črnomlju Svetina Anton; Sadjarsko in vrtnarsko društvo v Ljubljani; Lovro Planina; dr. Fran Windi-scher v svojem in v imenu Narodne Galerije v Ljubljani; predsedstvo Trgovskega društva Merkur za Slovenijo v Ljubljani; rodbina Kajžer; Ivo Ažman, Hraše pri Lescan; Antc Maštrovič, minister na razpoloženju; Franjo Šik, višji kontrolor, Celje; dr. Vilko Maurer iz Kostanjevice; Združenje šolskih nadzornikov, sekcija za dravsko banovino; Okrožni urad za zav. delavcev v Ljubljani v imenu samouprave, uprave in zdravil, zbora.
Srbsko-pravoslavna cerkvena občina v Ljubljani je poslala gospodu banu sledeče sožalno pismo:
VelesfK>štovani gosj>od ban! O priliki smrti voditelja slovenskega naroda in velikega jugoslovanskega državnika g. dr. Antona Korošca, predsednika senata in ministra prosvete kraljevine Jugoslavije, kateremu je naša cerkvena občina hvaležna za trajno blagoholnost, ker nam je priskrbel veliko stvarno pomoč za zgraditev naše župnijske cerkve. Vas najspoštljiveje prosim, da izvolite sprejeti izraze najglobokejšega sožalja v imenu Srbske cerkvene pravoslavne občine Ljubljana. — Predsednik cerkvene občine: Ljuba Jurkovič.
Iz Novega Sada: Ob priliki izgube, ki je zadela bratski slovenski narod s smrtjo velikega in zaslužnega državnika dr. Korošca, sprejmite v mojem imenu in v imenu prebivalstva f>overjene mi banovine izraze globokega sožalja. Ban Dunavske banovine dr. Branko Kijurina.
Iz Trbovelj: Ob preraui smrti soustanovitelja zedinjene Jugoslavije dr. Antona Korošca Vam g. ban, kot predstavniku slovenske domovine, izrekamo globoko sožalje. — J. Klenovšek, predsednik občine Trbovlje.
Iz Belgrada: Ker sem radi bolezni zadržan, da bi osebno prisostvoval pogrebu, Vas prosim, da v mojem imenu kakor tudi v imenu Glavne zveze srbskih poljedelskil) zadrug sprejete naše naj-iskrenejše sožalje in sočustvovanje za izgubljenim predsednikom. — Voja Djordjevič, preds. Glavne zveze srbskih poljedelskih zadrug.
Iz Zagreba: S pieteto se klanjamo spominu dr. Korošca, velikega voditelja Slovencev in modrega
jugoslovanskega državnika. — Družina generala Nedeljkoviča.
Pismeno sožalje je izrazila g. banu sokolska župa Ljubljana: Visokospoštovani gosjiod ban! Ob smrti velikega državnika g. dr. Antona Korošca časti Sokolstvo Njegov spomin in slavi Njegova zaslužna dela za Jugoslavijo. Prosimo Vas, visokospoštovani gospod ban, da sprejmete ob tej priliki izraze našega odkritega sožalja in zagotovilo odličnega spoštovanja.
Brzojavno sožalje je sprejel ban dr. Natlačen z Vrhnike: Pripravljalni odbor za ustanovitev umetnostne akademije v Ljubljani objokuje smrt slovenskega voditelja in prosvetnega ministra dr. Antona Korošca, na katerega smo stavili vse svoje upe. — Predsednik Marjan Marolt.
Dalje so poslali brzojavke:
Stanojlo Dimitrijevič, urednik srbskega »Kosova« iz Skoplja; bivši minister in ban dr. Viktor Ružič s Sušaka; bolgarski umetnik Kiril Todorov iz Rima; Jugoslov. opolnomočeni minister Fotič iz \Vashingtona; Eleonora in dr. Slanko Švrljuga iz Zagreba; Vinko Brajevič iz Splita; bivši ruski opolnomočeni minister Strandtman iz Belgrada; zagrebški Slovenci, organizirani v Krekovi kreditni zadrugi; jugoslovanski generalni konzul v Diissel-dorlu Dimitrijevič; ljubljanska podzveza Zveze fantovskih odsekov; družina Grubišič iz Glamoča.
Minister dr. Miha Krek
Minister dr. Milia Krek je prejel med drugimi naslednje sožalne brzojavke:
Poglavar jugoslovanske muslimanske verske organizacije rcis el ulema Kehim Spaho: »V neizmerni žalosti, ki je zadela slovenski narod in vso državo s smrtjo velikega voditelja |>oknj-nega dr. Korošca, izvolite obenem z vsemi pri ja- ! telji in z družino sprejeti moje najiskrenejše i sožalje.«
Vojni minister armadni general gosp. Pešic Peter: »Ob jniliki smrti dr. Korošca, našega velikega rodol juba, velikega Jugoslovana in mojega osebnega prijatelja sprejmite moje iskreno so žal je.«
Razen tega so izrazili ministru g dru Kreku brzojavno svoje sožal je še nasledn ji ministri: za gozdove in rudnike dr. Džnfer Kulenovič, prometni ing. Nikola Beslič. poljedelski dr. Branko Čubrilovhf, dr. Srd ja n Budisti vljevic, |)oštni dr. Torbar, nalje bivši ministri dr Albert Krnnier. dr. Stanko šverljuga, Mišn Trifunovič. Milan Grol v imenu glavnega odbora demokratske stranke, dr. Rogič, inž. Daka Popovič, kiijun-'žič. Nikola Uzunovič v imenu JNS, Dušan Letica. Vojin Djurtčič, Milan Ačimovič, dr. Kožni. dr. Mile Miškulin, |>odpredsednik senata, Jovun Al-iiparntnkovič. Ljubomir Pantič. Panta Jovano-vič. Nikola Kabalin. dr. Sekula Drljevič, Andriia Radovič, ministrski predsednik v pokoju, dr. Vekoslav Kukovec.
Ban banovine Hrvatske dr. Ivo šubašič jo po-slal ministru or. Kreku in Slovenski ljudski stranki naslednji brzojav: -Ob priliki smrti velikega sina bratske Slovenije, odličnega jKilitikn in zaslužnega državnika s|jrejmite v mojem imenu in v imenu vse banovine Hrvatske izraze globokega sožalja.«
Nadalje so poslali sožnlne brzojavke ban zetske banovine Krstič, ban moravsko banovino Krnsojevič, ban dunavske banovine dr. Branko Kijurina, ban vardarsko banovine Rafajlovič, znsto|>nik bana vrbavske banovine Go.jko Ružič ter bivša bana Pavel Ivanišcvič in dr, Rodivo-jevič.
Splitski nadškof dr. Bonefačič je poslal ministru Kreku naslednjo brzojavko; »Iskreno sočustvujem z Vami in vsem slovenskim narodom v žalosti ob mrtvaškem odru njegovega prvega sina budnega voditelja, izvrstnega in nesebičnega jugoslovanskega oržavnika ministra dr. Antona Korošca. Večni mu pokoj in slava!«
Toplo brzojavno sožal je je izrazil tudi hvar-ski škof Pušič.
Sožalne brzojavke so poslali tudi naslednji senatorji in narodni jioslunci sedanji in bivši: dr. Časiav Nikitovič, Vlada flie dr. Milan Protič. Boža Jeličič, Pozderac, Miloš Dragovič, Juro Vukovič, Dimitri je Jovanovič, Vrelješevič. Franc. 1 lamin, eden od voditeljev nemško manjšine v Jugoslaviji, Sava Petrovič. Života Milanovič, Ciljali. Sava Vujič, dr. Sajkurevič, Ljubo Pater-nogič. lzmet-beg Guvran Kapetanovič, dr. Iluzija Gavran Kapetanovič, Dragoslav Puntovič, Toclor Živkovič. Joahim Kitnjašič, Anton Smarc, Krsta Strezovič, dr. Ivo Bučič, Dušan Miloše-vič, Milivoje Perič iz Smedereva.
Poleg neštetih brzojavk, ki so jih jioslale slovenske mestne, trške in vaške občine sn poslali iz ostalih krajev države izraze sožalja v imenu svojih občin naslednji župani: Dragutin Živkovič za Niš, Muhamed Zlatar za Sarajevo, Josif Mihnjlovič za Skoplje, Tomo Miloševič za Cetinje. Milan Rajakovič za Smederevo, dr. Mirko Bnjič zn Split. Milutin Milojkovič za Požare-vac, dr ■ Djordje Donovič za Resan, Miloš Ste-vanovič in Momir Stankovič za Kragujevac in mnogi drugi.
Svoje izraze iskrenega sožalja so poslale še mnoge ugledne osebnosti iz vse države, med drugimi dekan pravne fakultete iz Subotice dr. Ačimovič, ravnatelj državnih železnic v Ljubljani inž. Kavčič, Sreton Bibič, bivši pokojnikov sodelavec ml leta 1916. Spaho Hnbiha iz Sarajeva. diplomat Miloševič Sorgo iz Rima. dr. Zlnt-ko Kuntarič i"z Zagreb«, industri jalec Vlada Te-oknrovič iz Paračina, dr. Branko Magaraševič, direktor moške gimnazije v Novem Sadu, Lujo Valtcr iz Jasenovca, zdravnik dr. Jakša Račič iz Splita, Olga Pavelič, vdova bivšega predsednika senatn. predsednik okrožnega sodišča Vi-dovič, Celje, prof. Marko Vunič, Vojislav Ma-ksimovič, direktor tetovske gimnazije, Slovenska zimskošportna zveza Jesenice, Nikola Djordjevič, rektor brjfcoslovja, Bitolj dr. Ivan Per-nar: Ob izgubi največjega sina Slovenije sprejmite iskreno sožalje. glavni urednik splitske ■»Nove Dobe« Vinko Brajevič, Dragutin Živkovič iz Niša, Žarko Vlaho iz Splita, upravnik Čedomir Todorovič iz Skoplja, družina pok. dr. Matka Laginje iz Zagreba, odvetnik Stevan Popovič iz Belgrada. don Sime Kovačič s Ilvaro. dr. Kn-tember iz Zagreba. Pavao Doko iz Splita, dr. Popovič i/ Slun jn. I vira Mcštrovič-Bosanski iz Zagreba. Rado jo Jankovič iz Belgrada. industrijalec Vladimir Arko iz Zagreba, dr. Frnn Rn-potec, poštni ravnatelj v Sarajevu, Dragotin
Bogdanovič, okrajni načelnik iz Banja Luke, gimnazijski ravnatel j Rasovič v imenu profesorskega zi>ora in dijakov gimnazije v Arandje-lovcu, Franjo Pavešič, izdajutelj in urednik »Pri-morja« nu Sušaku.
Številne so tudi brzojavke, ki sn jili poslale razne gospodarske ustanove, zadruge, kulturne organizacijo in druge korporucije ter društva. Brzojavke so poslale Rafaelova družba v Ljubljani, Slov. kat akad. društvo »Danica« iz Ljubljane, legija koroških borcev v Ljubljani, upravnik Državne hipoteknrne banke dr. Momir Olomazič, Zadružna gospodarska banka iz Ljubljane, Delavska zbornica i z Ljubljane, Muzejsko društvo za Slovenijo, Upravni odl»or Fe-rijolnega Saveza Glasbena akademija v Ljubljani, Umetnostno zgodovinsko društvo v Ljub-Ijiini. osebje Ženiljorndniško zadruge v Jngodi-ni, Glavni Savez srbskih zuc.rug za podrinsko oblast, Dentistična zbornica dravsko banovine, Zvezna organizacija tiskarskih podjetij Jugoslavije, Christofov učni zavod v Ljubljani,
Razen tegn je ministru dru Kreku poslal brzojavno sožulje tudi nekdanji ministrant pokojnega dra Korošca Rado Gcrličar iz Sturega Beče jn.
Številne so brzojavke, ki so jih poslale krajevne. okrajne in banovinske organizacijo Jugoslovanske radikalne zajednice iz vse države. Med drugimi je v imenu kra jevno organizacije JRZ v Strumici poslal njen predsednik Mihajlo Stojanovič nasler.njo brzojavko: iKot šopek cvetja iz najjužnejših gora našo domovino polagamo naše sožalje jired krsto vrlega Jugoslovana iu državnika« nesmrtnega Korošca.«
Senator dr. Kulovec
Vodja slovensko JNS in glavni tajnik JNS g. dr. Albert Krainer jo j>oslal senatorju dr. Ku-lovcu brzojavno sožalje sledeče vsebine: Globoko pretresen iskreno žalujem z Vami za velikim sinom našega naroda — dr. Albert Krainer.
Islotauo sc poslali bivšemu ministru in senatorju dr. Franu Kulovcu sožalja sledeči: Djordje Cirujičič i % Foče v Bosni, kjer je bi! dr. Kulovec svoj čas interniran, bivši minister dr. Stanko Šverljuga, prosvetno društvo katoliških akademikov »Dnnica« iz Zagreba, dr. Sajovic, advokat iz Kočevja v imenu dijaškega doma in v svojem imenu, hrvatski književnik dr. Mile Budak iz Zagreba, Vinko Brajevič, urednik »Nove dobe« v Splitu, Nikoiič iz Belgrada. insp. Franc ša-lehar, predsednik kluba poštarjev JRZ iz Ljubljane, bivši poslanec Rude Bnčinič iz Zagreba.
Minister pravde dr. Lazar Markovič je j)oslal senatorju dr. Franu Kulovcu brzojavno sožalje sledeče vsebine: Ob težki izgubi, katera je zadela Slovenijo in celo našo državo ob priliki prerane smrti dr. A. Korošca, Vašega sijajnega voditelja in velikega jugoslovanskega državnika, prosim Vas, da sprejmete iskreno sožalje v mojem imenu in v imenu mojih prijateljev iz državnega rrdikalnega odbora.
Glavni tajnik Hrvatske seljačke stranke in senator dr. Jura,j Kmjcvič je poslal brzojavno sožalje sledeče vsebine: Vodstvu slovenske ljudske stranke-, Ljubljana. Vam in vsemu slovenskemu narodu pošilja iskreno sožalje dr. Jura.j Krnjevič.
Ljubljanski župan dr. Adlešič
je ob priliki smrti častnega občana Ljubljane prejel naslednja sožalja:
Ravnatelj državnih železnic v Ljubljani inž. Kavčič: Visokosjioštovani gospod župan! Pretresen |)o krutem udarcu, ki je bil prizadejali državi in posebno še Slovencem z nenadno smrtjo velikega državnika, izrekam Vam, g. župan, in stranki v lastnem kakor v imenu dir?kcije državnih železnic v Ljubljani in vsega njenega osebja najglobokejše sožal.,e. Blagojjokojnika, ki .jo znal s tolikšno državniško modrostjo voditi slovenski narod. ki je bil med ustvaritelji naše skupne domovine Jjgoslavije, ki je bi! tudi njen ministrski predsednik v težkih časih in ki je tudi v sedanjih usodepolnih trenutkih dal vse svoje sposobnosti na raz|)olago državni skupnosti za ohranitev miru, bodo železničarji še prav posebno kot svojega večkratnega resornega ministra ohranili v globoki hvaležnosti in večnem spominu.
Komandant 40. pcšpolka »Triglavskega« polkovnik Mil. J. Gladovič: Žalostna vest o smrti velikega sina naše skupne domovine Jugoslavije, velikega državnika in častnega občana lepe nam Ljubljane dr. Antona Korošca me ie globoko pre-sunila. Prosim Vas, spoštovani gospod župan, da oh priliki te velike in težke izgube sprejmete moje iskreno sožalje, sožalje. ki prihaja iz glo-bočine mojega srca, kakor je treba, da prihaja iz vseh src pravih domoljubov skupne nam domovine.
Sožalna pisma oziroma brzojavke so poslali g. županu še: Hrvatsko kulturno društvo »Napre-dak« — podružnica v Ljubljani, Trgovsko društvo »Merkur« po svojem predsedniku dr. Windischer-ju, Ljubljanski klub po predsedniku dr. \Vindi-scheiju, v imenu prebivalstva mesta Kragujevac in mestnega sveta predsednik in podpredsednik občine, predsednik občine mesta Cetinje Tomo Miloševič, predsednik ruske kolonije v Ljubljani in predsednik Združenja ruskih nacionalnih bojevnikov v Jugoslaviji za Ljubljano.
Zadružna zveza v Ljubljani
jc prejela sledeče sožalne brzojavke: Z žalne seje zadrugarji Sarajeva pošiljajo izraz sožalja o priliki smrti dr Antona Korošca, odličnega zadru-garja in Vašega dolgoletnega' predsednika. Za zadružne ustanove Sarajeva: Filip Primožič predsednik iz Splita Vodopija Joso
Iz Zagreba: Ob priliki težkega udarca in velike izgube, s katero ie smrt dr. Antona Korošca zadela Vašo zvezo ia vse zadrugarstvo Jugoslavije, bodite prepričani, da neizbrisne zasluge velikega zadrugarja dr. Korošca za varstvo in napredek celokupnega zadrugarstva Juj;oslaviie hivat«ki za-drugarji cenijo in žalost Vašo občutijo Dr Stepen Postič, predsednik Osrednje 7Aeze hrvatskih kmečkih zadrug v Zagrebu; Zvezi fanto skib odsekov in Prosvetni zvezi brzojavno sožalje sta izrekla dr. Berger in Leveč iz Zagreba.
Zadružna zveza je nadalje prejela še naslednja brzojavna sožalja; Zveza nemških zadrug v Kočevju in župnik Andrija Fišer, zadruga v Sv, Jurju pri Donjetn Kraljevcu, Zveza agrarnih zadrug v Skoplju.
Se le sedaj se zavedamo, kaj nam je bil
Komemoraciia zadružnikov
Včeraj 17. t. m. so se sestali v frančiškanski dvorani ob .'J popoldne zastopniki Glavne zadružne zveze, revizijskih zvez, ki so se udeležile pogreba, upravni in nadzorni odbor Zadružne zveze ter številni predstavniki podeželskih zadrug, da počusle spomin svojega pokojnega predsednika. Oder dvorane ie bil v črnih in slovenskih barvah, predsedniški stol je bil prazen kol simbol, da tistega, ki je predsedoval sejam Glavne zadružne zveze in Zadružne zveze, ni več.
Uradni ravnatelj Zadružne zveze g. dr. Basni se je v občutenem govoru spominjal dela in zaslug pokojnika in dejal lucd drugim:
Govor ravnatelja dr. Basaja
Sešli smo se na žalno zadružno zborovanje, da se spominjamo našega zadružnega voditelja, njega, ki je vedno vodil naša zadružna zborovanja, če ga le niso zadrževati važnejši državni posli.
Miokievvicz, veliki poljski pesnik, je primerjal domovino z zdravjem. Šele ta, kdor jo zgubi, jo ve prav ceniti. Dr. Korošec je bil naše zdravje, naša moč. Danes šele vidimo vso njegovo veličino in obsežcmo njegovo ceno, ko smo ga zgubili. Izpraznjeno je predsedniško mesto pri Glavni zadružni zvezi v Belgradu in predsedniško mesto pri Zadružni zvezi v Ljubljani, pri dveh najpomembnejših ustanovah. Obe veliki zadružni ustanovi sta izgubili svojega voditelja. Toda tu ga bo mogoče nadomestiti z izvolitvijo naslednika. Ne bo pa mogoče nadomestiti duhovne veličine in avtoritete dr. Korošca, s katerima je vodil zadružništvo, ščitil zadružne koristi in v javnosti predstavljal naše zadružno gibanje. Bil je kakor močna trdnjava za vse naše zadružno gibanje, tako da nas nasprotniki niso upali resno napadati.
Zadružno delo je bilo dr. Korošcu narodno, socialno in prosvetno delo. Prežet z veliko ljubeznijo do svojega naroda je dr. Korošec v zadružništvu videl tisto pot, ki vodi narod do boljšega življenja. Zato pa je vse svoje sodelavce, inteligenco, zlasti pa mladino vnemal in pridobival za zadružno delo. Ni še pol leta — 26. junija letos je bilo — ko je dr. Korošec vodil v tej dvorani veliiio zadružno zborovanje, glavno skupščino Zadružne zveze ob njeni 40 letnici. To je bil menda njegov zadnji javni zadružni nastop. Tedaj je, kakor ob raznih drugih prilikah, pozival k delu. Kakor oporoka našega zadružnega voditelja se slišijo danes njegove besede in bodrila:
»Težko je v sedanjih nestalnih in nejasnih časih voditi zadružništvo. Toda čim bolj je težko, tem bolj je tudi potrebno. — Ako gledamo na/.aj v prva leta naše 40 letne Zadružne zveze, vidimo, da se je zadružništvo začelo graditi z veliko mladeniško navdušenostjo. Z istim elanoin naj se poslopje tudi dozida in dovrši. Za to je potrebno dvojno: slnri naj vztrajajo, a mladi naj nastopajo v zadružnem delu.
Pozivamo zato posebno našo mladino, katere je po številu in po kakovosti več kakor pred 40 leti, da vstopa v zadružno gibanje. Naj nas ne plašijo neuspehi, nesreče v preteklosti, temveč naj nas dviga in bodri tisto dobro, ki ga je zadružništvo v zadnjih 40 letih prineslo slovenskemu narodu, kateremu moramo vsi in povsod služiti.
Ilvala vsem dosedanjim zadružnim delavcem za njih delo in trud, a mladim in novim kličemo: Na plan!«
To so besede zadružnega voditelja, to je povelje vojskovodje, ki vodi svojo armado od borbe do borbe, a Tudi od zmage od zmage. Vsem pa je veljalo naročilo voditelja, ki je ne le zadružni voditelj, ampak pravi narodni voditelj, naročilo, dn moramo narodu vsi in povsod služiti. Naj tu navedemo njegove besede, ki jih je izrekel že skoro pred 20 leti na nekem shodu v majhni slovenski kmečki vasi, ko je ugovarjal na tedaj običajen očitek, češ, da je Slovence prodal. Tedaj je trduo in določno izjavil:
»Prijatelji, prosim vas, da mi verujete lole: Priznam, velik grešnik sem, toda enega greha si pa ne dam od nikogar in nikoli očitati: da bi bil kdaj koli v svojem življenju izrekel le eno besedo, stopil le en korak ali storil le eno dejanje, za katerega bi mislil ali celo vedel, da bo v škodo slovenskemu narodu.«
In kakor je bil v tem oziru skrajno natančen, naravnost strog proti sebi, tako je bil nepopustljiv proti vsem, ki so delali na raznih področjih javnega življenja v Sloveniji.
Kot narodni voditelj, ki se ni zanimal za podrobnosti, je ob vsaki priliki priporočal delavnost in varčnost. Na glavni skupščini Zadružne zveze li. IV. 1929 je naročal zbranim delegatom: »Zadružništvo more nadaljevati le tam. kjer se mnogo dela in nmogo štedi. Tudi v drugih delih države
se bo moglo bolje razviti le, če bodo spoznali, da je varčevanje glavni pogoj za procvit zadružništva.*
V prepričanju, da je zadružno delo narodno in socialno delo v korist najširših slojev naroda, je v zadružnem delu zahteval nesebičnost, požrtvovalnost, za katero je vsem sodelavcem nudil najčistejši vzgled
Dasi je bil odločen pristaš demokratičnih načel in je širokogrudno dal svobode in prostora različnim naziranjem, vendar je v zadružnem gibanju visoko cenil edinost in disciplino. Ko je našemu zadružništvu grozil razcep, je odločno branil skupnost našega zadružništva v družbi z dr. Krekom. Tedaj se je sicer nekaj zadrug od te skupnosti odcepilo. Vendar dr. Korošec ni bil maščevalen. Tako so se vse zadruge bivše Zadružne centrale, ki je bila osnovana proti Zadružni zvezi, zopet vrnile v Zadružno zvezo pod vodstvom dr. Korošca.
Ni ga več med nami. Stavba zadružništva, ki smo jo gradili pod njegovim modrini vodstvom, se mora izgrajevati naprej. Zato ob sveži gomili našega zadružnega in narodnega voditelja sklonimo, da nas bo slej ko prej vodil pri našem delu njegov plemeniti duh in njegov svetli vzgled. Zakaj pokojni dr. Korošec bi mogel s Kristusom reči o sebi: »Vzgled sem vam dal.«
Slava mu! Slava in večen spomin!
V	imenu hrvatskih revizijskih zvez je govoril g. dr. .lurelič, v imenu Glavne zadružne zveze sekretar g. dr. Sibe Zaninovič, v imenu srbske Zveze kmetijskih zadrug pa g Miloš Mi-loševič. Vsi govorniki so poudarili, da strašno bol. ki ju doživlja slovenski narod, čutijo močno ludi Srbi in Hrvati, zlasti pa zadružniki, ki so zgubili soustanovitelju in prvega ler edinega predsednika Glavne zadružne zveze in velikega borca za zadružno idejo.
V	resnobi in lihi žnlosli ie bilo zborovanje ob 4.,'il) zaključeno.
Zadružna zveza ie prejela poleg že objavljenih sožalnili brzojavk sožalja še od sledečih:
Savez nabavijačkih zadruga državnih služ-benika: Savez srpskih zemljoradničkih zadruga, Sarajevo: Zadružni savez. Splil; Sredisnji savez čehoslovuških zeml joradničkih zadruga, Novi-sad: Savez privrediiih zadruga. Sombor: Savez zadruga gospodarske sluge. Zagreb: Kreditna zadruga uslužbencev državnih železnic. Ljubljana: Hranilno in posojilno društvo. Celje: Ptujsko prcdujeiiino društvo, 1'luj. Kmečko-delavska hranilnica in posojilnica, Teharje: Klektrnslroj-iia zadruga. Podblica: Nakupovalnica in vnovče-valnica, Ljubljana; Zveza slovenskih zadrug, Ljubljana: dr. Šalih Udivarlič. šef odseka za zadružništvo v ministrstvu za kmetijstvo: Dur-man, revizor Glavne zadružne zveze.
Zadnja slika pok. voditelja pred njegovo rojstno hišo v Biserjanih. Desno stoji njegova sestra Marija, levo pa dr. Aleksič in Marko Krajnc
Žal na komemoraciia MJRZ za Slovenijo
ji nikdar in nikoli ne moremo jmsvečati dovolj truda in dela.
Gospod predsednik, poglejte svojo mladino, mladino, ki Vam je še pred nedavnim nosila in v Celje prinesla v štafeti list za listom iz vseli delov Slovenije, liste, v katerih je bila izpoved ljubezni mladine iz slovenskih pokrajin do Vas in do vsega, kar je bilo Vam svetega, do slovenskega naroda, države, do dinastije Karadžordže-vičev, do večnega kralja miru, do Boga. Danes pa je prihitela ta Vaša mladina k Vašemu odhodu s tega sveta, da Vam v zadnji pozdrav prinese svoje ledeno mrtve lisle naših duš neizrečene žalosti in bolečine. Bolečina je velika, žalost ogromna, saj se izteka iz vseh src, mladih src, mladih duš, tja od prekmurskih planjav do Bele krajine, od vrhov Triglava do Ljubljane, do Maribora, do Soče, do vojvodskega prestola slovenskega naroda pri Gospej sveti. Tako daleč ste danes on nas, da ko bi pisali veliko knjigo bolesti, je Vam ne bi mogli izročiti. Ste v kraljestvu miru, dragi naš očetovski zagovornik, na neminljivem vojvudskem prestolu pri Gospej sveti, naš suvereni knez. Tam iz neskončnosti so Vam nadeli venec zmage, knez Kocelj, kralj Tomislav, car Dušan Silni, kakor da so spoznali, da sle svoje delo dovršili, da ste svojim ljubljenim jugoslovanskim narodom s svojim državnim čutom in ljubeznijo izoblikovali večne temelje skupnosti. Nebeški žarek, ki Vas je obsijal in v svoji liaj-
Podpredsednik banovinskega odbora MJRZ za Slovenijo inž. .lože Sodja je na komemoraciji dne 17. t. m. med drugim izvajal: V veliko žalost je danes odeta vsa Slovenija, bolečino čuti vsak Slovenec, Največji sin slovenske matere je bil danes položen v zemljo, ki jo je ljubil bolj kakor svoje življenje.
Prav mi mladi, ki smo ga tolikokrat videli najmlajšega med nami, občutimo morda najhujšo bolečino, ker je usoda zasekala strašno rano v mladost samo, v našo vročo ljubezen, v naš smeh. v občudovanje in delo. ki smo ga tako radi dajali svojemu nepozabnemu voditelju in prijatelju dr. Anionu Korošcu. Komu se no bi od žalosti trgalo srce, ko nam pred očmi stoji On živ, prijazen in prijateljski, vedno povprašujoč po nas, jm> naših delih in po naših namenih. Nikdar nismo slišali iz njegovih ust trde besede zaradi naše mladostne neizkušenosti, naše prešernosti, ker za nas ni imel drugega kot svoje veliko ljubeče očetovsko sice, očetovsko besedo, ki je v nas vzbujala vedno najgloblje spoštovanje in usmerjala naše raztresene misli v mladostno uspešno delavnost. Danes težko s svojim umom obsežcmo pomen izgube svojega voditelja, ker čutimo v svojih srcih najstrašnejšo bolečino zaradi odhoda največjega dobrotnika, prijatelja in očeta mladine.
Nam mladim ie dajal neprestano z zgledom in besedami nauke, kako dragocena nam mora biti naša Jugoslavija, kako vzvišena heseda je to, ki
čistejši svetlobi vzel iz naše srede, sije v Vaših zgledih in v Vaših trajnih delili, danes nam in nam pušča gledati iz teuun žalosti in ledenega mraza zarjo in toploto.
Danes, ko se v svoji žalosti lovimo za Vašo telesno sliko, ko nam v neskončno dobrotljivim smehljajem, gorečnostjo in prepričevalnostjo prihajate naprvli iz vseh kiajev Slovenije in Jugoslavije. od povsod, kjer smo N as »rečavali pri Vašem delu, tja iz Ljutomera, Črenšovcev, Sv. Trojice, Radovljice, Tamarja v Triglavskem pogorju, v Ljubljano prav v to dvorano in na lo mesto, ob-čutevamo v veličini naše l>oli Vašo veličino.
Zmagovalec v službi naroda, v službi l>ožii, je odšel pred Vsemogočnega Pridružimo zato tudi danes svoj glas. da ho zmaga pred Vodnikom in Gospodarjem vseh človeških duš popolna. Zato molimo. — Oče naš...
Vsi navzoči so stoje v največji zbranosti zmotili očenaš.
Lepa počastitev dr. Koroščevega spomina
Ravnateljstvo Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani je imelo včeraj žalno sejo za voditeljem slovenskega naroda in neprekosljivcga državnika dr. Antona Korošca. Predsednik ravnateljstva, g. stolni kanonik Sušnik, sc jc v lepem govoru spominjal nevenljivih zaslug rajnega dr. Korošca za sloven-?ki narod in jugoslovansko državo. Njegov govor so vsi navzoči sloje poslušali in na koncu zaklicali ilr. Korošcu trikrat: Slava!
Ravnateljstvo jc nato sklenilo darovati za zimsko pomoč v Ljubljani 50.000 dinarjev in obenem ustanovilo dve dr. Koroščcvi štipendiji po 5000 dinarjev za odlične akademike ljubljanske univerze.
Glavna uprava javne borze dela v Ljubljani je imela komemorativno sejo za pok. voditeljem slovenskega naroda dr. Antonom Korošcem dne K), decembra ler sklenila, tla počasti spomin velikega dobrotnika s leni, da prispeva k zimski akciji mesta Ljubljane 50.0C0 din ter mesta Mafibora iO.OCO din.
Slovenski časnikarji spominu dr. Korošca
Ljubljana, IS. decembra.
Danes popoldne sta v svojem »Novinskem domu- imeli skupno žalno sejo za blagopokojnim dr. Korošcem obe časnikarski organizaciji, stanovska in zadružna. Na žalni seji sta bila navzoč-na upravna in nadzorna odbora obeh organizacij, med njimi kot član uprave zadruge dr. Windi-scher. Predsednik stanovske organizacije slovenskih časnikarjev g. Virant jc kot predsednik stanovske organizacije in v imenu predsednika zadruge Novinarski doni g. Zeleznikarja imel o rajnem članu g. dr. Korošcu žalni go\or. kjer je naglasa!, kako je dr. Korošec že od mladih let bil časnikar ter je temu stanu posvečal vso svojo pozornost. Bil je zvest član časnikarskih slovenskih organizacij, kulere jc podpiral gmotno in moralno. Slovensko časopisje in z njim časnikarski stan sta se razvila šele z ustanovitvijo Jugoslavije, ki je pri njeni ustanovitvi rajni dr. Korošec bil med glavnimi delavci.
Po tem govoru, ki so ga vsi navzočni stoje poslušali ter na koncu zaklicali trikrat: Slava, je bilo sklenjeno v počastitev svojega člana in podpornika iz društvenih sredstev dati 1000 din za časnikarsko zimsko akcijor obdaritev revnih srednješolcev z obleko.
Žalna seja dentistične zbornice
je bila v ponedeljek ob 19.30 v prostorih pover-jeništva na Sv Jakoba trgu 7. Seji so jirisootvo-vali člani poverjeništva. Predsednik g. dentist llinko F r a n k e n je na kratko očrlal veliko delo in zasluge našega najboljšega državnika, blago-pokojnega dr .Antona Koroira za naš narod, posebej pa še za deiltistični stan. posebno za ustanovitev zbornice, ki je užival vedno vso njegovo zaščito in podporo. Svoj govor je zaključil: •> Velikemu zaščitniku dentističnega stanu in velikemu ter najboljšemu sinu slovenske zemlje — Slava!« Vsi prisotni so se dvignili ler počastili spomin blagopokojnika s triminutnim molkom.
Dentistična zbornica — poverjeništvo Ljubljana je ob lej priliki sklenila v počastitev spomina svojega velikega dobrotnika namesto venra naklonili mestni občini za zimsko pomoč 600 din. Nadalje je sklenibi, da se odpošlje g. ministru dr. M. Kreku brzojavno sožalje. g. banu dr. M. Na-tlačenu in g. senatorju Fr. Smodeju jia pismeni
izraz sožalja.	,
*
Odbor Prosvetne zveze v Ljubljani «e je v soboto 14. t. m. zbral k žalni seji, na kateri se jc predsednik dr. Lukman spominjal velikih zaslug po-
Podčastniki neso pri pogrebu vence. Prvi jc Nj. Vel. kralja, drugi Nj. Vis. kneza namestnika
Krsta na lafeti. Ob njej častna straža
Vrsta zastav pred Navjeni
ko [nega narodnega voditelja dr. Aniona Korošca za ljudsko prosveto. On ie leta 1935 razveljavil odloka, s katerima sta bili Prosvetni zvezi v Ljubljani in v Mariboru raz-puščeni. Dr. Korošec je bil častni predsednik ljubljanske Prosvetne zveze.
Na direkciji železnic v Ljubljani. V ponedeljek, dne 16. t. m. so se zbrali v sejni dvorani direkcije gg. načelniki oddelkov 9 svojimi šefi in referenti, da skupno počaste spomin velikega pokojnika dr. Antona Korošca kot bivšega večkratnega ministra.
Direktor g. inž. Kavčič je v glavnih potezah podčrtal velike zasluge in sposobnosti dr. Korošca kot javnega delavca, borca za ustanovitev naše narodne države, velikega zadružnika in dobrotnika. Posebno je očrlal njegovo delo kot trikratnega prometnega ministra za dobrobit železniške ustanove in njenih uslužbencev. Z vzklikom: »Slava njegovemu spnovnu*, je bila žalna svečanost zaključena.
Direkcija državnih železnic v Ljubljani je namesto venca na krsto blagopokojnnia nakazala Meslni hranilnici v Ljubljani znesek din 1250 za namene Zimske pomoči.
Celje. Poleg številnih žalnih sej za velikim voditeljem slovenskega naroda dr. Anionom Korošcem, ki so iih imela v nedeljo, ponedeljek im na dan pogreba celjska društva in organizacije, je priredil tugi mladinski odsek Vincencijeve konference sv, Danijela v Celju v počastilev pokojnega voditelja slovenskega naroda dr. Antena Korošca žalno ko-memoracijo v urah pogreba v torek dopoldne v dvorani Delavske zbornice. Pred okrašeno podobo dr. Antona Korošca so sc zbrali zastopniki odbora Vincencijeve konference in nekateri profesorji z ravnateljem Ivanom Bračkom na čelu. Spominsko hesedo je spregovoril g. prof. Peter Kovačič, ki ie predočeval mladim srcem veliko dobrolljivost, ki jo je pokojni voditelj izkazoval tudi celjski dijaški mladini.
Žalno sejo ob smrti narodnega voditelja ie priredil tudi odbor KPD v Celju v torek zvečer. V soorninski btisedi je g. predsednik povdarjal, da je pri ustanovnem zboru KPD v Celju dne 1. januarja 1907 sodeloval kot slavnostni govornik poikrrnj voditelj, ki mu mora torej bili društvo večno hvaležno, ker mu je kumoval pri njegovem rojstvu. Žalno sejo za pokojnim voditeljem je imel tudi FO pod vodstvom predsednika Vrabla Aniona.
Okrajni odbor JRZ za celjski okraj bo imel v nedeljo, 22. dec. ob pol 9 dopoldne v mali dvorani Ljudske posojilnice žalno sejo. Vsi člani okrajnega odbora, kakor tudi oslali člani krajevnih odborov se vabijo, da se seje polnoštevilno udeleže! Po seji okrajnega odbora JRZ bo ob 9 v veliki dvorani Ljudske posojilnice komemoracija za velikim pokojnikom, na katero vabimo vso narodno javnost v Celju.
Društvo organistov ja mariborsko škofijo. V ponedeljek ob II je bila v prosvetnem domu v Celju žalna seja društva organistov za lavantinsko škofijo. V uvodnih besdali je predsednik Ulaga orisal zasluge pokojnega dr. Korošca za društvo organistov, nakar je bilo sklenjeno, da se društvo organistov udeleži pogreba v Ljubljani po svojem zastopniku g. tajniku. V veliki žalosti je bila nato seja zaključena ter se je odbor razšel čuteč, koliko so ravno organisti s smrtjo dr. Antona Korošca izgubili. Dr. Korošec je bil velik zaščitnik in podpornik organistov in jc že v dunajskem parlamentu dosegel, da so organisti pokojninsko zavarovani. Slava mu!
Sv. Jurij ob Taboru. Žalna svečanost za umrlim dr. Antonom Korošcem je bila v ponedeljek ob osmih v farni cerkvi, kjer jc bil slovesni requiem. Sv. maše so se udeležili vsi šolarji z učiteljstvom, zastopnik občinske uprave ter mnogo drugih ljudi. Na vseh javnih in večjih hišah so razobešene žalne zastave.
Radovica. Dne 17. dec. po sv. maši zadu&nici za našini voditeljem dr. Antonom Korošcem je imelo svojo žalno sejo Prosvetno društvo in FO, na kateri smo se s hvaležnostjo spominjali zaslug, ki si jih jc pridobil za naše organizacije. Zaradi tega bo njegov skpomin na večno živel med našo mladino.
Vodna zadruga v Slov. Bistrici, ki st je po
svojem odboru udeležila slavnosti pogreba dr. Korošca. je opravila v Ljubljani v hotelu Miklič tudi žalno sejo, na kateri je predsednik zadruge opisal ncvenljive zasluge dr. Korošca za obstoj in napredek vodne zadruge v Slov. Bistrici.
Ribnica na Dolenjskem. V ponedeljek ob sedmih zvečer je bila žalna svečanost v dvorani Pro svetnega doma. Občinstvo je napolnilo dvorano, da se oddolži za vse očetu domovine. Med drugimi odličniki je prišel tudi g. polkovnik 37. polka s pomočnikom. Na črnoodeti oder je stopil moški zbor in zapel žalostinko: Vigred se povrne«. Po občuteno recitirani pesmi: Umrl je mož, ie nakazal velikost prerano umrlega voditelja Slovencev g. dekan Viki. Demšar. Vsak je na rajnem videl, da jc lo mož, ki hoče vsakemu Slovencu le dobro, saj so sc še med komunistično usmerjenimi nasprotniki našli, ki bi zanj dali tudi življenje. Pomagal je, kjer je le mogel. In bridko ga bomo pogrešali v th resnih časih za našo domovino. Po govoru sta se poklonila podobi velikega pokojnika fant in dekle v narodni noši ob žaloslitiki, izvajani na vijolino in klavir. Za zaključek je dovršeno podal mešani zbor skladbo slovitega rojaka Oalltisa-Petelina: Glejte, kako umira pravični. Z bridko žalostjo je šlo ljudstvo iz dvorane s sklepom v srcih, da noče za vedno ohraniti v spominu velikega pokojnika in ostati zvesto njegovim ciljem.
Služba božja za dr. Korošcem v Newyorku
Neivunrk, 17. dec. AA. V Ne\vyorkti je bila služba božja za pokojnim dr. Ant. Korošcem. Službe božje se je udeležil generalni konzul kralj. Jugoslavije in mnogo uglednih Jugoslo-v anov.
Dopolnilo k poročilu o pogrebu
Pogrebne sv. maše za rajnim dr. Antonom Korošcem kakor tudi pogreba samega na Nav.ju se je udeležilo mnogo odličnih oseb, katerih imena so bila pri včerajšnjem poročilu neprostovoljno izpuščena. Med njimi so nam bila sporočena naslednja:
Akademijo znanosti in umetnosti je zastopil njen predsednik g. univ. prof. dr. Nachtigal v premstvu nmogih akademikov.
Slovensko narodno gledališče je zastopal njen upravnik akademik Oton Župančič v spremstvu g. Pavla Unije, ravnatelja Drame, in g. Vilka l)k-niarjii, ravnatelja Opere.
Narodno galerijo je zastopal dr. Fran Windi-srlier. predsednik, v spremstvu članov odbora.
Zvezo industrijcev sta zastopala njen predsednik g. Avgust Praprotnik ler podpredsednik Franc Heinrihar.
Sokolsko žtipo ljubljansko je pri cerkvenih svečanostih v stolnici zastopala osemčlanska skupina Sokolov pod vodstvom inž. Ladislava Bovca.
Zagrebškega nadškofa dr. Stepinra je zastopal pri pogrebnih svečanostih g. Krešimir Porajali. reKtor Velikega semenišča v Zagrebu in kanonik stolnega kapi 11 ia.
Pokojninski zavod je zastopal preds. g. dr. Mi-lavec.
Od bivših senatorjev se je med drugimi ude-gimi udeležil pogrebnih svečanosti tudi ur. Guslav Ciregorin.
Državno hipotekarno banko je zastopal dr. Marlekini.	»t
Zahvala
Banovinski odbor JRZ in banovinsko tajni-šlvo JKZ v Ljubljani sla prejela v teh dneh številne brzojavke in pisma, kjer politične, kulturne in gospodarske organizacije ter posamezniki iz vse Slovenije izražajo svojo veliko bolečino iu žalost nad izgubo voditelja slovenskega naroda dr. Aniona Korošca.	1
V izjavah izražajo ludi vsi svojo pripravljenost v teh nesrečnih dneh, da hočejo še bolj podpreti stranko in vodstvo pri njenem delu.
Banovinski odbor in banovinsko tajništvo JliZ v Ljubljani se vsem tem za izraze sožalja in lepe želje prisrčno zahvaljujeta.
Prehmurje
ob smrti dr. Korošca
Prekmurje je bilo vedno tesno povezano z voditeljem slovenskega naroda dr. Korošcem. Že na njegovi novi maši so bili navzoči narodni voditelji iz Prekmurja Josip Klekl in žc pokojna dr. lvanoci in Baša. Zadnjič je bil dr. Korošec med svojim ljubljenim prekmurskim ljudstvom na veličastnem narodnem taboru v Crensovcih ob proslavi 20 letnice zedinjenja. Bil je velik podpornik prekmurskih dijakov in je še lani naklonil lepo vsoto šolskemu vodstvu v Lendavi in Suboti za l>odporo siromašnih dijakov. Sobota se je na lep način oddolžila njegovemu spominu z žalno sejo, ki je bila v nedeljo v občinski dvorani ob prisotnosti zastopnikov vseh uradov in društev ter polnoštevilno zbranega občinskega odbora. Spominski govor je imel član obč. odbora bivši poslanec Franc Bajlec, ki je v lepem govoru orisal življenjsko pot in delo' našega narodngea voditelja. V torek dopoldne je bila po maši, ki jo je daroval so-
boški župnik Josip Vojkovič ob veliki udeležbi vseh Sobočanov, v gimnazijski telovadnici prisrčna komemoracija, na kaleri je imel spominski govor ravnatelj inž. Ivo Zobec. Pevski zbor je pod vodstvom prof. Močana zapel žalostinko; orkester pa je pod vodstvom prof. Justina odigral Chopihovo koračnico.
Zelo opažen govor
Govor bana dravske banovine dr. Marka Natlačena v spomin našega narodnega voditelja, je vreden, da se posebič zabeleži zaradi lega. ker so v njem izklesane najznačilnejše poleže osebnosti in dela pokojnega dr. Aniona Korošca, kakor bodo ostale v naši zgodovini in v zavesti našega naroda vtisnjene skozi vse čase.
Govornik je v osebnem liku našega narodnega voditelja kot njega najbistvenejšo oznako podčrtal njegovo tesno povezanost z narodom, kakor je tako močno izražene ne najdemo pri nobenem drugem politiku, kar smo jih Slovenci dozdaj imeli. Pokojnikovo delo pa — je poudaril dr. Marko Natlačen — ima svojo poglavitno smernico v tem, da je šlo za politično organ i z a r i j <> slovenskega ljudstva s pomočjo čim večje edinosti, slrnjenosti in discipline — |ki-litične čednosti, ki so predvsem malemu narodu neobhodno potrebne. Toda — lako je pravilno pripomnil govornik — dr. Anton Korošec se je pri tem vedno zavedal, da se mora politika vedno ravnati po načelih krščanske etiko in ni nikoli zatajil v sebi katoliškega duhovnika: zmoto je treba odločno pobijali', nasprotniku pa nobene krivice ne storiti.
Ta poteza v značSju našega pokojnega voditelja pa ni izvirala samo iz prirojene korektnosti in finega takta marveč prav iz globin človečan-ske in krščanske ljubezni, iz dobrega srca. Zalo je v govoru dr. Marka Natlačena po pravici postavljena v ospredje dobrodelnost našega ljubljenega rajnika, ki ni zbiral zase, ampak vse razdajal pomoči potrebnim in si s tem postavil v slovenskih srcih naj trajnejši spomenik kot velik č 1 o v e k.
Kot javnega delavca — je g. ban naglasil dalje — je dr, Korošca uajvidneje označeval p o -g u m, kadar je šlo za pravice slovenskega naroda; v tem pogledu je naš pokojni narodni voditelj tvegal osebno svobodo in svoje življenje samo. Predvsem naši mladini je s tem pokazal vzor in zgled, kateremu more slediti v borbi za slovenstvo in za Jugoslavijo pa za uresničenje družbe, ki bo res krščanska in v krščanskem duhu obnovljena. Pravico svojega naroda — tako je podčrtal dr. Marko Natlačen — pa je videl naš pokojni voditelj uresničeno v vsem svojem obsegu v avtonomni Sloveniji, ki 11111 je bila vzor in končni cilj vsega političnega prizadevanja. Ulrl je pot do nje s svojim delom, ki je dvignilo ugled našega naroda, se prizadevalo za njegovo blagostanje in pomagalo graditi njegovo kulturo do vrhunca.
Ves ta trud pa jc bil hkrati trud za skupno domovino Jugoslavijo, kateri je bil dr. Anton Ko-
Slovenshi rod svojemu voditelju
v s'ovo in spomin!
Ugusnilq je v domu luč. ln vsi obrazi potemne in osa se srca zatesne in vsi glasovi zaihte. Ugasnila je v domu luč.
Kako smo mi nesrečen kraji K nI Školjka lesen naš je kot, kol biser majhen naš je rod, pa plane tat življenja tod. Kako smo mi nesrečen kraj!
O, lii ser jam, bridka vas! Ime je vaše bistro res, a danes vzdih gre do nebes: tema je pala čezinčez. O, Biserjani, bridka vasi
Ne, ne! Ni luč ugasnjena. Na nebu zvezde mil sijaj, kot luč bi gledala nazaj prijazno n naš slovenski kraj. Ne, nc! Ni luč ugasnjena.
Lej, dvignjena jc naša luč! Obrazi vsi se raz jasne ' 1/1 vseli oči se zaiskre in vsi glasovi zagrme: Lej, dvignjena jc naša luč!
O, Biserjani, blažen svet! Pa naj je v grobu prah trohljiv, vaš Biser je nerazdrobljiv, spomin ostane večno živ. O, Biser jani, blažen svet!
Na tvojo pot do polnih zmag! ln z lučjo tvojega duha in z ljubega močjo neba, pokonci naš se rod zravna: Na tvojo pot do polnih zmag!
rošes soustvaritelj; brezpogojna vdanost vladarskemu domu Karadjmdjcvičev in neomajna ljubezen dn države sla bili našemu voditelju zvezdi vodnici in to je zraven večno zvestobe slovenskemu narodu politični in kulturni program, ki nam ga zapušča veliki pokojnik — je dr. Marko Natlačen zaključil svoj govor.
Listi ob smrti dr. Korošca
Slovenski listi
Vsi slovenski listi so se skoraj bre^ izjeme toplo spomnili dr. Korošca ob njegovi smrti in prinašali članke o njem, poročila o pogrebnih slovesnostih in zaznamovali tudi glasove drugih listov.
Ljubljansko »Jutro« je imelo v nedeljo o dr. Korošcu lep uvodnik in je tudi sicer vedno prijazno spremljalo vse dogodke v pogrebnih dneh. () pogrebu piše: »Za poslednjo pot dr. Aniona Korošca je usoda poslala izredno mrzel dan, kakršnega menda v letošnji zimi še ni bilo. Ob 9, ko se je v stolnici začela žalna peta maša, so namerili 1-1 stopinj mraza, kar je bilo krivo, da so imeli redili, pa tudi posebni vlaki, ki so prihajali iz raznih smeri, občutne zamude, obenem pa. da mladina osnovnih šol ni mogla v strnjenih vrstah sodelovati v špalirju, s katerim je Ljubljana in z njo vsa Slovenija spremila pokojnega državnika otl stolnice do Navja, kjer mu je mestna občina sredi najodličnejših pesnikov, pisateljev in budi-teljev naše preteklosti določila poslednje domovanje.«
Tudi »Slovenski narod« je stalno prinašal poročila o pogrebnih slovesnostih. Nekaj lepih člankov o velikem pokojniku je objavil mariborski »Večernik«. Ta list je ponatisnil tudi dr. Korošcev članek o pomenu tiska, ki ga je pokojnik napisal ob razstavi slovenskega novinarstva v Ljubljani.
Socialistična »Delavska politika« v Mariboru pravi, da je bil »dr. Korošec vodja JRZ y Sloveniji, vpliven politik, ki je v Jugoslaviji igral važno in vidno vlogo vseh 22 let njenega obstoja. Za svoje zasluge za državo je bil večkrat odlikovan in -e užival zaupanje na najvišjih mestih. Z njegovo sinit jo je težko prizadeto politično gibanje, kateremu je pripadal kot zvest, neizprosen in načelen borec.«
»Slovaški gospodar«, ki ga jo dr. Korošec sam več let urejeval, se ga je spomnil v toplem članku na uvodnem mestu in je izdal tudi posebno Koroščevo prilogo, kjer opisuje življenjsko delo dr. Korošca v borbi za narodne in politične pravice Slovencev od takrat, ko je bil predsednik Slovenskega kluba v štajerskem deželnem zboru,
Ljubljana na dan pogreba
Se včeraj je velik del hiš v Ljubljani imel razobešene črne žalne zastave. Bela Ljubljana je res z globokim spoštovanjem, ki ga je izkazala dr. Korošcu na njegovi zadnji poti, dokazala, da je v resnici pravo slovensko srce Slovenije. Na dan pogreba skoraj ni bilo hiše, s katere ne bi visela črna zastava. Lahko rečemo, da jo je izobesila vsaka hiša. ki jo je imela. Prav tako so se oddolžile spominu velikega narodnega voditelja ljubljanske trgovine, ki so v izložbe postavile lepe slike, okrašene z zelenjem in trakovi v narodnih barvah. Silni mraz, ki je pritisnil prav na dan pogreba, je bil posebno neprijeten za vse tiste, ki so se v ranem jutru odpeljali z vlaki iz vseh delov Slovenije na pogreb. Železniška uprava je storila, kolikor je mogla, da je pripravila potrebne vagone. Marsikateri vlak pa ni mogel biti zadostno zakurjen in so potniki hudo prezebali. Posebno težko službo so ta dan imeli železničarji na progah. Silen mraz je povzročal tudi zamude vlakov in nestrpnost potnikov se je znašala prav nad železničarji, ki niso mogli pomagati. Požrtvovalno so odpravljali natrpane vlake 111 prezebali še bolj kot potniki. Marsikdo izmed železničarjev, ki je bil ta dan v službi, je že kdaj spremljal v vlaku
pokojnega dr. Korošca, ki je bil znan kot velik prijatelj naših železničarjev, saj je poznal njihovo težko in odgovorno službo. Zanimiv prizor se je nudil v Ljubljani pred kolodvorom na dan pogreba okrog pol 12, ko je pogrebni sprevod že korakal naprej po Masarykovi cesti in na Šmar-tinsko cesto. Prav tedaj je pripeljal zadnji zamujeni vlak s pogrebci. Večje število slovenskih fantov v krojih je prihitelo do pogrebnega sprevoda. Niso hoteli ostali le gledalci. Mnogi izmed fantov so imeli čez kroj še suknje. Pred špalirjetn, ki je obdajal pogrebni sprevod, so jih hitro slekli, izročili prijateljem, ki niso bili v krojih, in vstopili v sprevod. Kaj zanimiva slika je bila, ko je potem v pogrebnem sprevodu korakalo precejšnje število pogrebcev, mož in fantov v suknjah, čez roke pa je skoraj vsak nosil še po etio suknjo. Težko je bilo tudi lisočem in tisočem vseh tistih, ki so stali v špalirju, prikovani na isto nieslo ure in ure in pri tem prezebali. Prav 1a vztrajnost dokazuje velikansko spoštovanje in ljubezen, ki jo je užival dr. Korošec med Slovenci, ?aj bi za nič drugega tako dolgo ne vztrajali ua mrazu kot za to, da ga počaste na zadnji poti.
na dunajskem državnem zboru, predsednik Narodnega veča, pa potem v Jugoslaviji. Poveličuje tudi njegovo delo v organizacijah, v listih, v Slovenski krščansko-socialni zvezi in v zadružnistvi'.
»Domoljub« piše o dr. Korošcu in pravi, Oa je »njegovo življenje naša zgodovina«. Nalo oyi-suje njegovo smrt, kako se je poslovil od Belg>a-da in kako se je vrnil med nas. Na koncu ima tudi opis pogrebnih slovesnosti ter govora dr. Mačka in dr. Miha Kreka.
Dijaški list »Straža v viharju«, ki je bila ves čas deležna vse njegove podpore, se je spomnila svojega svetovalca, prijatelja in dobrotnika s posebno številko, v kateri so na prvi strani objavljena dr. Koroščeva lastnoročno napisana vodila, ki jih je.dal slovenskim akademikom, ko je bil še na Hvaru v pregnanstvu, kot temelje na katerih naj začno z novim delom v takrat zrahljanih razmerah med mladino.
Hrvatski listi
»Hrvatski dnevnik« opisuje, pogreb našega voditelja in prinaša govore preds. dr. Mačka, ministra dr. Mihe Kreka, omenja pa tudi govore dr. Adlešiča, dr. Lukmana, prof. Kostiča in zastopnika slovenske Zadružne zveze g. Gabrovška. Lopo poročilo o pogrebu imajo tudi zagrebško »Novosti«. »Jntarnji list«, »Hrvatska Straža« 111 »Nova doba« iz Splita.
Belgrajski listi
»Vreme« opisuje pod naslovom »Pogrebu dr. Korošca v Ljubljani je včeraj prisostvovalo 50 lisoč oseb«, o globoki žalosti, ki je vladala v Ljubljani pri pogrebnih slovesnostih. Poročilo obsega poldrugo stran tega velikega lista. Tudi belgrajska »Politika« ima lep članek svojega dopisnika iz Ljubljane o svečanem pogrebu dr. Antona Korošca in prinaša glavne pogrebne govore v celoti, d 1 lige pa omenja.
Inozemski tisk o pok. dr. Korošcu
Praški list »Der Neue Tag« pravi, da je bil dr. Korošec prominentni zastopnik še v stari monarhiji šolanih slovanskih politikov. Po kratki navedbi življenjskih podatkov nadaljuje »Der Neue Tag«, da je bil kot voditelj Jugoslovanskega kluba v avstrijski poslanski zbornici, kakor tudi kot predsednik Narodnega veča v Zagrebu v stalni opoziciji do avstro-ogrske monarhije. L. 1928, po smrti hrvatskega voditelja Radiča, je bil ministrski predsednik L 1032 je strmoglavi jen in interniran. L. 1935 je postal notranji minister. Kot tak je bil, kakor tudi že v prejšnjem svojem delu, v prvi vrsti odgovoren za nekatere protineinške ukrepe v Jugoslaviji. Po padcu Slojadinoviča, h kateremu je ludi 011 pripomogel, je posfal predsednik senala, 1. 1939 pa prosvetni minister. Kot tak se ;.e boril, kolikor je bilo v njegovi moči, proti svobodnim zidarjem v Jugoslaviji. Njegova smrt je bila kljub dolgoletni bolezni nenadna.«
Kratko vest o smrti dr Korošca je prineslo vatikansko glasilo »Ossorvatnro Romano«. Med drugim pravi, da je umrl zadet od srčne kapi. V jugoslovanski vladi io bil večkrat minister in tudi ministrski predsednik. Sedaj je bil prosvetni minister in predsednik senata. Bil ie 68 let star.
Italijanski list »Avveniro dMtalia« pravi o dr. Korošcu, potem ko na kratko pove, kaj je bil in opiše njegovo življenjsko pot. da je bil eden najuglednejših ljudi v jugoslovanski drŽavi
O smili dr Korošra piše tudi italijanski list »Ginr.iale dTtnlin«. ki nalo navaja ludi pisanje nekaterih b«lgrajskih listov o dr. Koroščcvcm nasledniku.
Boji za Bardio v Libiji
Ameriški poročevalci o nemških četah, ki se nahajajo že v Italiji Italijanski listi napovedujejo protiudar
Italijanska poročila
Nekje v Italiji, 10. decembra. (Štefani.) Službeno poročilo št. 149 glavnega stana italijanskih oboroženih sil se glasi:
V	obmejnem pa>u Cirenaike so sovražnikove čete zaradi izčrpanosti in izgub, ki so jih dosedaj pretrpele > teku včerajšnjega due velike bitke, ublažile svoj pritisk. Naše topništvo jc zadalo učinkovite udarce oddelkom sovražnikovih mehaniziranih enot. Medtem «o naši letalski oddelki bombardirali oddaljenejše oklopne čete. Sovražnikova križarka. ki je bila torpediiana pred pristaniščem Bartlijo in kar omenja poročilo št. 104, sc je prevrnila iu potem potopila, kakor so to videli številni očividci. Torpedna letala, ki so potopila to križarko. so bila pod poveljstvom kapitana pilota Grossija in poroč. pilota Bardanija, s katerima sta sodelovala kot opazovalca poročnika Maracio iu Riva. Naša letala so bombardirala angleške vojne ladje, ki so se pojavile pred Bardio. Sovražnikovo lovsko letalstvo sc jc uprlo nastopu naših bombnikov, ki so zbili eno letalo vrste »Gloueester«. Naši lovci,, ki so spremljali bombnike, so stopili v borbo s sovražnikovimi lovskj-mi letali. Zbito jc bilo eno letalo vrste »Hurri-can«, eno iu.šc lovsko letalo pa se ni vrnilo domov. Od petih naših letal, za katere jc poročilo št. 193 javljalo, da so izgubljena, sla se dve letali vrnili domov. Med tremi letali, ki jih jc treba smatrati za končno izgubljena, jc tudi letalo polkov. Ainaruja, ki je sodeloval pri dveh križarjenjih čez oceanc. To je bil bombnik, ki je vodil borim na čelu skupine. Dne 16. t. m. jc bilo zbitih pet angleških lovskih letal.
V	Vzhodni Afriki so naši letalski oddelki izvedli nočno akcijo proti taboriščem v Erkovicu-Sabdu ter jih nenadoma napadla 10 letal, ki so se nahajala na tleh, je bilo bombardiranih.
En naš oddelek bombnikov je izvedel uspešen nočni napad na pristanišče in skladišča nafte v Port Sudanu. Na povratku je bilo eno naše letalo prisiljeno, spustiti se zaradi slabega vremena na sovražnikovo ozemlje, vendar se mu je pozneje posrečilo vzleteti in se vrniti domov. Drugi naši botnbniški oddelki so bombardirali železniško progo v Gedaretu in vojaške naprave v Otrub Rejanu. Napad na letališča, na skladišča nafte v Port-Sudanu je bil uspešen. Pri lej priliki so bila uničena skladišča nafte, pa tudi štiri sovražnikova letala na tleh, noškodovane pa ludi pristaniške naprave. Videti je bilo močne stebre dima in požare. Neki naš letalski oddelek se je spustil v borbo s 7 sovražnikovimi letali in je zbil dve sovražnikovi letali. Eno italijansko letalo se ni vrnilo domov.
Italijanski listi o bojih
Rim, 18. decembra. Štefani: Ker mora angleška ofenziva koristiti ciljem propagande med Arabci in v Ameriki, piše »Popolo di Boni a« moramo razumeti, da Angleži izvajajo to ofenzivo z najmočnejšimi sredstvi. Ugotovljeno je, da je angleško cesarstvo proti italijanskim postojankam v Severni Afriki zbralo svoje najboljše čete in svoj najboljši vojni material. Toda Italija se prav tako, kakor je to storila Nemčija, junaško upira močnemu angleškemu napadu, italijanski narod pa gre naprej s čvrstim korakom, ker absolutni- <>eruje v končno zmage.
Rim. 18 .dec. A A. Štefani: Med pričakovanjem italijanskega uradnega poročila o dogodkih v Afriki in ki bo objavljano, ko bo zaključena velika bitka, podčrtava »Popolo d i Roma«, da v začetku operacij lahke libijske čete na prvih postojankah niso mogle prenesti izrednega angleškega eritiska oklopnih kolon in zato so motorizirane italijanske čete, ki so stopile v borbo, bile v stanju, da izvedejo čisto druge nastope. Ta druga doba bitke je še v teku in bo prinesla končni sklep o razvoju borb. Jasno je. da je pas v dolžini 100 km v puščavi, ki so ga zavzeli Angleži samo hodnik, ki bo imel svojo vrednost, če se nazadnje uresničijo zastavljeni cilji. Če so Angleži imeli za cilj uničenje italijanskih čet, so ta cilj popolnoma zgrešili. Prvi cilj Angležev, ki je bil: ^izključimo Italijo iz borbe«, je popolnoma propadel, ker se Italija še zmerom ravno drži in nadaljuje z bitko.
Angleška poročila
Kairo, 18. dec t. Reuter. Angleško vrhovno poročilo se glasi:
Naše letalske sile so danes 8 strojnicami bombardirale nasprotne motorizirane in pehotne skupine, ki so se umikale proti Tobruku. Prav tako so bile bombardirane umikajoče se skupine v smeri proti Derni, ki je bila danes dvakrat srdito bombardirana in so vse bombe padle na letališče. Tudi Bardia je bila dvakrat bombardirana in so bombe zadele vojaške zgradbe in skladišča. Motorizirane čete se bližajo sami Bardiji. Transporti zahodno od Capuzze in Solluma so bili napaden', in delno uničeni.
Na sudanski meji vedno večje delovanje naših patiol. Na drugih frontah nič novega. Sovražnik je bombardiral Port Sudan. Štiri sovražna letala so bila včeraj sestreljena na afriškem bojišču.
Kairo, 18. dec. t. Associated Press: Kakor je včeraj poročalo službeno poročilo angleškega vrhovnega poveljstva, so angleške čete onstran egiptsko-iibijske meje zasedle puščavske utrdbe M u s a i d , Sidi Omar in Š e I c r z e n. Trdnjave so padle po srditih borbah in so njihovo zasedbo omogočile avstralske čete, ki so prišle svežo na bojišče iz 250 km oddaljenega glavnega zbirališča angleške vzhodne armade v Egiptu. Trdnjava Bardia. ki so jo angleške čete zapustile za seboj in jo hočejo obkoliti, je zelo dobro utrjena in se v njej nahaja več divizij italijanskih čet. Angleške čete so na cesti, ki vodi iz Bardie proti 100 km oddaljenemu Tobruku, pri-
šle že 30 km za hrbet Bardie. Bardio bombardira tudi angleška voina mornarica in ui verjetno, da bi se mogla dolgo držati, razven, ako bi maršal Graziani sklenil, da izvede iz Tobruka lazbrenfenilni protinapad, česar pa ni pričakovati, dokler ne dobi okrepitev iz Italije. Toda v tem primeru bo doletela posadko v Bardiji ista usoda, ki je doletela posadko v Sidi Baraniju. Angleška napadalna taktika, ki sc je do sedaj obnesla, obstaja v tem, da skušajo najprej nasprotnikove utrdbe od vseh strani obkolili, tako da jih odrežejo od zvez s svojim zaledjem. Nato napadejo Tudi Sollum je padel na isti način. Angleške oi lopne čete so pridrvele lik do Solluma takoj po začetku ofenzive ter pazile, da niso mogle nobene italijanske čete na pomoč italijanski posadki v Sidi Baraniju. Ena divizija je bila že na potu in je bila vsa delno ujeta, delno pa uničena. Sollum pa ni važna postojanka, ker so vse vojaške zgradbe angleški bombniki že v novembru popolnoma razdejali.
Na sudanski meji
Nairobi, 18 decembra. AA. Reuter: V uradnem poročilu, ki je objavljeno v Nairobiju se pravi, da so angleške čete včeraj pri E 1 v a k u, na meji italijanske Somalije izvedle uspešen prodor. Četam je pomagalo topništvo, blindirane edinice in letalstvo. Angleška letala so zmetala dve in pol toni bomb na italijanske postojanke. Ujetih je bilo okoli 80 italijanskih vojakov domačinov in nekaj častnikov. Trije topovi so bili zaplenjeni. Zaplenjenih je bilo tudi nekaj strojnic, mnogo streliva in hrane. Ubitih je bilo 50 italijanskih vojakov domačinov. Angleške izgube so bile majhne. Dve italijanski letali sla bili sestreljeni.
Italijanski ujetniki v Indijo
V Kairo prihaja čedalje več ujetnikov, ki jih spravljajo v zasilna taborišča, od koder jih bodo v kratkem času odpravili naprej do Sueza, kjer jih bode naložili na ladje in poslali v taborišče v Indijo. Služoenih podatkov o številu ujetnikov še vedno ni. toda jioluradna oobvestila še vedno zagotavljajo, da dosega število ujetnikov 30.000.
Angleško letalstvo
Kairo, 18. dec. t. Reuter. Letalsko ministrstvo poroča:
Kljub temu, da je v zahodnem delu puščave včeraj deževalo, so naši bombniki svoje napade na sovražne jiostojanke nadaljevali. Bardia je bila dvakrat bombardirana in so nastali požari v vojaškem taborišču. Izven mesta so padle bombe na obsežne skupine motornih vozil in jih razdejale. Izvidniška letala poročajo, da se sovražnik umika proti Derni, ki je bila dvakrat bombardirana ter proti Tobruku, kjer so naša letala večkrat s strojnicami obstreljevala nasprotnikove umikajoče se čete.
neguj svoje zobe!
S tako važno stvarjo kot ]e nega in čiščenje zob zares ne bi smeli odlašati. Uporabljajte redno Sargov Kalodont in ostanite pri njem. Sargov Kalodont ima to prednost, da temeljito čisti zobe, obenem pa odpravi zobni kamen in prepreči njegovo zopetno tvorbo. Čistite zato zobe vsako jutro in vsak večer s Sargovim Kalodontom.
SARG'-
iuAuift fMe&no- ekonorruom /
Sovražna letala so bombardirala Port Sudan.
Sovražniku smo sestrelili skupno 4 letala. Nobeno angleško lelalo ni poškodovano.
Nemške čete v Napoliju
Washington, 18. dec. t. Associated Press poroča iz Napolija, da je tamkaj, kakor tudi v pristanišču Bari zbranih okrog 50.000 nemških 10-jakov ter velike množine vojnega materijala. kot bombna letala, bombo velikega kalibra, topovi, tanki vseh vrst. Vojaštvo da jc prišlo iz Nemčije pretekli teden. Zadnje čase je priletelo iz Nemčije veliko bombnih letal in >iicer po Kanalski dolini čez Trbiž in Naborjct. Ni znano, za katero bojišče so namenjene te cele in čc jih bodo na 1 bojišče spravili po morju ali po zraku.
V Albaniji snežni vihar
Grška poročila trdijo nadaljne uspehe — Klisura gori Srditi boji za petrolejske vrelce
Italijanska poročila
Nekje v Italiji, 18. dec. t. Štefani. Poročilo štev. 149 glavnega stana italijanske oborožene sde o operacijah v Grčiji:
Na grškem bojišču je prišlo na odseku 11. armade do hudih bojev. Naši lovski oddelki so učinkovito streljali s strojnicami na zbirališča sovražnikovih čet. Včeraj popoldne je na Egejskem morju sovražno letalo vrglo nekaj bomb na Rodo6 in Stam-palijo.
Grška poročila
Atene, 18. dec. t. Atenska agencija: Poročilo štev. 52 grškega generalnega štaba se glasi:
Grški pritisk je prisilil nasprotnika, da se je umaknil dalje proti Klisuri, ki po poročilih naših izvidnikov gori. — Na drugih odsekih fronte nadaljujemo z uspehom operacije. Naše čete so ujele večje število ujetnikov, med katerimi se nahaja tudi poveljnik 42. italijanskega polka.
Vladni tolmač vojnih dogodkov v Albaniji je na konferenci tiska tolmačil, da boji na nobenem odseku albanske fronte niso prenehali, da na vseh odsekih italijanske čete protinapadajo, a da grški pritisk povsodi traja dalje, Na Mokri planini so grške čete v sneženih viharjih z napadom na bajonete zavzele zelo važno gorsko postojanko, ki obvlada številne sovražne postojanke, Na južnem odseku na obali so protinapadi italijanske vojske zelo srditi in se razvijajo glavni boji okrog P o r t o P a 1 e r m o , ki leži tik pred Himaro. Italijani so morali že izprazniti Skipovitovo planino. Poročila, da bi bili Grki kdaj že zasedli Porto Palermo ter ga potem izpraznili, niso resnična in prihajajo od poročevalcev, ki se ne držijo službenih pojasnil ter včasih po svoje širijo fantastične opise bojev. Najmanjši odpor je na fronti pred Tepelenijem in Klisuro, najhujši pa na severu, kjer Italijani z velikimi močmi in številnimi topniškimi sredstvi branijo dostop do petrolejskih vrelcev v dolini Devoli, da ne bi te tako dragocene naprave prišle v grške roke. Zima je na bojiščih vedno hujša. Po planinah je sneg zapadel, visoki in snežni viharji trajajo naprej. Letalsko delovanje je skoraj nemogoče Sneg in mraz nalagata četam na obeh straneh fronte velike napore in velike osebne žrtve.
Atene, 18. dec. t. Exchange: Nocojšnja poročila z albanskih bojišč govorijo o srditih bojih pred Klisuro ki gori in jo sovražne čete že zapuščajo. Poročila dodajajo, da je treba prihodnje dni pričakovati »važne dogodke na odseku pri Klisuri in Te-peleniju«.
Angleški bombniki
Atene, 18. dec. t. Atenska agencija. Angleško letalsko poveljstvo poroča:
Angleški bombniki so bombardirali sovražnikove postojanke med pristanišči Santi Ouaranta in Valona, kljub temu, da je nad vso obalo divjal sneženi vihar.
Z naše meje
Belgrad, 18. deccmbra. m. O bojih zadnje dni na grško-italijanskem bojišču poročajo iz Ohrida naslednje: Zadnje dni je nad V6ein Ohridskim jezerom vladalo slabo vreme. Močno je snežilo, a razen tega je pihal severni veter dan in noč. Sneg je dosegel višino 1 metra; prav tako vlada tudi hud
mraz. Takšno vreme onemogočuje vsako akcijo večjega obsega na tem bojišču
Kakor poročajo iz Albanije, je tam zapadlo toliko snega, da se čete sploh ne morejo premikali. Pod takimi okolnostmi je lahko mogoča samo akcija topništva. Vendar pa so tudi topniški boji zadnje dni dosti popustili. Včeraj se je sploh slišalo samo topovsko streljanje. Verjclno je, da so bodo nove večje akcije odigravale šele, ko se bo vreme zboljšalo in bo prenehalo snežiti. Italijani so na bojišča pripeljali nove sveže čete. Preskrbovanje čet z živežnimi potrebščinami je silno otež-kočeno, zlasti pa za čete, ki se nahajajo v gorovju okoli Podgradca. Izvedelo se jc da sta obe strani zgradili na bojišču okrog Podgradca močne topovske postojanke. Italijani so se utrdili zlasti okoli vasi Mumulištc.
V Italiji ni bilo demonstracij
Rim, 18. dec b. »Rcsto del Carlino« pobija poročila angleškega ti;ka, ki pravi, da se iz poročil italijanskih listov opaža negotovost Italije do bodočnosti. Listi dalje zanikajo obvestila angleškega tiska o nekaterih demonstracijah v Genovi, Turinu in Bologni po evakuaciji Sidi el Baranija.
V Italiji živeža dovolj
Rim, 18. decembra, b. V Italiji racionalizirajo hrano m v zadnjem času posvečajo temu vprašanju vedno večjo pozornost. Napovedano je racio-niranje moke. testenin in nža, ki je eminentno italijanski proizvod Po pisanju italijanskih listov je bilo racioniranje življenjskih potrebščin potrebno, ker 60 61 oni, ki so finančno močnejši na škodo si-romašnejših delali zaloge doma. Italijanski listi pov-darjajo, da Italija razpolaga z dovoljnimj množinami hrane in da je zaradi tega kopičenje živil neopravičeno. Izvedba te uredbe bo izročena posebnemu sodišču za zaščito države, ki bo lahko v težjih primerih izreklo tudi smrtno kazen.
Amerika bo Angliji do konca vojne posodila vse potrebno orožje
oglase
Zaupajte nam čimprej
za božično številko
ffSlovenca"
Prav tako prosimo, da nom čimprej pošljete voščila za novoletno številko »Slovenca«, da jih bomo mogli lepo stavili in namestiti.
Uprava »Slovenca«
VVashington, 18. dcc. t. Associated Press: Predsednik Roosevelt se je vrnil s svojega kri-žarenja po Karibijskem mor ju, k jer si je osebno ogledal oporišča, ki so jih Združene države dobile oo Anglije. Sprejel je časnikarje, katerim je tolmačil siališče Združenih držav do vprašanja ameriške pomoči Angliji.
Roosevelt je obvestil časnikarje, da je angleška vlada predložila ameriški vladi poseben načrt, kako naj Združene države denarno pomagajo Angliji. Roosevelt je dejal, da je ameriška vlada sprejela od Anglije sporočilo, da nima več denarnih sredstev, da bi takoj plačala vse nabave orožja in municije in dn bi morala naročila ustaviti, ako bi od ameriške vlade ne dobila temu primernih kreditov. Ameriška vlada je angleški predlog proučila in bo on, Roosevelt, predložil državnemu kongresu dne fi. januarja načrt, kako omogočiti Angliji, da bi še nadalje sprejemala vso ameriško pomoč v obliki dobav orožja in municije.
Amerika Angliji denarja ne bo niti poso-jevala, niti ga ji ne bo darovala. Anglija za to tudi prosila ni. Zaradi tega se je on, Roosevelt, odločil za drug načrt, namreč, da bi Združene države Angliji enostavno posodile ves vojni material, ki ga potrebuje. Po zaključku vojne bi ga Anglija vrnila, kolikor ga bo še v dobrem stanju, ostalega pa nadomestila. S tem se Amerika obenem že brani samo sebe. Kakšen pomen pn ima kopičenje orožja po ameriških skladiščih, če se ne bo uporabljalo v vojni, o kateri je jasno, da se bi takoj razširila tudi na Ameriko, kakor hitro bi v njej podlegel angleški imperij. Amerika in Anglija morata imeti enake vrste orožja. Roosevelt se je poslužil naslednjega nazornega primera; Ti in tvoj sosed imata hiše blizu skupaj. Hiša tvojega soseda je začela goreti. Ali boš zdaj zahteval od svojega soseda, da ti najprej nn-šteje toliko in toliko dolarjev za to. da se bo posluževal pri gašenju požara tudi tvoje vode in tvojega orodja? Ali mu ne boš dal takoj na razpolago vse, kar ininš. da mu pomagaš pogasiti požar v njegovi hiši. pod pogojem, dn ti vrne, kar bo poškodovano, kakor hitro bo nesreča obvladana.
Roosevelt je nadalje poudaril, dn sc mora Angliji zagotoviti stalnost v pošiljanju in pri-
hajanju vojnega materiala. Angleška naročila so bila dosedaj v Ameriki vsa sprejeta brez nadaljnega in se v polnem obsegu in v pred. videnem času opravljajo. Državi še ni bilo treba nikjer posegati v potek proizvodnje, da bi pri tej ali drugi tovarni pospešilo proizvodnjo. če pa bi se to zgodilo, ameriška vlada lic bo oklevala in bo storila vso dolžnost. Amerika je sklenila, da bo Angliji dala vso, n res vso in poslednjo pomoč, izvzemši tega. da bi sama stopila v vojno. Vse drugo jc Angliji na razpolago. Zaradi pomanjkanja denarja Anglija vojne ne bo izgubila.
Ugoden odmev v Angliji
London, IS dcc Associnteo Press: Izjava predsednika Združenih držav g. Roosevelta o pomoči Angliji je izzvala v javnosti veliko senzacijo in jc bila sprejeta z veliko zado-vol jnost jo. Neki angleški tolmač tega govora je izjavil, da je Rooseveltova i/.java zelo razveselila Angleže, da pa je ta korak povsem razumljiv, kajti v trenutku, ko sc Anglija bori /a Ameriko in ostale demokratske države, ima vsekakor pravico zahtevati kakšno pomoč.
4 in pol milijarde dolarjev znaša ameriški račun za Anglijo
Wnshington, 18. der. t. Associated Press: Gospodarski strokovnjaki so izračunali, da bi načrt, ki ga bo Roosevelt predlagal za pomoč Angliji, obsegal poleg 2 milijard dolarjev (160 milijard dinarjev), za katere >o naročila že prišla v Ameriko. še nadaljnji 2 in pol milijardi dolarjev (200 milijard din) za plačil lankov. letal, ladij jn vseli vrst orožja ter surovin, ki bodo še naročene |>o načrtih angleške vlade.
Windsorski - poslanik v Ameriki?
Milimi, 18. doc. A A. Reuter: W i n d s o r -ski vojvoda je dal i/ja\o zastopnikom tiska. \lerl orugim jc vojsoda izjavil če In menil, dn bi s tem mnogo koristil svoji domovini in interesom obeh narodov, bi vsekakor sprejel mesto angleškega veleposlanika \ Združenih državah.«
Zadoščenje na grobu
Rajni voditelj, slovenskega naroda, ki zdaj potiva med nesmrtniki na ljubljanskem Navju, jc mricv postal deležen velikega zadoščenja, ki je ob enem zadoščenje za njegov slovenski narod.
Znano nam jc, da sc je včasih v preteklosti politična pot dr. Korošca križala s politično smerjo bratskega hrvatskega naroda. To je dr. Korošec sam prav tako obžaloval, kakor so obžalovali lo voditelji hrvatskega naroda. Toda dr. Korošcc jc imel svojo politično črlo in kol slovenski politični vodja po svoji vesli in vednosti ni mogel imeti druge in drugačne. Marsikdaj mu je široka hrvatska javnosl to očitala, kar je dr. Korošca zelo bolelo, ker je hrvatski narod ljubil kot svoje brale. Značilno je dr. Korošec lo svojo bolečino, ki si-ccr o njej nikdar ni govoril, kakor jc ludi molčal o drugih težavah in krivicah, označil lela 1938 v svojem pogovoru z zagrebškim slovenskim zdravnikom dr. Jožetom Marjetičem, kateremu jc dejal, da zeli dočakali, ko bo mogel priti v Zagreb. Dejal je nadalje: »Ničesar pa si bolj ne želim kakor to, da bi Hrvatje ne kleli, ko bom umrl.«
Danes lahko rečemo, da ga Hrvatje ne kolnejo. Razlika v presoji političnih smernic med Slovenci in Hrvati jc pač temeljila v drugačnem gledanju vsakokratnega položaja. In tudi to je dr. Korošcu bilo kot Slovencu in bistremu državniku vedno jasno, da sc slovenska politika nc more vedno kriti s hrvatsko, ker so življenjski in vsi drugi pogoji malega slovenskega naroda, katerega je v okviru Jugoslavije le nekaj nad en milijon, v marsičem vendarle drugačni ko hrvatskega naroda, kateri tudi mednarodno nima tiste neposredne kočljive lege, kakršno imamo Slovenci. Vodilnim hrvatskim politikom je bilo lo vsekdar jasno, čeprav tega široka hrvatska javnosl ni mogla razumeti. To jc seveda umljivo.
Ni pa umljivo. da so nezadovoljnost med hrvatskimi množicami, ki je nastajala iz omenjene neskladnosti, prav nekateri slovenski krogi v svoji strankarski gonii zlorabljali, da so z njo udrihali zoper dr. Korošca in spletkarili zoper njega med Hrvati. Šli so ti slovenski krogi celo tako daleč, da so kralko in malo začeli trditi, česar ai trdil niti en hrvatski vodilni mož, češ da je dr. Korošec s svojo politiko nekako sabotiral sporazum ter ga skušal ovirali. Dejstvo pa jc, kar so večkrat hrvatski vodilni možje ludi sami naglašali, in kar je večkrat javno itaglašal drugi tvorec sporazuma, predsednik vlade g. Cvetkovič, da je dr. Korošec imel pri sklepanju sporazuma velike zasluge. Sporazum je bil njegov politični cilj, ki si ga je želel.
Ko ic bil sporazum leta 1010. sklenjen in objavljen, smo bili Slovenci v marsičem razočarani, zlasti zato, ker je ustanovitev banovine Slovenije bila odložena, čeprav jc njena ustanovitev bila v sporazumu s posebno uredbo vsaj formalno Uidi omogočena. Ko so zaradi lega med Slovenci nekateri začeli godrnjati, jih je dr. Korošec miril: »Ne napadajte nikogar zaradi tega! Podpirajnio ta
sporazum, ker je bil potreben, in nc delajmo ničesar, kar bi med Hrvali moglo vzbudili sum, da bi Slovenci bili zoper sporazum, ki je bil odložen.« Priporočal je svojim Slovencem potrpežljivost ter je na vse napade od strani svojih političnih nasprotnikov molčal ter sam molče trpel krivična očitanja, da nc bi s svojim odgovorom škodoval sklenjenemu sporazumu, ki je sam delal zanj in ga pripravljal.
Njegovi politični nasprotniki v domovini so dr. Koroščev molk zlorabljali ter pisarili dolge članke zoper njega ia njegovo slovensko politiko. To je bila krula krivica ne le zanj, ampak za vse, ki so se zavedali, da bi brez dr. Koroščevega požrtvovalnega delovanja sporazuma sploh ne bilo. Toda dr. Korošcc je molčal, češ: »Pustite in počakajte! Resnica bo že prišla na dan!«
Žato je ves slovenski narod ob uri svoje največje narodne bolečine hvaležno sprejel z dr. Koroščcvega groba izrečene besede, katere je tamkaj na Navju spregovoril voditelj hrvatskega naroda in podpredsednik vlade g. dr. Vladko Maček, ki jc ob tistem slovesno bridkem trenutku pred vsem svetom javno aaglasil dejstvo:
»Zato moramo po dobi, ko je po vseh p e r i p e t i j a h končno vendar le prišlo do sporazumevanja Srbov in Hrvatov, n a -glasiti, da ima tu velike zasluge dr. Korošec. ln ko stoje. Srbi, Hrvati in Slovenci proti vsakomur kakor trden, n e -prodiren zid, ima za to velike zasluge dr. Korošec!«
Tako je bila na Koroščevem grobu ugotovljena lista resnica, ki jc živi dr. Korošcc o njej bil prepričan, da bo prišla na dan. Tako je najmerodaj-nejši tvorec sporazuma, sam voditelj bratskega hrvatskega naroda mrtvemu dr. Korošcu lia njegovem grobu dal zadoščenje za krivično natolcevanje, ki je letelo od ljudi slovenskega rodu in imena.
In v veliko osebno in politično zaslugo štejemo vodji hrvatskega naroda, da je v svojem poslovilnem govoru, ki ga je govoril ita Koroščevem grobu, sam in spontano javno izpričal to rcsnico, s kalero je nepobitno doccla opral politično in slovensko čast rajnega slovenskega voditelja. Zdaj je jasno za vsakogar, ki jc šc kaj dobre volje v njem, da je dr. Korošec res tvorec sporazuma in da jc resnica prišla na dan.
O. dr. Maček pa jc s tem tudi najrazločneje demantiral vse tiste, ki so doslej spletkarili med Ljubljano in Zagrebom s takimi izmišljotinami ter s tem preprečevali tisti končni sporazum, kateri je bil dr. Korošcu lako pri srcu in ki naj bi odstranil vsa nesporazumljenja tudi med Slovenci in Hrvati.
Resnica je stopila na dan, kakor je želel rajni naš voditelj. Zdaj ni ovir, da ne bi zanjo nastopilo ludi dejanje bratskega sporazuma med Slovenci in Hrvali.
Belgrad po pogrebu dr. Korošca
18, dec. m, Z jutranjim vlakom v llclgrad vsi ministri, ki so na
Angleško-nemška fronta
Napadi na Anglijo
Nemška poročita
Berlin. 18. doc. A A. DNB: Nemško vrhovno poveljstvo sporoča: V noči med 16. in 17. decembrom so nemška bojna letala izvedla uspešne bombniške napade na Birmingham. London in druge važne vojaške objekte v srednji Angliji. Ka raznih krajih so opazili požare in eksplozije. Čez dan zaradi neugodnih vremenskih razmer delovanje letalstva ni bilo veliko in je bilo omejeno na ogledniške poide. V Shelfieldu se prva četrt, mesla nahaja v plamenih, v nekom drugem mestu pa so prav tako zapazili požare. Več angleških lolal jo metalo v noči mod 1". in 18. decembrom bombe v jugozahodni Nemčiji. Na dvoh krajih jo bila povzročena neznatna škoda na zgradbah in škoda zaradi požarov. Lovska letala so v letalskem spopadu zbila 12 lolal. protiletalsko topništvo pa je zbilo ono angleško letalo,
Hitler mladini častnikom
Berlin, 18. doc. AA. DNB: Voditelj Nemčijo in vrhovni poveljnik nemško vojaško sile je govoril danos popoldne v športni palači pred 3000 novoimenovanimi častniki vojske in letalstva, predon so ti odšli na bojišče. V svojom prepričljivem govoru jo vodja Nemčijo mlade častnike poučil o njihovi nalogi, ki jo bodo morali izvršili kot predstojniki nacionalno socialistično vojske in jo to nalogo označil kot cilj njihoveaa življenja. Vrhovni poveljnik vojsko maršal v. Brauchitsch je pozval nato mlade častnike, da z vzkliki Heil Sieg izrazijo svoje zaupanje v voditelja Nemčije in vrhovnega poveljnika vojaško silo.
Sovjetski petrolej za Nemčijo
Berlin. 18. dec. DNB: Nasprotno s poročili, ki jih širi londonski radio, da Sovjetska Rusija ni več sposobna izvažati tekočo gorivo (petrolej) v večjih količinah v Nemčijo, poudarjajo na dobro poučenem mestu, da obstoji med Nemčijo in Rusijo absolutno dobro urejen dogovor o dobavah tekočega goriva. Količina teh dobav pa no upada, temveč raste, kakor so pač dviga blagovna izmenjava med obema državama.
Anglešt/a poročila
London. 18. doc. t. Roulor: Letalsko ministrstvo je danos prvič po več mesecih, odkar trajajo letalski napadi na Anglijo, objavilo naslednje uradno poročilo:
Ponoči ni bilo nobenih posebnih vojnih dogodkov.
Tudi Rouloripv zasebni poročevalec pristavlja. da od nobenega kraia države ni prišlo nobeno jKiročilo o kakšnem letalskem napadu. Nad vso Evropo vlada izredno slabo vreme, ki ono-mogočuje delovanje lotaNtva.
London. 18. doc. t. Itoulor: Zvečer je letalsko ministrstvo objavilo uradno poročilo, da danos ves dan ni bilo sovražnih letalskih napadov. Lo en nemški bombnik, ki jo priletel nad Dover, je bil sestreljen. Drugih novir ni.
Beaverbrook: »Nemčija pripravlja napad na Anglijo spomladi...«
London. 18. dec. Reuter: Minister za proizvodnjo letal lord Beavrrbr"ok jo govoril snoči po radiu in je v svojem govoru med drugim izvajal:
Sovražnik pripravlja napad na Anglijo, in sicer na suhem in na morju, v slavnem pa z letali V zvozi s tp.m moramo biti prepričani, da sovražnik pripravlja napad na Anglijo prrd p o ni 1 a d j o. .To, kar trdim, potrjujejo številni
Bclgrad.
so se vruili . —s —
pogrebu dr. Korošcu zastopali kr. vlado, Belgrad so prišli minister brez listnice in zu-siopnik prosvetnega ministra nr Miha Krek, gradbeni minister Danilo Vulovič, minister za telesno vzgojo Dušan Pantič, belgrajski župan leviem Tomič, ki jo na pogrebu /n<dopul predsednika vlade Drugišo Cvetkoviča, dalje bivši ministri senator Magaraševič, dr. Branko Mi-Ijutin, Vojko čvrkič, Anlo Maštrovlč, Djuro ( ejovič, senator Smodej in zastopniki glavnega odbora mladinske jllZ s predsednikom dr. Bojanom Pircem na čelu.
Dunašn|o časopisje prestolnico objavlja o včerajšnjem kraljevskem pogrebu |K>kojnogo voditelju Slovencev obširna poročila in foto-gralične posnetke, ki so jih napravili fotografi tukajšnjih dnevnikov, ki so bili nalašč zato poslani v Ljubljano Vsi udeleženci pogreba poudarjajo po povratku v Belgrao, da je bil to najveličastnejši pogreb, kar so jih sploh v življenju videli, navzlic silnemu mrazu, ki je pritisnil v Ljubljani. Tako med drugim pri-|K)veduiejo. da so marsikoga iz nepregledne vrste slovenskih fantov in deklet vprašali:
I oda po
dr. Korošca lahko tudi zmrznemo!
Tukajšnje časopisje objavlja dalje tuoi poročila o seji banovinskega odbora JBZ in o izvolitvi bivšega ministra, senatorja dr, Ku-lovca za političnega naslednika pokojnega dr. Korošca. O novem predsedniku dr. kulovcu objavlja vso tukajšnje časopisje obširna poročila glede njegovega dosedanjega političnega udejstvovanja. Sicer izvoltiev dr. kulovca za političnega naslednika pokojnega dr. Korošca v prestolnici ni nikogar presenetila, ker je
n iv > tuoiM u uiiiiui i»	» r -------
, j udje božji, saj se boste vsi prehlndili!«
oda povsod so odgovorili: »Nič zuto! Za
splošno znano, dn je nr. Kulovec vedno spadal mod najmočnejše politične osebnosti, s katerimi jo dr. Korošec najintimnejše sodeloval. O izvolitvi dr Kulovca /a predsednika banovinskega odbora jo Jevrem 1'omič po končani soji banovinskega odbora JHZ tolelonično ob. vesti! predsednika vlade Dragiša Cvetkoviča, ki mu je sporočil, da mora novemu predsedniku dr. Kulovcu takoj sporočiti njegovo osebno čestitko k izvolitvi. Časopisje objavlja obširna poročila tuoi o včerajšnji komemorn-tivni soji mladinskega odbora JRZ za dravsko banovino, ki so jo je udeležil novi predsednik dr. Kulovec in je na njej podal svojo pno načelno izjavo.
Žalni zbor
na grobu dr. A. Korošca v soboto zvečer ob 20
Ljubljanska podzveza Zveze fantovskih odsekov priredi v soboto, dne 21. decembra ob 8 zvečer na grobu voditelja Slovencev dr. Antona Korošca žalni zbor članstva ljubljanskih in okoliških odsekov. Skupno odkorakamo z bakljami z vrta Roko. delskega doma ob pol osmih. Obleka civilna z, znaki, zavitimi v žalni trak. Natančnejša navodila bodo objavljena v »Slovencu« in »Slovenskem domu«. Vabljeni vsi, člani in nečlani!
Poveljstvo teritorij alne zračne brambe
znaki. Mod glavnimi pn je ta, da se naš sovražnik z vsemi silami pripravlja, da bi pred poni I a d j o imel ogromno število letal. Vse priprave imajo samo en cilj: vdor v Anglijo. O tem smo točno obveščeni. Kar se nas tiče. je nadaljeval lor Beaverbrook, se bomo uprli tej nevarnosti in jo premagali samo z ogromnim delom, vztrajnostjo in hrabrostjo.*
Civilne letalske žrtve v Angliji
London, 18. dec. t. Reuter. Letalsko ministrstvo poroča.
V novembru jc b'lo od nemških letalskih napadov po vsej Angliji ubitih 4.588 civilnih oseb, ranjenih je bilo 6.200 oseb. Od dne 18. junija dalje do 15 decembra je bilo po vsej Angliji ubitih 19.545 civilnih oseb, ranjenih pa 27,620.
Vojna na morju
London, 18. dec. t, Reuter. Admiraliteta poroča :
Motorni torpedni čolni so dane« napadli 7.000 tonsko sovražno oboroženo transportno ladjo in neko ribiško ladjo. Obe sta bili torpedirani in sta se potopili. Angleške edinice, ki 60 bile obstreljevane, niso bile poškodovane.
Admiraliteta poroča, da je bil 10.000 tonski parnik »N a p i c r« torpediran.
Napadi na Nemčijo
London. 18. dec. t. Reuler: Letalsko ministrstvo poroča:
Ponoči so bile slabe vremenske prilike. Toda kljub lomu so manjše skupine naših bombnih letal bombardirale razne vojaško cilje v južno-zahodni Nemčiji ter pristanišča v Belgiji in Franciji. Podrobnostim poročilo bo še objavljeno.
Mannheim. 18. dec. AA. DNB: Kakor je že bilo objavljeno, so angleški letalci s svojim bombardiranjem občutno poškodovali lopi in krasno zgrajeni grad v M a n n h c i m n . dragoceni spomenik gradbene umetnosti iz 18. stoletja. V gradu so bile zbrano in razstavljene dragocene zbirko velikih sodobnikov iz dobe volilnih knezov; lo zbirke so eksplozije in požari zelo poškodovali. Pri jasni mesečini je bil grad, ki jo izredno velik iti mod največjimi v Evropi, rilj. ki ca jo bilo lahko spoznati in ločiti od ostalih poslojuj in to celo iz visoko višine. Uničenih je nekaj dvoran za kulturo in iimolno obrt iz jx>zneca baroka. Temelje toga gradu so postavili v lotu 1720. in grad so gradili 40 let. S svojimi velikimi dvorišči, krasnimi stopnišči in knežjimi dvoranami je grad postal veličasten muzej.
Abetz tri ure pri Petainu
Bern. 18. doc. t. A KI: Iz Vichjja poročajo, da jo bil sestanek mod nemškim j)o<danikom v Parizu in maršalom Petainom zoln dramatičen. Trajal je polno tri uro. Poslnnik Abetz ni uporabljal nobenih nasilnih sredstev, marveč najbolj uglajeno obliko prigovarjanja. Posrečilo se mu je. prepričati maršala Petaina. da so Lavala njegovi sovražniki po nedolžnem očrnili in mn podtaknili namene, ki jih ni imel. Lavni da 7 nemškimi predstavniki ni nikdar imel kakšnih pogovorov n kakšnem protldržavnem dejanju In dn bi bilo prav. fr bi se l avalu dalo neko zadoščenje v obliki, dn bi bil, čeprav brez resora. sprejet nazaj v vlado.
Dejstvo, da je Lavni /e danes dobil dovoljenje, da odpotuje iz Vlcli>ja v Pari/, »po zasebnih podili«, kakor se je izjavil, dokazuje, dn se je maršal Petain odločil, dn sprejme posredovanje veleposlanika v prid Lavala.
Vichy, 18 decembra. AA. Ilavas: Lava! je odpotoval x Tariz po zasebnih poslih,
Bclgrad, 18. decembra, m. Na predlog ministra za vojsko in mornarico so na podlagi zakona o ustrojstvu vojske in mornarice kr. namestniki predpisali uredbo o poveljstvu teritorialne zračne brambe. Po tej naredbi je naloga teritorialne zračne obrambe tale:
S svojim aktivnim udejstvovanjem mora preprečiti preletavanje in napadanje sovražnega letalstva na važna središča, objekte ali cone na bojnem prostoru, kakor tudi v ozadju. Ta bramba sodeluje pri organizaciji vseh sredstev aktivne obrambe, da bi čim uspešneje zavarovala prebivalstvo in državno ozemlje od napadov iz zraka.
V delokrog poveljstva teritorialne zračne brambe spada poveljevanje in upravljanje vseh oddelkov in služb aktivne in pasivne zračne obrambe ter preučevanje vprašanj o varstvu države pred napadi sovražnih letalskih sil ter zaščita pred vojnimi strupi. Poveljstvo opravlja vse svoje naloge z organizacijo vse zračne obrambe po smernicah načelnika glavnega generalštaba po poveljniku protiletalske brambe in ravnateljstvu za pasivno zaščito. Vsa gasilska in humana društva (n. pr. Rdeči križ), znanstvena, športna, rodoljub^ na, profesionalna, stanovska društva, kakor tudi šole morajo sodelovati s svojimi oblastmi pri organizaciji letalske obrambe. Prebivalstvo se mora držati vseh naredb, ki jih poveljstvo letalske obrambe izdaja. Poveljnik teritorialne zračne obrambe kot najvišji poveljnik za pasivno obrambo opravlja kontrolo in pregled nad jx>sli v zvezi s pri|->ravanii za pasivno zračno obrambo pri vseh državnih, zasebnih iti javnih ustanovah in podjel-jih. Prav tako mora opravljati kontrolo in pregled poslov, ki se nanašajo na pripravo za zračno obrambo: pri vseh jTOsameznih organih v vseh oddelkih državne službe in zasebnih podjetjih, kakor tudi preglede, ki se nanašajo na predhodno proučevanje razmer v korist zračne obrambe. Vsi državni uradi in oblasti morajo v takih primerih v polni meri priskočiti na pomoč poveljniku, oziroma organom za zračno obrambo ter staviti na razpolago vse podatke in obvestila.
Ta navodila veljajo za vse državne, samoupravne in javne organe in ustanove ter za vsa
industrijska in druga jrodjetja, zasebne družbe, kakor tudi prebivalstvo vse države.
Poveljstvo teritorialne zračne obrambe sestoji iz štaba z ravnateljstvom /a pasivno zaščito in iz poveljstva protiletalske obrambe. Na čelu poveljstva TZO je poveljnik, ki ima čin po uredbi o formiranju TZO v mirni dobi ter ima položaj, pravice in oblast poveljnika armadne oblasti. Neposredno so mu podrejeni pomočnik, načelnik generalnega štaba, načelnik ravuateljstva zu pasivno zaš&ito in poveljnik protiletalske obrambe. Na čelu generalštaba je načelnik, ki ima čin po uredbi o formiranju TZO v mirni dobi in ima položaj, pravice in oblast poveljnika pohotne divizijske oblasti. Neposreono so mu podrejeni pomočnik načelnika generalnega štaba in osebje generalnega štaba. Na čelu ravnateljstva za pasivno zaščito stoji načelnik s činom |>o uredbi o formiranju TZO in ima položaj, pravico in oblast poveljnika pehotno diviz. oblasti. Načelniku ravnateljstva za pasivno zaščito so podrejeni pomočnik, šefi odsekov in adjutant. Na čelu vsakega odseka je šef. kateremu je podrejeno osebje dotičnega odseka. Naloga odsekov ie: Prvi odsek: strokovna izobra/ba, propaganda in vaje prebivalstva v zaščiti pred zračnimi napadi, preučevanje vprašanja v zvozi z evakuacijo prebivalstva in njeue izvršitve kakor tudi vse priprave za evakuacijo. Drugi odsek: organizacija kemične službe: taktična in tehnična uporaba vojnih strupov in srecistcv zn varstvo pred vojnimi strupi, organizacija sanitetne službe za varstvo prebivalstva pred zračnimi napadi. Tretji odsek: gasilska služba. Četrti odsek; tehnično-gradbena služba v zvezi z varstvom prebivalstva pred zračnimi napadi (maskirunje, gradba zaklonišč, tehnična pomoč).
Poveljstvo protiletalske obrambe je sestavljeno iz. štaba protiletalske obrambe, iz poveljstva zračnih con in poveljstva protiletalskih šol. Uredba je objavljena v današnjih »Službenih novinakt in stopa z današnjim dnem v \ eljavo.
Hrvatski listi pozdravljajo dr. Kulovca
Zagreb, 18. dec. b..Ves jutranji zagrebški tisk objavlja sliko dr. Franca Kulovca, senatorja in bivšega ministra kot političnega naslednika dr. Antona Korošca. Tisk izraža svojo veliko zadovoljnost zaradi izvolitve dr. Kulovca za predsednika JRZ v dravski banovini.
30 vagonov pšenice zgorelo
Sombor. 18. dec. b. Preteklo noč okrog jmI-noči je v parnem mlinu v Slanešiču izbruhnil velik požar. Gasilci so storili sicer vse, da bi požar obvladali, vendar pa se jim ni posrečilo, ker je voda popolnoma zamrznila. Zgorela so vsa skladišča s 30 vagoni pšenice ter 5 vagoni otrobov. Poleg lega je zgorelo tudi mnogo vreč v vrednosti 5,000.000 din. Škoda je ogromna.
Huda zima v Bosni
Sarajevo. 18. dec. h. Že nekaj dni je v tukajšnjih krajih hud mraz in je temperatura stalno — 10. Bugojna pa so prispela danes poročila, da je tam temperatura padla ua — 26° C.
Belgrajske novice
Belgrad, 18. dec. m. Danes dopoldne je novi iranski (perzijski) poslanik na našem dvoru predal poverilne listine Nj. kr. Vis. knezu namestniku Pavlu.
Belgrad, 18. dcc .m. V nedeljo 22. t. m. bodo v Belgradu odprli mestni kulturni dom, kjer bodo imeli prostore zemunski zgodovinski arhiv, mostna knjižnica, mestni muzej, otroška in mladinska knjižnica in galerija slik.
Belgrad. 18. doc. m. Trgovinski minister je izdal uredbo o priglaševanju pridelovanja, prometa in zalog raznega blaga. — Kmetijski minister jo izdal uredbo o imenovanju veterinarskih pripravuikov. — Danes je bila ludi uveljavljena uredba o mletju in peki kruha.
Belgrad, 18 doc. m. Ministrski svet jo izdal uredbo o preskrbi vojnih sil in prebivalstva z gozdnimi pridelki. — Dalje je predpisal uredbo o spremembi zakona o ustrojstvu vojske in mornarice ter nekaj sprememb v uredbi o trošarini. — Vse te uredbe so stopilo danos v veljavo .
Belgrad. 17. doc. m. Belgrajska filharmonija jo imela danes slavo, katere domačin je bil maršal dvo"a Čolnk-Antič. Slavi so prisostvovali pravosodni minister dr. Laza Markovič. ameriški poslanik Bltss Lanc. grški poslanik Bibiča Ro-setti in številni drugi odličniki.
Odlikovanja
Belgrad, 18. doc. m. Z ukazom kraljevih namestnikov so odlikovani: z redom sv. Save IV. stopnje Franc Žcbot. predsednik okrajnega cestnega odbora v Mariboru; z redom sv. Save V. stopnje inž. Anion Komclj. svetnik tehničnega oddelka pri banski upravi v Ljubljani, inž. Vso-volod Štefani, višji tehnični pristav banske upravo v Ljubljani, inž. Anion Strgaršek, banovinski tehnični višji pristav pri okrajnem cestnem odboru v Mariboru, inž. Adolf Šoherle. banovinski tehnični višji pristav pri okrajnem cestnem odboru v Mariboru; z zlato svetinjo za vestno službovanje Stanko Gostit, banovinski glavni arhivar 8. pol. skup. pri banski upravi v Ljubljani, Izidor Gomiščak, banovinski ceslni nadzornik, zvaničnik I. pol. skuup. pri tehničnem oddelku v Mariboru, Ivan Grašič. banovinski ceslni nadzornik, zvaničnik III. pol. skup. pri okrajno® restnem odboru v Kranju; z rodom sv. Save III. stopnjo inž. Ivan Marek, inšpektor 111-2 pri gradbenem ministrstvu, dr. Lovro Sušnik, načelnik prosvetnega oddelka banske uprave v Ljubljani,
Eksplozija na Švedskem
Stockholm. 13. dec. AA. DNB. Vsa Švedska je pod vtisom strahovite katastrofe pri Karls llodanu. Zaenkrat še nt mogoče oceniti obsega škode, katero jo povzročila katastrofalna eksplozija v središču švedske vojne industrijo. 1'ožnr, ki je pri tej priliki nastal, so omejili šele okrog polnoči. Llesnj pa šc vodno v enem delu delavnic, in zato so boje, da bo prišlo do novih eksplozij Gasilske čelo neumorno delajo. Za sedaj še ni mogočo iskati vzroka za strahovito eksplozijo, niti ni mogoče ugotoviti število žrtev. To je toliko težje, kor jp bilo 2000 ljudi izseljenih iz hiš v bližini smod-nišnice. Poleg toga jo mnogo ljudi tudi pobegnilo, Doslej so izpod ruševin potegnili pet trupel. 40 ranjencem pa odpeljali v bolnišnico. Očivioci pripovedujejo, da so nekateri delavci nosili zn rešitev iz ognja na krovu neke zgradbe. ki so je kasneje, ob priliki druge eksplozijo porušila Posebno žalostna je usoda glavnega inženirja Oterdata. ki jo pri reševanju delavcev dobil ložko jioškodiie To staro Nobelovo podjetje pripada Boforskomu koncertni. Podjetje obstoji iz 350 različnih zgradb. Imenovani koncern jo lastnik velikih tovarn vojne industrije in raznih visokih poči, topilniških podjetij in kemičnih tovarn.
Zemutiskn vremenska napoved: Pretežno oblačno remo Tu pa tam lahen sneg. Jutra-nja megla v rečnih dolinah. Ponoči hud mraz.

i
Naredba o prijavi proizvodnje prometa in zalog kontroliranih predmetov
Ministrstvo trgovine in industrije je predpisalo naslednjo naredbo o prijavljanju proizvodnje, prometa »n zalog blaga na osnovi uredbe o kontroli zalog blaga.
Čl. 1. Vsi uvozniki, producenti (predelovalci) in veletrgovci s predmeti, ki so navedeni v nared-bi mora|o najdalj do 5. vsakega v mesecu prijaviti neposred.no uradu za nadzorstvo cen stanje zalog. Prijave nvorajo redno pošiljati tudi podjetja, katerim je poverjeao blago v varovanje, špediterji, ko-misijonarji itd.
Čl. 2 določa pojem uvoznica. Za uvoznika pa se smatra tudi vsak producentski (predelovalski) ali trgovski obrat, ki predeluje odn, prodaja uvoženo blago po r.ekern drugem obratu, pa vrednost znaša najmanj 10.000 din.
Čl. 3 določa, koga je smatrali za producenta (predelovalca). Predvsem so to vsa industrijska podjetja, nato f>a tale obrtna podjetja;
1.	Mesarska in klobasičarc-ka obrtna podjetja v krajih s poobl. klavnicami se smatrajo za produ-cente svinjske masti in loja, če koljejo mesečno najmanj 30 svinj aH 15 goved. Toda če ti obrati in-.ajo več prodajalen, se smatrajo glede prijav masti in loia za preducente, če skupno število zaklanih 6vinj v vseh prodajalnah presega 30 kom., oziroma goved 15 komadov. V kolikor določeni me-sarsui in klobasičarski obrtniki koljejo manj od te količine, morajo predložiti uradu za nadzorstvo ccn pritrdilo, izdano od pooblaščene klavnice v kraju r.jih poslovania o njih povprečnem mesečnem !:!a-nju, v svrho oprostitve obveznosti prijavljanja, Klobatičarski in mesarski obrti v krajih brez poobl. mestnih klavnic so oproščene prijav.
2.	Voskarski in milarski obrtni obrati morajo brez razlike prijaviti svoje zaloge parafina in sveč, odo. loja in mila.
3.	Obrtni obrati, ki proizvajajo uzde, štrange in vrvi za kmečko porabo, morajo brez razlike prijavljati zaloge odn. predmetov.
4.	Obrtni obrati, ki predelujejo surove kože v svrho prodaje, morajo prijavljati zaloge, če zaposlujejo v svojem obratu najmanj 6 kvalificiranih pomočnikov.
5.	Vsi obrati, ki postranske proizvode svoje producentske (predelovalske) delavnosti naprej predelujejo v 6vrho prodaje, kar je primer z mesar-
skim in klobasičarskimi obrati, ki konzervirajo surove kože, bodo smatrani za take, ki morajo obvezno prijavljati zaloge,
6. Vsi obrati, ki proizvajajo letno najmanj 210 kub. metrov drv za kurjavo ali stavbnega lesa v svrho prodaje, morajo tudi prijaviti zaloge.
Čl. 4 uredbe podaia pojem veletrgovca v smislu uredbe.
Čl. 5 določa, da se morajo zaloge prijavljati po kraju, kjer je blago vskladiščeno, nc pa po sedežu tvrdke. En obrazec prijave se lahko nanaša samo na eni krai, kjer se blago nahaja, lako da se zaloge, ki se nahajajo na več krajih, prijavljajo za vsak kraj na posenbem obrazcu. Poleg zemljepisne označbe kraja, kje je blago vskladiščeno, se mora navesti tudi občina, okraj in banovina.
Po čl. 6 se prijave, ki ne bodo prijavljene po imenih, kot jih vsebuje naredba, smatrajo za neveljavne.
Po čl. 7 se morajo na istem obrazcu ob mesccu prijaviti proizvedene, predelane, kupljene in prodane količine odnosnega blaga v prejšnjem mesecu.
Čl. 8 določa, da se morajo zaloge prijaviti po vrsti delavnosti: uvoznik, producent, veletrgovec ali varovalec blaga.
Po čl. 9 se mora za predmete, ki morajo vsebovati navedbo izvora, v primeru naznanja vstaviti »neznanega izvora«
Čl. 10 določa, da se morajo prijave podpisati.
Čl. 11 navaja vse predmete, za katere je potrebno obvezno prijavljanje zalog. To so vsi predmeti, ki spadajo pod nadzorstvo ccn počenši od moke pa do raznih vrst usnja.
S čl. 12 jc urad za nadzorstvo ccn pooblaščen izdajati tolmačenja v zvezi z uporabo te nnredbe, odobriti prijaviteliem po potrebi določen odstotek tolerance ob priliki določitve količine proizvodnje, prometa in zalog blaga, nadalje ugotoviti nomenklaturo za priiavo proizvodnje, premetov in zalog predmetov, ki bi kasneje morebiti prišli pod nadzorstvo cen.
Končno pravi čl. 13, da bo urad za nadzorstvo cen sodeloval z zagrebškim uradom v svrho unifi-kacije postopka in nomenklature prijavljanja proizvodnje, prometa in zalog.
Uredba stopi v veljavo, ko bo objavljena v »Službenih novinah«.
Vrednostni papirji Vojna škoda:
v Ljubljani 455 —460 v Zagrebu 458.50—460 v Belgradu 455.50—457
Ljubljana. Dr/nnni papirji: 7"» inv. pos. 100 denar, agrarji 58 den.. vojna škoda promptna 155 do 400, begi. oliv. 78-81, dalm. agrarji 75—77. 8"h Mor. pos. 101—107, 7% lilor. pos. 96-98, 7% pos. DHR 10-1 den.. 7r'c stab. pos. 05—9(i. — Delnice: Narodna banka (1.550—0.000. Trlvoveljska 370—380, Kranjska indr. družba 136 denar.
Zagreb. Državni papirji: 7?</ inv. pos. 100 denar, agrarji "iS den., vojna škoda promptna 43N.50—4(,o. begi. obv. 78 den.. dalm. agrarji 7" (Id 7(>. ()'/c šum. obv. 72—75, 4% sev. agrarji 55 denar, s",', Bler. pos. I<n den.. 7?» Bler. pos. 0(> denar, 7r,c pos. DUH itn den. 7% stab. pos. % denar. - Delnice: Priv. agrarna banka 195 den.. Trboveljska 375—380 (375, 380), Sladk. tov. Beč-kerek 700 den.
Belgrad. Državni papirji: agrarji 6-1 denar, vojna škoda promptna 455—457.50, begi. obveznice 80.75—81.25 (HI), dalm. agrarji 76.25—77 (76.50), 6% šum. bv. 75—75.75 (75.25), t % severni agrarji 53.53.50 (53.50. 53), 8?» Bler. ps. 105 den., 7% Bler. ps. 07 den. — DcInice: Narodna banka 6.700—6.800 (6.700), Priv. agrarna banka 200 denar.
2itni trg
Nvi sad. Koru/.a v smislu uredbe 7 dne 28. novembra 1940 s 25''o vlage 204, sušena s 1 1"« vlage 250. — Vse ostalo nespremenjeno. Tendenca nespremenjena. Promet srednji.
hakdo t'e
da Je
Aspirin
sredstvo proti hripi in prehladu. Pri kupovanju treba paziti, da je^ vsak zavitek j in vsaka posa-} mezna tableta obeležen® z ,,Bayer"-jevim križem. Nikoli ne pozabite, da Aspirina brez, „Bayer"- je ve g a- križa »ni!
Og>M r«g. god S. br. 7357 od	I®«®-
ŠPORT
Iz domačega športa
A' Zagri Im bodo v nedeljo imeli izredno privlačno nogometno prireditev, saj bo tam nastopil builimpešlarski Ferencvaros. ki je preteklo nedeljo zmagal nad zagrebškim Gradjanskim v Budimpešti z visokim rezultatom 6:0 Zagrebčanom se ponuja prilika, da bodo vrnili milo za drago, vendar nihče ne misli, da bi mogel v leni pokalnem tekmovanju Gradjanski zabiti Ferencvarosu na tej povračilni tekmi toliko golov, da mu ne bi bilo treba izpasli iz konkurence. Ferencvaroš bo skoraj gotovo šel na prej in se bo nato pomeril z BSK-om, ki je v krožno pokalno tekmovanje
Registracija izvoznikov lesa
Na seji ravnateljstva za Zunanjo trgovino in Slaine delegacije lesnega gospodarstva, v kateri zastopata lesno gospodarstvo Slovenije lesna odseka Zveze trgovskih združenj in Zveze induslrijcev, so se sporazumeli o pogojih za registracijo izvoznikov lesa. Sprejela je bila zahteva Osrednjega lesnega odseka Zveze trgovskih združeni, da se registrira vsak dosedanji zakonito upravičeni izvoznik lesa neglede na to, koliko je izvozil lesa v zadnjih treh letih. Registracija izvoznikov pri ravnateljstvu za zunanjo trgovino se bo izvršila preko lesnih organizacij in Stalne delegacije. KoJ pridobitno podjetje za izvoz gozdnih proizvodov se bo registrirala vsaka prolokolirana tvrdka, ki se ha podlagi obrtnega pooblastila sme ha viti s proizvodnjo ali trgovino z gozdnimi proizvodi in ki je včlanjena v organizaciji, ki je član Slaine delegacije lesnega gospodarstva. Izvozniki bodo naslonili svoje prošnje za registracijo na ravnateljstvo, poslali pa jo bodo svoji pristojni organizaciji. Prošnji bodo morali priložiti obrtno pooblastilo v overovljenem prepisu in prepis prolokolacije iz trgovskega registra. Verjelno bodo morali izvozniki izkazati izvoz lesa v lelih 1937—1940, odnosno v tistem lelu. v katerem so izvažali, če so začeli izvažali šele kasneje. V načrtu za pogoje registracije se je po zahtevi Slaine delegacije brisala kavcija. Pogoji za registracijo bodo objavljeni v obliki naredbe.
Stanje Narodne banke
Najvažnejše postavke izkaza Narodne banke za 15. december so naslednje (v oklepajih razlika v primeri » stanjem dne 8. decembra):
Aktiva: zlato v blagajnah 2.198.8, zlato v inozemstvu 449.3 (+5.7). skupna zlata rezerva po stabilizacijski vrednosti 2.648.1 (+27.7), devize izven podlage 646.0 (+11.0). posojila 1.860.0 (-2.3), eskont bonov državne obrambe 6.460.0 (+132.0), razna aktiva 1.882.0 (—14.3).
Pasiva: Bankovci v obtoku 13.432.0 (-21.0), obveznosti po vidu 3.322.0 (+18S.0), obtok bankovcev in obveznosti po vidu 16 milijard, skupna zlata rezrva po dejanski vrednosti 4.237 ( + 44.0) milij. din, skupno kritje 25.29 (v prejšnjem izkazu 25.27)%, od tega samo z zlatom v blagajnah po dejanski vrednosti 20.99 (20.99)%.
Izkaz kaže. da se je likvidnost zasebnega denarnega trga izboljšala, ker so narasle žirovne naložbe in so se zmanjšala posojila. Pač pa je še nadalje narasla zadolžitev države, kar je per saldo imelo za posledico le majhno zmanjšanje obtoka bankovcev.
Stanje naših kliringov
Po poračilu Narodne banke je bilo stanje naših kliringov dne 15. dccembra naslednje (v oklepajih razlika v primeri z izkazom za 8. december):
Aktivni kliringi: Bolgarija 1.756.684 (+4.675) dinarjev, Francija 6.364.135 ( + 18.258) franc. frankov, francoske kolonije 2.685.117 fr. frankov in Holan-dija 2.468.615 (—184.384) goldinarjev.
Pasivni kliringi: Nemčija 50.370.944 (+4.450.629) mark, protektorat 51.803.380 ( + 2.249.864) kron, Italija 18.919.435 ( + 6.576.891) din, Madžarska 73.928.785 (-1.319.875) din, Slovaška 28.443.836 ( + 1.195.367) kron, Turčija 20.154.333 ( + 381.130) din, Romunija 4.111.250 (—246.232) din in Poljska 18.703.726 din.
Iz. tega pregleda je razvidno, da sc je.ponovno povečal naš klirinški dolg v Nemčiji, Italiji, v pro-tektoratu in na Slovaškem, dočim sc ie zmanjša! na Madžarskem. V ostalih kliringih ni bilo znatnejših izprememb.
Podružnica Centrale za kurivo bo ustanovljena v Ljubljani za področje cele dravske banovine. Podružnica bo prevzemala posle, ki jih je doslej opravljala Centrala za kurivo v Belgradu.
Zlata nedelja. Trgovine bodo na zlalo nedeljo, 22. decembra, ves dan odprte, na kar opozarjamo kupujoče občinstvo, da izkoristi to za priložnostni nakup božičnih daril. Po naredili o odpiranju in zapiranju trgovin (čl. 30) morajo biti trgovine na dan 24. decembra zaprle ob 5 popoldne, dočim zapirajo trgovine z živili ob 7. — Združenje trgovcev v Ljubljani.
Borze
18. december.
. Denar Ameriški dolar 55.—
Nemška marka >4.10—14.90
Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 2.951.640. na belgrajski 14.2f01.000 din, od tega v markah 55.000 in 672.000, 2.693,000 drahem in 39.000 dolarjev. — V efektih je znašal promet na belgrajski borzi 700.000 diu.
Ljubljana — uradni tečaji:
London 1 funt....... 174.57— 177.77
Newyork 100 dolarjev .... 4425.00-4485.00 Ženeva 100 frankov . . . , . 1028.64—1038.64
Ljubljana — svobodno tržišče:
London 1 funt.......215.90— 210.10
Ne\vvork 100 dolarjev .... 5480,00-5520.00
Ženeva 100 frankov..... 1271.10—1281.10
Ljubljana — zasebni kliring:
Berlin 100 mark...... 1772.00—1792.00
Belgi/ad — zasebni kliring:
Solun 100 drahem..... 41.65— 42.35
Ziirich. Belgrad 10, Pariz 8.75, London 16.75, Ne\vyork 431.50, Bruselj 69.25 (nom.). Milan 21.70. Madrid 40, Amsterdam 2*20.50 (nom.), Berlin 172.50, Stockholm 102.725, Oslo 98.50 (nom.). Ko-penliagen 83.50 (nom.), Sofija 437.50. Lisboua 17.24, Budimpešta 85, Alene 3.00, Carigrad 3.375. Bukarešta 2.15, Helsingfors 8.75, Buenos-Aires 101.625.
vstopil kot tretji namesto dunajskega Rapida, ki Irenutno ni posebno v formi in ni dobil dovoljenja za udeležbo na tem zanimivem turnirju.
V Belgradu pa bo igrala zagrebška Concordia povračilno tekmo, ki jo je preteklo nedeljo izgubila z BSK-om 1 :*2. Zagrebčani gledajo s precejšnjim optimizmom na to srečanje.
JASO je izbral novi odbor, ki je bil sestavljen takole: predsednik: Janez Kališnik (1), stud. j ur., podpredsednik Bojan Šalamun, cand. jur., tajnik L: Rudolf Milavec, stud. med., tajnik II.: Tatjana Mravljak, cand. phil.. blagajnik Viktor Na-gy, cand. inž., tehnični referent za lahko atletiko Zdenko Valitar, cand. jur., tehnični referent za smučanje Avgust Pohar. stud lehn.. načelnik prireditvene sekcije Franc Gaberščik, cand. inž., odbornik Janez Kališnik (II.). stud. tehn. in revizorja Drago Ferjančič, abs. jur. ter Srečko Vodnik, stud. tehn.
šlevilke lega prvega glasila zimskih športnikov so po 1.50 din.
»Ilustrirane sportske novosti« št. 65 so izšle. Vsebina: Noben izgovor ne more opravičiti hudega poraza Gradjanskega v Budimpešti. — BSK je srečno zmagal mrl premočno, toda nesrečno Concordio. — 1:1 v ponovni tok ni i splitskih ri-valov. — Sede-n tajnikov bivše hrvatske tableteniške zveze. — H AS ne bo povišal kazni Pespolu.
—	Hladni dnevi so izvabili hokejiste na led ali ljubljanska Ilirija ie že davno začela s treningom.
—	Hrvatski hokejisti so povabljeni na Slovaško.
—	30 hrvatskih in 1 slovenski boksar na državnem prvenstvu v Zagrebu. — Plavalci so...sporazumno rešili vse probleme. — Itd. Vmes je še več drugih zanimivih člankov in raznega drobiža i/, vseh športnih panog. Posamezne številke so po 1 dinar
V	Zagrebu je bilo boksarsko državno prvenstvo na katerem so postali v posameznih kategorijah pivaki d rži ve naslednji boksarji: v mušji kategoriji Jezdi k (Redarslveni), v banlam Matic (Bala), v peresno lahki Gottesinann (Makabi), v lahki Pevčič (Herkules). v welter prvi dve mesti nista bili zasedeni, na tretje pa je prišel Tičič (Redarslveni), v srednji Pnlak (Makabi). v pol-ležki Krleža (Bala) in v težki Hladny (Herkules). Po klubih jo hil ..najboljši Herkules iz Zagreba.
V	soboto in v nedeljo bomo
v Ljubljani gledali hokej na ledu
Kakšnih 14 dni ilirijanski hokejisti tiho in pridno trenirajo na svojem drsališču Letos jih čaka bogat in težak program, z^to ne smejo zamuditi nobene prilike, ki bi jim pomagala do boljše forme.
Za soboto in nedeljo so povabili zagrebškega »Haška«, starega iliri]anskega prijatelja v vseh športnih panogah. Njegova moč v hokeju je letos tako zrasla, da na tihem menijo osvoiiti naslov državnega prvaka. Večina igralcev je iz Siska in pod vodstvom prof Friedricha, katerega naša športna publika gotovo še dobro pozna iz. nogometa in tenisa Sam je dober igralec, še posebej pa jc treba omeniti dva odlična igralca, reprezen-tativca bivše Poljske — Caleckega in Hemmfer-linga. Slednji je bil trener znanega madžarskega prvaka B.K.L., ki je z »Ilirijo« igral v Belgradu in Ljubljani. Moštvo je kot celota tore) na zavidljivi višini in bodo moči »Haška in »Ilirije« preccj enake. — Tekmi bosta zanimivi in je škoda zamuditi lepe prilike, ker bosta obenem morda lo edini tekmi letošnje sezone v Ljubliani.
Gledalcem bo tudi ustreženo s tem, da bo postavljena nova lesena tribuna na severni strani igrišča, ki bo odganiala mraz izpod nog. Tekmi se pričneta v Soboto ob osmih zvečer, v nedeljo pa ob pol enajstih dopoldne.
Kino Matica
Telefoa 22-41
Razprodane »ierajJnje predstave priCajo o veiikem zanimanju, ki vlada za tilm
Grbavi VIIEZ LAGARDIR
prirejen po romanu I'. Fevala in predstavlja pravo epopejo junaštva Predstave oh 16., 19. in ljubezni in drznih pustolovščin. — Igraio: prvak francoske krmedije: 21- ari.	ROBET VIDALIN, Samson Fainsilber, Joselline Goet
»Športna revija« posveča zadnjo številko predvsem mednarodni tekmi med Madžarsko in Hrvatsko v Zagrebu ter mladinskemu srečanju med našimi ir, Madžari v Splitu. Med drugo vsebino so objavljena še oslala poročila o zadnjih Športnih dogodkih lei podrobne novosti iz Sarajeva. Splita, Osijeka, Subotice, SJovenije ild. — #vse s slikami. Posamezne številke so po 3 din.
»Slovenski »mučar«. Dne 15. t. m. je izšla 2. številka glasila Slovenske zimskošpOrtne zveze ua Jesenicah. Izmed člankov navajamo naslednje: Smučarjev božič — Ves narod naj bo deležen smučarske vzgoje. — Delovni načrt zbora smu-škili sodnikov. — Sinuški tečaji v sezoni 1040-41. — Bela Slovenija vas vabi. — Jugoslovanski smučar v Romuniji. — Relacije in vozne cene za krožna potovanja. — Ostalo vsebino tvorijo razna obvestila in objave. Glede na skromni obseg lista je vsebina številke še dovolj pestra. Posamezne
Tel. 22-21
Predstave ob 16., 19. in 21. uri
| Najlepši ig-alski par v ljubavni drann protinjenega okusa. - ŽivljeiiBka tragedija klanskega virlnoza. - Klavirski konrert SchiihcHo^S^na.lp".
Švicarsko nogometno prvenstvo
V nedeljo so bile v Švici odigrane jio snegu
in mrazu spet zanimive nogometne	tekme. Stanje
v tabeli švicarske nacionalne nogometne lige	je po teh tekmah naslednje:
1.	Young Boys 9 7 — 2	30 fi	14
2.	Servette 10 6 2 2	23 15	14
3.	Lugano 9 6 1 2	25 lt	13
4.	Lausanne 9 6 1 2	12 6	13
5.	Grencben 10 4 5 1	19 11	13
6.	GraBhoppers 10 5 3 2	20 14	13
7.	Nordstern 11 6 1 4	22 22	13
8.	Vouiig Fellows 10 3 2 5	11 13	8J
9.	Biel 11 2 3 6	14 23	7 10. Luzern 10 1 2 7	8 27	4 11 Chaux-de-Fonds 9 1 1 7	12 30	3 12. St. Gallen 10 1 1 8	12 20	3
Vesti Športnih ?vez klubov m društev
Snrinr rattnrre. Poročilo tii.iskopi-omctnlli zvez v Ljubljani in Mariboru I IT SI'P nc I I*, ilre 1<H(I: l'"licvn (Titi ur —12. oblačno, lii cm -nemi. pršič. - S'itt'nžim >■">" m: —1«. jasno. ;mcm micim. prši?-. — hiirrširltn: - 1:1. Jasno. cin snrea. pršič. — I" al vri zor jrn rtom lito ni. —12. .insiio ,i .mi Mieirn nrsič	l)nm nn
Krvnrni I70'i tn: —11. .ui-.no. lil cm »iipgn, rršič. — Dom n" K'i ni II i I.y2ti ni: —17. .lasno, jil cm sncita, prSIč. — Zlntmnp r Bohinju j'!<■ m: • lit. lasno, cm snejra, — ttarlnrljicn f?f in: -7 rfrlnn oblačilo. rlrsnlKčc uporabno.
S/orrittkn kolemtskn :Via Liuhljano (slnJ.bimn). Ueilna spin upravnma -vll-orn bo v čolrlnk ln. 1. ni. ob 10 v kavarni Vospornlk, Slar: Irir Prosim ves nO, bornik«-. da sp sf-v iroiov-n mli-lnjljn. Tn.lnik,
SK Plnntnn lahh-onlt?tskn trkrijn OilboruvR *(\ta ho (lanu« ob lil.jO v Hokodelckeui Uurnu.
novica
Koledar
Četrtek, 19. decembra: Urban V., papež; Favsta, vdova.
Petek, 20. decembra: Kvatre. Evgenij in Maka r i j, m.
Novi grobovi
■+■ V Ljubljani so umrli: Gospa SUivn Milavec roj. Dolničar. Pogreb bo v petek ob pol štirih popoldne 7, Žal, kapela sv. Marije. — Gospod Franc Planinec, višji revident drž. žel. v pokoju. Pogreb bo v petek ob treh popoldne z Zal, kapelica svetega Križa. — Gospod Anton Logar, uslužbenec Delniške tiskarne v pokoju. Pogreb bo danes ob 3 popoldne 7. Zal. kapela sv. Andreja. — Gospod Milan Čeh, pisarniški uradnik ladijske postaje. — Naj jim sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
■j" Pri Sv. Urbanu pri Ptuju je v starosti 77 let umrla gospa Jonipina Beljak roj. Munda, vdova po nadučitelju. Njen pogreb bo v četrtek, dne 19. decembra ob pol devetih dopoldne izpred hiše žalosli na farno pokopališče. Naj v miru počiva, sorodnikom naše sožalje!
Slovencev koledar je izšel
Naročniki i/ Šmartno poti šmarno goro ga
dobo pri Jožetu Narobe (španov).
Naročniki iz poštnega okoliša Šenčur ga dobe pri županu vntonu Umniku.
Naročniki i/ poštnega okoliša Cerklje na Gorenjskem gu dobe pri Aontonu Koritniku.
Naročniki iz poštnega okolišu Vodice gu dobe pri župniku Petru Jancu
Naročniki iz poštnega okolišu Komenda ga dobe pri Kernu Irancu.
Naročniki poštnega okolišča št. Vid pri Stični dobijo koledar pri g. Hrenu Irancu, mizarju v št. Vidu pri Stični
Naročniki poštnega okoliša Metlika dobijo koledar pri g Bajuku Jož, Drašiči H. p. Metlika.
Naročniki poštnega okolišu Rakek dobijo ku ledur pri g. Novaku, župniku nu Rakeku,
Naročniki kraju Unec dobijo koledar pri g. Panlarju Ivanu, Unec 97. p, Rakek.
Naročniki poštnega okoliša Dragatuš dobi jo koledar pri g. Lamutu Ant., Sela 2, Dragatuš.
Naročniki mesta Slov. Konjice in krajev Ve-šenik, Sv, Ana in Gabrovlje dobijo koleoar pri g. Cernetu Francu, Vešenik. Slov Konjice.
Naročniki poštnega okoliša Domžale dobijo koledar pri g. Okornu Jakobu. Domžale.
Naročniki poštnega okoliša Bled dobijo koledar v konzumuem društvu.
Jakob Dimnik - 70 letnik
Tam v prijetnem Zalogu pri Ljubljani je bil 19. decembra 1870. torei prav pred 70 lcli. roien g. Jukob Dimnik, posest., gostilničar in ribolov-ski strokovnjak, kakor tudi prav zaslužen delavec na raznih poljih. Bil je sin dobrega posestnika. -Rekli so mu kratko »Koziakov Jakob«. Dovršil jc s pridnostjo ljudsko šolo itt oče ga ie dal učiti mesarske obrti pri znamenitem mesarju pok. Jerneju černelu na Sv. Petra cesli. pri onem originalnem možu, ki je imel svojo gostilno lam pri »Jerneju«. Bila so za slavijenca ležka lcla, mnogo jc moral delati, toda vadil se je za življenje, da je pozneje sam lahko nastopal kot bistroumen gospodar in mesar. Osamosvojil se ie že 1. 1890. Tam v D. M. v Politi si je poiskal prostor za svoje sprva skromno, pozne ie živahno delovanje. Kmalu je vstopil v politično življenje Slovenske liudske stranke. Občini v D. M. v Polju ie načeloval kol župan od 1. 1899 lia do 1. 1919. Torei nad 20 let! Bil ie toliko pogumen, da je že leta 1902 odstranil dvojezične krajevne napisne deske (nemško-slo-venske) in iih nadomestil s samo slovenskimi. Imel ie zato mnogo sitnosti. Toliko je vplival, da ie velika občina dobila lastno pošlo v D. M. v Politi, to leta 1905. Mnogo ie pripomogel, da je bila 1. 1910 sezidana nova ljudska šola v Zalogu in lako olajšal otrokom obisk šole. Še pozneje sc je vedno potrudil, da je zastavil vse svoje sile za splošno blagostanje občine, bil je med onimi, ki so dosegli, da ie bila uvedena nova železniška postaja v D. M. v Polju. Ne smemo pa prezreti, da ie kol veslen iu skrben
mesarski mojster znal organizirali svoje stanovske tovariše v okoliški strokov, organizaciji, kateri predseduje že od nje ustanovitve iu da ie prav jubilant oni človek, ki ie zvezal mesarje vse Slovenije v enotno skupno organizacijo, v Zvezo mesarskih združeni, ki ii tudi, načeluje.
Mnogi poznajo g. slaviienca kot vnetega gojile!iu iu pospeševalelja ribolova. O tem naj čiijemo naslednje vrslice! Dober ribolovec nam poroča:
Sedemdesetletni življenjski jubilej g. Jakoba Dimnika nam nudi ugodno priliko, da poudarimo številne življenjske odlike, s katerimi naš slavi ienec razpolaga Jakob ie mož dela. Njegov dom. ki si gu ie postavil že pred tolikimi leti. ie še danes izmed naiboli Dostavnih daleč na okoli. Počilka on ne pozna. Tudi sedai ne. Kadar ni zaposlen z gospodarstvom, takrat pa ajdi na ribe! Kdo ga še ni občudoval, ko je poslušni nad vse priielne zgodbe iz ribolovslva. Ta nnravoslovska nčeinst ni iz knjig, ampak iz najtesnejše povezanosti z dejanskim življenjem. Mož dela! On ie bil eden stebrov, na katere seje naslanjalo delo bivšega kranjskega deželnega odbora. Zvest in vdan ie bil voditeljem, lako ludi sedai pok. dr. Korošcu. Prepričani smo, da ie z veseljem sprejel vest o izvalil vi senatorja dr. Kulovcu zn voditelju Slovencev, saj ie ž njim prav iskren prijatelj in oba ljubila prelepi ribolovski šport. Kolikokrat sta že poskusila srečo v njegovih vodah! Moramo pa obenem poudarili, da ie slavljenec dosleden in odločen kalpličnn in poln narodne zavednosti.
V katoliškem in narodnem duhu ie vzgojil tudi svoje otroke, ki so mu sedai v ponos in veselje. Pozabili ne smemo še ene slaviiončeve lastnosti. To ie njegove dobrolliivosli do reve-žev in zvestobe dc prijateljev. G slavljenec, ki je prehodil mnoge kruic naše lepe Slovenije, je povsod cenjen, spoštovan in uvaževan. Mnogo lepega znajo o njem povedali liudie! In njegova gostilna! Sam pravi, da ie tlom za prijutelie. ne z.a popivanje! Vsi mu žt-liiuo zdravja, sreče in zadovolinosli in da bi ga Bog ohranil še dolgo vrslo lil!
Pravkar IzSlo!
PosBor I
f Stari baker medenino cink aluminij
jtt. kupuje vsako množino po naivišjih dnevnih cenah
RUPENi LUTZ, LJUBLJANA - ŠIŠKA
nasproti stare cerkve
Veličastna zgodovinska epopeja Celjanov in njih usode. Wambrechtsamer Ana: Danes grofje celjski In nikdar vet.
Obsega 496 strani. Cena umetniško opremljeni in v platno vezani knjigi din 120'—, l»ide 20. decembral
Romano Guardini: Sveta znamenja. Vsako poglavje — ki jih je 26 — je opremljeno z umetniško liturgično sliko Mihe
Maleša. 120 strani. Elegantno vezano v platno din 50'—. Po svoji globoki vsebini, krasni umetniški in tiskarski opremi, je ta knjiga prelepo darilo za božič.
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
—	Prosimo, da z a s t o p n i k j naših listov poskrbe, da sami ali njihovi soobčnni, kadar potujejo v teh dneh po opravkih v Ljubljano, pridejo tudi po »Slovenčev koledar« za dotični poštni okoliš. S tein nam bodo prihranjeni stroški pošiljatve. Ker jc cena koledarju tako nizka, da plača komaj papir, bomo za take usluge zelo hvaležni. — »Slovencev koledar«, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6.
—	Poslovni »Slovenčev koledar« bo vsak naročnik lahko dobil od petka dalje.
—	Za vse tiste, ki so koledar naročili do 8. decembra t. 1. je naklade dovolj (30.000 izvodov). Koledar bodo dobili v teh dneh. Zato naj nam ne pošiljajo raznih dopisov in vprašanj! Za one, ki so koledar hoteli naročiti po 8. decembru, je naklade zmanjkalo. Zato bomo koledar za te ponatisnili. Stane za naročnike naših lislov le 18 din. Naročila bomo sprejemali do novega lela, da bomo novo naklado koledarja tem novim naročnikom lahko razposlali potem do sv. Treh kraljev.
V ho t II za SVOJIH J2 zob uporabljajte zdravilno pasto PARADENT1N za masirauie zobne dlesni in čiščenie zob. Pasta Paradentm izredno razkuži usta. utriuie majave zobe in preprečuie laliko krvavenje dlesni. Dobi se v drogeriji Gre-gorič. Ljubljana, po 16 din. — Glavno skladišče: Laboratori) »Vis-Vit«, Zagreb, Laugov trg 3.
—	Slike našega narodnega voditelja dr. Antona Korošca je založila Prosvetna zveza v Ljubljani v velikosti 68X33 cm, v isti velikosti kakor je založila slike dr. Jan. Ev. Kreka. Slika izide do konca tega leta in velja v prednaročbi 30 din. pozneje pa 40 din. Vsako društvo, vsaka občina in vsaka zavedna slovenska hiša naj takoj naroči sliko našega pokojnega voditelja!
—	V počastitev spomina pokojnega narodnega voditelja dr. Antona Korošca je namesto venca na njegovo krsto daroval docent univerze dr. VI.
Murko 250 din za socialno-zdravstveno akcijo, ki jo bo izvedlo »Društvo prijateljev Slovejskih goric« letošnjo zimo za revne matere z dojenčki v vzhodnem delu Slovenskih goric.
—	Namesto venca na grob rajnega dr. Korošca sta darovali gospe Marjeta Vilfan z Jezice in Neža Villan s Črnuč vsaka po 200 din konferenci sv. Elizabete na Ježici Bog povrni!
Praktična božična darila
štofe za moške in damske obleke, bar-hente, divlive, moške srajce, kravate, nogavice, rokavice dobile poceni v
Modnem magazinu, Prešernova 5
—	»Kralj z neba« v frančiškanski dvorani.
Frančiškanska prosvela M O. v Ljubljani bo uprizorila o božičnih praznikih E. Gregorinovo igro »Kralj z neba i. Glede na to, da ljubljansko narodno gledališče letos lega misteriia nc bo igralo, se je Frančiškanska prosvela odločila, da ga pri popolnoma novi in prav za ta namen narejeni sceneriji
spravi na oder. i ., . . . -t . ■ .-..,-
1 v j ' ' *	Prva uprizo-
ritev bo na sveti dan 25. decembra ob 5 popoldne, druga 20. decembra ob 3 popoldne, tretja istega dno ob 8 zvečer, četrta v nedeljo 29. decembra ob 5 popoldne, vselej v frančiškanski dvorani. Za deželske, i obiskovalce možen povratek z večernimi vlaki, zlasti na dan 20. decembra za predstavo ob 3 popoldne. Vabimo vsa ljubljanska in tudi okoliška prosvetna društva in katoliško občinstvo, da si to lepo delo ogledajo in vstopnice pravočasno preskrbe v predprodaji pri tvrdki A. Sfiligoj, Frančiškanska ulica štev. 1.
—	V smislu naročila velikega pokojnika dr. Antona Korošca, glede brezjanske Marije, ki naj bo KraJjica Slovencev, vljudno prosimo župne urade, da pomagajo svojim faranom čimprej do njene slike.
Posebno pazite, kaj bolnik pije!
Pijača ni le za zdravega človeka zelo važna, temveč tudi za bolnika mnogokrat važnejša od hrane!
Zato pijte Vi in Vaš bolnik čim češče našo na}bolj£o mineralno vodo, ki je obenem tudi zdravilna
ono z rdečimi srcil
Prospekte in vsa potrebna navodila za domače zdravljenje Vam pošlje gratis in radevolje Uprava zdravilnega kopališča SLATINA RADENCI
—	Novi vozni red »EKSPRES« z novo potniško tarifo. Izšla je najnovejša izdaja zimskega voznega reda »EKSPRES« z vsemi spremembami, ki so do 20. deccmbra 1940 stopde v veljavo. Nova izdaja prinaša tudi od 1. januarja 1911 veljavno novo povišano potniško tarifo, nove cene nedeljskih povratnih kart ter tarifo za prevoz prtljage in ekspre-ne robe. Dobi se v vseh večjih knjigarnah in trafikah, naroča se pa pri »Administraciji voznega reda »Ekspres« v Ljubljani, pošt. predal 356,«
—	Zahtevajte povsod umetniške razglednice, ki jih je izdala in založila Prosvetna zveza v Ljubljani. Razglednice predstavljajo Layerjcve »Jaslice« in Subičeve »Tri kralje«. Dolžnost zavednega Slovenca je, da kupuje le domače umetniške razglednico, ker s lem širi tudi smisel za domačo umetnost.
—	Proti kašlju se prij5oročajo prsne karamele Rave-. Originalni zavitki po 5 din v apotekah.
Zahtevajte izrecno prsne karamele domače tovarne Rave.
—	Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim srca, ledvic, želodca, jeter, žolča, raznim katarom, normalizira notranje žleze in živce ter čisti kri in organizem raznih strupov.
f Prof. Fr. Omerzu v spomin!
V torek zjutraj, 17. decembra ob šestih zjutraj ie dotrpel ter odšel k svojemu Gospodu. Dolgo je telo kljubovalo razjedajoči bolezni. Zdravniki so 6e čudili njegovi odpornosli V letošnjem poletju pa sc mu je začelo zdravje slabšati. Vendar ni nihče pričakoval konca. Mislili smo, da bo tudi to poslabšanje samo prehodno in da si bo g. profesor zopet opomogel. kakor s« je doslej že večkrat. Šele prav zadnji čas je začel vidno in nevzdržno pešati, Tako se je zgod'lo, da ie odšel v večnost isti dan, ko smo položili k večnemu počitku dr. Antona Korošca, kateremu jc zlosti v času deklaracijckcga gibanja r-i,jevit somišljenik, ki je z vso dušo širil idejo naše narodne svobode med zavodskimi dijaki in v domačem kraju, dasi sicer v političnem življenju ni javno nastopal V tistih časih je svojim dijakom brez ovinkov razlagal položaj Avstrije na front/ in doma. ne meneč se, da bi ga to utegnilo po krivdi kakega neprevidneža stati glavo.
Smrt prot. Fr. Otnerza je prizadela zlasti zavod sv. Stanislava v St. Vidu nad Ljubljano, kjer jc ičil od leta 1913. do leta 1939., ko je tr.oral zaradi Tolezni nehati poučevati. Doma je bil iz Župeče vasi pri Cerkljah ob Krki in ie z odliko dovršil 'jmnazijske študije v Novem mestu, kjer ie veljal e tedaj za izvrstnega lalinca in gtka. Rodil se jc '8 marca 1885, v mašnika posvečen je bil 12. ju-ija 1908 Po dovršenih bogoslovnih študijah ga je ajni dr A B Jeglič poslal na Dunaj na univerzo, ier ga je namenti za svoj zavod v St. Vidu.
Vsi njegovi dijaki, in teh ie lepo število, so ipošlovali v njem izvrstnega strokovnjak, ki je svoje predmete — izprašan je bil iz latinščine in grščine kot glavnih predmetov in iz slovenščine
kot stranskega — popolnoma obvladal, jih iz lastnega veselja proučeval in skušal iz njih njim kakor tudi širši javnosti posredovati najlepše plodove. V latinskem jeziku je celo pesnikoval. B'l je poln lepih iniciativ, « katerimi je približeval antični svet svojim učencem. Temelj njegovega pouka je bila izvrstna razlaga z mnogimi vajami. Razlago in vaie so pa poživljale anekdote, uganke, duhovite besedne igre, pesmice in kulturnozgodovinska pojasnila. Na višjih stopnjah je vse to dobivalo vedno večjo globino ter se zlivalo v skoro dovršeno, osebno občuteno sliko antičnega sveta, ob kateri človeku ni bilo žal, da se je učil klasičnih jezikov. Dijaški list Mentor, ki ga je po vojni ludi nekaj časa urejeval, je tedaj prinašal krajše grške tekste, vzete iz patristične literature, ki so jih dijaki tek-movaje prevajal«. Najboljše prevode je priobčeval v listu.
Ze v tem je rajni prof. Omerz.a posegel tudi izven zavoda. Ni pa to bilo vse, kar je dal našemu kulturnemu življenju. Ker 6e je zavedal, da je ka-non klasikov, ki se bero v šoli, hudo nepopoln in da kljub vsemu naporu v šoli ostaja ves ostali ogromni zaklad stare književnosti večini nepoznan, ker ga nekaj let po maturi ne morejo brati v originalu, v domačem prevodu ga pa nimajo, se je lotil orevajanja ki si ga jc široko zasnoval. Predvsem je hotel posloveniti Homerja v celoti, najboljša dela grških dramatikov in najlepše izmed spisov cerkvenih očetov. K temu ie žele! dodati še kaj iz latinskih satirikov in iz grške lirike. Iz vseh teh področij ie prevaial že takoj prva leta učiteljevan-ja in zdi se, da mu jc izbiro narekovala potreba v šoli, kjer ie bilo čitanie njegovih prevodov lepo dopolnilo čitanje predpisanih tekstov v izvirniku. Mnogo tega ie v Mentorju in v Domu in svetu izšlo ter take postalo pristojno vsej naši šoli. Ob času, ko se je naša višja gimnaeija šele 6lovcnila,
so bili prevodi prof. Omerze skoro edino domače dopolnilno berilo iz klasičnega področja, ki je bilo našemu dijaku in izobražencu na razpolago. Bil je dober verzifikator in, kar je naredil, niso samo poskusi Lotil sc je tudi uprizarjanja klasičnih dram ter spravil na oder vse tri dele Ajshilove Orestije in Sofoklejevega Ojdipa. Za vse naše poznavalce in ljubitelje klasične drame so bile te predstave resnično pomembni dogodki, ki so privabili odlično in številno občinstvo. Za dramatiko se je skoro do zadnjega zanimal ler je prevedel in priredil tudi več modernih odrskih in pripovednih tekstov. Sodeloval je tudi pri Mohorjevi zbirki prevodov cerkvenih očetov, kjer so izšli njegovi Apostolski očetje
Svoje dijake je imel neizmerno rad. Za vsakega posameznega se je zanimal, mu stal ob strani z nasvetom in z dejanjem, vse poskusil zanj, kar ie le mogel Zato ga skoraj ni med njimi, ki mu ne bi dolgoval mnogo več, kakor dolguje učenec učitelju. Zato pa ie vsem spomin nanj ljub in drag Naj bo dobri Bog plačnik zvestemu duhovniku in idealnemu delavcu. Have anima pia!
URE
»lstnino, srebmino. briliante poceni in v veliki izbiri nudiva
Brata LOGAR
LJUBLJANA. PRED ŠKOFIJO 15 T«!«fen 44*32
Ljubljana
Ljubljančani!
Slovenčev koledar je izšel. Dobite ga lc v upravi »Slovenca«, Kopitarjeva ulica 6. Koledar je takega obsega, njegova cena tako nizka, da nc prenese stroškov, ki bi jih imeli z dostavo na dom. Prosimo cc-
lijene naročnike da blagohotno uvažujejo. *
1 Sedmi dan po smrti dr. A. Korošca v petek, 20. t. m. bo ob sedmih v frančiškanski cerkvi slovesen requiem. Vsa ljubljanska drušlva, ki so včja-njena v Prosvetn: zvezi, pozivamo, da se te božje službe vsaj po večjih zastopstvih udeleže. Vabimo pa ludi vse prijatelje dragega pokojnika. Za Prosvetno zvezo: Dr Lukman. predsednik.
I Stolna prosvetn je sprejela na žalni seji dne 17. t. m soglasen sklep, da se za dušni pokoj očeta katoliške prosvete dr. Antona Korošca opravi sveta maša v soboto, 21. dec. ob šest'b zjutraj v stolnici in daruje za reveže stolne župnije znesek 300 din namesto cvetja na grob velikega pokojnika.
I Zastave na pol droga v Ljubljani sta ob priliki smrti dr. Korošca izobesila ludi francoski in poljski konzulat.
1 V počuščenje spomina dr. Antona Korošca so za zimsko pomoč podarili 10.000 din bratje gg. Rado, Svetozar, Zoran, dr Mirko in Peter Hribar ler sestra ga. Ljubica, por. Lukman, ker je bil njih prijatelj še iz njih detinstva: neimenovan (aslilrc pokojnega voditelja naroda ;e za isti namen poslal 1000 din. prav tako jp pa Glavni odbor vodne zadruge za obdelovanje Barja nakazal 500 din. Predsedstvo odbora za zimsko pomoč v Ljubljani se častilcem častnega meščana dr Antona Korošca naj-topleje zahvaljuje tudi v imenu podpiranih mestnih revežev. Počastile nesmrtnega rajnika z dobrimi delil
1 Darilo za Vajeniški dom. Namesto venca na grob blagopokojnega državnika in voditelja g. dr. Korošca je Združenje trgovcev darovalo za Vajeniški dom v Ljubljani znesek 500 din, za kar se uprava doma lepo zahvaljuje.
I SKAD Zarja je namesto venca na grob svojemu častnemu udu dr. Antonu Korošcu darovala Dijaškemu podpornemu društvu 200 din.
1 Za zimsko pomoč v spomin dr. Korošca daruje g. a ril. prol.* Vurnik vsoto din 200.
1 Zdravniki, člani Slov. kat. akad. starešinstva, se vljudno in nujno vabijo na sestanek, ki bo v soboto, 21. decembra t. 1. v prostorih starešinstva. Miklošičeva 5, ob pol osmih zvečer. Aktualne zadeve! — Zdravniški odsek SKAS-a,
1 Srajce, kravate, Karničnik, Nebotičnik. 1 Važno poglavje v slovenski zgodovini je pro-testantovska in protireformska doba med Slovenci. Cenj. občinstvo bo imelo priliko v petek na XI. prosvetnem večeru, ki bo ob 8 zvečer v Frančiškanski dvorani, da čimbolj spozna domačo zgodovino. Predaval bo g. profesor Simon Lenčič o protestantov-ski dobi med Slovenci. Predavanje je opremljeno tudi s skioptičnimi slikami. Cenj. meščanstvo naj ne zamudi te prilike. To je obenem zadnji prosvetni večer pred božičem.
1 Ža četrtek in pelek »Bobenčkovo« polenovko!
1 Prijatelje domače knjige in lepih povesti opozarjamo, da si pravočasno preskrbe knjige v Ljudski knjižnici na Miklošičevi cesti 7 Knjižnica bo namreč dan pred božičem zaprta, in vsled poprave peči tudi v petek in soboto 27. in 28. decembra.
I Pri zaprtju motnji v prebavi — vzemite zjutraj na prazen želodec en kozarec naravne »FR A NZ-.TOSEF« grenčice.
1 Podpornemu društvu z,i gluhonemo mladino
sta poklonili zasebnici gdč Roblekova in gdč. Vir-jentova iz Ljubljane namesto venca blagopokojni ge. Roži Medved 200 din. Prisrčna hvala plemenitima dobrotnicama!
Gledališče
Drama. Četrtek, 19. dec.: »Tekma«. Red A. Petek, 20. dec.: ..Ugrabljene Sabinke«. Premiera. Red Premierski Sobota, 21. dec.: »Skrivalnice«. Red B
Opera. Četrtek, 19. dec.: »Friderika«. Red Četrtek Petek, 20. dec.: »Vesele žene windsor-ske«. Red Torek. Sobota, 21. dec.: »Carmen«. Gostovanje altistke Elze Karlovčeve,
Predavanja
»Rezervni podoficirji! Ker je bilo sobotno predavanje dr. Staneta Rapeta zaradi smrti dr. Antona Korošca odpovedano, sporočamo, da bo predavanje danes, v čelrtck, 19. 1. m. zvečer ob istem času mi v istih prostorih kot je bilo objavljeno.
Sestanki
Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega dru; šiva Moste ima danes, dne 19. t. m., redni letni občni zbor, ki bo v ljudski šoli ob 20.
Kongregacija akademičark ima drevi ob poj osmih v frančiškanski kapici redni sestanek, zadnji pred božičem. Pridite točno vse!
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet. Tyr-ševa cesta 43: mr Trnkoczy ded., Mestni trg 4, in mr, Ustar, Šelenburgova ulica 7.
Poizvedovanja
I)ne 17. t. m je bil najden v šiški zavitek z novo brisačo. Dohi ?e pri: Albina Logar, Ljubljana. Cesta 29. oktobra 7-1
Kdor pogreša mlado psico (pličar), jo dobi pri Ogriuu, Sokolska ulica 15.
Jesenice
Oglejte si slikanice in otroške knjige v trgovini Krekovega doma,
mju^m^MHiimim
OtrvSk/ Kotiček
m Nenavaden mraz v Mariboru. V ponedeljek jo bila nn meteorološki postaji na Teznem zabeležena minimalna temperatura minus 12.2, včeraj pa je živo srebro zdrknilo n i minus 17.H. Najvišja temperatura pa je bila v ponedeljek minus H stopinj. Zanimiva pa je razlika v mrazu v mestu tei na odprtem terenu. V mestu, ki je zavarovano pred vetrovi s hišami in nasadi, je bila v ponedeljek najnižja temperatura 10 stopini. j)ri meteorološki postaji, ki stoji na Teznem nt odprtem terenu, iz-postavljena vetrovom, je bilo j>n 12.2 stojiinj pod ničlo, tie boij je prišla ta razlika do izraza v torek zjutraj: v Mariboru na Slomškovem trgu 13 stopinj, na Teznem pa 17.8 stopinj pod ničlo. Vremenosiovci pa nam obetajo še hujši mraz dasi je že sedaj zima neznosna. Nastopila je tako nepričakovano in zgodaj, da veliko stanovalcev še nima potrebnih zalog kuriva, drugi pa si drv spet ne morejo kupiti, ker nimajo sredstev. Poleg drugih težav jih ho sedaj trapi i še mraz. oškodbe so tudi še nastale nn vodovodnih napeljavah v stanovanjih, pa tudi nn cestnem vodovodnem omrežju. Prav tako je neprijeten prah, katerega dvigajo vozila na cestah, ki so na najprometnejsih mestih ves dan zavite v te prašne oblake.
ZEISS PUNKTAL OČALA
so najlepše b s žimo darilo
Sanioprodaja
E. PETELN. dipl. optik
MARIBOR, Grajski trg
ni Na Dravi se že dela led... V noči od ponedeljka na torek so priplule po Dravi prve ledene plošče, včeraj zjutraj pa je bila gladina reke že 7. njimi prekrita. Drava je kar vidno upadala ter je začela oh nabrežju zmrzovati. Nad falskim jezom se že dela ledena skorja in če ne l>o mraz prenehal, bo reka kmalu zavita v leden oklep. Tudi v turbinah ialske elektrarne bodo začutili kmalu padec vodne energije ler bodo nastopile podobne nevšečnosti kakor lansko zimo. Počasneje lekoče vode v mariborski okolici pa so vse zamrznile ler so se na Dravi ludi v Mariboru že začele pojavljati jate divjih rac — kar je znak res hudega mraza. Plovba splavov po Dravi je povsem prenehala.
m Velike zamude vlakov. Zaradi zime nastajajo v železniškem prometu velike zamude. Vlaki, ki prihajajo z večjih daljav, prispejo v Maribor jio uro in še več kasneje, knkor j>o veznem redu. Včerajšnji ljubljanski opoldanski vlak je prišel v Maribor poldrugo uro prepozno. Prav tako je bilo z jutranjimi vlaki.
in Nesreča nn Semmeringu — vzrok velikih zamud nemških vlakov. V torek je prišel nemški brzovlak, ki prihaja v Maribor ob 13.15, šele zvečer ob pol devetih. Velike zamude so imeli tudi vsi ostali nemški vlaki, dočim tovornih tranzitnih vlakov, ki vozijo iz šlezije premog v Italijo, sploh ni bilo. Vzrok tem zamudnin ie bila nesreča, ki se je zgodila na Semmeringu. Od tovornega vlaka so je odtrgala kompozicija naloženih vagonov ter zdrvela po strmi progi nazaj v dolino Preslregli so te vagone šole na postaji Glognitz, kjer so jih spustili na slepi tir, da so se raztreščili ter so pri tem razdejali tudi ostalo tirne naprave na postaji, tako da je trajalo precej časa, preden so jih popravili. Vče-
raj pa je bila proga spet v toliko popravljena, da so prihajali vlaki brez večjih zamud.
m Naše mariborske naročnike prosimo, naj polrpijo z zamudami, ki nastajajo v dostavi lista. Vlaki imajo namreč velike zamude. Zato sc tudi dostava lista zakasni.
m Sožalje mariborske sokolske župe. Mestni občini je podala Sokolska župi v Mariboru sožalno izjavo oh smrti častnega občana mariborskega dr. Antona Korošca
m Kongregneija za gospe ima danes popoldne ob štirih svoj sestanek
111 Trgovine pred božičem. V nedeljo pred božičem dne 22. decembra ostanejo trgovine v mostu Mariboru ves dan odprte. V torek, 21. decembra pa poslujejo trgovine do 17. ure, delikatesne trgovine pa do li). ure.
m Lastništvo »Slovenca« dobro ve, da je med naročniki »Slovenca* še mnogo takih, ki bi ;Slo-venčev koledar« radi imeli, pa ga še niso naročili. Ti naročniki si koledar še lahko naročijo. Vendar koledarja ne morejo več dobit1 po dosedanji ceni, marveč za ceno 18 dinarjev., Naročila sprejema naša podružnica do 31. decembra.
m Ljudski oder ima danes zvečer v dvorani Delavske zbornice koinemoracijski sestanek za pokojnim voditeljem Slovencev dr. Antonom Korošcem. Za vso člane strogo obvezno.
m Za zimsko pomoč mestne občine mariborske je darovala tvrdka Ludvik Franc in sinovi 5000 din.
m Smrtna kosa. V bolnišnici je umrl v starosti 56 let upokojeni policijski nadstražnik g. Ivan Šlok. V Vetrinjski ulici 18 jo ugiabils smrt 82 let starega zasebnika Andreja Pfciferja. N ij počivata v miru! m Gledališče. Četrtek, 19, decembra ob 20: Ples v maskah.v Premiera. Gostovanje gdč. Vere Majdičeve.
Mihčeve Čudovite dogodivščine
c Celjski župan dr. Vo^šič Alojzij je podaril za reveže 20!) din namesto venca na grob pokojnega provinetala jugoslovanske ilirekc provincije, a. Lina Hraha.
c Nova grobova. V celjski bolnišnici ic umrl znani priljubljeni orožnik ter prijatelj našega lista narednik Olorepec Ivan. Pokojni jc bil izredno dober in ljubezniv ter sposoben orožnik, ki je vodil mnoge posle na celjski orožmški postaji. Zadnje čase je bil bolan, vendar je še vedno z veseljem delal v pisarni in celo na ttienu Z nj'm jc celjska orožniška četa izgubila vestnega orožnika. — Na Lopati pri Celiu je umrl 13 letni sin posestnika in učenec 4. razreda ljudske šole v Celju Lipovšek Gregor. — Naj počivala v miru, svoicem pa izrekamo ob bridki izgubi naše iskreno sožalje!
c Zahvala delavcev v tovarni »Metka«. Podjetje »Metka« je presenetilo svoje delavce. Lastnik tovarne g. Henrik Weinberger i^ obdaroval delavce v raznim blagom in jim tako pripravil lepo božničnico. Mi vsi se zahvaljujemo našemu delodajalcu, ki je s tem dejaniem ponovno dokazal svoj socialni čut. Želimo da hi g \Veinber-gerju sledili tudi ostali podjetniki v Celju! — Delavci.
c Zlata nedelja bo 22. decembra v Celju. Ta
dan bodo trgovine odprte od pol 8 do pol 1.
p Mesnice in stojnice \ Celju bodo na zlato ned.cJjo obratovale do 11. dopoldne, prav tako bodo odprti na zlato nedeljo brivski in frizerski saloni do 12. ure.
c Peirolejske nakaznico. Vsa ona industrijska in obrtniška podjetja, ki so zaprosila za izdajo nakaznic za petrolej, lahko iste dvignejo jutri, v petek, in soboto od 10 do 12 na mestnem poglavarstvu, tržno nadzorstvo, soba št. 24.
c Važno predavanje za rezervne častnike in vojaške uradnike bo v petek. 20 decembra ob pol 9 zvečer v Oficirskem domu. Predaval bo poveljnik 39. pp. polkovnik g. Časka. S to notico popravljamo včerajšnjo.
c 12 letni fant se je ponesreči ustrelil s samokresom. V Rogatcu na Krhkem polju je zadela Rakovo družino bridka izguba. 12 letni sin Ivan
božično številko
bomo sprejemali do sobote, 21. decembra 1940 opoldne
Ne pozabite nn izredno razširjenost »Domoljuba« in da bo božična številka izšla še v posebno veliki nakladi. Uprava »Domoljuba«
(199) Ko sc je znočilo, bi šel Mihec rad nazaj v kraljevo sobo. Miši so kar uganile njegovo željo in ena mu je pokazala pot. Tako je bil kja kmalu zopet v kraljevi sobi in v svoji spalnici v uri.
(200) Kralj se jc zelo začudil, ko je videl, da se je Mihcc od nekod znašel. Pripovedoval mu je najrazličnejše stvari, ki jih Mihec seveda ni razumel.
Naročite »Slovenčev koledar«
Do 1. januarja imate še čas. Ponatisnili ga bomo. Velja za naročnike »Slovenca«, »Slovenskega doma«, »Domoljuba« in »Bogoljuba« le 18 din. Naročite koledar takoj!
»SLOVENČEV KOLEDAR« / Ljubljana / Kopitarjeva ulica št. 6
je prišel do starega samokresa, ki se nabija od spredaj, in se je igral z njim v hlevu. Samokres se je nenadoma sprožil in zadel fant... Krogla je prebila odvodno žilo, da je Ivan izkrvavel. V hlevu so ga našli mrtvega njegov oče in domači in mu takoj priskočili na pomoč, vsaka pomoč pa ie bila zaman. Domači izjavljajo, da samokres?, ni bilo pri hiši. — Vsem naj bo to v resno opozorilo, zlasti otrokom, da se ne igrajo z nevarnim orožjem.
Ptuj
Žalne svečanosti zn pokojnim dr. Antonom
Knr*fcrem. V tukajšnjih cerkvah so se darovale -v. !-'i;šp za pokoj duše slovenskega narodnega vodij,elia. Ob f) je bila v gimnazijski dvorani žalna svečanost, pri kateri jo ravnatelj gimnazijo g. F. Aiič zbranemu dijnštvu pokazal, knj je izgubil slovenski narod s smrtjo dr. Antona Korošca. Gimnazijski pevski zbor jo pod vodstvom g.^ U. Burga ganljivo zapel /Gozdič jo že zelen . Svečanost se je zaključila s Čajkovskega Chanson trisle, ki jo je izvajal kvintet dijakov sokolakega podmladka.
Ljmhka univerza priredi v petek 20 t. m. ob 20 v Mladiki tretje letošnje predavanje. Predava! bo profesor mariborsko klasične gimnazije g. Viktor Petkovšek. S svojimi čudovito lepimi barvastimi posnetki nas bo g. predavatelj, ki je že v Mariboru žel veliko uspeha, vodil po Dalmaciji in Črni gori.
Csrkije na Gorenjskem
Dekliški krožek vprizori v nedeljo", dne 22. decembra ob pol 4 popoldne pretresljivo Mlakarjevo igro v petih dejanjih: Izgubljena Marta«. Pridite, ne bo vam žal. — Iskreno vabi dekl. krožek.
ZFO
Odbor FO Sv. Peter sporoča svojim članom, da bo drevi ob osmih skupni obvezni okrožni sestanek v Rokodelskem domu. Radi skuj>nega odhoda na ta sestanek je zbirališče ob pol osmih v društveni dvorani. — Odbor.
Pojasnilo
K članku »Veličasten napredek katoliških medicincev« dne 14. decembra 11)40 smo prejeli tole pojasnilo JNAK »Edinsiva«:
1. .JNAK Edinstvo lansko leto ob volitvah v Društvo medicincev ni postavilo svoje listo iti dobilo 25 glasov 2. Na letošnjih volitvah je bila postavljena prolikomunisličnn lista, katero so poleg katoliških akademikov podprli tudi nacionalistični akademiki — med njimi .INAK Edinstvo-— ki so za lo lislo prispevpli dobi jh 37?» glasov, torej mnogo več, kot jim lo prisoja omenjeni članek. l etošnjo volitve torej niso hi'e zgolj nastop katoliških akademikov, kot hi utegnil kdo. sode« po naslovu članka, misliti, temveč združenih pro-tikomunisličnih akademikov, ki s-o bili tudi na letaku pod|)isuni kot taki. 3. Naziv podpisanega društva ni samo Ivi in sivo ali društvo »Edinstvo". ampak Jugoslovanski nacionalistični akademski klub -Edinslvo',
Darujte za Jegličev akademski dom!
Poilljajte o« Hranilnico dravske banovine —> čekovni račun 10.680.
Radio Ljubljana
Četrtek, 19. dec.: 7 Jutranji |tozdrav — 7.03 Napovedi in j>oročila — 7 13 Pisan venček veselili zvokov (plošče) — 12 Odmevi iz šjianijc (plošče) — 12.30 Poročila in objavo — 13 Napovedi — 13.02 Harmoniko igia Ivo Podobnikur — 14- Poročila — IS Mladi glasovi. Poje dekliški zbor »Vigred« ob sprcinljev. H ari nrk. — 18 40 Slovenščina /a Slovence (dr K. Kolnrič) — 19 Nnj>ovedi. poročila in objave — 19.23 Nac. ura — 19.30 Deset minut zabave — 20 Samospevi go. AngoJe 1 lauc-.Megla, tiri klavirju prof. M, Lipovšek — 20.43 Reprodur koncert simf. glasbo — 22 Napovedi in poročila — 22,13 V oddih igra Rad. orkester.
Alphonse Daudets
Jakec
Prevedel Fišer Franc
Težkih korakov je odšel čez vrt, prestopil prag in se hitro oddaljil, ne da bi se ozrl. če bi se bil obrnil, bi bil videl zgoraj v prvem nadstropju za belo dvignjeno zaveso svojo ljubljeno, ki je prav tako trepetala in bila prav tako bleoa kot on: jokala je in mu ponujala roke v slovo, ne da bi ga nameravala zadržati.
Naslednji dnevi jiri Rivalsovih so bili zelo žalostni. Doktor je mirno opazoval svojo vnukinjo. ki se je v samoti sprchnjula po vrtičku ali pu posedala v bivši materini sobi, ki je bila zdaj odprta in ki jo je iz žalosti hotela imeti zase. Kjer je nekoč Magdalena jokala, lam joka sedaj Cecilija .. Ali bo tudi ta umrla?... Zakaj? ... Pai ji je''... Če Jakca ne ljubi, kako potem razložiti njeno žalost, potrebo po samoti?, ln če ga še ljubi, zakaj ga jc potem odklonila? Doktor je dobro čutil, dn mora biti vmes neka skrivnost, nek notranji bo,j: toda.pri najmanjši opazki, pri najmanjšem vprašanju se je umaknila in zbežala. Ko je doktor videl, kako trpi njegova vnukinjat, je polarfouia pozabil na Juk-čevo žalost.
Nekoč jc ponoči zazvonil zvonec. Nekdo je klical k IxilniKit Pred vrati jc bila stara Salo in tarnala Videti je bilo, da ->e jo tokrat njen mož, njen »ubougic tno/ odločil umreti. Gospoda Rivalsn žalost in visoka starost nista prav nič ovirali, da 110 bi bil vodno pripravljen pomagati. Bi ž jo odšel na Jelšovje. Sale jc ,-tano-vala v neki luknji |><>!rg »Pnrvoe' domusc. A njen stari je umiral na kupu slame, v nekem temnem kolu. med vso revščino in umazanijo. I mirni je po šestdesetih letih divjega lova. nočnih |irc/ jio jarkih, snegu, močvirju, plazeč se po terbuhu prcu konji orožnikov, bij jc kut
star škodl jiv zajec, ki je še srečen, da lahko umrje v svojem brlogu. Ko je gospod Rivals vstopil, mu je močau vonj dišečih smol udaril v nos.
»Kakšnega zlod.jn pn žgete, mati Salo?« Starka je bila v zadregi, hotela je lagati, toda doktor .je ni pustil do besede.
»Torej je bil sosed tukaj, znstrupljevalec?«
Gospod Rivals se ni motil. Ilirsch je zadnje čase prihajal nad nesrečnikom preizkuševat svoje zdravljenje z dišavami. Prilike za eksperimente so bile zanj tako redke. Kmetje mu niso zaupali in poleg vsega jc mornl biti skrajno previden, ker je ctiollski zdravnik njegovemu zdravništvu brez diplome napovcdnl silen boj. Dvakrat so ga že poklicali na sodnijo y Corbeil in 11111 zagrozili / najstrožjimi kaznimi, če bi še naprej znravil. Toda Sale jo bil sosed, živelo sta v revščini... Kljub strahu pred orožniki sc je pustil zapeljati.
»Br/. brž! Odprite vrata in okna!... Saj vidite, da so bo revež zadušil!«
Starka se je podvizala in izvršila doktorjev ukaz. Vmes je tarnala.
■•Oh. moj ubogi mož. moj ubogi mož! Pn so tako zatrjevali, da ga bodo ozdravili. Da moro človek tako goljufati!... Mi kmetje smo pač ul>ogn para «
Medtem ko jo gospod Rivals sklonjen_ nad umirajočim tipal žilo m poskušal, koliko ic še moči ostalo, se jo oglasil i/ kupa cun j votel glas-Povej žena! Saj si rekla, da mu boš povedala «	.
Starka je kar naprej brbljala in razgrebala žerjavico \ ognjišču Toda na smrt bolni sc je spet oglasil s svojim oslabelim glasom-
• Povej mu, žena.,. Povej mu. žena...«
Gospoo Rivals je pogledal staro šale. katere obraz je postni rdeč kol opeka. Približala se je in začela .jecljati:
»Vrag! Saj je 011 kriv. tisti zdravnik, če je gospodična zaiadi tega žalostna.«
»Katera gospodična? O kom govorile?« .je doktor živahno vprašal iti izpustil bolnikovo roko.
Obotavljala so jc. Toda glas divjega lovca, čeprav je bil vedno slabotne jši, kot bi p r i h a j u I od daleč, jc še enkrat zamrmral:
»Povej mu... Hočem, dn mu poveš.«
»No dobro! Mu pa povem.« je starka rekla odločno, »tukole-je gospod Rivals: tisti lump mi je dal dvajset frankov, — Jezus, da more biti svet tako hiioobcn! — mi je dal dvajset frankov, da sem povedala Ceciliji zgodbo o njenem očetu in materi.«
»Podla ženska!«... je vpil stari Rivals razjarjen.
' Zagrabil je grdo kmetico in jo divje stresal.
»Si se drznila to napraviti?«
»Samo vsled dvajsetih frankov, dobri moj gospod'... Čc bi mi tisti grdun 110 oni dvajset frankov, bi se raje pustila ubiti, prodno bi povedala... Siror pa o vsej zadevi nisem imela niti pojma On mi je vse povedal in jaz sem potem 11 je j.«
»Ah ta podlež, saj mi jc obljubil maščevanje... Toda kr!o ga je o vsem poučil, kdo jo to spletel?« Globoko ječanje -o je oglasilo z ležišča in zdravnik so jo obrnil k starcu... -Zdaj ko 11111 je ona povedala.« jo oče Sale lahko umrl. Mogoče si jo s to malenkostjo svojo lumpnrsko vest nekoliko olajšal. Doktor jo rlo jutra ždol pri njegovi |>oea-ni agoniji, nad za<.-n jim atomom življenja, ki gn je odnesel beli dan, ko jo potrkal na šipo. Bil jo zelo vztrajen, da je /del v«o nooč ob licu umirajočega in pri starki, ki jo čepela pri ognjišču in si g,t ni upa-la niti |Kiglednti niti nagovoriti Ko je bilo v~e končano, so jo hitro vrnil v FtioMcs. nr tla bi so pozabil spotoma prepričati, da doktorja llir-seha ni v Parvj domu«. Oh! čc bi gn moael zagrabiti v tistem trenutku bi dobil nazaj vso mor nekdanjega Indijskega kirurga in vrgel bi sc na zahrbtnega sovražnika, bi se je lotil nje-
gove vnukinje, da bi so nad njim maščeval. Ko je iirišrl domov, jo najprej pogledal v Ceri-li.jino sni«). Nikogar. Tudi postelja je bila nedotaknjena Težka slutnja gu je objeta.
Stekel jo v lekarno Niieogar Samo nekdanja Mugdalenina soba jo bila odprta. Med raznimi spomini umrle hčerke jo bil tam tur,i kle-čalnik in nn njem je našel Cecilijo, spečo in v dve gubi, kar je pričalo, da je vso noč ive--bila v solzah in molitvi. Ob doktorjev ili korakih je odprla oči:	^
»Stari oče!«
»Torej so ti podle/i povedali tajnost, katero smo ti tako s težavo prikrivali? Moj Bog! Koliko truoa in skrbi smo imeli, da bi ti prihranili to žalost! In j»oleg tega ti jo razkrijejo še tujci, sovražniki! Revica moja.. «
»Ne govori! Ne pripoveduj mi ničesar. Sramujem se ..!«
»Prnv nasprotno: maram govoriti... Oh! Da si nisem mogel domisliti, zakaj ga nisi marala? Rudi tega, kajne? Zato se nisi hotelu jjoročiti?« »Da«
»Toda čemu? Povej mi kaj si mislila.« Nisrtn hotrln pripovedovati sramoto svoje matere, ker srm človeku, ki bo moj mož. po vesti dol/nn vso zaupati... Izbrala srm edino pot, ki mi je ostala «
»'lorej ga ljubiš, ga še ljubiš?« »1/ vse svoje duše In prepričana som, da me tudi on toliko ljubi da bi so vseeno |X>ročil, vendar srm mu hotela prihraniti to veliko /rtev. Nikdo nr poroči rad tleklo. ki nima očeta, ki nima imena in tudi čr bi ga imela, bi to bilo ime tntu in ponarejevalca «
»Motiš -o otrok moj Jakec bi bil srečen, ko bi te dobil za ženo: siror pn itak pozna vso zgodim Jaz sam som mu jo povedal.« »Ali ie mogoče?«
■>Oo! Porrdnicn. nekoliko bolj bi mi bila za-tijKila in sam vsem trem bi bila prihranila strašen udarec, t
»SLOV. KOLEDAR« je izšel!
Veliki koledar obsoja 25t> strani z izbrano vsebino. Dobite ga v vseli knjigarnah in trafikah po 28 din.
»Slovenčev k o 1 e ti a r« Ljubljana, Kopitarjeva <>
Mizarska dela
s'avbena in pohištvena izdeluje strokovnjaSko strojno mizarstvo Franc Potočnik, Žiri.
Snli les na zalogi!
SCHMEIDED
ZAGREB NIKOUČEVA 10
TAHTEVfcJTt BRESPtAtMl CINIK
Mali oglasi
V malih oflaMlti »eljn enak« bmeda 1 tlln: f.« ti Itd vnujnkl •irlfiftl t din D»t»elo tiskane 11 nalovile bi*K«de se računajo dvojno. Nnjinnnjfcl mi trse k ca niaM o*l«» 15 din. • Mali •K-IhhI •* plačujejo takoj prt naročilu. • Pri »planih reklamna«* ffuačaja »e račun« nnoknlminka. S nun vUoka oetltoa vmtlca pn I din • Za plnuieiif ndrnvnra flfld« ■lalib avlanoT treba priložiti suamko.
Službe iščejo jlKiipi m o
Kolar in mizar
Duševni delavci, Vaše delo zahteva izbrano prehrano. Ce sle v dvomih in oklevate, kaj bi vzeli za zajtrk, preko dneva ali zvečer, poskusite vendar naš lahko prebavljivi »Emona« cvetlični čaj. To ni ruski čaj, temveč pravi cvetlični čaj, ki ruskega v vsakem oziru nndkriljuje. Toda samo pravi »Emona« cvetlični čaj v originalnih paketih lekarne Mr. Bahovec v Ljubljani. Dobi se povsod.
Kupil bi
manjšo, kompletno
železolivarno
Ponudbe s podrobnim opisom inventarja pošljite, prosim, na ..Ainor", Beograd Kr. Alek-andra '203.
h
CiRANDVISIBL
^ ©
^ 'VfiAiofaat
*med nalivnimi peresi"
Dobi se v vseh boljših papirnicah in knjigarnah.
Umrla nam je naša ljubljena soproga, sestra, svakinja in letka, gospa
Milavec Slava
roj. Dol n i čar
Na njeni zadnji poti jo bomo spremili v petek, dne 20. decembra 1940 ob pol štirih popoldne z Žal, kapela Sv. Marije, k Sv. Križu.
V Ljubljani, 18. decembra 1910.
Žalujoči: Šandor, soprog;
Franc, Ivan, Hudi, Mirko, bralje in oslalo sorodstvo
želi stalno službo. 500 din nagrade dobi oni, kt nd oskrbi službo. Strnad Mihael, U. Gabrnlk, p. Podplat.	(a
Delavec
mlajši, vešč nekoliko mizarstva, Išče kakršno koli zaposlitev. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 19517.	(a
Iščem službo v župnišču
ali k mali družini; 45 letna, vajena vseh hišnih del. Ponudbe: A. R., Medved j ek 11, p. Tržišče, (a
iTiKU <]
Ogljarje
rabim takoj. Ponudbe na upravo »Slovenca - pod »Dobro plačani« št. 10159.
Vsakovrstno zlato
brlljanl« In »rebro upuje pu najvišjih cenah
A. Božič, Ljubljana
Frančiškanska ulica 2.
Čevljarske pomočnike
sprejmemo na delo. Ponudbe na : S. A., Kranj, pošt. predal št. 1
Čevljar, prikrojevalca
ki jc vešč izdelovali ludi modele, sprejmem takoj v stalno službo. Ponudbe na Janko Potočnik — Kranj, Blejska cesta 17.
Postrežnico
mlajšo, pridno in pošteno, sprejmem. Naslov \ upravi »Slovenca« pod St 19481.
Zaslužek
Mizarja
ki bi izdelal vsa mizar ska dela na enonadstrop-nt hiši v Zagrebu, sprej mern. Delo bi lahko opra vil na svojem domu do aprila. Ponudbe, toda le ustmene - samostojnega mizarskega, mojstra sprejema : I. Meštrovlč - Za greb, Zrinjevac 15. Telefon 23-612.
tPotrlega srca javljava vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest. da naju je danes ob četrt na 8 zjutraj, po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, v 34. letu starosti, za vedno zapuslil najin dobri sin in nečak, gospod
CEH MILAN
uradnik
Pogreb blagega pokojnika bo v pelek. 20. t. m. ob 15, iz mestne mrtvašnice na mestno pokopališče v Mariboru., — Zadušnica bo v soboto, 21. t. m. ob 8 zj. v frančiškanski cerkvi v Mariboru. — Blagega pokojnika priporočamo v molitev.
Ljubljana, Maribor, dne 18. decembra 1040.
Čeh Katarina, mati; Požeg Milka, lela
t
Vsemogočni je odpoklical v ponedeljek, dne 16. decembra 1940 ob 23, v starosti 77 let, našo ljubljeno mater, slaro mater, prababico, leto in laščo, gospo
Josipino Beljak roj. Munda
vdovo po uadučitelju
Pogreb drage pokojnice bo v četrtek, 19. decembra 1940 ob pol 9 dop., iz hiše žalosti pri Sv. Urbanu pri Ptuju na farno pokopališče. Sv. maša zadušnica se, bo brala pred pogrebom. Sv. Urban pri Ptuju. Ptuj, Maribor, (iraz, 17. dec. 1940.
Žalujoče družine: Bczjak. dr. Vrečko, lekarnar Kura, Munda, inž. Rcisingcr
Vsakovrstno
zlato kupuje
po najvišjih cenah CEH NE. juvelir, Ljubljana VVolfova ulica št. 3
Vsakovrstne
odpadke
papirja in cunj kupuje in plačuje po najvišjih dnevnih cenah
B. Železnik
rgov. vseh vrst surovin Maribor - Pobrežje,
Cankarjeva lb. Nakiipo-valnica: Kopališka ulica Telcf, 27-43.

II
Triciklje
najboljše izdelave - dobavlja zelo ugodno : Mehanična delavnica šuštar-šič, Tyrševa 13 — levo dvorišče.
Orehova jedrca
sveža jajca in hruške vo-denke dobite najceneje v tl-govlnl čuček, Sv. Petra cesta 13.
flaiMamnHiaii
Sroz petroleja in špirita
Imate lahko ugodno in
ceneno razsvetljavo I Navodila daje brezplačno
Balkanmetal
tvornica limene I metalne robe Subotica.
■HBHHHBHHHH
Tovorne avtomobile
kupimo. Naslov v upravi »Slovenca« pod zn. »Plačam takoj« št. 19470.
40-50.000 din posojila
nujno Iščem za dobo treh mesecev. Garancija desetkratna. Ponudbe na, upr.
Slovenca« pod »Visoke obresti« št. 19439.
Mali avto »Wanderer«
z 2 novima In 4 polnovi-ml gumami proda z i 9000 din: kapetan Sajevič 40. peš. polk.
200 ccm motorno kolo
najnovejši model, za vsako ceno naprodaj. Gene rator delavnica, Tyrševa cesta 13.
3 tovorni avtomobili
5. 3 in 2-tonski, predelani na pogon 7, ogljem, v zelo dobrem stanju, za vsaku ceno naprodaj. Generator delavnica, Tyrševa. c. 13
Pn dolgi in hudi bolezni jc umrl gospod
Milan Čeh
pisarniški uradnik
Zvestega in marljivega uslužbenca bomo ohranili v trajnem spominu.
V prava Radijske postaje v Ljubljani
POZOR mesarji in nakupovala surovih koži
Kupujem surove domače svinjske kože v vsaki množini po najvišjih cenah
IVAN PREŠERN ■ tovarna čevljev - KRANJ

Poslovodjo (kinjo)
event. družabnika (co), z SO.000 do 100.000 din kapitala, sprejmemo. Fiksna mesečna plača 6000 din in procenti. Naslov v upr. »Slovenca« pod šifro »Popolnoma sigurno« 19171.
»
REALITETA«
zavod za nakup in prodajo nepremičnin je samo v Ljubljani, Prešernova ulica 54, I. nadslr Telefon 44-20.
Parcela 15.000 m2
naprodaj v bližini Št. Vida po 10 din. Poizve se v upra vt «S!ov.« St. 18776,	p
Prodam
hišo. gospodarsko poslopje In vrt v Trnovem. — Bučar Anton, Stranska pot 9.	(p
m
ODDAJO:
Lepo opremljeno sobo
s posebnim vhodom, od dam. Sv. Petra c. 4 4-1.
IŠČEJO:
Iščemo
2 prazni sobi - v bližini glavnega kolodve , gl pošte ali v sredini mesta blizu cestne železnice, posebnim vhodom. Ponud be z navedbo cene na upravo »Slovenca« pod »2 sobi« št. 19460.
Poizvedbe
Izgubil se je pes
ovčar, sive barve, ki sliši na Itnc »Sora«. Najdi tel naj javi na upravo »SI pod »Sora« št. 19529.

Dotrpel je, previden s tolažili sv. vere, naš dobri soprog, oče, ded, stric in tast, gospod
Anton Logar
uslužbenec Delniške tiskarne t pok.
Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, dne 19. dec. 1940 ob 3 popoldne z Zal, kapelica sv. Andreja, k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 18. decembra 1940.
Žalujoči ostali
Zahvala
Ob smrti naše dobre matere, gospe
Marije Jakša
a
izrekamo toplo zahvalo vsem, ki so ji lajšali trpljenje, in vsem, ki so jo spremili na zadnji poti in počastili njen spomin.
Maša zadušnica bo darovana v petek, dne 20. dec. 1940 ob 7 zjutraj pri oo. frančiškanih.
V Ljubljani, dne 19. decembra 1940.
Žalujoči ostali
Šv*'.1"-:'^'iKr.•	v' • 'v'
+
Umrl nam je danes ob 8, previden s svetimi zakramenti, v 93. letu starosti, naš ljubi, požrtvovalni oče, ded, praded, brat, stric in last, gospod
Fran Planinec
višji rcvident drž. zel. v pok.
Dne 20. decembra 1940 ob 3 popoldne bo položen z Zal — iz kapelice sv. Krištofa — k Sv. Križu k zadnjemu počitku.
Mašo zadušnica se bo brala v ponedeljek, dne 23. t. m. ob pol 8 zjutraj v frančiškanski cerkvi v Šiški.
Ljubljana, Milan, Rim, dne 18. decembra 1940.
Pavla in Jože Paternoster.
Marjane«. Ink. dr. Roman in Pavel Grcgorig
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič
Izdajatelj: Inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor CenSiS