Posamezni izvod 30 grošev, mesečna naročnina X šiling
TEDniK ZA SLOVEfiSKO KOROŠKO
iJllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillHllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllp
=E
IZ VSEBINE:
KAKŠNA JE RESNICA?
KONEC SLOV. POUKA
I KOROŠKO SLOVENKA —
ŽRTEV STRELOV
| NAŠ JEZIK V NOVI DOBI 1
| GRAFENAUER O ŠOLAH
1 EHRENBURG O AMERIKI I = =
1 ■ .	I
^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil
LETNIK I.
DUNAJ, V PETEK 16. VIIL 1946
ŠTEV. 10
VSE SE PONAVLJA
Kdor zahteva slovenski pouk, tega razkričijo kot hujskača, nazadnjaka, mračnjaka in panslavista.
France Grafenauer. (22. 6. 1908 v dunajskem drž. zboru)
Z 3^. julijem 1946 je koroška dežel? na vlada odpustila 59 učiteljev, ki so obvladali slovenski jezik. To se je to? rej zgodilo dobro leto po zlomu nem? škega fašizma.
Ne bomo iskali formalnih razlogov odpustitve; za nas tudi ni prav nič važno in še manj zanimivo, kako bo koroška deželna vlada utemeljevala ta svoj sklep — nad tri četrt stoletja ima koroška vlada zmeraj pri rokah razloge, s katerimi utemeljuje svojo vsenemško politiko. Za nas je važna gola stvarnost, da na Koroškem po omenjenem odloku koroške deželne vlade dejansko ni več nobenih učite? ljev, ki bi izvajali uredbo o dvojezič? nih šolah od 31. oktobra 1945.
Odkar so se uvedle leta 1872 na Ko? roškem dvojezične šole, se ponavlja stara pesem brez prestanka: koroška šola je postala najbolj uspešna potuj? čevalnica slovenske mladine, koroško učiteljstvo predstraža nomškega im? perializma in koroška deželna oblast zavestna uničevalka slovenskega živ? ljenja. In danes, po desetletjih in de* setletjih načrtnega uničevanja koro* škili Slovencev se še najdejo ljudje, ki si upajo hladnokrvno trditi, češ, Slo* venci na Koroškem žive stoletja kot enakopravni 'državljani v najlepšem soglasju s svojim nemškim sosedom. To se sliši nekako tako, kot če bi volk .trdil, da se dobro počuti med čredo ovac. Toda vprašajte ovce, če so tudi one tega mnenja.
Že takoj po uvedbi uredbe o dvo? jezičnih šolah 1872 je 33 slovenskih občin ugovarjalo s pritožbami proti dvojezičnosti, ki pa so vse ostale ne? rešene. Celo ko je vrhovno sodišče avstro * ogrske monarhije v slučaju Št. Daniela in Vogrč razsodilo v srni* slu pritožbe in zavrnilo stališče dežel* nega šolskega sveta, je koroška dežel? na vlada vztrajala pri svoji odločitvi v nasprotju z razsodbo najvišjega sodi* šča. Ta primer nam nazorno kaže, kakšno je bilo razmerje koroških ob? lasti do pravice. Kadar je ni bilo mo* goče več izigrati z zvijačo ali s preva* ro, se je uveljavilo nasilje.
Vso dobo boja za slovensko šolo, ali vsaj za dbjansko izvedbo dvojezič* nega pouka so korošk; Slovenci vedno spet naleteli na izgovor deželnega šol* skega sveta, češ, da ni na razpolago učiteljev z znanjem slovenskega jezi* ka. Toda istočasno so bili deželni ob* lastniki pripravljeni uporabiti vsako sredstvo, da bi Slovencem onemogo? čili vstop na celovško učiteljišče. Že pred prvo svetovno vojno so spoznali, da na ta način lahko najbolj učinko* vito onemogočijo slovenski pouk na koroških šolah. Tega spoznanja so se v prvi republiki oprijeli tako dosled? no, da v vsem času od 1920 do 1945 na celovško učiteljišče ni bil sprejet niti en sam slovenski gojenec. To se pravi četrt stoletja koroške ;»dvojezične« šole brez vsakega slovenskega učitelj* skega naraščaja.
Vzemimo, da je bilo v celovško uči* teljišča sprejetih povprečno vsako le* to 40 gojencev in gojenk, vzemimo da* lje, da bi bili vsaj štirje gojenci Slo* venci, — kar je tako sramotno nizka številka, da bi se moral vsak poznava* lec koroških razmer nad njo zgražati — in vendar bi bili v teh letih dobili 100 mladih učiteljev. V resnici pa ni* smo dobili niti enega!
Dva tedna Konference v Parizu
Stvarni opazovalci pariške konfe? renče ugotavljajo, da uspehi dvote? denskega dela niso ravno prepričeval? ni. Pač pa je bila storjena že prva hu? da napaka, še preden so začeli raz? pravljati o samih mirovnih pogodbah. Na sestanku zunanjih ministrov so sklenili, da bodo morali biti vsi sklepi konference odobreni z dvetretinjsko večino. To pravilo bi bilo prisililo udeležence, da bi iskali pri zapletenih vprašanjih pametne rešitve, za-katero bi se lahko zedinili vsi udeleženci, ne da bi kakšna skupina mogla vsiliti svojo voljo drugim. Toda konferenca je sprejela britanski predlog, da se svetu ministrov lahko predložijo tudi sklepi, ki jih je skupščina 21 držav odobrila samo z navadno večino. Do* pisnik TASS?a pripominja k temu, da ta sklep ne upošteva potrebe po čim večji enotnosti, ampak pomaga tistim, ki skušajo izpodkopati mednarodno sodelovanje. Njim ni do tega, da bi mirovna konferenca uspela, temveč samo do tega, da bi zaščitili interese nekaterih skupin.
V debati, ki se je vrtela več dni oko? li tega vprašanja, je vodja sovjetske delegacije Molotov med drugim izvajal:
»Znano je, da velja za mednarodne konference in zasedanja načelo, da’ bi se doseglo med udeleženci soglasje. Tudi v organizaciji Združenih naro? dov je potrebna dvetretjinska večina pri sprejemu važnih sklepov in poleg tega še enotnost 5 velesil v varnost? nem svetu. Na vseh konferencah ve? lesil med vojno, ki so bile svetovnega pomena, so bili doseženi sklepi v med? sebojnem sporazumevanju. Sovjetska delegacija je tudi danes za enotnost pri urejevanju mednarodnih vprašanj. Tako mi razumemo interese demokra* tičnih dežel, interese velikih in malih držav in milijonov preprostih ljudi, ki so s svojim junaštvom in s svojo krv* jo pripomogli do zmage in danes po? trpežljivo čakajo, ali hpmo znali zgra? diti trden mir.	*
Že samo ta primer nam nazorno pri* kazuje, kako nenasitne so bile v svo? jem zatiranju Slovencev koroške de? želne oblasti. Vsak drug narod in vsa? ka druga oblast bi bila upoštevala vsaj najosnovnejše pravice našega ljud? stva. Naši ljudje so vestno izpolnje* vali vse dolžnosti lojalnega državlja? na, plačevali so v redu davke, država pa jim je namesto kruha vračala — kamen! In ko se je ponudila prva pri* ložnost, so jim vzeli še zadnje, kar jim je ostalo: dom in domačo grudo.
Nobenega izgovora ne trpimo, češ, to je bilo nacistično nasilje. Na to od? govarjamo jasno in brez zavijanja: To je bilo isto nasilje, ki Slovencem ni priznavalo pouka v njihovi materini besedi, to ie bilo isto nasilje, ki je de* setletja načrtno zatiralo vsak pojav slovenskega življenja na Koroškem in to je isto nasilje, ki danes poganja na cesto 50 učiteljev, ker obvladajo slo? vensko besedo in so jo voljni posre? dovati slovenski deci!
Po lanskih uradnih podatkih o ko* roškem šolstvu je bilo na Koroškem nad 5000 učnih moči. Celo v primeru, da bi obveljali najbolj krivični nem? ški ali Kaibitschevi podatki o številu koroških Slovencev, bi morali Sloven? ci vseeno razpolagati najmanj s 400 učnimi močmi v deželi. In kakšna je stvarnost? Predhodniki nacistov v
.Po sprejemu sklepa o navadni ve? čini v odboru za poslovni red so pi* šali nekateri pariški listi: »Zapadne sile so dobile nad Sovjetsko zvezo premoč.«
Sovjetska delegacija je mnenja, da ni naloga mirovne konference, da bi eni ali drugi sili ali pa temu ali onemu bloku sil omogočila, da si zagotovi premoč nad Sovjetsko zvezo ali kate? ro koli drugo državo. Če bi pa vse? eno kdo skušal iti po tej poti, potem bodo* njegove namere prav gotovo prekrižane. Škodoval bo predvsem lastni državi in izpodkopal avtoriteto mirovne konference.
Naša naloga je, da delamo za mir. Poskus, da bi večirro postavljali proti manjšini, ne bo rodil dobrih posledic. Ta poskus bo samo pokopal ugled
konference, ki nam mora biti vsem pri srcu.«
Zelo značilno je, da so se v teh dneh razširile govorice o prekinjenju pari* ške konference zaradi zasedanja glav* ne skupščine Združenih narodov v septembru. Dopisnik TASS?a pripo* minja k tem vestem, da se razume sa* mo po sebi, da bo treba preložiti za* sedanje Združenih narodov, če bi se mirovna konferenca le preveč zavle? kla, ne pa prekiniti mirovne konfe* renče.
Kakor koli razpoloženje na pariški konferenci ni preveč obetajoče, je vendar upati, da bodo navsezadnje ie zmagali interesi miru in varnosti in da se bodo izpolnila pričakovanja vseh narodov, ki si ne želijo, da bi se po* novile težke preskušnje bližnje pre* teklosti.
Jugoslovanska delegacija na pariški konferenci
Jugoslovani pri debatah v Parizu zelo živahno sodelujejo. Ko je bil sprejet sklep, da se priporočila za svet zunanjih ministrov lahko odobrijo ali odklonijo z navadno večino, je jugo* slovanska delegacija podala sledečo načelno izjavo:
»Jugoslovanska delegacija je prišla na konferenco kot predstavnica neod? visne države in ne bo mogla sprejeti nobenih sklepov, ki bi kršili njeno su? verenost. Zato se Jugoslavija ne bo čutila vezane na sklepe, ki bi bili spre? jeti z manj 'kof dvetretjinsko večino.«
Poleg te izjave je jugoslovanska de? legacija predlagala važen dopolnilni predlog, ki se glasi: »Če priporočilo nekega zaveznika, ki meji na nekda? njo sovražno državo, ni odobreno niti z dvetretjinsko niti z havadno večino, ima vlada te zavezniške države pravi* co, da dotično priporočilo naslovi ne? posredno na svet zunanjih ministrov v presojo.« To dopolnilo je bilo so* glasno sprejeto.
Jugoslovanska delegacija je tudi
stari monarhiji in prvi republiki so po* skrbeli, da so dosledno zatrli vsako možnost slovenskega učiteljskega na* raščaja na Koroškem, nasledniki iste miselnosti in enakih nagibov pa v letu 1946 odstranjujejo še tistih nekaj uči? teljev, ki jih je usoda slučajno vrgla na Koroško. Pri vsem tem pa uredba od 31. oktobra 1945 določa, da se pri* tegnejo tudi priseljeni učitelji, ki ob* vladajo slovenščino. Toda zapomni* mo si staro ljudsko modrost: Ne po besedah, po dejanjih jih boste spo* znali!
Naše slovensko ljudstvo je v pre* teklosti z brezmejno potrpežljivostjo prenašalo vsa ponižanja in zapostav* ljanja, vse gorje zatiranih. Verjelo je v pravičnost odgovornih in prečesto s povzdignjenimi rokami moledovalo za svojo pravico. Dokler niso prenapeli loka in se je v naših ljudeh nekaj pre? lomilo: Ostala je vera v pravico, toda nič več moledovanja zanjo! Kdo si la? sti oblast, da bo delil našemu ljud* stvu pravico, ki mu pripada po vseh naravnih in božjih postavah!
Ne, naš narod je šel v tej vojni sko* zi neizprosno šolo življenja. Gledal je smrti v obraz in se boril za golo živ? ljenje in za svojo pravico. Toda ni klonil. In ne bo klonil. Ko bo prišel njegov čas, si bo vzel svojo pravico sam.
sprožila predlog, naj bi se k razpra* vam o mirovni pogodbi z Italijo pri* tegnila tudi Albanija. Predstavnik Avstralije Ewatt je prišel s protipred* logom, naj bi se poleg Albanije pri* tegnila še Kuba, Meksiko in Egipt. Ta predlog je bil končno tudi sprejet.
Kot prvi predstavnik nekdanje so* vražne dežele je bil preteklo soboto pripuščen k besedi italijanski ministr? ski predsednik de Gasperi, da pojasni stališče Italije do osnutka mirovne po? godbe. De Gasperi je izjavil, da so mi? rovni pogoji za Italijo trdi. Ugovarjal je zlasti sklepom sveta zunanjih mi* nistrov, ki se tičejo predlogov za Julij* sko krajino in Trst in predlagal, naj bi se tudi vprašanje Julijske krajine in Trsta preložilo za eno leto, kakor se je to zgodilo z vprašanjem italijanskih kolonij. Na de Gasperijeva izvajanja je odgovoril vodja jugoslovanske de* legacije Edvard Kardelj in med dru* gim dejal: »Nasproti Italiji ni mogoče popuščati, ker bi to ne okrepilo itali* janskih antifašistov, temveč samo na* padalne sile. To bi spet dovedlo do tega, da bi italijansko ljudstvo zasuž* njile protidemokratične sile.
Mussolini se ni polastil oblasti slu* čajno, tudi ni bil Mussolini edini, ki je hotel vojno, kakor bi rad po ovin* kih prikazal de Gasperi. Odgovornost za vojno pade na italijansko državo v celoti.«
»De Gasperi je,« tako je nadaljeval Kardelj, »zahteval priznanje za borbo italijanskih antifašistov in s tem izra* zil željo, naj bi se Italiji priznala ozem* 1 ja, ki so last drugih. Ali ni potemta* kem čisto naravno, če se nam vzbudi sum, da se hoče italijanska vlada po* služevati boja antifašistov samo v ta namen, da bi uresničila imperialistič* ne težnje Italije.«
Kardelj je v nadaljevanju povedal, da se narodnostni podatki o Julijski krajini, ki jih je navajal de Gasperi, naslanjajo na potvorjeno italijansko ljudsko štetje, ki so ga leta 1921 upri* zorili samo zato, da bi z njim-zakrili resnično narodnostno stanje. De Ga* speri je prišel do svojih številk na ta način, da je nekaj slovenskih ozemelj enostavno črtal z zemljevida.
Kardelj je z vso odločnostjo zavr* nil predlog de Gasperija, naj bi se vprašanje Julijske krajine in Trsta za eno leto preložilo. »Italijanska vlada najbrž misli, da bo imela po enem letu večje možnosti, da bi dosegla svoje imperialistične cilje.«
Nobene milosti nemškim fašističnim zločincem
Pod tem naslovom prinaša moskov* ski list »Pravda« uvodnik, v katerem piše med drugim:
»Že deveti mesec teče sodna raz* prava proti nemškim vojnim zločin« ccm v Niirnbergu. Voditelji nemških fašističnih tolp se zagovarjajo pred mednarodnim sodiščem združenih na« rodov. Dan za dnem razvijajo člani sodišča klopčič strahovitih nacističnih dejanj, ki so napojila vso Evropo s po« toki človeške krvi.
V zaključnem obtožilnem govoru je tožilec Kudenko v imenu vsega sovjetskega ljudstva obtožil fašistič« ne krvnike nezaslišanih zločinov, ki so jih zagrešili nad človeštvom, civili« zacijo in pravico.
Vešala, koncentracijska taborišča, množični umori talcev, prisilno delo milijonov sužnjev, blazna »rasna teo« rij a« in načrtno uničevanje vseh naro« dov— to jc bil »novi red«, ki naj bi zavladal nad tlačenimi narodi Evrope in drugega sveta.
Hitlcrjanci so razvili besno propa* gando kanibalskih idej o »nadvladi germanske rase« in množičnega iztreb« ljanja »rasno manjvrednih narodov«. Sprožili so vo jno ter jo vodili načrtno in v popolnem soglasju s svojimi me« todami proti vsem mednarodnim po« godbam, vojnim zakonom in običajem.
Pomilovanja vredno in nesmiselno je, da se skušajo Goring, Rosenberg,
Ribbentrop in drugi zločinci, Jti sede na zatožni klopi v Niirnbergu, opra« vičevati z izgovorom, da niso osebno nobenega ustrelili, nobenega obesili,-nobenega zažgali ali zastrupili v plin« skih celicah. Sovjetski tožilec Ruden« ko je razkrinkal ta podel način žago« vora Hitlerjevih krvnikov. Prišla je ura obtožbe in obsodbe. Proces v Niirnbergu se bliža koncu. Smrt faši« stičnim zločincem! To je zahteva vse« ga ljudstva Sovjetske zveze in svobo* doljubnih narodov vsega sveta.
Sodna razprava proti tem glavnim vojnim zločincem je bila poučna. Na« kazala in dala je možnost svobodo* ljubnemu človeštvu, da je spoznalo sredstva, s katerimi bo lahko prepre* čilo vsako napadalnost. Sedaj je zna* no, da so napredovali fašistični zarot* niki z izdatnim in pridnim podpira* njem vse svetovne reakcije. Te mrač* ne sile še niso uničene. One obstojajo še naprej in postajajo celo vse bolj aktivne. Sovražno se obračajo proti pravicam osvobojenih narodov. One so najbesnejši sovražnik resnične de* mokracije. Zato sramotijo Sovjetsko zvezo, ki je najtrdnejša in najzanes* ljivejša opora svetovnega miru.
Svobodoljubni narodi so si danes enotni v zahtevi: »Nobene milosti na* cističnim zločincem. Smtt nemškim osvajalcem!« Ti narodi so tudi .trdno odločeni, da bodo budno pazili na mir in mednarodno varnost.« .
Pomembna žalna svečanost na Dunaju
V soboto popoldan je bilo na Du* naju svečano otvorjeno častno poko* pališče za vojake in oficirje Rdeče ar« made, ki so padli v boju-za osvobodi« tev Dunaja.
Svečanosti so se udeležili predstav* niki Rdeče armade v Avstriji, zastop* niki ostalih treh zasedbenih sil in pred* stavniki avstrijskih oblasti. Prisotna so bila tudi odposlanstva jugoslovan* ske, češke in poljske vojaške misije.
Žalno svečanost je otvoril s kratkim nagovorom generalni poročnik Lebe* denko, ki je dejal med drugim:
»Borci Rdeče armade so se požrtvo* valno borili proti fašističnim osvajal* cem in niso osvobodili samo svoje do« movine, ampak tudi mnoge evropske narode fašističnega jarma. Ogromne so žrtve, ki jih je prevzela na sebe
PRIJATELJSTVO MED SOVJETSKO ZVEZO IN ANGLIJO
V	Sovjetski zvezi se že dalj časa mudi zastopstvo britanske Laburistič* ne stranke. Pred odhodom britanske* ga zastopstva iz Moskve je podal biv* ši predsednik Laburistične stranke profesor Harold Laski izjavo, iz ka* tere posnemamo:
»Prišli smo v Sovjetsko zvezo vzpo« stavljat med naše narode prisrčnejše odnose. Sedaj sc vračamo z upraviče* nim upanjem, da bo izpolnjen ta cilj našega poslanstva.
Naši pogovori z generalisimom Sta* linom, predsednikom Sovjetske zveze Svernikom ter z drugimi ministri, aka* demiki, voditelji sindikatov in z župa« ni Moskve, Leningrada in Stalingrada so bili resnično odkriti in prijateljski.
V	Veliko Britanijo se vračamo s prepričanjem, da se bo med nami raz* vijalo yedno močnejše prijateljstvo, ki bo mnogo pripomoglo k izgradnji svetovnega miru in uresničenju naših skupnih socialističnih ciljev!«
PRIJATELJSTVO MED POLJSKO IN ČEŠKOSLOVAŠKO
Češkoslovaški zunanji minister Ma* saryk in poljski zunanji minister Rzy« movski sta se v Parizu sporazumela, da bi obe državi sklenili pogodbo o medsebojni pomoči in prijateljstvu.
Nova pogodba sledi podobnim po* godbam obeh dežel z Jugoslavijo.
Sporazum morata odobriti še češko* slovaška in poljska vlada.
ANGLEŠKI DRŽAVNI TOŽILEC O ANGLEŠKEM TISKU
Glavni angleški državni tožilec v nurnberškem procesu Hartley Shaw* cross je po svojem povratku iz Niirn* berga podal o angleških listih izjavo,
Sovjetska zveza in njena Rdeča arma* da v borbi proti fašizmu. Milijoni nje« nih najboljših sinov so padli junaške smrti. Poklonimo se spominu onih, ki so darovali svoja življenja za svobodo človeštva!«
Po enominutnem molku vseh pri* šotnih je spregovoril v imenu vojakov in oficirjev Rdeče armade generalni major Strukov in poudaril:
»Ti borci niso padli za to, da bi lah* ko ostanki fašizma in ostale reakcio* name sile pripravljale novo svetovno vojno. Kri milijonov padlih in po f£* šizmu umorjenih nas kliče na neusmi* ljeno borbo proti reakciji in za zgra* ditev trajnega miru!«
Za njim so se poklonili spominu padlih rdečearmejcev predstavniki av* strijskih oblasti in pojitičnik strank, Schaerf, Gruber in Honner.
v kateri je povedal med drugim: »Vsak angleški časopis bi moral imeti na svoji prvi strani sledečo pripombo:
,Ta časopis je last lorda X. Y. Na* men listu je izbiti gospodarske koristi in izražati osebno mnenje, ki ga od časa do časa blagovoli nakazati — lord. Ni nobenega jamstva, da so dej* stva, ki jih objavljamo v tem listu, resnična. Lahko so vse drugo, samo ne resnica.’«
Shawcross je še dodal, da se dobro informirano javno mnenje ne oblikuje samo s svobodnim, temveč predvsem z nepristranskim in poštenim tiskom.
TUDI SOVJETSKA ZVEZA BO IZVEDLA POSKUSE Z ATOM* SKO BOMBO '
Kakor poročajo iz San Francisca, je izjavil na tamkajšnji tiskovni konfe* renči uradni opazovalec Sovjetske zveze pri Bikinskih poskusih z atom* sko bombo, Sem j on Aleksandrov, da namerava tudi Sovjetska zveza v krat* kem izvesti podobne poskuse.
TRUPLO MUSSOLINIJA KONČNO NAJDENO
Agencija UP poroča, da so našli v ponedeljek popoldne v samostanu C e r t o pri Milanu truplo Mussolini* ja, ki je na čudovit način izginilo pred nekoliko meseci z milanskega poko* pališča.
Certoški samostanski opat je izja* vil pri zasliševanju, da so prinesli Mussolinijevo truplo v njegov samo* stan šele v nedeljo 11. tega meseca iz Angeličanskega samostana v Milanu, kjer so ga imeli že od 7. ma ja
Dva meniha, ki sta skrila truplo ustanovitelja krvavega fašizma, in še trije drugi, ki so pomagali ukrasti tru* plo iz grobnice, so bili predani držav* nemu sedišču.
[U&
r
VESTI IZ
^ SLOVENIJE
VSA JULIJSKA KRAJINA ZA ZDRUŽITEV Z JUGOSLAVIJO
V času, ko so v Parizu zbrani za* stopniki 21 držav na mirovni konfe* renči, ljudstvo Julijske krajine, poseb* no pa Trsta, nestrpno pričakuje odlo* čitve o pripadnosti svoje pokrajine. Predlog, ki so ga pred kratkim spre* jeli štirje zunanji ministri v Parizu, najodločneje odklanja vse ljudstvo Ju* lijske krajine, ki je že neštetokrat po* kazalo svojo zahtevo po dokončni združitvi z Jugoslavijo. Trpljenje v suženjstvu pod Italijo, štiriletna ob* orožena borba slovenskega in italijan* skega ljudstva Julijske krajine za osvoboditev izpod fašizma in priklju* čitev k Jugoslaviji, odločna zahteva, ki se je izražala v nepopisnih manife* stacijah za Jugoslavijo pred medna* rodno razmejitveno komisijo, ugoto* vitev narodnostne in gospodarske pri* padnosti Julijske krajine, vse to ni moglo zbuditi na konferenci zunanjih ministrov v Parizu čuta za pravičnost. Potegnili so črte, ki naj bi postale me* je, in niso upoštevali, kaj hoče ljud* stvo, za kaj se je borilo in koliko je y bojih žrtvovalo. •
Ljudstvo Julijske krajine se s takš* nimi predlogi ne more strinjati. Pred* stavnikom 21 držav, ki bodo na mi* rovni konferenci sklepali o mejah Ju* lijske krajine, slovensko in italijansko prebivalstvo s svojih množičnih zbo* rovanj neprenehoma pošilja številne resolucije, v katerih ponovno izraža svojo neomajno zahtevo po združitvi z Jugoslavijo. Samo iz Trsta in naj* bližje okolice so v zadnjih dneh odpo* slali nekaj nad 115 brzojavk in reso* lucij. Vse brzojavke, pisma in resolu* cije izražajo isto misel: »Predlog, ki je bil sprejet glede mesta Trsta in Ju* lijske krajine na konferenci štirih v ■ Parizu, je ‘nasproten volji večine naše* ga ljudstva. Slovenci in Italijani v Tr* stU zahtevamo združitev z Jugoslavi* jo. To jc edini pravičen sklep, to je volja nas vseh!«
TUDI NA PRIMORSKEM PREGA* NJAJO SLOVENSKO ŠOLSTVO
Po poročilih TANJUG*a so starši slovenskih otrok tržaških in okoliških šol poslali delegacijam 2l narodov, ki zasedajo v Parizu, protest proti krivi* cam, ki se jim gode pod upravo zavez* niške vojaške uprave. V protestu pi* šejo: »Naše šole, ki smo si jih med zadnjo vojno z največjo muko sami priborili, se na ukaz zavezniškega čast* nika za šolstvo že v prvem letu vnovič ukinjajo. Naše učitelje odpuščajo iz službe, češ da se ne pokoravajo pro* svetni oblasti." Na njihova mesta pa nameščajo vsak dan vse večje število sodelavcev z okupatorjem. Pod pre* tvezo, da mora biti šola nepolitična, •ZVU sistematično ruši vse demokra* tične pridobitve, ki smo si jih prido* bili v našem osvobodilnem boju.«
Tako pišejo starši in na koncu svo* jega pisma zahtevajo:
»1. Naj se prekliče odlok o ukinje* nju slovenskih šol;
2.	naj se prekliče odpust učiteljstva, ki uživa popolno zaupanje in spošto* vanje vsega prebivalstva;
3.	naj se prizna roditeljskim svetom pravica, da odločajo pri izbiranju učil za slovenske šole.«
Kakor vse druge demokratične pra* vice, tako brani primorsko ljudstvo tudi svoje šole in ne dopušča, da bi s tujo učenostjo odtujili njegove otroke idealom, za katere je naš narod prelil toliko krvi.
OKUPACIJSKE OBLASTI PREPO* VEDUJEJO LJUDSKA ZBOROV A* NJA V JULIJSKI KRAJINI
Kakor poroča TANJUG iz Gorice, se jc po vsej Julijski krajini sprožil nov val množičnih zborovanj. Na njih govore zastopniki ljudstva, ki so ob* iskali v Ljubljani jugoslovansko mi* rovno delegacijo, preden je odpotova* la v Pariz. Ogromne ljudske množice ponovno najodločneje protestirajo proti tako imenovanemu »francoske*
mu predlogu«, po katerem naj bi pri* šla Gorica in Tržič pod Italijo. Oku* pacijske oblasti skušajo takšna zboro* vanja pod različnimi pretvezami in iz* govori za vsako ceno preprečiti. Ven* dar jim to ne uspeva zaradi enotne in odločne volje ljudstva, ki ve, za kaj se bori. Tako sc je v Doberdobu zbralo zavedno primorsko prebivalstvo kljub prepovedi in manifestiralo za Jugosla* vijo. Ko so hotele okupacijske oblasti s silo razgnati množico, se je razvilo zborovanje v mogočno demonstracijo proti takšnemu postopanju zavezni* ških okupacijskih .oblasti. Na koncu se je množica disciplinirano razšla ob nenehnem vzklikanju za Jugoslavijo in ob prepevanju slovenskih narodnih in partizanskih pesmi. ;
SRBIJA V NOVI JUGOSLAVIJI
Vsi narodi nove Jugoslavije uživajo popolno enakopravnost, ki je izražena že v sami državni ureditvi. Federativ* no ljudsko republiko Jugoslavijo tvo* ri 6 samoupravnih ljudskih republik in sicer: Slovenija, Hrvatska, Srbija, Črna gora, Bosna s Hercegovino in Makedonija. Vsaka od teh ima svojo vlado in narodno skupščino, ki samo* stojno odločata o upravnem življenju posameznih republik. Razumljivo pa je, da zastopa interese jugoslovanske narodne skupnosti in rešuje politična in gospodarska vprašanja, ki se v ena* ki meri nanašajo na vse narode Jugo* sjavije, osrednja zvezna vlada in Glavna ljudska skupščina narodov Jugoslavije. Le takšna državna uredi* tev jamči ia razvija resnično enako* pravnost slehernega naroda jugoslo* vanske narodne družine ter mu daje vse možnosti za svoboden politični, gospodarski in kulturni razvoj.
r	_
> .... • f -
Pred nedavnim je bilo v Beogradu zasedanje Ljudske skupščine LR Srbi* je. Na njem je podal ministrski pred* sednik Srbije N e š k o v i č podrobno poročilo o delovanju in uspehih srbske vlade v zadnjem letu. V svojem govo* ru je poudaril, da se je gospodarski položaj v zadnjem času močno popra* vil in da so %e življenjski pogoji de* lovnega ljudstva v Srbiji dvignili na zavidljivo višino.
Neškovič jc nadalje naglasil, da je v celoti obnovljena vsa prehranjeval* na industrija, 98 odstotkov gradbene in kemične industrije in 92 odstotkov kovinske industrije. Vse te vrste in* dustrij proizvajajo toliko dobrin, da lahko z njimi zadovolje najnujnejše potrebe prebivalstva. Vlada bo, je de* jal ministrski predsednik, v najbližji bodočnosti znižala cene vsem indu* strijskim proizvodom za 20 do 30 od* stotkov.
V poljedelstvu se je posvečala vsa pozornost gojenju in povečanju naša* dov rastlin, ki se uporabljajo za indu* strijsko predelovanje (lan, konoplja, svila in bombaž — op. ured.). Po osvo* boditvi je bilo ustanovljenih večje šte* vilo strojnih in traktorskih postaj, ki so veliko pripomogle k hitrejšemu in boljšemu obdelovanju orne zemlje. Z agrarno reformo je prejelo zemljo 120 tisoč družin. Neobdelan ni ostal niti en kvadratni meter plodne zemlje.
Rudarska industrija je popolnoma obnovljena. Pridobivanje premoga je celo prekoračilo za 30 odstotkov pred* vojno proizvodnjo.
Poseben del govora je ministrski predsednik Neškovič posvetil vpraša* nju ljudskega zdravstva in prosvete. Samo v tem letu je bilo ustanovljenih 119 novih ljudskih šol in 87 začetnih šol, spremenjenih v sedemletne šole. Veliko število zdravilišč in letovišč je bilo izročenih delovnemu ljudstvu v uporabo.
Narodna skupščina republike Srbije je soglasno odobrila delo sedanje srb* ske vlade.
....................
Tisti, ki se odtrga od svojega naro* da, ni več človek, temveč smet na nje* govi poti. Kamor potegne veter, tja lete smeti	L.-N. Tolstoj
KOROŠKI SLOVENCI ODKLA*
N JAMO VARUŠTVO
V	zadnjem času smo Koroški Slo* venci z raznih strani ponovno slišali očitek, češ da si lastimo izključno pra* vico, da zastopanfo interese sloven* skega ljudstva na Koroškem. Kaj ta* kega kot dobri demokrati ne bi smeli, kajti tudi drugi vedo, katere in kakšne so potrebe našega naroda. Vsak pa da ima pravico delati v prid ljudstva na svoj način.
Že vnaprej se zdi vsako tako nena*. prošeno varuštvo sumljivo. Mi pa smo po dolgoletnih izkušnjah in razočara* njih dvakrat upravičeno nejeverni, če nam kar na lepem priskoči kak Simon iz Cirenc in se nam ponuja, da bo z nami nosil težki križ. Po vsem trplje* nju neštetih rodov je v nas umrla ve* ra v razsipno nežnost tistih,- ki trdijo, da hočejo skrbeti za naš blagor. Kdo bi nam to po naših dosedanjih skuš* njah zameril?
KAKO SI ZAMIŠLJAJO POLITIKO MED KOROŠKIMI SLOVENCI?
V	politiki smo zlasti v dneh pred volitvami slišali po večkrat na dan, da Osvobodilna fronta nikakor ni edina predstavnica koroških Slovencev. Za* to da si tudi ne sme lastiti pravice, da ona sama najbolje zastopa zahteve slo* venskega ljudstva. »Volkspartei« se je v podkrepitev svojega zatrjevanja sklicevala na skupnega Boga.v nebe* sih in na skupni dež in točo za sloven* ske kot za nemške kmete. Socialisti so odkrili, da so od nekdaj »borci za nad* narodno in mednarodno skupnost« in da bo v njihovih vrstah za nas naj* bolje preskrbljeno. V dokaz temu so navajali, da so v obeh strankah Slo* venci že danes na visokih položajih.
V.svoji skrbi za nas sta obe stranki pozabili na medsebojna nasprotja in sta ustvarili za nas celo posebno »po* klicno zastopnico«. Uradno zamišlje* na in porojena, je seveda tudi uradno plačana. Njen v javnosti objavljen program vsebuje točke, zaradi katerih so si gotovo vsi Neslovenci in Neko* rošci v njenem okrilju dolgo belili gla* ve, da bi jih potuhtaii. Napeto smo ča* kali preprosti koroški Slovenci, kdaj bodo začeli z uresničevanjem progra* ma, ki so nam ga razkladali na zbo* rovanjih. Toda še do danes čakamo zaman. Po skoraj letu dni obstoja ZAS*a o njenem slovenstvu nismo za* sledili ničesar drugega kot kratko be* ležko v »Koroški kroniki«, češ da so angleški parlamentarci sprejeli »obe slovenski organizaciji«. Toda kaže, da je Z AS spoznala, da se s tako izjavo le ne more strinjati. In je uradno raz* glasila, da z organizacijo koroških Slo* vencev nima nikakršnih vezi. Vemo sicer, da je ta očitna izpoved veljala nemški javnosti, kajti nam Slovencem tega ni bilo treba še posebej poudar* jati. Vsi smo se zavedali, da je to ne* oporečna resaica. In tako je ostalo za nas pri monopolu stvarnosti.
SUMLJIVA SKRB ZA PROSVETO
Tudi na področju kulturnega dela so nas opozarjali, češ da je naše poj* movanje kulturnih nalog zgrešeno. A ravno v prosveti imamo celo kopico grenkih izkušenj. Že dolga desetletja poslušamo opomine, da nismo edini zastopniki kulturnih teženj koroških Slovencev. Maier*Kaibifsch nam je to zabičeval ob vsaki priložnosti. Prav tako je to vestno upošteval dr. Sucher kot deželni glavar za časa Schuschnig* gove vlade, ko je na razgovore o vpra* šanjih našega naroda povabil tudi »drugo organizacijo« — Kaibitschev Heimatbund! Skrb za kulturno povzdi* go našega naroda pa so zastopali v re* publikanskih in poznejših »stanov* skih« razmerah z vso uradno podporo vseh avstrijskih režimov »Siidmarke« in še posebej uradno podprti »Heimat* kreisi« tedanjega manjšinskega refe* rata — Hgimatbunda.
V snežno belih nogavicah nedolžno* sti se je vrtela mladina naših vasi v »pristnih« narodnih plesih, kakor na primer »Altdeutscher aus Windisch
Bleiberg«. Tedanji uradni kulturnik dr. Koschier je ponovno opozarjal na bogastvo nemških kulturnih vrednot pri koroških Slovencih. Jn tako je vse to »kulturno« delo kolobarilo v čud* nih krogih. Nekega dne pa smo špo* znali v strumnem maršu ilegalnih na* cističnih organizacij uspehe tega po* uka. Ali je p^jem čudno, da smo po teh izkušnjah polni dvomov, da bo se* daftja propaganda in nastopanje nem* ških plesnih skupin na »Heimataben* dih« po naših dolinah ugodnejše-vpli* valo na povzdigo slovenske kulture? Naj nam nihče ne zameri, da le vse preveč občutimo težavnost monopola pri slovenskem kulturnem delu, dokler
moramo doživljati leto za letom, da se v nemške kulturne namene potrošijo vsi davki slovenskega koroškega ljud* stva. Kajti za povzdigo slovenske pro* svete in kulture od leja 1920 — da za* vestno pozabimo na dobo pred tem — pa do danes niso našli niti groša v bla* gajnah celovških kulturnih skrbnikov. Zato vidimo mi tu monopol vse bolj stvarne vsebine.
ALI ZAKONI ZA SLOVENCE NE VELJAJO?
Tudi našim gospodarjem ni priza* nesel glas cd zelene mize. To nam je najboljši dokaz, kako se sovražniki našega ljudstva zavedajo, da je za živ* ljenje naroda potrebna vsestranska svoboda in nikakor ne le kakšne »kul* turne svoboščine«, ki nam jih tako ra* di obetajo, dokler obljub ni treba iz* polniti. Gospodarjem so povedali, da se ne smejo lastiti monopola nad za* družništvom. Ob tem smo zastrmeli od začudenja. Kajti monopoli so na* kopičene sile gospodarsko močnih in neodvisnih, ne pa oropanih revežev, v
kakršne so nas poveličevali z vso než* no zaskrbljenostjo Hitler in njegovi koroški pomagači. Kmalu smo uvideli, da gospodje razumejo pod monopo* lom vse kaj drugega. Namreč to, kar mi imenujemo z domačo, čeprav ne več najmodernejšo besedo izključna lastninska pravica! Kdor se pa proti njej pregreši, pride po še vedno ve* Ijavnih zakonih v nasprotje s paragra* fi kazenskega zakonika in nikakor ne z uredbo o monopolih. Tako razume* mo to stvar mi. Prepričani smo do da* nes, da bi bilo smešno in bedasto, če bi hoteli očitati na primer našim izse* ljencem »monopolske težnje« zaradi tega, ker ^od priseljenih Kanalčanov
zahtevajo svoje domove! Monopole ie ustvarjal Hitler, ko je proglasil zemljo za izključno last nemštva in v izvaja* nju tega načela s pomočjo koroških šovinistov pognal tisoče koroških Slo*, vencev v bedo in uničenje. Monopol nemštva pa so uveljavljali tudi tisti Hitlerjevi hlapci v koroškem zadruž* ništvu, ki so našo Zadružno zvezo s prptipostavnim, samovoljnim ukre* pom podjarmili svojemu gospostvu. Isti monopol nemštva zastopajo tudi danes vsi tisti gospodje, ki slovenske* mu ljudstvu in njegovim zadrugarjem nočejo vrniti njihovih zadrug in za* družnega premoženja. Pri tem ne upo* števajo niti načel demokracije, o ka* terih stalno pišejo in govorijo, niti na* čel pravega zadružništva, niti .lastnin* skih pravic, ki jih še vedno jamči dr* žavni zakon. Proti takemu zadržanju res nimamo postaviti nasproti druge* ga kot monopol svojih pravic. Pravica je monopol, sprejemljiv za vse, ker je samo ena in edina. Njeni končni zrna* gi bomo posvetili svojo neizprosno borbo.	Dr. Mirt Zwitter.
Že v začetku so se pojavili najprej krajevni mogotci, ki se še danes ne morejo otresti nacističnega duha in, kakor kaže, tudi za bodoče nimajo te* ga namena. To so bili tisti »kulturni vojščaki«, ki so '»z uma svitlim me* čem« in pritožbami, zbiranjem podpi* sov in bogve s kakšnimi »demokratič* nimi« sredstvi še skušali ovirati delo redkih učiteljev in kanili v njihove duše toliko grenkih kapelj. Če to ni zaleglo, so poskušali tudi z dejansko sabotažo. Krajevni oblastniki so upo* rahljali me1,odc, ki so se obnesle že v nacistični dobi, vse drugo pa so po* tem opravile deželne oblasti.
. Znano je. da delo učiteljev ni orne* jeno samo na šolske sobe. Kdo bo po* speševal prosveto na deželi, če ne uči* telj.
Nekateri učitelji so se res z vsem srcem in nesebično vrgli na delo, da bi dvignili orosveto med našim zapo* stavljenim ljudstvom. Slovensko pet* je se je.spet začelo razlegati po naših vaseh, otroci so na paši poskušali peti slovenske pesmi, odri so oživeli in 1 ju* dem se je vrnila zavest domačega kul* turnega bogastva.
Z grozo so to »počenjanje« opazo* vali tisti, ki se v besedah cedijo od sa* me naklonjenosti do slovenske kultu* re, v resnici pa sta jim slovenska be* seda v šoli in slovenska prosveta trn v peti. Takoj so začeli z vso vnemo teptati nežne kali, ki so po trudapol* nem delu teh nekaj idealistov začele poganjati na njivi slovenske prosvete.
»Kaj bo z našo mladino?« so se pra* skali za ušesi. »Če se bo to nadaljeva* lo, bodo otroci kmalu pozabili svojo priučeno nemščino in konec bo naših naporov.« Tako so modrovali vso zi* mo in še danes ne morejo mirno spati.
Če je kje učitelj dosegel vsaj pov* prečne uspehe, je moral zapustiti svo* je mesto in iskati »spremembo zraka«.
Pri tej priložnosti ne smemo poza* biti na ponovno oživljanje otroških vrtcev v krajih z dvojezičnimi šolami, kjer slovenske otroke »negujejo« iz* ključno samo v nemškem jeziku. Po* živitev te nacistične ustanove za po* tujčevanje slovenskih otrok naj bi že vnaprej onemogočila vsak uspeh šole, kjer bi noučevali zares po uredbi.
Najnovejša uredba deželne vlade odpušča vse priseljene učitelje, ki so obvladali slovenščino. Ostane torej v glavnem učiteljstvo, ki ali sploh ne zna slovenski, ali pa je-trdno odločeno sa* botirati uredbo .koroške deželne vla* de. Koroška dvojezična šola je bila vse čase ponemčevalnica in očividno se nima namena izneveriti svoji tra* diciji.
Kakšne bodo posledice, o tem bi bi* lo odveč razmišljati, ker jih poznamo. •Kmalu se bomo spet znašli tam, kjer se je po nacističnem zlomu začelo ali vsaj skušalo začeti. Dosedanje delo pa bo prerastla trava »politične modro* sti«, »kulturne višine« in »demokra* tične vzgoje«.	Jenko Metod.
Baško jezero s Kepo
Konec slovenskega pouka na Koroškem
V	uredbi koroške deželne vlade z dne 9. novembra 1945 o uvedbi sloven* skega pouka na l judskih šolah je re* čeno med drugim:
»Deželni šolski svet pričakuje, da bodo vse osebe, ki so udeležene na tej uredbi, zastavile vse svoje sile, da se bodo izvedle želje zakonodajalca, ki stremi za tem, da se popravijo krivi* ce, storjene koroškim Slovencem v nacistični dobi.«
Primerjajmo to načelo z dejanskim prizadevanjem koroške deželne vlade in prišli bomo do sklepa, da od vsega začetka ni bilo interesa in še manj iskrenosti nri izvajanju gornje uredbe.
V	uredbi koroške deželne vlade z dne 31. oktobra 1945 se glasi člen D: »Kot učne moči je treba nastaviti uči* telje in učiteljice, ki v zadostni meri obvladajo slovenski jezik, v kolikor pa bi njih število ne zadoščalo, se pri* tegnejo tudi na Koroško priseljene učne moči. Pri postavitvah na jezikov* no mešanem ozemlju se mora upošte* vati mnenje zastopnika Slovencev v deželnem zboru.«
Nastane vprašanje: Ali je na Koro* škem res zadostno število učnih moči, ki obvladajo slovenski jezik? Na to
vprašanje ne 'morejo odgovarjati sa* mo šolske oblasti, temveč predvsem prizadeto slovensko ljudstvo. In od* govor se glasi čisto jasno: Še dolgo ne!
Sicer pa, kje je zastopnik Slovencev v deželnem zboru? Vse kaže, da je koroški vladi zelo malo do tega, da bi imela v svoji srefli pravega zastopnika Slovencev.
V začetku so šli z velikim veseljem in navdušenjem na delo vsi tisti, ki so verjeli v dobro voljo in v iskrenost za* konodajalcev. Že v teku šolskega leta so se pokazali zadovoljivi uspehi po* vsod tam, kjer so delali taki učitelji. Kjer pa so delali učitelji z nezadost* nim znanjem slovenskega jezika, in predvsem z nejevoljo, ali pa — kar se je še bolj pogosto ^dogajalo — da so sabotirali to vladno uredbo, tam je vse šolsko leto vladala »pokopališka tišina«.
In če zasledujemo sedanji razvoj slovenskega šolstva in ga vzporejamo z rastjo avstrijskih političnih svobo* ščin, bomo lahko ugotovili tole zani* mivost: kolikor več političnih pravic je prehajalo v avstrijske roke, toliko več so jih odrekali koroškim Slovencem sploh in še posebej v šolstvu.
FAŠISTIČNI BEGUNCI STRAHU* JEJO KOROŠKE SLOVENCE
Kot poroča »Tiskovna služba Osvo* bodilne Tonte za Slovensko Koroško« iz Žvabeka, že dalje časa strahuje tamkajšnje prebivalstvo fašistični be* gunec Jožef T a 1 e r , ki je trenutno v angleški službi.
Taler je prišel pred nedavnim do nekega funkcionarja OF v Žvabeku in zahteval od njega spisek članstva. Tr* dil je, da je bilo najdeno pri nekate* rih članih OF orožje in da je potrebno preiskati vse druge. Mimogrede mu je fašist Taler svetoval, naj izstopi iz OF in se vpiše v »Zvezo avstrijskih Slo* vencev« ’(ZAS). Prigovarjal mu je, češ, da bo v »ZAS*u« hitreje in lepše napredoval. Ta primer jasno dokazu* je, da se fašisti v vrstah »Heimatbun* da II.« lahko nemoteno uveljavljajo.
Dogodek je toliko značilnejs!, pravi dalje poročilo, če si ooledamo avstrij* ski tisk, ki se neprenehoma pritožuje nad nezaželeno prisotnostjo 56.000 fa* šistov na Koroškem. Kakor je razvid* no iz časopisnih poročil, je bilo ugo* ^tovljeno samo v mesecu juliju 35 vlo* mov in 15 roparskih napadov, ki so jih izvršile 3—10 mož močne fašistič* ne tolpe. Kljub temu pa se s fašisti na Koroškem ravna z največjo obzirnost* jo, ki meji skoro na ljubezen.
Koroška Slovenka žrtev strelov v Železni Kapli
\ petek 9. t. m. se je vračala ob 10. uri zvečer Amalija Oraže s se< Stanka slovenske mladinci v Železni Kapli. Na cesti je slišala za seboj vzklikati angleškega, vojaka, ki ga pa očitno ni razumela. Zaradi pozne ure je pospešila korake. V naslednjih tre* nutkih je izstrelil angleški vojak na nesrečno dekle 3 strele. Amalija Ora* že se je zgrudila zadeta z dvemi streli v nogo, tretji strel pa jo je ranil v ro* k(x Nezavestno so jo prenesli v zasil* no bolnišnico v Železni Kapli in jo iz* ročili v zdravniško oskrbo dr'. Kroili* t»chu. To je dokončno zapečatilo nje* no usodo. Zdravnik dr. Kroilitsch je nudil ranjenki pomanjkljivo zdravni* ško pomoč. Amalija Oraže je umrla naslednjega dne ob 4 zjutraj na po* sledicah izkrvavitve.
Amalija Oraže — Tatjana jc bila doma iz zavedne slovenske družine v Lobniku pri Železni Kapli. Že 1. 1943 se je odzvala pozivu svojega naroda in se pridružila osvobodilnemu boju slovenskega ljudstva na Koroškem. Udeleževala sc je požrtvovalno in z velikim zanosom težkih borb sloven* skih partizanov na Koroškem, ki so se borili za osvoboditev svoje domo* vine od nemško * fašističnih osvajal* cev. Po zlomu fašistične Nemčije v maju 1945 jo je njena globoka ljube* zen do svojega naroda privedla v vr*
1
ste slovenske protifašistične mladine na Koroškem, da bi tam nadaljevala započeti boj za pravice in lepšo bo* dočnost koroških Slovencev. Usodni streli so ji preprečili, da bi doživela uresničenje svojih teženj in želja.
Tragična smrt mladega slovenskega dekleta, Amalije Oraže — Tatjane, je globoko pretresla vse ljudstvo Sloven* ske Koroške.
NACISTIČNI ZDRAyNIK
K žalostnemu dogodku, ki je po* vzročil smrt Amalije Oraže, smo pre* jeli še sledeče poročilo:
Zdravnik dr. Kroilitsch, kate* remu so prinesli težko ranjeno Ama* lijo Oraže v zdravniško oskrbo, je postal član SA že 1. 1939, član NSDAP pa leta 1940. Trenutno je eden izmed vidnejših funkcionarjev OeVP (Ljud* ske stranke) v velikovškem okraju.
Kakor so izpovedale priče, je dr. Kroilitsch obvezal ranjenko tako ne* zaslišano površno, da ji je krvni pri* tisk že v kratkem izrinil izpod obve* ze dele od krogle razsekanega miši* čevja, kar je še pospešilo že tako hu* do krvavenje. Odločno je odsvetoval prevoz ranjenke v celovško bolnico. Po dveh injekcijah se je kljub kritič* nemu stanju ranjenega dekleta brez* skrbno podal k počitku. Nadaljnja usoda koroške Slovenke Amalije Ora* že ga ni zanimala.
Več pažnje našim najmlajšim
Vsa leta prve avstrijske republike, še bolj pa % dobi nacizma so bile prav šole in predvsem otroški vrtci usta* nove, kjer se je vršilo načrtno potuj* čevanje vse slovenske mladine kakor tudi odtujevanje mladine od lastnih staršev !n lastnega naroda. To je eden najhujših kulturnih zločinov, ki jih je izvajal nemški imperializem nad ma* lim slovenskim narodom.
Toda reči moramo, da se to stanje od zloma nacističnega rajha do danes ni dosti izpremenilo. Saj imamo nek šolski zakon, ki govori o dvojezičnih šolah, ki pa se nikjer ne izvaja tako, da bi bil slovenski narod res enako* praven. Poleg tega pa opažamo zadnje čase že zopet poizkuse, da bi z uvedbo novih otroških vrtcev vsenemški mo* gečniki prešli k ponovnemu potujče* vanju in raznarodovanju naših naj* mlajših, kar nam čisto jasno dokazuje že samo en primer: otroški vrtec ,v Kotmari vasi. Tamkajšnja otroška vrt* narica se trudi na vse načine, da bi zatrla vsako slovensko besedo ter tako naše najmlajše popeljala spet na staro pot potujčevanja.
Če hočemo naše najmlajše res re* šiti pred pogubonosnim vplivom raz* narodovalnih institucij, se moramo na vsak način upreti tem metodam in se* či po samopomoči! Ne smemo dopu* stiti, da bi nam tuji elementi ropali naše najdražje! Naša mladina mora ostati naša, zrasti mora v zavednega slovenskega človeka, ki bo kos vsem nalogam, ki mu jih bo nalagalo življe* nje. Posvečati jim moramo vso paž* njo, z vso ljubeznijo in sposobnostjo jim moramo pomagati, da dorastejo res v zavedno mladino.
Naša sveta dolžnost je, da po svo? jih močeh pripomoremo in damo tej mladini vse, kar ji odreka šola; to je, česar ji šola ne nudi. Saj dobro vemo, da je prav to mladino šq najmanj oku* žil nacistični duh. Zato je tudi ne bo težko z ljubeznijo in potrpežljivim delom pridobiti in vzgojiti tako, da bo s ponosom gledal na njo ves slovenski narod. S tem pa tudi nikomur ničesar ne bomo vzeli, temveč bomo vrnili na* rodu samo to, kar je od vekomaj bilo našega in bo ostalo naše tudi v bo* doče!
Ce sc bomo pravilno lotili dela za naše naimlajše, bomo dosegli kmalu tudi uspehe, saj se bodo oni sami z veseljem oprijeli vsega, predvsem pg
kulturno prosvetnega dela. Gotovo je, da so v naših OF odborih, posebno pa v odborih mladinskih organizacij ljudje, ki jim je usoda naših najmlaj* ših pri srcu in ki so pripravljeni, da se jim posvete z vsemi svojimi spo* sobnostmi in z vso ljubeznijo. Naše najmlajše je treba takoj pritegniti h kulturnemu delu, združevati jih v pev* ske zbore in igralske skupine ter jim tako omogočiti, da bodo v najkrajšem času začeli nastopati skupno z ostalo mladino ali tudi sami. Pri tem se bodo tudi nehote in z lahkoto učili svojega materinskega jezika, spoznavali bodo slovensko narodno pesem in gojili svojo narodno zavest, ki je zaradi ne* nehnega zatiranja pri marsikom oble* dela. Kako tudi ne bi, saj je okupator že najmlajšim vcepljal mržnjo do vse* ga slovenskega naroda.
Najyečji delež k temu pa mora do* prinesti prav mladinska organizacija. Mladina mora biti tista, ki bo skrbela, da naši najmlajši ne bodo stali ob strani, prepuščeni samim sebi, temveč da jih bo jemala s seboj na razne iz* lete, športne prireditve in podobno. Mladina se mora vživeti v duše naj* mlajših in jim tudi pri razvedrilu nu* diti čim več lepega znanja, obenem pa utrjevati v borbi skovano tovarištvo. Nikoli se ne sme doga jati, da bi-odra* sla mladina odganjala od sebe naj* mlajše ter se čutila nekako vzvišeno nad njo. S tem bi pokazala, da ji ni mar njene bodočnosti in bi ji poleg te* ga ubijala še voljo do dela. Vedno in povsod moramo imeti pripravljeno le* po besedo zanje.
Na paši se naši najmlajši dolgočasi* jo in ne vedo, kaj naj počno. Preskr* bimo jim samo nekaj, da bo konec dolgočasja. To je slovensko čtivo. Vsi dobro vemo, da so naši najmlajši želj* ni slovenske besede, zato bodo tudi veseli, če jim bomo postregli z lepim in vzgojnim čtivom. Pomagati jim mo* ramo pri učenju slovenskega jezika in jih skupno učiti branja in pisanja slo* venske besede.
Skrbeti pa moramo tudi, da odpra* vimo iz naših otroških vrtcev vse ve* lenemške mogočnike, ki zopet uvaja* jo raznarodovanje naših najmlajših. Nadomestijo nai jih ljudje, ki jim bo usoda najmlajših pri srcu, ki bodo znali z njimi skupno čutiti vse potrebe in jim nuditi vso pomoč. Dobro vemo,
da so ti naši najmlajši željni pouka in po svojih močeh tudi sami z vese* ljcm pomagajo. Skrbeti moramo, da ohranijo svoj slovenski značaj, v ka* terem so zasidrane tudi vse pridobit* ve napredne demokratične miselnosti in zavedne borbenosti za boljšo bo* dočnost.	Ančka.
IZ PODJUNE
Po naši deželi govorijo, da bo prišel za župnika v Pliberk g. Thurner. Da igrajo pri tem ponemčevalni nameni glavno vlogo, se da sklepati po raznih okoliščinah. Tako so pliberški nemški šovinisti napovedovali njegov prihod z ugotovitvijo, da je bila na nedeljo pred njegovim nastopom zadnja slo* venska služba božja. Pošebno sumi d* vo je tudi, da nastopa pri tem kot ne* kak patron zaletavi gospod iz Galicije. Da je škofijstvo takim nasvetom do* stopno, nam je najboljši dokaz izjava nekega odločilrfega gospoda, ki je de* ial, da naj bi prišli naši slovenski du* hovniki na svoje župnije šele takrat, ko bodo meje končnoveljavno določe* ne, ker bi se sicer na župljane lahko vplivalo. Pri vsem tem pa seveda ni nepriljubljeno samo »vplivanje«! V pridigah gospoda v Dobrli vasi najde* mo teden za tednom mnogo izjav, ki morajo vplivati na politično mišljenje župljanov. Tudi gališki gospod je že na Štefanovo govoril v pridigi o »za* grizenih Slovencih«. Na Jakobovo je šel še dalje in je govoril o tem, kako ravnajo z vojnimi ujetniki v Jugosla* viji in v »drugih komunističnih drža* vah«. Kar prepušča uradno lojalno usmerjeno časopisje ustmeni propa* gandi in prišepetavanju, to se zdi te* mu gospodu primerno za pridigo na dan župnega patrona! Višek »neustra* šenosti« tega gospoda, ki v Št. Juriju ni mogel dočakati 1. septembra 1941 in je sam na svojo pobudo že prej uve* del popolnoma nemško bogoslužje, je dogodek, ki se je pripetil Slovencu, ko se je vrnil iz štiriletnega bivanja v iz* seljeniških taboriščih in šel k temu go* spodu k spovedi. Ni dobil odveze, češ da je komunističnega mišljenja!
Pri vsem tem pa Slovenci še vedno pridno sodelujejo pri zidanju spomin* ske kapelice.	M.
LEPENA
Drajgi »Slovenski vestnik«, ne moreš si misliti, kako smo te me lepenske že* ne vesele. Ti nas pripraviš do tega, da se vedno znova spominjamo vsega trpljenja v pretekli dobi nacističnega nasilja in da dobivamo vedno novih moči, da neustrašno stopamo proti ti* stemu soncu, ki bo posijalo za tem dežjem in nam ozdravilo rane, ki nam jih je zadal kruti fašizem. Gotovo si žcv slišal o naši občini in o žrtvah, ki jih je dala v času hitlerjanskcga teror* ja. Še danes nam pripovedujejo foto* grafije o materah, ki so z dojenčki na rokah prelivale kri za svobodnejše in pravičnejše življenje. Posebno ponos* ne smo tudi na tiste naše mamice, ki so svoje sinove vzgojile v narodnem duhu, tako da so se takoj s puško v roki postavili v bran fašističnim nasil* nikom. Več takih zavednih mamic živi tudi v naši občini. Prepričani smo, dragi Vestnik, da boš imel včasih na razpolago kakšen kotiček tudi za nas, tako da ti bomo lahko potožile o pre* stanem trpljenju.
Od srca si želimo, da bi kmalu na* šel pot v poslednjo slovensko hišo na Koroškem. S teboj sc bomo pobratili vsi koroški Slovenci!	Jelka.
ŠMIHEL PRI PLIBERKU
V petek dopoldne je vsa bližnja in daljna okolica spremljala k zadnjemu počitku zavednega Klokarjevcga oče* ta na Bistrici. Klokar je bil eden onih, ki jih je krutCFašizem odtrgal od do* ma in jih preselil v Nemčijo v pre* gnanstvo. Lansko leto, ko se je vra* čal iz pregnanstva v svojo domovino, ga je v Spittalu ob Dravi orožništvo zopet šikaniralo. Letos 15. aprila, ko
je šel na izseljenski dan v Celovec, da bi se tam v stolni cerkvi z drugimi iz* seljcnci zahvalil za srečno vrnitev, ga je ista policija ugrabila in ga en dan obdržala v zaporu. Naj mu bo lahka slovenska zemlja, ki jo je tako ljubil.
Preteklo nedeljo smo imeli občni zbor Prosvetnega društva. Z velikim zanimanjem so številni navzoči sledili izvajanjem predsednika Prosvetne zveze dr. Joška Tišlerja. Ta občni zbor nam je pokazal, koliko zdravega gledanja in hotenja je med našim na* rodom za izživlajnje v kulturno*pro* svetnem delu kot enem izmed podro* čij borbe za nacionalno in socialno osvoboditev slovenskega naroda na Koroškem.	Lojze.
ŽIT ARA VAS
Zadnje tedne so iz občine Žitara vas oddali cel vagon krompirja, kakor je to zahtevala občina. Zanimivo pri tem pa je, da kmetje o oddaji niso bili ob* veščeni in sta si vso oddajo prilastila kmečki vodja Piroutz in Kapus. Za vagon krompirja sta prejela 3000 šilin* gov. Pozneje pa, ko bo treba oddajati jesenski krompir po 8 ali 9 grošev za kilogram, tedaj bodo seveda določili druge in tudi slovenske kmete. Dokler pa se krompir prodaja po 30 grošev, slovenskih kmetov ne poznajo.
Še eno zanimivost imamo v našem kraju. Gališkega nadučitelja g. Korde* scha je šolska oblast minulo jesen od* pustila iz službe, ker je bila na njego* vi šoli še v jeseni 1945 v rabi čitanka, v kateri so oboževali »fiihrerja«. Na isti šoli so tudi izvedli šolski štrajk proti poučevanju slovenščine. Gospod Korde^ch, bivši nadučitelj, stanuje še danes v šolskem pdslopju in se prid* no vozi s svojim motornim kolesom. Ugotavljamo, da je za take vrste go* spodo še vedno zadosti bencina na razpolago, medtem ko za živinozdrav* nika dr. Sienčnika v Dobrli vasi ni niti toliko bencina, da bi mogel opravljati svojo živinozdravniško službo. Živi* vinozdravnik se s kolesom trudi od kmeta do kmeta, brezposelni »bivši« gospod nadučitelj pa ima na razpola* go motorno kolo.
GLOBASNICA
Dušnopastirsko delovanje g. župni* ka Sekola je tako uspešno, da so se Globašani odločili povečati svojo far* no cerkev. Delo sicer še ni gotovo, vendar obeta prav lep uspeh. Tudi drugače se v Globasnici opaža velika marljivost. Poleg vsega dela na polju poskušajo mnogi popraviti svoje do* move, ki so jih pod pritiskom razmer skozi leta zanemarjali. Gotovo pa Globašani pri vsej svoji zaposlenosti ne bodo pozabili na prosvetno društvo in pričakujemo v doglednem času obč* nega zbora.
BRNCA
Stari običaji se poživljajo. Imel sem priložnost, da sem videl na Ločilu sta* ro navado, kako. se obhaja »žegen« v ziljski vasi. Dopoldne se fantje in de* kleta v ziljski narodni noši udeležijo službe božje, h kateri prikorakajo v parih. Popoldne se je nabralo silno ve* liko ljudi, da si ogledajo »štehvanje«. Dekleta v narodnih nošah imajo že pripravljen lep vence za zmagovalca. Godba zaigra in po poti pridejo vsi udeleženci štehvanja, fantje že na ko* njih. Sedla ziljskim fantom ni treba. Godba spet zaigra in že jezdijo fant za fantom v divjem diru mimo. sod* čka, da bi ga razbili. Šele ob četrtem diru se je to posrečilo. Zmagal je Pa* jovcev sin, ki mu je dekle dala venec na desnico. Ta par je potem otvoril raj na prostem.
Omeniti moram še dodatek, ki ne spada k stari navadi. Po zgledu cirku* 1 sov so ločilski fantje poskrbeli za po* sebrio zabavo, za pojaca na konju, ki je na razne načine pokazal dirjanje, med drugim tudi, da v skoku podi ko* nja mimo sodčka. Seveda je žel veliko smeha. Vmes pa se je le izdal, da je dober jezdec, kakor so bili vsi drugi fantje.
BOROVLJE
Prosvetno društvo v Borovljah bo imelo v nedeljo 18. avgusta ob 3. uri popoldne v gostilni pri »Neuwirtu« na Doleh svoj občni zbor. Sodeluje tudi pevski zbor. Vsi prijatelji prosvete prisrčno vabljeni!
Štev. 10
Slovenskemu jeziku je bila pisana sodba, in glasila se je na smrt. Ko bi v tej veliki borbi, ki je divjala čez svet, zmagali naši vnanji nasprotniki s svojimi zavezniki, odpadniki našega lastnega rodu, bi bilo slovenskega je« zika od danes do jutri konec za vse večne čase. O tem ne more biti po vsem, kar smo videli zadnja leta na naših tleh, niti senčice dvoma. S slo* venskim jezikom pa bi bil izginil tudi narod, ki ga je govoril.
Zmaga jugoslovanske partizanske vojske nam je otcla zemljo, narod in jezik, in od koder je še pred nekoliko urami hreščal železni robot in kakor s herodežkimi čeljustmi razglašal okrutne zapovedi s krvavimi sankci* jami, so nenadoma zaigrali zvoki do* mače pesmi in domače govorice, zdaj zares svobodne, malone opojcne od nevajene radosti in'sreče.
Ali je bilo pri nas kdaj toliko vrve* nja in gibanja, kakor ga je bilo tiste lepe dni po osvoboditvi? In kdaj se je pri nas toliko in s takim veseljem delalo, toliko in s takim zanosom igra* lo, govorilo in pelo kakor tiste dni in se še dandanes? Kdaj je toliko pre* prostih ljudi nastopalo na širokih sho* dih in ožjih sestankih z govori, preda* vanji, vprašanji, pritožbami ali vsaj z medklici? Kdaj so naši ljudje toliko prebirali in o prebranem s tako vnemo razpravljali? Kdaj so toliko pisali v časopise, razodevali svoje težave in skrbi, rešetali zadeve svoje okolice? Zares: svoboda drami v dušah vse mo* či; v svobodi je naš človek odkril v sebi zmožnosti, ki jih prej ni slutil, nagibe, ki jih prej ni čutil: in eden ta* kih je oblikovanje čustev in misli z govorjeno besedo.
Poslušam jih na radiu. Tržaško de*
kle prosi s tenkim glasom oproščenja
zaradi nezadostnega znanja sloven*
skega jezika. Ko pa se ji izproži, ne
more brzdati svojega še skoraj otro*
škega grla, prehiteva se, stavki se ji
snujejo z južnjaško živahnostjo in iz
njih zveni silna ljubezen do slovenske
domovine, ao slovenščine, vroče hre*
penenje po osvoboditvi Trsta izpod
fašizma, po združitvi z Jugoslavijo, po
tako dolgo, težko pričakovani... Mia*
da, polna, prekipevajoča duša: ginjen
sem do solz in žal mi je, da te tako
globokočutne in pogumne deklice ne
morem videti. — Oglasi se Belokia*
njica. Opraviči se, češ da je preprosto,
neuko dekle, ki si z rokami služi kruh.
Govori o delu v domači vasi, o^aprc*
kah in nevšečnostih, pa zopet o zado* • •
voljstvu, ki izvira iz političnega pri* zadevanja; govori brez spotike, stvar* no in nazorno, da te prevzame narav* na lepota in omikanost belokranjske besede, in meni je toplo pri srcu, ko po dolgih letih zopet uživam žuborc* nje studencev, ki so me pojili prva leta mojega življenja. — Korošica na* stopi — obotavljaje se, kakor v bo* jažni, ali se bo srečno pretaknila mi* mo zank in nastav slovenske slovnice; nekaj malo zatikan ja, nekoliko pomiš* 1 jajc v, pa ti pove in razloži jasno'in razločno vse, kakor je treba, dokler vsa srečna ne postavi zadnje pike za zadnji stavek. — In se predstavi še Štajerka, Goričanka, Prekmurka, vsa* ka po svoje, čedno in pošteno, kakor ic treba. Koliko pisanosti, koliko mno* goličnosti v izražanju, koliko značilne* ga za posamezne pokrajine in način
življenja in mišljenja tod in drugod. Vsaka vas ima svoj glas. —
Naše žene in dekleta se pražnjc oblečejo, kadar gredo pšenico žet. In tako ima naš človek iz ljudstva — po* sebno pa še žene in dekleta — živ čut za čedno, pravilno ubrano slovenščino na javnem nastopu. Zaveda se, da se jp treba tudi materinega jezika učiti, in čim reč bo nastopal v javnosti, tem bolj se mi; bo ta zavest krepila.
Redki so tisti, ki menijo, da se last* nega jezika ni treba učiti, kakor češ da ga že tako znaš. Tako mišljenje je znamenje nekake topoglavosti, ki je puhel sad duševne lenobe in plitke ču* stvenosti, lastnosti, ki za vseobčnost niso kdo ve kako zaželene ali koristne.
V dijaških letih sem se v Parizu vpi* sal v večerni tečaj za pravilno izgovar* javo francoščine, in presenetilo me je, ko sem opazil, da obiskovalci tega te* čaja po pretežni večini niso bili ino* zemci, temveč Francozi, ki so si hoteli svoj govor ugladiti. Sicer je znano, ka* ko vsi veliki narodi skrbe za nego m gojo svojih jezikov. Ali pa veste, da je Stahanov, rudar*udarnik, ko je do* bil nekoč šest ali osem tednov izred* nega dopusta, sklenil, da bo ta čas iz* rabil za študij ruščine?
Velika razgibanost današnjega živ* ljenja razgibava tudi jezikovni razvoj. Vse se hoče odeti z besedo: groza, za* nos, borbenost, upor, zmagoslavje, bo* iečina in radost. Vsa na pol končana in šele komaj žačeta zgodovina se ho* če izliti v govorjeno ali pisano besedo. Ljudje so doživeli tako silne notranje
pretrese, so toliko prej neznanega in neznanskega prečustvovali, da se ne morejo ustavljati sili, ki jih žene, da bi z besedo dali duška vsemu, kar sc jim je nagnetlo v notranjosti. In v Jej gostoti doživljajev, v tem vrenju in kipenju / dušah vidim znamenje mo* gočnega zagona in vzpona, ki ga bo dosegel naš jezik v bližnji bodočnosti.
In prav nič me ni skrb, da tisti, ki imajo kaj povedati, tega ne bi pove* dali zaradi nezadostnega jezikovnega znanja. Naš kmet, naš delavec, naš ro* kodelec in obrtnik, naš žebljar iz Kro* pe, rudar iz Idrije in Trbovelj nam je ustvaril obilen jezikovni zaklad ip ga še danes jazumno upravlja in množi. In vsi veliki pesniki in pisatelji so tem
• Tinjsko znamenje
j KOROŠKA V BORbT]_
Grafenauer o koroškem šolstvu
Prinašamo izvleček iz govora koro* škega državnega poslanca Franceta Grafenauerja pred avstrijskim državnim zborom 22. junija 1908. Isti govor bi bil lahko gpvorjen četrt sto* let ja prej ali četrt stoletja kasneje in tudi danes ne bi izgubil na veljavi. Pe* sem o koroškem šolstvu se glasi vedno enako: Koroška šola — potujčevalnica in orodje velikonemške miselnosti in vsenemškega imperializma.
»LJUDSKA ŠOLA
Visoka gospoda! Danes govorim v imenu naroda, katerega je na smrt ob* sodila tista ustanova, ki je življenje ljudstva. To je šola — in prebivalstvo, v čigar imenu govorim, so koroški Slo* venci. O potrebi in pomenu ljudske šole za vsak narod ne bom govoril; to je znana in priznana stvar. •
Moja dolžnost je le, da pojasnim vladi in zbornici neznosne razmere, ki vladajo v ljudski šoli za koroške Slo* vence.
Vlada ima sicer tovarno za obljube, nima pa stroja za dejanja, kajti sicer bi bila morala že davno rešiti tistih 40
pritožb, ki so jih slovenske občine na Koroškem žc ieta 1884 vložile zaradi ljudskega šolstva. Še vsak prosvetni minister je to obljubil, a prav tako go* tovo pozabil.
Mogoče bc sedanji minister prosve* te dr. Marchet poslal omenjene pri* tožbe v Prago na razstavo kot starin* ske znamenitosti. Te pritožbe in proš* nje bi bile prav gotovo primerno da* rilo avstrijskega prosvetnega ministr* stva. (Medklici.)
SOD SMODNIKA
Gospoda! Koroški Slovenci smo bili upogljiv, potrpežljiv narod, ki je pre* našal vsako preziranje. Prav tej ne* skončni potrpežljivosti (Veselost.) se mora pripisovati »zgodovinski« mir v deželi, kakor ga imenujejo nemški na* cionalci. Toda gmota brez krvi in življenja na le nismo. Zato svarimo vlado, naj opusti svoj »tempo mo ven* do«. Vlada je v svoji zaslepljenosti in v zvezi z Nemško nacionalno stranko iz Koroške, ki je bila svoj čas biser habsburške krone — napravila sod smodnika.
Kdor ne pozna Dunaja, se čudi, da
so na Dunaju »Benetke«. Kdor pa ne pozna Koroške, ta ne more razumeti, da je v Avstriji tudi Turčija. To dr* žavo v državi je avstrijska vlada ustvarila v zvezi z Nemško nacional* no stranko v teku 40 let večinoma s pomočjo šolstva.
ŠOLE ZA PONEMČEVANJE
V slovenskem delu Koroške prav za prav nimamo pravega šolstva, pač pa imamo v naših tako imenovanih dvo* jezičnih ali utrakvističnih šolah zelo neroden in neumen načrt za pone'mče* vanje. Nemškonarodna strahovlada s tiho naklonjenostjo vlade in navidez* no zakonitostjo, to, gospoda moja, je tisti nestvor, ki ga na koroškem ime* nujejo sistem dvojezičnih ljudskih šol.
Ker štejejo Slovenci na Koroškem tretjino prebivalstva, bi vsak pravičen človek sodil, da mora imeti na učite* ljišču tudi drugi deželni jezik, torej slovenski, svoje postavne pravice.
Kaj še gospodje! Na učiteljski pri* pravnici v Celovcu slovenski jezik niti za slovenske učiteljiščnike ni obvezen učni predmet. (Klici: Škandal, žalost* no!) Na Kranjskem ne štejejo Nemci niti 5 odstotkov prebivalstva, pa ima* jo polno ljudskih in prav tako tudi srednjih šol. Kdor že iz tega ne uvidi, da hoče vlada ponemčiti vse male na* rode v Avstriji, ta je slep in bolan za politično življenje. Učni načrt na ce* lovški pripravnici je najboljše sred* stvo, da oropa slovensko ljudstvo na Koroškem tistih činitcljev, ki naj bi
večji in narodu dražji, čim bolj so za* jemali iz tega zaklada. Prešeren jo na* slonil svoj čudoviti jezik na svoje do* mače narečje, Cankar korenini na Vrhniki; in kdor hoče znati pisati knjižno slovenščino, mora sprejeti va* se. vsaj narečje svojega kraja z 'čsem notranjim ustrojem in vso gradnjo; iz njega bo z lahkoto razvil vsa slov* nična pravila, in kadar bo v dvomu, najde tam oporo in potrdilo ali zavr* nitev. Vsi zajemajte tam. — Brez skr* bi nastopaj, navdušena deklica iz Tr* sta: — kar ti teži srce, boš povedala tako krepko in učinkovito, da bo slo* vepski pesnik, ki te bo poslušal, do solz presun jen. Iztresi si dušo pred na* mi, belokranjska delavka, poslušali te bomo, verjeli ti bomo, zanimali se bo* mo za usodo tvoje vasi, občudovali bo* mo gibko lepoto tvoje besede; koro* ško dekle, ki si pogumno prišla brez dovoljenja oblasti v Ljubljano, čeprav si vedela, da te bodo po vrnitvi klicali na odgovor in bo tvoj delež zasramo* vanje in poniževanje, govori nam, razodeni nam svoje in svojih rojakov tegobe, in razumeli te bomo in soču* stvovali s teboj in ne bomo pozabili tebe ne tvojih bratov in sestra onkraj Karavank. In rudar in kmet in obrt* nik, govori brez strahu, in slovenski pisatelj te bo zvesto poslušal in si za* pisoval rekla iz tvojih ust ter ti jih vračal v svojih spisih, da ti bo iz njih zapela tvoja govorica. Tudi jezikovna oblast izhaja od spodaj, iz ljudstva.
Karl Destovnik*Kajuh:
PO TISOČ LETIH
Let tisoč in ne samo tisoč, dva tisoč, še del j in še del j smo hlepeli, hlastali po tebi, ti leto poslednjih računov in prvih sadov.
Ti, ki so v srcih te sužnji nosili,
ti, ki tlačani solate se bili
in ki o tebi smo vsako jesen govorili,
vsako jesen, ko je svet bil prav tak
ko grobišče,
takrat smo si mislili:
kmalu nas sreča in pomlad obišče!
To leto bo naše in naša bo letos
pomlad,
prišla bo tako, kot prišla je enkrat, a vendar drugače.
‘O — s cvetjem, a s puško na rami, letos bo v boju prišla; in s kosami,
s katerimi bomo plevel pokosili, z rokami prišla bo, ki z njimi iz kamenja bomo gradili, iz kamenja tega sveta, ki letos ga bomo zrušili.
.Zato bo to leto le naše, in naša bo letos pomladi
v pravem pomenu besede predstavljali ljudsko šolo, namreč slovenščine zrno* žnih učiteljev. Če se slovenščina na učiteljišču ne poučuje v zadostni me* ri, potem je jasno, da ne bomo imeli nikoli slovenskih učiteljev, vsaj ne to* liko, kolikor bi jih nujne potrebovali.
To ponemčevanje opravljajo pred očmi vlade in z njenim soglasjem, ker je menda uničenje slovenskega ljud* stva na Koroškem tudi »državna po* treba« in je baje v skladu s spoštova* njem in izpolnjevanjem zakonov, na katere so prisegli vladni organi.
KOROŠKI VALPET
Visoka zbornica! V vsakem človeku ni v enaki meri razvit občutek za pra* vico. Predstavniki vlade na Koroškem in mogoče tudi na Dunaju so ta obču* tek že izgubili. Zato gorje slovenske* mu učitelju na Koroškem, če bi se drz* nil odditi z možmi na Ruettli, torej se odločno postaviti za slovenske pravi* ce. Po njem je! Koroški valpet mu po« ve v brk: »Moj ukaz je tvoja volja, moja volja je tvoja pravica!« (Posla* nec dr. Benkovič: Kdo je pa ta koro* ški valpet? Mogoče gospod Palla fte* danji.deželni šolski svetnik, op. ur.j?)
Da, gospod Palla. (Klici: Naročili so si ga iz Šlezijc!)
Koroški Slovenci zahtevajo samo to od vlade, kar bi jim morala sama dati. Vlada pa nas sili v to. česar mi noče* mo. Mi zahtevamo svobodo in omiko, vlada pa hoče zatiranje in suženjstvo.«
pAsat-di JUja tkteidutp a Ameriki
Sovjetski pisatelj Ilija Ehrenburg, ki se je pred kratkim vrnil s svojega potovanja po Združenih državah, pri* poveduje v »Izvestjih« o svojem opa* zovanju v tej prekomorski deželi.
Protisovjetski ideologi kaj radi pred* stavljajo Sovjetsko zvezo kot nekak* šno kasarno, v kateri so vsi ljudje ena* ki. Vendar pa ne poznam dežele, piše Ilija Ehrenburg, kjer bi bila standar* dizacija (posplošenost — izenačenost, op. ur.) dosegla tolikšen razmah kot ravno v Združenih državah. Obiskal sem nešteto ameriških mest; z izjemo NewYorka, San Francisca, New Or* leansa ir. Bostona so vsa brez nekak* snih posebnih značilnosti. Niso niče* sar drugega kakor osredotočenje več* jega števila Amerikancev.
Tudi stvari so standardizirane: po* vsod vidite iste hlače' isti kavni pri* bor in iste naslanjače. Ne mislim gra* jati tega, ravno nasprotno, Amerikan* cem je po zaslugi njihove serijske proizvodnje uspelo dvigniti življenj* ski standard (izboljšati življenjske po* goje, op. ur.). Vendar pa je v tej eno* iičnosti nekaj žalostnega: enake hiše, enaka oprema, enaka obleka. Kl jub te* mu ne soglašam z evropskimi esteti, ki zabavljajo čez standardizacijo stva* ri v Ameriki. Vse obleke so si sicer podobne, vendar si jih more tudi vsak nabaviti.
Kar je veliko bolj žalostno, poudar* ja Ilija Ehrenburg, je nekaka duševna standardizacija. Američani kaj radi govorijo o svoji svobodi, vendar se njihovo mnenje, njihov okus, njihova čustva in zaradi tega tudi njihova de* janja uravnavajo od zunaj. Tisk in kino jemljeta ljudstvu vsako svoj* skost — tu je vzrok duševne potrtosti, ki se zadnje čase opaža v Ameriki. Američani dobro vedo, kako je treba zaslužiti denar, vendar" pa se še niso naučili, kako ga je treba pametno po* rabiti.
Američani kažejo veliko večje spo* sobnosti pri delu kakor pri oddihu. Še najbolj se kratkočasijo v Ameriki, ka* dar se gibljejo na svežem zraku. Mia* dina na morski obali je videti zelo ve* dra. Vendar najdemo v dvoranah ki* nov za vso doživljanje neobčutljivo, na pol speče občinstvo, ki le redko od* govarja s smehom na zelo smešne pri* zore. Povsod je Veliko število pijan* cev, kljub temu da so bile v večini držav uvedene te ali one omejitve v prodaji alkohola.
Amerikanci nimajo kaj prida zna* nja o ostalem svetu: premalo prouču* jejo zgodovino in zemljepisje starega sveta. Skupine šolarjev mi niso vede* le povedati niti enega mesta Sovjetske zveze. Politična raven je tudi zelo niz* ka: ljudstvu je znano zasebno živijč* nje posameznih senatorjev, pri tem pa je v številnih državah beseda »socia* list« žaljiva in ljudje, ki jih označijo kot »socialiste«, gredo s pestmi nad žaljivca.
Ameriški listi često pišejo, da je si* stem dveh strank jamstvo za resnič* no demokracijo. Poudariti pa je tre* ba, da je nemogoče najti načelne me* je med severnimi republikanci in juž* nimi demokrati. Nekateri Evropejci smešijo Ameriko zaradi njenega-obo* zevanja tehnike, drugi pa klečeplazijo okoli Amerikancev v upanju, da bodo dobili kakšen neuporaben stroj ali sta* romodno obleko. Tu ni treba nobene* ga posmehovanja in nobenega prilizo* vanja.
Pot atneriškega napredka je popol* noma različna od razvoja starega sve* ta. Francija je pričela z gotskimi ka* tedralami in trubadurji. Amerika je pričela z avtomobili, okrepčevalnicami in zlato mrzlico. Njena materialna (tvarna) kultura se je hitro povzpela m visoko stopnjo, medtem ko je nje* na duhovna kultura zaostala. Ker po* znamo duh, živahnost in odločnost Amerikancev, lahko po pravici reče* mo, da bo nekoč duhovna kultura tega velikega ljudstva velika in neodvisna.
V politični zavesti povprečnega Amerikanca je prišlo do nekaterih sprememb Ne samo pošteni, ampak tudi misleči ljudje) ki so bili zmožni razumeti potek zgodovine, so se str* nili okoli Roosevelta. Čeprav so ti se* daj odstranjeni (ali so sami stopili na stran), delo umrlega predsednika ni
ostalo brez sledov. Med delavci je prav tako opaziti začetek neodvisne* ga mišljenja, vzajemnost in zavesti o njihovem nacionalnem poslanstvu. Doba, ko so pustolovci in hujskači vo* dili ameriškega delavca, se nagiba h koncu.
Zdaj vidimo napore ameriških znan* stvenikov, ki so mnogo storili za svet. Za razliko od francoskih pisateljev so ameriški pisatelji povezani z ljud* stvorn. Zdijo se mi kakor visoka dre* vesa s široko razpredenimi korenina* mi. Rodila se je resnična poezija, ki je zmožna ganiti človeka. Končno je v newyorškem stavbarstvu neoporeč* na lepota.
Pojavili so se ameriški intelektual* ci (izobraženci). Le*ti so. sicer še sla* botni in zdi se, kot da beže pred lm* čečo reklamo, oglušujočimi glasnih nočnih zabavišč, cerkvenimi pridigami z namigavanji na trgovske firme.in pred reklamami s svetopisemskimi iz* reki. Pribežališče iščejo v zanikanju in melanholiji (otožnosti), včasih v ^porogljivem smehljaju, včasih v sanja* ’renju. Vendar jih je nekaj, ki razu* mejo, da rpšitev ni v begu v samoto. Rešitev je drugje — dvigniti je treba duševno raven povprečnega Ameri* kanca do tehnične višine, ki ga obda* ja od rojstva pa do smrti.
RASIZEM V AMERIKI
Videti je, piše Ilija Ehrenburg, da bi morala vladati v tej deželi, ki je naseljena z raznimi plemeni in zdru* žena z mladim rodoljubjem, narodna enotnost. Toda Amerika, ki ni pozna* la fevdalizma, je ustvarila drugo nad** obla*stništvo — in to rasno. Tak rasi* zem je z zakonom dovoljen. Antise* mitizem (protižidovsko gibanje, op. ured.) je v Ameriki tako vsakdanji pojav, da ga mnogi celo ne opazijo. Mnogim se zdi popolnoma naravno, da ta ali ona ustanova zaposluje sa* mo »arijce« ali da v nekatere hotele ne puste Zidov. Na zapadni obali so Kitajci pariji (brezpravni ljudje, op. ured.). So društva in organizacije, ki ne sprejemajo Italijanov, ker jih srna* trajo za nižje ljudi. Posebno žalostna je usoda črncev.
, V bstavi ZDA je rečeno, da imajo volivno pravico vsi državljani in dr* žavljanke. Toda črnci v južnih drža* vah nimajo volivne pravice. V državi Alabama je tri milijone prebivalcev, med njimi je 1,100.000 črncev. Voliv* no pravico v tej državi ima 496.000 belcev in 4.000 črncev. V Birminghamu je 130.000 črncev, ki so dopolnili 21 let, a volivno pravico jih ima samo 1.400. Ko sem bival v državi Mississipi, sem se spomnil, kako so nekateri ame* riški novinarji godrnjali nad Jugoslo* vani, ker je ylada Ljudske fronte od* vzela volivno pravico okoli 200.000 os*ebam, ki so podpirale nemškega okupatorja. Isti ameriški novinarji pa smatrajo, da je popolnoma naravno, da so brez volivne pravice milijoni ameriških črncev, med njimi tudi ose* be, ki so sodelovale v vojni za svo* bodo Amerike. Jaz bi postavil svojim ameriškim čitateljem vprašanje: Ali je pravičneje odvzeti volivno pravico ljudem c črno vestjo, ali ljudem s čr* no kožo?
V zadnjih letih-si je jug Združenih držav Amerike ustvaril industrijo. Ogromne naprave v dolini Tennessy, ki so bile zgrajene po Rooseveltovem načrtu, so pocenile električno energijo ir pripomogle k industrializaciji 7 dr* žav. Toda črnci so tudi tu sužnji. V tovarnah opravljajo najtežja dela. Ne morejo biti niti mehaniki, niti elektro* mehaniki itd. Nekvalificiran črnec do* bi na uro 13 centimov manj kot ne* kvalificiran dclavec*bclec. V Ameriki je mnogo sindikatov, ki jih vodijo pu* stolovci in demagogi. Ti ljudje govo* rc belim delavcem, da nesreča ne iz* vira iz pohlepa belih delodajalcev, temveč zaradi .črne kože lačnih »tek* mečev«. Lastniki sužnjev na jugu pre* pričujejo, da se črncem nc smejo dati pravice, ker »nimajo pravice do kul* ture«. Na jugu sem srečal mnogo iz* obraženih črncev*znanstvenikov, knji* ževnikov, zdravnikov, učiteljev in od* vetnikov. Na jugu, kjer je dosti belih ljudi — v bistvu divjakov (čeprav ima*
jo razne diplome), so ti črnci*izobra* ženci nepričakovane svetle pojave.
Ehrenburg končuje, da je jug pred usodnimi dogodki: Ali bodo lastniki sužnjev priznali pravice črncem, ali pa bodo črnci pričeli borbo za enakost. Prepričan sem. da bo rasizem v Ame* riki končno uničen. Toda treba je ve* deti, kako huda je ta bolezen in do kolikšne mere se je zakoreninila v možganih povprečnega Amerikanca.
Nekaj deset kilometrov iz Leningra* da leži najstarejše rusko podjetje — Ižorski zavod. Slava o njem sega že v dobo Petra Velikega. Letošn je leto bo praznoval svoj 240 letni jubilej. Res* ničen razcvet je podjetje doseglo v sovjetski dobi. ko je postalo tovarna za izdelavo težkih strojev in splošno kovinarstvo.
V dobi velike domovinske vojne, ko so se nemški osvajalci približali tovar* niškim zidovom, je šel odtod na boj s sovražnikom Ižorski bataljon, ki se je pozneje tako proslavil. Oboroženi delavci so nudili besen odpor Nem* cem, sami prešli v napad in zapodili sovražnika več kilometrov nazaj. Več ko dve leti je Ižorski bataljon skupaj z drugimi oddelki Rdeče armade stal kot železna stena za zaščito tovarne in Leninovega mesta. Obrambna črta je potekala nedaleč od podjetja in fa* šisti so obstreljevali mesto in tovarne s topovi in metalci min. Vse naokrog je grmelo. Niti tri minute niso minile, ida bi ne padla na zavod granata. V zrak so leteli delavski domovi, rušili so se klubi, otroška zabavišča, šole — skratka vse, kar je bilo s tolikšno ljubeznijo zgrajeno pred vojno.
Težko je verjeti, toda zavod, ki je bilo nanj spuščenih 25 tisoč granat, ni niti za en dan prenehal.kovati orožja in izdelovati opreme za Rdečo arma* do. Ko. so bile porušene velikanske zgradbe enega oddelka, so šli delavci v drug oddelek in tam vse uredili ta* ko. da so lahko naprej izdelovali po* trebščine za vojsko. Žene so zamenia* le može, hčere očete in fantje so do* raščali pri delu v tovarni.
Junij leta 1946. Hodim po velikan* skem prostoru podjetja .in radostno
V borbi proti fašizmu je ljudstvo raz* bilo staro fašistično in si ustvarilo svojo demokratično oblast.
Za uspešno borbo proti okupatorju so se v' letu 1941 in 1942 ustanovili po vseh krajih Julijske krajine odbori Osvobodilne fronte. Njihova glavna naloga je bila skrbeti za mobilizacijo v partizane in za oskrbo partizanske vojske. Ko so zaradi obsega borbe ti odbori vršili čedalje večje in težje na* loge, je začelo ljudstvo v njih gledati svojo pravo narodno oblast. Že v letu 1942 in 1943 je v mnogih krajih dejan* sko prenehala fašistična oblast, ker so fašistični oblastniki ali pobegnili ali se potuhnili. S kapitulacijo Italije se je na mah -rušila vsa fašistična oblast v deželi z izjemo največjih mest. Ljud* stvo je odbore OF vsepovsod navdu* šeno priznalo kot svojo edino narod* no oblast. Ti odbori pa so le začasno opravljali funkcije oblasti, kajti že spomladi leta 1944 so bile razpisane splošne tajne volitve za sestavo kra* jevnih narodnoosvobodilnih odborov. Namen volitev je bil: ljud‘ske množice naj same zgrade novo oblast. V tem času jg bilo izvoljenih samo v Sloven* skem Primorju preko 400 narodno osvobodilnih odborov. Kljub pogostim velikim nevarnostim je znašala voliv* na udeležba nad 90 odstotkov. Volit* ve so bile prava slovesnost, narodni praznik. Mnogokrat so jim prisostvo* vali člani anglo*ameriške misije pri glavnem štabu NOV in POJ. Tako je major Arthur Tucker, ki je bil priča veličastnega volivnega shoda, kjer so Primorci manifestirali za Titovo Jugo* slavijo, podal tole izjavo občudovanja osvobodilne borbe in osvobodilnih vo* litev:
»Prijatelji in zavezniki!
Prišel sem v vašo pokrajino šele pred nekaj urami. V teh kratkih urah
Na jugu nisem srečal niti enega člo* veka, ki ni okužen z rasizmom. Videl sem rasiste, ki branijo idejo ameriške višje rase nad ostalimi narodi.
Zakaj so potem umirali ameriški vojaki v Normandiji in ob Reni, se sprašuje Ehrenburg in pravi: Veru* jem v veliko bodočnost Amerike in prepričan sem, da bo ameriški narod kmalu prebolel svojo najtežjo in naj* sramotnejšo bolezen.
čustvo me navdaja. Iz razvalin, iz ne* reda vstaja — Ižorski zavod.
Pomočnik ravnatelja podjetja inže* nir Zaharjev pripoveduje, kako velika je ustvarjalna in graditeljska sila Ižor* cev. Zavod je bil porušen do 65 od* stotkov. Toda že drugi dan po tem, ko so bili Nemci pregnani od Lenin* grada, v januarju 1944, se je pričela njegova obnova. Že v tem letu so bile vzpostavljene Martinove peči — ter ogromna jeklarna. Potem je pričel z delom oddelek za cevi, mehanični od* delck, oddelek za'popravila in sestav* ljanje, kotlarna in naposled vsi drugi oddelki zavoda — energetični, želez* niški in parovodni.
Pri obnovi svojega zavoda zelo mar* ljivo sodelujejo jporci znamenitega Ižorskega bataljona, ki so se vrnili s fronte. Ta bataljon je država odliko* vala z redom »Rdeče zastave«. V od* delku za vzorce smo srečali očeta in sipa Aleksandrova. Sin Vladimir je bil v Ižorskem bataljonu komandir mino* metalcev, oče Aleksander pa strelec. Ko sta se vrnila, spet kažeta pri delu veliko marljivost. Najboljša pri delu je brigada Aleksandra Dobrohotova, ki jo sestavljajo bivši borci in častniki Ižorskega bataljona.
V zavodu dela tudi slavni koman* dant Ižorskega bataljona — Georgi j Vodopjanov. On je važen činitelj za* , voda. Lahko je opaziti, kako se delav* ci, bivši borci, obračajo k njemu in ga pt stari navadi tovariško imenujejo podpolkovnika.
Vsi ti ljudje so z ljubeznijo vdani svo:cmu delu in podjetju. Vidite, za* to se tako hitro dviga iz razvalin Ižor* ski zavod in zato gred lahko vsak dan njegovi izdelki v vse kraje države!
(P i Grigoriji* Mišulovinu.)
sem bil priča dogodkov, ki so me na* vdali z občudovanjem. Več kot samo častno sc mi zdi, da sem med vami. \ Angliji poznajo danes vsi pretek* lost vaše zgodovinske borbe, vaš da* našnjf boj, vaš pogum, organizacijo, disciplino. Mi se borimo za popolno uničenje fašistov in za poraz‘nacistič* ne Nemčije. Naši vojaki umirajo da* nes v tisočih na francoskih tleh. Naš boj je vaš boj. Naš sovražnik je vaš sovražnik. Tisti je naš prijatelj, ki se srčno bori z nami. Tisti pa, ki mlačno stoji ob strani ali celo misli posredno ali neposredno pomagati sovražniku, je naš smrtni nasprotnik. Poiskali ga bomo in uničili. Vaša zemlja bo,* k a* kor upam, kmalu rešena sovražnika. To bodo rodili vaši čudoviti napori. Že zdaj izvajate svobodne volitve. Sa* mi se že pripravljate na svobodno živ* ljenje. ki bo prineslo mir. S čudovito vero in organizacijo ste izvedli volit* ve, čeprav tako blizu sovražnika in pod tako težkimi pogoji. Še besedo iskrenega občudovanja vaših žena in deklet, čeprav so vam požgali hiše in odvedli sirte ve in može, vendar ni nik* dar klonil pogum vaših žena. — Vse vas pozdravljal, in vam zagotavljam, da smo mi v Angliji ponosni, da smo z vami in vašo gradečo se svobodo in pu vitajočo Slovenijo sredi nove Ju* gcslavi je«
Narodno osvobodilni odbori so po vsem ozemlju Julijske krajine organi* zirali Narodno zaščito, ki je pazila na javni red in mir ter vodila borbo proti kriminaliteti. V jeseni 1944 so bila v Slovenskem Primorju izvoljena tudi narodna sodišča, in sicer 21 okrajnih narodnih sodišč, 4 krajevna narodna sodišča in eno višje narodno sodišče, ki so poslovala v vseh civilnih in ne* vojaških zadevah. Prav tako je bilo tudi v Istri.	(Dalje),
IZ SOVJETSKE ZVEZE
VIUKAN VSTAJA IZ RAZVALIN
PRIMORCI m SUJE PRAVICE
lS0SI3BOH3SS3E2Si
Dr. Luka Sicnčnik:
Naše živinorejske in pašniške zadruge
Geografski ustroj slovenske koro* ške zemlje je narekoval našim kmeto* valcem, da so se v preteklosti v obilni meri bavili z živinorejo. To delajo tu? di danes in še bolj se bodo morali ba* viti z živinorejo v bodočnosti, ko se bo spet razvila mednarodna trgovina in bo spet prišlo žito na naš trg po ce* ni, s kakršno naš kmet ne bo mogel tekmovati, ker za žitarice naša zem* lja po veliki večini ni preveč prida. Iz nje se lahko iztrga dober pridelek sa* mo tedaj, če se ji more dovolj pogno* jiti. Za pridobivanje gnoja pa je treba živine in za njeno rejo so pri nas dani vsi pogoji.
Naše planine imajo dovolj sočnatih pašnikov. Žal da so se ti do sedaj pre* malo izrabljali. Vzrok moramo iskati v tem, da so ti v veliki večini last ve* leposestnikov, ki so kazali le malo za« nimanja za vzdrževanje pašnikov. Iz koristolovskih nagibov so pogozdova« li pašnike, ker jim daje to manj dela in skrbi, čez nekaj desetletij pa jim vrže lep izkupiček. Tudi država ni po* segla vmes, da bi pomagala našim ži* vinorcjcem v boju z lastniki pašnikov. Tako so od leta do leta pašniki vse bolj propadali. Ni bilo nikogar, ki bi skrbel za napajališča, za staje, za plo* tove; nihče ni trebil grmičevja. S paš« niki je propadala tudi naša živinoreja. Kmet ni imel prostora, kjer bi čez leto preživil svojo živino. Seno, ki bi ga moral krmiti pozimi, je'porabil že po* leti in pozimi je morala živina stra« dati. Tako se seveda ni moglo nada* ljevatl in država se je navsezadnje od* ločila, da poseže vmes. Obljubila je kmetom, da jim bo pomagala spraviti
v	red pašnike, če se združijo v pašni* ške zadruge.
Ustanovljeni sta bili v Podjuni dve pašniški zadrugi. Ena za Luže, druga za tako imenovano Grabštanjsko pla* nino nad Reberco. Obe planini sta last kneza Rosenberga. V zadruge združe* ni kmetje so zemljo vzeli v najem za določeno število let. Država je posta* vila še pred prvo svetovno vojno lepa poslopja, namenjena za staje in biva* lišča pastirjev. Da pa stvar niso pri* jeli na pravem koncu in da je bila zgrajena na trhlih nogah, nam doka* zuje že to, da se nobena teh zadrug ni obdržala. In ne samo to. Lužiška zadruga sc je razšla celo pred pote* kom pogodbe, ker so bili Rosenbergo*
vi	pogoji za Vzdrževanje poslopij, ki
jih je zgradila država, takšni, da jih kmetje * zadrugarji niso mogli izpol« njevati.
Jedro zla je bilo v tem, da kmetje* zadrugarji niso bili lastniki zemlje in da se zato z državno podporo niso okoristili živinorejci, katerim je bila namenjena, temveč lastnik zemlje, v tem primeru knez Rosenberg. V do* kaz moji trditvi naj navedem druge pašniške zadruge, ki so lastnice zem* Ije, kakor na primer Veška planina pri Globasnici ali Sovška pri Podklo* štru. Te zadruge obstojajo že mnogo desetletij in vendar ni nobenega zna* ka, ki bi kazal na polom teh zadrug. Navedeni primeri naj nam zadoščajo kot kažipot, kako naj zgradimo svoje pašniške zadruge, da bodo imele tra* jen uspeh.
Da sem se lotil tega vprašanja prav sedaj, je iskati vzroka v tem, da av* strijske oblasti hočejo rešiti to vpra* šanje spet na isti podlagi, s katero so že enkrat doživele polom. Razen tega imajo vsi naši živinorejci vtis, da dr* žavna oblast pri svojih prizadevanjih ne ravna iskreno. Cernu se je v Želez* ni Kapli ustanovila še ena živinorej* ska zadruga, ko je vendar znano, da tam obstoja taka zadruga že blizu dve desetletji. Res je, da je duša te za* druge, Pasterk France iz Lobnika, pa* del kot partizan, toda vojno so pre* živeli še drugi možje, ki bi bili prav tako sposobni opravljati zadružno de* lo. Ta zadruga ni obstojala samo na papirju, ampak je delala uspešno kot malokatera druga. Njeni nadzorniki so vodili točen seznam zadružne živi* ne, merili količino in kakovost mleka itd. Bila je torej v vsakem oziru na vi* šini vse do pričetka druge svetovne vojne. Ali ne bi bilo bolje, da bi obla* sti pomagale poživiti te zadruge na ta način, da bi pomagale žadrugarjem* izseljencem, da napolnijo hleve s ple* mensko živino, obenem pa bi jih mo* rala obvarovati pred prisilno oddajo živine in dodeliti primeren pašnik za tiste zad -ugarje, ki nimajo dovolj svo* jih pašnikov?
Živinorejci dobrolskega okoliša so si že zdavnaj ustanovili svojo Žitar* sko pašniško zadrugo in so gonili svo* jc živino v Belo, na Obirsko in v Kor* te. Enako so si tudi Globašani že leta 1913 ustanovili svojo živinorejsko za* drugo, ki je delovala do leta 1938. Po* vsod tod ni treba novih zadrug. Treba
je le stare poživiti in jih izpopolniti, tako da bi vse bile živinorejske in paš* niške zadruge. Pri tem naj bi globaški zadrugi razširili njeno delovno območ* je proti Pliberku, Luže pa naj bi se ji dodelila kot pašnik. Žitarski naj bi njeno območje razširili proti Dobrli vasi, pašniki pa bi se ji dodelili v oko* lici Železne Kaple,
Vsem tem zadrugam naj bi država priskočila na pomoč z izdatnimi pod*
porami. V glavnem naj bi državna po* moč obstojala v tem, da bi z agrarno reformo zagotovila zadrugam, da po* stanejo lastnice uporabljene zemlje.
Zgoraj navedeni primeri nam jasno dokazujejo, da imajo samo tiste za* druge trajno vrednost, ki razpolagajo z lastno zemljo. Le tedaj pride držav* na podpora res v prid živinoreji in ži* vinorejcem, v vseh drugih primerih pa samo lastniku zemlje, veleposestniku.
Sindikalizem v novi Jugoslaviji
Kakor na vseh področjih, tako po* sveča nova Jugoslavija tudi strokov* nemu združenju delavcev in name* ščencev veliko pozornost, in to ne sa* mo industrijskih in obrtnih delavcev, temveč tudi gozdnih in poljskih.
V stari Jugoslaviji sta bila delavec in nameščenec prepuščena sama sebi. V majhnih brezprogramskih strokov* nih organizacijah sta si cepila svoje moči in nista mogla nuditi nobenega odpora proti vedno večjemu izžema* n ju manjših ali večjih kapitalistov. Na milost in nemilost je bil delavec potiš* njen k tlom, k brezmejnemu izkori* ščanju svojega delodajalca. To izkori* ščanje :e bilo ponekod že podobno pravemu suženjstvu.
Razumljivo, da je to razcepljenje sil in pomanjkanje stanovske zavesti večine delavstva ugajalo izkoriščeval* cem, ki so si na ta način kovali kapi* tale in brezvestno izrabljali neurejen položaj delovnega človeka. Malošte* vilni poizkusi delavskih organizacij, da bi svojemu članstvu priborile vsaj človeka vredno življenje, so bili že v kali zadušeni. Protiljudski režimi so jih s policijskimi grožnjami držali v nemoči, ker so se zavedali, da bi jim bila enotna delavska organizacija pre* nevarna. Le tako se je moglo zgoditi, da je moral industrijski delavec pone* kod garati celo po dva dinarja na uro. Gozdni in poljski delavci pa so bili sploh brezpravna raja in so skoraj po srednjeveško tlačanih bogatim vele* posestnikom. Tudi mali nameščenec je pl? papornem delu le životaril.
In danes? Dolgo sluteni sen delov* nega ljudstva se je uresničil. Pregra* da med delavcem in nameščencem je padla. Oba sta se združila v močni vse* državni enotni strokovni organizaciji (ESZDNJ). Krepko sta se strnila v zavesti, da bosta le v sporazumnem delu med seboj lahko resnično uspe* vala in največ koristila skupnosti.
Sindikati imajo gospodarsko*politič* ne, tarifne in kulturno*prosvetne nalo* ge. Upravno so razdeljeni na podruž* niče, katere sestavlja več manjših pod* jetij iste stroke. Če je podjetje dovolj veliko, predstavlja samostojno po*
družnico. Več podružnic se združuje v krajevni odbor. Vrhovno predstav* ništvo vsake stroke je Zveza, ki poši* lja po enega predstavnika v medstro* kovni svet. Vse skupaj pa povezuje Glavni odbor vsake posamezne fedc* ralne edinice, ki se združujejo v Cen* tralnem glavnem odboru ESZDN Ljudske republike Jugoslavije.
Velike so naloge te močne strokov* ne organizacije, ki je združila ves de* lovni živeli od Triglava do Kajmak* ealana. Delavstvo in delovna inteli* genca se zavedata, da je bila domo* vina v tej vojni močno prizadeta in da bo mogoče le v skupnih naporih ustvariti lepšo in boljšo bodočnost.
Po enoletnem delovanju se že kaže* jo vidni uspehi.
Na novo so zagoreli plavži in v rud* nikih so krepko zastavili krampe. Da* našnji delavec ve, zakaj dela. Prej so bile tovarne v rokah bogatih mogot* cev — danes so v ljudskih. Prej je bila zemlja last brezvestnih izkoriščeval* cev — danes je tistega, ki jo obdeluje. Hvaležno in s solznimi očmi je prene* kateri gozdni in poljski delavec pre* vzel v svojo last košček zemlje, na kateri je prej tlačanil za brezdelno go* spodo. Zato se je proizvodnja dvig* nila in z njo tudi kakovost (kvaliteta) dela.
Nagib k izpopolnjevanju navaja de* lavca k tekmovanju, kjer dosega lepe uspehe. Zaveda se tudi, da bo za do* bro delo prejel dobro plačilo. V bor* bi za gospodarsko neodvisnost se je rodilo udarništvo, ki je temelj uspeš* ne obnove.
Delovni polet se je dvignil in v sin* dikalni organizaciji se delavec izobra* žuje in spoznava vrednote strokovne izobrazbe^ ESZDNJ je ustanovila sin* dikalne šole in prireja tečaje za sindi* kalne funkcionarje, za proučevanje načrtnega gospodarstva, obratnega knjigovodstva, skrbi za vzgojo novih kadrov in drugo.
To je edina pot, ki bo pripeljala ce* lotno delavstvo in nameščenstvo iz or* ganizacijske zmešnjave v bivši Jugo* slaviji na pot urejenega dela in v ko* rist vsega delovnega ljudstva. E. F.
Ob takem večnem nadčloveškem boju je v soseski od leta do leta rastel Metin uglea. Pomalem je javno mne* nje prehajalo na njeno stran. Ljudje so se zmeraj bolj spotikali nad trdo* vratnostjo starega Karničnika, ki se je še vedno strastno protivil zakonski zvezi med Ožbcjem in Meto. Da bi svojo voljo laže uveljavljal, je še sam ravnal posestvo, čeprav je mlajši sin že postal polnoleten.
Meta je dolga leta še sanjala o kaj* ži, najprej o eni izmed karniških, tako velikih, da bi se njena družina prere* dila doma, potem pa kakršni koli baj* ti, samo da bi ji življenje postalo znos* nejše; te sanje pa je sčasoma pokopa* la. Večkrat je bila zadelj tega talov* na, mislila je na svojo nesrečo in ni mogla razumeti, zakaj mora ravno njo tako tepsti življenje. Tc misli pa so izginile, ko se je spomnila otrok. Ve* like, težke in neodložljive materinske dolžnosti sfc jo še z večjo silo gnale na delo za vsakdanji kruh. V tej vsak* danji borbi je nikdar ni zapustila/za* vest, da se ji godi krivica, da trpi po nedolžnem; da se je nad njo storil ve* lik greh; zaradi te zavesti je postala zaprta, skoraj zakrknjena do ostalega sveta. Vendar ni povzročiteljev svoje nesreče sovražila, pač pa hladno pre* zirala. In ta prezir, ki je gradil med njo in ostalim svetom vedno višji plot, jo je na drugi strani družil z njeno žvotjo v zmeraj močnejšo skupnost. Imela je svoj lasten svet, v katerem
je bilo malo svetlih dni, in se je spri* jaznila s to usodo, kakor je mogla in vedela. Zakona z Ožbejem si je zdaj želela le še zaradi soseske, zaradi otrok, ki bi s tem dobili priznanega očeta, da bi vsaj po šegi postali ena* kovredni ljudje.
Soseska ni mogla razumeti, kako je Meta pri takem življenju in pri tolikih otrocih ohranila svojo lepoto; še po* tem, ko je zlegla že devet otrok, je bila še zmeraj vzravnana, gladkih lic, živih oči, le njene kretnje so zaradi neskončnega garanja postale manj gibčne.
Lepi so bili tudi vsi njeni otroci, vsi visoko zrasli, ravni, močni, žarečih oči, kar so vse imeli od nje. Metina samo* svojost se je zmeraj bolj oprijemala otrok. Pri njih je bila mati vse, podo* ba očeta Ožbeja je le medlela v nji* hovih dušah in počasi popolnoma iz* ginjala. Niso bili bojazljivi, ali ljudi so se izogibali in niso nikomur zaupali ter se vedli kot trdobučneži. Če jih je kdo iz nagajivosti vprašal, čigavi so, so odgovarjali, ko so še komaj znali obračati jezik:
»Hudabivški pankerti smo!«
»Ali niste karniški?«
»To pa že kar!« so se neprijazno od* rezali.
Zato jim je soseska pomalem zače* la rekati »samorastniki«. Ko so komaj zlezli iz gnezda, so morali že v službe za pastirje; pasli so po vseh belanskih globačah, po planinah Obirja, Pece in
Olšove. Meta je vsakemu naredila za popotnico velik križ na čelo, pod paz* duho mu je stisnila par novih cokel, ki jih je sama napravila za novega od* hajača, za slovo pa mu je‘še rekla: »Zdaj greš*v boj za kruh! Ta boj bo težak, ali premagal ga boš, če ne boš pozabil, da si moj, da si Hudabiv* nikov...«
In če se je odhajač cmeril, kar je pomenilo, da se čuti še nebogljenca in preslabotnega, mu je mati rekla:
»Gal, ne pomaga nič, doma sta še dva,'ki čakata na kruh. «
Potem je v presledkih šlo dalje: »Gaber — Mohor — Ožbej — Vid — Burga — Primož ... doma sta še dva — so še trije, nič ne pomaga!«
In slehernikrat se je cmerač ali cme* ravka spričo materinega resnootožne* ga obraza prenehal kisati in pogumno nastopil pot v neznani svet, kjer se bije bridki boj za kruh.
Zunaj v svetu so iz pastirjev posta* jali iberžniki, mali hlapci, drvarji, dni* narji, kovači, knapi, iz pastiric krava* rice, dekle. Meta je vpeljala tako, da so vsako letoma belo nedeljo prihajali k njej. Iz teh obiskov se je razvil ne* kak hudabivški shod, o katerem se je še dolgo govorilo po vsej dolini, ko je Meta že davno bila pod zemljo in niso Hudabivniki imeli nikogar več, pri ko* mur bi se mogli shajati m kamor so prihajali kot na kako božjo pot. Ob takih prilikah je Meta videla vse otro* ke zbrane pri sebi, za otroke sairie pa je bilo to tudi edina priložnost, da so se videli med seboj. Te šege so se dr* žali do materine smrti. Prihajali so k
njej, ko je bila že vsa siva, vsa sklju* čena od dela, prevar in trpljenja, ko ni od njene lepote ostalo nič več dru* gega kot njene globoke, svetle oči...
Vsako belo nedeljo je bila kajža polna pisank, polna klobas in mesa, polna stolnikov, kipjenikov, miznikov in raznih drugih potic, ki so jih otroci prihranili zu mater. Marsikatera kme* tiča je hlapcu ali dekli pri odhodu stis* nila posebet. dar v culo z besedami:
»To je za Meto ...«
In kadar je Meta tako sedela sredi otrok, je prišlo nad njo, da jim je mnogo govorila, čeprav je bila sicer redkobesedna.
»Zdaj, ko ste vsi zbrani pri meni, me poslušajte, kaj vam povem jaz — vaša mati, — pankertska mati. Deve* tero pankertov vas je. Karnice so za* vrgle mene, zavrgle so tudi vas. Kar* niče so zavrgle tudi vašega očeta — zato se ne smete hudovati nanj, kajti Karnice so ga zavrgle zadelj mene, za* delj vas. Vidite me, kako sedim med vami, moje roke vfdite, ki so od ognja in dela tako zrezane, da niso bile zmožne rahlega božanja; moje srce je tako posušeno, da ne čuti nobenih dru* gih skomin, razen ljubezni do vas, do svoje krvi. — Kadar boste odrasli, branite svojo pankertsko čast, kjer koli boste hodili. Ko zmanjka mene, ne boste imeli malo toplejše Kamre, kamor bi lahko stopili... Zato ste pa povsod doma. Ker niso Karnice vaše, je vaša vsa Podjuna, so vaše vse gore, vse globače, vse skale in vaša so po* lja, ki jih sedaj prekopavate s svoji* mi rokami...«	rnaiiei
NAŠA'ŽENA
Prusnik KarLGašper:
Cemrova Nančka
Kakor vedno, je bila Nanči tudi 25. aprila 1945 zelo dobre volje. Ves dan smo bili pri hi ', imeli seje in posve* tovanja. Štab koroškega odreda, sami stari partizani, stari znanci. Tudi tova* riš Ahac (podpolkovnik Dušan Pirje* vec) je bil tokrat z nami. Stavil je mo> der predlog, da bi si preskrbeli nekaj okusnega za pod zob.
»Gašper...« je začel svoj nagovor.
Prekinil sem ga in dejal, da že do« bro poznam njegovo parolo:
»Ni potrebno, da bi bilo malo, samo da je dobro.«
No in res. Gašper je šel ciajprej k Nanči in ji nekaj pošepetal na uho. Ona se je najprej ozrla naokrog, po* tem pa je Gašper dobil eno okoli ušes. Kaj neki ji je pošepetal. da je skoraj vsa zardela? Gotovo ničesar o Aha* covem predlogu, ker je postala resna, ko je prišlo do stvarnega razgovora. Takoj je nasvetovala, kam naj pošlje* mo po moko, kam po jajca, kje bomo dobili sladkor.. Ko ji je Gašper še ma* lo pomežiknil, si je seveda takoj »zraj* tova«, da ima v mislih njen kuharski tečaj v Železni Kapli, posebno ko ji je dodal, da bodo zvečer zopet »rinčke talali« kot takrat pri »Bastlnu«. Nanč* ka mu je seveda tudi tokrat požugala s prstom.
Napisali smo potrebna pisma in ku* rirji so odšli. Bilo je krasno vreme, sonce je tako prijetno sijalo, da so se partizani*borci kar zunaj sončili. Raz* položenje je bilo sijajno. Nanči je prala na »Gorici« pri velikem koritu volno, ki jo je pozimi napredla, da bo imela njena mnogoglava družina kaj obleči.
Z Ahacem sva se odpravila k sosedu Peternelu, kjer sva kupila sladkor, jajca in nekaj medu. Nekako ob pol sedmih sva se spomnila? da bi bilo do* bro iti »domov«, k Peršmanu seveda. Ta hip pa se oglasi od nekod mitra* ljez.
»Hudiči!« je siknil Ahac.
»Madona!« sem ga popravil jaz.
Prvemu rafalu se je pridružil drugi, tretji. Kar od vseh strani se je ogla* šalo. Nato so se oglasili na spodnjem koncu še naši. Vsak borec namreč do* bro razlikuje angleške mitraljeze od nemških. Čez čas so se oglasili vmes še bacači, bombe.
Pokalo je pol ure, pokalo je celo uro. Pa ne samo pokalo, grmelo je, ka* kor bi se vsul plaz rafalov.
Ko smo prihodnji dan prišli tja, se nam je nudila slika, ki je nihče ne bo pozabil. Že od daleč smo vohali 'dim in oglje. Iz ruševin se je valil gost dim. Da dvorišču je ležala ubita Nani, ki
je držala v naročju svojo najmlajšo mrtvo hčerkico. Kake štiri metre od nje je ležala ubita Katrca, poleg nje Peršmancin starejši sin in njegova enajstletna sestrica. Nikjer žive duše.
Poživinjeni nemški policisti so iz Globasnice opazili pri Peršmanu par* tizane. Napadli so jih v velikem loku in partizani so bili prisiljeni, da se jim umaknejo in jih nato napadejo z bo* ka. Tako se je tudi zgodilo. Nemci pa so pod zaščito ognja iz bacačev šli do hiše, ubili tam osem otrok, Nanči, Lu* ko in njegovo Katrco, štiri in osem* desetletno Peršmanovo mater. Zažgali so poslopje in se nato »zmagovito« vr* nili v Globasnico.
Govoril sem z desetletnim Peršma* novim sinom, ki se je rešil na ta na* čin, da se je skril pod klop poleg svo* jega ubitega bratca. Pripovedoval mi je, kako so Švabi prišli, postrelili ma* ter, očeta, babico, teto in — naštel mi je po imenih vse brate, sestre in bratrance.
»Ko je streljal v naju z bratom, je zadel samo njega, jaz sem se stisnil k steni. Švaba je mislil, da sva oba mrt* va in je pribil: »Sie sind schon erle* digt!« Tako je končal pripovedovanje edini preživeli Peršmanove rodbine. In to štirinajst dni pred poginom fa* šistične zveri. Štirinajst dni in Nanči bi se lahko tako srečno smejala. Saj si je tako želela, da bi dočakala poraz hitlerjancev, ter bila vedno prepriča* na, da bo kmalu konec.
Ančke ni več. Tiste Ančke, ki je to* liko pomagala narodnoosvobodilnim borcem, ki jih je tako spoštovala; Nančke, ki je tako zvesto izpolnjevala naloge, ki jih je dobivala od partiza* nov, ni več in ni več njenih otrok, nje* nih fantov, ki so vsi že znali peti par* tizanske pesmi. Nosili so titovke in lesene puške, ki pa so jih skrbno po* skrili, kadar so prišli Nemci. Koliko* krat so stali na straži ti dečki, koliko* krat so prihiteli s pošto, naj se umak* nemo, ker gredo Nemci, in s tem rešili neštetim borcem za svobodo življenje.
Ančke ni več, ostalo pa je nekaj, kar naj bo v večen zgled: njena preda* nost, ljubezen in spoštovanje do svo* jega naroda, velika vztrajnost v borbi proti sovražniku in iskrena hvaležnost borcem za svobodo.
Ta resnična, do pičice resnična zgod* ba obvezuje vse koroške Slovence, da bomo nadaljevali svoj boj proti ostan* kom fašizma na Koroškem tako dol* go, dokler ne bomo dosegli velike svo* bode, za katero so žrtvovali svoja živ* ljenja Nani, Luka, Katrca, mati in se* dem nedolžnih otrok ...
Vzgoja in higiena dojenčka
Večina mater ne verjame, da se )trok vzgaja že od prvega dne svojega iivljenja. Res je sicer, da novorojen* :ek nima razvitih čutil in marsičesa ne saznava, vendar pričenja kmalu na* jonskp čutiti, da se nekdo z njim rkvarja, in le prehitro spozna način, sako se z njim ravna. Vemo, da je selo težko ali celo nemogoče navaditi na red otroka, ki smo mu v prvih ted* nih ustregli na vsak jok. Zato je važ* no, da matere, ki imajo mnogo dela, posebno kmečke žene, navadijo takoj v začetku novorojenčka na red, tako da lahko ob detetu vrše svoje druge dolžnosti.
Najvažnejše pri dojenčku je red pri prehrani. Vsaka mati mora vedeti na* slednje: Hrana, ki jo dojenček zauži* je, se po dveh in pol do treh urah iz* prazni iz želodčka; da se torej nova hrana ne meša s staro, je nujno, da hrani mati zdravega dojenčka na vsake tri ure. S tem je doseženo avo* je: 1. ne trpi otrokova prebava, 2. mati lahko razpolaga z ostalim prostim ča* som in opravlja hišna dela. .Hranjenje zdravih dojenčkov v nočnih urah je
POKRAJINSKI ODBOR OSVOBODILNE FRONTE ZA
SLOVENSKO KOROŠKO NAZNANJA VSEM TOVA* RIŠEM IN TOVARIŠICAM, DA JE TOVARIŠICA
MALKA ORAŽE-TATJANA
IZ LOBNIKA POSTALA V PETEK 9. AVGUSTA 1946 OB 22. URI V ŽELEZNI KAPLI ŽRTEV STRELOV. DAROVALA JE MLADO ŽIVLJENJE ZA SVOBODO IN LEPŠO BODOČNOST SVOJEGA NARODA. NJENA ŽRTEV NAM BO V TRAJEN OPOMIN!
SLAVA NJENEMU SPOMINU!
CELOVEC, 12. AVGUSTA 1946.
nepotrebno, kcr'dobi pri redni dnevni prehrani dovolj hranljivih snovh
Zato moramo paziti tudi na čistoto dojenčka: okopljemo dojenčka vsak dan in vedno ob istem času! Dete v domači oskrbi je najbolj pametno oko* pati zvečer pred večernim obrokom. Po kopeli nahranjen otrok čvrsto za* spi ter se zbudi šele v jutranjih urah. Tako pride tudi mati do prepotrebne* ga nočnega počitka. Pri kopanju mo* ramo skrbno umiti vse telo. Ne poza* bimo tudi postriči nohte na rokah in nogah.
Važna je tudi snaga otrokovih rok. Gliste se razvijajo iz jajčec, ki so po* vsod v prahu in nesnagi. Z umazanimi in nečistimi rokami prenese' otrok jaj* čeca glist v usta. V črevesju se iz teh jajčec zlezejo gliste, ki posrkajo vse najboljše hranilne snovi. Glistavi otro* ci so često bledi, slabotni in nimajo teka. V tem primeru je najboljša zdravniška pomoč.
Učimo otroke že od prvega dne živ* ljenja na red in snago, da bodo zdravi in krepki.
NASVETI ZA DON IN ŠE KAJ
TUDI ZELENJAVO SI PRIPRA* VIMO ZA ZIMO Večje kumare v kisu. Sreidnje velike, toda še mlade kumare prereži po dol* gem na dva ali štiri dele, odstrani jim seme in mehki del, močno jih nasoli ter jih postavi za en dan v klet. Po* tem jih dobro osuši s prtičem in na* loži v kozarce ali glinaste lonce; vmes daj kak košček lavorovjega lista, kak košček hrenovega lista ali kak list od višnje. Dobremu vinskemu kisu prili* jemo četrt ali še več vode ter na vsak liter tekočine dodamo takoj v začetku (važno!) kavino žličko soli in pusti* mo, da kis zavre; vreti mora vsaj šest minut. Ko preneha vreti, dodamo kisu na vsak liter eno noževo konico šali* čila. Ko se kis ohladi, zalij z njim ku* mare. Kozarce ali lonce pokrij in jih pusti dva dni v miru, nakar kis spet odlij, ga prevri, ohladi in zopet zalij z njim kumare. Kozarce zaveži z dvoj* nim celofanom in jih hrani kakor vku* liano sadje. Take kumare imaš pozimi za solato ali omako.
Vloženi zfleni paradižniki. Nezre* lim paradižnikom odstranimo peclje/ jih dobro operemo ter jih na spodnji strani nekajkrat prebodemo s preku* hanimi vilicami. Medtem zavremo tri četrt litra kisa, pol litra vode, za ka* vino žličko soli, košček lavorovega li* sta in po možnosti 3 kocke sladkorja ter pustimo, da vre tekočina 15 minut. Nato zavarck precedimo ter kuhamo v njem pripravljene paradižnike, da postanejo na pol mehki; bolje jih je kuhati nekoliko manj ko preveč. Nato jih vložimo v segrete kozarce, zalije* mo z vročim zavarkom in ko se po* , polnoma ohladijo, jih neprodušno za* vežemo s pergamentnim papirjem ali dvojnim celofanom.
Kadar nalivate v porcelanaste sko* dclice vroč čaj, se vam je že gotovo kdaj zgodilo, da je skodelica p ičila. To lahko preprečite, če postavite v skodelico kovinasto žličko, preden začnete nalivati čaj. Kovina potegne vročino nase in s tem je nevarnost odstranjena.
■	•ZANIMIVOSTI«!
■	_________________________m
SODOBNA UPORABA RENT* GENSKIH ŽARKOV
Leta 1901 je fizik K. W. Roent* gen odkril žarke x. imenovane po njem tudi rentgenski žarki. S pomočjo teh žarkov vidijo zdravniki v človeko* vo notranjost in delajo fotografske po* snetke. Te slike jim potem služijo pri zamotanih operacijah, pri uravnava* nju zlomljenih kosti, pri najrazličnej* ših kužnih boleznih itd. Rentgenski žarki so prodrli tudi skozi pljuča in odkrili skrivnost zavratne morilke lju* di — jetike ali tuberkuloze.
.Žarki x pa so se uveljavili tudi dru* god, predvsem v kemičnih in fizikal* nih laboratorijih, sedaj pa prodirajo tudi v gospodarstvo in vsakdanje živ* ljenje. Navajamo dva primera:
»Ne le človek, tudi kovinski izdelki imajo svoje bolezni — napake,« pri*
poveduje vodja preizkusnega oddelka neke tovarne. »Med vlivanjem nasta* ne jo kaj lahko za jedki zraka, med varjenjem se izoblikujejo skrite braz* gotine, pri obdelovanju in vgraditvi se naredijo malenkostni vdori. To so bolezni. Bolniki pa so deli raznovrst* nih strojev, letalski vijaki, puškine in topovska cevi. kovinske cevi kemikov, ki morajo vzdržati ogromne pritiske, da navedem samo nekaj primerov, ki jih preiskuje naša .klinika,.«
Že suče stikala in vzvode. Zavese zaropotajo in zatemne dvorano. V na* stali temi se zasliši .brnen je Roentge* novega aparata. Preizkusni predmet je list krila letalskega propelerja. Spr* va ni kaj opaziti. Potem pa se pokaže ob robu lista prav ozka in medla za* reza.
»Ta zareza je napaka v jeklenem ro* bu propelerja. Ko bi hamcstili tale propeler na letalo, bi se morda pri po* letu nad mestom pretrgal bolni list in grozna nesreča bi bila neizogibna po* sledica.«
Eno največjih in najdragocenejših zbirk umetniških slik hrani pariški Louvre. Nad 9000 umetniških slik je razobešenih po stenah ali zelo dobro spravljenih v jeklenih omarah. Pred četrt stoletja so naročili rentgenologu F. Cellcrieru, da mora vse slike pre* iskati z žarki xr D.olga leta je trajalo to delo. Učenjak je dognal, da je mar* sikatera izmed slik naslikana na plat* nu, ki hrani pod vidno barvno plastjo drugačno, starejšo in po večini zani* mivejšo sliko. Dokončno in povsem zanesljivo je tudi ugotovil, katere sli* ke so originali (izvirniki), kopije (po* snetki) ali celo potvorbe. Ker prodi* rafo pri preiskavi rentgenski žarki v globino posameznih barvnih plasti, so razodeli vrh vsega še tolikanj važno slikarsko tehniko velikih slikarjev.
ALI JE PRANJE iff UMIVANJE SADJA POTREBNO?'
Podrobno preiskovanje sadja, zlasti pa površine njegove kože, je Ugotovi* lo, da je na sadju, čeprav se zdi na prvi pogleo še tako osnaženo, polno raznih klic in povzročiteljev nevarnih bolezni. Poizkusi so ugotovili, da šte* vilo teh kali pri pranju z navadno vo* do pada v odstotkih takole: pri prvem pranju na 59 odstotkov, pri tretjem na 32, pri petem na 13 odstotkov. Če pa sadje peremo pod tekočo vodo, pa* de odstotek raznih klic v treh minu* tah pranja na 36 odstotkov, po petih minutah pa na 11 odstotkov.
Torej le ni vseeno, ali sadje pred uživanjem operemo ali ga, kakor je navada, obrišemo samo s krpo in ta* koj jemo, ali pa ga jemo sploh ne* osnaženega.
Veliko sadje najbolje osnažimft s pranjem pod tekočo vodo, medtem ko drobno sadje denemo v posodo z vo* do in vodo vsaj trikrat izmenjamo.
Izdajatelj, lastnik in odgovorni urednik lista: dr. Matko Scharwitzl, Wien XVI., Ottakrin« gerstrasse 83. — Tiska: »Globus«, Zeitungs*. Druck* und Verlagsanstalt G. m. b. H.. Wien I, Fleischmarkt 3—5.
Podružnica uprave »Slov. vestnika«, Klagenfurt, Volkermarkterstrasse 21*L