Proletarci vseh dežel, združite sel PRAVICA GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE Poštnina plačana ▼ gotovini IZ DANAŠNJE ŠTEVILKE: Več tisoč frontovcev je v nedeljo pomagalo gozdnim delavcem pri delu za izpolnitev plana v gozdarstvu Partijsko članstvo v Ljubljani uspešno dviga svojo ideološko raven Vsak nov domači stroj pomeni zmago v boju za našo osamosvojitev Fizkultura — Objave Leto X. - žt. 109 Ljubljana, torek, 10. maja 1949 Izhaja vsak dan razen ob petkih Mesečna naročnina din 45.- Cena din 2.— Več tisoč frontovcev je v nedeljo pomagalo gozdnim delavcem pri delu za izpolnitev piana v gozdarstvu 1050 prostovoljcev na delu za izpolnitev gozdarskega plana v krškem okraju Dobrava, 9. maja včerajšnja velika množična akcija 1050 frontovcev, prostovoljcev iz Ljub* in krškega okraja, je pokazala, da lahko z dobro pripravljeno množično pomočjo v kratkem ča6u nadoknadimo zamujeno v izpolnjevanju gozdarskega pla-tta in pomagamo našim gozdnim delavcem, da bo plan gozdarstva stoodstotno uresničen. Obsežno nalogo, to je posek 40 ha gozda, bi stalni delavci gozdne uprave iz Mokric oz. revirja v Dobravi ob ostalih važnih planskih nalogah sami le težko izpolnili. Zato je dobravski gozd zaživel v nedeljo kakor ogromno mravljišče. “•j)uh liudim nalivom ponoči in v zgodnjih jutranjih urah so se začeli že pred sedmo uro zbirati fromtovci-pro6to-voljci pred poslopjem revirja v Dobravi, iz Stare vasi pri Bizeljskem jih je prišlo 46 s tremi vozniki. Iz Dobove je pri-železničarjev,-iz brežiških mestnih podjetij 96 članov raznih sindikalnih podružnic, iz Jugotanina iz Sevnice 20 itd. Izkazale so se tudi gozdne uprave v Kostanjevici, Mokronogu, Pišecah, Radečah, Mokricah, Planini in Sevnici, ki 60 poslale okrog sto strokovnjakov logarjev, Manipulantov In dobrih sekačev. 22 gozd-n!“ delavcev iz Planine je šlo na pot že štirih zjutraij kljub dežju. Že v soboto 1* prišla iz Ljubljane skupina strokovnjakov ministrstva za gozdarstvo z roč-žagami-motorkami. Okoli 450 fron-/"'Cev-domačinov in gozdarskih stro-Wakov je nato odšlo na delo. Za po-e" določeni del gozda je bil razdeljen °a Pasove, ki so bili med seboj dobro °2načeni s tablicami in številkami za 20 klovnih brigad. Sedemdesetletne smreke so začele P&dati pod zobmi hreščečih motornih žag kakoir igračke. Z vsako minuto se je Sirila jasa in večali kupi podrtih dreves, ^a sektorju vsalke brigade je podirala smreke »motorna« skupina, ostali pa 60 lupili lubje in žagali debla v hlodovino, jamski in celulozni les, — Malo pred deseto uro so se domačinom pridružili ljubljanski prostovoljci — 600 članov sindikalnih podružnic ministrstev za gozdarstvo, za kmetijstvo, za delo in za socialno skrbstvo, predsedstva vlade, ministrstva za notranje zadeve, komisije za državno kontrolo, frontovci terena Prule, jv. rajona, in 71 dijakov gozdarskega ‘ehnikuma. Najboljši uspeh v tem dnevu je do-8. brigada, ki je presegla norme za '60%, za njo pa 4., 18., 5. in 1. brigada. £ot najboljša delovna skupina so se iz-azali članj sindikata komisije državne 1 • • 1 1 1> ______________ loe moramo prav ob teij vefiji akciji ustavita pri napakah, ki jih je zakrivila krajevna gozdna uprava in ki 60 tokrat kljub neizkušenosti pomožnih delovnih moči znižale storilnost dela tudi do 30%, Gozdna uprava Mokrice je 6icer razen dobrih ročnih žag pripravila dovolj orodja za delavce, dobro organizirala prevoz ljudi in materiala, poskrbela za dobro in tečno hrano, pripravila in označila delovna, mesta za posaanezne brigade ter sestavila primeren plan dela in sestavo brigad, pri čemer je dobila po- pa so ti tovariši skupno z ostalimi gozdnimi delavci opravljali vsa dela od podi-, raaja dreves do zlaganja lubja in smrečja v kupe. Številni logarji in manipulanti so se v posameznih brigadah omejili le na merjenje in izračunarvanje le6a, Niso pa videli, da so se prostovoljci marsikje kljub vsej svoji iniciativnosti po nepotrebnem mučili z nepravilnim delom. Neolupljena debla so n. pr. razžagali na metrske kose in šele nato lupili lubje, kar ie sicer da veliko hitreje in laže, ko hlod še ni spolzek in ne drsi, delati s celimi hlodi. Ker niso bili logarji, predvsem pa komandanti brigad, osebno odgovorni za Z motorno žago delo v hitrem tempo napreduje trehno pomoč od oblastvenih in političnih forumov v okraju. Plan dela in sestave brigad glede na pravilno razdelitev strokovnih in pomožnih delavcev pa se po krivdi krajevnega vodstva ni izvršil v celoti. Pravilno je bilo v planu predvideno, da bodo frontovci-prostovoljci enakomerno dodeljeni V6em brigadam za pomožna dela, kakor na primer lupljenje lubja, spravljanje smrečja in razrezanega lesa itd. Okoli 100 logarjev in lesnih manipulantov je bilo dodeljenih v 20 planiranih brigad. Postavljeni so bili vodje brigad, ki pa jih ves čas razen 2—3 izjem sploh ni bilo opaziti. Ob prihodu množice prostovoljcev iz Ljubljane pa se vodstvo akcije ni znašlo in tovarišev ni pravilno razdelilo. Tako je imela prva brigada po prihodu fron- V rov 1» T 1 C\A. *T f\ Prostovoljci iz Ljubljane v brežiških gozdovih žagajo in lupijo podrta debla tretja 33, deseta 18 itd. Enajsti brigadi n. pr. ni bil dodeljen noben fromtovec kot pomožna moč, Od 22 tovarišev te . e uredili delovni prostor po front811®™ delu. Vztrajno so delali tudi Dok terena Prule in železničarji iz toiniV6'- 2a tl>imi P® n^eo zaostajali mi-t^1*1 iz Ljubljane in mizarji brežiške Pri dl* P°hišitva. Posebno 60 se izkazale Prarf nakladalne desetine uslužbencev *di <*stva vlade in ministrstva za go-teK ,tvo’ kakor tudi dijaki gozdarskega ksm* ma’ Naložili so in odpremili 37 neposredno vodstvo vsega dela v brigadah, tega vodstva ni bilo čutiti. Pomanjkljiva organizacija obveščanja in koordiniranja dela v samih brigadah je bila posledica te neodgovornosti. Uprava je komandno osebje predhodno vse premalo poučila o njihovih dolžnostih, ob prihodu množic pa 6e je že itak netrdno vodstvo brigad enostavno razblinilo Storilnost dela je pri tem razumljivo najbolj trpela. Prenatrpanost delovne 6ile na nekaterih deloviščih, na drugi strani pa precejšnje količine neolupljene hlodovine, posebno na sektorju 2.i 7, in 9. brigade, so posledica brezbrižnega odnosa posameznih logarjev in pomanjkljivega razporeda gozdne uprave. Uprava je vnašala neodločnost in oklevanje v delu med logarje in manipulante tudi sama 6 tem, da je med delom dvakrat spremenila navodila o 6or-timentih, ki naj bi se rezali. Razumljivo je, da bi se s pravočasnimi točnimi in trdnimi navodili dala taka nesoglasja in nepotrebna dela z merami vnaprej odpraviti. S tem, da za delo z brigadami praktično osebno ni nihče odgovarjal, 6e je lahko tudi zgodilo, da je bilo podrtega več lesa, kakor pa 60 ga brigadirji lahko popolnoma izdelali. Lubje 6e bo na takih deblih zas-ušilo in bodo imeli stalni gozdni delavci z njim veliko več dela kakor z lubjem sveže podrtih dreves. Ob vsem tem pa je bilo končno tudi mogoče, da si nekateri redki prostovoljci niso zniali poiskati dela in so se sprehajali po gazdiu, betgali po nepotrebnem za listki za pivo in s tem traitili dragocen čas, ne da bi bili pomislili na velike izdatke, ki jih zahteva množična akcija v zvezi s stroški za prevoz, prehrano itd. Zopet drugi so opravljali dela, ki bi se dala odložiti, a jim nihče ni povedal in pokazal nujnejših opravkov, kot je bilo n, pr, proti kraju lupljenje debel itd. Več 06ebne odgovornosti, trdno vodstvo brigad in skupin, konkretni in jasni plani, tekoča evidenca, pregled nad delom ljudi in iz vsega tega izvirajoče obvladanje situacije v vsakem trenutku akcije — to so izkušnje, ki jih je dobila »Oditi boršt« - četrta kmetijska obdelovalna zadruga v kranjskem okraju V soboto popoldne so se zbrali v prosvetnem domu v Dupljah bodoči zadružniki in še nekaj vaščanov iz Dupelj. Ustanovni občni zbor kmetijske obdelovalne zadruge je bil sad mnogih razgovorov in sestankov. 14 kmetov, od teh 8 malih, 4 srednji in 2 velika. s skupno posestjo 125 ha, se je odločilo, da bo ostranilo meje svojih posestev in bolje gospodarilo v skupni obdelovalni zadrugi v svojo korist in korist skupnosti. Preden je prišlo do tega velikega dogodka v Dupljah, so nekateri domači špekulantski elementi in sovražniki socializma neprestano širili najrazličnejše govorice, da bi omajali zaupanje v obdelovalno zadrugo in onemogočili ustanovitev. Od najbolj neumnih vojnohujskaških gesel, ki jih pobirajo iz radijskih vesti imperialističnih držav, pa do govoric, da bodo stare ljudi, ki bodo vstopili v zadrugo, odpeljali iz Dupelj v nek dom za onemogle, so govorili. Značilno je tudi, da se je pojavila težnja, da bi raje ustanovili »ekonomijo«, kateri bi nekateri kmetje oddali samo nekaj zemlje, sami pa ne bi v stopili v to »ekonomijo«, ki bi bila brez delovne sile in obsojena na životarjenje. Zrelost zavednih delovnih kmetov, ki zaupajo v lepšo socialistično bodočnost in ki verjamejo tamkajšnjim komunistom, ki so se prvi prijavili v zadrugo, med njimi predsednik KLO in predsednik splošne kmečke zadruge, pa je preprečila, da bi kulaški elementi zavrli ustanovitev zadruge. ni obrnila nanje (čeprav je za akcijo vedela že od 30. aprila). Iz takšnega položaja so jih rešili gojenci m gojenke raznih industrijskih šol, ki so z gojenci gozdarskega tehnikuma, mladinci iz gozdnih podjetij v Mariboru, predstavljali 80% prostovoljcev, saj je do nedelje zjutraj padlo število prostovoljcev iz poljčan6kega okraja na 8 (če ne računamo logarjev in stalnih gozdnih delavcev z motorno žago). Vse to je močno vplivalo na potek akcije. To tem bolj, ker se logarji sprva niso znašli, zaradi česar so se prostovoljci natrpali na posameznih mestih in delali nesorazmerno. Tovariši iz direkcije gozdnega gospodarstva so sicer razdelili prostovoljce na brigade, vendar to ni dosti pomagalo, ker niso bili razdeljeni še na desetine. Zato je bilo v prvih urah dela ponekod preveč, drugod pa premalo orodja, čeprav ga je bilo dovolj na razpolago. Pozneje 60 strokovni delavci spravili stvar v tir. Pri tem jim je mnogo pomagal zgled gojencev mariborskega gozdarskega tehnikuma, ki 6o dokazali, da desetinski sistem dela omogoča višjo storilnost in vzdrževanje discipline. Prav spričo tega, da prostovoljci niso bili razdeljeni na desetine in da poleg logarjev niso imeli v svoji sredi aktivistov, se je dopoldne dogajalo, da so se večje ali manjše skupine natrpale okrog mo^ tornih žag in bile gojencem Ijubljan- Kljub temu, da je vsak zadružnik že sam doma proučil pravila, so še na občnem zboru stavljali vprašanja in pretehtavali, kakšno bo njihovo življenje v zadrugi. Temeljito so še enkrat proučili pravila, sklenili, da bo zakupnina znašala 15% in imenovali zadrugo »Udni boršt« po kraju v bližini Dupelj, kjer so bile leta 1942 težke borbe med junaškimi gorenjskimi partizani in nemškimi fašisti. Na občnem zboru so zadružniki izrazili trdno voljo, da mora njihova zadruga čim bolje uspevati, saj računajo, da se bodo v Dupljah kmalu priključili še novi kmetje, ki sedaj še oklevajo, hkrati pa, da bodo prav z zgledom pokazali pot v boljše življenje tudi sosednim vasem. Domenili so se že za hlev. kjer bodo redili več živine kot jo jc sedaj vsak posebej, za razdelitev dela, stari ljudje in žene bodo opravljali lažja dela; za obdelovanje 60 ha orne zemlje jim bodo močno služili zadružni stroji, če bo sila, pa se bodo obrnili za pomoč še do bližnjega državnega posestva. Mnogo je bilo še vprašanj, ki so o njih razpravljali. Vse zadružnike pa je prevevala skupna misel, storiti čim več. da bo nova zadruga čim bolje uspevala. Ko so izvolili upravni in nadzorni odbor, so se zadružniki zvečer razhajali zadovoljni, da so se odločili za novo pot in polni načrtov za čim boljši uspeh zadruge. »Udni boršte je četrta obdelovalna zadruga v kranjskem okraju, ki potrjuje. da si socialistično zadružništvo tudi v kranjskem okraju vztrajno utira pot. 6kega in mariborskega gozdarskega tehnikuma v napoto. To je eden vzrokov, da mo torke niso bile polno izkoriščene. 1 Popoldne je sečnja mnogo bolje tekla. Izgube časa je bilo vedno manj in po osemurnem delu je na vsakega prostovoljca odpadlo skoraj 0.6 pro-storninskih metrov izdelanega celuloznega lesa. Nedeljska akcija je bila vsekakor velika izkušnja. Pokazala je, da bi bilo treba organizaciji dela posvetiti mnogo več skrbi in da je treba temeljito seznaniti z delom vse prostovoljce. Izkazalo se je, da je nujno pred vsako akcijo zbrati logarje in sftokovne gozdne delavce ter z njimi do'podrobnosti izdelati plan dela. Prav tako se je pokazalo, da bo bolje, če bodo gojenci gozdarskega tehnikuma dva dni pred akcijo z motorkami podrli večje število dreves, tako da bodo prostovoljci le klestili veje, belili drevje, razžagovali in spravljali veje ter lubje na pravo mesto. Tako bo disciplina boljša, delovna sila bo bolje izkoriščena in tudi' efekt dela bo večji. Nujno potrebno pa je, da Gozdno gospodarstvo pripravi za prostovoljce večje število lesenih lupilnic (za beljenje). Prevoz prostovoljcev iz Maribora in drugih krajev na delovišče je bil dobro organiziran. Prehrana je bila dobra. Na Pokljuki je bilo med prostovoljci tudi mnogo borcev JA in članov Narodne milice brigade, ki jiih je vodstvo akcije^ pustilo j laihko gozdna uprava v Mokricah ob prvi v takem sestavu, kakor so prišli iz GU j letošnji množični akciji, če jih bomo Planina, je bilo sedean logarjev, od ka- j upoštevali tu — in povsod drugod, kjer terih bi bil vsak sposoben sam voditi se bije bitka za plan gozdarstva — lovno skupino. Tako uspehi ne bodo izostali. G. T. "ani-aioiaun ____ _____________________ ^ ___ *da-Jue<^va vlad© k1 uiinistrstva za go- i brigado oz, večjo defovno skupino. Tako uspehi ne bodo izostali. teh^V°’ kakor tudi dijaki gozdarskega ’■ni uma Na,ožai 80 in odDremi,i 37 Pri sečnji v Gigantih bi bil uspeh nedeljske akcije večji, če bi bila akcija dobro pripravljena Nedeljska množična akcija pri sečnji celuloznega lesa v Cigoncih pri Slov. Bistrici (Gozdno gospodarstvo Maribor), je pokazala lep napredek nasproti vsem do sedaj izvedenim ■ozdovih 6e- ^onov z 260 m3 lesa. Dobro so delali Uk ,ontovci iz Stare vasi, kjer sta se brata Drejče in Tonček Žgalin, £>°oljša sekača, in dekleta Rozika drugVC’ ^ePca ^er’ Micka Krošelj in l8rali Mj so popoldne godci 'iz Kapel za-na pihala v gozdu, se je dobra ^."'“ Prostovoljcev — borcev za gozdar- prostovoljnim akcijam v gozdovih 6e-bii0 an,~ še dvignila. Do četrte ura je : verovzhodne Slovenije. Vsekakor pa. d0[?o Podrtih okoli 750 m3 lesa, od tega i bi bili lahko njeni uspehi mnogo več-17.5 • 'zdelano 215 m? hlodovine, | ji, če bi bila akcija skrbne je in res- nega i ,Mn*kega lesa, 240,5 prm celuloz- ’ neje pripravljena, če bi se odgov bilo „ ,a in HO prm lubja. Poleg tega je forumi v polni meri posluževali i W ntoženih in prepeljanih nad 260 m9 ' ' 1-’-J— * r^nih dimenzij. č * PrvixPrav i® v®čina frontovcev iz mesta snrlol 1-_______; •_____Ji- ovorni r izkušenj, ki so jih dale’ lanskoletne mno- žične akcije. V prvi vrsti gre za odnos tovari- ‘■"'ic .ji .--------------------------- , , v Poljčanskem okraju ta v Mari- deijjj . ®°aelovala pri izrazito gozdnih boru do zbiranja postovoljcev za Vi 7 n pri. *em dosegla z vztrajnim de- akr:i< in v tesni zvezi s tem do važ- ■» DrviS 7.adovoliive usuehe. na se nih ii VbseČnih nalog, ki jih izvrše vanje petletke terja od gozdarstva-Prav spričo takih nalog gozdarstva je ministrstvo predvidelo, da se akcije v Cigoncih udeleži' od 600 do 800 prostovoljcev, zgodilo pa se je, da jih je pri sečnji sodelovalo nekaj nad 400. Vzrok temu je predvsem malo- Včerajšnja akcija na Pokljuki je dobro uspela. Udeležilo se je je 912. prostovoljcev, med njimi največ iz JA in članov NM iz šole v Begunjah. Akcija je bila predvsem namenjena spravilu lesa iz gozda do kamionskih cest, čiščenju gozdov in pogozdovanju. — Skupno so posekali 157 kub. m lesa, znosili do cest 1400 kub. m, preložili 970 kub. m, očistili ^ ha gozdov in posadili 4500 drevesc. Naložili so na 19 kamionov 193 kub. m lesa. Celotno delo je bilo izvedeno 20% nad normo. Sama organizacija je bila dobro izvedena in so bili prostovoljci pravilno razmeščeni po sposobnosti in teži dela. Nadalje se je udeležilo 343 prostovoljcev dela na žagah: Rečica, Poljane, Gorjana, Bofa. Bela, Soteska in Boh. Bistrica. Naložili so 51 kub. m hlodovine, prevozili 111 kub. m raznega lesa na skladišča, razložili 688 kub. m rezanega lesa, pripravili za vagone 178 kub. m in naložili štiri vagone. Na popravilu cest so izvršili 276 ur. Poleg navedenih akcij je bila po nekaterih krajih tudi dobra udeležba v zadružnem sektorju gozdarstva, o kateri pa eš ni točnih podatkov. Prav tako ni podatkov udeležbe prostovoljnega dela z Jelovice, kjer so bile tudi obsežne akcije. Po vseh ugotovitvah je bilo na včerajšnjih prostovoljnih delovnih akcijah po gozdovih nad 2000 prostovoljcev. P. J. marnost tovarišev iz Poljčan, ki so že v torek (3. maja) obljubili za akcijo 400 prostovoljcev, a v soboto (7. maja) se je izkazalo, da 6o za to kaj malo storili, da ni. mogoče računati na več kot 150 ljudi- Zato je padlo glavno breme na Maribor, kjer pa vodstva množičnih organizacij do petka (6. maja) sploh niso vedela za akcijo. Direkcija mariborskega Gozdnega gospodarstva se do tega dne tudi Na kolodvoru v Brežicah ntarklnduj«* prostovoljci les s kamionov Kitajska narodnoosvobodilna armada razširja svoje položaje južno reke Jangcekiang Peking, 9. maja. Agencija Nova Kitajska poroča, da narodno-06vobodilna vojska naglo prodira proti vzhodu in zapadli ob železniški progi, ki 6paja pokrajini Čekiaug in Kiangsi V pokrajini Čekiang prodirajo enote narodno-osvobodilne vojske proti vzhodu in so zavzele strateško važno mesto Čuhsijen in mestece Čaogšan. Tukaj je bilo ujetih več ko 2000 kuomintanških vojakov 99, in 88, armade. V rokah narodno-osvobodil n e vojske je sedaj več ko 130 milj železniške proge zapadno od čuvajena. Severno od te proge v severovzhodnem Kiangsiju so sile narodnoosvobodilne vojske zavzele Pojang, oblastno mesto na vzhodni obali jezera Pojang. Uničena je celotna 141. divizija in kuomintanški polk za vzdrževanje reda. Enote narodno-osvobodilne vojske so ujele 2400 vojakov ter zaplenile 67 mi-nometalcev, Enote narodno-osvobodilne vojske, ki napredujejo na progi Šanghaj— Hangčau, 6o zavzele Košing, ki leži med Šanghajem in Hangčauom. Zavzele 60 še šest mest vzhodno od proge. S tem je končana osvoboditev prostranega področja v severnem Čekiangu. Po osvoboditvi Hangčoua so sile narodno-oevobo-dilne vojske prekoračile reko Čientang in osvobodile Biagošan, ki leži ob progi jugovzhodno od Hangsana. Te enote 6e bodo v kratkem združile s silami na-rodno-osvobodilne vojske, ki napredujejo proti vzhodu iz osvobojenega Čuk- 6iena. Ljudska vojska prevzema Kuomintangove organizacije v Nankingu Nanking, 9 maja. Agencija-Nova Kitajska poroča, da vojaški nadzorni odbor narodno-osvobodilne vojske v Nankingu prevzema Kuomintangove organizacije v tem mestu. Dne 2. maja se je pričelo prevzemanje kuomintanške centralne banke, kitajske banke, banke za komunikacije, kmečke banke, centralnega tru6ta, osrednjega zadružnega društva. Bivše uprave kuo-mintanške železnice, paroplovnega društva, pošte in telegrafa so že prevzete, prevzemanje kulturnih ustanov pa se je komaj delno pričelo. Med prevzetimi ustanovami so tudi kuominitanška agencija »Centra! News«, časopisi »Central Daily News« itd. Večina bivših uslužbencev kuomintanške vlade je skrbno shranila arhive, dokumente in premoženje, taiko da je lahko narodno-osvobodilna vojska vse to prevzela. Pri tem delu so pomagali tudi nankinški delavci in meščani. Nemško l*udttvo zavrača »ustavo« ki so mu jo vsilile zapadne okupacijske sile Bonn, 9. maja (Tanjug), Po poročilih ■tujih agencij je sprejel tako imenovani parlamentarni svet v Bonnu »ustavo« za ločeno zapadno nemško državo. Za sprejem ustave je glasovalo 53 delegatov, 6 članov bavarske socialistične stranke, 2 člana Komunistične partije, 2 člana stranke centra in 2 poslanca nemške stranke pa je glasovalo proti. Med razpravo pred sprejemom ustave je govoril predsednik Komunistične partije Nemčije Maik6 Reimann, ki je med drugim rekel: Komunisti so proti sprejetju ustave zato, ker je ne more sprejeti nemško ljudstvo, Reimann je izjavil, da hočejo s to ustavo preslepiti nemško ljudstvo, in poudaril, da ustave tudi ni mogoče 6prejeti zaradi tega, ker ni sodelovalo nemško ljudstvo v nasprotju z določbami ustavnega načrta pri delu parlamentarnega sveta. Bonnska skupščina, je poudaril nadalje Reimann, se je zavedala, da ljudstvo ne bo odobrilo te ustave, zato je tudi ni dala na glasovanje. Zaradi tega bo nemško ljudstvo zavrnilo ustavo, ki so mu jo vsilile zapadne okupacijske sile. Ta ustava pomeni dokončno razcepitev Nemčije. Prav tako se je Maiks Reimann izjavil proti ustanovitvi tako imenovanega začasnega odbora, ki naj bi pomenil vlado Zapadne Nemčije. Poudaril je, da zahte-vaijo koristi Nemčije ustanovitev demokratične vlade za vso Nemčijo. Ob koncu svojega govora je Reimann predlagaj, naj bi parlamentarni svet v Bonnu sodeloval z Narodnim svetom v Vzhodni Nemčiji zaradi sprejetja skupne izjave o Nemčiji. Pristaši razbitja Nemčije so zavrnili ta predlog predsednika Komunistične partije Nemčije. Dnevno "ovelje maršala Va Ijevskega Moskva, 9. maja. Tass poroča: Ob 9. maju, dnevu zmage nad fašistično Nemčijo, je izdal minister oboroženih sil ZSSR maršal Sovjetske zveze Vasiljevski dnevno povelje, v katerem pozdravlja vojake in mornarje, podoficirje in zastav-nike, oficirje, generale in admirale in jim čestita k četrti obletnici zmage nad fašistično Nemčijo. V proslavo dneva zmage so izstrelili 9. maja 30 topniških salv v prestolnici države Moskvi, v prestolnicah zveznih republik in v Kaliningradu, Lvovu ter mestih-herojih Leningradu, Stalingradu, Sevastopolju in Odesi. Ameriško posojilo Francovi Španiji Madrid, •. maja (Tanjug). Kakor poroča Beuter, ki se Bkllcuje na dobro obveščene madridske krogo, ameriSko zunanje ministrstvo ne bo zamerilo Banki za izvoz in uvoz zaradi posojila, ki ga je dovolila Franoovi Španiji. Isti krogi poudarjajo, da bo lahko dobila Francova Španija na podlagi te odločbe ameriikega ministrstva posojilo od dveh bank. Beuter pristavlja, da vidijo finančni kro-gi v Madridu v tej odločbi ameriškega zunanjega ministrstva praktičen izraz naklonjenosti Francovi Španiji, in so zato nadejajo, da se bodo po tem zgedu ZDA ravnale tudi druge kapitalistično države Zapadne Kvrope. Znani Francov finančnik Moremno, ki je direktor največjo Španske banke, bo odpotoval v New York in Washington. kjer bo razpravljal z ameriškimi oblastmi o vprašanju kredita za Španijo. Kakor je znano, so pričele privatne ameriške ba/nke dajati posojila Francovi Španiji le lani ob koncu leta. Tako je dala banka »Change National« Španiji posojilo 25 milijonov dolarjev. Svetovno sindikalno federacijo ni mogoče razbili Praga, 9. maja. (Tanjug). Predsednik Svetovne sindikalne federacije Di Vitto-rio, je te dni v Pragi dal izjavo o delu federacije. Poudaril je, da so visi poskusi reakcije in agentov ameriških monopolistov, da bi razbili Svetovno sindikalno federacijo, bili brezuspešni. Z odhodom reakcionarnih voditeljev ameriških in danskih sindikatov iz Svetovne sindikalne federacije so postali jasni tudi njihovi cilji. Šele tedaj se je videlo, kakšnega pomena je bil zanje atlantski pakt. Zadnji čas se čedalje večje število sindikalnih federacij izjavlja proti tem razbijačem enotnosti sindikatov. V ZDA se je izjavilo za Svetovno sindikalno federacijo in proti razbijačem enotnosti sindikatov 10 sindikalnih federacij. Pred desetimi dnevi se je 80% delavcev v pristaniščih Tihega oceana izjavilo za enotnost svetovnega sindikalnega gibanja. Podobno je tudi v Italiji. Di Vittorio je poudaril, da Svetovna sindikalna federacija v nobenem primeru ne more varovati koristi samo ene dr' žave, marveč bo kot doslej v korist de lovnega ljudstva zastopala V6e napredne demokratične in miroljubne sile sveta. Nasilje nad koroškimi Slovenci se nadaljuje Celovec, 9. maja Avstrijske oblasti na Koroškem 60 med obiskom Beberja, predstavnika ZDA na konferenci namestnikov ministrov za zunanje zadeve v Londonu, še pojačale gospodarski teror nad slovenskimi kmeti na Koroškem. Upravnik velikega posestva kneza Orsinija v Žovineku, ki ima več ko 7000 hektarov zemlje in več industrijskih podjetij, ini. Hey. nacist in nemški agent, e pošiljal slovenskim kmetom in najetim delavcem pisma, v katerih sporoča, da morajo zapustiti hiše in posestva, ki so jih stoletja obdelovali. Tako je isti Hey ob neki priliki prišel s skupino svojih nameščencev v vas Globasnico in zapretil slovenskemu kmetu Dularju, da mu bo uničil žetev, hišo in posestvo, ako ne bo takoj zapustil hišo in svoje posestvo. Ker je vas Globasnica ena najnaprednejših vasi na Koroškem, poizkušajo avstrijske oblasti na Koroškem razseliti in germanizirati slovenski element. Knez Orsini in njegov upravnik vabita zato Nemce iz raijha v imenovano vas, kjer jih potem nameščata kot gozdarje in najemne delavce na svojih številnih posestvih. Italijanska vlada rekrutira italijanske vojske v STT Trst, 9. maja, Dopisnik Tanjuga javlja, da so amgloameriške okupacijske oblasti dovolile Italiji, da rekrutira v angloameriški coni Trsta moštvo za svoje oborožene oddelke. Tako je italijanski urad za pomoč bivšim italijanskim vojakom v Trstu sporočil, da lahko sodelujejo pri konkurzu za sprejem gojencev v italijanske vojaške šole tudi prebivalci STO. SODNI POSTOPEK PROTI GLASILU KP FRANCIJE PABIZ. — Na pobudo ministra za obrambo Ramadiera je bil uvedem sodni postopek proti glasilu KP Francije »Humanitč« zaradi »obrekovanja vojske in mornarice«. List :ie obtožen, da je objavil članek predsednika komunistične parlamentarne skupine Ja. cquesa Dudosa, posvečen spominu na mornarje francoske vojne ladjo, ki so se leta 1919. uprli v pristanišču v Odesi in niso hoteli sodelovati v intervenoiomistlčni vojni >rotl Sovjetski zvezi. List je prav tako oboj en, da, je objavil fotografije, ki prikazujejo okrutnost in zverstva, ki so jih francoske čete zagrešile nad vietnamskim prebivalstvom. Z VSEGA SVETA BEBLIN. — Agencija ADN poroča ia Frankfurta na Meni, da se je število brezposelnih v biconiji povečalo v aprilu za 60.000, tako da znaža sedaj 1,190.000. Največje število brezposelnih ■— 373.000 je v Spodnji Saški. LONDON. — »Atomio 8oientifio News«,v uvodniku ostro protestira proti ameriškim oblastem, ker odstranjujejo znanstvenike, ki proučujejo atomsko energijo. V članku je rečeno, da so že 17 znanstvenikov obtožili komunističnega delovanja. Britanski znanstveniki, ki proučujejo atomsko_ energijo, protestirajo proti odstranitvi ameriških znanstvenikov samo zato, ker »o bili naprednega mnenja, prav tako protestirajo tudi proti temu. da bi tako čiščenje začeli v V (Miki Britaniji. LONDON. — Nad tisoč šoferjev in sprevodnikov avtobusne družbe oblasti Chatham je razglasilo 24-urno stavko. Stavki so se pridružili tudi šoferji dveh sosednih oblastnih avtobusnih družb. Stavka je izbruhnila zaradi tega, ker je Chathamska avtomobilska družba uvedla daljši delovni čas brez potrebnega delovnega odmora. Delavci so sklenili, d n bodo stavkali vsako soboto, in sicer toliko časa, dokler ne bodo sprejeli njihovih zahtev. DUNAJ. — »Der Abend« piše, da je napravil napredni avstrijski kulturni delaveo Karl Wlener samomor. Iz najdenih dnevnikov in beležk je razvidno, da je živel v hudi bedi. List poudarja, da so Karla Wienor-ja kot člana socialistične stranko preganjali zaradi njegovega naprednega prepričanja, zlasti pa, ker je podpiral skupino naprednih socialistov z Erwinom Schafferjem na čelu. Karl Wiener je pozdravil začetek svetovnega kongresa pristašev miru. Avstrijski vlada, joči krogi ro moralno bojkotirali slikarja, niso mu dali naročil in ga tako obsodili na stradanje. DUNAJ. — Napredna avstrijska organizacija »Kinderland« jo znova protestirala proti pošiljanju otrok v Francovo Španijo. Kakor je znano, pošilja katoliška organizacija »Ca-rltas« otroke v Španijo zaradi »odmora«, v resnici pa zaradi vzgajanja v fašističnem duhu. Organizacija »Kinderland«, ki je protestirala pred enim mesecem proti delovanju avstrijskih katoliških krogov, zahteva od predsednika mestnega Šolskega sveta Zech-nerja. da io obvesti o ukrepih, ki jih je izdal zaradi preprečitve te akcije. Zeohncr pa je odgovoril, da pošiljanja otrok v Francovo Španijo ne more preprečiti, ker vodi to akoijo katoliška organizacija »Oaritai«. PABIZ. — Tass poroča, da je Svetovna sind. federacij* poslala OZN uraden protest zaradi divjaškega uboja predsednika PBnmalajske federacije sindikatov Ganapa-tija in njegovoga namestnika Virnsenana, ki so ga zagrešile britanske vojaške oblasti na Malaji. Po poročilu indijskoga informacijskega urada je zunanje ministrstvo Indije sporočilo, da je indijska vlada pooblastila svojega vrhovnega komisarja, naj ostro protestira pri britanski vladi zaradi usmrtitve bivšega predstavnika vsemalajske sindikalne federacije Oanapatija, ki so ga britanske ohiasti 4. maja obesile v Kuala Lumpuru (Malaja(. BEJRUT. — Predsednik sirijske vlade Husni ez Zaim je sporočil direktorju britanske družbe »Irak Petroleum Company«, da prepoveduje sirska vlada družbi, da bi njena letala brez nadzorstva letala nad sirijskim ozemljem. Prav tako je vlada prepovedala predstavnikom dnižbe, da bi potovali v obmejne predele brez posebnega dovoljenja. Britanske straže, ki so stražile naftovod iz Irkuka (Irak), so zamenjali, na njihova mesta pa postavili sirijske straže. Kakor poroča list »Al Kada«, se je število uslužbencev »Irak Petroleum Compa,ny« v Siriji povečalo na 0.000 ljudi. Večina teh uslužbencev so bivši oficirji IX. britanske armade, ki je bila med vojno v Siriji, in britanske vojaške policije, ki je bila v Palo-stini. Namestnik direktorja »Irak Petroleum Company« je načelnik britanske obveščevalne službe v neki sosedni državi. WASHINGTON — Bilten ameriškega zu nanjega ministrstva prinaša pismo ameri-škefja ministra za mornarico Sullivana ministru za narodno obrambo Johnsonu, ki pa je Sullivan objavil v tisku, ko je bila njegova ostavka sprejeta. I* pisma je razvidno, da Je Sullivanova ostavka posledica nasprotij med raznimi Todovl vojske — mornarico, letalstvom in suhozemskimi silami. Ministrstvo za letalstvo se je med drugiin vztrajno upiralo Sullivanovl zahtevi, da bi Izgradili nosilce letal po 65.000 ton. Johnson pa je zahteval graditev bombnikov tipa »S 86«, kar razlagajo z dejstvom, da je bil Johnson prej direktor neke letalske družbe, ki je izdelovala ta tip letal. BEBLIN. - Badijska postaj« Upsko poroča, da je mogoče videti is poročila bioanal-ne borze dela, da se jo v marcu število ne. zaposlenih delavcev v bioonijl povečalo na 1,132.000. Po uradnih podatkih borze dela je i brezposelnost posebno velika v pokrajini Severno Porenje — Weetfalija. Partijsko članstvo v Ljubljani uspešno dviga svojo ideološko raven Z delom je pričela trimesečna Nižja partijska šola pri Mestnem komiteju v praksi kot zelo dobra. V teh sedmih večernih tečajih, v katerih 60 bili štirje po predmetu »Narodno-osvobodilna borba«, dva po predmetu »Osnove J®®" nizma« in en tečaj po predmetu »Ekonomika nove Jugoslavije«, je obogatil® svoje znanje 168 tečajnikov. Letos je organiziranih enajst tečajev po programu nižje partijske iole. Delujejo štirje tečaji po predmetu »Narodno-osvobodilna borba«, štirje po predmetu »Osnove leninizma« in trije po predmetu »Partij««* izgradnja«. V te tečaje je zajetih 3“ članov Partije in od teh je 168 delavcev, Ljubljanska partijska organizacija i* preko teh tečajev dvignila ideološko raven svojih članov, jih zainteresirala za študij, za globlje spoznavanje marksizma-leninizma. Iz vrst tečajnikov večerna nižje partijske šole je zrasel tudi kader predavateljev, ki danes že * uspehom izpolnjuje svoje naloge. Pri uspehih, kj jih je dosegla partijska of‘ ganizacija v Ljubljani z večernimi teČa)i po protgramu nižje partijske šole, pa ^ tudi nekatere slabosti. Med osnovni®* slabostmi je prav gotovo ta, da je,P® nekaterih rajonskih komitejih organizacija ideološkega dela samo stvar agit' propov, ne pa stvar celotnih komiteje*' Prav tako je med slabostmi premajhna pažnja stalnemu dviganju predavatelj' skega kadra in premajhna pomoč njih0' vemu delu. V zadnjem času je Mestw komite organiziral seminar za predaj' telje po predmetu »Osnove leninizma«'1 pričel tako odpravljati tudi to slabost. Ker je Ljubljana politično, gospodarsko in kulturno središče naše ljudske republike so pred partijsko članstvo postavljene velike in odgovorne naloge. Partijsko članstvo v Ljubljani uspešno izpolnjuje te naloge, ker 6e nenehno oborožil j e 6 teorijo marksizm a -len inizma, seiznanja z linijo naše Partije in 6e bogati pri njenem izvajanju v vsakodnevni praksi graditve socializma. Vsakodnevna ideološka vzgoja članov Partije se ostvar-ja v Ljubljani preko študijskih krožkov, predavanj, seminarjev in večernih tečajev po programu nižje partijske šole. V območju ljubljanskih partijskih organizacij deluje 253 študijskih krožkov po minimalnem programu in 63 študijskih krožkov po maksimalnem programu. Ti krožki 60 v svojem dosedanjem delu dosegli že lepe uspehe, imajo pa tudi še vrsto slabosti, ki jih je treba čimprej odpraviti. Predvsem je med temi slabostmi premalo dosledno izvajanje študijskega plana, svojevoljno izpuščanje posameznih tem in premajhna upornost v njihovem obvladanju. So tudi taki krožki, na katerih 6e študijsko gradivo samo bere. Partijske organizacije v Ljubljani bodo morale navzlic temu, da so že dvignile ideološko delo na visoko stopnjo, narediti še mnogo. Razen krožkov, ki obdelujejo minimalni in maksimalni program, j® še 158 krožkov, v katerih so vključeni partijci in nepartijci. Na teh krožkih podrobneje obravnavajo teme iz manksizma-leninizma, ki so podane na upravnih tečajih. Nekatere celice greže predvsem v tem, da ne upoštevajo pri sestavljanju planov ideološkega dela že predelane snovi in ideološke ravni članstva. Tako si je na primer zadala neka celica v plan za mesec april temo »Metoda politične ekonomije«, za mesec maj pa »Mezda, cena in profit«, navzlic temu, da večina njenega partijskega članstva še ni 'študirala osnov politične ekonomije in da te teme splošnemu nivoju članstva te celice še ne ustrezajo. Do danes je bilo v Ljubljani zaključenih sedem večernih tečajev po programu nižje partijske šole. Ta oblika id e ološk o - vzg o j n e ga dela se je pokazala Včeraj je bila v Ljubljani otvorjen* stalna trome6ečna nižja partijska Sola, ki tako dopolnjuje sistem ideološke vzgoje partijskega članstva. V tej nižl* partijski šoli 6e bodo vzgajali novi pr®’ dani partijski delavci in bogatili svoj® znanje maksizma-leninizma. Z zavestno disciplino, kritiko in marljivostjo Pf* delu ne bodo samo pridobili ideološkega znanja, temveč bodo dvigali tudi svoj® partijnost. Pridobitve tromeseonega štti” dija in življenja na nižji partijski ŠoU bodo prenesli tudi v svoje partijske organizacije in jih tako še bolj okrepili. KONGRES ZVEZE SINDIKATOV LR MAKEDONIJE Sindikalne organizacije v Makedoniji štejejo okrog 100.000 članov V nedeljo se ie začel v Skoplju drugi kongres Zveze sindikatov Makedonije. V imenu CK KP Makedonije ie pozdravil kongres Vidoje Smilevski. ki ie med drugim dejal: »Delavski razred Makedonije, strnjen v razrednih sindikatih, izpolnjuje pod vodstvom svoje herojske Komunistene, partije svoj dola do svoje domovine LR Makedonije in široke socialistične skupnosti FLRJ, s tem pa tudi do mednarodnega delavskega gibanja v borbi proti imperializmu in za zmago socializma na svetu.< Govornik ie naglasil vodilno vlogo Partije med narodnoosvobodilno borbo in v boju za socializem ter nadaljeval: »V naši vasi se ie razvilo široko gibanje za ustanovitev obdelovalnih zadrug. V naši republiki so doslej ustanovili kmetijske obdelovalne zadruge, ki zaijemajo okrog 30% vseh gospodarstev in nad 37% obdelovalne zemlje, v 41% vasi. — Vzporedno z graditvijo tovarn, elektrarn, prog. melioracijskih objektov, šol, stanovanjskih poslopij itd. se oblikuje tudi naš novi delovni človek, zavedni graditelj socialistične družbe. Tisoči in tisoči delavcev naših podjetij in ustanov nosijo časten naslov udarnika. Imamo več sto novatorjev in racionali-zatorjev v proizvodnji. Sto in sto naših delavcev in delavk, tehničnih strokovnjakov in znanstvenih delavcev krasijo najvišja priznanja našega ljudstva — redi in medalje dela. Zmag našega delavskega razreda in naših delovnih množic v ljudski revoluciji, v graditvi socializma v naši državi, požrtvovalno delo naših delavcev v industriji, rudarstvu, gradbeni stroki in transportu pa ne omenjata ali jih omalovažujeta ter zlohotno zlagano prikazujeta tisk in radio v ZSSR in v državah ljudske demokracije. Protirevolucionarna _ gonja zoper našo državo in Partijo, pozivanje k uporu, k sabotažam, zmanjšanju delovnega poleta, laži in obrekovanja proti naSim delavcem, delovnim kmetom in drugim delovnim ljudem, ki jih sistematično širijo iz ZSSR in držav ljudske demokracije, ne škodujejo samo Jugoslaviji, ne pomenijo samo žalitev in udarcev za slehernega našega udarnika, slehernega delavca in rodoljuba naše domovine, temveč škodujejo tudi revolucionarnemu gibanju drugod v svetu. To ubija vero delovnih množic drugih dežel, ki grade socializem, v lastne ustvarjalne sile in v možnost zgraditve socializma, ter vero narodov, ki se borijo za osvoboditev izpod imperialističnega jarma, v zmago. Kot odgovor na to gonjo so naša Partija, delavski razred in vse delovne množice še boli okrepile svojo enotnost in strnile svoje vrste okrog herojskega CK KPJ in tovariša Tita. povečale svoje napore za izpolnitev nalog, zavedajoč se swiih velikih sposobnosti zgraditi socializem v svoji domovini z lastnimi silami. Ugled naše države in Partije ved- no bolj narašča v mednarodnem svetu kot boriteliice za socializem, kot nepopustljive boriteljice proti imperializmu in za pravilne in pravične odnose med državami, ki grade in se bore za socializem. Ta ugled in to spoštovanje naših narodov in naše Partije si vedno bolj utirata pot v države, katerih vodstva nas tako nesramno napadajo, 6aj njihove delovne množice spoznavajo čedalje bolj, kako škodljiva je ta nedostojna in protirevolucionarna praksa za mednarodno delavsko gibanje.« Na koncu je Smilevski govoril o pomenu II. kongresa Zveze sindikatov Makedonije za nadaljnje delo sindikalnih organizacij Makedonije ter navedel na loge, ki jih moramo izpolniti. Nato so pozdravili kongres delegati Osrednjega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije, zastopnik JA in delegati glavnih odborov Zveze sindikatov bratskih republik. S tem ie bil zaključen svečani del kongresa. V nadaljevanju II. kongresa sindikatov Makedonije je podal poročilo predsednik glavnega odbora Dimitrije Alek-sijevski. Sindikalne organizacije Makedonije od najnižjih do najvišjih so si po prvem kongresu pridobile bogate 6kušnje. — Usposobile so se za vodstvo gospodarskih, političnih in kulturnih ustanov. V primeri z letom 1946 se je število delavcev doslej povečalo za 310%. letos pa bo še precej naraslo. Vzporedno s tem raste tudi število sindikalnih organizacij in njihovega članstva. Ob koncu leta 1946 je bilo v LR Makedoniji 642 sindikalnih podružnic z 31.000 člani, sedaj pa jih je 1030 s približno 100.000 člani. Med svojim tekmovanjem so sindikalne organizacije omogočile ne samo izpolnitev, marveč tudi prekoračenje proizvodnih planov posameznih podjetij. V prvem plamskem letu so kolektivi republiške industrije, rudarstva in elektrogospodarstva izpolnili plan za 100.2%, lani, ko je bil letni plan v primeri z letom 1947 po vrednosti večji za 130%, pa za 188%. V letošnjem prvem trimesečju je izpolnila živilska indusitrija svoi proizvodni plan za 132%. kemična za 104%, lesna pa za 123.9%. Uspehi izpolnjevanja proizvodnih planov v prvem trimesečju in v aprilu leta 1?49 jasno dokazujejo, da so makedonski delavci vlagali vse napore pri razvijanju socialističnega tekmovanja. V letih 1947 in 1948 so usposobili veliko število delavcev. Odprli so 11 strokovnih šol z 2013 učenci. Izšolalo se je 842 strokovnih delavcev, med letom pa bo končalo šolo 336 delavcev. Dosegli so uspehe prav tako pri usposabljanju novih strokovnih delavcev neposredno pri delu, kjer so starejši delavci nesebično prenašali svoje strokovno znanje in izkušnje na mlade delavce. Nato ie referent poudaril udeležb® sindikalnih organizacij pri delu Ljudsk® fronte. Od I. kongresa pa do srede 1- *• so člani po nepopolnih podatkih prisP®' vali pri akcijah, ki jih je izvajala Lju“, ska fronta, 8800 prostovoljnih delovn® ur, katerih delovni učinek cenijo na i\a(1 6.2 milijona din. Danes so vsi člani s1^' dikatov vključeni v delo osnovnih front' nih organizacij. Da bi okrepile sindikalne organ'*®' cije zvezo med delavskim raaredo® ? delovnimi kmeti, so poslale v vasi evOF ekipe, ki so popravljale kmetom o rodi? ter jim pomaeale nri žetvi in mla^ Posamezne podružnice so poslale v vaf prav tako svoje kulturno prosvetne eto* pe. ki so prispevale pri dvigu kulturo® ravni naših kmetov. Nad 180 večjih družnic vzdržuje stalne zveze s P053* meznimi vasmi in obdelovalnimi zadn*’ gaimi, h katerim pošiljajo svoje člafle’ da bi organizirali kulturno prosveto0 ekipe, vaške knjižnice itd. Lani so dika.lne organizacije poslale v vasi 27* delovnih ekip 7. 28.684 člani sindikat in prispevale 165.700 delovnih ur. Prir®' dile so 4050 predavani, kulturno Pr ki so ga prosvetni delavci dolžni ^Prinesti k izgradnji socializma pri nas. j Jako so ugotovili, da zelo primanjkuje °™eža učiteljskega kadra, nasprotno pa kaže ravno po takem kadru vedno ®*)a potreba. Naši napori za zgraditev i ,Clalizma zahtevajo trdnih ljudi v kraje, Jer je treba tudi večjih naporov na j^vetnem, političnem in gospodarskem Jjvtočju, pa tudi naše meje zahtevajo Srajenih prosvetnih delavcev, ki bodo W' ^ vztrajno dovolj budni. Kljub let U v splošnem ostalo v letošnjem J ■ ** število učiteljev — vsaj za okraj JPbljana-okolica — isto, V tem okraju J,'tt'aijikuje 25 učnih moči. V okraju Se' Nfi* 10 0žr°iuna potreba po dobrih uč-»ek i11 nikakor niso zadovoljni z 4v-,8r'mi mladimi močmi, predvsem al0ru.r,lenti učiteljišča v Ljubljani, ki bi Sobi’ Slede na svojo strokovno uspo-]4v ,en°®t in mladost razvijati 6vojo de- V vsek srnereh in panogah po va močeh, ko vidijo, da to zahte- *tva 4ni'h čas in ljudstvo. Prosvetna vod-:rdijo, da je dejavnost učitelja v Prior odvis113 njegovega dela in ftlo aVe na P°klic v šoji, Primerjajmo sa- * **dšolsko udejstvovanje slušateljev Vkjl?.or®kega in ljubljanskega učiteljišča. ŠČi{ v< .^a 80 lahko mariborska Ue;g'? Pščna mladina pohvali z najrazlič-Spj. 'J*11 obvezami in delom, ki ga je pa ^U<1' z nspehi, ki jih je do-°«t ?' sekakor prekaša v tem pogledu gj ala učiteljišča. Temu primerna je tu- v«estranska delavnost gojencev, ko svoja učiteljišča, obl: l°svetni delavci so 6e spomnili tudi r4z'up’ ki 6o jih dali učiteljem na eno-»kg0 a‘cah. Te bo treba v novem šol-*lrok U zanienjati in jim omogočiti več„ n'° izpopolnjevanje na dvo- ali '•‘prednicah. t*ttt žlavni točki dnevnega reda, refe-stVa °, socialistični preobrazbi kmetij-konf J31"' na«, ki so mu prisotni na obeh rencah sledili 6 posebnim zanima-nib N *°. 86 prosvetni delavci omenje-ohraz£Ta,,0v seznanili z značilnostmi prelila _ 0 kmetijstva in zgraditve socializ-em, Va£T z metodo podajanja te 6novi Itonkr^ ^^Prestenm ljudstvu pa tudi e m' nalogami in delom, ki ga bodo morali nujno doprinesti, če bodo hoteli biti 6odobni prosvetni delavci. Po večini te naloge razumejo in hočejo prispevati y naši borbi za socializem tudi svoj delež, kar vidimo iz sklepov, ki so jih sprejeli v zvezi s tem. Kot obveznost za študij, ki je za pravilno reševanje dnevne problematike na naših vaseh nujno potreben, 60 sprejeli naštudirani e raznih marksističnih del, kakor »Kmečko vprašanje«, dalje Stalin Vprašanja leninizma (posebno poglavja: »O vprašanjih agrarne politike v ZSSR«, »O vprašanju politike likvidacije kulaštva kot razreda«, »O delu na vasi« in dr.) na tekočem bodo s študijem razprav v »Komunistu«, posebno pa se bodo seznanili z razpravo E. Kardelja: »Zadružništvo v načrtnem gospodarstvu« in Vlaj-ka Begoviča: »Naše kmetijstvo in vprašanje njegove socialistične preobrazbe«. Poleg tega bodo preštudirali razno strokovno literaturo. Vse to, kar so pridobili ob referatu in diskusiji, pa tudi to, kar bodo pridobili s študijem, pa bodo tudi prenašali na vaščane na različne načine: bodisi s predavanji, na izobraževalnih tečajih, pa tudi s konkretno pomočjo n. pr. kmetijski zadrugi. Zadružni ekonomiji ali kmetijsko obdelovalni zadrugi. Učitelji sežanskega okraja so sprejeli posebej sklep, da 6i bodo ogledali vzorno kmetijsko obdelovalno zadrugo, katerih imajo že nekaj v okraju. Taki sklepi dokazujejo, da večina učiteljev nima nič skupnega z nekaterimi med njimi, ki se bojijo, da bodo, če bi govorili kmetom o zadružništvu, ostali brez kulaških »priboljškov«. Ti prosvetni delavci niti malo ne pomislijo, da jim bo šele socialistična družba lahko nudila vse priboljške, ne da bi jih spravljala na ta ali oni način v hlapčevsko odvisnost posameznikov. Nekateri učitelji (okraj Sežana) so na konferenci nastopili proti predlogu o predavanjih, ki naj bi jih sprejeli, kot obveznost. To 60 utemeljevali s tem, da premalo poznajo snov in problematiko našega zadružništva rn socialistične graditve na vasi. S tem pa so samo dokazali žalostno, toda resnično dejstvo — po besedah njihovega poverjenika — da so jih nekateri pa tudi mnogi kmetje v_ njihovih krajih v tem pogledu prerasli, kajti ti stopajo s časom vštric, kakor prav lepo dokazuje konkreten primer Gabrovice in njej podobni. V ostalih točkah dnevnega reda so prosvetni delavci pregledali izvršitev prejšnjih sklepov ter obravnavali tekočo problematiko. Posnemanja vreden je sklep učiteljev, da bodo redno prispevali gotov znesek za lastno strokovno knjižnico. Učitelji okraja Ljubljana-okolica so zbrali lep znesek v ta namen. Po poročilu načelnika kultumo-prosvetnega sektorja pa knjižnica še ni odprta, ker načelnik meni, da je premalo knjig v knjižnici. To pa seveda ne more biti opravičilo za to, da bi n® prebirali vsaj tistih knjig, ki »o zaenkrat na razpolago, posebno če trdi- Odkritje spominske plošče padlim borcem na Ilovi gori V nedeljo 8. maja je bila na Ilovi gori svečano odkrita spominska plošča 50 borcem iz Gubčeve in Cankarjeve brigade, ki so padli v težkih borbah na Ilovi gori. K svečanosti so se zbrali zastopniki množičnih organizacij in člani Zveze borcev iz Grosuplja, velikih Lašč in Krke ter kmetje iz okoliških vasi. Po uvodnem govoru predsednika Okrajnega odbora Zveze borcev tov. Ložarja so odkrili lep spomenik s spominsko ploščo, nakar je govoril predsednik Okrajnega odbora iz Gro-supelj. Književnik Tone Seliškar pa je med govorom prebral nekaj odlomkov iz partizanskih borb na Tlovi gori. Po recitacijah in pesmih pevskega zbora so položili k plošči številne vence. V Bitolju so za razna dela ustanovili že 45 frontnih brigad Bitolj, 9. maja. — Člani Ljudske fronte Bitolja bodo po letošnjem planu delali pri melioraciji Črne reke, zgladili bodo tudi 11 stanovanjskih poslopij, poslopje za okrajni ljudski odbor ter izdelali 2,500.000 opek. Doslej so v mestu formirali 45 delovnih brigad 6 3250 brigadirji, ki so delali pri raznih delih lokalnega pomena. Pri pogozdovanju goličav v okolici mesta je 6odelovjo nad 8600 frontovcev, ki so zasadili 450.000 raznih sadik. Pri graditvi poslopja za oblastni ljudski odbor delata zdaj stalno dve frontni brigadi. Dela na tem objektu so se pričela 10. aprila. Doslej so opravili brigadirji že 30% vseh del. S POŽRTVOVALNOSTJO FRONTOVCEV SO V MAKEDONIJI ŽE PRESEGLI PLAN POGOZDOVANJA Skoplje, 9. maja. — Skoraj v vseh okrajih Ljudske republike Makedonije je uspešno končana akcija pomladanskega pogozdovanja goličav. Pri tem delu so se posebno izkazali makedonski frontov-ci. Poleg pogozdrtve predelov, kjer so bili gozdovi med vojno’ uničeni, so pogozdili tudi druge goličave. Lansko leto 60 v nekaterih okrajih gozdove med letom umetno namakali. Ta važni agrotehnični ukrep bodo izvajali letos v vseh okrajih republike. Ministrstvo za gozdarstvo Ljudske republike Makedonije je pravočasno izdelalo načrte za pogozdovanje ter jih poslalo organizacijam Ljudske fronte in Ljudske mladine, ki so jih pričele takoj izpolnjevati. Zahvaljujoč požrtvovalnemu delu frontovcev in ostalih množičnih organizacij, so v mnogih okrajih presegli načrte pogozdovanja. V kičevskem okraju bi morali po načrtu zasaditi 60.000 topolovih 6adik, doslej pa so jih zasadili že 267.200. V kavadarskem okraju je bilo planirano 120.000, zasadili pa so 310.000 sadik. Tudi v drugih okrajih so dosegli lepe uspehe. Po načrtu ministrstva za gozdarstvo ljudske republike Makedonije bi morali zasaditi v borskem okraju 80.000 topolovih sadik, doslej pa so jih zasadili že 202.000; v bitoljskem okraju so zasadili 318.420 sadik, medtem ko so jih planirali 200.000. Celotni načrt pogozdovanja 6 topoli je presežen za 22%. mo, da je to prva taka knjižnica. Za razširitev knjižnice pa so se člani te podružnice zavezali naštudirati igro, ki jo bodo podali v raznih krajih okraja Ljubljana-okolica, ker bodo na ta način lahko po sprejeti obveznosti prispevali 20.000 dinarjev. Prav tako so se učitelji okraja Sežana zavezali, da bodo prispevali redno za lastno strokovno knjižnico. Obveznost, da bodo pionirjem višjih razredov nudili možnost ogleda gledališč in muzejev, so izpolnili. Tako je gledališče obiskalo preko tisoč pionirjev — od tega je 99% prvič videlo predstavo v poklicnem gledališču, muzej pa nad 600 učencev. Sklep, ki so ga prinesli učitelji okraja Ljubljana-okolica, da 6i bodo ogledali Pulj in se seznanili z problematiko Istre, kakor tudi s težavami 6vojih tovarišev na tamkajšnjem terenu, bodo izvedli v sredini maja. Načelniki sektorja za preskrbo in oddih so opozorili učitelje naj že sedaj planirajo čas za dopust, kakor tudi na to, da naj 6e javijo za prevzem nekaterih funkcij v počitniških kolonijah. Kljub temu, da ljudska oblast skrbi za naše prosvetne delavce, kolikor je to le mogoče, ne morejo razumeti učitelji, zakaj niso bila rešena nekatera nujna vprašanja preskrbe. Tako n. pr. niso nikakor mogli dobiti nakazil za kolesne gume, čeprav je znano, da bi s tem precej zboljšali možnost učiteljskega dela na terenu. Prav tako so dobili negativen odgovor za nabavo raznih gospodinjskih potrebščin po nižji komercialni ceni, čeprav je znano, da teh stvari ne morejo nabaviti v vezani trgovini, možnosti, da bi 6e hranili v menzi, pa tudi nimajo. V tem pogledu bo treba več razumevanja njihovih težav. Razna učila, ki so jih izdelali učitelji ali njihovi učenci, bodo poslali prosvetni delavci na zvezno razstavo v Beograd. Omeniti je treba še nepravilen odnos, ki ga imajo nekateri učitelji do statistike in evidence posebno v okraju Sežana, kjer od nekaterih sploh ni mogoče dobiti nobenih zahtevanih poročil tudi kljub večkratnim urgencam. Kako bo tak učitelj lahko prikazal nujnost evidence v socialistični družbi recimo vodstvu kmetijske zadruge na vasi ali kako ji bo lahko konkretno pomagal pri sestavi nekega poročila? Konferenci sta vsekakor pokazali, da večina učiteljev razume potrebe in naloge, ki jih imajo, da s svojim delom pomagajo. Na podlagi konkretnih sklepov in obveznosti, ki so jih sprejeli, pa bo skupnost ugotavljala uspehe njihove^ konkretnega dela. k. Vsak nov domači stroj pomeni zmago v boju za našo osamosvojitev Skoraj ni dneva, da bi delovni kolektivi naših tovarn ne poročali o kakšni novi dlovni zmagi o boju za socializem. Ne le, da uvajajo boljše delovne načine, povečujejo storilnost, izboljšujejo kakovost izdelkov, znižujejo proizvodne stroške, temveč premagujejo največje tžave, ki so neogibne, saj gradimo socializem z lastnimi silami. Naše tovarne so začele izdelovati dolgo vrsto izdelkov, kakršnih v stari Jugoslaviji niso izdelovale in ne upale izdelovati. Najpomembnejše pa je, da naša mlada industrija daje tudi že številne orodne stroje in razna vozila. Naštejmo vsaj nekaj pomembnejših izdelkov naših tovarn! Razen mariborske avtomobilske tovarne izdeluje tritonske kamione tudi podjetje »Industrija motorjev, Rakovica«. Začela je serijsko izdelovati tovorni avtomobil »Prvenac«. Konstruktorji tega tipa avtomobila so1 inž. F. Mesarovič, inž. M. Cvetnič in tehnik S. Mihailovič. V tovarni orodnih strojev »Ivo Lola Ribar« v Železniku izdelujejo prototipe nekaterih novih strojev, med njimi za velik brusilni stroj. Nadalje izdelujejo prototip posebne stružnice za obdelavo ingotov. Ta tovarna in tovarna »Djuro Djakovič« bosta začeli kmalu izdelovati vrtalne naprave za globinska vrtanja. Uporabljali jih bomo za izkoriščanje nafte. Zagrebška tovarna orodnih strojev »Prvomajska« tudi izdeluje čedalje več vrst novih strojev. Do konca leta bo med drugim začela izdelovati dve vrsti stružnic za obdelavo kovin. Velike uspehe dosega industrija motorjev. Tovarna krogličnih in valjčnih ležajev bo izdelovala ležaje, ki ne bodo prav nič zaostajali za najboljšimi tujimi izdelki, kakor so pokazali poskusi. To je zelo pomemben uspeh, zakaj poman jkanje leža jev pomeni ozko grlo v strojni industriji. Strojna industrija bo letos izdelala že mnogo strojev za razne stroke: gradbene (za izdelavo cementnih izdelkov), naprave za kemično in živilsko industrijo, stroje za kovinarstvo in rudarstvo. Naša industrija je začela izdelovati številne zelo dobre kmetijske stroje. Večina teh strojev prekaša po kakovosti tuje izdelke. Posamezne vrste strojev so prilagodene našim razmeram. Proizvodnja kmetijskih strojev bo precej pripomogla, da bo hitreje napredovala socialistična preobrazba kmetijstva. Industrija kmetijskih strojev je začela izdelovati tudi nekatere stroje, kakršnih v Jugoslaviji še nLsmo uporabljali, na primer za obdelavo rižnih polj. Letos namreč začenjamo pridelovati riž na večjih površinah. Osiješka livarna izdeluje stroj za kopanje Jarkov na rižnih poljih. Ta stroj ima zmogljivost 500 delavcev. Posebej je treba omeniti tudi stroj za sajenje krompirja. Ta stroj domače konstrukcije prekaša tuje stroje, ker opravi ves delovni proces brez, pomoči delavca. Tudi mlatilnice za sončnice in konopljo so domače konstrukcije. Skoraj pri vseh kmetijskih strojih se kaže iznajdljivost naših konstruktorjev, tako da naši prvi izdelki nikakor niso slabši, temveč so navadno boljši po uporabnosti in zmogljivosti. Tovarna kmetijskih strojev »Zmaj« pa se sme še posebej ponašati z novo vrsto stroja, z rotacijskim kopačem, kakršnih ne izdeluje nobena druga država. Stroj je zamisel konstruktorja Dragoljuba Bešlina in njegovih sodelavcev. Prototip rotacijskega kopača, ki ga je izdelala tovarna »Zmaj«, so preskusili pri kopanju prekopa lani. Potem so stroj še izpopolnili. Po prvotni konstrukciji je imel stroj en rotor, zdaj pa so začeli izdelovati kopače z dvema rotorjema. Rotacijski kopač je mnogo boljši stroj kakor bagri, ker ima večjo zmogljivost. Za nas je ta vrsta strojev največjega pomena, ker bodo omogočili, da bomo mogli v mnogo krajšem času in z manjšimi napori skopati prekop Donava-Tisa-Donava. Kopač z dvema rotorjema izkoplje na uro 160 kub. m zemlje. To se pravi, da opravi delo 400 delavcev. Stroj meče zemljo na tekoči trak, na transporter. Izkoplje takšne količine zemlje, da bi je ne mogli sproti odvažati, tako pa je s transportejem rešeno tudi vprašanje odvažanja materiala. Tudi za tekstilno industrijo so naši izumitelji dali več pomembnih strojev, tako da se je storilnost zelo povečala. Med takšnimi najpomembnejšimi stroji je treba omeniti stroj za navzkrižno navijanje sukanca, prvi te vrste v državi. Sestavljen je iz 6500 delov. Pri nas ni nobene stroke strojne industrije, ki bi že ne dosegla kakšnih pomembnejših uspehov. Tako je treba omeniti na primer tovarno »Sila« v Zagrebu: izdelala je prvi Dieslov motor v državi. Z .velikimi uspehi se lahko ponašajo tudi naše ladjedelnice. Nedavno so splovili remorker domače konstrukcije. Na poskusni vožnji se je izvrstno izkazal. Ladjedelnica »Tretji maj« je izdelala ladijski parni stroj za 600 KS, ki je dosegel mnogo večjo zmogljivost, kakor so računali. Posebej bi bilo treba govoriti še o zelo velikih ušpehih tovarne »Rade Končar« v Zagrebu, ki omogoča, da elektrifikacija države neovirano napreduje. Delovni kolektiv se je zlasti proslavil s prvim velikim generatorjem za Mariborski otok. Včeraj je bil v Ljubljani zaključen I. zlet mladih planincev Slovenije T Art Ao tV> rn 1 i mlnrll n! n n i n o i 1 ~ — _ T Včeraj 6o se zbrali mladi planinci Slovenije v Mladinski dvorani v Ljubljani, kjer so se pogovorili o izkušnjah in vtisih, ki so jih dobili na svojih prejšnjih izletih in na prvem skupnem zletu mladih planincev Slovenije. Pionirji raznih odredov 6o govorili o svojih planinskih skupinah, pripovedovali so o pohodih in izletih, ki 6o jih že priredili. Ti lepi dnevi jim bodo ostali vedno v spominu. Pionirka iz Zagreba je govorila o izkušnjah, ki 6o jih zagrebški pionirji pridobili na 21 dnevnem pohodu po domovini, pionir iz Srbije pa je prosil slovenske pionirje, naj jim večkrat pišejo o svojih izletih, ker tako bodo prenašali svoje izkušnje, oni pa jim bodo odgovarjali. Piojjir iz Sarajeva pa je govoril o svojih vtisih iz prvega zleta mladih planincev Slovenije. Pionir, bosanska sirota, ki je sedaj v Mladinskem domu v Slivnici pri Mariboru, je lepo in zanimivo opisal prvi izlet, ki 6o ga imeli pionirji iz tega mladinskega doma na Pohorje. Govoril je pionirjem tudi o tem, kako skrbita Partija in Tito za ljudstvo pri razvoju mladega rodu v novi Jugoslaviji. Vsi so ga z zanimanjem poslušali in na koncu govora so mu navdušeno ploskali. ^Zaključno besedo je imela članica CK LMS Stana Potočnik, ki je govorila o uspehih naših odredov Slovenije. Pozvala je najboljše pionirske odrede, naj pomagajo slabšim pri organizaciji zletov in pohodov. Nato so razdelili nagrade šestim najboljšim pionirskim odredom. Nazadnje so mladi planinci' Slovenije poslali poziv vsem pionirskim odredom Jugoslavije, da naj osnujejo v svojih odredih planinske skupine in vključijo vanje Čim več mladih tovarišev, prirejajo izlete in pohode v kraje, kjer 60 bile partizanske borbe ter hkrati spoznavajo lepote in bogastvo naše domovine in si tako v naravi krepe svoje mlade sile. IV. LETNA SKUPŠČINA RKS Z dviganjem zdravstvenega stanja bo Rdeči križ Slovenije prispeval k skupnim naporom pri graditvi socializma Ljubljana, 9, maja Včeraj je bila v Ljubljani IV. redna letna skupščina GO Rdečega križa Slovenije. Na skupščini so ugotovili uspehe Rdečega križa v Sloveniji v letu 1948 Lani je v Sloveniji opravilo 190 oseb tečaj za zdravstvene aktiviste, večerne tečaje za prvo pomoč pa je obiskovalo skupaj 1396 oseb. Rdeči križ je tudi gmotno pomagal zdravstvenim ustanovam in razdelil za 1,170,000 din zdravil in obvezilnega materiala. Na področju socialnega skrbstva je Rdeči križ v letu 1948. v glavnem pomagal otroškim jaslim, šolskim kuhinjam, počitniškim kolonijam in socialnp šibkim porodnicam ter svpjcem žrlev fašističnega nasilja. Otroškim jaslim je razdelil v Sloveniji za 299.361 din raznega materiala. Za 8878 socialno šibkih porodnic je nabavil in razdelil 49.336 plenic. Poleg tega je za revne učence nabavil tudi 9700 raznih šolskih knjig in jih po Podmladku Rdečega križa razdelil najpotrebnejšim učencem v šolah, Posebno skrb je Rdeči križ posvečal tudi Podmladku RK. Na tečajih za prvo pomoč so higienski aktivi usposobili 462 mladincev, ki so med šolskimi počit nicami delali kot zdravstveni referenti v mladinskih delovnih brigadah. 751 otrok iz Slovenije je lani brezplačno letovalo v raznih kolonijah, poleg tega pa so prejeli najbolj potrebni otroci tudi še obleko in fizkulturne čevlje. Rdeči križ je zlasti pomagal grškim otrokom, ki so pribežali v Jugoslavijo pred mor rho-fašistiČiOT r — -U-tTi, Glavni odbor RKS I je imel lani ob koncu leta v oskrbi 399 j grških otrok, ki prebivajo v treh dobro urejenih domovih. Rdeči križ je razdeljeval tudi pomoč, ki so jo pošiljale organizacije Rdečega križa iz drugih držav ali pa Mednarodni 6klad, Na letni skupščini je bil izvoljen nov 30 članski Glavni odbor s predsednikom Josipom Jerasom na čelu. Za podpredsednika sta bila izvoljena dr. Marijan Ahčin, minister za ljudsko zdravstvo LRS, in Martin Šlibar, učitelj, za tajnico pa je bila izvoljena tov. Milica Fala-tova Izvolili 60 tudi nadzorni odbor in delegate za skupščino Centralnega odbora RK J Ob koncu skupščine so sprejeli resolucijo, ki so jo poslali Ligi društev Rdečega križa in polmeseca v Ženevi, v kateri ostro protestirajo proti vojnemu hujskaštvu imperialističnih držav in izražajo solidarnost z manifestom svetovnega kongresa pristašev miru v Parizu Na skupščini so sprejeli tudi delovno resolucijo, v kateri ugotavljajo, da je treba še bolj skrbeti za množični vpis v tečaje za zdravstvene aktiviste in pomagati pri delu Podmladka Dcseči moramo, da ne bo vasi v Sloveniji, kjer ne bi delal vsaj en tečajnik — pomožni zdravstveni delavec Rdečega križa. Poleg tega poudarja resolucija pomoč šolskim kuhinjam počitniškim kolonijam za siromašno mladino, skrb za dojenčke, noseče martere, pomoč mladinskim domovom. DID-om itd — Z dviganjem zdravstvenega stanja bo Rdeči križ Slovenije doprinašal k skupnim naporom delovnega ljudstva, ki gradi snciil-Vprn Et pna kolesarska dirka PulJ-Beograd |e zaključena V skupnem plasmanu je zmagal Kosta Todorovič (Srbija) pred Poredskim in Strainom Slovenec Franc Podmilščak na 8. mestu Beograd, 9. maja. — Z današnjo 7. etapo je bila zaključena etapna kolesarska dirka >1. maj«, ki je vodila od Pulja preko Slovenije, Hrvatske, Bosne in Hercegovine v Beograd, kjer je bil danes cilj zadnje etape. V skupnem plasmanu je zmagal mladi talentirani srbski kolesar Kosta Todorovič, ki se je uspešno boril in nosil rumeno majico od Zagreba do Beograda. Ekipni zmagovalec pa je postala Hrvatska I, ki je prevzela vodstvo po II. etapi ter ga do konca obdržala. Kratek potek današnje etape. — Po startu, ki je bil zjutraj v LJžicah, se je Branko Bat (H I) že na prvem klancu oddvojil, sledil mu je le Kozlica (P). Za tema dvema sta vozila skupno Poredski in Strain. Na vrhu Crnokosa je bil Bat že za 5 minut pred ostalo skupino kolesarjev, Kozlica pa za 3 minute. Po klancu navzdol se je Poredski sicer nekoliko oddvojil, toda Bata vseeno ni ujel. Bat je na 40 km iz Užic imel že okrog 12 minut prednosti, Kozlica pa okrog 10 minut. Na cilj pol-etape, ki je bil v Valjevu, je vozil kot prvi Branko Bat z nekajminutno razliko pred Kozlico. Ob 13.30 so tekmovalci startali na drugi poletapi, ki je vodila do Beograda, kjer je bil končni cilj vse etapne dirke. Do Obrenovca so tekmovalci vozili počasi ter mirno, predvsem zaradi slabe ceste. Borba se je pričela šele na prvem klancu za Obrenovcem. Ob tej priliki sta pobegnila skupini Poredski in Strain, nato pa še Todorovič in Varga, dočim so ostali tekmovalci vozili v skupini. Na cilj, ki je bil na Terazijah, sta prišla skupno Poredski in Strain, za njima pa Varga in Todorovič. Ostali tekmovalci so prišli na cilj v skupini. Zmagovalec 7. etape je kljub temu — Branko Bat, ki je pridobil veliko prednost na času na poletapi od Tito' 'h Užic do Valjeva. Rezultati 7. etape so naslednji: 1. Bat 6:46,54; 2. Kozlica; 3. Poredski; 4 Strain; 5. Varga; 6. Todorovič; 10. Sellier; 11. Fontanot (oba Trst); 14. Polak; 16. Podmilščak; 24. Godnič; 27. Valant; 30. Rozman. Ko to poročamo, je bil izračunan šele skupni plasman tekmovalcev, ki izgleda takole: 1. Kosta Todorovič (Srbija I) 48: 48,39; 2. Milan Poredski (Hrvatska I) 48:57,50; 3. Anton Strain (Hrvatska I) 49:08,26; 4. Franjo Varga (Partizan I) 49:09,56; 5. Živorad Mičič (Partizan) 49: 25,19; 6. Emil Osrečki (Hrvatska II) 49: 39,50; 7. Rudolf Fontanot (Trst) 50:19,02; 8. Franc Podmilščak (Slovenija) 50: 27,59; 9. Mirko Crnobrnja (Srbija) 50: 38,13; 10. Aleksander Zorič (Srbija I) 50:53,18; 17. Adolf Godnič 52:24,56; 21. Ivan Valant 52:38,35; 24. O-.kar Rozman 53:01,28; 25. Srečko Polak (vsi Slovenija) 53:23,15 itd.. V skupnem plasmanu ekip je zmagala Hrvatska I pred Srbijo I itd. ATLETSKI POKAL FLRJ Enotnost : Železničar (Karlovac) 18:35 Moška atletska ekipa Enotnosti je v nedeljo 8. t. m. gostovala v Karlovcu, kjer je imela za nasprotnika v I. kolu kvalitetnega atletskega pokala tamkajšnjega Železničarja. Čeprav nepopolna, je Enotnost prepričevalno zmagala v vseh disciplinah razen v skoku v višino in dosegla končno stanje točk 68:35 v svojo korist. Na tekmovanju so ljubljanski atleti dosegli nekaj odličnih rezultatov. Najpomembnejši je rezultat Milerja v metu diska, ki je z znamko 46,03 postavil najboljši rezultat v letošnji sezoni. Velik uspeh pa sta dosegla tudi sprinterja Rožman s časom 11,2 in Dolenc z 11,3 v teku na 100 m. Rezultati: 1(10 m: 1, Rožman (E) 11,2; 2. Dolenc (E) 11,3; višina: 1. Podpac (Žel.) 165; 2. Rogoz (Zel.) 160; disk: 1. Miler (E) 46,03 ; 2. Furman (E) 35,11; ■100 m: 1 Oberšek (E) 53,6; 2. Koleno (E) 57,2; daljina: 1. Špan (E) 6,20; 2. Rožman 6,16; krogla: 1. Miler (E) 11,37; 2. Furman (E) .10,82; 1500 m: 1. Radelič (E) 4:30,6; 2. Požun (2); 3000 m: 1. Kovačič (E) 9:38,2; 2. Glonar (E) 9:52,0; 4'-'1C0 m: 1. Enotnost (Dolenc, Rožman, Ko'enc, Oberšek) 46,7; 2. Železničar 48,3. Ustanovljena je Sabliaska zveza Jugoslavije V navzočnosti delegatov Srbije, Hrvatske, Slovenije ter Bosne in Hercegovine je bila v Beogradu ustanovna skupščina Sabljaške zveze Jugoslavije. Skupščina je sprejela zvezna pravila, disciplinski pravilnik, pravila za sabljanje, pravila za sabljaške sodnike ter druge pravilnike po katerih bodo delovali vsi sabljaški klubi. V spreletih sklepih se poudarjala prvenstveno množično pridobivanje članstva v sabljaške klube, dalje naloge vseh sabljaških vodstev v državi, ki naj pravilno izvajajo vzgojo sabljaškega kadra in strokovnega vodstva- Posebna naloga novo ustanovljene zveze bo izvajanje širše in strokovneišo propagande za nadaljnje pridobivanje članstva ter populariziranje eaibljanja. Dolžnost zveze je. da preskrbi materialpa sredstva predvsem rekvizite za izvedbo vseh nalog. Sabljaška zveza bo vzpostavila, sodelovanje z drugimi športnimi zvezami, množičnimi organizacijami, prevsem pa z organizacijami Ljudske mladine. Ob zaključku so izvolili upravni in izvršni odbor zveze. Za predsednika je bil izvoljen Mladen Plavšič, član Centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije. Državna liga odbojke Tekma za prvenstvo zvezne lige v odbojki med ekipama »Mladost« (Zagreb) in »Sarajevo« se je končala z zmago domačih z rezultatom 3:0 (15:5), 15:3 (15:2). Na Kalemegdanu v Beogradu so bile v nedeljo 3 tekme v odbojki II. kola zvezne lige. Pri prvi igri sta so srečali ekipi »Beograda« in »Enotnosti«. »Enotnost« je izšla iz te tekme kot zmagovalka z rezultatom 3:0 (15:9, 15:11, 15:12). Pri drugem srečanju med ekipama »Partizana« in »Poleta« iz Maribora je zmagal »Partizan« s 3:0 (15:11, 15:12, 15:12). Najbolj razburljivo srečanje je bila tretja tekma kluboma »Crvena zvezda in »Spar-takom« iz Subotice. Igra se je končala z rezultatom 3:2 v korist »Crvene zvezde« (15:11, 9:15, 15:10, 15:17, 15:11). Strelski dvoboj Univerza : Elektra V soboto 7. maja je strelska ekipa ljubljansko univerze za letne študentske igre, ki bodo od 18 do 23 v Beogradu priredila tekmo s strelci SD Elektre. Ekipni rezultati ženske: 1. Elektra I. 288 točk, 2. Univerza I. 267 točk, 3. Univerza II. 190 točk, 4. Elektra II. 110 točk. Ekipni rezultati moški: 1. Univerza I. 387 točk, 2. Elektra I. 286 točk, 3. Univerza II. 278 točk, 4. Elektra II. 183 točk. Rezultati posameznikov ženske: 1. Rataj E. 111 točk, 2. Bratuž U. 98 točk, 3. Kastelic E. 95 točk, 4. Visočnik U. 86 točk. 5. Cailho-fer U. 83 točk. Rezultati posameznikov moški: 1. Kuštrin U. 101 točka, 2. Rozman E. 81 točk. 3. Mihler U. SO točk 4. Polh U. 73 točk. 5. Rakčevič U. 70 točk. S tem je mlada strelska družina univerze dosegla svoj prvi uspeh, ki je rezultat sistematičnega treninga. Nov državni rekord v skoku v višino Atlet »Partizana« Dimi tri jeviS je postavil včeraj v Šabcu nov državni rekord v skoku v višino s skokom 191 cm. Prejšnji rekord je bil 189 cm (Vukovič). Domače vesti SKOPLJE. — V Makedonjii so končali 5 dnevno kolesarsko dirko »Okrog Makedonije«, ki so jo priredili na čast kongresa zve ze sindikatov. V skupnem plasmanu je zmagal Aleksander Dimov iz Skoplja v času 27:10,03, drugi pa je bil Dimitar Hristovski (Bitolj). \A/WW\AAAV ■,yWV\AAA/' 'AAAAAAAAAA/^ P&Aofijda Oz fia$i& k&ajev Proslava praznika zmage v krškem okraju. V nedeljo dopoldne so se zbrali v Krškem mladinci — obvezniki predvojaške vzgoje k proslavi praznika zmage in k pregledu doslej doseženih uspehov. Na stadionu Matije Gubca je zbrane mladince v imenu okrajnega komiteja KP Slovenije pozdravil tov. Lojze Vučanjk, za njim pa sta govorila o nalogah mladine v predvoja-ški vzgoji in o letošnjih delovnih akcijah zastopnika JA in okrajnega odbora LMS. Zatem je bilo nagrajenih z denarnimi nagradami 22 komandirjev najboljših centrov predvojške vzgoje, več mladincev pa je pre jelo kn jižne nagrade in pohvale. Svečanost so zaključili s parado, v kateri je sodelovalo (200 obveznikov iz vseh delov krškega okraja, ki so pokazali velik napredek. Popoldne istega dne so frontovci v Leskovcu odprli velik zadružni dom, ki so ga dozidali v surovem stanju. Z delom, pri katerem se je dosedaj poleg zadružnikov najbolj izkazala mladina, bodo nadaljevali, da bo dom čim prej služil svojemu namenu v korist vaščanov. S tem je bil letos v krškem okraju odprt drugi zadnižni dom. T. G. Gimnazija v Kamniku. Odloka ministrstva za prosveto, da se gimnazija v Kamniku postopoma razvije v popolno gimnazijo, sta se mladina in sindikalna podružnica kamniške gimnazije zelo razveselili. Samoiniciativno pripravljajo dijaki pod vodstvom profesorjev učila, ki so bila med vojno poškodovana in izdelujejo nova. Z dohodki pevskega zbora, ki prireja kvalitetne koncerte doma in v okolici, stalno izpopolnjujejo dijaki svojo kniižnico. ki Šteje že nad 6000 knjig. Zapuščeno zemljišče v bližini šolskega poslopja so preuredili v leno fizknltnrno igrišče in pri tem opravili nad 2500 prostovoljnih delovnih ur. Ker vemo. da bi z zvočno aparaturo dvignili efekt prireditev in da bi lahko preko nje prenašali vsem razredom radijske ure. predavanja itd., smo se obrnili s prošnjo za pomoč na VREMENSKO POROČILO HIDROMETEOROLOŠKE SLTTJtBE Stanje dne 9. maja: Področje visokega zračnega pritiska, s središčema nad zapadno in severno Anglijo, Se nadalje raste In ustvarja v zahodni in sred nji Evropi povečini lepo vreme. Vremenska napoved za torek 10 maja: Po večini jasno 9 spremenljivo oblačnostjo. ^Amperatura še ne bo vidno narastla. tovarniške kolektive. Člani sindikata kamniške smodnišnice so nam takoj pomagali in nakazali znesek 30.000 din, s čimer bomo lahko krili celotne stroške ozvočenja. Vsi dijaki kamniške gimnazije so delavcem za to zelo hvaležni. V kratkem bomo imeli v kamniški gimnaziji tudi kino-projektor za ozke filme, s čimer bo omogočen dijakom ogled poučnih filmov. Novo mesto. V nedeljo popoldne je bila v Novem mestu žalna svečanost, ki se je je udeležila velika množica iz mesta in okolice. Prekopali so 27 borcev IV. bataljona Cankarjeve brigade, ki sovpadli leta 1943 na Javorici. Po »Tovorih predstavnikov Partije, JA in ZB se_ je sprevod razvil proti železniški postaji, odkoder so krste nreppljali v Ljubljano. Pokopali jih bodo v skupno grobnico pri Sv. Urhu. M. V. Najboljši mladinski aktiv šole učencev v gospodarstvu iz Hrastnika ic napovedal tekmovanje vsem šolam za ufen-ee v gospodarstvu. — Obveznosti so sprejeli na skupni konferenci na čast rojstnega dneva maršala Tita. Med drugim so sklenili, da bodo organizirali 20 učnih krožkov, imeli eno kulturno prireditev ter v ta namen poživili pevski zbor in ustanovili folklorno skupino. Formirali bodo četo za zvezno akcijo avtomobilskp ceste »Bratstva in enotnosti«, poživili tekmovanje med razredi, vsak mladinec pa bo naredil 5 prostovoljnih ur. S. Š. Otvoritev rdečega kotička sindikalne podružnice v Apačah. Člani sindikalne podrtižnioe okrajne mizarske delavnice v Apačah smo sklenili, da si bomo uredili rdeči kotiček. Člani sindikata so v ta namen prispevali skupno 480 prostovoljnih delovnih ur. Najbolje so se izkazali: Novak Alojz. Franc Lorbek, Semen Joško in Kosi Franc. 2. maja smo rdeči kotiček slovesno odprli. K slovesnosti so se zbrali člani naše podružnice, predsednik in člani OLO Radgone ter tajnik OSS- Predsednik naše podružnice tov. Slaček Franc je otvoril svečanost, se zahvalil članom za požrtvovalno delo, najagilnejše delavce pa nagradil z lepimi knjigami. Tov. Levstik, podpredsednik OLO, pa ! je čestital članom k doseženemu uspe-! hu in razdelili med najboljše delavce j okranje mi7nrnice denarne nnsrade. 1 N. A. DAVISOV POKAL Jugoslavija : Avstrija 4:1 Branovič - Tschaikowsky 6:2, 6:3, 6:4 , Mitič - Rodi 11:9, 5:7, 6:2, 5:7, 8:6 Mednarodni šport MOSKVA. — Mednarodna federacija za dviganje uteži je obvestila komite za fizkul-turo in šport pri ministrskem svetu ZSSR, da je Federacija registrirala 9 svetovnih rekordov v dviganju uteži, ki so jih postavili sovjetski atleti leta 1949. Izvršilni odbor Federacije proučuje sedaj gradivo za potrditev še osmih svetovnih rekordov, ki so jih postavili sovjetski dvigalci uteži leta 1949. BUDIMPEŠTA. — Na plavalnem tekmovanju v Budimpešti so madžarski športniki postavili tri nove rekorde. Eva Novak je preplavala 400 m hrbtno v času 6:09,2 min. Prejšnji rekord je znašal 6:16,2. Vergyaki jo preplaval 300 m prsno v času 4:24,6 min. (prej. rek. 4:26,4 min.), Ilonka Novak je preplavala 400 m prsno v času 6:00,4 min. (prejšnji rekord 6:02,6 min.). NEWHAVEN. — Ameriški plavač Allan Stack je postavil nov svetovni rekord v plavanju na 150 yardov hrbtno. Preplaval je to progo v času 1:09,3 min. LOS ANGELES. — Zmagovalec v teku na 200 m na lanskih olimpijskih igrah ameriški atlet Patton je postavil nov svetovni rekord v teku na 220 yardov. Pretekel je progo v času 20,2 sek. Dosedanji resorder na tej progi je bil Jessy Owens s časom 20,3 sek. Nekaj dni prej je Mell Patton pretekel progo 100 yardov v času 9,1 sek.. kar je tudi bolje od svetovnega rekorda. Ta rezultat pa ne bo priznan, ker je tekmovalcu med tekom pihal veter v hrbet. BUDIMPEŠTA. — Madžarska nogometna reprezentanca je_ premagala včeraj v prijateljski nogometni tekmi avstrijsko reprezentanco z rezultatom 6:1 (3:0). Ša^ov.sko prvenstvo Beograda Beograd, 9. maja. V XI. kolu šahovskega turnirja za prvenstvo Beograda so bili doseženi naslednji rezultati: Trajkovič-Beni remis. NedeljkoviS-Vukovič remis, Janoševič-RadoiSič 0:1. Ivkov-Boži? 1:0, Popovič-Djaja 0:1. Prekinjene so naslednje partije: Kara-klajič - Milič, Gruber - Markovič, Matanovič-Andrič. Partija iz III. kola Tra.ikovič-Popo-vič se je končala z zmago Trajkoviča. Razvrstitev na. tabeli je naslednja: Milič 7 in * 2). Vukovič 6 io1, Ivkov 6 (2). Jano- Mgvic, Matanovič in Trajkovič po 5 in pol (2) itd. Jutri je prost dan. Odigrali bodo samo prefinjene partije iz prejšnjih kol. * AAAA/V* .‘■'AA/sAAAAAAAAAAA/VVNAAAAAAAA/S Mladina novomeškega okraja izpolnjuje sklepe XII. plenuma CK LMJ. — Mladina novomeškega okraja se je po kongresu ideološko precej dvignila, vložila pa je tudi mnogo dela na kulturno prosvetnem področju. Prav tako aktivno sodeluje tudi pri gospodarski borbi na vasi. V mnogih vaseh je mladina pomagala pri ustanavljanju kmetijskih obdelovalnih zadrug, kot n. pr. v Beli Cerkvi. Poljanah. Podhosti itd., kjer imajo mladinci skupno z ostalimi člani kmetijskih obdelovalnih zadrug 14 dnevne študijske sestanke. Veliko je mladina pomagala pri delu zadružnih ekonomi} in naredila na ekonomijah in pri gradnji zadružnih domov že nad 23()0 prostovoljnih delovnih ur. M. V, Nazarje. V petek 6. maja je bila v Nazarjib seja krajevnega sindikalnega sveta. Med drugim so izvolili tudi pripravljalni odbor za ustanovitev SKUD in sklenili, da se bodo člani sindikalne godbe in člani sindikalnega pevskega zbora podružnice LTP-a vključili v SKUD. ki bo nosil ime narodnega heroja Vinka Simončiča-Gašperja. L. F. Sindikalne podružnice Trbovelj Hodo nadaljevale s tekmovanjem, ki so ga sprejele na poziv OSS Kranj, do konca maja. Popularizacijo izvršenega dela za 1. maj so vse podružnice izvršile 100%. Rudarska podružnica in podružnica CRD sta ozvočili vse objekte in tako dnevno obveščali svoje članstvo o dosegi plana ter opozarjali na izostanke, ki škodujejo produkciji. Posebno uspešno pa je bilo doslej delo podružnice OLO Trbovlje, ki je ustanovila rdeči kotiček, kjer ima redni študij ter z nazorno agitacijo prikazuje svoje delo z dnevnimi novicami na stenčasu. Postavili so^ si dramatski krožek, recitacijski krožek in tamburaški orkester. Tudi ostale sindikalne podružnice so v tem času dobro organizirale študijske sestanke, predavanja in rdeče kotičke. S. Š. RAZSTAVA DEL SLOVENSKIH IMPRESIONISTOV JE ODPRTA V MODERNI GALERIJI V LJUBLJANI DNEVNO OD 8-18 OBVESTI LA Poziv! Sindikalna podružnica Kemične tovarne Moste prosi vse sorodnike in znance naslednjih tovarišev: Maverja Stanka, Korenčana Adolfa, Brodnika Jožeta, Oblaka Janeza, Sevšeka Franca, Štrubelj Martina, ki so bili v času okupacije zaposleni v Kemični tovarni Moste in katerih usoda je delovnemu kolektivu imenovanega podjetja neznana, naj javijo podatke pismeno ali ustmeno odboru sindikalne podružnice imenovanega podjetja. — Odbor za postavitev spomenika padlim tovarišem Kemične tovarne Moste. VESTI O hipertenziji in delazmožnostl bo predaval tov profesor dr. Igor Tavčar v petek 13. maja ob 19. uri v predavalnici Interne klinike. Slovensko zdravniško društvo vabi na predavanje vse tovariše zdravnike in me* dicince. Namesto cvetja na grob pokojne Maše Gromove poklanjajo njene prijateljice Rdečemu križu Slovenije 750 din. Iskrena hvala! ŠPZ! Danes obvezna vaja za Trbovlje. 1241 KOHCERTI Na simfoničnem koncertu, ki bo v petek 13. nastopita kot solista dva priznana naša umetnika in sicer violinist Albert Dermelj ter violist Giusto Cappone. Igrata namreč solistična parta v Mozartovi Koncertantni simfoniji. V ostalem so na sporedu Škerjanc, Rih. Strauss in Čajkovski. Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije dirigira Bogo Leskovic. Predprodaja • Knjigarni muzikalij, Kongresni trg. 1209 Koncert za violo, ki ga izvaja umetnik Giusto Cappone bo v sredo 11. maja ob 20. v Filharmoniji. Cappone je odličen umetnik na svojem instrumentu, saj je dobil lansko leto pa tekmovanju v Genevi 4. mesto. Pri nas je že poznan kot solist, zato bo tembolj zanimiv njegov celotni solistični koncert. Na klavirju ga spremlja pianist Pavel Šivic. Predprodaja v Knjigarni muzikalij. Napovedana ponovitev »Faustovega pogubljenja« za soboto 14. t. m. odpade zaradi priprav za dva simfonična koncerta z angleškim pianistom Kendallom Taylorom. Denar za kupljene vstopnice naj občinstvo dvigne v knjigarni DZS, oddelek za muzika-lije. Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije bo v petek 13. in ne sredo 11. maja v unionski dvoirani. Dirigent Bogo Leskovic. 1203 Mladino pa tndl druge opozarjamo na današnji VII. koncert za mladino, ki bo ob 18. v Filharmoniji. Spored izvaja pianist prof. Anton Trost. Sporedi v Knjigarni muzikalij. Opozarjamo na nocojšnji koncert basista Franca Schiffrerja-Navigima, ki bo 20. v Filharmoniji. Odličnega pevca spremlja na klavirju prof. Janko Ravnik. I. del sporeda obsega klasične arije, II. in III. del jugoslovansko in ru,sko pesem. Koncert je v abonmaju. Predprodaja v Knjigami muzikalij. V Kranju bo jutri v sredo zvečer klavirski večer Dubravke Tomšičeve. Tomšičeva je izredno nadarjena pianistka iz šole prof. Zarnikove. Predprodaja je v Kranju. 1245 RADIO Ljubljana, Maribor in Slov, Primorje Poročila so ob: 5.15, 6.20, 12.30, 14.30, 19.30 in 22.00 uri. Slede važnejša oddaje. 5.00_ Pozdrav delovnim ljudem — 6.00 Jutranji koncert — 12.00 Opoldanski koncert 12.45 Igra drž. ruski narod, orkester p. v. Osipova — 13.00 Novobrstje poganja . . . (reportaža iz železniške industrijske šole v Ljubljani) — 13.10 Pester spored orkestralne in solistične glasbe — 14.00 Igra Vaški kvintet — pojeta Božo in Miško — 14.45 Nekaj skladb amerikanskih skladateljev — 15.00 Filmska oddaja — 15.10 Igra violinist Attl-iio Orsini, pri klavirju Pavel Šivic — 18.30 Nekaj skladb za godala — 18.40 Literarna oddaja Primož Trubar — 19.00 Igra orkester Radia Ljubljna p. v. Alija Dermelja — 19.45 Lahka solistična glasba — 20.00 Radijski dnevnik — 20.15 Charles Gounod: »Faust« — opera s plošč — 23.00 Pisan spored do konca oddaje — 23.30 Zaključek oddaje. Radio Ljubljana, Maribor in Slov. Primorje naznanja, da se je ravnatelj-stvo_ Radia Ljubljana preselilo iz dosedanjih prostorov na Cankarjevi cesti št. 4, v nove prostore Radiodoma v Tavčarjevi ulioj št. 17. Vsi dopisi naj ee naslavljajo na novi naslov. 0 0 l A S I RISARJA za izdelavo grafikona tabel, shem in slično išče za honorarno delo Gospodarska fakulteta univerze v Ljubljani, Gregorčičeva 27. Osebni dogovor v sekretariatu fakulteto. 1247 2li SOBNO STANOVANJE s kopalnico v Mariboru zamenjam za enako v Beogradu. Gornik Anica, Dvoršakova 14, Maribor. 787 IZJAVA. Podpisana Nusdorfer Marija, Verje St. 145, p Medvode, izjavljam, da ni resnica, da bi bil Kajzar Franc kriv smrti mojega prvega moža Zajc Matevža. Obljubljam, da mu tega ne bom več očitala. Obžalujem in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. — Nusdorfer Marija. 1238 ■»■■■■■■■»■■■■■■■□■■»■■■■■■■■■■■■■■■■a TOVARNA ZA PROIZVODNJO KEMIČNIH IZDELKOV CELJE SPOROČA, da sprejema poslovne obiske dnevno le od 10. do 12. ure. Vse brezpomembne obiske tudi med tem časom, bomo odklonilil Mestni ljudski odbor, Poverjeništvo za turizem in gostinstvo razpisuje natečaj za osnutek naslovne strani »Vodiča po Ljubljani«. Naslovna stran naj odgovarja vsebini »Vodiča«, ki bo prikazal Ljubljano kot kulturno, gospodarsko in politično sredi šče Slovenije, središče NOB in središče turizma v Sloveniji. Te značilnosti naj bodo na naslovni strani grafično umetniško rešene. Poverjeništvo razpisuje prvo nagrado v znesku din 5.000.— in dve drugi nagradi po drn 2.000.—. Poverjeništvo ei pridružuje pravico odkupa nenagrajenih osnutkov. Osnutke, označene z gesli, je poslati do 20. junija t. 1. na Poverjeništvo za turizem in gostinstvo MLO, Ljubljane. V priloženih zapečatenih kuvertah, označenih z gesli, naj bodo imena in naslovi pošiljalcev. Najdeni predmeti Pri odseku za notranje zadeve v Kamniku so nahajajo naslednji najdeni predmeta: moško dvokolo, žt. okvirja 1239951, žensko dvokolo, št. okvirja 8182, 1 motorska 350X19, moško dvokolo znamke Wanderer st. okvirja 1281002, 1 moško dvokolo št. okv. 6187934. Na cesti Vransko—Domžale je _ bila najdena, vreča čebule, 1 avto-guma Univer-zale 7.50-20, na gumi je znak L 1161, in 35 m sive podloge za moške obleke. . .. Lastniki najdenih predmetov naj se javijo z dokazi o lastništvu pri navedenem odseku. — Okrajni ljudski odbor Kamnik. PRESKRBA MLO — poverjeništvo za trgovino in prt" skrbo v Ljubljani opozarja vse ustanove W urade ter ulične pooblaščence, da takoj re* klamirajo živilske nakaznice za .svoje de-lavce in nameščence za mesic maj na pristojnem RLO oz. KLO Polju in sicer v terminih: 1. do vključno 12. maja 2. do vključno 17. maja 3. do vkjučno 22. maja Za reklamacije se predloži potrošniško PO" trdilo, pri novorojencih potrdilo o rojstvu, pri novo-priseljenih prijavo potrošnika. P°' sebej opozarjamo na potrošnike, ki so se kat' neje vključili v delovni odnos. Zanje ib®' rajo ustanovo oz. podjetja izstaviti potidu® z navedbo datuma vstopa, predlog za kate-gorijo nakaznice ter opombo, da v dotične® mesecu ni prejel živilske nakaznice. VsaJUj nova vključitev pa mora biti potrjena Poverjeništva za delo MLO, — Uprava s* delovno silo v Delavskem domu. .. Opozorilo velja za vse reklamacije živii" skih nakaznic, kakor tudi industrijski#' RLO-i oz. KLO Polje ne bodo sprejemali kakih reklamacij v drugih terminih in breI zgoraj omenjenih potrdil. Ob tej priliki opozarjamo podjetja in u|t&' nove, da v spisek za meseo junij ne maa«0 nepopolno zaposlene (honorarne) uslužbenk’ kateri prejmejo nakaznice preko ulice. tako so izvzeti iz spiska dijaki, stari 14 let (LD) ter družinski člani n. pr.: rarni osebni in družinski upokojenci, teW' niki in gospodinjske pomočnice. Iz spi®*: se izločijo tudi vsi družinski člani delaje®’ in nameščencev, ki stanujejo izven lo*1 ljane. „ Tiskovine za sestavo spiskov, rekapitnla® in prijav prejmejo podjetja jutri na RLU' oz. KLO Polju in jih izpolnjene oddajo ’ dvojniku pristojnemu ELO oz. KLO Polju vključno 15. maja 1949. VESTI IZ MfiRIBORl Danes ob 20. uri predava tov. Frelih filmski tehniki«. Dežurna lekarna: torek, 10. maja: I. mest' na lekarna, Partizanska c. 1. GLEDALIŠČE DKAMA — LJUBLJANA Torek, 10. ob 20: Pucova: »Ogenj in pepel1. Zaključena predstava za sindikate. Sreda, 11. ob 20: Gribojedov: »Gorje pamet' nemu«. Abonma E. Četrtek, 12. zaprto. Opozarjamo abonente reda D, ki so P^' zrli svojo abonma predstavo »Ogenj in Pc.; pel« v torek 3. t. m., da imajo pri današu)1 sindikalni predstavi »Ognja in pepela« moz' nost videti to delo. OPERA Torek, 10. ob 20: Linhart: »Županova Micka1' Smole: »Varh«. Prireditev terena Kolezu"! Igrajo slušatelji Akademije za igralsK0 umetnost. Petek, 13. ob 20: Janaček: Jenufa«. Ab011 ma D. Za današnjo predstavo Zupanove Mici« >'! v arha bodo vstopnice v prodaji v 0?crB blagajni danes dopoldne od 10—iz urt>. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE 1 Mestni dom Torok, 10. maja ob 20: Lillian Hollman: ’S°’ bilice«. Četrtek, 12. maja ob 20: Lillian Hollm2®' »Kobilice«. Sobota, 14. maja ob 20: Lillian Hollffl8 »Kobilice«. Nedelja. 15. maja ob 15: Lillian HollIBfl,1' »Kobilice«, popoldanska predstava. Predprodaja vstopnic pri Državni za'°.a' oddelek za muzikalije. Kongresni trg v‘ Addie bo to pot igrala Anka Grgurevič®^8' KUD »FRAN LEVSTIK« VIC Prosvetni dom Sreda, 11. 5. ob 20: J. Aleševa: »Sosedovi*' igrokaz v 3. dej. Tekmovanje v okviru gledaliških skup1" MLO Ljubljana. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Sreda, 11. maja ob 20: Klavirski večer no pianistke Dubravko Tomšič iz LJ1111 ljane. .... Četrtek, 12. maja ob 20: C. Goldoni: »Hib18 zdrahe«. ., Nedelja, 15. maja ob 17: C. Goldoni: »KlB ško zdrahe«. KINO QEX0 LJUBLJANA UNION: Ameriški film »Vel$' diktator« (brez tednika). , MOSKVA: Angleški film »Niklavs Nikloj??5 (brez tednika). — Predstave ob 16.15, l8' tn 20.15. SLOGA: Angleški film »Niklavs Nikl®2'»(i (brez tednika). — Predstave ob 15.30, in 19.30. „ LETNI TIVOLI: Sovjetski film »Povcs* > pravom človeku«, tednik. — Predstava 20. , .< TRIGLAV: Francoski film »Nesrečniki. dol, tednik. — Predstava ob 20. „ SISKA: Francoski film »Nesrečniki«. I- tednik. — Predstava ob 20. MARIBOR PARTIZAN: »Teden slovensk«^ filma<< program C — Naš film, Prešerfl°,e. proslava 1949, Med Zagorskimi rudarji* sen med trtami. UDARNIK: Program D — Naš film, nik 30, Drama, V borbi za plan. — ” stavo ob 16.30, 18.30 in 20.30 „ CELJE METROPOL: »Teden slovenskf* filma«, program A — Naš film, II. kont* KPS. Tisk in partizani. j!, DOM: Program B - Naš film, Obzornik Boi proti TBO. Slovensko Primorje-KRANJ MESTNI: Švedski film »Ko livade«, tednik. PTUJ: Francoski film »Fantastična 81 nija«, tednik 11943' Osmrtnica Umrl jo naš dragi mož. v Venčeslav Lestan, kontrolor drž. j tih0 pokoju. V krogu svojcev smo ga pokopali. — Mirou pri Gorici. 9. maja — Žalujoči ostali. Zahvala . Vsem tistim, ki 00 izkazali nioji * teri Mihaeli Iluth - Rasinger zadn10 jjl cvetjem, jo spremili na njen tihi kivije03 dom in mi oh teh bridkih stali ob strani, izrekam najtopleje” mate£" Naj ostane spomin na tako plemeni ^ 1/juJ' vzgojiteljico vsem svetal in Neut^J Ijana - Podkoren 5. maja 194»' T ostv lažljiva hčerka Nuša Mašketova svojci. Ureja uredniški odbor. — Odgovorni n rednik Dušan Bole. — Naslov štva: Kopitarjeva 6. — Uprava: Kopit;; "va 2. — Telefon uredništva ,n_,JrsI,e^ 52-61 do 52-65. Telefon narocni-rkef, oddelka 30-30. - Telefon oddelka 36-85. — šte\. vpk. računa 6-90601-0.