Poštnina plačana v gof ovlnl. Leto XI., št„ 166 Ljubljana, nedelja 20. julija 1930 DRŽAVNO TOŽILSTVO v UUM Dosio .20.VB.S90- i ' Cena t Din 1930- ------- pri! Upravništvo: Ljubljar ,ei, Knafljeva ulica 5. — Telefon št 3122, 3123, 3124. 3125. 3126. Inseratni oddelek: Ljc ibJ. jana, Prešer. nova ulica 4. — Telefon št. 2492, Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — telefon št 2455. Podružnica Celje: kocenova ulica št 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt ček . zavodih: Ljub« ljana št. 11.84 >; Praha čislo 78.180: Wien 6t 105 241. ilfffllHBHi Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122. 3123. 3124. 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te« lefon št 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova uL 3. Telefon St. 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pa tarifa. looo žrtev tajfuna Nad Japo nsko je divjal strahovit tajfun, ki je opustošil cvetoče pokrajine in mesta ter povzročil nad 20 milijonov škode Tokijo, 19- julija, d. Tajfun, ki divja od včeraj na' i zapadnim delom Japonske z nezmanjšano silo, je zahteval mnogo človeških ž rtev ter je povzročil velikansko škodo. V Fukuoate in drugih mestih se j e zrušilo več sto hiš. V Fukuoate je - vihar zrušil veliko ribjo tržnico. Mnoj ;o oseb je ostalo pod ruševinami. Dos;edaj so potegnili izpod ruševin 12 rr\rtvih. V velikih skrbeh so zaradi usode parnika »K arei Maru«. Domnevajo, da se je parnik, ki je imel na krovu 90 potnikov, p otopil. Potopilo se je tudi več manjši\i ladij. Telefonske in brzojavne zveze so popolnoma prekinjene. Število mrtvih bo zelo veliko. Po prvih vesteh je tajfun posebno divj?,l nad mesti Nagasaki, Takošima in Tšuijima, kjer je porušil več sto hiš in izijuval na tisoče dreves. Iz Fusana poročajo, da divja orkan še vedno z ne-zm anjšano silo ter da je že dosedaj napravil neprecenljivo škodo. Pri Kokuri v okraju Mogi je zagrabil tajfun neki osebni vlak ter ga vrgel iz tirov. Pod razvalinami razbitih vagonov je pokopanih večje število ljudi, od katerih so doslej rešili šele 11 težko ranjenih oseb, ker je skoro sleherna reševalna akcija onemogočena zaradi silovitega orkana. Tokijo, 19. julija, s. Nad Nagasakijem in okolico je divjal strašen tajfun. Več tisoč oseb je ostalo brez strehe. Obstoji bojazen, da je večje število ljudi utonilo v morju. 8 obrežnih ladij jn 83 motornih čolnov se je potopilo. Železniška proga je težko poškodovana. Med prebivalstvom na obali je zahteval tajfun več sto človeških žrtev. Celokupno škodo cenijo približno na 20 milijonov yenov. London, 19. julija, g. Zadnje vesti iz Japonske o tajfunski katastrofi poročajo, da je bila to najstrašnejša katastrofa v zadnjih 40. letih. Tajfun je povzročil velikansko škodo ter je na več sto kilometrov opustošil cvetoča ozem-lja^ Število človeških žrtev Je izredno veliko ter se ceni nad 1000. V enem samem kraju je zaradi viharja izgubilo življenje skoraj 300 oseb. Več sto hiš se je zrušilo ter pokopalo pod seboj prebivalce. Nad 100 ribiških bark se je potopilo ali pa jih pogrešajo. O parni-ku »Maru«, ki je imel na krovu 100 oseb, manjka še vedno vsaka sled. Protikomunistični pokret na Finskem ln Estonskem Estonski seljaki snujejo zelene garde, ki bodo marširale proti Revalu in zahtevale od vlade, da zatre komuniste — Sovjetski protest v Helsingfcrsu Reval, 19. julija, d. Med'estonskimi poljedelci je opažati poslednje čase protikomu-nistični pokret, ki sliči povsem lappovske-mu na Finskem. Po vseh estonskih selih ustanavljajo seljaške zelene garde, ki so si stavile za cilj v najkrajšem času iztrebiti komunizem v Estonski. Prišlo je v mnogih krajih že do pogromov proti komunistom, ki jih seljaki odpuščajo iz službe. Odpuščeni komunisti odhajajo v Reval, kjer iščejo pomoči pri vodstvu komunistične stranke. Na Estonsko je prišlo tudi nekaj organizatorjev lappovskega pokreta, ki izdelujejo z voditelji estonskih zelenih gard načrt za pohod na Reval, kjer bodo zahtevali od vlade, da nastopi s sličnimi odredbami proti komunistom, kakor finska vlada. Na Finskem je položaj nespremenjen ter je pričela vlada že z izvajanjem zakona proti komunistom. Veliko število komunistov je bilo aretiranih. Izvršene so bile tudi preiskave v socialističnih organizacijah, v katerih so poskušali komunistični emisarji rovariti proti oficijelnemu vodstvu finskih socialistov, ki odobravajo borbo proti komunistom. Zaradi odločnega nastopa proti komunistom je poslala moskovska vlada finski vladi noto, v kateri protestira zavoljo preganjanja komunistov in ker izganjajo finske oblasti odličnejše finske komuniste kratkomalo preko državne meje v sovjetsko Rusijo. Helsingsfors, 19. julija, g. Neznani storilci so danes ponoči napadli prvega podpredsednika finskega državnega zbora, bivšega socialdemokratskega župana mesta Tammerforda, ki je bil na potu iz Helsingsforsa domov. Od tedaj manjka o njem vsaka sled. Domneva se, da so ga odpeljali člani »Lappa«. Seljaški upor v Bukovini Protižidovski demonstranti so pričeli na pobudo duhovnikov napadati tudi oblasti — Dementi rumunske vlade Bukarešta. 19. julija, s. Protižidovski pokret se obrača sedaj tudi proti oblastem. Duhovniki v okolici Borse romajo nz kraja v kraj ter oznanjajo, da nastopa vlada skupno z židi in imovitejšimi sloji. Kmetje imajo dolžnost, da se proti temu borijo. Kmetje so se oborožili s kosami in kerpelj-ci ter so se utaborili pri Recege. Prihajajoči kmetje plenijo trgovine in industrije. Bukarešta, 18. julija. AA. Neki tuji listi so prinesli vest, da je položaj v Bukovini in Besarabiji zaradi protižidovskega pokreta zelo resen. Dostavili so, da je v teh pro- vincah nevarnost še od prejšnjih nemirov in da je protižidovska organizacija »Želez na garda« začela pohod na Bukovino. Vse te vesti so popolnoma izmišljene. Protisemistki pokret v Bukovini in ostalih manjših mestih Besarabije je docela prestal, za kar gre hvala upravnim ukrepom, ki jih je izvedel minister notranjih zadev. V zadnjih 10 dneh niso zabeležili niti enega incidenta. Pohod društva >Ze-lezna garda« je prepovedan, Povsod vladata red in mir. Blok industrijsko-poljedelskih držav Zanimiv predlog lista »Deutsche Landpost« — V novi gospodarski zajednici naj bi se združila Nemčija, Češkoslovaška in Avstrija Praga, 19. julija, AA. »Deatsche Landpost« meni, da mora Mala antanta še dalje obstati navzlic temu, da je bila sklenjena gospodarska pogodba med Jugoslavijo in Rumuniio. Vendar bi bilo dobro, da Češkoslovaška zavzema dvojno gospodarsko stališče, kakor so ga zavzele tudi države srednje Evrope. Madžarska, Jugoslavija, Rumunija in Poljska so brez dvoma izključno poljedelske države, ki imajo zelo malo interesa za industrijski izvoz, dočim so Nemčija, Avstrija in Češkoslovaška iste važnosti, ker so to poljedelsko-industrijske države. Tem trem državam je prav tako važen izvoz poljedelsKih pridelkov kakor industrijskih. Toda ker je poljedelska kriza v vseh teh treh državah skoro enako velika, ni nikake načelne razlike v načinu, kako naj se dobi izhod za blago, da se zmanjša kriza. Ce upoštevamo to dejstvo, bi bilo dobro vzeti v račun vse ono kar ostale srednje-evropske države utegne postavljati proti agrarnemu bloku Agrarne reforme cerkvenih posestev v Grčiji Atene, 19. julija. AA. Po najnovejših vesteh kaže, da je med cerkvijo in državo na Gjškem prišlo do sporazuma, ker je država pristala na izpopolnitev zahtev cerkve- glede postavljanja cerkvenih dostojanstvenikov za odbore za likvidacijo. Atenski mitropolit m vrhovni poglavar grške pravoslavne cerkve Hrisostom je posetil danes ministra prosve-. te in vere Papandra, ki je z njim dosegel popoln sporazum v vprašanju likvidacije cerkvenih imetij. Sklenjeno je bilo, da se likvidacija cerkvenih imetij izvrši v roki 4 let. Grozen samomor Weimar, 19. julija g. Na grozoten način Je izvršil samomor direktor tukajšnje topilnice Oskar Wotzold. Vrgel se je v veliki kotel, v katerem je bilo raztopljeno železo. Zgorel je v par sekundah. Wotzold je izvršil samomor nazbrže zaradi živčne bo- j lezni. J Odločne dijakinje Kalkuta, 19. julija g. Pri šolarski stavki v kalkuti je bilo 17 dijakinj, ki so ostale na straži, aretiranih ter v policijskem vo= zu odpeljane v oddaljeno predmestje Kal* . l!f' J5-"- pr0ti tej aret3cij'i je sku= Milo 300 dijaKinj napasti .šolske poslopje i Služ-bene Novine« objavljajo novi zakon o prometnem osobju, ki stopa s tem v veljavo; dalje objavljajo »Službene Novine« tudi zakon o d a/v enih olajšavah za hotelsko industrijo. Proste službe za gradbene inženjerje Beograd, 19. julija. AA. Ministrstvo za zgradbe nameraiva sprejeti v službo večje število gradbenih inženjerjev in arhitektov. Zainteresirani se pozivajo, da se prijavijo pri personalnem odseku s potrebnima dokumenti po čl. 12 uradniškega zakona. Vsa ostala uradniška, zvaničniška in stažiteiljeka mesta so zasedena ter se prošnje za ta mesta v ministrstvu ne bodo jemale v pretres. Tudi »Zeta« v malih škatlicah Beograd, 19. julija AA. Uprarva državnih monopolov je uvedla, nove zavojčke cigaret »Zeta« v omotih po 20 komadov. Novi zavojčki pridejo v promet najprej v Beogradu, nato pa v vsej ostali državi. Nad štirideset tisoč gasilcev v Jugoslaviji Kako so organiziram slovenski in drugi jugoslovenski gasil« — Gasilstvo v Sloveniji je najbolj razvito — Priprave za veliki kongres slovanskih gasilcev v Ljubljani Veliki slovanski gasilski kongres, ki se bo vršil v začetku avgusta v Ljub Ijani in o katerem smo že večkrat pisali, organizira in pripravlja Jugoslovanska gasilska zveza v Ljubljani. Zato ne bo odveč, ako ob tej priliki pogledamo, kako je nastala in kako deluje ta velika organizacija, ki je gotovo ena najmočnejših in najvažnejših, kar jih deluje na našem ozemlju. Jugoslovenska gasilska zveza uua) je bila ustanovljena s sedežem v Ljubljani leta 1919. po temeljitih pripravah in predvsem po prizadevanju pokojnega ravnatelja magistratnega vojaškega urada, nepozabnega in velezaslužnega organizatorja slovenskega gasilstva, Franca Barleta, ki je bil zvezi od ustanovitve do svoje prerane smrti tudi starosta. On je sestavil prva društvena, župna in zvezna pravila ter pravilnike za vse odseke; združil je pod skupnim vodstvom obe dotedanji vrhovni slovenski gasilski organizaciji, leta 18S8. ustanovljeno Slovensko deželno zvezo prostovoljnih gasilskih društev na Kranjskem in Zvezo slovenskih prostovoljnih gasilskih društev na Spodnjem Štajerskem. Nova gasilska organizacija je pričela takoj z intenzivnim delovanjem ter ga razširila tudi na Prekmurje, kjer je pristopilo k zvezi nad 100 društev. Po dolgotrajnih pogajanjih so se končno odločila za vstop v zvezo tudi društva prej po-nemčenih trgov in mest, ki so še do nedavna odklanjala vsako misel na sodelovanje z ZG Z. Na podlagi doseženega sporazuma so vstopila v zvezo tekom letošnjega leta med drugimi tudi močna in dobro organizirana prostovoljna gasilska društva iz Celja, Maribora in Ptuja, izven JGZ pa so ostala še vedno gasilska društva v kočevskem srezu in nekaj madžarsko orientiranih društev v Prekmurju. JGZ šteje danes po 11 letnem obstoju 39 žup in 675 društev s skupno nad 22.000 rednih članov. Na prvem ustanovnem občnem zboru JGZ so bili izvoljeni poleg staroste Franca Barleta za prvega podstarosto dr. Bergmann, zdravnik iz Žalca, za drugega podstarosto Josip Turk iz Ljubljane, za poslovodjo Janko Hojan in za njegovega namestnika Franc Pri-stovšek iz Žalca, za prisednike pa Julij Slapšak in Ivan Rakoše. Izpraznjeno mesto prvega podstaroste je zasedel po dr. Bergmannovi smrti poštni kontrolor iz Celja Jernej Vengust. Ta odbor je nad vse uspešno deloval do devete redne skupščine 15. junija 1926, ko je bil izvoljen kot naslednik umrlega Franca Barleta za starosto dolgoletni zaslužni gasilski organizator in prvoboritelj gasilskega pokreta med Slovenci Josip Turk, posestnik v Ljubljani, njegovo mesto prvega podstaroste pa je zasedel Musek Ljudevit. upravitelj osnovne šole v Št. Vidu pri Ptuju. Tajniške posle je po odstopiv-šem tajniku Hojanu opravljal blagajnik Franc Pristovšek, kateremu je bil dodeljen v pomoč Stane Pristovšek do novih volitev v starešinstvo. Namestnika sedanjega tajnika, odnosno blagajnika sta Zdravko Mikuž in Ivan Bre-skvar, prisednika pa Ivan Rakoše in Geza Vezer. JGZ nadzoruje delovanje vseh v zvezi včlanjenih gasilskih žup in društev ter prireja redne vaditeljske tečaje in predavanja za izobrazbo društvenih tajnikov in blagajnikov. Posebno pozornost posveča tudi tehnični izvež-banosti, organizaciji in opremi gasilskih društev in skrbi za to, da so vsa društva kar najbolj pripravljena za težko in odgovorno gasilsko delo. V okrilju zveze je bila ustanovljena leta 1926. pomožna socijalna organizacija »Samopomoč«, ki je doslej že zbrala med zavednim članstvom ter razdelila med dediče 146 preminulih gasilcev nad 442.000 Din posmrtnim Po mnogoletnih pripravah in pogajanjih, za katere je izšla inicijativa zopet od nepozabnega Barleta, se je lani 8. decembra ustanovil »Državni vatro-gasni savez kraljevine Jugoslavije«, katerega predsednik bo Marijan pl. Heržič iz Djakova in I. podpredsednik Jernej Vengust iz Celja. Pravila saveza še niso odobrena; zato še ni mogel začeti s poslovanjem. V "kongresnih dneh odkrije hvaležno gasilstvo JGZ svojemu prvemu starosti Barletu lep nagrobni spomenik pri Sv. Križu. * Poleg Jugoslovenske gasilske zveze obstoje v Jugoslaviji še tri samostojne vrhovne gasilske organizacije. V Zagrebu ima svoj sedež »Zajednica hrvat-sko-slovanskih dobrovoljnih vatrogas-nih društava«. Zajednica je bila ustanovljena leta 1876. ter šteje sedaj 298 društev s 13.500 organiziranimi člani. Izdaja štirinajstdnevnik »Vatrogasni Vjesnik«, ki ga že dolga leta urejuje Mirko Kolarič s pomočjo staroste za-. jednice Marijana Heržič- Topuskoga. Od leta 1909. izdaja tudi »Vatrogasni kalendar«. V Srbiji je bilo gasilstvo pred vojno razvito le v večjih mestih; z intenzivnim organiziranjem ter snovanjem gasilskih društev po deželi so pričeli šale po vojni. Glavni gasilski delavec v Sr- biji je inž. Ladislav Trčka, upravnik sladkorne tovarne v Čupriji, ki je položil leta 1927. temelje »Zajednici požarnih družina za Srbiju i Južnu Srbiju«, ta organizacija šteje sedaj okoli 40 društev s 3000 člani. Sedež ji je v Kra-gujevcu. Počasi napreduje gasilstvo tudi v Bosni in Hercegovini, kjer je bil leta 1926. ustanovljen pod predsedstvom Iliie Pintarja »»Savez vatrogasnih društava i četa za Bosnu i Hercegovinu«. Savez izdaja mesečnik »Vatrogasni glasnik« ter šteje 29 društev s 1500 člani. Poleg tega so še dalmatinska in črnogorska gasilska društva, ki štejejo nekaj nad 800 članov, ki pa niso organizirana v kaki skupni organizaciji. Gotovo pa bodo tudi ta pristopila na ta ali oni način v novo osnovani »Državni vatrogasni savet«. Velike priprave za gasilski kongres Kongresni odbor JGZ sprejema še ved« no nove prijave posameznih društev in delegacij za udeležbo pri velikih gasilskih svečanostih v Ljubljani. Tako je sporočila tudi federacija angleških poklicnih gasil« cev, da se bo udeležila z deputacijo prire« ditev in sodelovala v sprevodu, dočim se je »Federacija angleških prostovoljnih ga» silcev« oprostila, da ne more poslati de« legacije zaradi velikih svečanosti, ki se bodo vršile istočasno v Angliji. Pač pa sporoča JGZ tople pozdrave z željo, da se gasilski pokret med Jugosloveni kar najbolj razvije. Po dosedanjih prijavah se bo udeležilo ljubljanskih svečanosti okrog 2000 gasilcev iz inozemskih evropskih dr« žav. Slavnostnega sprevoda gasilcev, ki se bo vršil po glavnih ljubljanskih ulicah, se bo udeležilo okoli 10.000 uniformiranih gasil« cev in kakih 2000 neuniformiranih z gasil« skimi znaki. Sprevod bo eden najmogoč« nejših v Ljubljani po vsesokolskem zletu. V nedeljo popoldne 3. avgusta se bo vršila revija našega gasilstva na športnem igrišču »Ilirije«, kjer bodo pokazali zbra« nemu občinstvu gasilci svojo izvežbanost in pripravljenost z najrazličnejšimi orodni« mi vajami in gasilskimi nastopi. Višek na« stopa pa bodo vsekakor skupne proste vaje s sekiricami, ki jih ie navežbal načel« nik tehničnega odseka g. Milko Hojan. Posebno zanimiv bo tudi nastop sama« ritanske čete, k? jo je organiziral mestni fizik dr. Rus in ki bo demonstrirala reše« valno akciio v slučaju eksplozije plina v rudniku. Na igrišču bo zgrajen poseben vhod v rudarski rov, v katerega bodo od« šli rudarji TPD v polni rudarski opremi. Pred vhodom v rudnik bo stal na straži rudar, ki bo potem, ko bo čul iz rova de« tonacijo. obvestil samaritansko četo. da so v rovu eksplodirali jamski plini. Po nje« govem obvestilu bo dospela pred rov sa« maritanska četa, ki bo opremi iena s plin« skimi_ maskami ter vsemi tehničnimi pripo« močki za reševanje rudarjev; pričela bo' z reševalnim delom. Na velesejmskem prostoru so že tudi pričeli z aranžiranjem prostorov gasilske in umetniške razstave, ki bo odprta od 8. zjutraj na do 18. ure. Razstava bo nudila verno sliko razvoja našega gasilstva od njegovih prvih početkov pa do današnjih modernih tehničnih pripomočkov gasilstva v borbi z ognjem Po zatvoritvi razstave ob 18. se bo vršila sleherni večer na vese« ličnem prostoru poleg razstave gasilska veselica. Zopet nesreča na gaštejskem klancu Kranj, 19. julija. Ni dolgo, kar so listi poročali obširno o smrtni nesreči posestnika Remca iz Prim-skovega, ki se je zaletel s kolesom na gastejskem klancu v avtomobil in se smrino ponesrečil. Danes ob 4:15 popoldne se je ponesrečil v povsem enakih okoliščinah zopet neki kolesar. Z vso hitrostjo je vozil s kolesom navzdol po' dolgem ravnem gastejskem klancu, ki napravlja v spodnjem delu oster ovinek preko železniške proge. V tem hipu mu je privozil nasproti avtomobil, ki ga j«? šofiral lastnik Evgen Hausch, direktor iz Bačke Topole. Čeprav je vozil pravilno na desni strani, se mu kolesar, ki je vozil po klancu navzdol z vso hitrostjo, ni mogel več umakniti V trenutku je zadel ob avtomobil, da je razbil levi blatnik in treščil tudi v avtomobilsko svetilko, ki se je razbila. Kolesar je po strahovitem sunku odletel v velikem loku preko ceste na stran ter obležsl nezavesten v krvi. Takoj so prihiteli na pomoč ljudje, ki so telefonično poklicali kranjsko rešilno postajo. Na mesto nesreče je kmalu nato prispel rešilni avto. V tem času je prihitel tudi šmartinski župnik g. Šare, ki je mazilil nezavestnega kolesarja s sv. oljem. Nato so ponesrečenca odpeljali z avtom v Kranj ha riešilni oddelek gasilskega društva. Zdravnik je ugotovil hude notranje poškodbe in pretresene možgane. Zaradi smrtne nevarnosti je prepovedal prevoz ponesrečenca v ljubljansko bolnico. Ponesrečeni kolesar se zvečer še ni zavedel in so vsak hip pričakovali njegove smrti. Identitete niso mogli ugotoviti. Našli so pri njem samo neki naročilni listek, na podlagi katerega sklepajo, da je voznik Janez Malovrh iz Bukovega vrha, občina Poljane nad škofjo Loko. Razen tega so našli pri njem masno knjižico in nekaj denarja. Najbrž je bil danes namenjen na Brezje. Nesrečo je pripisati zgolj kolesarjevi neprevidnosti, kar naj bo resen opomin vsem kolesarjem, ki večji del bas po gaštejskem klancu drve z vso hitrostjo. Nesreča »e je pripetila prav na istem mestu, kakor zadnjič posestniku Remcu, čeprav je sedaj pregled preko spodnjega ovinka neoviran, ker je železniSka direkcija kmalu po Rsmčevi nesreči odstranila barako. Na mestu nesreča se je zbralo mnogo občinstva in je tragični dogodek zbudil seveda v Kranju v ve-čerrib urah veliko senzacijo. Podrobnosti o strašni nevihti na Gorenjskem Nenavadno divjanje in pustošenje viharja — Povprečna cenitev velike škode — Stražišče z okolico najbolj prizadeto Krani, 19. Julija. Snočnje katastrofalno neurje je napravilo ogromno škodo v mestu in okolici, kolikor jo je zajel v svoj pogubonosen objem Šele današnji krasni dan je omogočil splošen pregled, o katerm pa ie izčrpneje poročal že današnji »Slovenski Narod« iz Kranj?. Vihar je pridrvel od Sv. Jošta od jugo-zapadne smeri nad teritorijem občine Stražišče, ter zadel ob Smarjetno goro. Ob njej se ie vihar cepil v dve smeri, in sicer preko Gorenje Save čez severni del Ko-krškega predmestja, preko kranjskega polja mimo gradu Prevoje do posestva grada Brdo in do Suhe. Pas vihre je bil zelo ozek, toda deloval je s tako silnimi vrtinci, da so v gozdu poleg Brda v širini kakih 50 m izruvali in zmetali po tleh skoro 100 velikih smrek, kakor bi jih porezal. Večina smrek, med njimi okrog pol metra debele, je bila zruvana s koreninami vred. deloma pa jih je v spodnjem delu kar prelomilo in polomljeni del odneslo naprej. Drugi pas vihre pa ie šel preko mesta, zlasti preko Pungrata, preko vasi Huje, Klanec, Primskovo. Britof, Gorenje. Visoko. Med obema pasovoma ležeča vas Pre-doslje ie ostala od vihre skoro nedotaknjena. Enako vihra ni zadela na južni strani Mavčiče, Šenčur, na severni strani pa Strževo, Naklo, Kokrico. Po poročilih iz ostalih krajev kaor z Jezerskega je tamkaj povsod močno lilo toda brez viharja. Škode se danes ne more povsem oceniti. V okolici bodo šele te dni cenile posebne občinske cenilne komisije škodo na žitu, sadju, drevju in gozdovih. 2e danes se ceni celokupna škoda v mestu in okolici nad 2 in pol milijona Din Samo kozolcev, ki so bili napolnjeni z žitom, je vihar prevrgel, razmetal in polomil nad 150. Najbolj sta prizadeti vas Huje in občina Stražišče. Strehe kozolcev je odnašalo po trideset metrov daleč. Velik del škode odpade tudi na drevje, sadno po vrtovih in na gozdno. Samo enemu posestniku na Hujah je vihar zruval skoro 50 sadnih dreves. V nekaterih gozdovih je poškodovanih in zruvanih dreves do ene četrtine popolnoma. V mestu je vilfer povzročil veliko škodo na šipah. Samo na teh je škode skoro pol milijona Din. Na nekaterih stavbah je bilo razbitih do 100 in še več šip. Zlasti trpijo poslopja sreskega načelstva, drž. gimnazije in tovarne Pollak d. d. Tekstilne tvornice »Jugobrnska« imajo skoraj 100.000 Din škode. Vihar je razbil več sto šip v oknih in na strehi. Vrtinci so dvignili na enonadstropnem poslopju tkalnice leseno ogrodje nad betonsko streho in ga vrgli deloma na strehe nižjih ob- jektov. Nekateri delavci so se zatekli v neko leseno barako. Vihar je barako z delavci vred zibal kakor na gugalnici. Sliko redkega žalostnega opustošenja nudi Stari drevored. Vsa tri pota so kar posejana z izruvanimi debli, da ni mogoč noben prehod. V tem predelu samem je vihar izruval nad 150 dreves, večinoma samo večje smreke, visoke nad 10 m. Na Majdičeevm logu je vihar izruval s koreninami vred do 20 m visoke topole. Dopoldne je bilo nemogoče dobiti telefo-nične ali telegrafične zveze z več zunanjimi kraji, ker je vihar polomil več drogov in potrgal žice. Poškodovana je tudi telefonska zveza s Smarjetno goro. V mesto prihajajo danes zlasti tujci, ki hodijo ogledovat Pungart in njegov cerkveni stolp brez glave. človeških žrtev ni bilo, kar ie res velika sreča. Ljudje so se po mestu še pr.-i-vobasno poskrili v varna zavetja. V bolečine, če bi postala Marija žena koga drugega. Rekel je tudi, da se je hotel tudi sam takoj po izvršenem dejanju ustreliti v desno sence, pa se pištola ni hotela več sprožiti. Senat je po kratkem posvetovanju obsodil Cehnerja na 15 let robije in na trajno izgubo častnih državljanskifi pravic. Cehner ie kazen sprejel z besedami: »Kaj pa hočem!« — in jo je tudi takoi nastopiL Razprava ie traiala od 8. do 13.43. VRFMFNSKA NAPOVFD Dunajska vremenriu napoved sa nedeljo: V južnih Alpah večinoma jasno in topleje. Zopet nesreča na gaštejskem klanru. TONE MALEJ V SVOJEM SOKOLSKEM DOMU Od sokolskega tnučenika so se na žalujočem Taboru ves dan poslavljale velike množice — številni in krasni venci iz domovine in tujine — Najvišja odlikovanja mrtvemu junaku Za naše nedeljske čitatelje: V nedeljo in ponedeljek so se vršile v Luxembourgu, glavnem mestu istoimenske državice v kotu med Francijo, Belgijo in Nemčijo, velike mednarodne telovadne tekme. Take tekme prireja vsako četrto leto Mednarodna telovadna zveza, ki ima svoj sedež v Parizu in katere članice so telovadne zveze skoro vseh evropskih držav, med njimi tudi naš Sokol. Ker pa so tekme zelo težke, se jih ne udeležujejo vse države, temveč samo one, kjer je telo- pit neštete množice, danes pa ga bomo spremili na njegovi poslednji poti v divni Bohinj. Na Taboru Ljubljana, 19. julija. Ves dan se zgrinjajo na sokolski Tabor množice, ki hočejo počastiti spomin preminulega junaka brata Maleja, ves dan se vrste ljudje, kakor jim dopušča posel, zlasti pa je Sokolski dom oblegan popoldne, ko je razmeroma več ljudi prostih in proti večeru, ko je bil Med častno stražo Sokolov, pod črnim, srebrno obrobljenim baldahinom leži na sokolskem Taboru med cvetjem in številnimi venci na katafalku krsta, k kateri so romale ves dan množice ljudstva, se poslavljale od mučenika in odhajale s solzami v očeh in bolestjo v srcu. padba zelo razvita. Tako je bilo pri letošnjih tekmah v Luxembourgu zastopanih samo šest narodov, med njimi Jugosloveni po Sokolu. Naši tekmovalci, čalni sokolskih društev v Ljubljani in Mariboru ter eden s Sušaka, so kljub temu, da so bili v Luxembourgu zbrani najboljši telovadci Evrope, dosegli izredno lepe uspehe. Sokol Jože Primožič je bil najboljši med vsemi in je dobil ponosni naslov svetovnega prvaka v telovadbi, naša sokolska vrsta kot celota pa se ie postavila na tretje mesto. Pred njo so Cehi in Francozi, za njo pa še Madžari. Luxembouržani in Belgijci. Uspeh naših Sokolov pa bi bil še lepši in gotovo bi dosegli vsaj drugo mesto, ako bi jih ne doletela huda nesreča. Dva naša tekmovalca, ki so ju šteli med najboljše, sta se pri tekmah ponesrečila, da nista mogla do konca tekmovati. Slovitemu telovadcu Leonu Štuklju je spodrsnilo, ko je skočil z droga na tla, vendar pa njegove poškodbe niso bile nevarne in si je že v par dneh popolnoma opomogel. Huje se je poškodoval njegov tovariš Tone Malej, ki je bil s svojimi 23 leti najmlajši član naše vrste. Pri padcu s krogov si je poškodoval hrbtenico. Prepeljali so ga v bolnico, vendar ni nihče slutil, da je njegova poškodba tako resna. Zdelo se je že. da se mu obrača na bolje, toda v torek zjutraj je blagi in idealni mladenič za vedno zatisnil svoje iskre oči. V Luxembourgu so izkazali našemu mlademu mučeniku najvišje časti. Sam tamkajšnji nadškof ga je prišel kropit in je imel zanj cerkveno žalno opravilo. Vlada, mestni župan, vse tekmovalne vrste in mnoge druge organizacije so mu poklonile lepe vence. V petek zjutraj so se vrnili v Ljubljano naši zmagoviti Sokoli. Druga leta so jih sprejemale ogromne množice z zastavami in godbami, letos je bil spreje mtih in žalosten. Isti dan zvečer so pripeljali v domovino tudi krsto s truplom pokojnega Sokola Toneta Maleja. Prepeljali so jo v nastopajočim mraku v Sokolski dom na ljubljanskem Taboru, ki je bil prerano umrlemu vzornemu mladeniču res pravi, drugi dom. Včeraj ves dan so ga hodile kro- naval ljudstva naravnost silen. Vendar se vrši poklonitev mas pokojniku v najlepšem redu in z globoko pijeteto. Nad 10.000 ljudi je pokropilo že pred mrakom pokojnika, zvečer pa je naval tako velik, da se zbirajo ljudje v dolgih kolonah pred vhodom. Po mestu so z večine hiš na poziv župana dr. Puca zaplapolale žalne zastave. Sokolski Tabor sam pa je z ve ščo roko spremenjen v dom žalosti* ka mor romajo množice, dd prožijo zadnji pozdrav manom v borbi padlega junaka. Vhod je drapiran v'črno, vestibul pa je okrašen z zelenjem in ovit v črnino. Vhod v dvorano je razdeljen v dva dela, da je možno neovirano prihajanje in odhajanje občinstva. Vse luči gore v veliki dvorani, na sredi pa stoji med desetimi plapolajočimi vo-ščenkami katafalk z dragim truplom mrtvega mladeniča. Nad rjavo krsto se boči žalni baldahin, ob straneh krste pa stoje štirje Sokoli v kroju s sabljami in tvorijo pokojniku častno stražo. Na krsti leži pokojnikova čepica, vsa krsta pa je prekrita z državno zastavo, dva simbola dela dragega pokojnika. Vse okoli v polkrogu na desno in levo proti vhodu in izhodu so ob oleandrih razpostavljeni venci, deloma na črnih stojalih, deloma na improviziranih podporah, kakor so spremljali brata Maleja na daljnem potu v domovino. Ozadje tvorijo zimzelena drevesa in grmi, ob stenah pa stoje v črne flore oviti sokolski prapori. Venci in šopki Nj. Ve!, kralj, ki ga bo zastopal pri po* grebu brigadni general Popovič, je posvetil br. Maleju za zadnjo' pot prekrasen venec iz temnordečih vrtnic in belih hortenzij. Na traku se blesti napis: »Antonu Maleju, sokolskemu borcu za slavu otadžbine — Aleksander.« Najvišje priznanje pokojni« ku kot požrtvovalnemu junaku. Starosta poljske sokolske župe grof Za* movski, ki se je takoj ob nesreči silno to* plo zavzel za brata Maleja in ki je bil po besedah naše tekmovalne vrste najiskre* nejši prijatelj naših Sokolov, je že v Lu* xembourgu podaril krasen venec s črno obrobljeno vizitko. Venec sloni ob krsti; grof Zamovski je poslal umrlemu tudi ča* stni znak, najvišje odlikovanje poljskega Sokolstva našemu junaku Maleju, in je v Telovadci Sokola I ▼ Ljubljani nesejo krsto s truplom pokojnega Toneta Maleja IjaMjaaskem kolodvora iz vagona as mrtvaški voo. iskrenih ter globoko občutenih besedah iz* javil v posebnem pismu Sokolskemu sa* vezu svoje brezmejno sočutje nad težko izgubo. Sokoli in Sokolice še vedno prinašajo novih šopkov in vencev ter jih polagajo ob vznožje krste. Med sokolskimi venci vzbu* ja pozornost prekrasni venec saveza SKJ. Državna trobojnica, prevlečena z žalnim florom ovija sestavo cvetja iz modrega encijana. belih gladiol, rdečih nagljev in vranic. Trak nosi napis: Savez Sokola kras ljevine Jugoslavije — zadnji zdravo bor« cu Antonu Maleju.« Preleti je takisto venec mestne občine v temnejših oranžnih in sinjih tonih z na* pisom »Mesto Ljubljana junaku mučeni* ku.« Ovit je s trakom v belo*zeIenih ljub* ljanskih mestnih barvah. Na levi strani je prvi venec odbora za prireditev tekme v Luxembourgu, povezan z luxembourškim državnim trakom iz be* lih rož. Nato se vrste venci' Zveze belgii* skih gimnastov s trakom v črno*rumenih* rdečih belgijskih narodnih barvah. Zveze francoskih telovadcev z belimi rožami in francoskim trakom, luxembo'irškega viš. jega sveta za telesno vzgojo. Mednarodne federaciie gimnastov, društva »T/ Esneran* ce« iz Differdangea, »Secours Luvrmbour* geos Pfaffenthal« z lepim posvetilom v francoščini »našemu dragemu tovarišu«, madžarska telovadna vrsta z madžarskim narodnim trakom. Nadalje sta poklonila šopke s sožalnimi pismi član razsodišča Jacques Doppelman in vodnik belgijske vrste Gaillies iz Ganda. Cvetje iz tujine je na dolgem potu že nekoliko ovenelo; vendar pa vzbuja venec naše tekmovalne vrste, tovarišev in sobo* jevnikov, tem lepši dojem. Sestavljen je iz belih rož in iz hrastovega listja, kar sim* bolično predstavlja krotkost in dobroto pokojnega brata, a tudi njegovo silo in hrabrost. Prelepi venec je povezan s tra* kom v narodnih barvah. Krožek luxembour* ških sabljačev in športnikov je položil lep venec iz rumenih rož, takisto tudi Zveza luxembourških gimnastov, oba venca sta zvezana s trakovi v luxembourških držav* nih barvah. Krasen venec iz smrečja, be* lih in rdečih rož so poklonili francoski te* Sokolski voditelji (od leve na desno: prvi podstarešina Sokola kraljevine Jugoslavije bi. Gangl, tajnik ljubljanske župe br. Fle* gar in starosta Ljubljanskega Sokola brat Kajzelj) čakajo na povratek naših sokol* skih tekmovalcev iz Luxembourga. lovadci iz Toursa. Prepleten je s franco* sko trobojnico. Težko prizadeti svojci brata Maleja so poklonili krasen venec s posvetilom: »Zla* temu sinu in bratu — neutolažljiva mama, sestra in brata«. Poleg tega je brat Janko poklonil pokojniku še poseben venec. Po tleh po vrsti so položeni venci so* kolske župe Ljubljana, dalje diven venec uprave Sokola I., župe in društva Novi Sad, vaditeljskega zbora Sokola I., telovadcev m telovadk Sokola I. Vsi ti slednji venci pričajo o globoki ljubezni do brata Ma* leja ki je bil na Taboru vsesplošno pri* ljubljen kot najboljši Sokol, tovariš in brat Škofjeloški Sokol je poslal venec rdečih rož s trakovi v narodnih barvah. V rs ta vencev, šopkov in cvetja še ni kon* cana, kajti vsak čas dohajajo novi. Na obeh koncih polkroga so postavljene mize, kjer se obiskovalci vpisujejo v žalno knjigo. V pisarni Sokola I. pa se kopičijo vizitke in sožalne izjave iz vseh krajev države. Brata štukelj in Ozvald sta pri* nesla sozalne izjave tudi iz inozemstva in ' "i™ Zht z.nakL ?,veze luxembourških S S. kl Je br- ^a,eju podelila naj* Tn *hk°V,anje M hrabr°st, disciplino m požrtvovalnost. Sožalne izjave V pisarno Sokola I na Taborn prihajajo neprestano brzojavne in pismene izjave sožalja. Danes je prisnelo med drugimi tudi pismo podbana dr. Pirk-majerja naslednje vsebine: »Ob smrtni nesreči vzornega Sokola Antona Maleja, ki je položil svoje mlado življenje v slavo našega imena, pošiljam težko prizadetemu društvu globoko pretresen izraze svojega iskrenega sožalja. Dr. Pirkmajer.« Odsotni starosta društva je telegra-firal društvu in še posebej izrazil soža-lje vaditeljskemu zboru Sokola I. takole: .. »Tužna novica o veliki žrtvi br. Maleja me je neusmiljeno pretresla. V duhu delim vašo globoko žalost in obžalujem, da zaradi velike oddaljenosti ne morem priti na pogreb. Društvo sem naprosil, da v mojem imenu preskrbi poseben venec. Težko čakam, da se vrnem v vašo sredo, kjer bom našel : uteho. Slava brezsmrtnemu vzorniku ' sokolske lepote in vrlin. Ing. Rado Bevc, — starosta.« Sožalne brzojavke so med drugim poslala društva: Sokol Stara Pazova, Sokol Maribor, Rajhenburg, Kreka, Lu-kavac, Varaždin, Št. Ilj v Slov. goricah in tako dalje. Ob krsti so ves čas navzoči odborniki društva s prvim podstarostom br. Gan-glom. Prispel je tudi zastopnik novosad-skega Sokola, ki je položil na krsto tudi krasen cenec. V množici žalujočih smo pa opazili tudi sivo glavo starega borca Aleksandra Tomana, ki se '"e solznih oči poslovil od mladega mučenika. Visoko posmrtno odlikovanje Br. Osvald, ki se je kot sodnik udele* žil mednarodne telovadbe v Luxembour= gu, je prinesel s seboj sliko pokojnega br. Maleja na mrtvaškem odru, rontgenove fotografije iz katerih je točno razvidno, kje si je nesrečnež zlomil hrbtenico ter diplome in odlikovanja, s katerimi je bil Tone Malej po smrti odlikovan. Starosta poljskega Sokolstva br. Zamovski je po* ložil na krsto dinlomo poljskega Sokol* stva. To je najvišje sokolsko odlikovanje in priznanje za zasluge na poliu Sokol* stva. Br. Malej je bil 179. odlikovanec. Diploma se glasi: Ziviazek Towarzystu Gimnastycznuch »Sokol« v Polsce w uznanin wybitnych zaslug, položonuch w szerženiu i ugrunto* vaniu idei Sokolej uchwata Zwiazku z dri. 15 Czervea 1930 nadaje Druhovi Antonovi Malejowi pra\vo noszenia zasezutnej odznaki So= kolej. \Varszawa. dn. 15. Lipe a 1930. Ziviazek Towarzystu Gimnastucznych »Sokol« v Polsce. Prerez: Dr. Zamoyski. Luksemburžani so položili na krsto na* stopno diplomo: x Union des Societes Luxembourgeoises de Gymnastique Oeuvre de la Gratitud des Gymnastes Luxembourgeois. Le Ra= mena de /' Union est decerne a Monsieur ANTONIE MALEJ de Ljubljana. Slede podpisi. Luksemburžani so izročili našim So* kolom za pokojnega Maleja krasno odli* kovanje znak, ki ga prejme sicer samo oni, ki se najmanj 30 let aktivno udejstvu* je na polju gimnastike ter doseže odlične uspehe. Sožalne izjave so podpisali poleg pred* stavnikov in zastopnikov mednarodnih te* lovadnih udruženj tudi številni predstav* niki luksemburške javnosti. Pogreb Včeraj objavljeni spored pogreba se ni v ničemer izpremenil. V veljavi ostane vse, kaf je v včeraj priobčeni objavi določila Ljubljanska sokolska župa. Žalni sprevod krene izpred Tabora točno ob 9. uri dopoldne proti glavnemu kolodvoru po ulicah in cestah Vrhov-čevi, Vidovdanski, Sv. Petra, Prešernovi, Dunajski in Masarykovi. Po slovesu je odhod udeležnikov pogreba z rednim gorenjskim vlakom ob 11.45. Prihod v Bohinjsko Bistrico je popoldne ob 15.05, pogreb pa se bo vršil ob 16. uri popoldne. Cetrtinska vožnja velja samo za vlak, ki odhaja iz Ljubljane jutri ob 11.45. Zastopnik predsednika vlade Kraljevska banska uprava dravske ba* novine sporoča: Na pogrebu Sokola Ma* leja bo zastopal g. ban inž. Sernec pred* sednika ministrskega sveta in ministra no* tranjih zadev generala Petra Živkoviča ter položil v njegovem imenu venec z napi« som: »Odličnem.u Sokolu Antonu Maleju, palom u vršenju svoje uzvišene dužnosti — predsednik ministarskog saveta djeneral Petar Živkovič.« D-alje je minister pro* svete poklonil na gro b pokojnega Maleja venec z napisom: »Sokolu Maleju — mi* nister prosvete.« Društvena obvestila Poziv vsem ljubljanskim pevcem! Po* greb br. Toneta Maleja se bo vršil danes ob 9. uri dopoldne. Zbirališče ob pol 9. pred kavarno Krapež na Taboru. Župna uprava. Poljanska dolina. Radi smrti in pogre* ba br. Maleja v nedeljo 20. t. m. je javni nastop Sokola za Poljansko dolino prelo* žen na nedeljo 27 t. m. Sokolsko društvo Ljubljana 7/. se pri* družuje tugi za najidealnejšim sokolskim borcem br. Malejem. Zaradi tega poziva* mo članstvo da se udeleži v največjem šte* vilu žalnega sprevoda. Brata Maleja pa Tako očisti VIM Vaše lonce I Knhinsfee predmete mizo in štedilnik. Rabite VIM bo čisto in snažno. ohranimo v častnem spominu. Odbor. Članom in članicam Ljubljanskega So* kola! Opozarjamo ponovno, da je zbirali« šče članstva danes pred Narodnim domom, odkoder odkorakamo točno ob 8. na Ta» bor. Naj ne bo nikake izjeme. Vsakdo, ki ima svečani kroj, nai spremi brata Toneta Maleja na poslednji poti. Članice in nara« ščaj se zbirajo na Taboru. Legitimacije za četrtinsko vožnjo so članstvu na razpola* go v društveni pisarni. Zdravo! — Odbor Ljubljanskega Sokola. Zbirka za Malejevo mater Iz sokolskih vrst smo prejeli: Anton Malej je bil ne le vnet Sokol, ampak tudi dober sin. Podpiral je svojo mater, kolikor je mogel. Njegova podpora sedaj odpade. Naša dolžnost je, da nadomestimo to podporo. Ljubljanski Sokol je že v petek začel nabirati darove. Naj mu slede vsa sokolska društva! Prva dva dneva je Ljubljanski Sokol prejel 2940 Din, ki so jih darovali: dr. V. Murnik 100 Din, Fran Krapež 500 Din. P. Šumi, L. Štukelj, J. Primožič, S. Žilič, G. Zupančič, B. Gregorka, R. Ban, St. Derganc, M. Osvald, L. Cebular, F. Ahčin. T. Burg-staler, inž. V. Skaberne po 100 Din, V. Cerne 50 Din, A. Patik, VI. Janušič, F. Smole in V. Kocijan po 20 Din, F. Ko-govšek 10 Din. Tone Malej . kot jugoslovenski vojak. Tonetu Maleju! Bohinj je poslal že lepo število mladih ljudi v Ljubljano za kruhom. Njega čarobno-veličastna lepota pač vabi tujca, da si tam umiri in okrepi živce, domačinu pa ne da vselej prepotrebnih sredstev za obstanek. Težka je ločitev od priljubljenih gorskih velikanov. Vsa narava s svojo slikovito mogočnostjo, ves Bohinj in njega okolica, ta v vsaki tekmi in konkurenci zmagoviti model umetnosti ustvarjanja s svojo grozotno silo, ki je prelita v mehko sanjavost in v večnost-ni mir, tem globlje sega v dušo in priklepa domačina nase — ves Bohinj pravim, se bori proti odhodu v tuji svet, Telovadkinje Sokola I, v Ljubljani čakajo na ljubljanskem kolodvoru na vlak, ki bo pripeljal iz tujine ponesrečenega Sokola Toneta Maleja, da pokrijejo njegovo krsto z domačim cvetjem. kadar premišlja Bohinjec, ali bi zapustil I vedal! Pridržali bi te tu, pritisnili bi te svoi rodni kraj ali ne. V tem boju marši- na svoja ljubeča te srca m bi te ne pu-kdo omaga in ostane doma. Kdor pa je ' ' — - odšel — čeprav še tako prisiljen — pa nosi v sebi težke rane, ki ga vedno m vedno spominjajo na dom m ga večkrat prisilijo, da se vrne. Povsod je tako - v Bohinju pa že celo. Prav tako težko je zapustil tudi nas Tone Malej Bohinj. Gotovo bi ne odšel, da ni imel v Ljubljani svojega pnjate ja in druga že iz najnežnejsih otroških let Jozlja Prežija, ki je prišel sem leto dn, pred njim in s katerim sta bila nato skupaj vajenca pri tvrdki Jos. Vicmar. Skupaj sta stanovala, preden je odšel one k vojakom, pa tudi sedaj, ko se je Tone vrnil iz Novega Sada, kjer je odsluži ™ško službo pri letalskem oddelku Družbe Bohinjcev je bil vedr.o veseL S tihim ponosom je zrl preko nas kadar "omenila ali zapela .Bohinjska him-. že začetne besede: .Na pla na pla-[ie...« so mu vžgale oči v duhu je bii . domačem svetišču prirode, kjer vlada božanstven mir, ki je poln lep.te za vsakogar, ki ga pa razume m ofc;v — morda podzavestno - v dno duše samo on-dotni rojak. Zato in na to so Bohinj.i ponosni, ponosen je bil na to nas Malej, in zato je bil tolikokrat tih m zamišljen, rodni kraj ga je klical, in on je prislusko- val šepetu vabečih misli...... Takoj, ko je prišel v Ljubljano, je na- se na« nine v Stopil službo, hkrati je pa stopil v sli .bo pri Sokolu I. in mu zvesto služil do zadnjega diha. 2e pri naraščaju je imel vodnik br. Jože Gorjanec včasih veliko opraviti, da ga je spravil iz telovadnice domov. S Prežljem sta bila neutrudljiva vedno in povsod prava Bohinjca. \w naraščajski drobiž je že zdavnaj odšel ko sta ta dva še vedno iskala prosto orodje, kjer bi se dalo še malo potelova-diti. In tako je Tone vidno napredoval. Telo mu je bilo lahko, s svojim 16. letom ie že delal stoje na rokah, veletoce m druge prvine prvovrstnih telovadcev. Vodnik ga je moral vedno in vedno zavirati, da ni poskušal pretežkih prvin. »Pa zakaj, ko me pa prav nič ne utrudi* je dejal in hitel k drugemu orodju, vodniku izpred oči, da navežba zopet kaj novega. Prav dobro se spominjam, ko je prišel prvič k članom in delal že kompletne vaje za prvo ali drugo vrsto. Pa se nam je zdel nekam premlad in smo ga vprašali, kako je s starostjo. Povedal je, da ima nekaj čez 16 let, da bi pa rad telovadil pri članih, kjer se bo lahko kaj vec naučil. Povedali smo mu, da določajo sokolski predpisi za članstvo ?tarost 18 let, da bi ga prav radi imeli v svoji sredi, da pa .. . Razumel je, discipliniran kakor je bil, se je vrnil zopet k naraščaju in tam nadaljeval z rednim delom. Ko je pozneje vstopil v članske vrste, je po kratki prehodni dobi stal med prvimi, v vrsti vzornih. Prišle so tekme, ki se jih je redno in uspešno udeleževal. Tudi pri najtežjih tekmah za prvenstvo je stal vedno med prvimi, med zmagovalci. Na olimpi-jadi v Amsterdamu je bil v naši vrsti tretji, na letošnjih tekmah za prvenstvo v Beogradu pa je bil po izjavi načelnika br. dr. Murnika on edini, ki je res sijajno tekmoval, dasi je prišel šele maja meseca od vojakov in je mogel šele tedaj pričeti z rednim treningom. Za Luxem-bourg je bil pripravljen, kolikor je bilo mogoče za to kratko dobo. Krogi, orodje, kjer je bil najboljši in najbolj siguren, kjer je tudi izvedel do zaključnega sesko-ka mednarodno vajo vzorno, so mu prinesli smrt. S kakšno požrtvovalnostjo in zglednim samozatajevanjem je on tekmoval! Pri predzadnji prvenstveni tekmi si je pri redni vaji na drogu iztrgal žulj. Treba bo odstopiti, ne moreš naprej s tako raztrgano dlanjo. Ne! Prevezati si je dal roko in z obvezo izvedel nato še poljubno vajo na drogu, tekmoval naprej tudi na drugih orodjih in dosegel drugo mesto zmagovalca. Tekmovalce, ki pri tekmi napravi kaj takega in več ko pri treningu, kadar je najbolje razpoložen, je kandidat samo za zmagovalca. Tak tekmovalec je bil naš Tone in kot zmagovalec je izvedel svojo zadnjo, svojo smrtno vajo. Vitek je bil, lahek ko pero, pa silen za svojo postavo kakor malokdo — sila Bohinja, prelita v mehko, lahno sanjavost! Duša, krepka po volji in vztrajnosti, močna v samozatajevanju, pa mehka v ljubezni do drugega, dovzetna za vse dobro in samo za dobro. Taborjani smo velika družina, ki je domača v občevanju, ki pa je trdno zvezana v nezavzetno celoto, ki se ljubi med seboj, čeprav tega ne izraža z besedami. Mnogo naših članov dobi ravno zaradi te domačnosti nova imena, ki so že skoro izbrisala pravo ime posameznika. Ne vem, ali smo Maleju zaradi njegovih lahkih, letajočih gibov ali zaradi njegove čiste, mehke duše dali ime »Golobček«. Društvu je bil na razpolago vedno in povsod, vdan mu ves s polno svojo blago dušo. Nastopal je za društvo kjerkoli in kadarkoli je bila društvena potreba. Še pri maškeradah in drugih komičnih nastopih mu je vaditeljski zbor dal vedno le vlogo resnega in elegantnega telovadca. Nehote je bila upoštevana njegova eleganca in lepota v izvajanju in vkljub popolni prostosti v občevanju, njegov resnobni temperament in mehka duša. Golobček! Vsakdo izmed nas in kdor te je poznal, te je imel rad, te je moral vzljubiti zaradi tvojega simpatičnega temperamenta, tvoje lepe, čiste sokolske duše. Nekaj dni, preden si odpotoval v Luxembourg, si se šel poslovit s svojimi najdražjimi in s svojim ljubljenim bohinjskim krajem. Tisti večer pred odhodom si bil potrt, skoraj v dvomu, ali bi šel ali ne. Tožil si, da boš tako sam . . . Ali je bila to slutnja? Zakaj nam nisi po- stili odtod ... Odletel si od nas in strt se vračaš v bohinjski raj . . . Sedaj vidiš in veš, koliko si imel bratov in sester v našem društvu in drugod, ki so ti bili vdani v zvesti ljubezni. Prej si bil preskromen, da bi to opazil in se tega zavedal. Odšel si, ljubezen in hvaležnost društva in vsega članstva pa žari naprej in večno bo lep spomin nate in na tvoje delo božajoče tolažil duše nas vseh. 2rtvi sokolskega dela — zdravo! TABOR. Joža Bekš: Po Luxembourgu Ce bi v Tvojo voljo položili sebe, kakršni smo in smo bili — in kakršni hočemo, da postanemo, reči bi morali: Mi se ne ganemo. Toda Ti si vzplul —. Ne kot omleden metulj, kot žrtev — dragulj, kot volk, ki se grize v oblake in hoče, da solncu pokaže mladiče, majhne še, a vendar že jake... In hoče --- Nihče naj ne joče in toži!. Dol črne peruti v tej težki minuti! Tebi čez skrušena krila krmarja troje naših svetih plamenov, troje naših svetlih pramenov raz drog, ki mu ni konca do zlatega solnca! — Vam, ostali in živi junaki, sveže čistote mišic. duha. ki vnovič oplaja in dalje ustvarja! jala bleskava Liza. Druge žene so Lizi pritrjevale. Same dolgoletne izkušnje. Treza pa se je zibala v solnčni pripeki in oela svoj uporni: Kri, kri, kri... Možje gledajo hmeljnike, ki so vsi v cvetu. Redke in kratke so panoge, raztreseni cvetovi. Komaj dobra polovica lanskega donosa kaže, če bo šlo po sr;či. Precej stotov so prodali hmeljarji že v naprej po 10 do 16 Din za kg. Dve leti sem so dobro odrezali taki špekulantie in se tud. letos zanašajo, češ v tretje gre rado. vedno pa le ne gre in letos jih bo, kakor Kaze. pošteno oplazila ta za vse škodjiva piodaja. Od povsod prihajajo namreč glasovi, da bo tudi v drugih deželah malo hmelja. Sicer so stare zaloge, a te so b>|j za strašilo, kakor za kuhanje piva. Večkrat se je že sicer zgodilo, da smo imeli mi malo hmelja in je bil prav nizke cene. Da bi imel ves svet malo hmelja in bi ne bilo vsaj delo plačano z izkupičkom za blago, pa še ni bilo nikoli. Nadejati se je torej, da letos hmeljarji vsaj tlake ne bodo delali. Sicer pa je mnogo, mnogo v njihovih rokah, kako se bodo cene razvile. Oo-robni ponujalci so zmrznili sedaj je čas, da se strne vsa stara savinjska hmeljarska garda okrog edinega svojega človeka, ki sicer nikogar ne vabi, a je vendar Vabič. Z njim napravite zarato za svojo boljšo bodočnost! _fc._ Savinjsko pismo Na Groblji, dne 18. julija. Pa smo se vendar odžejali ljudje, živina in zemlja. Prav na zadnjo uro so re nas usmilili v Petrovem ministrstvu in nam poslali blagodejnega dežja. Mnogo je očitno zalegel tudi tisk&ni piotest proti nered-nostim v tem resoru, da so se le zganile nebeške škropilnice. Kaj da počnemo, ste radovedni. Zapoz-nelci žanjejo od dežja počrnelo pšenico, drugi pa ječmen skozi spuščajo. Kaj se to pravi, ječmen skozi spuščati? Nemara mi bo še kdo očital germanizem ali kakor se reka blagoglašneje, nemčizem. Nikarte se prenagliti! Dokler so otepavali zrnje iz klasja s cepci, so rekli, da mlatijo. Danes je pa vse drugače. V kotu brni električni motor, od njega hiti jermen na mlatilnico, ki požira razvezano snopje ter stresa zve-jeno seme v nastavljene vreče, na drugem koncu pa meče kakor hudournik slamo iz sebe. Ljudje so sprevideli, <|a je končni učinek tega dela" sicer isti kafeor pri mlač-vi, vendar so opustili staro besedo, ki se je preživela in si vzeli novo. O skozispu-ščanju sicer pravijo pismarji, da ni tepa beseda. Lepa res ni, pa je prav resnična. Saj moia biti povsod nekaj nakaz, da se lepotci bolje vidijo. Ženske so vse v plečvi. Kaj pa plevejo? Oh, kako ste nevedni! Korenje vendar. Po žetvi dobro prevlečejo ječmenovo strnišče, da pride drobno korenjiče do zraka. Po par tednih pridejo plevice nadenj. Ena )ko-pava naprej in čisti z grabljami za seboj strnišče in zel. Za njo pa se plazijo po volhki zemlji plevice in pulijo preostro strnišče in zel ter redčijo gosto korenje. Pa bi si kdo mislil da je za plečev vsik dober. »Mačko!« bi rekel prijatelj Petru-ška. Tteba je ločiti in poznati vse ?sli: razdresen, mušč in mlado lobodo. Da nI pregosto korenje moraš gledati; za ped ped vsaksebi, uči stara izkušnja. Peče solnce na plevice, ki so raztresene križem polj kakor jate počivajočih jerebic. Koliko se pretrese pri plečvi, ki je prava ljudska univerza za ženska vprašanja! V trpljenju rojene izkušnje gredo pri plečvi iz roda v rod že cela tisočletja. Matičkova Treza je drsala prišpičenih kolen po korenjišču. Kdo je bila ta Trera? Bila je žena Matičkovega Honza, ki je točil na ločiški »Ameriki« tik grobeljskega mosta iz lesene bajte, ki jo je krstil junaškim Rusom na čast za Port Artur, žganje, pivo in vino v »zapertih flašah«. Zraven je popravljal harmonike in fotografiral zaljubljene pare v objemih, ženine in neveste ter razne pijane druščine. Bil je popoln brezbožnik, ki je verjel le na »elemente«. Ko se je naveličal življenja, si je nekoč najedel mišnice in je po večurnih mukih umrl s kletvijo na ustnih. Kakršno življenje, taka smrt, se je tudi pri njem bridko obneslo. Drobno ženšče je bila Treza. Sama zagorela ovela koža. Dvoje globoko udrtih oči je ostro sijalo, da se je zdelo, da se svetijo tudi ponoči. Med korenjem gleda zvedavo z rdečimi učkami kurja črešnjica (anagalis arvensis) in kriči," kakor razposajen otrok. Treza je prijela z veliki prsti to drobno cvetico in oči So ji zažarele v čudnem ognju. »Glejte žene in dekleta, to rdečo rožo! Kakor večna luč je prižgana po polju. Vi pa hodite na njivo in je ne vprašte, zakaj je tako rdeča. »Kri, kri, kri!« vam kliče, matere* ki se vam vrstijo otroci vsako leto, kakor jagode paterno-štra. Pa ve, dekleta, jo poglejte, ko vam razsaja divja kri po mladih telesih in vam krati spanec. Nevarni so tedaj fantje in zastonj jočejo mater in kolnejo oč»»tie. ko gre šepet od ust do ust Vsega tega vas odreši ta drobna rožica, ki poje kar naprsj: Kri, kri, kri...« Kakor zlobna vešča je cvilila Treza; njene žgoče oči so grabile kakor nevilne roke po mladih, sočnih telesih deklet, ki so zmedeno povešale glavo in pulile s trepetajočimi rokami rdeče učke od korenja. »Kaj boš govorila! Prav nič ne pomaga! Cel teden sem pila te rožice in bi bilo kmalu po meni, pamagalo pa le ni!« je ugovar- Pred kongresom jugoslovenskih strojevodij Občni zbor oblastne uprave v Ljubljani rT. . . . , Ljubljana, 17. julija. Udruzenje zelezniških strojevodij s centralno upravo v Beogradu združuje pod svojim okriljem 2294 članov. Organizacija, ki obsega ves teritorij Jugoslavije, je deljena na oblastne odbore in te na pokrajinske skupine. Pod ljubljansko upravo spadajo poleg kurilnice I. in II. v Ljubljani še Maribor, Jesenice, Novo mesto. Zidani most, Pragersko, Velenje, Cakovec, Tržič, Murska Sobota, Konjice, Rogatec, Kočevje, Slov. Bistr.ca, Borovnica in Rakek; skupno 15 skupin, ki imajo s sedežem uprave v Ljubljani 473 pripadnikov. Ostale uprave so v Beogradu s 460, v Subotici s 336, v Zagrebu s 596 in v Sarajevu s 489 tovariši - strojevodji. Neorganizirancev je okoli 190,' vendar se stanje tudi v tem pogledu izboljšuje. Strojevodje ljubljanske oblastne uprave so se zbrali pretekli teden k redni letni skupščini v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani, potem ko se je na predvečer vršila predkonferenca v društvenih lokalih . n Keršiču«, ki je določila vse potankosti in predpripave za občni zbor. Zunanji , delegati so se zborovanja udeležili malone polnostevilno s pooblastilom za 367 glasov Beograd je bil zastopan s predsednikom osrednje uprave gosp. Simo Stankovičem m s sekretarjem Dragom V. Jovanovičem; Zagreb pa s podpredsednikom Josipom Cernigojem in tajnikom Josipom Dorbolo. S prisrčnim pozdravom na goste, zbrane delegate in ostalo, v lepem številu zbrano članstvo, je olvoril skupščino zaslužni predsednik strojevodske organizacije za ljubljansko oblastno upravo gosp. Pavel DeZ-man. Z zbora se odpošljejo vdanostne brzojavke Nj. Vel. kralju Aleksandru, predsedniku vlade Peru Živkoviču, ministru prometa inž. Lazi Radivojeviču, ministru za sume in rude dr Antonu Korošcu, banu inž. Dušanu Sernecu, pomočniku prometnega ministra v p. in častnemu predsedniku Udruzenja v Beogradu inž. Bori Popoviču, direktorju generalne direkcije JDŽ inz. Leo-»ii Framču> šefu generalne direkcije inž. Aleksi Popoviču in načelniku strojnega oddelka gen. dir. inž. Jojicu. S trikratnim »slava« počasti zbor spomin preminulih tovarišev: Ignaca Kolariča, Martina Zagradnika, Riharda Trpina, Josipa Sterna in Edvarda Povseta, ki je pred 14 dnevi utonil v Muri. Predsednik poda nato obsežno poročilo o poslovanju v preteklem poslovnem letu. Za stanovske interese je društvo neštetokrat interveniralo pri raznih korporacijah v Beogradu, Ljubljani in drugod. Kilometrina, premije, pravilnik za prometno osobie, uvrstrtev v III. kategorijo, pripoznanje treh razredov obrtne nadaljevalne šole za 2 razreda srednje in kopica drugih aktualnih točk so bile trajna briga organizacije. Prvi uspehi so že doseženi. Iz tajniškega poročila Alojzija Babnika m blagajniškega Matije Supančiča posnemamo, da je bila ljubljanska uprava v nad rišča. Preureditev separacije se bo izvršila šele prihodnje leto. Še letos bo pa dozidan moderen 16 m visok bunker za pralne vrste premoga na južni strani separacije, drugo leto pa nakladalna rampa z bunkerjem za kosovec na severni strani z vagon, tehtnico vred. Najvažnejšo preureditev bomo doživeli šele prihodnje leto: izkop terena v severni smeri od separacije do približno vštric sredine rudniške restavracije. Tu bo velit prenvkalni oder za vagone. Istočasno bodo premoščene vse te naprave kakor tudi ba-novinska cesta z lepim modernim mostom, ki bo tegal iz srede klanca pri Mihelči-ču, čez Medijo, ob rudniškem vrtu do sedanje rudniške tehtnice. Most bo pri svojem izhodišču kakor na koncu podprt z železobetonskimi temelji, nad torišči in cesto bo ležal na močnih železnih nosilcih — torej brez podpore. Širok bo 6.50 m in tlakovan z granitnimi kockami, ali enakovredno snovjo, obtežitev kvadratnega metra 18 ton. Most bo gotovo doprinesel precejšen del k olepšavi kraja in odstranil nevarnosti, ki so bile združene s sedanjimi prometnimi težkočami. Okrog novembra bo stekla prva lokomotiva po normalni progi in s tem bo za-vršena prva etapa. Le škoda, da vsako moderniziranje tudi poseže v socialno stran življenja. Z novo urejenim prometom bo ob sedanjo zaposlitev kakih 6 strojnikov, na nakladiščih pa 32 delavcev. Ker bosta pa na drugi strani zahtevala obrata v Loškem kakor v Kotredeškem rovu zaradi razširitve večje število moči in pa ker zahtevajo tudi moderne naprave sebi od- vse živahnem stiku z ostalimi upravami In centralo. Predavanja strokovnega značaja so se vršila večkrat; kazalo pa bo prosvetno delo še bolj poživiti Članstvo redno vplačuje za pokojninski fond. Stanje blagajne je povoljno. Izredno dolga debate se razvije nato zaradi glasila »Strojevodja«. V mestoma živahni razpravi govore: Dežman, Kupni*, btankovič, Jovanovič in drugi Vsebina, format, finansvanje in izhajanje lista je bil predmet razgovorov Za teko zvani češkoslovaški odbor poro-! Sarajevo odišlega predsednika odseka Jožeta Curhaleta, tajnik društva. Organizacija strojevodij, uradna naklonjenost, časopisje in ostala jugoslovenska javnost so v skupnem smotru omogočili, da le bilo bivanje bratskim češkoslovaškim gostom v Jugoslaviji ljubo in drago. Ekskur- predpriprav £ F£f T^faSVo^ Det ^ ^ man je pokrenil « vso agilnostjo dagost^ eks'stenco ubijajoče, čeprav se mestoma niso imeli nikjer neprilik. Češkoslovaški I ne bo moglo Povsem izogniti mrzlega du-strojevodje s predsednikom federacije gosp • ha mehanizacije na§e dobe. branjem Stuchlijem so odposlali upravi zahvalno pismo; Ljubljana in Zidani most sta prejela spominski plaketi. Blagajniški del izleta je bil v rokah tov. Laha. Knjižnica je od članstva pridno poseča-na; vendar bo treba število izvodov, ki iili je sedaj 621, dvigniti • Ko prejme upravni odbor na predlog člana nadzornega odbora Benedika razrešenje, se je z dopoldanskim zborovanjem končalo. Popoldne so se vršile volitve, ki so potekle s precejšnjimi težkočami. Dosedanji osem-etni, za organizacijo izredno težko pogreš-Ijivi, delavni predsednik tov. Pavel Dežman je kljub dvakratni izvolitvi odklonil ponovno mesto predsednika. Za trajne zasluge m v znak hvaležnosti se ga izvoli Častnim predsednikom, kar sprejmejo vsi navzoči z viharnim odobravanjem na znanje V delno tajnih volitvah ste fungirala kot skrutinatorja Mencej Žane in Škerjanc Loj-ze. Končno se izvoli za predsednika tov. bale Rudolf, strojevodja v Ljubljani. Jugoslovenski strojevodje se zbero letos v Ljubljani na kongresu, ki se vrši v prvi doio-vici meseca avgusta. ®e ,'e na P™ seji v soboto konstituiral tako-le: predsednik Gale Rudolf. I in II. podpredsednik Kadunc Josip in Zvan-čic Anton, I in II. tajnik Pirhovič in Šker-janc Lojze, blagajnik Grošelj Ignac, name-" niv'n Alič Anton; odborm- Mihael, Rupnik Anton, Žorga Rudolf, Babnik Alojzij, Marinče Vinko in Dobrajc Milan; namestniki: Dekleva Ivan, & T rag°' |u§tTŠiŽ Ivan' Zalar Maks Stajer Ivan in Rus Anton. Nadzorstvo: Slu- kL n C' GJ°boliš,e,k Anton' Supančič Ma-tija, Oman Miha (Maribor) in Štajer Aloi- IvanfnKran^Drago^11^^11^^31 DeklJa Zagorje se modernizira Zagorje, sredi julija. Od časa do časa smo že poročali o delih, ki jih je izvedla TPD v svojem zagorskem revirju v svrho položitve širokotirne proge, ki bo spajala železniško postajo Zagorje s čistilnico v Toplicah. Da bo pregled popolnejši, naj na tem mestu na kratko podamo pregled že dovršenih del in ga dopolnimo z osnutki, ki bodo realizirani deloma že tekom tega leta. Že 9. septembra 1928. je začela tvrdka inž. Dukič z zemeljskimi deli in sicer postopoma na 2900 metrov dolgi dvovlačni progi, ki je podaljšek glavne proge državne železnice. Izhodišče dovlačilnega tirišča je pri Ribji peči, ki so ji morali odstreliti čez 2000 kubičnih metrov skale. Materij al so porabili deloma za nasip nove proge, nekaj čez 900 kub. metrov so ga v slično svrho odpremili v Brežice. Razširti je bilo treba obokani propust ob Ribji peči za 5 m — pod tem propustom vodi star občinski pot k splavarskemu pristanišču ob Savi. Tudi omenjeni pot je bilo ob hrib-nati strani v dolžino 80 m podpreti z močnim betonskim zidom in na nasprotni strani dvigniti nasip novega tirišča. Odcep se je izvršil na desnem tiru državne železnice in vodi preko v to svrho odkupljenih zemljišč v vzponu 6% k rudniškim apneni-cam, potrebnim slepim tirom, dalje čez novozgrajeni železobetonski most nad Medijo. Promet na teh tiriščih, ki leže za postajnim poslopjem urejujejo štiri običajne in ena angleška kretnica. Most sam ima 27 m propustne odprtine, stoji na močnih temeljih, desni je v globini 7.80 m, levi pa 4.20 m. Temelja sta zvezana z dvema železobeton. lokoma, na katerih stoje nosilni stebrički, ki nosijo masivno železobetonsko ploščo široko 5 m Ob mostu sta v strugi dve varnostni krili. Na trboveljski strani tega mostu bo potrebno znižanje cestnega klanca za približno en meter. Del hriba nad cesto, ki so ga že odstranili, je zavarovan z močnimi opornimi zidovi. Neposredno pred apneni-co Birolla je zgrajen nov del ceste v širini 1.20 m ob levem bregu Medije. V smeri proti Zagorju je bil potreben odkup male hišice posestnika Rajnerja, ker bo na tem mestu končaval sklepni tir, ki bo služil za razkladanje premoga privatnim strankam, kakor tudi apnenicam gg. Mi-helčiča in Birolle. Zgornjo skupino rudniških apenic so v svrho tirišča popolnoma odstranili in razstrelili okroglo 2000 kub. metrov obcestnega hriba. Od novega rudniškega kamnoloma nasproti kompresorja bo položena ozkotirna proga, ki bo služila za dovaža-nie kamna apnenici nad postajo Zagorje 1 a ozki tir bo tik pod BiroIIovo apnenico križal normalni tir, nakar bo tekel čez stari železni most, ki do nadaljnega ostane. Od kamnoloma pelje novi tir po nespremenjenem ozemlju stare ozkotirnice. Ko-tredezica je premoščena z novim železo-betonskim mostom 9 metrov vzpetine Od tu do pisarne g. VVeinbergerja se bo dvigal novi tir za približ. 6%o. Koncem tega predela bo vdelana kretnica, ki bo spojena v slepi tir, položen na zemljišču, odkupljenem od g. Weinbergerja, do kina, kier bo deponija premoga kosovca. Od pisarne W do mostu čez Medijo pri Resniku bo dvig 6 /o„. Daj je proti Toplicam bo zrastel moderen aranžirni kolodvor z novo, že do-gotovljeno kurilnico. Štiri proge bodo potekale na novem ozemlju, ki ga bo treba dvigniti za 1.20 m in razširiti v globino 14 m in dolžino 175 m. V to svrho so postavili ob hribu močan oporni zid, ki ga bodo po vrhu opremili z ubetoniranimi normalnotirnimi tračnicami v višino 2.5 m nad gornjm robom zidu, kar bo služilo v zvezi z drugimi napravami za novo deponijo pralnih vrst premoga. Vsebina teh skladišč bo znašala nad 3000 vagonov. Polnjenje se bo vršilo z dvigalom, čegar torišče bo izhajalo iz mesta bivše steklarne po terenu njiv do konca smrekovega gozdiča. Dvigalo bo dvignilo po tiri vozičke hkrati Praznenje deponije, ki bo ležala na pobočju hriba v padcu 30 stopinj — treba bo izsekati smrekov gozdič — se bo vršilo z odjemnimi zapiralniki v navadne jamske vozičke. Te bo potegnila železna vrv ob hišah 9, 10, 145 po ozkem tiru do prevračevalca v bližini separacije, odkoder se bo v svrho zopetnega izpiranja v novi separaciji vršil prenos z gumastimi trakovi. Ves omenjeni nasip, kakor tudi potrebni izkop bo izvršen šele, ko bo dospela železna konstrukcija za most pri Resniku. Nad kurilnico proti separaciji ie bil prvotno projektiran samo en normalni tir, ker se je pa mislilo na povečan promet bližnje bodočnosti se je uveljavil šti-ritirni osnutek, ki ga je bilo pa zaradi nezadostnega terena mogoče izpeljati le tako, da se bo sedaj preložila 9 m široka struga Medije. Za novo potočno strugo je bilo treba odstraniti poslopje srednje brusilni- ce, ključavničarsko delavnico in kovačni- . , v _ „ a co. Odcep te struge bo pod Jezom ob Io- Ali SI ZB ObnOVlI CianariUO vilni napravi za odpadke iz separacije ter I •»» j •* i vt ■ bo potekal ob koloniji pod cesto in kon- VOdlllkOVe nrtizbe ZB. letO čaval pri hiši spodnje brusilnice. Staro I 103A7 strugo bodo zasuli in položili omenjena ti- ' IjOU' Gasilska okrožnica vsem zupam in v njih včlanjenim društvom, ki so prijavila kongresnemu odboru člane za izvajanje vaj s sekiricami o priliki >Vseslovanskega gasilskega kongresa«. Vsi gasilci-telovadci, ki nameravajo nastopiti pri izvajanju vaj s sekiricami v nedeljo, dne ?>. avgusta t 1., morajo biti v Ljubljani najkasneje v soboto, dne 2. avgusta t. 1., do 15. ure, da se morejo udeležiti preizkušnje, ki se vrši isti dan ob 16. uri na prostoru športnega kluba Tllirija« s spremljevanjem godbe. H glavnemu nastopu v nedeljo, dne 3. avgusta, bodo pripuščenl izključno le oni gasilci, ki se bodo udeležili preizkušnje v soboto. Gasilci-telovadci ki bodo prispeli v Ljubljano šele v nedeljo, ne bodo pripuščeni h glavnemu nastopu. Zbirališče gasilcev-telovadcev je v soboto, dne 2. avgusta, točno ob 15. uri na dvorišču pivovarne »Union« (pri gorenjskem kolodvoru). Tekom prihodnjega tedna se razpošljejo na vsa društva legitimacije za polovično železniško vožnjo. Za prihod v Ljubljano se morajo telovadci poslužiti rednih vlakov, ker posebni vlaki v soboto še ne bodo vozili. Iz Ljubljane se vrnejo telovadci s svojimi župami s posebnimi vlaki, ki bodo vozili v vseh smereh. Pri odhodni postaji naj telovadci na podlagi legitimacije kupijo cel vozni listek, ki naj se skupno z legitimacijo dobro shrani in ne odda na postaji v Ljubljani, ker bo ta listek veljal za brezplačen povratek domov. Legitimacije bodo vsi telovadci oddali v soboto po preizkušnji članu tehničnega odseka, ki jih bo potrdil glede udeležbe in nato v nedeljo pred glavnfm nastopom vrnil. Pri odhodu v Ljubljano naj se vsi telovadci javijo članu tehničnega odseka, ki bo navzoč pri prihodu vsakega vlaka. Ta jim bo dal vsa potrebna pojasnila in jim eventuelno tudi dodelil vodnika do zbirališča. Prenočišče in prehrano bo preskrbel tehnični odsek telovadcem na podlagi legitimacij, ki jih bodo oddali po preizkušnji, vsled tega se ponovno opozarja, da se legi-tim arije oddajo šele po vežbi. Telovadcem se bosta preskrbela prenočišče in prehrana skupno, ločeno od nete-lovadcev. Preskrbljeno je, da bodo prenočišča snažna in v bližini »Ilirije«. Enako se bodo dodelili telovadci tudi na hrano skupno, istotako v lokale, ki leže v neposredni bližini telovadišča. Prenočišče se odkaže telovadcem v soboto, dne 2. avgusta, po preizkušnji. Sočasno se določijo tudi lokali za prehrano. Pri povorki v nedeljo, dne 3. avgusta, korakajo vsi telovadci skupno, ločeno o 1 estalib gasilcev, pod poveljstvom članov tehničnega odseka. Največjo pažnjo je treba posvetiti pravilni opravi, ki mora biti za telovadce sledeča: slavnostni kroj s čepico, pas s sekirico, obutev črna. Pri vežbi v soboto in pri glavnem nastopu v nedeljo je odstraniti vse naramke in to radi praktičnega izvajanja vaj in radi enotnosti. Onim telovadcem, ki nimajo predpisanih hlač, se bo dovolilo sodelovanje le v slučaju, če pridejo v črnili fclačah. Kdor pride v svetlih hlačah, pri nastopu ne bo mogel sodelovati Eventuelne izpremembe teb predpisov se bodo javile v dnevnih časopisih. Župna vodstva poživljamo, da pri včlanjenih društvih takoj odrede vse potrebno glede gasilcev-telovadcev, dolžnost društvenih vodstev pa je, da o vsebini te okrožnice pouče svoje člane-telovadce. Dolžnost slehernega našega člana je, da po svojih močeh pripomore k čim veliča-stnejši manifestaciji slovanskega gasilstva, ki naj bo dokaz naše iskrene ljubezni de svojega bližnjega in dokaz naše slovanske vzajemnosti Na pomoč! Tehnični odsek K. O. JGZ. »JUTOOc §t 168 8' KeSeffa, 20. VH.1930 Neurje na Gorenjskem Biseromašnik Martin Meško Ziv spomenik iz dobe slovenskih taborov. Maribor, 19. julija. Tam gori na prelepem vrhu Kapele, ovenčanem od vinogradov, kraljuje že 42 let kot župnik, duhovni svetovalec, častni kanonik ter častni občan vseh kapelskih občin Martin Meško, ki bo 22. t. m. obhajal biserno mašo. Rojen 27. oktobra 1845. v Pušencih pri Ormožu, je študiral gimnazijo v Varaždinu bogoslovje v Mariboru in bil 21. julija 1870 posvečen v mašnika. Služboval je od lata 1870. do 1873. v Sv. Petru pri Radgoni, od L 1873 do 1875 v Ljutomeru, nato v Vuze-nici, Leskovcu, pri Sv. Barbari v Halozih pod župnikom Raičem, pri Sv. Petru pri Mariboru, od 29. jan. 1888. naprej pa žup-nikuje pri Kapeli. L. 1909 ie postal duhovil svetovalec. 1. 1923. častni kanonik, 1. 1928 ie bil odlikovan z redom Sv. Save IV. stopnje. Vse občine kapelske župnije so ga imenovale častnim občanom. Zlatomaš-ništvo je obhajal v juliju 1. 1920. Meško je bil vse svoje življenje izrazit hi neizprosen nacijonalist. Značilen je Hle dogodek: Ko je na dan izpita iz verouka v zadnjem letu svetovne vojne povahil župnik Meško med drugimi na slavnosmi obed tudi takratnega vojnega ministra Stoger-Steinerja, ki se je mudil tamkaj, se je tekom obreda razvila diskusija glede izida vojne. Župnik Meško je v vsej svoji priprosti odkritosti vojnemu ministru pre-dočil napačnost proti jugoslovenske in pro-tislovanske politike Avstrije, ki mora voditi do katastrofe. Vojni minister je za Up prebledel, potem pa je obljubil, da bo — kar je v njegovih močefi — odpomogel tem nezdravim pojavom. Zadeva takrat — kljub velikemu številu povabljencev ni prišla v javnost. Da je Meško bil vedno nacijonalno zaveden, ni čuda, saj je bil za kaplana pri narodnem buditelju Božidaru Raiču, ki je s takratnimi našimi velmoži dr. Jožetom Vošnjakom, dr. Razlagom, dr. Zamikom in drugimi na velikih ljudskih taborih propo-vedoval bodočnost Slovenstva. Jubilant Meško še štrli kot eden izmed redkih živih spomenikov iz dobe slovenskih taborov v današnjo dobo svobode našega naroda. Nacijonaine zavednosti se je navzel že lu-di na gimnaziji v Varaždinu, kjer je takrat študirala večina naših dijakov iz Slov. goric. Nemško nikoli ni govoril in ne govori z nikomur, o katerem ve, da je le količkaj •vešč slovenščine. Fizično in duševno je 851etni starček sijajno ohranjen. Spominja se vsega iz preteklosti in ve za vse dogodke sedanjosti ter mu je v njih trezni presoji mlakdo kos. Zanima se še danes za vse stroke vede in znanja ter je izredno vesel, če more s kom o tem ali onem razpravljati. Izredno ljubi petje, in še danes ob slavnostnih proslavah rad zapoje. Živo se ob takih prilikah spominja izbornih pevcev-učiteljev izza prvih časov svojega župni-kovanja pri Kapeli. Je velik prijatelj uči-teljstva. Političnega udejstvovanja v stran- karskem smislu se je vedno izogibaj »n v svojih pridigah se ni nikoli dotaknil te pla.ffi. Zato pa je pri vsemu narodu zelo spošl o-van in ljubljen. Ljudstvu pomaga kjer ie more, tudi v gmotnih potrebah, podpira v -sa društva in ustanove, za duhovna oprav /jla ne zahteva skoro nič,' tako da je danes po 42 letnem župnikovanju prav za prav revež. A kraj s svojo krasoto se mu je i tako priljubil, da vkljub ponudbam višjih fut ikcij ni hotel stran. Veteranu stare narodne duhovniške generacije tudi mi iskreno čestitamo ob reškem jubileju! WoIfu Luckmannu v spo min Ljubljana, 19. ju?'lja. Poln veselja in navdušenja si nas zapuščal, ko si odhajal v naš planinsk i raj. Težko smo Te pričakovali, ker oblji ibil si nam, da nas v duhu popelješ po vse' h onih potih, ki naj bi jih prebredla Tvoja , noga. Šel si, da se odpočiješ ob vznožju šVojega toliko opisovanega »Matterhorna«. Čakali smo Te, a Tebe ni bilo. Od dne do dne se je stopnjevala naša skrb za Te; be, a v tako kruto usodo nismo mogli \t>, jeti, ker poznali smo Te kot izredno pirtividnega obiskovalca naših planin. Obstali yano, kakor od strele zadeti, ko smo pj.- ejeli žalostno vest: »Wolfa ni več. Za. sanjal je večne sanje v tihem krilu planin —«. Zapustil si nas, a Tvoj duh -živi med nami, Tvoja dela nas gledajo c- b vsakem koraku. Bil si na mogočnem razmahu svoje velike sile in že so za y edno strta Tvoja krila. Ko Te je pripeljala pot z Dunaja med nas, si se takoj udomačil' in Tvoje delo se je razlilo na najrazTičnejše panoge. Dal si nam stvari, ki j ih moramo občudovati. Katerokoli geojjrafsko delo zadnjih let vzamemo v rokeskoro povsod opazimo priloge kart s T vojo značko. Mnogo si nam dal v/ tem kratkem času, a Tvoja sila je šla ve.i ino le navzgor in sedaj — mnogo gradi' vz leži pred nami, ki ie vzraslo po Tvoj? zaslugi, mnogo ga je, ki si ga baš seda j gojil, kakor vrtnar svoje rože, a oble'." šalo je. Mnogo so obetali Tvoji veliki r| ačrti in šel si iskat novih moči za nada Jjnje delo in uresničenje teh načrtov. Le jjar dni Ti je bilo danih za oddih, a hotej^ si jih temeljito izrabiti. Hotel si nam pj ,-inesti krasnih posnetkov, pa Ti žal ni bil o dano. Prehitela Te je smrt. Nova gomila na dovškem pokopališču Te je sprejela v svoj hladni objem. Počivaj mirno, naš ljubljeni Wolf. Spi sladko, sa} bde nad Tebo/, vrhovi planin, ki si jih tako ljubil, saj čuj';mo ob Tvoji prerani gomili Tvoji užalošc eni tovariši. K. B. Zvezft med Zelenico in Košuto Tržič, 19. julija. Pred dvoma letoma novoizvoljeni odbor podružnici j, SPD v Tržiču si je postavil veliko na logo, da popravi in znova zmar-kira vsa planinska pota in postavi povsod! orijentac/dfeke deske. Svojo težko nalogo je letos deloma dovršil. Kot zadnja in najbolj bobeča se je obnovila stara gorska pot s sedla/ Babe na Veliki vrh, ki jo je pred vojsko/ za plezalce označil znani tržiški planinec g. Alfonz Mali. Toda le malo je Slavnost ob postavljanju 36 metffov visokega droga za državno zastavo na meji// v Hotederšici Zadaj graničarska hiša, spodaj od leve ps.ioti desni italijanska finančna stražnica z oficirji, državni mejnik, na desni pa na? ia orožniška baraka s stražnico. Pred občinstvom pelje cesta na desno v Hoted eršico in Logatec, na levo pa v Idrijo. Prihranite si bivanje v zdravilišču! Ako trpite na protinskih in revmatič nih bolečinah, znakih arterioskleroze (poapnenja žil), če se Vas polašča nespečnost^ šumenje v ušesih in omotičnost, potem uporabite RADIOSCLEKIN KURO. Zdravniško priporočene, prosto prodajne, ?radio-dium vsebujoče RADIOSCLEKIN TABLETE pospešujejo obtok krvi y žilah odvod- nicah in utripalnicah, s čimer se odvrnejo vsi pojavi starosti in ostane delavna moč nezmanjšana. — Vsebina radija uradno ugotovljena. — Dobiva se v vseh lekarnah. Zaloga in pojasnila: Drogerija na veliko »EMBECKUS«, Beograd, Zrinjskega 37. — Prospekte gratis in franko, 162 bilo turistov, ki so si upali po izredno težavni poti na Veliki vrh s severne stram. Sedaj je ta stara težava premagana s prizadevanjem in velikimi gmotnimi žrtvami trž. podružnice SPD. Njen načelnik markacij skega odseka g. Janko Praprotnik je vedno drezal in drezal, da naj se prepo-treba pot, ki zveze Zelenico in Kofce končno ustvari in zmagal je. S tovarišem Kostanjevcem sta jo parkrat preje prehodila in označila vsa mesta, kjer naj se pritrdi vrv in kier naj se zabijejo klini. Delo je bilo končno razpisano in oglasilo se je dosti tržiških delavcev, ki so bili pripravljeni izvršiti nevarna dela. Odbor se je odločil in poveril z delom Bečana Jan-kota in Klobučarja Jožo. Z velikim veseljem in planinskim navdušenjem sta šla na delo. Vreme sta imela na svoji strani m tako je tržiška podružnica v prijetnem položaju, da izroči v nedeljo, 20. t m. popravljeno, ali vsaj lahko rečemo novo pot javnemu turistovskemu prometu in si-cer z malo slavnostjo, ki se izvrši po sledečem redu. Po dohodu izletniškega vlaka v Tržič, se odpeljejo gostje z avtobusom do Jurjevega Jake, kjer krenejo po lepi dolinici. Korošice na sedlo Baba. Tu je ob 10.30 zbirališče vseh turistov. Po kratkem pozdravu krenejo gostje na novo pot, ki se takoj zvije v prvi kamin in se strmo vzpenja navzgor proti vrhu. Par klinov m 60 m vrvi in je prvi romantični del poti za nami, pod nami pa najkrasnejši razgled po prelepi koroški deželi proti severu, tla proti zapadu pa gledamo v obistl ostalim vršacem karavanskim, ki se kopljejo v solnčni svetlobi, da je veselje pogledati. Pot gre stalno strmo toda brez najmanjše nevarnosti kvišku in se vije med državnimi mejniki sem in tja. Pridemo do drugega kamina, kjer je položaj prav tak kakor v prvem, dobro je zavarovan in planinec ima veselje, ko gleda pod seboj nebeško krasen svet. Pred leti je bila tržiška podružnica vzidala na Velikem vrhu skrinjico s spominsko knjigo, ki je bila pa v prvih štirinajstih dneh ukradena. V spomin otvoritve nove poti pa postavijo planinci na Velikem vrhu novo in potrde s svojimi podpisi, da jim je pot mila in draga. Ko bo opravljeno to slovesno delo, krene vsa družba po novi poti, ki jo je tržiška podružnica krstila za »Francovo pot«, ker jo je napravil tržiški majer Franc sam iz golega veselja do planin, na planino Kofce, kjer postreže majer Franc svoje izredne goste s pravimi kof-škimi bržolami, maslovnikom in žganci, kakor bo kdo želel. Po kratkem odmoru krene planinska družina dalje doli v planinski dom na Kofcah, kjer bo za prijav-vljene goste pripravljeno kosilo, po kosilu pa se bo pekel na ražnju velik koštrun. Okrog doma pa se bo razvilo veselo planinsko rajanje, doklčr ne pride čas za odhod na večerni vlak. Kai znači nova pot? Nova pot znači naj-idealnejšo planinske«- *vezo v Karavankah, ki zveže v kratkem času petih ur dve pla- tkem času pe ninski postojanki, to Je kočo na Zelenici in planinski dom na Kofcah tako, da izloči vsako hojo po vej/kih cestah, katerih se človek preje pri najboljši volji ni mogel ogniti. Tržiška podružnica SPD zasluži za svoje živahno delovanje vso pohvalo pri pospeševanju tujskega prometa v Karavankah. Prav sedaj je izšla izvrstna turistov-ska karta Karavank v dveh izdajah, namreč v ročni velikosti 50X40 in v velikosti 100 X 80. Prva je namenjena za planince, druga pa za šole, hotele, restavracije, kolodvore in za javne orijentacijske deske, ki jih trižiška podružnica postavi več v svojem področju. A. L. Pismo iz trboveljskega goz-dovniškega tabora na Gorenjskem Trbovlje 18. julija Od naših gozdovnikov, ki tabore na pre* krasnem prostoru v bližini Radovljice, smo prejeli prvo poročilo. Ker bo to, kar nam piše »poštar« taborišča, dijak Ivo Pust, zanimalo tudi starše, katerih otroci se na* hajajo na taborenju priobčujemo pismo doslovno: »Tu smo že 4. dan. Izbrali smo si za taborenje krasen prostor na travniku pod Radovljico, tam, kjer se stekata Sava « Bohinjka in Sava»Dolinka. Vseh Trbovelj* čanov nas je tukaj okrog 110, od teh pre« ko 90 otrok. Že prvi dan smo postavili šotore, 22 po številu. Komaj smo bili vsi pod streho, je začelo deževati in ta dež se nikakor ne more posloviti od nas. Dru« gi dan smo postavili še kuhinjo, jambor za zastavo in totem ki smo ga živo posli* kali. Kljub velikemu številu tabornikov posluje naša kuhinja izborno. Za to se moramo zahvaliti naši kuharici g. Hudari« novi in gospodarici g. Kostajnškovi. Dnevni red je naslednji: Vstanemo ob 7., se zberemo in zapojemo »Pozdrav za* stavi«, potem telovadimo 15 minut, nakar se razvrstimo h kotlom kjer že čaka zaj* trk navadno kakao. Čez dan napravljamo izlete se igramo, kopljemo in pojemo. Po večerji je slikovita taborna zabava okrog tabornega ognja, kjer je zbrana vsa dru* žina. Le prehitro mine dan in treba je v šotore spat Za varnost imamo postavlje* ne straže, ki se redno menjavajo. Čeprav nam nebo ni usmiljeno in ved* no rosi, se vendar vsi taborniki izborno počutimo. Vse je zadovoljno in zdravo, vse se smeje in raduje in vsa lica žarijo zadovoljnosti m veselja. Upamo, da se povrnemo ▼ našo sajasto dolino zdravi .in okrepčani, Iz Radovljice pa bomo prinesli s seboj polno lepih spo* minov. V nedeljo smo se udeležili službe bož* je v Radovljici in g. dekan nas je s priž* niče prav lepo pohvalil. — Mir z Vami!« Veseli nas, da so se naši gozdovniki v svoji sreči in zadovoljnosti spomnili tu* di »Jutra«. Želimo jim, da bi izkoristili kratko odmerjeni jim čas kar najbolje in da bi se res vrnili domov zdravi in okrep* i čani. i Pungraška cerkev v Kranju, kateri je vi* har, kakor smo včeraj poročali, odnesel 8 m visok vrh stolpa ter ga vrgel 10 m daleč preko poti na sosednji vrt Nesreča na železniški progi Grobelno 19. julija Na cestnem prehodu preko železnice tik postaje Grobelno se je danes ob 14.45 do* godila težka nesreča, ki pa bi bila lahko še usodnejša. Nikola Jurjevec iz Imenega pri Podčetrtku je vozil proti železniške« mu prehodu ravno v času, ko je prihajal rogaški vlak. Ko je vlak vozil proti voz* nemu signalu, je strojevodja opazil voz* nika, ki je bil že tik tira. Na žvižganje je hotel voznik sicer voz ustaviti ali ga obrniti v stran, konj pa je že stal na trač* nicah in obstal tam menda iz strahu ka* kor ukopan. Stroj je pograbil voz in ko* nja. Voz je bil ves razbit, konj pa tako težko poškodovan, da so ga morali takoj zaklati. Voznik je še pravočasno skočil v stran ter se tako rešil. Kraj nesreče je pregledala komisija, ka* tero so tvorili postajni načelnik, poveljnik orožniške postaje in župan g. Metličar. Ta nesreča je zopet dokaz velikih in nevarnih nedostatkov na tem delu železniške pro* ge. Upamo, da bo vsaj sedaj tako nevar* ni prehod zavarovan z zapornicami. Letina na Kočevskem Zadnje deževje, ki je docela ohladilo uprav pasjo vročino v začetku julija, je bilo pravi blagoslov za naša polja. Krompir in ližol kakor tudi vsi bolj pozni jesenski pridelki so dobili dovolj potrebne vlage. Sedaj je pritisnilo zopet solnce, ki bo s svojo toploto pospešilo dozoritev žita. Ječmen so pri nas kolikortoliko že pospravili, sedaj čaka na vrsti oves, rž in kolikor je pšenice. Koruza kaže lepo. Na splošno pa se, Zal, letos zelo opaža vsemogoče poljske škodljivce, tako da bi lahko rekli, da je letos črvl-vo leto. Krompir in fižol uničujeta beli črv in mramorji v takem številu, da se kmetje boje, da jim ne bi uničili ti škodljivci vsega pridelka. Sadja letos ne bo prav veliko. Dočim je lansko leto Kočevska izvozila veliko vagonov jabolk in je bila cena jabolkom zelo nizka (1 kg 1—1.50 Din) bo letos jabolk komaj za dom. Nekaj več je ponekod hrušk in češpelj. Z žganjem so še sedaj kmetje zelo dobro založeni, tako da letos ugibljejo z veliko skrbjo, kam naj s slivami. Dobro bi bilo, da bi se naši trgovci malo bolj zanimali za domače žganje, kar pride ceneje in je tudi mnogo bolje. Kočevska je v tem na glasu, da izdeluje fino domače žganje. Kmetje upajo, da bo letina kljub vsem škodljivcem vsaj toliko prinesla, da bodo s njo lahko prebili do drugega leta. Zanimiv svetovni popotnik je Joža Mikulec iz Krušljevega sela v Za* gorju . Od leta 1901., ko je šel na »to dol* go rajžcMc pa do danes je prehodil že pre« cej sveta in spoznal vse zemeljske konti* nente. Ampak potovanje samo ni bogve kaj zanimivo, saj Mikulec ne piše potopi« sov, spominov ali razkritij neraziskanih džungl. Kot edino, a težko zanimivost no* si oziroma vozi s seboj 25 kg težko spo* minsko knjigo pravo redkost med knjiga* mi, ki ima na platnicah napisino: Sbuve* nir. Knjiga obsega 2000 strani, 1017 je že popisanih z samimi podpisi vseh mogočih svetovnih veličin, nekateri s prav kraljev« skim sijajem. Nu, v knjigi je še dovolj praznih Ii» stov in zato Mikuličevega potovanja še ne bo tako kmalu konec. In če mu bo dano zdravje in dobra volja, bo koncem poto« vanja podpisov znamenitih mož polna knjiga redkost posebne vrste. Ponosna bo muzejska zbirka, ki se bo ponašala z njo. Te dni se mudi Mikulec v Ljubljani. Knjigo prevaža v solidnem kovčegu na vzmetih starega otroškega vozička. Da ob« varje knjigo pred otipavanjem radoved* nežev, jo odprto hrani pod steklenim okvi« rom, ki je s ključavnico pritrjen na kov« čeg. Pa občudovalcev ima Mikulec kljub temu dovolj. Želimo Mikulecu, da bi nam v doglednem času še zdrav in čil prinesel na ogled knjigo, popisano do zadnjega li* sta. Mednarodne veslaške tekrae na Bledu Zaka, sicer tako mirna in tiha, je zad* nje dni oživela, da izgleda kot mravljišče. Pod ogromno lopo so uvrščeni tanki, dolgi tekmovalni čočlni, pred njo na lesenem produ pa se gnete vse polno tekmovalcev x dresih, vsi zagoreli, mišičasti, sloki — pravi vitezi lepega veslaškega športa. S tekmovalno kritčnostjo, sem pa tam po* mešano s porcijo zavisti, se opazujejo drug drugega in delajo prerokbe za glav* na tekmovalna dneva. Zadnje dni so še porabili za treninge, ki so imeli vedno do* velj gledalcev in občudovalcev, prav po* sebno med tujim ženskim svetom. Pa je bilo res užitek gledati, kako so švigali ošpičečni lesovi po gladkem jezeru. Miši* časte roke so se upirale v enakomernem tempu ob vesla in šlo je; ho — ruk! Tile krmarji s svojim kričanjem so še posebno zabavni športniki. Njih naloga je, da dajejo s primernimi glasovnimi znaki tempo in vzpodbujajo veslače k največje« mu fizičnemu naporu. Vsi ti krmarji so si slični v tem, da so primerno lahki, nekaj je še pravih fantkov. Ampak te bo šport* na komisija že primerno obtežila pred tek« mo van jem. Pri končnem spurtu pa je slika najbolj zanimiva. Vse vprek kriče krmarji z me* gafoni, pritrjenimi na usta. S huronskim kričanjem, ki pa veslače Ie vzpodbuja in jim določa enoten tempo švigne šilasti čoln skozi cilj. Za našo publiko prinašajo veslaške tek« me še prav poseben užitek, ker veslaških prireditev v tako velikem obsegu še nismo imeli. — Slika 1. Četvorec brez krmarja HVK; 2. Osmerec s krmarjem iz Beogra* da; i Pred čolnarno za časa treninga. Domače vesti * Za doktorja živinozdravništva je bil na dunajski univerzi nedavno promoviran koroški rojak g. Luka Sienčnik iz Mokrij pri Doberli vasi. Sedaj izvršuje prakso na Dunaju, a na zimo se preseli med svoje ožje rojake na Koroškem. * Promocije in izpiti Primorcev. Na univerzi v Padovi je promovirala za doktorico kemije in farmacije gdčna. Majda Jamšekova iz Ajdovščine. Na univerzi v Turinu ie promoviral za doktorja medi-cint g. Karol R u t a r iz Gorice. — Akademski izpit za solopetje ie napravila pred državno komisijo v Bolonji Primorka gdč. Breda Š č e k o v a. Goslarski izpit je prestal na Verdijevem konservatoriju v Trstu g. Stanko M a 1 i č iz Trsta. * Sprememba v železniški službi. Postavljeni so za stalne zvaničnike 1/4 vo-zovni pregledniki: Ropret Avgust, Postojna; Ules Alojzij, kurilnica Maribor; Nemec Peter, kurilnica Zidani most; Zadra-vec Matej, kurilnica Maribor; Grum Frančišek, kurilnica Ljubljana I. glav. kol.; Skočir Marcel, prometnik, Boh. Bela; strojevodje: Oman Josip, kurilnica Ljubljana H. gor- kol.; Stoje Ivan, kurilnica Ljubljana I glav kol.; Sovine Josip, kurilnica Zidani most; Dernič Ciril, kurilnica Ljubljana II. gor. kol.; Drmota Luka, kurilnica Ljubljana I. glav. kol.; Jenko Alojzij, kurilnica Ljubljana IL gor. kol.; Pal Konrad, kurilnica Zidani most; 2ibert Frančišek, Murska Sobota; Batič Anton, kurilnica Ljubljana II. gor. kol.; Južina Leopold, kurilnica Ljubljana I. glav. kol. — Zvanični-ki II/3 sprevodniki tovornih vlakov. Va-lenčič Franc. Maribor glav. kol.; Kotnik Jožef. Maribor glav. kol.; Hrašovec Anton, Maribor glav. kol.; progovnemu čuvaju: Sinič Franc, Rače - Fram; kretnik: Rudolf Engelbert, Poljčane; kurjači: Škeri Josip, kurilnica Ljubljana I. glav. kol.; Škof Ivan, kurilnica Ljubljana I. gl. kol.; Pečovnik Ivan, kurilnica Maribor; Pinte-rič Ivan, kurilnica Maribor; Virant Jurij, kurilnica Maribor; Derglin Jožef, kurilnica Ljubljana I. glav. kol.; Stušek Mihael, kurilnica Zidani most; Lang Anton, kurilnica Maribor; Drašler Franc, kurilnica Ljubljana II. gor. kol.; Vižin Franc, kurilnica Ljubljana TI. gor. kol.; Pogačar Ivan, kurilnica Ljubljana II. gor. kol.; Lešnik Ivan, kurilnica Maribor; Smrekar Jožef, kurilnica Ljubljana I. glav. kol.; Jamnik Franc, kurilnica Ljubljana I. glav. kol.; Bezlaj Jožef kurilnica Ljubljana I. gav. kol.; Bre-ščak Ivan, kurilnica Ljubljana I. glav. k.; Hajnšek Vinko, kurilnica Ljubljana I. gl. kol.; Krašovec Jakob, kurilnica Ljubljana I. glav. kol.; Ličen Alfonz, kurilnica Ljubljana II. gor. kol.; Malek Alojzij, kurilnica Maiibor; Gajzer Janez, kurilnica Maribor; Kurbus Ivan, kurilnica Maribor; Sonc Franc, kurilnica Ljubljana I. glav. kol.; Auda Srečko, kurilnica Maribor. * Objava za poljedelske producente. Vojno ministrstvo namerava po letošnji žetvi nabaviti potrebščine za vojsko in mornarico kolikor le mogoče neposredno od domačij producentov. Za začetek gre samo za živinsko krmo in steljo (seno, oves, ječmen, slamo) pozr-eje pa se bo kupovala tudi pšenica. Kupovanje se prične po vseh garai-zijah takoj po končanju košnje in žetve in sker za gotov denar na licu mesta na di rektnem sestanku s producenti. Izključeni so vsaki posredovalci (banke, dobavitelji, trgovci, špekulanti itd.), ki žive le od posredovanja, špekulacije in vmesnega zaslužka Država želi živahnega odziva, ker bi sicer morala pozneje vendarle poseči po liferantih, od česar pa bi kmetski del naroda r.ičesar ne imel. * Nov župnik v Voiniku. Za župnika v Vojniku pri Celju je imenovan Anton Las-b a c h e r, doslej prvi kaplan v Celju. Svojo novo službo bo nastopil 1. avgusta. Samo še danes nepreklicno zadnjikrat Ob 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. uri Laura la Plante in John Boles v prekrasni drami Tajnost budoarja Cene 4, 6, 8 in 10 Din. KINO IDEAL. Ob 3., 5., 7. in 9. uri! s Govoreči film Ljubavni roraan mladega komponista V glavnih vlogah: Charles Barthelmes la Betty Compson Znižane letne cene! Elitni kino Matica Telefon 2124 Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperaturo, 4. relativno vlago v %, 5. smer in brzino vetra, 6. oblačnost 1—10, 7. padavine v mm. & vrsta padavin. Ljubljana: 7, 753.2, 17, 60, ENE1, 1, _ Maribor-. 7, 752.1, 16, 60, NW6, 0, dež, 15.0. Zagreb: 7, 753.1, 18. 70, NNW1, 8, —. Beograd: 7, 752.7, 18 70, WNW2, 1, _ Sarajevo: 7, 7519, 22, 60, WNW1, O, —. Skoplje; 7. 753.4, 23 60, WNW1, 1, —. Split: 7, 753 5, 23, 50, W2, 1, — Soince vzhaja ob 4.32, zahaja ob 19.41; luna vzhaja ob 23 51, zahaja ob 15.46. — Najnižja temperatura: v Ljubljani 14, v Mariboru 14, v Zagrebu 16, v Beogradu 18, v Sarajevu 18, v Skoplju 16, v Splitu 21. * Rumunski visokošolci v Dalmaciji. Predvčeiajšnjim popoldne je prispelo v Split trideset slušateljev gumarske fakultete iz Bukarešta pod vodstvom strokovnih profesorjev. Sprejeli so jih šumarski uradniki banske uprave. Ogledali so si znamenitosti mesta, Marjan in gozdni vrt. Iz Dalmacije nadaljujejo svojo pot v Bosno. * Zasedanje študentske Male antante v Cavtatu je določeno letos za čas cd 20. do 23. t m. Sejam bo predsedoval Vaclav Paleček, ki je prišel s člani komiteja te dni v Beograd. To je prvo zasedanje študentske Male antante v naši državi, ki je toliko pomembnejše, ker bodo zborovalci razpravljali o mednarodnem studentskem kongresu, ki bo4 letos od 12. do 26. avgusta, kjer bo nastopila studentska Mala an-tanta prvič kot enodušna celota. Predvčerajšnjim je bil sprejem komiteta v zunanjem ministrstvu, včeraj pa v rektoratu beograjske univerze. * III gasilska razstava. V naših dneh je gasilstvo že tako razvito oo vseh deželah, da že ni skoro vasi, v kateri ne bi bilo gasilnega društva, ki hoče imeti še boljšo gasilsko pripravo. Tovarnarji, izdelovalci gasilnega orodja in brizgaln! Razstavite svoje izdelke na velesejmu v Uubljar.i v dneh od 1. do 4. avgusta, kajti takrat bo prihitelo ob prilik Vseslovanskega gasilskega kongres in zleia nešteto gasilcev iz vs države na vs es .em in si bo ogie-dovi.lc in kupevalo tu J* vaše razstavljene premete. Udeležite se torej razstave gotovo ne v svojo škodo! * Povratek »Srbske Majke« v Jugoslovenski ženski savez. Dolgo je vladala med raznimi ženskimi društvi kraljevine razdvojenost, ki je škodovala ugledu in moči tako samih društev, kakor tudi vsega ženskega pokreta. Na posredovanje Kola srbskih sestara se je sedaj vrnilo žensko društvo »Srbskih Majka« v Jugosloverski ženski savez. S tem činom je dobila naša osrednja ženska organizacija potrebno konsolidacijo, da more vršiti v polni meri svojo vzvišeno nalogo. * Povratek ameriških izletnikov. Z večernim vlakom se je sinoči odpeljalo iz Ljubljane preko Jesenic 24 ameriških izletnikov, ki so se mudili pri svojcih v Jugoslaviji. Na kolodvor so jih spremili domači, od katerih so se poslovili v upanju na ponovno svidenje v domačem kraju. Brzovlak jih je ob 20. odpeljal preko Jesenic, Avstrije, Švice ln Francije v Havre, kjer se bodo dne 23. Julija vkrcali na sloviti brzoparnik »Ile de France«, last francoske družbe Cie. Gle. Transatlantique, ki jih bo pripeljal zopet nazaj v novo domovino. Izletnikom kličemo:-Srečno pot in na zopetno svidenje! * Uradniški odtegljaji za odkupnino osebnega dela. Drav. fin. direkcija objavlja: V smislu razpisa gradbenega ministrstva od 7. junija 1930 št. 42.293 in skladno z odlokom finančnega ministrstva od 24. junija 1930, št 83.570-H še bo za kritje stroškov pri gradnji in vzdrževanju bano-vinskih in občinskih cest odtegnil od prejemkov za mesec avgust 1930 kot odkupnina osebnega dela vsem aktivnim ln upokojenim državnim uslužbencem in sicer aktivnim drž. nameščencem na-3 dni odpadajoči znesek, to je 10. del mesečnih aktivnih prejemkov (brez stanarine in vsakršnih doklad), vsem drž. upokojencem pa na 3 dni odpadajoči znesek, to je 10. del mesečnih pokojninskih prejemkov (brez doklad). Prednje se objavlja? da ne bo nepotrebnih reklamacij in povpraševanj. * Slovenska Matica pisateljem. V polpretekli dobi so bile vsakoletne izdaje izvirnih leposlovnih del Matičin ponos. Matica je ostala tudi danes verna tej tradiciji, pogreša pa rokopisov. Zato vabi vse slov. pisatelje, da bi predložili odboru čimprej večja izvirna dela, pripovedne ali dramatske vsebine. Slovenska Matica ne stavlja nikakih zahtev, edina legitimacija bo umetniška kvaliteta dela. Rokopise bo z ozirom na današnje razmere na knjižnem trgu dobro honorirala terj ih odkupila takoj, ko bodo sprejeti. * Poziv lastnikom Levstikovih pisem ali mu pisanih pisem. Slovenska Matica namerava izdati prihodnje leto ob stoletnici Levstikovega rojstva njegova pisma. Odbor vljudno prosi vse lastnike Levstikovih ali nlemu pisanih pisem, da bi lih blagovolili dati v ta namen na razpolago do 1. oktobra 1930. Pisma se bodo prepisala in vrnila takoj lastnikom. * Maturanti novomeške gimnazije iz leta 1920. se zberemo k proslavi lCHetnice v soboto 2. avgusta t. 1. popoldne v Novem mestu, kakor je bilo že vsem tovarišem pismeno sporočeno. Tovariši, ki še niso priglasili svoje udeležbe, naj to nemudoma store na naslov: dr. Marjan P o 1 e n š e k, zdravnik v Novem mestu. — Naj nihče ne izostane! Na svidenje! * »Karagjorgje« gre na popravilo v Ti-vat V zadnjem času se je poročalo, da se bo močno poškodovani luksuzni parobrod odpravil v Kraljevico na popravilo. Ker pa ladjedelnica v Kraljeviča še ni opremljena za tako popravilo, se bo »Karagjor-gje< z dvema vlačilcema vojne mornarice odpravil te dni v Tivat v Boki Kotorski, kjer bo ladja popravljena, potem pa na Sušaku na novo opremljena s pohištvom. * Smrtna kosa. Po dolgi bolezni je včeraj umrla Roza Ki m o vec, pogodbena poštarica v Vačah pri Litiji v starost! 24 let. Pogreb bo v ponedeljek ob 10. na Vačah. Blag ji bodi spomin. * Pojasnilo. K članku o pogrebu vdove Komarjeve ugotavljam, da je bilo vse tako, kakor sem opisal ter da za pogreb nisem zvedel od koga drugega. Ker pogreba ni omenil kak dopisnik, sem storil to jaz, ki nisem v dopisniški zvezi z listom. V članku končno nisem omenjal nobenega društva, marveč je bilo vse le gola ugotovitev, da Je bil pogreb po kateremkoli naključju brez društvenih udeležb. — L Zupane, učitelj., mmmm in potrebS&ne najceneje ▼ drogerijah k/ul c, ljubljana kanc (vallraai), maribor cenik gratts! Izvršujemo vsa amaterska dela. * Redka prikazen na morju. Oni prebivalci Tivata v Boki Kotorski, ki zjutraj zgodaj vstajajo, so preteklo sredo opazovali redek prirodni pojav, ki pa jim je zadaj mnogo strahu. Morje Je bilo precej mirno ter je obetalo lep poletni dan. Nenadoma pa so Tivčani zagledali, kako se od Kumborske ožine približuje čuden pojav — vrtinec, visok 500 do 600 metrov, v premeru približno 30 metrov. S strahom so pričakovali, kdaj se bo ta pošast približala obali. S strahovito hitrostjo se je okrenila proti Tivtu ter z vso silo udarila na občinsko klavnico. V hipu Je odtrgala dve strehi, kakor da bi ju s koso odrezala. Hitela je dalje proti Lovčenu ter se razbila na njegovih skalah. Mimogrede je iztrgala iz tal nad 400 maslin ter v zraku odnesla dva stoga sena. Hiša in vinograd pilota Faša sta bila močno poškodovana. * Velika škoda po viharju v Bosni. Kakor poročajo iz Sarajeva, je toča v zadnjih dneh v okolici Visokega, zlasti med Kaknjem in Podlugovim napravila ogromno škodo. Prizadetih je približno osemdeset vasi. Škoda je uradno cenjena na 10 milijonov dinarjev. Uvedena je državna pomožna akcija * Huda nevihta s točo je udarila včeraj od 13. do 13.45 davčne občine Lahonci, Ivanjkovci, Mihalovci, Brebrovnik, Her-manci in Sv. Miklavž delno, Verovec in Velikane pa v polnem obsegu. Škoda je največja v vinogradih in se ceni v posameznih legah na 5 do 50 odstotkov. * Vlak povozil konja. V četrtek 17. t m. se je zgodila na otovškem viaduktu pri Črnomlju huda nesreča, ki bi lahko Imela zle posledice. Osebni vlak. ki odhaja iz Črnomlja ob 16.53, je v smeri proti Semiču na viaduktu došel bežečega ciganskega konja. Lokomotiva ga je udarila v glavo in ga vrgla s tračnic hudo poškodovanega. Ce bi bil padel1 konj pod kolesa, bi vlak lahko iztiril, kar bi bilo usodno, ker se je dogodek primeril v višini 35 metrov. Kmetje so kmalu po odhodu vlaka prihiteli na kraj nesreče in konja spravili z viadukta. * Aietaciia drznega goljufa. V Osijeku je v četrtek popoldne policija aretirala goljufa, ki je na drzen način hotel ogoljufati podružnico Prve hrvatske štedionice za 50.000 Din. Aretiranec je Miroslav Relch, 29 let star, rodom iz Valpova. Pod imenom Mavra Deutscha, trgovca v Daru-varu. je prosil najprej pri mestni hranilnici v Osijeku za posojilo 5000 Din na podlagi gruntovnega izpiska na hišo št 12 na Zrinjevcu. Bil je sumljiv, zato Je hranilnica nanj opozorila policijo, ki ga pa ni mogla izslediti. V četrtek bi imel pri podružnici Prve hrvatske štedionice dvigniti znesek 10.000 Din na račun dovoljenega posojila • 50.000 Din. Ko je hotel prevzeti znesek, ga Je nenadoirm aretiral policijski agent Policija sedaj poizveduje, če Reich na podoben način ni morebiti ogoljufal tudi drugih bank. , * Varovanje perila hi PerslL Jasno je, da se trajno lahko uporablja za pranje samo sredstvo najboljše kakovosti, ki se je izkazalo popolnoma zanesljivo. Gospodinje so preveč previdne, da bi svoje dobro perilo prale na kak način, ki je za perilo nevaren. Tako se je tekom časa ugotovilo, ds pomeni trdno ribanje in krtačenje perila, kakor tudi upoma klora največje nevarnosti n perilo Odkar se Je v cele.n civilizranem sveta z največjim in brez-primernm uspehom uvedlo sredstvo ki ssmo pere, kakor I? to prnner Perila, so vse nevarnosti za psrin pri pranju cdprav-liene. Uporaba te.si preizkušenega sred- Zobozdravnik Dr Kamblč ne ordinira do 1. septembra Rentgenolog Dr. Hefoein Leonišče do 28. t. m. ne ordinira f Dentist Koder ne ordinira do 20. avgusta 10321 _ Zaradi odpotovanja ne sprejen: strank od 21. julija do 2. avgust* 1930. 10290 Zobni atelje f. Jtolchaker, Kratr MED. UNIV. Dr. Francč Logar špecijalist za zobozdravniStvo in ustne bolezni LJUBLJANA, Sv. Petra cesta štev. 14 ne ordinira do 18. avgusta. 10286 = KIS za vlaganje sočivja dobite v drogeriji KANC, Ljubljana, Židovska ulica 1. 1 Zobni Bdismik 10332 dr. IVAW OBLAK ne ordinira do 19. avgoste< I Autotaksi Koeenova nI. I. Min H. Juvan 2821 s; «ra ne napravi samo pranje z roko ne-pi itrebno, temveč zajamčuje tudi dišeče, či sto in belo perilo. v Sokol Velike Lašče javlja, da Je svoj java i nastop zaradi smrti br. Maleja o d -i o č i I na poznejši čas. 919 * Zoper mole TARMOL! V vsen lekarnah >n drogerijah! Proizvajalec: »CHKMO-TE^d 1NA«, družba z o. z, Ljubljana, Mest-ai ln? žtev. 10. i T O — zobna pasta najboljša! * O bleke in klobuke kemično čisti, barva, pllsii -a »" lika tovarna Josip Reich. * 'Jkulenja se najbolie ubranite s sredstvo m SANOFORM. Zahtevajte v drogerijah in lekarnah Ie zaščiteno znamko tvrdk B » CHEMOTECHNA «, Ljubljana, Mesti v trg 10. * K ako se Je treba solnčiti, da je nspeh največji*', popisuje knjiga »Solnčenje« (Ivo Zor), ita ttera se dobi v vseh knjigarnah po 12 Din. Iz LJnHJane u— F toče na okno! Proti koncu t. m. bo žirija o A Jora za olepšanje oken in balkonov v iti ubljani podvzela ogledovanje in ocenjevanje cvetličnih nasadov na oknih in balkoi tih. Ljubljana pa je velika in lahko se do a? odi. da bo marsikatera ulica in hiša ostala neogledana. Da ne bo zamere in krivice,, prosi odbor, naj vsi, ki so okrasili svoje domove, javijo to z dopisnico odboru za. -olepšanje oken in balkonov v Ljubljani, Z' vonarska ulica št 11. Odbor ie prejel že p? ecej prav krasnih daril, pa tudi nekaj .tfenaraih prispevkov in upa z vso gotovo«! io, da bodo to plemenito akcijo podprli -še drugi, ki se niso do danes odzvali. Na il ■»olj pričakujemo podpore od lastnikov vefiiih stavb in zavodov, ki niso okrasili oken ln balkonov, da se odkupijo s primerno podporo ali darilom. Naj bo žrtvovana tcjp?'a naklonjenost darovalcev in trud odbora v dobrobit naše bele Ljubljane. Po zak-fi učku ocenjevanja bo odbor objavil v dnev nikih imena požrtvovalnih darovalcev, datfila in tudi odlikovance. n— Uprava mestnega kopališča na Ljubljanici je znižal a kopalno pristojbino in veljajo od sedaj i ti-slednje cene: vstopnina v kopališče in vp p raba kabine za čas treh ur 3 Din za os»bo. Vstopnina in uporaba garderobne omarice za isti čas 2 Din za osebo. u— Izjava. Uredništvo »Jutra« lojalno izjavlja, da g. K^Jko OJsterc, tapetniški moister v Ljubljani, Za Bežigradom, ni v nobeni zvezi z nezgodo, ki se Je dogodila v juniju na gorenj: d?em kolodvoru pod vagonom, ko so našli tam neko žensko, ki jo je povozilo, z nek*m moškim. Gre le za slučajno istost krstnega imena in začetnice rodbinskega imena. u— Ciril - metod la ril, udeležite so pogreba narodnega bc»rca, Sokola Toneta Maleja! \ u— Ugotovitev. V »otici te dni pod naslovom »Ena najstare ii>ih gostiln v Ljubljani« se Je nehote sto rtfa krivica prejšnjemu gostilničarju g. FriUicetu Samsi, ki je vodil gostilno v splošno zadovoljnost in jo Je tudi iz lastne volje ouustil. o— Ivan Dobrota umrli Zidar, 20 letni France Dobrota, o kate.rom smo poročali že včeraj, da si je v samomorilnem namenu pognal okrog 22.15 kroglo iz samokresa v prsa, ie kmalu po prevozu v bolnico umrL Kakor je izpovedala Frančiška A., ki jo je Dobrota spremi fail na poti proti domu, ji je mladenič medp« rtoma tožil čez domače razmere in dejal, ita ne gre več na delo v bližini doma. Cimt sta prišla do Ljubljanice v bližiho hiše St^v. 59, ji je Dobrota komandiral: »Izgini!«; nato pa potegnil samokres in ga sprožil proti sebi. Francka je zbežala in obvestila o dogodku svoje starše, med tem pa ae že prihitel na lice mesta obveščeni straiSn ik in preskrbe! za prevoz nesrečnega mladeniča v bolnico. Ml u— Kozolec sta zažgala. V petek .okrog 19. se ie pričelo iz kozalca v Mižita;' tovarne za klej- last hiralnice sv. Jožefa, nenadoma kaditi, nakar je bušnil v .zrak močan plamen in hipoma objel v komolcu se sušeče žito. Cim so ljudje ogenj opatih, so prihiteli na mesto ter pričeli gasiti. Iz tovarne so tudi telefonirali po gasilce, a so ljudje medtem ogenj že sami poganih in gasilcem ni bilo potrebno stopiti v ;tU-cijo. Pogorelo je pet štantov kozolca It vsa pšenica v kozolcu, tako da znaša škoda okrog 15.000 Din. Kozolec baje nI zavarovan. Ogenj sta zanetila 71etnl Joškre ln lOletni Ivan V., doma iz Jarš. Dobila sta donia v kuhinji škatljico in se šla igrat na polje. u— Razne tatvine na stavbah. Pečarski pomočnik Ivan Bekš je prijavil, da mu je v noči na petek odnesel neznan tat iz kleti Hove stavbe na Kette - Murnovi. cesti zeleno pleskano vodno tehtnico, vredno 175 dinarjev. — Z nove stavbe na Miklošičevi cesti ki jo zida stavbno podjetje Battelino, je nekdo ukradel tesarju Francetu Volč-jaku iz telovnika 200 Din vredno uro. — Iz kleti hiše Pokojninskega zavoda Je nekdo odnesel 16. t m. delavcu Ivanu Bo-hutniku 150 Din vreden suknjič, v katerem so bili ključi in razni drugi predmeti. u_ posačaimo gostilno pri Majarončku! u- Samarftanl Rdečega krila, vsi iz višjega ta nižjega tečaja, se vljudno vabijo, da se v čim večjem številu udeležijo izleta v Zupanovo Jamo. Zbirališče na glavnem kolodvore danes ob 12.45. 936 Iz Celja e— Seja občinskega sveta se nI vršila. V petek zvečer ob 18. ie bila sklicana zadnja občinska seja pred velikimi počitnicami. Seja pa se ni mogla vršiti, ker ie bilo navzočih le 18 občinskih svetnikov, potrebna dvetretjinska večina pa je 22. e— Zgradba palače OUZD v Celja. Predvčerajšnjim se je mudil v Celju predsednik OUZD iz Ljubljane dr. Miha Krek, ki si je v spremstvu zastopnikov celjske mestne občine ogledal stavbišče na Vrazovem trgu za mestnim gledališčem ob Vodnikovi ulici, ki ga je ponudila mestna občina OUZD brezplačno v stavbene namene. OUZD naj bi zgradil, tu trinadstropno uradno in stanovanjsko poslopje, v katerem pa naj bi bilo po pogojih mestne občine tudi veliko in moderno javno parno in kad-no kopališče, kakor ga ima OUZD v svoj! palači v Ljubljani. Kopalne cene bi ne smele presegati cen v Ljubljani in Maribor«. * Obenem bi si mestna občina izgovorila eventualno predkupno pravico za dosedanji hiši OUZiD v Vodnikovi ulici nasproti meščanske šole, ki bi jih preuredila v stanovanjske namene. Kako se je odločit OUZD, še ni znano. e— Zgradba pravoslavne cerkve sr. Save v Celja lepo napreduie. Zidarji pridno polagajo opeko na opeko in je zrasel ves cerkveni zid nad poldrugi meter visoko. Cerkev bo predvidoma gotova m odprta vernikom že letošnjo jesen. e— Komisijski ogled stavbišča za Justič-no palačo. Kot najprimernejše stavbišče prihaja po presoji komisije v poštev svet g. Majdiča ob Gregorčičevi ulioi, ki ga bo mestna občina odkupila pod zmernimi pogoji. Ta svet meri okrog 15.000 kvad. metrov, od tega pa bi bilo potrebno za sodno palačo le okrog 7500 kvad. metrov. Clarrt komisije so se načelno sporazumeli med seboj, podrobnosti pa bodo določili ita-daljni obojestranski razgovori in pogajanja. ^ e— Tudi drugi ponesrečenec Hofbauer umrl. Pred dnevi smo poročali, ,da se je podal 16. t. ra. 18 letni Maks Hofbauer, trgovčev sin iz Vitanja, k žagi svojega očeta Ivana, kjer .ie ta nameraval zgraditi nov jez. Mladi Hofbauer se je lotil dela v strugi, pri tem mu je pa pomagal neki dninar s Frankolovega. Nenadoma se je del jeza zrušil in sta Hofbauer in delavec padla v vodo. Na delavca se je zvalila tudi težka skala in ga zmečkala. Potegnili so ga mrtvega iz vode, dočim je imel mladi Hofbauer navidezno le zlomljeno levo nogo nad kolenom. Prepeljali so ga v celjsko javno bolnico, kjer so pa zdravniki ugotovili, da ima mladenič tudi hude notranje poškodbe. Kljub vsej pomoči in skrbni negi je mladi Hofbauer v petek ob 12.15 podlegel zadob-ljenim poškodbam. e— Smrtna kosa. V celjski bolnici ie umrla v starosti 39 let ga. Karolina Cve-kova, soproga lesnega prekupčevalca iz Zgornje Hudinie 43 pri Celju. Pokojnici bodi ohranjen trajen spomin, žalujočemu soprogu iskreno sožalje! e— Pazite na plinske napeljave. Šolski sluga v tukajšnji meščanski šoli Štefan Bu-tinar je šel predvčerajšnjim po opravku v šolsko klet. Ko je prišel na stopnice je že začutil smrad po svetilnem plinu. Ko je iskal izvor plina, je prišel tudi v pralnico, kjer pa se je domala onesvestil, ker je bila pralnica polna plina. Komaj se je Butinar privlekel v svoje stanovanje, že je obnemogel. Poklicani zdravnik ga je kmalu spravil k zavesti, delavci mestne plinarne pa so med tem popravili plinsko cev, ki Je izpuščala plin. Iz Maribora ar— Ob 10-Ietnici koroškega plebiscita se bodo vršile v JMariboru in v celem okrožju velikopotezne žalne manifestacije. Zadevne priprave vodi te dni sestavljeni odbor zastopnikov vseh obrambnih in kulturnih organizacij. Manifestacije morajo biti dostojen odgovor na izzivalne nemške plebiscitne proslave na Koroškem in spodbuda našim bratom onstran v borbi za ohranitev narodne samobitnosti proti navalu nemške raznarodovalne politike. a— Himen, pri Spodnji Kungoti se je 16. t. m. poročil g. Janko Belec, učitelj in odličen sokolski delavec pri Sv. Juriju ob žčavnici z gdčno Zorano Fromovo, učiteljico pri Kanisem bil, ampak bom drugo leto prav gotovo prišel.« In s tem se je pogovor končal. Prišla je ločitev v osebi nekega realca, ki se je Lenki tako globoko priklonil, da je Hladnik zaškrtal z zobmi. Vso plesno sezono je premišljal, kako bi napravil. Naposled pa se je odločil, da ji piše. To bo še najbolje in ne bo treba rdečice, zadrege in sličnih neprijetnostL Tisto uro je bila matematika, ko je Hladnik napravil svoj trdni sklep in postavil prve temelje njegovemu uresničenju s tem, da je iztrgal iz matematičnega zvezka list in napisal nanj par besedi, ki so mu tisti hip privrele iz srca. Profesor je s skrčenim kazalcem trkal po tabli in spraševal Petrača iz prve klopi, kako bo pri maturi nalogo nastavil, ko še oklepajev ne zna prav posatviti, ter mu priporočal, naj se iz matematike in mature nikar preveč ne norčuje, ker bo sicer joj. Hladnik je zdaj pa zdaj pogledal izza prednikovega širokega hrbta in se delal, kakor da ga stvar silno zanima in bo on vse oklepaje prav gotovo pravilno postavil. Grčar, s katerim sta sedela skupaj v klopi, je od strani pogledoval nanj in opazoval njegovo početje. »Stvar mora biti zanimiva,« si je mislil, ko je Hladnik spet položil roko na pisanje in gledal okoli sebe. »Kaj pa imaš?« ga je glasno vprašal in se pritisnil tesno k njemu. »Kar povej, kaj boš skrival. Saj itak vem. Sram te je lahko, da meni, staremu prijatelju, ne zaupaš. Jaz se na take stvari dobro razumem in ti mogoče lahko kaj pomagam.« Hladnik se je nekaj časa obotavljal, potem pa je izlil v vznesenih besedah pred tovariša vsa svoja čuvstva. Bolje bo, če ve in molči, si je mislil, kakor pa, da ugiba in pri tem pokliče na pomoč še druge. Nanj se itak lahko zanesem. »Nič ne skrbi,« je dejal Grčar in ga po-trepljal po ramenu. »Bova že skupaj napravila, ti itak ne bi znal. To moraš tako in tako. In mu je pričel razkladati vse, kar je v dolgotrajnih izkušnjah pridobil. Zmenila sta se, da še tisto popoldne skupaj napišeta in potem naj bo, kar hoče. Rečeno, storjeno. Pa sta res napisala, da je bilo veselje. Kako ponoči ne more zaradi nje spati in gleda v luno, kako se boji, da bo od same ljubezni pri maturi padel in da se naj ga že zavoljo tega usmili. In še sta napisala, o pomladi, o zelenju, o prebodenem srcu, o Amorjevih puščicah in še marsikaj. Od tedaj je Hladnik vsak dan po tretji uri tekel po stopnicah, katerih je bilo tarat zanj menda samo šest, se ustavil pred črno desko v veži in prebiral imena tistih srečnikov, ki se jih je ta dan poštar usmilil in jim prinesel denarno pismo od doma, pozdrav s planin ali pa kaj drugega ... Pa ni bilo nič. Niti prvi, niti drugi, niti peti dan ni bilo nič. »Bo pa v soboto na plesnem venčku kaj,« se je tolažil Hladnik, žalosten odšel nazaj v razred in gledal skozi okno na vrt, na golo drevje in na sosednjo hišo, kjer je mlad krovec polagal na streho novo opeko, se zdaj pa zdaj ozrl, nejevoljno zmajal z glavo in preklinjal počasno delo. V soboto pa je vendar bilo. Pa ne na venčku, ampak v pismu. Toda bilo bi skoraj bolje, če ne bi bilo nič. Vsaj Hladnik je tako mislil, ko je zganil preČitano pismo in ga jezno vtaknil nazaj v kuverto. Tisti trenutek je bil zares jezen, na Lenko, nase, na šolo, na vse. Sam prav za prav ni vedel, na koga je najbolj jezen. Pa ne samo tisti trenutek, cel dan je bil jezen in na venček tudi ni šel. Enkrat, dvakrat, desetkrat je prečital pismo od začetka do konca in ga nazadnje znal na pamet. »Premlada sem še ... Mnogo jih je že bilo takih, kakor si ti... Starši... šola in sploh, pozabi...« Skratka, vse je bilo v pismu, kar mlada dekleta uporabijo, da potolažijo svoje nesrečne viteze in oboževalce, katerim bi bilo res malo grdo reči kar na kratko: na primer: »Tako in tako je, nič ne bo!« Taka stvar preveč deluje na zaljubljene možgane in bi potem res utegnili či- KRALJESTVO MODE Počitnice na planinah Navzlic avtombilskemu športu in naravnost gigantskemu razširjenju prometnih sreastev postajajo zadnje čase vedno bolj moderni izleti peš. Pri tem se ie zopet pokazalo, da so žene često najboljše turistke. Zlasti meščanke, utrujene od hrupnega cestnega prometa in mrzličnega tempa življenja iščejo svežo samoto in solnčni mir planili. Razen tega pa prištevamo hojo v gore k najbolj zdravim športom, ker postane po takein izletu telo prožno in čilo. Tako so se uveljavili večdnevni peš izleti — izletnik počiva par dni v kakšnem idiličnem kraju, ki se mu ie posebno priljubil ir. se potem napoti peš naprei, dokler zopet ne naleti na mestece, kjer se mu zljubi ostati, v nasprotnem primeru pa samo prenoči in gre drugo jutro naprej za solncem. Seveda se hoče elegantna žena tudi tu izogniti oni zanemarjenosti v obleki, ki jo od nekdaj očitajo turistom in se zato za večdnevno turo obskrbi z dvema oblekama: s kostumom in s pralno obleko, ki jo obleče v hotelu. Najvažnejši del izletniške garderobe je kostum, ki sestoji iz jopice, krila in športnih hlač, tako da ga moremo nositi tudi na večjih partijah v gore. Tako oblačilo.ie večinoma izdelano iz tvveeda ali panama-volnenega blaga in sicer v nevtralni mešani barvi, ki ni občutljiva za madeže. Oblika je izrazito enostavna: jopica je ravna in prepeta s pasom, prednji del krila je prekrižan, hlače pa imajo knicker-bocker obliko. (Zadnja skica). Seveda se tudi tu no- Klobuki in »pisana" moda Dolgo je trajalo, preden so se vzorčasta blaga uveljavila tudi v modi klobukov. No- sijo pleteni kostumi, ki so vedno praktični in čedni. Jako lep je »dres« iz platna (predzadnja slika). Nosi se vedno s pleteno bluzo, ki je pod pasom zataknjena v krilo. Naša prva slipa predstavlja mikavno pleteno obleko, ki ima s pasom podčrtano kratko životno obliko, plisirano krilo z malim trabcem in z gumbi po sredi, život pa je okrašen s pletenimi intarzijami. Obleka ima kratke rokave, ki so značilni za letošnjo poletno modo. Končno rabimo tudi enostavno pralno obleko, ki je neodvisna od mode in jo moremo vedno uporabiti. Na drugi skici vidimo tako obleko, ki je opremljena s temnim enobarvnim ovratnikom, manšetami in pasom. Originalne svetiljke prištevamo k onim kosom moderne stanovanjske opreme, ki v sobi najbolj silijo v oči. Njih oblika se skrbno izogiba vsake preobloženosti. Tudi tu najdemo ono stvarnost, ki deluje v modernem stanovanju ta- vi modeli, ki končno prinašajo kombinacijo pestrih svil in enobarvne slame, so večinoma širokokrajni in se izvrstno prilegajo sedanji modi. ko simpatično. K najnovejšim tipom prištevamo kroglasto svetiljko, ki sloni v obliki steklenega balona na keramičnem podstavku (slika 1). Nič manj originalen ni visok senčnik iz pergamenta, čigar posamezni deli so speti z nežnimi usnjenimi vrvicami. Kratki svetiljkin podstavek je iz dragocenega lesa. OGLEJTE SI OTOMANE v različnih vzorci'- in najmodernejših oblikah. Divane (patent), fotelje, salonske garniture, peresnice, žimnice (modroce) in vsa popravila izdeluje točno in najceneje le S A J O VI . Ljubljana, Stari trg štev. 6. 7704 Zdravniška posvetovalnih G. M. M. v Mb. Da postane hrana manj enolična in da prejemate več kalorij in s tem več redilnih snovi, si jo izboljšajte postopoma s sledečim: kašasta jed (zdrob, riž, pire«, testenine; možgani z jajci, priželjc, piščanci, sirovo, sesekljano meso ("goveje, šunka), lil6, lahka pečenka, ribje meso, pre-pečenec z maslom; mlado sočivje pride sedaj šele na vrsto (karfijola, špargelj, špina-čaj, zelen grah (stlačen), nadalje sladki kompoti, zdrobov in rižev puding itd. S 6. flo 8. tednom pridete polagoma do navadne dijete, toda pod pogojem, da ne povzroča novi jedilni listi nikakih težkoč, zlasti da nimate bolečin in da ne bljuvate. Vsako tako draženje dvanajstnikove sluznice Je nevarno, ker bi se utegnila odpreti rana iz-nova. Izboljšanje jedilnega lista pa je dovoljeno, ako je proba na kri v blatu negativna, torej da ne krvavi več naskrivaj iz ranf. Važno je tudi, da je stolica v redu. Da nimate posebnih stroškov, napravite domačo kuro s Karlovarsko soljo, 1—2 ča.i-ni žlici tešče v čaši tople vode. Pol ure za tem pa že mleko. Zaradi izgube krvi boste pač morali še k zdravniku, da Vam izbere kak železov preparat in zaradi kontrole. — G. A. F. v G. S pismonim nasvetom Vam ne bomo mogli ustreči, četudi ste4 v bistvu pravilno dognali diagnozo. Pri Vas prevladujejo psihični simptomi, ki Vas že pri navadnem delu v poklicu neprijetno nadlegujejo. Ker nam podajate le nepopolno anamnezo in bo vendar treba še osebno preiskati. Vam svetujemo, da se obrnete do špect-jalista za živčne bolezni. V podobnih primerih blagodejno vpliva sprememba milje-ja in sistematično telesno utrujanje. Ka] pa z daljšim dopustom v drugem kraju? — G. R. K. v D. L. Najbolj priporočljiv je kraj daleč od vsake industrije, ako le mogoče z milim, ne premrzlim podnebjem in brez megle. Na razpolago Vam je zlasti Dolenjska; Ljubljano bi Vam odsvetovali, preje bi priporočali Maribor ali Celje, če hočete biti v mestu. Ako dopuščajo denarne prilike, si izberite kraj na naši rivijeri. — G. J. U. v P. Pred kratkim smo odgovorili na to vprašanje na uvodnem mestu. — G. G. M. v K. Kaj storiti, da odpravite ječmen? Ječmen se pojavlja zlasti pri mlajših ljudeh lz-vestne konstitucije, ki prav radi bolehajo za vnetjem vekinih robov. Vsled tega vnetja se nabirajo hrastice in luskine na vekl-nem robu in pospešujejo naselitev bakterij, ki sedaj vdirajo v žlezna izvodila in vodijo do vnetja, ki ga imenujemo ječmen. Vzročno zdravljenje bo moralo torej upoštevati vnetje veke; ako je ječmen že tu, tedaj pospešujemo zagnojitev s toplimi vlažnimi obkladki. Ako ste ev. malokrvni, bo treba še temu posvetiti potrebno pažnjo. — Ga. B. J. v Sk. L. Prav posebno pri kožnih boleznih ne more zdravnik brez osebne preiskave dajati pravega nasveta, ker so si lišaji, oziroma izpuščaji po nepopolnem popisu zelo podobni, a vendar pogosto posledica različnih notranjih balnega medicin, biološkega preparata dr. Dorraine & CSe., Paril, »A.*tngent Sipecial Venus« postane obrat r 10—14 dneh pomlajen. IsgiitHjo ee za t » d n o vee jfube, maležf. pege, boboljice, maščoba is gro4>a koža. — Obrai poslane nežen, svež ta mehek, k/rkoc pri majhnem Garnitura eta.ne 92 Di«. LEPA OKROGLA m POLNA PRSA M ofcrac vt*kf dame. C« prav trn prsa če tako jako zairiljaaa ia viseča, -Jobila bodo i uporabo »Lait de Jtmoc ».vidno bu.lnoet, okrog* llMi ie trdno«* t aajkrajgem 9tam) Saša GeradehaV-terj»«. Pos^ješnje normalno dihanje in pravilno delovanje pljuč. V 14 dneh ee pripognjeo m »Tbast hrbet popolnoma poravna. Stane 53 EVm. »CENTIFOLIA« koMBetičai Mvod, Zagreb, iahtevajV" bresplačne ilwtrnf=pe cenite! MADE IN ENGLAND DUNLOP guma sigurnosti trpežnosti in največje kilometraže Gen. zastopstvo za Jugoslavijo: Zlalbo Kar do š 3 D. Vargazon: Teliček Na vejici ptiček prelepo ž goli, po trati teliček se z ovčko podi. Od sreče neznane veselo skaklja — upehan obstane pred kupom sena, A" ptiček svari ga: »Pastir se je skril, seno zdaj privzdiga — teliček, čiv, čiv.« In knp se razgrne. pastirju gre v smeh: prestrašen se zvrne teliček po tleh. Kako se je Bibiči vse obrnilo v srečo Vrtnar se je priklonil pred grofom ta dejal: »Oprostite, gospod grof, toda to malo tatinsko dekle ...« Bibiča se vzravna, odpre usta in hoče odgovoriti, a zdaj — sama ne verjame svojim očem — pred njo stoji sivi gospod. In za njegovim hrbtom — siva gospa! Vsa zardi. Gotovo je zgrešila pot in zdaj je prišla prav k sivi dvojici... Zajecljala je: »Mislila sem, da Je tukaj grad Klinteborg...« »Seveda, to je Klinteborg!« se je zasmejal gospod grof. *In kako si prišla sem, mala Bibiča?« Preden je mogla Bibiča odgovoriti, je stopila gospa grofica k nji, jo objela in ji zašepetala na uho: »Vse eno je, kako si prišla sem. Glavno je, da si zdaj slišali? Ali veste zdaj, da nisem ti bo dobro in vedi, da se nama je obema tožilo po tebi...« Bibiča ne ve, kje se je glava drži. Nekaj jo tišči v grlu — toda jokati, to bi bilo zadnje. Ne, jokala se ne bo pred temi ljudmi, ta zdajci se domisli in pravi vrtnarju: »Ku, stari sitnež, ali ste zdaj slišali? Ali veste zdaj, da nsem nikaka tatica? Ce sta gospod in gospa moja starša in če ie grad Klinteborg njun, tedaj je tudi moj in jaz se lahko igram z vsemi živalmi tod okoli in lahko jem sadja, kolikor le hočem! Ali ste slišali. Vrtnar se ji prikloni ln stari grof se je prijazno nasmehnil. Stara mama pa je kar še vedno jokala in stiskala Bi-bico k sebi, dokler se ji punčka ni izmuznila, rekoč: »Izpustite me rajši, ker sem vsa zamazana. Sedela sem tam v travi, ko je prišel... ta, stari ...« Siva gospa jo lahno poboža po laseh: »'Nič ne de! Kakršna si... Samo da si pri meni. In zdaj te nikoli več ne pustim od sebe ...« Malo je manjkalo, da ni Bibiča za-vpila: »No, no, za to sta potrebna dva!« Toda bila je tako zmedena od vsega tega, da ni našla prave besede. Gledala je zdaj gospoda, zdaj gospo, in na tihem je premišljevala, kako sta mogla biti ta dva stara človeka tako kruta z njeno mamico, ko sta vendar z njo tako prijazna. In kaj je bilo potem? Tak je bil prihod Bibiče na grad Klintenborg. Siva dvojica jo je peljala v grad in ji odredila lepo, svetlo, belo sobo. Bibiča je bila trudna in je kmalu zaspala. Drugo jutro je Se vedno razmšljala o sivi dvojici. Da, to sta starša njene ljubljene mamice, zato sta tudi sedela ob njenem grobu takrat, ko se je bila Bibiča pripeljala v Ribe na pokopališče. In tedaj je imela stara gospa vse solzne oči. Sredi Bibinega razmišljevanja so se odprla vrata in vstopila je stara mama: »Dobro jutro, ljubljena Bibiča moja!« »Jaz nisem vaša ljubljena Bibiča!« je odvrnila Bibiča. A ko je zagledala žalostni obraz stare gospe, je šepnila: »Dobro jutro!« »(Bibiča, nikar ne bodi jezna na najti. Povedati ti čem, kako je bilo s tvojo mamico. Glej, tvoja mamica je bila najin edini otrok, vsa najina sreča in vse, kar sva imela. Bila je taka, kakor ti. Na las si ji podobna! Ljubila sem jo z isto ljubeznijo, kakor je ona ljubila tebe, ki si bila edini njen otrok. A glej, postala je večja in ko je dopolnila devetnajsto leto, je poročila tvojega očeta, ki ni bil nič drugega kakor preprost postajenačelnik.« »Kaj? Kaj pravite? Preprost postajenačelnik? Moj zlati papaček je najboljši človek vsega sveta, najlepši človek vse , Danske in tako velik gospod je moj atek, da se lahko vozi z vsemi železnicami zastonj, kolikor le hoče!« Poslušaj me Bibiča in ne razburjaj se po nepotrebnem! Glej, takrat bi se bila tvoja mamica lahko poročila z bogatim grofom Helgreenom in jaz sem jo pro-sla, naj stori tako. A nekega dne je izginila od doma in dva tedna nato mi je poslala poročno naznanilo. Poročila se je bila s tvojim očetom, postajenačel-nikom Stevensonom. Prepričana sem bila, da jo je bil tvoj oče na tihem zvabil z doma in zato nisem hotela ničesar več vedeti o njej in o njem. A leta so minila. Postarala sem se in neprestano sem mislila na svojo edinko. Časih sem dobila kako pismo od nje, a nisem ga hotela prebrati, vrgla sem ga v peč. A nekega dne sem dobila brzo-jav od tvojega očeta: »Moja žena je umrla!« — Tisti dan sem mislila, da bom umrla tudi jaz. Takrat sem tudi izvedela, da je imela moja hči sladko malo hčerkico Bibico. Prosila sem tvojega očeta, naj te pošlje k nama na grad Klinteborg, da te bova tukaj vzgajala kot svojo hčer. A tvoj oče je odgovoril, da te ne da. In tako sem bila spet jezna nanj. A zdaj, ko si vendar prišla k meni in ko boš pri meni ostala, zdaj mu vse odpustim in te prosim, imej me rada in reci mi ,ti' in imenuj me ,babica'«. Tako je govorila stara gospa in solze so ji lile po licih. Bibiči se je nehote zasmilila in ko je slišala, da ni več jezna na njenega ljubljenega papačka, ji je tiho dejala: »iNikar ne jokaj, babica!« Siva gospa se je sklonila nad njeno belo posteljico in Bibo objela: »Ooh, Bibiča, bodi blagoslovljena za svoje dobro srce. Vse, karkoli hočeš, ti dam, samo da ostaneš pri meni.« »Tega ne morem, babica. In če bi mi dala ves svet, jaz svojega papačka ne pustim. Umrla bi, če ga ne bi smela več videti. Umrla bi, če bi vedela, da ne smem več k njemu!« Babica se je globoko zamislila. Potem je tiho odšla iz sobe. Bibiča je premišljevala kaj naj stori. Ali naj pojde kar skrivaj domov? Toda ničesar še ni bila videla v Klinte-borgu in tu so imeli toliko lepih stvari. Preden se je mogla odločiti, kaj bo storila, sta vstopila grof in grofica. Babica je hitela k Bibiči in ji s solzami v očeh povedala to-le: »Poslušaj, Bibiča, dedek ta jaz sva se sluga brzojavko na pošto!« očeta k sebi in prav ta trenutek je ne-selsluga brzojavko na pošto!« Bibiča je zavriskala na ves glas. Nu, in kaj naj vam zdaj še povemo? Cez teden dni se je pripeljal postajenačelnik Stevenson. Tesno je objel svojo malo Bibico in grof in grofica sta ga kar moči ljubeznivo sprejela. »v in se polagoma vračala nrofci branjariji, kjer sta običajno preždela svo*je proste ure. Med vrati je mačka zagledala tujega psa m oibstafla. Žek pa, ki jo je b:l tudi zagledal, se je dvignil in planil za njo. Muca je morala opaziti, da gre za nekaj izrednega, kajti ni obstala in pre-zfralno skrivila hrbtenice, kakor se je bila zadnji čas navadila. Kakor blsk je šinila na moča« cedrov drog, h kateremu je kovač privezoval konje, ki iih je moral oskrbeti z novimi podkvami. S svojega sedeža, osem sežnjev visoko, je muca sršela na psa, ki se je zaman trudni, da bi jo dosegel, z vzboče-nim hrbtom in naježeno dlako svoje sovraštvo v njegov gobec. Nato se je zgodilo, kar se je ztgod ti morallo. Tobi, ki je videl svrto prijateljico v nevarnosti, ni mislil na posledice, marveč je brez obotavljanja in brez vsakega hrupa pflanil s hitrostjo in glavnik ln rutico, vzemi ju ln reši se! Baba-Jaga te bo sicer preganjala; tedaj nagni uho k zemlji in poslušaj: če se ona približa, vrzi najprej rutico in pojavila se takoj globoka in široka reka. Kadar bo ona na drugi strani in boš v nevarnosti, da te doseže, vrzi glavnik in zrastla bo na tistem mestu tako gosta šuma, da bo težko prodreti vanjo.« Deklica je vzela glavnik in rutico ter je zbežala. Psi so se pognali za njo, da bi jo raztrgali na drobne koščke, Verica pa jim je vrgla kruha. Vežna vrata so se hrupno zaprla in ji zagradila pot, toda deklica je nalila v tečaje olja in zopet so se odprla na stežaj. Zunaj ji je breza opraskala obraz s svojimi dolgimi vejami; deklica je vzela trak, zvezala veje in breza jo je pustila oditi. Deklica je začela teči. Medtem je mačka, sedeča pred statvami začela tkati; toda veliko bolj se ji je posrečilo zamotati nitke, kakor pa napredovati z delom. Baba-Jaga se približa k oknu in vpraša: »Ali tkeš, Verica?« »Tkem, draga tetka!« Ji odgovori mn-dka. Tedaj se baba požene v kočo in opazi mačko; mala, glej, je izginila. Tako! Baba-Jaga začne obdelovati mačko, očitajoč ji, da otroku ni izpraskala oči. »Glej, toliko let je že, kar ti služim«, odgovori muca, toda niti enkrat mi nisi dala koščice. Mala, dobra deklica pa mi je dala celo pečenke.« Baba-Jaga se loti psor, vrat in breze, jih psuje in bije služkinjo. »Toliko let je, kar ti služimo«, jI rečejo psi, »ali si nam dala kdaj vsaj suho skorjico? Mala pa nam je dala kruha!« »Glej, toliko časa ti že služimo«, ji očitajo vrata, »nikoli nisi omočila mojih stežajev drugače kakor z vodo. Deklica je vanje nalila olja!« »Dosti let ti služim«, očita breza, »toda nikoli nisi povezala mojih vej vsaj z nitko. Mala jih je privezala s trakom!« »Ali ni preteklo dovolj časa, odkar sem v tvoji službi«, ji reče služkinja, »toda nikoli mi nisi dala niti kake strgane cunje. Plemenita mala Verica mi je podarila robček!« Baba-Jaga se hitro vsede v svoj mož-nar, s tolkačem se dvigne od tal ter pobriše z metlo vsako sled za seboj. Ko deklica ifagne uho k zemlji in čuje, da jo hudobna teta zasleduje, vrže rutico in na mestu se takoj pojavi velika in globoka reka. Baba-Jaga dospe na breg reke: od besa začne škripati z zobmi. Takoj se vrne domov in privede svoje vole, ki izpijejo vso vodo iz reke, in zopet začne preganjati svojo nečakinjo. Ko Verica začuti, da jo teta dohiteva, vrže glavnik. V tem hipu zraste šuma tako gosto, da Baba-Jaga ne more priti skozi njo in se naveliča še dalje loviti otroka. Med tem časom je prišel oče domov in vprašal, kam je odšla hčerkica. »Šla je k svoji tetki po iglo in nit«, odgovori žena. Kmalu nato se vrne mala, zasopla Verica. Očetu mora odgovarjati in mu pove, kako jo je Baba-Jaga hotela pojesti. »Kako si se torej rešila ?« jo vpraša oče. Deklica mu vse razloži. In ko izve, da mu je njegova lastna žena hotela pogu-biti otroka, ga popade tako strašna jeza, da spodi zlobno mačeho. — Odtlej je živel srečno s svojo Verico. Zmes za šalo In zares Vprašanja L Kdo je zgradil prvi parnik? 2. Koliki del človeštva prebiva na Kitajskem? 3. Katero mesto na svetu Ima največ prebivalcev in koliko približno? 4. Katera knjiga je prevedena domala v vse jezike? 5. Katera zgradba je v Evropi najvišja? Odgovori na vprašanja pred tednom. 1. Najmanjše je v Evropi Marmarsko morje, med vhodom v Dardanele in Carigradom. 2. Črke »S. O. S.« so začetnice angleških besed »Save Our Souls«, kar po naše znači: »Rešite naše duše!« — To je brezžični klic na pomoč, če je ladja na odprtem morju v skrajni opasnosti. 3. Tobak in krompir sta prišla k nam iz Amerike in sicer so tobak prinesli Španci, krompir pa Anglež Walter Ra-leigh, ki je živel od 1522. do 1618. 4. Najvišja gora v Afriki je Kiliman-džaro (6010 m). 5. Verski znak vseh mohamedancev je polmesec (kakor pri kristjanih križ). Mladi račimarji Dve Jati golobov. Leten sta dve jati golobov: ena zgoraj, druga spodaj. Pa reče spodnja gornji: »Prosimo vas, dajte nam enega goloba, da nas bo trikrat toliko, kakor vas.« A gornja jata reče spodnji: »Dajte rajši vi nam enega, da bo štela naša jata ravno toliko, kakor vaša!« Koliko je bilo golobov v gornji ta koliko v spodnji jati? Kolik ima trgovec Škode? Janez iz Podkraja kupi v trgovini hlače za 60 Din in plača s stodinarskim bankovcem. Trgovec nima drobiža m gre k sosedu menjat stotak. Potem da kupcu Janezu 40 Din nazaj. A glej, kmalu se je izkazalo, da je stodinarski bankovec ponarejen. In je trgovec moral zopet svojemu sosedu izmenjati bankovec za 100 Din. Razen tega je bil že Janezu iz Podkraja dal 40 Din nazaj. Po takem ima torej kar 140 Din Škode. Hm, da — ali je pa to tudi res? Rešitev zadnjih ugank 1. Mesar je prodal 19 volovskib kož po 5 Din, 1 kravjo po 1 Din in 80 telečjih po 5 par. Skupno 100 kož za 100 Din. 2. Dvajset litrov vina je Izpilo: 14 deklet po pol litra, 5 žen po 2 litra ter 1 mož tri litre. 3. Preko polja je letelo 36 gosL 4. Jurček je imel 28, Janezek pa 20 ovac. Pripomba: Prejeli smo mnogo rešitev, večji del pravilnih, žal pa nam prostor ne dopušča, da bi objavili imena reševalcev. Glavno je, da ste si pridno ubijali glavice — saj je bilo deževno vreme v nedeljo — in da ste račune prav rešili. Pa danes dvoje novih orehov — m prihodnjič spet kaj. Križaljka „HraSka" Pomen besed: Vodoravno: 2. Pravoslavni »večenik. 4 Mesto ▼ vardarski banovini. 6. Županči« čevo nedokončano delo. 7. Moško krstno ime. 8. Zvezda. 9. Časovna kratica. 10. Pri« trdilnica, Navpično: 1. Kraj na zasedenem ozerrv lju. 2. Del ptičjega telesa. 3. Opora. 4 Mla» denka. 5. Poškodba. 6. Karolinški otok. 17. Manj kakor celota. 8. Skrajni, v morje se» gajoči del celine. besnostjo lačnega volka na tujca, ki so se ga vsi bali. Njegovo desno pleče je zadela ob levo jekovo in nepričakovani nalet, ki je votlo zazvenel v mrzlem zimskem zraku, je vrgel Žeka na tla Toda Žek se je brani z vso divjo-stfjo, zaradi katere je slovel. Njegovi borbeni možgani so takoj doumeli, za kaj gre in on ni bil pes, ki bi prosil milosti, če je zašel v škripce. Ko je tako ležal na hrbtni, je strahotno renčal in besno odlbjal s svojimi vedikimi čekani Tolbija, ki jna je hotel popasti za grlo. Slednjič je Zeku uspelo, da se je spra-viJ na noge. Videti je bilo, da je stari Tobi izgubljen, kajti vse svoje življenje se je trudil, da bi živel v miru in še nikdar se ni boril, če ni šlo za varnost njegove IjuMjeme mačice. -Nobeden psov, s katerimi se je bojeval doslej, se ni mogel primerjati z Zekom, ki je bil izrazit pretepač m polbijač. Noben pes ga ni razen Tobija dosegel po velikosti, glede spretnosti v boju mu pa ni nihče segel n'ti do peta. Vse je prekaša! po besnosti. in vse to je občutil sedaj Tobi, stari bedni Tobi, ki bi rad odnehal, če bi le Žek 'hotel. Toda Žek se je vrgel naroj z renčanjem, ki ni pripuščalo ndbenih dvomov. Udarila sta ob drog. s katerega .ie muca opazovala boi. Ne. Tobi očividrao ni hotel nečastno pobegniti. Vzdržal je strahoviti nasprotnikov zalet, katerega udarec je pregluša ren-čanje bojevnikov,,ki sta se suvala ta šavsala drug po drugem. Potem se je zgodilo nekaj, kar )e oS-viduo zapečatilo Tohijevo usodo za vse večne čase. Pri divjem napadu se je Tobi spotaknil in zle tel naravnost pred nasprotnikovo mor.ilno zobovje, pri čemur je treščil z glavo ob oedrov drog, da je kar zagr-melo. Njegov poraz je bil neizogiben. Obležal je kakor mrtev in strmel je s steklenimi očmi v svojega renčečega nasprotnika, ki se je vrgel nanj, da ga docela pokonča. Toda v tem trenutku, ko se je vsem zdelo, da za Tobija ni nobene rešitve več, se ie zgodilo tisto, kar je bilo prav tako nepričakovano kakor neverietno. Kaj 'je nagnalo muco. da te pribtela svojemu prijatelju na pomoč, ka] jo napotilo, da je v trenutku največje nevarnosti zapustila svoj varni sedež, je težko reči. Mačka svojega prijateljstva ne kaže običajno na tak način, kakor pes. Toda ta mala pustolovka s prerije je napravila tako. Skočila je Žeku na glavo prav v trenutku, ko so se njegovi zobje zagriizli v nasprotnikovo grlo. (Dalje prihodnjič). r i JUTRO 4 St. 168 ^clelJaTŽOTVfir. 1950"- 9ma Spomini na strahotno leto kuge, lakote In vojske 1917. Kresna pripeka leži nad mestom kakor mora. Pri Sv. Jakobu se maje leno veliki zvon, kakor bi ga gonil sam dolgčas. Ležim v somraku. Nad mano pleše šestnajstleten idiot nesrečne matere primitiven ples, da udarja po stropu venomer tap — tap — tap ... Svoj naturm fokstrot pleše in si poje sam melodijo Uam, uam, uam ... Kakor, da sem sredi Afrike. Muhe brenčijo zaspano, ogibavajoč se mastnega muholovnika. Tenko brnijo krila umirajočih muh na lim pripetih, kakor jok dojenčkov na zadnjo uro. Če bije neusmiljen voznik trepetajočega konja z ročajem cepina, ga zapiše policaj ali žan-dar. Cele ure ječijo muhe na limu, pa jih ne vidi nihče. Otroci poslušajo to ječeče umiranje in sladkost je v njihovih očeh. Otroci so kruti. Knjige, filmi m zdravniki pridigujejo venomer: »Muha je največji sovražnik človeka. Grižo, legar in samo kolero raznaša. Si^rt muham!« Vse v redu in prav! Toda pomislite, se celo Kiirtena, ki je umoril po treznem prevdarku 20' žensk in otrok, lepo krmijo v snažni celici in ga bodo za vse skupaj le enkrat obesili. Nedolžno muho pa pustite cele ure — za njo cela leta —-umirati, ko noče nikomur zlega. Se pac hrani tam, kjer najde založaj. Muholovec je žalostna zastava civilizacije m slab učitelj srčne kulture. »Saj so samo muhe!« . Po čemu smrdi v zatohli sobi. Na mizi steklenica tropinjevca. Po drobovju me ščiplje in zavija, kakor bi čreva na kolec navijal. Griža. Tudi drugi tožijo nad njo. Vsa dolga leta pred vojno je bila griža le otročji strah. »Če boš jedel zeleno sadje, te pobere krvava griža«, me je svarila mati. Vsaka reč je huda. Dober je bil strah, saj tisti, ki niso jedil zelenih jabolk niso dobili krvave griže. Neubogljivci, ki so ga jedli — tudi ne. Iz davnih časov je ostal le strah pred morilko grižo, kakor nekaka bajka o zmaju s sedmimi glavami, griže pa ni bilo. * * * 1917. Junij, julij, avgust in september, vse dni se je zlivala z vedno jasnega neba žareča lava, ki je požgala polja, trave in drevesa, popila studence in potoke. S sodi smo romali ob svitu na reko po vodo. Kočarji s samotežnimi vozički, četrtnjaki s kravjo in gruntarji s konjsko uprego. Žalostne procesije starcev, otrok in žensk, vseh uvitih od dela. Suhe sestradane krave in rebrasti konji so žalostno povešali uhlje in repe. Ob njih so se opletali klaverni vozniki. Na zapadu pa je venomer butalo in grmelo ... Sredi avgusta sem prišel od vojakov domov, za eno leto. Takrat je prišla tudi griža na Grobljo. Star hlapec se je privlekel, sam bog ve, odkod in je prosil svojega bivšega gospodarja za prenočišče. Da ga ščiplje v trebuhu je tožil. Dobra gospodinja mu je skuhala prave črne kave. Peščico zrnja je hranila od dobrih časov za zdravje. Pa domače slivovke mu je natočila zdaj in zdaj tenek kozarček. Starega Miho je prijemalo vedno huje in gospodar ga je dal zategniti v bolnico, kjer je po tednu umrl. Na občino so pisali, da je umrl za grižo. Strah je šel od hiše do hiše in jemal tek trpinom pri otrobovem kruhu in celem krompirju. Nihče ni vedel, kaj je griža in kako se je braniti. K slivovki so se zatekli, saj zdravnik je bil en sam v vsej dolini. Najprej je zagrabilo usmiljeno gospodinjo Mimi, ki je stregla hlapcu. Od dela jo je vrglo v postelj, kjer se je lila tedne v krčih. Griža pa je romala kar naprej od hiše do hiše in polagala cele družine v postelje. Mukoma so vstajali k potrebi, živini in kuhi. Kakor izsušene mumije splahnelih lic in udrtih oči so lezli oprijemišč okrog oglov. Svetli zobje so se režali ob trudečih nasmehih kakor v mrtvaških lobanjah. Z udanim vzdihom zjutranjega oče-naša:... Zgodi se tvoja volja ... je vstala mati ob svitu. Pa se je zgrudila nazaj: »Ne morem. To je moja smrt. Kakor z žarečim železom mi vrta v črevah. K živini stopi, Anzek, ti Micika pa mi speci melise na jajcu. Oh, ko bi imeli vsaj ščepec kave!« Od trpljenja, stradanja in žalosti ves zgrbljeni obraz je stisnila vrtajoča bolečina, da je bil kakor zmečkana pola rjavega ovojnega papirja. V dobrih žametno rjavih, plahih očeh so se širile zenice in se je utrinjal v njih blesk silnih bolečin. Začudeno me je gledala sivka, ko sem ji prinesel koš slamnate rezanice: »Kje pa je mati?« — »Bolna je, bolna«, sem ji tožil na glas in sem jo pobožal po mehkem rosnem gobcu. Sočustvujoče so me gledale njene dobre velike oči, ko me je obliznila z raskavim jezikom po licu. Kako so ljudje čudni! Gre mimo krave, pa si misli: »Krava«. Pa ne ve ničesar drugega o njej, kakor da je rogata domača žival, ki ima štiri noge in rep, pod vampom pa vime, da molzemo mleko. Kadar pa kmet potrebuje denarja, jo proda mesarju. Mi jemo njeno meso in Pasijonske igre v Oberammergati-u Vsakih osem let ima Oberammergau, vasica ob vznožju gorovja Ammer na Bavarskem, 840 m nad morjem z 2400 prebivalci, svoje rodovitno leto. V razmakih 8 let se namreč vrše pasijonske igre, ki privabijo v ta kraj na tisoče tujcev. Med njimi najdeš zastopnike vseh držav in narodnosti na evropskem kontinentu, seveda pa tudi neizogibne Američane. Pasijonske igre so tradicionalna ustanova in segajo daleč nazaj v zgodovinske čase. Tridesetletno vojno je spremljala strašna kuga. Dasi je bil Oberammergau dobro zaščiten pred to morilko, se je mke veliki beli plakati z rdečim križem. Gostje vro od vseh strani. Zbirajo se na Starenbergovem kolodvoru, kjer jih pozdravljajo veliki napisi, oznanjujoči, da vozijo odtod v Oberammergau posebni vlaki z lokomotivami na električni pogon. Iz Monakovega do Oberammergaua rabijo dve uri. Ko se po zadnjem velikem ovinku odpre tiha dolina, se loti potnikov splošno vznemirjenje. Vse govori: Oberammergau — imenitni Jeruzalem! To je torej izletniški cilj vernih romarjev, pobožnih farizejev, tempeljskih prekupčevalcev in Od leve proti desni: predstavijalec Kristusa — Alojz Lang; letošnja Marija — Ana Rutz; Marija Magdalena — Hansi Preisinger. 1. 1632. vendarle, in sicer nenadoma pojavila črna žena tudi v tej zagorski vasici. Zanesel jo je domov neki Kaspar Schisler, ki se je iz okuženih krajev pritihotapil k svojcem. Od jeseni 1. 1632. do poletja 1. 1633. je strašna bolezen pobrala v občini, ki je takrat štela dobrih 600 duš, 84 oseb. In v tej stiski in nadlogi, ki je pretila tudi ostalim vaščanom, se je zateklo prebivalstvo v cerkev pred oltar ter napravilo zaobljubo, da bodo va-ščani, če jenja epidemija, vsakih deset let igrali pasijonsko igro. Kronist beleži: »In strašno izumiranje je takoj ponehalo in od tiste ure dalje ni noben človek več podlegel kugi.« Takoj naslednje leto pa so oberammergauski prebivalci na podlagi svete zaobljube vprizorili pasijonsko igro. Seveda so bile prve vpri-zoritve zelo enostavne in so se vršile v cerkvi le ob navzočnosti domačinov. Šele polagoma so se jele zanje zanimati sosedne občine, dokler se ni zaoljuba tako ukoreninila, da so določili za predstave poseben prostor. To se je ponavljalo deset in desetletja, dobivalo čedalje večji obseg do današnjega dne, ko se vrše pasijonske igre na posebnem travniku, kjer se dviga 30 m visoko moderno pasijonsko gledališče s sedeži za 5208 gledalcev. Že na postajah proti Monakovem, zlasti na avstrijsko-nemški meji vabijo pot- senzacij željnih bogatašev. Farna cerkev, zidana v bavarskem slogu, je precej zanemarjena in prazna — gledališče pa je popolnoma prenovljeno in vedno razprodano. Na postaji sprejemajo goste dolgolasi in bradati predstavljalci judovskega ljudstva, ki so mu res nekoliko slični na zunaj. Večinoma so temnopolti, ožgani od solnca; svetlolasih je malo med njimi. Potnike razvrstijo po premožnosti v razdelke A, B in v I. in H. razred. Cena je od 33 do 48 mark, poleg tega še vstopnina, ki stane v zadnjem prostoru 5 mark, v najboljšem pa 20 mark. Nemško marko plačaš v menjalnici po 14.50 Din, je torej dinar dražji kakor doma. S tem denarjem je plačana na dan pred predstavo večerja, drugo jutro zajtrk, obed, večerja, naslednje jutro zajtrk in dvakrat prenočišče. Vstopnico za predstavo dobi le tisti, ki si naroči obenem tudi stanovanje. Za letošnje pasijonsko leto se je Oberammergau prenovil na zunaj in znotraj. Enonadstropne hiše žarijo v beli, zeleni, rdeči, rumeni in modri barvi; okna so polna cvetlic in po lesenih balkončkih se vzpenjajo zelene rastline. Vsaka hiša ima vodovod in elektriko. Iz vsega odseva pre-računjenost, čudovita pestrost in največja čistost. Kamor prideš, se ponujajo očesu slike pasijonskih prizorov in predstavljalcev glavnih oseb v teh igrah. Izložbe pa so polne spominkov — vezenin, cerkvenih predmetov, starin itd. Vse to prodajajo po visokih, često pretiranih cenah. Lesorez Križanega stane n. pr. v čisto navadni izdelavi 700 Din. Pa tudi hrana ni poceni. Za belo kavo s kruhom sem plačal v kavarni poleg gledališča 21 Din. V gneči in zmešnjavi, ki vlada tukaj, človek res ne ve, če je prišel v letovišče, v mesto ali na sejmišče. Vlaki, avtomobili, vozovi — vse drvi, vse bruha in naklada potnike. Promet je ogromen. Tako živi Oberammergau vsakih osem let od začetka maja do konca septembra. Letos računajo na dobrih 300.000 tujcev, vpri-zoritev pa bo menda 85. Zvečer pred predstavo se utrujeni tujci kmalu porazgube. Samo v kavarni sredi trga razbija kratkočasni jazzband in vedri čela in srca zabave željnim Američanom. Drugi dan je že zarana vse na nogah. Pešci, vozovi, avtomobili — vse pritiska proti pasijonskemu gledališču. Točno ob pol osmih se odpre 16 velikih vhodov in v borih 30 minutah so vsi prostori zasedenL Velike črke nad vhodi opozarjajo posetnike: Ne fotografirajte! Ne kadite! Ne zapuščajte prostorov med predstavo! Malo pred osmo da strel iz topiča na sosednem griču znamenje, nakar se oglasi godba. Na desni in levi se istočasno odpro vrata in 48 oseb broječi zbor moških in žensk nastopi svečano s prologom. Zavesa srednjega odra se med petjem razdeli in zbor tolmači živi sliki: Beg iz raja in češčenje križa. Zbor izgine, sledi melodram: Jezus prijezdi na osličku čez pozornico. Po končani igri zopet prolog, pojoč zbor in žive slike iz stare zaveze. Tako izvajajo pasijonsko igro brez odmora do pol dvanajstih, ko se zaključi prvi del predstave z Oljsko goro in odvedo Jezusa pred sodbo sinedrija. Sledi odmor. Gledalci utrujeni zapustijo prostore in odhite k obedu. Ob 14. se predstava nadaljuje. Prizori se odigravajo tehnično točno. Igri se pozna dresura režije. Vodja igre je namreč poklicen kipar in pristaš skrajno moderne smeri, zato je imel več zmi-sla za sceno in zunanjost nego za notranjo poglobitev igre. Po mojem vstreza še najbolj načinu in možnosti teh pasijonskih iger prizor pred Pilatom, ko zagrne 42 m širok in 16 m globok oder množica, ki brez izraza vpije: »Križaj ga, križaj ga!« Vsak pazi pri tem, dokod mu je ukazal rešiser in stopi tja, kjer je zaradi slikovitosti najbolj potrebno. To se natančno občuti tudi pri vseh drugih nastopih, zlasti ansambelskih. Predstavlja-lec Kristusa ves čas enostavno kriči, zlasti ko ga razpno na križu. Ko umolkne, prebode stotnik njegovo desno stran s takšno silo, da brizgne rdeča tekočina iz gumijaste naprave ter se razlije celo pod belim životcem, v katerem visi na razpelu. Igra se zaključi z zborom ob pol 18. popoldne. Mene predstavljalci pasijonske igre ni-" so navdušili. Udeležil sem se predstave s spoštovanjem in iskrenim zanimanjem ter v veri, da nekaj doživim. Spoznal sem pa, da je reklama zelo kričeča, igra pa slaba. Predstavljalci oseb v pasijonu niso ne igralci ne diletanti; v njih je svojevrstna podedovanost. Oznake Schauspieler se boje in pravijo, da niso to. Iz vsega se pa na prvi pogled vidi, da bi radi podali igro kot igralci, pa jim manjka za to razumevanja, tehnike, skupne igre, notranje moči in sile. S poklicnimi igralci ne vzdrže primere. Baš zato pa pričakuje od njih vsakdo nekaj več kakor dobi. Od čuvarjev pasi-' jonskih iger, ki živijo iz rodu v rod samo zato, da nadaljujejo tradicijo, zahteva človek neskončno več. Morda osvojijo ti igralci ljudi s polno denarnico, ki se pode od letovišča do letovišča in si slučajno ogledajo tudi ober-ammergausko privlačnost. Kdor pa pride v Oberammergau z živo vero, s poznanjem stvari in celo z željo, da bi videl kaj umetniškega, odide hladen. Obiskovalci trde, da so bile pasijonske igre do vključno 1. 1922. lepše in učinkovitejše. A vojna je tudi tu znovotarila življenje. Dala je Oberammergauu novo sceno, ki je sicer nadvse moderna, stili-zirana, brez barv in okraskov a tudi — mrtva! Igra nastopajočih oseb je nedosledna in pomanjkljiva; zbor se giblje deloma v okviru scene, deloma pada v naturalizem; žive slike so med vsem še najlepše in so pravcati »teater«. Igralci skušajo sem in tja le za trenutek poseči stilno, pa ob-tiče v zastareli, nerazgibani naturalizem, ki se izraža v živih kostumih in naravnih maskah. Scena in igra sta dvoje nemogočih nasprotij. Druga ubija drugo. Slabo je tudi to, da se nekatere glavno in najtežje vloge zasedene z novimi močmi. Tudi množici se pozna, da nastopa mnogo novincev. Besedilo, ki ga skušajo govoriti v čistem nemškem odrskem narečju, je zastarelo, naivno in predolgo. Razumejo ga lahko le gledalci v sprednjih vrstah. Dasi mnogi kričijo, se vendarle kričanje porazgubi. Dejanje pasi-jona bi lahko izigrali v treh urah, pa ga razvlečejo na ves dan. Tudi trditev, da igrajo v Oberammergauu na prostem, je zgolj reklama. Med predstavljalci, ki se volijo po kroglicah, se razvija pravcati rivaliteta. Razen nekaterih starih korenin živi mladina v namišljeni veličini. Vračal sem se iz Monakovega v prepričanju, da daje ljubljansko Narodno gledališče boljše predstave Kristusovega trpljenja in sem se popolnoma skladal s strokovnjakom, ki mi je ob slovesu dejal: »Če bi prišel Učenik v Oberammergau, bi razgnal kramarje, sveto zaobljubo pa bi razveljavil.« Edvard Gregorin. Ali ste že naročnik edine slovenske ilnstrovane tedenske revije „živlfenje in svet"? se pritožujemo, da je trdo. Kaj je krava, pa nič ne vemo... * * * Po zajtrku sva spraševala s sestro mater, kako ji je in s čim bi ji pomagali. Zamahnila je z velo, žuljevo roko: »Mene kar pustita. Ležala bom že sama. Otavo je že vso sežgalo, kar odkosi jo, Anzek, da povsem ne mine. Danes jo daj v Št. Ropertu. Ti, Micika, pa osata na-beri za prašiče, saj edino ta nam je še letos za gnado. Le idita! Grunt ne čaka...« Travnik je bil kakor gmajna; trava pomešana, le trd plevel je štrlel ped narazen iz zemlje. Ves sem se privil k tlom in lizal s koso kar tri metre široko red. Ko sem pa hotel koso obrisati, da jo na-brusim, ni bilo kaj prijeti v redi. S predpasnikom sem jo moral obrisati. Ob desetih sem otavo odbil in jo mahnil preko polja domov. Sestra je šla trosit po drugi poti in je prihitela v eni sapi domov: »Soldati od trena so pokradli otavo z redi.« »Eh, kaj bodo kradli ko že redi nič ni bilo. Koso sem s predpasnikom brisal.« »Bog se usmili!« je zaječala mati, ki je ležala od bolečin zvita v klopčič z brado na kolenih. Od grmenja težkih topov na zapadu so šklepetale v oknih slabo pritrjene šipe. »Nje bo tam vzelo, živino in nas pa doma.« Pa zakaj vse to trpljenje? Za naše grehe naj bo,« se je obrnila v steno in šepetala: »češčena Marija ... ki je za nas krvavi pot potil.« * * Padla je noč in smo bili v temi, ker nismo imeli svetala. Petroleja je bilo vsak mesec četrt litra na karto. Olja ni bilo niti za fižolovo solato, saj ga še za večno luč niso imeli. Sveče smo videli komaj v nedeljo na oltarju. Mati je je-čala in molila, midva s sestro sva sedela pri nedotaknjeni večerji in molčala. Po trudni glavi mi je brnela skrb, kako bo z grižavim bolnikom brez luči. Zunaj se je razgledoval mesec nad zemeljskim gorjem. Na cesti sta žareli dve lučki. Stopil sem ven, vzel prazno steklenico z lijakom in odšel proti lučim. Pred vojno so hoteli postaviti nov most čez Savinjo in so starega podrli, poleg njega pa so napravili zasilni most. Na vsakem koncu je gorela velika petrolejka. »Saj bi našel šivanko na tleh, tako je svetlo in bo tudi most vsak videl«, sem sklenil in izpraznil oboje svetilk v svojo steklenico. Dobrega pol litra petroleja sem prinesel domov in nalil v kuhinji lampo. Zavzeli sta se dremajoča sestra in stokajoča mati hkratu, ko sem prinesel luč v sobo: »Kje si pa dobil petrolej?« »Oštir mi ga je posodil,« sem zagodel. »Kako ga bomo pa vrnili?« je zaskrbela mati. Tisti večer sem kradel in lagal, pa me ni prav nič v^st pekla. Po petrolej sem hodil ves teden, vsak večer, dokler ni nekdo v noči odnesel pred menoj obeh svetilk. Ta je bil večji falot od mene in še bedak povrhu. S tistim dnem so tudi opustili razsvetljavo mostu... * * * Griža se je strahotno širila po vsej dolini. Po cestah so romali čudni mrtvaški sprevodi. Štirje pogrebci s klobuki na glavah: kruljevci grbci, samoroki in samooki, pozencajoč in opletajoč se pod črno krsto. Marsikdaj še paglavca s križem ni bilo pred njimi, čudni pogrebi brez duhovnika, brez spremljevalcev, brez očenaša. Mrtvašnice so bile naphane mrličev, saj jih še ohladiti niso pustili doma. Tak je bil pač ukaz. Trd in neumen, kakor vsi tisti stoletni cesarski patenti. Bolnika, ki je stalno kužil okolico, niso sprejeli v bolnico, češ, da ni prostora, lepo umitega mrliča, zabitega v izolirnico-krsto, pa niso pustili niti toliko časa doma, da bi se otroci zavedli, da jim je mati zares umrla. Preostali zvonovi edinci so tožili in vekali cele tedne, vmes pa so pritrkavali kanoni na zapadu, kakor da je Velika nedelja ali vsaj žegnanje, ne pa sodni dan po vsem svetu, skrivnostni požaj: skrivnega razodetja ... Soince — kakor da se je zamaknilo v to zadnjo uro in vse tedne kar ni šlo v zaton. Koruza je bila vsa opaljena na zvitih listih, kakor v naglici zažgano ljubavno pismo. Krompirjeve njive, vse že v maju sežgane, po dvoje, troje zgrbljenih šišk v grobu, že na pol kuhanih. Če si jih jedel, so ti zdrknili skoz, kakor živo srebro. Le solnčnice so stegovale svoje vitke vratove vedno za solncem. Starec je stal sredi zgorelega polja go-loglav. Dvignil je pesti proti božjemu solncu in je siknil skozi zobe: »Prokleti prasec!« Noči skoraj ni bilo. Komaj si legel zlakan in utrujen, te je že zbudilo pred svitom cviljenje nenamazanih voz karavan, ki je šla na reko po vodo. Šest tednov sva se vrstila s sestro v bedenju pri materi. Par ur pred polnočjo sem bedel jaz, par ur po polnoči ona ali narobe. Po dnevi pa je čuval oče. šest tednov. Kar v megli je šlo življenje mimo. Šesti teden — zadnji v septembru — se je mati umirila. Kakor iz voska je bil njen obraz, ko je dremala v somraku. Kako pa tudi ne, štiri tedne sama kri! Kje se je sploh jemalo, ko je bila že prej drobna kakor dete... * Pa je prišel sosed Šketa na dopust in je stopil pogledat k materi. Skozi odprta vrata je planila svetloba po postelji in je prebudila mater. Sunkoma se je usedla: »Kaj si ti Francelj?« — Ko je videla, da se je zmotila, je tiho zajokala: »Saj ga ne bo, nikogar ne bo: ne Fran-celjna, ne Tonča. Še Milke ne! Daleč so vsi! Sama Devica jih obvarji!« Kako bi bil prišel sin Franci, gospodar, ko je ležal v Ajdovščini v barakah ves nem, nad glavo tablico: Typhus ab-dom...! Istega večera je šla vizita mimo, pa je zamahnil zdravnik z belo roko: »Den lassen's nur. Er wird keinen Mor-gen mehr erleben!« France ga je široko pogledal, pa se je odločil: »Ne bom umrl!« Smešna je taka beseda. Prav pa je vendar imel; ni umrl. Videl sem pozneje mnogo takih ljudi, ki niso hoteli umreti, dasi so imeli že dušo med zobmi Nekaterim je obveljalo. Zakaj, mi ni povedal noben profesor, nobena knjiga... Sin Tone je stal tisto uro v svoji trgovini nekje y Ameriki in prodajal Črncem salame in žganje. Kako naj ve, da mu mati umira, ko že dve leti ni glasu od doma... * Ko so jo sprevideli, je ležala mati vsa srečna, kakor spokojen " otrok. Čudovit smehljaj se ji je utisnil v lice. Mučenci so umirali s takimi lici; vsaj na starih podobah so jih slikali take. Naše matere, v trpljenju spočete, v trpljenju živeče, v trpljenju umirajoče! Milijoni svetnic brez kanonizacije in pratike ... Edina hčerka Milka, redovnica, je prišla. Sedela je pri vzglavju v črni halji z belimi zaličniki, kakor sama smrt, in je šepetaje molila iz rdečeobrezane knjige psalme. Mati ni mogla več govoriti, le s pogledom je božala svojega ljubega otroka. 4. oktobra na god svojega patrona Frančiška je mati tiho ugasnila. Vse solze ji je izpilo življenje, da še zadnje smrtne ni bilo izpod napol zaprtih vek. Razgrnil sem srajco na njenih prsih in posluhnil na srce — vse tiho! — Kdor je čul obstati materino srce, ki je vžilo toliko gorja, ki je samo dajalo in nikoli jemalo, in ni zaslutil, da je Bog blizu, je kakor mrtva skala. Mučeništvo mater mora biti poplačano, sicer ne smejo več cvesti rože, ne ptički peti in soince ne sijati. * Tistega dne se je po štirih meseci K prvič napravilo za dež, ki je napojil zemljo, drevesa, ljudi in uvino. Vse je oživelo. Mati pa je ležala — same kosti prevlečene z voščeno kožo — sredi rož in se je zadovoljno smehljala kakor da vidi to napojeno zemljo z zadnjim pridelkom leta, s sočnato repo. Z ohlajenjem je pojenjala tudi griža. Fortunat Končan, ki pase 2500 duš sv. Pavla, je zapisal na starega leta v Kroniko: »1917. Vojska je ubila letos 20 vojakov, od 30 ni vse leto besede. Dva meseca je kosila krvava griža in je pobrala 17 duš. V celem jih je umrlo za kugo, vojsko in lakoto 92, rodilo se jih je 8. Suša je uničila razen repe ves jesenski pridelek. Kako bo živela živina ob pičli slami, ljudje pa pri nezabeljeni repi?« Vihar se je nenadno dvignil nad mesto. Pred grozečimi oblaki bežijo ljudje pod streho v svojo vežo in se pogovarjajo živahno o športnih tekmah. Pa si grem z dlanjo preko čela: Ah, saj res. Vse tisto je minilo. Ostal je še komaj spomin..., Janko Kač. . GOSPODARSTVO Narodna banka In znižanje obrestne mere Skor poročajo iz Beograda je Narodna a ponovno mzvala denarne zavode, ki pri njej uživajo kredite, da znižajo obrestno mero za posojila in obrestno mero r.a \loge. Svoj ponovni apel utemeljuj.? Narod-i.a bai.ka s tem, da se je na njen ) » ziv odkvaio le neznatno število dena-nih zavodov. Narodna banka se po beograisk'h vesteh nadalje peča z vprašanjem ureditve lombara nega poslovanja. Kakor znano je upravni o Ibor Narodne banke pred dobrim mesecem ponovno povečal kontingent za lombard državnih papirjev od 3o0 na 430 milijonov D-in. Navzlic temu povišanju kontingenta, ki ima namen, omogočiti denarnim zavodom večjo likvidnost s'tem, da v primeri potreoe v večji meri lahko lolnbardirajo državne obvoznice, pa se lombardni posli Narodne ban-kt- niso povečali. Tudi znižanje lombardne obrestne mere od 8 na 7 odst. (ki je bilo izvršeno istočasno z znižanjem diskonta od G na 5.5 odst.) je ves mesec junij kakor tudi ob uliiniu ostalo brez upliva na obseg lom-bardnih posojil Narodne banke, ki se stalno gibljejo na višini 230 milijonov Din tn so se šele sredi julija dvignila na 250 milijonov, pri čemer pa je treba upoštevati, da je s tem šele dosežena povprečna višini lanskega :eta. To razmeroma slabo izkoriščanje lombard nega kredita Narodne banke bi moralo dati Narodni banki povod za razmišljanje 0 tem. aii ne bi kazalo znižati loinbardno obrestno mero od 7 na 6.5 odst., tako da bi bila potem lombardna obrestna mera te za 1 odst. višja od diskontne obrestne mere. Sigurno je, da bi potem tudi Državna hipo-tfkarna banka in Poštna hranilnica znižali obrestno mero za lombard od sedanjih 7 na H.5 odst. Tak korak Narodne banke bi gotovo znatno podprl akcijo za znižanje bančne debetne obrestne mere. V poslovanju modernih novčaničnih' bank je običaj, da znaša lombardna obrestna mera 1 odst. več kakor diskontna. Pri nas je ta razlika do srede maja (ko je Narodna banka znižala diskontno in lombardno obrestno mero) znašala 2 odst. To različno prakso je Narodna banka ob priliki znižanja diskonta le deloma popravila s tem, da je diskontno obrestno mero znižala na pol odstotka. lombarno pa za 1 odstotek. Ce bi se sedaj odločila znižati lombardno obrestno mero še za nadaljnjega pol odstotka, tako da bi bila potem le za 1 odst. večja od diskontne obrestne mere. bi s tem prilagodila svojo diskontno politiko udomačeni praksi drugih novčaničnih bank, obenem pa bi gospodarstvu napravila precejšnjo uslugo v cilju pobijanja visokih bančnih obresti. Neprestano nazadovanje našega indeksa Oddelek za ekonomske študije pri Narodni banki je izračunal in objavil indeks ejem v Novein Sadu. Pod gornjim nazivom je bi-ia te dni osnovana v Novem Sadu delniška družba, ki ima namen prirejati stalne razstave in vzorčne velesejme. Družba je obja vila komunike, v katerem utemeljuje potrebo razstavnih in velesejmskih prireditev glede na gospodarski razvoj dunavske banovine in Novega Sada, kot njegovega naravnega centra. Položaj na naših borzah Ljubljana, 19. julija. Na ljubljanski borzi je bil pretekli teden devizni promet nekoliko manjši kakor zadnji teden. Znašal je I8.7 milijona Din nasproti 19.9. 24.8, 18.7 in 21.2 milijona Din v zadnjih 4 tednih. Nazadovanje deviznih tečajev se tudi v preteklem tednu ni ustavilo. V zvezi z intervalutarno okrepitvijo švicarskega franka so tudi pri nas popustile devize, tako n. pr. deviza Newyork od 5G.31 na 56.265, deviza London od 274.47 na 274.25, deviza Praga od 167.35 na 167.13 itd. Med efekti ni bilo ražen prostovoljne javne prodaje 5367 delnic Jadransko-podu-navske banke po 32 nikakega prometa. Na zagrebškem efektnem tržišču je po večtedenskem mirnem razpoloženju nastopila v državnih papirjih čvrstejša tendenca. Vojna škoda, ki se je v ponedeljek trgovala še po 432 se je dnevno okrepila in se Je včeraj ob sklepu borznega sestanka ?aklju-čovala pe 436. Tudi tečaji Blairovih posojil so se pri pomanjkanju razpoložljivega blaga dv igni.i, 8-odstot. Blairovo posojiio se je v početku tedna trgovalo po 95.375, včeraj pa se je nudil denar po 97, dočim blaga ni bilo izpod 97.50; 7-odstotno se je dvignilo od 85.25 na 86.75 do 87.25. Večje zanimanje je bilo tudi za 7-odstotne dolarske zastavne liste Drž. hip. banke (Seligmanovo posojilo), ki so v ponedeljek notirali še 84-84.375, včeraj pa so bili zaključeni že po 86.25. V investicijskem posojilu in v agrarnih obveznicah ni bilo pronu.ta. V bančnih delnicah je bilo pri deloma mlačnejsi tendenci nekaj prometa v Union-banki po 190—192, v Jimobanki po 77, v Prašiedioni po 905- 910, v Zemaljski po 133 lit pozneje po 1K5, v Srpski po 190, v Narodni banki po 8100 do 8150 in v Poljodetski po o?.50. Industrijske vrednote so bile po vsem zanemarjene. Nekaj zanimanja je bilo za Oceanijo, kt \e bila zaključena po 21C m ie pozneje notirala 215-225 ter v Gutinannu po 160. Brodska tvornica se je okrepila na 12/.o0—135, vendar ni prišlo do zaključka. V trboveljski je bil v ponedeljek promet po 402, včeraj pa je hil zabeležen tečaj 405 do 41 n brez promeia. Ljubljana. (Prosti promet.) Berlin 13.4623 Budimpešfa 9.S822, Curih 1095.9, Duna 7.9628, London 274.25, Nevvvork 56"65 Pariz 221.90 Praga 166.73. Trst 295 ^7 ' Zagreb 9.125, Pariz 20.255,' Lonion 2o.0o2o, Ne\vyork 514.55, Bruselj 71.90, Mi- Žitni trg Ljubljana, 19. julija. Pretekli teden je bil naš žitni trg nadalje v znamenju čvrste tendence. Baška uzančna pšenica se je od zadnjega tedna sem okrepila v čeri od 170 na 177.50 fco, nakladalna postaja. Dovoz pa je nadalje zelo slab in tuji pri tej ceni je zelo malo ponudb. Kmetovalci računajo s i.em, ia se bo morala cena pšenici, ki je letos ioso^la izredno lepo kakovost nadalje dvigniti. Tudi koruza, ki je v početku tedna nekoliko v ceni popustila, se je v drugi polovici tedna zopet okrepila in velja danes fco baška ali sremska nakladalna postaja 115 do 117.50 Din. Promet v pšenici in koruzi je bil precej velik, zlasti je precejšnje povpraševanje po koruzi za promptno dobavo. Tudi za oves je zaradi letošnje slabe letine večje zanimanje in se cena staremu ovsu siblje med 155 in 160 Din fco naklad, postaja. Razvila se je tudi kupčija v moki iz nove pšenice, ki stane 310 do 320 Din fco vojvodinski mlin Pšenica se v večji meri še ni pričela izvažati, ker blago, ki prihaja na trg. pokupijo domači mlini, ki se prt sedanjih nizkih cenah zalaaijo s pšenico. Tudi na inozemskih žitnih t.ršiščib se je položaj v mi- nulem tednu izboljšal. Na budimpeštanski terminski borzi je pšenica za julij zadnjo soboto notirala 18 82, danes pa notira že 19.70; prav tako se je koruza za avgust okrepila od 14.40 n« 15.30. -j- Chioago (19 t. 111.) Tendenca čvrsta, tako za pšenico in koruzo. Pšenica za julij 90.125. za september 93.25: koruza: za julij 83. za september 81.25 -i- \ovosadska blagovna borza (19. t. m ) Tendenca nespremenjena. Promet: 34 vagonov pšenice, 1 vagon ovsa. 2 vagona ječmena, 29 vagonov koruze, 12 vagonov moke in 22 vagonov otrobov. Pšenica: baška. nova, 79/80 kg 175 — 177.5: gornjebaška. 79'80 kg 175 — 180: banaška. Tisa, šlep, 79/80 ker 177.5 — 182.5: sremska. 78 kg 105 do 170 Oves: baSki in sremski 145 — 150 .Tcčnioi bnški, 69 kg 120 — 125 Koruza: baška 112.5 -- 115; ladia Dunav 117.5—120; sremska za .avgust 117-5 — 120: ban.iška IO75 _ 1J0. Moka: baška *0gc in "Olg« »10 — 310. i2- 270 — 280; -5s 225 — 235. 165 — 175; >71 105 — 115; >8« 90 — 95. Otrubi: baški 80 — 82.5. -j- Budimpeštanska terminska borza (19. t. m.) Tendenca trdna; promet živahon. Pšenica: za oktober 19.70 — 19.71, za mare 1931 21.5 — 21.52; rž: za oktober 12.75 do 12.76. za mare 14.10 — 14.11; koruza: za julij 15.55, za avgust 1-5.30 — 15.31, tranzitna za ji Lij 1320, za avgust 13.15 — 13.20. Hmeljski trg + Slabi izgledi za hmeljsko letina v Vojvodini. Iz petrovca poroča 15. t. m. Udruženje vojvodinjskih hmeljarjev: Poslednji tihi in topli dež je sicer blagodejno vplival na razvoj hmeljske rastline, po-ve-čanje~pa tiče samo kvaliteto in ni nikake nade, da bi rastlina pognala več cvetja, ki je doslej prav skromno na redkih poganjkih v polnem razvoju. Kvaliteta bo nemara prav dobra, kvantiteta pridelka pa še danes ne zasluži te klasifikacije. Trgovina je na mrtvi točki. V predprodaji se je prodalo nekaj stotov po 10—15 Din za kg. Ptuj in ISSK Maribor, ki je končal 9:1 za Maribor. Tabledenisiturnir LSK : SK Ilirija. Nedavno se je vršil table*tenis*tunrir med LSK in Ilirijo na prostoru Ljubljanskega kluba. Turnir je vodil g. Denes. Ker so se vršile tekme po sistemu best of five, se turnir ni dokončal. Ilirija je nastopila v postavi Griinfeld Janez in Franjo, Gosak, Denes, Lokovšek Ivan in Paver, ekipo LSK pa so tvorili: Bleivveis Marko in Mi* ron, Kersnik Janez, Prelovšek, Torok in Haas A. Stanje dosedanjih paTtij je 11 : 8 za Ilirijo. Nista nastopila Bieiveis Mi* ron in Kersnik Janez. Naša zmagovita nogometna enajstorica Od leve na desno: Tirnanič, Bek, Marjanovič, Stefanovič, Ivkovič, Jakšič, savezni kapetan Simonovič, Mihailovič, Gjokič, Sekulič, Vujadinovič, Arsenijevie. Statistični pregled razvoja plavalnega športa v Sloveniji (Iz seje Ljubljanskega plivačkega podsa= veza, dne 18. julija 1930.) Ugotovi se, da podatki, ki jih je obja» vilo »Jutro« št. 164. z dne 18. VII. 1930 kot statistični pregled razvoja plavalnega spor* ta v Sloveniji, ne odgovarjajo resnici. Na podlagi tekmovalnih zapisnikov in druge ga materiala iz arhira LPP se objavljajo uradno naslednji podatki: . ' 1. prvenstveno tekmovanje za prvenstvo Slovenije je uvedla bivša Športna zveza v Ljubljani leta 1920. Prvenstvo si je pri» boril Ljubljanski športni klub. 2. leta 1921. je tekmovanje tudi izvedla Športna zveza. Klubi so se plasirali tako: LSK 42 točk, SK Primorje 30, SK Ilirija 14. SK Jadran 7, Žensko telovadno društvo 5, SK Svoboda 3 in SK Celje 1. 3. LPP se Je ustanovil leta 1922. in or» ganiziral to in vsa naslednja leta podsa* vezna prvenstvena tekmovanja. Tekmoya= nja so se vršila v naslednjih okoliščinah: Leta 1922. na Bledu,- 19. in 20. avgusta; placement: 1. SK Primorje 66 točk, 2. LSK 36 točk, 3. SK Ilirija 23 točk. Leta 1923. se tekmovanje zaradi izred* no slabega vremena ni moglo vršiti. Leta 1924. na Bledu 2. in 3. avgusta; placement: 1. SK Primorje 70 točk, 2. LSK 68 točk, 3. SK Ilirija 51 točk. Leta 1925. na Ljubljanici 1. in 2. avgu* sta; placement: 1 ASK Primorje; SK Ili* rija se je prijavila, pa ni nastopila, LSK se sploh ni prijavil. Leta 1926. se tekmovanje zaradi slabega vremena ni moglo vršiti. Leta 1927. na Ljubljanici 30. in 31. Julija; placement: 1. ASK Primorje 269 točk, 2. Ilirija 231 točk, 3. LSK 53 točk. Leta 1928. na Ljubljanici II., 12. m 15. avgusta; placement: 1. ASK Primorje 443 točk, 2. SK Ilirija 385 točk, 3. LSK 56 točk. Leta 1929 v športnem kopališču SK Ili* rije 27 in 28 julija; placement: 1. SK Ili» rija 537, 2. ASK Primorje 421 točk. Sklene se naprositi redakcije ljubljanskih dnevnikov, naj se v bodoče obračajo za» radi objav statističnih podatkov na edino kompetentni forum LPP. Za LPP inž. Debelak M., predsednik, S Sancin. tehnični referent. Glede podatkov o udeležbi ljubljanskih nlavačev na državnem prvenstvu smo pre» jeli z dru«e strani nastopne točne podatke: Leta 1921. se je izvedlo državno prven» stveno tekmovanje na Bledu. Udeležili so se ga ooleg drugih tudi štirje ljubljanski klubi (Primorje. LSK, Ilirija in Svoboda) Najboljši placement izmed ljubljanskih klubov je doseglo SK Primorje, ki je za» sedlo peto mesto (štiri prva mesta). Leta 1922. se je vršilo tekmovanje v Beogradu. Udeležili so se ga trije ljubi jan* sbi klubi in dosegli zelo skromen uspeh. LSK šesto mesto s 5 točkami, SK Primor* je osmo mesto s 3 točkami in SK Ilirija zadnje mesto z 1 točko. Naslednja leta se je tekmovanj udele* Ze^al ilirionski skakač Kordelič. Leta 1927 so se tekmovanja na Sušaku zopet udeležili triie ljubljanski klub'. Knn* kuriralo je 14 klubov in se je ASK Pri* morje nlasiralo na četrto mesto s 35 toč* kami. SK Ilirija na peto mesto s 34 toč* kami. TMa 1928. se tekmovan in v ReoSra^n udeležila ASK Primorje in SK Iliriia. lih riia se je plasirala na 5 mesto. ASK Prh mnrie na «edmo mes/o. Leta 70->Q. v Liuhliani sta starfala Iliri--ia in A SK Vrimnrie in rln.ceala: Iliriia 3-mesto s T^ t^kami, ASK Primorje peto mesto s 56 točkami. tekmovalnega o«9t»o< ra za u©«««*^« «*rvenstvo Garaniske V nedel io. dne 20. t. m. se odigrajo naslednic prvenstvene tekme: SK Pratstvo : ^nortni odsek Sokol Kr^ni na Jesenicah, ^odi K. Ozebek — SK Tržič : SO Svoboda v Kranju. Sodi sr. Čolnar. Prihodnia seja odbora ce obiavi nravo-*a<;nn Seia sp bo vr5it-i tnkrnf v ""ranili. Ti»he|n nrvenstva za Gorp«'sko. Bratstvo 4 Z 1 — 7 1 SK Bled 3 2 1 - 9:3 5 2 SO Svoboda 2 1 SK Tržič 3 0 SO Sokol Kranj 1 0 7:12 9:13 0:3 Dva tenis turnirja SK Bled : TKD Atena 4:2. Tenis sekcija SK Bled, ki je pred kratkim nastopila pr* vič javno proti SK Iliriji, je v nedeljo po* vabila v goste močno ekipo Atene. Žalibog je slednja handikapirana vsled popolne in* disponiranosti g. Bleivveisa, ki je bil svoj* čas baš njena najmočnejša oslomba, nasto* pila nesigurna. Poleg tega je turnir motilo deževje, ki je prireditelje prisililo slednjič do predčasnega prekinjenja. Tako nam, žal, navedeni rezultat ni pokazal pravega razmerja. Vseeno pa je nastop SK Bleda označiti kot jako lep in nepričakovan uspeh. To pot je postavil Bled nekaj no* vih igfalcev. Mesto Zehdnickerja je na* stopil njegov mlajši brat. Zanimanje ob* činstva za turnir je bilo navzlic slabemu vremenu veliko. Mladi sekciji SK Bleda je k temu uspehu čestitati, ako bo nadalje* vala v tem tempu, bo sigurno žela še lepe uspehe. čeljša in cenejša jz PALMA zdravilna grenka vo-dz, DOBIVA SE POVSOD/ TENIS TURNIR V PTUJU V nedeljo se je vršil v Ptuju prijateljski. tenis*turnir med Slovenskim tenis*klubom Prvi nastop Uruguaya v Montevideu. V petek je odigral svojo prvo tekino najres* nejši konkurent za svetovno prvenstvo v nogometu, mo^. > > Uruguava. L"ruguay je igral proti peruan3xi enajstorici ter z mno* go sreče zmagal z 1:0. Od Uruguava se je pač pričakoval boljši rezultat. Veslaški klub Beograd : SK Bted. Kot zaključna športna prireditev ob priliki prvih internacionalnih veslaških tekem na Bledu se vrši v ponedeljek ob 16. nojo-metna tekma med veslači iz Beograda, ki igrajo v različnih beograjskih klubih nogomet z domačim športnim klubom. Prireditev obeta biti jako interesantna, ker najdemo med imeni igralcev, same znane beograjske igrače. SK Bledu bo ta nastop vsekakor jako dobrodošel. Želeti je le, da se domačini čimbolj častno odrežeio napram močni beograjski enajstorici. Ilirija senorji v Litiji. Danes igra seni* orsko nogometno moštvo ljubljanske Iliri* je v Litiji proti mlademu domačemu šport* nemu klubu. Agilna nogometna sekcija športnega kluba v Litiji, ki ima svojega trenerja v osebi g. Pleša, bivšega aktivne* ga Jn- reprezentativnega igrača SK Ilirije, je povabilo v svoj sredo pionirje sloven« skega nogometa da jim tudi ti pokažejo svoje znanje in pripomorejo do nadalnjih uspehov. Nedavno so mladi Litijčani po* razili trboveljsko reprezentanco s 3:0, kar je zelo lep uspeh nejavnega športnega klu* ba. Poudariti je tudi lep vzgled seniorjev SK Ilirije, ki z dobro voljo in izkušenim znanjem propagirajo slovenski šport v po* deželskih krajih. Ilirija—Oidboys. Danes igramo v Litiji v postavi, razvidni v članski knjigi v Evro» pi. Odhod z glavnega kolodvora ob 13.49. Tečno in zanesljivo. Litijski športniki. Danes ob 14.30 vsi na kolodvor k sprejemu old bov moštva lli* rije! Izjava ASK Primorje. Glede na vesti, ki jih je prineslo ljubljansko časopisje, da se bodo udeležili današnje plavalne pri* reditve na Bledu tudi plavači naše pla* valne sekcije, izjavljamo, da niti nismo ponujali svoje udeležbe na tej prireditvi, niti smo bili nanjo povabljeni, pa je torej izključeno, da bi se je mogli udeležiti. Obenem javljamo, da smo našim članom zabranili start na tej prireditvi. V Ljub* Ijani, 19. julija 1930. Primorje. TKD Atena. V ponedeljek strogo obvezen Ia'nkoat!etski trening .za naslednje: Olga. Fanči, Pipsa, Zdena. Malka, Milena, Tita, Šmuc l. II. III. IV. Medveš, Wirens, Elza. Zlata Erika. Današnja nedelja na Glaziji. Danes ob 17.30 bo odigrana na Glaziji prijateljska nogometna tekma med SK Celjem in ČSK Čakovcem>. prvakom province zagrebškega nogometnega podsaveza. Poletni večer z godbo bo razvedril po težkem dnevnem delu tudi Vas. Glasba doma je pravi blagoslov. Res dobrih in dragocenih glasbenih instrumentov dobite pri nas v veliki izbiri in poceni. Zahtevajte naše brezplačne tiskovine in kataloge, našli boste gotovo to, kar bo za Vas. Meinel & Herold tvornica glasbenih instrumentov, prodajna podružnica Maribor št. 101-B. Pred finalom za Davisov pokal Preteklo iicueljo je Italija v Genovi sla* vila veliko zmago v bojih za Davisov po* kal s tem, da se je po trdi zmagi nad Ja*' ponsko (3:2) kvalificirala za finalista v ev*-ropskem pasu. S ponovitvijo zmage iz 1. 1928. bo Italija v prihodnjih dnevih nas stopila proti Ameriki kot zmagovalki ame* riškega pasu, iz tega boja bo izšel finalist, ki bo moral nastopiti proti Franciji kot čuvarici pokala. Italijansko zmago je od* ločila partija med De Morpurgom in Oh* to, v kateri je prvi odnesel točko in žago« tovil Italiji nadaljnjo udeležbo v tej sve® tovni konkurenci. Po propczicijah morajo najvažnejše odp ločitve za Davisov pokal pasti tekom m«:* seca julija vsakega leta. Italijani se tučli letos pritožujejo, ca so ti številni zapored ni boji pretežki, kar pa jim seveda ne b c* pomagalo. Italijanska četa je torej odpc>* tovala v Pariz, kjer jo že čakajo Američfn» ni. Konkurenca je za Italijane izredno mr>* čna in o pravi rivaliteti skoraj ne moi«e: biti govora. Američani so, kakor znano, 1. 1927. iz* gubili pokal proti Franciji in vladajo se* daj po mili volji v ameriškem pasu. Letos so z lahkoto dobili proti Mehiki in Kana* di ter s tem dobil prvenstva ameriškega pasu. Sedaj čakajo kot finalisti na slovito lovoriko, na kateri so že ll*krat urezana imena njihovih rojakov, ki so si jo pri* borili pred njimi. Da bi je ne odnesli, jim seveda Italija ne bo mogla braniti! Največ skrbi dela Italijanom že v na* prej nepremagljivi Tilden! Kakor se sedaj tuje, menda sploh ne bo igral, ker se po* gaja s federacijo, da bi se smel istočasno udejstvovati kot — novinar. V ostalem bo* do Američani tudi brez njega lahko opra* vili in so postavili proti Italiji četvorico Lott, I>oeg, Allison, Van Rvn. (prva dva za single, slednja za double). O postavi proti Francozom bodo še razmišljali. V naslednjem podajamo podrobni pre* gled letošnjih bojev za Davisov pokal V obeh pasovih: Evropski pas Danska" ::: -} CSR 3 : 2 Nizozemska Finska ___ _ _j Nizozemffcii 4 : ) 1 i CSR 3:2 Grčija Indija -i Japonska — — —1 Madžarska -t Indija 3 : 2 Japonska 3 :2 Jugoslavija — —) Švedska — — —S Belgija — — —X Španska — — —i Jugoslavija 5 :0| Avstralija Švica — Monako — Irska — — Poljska — Rumuniia — Nemčija — Anglija — —i —) —J -J Španska 4 : 1 Avstralija 5 : 0 Irska 3 : 2 Poljska 3 :2 Anglija 3 : 2 Norveška Avstrija Italija '-«-Ev:-* — Japonska. 4 : 1 Španska 3 : 0 Avstralija". 4 : 1 Anglija 5j : 0 Avstrija 5:0 Japonska 4 : 1 Japonska 3 : 2 Avstralija 4 : 1 _ -i _ _} 'talija 5 t: 0 1 J Italija 3 : 2 Italija 3 :2 Italija 3 :; Mehika Kuba - Kanada — Amerika — Ameiriški pas — — —X Mehika "k — — —U brez igre | 4:1 f -.9 Amerik« S : 9 Amerika Iz živfljenja in sveta Visoko odlikovanje našega častnika v Pragi Silovit potres v Španiji Razdejana hiša v mestu Matilli pri Cordobi, ki je največ trpelo od močnih potresnih sunkov Te dni je bil v Pragi na svečan način od* Iikovan naš kapetan I. stopnje Ivo Konjar, ki že nad dve leti uspešno vrši službo le* talskega atašeja v Pragi in ho v kratkem prevzel novo služb« kot poveljnik vojno* letalske šole v Novem Sadu. Šef čsl. ge? neralnega štaba general Svrovv mu je po nalogu prezidenta Masarvka izročil red Belega leva V. stopnje. Med prisotnimi so bili naš vojaški ataše polkovnik Teša* novic, zastopniki zveze inozemskih oficir; Poroka pri kovaču Letošnji kongres škotske cerkve je zahteval, naj vlada prepove vsakršne tajne zakone. Radi tega je morala vlada parlamentu predložiti poseben zakon. po katerem se izven priznanih cerkvenih ali posvetnih uradov sklenjene poroke ne bodo smatrale za veljavne. Ta odlok je predvsem naperjen proti znani kovačnici v kraju Gretna Oreen ob južni škotski meji, v kateri se je izvršilo več porok nego v katerikoli sosedni župniji. Tako bo izgubila Angleška še en spomin na romantično preteklost. Od pamtiveka so romali v Oretna Green zaljubljenci, ki se iz različnih vzrokov niso mogli vzeti doma. Stopili so v kovačnico. Tam je kovač trikrat udaril s kladivom po naklu in naznanil: »Zdaj sta mož in žena.« Ta izredni način poroke je užival posebno priljubljenost med Američani, ki so še vedno romali iz Zedinjenih držav v Gretna (ireen. da bi se pri kovaču poročili. V zadnjem času so priznale oblasti v Gretna Greenu sklenjene poroke samo pod pogojem, da sta bivala nevesta in ženin vsaj tri tedne na Škotskem. To je bila pametna omejitev, ki je zelo koristila tujskemu prometu na Škotskem. A sedanja prepoved bo všeč sa- Ribičič: Čiščenje Spomin na dobo narodnega prebujenja, na čase narodnostnih bojev je kakor spomin na lastno mladost, polno svežih sil. In vsebuje ta spomin toliko naivnih in značilnih dogodivščin, da ni čuda, če vzdihne postarni narodnjak, ko seže v preteklost: »Nikoli več ne bo tako lepo!« Bilo je v dobi, ko so rastle v naših mestih, trgih in vaseh čitalnice, kakor gobe po dežju. Pa ni bila to le moda, ampak je navdušenje prišlo res iz srca. Kakor da bi v vseh srcih dremalo in se nenadoma vzbudilo. Bila je prava mobilizacija vseh narodno čutečih. In kar je najznačilnejše za to dobo, da ni ta mobilizacija dona-šala nikakih osebnih koristi, marveč si je vsak mobiliziranec naprtil slabo kvalifikacijo. Marsikomu je to dandanes težko razumeti, kajti živimo v praktičnejšem času. Val navdušenja se je dotaknil tudi Kurjega trga. Zbrali so se vsi pravoverni v veliki sobi krčme »Zum guten Hahn« in ustanovili čitalnico. In so že na občnem zboru sprejeli pri slučajnostih dva važna sklepa: 1. Vsak član, ki bo odslej nemškutaril, plača za Štefan vina, ki ga izpije prihodnji občni zbor. 2. študentom, ki so zdaj na počitnicah, se nalaga, da zamenjajo pri članih vse jev v Pragi s polkovnikom dr. Bicištem na. čelu. zastopniki čsl. voj. letalstva polkov, nik Elncr in major Hajek. General Svros vv je v lepem nagovoru hvalil delovanje kapetana Konjarja za zhližanje obeh brat* ski h armad in od lika van ec je v zahvali zvesto obljubil, da se bo za to trudil z vsemi močmi tudi v bodoče. Kapetan Konjar je bil v Pragi splošno priljubljena osebnost. mo duhovnikom. Gostilničarji in šoferji bodo izgubili del zaslužka in znameniti kovač se bo izpremenil v navadnega rokodelca. Izum v politični branži Francoski poslanci imajo v parlamentu dokaj udobne pisalne mizice, v katere spravljajo svoje spise in druge listine. Imajo pa tudi navado ropotati s predali teh miz, kadar nagajajo govorečim političnim nasprotnikom. Te dni so pričeli desničarski poslanci na ta način razbijati med govorom nekega komunista, a so kmalu prenehali. Na mjih začudenje so padale miznice popolnoma neslišno! Poslanci so kmalu ugotovili vzrok. Predsednik Buisson je dal prevleči rob miznic z debelim gu-mijem in razgrajačem je odpovedalo njih priljubljeno orožje. Vstaja hazardistov Španske oblasti so zaprle vse igralnice in to je zelo razburilo hazardnih iger vajeno občinstvo. V znanem kopališču San Sebastianu so odkorakali igralci pomnoženi z domačim prebivalstvom pred guvernerjevo hišo, da bi zahtevali preklic odredbe. Policija na : nemške napise s slovenskimi. »Kajti,« je dejal predsednik, »tudi zunanje lice našega trga mora dokazati, da hoče tu Slovenec biti na svoji zemlji svoj l,rospod!« In ker je bil predsednik čitalnice slučajno gospodar krčme »Zum guten Uahn«, je čitalniški odbor ob navdušenih vzklikih vseh navzočih članov, snel nemškega »Hahna« in ga zamenjal s »Pete-linčkom«, ki ga je imel predsednik že pri-l*ravljenega. Od nekod se je prikazala harmonika ia je predsednik povabil vso čitalnico, da zalije prvo čiščenje. Gostje so posedli, podpisovali obveze gSede na obe točki čitalniškega sklepa in cib prepevanju narodnih pesmi počakali zore. : Marsikdo se je bil tega večera pregrešil glede na 1. točko in položil pred bla-,gajnika predpisano kazen — a to je navdušenje še bolj podžgalo. Vsako kazen je spremilo ploskanje in so zaorili klici » Zivio!« Kaznovani se je čutil počaščene-g'A, nikakor ne ponižanega. Najbolj navdušeni so se še nalašč pregrešili, da le piodpro čitalniško blagajno. Ves naslednji teden je bil posvečen čiščenju. študentje so imeli polne roke po-sila. Kajti nihče ni hotel zaostati. In ko je prihodnjo nedeljo čitalniški odbor korakal po trgu, da prešteje svoje pristaše, je Ki, zadovoljstvom dognal, da je več kot konjih je ustavila množica na nekem mostu in se je pričela prava bitka. Stražniki so s streli odgovarjali na točo kamenja. Izgredi so se ponovili v raznih mestnih okrajih, ker občuti vse mesto, da so začeli izostajati tujci. Nekoliko dni je bil.ukinjen ves promet. Med 15 ranjenci je največ trpela devetletna deklica, ki se je igrala v bližini mosta. Kroglja ji je predrla pljuča in je morala takoj k operaciji. Pozabljene znamenitosti Vsi rabimo besedo »fijaker«, a malokdo ve, da je to ime katoliškega svetnika St. Fiacre. čigar soha je krasila vrsta tiste pariške hiše, kjer so prvič dajali v najem vozove. Tudi gobelini izvirajo od imena družine tkalcev, ki so postali bogati z izdelovanjem teh umetniških preprog. Beseda sandvič za obložen kruhek in med dvema plakatoma stisnjenega raznašalca je nastala po lordu Sandvichu. Bil je strasten kvartač in nikoli ni imel v svojem klubu časa za večerjo. Naročil si je vedno mrzlo pečenko, ki so mu jo vtaknili med dve rezini kruha, da .ne bi z mastnimi rokami umazal kart. Beseda bojkot je nastala po sklepu irskih grašča-kov, ki so leta 1880. izobčili iz svoje družbe nekega Jamesa Boycotta in ga niso več pozdravljali. Vsi ti posamezniki so temljito pozabljeni, dasi so postala njih imena naravnost nesmrtna. Konec idealnega zakona Douglas Fairbankš in Mary Pickfordova, svetovno znana igralca v HolIywoodu, kojih zakon so v vsej Ameriki smatrali za vzgleden, se bosta v kratkem sodno ločila Čudaški Shakespeare Ameriški listi poročajo, da je brzo-javil zastopnik gledališče založbe v Montrealu Sam Goldstein »dramaturgu Williamu Shakespeareu v Anglijo« sledeče: »Čudimo se vašemu molku. Ponovno vam nudimo 20,000 dolarjev za pravico do ponatisa Vaših iger v Ameriki. Odgovor plačan. Naslov: Sam Goldstein, Montreal, Windsor Palače Hotel.« Shakespeare, ki že 300 let počiva v grobu, še vedno ni odgovoril Samu Goldsteinu. In: »Vse to je gola resnica,« sklepajo na domače originale ponosni ameriški dnevniki. Dva in pol milijona žarnic zgorelo V skladišču Združenih tovarn za izdelovanje žarnic v Budimpešti je izbruhnil požar, bržkone radi kratkega stika. Razširil se je tako naglo, da ga niso mogli obvladati in da je 19 oseb med gašenjem zadobilo težke poškodbe. V skladšču je bilo 2 in pol milijona električnih žarnic in 80.000 cevi za radio, ki so postale vse plen plamenov. Škodo cenijo na preko 2 milijona pen-gov. polovica trga zamenjala nemške napise s slovenskimi. Predsednik je po ogledu na zaupnem sestanku to ugotovil s pozivom: »Svoji k svojim!« Po tej ugotovitvi je odbor prešel na podrobno razpravo: kdo je naš in kdo ni. Z zadoščenjem so vzeli odborniki na znanje, da se je celo notar prebudil. Notar, ki so ga doslej pomotoma šteli med nem-škutarje, ker je bil stalni gost omizja krčme vis-a-vis »Zum Adler«. Tablo, na kateri je imel napisano »K. k. Notar«, ie zamenjal s slovensko »Notar«, že je hotel blagajnik zaradi te vesele vesti dati za »eno rundo«, ko se oglasi najmlajši odbornik, čitalniški tajnik: »Ali, gospodje, to sploh ni pravilna izjava. Gospod notar je res odstranil tablo s »K. k. Notar« in jo zamenjal z »Notar«. Ali to je istotako nemški kakor slovenski. Vprašam vas, zakaj ni napisal »c. kr. notar« ? In so odborniki spoznali, da se gospod notar res ni izjavil, kakor bi bila njegova narodna dolžnost. Spoznali so, da jih je povlekel in da hoče še nadalje ribariti v kalnem. Pa so sklenili, da ga prisilijo k izjavi. Naj pove odkrito, ali je Peter ali Pavel. Sicer se je včlanil v čitalnico in plačal članarino za vse leto naprej, ali čitalnica potrebuje celih mož, ne polovičarskih. Denar iz neba Ameriška policija je dolgo brezuspešno zasledovala veliko vlomilsko tolpo. Petnajst detektivov je lovilo njenega voditelja Johna Watsona po vsej Ameriki. Naposled je policija zvedela, da se bodo vlomilci zbrali v Ne\vyorku, da si razdelijo plen. Ob določeni uri so stražniki z revolverji vlomili v hotelsko sobo, kier se je vršil sestanek. Zaplenili so za kakšnih 90 milijonov dinarjev draguljev. Eden izmed vlomilcev je utegnil vreči skozi okno večji sveženj dolarskih bankovcev. Stražniki so zbrali 16 tisoč dolarjev na cesti in na strehi bližnje cerkve. Toda pasanti so utegnili odnesti nad 50 tisoč dolarjev in nihče ni vrnil bogastva, ki je padlo iz neba. Vsi pozivi na »poštene najditelje« so ostali brez odmeva. Za vroče poletje platnene in lister-suknjiče, športne obleke, knickebocker in modne hlače nudi najceneje Drago Schwab, Ljubljana „Milijonarski baby" V Newyorku se je poročil »najpetič-nejši ženin« na svetu, John Nicholson Brown z Američanko Anny Keansolvin-govo. Brown je lastnik velikanskih predilnic in ima kot »kralj sukna« kak-nih 18 milijard naših dinarjev imetja. V Ameriki je znan pod imenom »nrili-jonarskega babyja«. Bil je vedno rahlega zdravja. Starši so se hudo potrudili, da mu ohranijo življenje in so izdali ogromne milijone za njegovo vzgojo in prehrano oziroma zdravljenje. V najnežnejših letih se je igral miliionar-ski baby na poljani, ki je bila zagrnjena z bodečo žico in ki jo je čuvala oborožena straža. Tako so se bali, da ne bi dobil otrok katerokoli nalezljivo bolezen. Baby je zrastel in se zdaj srečno poročil, a vendar ne kaže posebne trdnosti in odpornosti. Vzgojitelji so ga rešili, a obenem tudi pomehkužili. Čudodelna knežja krona Kot knez si baje v Ameriki lahko vsakdo dobi za ženo kakšno milijar-derjevo hčerko. Toda knez Mačabeli, gruzinski begunec, je dospel v Nevv-york kot rodbinski oče in tako je moral na drugačen način izkoristiti svojo knežjo krono. Nekoč je bil topničarski častnik in je poznal kemiio. Poleg strupenih reči je za domačo porabo pripravljal parfeme, ki so bili zelo všeč njegovim prijateljem. Izposodil si je 400 dolarjev, najel staro garažo s plinskim štedilnikom in pričel izdelovati dišave. Imel je uspeh, ker se v nasprotju z ameriškimi navadami ni poslužil nobenih zastopnikov ali velikopotezne reklame. Stal je sam na kakšnem vogalu ulice v cilindru in žaketu ter elegant- To ne gre. In tudi odborniškega mesta ni hotel sprejeti. To je značilno. Z eno nogo pri »Petelinčku«, z drugo pri »Adler-ju«. To nikakor ne gre! Dolgo so gospodje odborniki ugibali, kako bi prisilili gospoda notarja k izjavi. Naposled so se zedinili in poverili nalogo študentom. Ti so šli in v poznih ponočnih urah izvršili nalogo: Pod notarjevo tablo so na vrata nalepili bel listek, na katerem je stalo daleč vidno in z okroglo pisavo napisano: »Ali »ka-ka« ali »ce-ka« — naj se izjavi!!« Zora vodo proti sivim lasem! Ne barva, temveč vrača sivim lasem prejšnjo naravno barvo. Zak. zašt. Odobrena od zdravstvenega odseka pod št. 1793—20 kot za zdravje popolnoma neškodljiva. Uspeh siguren in trajen. Cena steklenici brez pošt nine Din 35.—. ZORA VODA I. OREL, Zagreb Radičeva (Duga) nI. 32. Pošljemo po povzetju, in to samo na čitljive naslove. nim damam in vljudnim poklonom brezplačno ponujal svoje pudre in kolinske vode. Poleg teh jim je seveda izročil svojo posetnico z naslovom in peterokrako krono. Ta je najbolj zalegla. Vsem bogatim ženam se je zahotelo parfemov iz delavnice pravega kavka-škega kneza. Kmalu je dobil dovoljenje, da je smel prodajati milo »Gloria S\van-son« ali puder »Mistress W. Hearst« ali parfem »Mistress J. Tunney« in slič-no. Naročil si je posebne stekleničice s pozlačenim zamaškom v obliki knežje krone. Zdaj, po dveh letih dela. ima velik laboratorij na 56. ulici, izdeluje vse modne potrebščine ter zasluži baje do pol milijona dolarjev na leto: živi torej lahko kakor pravi knez. Slava in denar Znani letalec Kingsford Smith je sklenil prodati svoj »Južni križ« na dražbi v Oaklandu v Kaliforniji. Rad bi se oženil, a nima denarja. Pričakuje, da si bo katerikoli milijonar kupil slavno letalo za spomin, ker .drugače ne pride do denarja. Slava brez denarja malo pomeni v sedanjem svetu. Remarqueov uspeh V svojem polletnem poročilu naznanja berlinska založba »Propylaen,« da so v prvih 15 mesecih od objave Re-marqueove knjige »Im Westen nichts Neues« prodali nad en milijon izvodov nemškega izvirnika. Razen tega je prevedena knjiga v 29 jezikov. V splošnem, vštevši prevodne izdaje, so prodali do sedaj skoro 3 milijone izvodov. Po vojni ni doživela sličnega uspeha nobena druga knjiga. Poletni dopust služi poglavitno odmoru. Pri tem pomaga najbolj dnevna redna uporaba Ovomaltine. Za predjužnek in malico se použije skodelica mleka, kateri se dodajo 2—3 žličice Ovomaltine. Ovomaltine vsebuje v koncentrirani obliki vse hranilne vrednosti in vitamine svežih jajc, mleka, kakao-a in slad-nega ekstrakta. Ovomaltine prija enako kot topla in kot hladna pijača in je zelo lahko prebavljiva. V hiši, na letovišču ali na potu je hladna Ovomaltine idealna osvežujoča pijača, ki zajedno hrani in krepi. Hladno Ovomaltine zamo-rete lahko ter naglo pripraviti v Ovomik-čaši, ki je za te svrhe posebno pripravc3 in ki ima še to prednost, da je v njej pripravljena Ovomaltine mnogo okusnejša. Ovomix-čaša se dob\ povsod, kjer se prodaja tudi Ovomaltine, in to za ceno Din 15. / /* osvježu/e^- jača V vroči poletni dobi se zamore Jemati Ovomaltine ne samo za predjužnek in malico nego tudi preko dneva, ako se ohladi na ledu, kot osvežujoča pijača. , 12 Ameriški Grk Jurij Stathakis se je nedavno spustil v sodu preko ogromnih Niagar-skih slapov. Mož si je izdelal poseben sod, Ikjer je imel za tri ure kisika. Soda pa po padcu dolgo niso mogli najti in medtem se _ ie podjetni Grk zadušil. S svojim smelim činom je hotel opozoriti nase javnost, da bi s tem pridobil založnika za neko svoje filozofsko delo, ki ga nihče ni hotel založiti Iz uradnih in drugih službenih objav Razpis službenih mest bauovinskih cestarjev. Kralj, banska uprava razpisuje službe banovinskih cestarjev, in sicer: a) v območju okrajnega cestnega odbora v Kozjem 4 mesta za cestne proge na banovinski ce sti Sv. Martin - Lesično - Podsreda- Kozje-Sv. Peter pod gorami 1 mesto od kui 7.5 do 12; 1 mesto od km 12 do 17; 1 mesto od km 23 do 29 in 1 mesto od km 35 do 41; — b) v območju okrajnega cestnega odbora v Konjicah 4 službena mesta, in to: 1 mesto na cesti Vojnik - Nova cerkev - Vitanje od km 0 do km 3 in na cesti Konjice - Stranice-Gor. Dolič — Celje od km 7 do km 9; 1 mesto na cesti Penoje - Teliarje - Ponikva od km 0 do km 2 in na cesti Poljčane— Konjice od km 0 do km 4, 1 mesto na cesti Konjice—Žiče—Poljčane od km 9 do km 16; c) v območju okrajnega cestnega odbora' Marenberg 1 službeno mesto za cesto Radolska—Zg. Vižinga—Marenberg od km O do km 5.2 in zvezno cesto od km 0 do km 0.8. — Prošnje za vsa ta službena mesta je ▼lagati do 10. avgusta pri banski upravi v Ljubljani. Razpis pogodbenih banovinskih strojnikov. Kr. banska uprava razpisuje 4 mesta pogodbenih banovinskih strojnikov za vodstvo testnih valjarjev in traktorjev. Prosilci morejo biti izprašani šoferji in mehaniki ali izprašani strojevodje in mehaniki. Mesečni honorar 1000 Din, poleg tega terenska nagrada mesečno 800 Din. kadar so zaposleni na terenu. Prošnje je vložiti pri banski upravi v Ljubljani v 14 dneh, počenši od 19. julija dalje. Sodne dražbe: Okrajno sodišče v Breži-r.'h razpisuje za dan 11. avgusta ob 9. uri tiražbo nepremičnin: hiša št. 63 z gospodarskim poslopjem, 3 njive, trije travniki, vinograd, štirje pašniki in gozd, zemljiška kniiga Pavlova vas, vi. št. 23. Cenilna vrednost 20.791.45 Din, vrednost pritiklin 1276 dinarjev, najmanjši ponudek Din 14.711.64. — Okrajno sodišče Višnja gora razpisuje za 26. avgusta ob 9. uri dražbo nepremičnin, remljiška knjiga §t. Vid pri Stični, vi. št. 317. Cenilna vrednost 30.800 Din, najmanjši ponudek 20,533.34 Din.— Okrajno sodišče Celje razpisuje za 19. avgusta ob 9. dop. dražbo nepremičnin, zemljiška knjiga Sv. Pongrac, vi. št. 57. Stavbna parcela z dvema hišama, gospodarskimi poslopji, cenilna vrednost 72.000 Din, z mlinom in zemljišči (njive, travniki, vinograd, gozdova) 1SS tisoč 314.95. pritikline lS.i20 Din, skupaj Din 278.434.95, najmanjši ponudek 165 tisoč 314.95 Din, pritikline 18.120 Din, skupaj Okrajno sodišče Pre.valje razpisuje za 12. septembra 1930 ob 9. dražbo nepremičnin, semljiška knjiga Črna, vi. št. 112. Cenilna vrednost 16.175 Din, najmanjši ponudek £>.087.50 Din. Oklic zapuščinskih upnikov. Okrajno sodišče Ptuj pozivlje upnike, ki imajo terjatve do zapuščine Antona Hozie, kleparja v Turškem vrhu št. 33. umrl 19. marca 1930, da jih napovedo pri tem sodišču do 26. septembra t. 1. ob 10. dopoldne ustmeno ali pismeno. Konkurzni oklic: Okrožno kot konkurzno sodišče v Novem mestu je razglasilo kon-kurz o imovini Krivica Alberta, imejitelja parne žage v Mirili peči. Konkurzni komisar Hočevar Alojzij, sodni svetnik v Novem mestu, upravnik mase dr. Globevnik Josip, advokat v Novem mestu. Prvi zbor upnikov 4. avgusta 1 OHO ob 11. dop., ogla-sitveni rok do 20. avgusta t. 1., ugotovitveni narok dne 4. septembra 1930 ob 11. uri. Razpis me.;e pridružijo matičnemu društvu ter sodelujejo na izletu, ki bo vsekakor velikega pomena, saj pridejo isti dan v Gornji grad tudi bratje iz Celja in okolice. Zanimanje s. Tyrševe za sel jaški sokolski pokret. Br. E. Gangl je prejel, tako poroča »Sokolski Glasnik«, od s. Tyrševe pt-stno s prošnjo, naj sporoči inicijatorju selja-škega sokolskega gibanja br. Miliču njene pozdrave in spoštovanje ter čestitke k doseženim uspehom. V pismu naglaša ta plemenita sokolska žena, da bi bilo umestno tudi v Podkarpatski Rusiji in na Slovaškem pričeli s sličnim podrobnim delom, ki na| pritegne tekom let v sokolski krog vse prebivalstvo. — Mnenju s. Tyrševe se tnora priključiti vsakdo. Želimo, da bi tudi v krajiii naše banovine vsepovsod nastal j.drav sokolski seljaški pokret. saj dela je dovolj in potreba velika. Današnji čas pa zahteva od nas samo pozitivnih dejanj. K našemil članku >Gojiino igre« pripornj-rjamo, da se je glasom tozadevnih podatkov iz 1. 1929. gojilo »odbojkoc na Češkoslovaškem v 625 sokolskih društvih, hazeno v 3\3 društvih, metanje žoge v košek v 59 društvih in tenis v 139 enotah. Udeleževalo se je iger pri odbojki 6143 telovadcev ln 4471 naraščajnikov, pri hazeni 1964 članov in 1974 naraščajnikov, za koškovo igro se je zanimalo 428 članov, 331 naraščainikov, za tenis 2057 članov in 538 naraščajnikov. K mednarodni tekmi v Luxembourgu so bili najprej prijavljeni Belgijci, Čehoslova-ki, Francozi; Nizozemci, Jugosloveni, Lu- xembourg, Madžari in Romuni. Po udeležbi sodeč, so v zadnjih dneh odpovedali udeležbo Nizozemci in Rumuni. Italijani in Švicarji, ki so tudi člani Mednarodne telovadne zveze, se sploh niso priglasili, ker nimajo na razpolago borcev, ki bi odgovarjali pogojem mednarodne tekme. Zletnih razglednic se v Ljubljani še ne dobi. Ali je ni knjigarne ali trafike, ki bi vsaj poskusila s prodajo. Vprašanje uličnih imen v Ljubljani in po drugih mestih dela mnogokrat preglavlre občinskim upravam. Pripominjamo, da do danes po sokolskih ustanoviteljih Tyršu in Fiignerju, dr. Costi, Mandiču, Dreniku itd. še ni poimenovana niti ena ulica v kakem mestu Slovenije in vendar imajo ti možje nevenljive zasluge za Slovanstvo! Na Češkoslovaškem je bilo dosedaj otvor-jenih nad 800 sokolskih domov. Vsako leto si zviša to število skoraj za 30—50, tako da ni daleč čas, ko bo imela ena tretjina vseh društev že svojo lastno streho. Tekme za prvenstvo v igrah priredi za članice češkoslovaška sokolska zveza 4. in 5. oktobra. Igralo se bo poleg dosedanjih iger (odbojke, koškove itd.) tudi tenis v dvojicah in četvoricah in sicer najprej med župami, nato med velikimi okrožji, nakar bodo izvršile finale zmagovalne vrste. Delo češkoslovaških Sokolov v inozemstvu se zrcali v Inozemski župi ČOS, ki šteje sedaj že 25 društev, raztresenih po celem svetu. Največ jih je v Nemčiji, nekaj v Bolgariji (Sofija, Rusčufe in Gorenja Orehovica). Med drugimi pa je društvo tudi v Gradcu, kjer imajo celo svoj lastni dom. Istotako so v srečnem položaju v Buenos Airesu in Gorenji Orehovici. _ Četudi se bori večina društev s težkimi gmotnimi razmerami in morajo prestati marsikatero oviro in težavo, se članstvo vsega tega zaveda in stori v svojem sokolskem navdušenju in zavednosti vse, da si ohrani svoje društvo. — Tudi Jugosloveni, zlasti Slovenci imanio znatne kolonije na Dunaju in Gradcu ter še marsikje drugje, pa dosedaj še nikjer ni osnovano sokolsko društvo, ki bi združevalo naše rojake v tujini ter jih vzgajalo v nacijonalnem duhu. Moda japonskih vrtičkov V Evropi se čedalje bolj širi moda japonskih malih vrtičkov, ki so zasajeni sicer z vsemi našimi znanimi drevesi, ali to drevje je pritlikavo, da izgleda vrtiček, kakor ljubka igračiča. Ta moda se širi v glavnem zavoljo pomanjkanja prostora, kar se je na Japonskem občutilo že davno. Japonski vrtnarji so vešči mojstri v vzgajanju pritlikavih dreves, ki zaostanejo v rasti, ohranijo pa vse značilne lastnosti. V majčken lonček poseje Japonec seme hrasta, bukve, javora, borovca ali cedre ter toliko časa ne presadi rastlinice, dokler korenine popolnoma ne preprežejo vse prsti malega lončka. Ko je to doseženo, se rastlinica presadi v malo večji lonček in to se ponavlja toliko časa, da drevo zakrni in ostane pritlikavec tudi, kadar je presajeno na vrt, kjer bi imelo dovolj prostora, d^ se razvija. Umetnost tega vrtnarstva je tedaj v tem, da rastlina s prvih početkov dobi le toliko hrane, da ne usahne in da se razvija zelo počasi. Taki vrtovi z ljubkimi pritlikavci so zmožni življenja par sto let. J. Maček Ljubljana, Aleksandrova c. 12 v oblekah in površnikih najcenejši Rešitev križaljke »Skavt" Navpično: 1. II; 3. inizantrop; 4. ro-koko; 5. fol; 7. Ni; 11. Bob; 12 S. O. S. 14. br. Vodoravno: 2. La; 4. Rif; 6. ozon; 8. alkali; 9. on; 10. kt; 11. bor; 12. Sb; 13. Pb. Rešitev »Etnografske izpopolnf evalke" 1 Itaka—2 Onega—3 Rodan—i Lipik—5 Kranj—6 Tomsk—7 Makao—8 Pirus—9 Orlov—10 Scila—11 Kreta—12 Pilat—13 Neron Od I.—II.: Indijski ocean. Resedna veriga Ralo---kino---zakop-- — nasad---paša---■Lodi-- — maža---Mara. Namesto črtic je treba vstaviti besede. Pri vsaki besedi je prvi zlog enak drugemu predstojeCe besede, drugi pa prvemu naslednje besede. Pomen besed, ki pridejo na-mestu debelih črtic, je — ne oziraje se na to, kako si sledijo — tako-le: prometno sredstvo; časovna enota; slovenski skladatelj t; nevestina oprema; ptič; Ibsenova drama; vulkanski izmeček. Ali si dobljeno besedo vstavil na pravo mesto ali ne, se prepričaš na ta način, ker morata imeti besedi namesto tenkih *rtic tudi svoj pomen. Začetne črke besed namesto debelih črtic dado ime umetniškega udruženja. Antiseptično preparirana Ali »OLLA« je OLLA' mno£° boljša. Dokazano najbolj dovršena. Vsakovrstne trgovske knjige, štrace, j mape, noteze, berbari.e. od;ema!ne knjižice, blake, zveike i. L d. nudim po skrajno ugodnih cenah! (IH DEBELO---MU DROBHO flnton Janežič LJUBLiAHR FlorjanskanI 14 Knjigoveznica in čitalnica trgovskih knji $ V mariborski oblasti dobro vpeljan trgovec prevzame zastopstvo in komisijsko zalogo od zmožne tovarne ali podjetja. Razpolaga s kavcijo ali poroštvom. ALOJZ PSCHUNDER, MARIBOR, Aleksandrova 12. 10273 Renomirana avstrijska tovarna za gusilske cevi odda samoprodajo za Sloveni o. Samo med gasilci uvedeni gospodje bodo upoštevani. Ponudbe pod »Renommiert 3627« na Osterr. Anzeigengesellschaft A. G., Wien I, Brandstatte 8. 1(>328 PATENTNE FOTELE divane, otomane, madrace, klubne in salonske garniture, vseh vrst žimo, gradi za žimnice in vsa tapetniška dela izdeluje solidno in najceneje 10118 FRANC JAGER Ljubljana, Sv. Petra nasip štev. 29. RATOL 10245 je odlikovan z zlato svetinjo, ker se je pred oblastjo dokazalo, da je sigurno sredstvo PROTI PODGANAM in MIŠIM, da pa je sicer popolnoma nekvarljiv. Enako zanesljivo deluje GAMADIN proti ŠČURKOM, STENOL proti STENICAM, ARVICIN proti poljskim mišim. Dobiva se povsod. Pro-izvadja Biokemija d. d., Zagreb, Hatzova 25 Vsem znancem naznanjam tuž-no vest, da nas je 18. julija za vedno zapustila naša predobra gospa JCarolina Cvek Pogreb nepozabne pokojnice bo v nedeljo 20. julija ob 17. uri (5. popoldne) iz mrtvašnice celjske javne bolnice na okoliško pokopališče. Blagi pokojnici ohranimo časten spomin. Žalujoči soprog FRANC CVEK Zgornja Hudinja pri Celju, 19. julija 1930. 10331 Razglas. Dne 5. avgusta 1930 se bo vršila pri gradbenem odelenju Direkcije državnih železnic v Ljubljani ofertalna licitacija za nadaljevanje gradbenih del na postaji Zidani most. Vsa pojasnila daje gori označeno odelenje dnevno med 10. in 12. uro (soba št. 93, palača Ljubljanski dvor), kjer se dobe tudi načrti proti plačilu takse Din 600.—. 10322 Direkcija državnih železnic Ljubljana. PRAKTIKANTINJO s popolnim znanjem slovenskega, hrvaškega in nemškega jezika in strojepisja takoj SPREJME zavarovalnica v Ljubljani. Lastnoročne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Stalna služba v Ljubljani«. 10320 LOKAL v strogi sredini mesta iščemo za takoj že urejenega ali za prezidavo in ureditev na naše stroške, za fino modno trgovino. — Resne ponudbe z vsemi podatki na naslov: Inter inform. biro Viktor Blažič, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 2/1. OBVESTILO! Cenjeno občinstvo opozarjam na prvo mojo sprejemnico za barvanje in kemično snaženje pri krojaču A. Prezelj, Vošnjakova ulica 4 ali prejšnja cesta na Gorenjsko železnico. Na željo se v krojačnici popravijo vse osna-žene ali barvane moške obleke in damski plašči. Cene zmerne. — Postrežba točna. 10323 ANTON WAGNAR, barvar ALEKSANDROVO restavracija in kavarna Orlic se priporoča cenjenim gostom za najobilnejši poset. Restavracija že nad 15 let znana, priznano dobra kuhinja, domača vina, vrt, kegljišče. Popoln penzion dnevno 55 Din, učitelji in drž. uradniki 10% popusta. 1014$ Lastnik M. ORLIC. Krojač - prikrojevalec l za damsko konfekcijo — energičen delovodja, za večjo delavnico v Ljubljani, se sprejme taJkoj za stalno. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in starosti na oglasni oddelek »Jutra« pod »Damski prikrojevalec«. 10292 DAME, POZOR! DAME, POZOR! Trajno kodranje in SSSSSS vodno ondulacijo izvršujem po konkurenčnih cenah na najmodernejšem aparatu, ki je tehnično izpopolnjen. Garantiram za uspeh. — Manicure. Se priporoča Frizerski salon za dame in gospode 9071 FRANC LOBOREC, Ljubljana, Borštnikov trg 4 Tovarna POHIŠTVA 1.1. NAGLAS, Turjaški trg št. 6 priporoča svojo veliko zalogo vsako- Hjj^^B vrstnega pohištva po najnižjih cenah. n^^Bl Vsakovrstno OGAN POHIŠTVO UUBJUANA za opremo stanovanj in pisarn Dunajska cesta 17 ■■■■■■■■■■ DVOKOLESA — teža od 7 ke naorel aajlažjega tn najmodernejšega tipa najboljših svetovnih tovarn. Otroški vozički od uajpriprostejšega do najfinejšega modela. Izdeluje se tudi po okusu naročnika, šivalni stroji, motorji, pneumatika, posamezni deli. Velika izbira, naj nižje cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko TRIBUNA F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA. Rarlovška cesta št, 4. V. Wffliams: KRVAVA MAŠA Epopeja velike francoske revolucije. Dvojno je zatorej bilo njegovo začudenje, ko se je po par besedah gospe Fourbeove in po grbčevih vprašanjih nenadoma obrnila k niemu s popolnoma izpremenjenim izrazom na obrazu. Njen pogled mu je razkril največjo ljubeznivost, njen glas je zvenel mehko in nežno, ko ga je nagovorila. »Mar ne poznate svoje Viktorine, svoje male Zouzou?« ga je bila vprašala in Hektor je blagoslavljal bistroumnost te dame, ki mu je tako spretno izdala svoje ime. Da je grbec priredil ta sestanek zgolj zato, da bi Hektorja razkrinkal, je bilo jasno zapisano na komisarjevem obrazu. Kaj pa je mlado damo pripravilo, da je Hektorja priznala za svojega prijatelja? Kaj jo je nagnilo, da ga je rešila v trenutku, ko ga je že skoro izročila pogubi? O tem se je Hektor.venomer izpra-ševal, ko sta gospa Fourbeova in Grand-Duc zapustila sobo. Mar mu bo zdaj razodela svoje početje — in kakšno odškodnino bo za molk zahtevala od njega? Toda zaenkrat si Hektor na vsa ta svoja vprašanja ni maral odgovarjati. Ko sta bila sama, ga je Zouzou nežno posadila nazaj v naslonjač, rekoč: »Prišla sem, mali moj, da te nekoliko odvedem iz vročega Pariza. Dogovorila sem se že z državljanom Couthonom in dr. Largierjem. Za osem dni pojdeš z menoj v Neuville! Moj voz čaka spodaj. Lahko se takoj odpeljeva.« Zopet enkrat je usoda usmiljeno posegla v Hektorjevo življenje. V poslednji uri je prišla rešitev. Hektor je bil skoro docela brez sredstev in zdaj je prišla nenadno pomoč v podobi te plavolase ljubke dame. Z mehko roko je gospa Regnaultova pogladila Hektorju lase s čela. »Ti si tako bled in truden.« je dejala, »ti potrebuješ nekaj zraka na deželi in dobro hrano, prijatelj!« In na lepem se je začela presrčno smejati in se je smejala tako dolgo, da ji je pošla sapa in so ji solze polzile po licih. »Oh,« je kliknila, »to je bila šala! Grbčev obraz je bil naravnost sijajen. Mar si videl, ljubi moj? Komaj sem se resno zadržala. Sodim, on bi bil od samega razočaranja najrajše tulil...« In zopet se je smejala presrčno, da se je smeh lotil tudi Hektorja. Nato je vprašala z ljubečim glasom: »Upam vsaj, da si z menoj bil prav zadovoljen, Jeannot?« »Da — Viktorina,« je odvrnil Hektor nekoliko v zadregi. »Moji prijatelji, vsaj oni, ki so mi všeč, mi pravijo Zouzou!« je dejala ona nekam nagajivo. »Tudi ti me lahko zoveš tako — če hočeš!« Vzel je njeno roko v svojo in jo tiho božal. »Srčkano ime, ki se ti izvrstno poda, Zouzou,« je polaskal Hektor. Vsa srečna se mu je nasmehnila. »Poklicala bom državljanko, da ti uredi kovčeg,« je dejala nato. »Če se početiš dovolj močan, da se oblečeš, se lahko odpeljeva, čim boš gotov.« Pri vratih se je že obotavljala za trenutek, vrgla mu nato poljubček in kliknila zvonko: »Kar hitro, lepi fant!« »Prav hitro, Zouzou,« je vesel odvrnil Hektor. Čutil pa je, da mu vse. vse raste nekoliko preko glave. XIX. POGLAVJE V vili MiHe Fleurs. Po žarki vročini v Parizu je Hektorju izredno prijalo osvežujoče zračje okrog vile Mille Fleurs. To je bila srčkana stavba v slogu (rokokoja izven vasi Neuvilly, daleč od prahu in deželne ceste, ob-ana z lepim parkom. Prikupna oprava je bila izključno v slogu Ludovika XV. Popolna samota, kjer je stalo to srčkano ljubavno gnezdeče, ni puščalo opazovalca niti za trenutek v dvomu, da je vila v minulih dneh služila <:akemu plemenitniku za zadovoljne in mirne ure počitka ali ljubimkanja. Služinčad državljanke Regnaultove, ki se je k sprejemu postavila v vrsto, je obsegala starikovo gospo, ki so jo zyali Marto, nekoliko okornega možica z modrim predpasnikom in starejšega moža, ki je očitno bil vrtnar. Vse, kar so ti ljudje pri sprejemu opustili na izkazovanju spoštovanja, so bogato nadomestili s presrčnostjo. Gospa Marta je ovi-la svoje roke okrog lepo zaokrožene Viktorinine postave in jo vroče poljubila na čelo. Možic z modrim predpasnikom jo je ljubeznjivo potrepljal po ramenu, ko ji je pomagal izstopiti, stari vrtnar pa je mogočno vihtel v zraku svoj širokokrajnik. Zouzou je stala na hladni verandi in se srečna ozirala okrog. »Prijatelji,« je vzkliknila, »tu vam predstavljam državljana Charpentiera.« Marta se je naklonila, dočim je možic s predpasnikom ponudil svojo koščato roko. In že je tedaj Marta vneto govoričila svoji mladi gospodarici: »Ampak kako srčkan, mlad mož! O, Zouzou — in zopet jo je objela — »kako odličen, lep gospod!« Hektor je stal brez besede ob strani in se ni mogel dovolj na-čuditi prijetni domačnosti, ki je vladala tu. »Jeannot«, je dejala Zouzou na svoj vedri način, »to je Marta, moja dvorjanka, to pa Polidor, moj dvorni maršal. A ta tu.« je nadaljevala Zouzou, »je Alcest, moj svetovno znani vrtnar. Živi še ves v minuli dobi in beseda revolucija mu je docela tuja.« Stari mož je s tresočo roko snel klobuk in se priklonil . »Gospa, gospod... če gospa dovoli, bom gospodu razkazal vrt.« Zouzou pa se je s prstom potrkala po čelu. se okrenila od starega moža, ki je še vedno stal spoštvljivo z nalgnjeno glavo in sukal klobuk v rokah. »Pridi, Jeannot,« je dejala Viktorina, »ogledati si moraš mojo domačijo.« Hektor se je obotavljal. Nato je svojemu sila skromnemu šopu asignatov odvzel bankovec in ga poklonil vrtnarju: »Malenkost zate in upam, da mi boš nekoč drugič razkazal vrt.« — Staremu so solze stopile v oči. Cene malim oglasom t la oglase, ki služijo v posredovalne ln socijalne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove i ^ » Oglasni oddelek »Jutra*, je plu posebno pristojbino 2 Din. Če pa je ogias priob-čen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke 2492, 3492 hoče are malih cgtascv naj da se mu pomije po posti naslov aH GaGo drugo informacijo (icoco ^ sicer no bo • f v • pri/flsi mamGah sicer no prejet odgovora t malim oglasom t Ženitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposlati obenem z naročilom, sicer se oglasi ne. priobčijo. Številka čekovnega računa pri Poštni hranilnici v Ljubljani. 11842. ftla&tom mctCifi ogia&ov in druge informacije, tičoče se oglasov, se dobijo tudi v podružnici »JUTRA« v *Srhov1fah v hiši g. dr. Baumgartnerja. Male oglase in inserate naročajte v naši podružnici. urmevrur Pek. vajenca t vso oskrbo sprejme takoj v stalno službo Franc Presterl. pekovski mojster na Jesenicah — Gorenjsko. 28209 Služkinjo za vsa hišna dela in kuho, 20—40 let staro sprejme v stalno službo trgovec Kari Čepon na Jesenicah. 28210 Notarski kandidat tudi cačetnik dobi _službo pri notariiatn na deželi. — Nastop službe 15. avgusta t. 1. Ponudbe na ozlasni oddelek »Jutra« pod šifro »Štajersko«. 28213 Tapet, pomočnika sprejme v stalno delo J. Černe. Dunajska cesta 28. 27920 Trg. pomočnika pridneza in agilnega. per-fektneza manufakturista — poleg orakse v ostalih strokah, išče Jurej Šterk. trgovina z mešanim, blagom. Vinica 27928 Čevljar, vajenca sprejme Novak. Sv.. Tacen 4, Št. Vid nad Liub-fiano. 27947 Čevljar, vajenca trreime Alojz Turk. potez vile Stadiion. Dunaiska cesta. 28448 Dekle pridno in pošteno sprejmem takoi kot natakarico. Dobra plača in preskrba. Ponudbe s sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Nastop takoj«. 28355 Trg. učenca ki ima veselje do trgovine z mešanim blazom. tnoč-neza in poštenih staršev sprejmem v trzn na Dolenjskem. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe na ozlas. oddelek »Jutra« ood »Vesten učenec 44«. 28339 Vajenca za kovinostiskarsko obrt spreime Jos. Otorepec. Za gradom 9. 28344 Prodajalko galanterijske ali železnin-ske stroke, z dobrimi referencami sprejme A. Sušnik. železnina. Ljubljana. 27979 Mizar, pomočnika izvežbanega v finem pohištvenem delu sprejme takoi Štefan Resinovič. mizarstvo. Grahovo pri Cerknici. 28395 Mlado dekle zdravo in Došteno za vsa lušna dela. ki zna samo-stoino dobro kuhati, dobi službo nri manjš- družini, nroti mt»ečni Diači 500 Din Ponudbe na naslov: Ga. Zora dr. Radoičičeva. Rogaška Slatina. Zdraviliški dom I. 27118 Trg. pomočnika mladega, agilneza. pridnega in delavnega rabim. Biti mora zmožen v železni-ni, špec. in manuiak. Hrana in stanovanje v hiši ter stalno mesto. — Nastop 1. septembra. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 2S442 Učenko z zadostno šolsko izobrazbo sprejme trgovina z mešanim blazom v Ljubljani. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 2S454 6. Th. Rotman: Potovanja in čudovite prigode Tomija Popkinsa 122. Xenadoma — silovit tresk!... Ropot, t pitje, jadikovan je... >Ajaks«, ki ga nobena sila ni mogla zadržati, je prodrl skozi tri nadstropja. Oli. rela hiša je prerezana na dvoje. Hišni lastnik ni bil ranjen, pai" pa gospodarsko uničen. E, pa bo že dobil kako odškodnino! Natakarico pridno in pošteno sprejmem Leskovšek v Kozjem. 28447 Agenta — inkasanta poštena in marljiva, kavcije zmožna v obliki ga-rantnega pisma sprejmemo v stalno nameščenie za okoliš Radeče in Kostanjevica. Cenj. ponudbe na Singer d. d., Brežice. 28456 Dekle pridno in pošteno sprejmem takoj. Prednost imajo vešče domače kuhe. — Mlin Nastran. Homcc-Ra-domlje. • 2S455 Pletiljo katera zna na Poppov stroj z osemključno napravo in pletiljo za navaden stroj takoj sprejmem. Večna pot 3, Podrožnik. 28449 Pekov, vajenca sprejme takoi Janko Cede, Sv. Peter v Sav. dolini. 28500 Pisarniško moč popolnoma izvežbano v vseh pisarniških delih, zmožno slov. in nemškega jezika in nemške stenografije sprejmemo takoj za dobo 2 ali več mesecev. Javijo naj se le moči s prakso. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Pisarniška moč«. 27510 Dobro pletiljo za nogavice sprejmem. — Žagar. Ljubljanska, ul. 25, Zelene jama. 28511 Učenko ali učenca za trgovino z elektroteh. predmeti s potrebno šolsko predizobrazbo sprejmem takoj. Pismene ponudbe na ozlasni oddelek »Jutra« pod »Pošten 1319«. 28503 Učenca se spreime takoi v novoustanovljeno trgovino že-lezninc Jos. ZaLa & Ko. na Dunajski Jesti 9. 2S429 Mizarsk. vajenca najraje takega, ki se .ie že učil, pod ugodnimi pogoji spreimem. — Dopise pod »Priden« na oglasni oddelek »Jutra«. 2S425 Prodajalko konfekcijske ali modne stroke z večletno prakso in z najboljšimi referencami takoj sprejmemo. Trgovski dom Stermccki. Celje. 28446 Učenko za trgovino mešanega blaga na deželi sprejmem takoj. Ponudbe na podr. »Jutra v Mariboru pod »Ve sejle do trgovine«. 28435 Črkoslikar, sposoben tudi v lasiranjn, dobi stalno službo. — M. Nonner, Maribor, Vrazova u'- 3 28436 Učenko sprejme šivilja. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 28333 Učenko poštenih staršev, z dobrimi izpričevali, takoj sprejme Iv. Malešič, trgovina z mešanim blagom v Metliki. 28444 Samostojno gospo resno prevdarno, z nekaj premoženja, ki se lahko v kratkem podvoji in ki razume vodstvo gospodinjstva sprejmem kot gospodinjo z deležem na dobičku. Dopise pod »Sigurna eksistenca« na podr. »Jutra« v Mariboru. 28415 Kuharico in sobarico perfektno. z znanjem slovenskega in nemškega jezika. iščem z nastopom službe dne 1. ali 15. avgusta t. L na deželo v bližini Ljubljane. Ponudbe na redakcijo tega lista pod »Št. 18730 — perfektna«. 2S369 Dekle pošteno, pridno in snažno, ki zna kuhati in opravljati vsa hišna dela. ter ima veselje do otrok, se sprejme k družini z dveletnim otrokom. Stalna služba. — Zglasiti se ie v trgovini Karničnik, Stari trg 18, Ljubljana. 28307 Učenko iz boljše hiše s primerno šolsko izobrazbo sprejme modna trzovina Miloš Karničnik, Ljubljana. Stari trg 18. 28308 Trg. vajenca s predpisano šolsko izobrazbo in s stanovanjem v Ljubljani sprejme F. R. Kliam, Ljubljana, Miklošičeva cesta 8. 28345 Frizerko resno, srednjih let, perf. ondulerko. iščem za stalno mesto oz. kot kompa-n.ionko. Ponudbe pod »Frizerka« na oglasni oddelek »Jutra«. 28340 Vajenko za konfekcijsko trgovino s predpisano šolsko izobrazbo. samo iz Ljubljane, sprejme Belihar & Vele-pič. Ljubljana VII. Medvedova ul. Predstavi se samo v dopoldanskih urah. 28343 Špularice in dobre repasirke išče za takoj tovarna trikotaže v Zagrebu. Ponudbe na Zagreb I., poštanski pretinac 38l. 2S109-a Trg. učenca z najmanj 2. meščan, šolami. ki ima veselje do trgovine mešan, blaga, sprejme Stanko Rizman. trgo-vec. Sv. Miklavž pri Ormožu. 2*310 Pošteno služkinjo ki razume kuho meščanske hrane in opravlja tud! druga gospodinjska dela lenega vedenja zdravo In ki ima veselie stalno služiti v boljši mestni hiši spreimem. Naslov v ogl oddelku »Jutra«. 28056 Mlekarja dobro izurjenega začetnika neoženjenega. z dobrim znanjem o mlekarstvu sprejmem. Pismene ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod »Mlekar 130«. 28096 Strežnik za dvigalo (Liftboy) dobi nameščenie Oferte s točnimi osebnimi podatki na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dvigalo« 28192 Mesar, vajenca močnega in zdravega, boljših staršev, z dobrimi spričevali spreime takoj Alojzij Brecelnik, mesar, Liubliana Vil. Celovška c. 93. 28219 Gospodično iščem k dvema otrokoma, v starosti 5 in 2 leti, za Bačko - Topolo. Zahtevam znanje nemščine in srbohrvaščine. Ozira se samo na take. ki imajo spričevalo vsaj enoletne službe. — Ponudbe na »Pension Vovk«, Bled. 2»489 Vajenca iz ljubljanske okolice, za avtokleparstvo in klepar, pomočnika spreime D u d e k Alojzij, avtokleparstvo. Ljubljana, Ižanska cesta 10. 28488 3-sobno stanovanje z vsem komfortom išče tričlanska družina za oktober ali november. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro .»Snažna stranka«. 28484 Čevljar, vajenca poštenega in nadarjenega brezplačno spreime Karol Stritar, Senovo, pošta Rajhenburg. 28479 Kovaškega pomočnika sprejme ' takoi Josip Kor-diš, Sušak, Račkijeva ul. št. 44. 28502 Pridno dekle z dežele, spreimem v pomoč gospodinji in k otrokom. Ponudbe pod značko »Dekle z dežele« na oglas, oddelek »Jutra«. 28527 Pisarniške moč gospodično ali vdovo, ki ni imela otrok z dežele, po-oolnoma neodvisno in zanesljivo v pisarni sprejmem Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« ood Šifro »Kakor gospodinja«. 2S559 Pisarniško moč neodvisno gospodično z dežele, zmožno nemščine, sprejmem. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Zanesljiva 220«. 28558 Natakarico spretno in čedno, vajeno vseh hišnih del, sprejmem v boljšo gostilno na deželi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Natakarica št. 200«. 28528 Boljšo gospodično sftlidno sprejmem na stanovanje in hrano sredi mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 28535 Kroj. vajenca sprejme takoj modni salon Franio Trojanšek. Ljubljana. Gerbičeva ulica št. 9 (Kolezija). 28550 Šoferja-mehanika popolnoma zmožnega avtomobilskih oopravil. sprejmem takoi ali s 15. avgustom Reflektiram na starejšega samca. Plača po dogovoru. Ponudbe je poslati na naslov: I. Krašivic — Žalec. 28300 Pletiljo zmožno tudi šivanja sprejmem takoj z vso oskrbo. Marija Debevc. trgovina. Stara Vrhnika. 28311 Služkinjo za vsa kmečka dela sprejmem takoj na malo kmetijo. Služba stalna, plača po dogovoru. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 28541 Dober pekovski pomočnik nekoliko vajen slaščičarske stroke, dobi stalno službo Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Dober pek«. 2S521 Več šteparic za čevlje — prvovrstnih sprejme takoi v stalno službo Ivan Prešeren, tovarna čevljev. Kranj. 28217 Trg. pomočnika (co) spretnega in dobro verzi-ranega v manufaktur. stroki. posebno v perilu, iščem Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Verzl-rana moč«. 28218 Učenca boljših staršev, z dobrimi spričevali spreime špece-rii. veletrg. M Spreitzer v Ljubljani. 28031 Elektromonter vešč vseh inštalacijskih in ključavničarskih del. dobi mesto na manjši elektrarni. združeni z žago. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Združeni z žago«. 28080 Pletiljo za ročni stroi št. 10. za nogavice, s hrano in sta-novaniem v hiši spreime Kati Pretnar. Tržič 220 28093 Knjigovodinjo strojepisko z daljšo orakso vestno in spretno sprejmemo takoi. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Pridna moč«. 28249 Kroj. vajenca spreime takoi Franc Može Cesta v Rožno dolino 12. 28261 Trg. nčenca zdravega in krepkega, s primerno šolsko izobrazbo, poštenih staršev, spreimem takoi v trgovino mešanega blaga. Jos. Wagner. Smarie pri Jelšah. 28301 Trg. učenko sprejmem za kuhinjski oddelek. Pojasnila v trgovini B. Zilič, Ljubljana, trgovina z železnino, Dunaiska cesta 11. 28583 Pek. pomočnika treznega in veščega pri parni pekarni, zmožnega tn-di izdelave slaščic, spreimem takoi — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Pek«. 28319 Trg. učenca zdravega in močnega, z dobrim spričevalom sprejmem takoi v trgovino. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 28188 Brivskega pomočnika mlajšega sprejmem takoj. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 28584 Prodajalkq iščem za prodajo mlečnih proizvodov. Prednost imajo v mlekarniški stroki vešče. Predstaviti se je v Šolskem drevoredn 8 — »Točilnica« med 12. in 13. nro. 28579 Mizar, pomočnika in vajenca z oskrbo spreime mizarstvo »Sava« v Kolodvorski ulici št. 18. 28586 Trg. vajenca z odgovarjajočo šolsko izobrazbo za Ljubljano sprejmem v trgovino s špecerijskim blagom. Viktor Šober — Sv. Jakoba trg štev. 4. 28571 Kroj. vajenca s hrano in stanovanjem v hiši, po dogovoru spreime Josip Novak, krojač v Kranju. 28302 Žensko spreimem v stalno službo. Biti,mora starejša, event. vdova, popolnoma nffbdvis-na in zanesljiva, vsako delo ljubeča, skrbna in uslužna. Plača po dogovoru in sposobnosti. Le take. ki se hočejo popolnoma posvetiti, naj pošljejo ponudbo z natančnim življenjepisom in popolnoma odkritim opisom značaja na oglasni oddelek »Jutra« pod »Moč za vse«. 28576 Stenotipistinjo perfektno v slovenski, hrvatski in nemški stenografiji išče industrijsko podjetje za takoi. Obširne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Služba takoj«. 2S570 Šiviljo za pletenine spreimem. — Naslov pri podružnici Jutra v Celju. 28644 Učenko takoi spreime modni salon Alojzija Auzuštin. Slomškova ulica l-II. 28631 Potnike za povečanje slik ob visoki proviziji sprejme Ivo Škorianc. Zagreb, Gundu-ličeva 7. 28460 Trg. potnika izvrstnega, ki ie uveden pri zalanteristih za vso Slovenijo. Medjimurje in Prekmurje (ev. Hrvatsko in Slanoviio) iščemo ob odgovarjajoči proviziji za čim prejšnji nastop. Obširne ponudbe na »Renais-sance« industr. kravat. Beograd, Kraiia Petra ulica 55. 27927 Potnik nletilne. kratke, galanterijske in tekstilne stroke, v vsej državi dobro vpeljan, ki govori hrvatsko, nemško in madjarsko. išče odgovarjajoče mesto. — Ponudbe na naslov: Adolf Strasser. Brod na Savi. 28167 Potnika za pletenine in galanterijo za Štajersko. Prekmurje, Hrv. in Dalmacijo sprejmemo. V poštev pridejo le s strokovno izobrazbo in večletno potniško prakso v omenienih krajih. Nastop takoi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »F 17«. 28524 Trg. potnika iščemo proti dobri proviziji. Dobro uvedeni v stroki oletenin in agilni nai z navedbo referenc oošllelo oonudbe na oglas, oddelek •Jutra« ood šifro »Agilen ootnik«. 28216 Potnik pri krojačih in damskih modnih salonih dobro vpe-llan, dobi takoj meslo. — Ponndbe z referencami in zahtevki pod »J. & O.« na podružnico »Jutra« v Maribora. 28635 Vinski potnik dobro vpeljan In agilen dobi takoi mesto pri vinski in alkoholni veletvrdki v Llnbliani. V poštev pride le tisti, ki dokaže, da le v letih 1928 ln 1929 vinsko stroko v resnici zastopal. Na droge oonudbe se ne bo oziralo — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« »od značko »Vinski ootnik«. 28029 Potnika z znanjem nemščine in srbohrvaščine. i š č e tn o za mlinarsko stroko. Potniki, ki so že potovali v tel stroki, imajo prednost. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »63«. 28642 Din 200.— dnevno zaslužite stalno s prodajo idočega predmeta, katerega kupec ie vsaka oseba brez razlike stanu. Visoka provizija takoj na roko pri sklepu kupčije. Delo lahko, zato posebno znanje ni potrebno. Ne odlašajte, ker je število potnikov omejeno. — ampak takoj pišite na: Gvido Premeič. Šoštanj. 2S330 Pletilji iščeta od večje tvrdke stalno delo in pletilni stroj katerega se pozneje odkupi Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Stalno delo 36«. 2«236 100 Din na dan Kako more vedeti svet kdo ste. kai delate, ako zamol-čite Vaše ime in poklic. Ven iz rezerve! Morate za nas potovati — to .ie najlepši. prost in najbolj rentabilen poklic. — Spoznate ljudi in svet. Za začetek čistega zaslužka Din 100 na dan. S časom več — do samostojne pozicije. — Generalna razpošiljalnica Šapira. Miklošičeva c. 14. 28546 Kdor želi dobro in stalno eksistenco, naj prevzame zastopstvo naših, v vsaki hiši neobhodno potrebnih predmetov — naj pošlje takoj svo.io ponudbo na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Zanesljiv 3000«. 28548 Zaupnike v vseh večjih krajih Slovenije iščemo. — Le res ugledne osebnosti naj spo-roče svoj naslov na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Zaupnik«. 2S544 Šivilja gre šivat na dom. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 27386 Provizij, zastopnik ki potuje z lastnim motorjem v modni branži. prevzame zastopstvo galanterijskega predmeta. — Ponudbe na oglasni oddeltk »Jutra« pod »Raion Dravska banovina«. 28417 V prodaji leži Vaša bodočnost! Ako se čutite sposobnega, doseči visok promet naših prvovrst. predmetov. Vam ponudimo tem potom naše zastopstvo ter Vam jamčimo za boljši zaslužek kot v kateremkoli druzem poklicu. Pišiti nam in priložite znamko za odgovor. Tehna družba. Ljubljana, Mestni trg 25-1. 118 Za Nikoprost in 20 predmetov išče zastopnike povsod Josip Lin-dič. Ljubljana. Komenskega ul. 36. Za prospekte in navodila poslati 5 Din. sicer ne odgovorim. 28617 Entlanje 1 m 1 Din in vsakovrstno vezenje najceneje v palači Kreditne banke 1-a/lV. 28590 Plesnega učitelja iščemo. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Ples«. 2S573 Zastopstvo oziroma komisijsko zalogo ta Sušak in vse kraje ob gor. Jadranu prevzame samostojen in vpeljan trgovec z lastnim skladiščem na Sušaku. Ponudbe na ozlas. oddelek »Jutra« pod šifro »Uspe!! in jamstvo 610«. 2S6I0 Citre poučujem. igram kitaro, klavir, grem tudi k boljši družini za pouk glasbe. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 2S375 Nemščina Iščem gospodično ali gospo. katera bi me ob nedeljskih popoldnevih poučevala nemščino. Ponudbe z navedbo prostega časa in plačila na oglasni oddelek »Jutra« pod »Bližina. Maribora«. 28336 I. oblastv. koncesiionirana šoferska šola Čamernik, Ljubljana Dunaiska cesta štev. 30 (Jugoavto) telefon 2236 Pouk in praktične vožnje 251 Inštruktorja iščem, ki bi pripravljal dijaka za malo maturo na meščanski šoli. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 28560 Konservatorist t odličnim spričevalom, poučuje klavir po zmerni ceni Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Konservatorist 94«. 28594 Knjižnico okrog 450 večinoma vezanih knjig, s kompletnim »Lj. Zvonom« L 1881—1930 prodam. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Knjiga«. 28548 Turistovska karta Karavank velika izdaja za hotele itd. po 80 Din in mala žepna izdaja po 5 Din se dobi v vseh knjigarnah in pri podružnici S. P. D. v Tržiču 27534 MlMH 1000 Din nagrade onemu, ki mi preskrbi službo vratarja, skladiščnika. paznika ali kaj slične-za. Položim več.io kavciio. Ponudbe pod »Izobražen in kavcije zmožen« na ozl-odd. »Jutra«. 2S452 Šofer - monter dober vozač, antialkoholik ter zanesljiv išče službo za osebni ali tovorni voz najraje na deželi. Položi večjo kavcijo. Ponudbe pod »Sredi ali konec avgusta« na oglasni oddelek »Jutra« 28453 Trg. pomočnik mlad, absolvent trg. tečaja. vešč knjigovodstva — želi premeniti službo, Gre tudi za manjšo plačo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Agilna mlada moč«. 28480 Zobozdr. asistentka z daljšo službeno dobo išče mesta v svrho izpopolnitve. najraje v Ljubljani Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod značko »Dobra pomoč v kavčuku in zlatu«. 27052 Šofer začetnik išče službe, ker bi v prostem času opravljal tudi druga dela. Naslov v oglasnem oddelki' »Jutra«. 28431 Trg. pomočnik izučen špecerije in želez-nine išče službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Marljivost«. 28464 Strojnik za parne stroje in Diesef-motor.ie ter izprašan elektromonter za visoko in nizko napetost ter dober že-lezostrugar z večletni prakso, prvovrstna moč, želi službo premeniti, najraje v električno centralo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 2S494 Pletilja išče službe. Naslov T oz*, oddelku »Jutra«. 28246 Izučena šivilja išče službo v boljšo hišo kot sobarica. Naslov v ozl. oddelku »Jutra«. 2544'.! Za hišnika gre zakonski par brea otrok. Naslov v oglas. oW. »Jutra«. 2838* Pek. pomočnik v vsakem oztru zanesljiv, sedaj še na delu, želi p«, meniti službo kot predpeč-nik, skupni delavec ali poslovodja: gre tudi na deželo. Naslov: Franio Ba-števc. Kapucinska 2, Celja. 2S4CO Kateri kolarski ali kovaški mojster bi vzel v uk krepkega fanta poštenih staršev. Na« tančnejše se izve pri R. Orožim, krojač. Hrastnik. 285*4 Prodajalka prvovrstna moč mešani stroke, želi mesta kjerkoli. Ponudbe na podr. »Jutra« v Mariboru potf »Dobra manufakturistinla'. 2840» Blagajničarka išče službo samo s hram* in stanovanjem v hiši. Ponudbe pod »13« na podr, »Jutra« v Mariboru. 2840» Gospodična vešča perfektno slov., w-bohrvaščine in deloma tucH nemščine, slov. stenografije in strojepisja, s polletno prakso, želi primerno mesto. Ceni. ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Hvaležna 51«. 28154 Učno mesto v kroi. obrti z vso oskrbo pri mojstra, želim spremeniti Anton Jančer, Lava 21 — Celie. 28176 Prodajalka pridna in poštena, izučena mešane stroke, išče kjerkoli službo. Naslov: Poldi Kozovšek. Planina 61 pri Rakeku. 28477 Strojnik zmožen montaže strojev na parnih žagah in tvor« nicah sodov, popravila avtomobilov ter elektr. naprav.. išče mesto s 1. avgustom 1930 ali pozneje. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Prvovrstna moč«. 28(74 Prodajalka mešane stroke, z dežele, žel; ;»-etiiemti službo ka-mu-koli v mesto ali na deželo. Nastopi lahko takoi Naslov v oglasnem oddolku »Jutra«. 28483 Plačilna natakarica stare;ša. ki z-a tudi kuhati in druga dela. želi službo za takoj. Naslov v ogl. oddelku »Jutra*. 28547 Dobra kuharica k ie tudi dobra gospodinja, želi mesta. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek ■ Jutra' pad značko »Dobra kuharica*. 2S557 Čevljar. pomočnik išče slufto. Ponudbe na oglas. oddelek »Jutra« pod »Zbita in šivana dela«. 2*555 Odvetniška uradnica z dališo prakso, želi premeniti službo — gre tudi na deželo. Vešča ie perfektno vseh del odvetniške pisarne. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šitro »Vestna uradnica«. 28553 Uradnik z dališo prakso v večjih podjetjih, vešč italijanščine. francoščine, nemščine, češčine in angleščine, išče boljše nameščenje. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Vsestransko verziran«. 2.*608 Zobotehnik vešč v zlatu in kavčuka, fsče službo. Pismene ponudbe pod »Zobotehnik 93« na oglasni oddelek »Jutra«. 28593 Odlična absolventinl? H. razr. meščanske šole, želi vstopiti kot učenka v \eIjo trgovino mešan, blaga — najraje v mestu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra* v Ljubljani. 28623 Natakarica stara 25 let, pridna in poštena, išče mesta k dobrim ljudem — tudi na deželo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 2S636 Pletilja pridna in poštena išče na-meščenja za takoj. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vestna 75«. 28275 Boljša deklica gre brezplačno k otrokom, ali za lažja hišna opravila, po možnosti v Ljubljani, k nemški družini, v svrho uriučitve nemščine, katero že nekoliko obvlada. Ceni. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« ood značko »Nemščina« 28115 Službo inkasanta ali kat siičnega išče mlad vpokoienpe. vešč italiian-skega. nemškega tn slov. jezika. Nastopi lahko takoi. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Inkasant 19*. 2S51« Mlad zakonski par brez otrok — mož čevljar, iščeta mesto hišnika. — Event. bi prevzel tudi lokal za delavnico, ali pa bi šel k boljši tvrdki za pomočnika. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Prevzem čimprej«. 28554 Mizar samostojen, neporočen, vajen dela pri strojih, kakor tudi popravila istih, ki -z razume tudi na elektriko Ače stalno službo. Gre tudi kot hišni mizar. Nastopi rakoi. F. Rupnik. lesna industrija. Teharje. 2S0S5 Modistinja izurjena v vseh v stroko spadajočih delih išče službo za takoj. Cenjene ponudbe na podrnžnico Jutra v Celiu Dod šifro »Vestna« 2S0S6 Mlad fant inteligenten. 20 let star, samski, izučen steklarske obrti in trgovine porcelana in barv. išče stalno službo, radi suremembe. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Zanesljiva moč 21«. 28621 Kot sluga Iščern namestitve. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 2S58I Trgovski pomočnik začetnik, mešane stroke, vojaščine prost. Ljubljančan. agilen prodajalec in zanesljiv, želi Bremeniti službo — najraje v okolico Liubljane. Ceni ponudbe na podružnico »Jutra« Celiu ood »Dobrna št. 50«. 28264 Trgovski pomočnik mlad, išže službo v mestu ali na deželi. Naslov pove oglasni oddelek »Jntra«. 28316 Stroj, ključavničar. in mehanike se želi izučit? zdrav fant. 17 let star, poštenih staršev. Učna doba po dogovoru. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Veselje do obrti«. 28203 Šofer mehanik z 6-letno prakso, prost vojaščine. želi premeaiti službo k tovornemu ali osebnemu avtomobilu Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Izvrsten vozač«. 27544 Plačilni natakar vešč slov., nemškega in madjarskega jezika, z več' letno prakso in kavcijo Din 10.000. išče službo s t. septembrom t. I. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra ood »Kavcija 10.000 Din«. 27581 Invalid 36 let star. oženjen. brez otrok, želi nameščenja v Ljubljani kot sluga vratar, nočni čuvai ali temu uo-Jobm. Nastopi lahko takoj Ceniene ponudbe na oglas. >dde!ek »Jutra« v Ljubljani ood »Invalid«. 27874 Gospodična iz ugledne družine, stara 24 let. resna, dobro vzgo-iena. lepih manir. skromna in poštena, z znanjem slovenskega in nemškega fe-zika. absolventinia 4 razredov realne gimnazije, izurjena v vseh panogah domačega gospodinistva — želj vstopiti v primerno službo k boljši družini kot vzgojiteljica otrok, ali pa družabnica. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« ood »Št. 282«. 28338 Absolventinja drž. dvorazredne tre. šole. zmožna slov., srbohrvaščine. nemščine, strojepisja in stenografije, išče orimerno službo. Ceniene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pfjd šifro »Vestna 64«. 28364 Reform steklenice za vkuhavanje sadja in po- vrtnin, se odlikujejo s popolno zanesljivostjo in nizko ceno. Zaloga za Jugoslavijo Lovro P e t o v a r, Ivanjkovci. — Ceniki na zahtevo. 27180 Mala garnitura zofa. 2 fotelja, mizica, lestenec, velika omara, omarica. podobe, kovčki, košarica in drugo radi selitve naprodaj na Blei\veiso-vi cesti 16-11. desno. Ogledati med 9. in 12. uro. 2S234 Blagajniški pult z ogledalom, primeren za večjo trgovino ali kavarno in večjo amerikansko ni keijnasto registrir. blagajno poceni prodam. Poizve se v trgovini t. Samec. Mestni trg. 28251 1000 hI sodov od 601 do 16 hI iz hrastovega skalanega lesa nroda Franc Zoreč, sodar. Breg pri Ptuju 28107 Kopalne obleke vseh vrst jo meri. Aleksandrova cesta 3. pritličje. 2S373 Gospodična s trgovsko naobrazbo. ki ie že 5 let zaposlena v pisarni, želi premeniti mesto. ker jo veseli trgovina. Najraje bi šla v trgovino mešanega blaga, kjer bi delala v trgovini in pisarni. Ore tudi na deželo. — Nastop 1. novembra 1930. Ceniene ponudbe na oglas oddelek »Jutra« ood šifra »Delavna«. 28394 Frizerka stara 19 let. dobra delavka išče mesto oo možnosti z oskrbo Ponudbe Drosi na naslov; Kristina Riedl. Maribor. Slovenska št. 16. 2S0S9 Pisarniški pult in mizo za pisarno, kakor tudi čedno kredenco iz trdega lesa s kamenito ploščo prodam. Naslov: M-Kregar, Ljubljana. Medvedova 8. 28478 Kolo za dečka od 9—15 let prodam ali zamenjam za žensko kolo. Zg. Šiška. Restavracija Weiss. 28466 Cepin in plezalna vrv laška, ugodno naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. Vpraša se popoldne od 1.—2. ure. 28428 40 kranjskih panjev čebel dobro z medom založenih, poceni prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 28422 Čajno maslo prvovrstno, vsako množino, po konkurenčni ceni naprodaj pri Ivan Hočevar p. Struge na Dolenjskem. 28443 Steklene predelne stene dobro ohranjene ugodno naorodai. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 28237 Izložbeno okno novo, z rolojem in šipo, 2*0 X 130, poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 28491 Inventar kompleten za špecerijsko trgovino ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 28322 Blagajničarka s trg. prakso, želi premeniti službo. Nairaje bi šla v Trbovlje. Hrastnik ali Zagorje, kot prodajalka. — Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 28208 Trgovci I Zelo marljivo in mirao. 14 let staro dekle. ki I« z odličnim uspehom dovriflo s. razr osnovne šole v Metliki, se bi rado učilo trga« -ne. Pojasnila daje K. Barle. nadučitelj. Metlika. 38212 Zaboji! Tobačna tovarna v Ljubljani razpisuje na dan 24. t. m. ob 10. uri ustmena dražbo za prodajo 832 kom. zabojev raznih dimenzij. — Pojasnila se dobe v fkono-riiai'! tobačne to ne. kjer ;c z;-bo4:i na ogl:J. 28223 Steklenice raznih vrst po 75 par na-orodaj na Poljanski c. 33. 28530 Lepe oleandre in druge dekorativne rastline poceni prodam. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Cvetlice 22«. 28522 Foutel pripraven za bolnika, zelo dobro ohranjen, radi pomanjkanja prostora poceni naprodaj. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 28526 Premog In drva prodaja tudi na obroke Vinko Podobnik.. Tržaška cesta št 16. telefon 3313. 146 Barve, lake, firnež in drugo nudi najboljše in najceneje »Lustra« V. Laznik Gosposvetska cesta št. 12 poleg restavracije »Novi svet«. 36 Namizni štedilnik v dobrem stanju proda Krt. Zg. Šiška 184. 2S563 Dve postelji dobro ohranjeni in rabljen železen štedilnik prodam na Mirju št. 25-11. 28613 Puhasto perje kg po 38 Din razpošiljam oo povzetij najmanj S kg. Potem isto belo gosje kg oo 130 Din in čisti oub kg oo 250 Din. L. B r o z o v i č. Zagreb. Ilica 82. kemiska čistilnica peria. 242 Športni čoln dvosedežen naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 28625 Papirnate servijete pisemski papir, razglednice rfcd. nudi najceneje tvrdka Ivan Bahovec. Ljubljana Stari trg št 20. 165 Malinovec z najfinejšim ; '.adSOrjem vkuhan. br^z vsake feemsč ne primnsa garan-tireoo naraven, dote v lekarni Dr. G. Plccoli. Ljubljana 1 kg 20 Din Pri večjem odjemu ceneje. Razpoš-itja »e po poŠti m železnici. STROJ NJE TOVARNE IN LITARHE !>.!>., LJUBLJANA Telefon: 2830 Brzojavke: Stroj Transmisije jermenice, osi, ležaji, sklopke, zobata kolesa, napeljalne jermenice, vrvenice, krogljični ležaji, vse po Dinorm. ■v Železne konstrukcije Rezervarji, strešne konstrukcije, ventilatorji, dvigala, žerjavi, transporterji, ele-vatorji Avto petsedežno limuzino, najnovejše tipe, skoraj novo poceni prodam. Naslov oglasnem oddelku »Jutra« 28533 2 avtomobila štirisedežen in poltovorni oba dobre znamke, z novimi pnevmatikami in najboljšem staniu. nosilna teža do 800 kg. takoj po najnižji ceni prodam. Na -slov pove oglasni oddelek Jutra«. 2S513 Dva avtomobila ooltovorna nosilnosti do 500 kg. v zelo dobrem stanju prav ngodno nrodam Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 28260 Pontiac 6 cil timnzino prodam ali zamenjam za odprt avto. — Žirovnik. Ljubljana. Tavčarjeva 6. 28382 Moško kolo poceni naprodaj v Tavčarjevi ulici št. 2-1 — desno. 28516 Damsko kolo malo rabljeno naprodaj na Poljanski cesti 69. Ogledati med 8. in 13. uro. 28299 Tricikl tnalo rabljen ugodno naprodaj v mehanični delavnici tvrdke The Re* Co., Erjavčeva cesta 4. 28515 Potno košaro veliko, skoraj novo prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 28592 Rudit Tricevni radio izvrsten la zvočnik, mrežna anoda 220 V ter nekaj radiomaterijala prodam pod polovično ceno (tudi na obroke) ali zamenjam za dober kovčeg - gramofon s ploščami. Zupančič. Hranil niška 4. 2S591 Avto takse prost, ugodno pro dam zaradi nakupa večjega. Naslov v oglasnem odelku »Jutra«. 2S450 Motorno kolo B. S. A. O H V. 500 cm® solo in B. M. \V. 500 cm3 OHV. s prikolico v izvrstnem stanju poceni prodam. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 2S451 Odpadke od žage hrastove, jelkove in bukove nudimo, vezane po Din 1200. nevezane po Din 1000 za 10.000 kg franko vagon Črnomelj. — »Zora« d. z o. z.. Crnomeli. 2S006 Otroški voziček dobro ohranjen naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 28040 Malinovec nudi stalnim str»nk»m z velikim popustom Brezalkoholna produkcija v Ljubljani, Komenskega ulica št. 36 2S618 Motorno kolo rabljeno od 200—350 cm" kupim na obroke. Naslov v oglas. odd. »Jutra« pod šifro »Sigurni kupec«. 28471 Motorno kolo znamke Triumph. 200 cm', dobro ohranjeno, naprodaj. Cena Din 9000.—. Maribor, Taborska 8. 28410 Avto Opel 4-sedežen, zaprt, pripraven za potnika, zelo ugodno nanrodaj. Poizve se v garaži »Lojze«. Miklošičeva cesta. 28372 Indian Police - Scout 750 cm® s prikolico ali posamezno, v najboljšem stanju, ugodno proda Šugman, Sv. Marjeta pri Moškanjcih. 3S321 Motocikl B. S. A. novejši model do 350 cem kupim. Ponudbe z navedbo cene na podr. »Jutra« v Mariboru pod »Brezhiben« 28404 Motorno kolo s prikolico. 8 HP, 3 brzine, prodam za 8000 Din. Na ogled v mehanični delavnici R. Perdan. Celje. 28639 Motorno kolo Harley Davjdson poceni na- Kolo znamke ES-KA. poldirkalno, brezhibno. zamenjam za žensko kolo. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 2S627 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah Černe — juvelir Ljubljana. VVolfova ul. 3, 38 Lepe spalnice Din 3000.—. kuhinie Din 1200 prodaja Vidmar, Zg. Šiška. 28424 Črešnjevo spalnico z ovalno psiho. politirano za 4500 Din in kuhinjsko opravo za 1000 Din proda Cvetko Kladnik. mizar v Mokronogu. 27476 Na prodaj je po nizki ceni razno pohištvo: nova hrastova in več mehkih. ter kuhinjskih oprav. Potem kompletna že rabliena orehova spalnica z marmorjem in velika orehova tridelna omara z ogledalom. Josip Kurnik, Zg. Šiška 51. 27SS3 Pohištvo pleslfane spalnice, omare po 530. postelje po 270 in kuhinjske kredence po 580 Din. kakor tudi vsakovrstna naročila in popravila po nizkih cenah izvršuie mizarstvo »Sava* v Kolo. dvorski ulici 18. 28585 Neveste, pozor! skoraj nova jedilnica zelo poceni naprodaj v Kapite-lievi ulici 3. dvorišče, levo 2S6I5 372 Sokolski kroj za sredno postavo prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 28506 Pridem 1000 1 jabolčnika pristnega. po Din '50 tranko postaja Raihenbur" prodam. Zglasiti se na naslov t. BezenšeV Podsre- Otroka vzamem v vzgojo proti mesečnemu plačilu. Naslov pri podružnici »Jutra« v Mariboru. 2S2S7 Mizarji, pozor! Prodam 4 ms oarjenih orehovih plohov, nadalje bukove. iavorjeve itd. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 28551 Hrastove hlode in frize kupujem. Ponudbe z navedbo cene na naslov: Ivan Šiška, tovarna par-ketov in parne žage. Ljub-liana. Metelkova ulica 4. 28549 Majhen obrtni lokal v Hrastniku v bližini steklarne iščem — Ponudbe na podružnico »Jutra« v Trbovljah pod šifro »Lokal«. 28017 Bulet in trafika zelo dobro idoča z vsemi pravicami, sredi llice v Zagrebu. z vso zalogo in inventarjem radi odhoda pro dam za 50.000 Din Lep lokal s kuhinio. vodovodom, elektriko in večletno pogodbo. Naiemnina 1300 Din mesečno. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro •Ugodna prilika 1930«. 28309 Prodajalniški pult do 2 m dolg. kupim. Po nudbe pod »Pult« na ogl oddelek »Jutra«. 28427 Beli javor brez rujavega jedra. I'II. Schenk. Sušak. 28298 ki. v gredah. — kupi R Fot. objektiv za 6X9 kamero s ali brez zaklona kupi Ktimer. Rib niča. Dol. 2S397 Pleteno garnituro klop. stole in mizo kupim Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Pletena garnitura«. 28165 Maline kupi Lovro Sebenik Ljubljana Knezova ulica 28. 28560 Stare majolke dobro ohranjene kupim. — Ponudbe z navedbo slgna-cije na ogl. oddelek Jutra pod »Maiolke«. 2S520 Storži! Opozarjam, da bom kupec za vse vrste storžev — smrekove, jelkove, borove in meccsnove. — Vprašanja na naslov: Saša Stare, Mengeš. 27272 Mlinsko opremo 2 valjčna stola in tem po trebno za majhen umetni mlin. že rabljeno ali no vo. enočelno zobno kolg (premer 1—1.50 m) z železnim batom kupim takoi Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Mlin«. 28204 Slaščičarsko peč železno, kupim. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Slaščičarska 16«. 2S616 Cepanic tudi okroglic, bukovih ln hrastovih kupi večjo množino Kirbisch v Celju. 28637 Brivnica naprodaj v malem mestu za 5000 Din. Informacije daje A. Pepernik. Celje. 2S399 da. 28439 Bizeljskega vina lOOhl izbornega lastnega pridelka prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 28068 la jabolka ponudite! Vnovčujemo najsolidneie vse vrste in vsake množine prešnega in namiznega sadja. Blago plačujemo pri prevzemu točno. Zahtevajte pojasnila. Štajerska sadiar-ska zadruga r. z. z o. z.. prodaj v garaži Z u ž e k, Maribor, Miklošičeva ulica Kolodvorska ulica. 28514 1 2. Teleion 2581. 27675 Brivnica in damski frizerski salon naprodaj. Naslov v oglas oddelku »Jutra«. 2S469 ✓ Trgovino industrijskem trgu, zelo dobro vpeljano v konfekcijski, modni in galanterij ski stroki, na naipromet neiši točki zaradi prezaposlenosti takoj prodam. Ponudbe pod šifro »Zasi gurana eksistenca« na ogl. odd. »Jutra«. 28326 2 lokala z izložbenimi okni. stranskimi prostori, pripravna za obrt. trgovino ali pisarne oddam takoj v najem. Stranski prostori uporabljivi za stanovanje ali skladišča. Tržaška c. 11-1. __28381 Trgovski lokal opremljen ali prazen, na prometnem kraju blizu železnice iščem. Ponudbe na upravo »Jutra« v Mariboru pod »Takoj ali pozneje« 28406 Gostilna na orometdem letoviškem kraju, tik ob elavnl cesti 'n železniške nostaje. zaradi selitve ugodno -naprodaj. Ugodni plačilni oogo-ii. Naslov se izve v oodr. »Jutra« v Celju. 26955 Lokal s skladiščem in stanovanjem oddam v Aleševčevi ulici št. 30. Ljubljana VII. 28362 Lokal v Laškem na glavnem trgu. za mimo obrt oddam v najem. Najemnik lokala dobi tamkaj tudi stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 28205 Trgovski lokal s stanovanjem, na najpro-metnejšem kraju ob glavni cesti oddam takoj tistemu, ki nima otrok. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 28476 Gostilno ali vinotoč na prometnem kraju v Ljubljani vzamem na račun Pismene ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Prometni kra' 33«. 2S233 Brivnico dobro idočo kupim. Ponudbe pod »Brivnica« na oglasni oddelek »Jutra«. 28111 Dva velika lokala ulična, na Miklošičevi cesti. v neposredni bližini glavnega kolodvora — na ulico, z izložbo, oddamo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Kolodvor 1770«. 28390 Brivnica v malem mestu naprodaj za 5000 Din. — Informacije daje A. Pepernik. Celje. 28393 Trgovina z lesom in premogom, dobro idoča, na zelo- prometnem kraju, sredi Maribora naprodaj. — Naslov pri podr. »Jutra« v Mariboru. 28408 Delavnico za čevljarsko obrt iščem na prometnem kraiu — tudi za Bežigradom. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Delavnica 04«. 28604 Kroj. delavnico ■ radi odpotovanja prodam v centru Liubljane. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Dobra pozicija 34«. 28634 Velik lokal lep in svetel, na najbolj prometnem kraju v Kranju, z lepim stanovanjem oddam s 1. septembrom t. 1. interesentu. ki zamore enoletno najemnino plačati naprej. — Vse popolnoma novo preurejeno. pripravno za boljšo obrt, oziroma večjo trgovino. za primerno dobo. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Velik promet 22*. 28622 Družabnike se išče za rudokop v Sloveniji. Edini te vrste v državi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra« pod »Kapitalist«. 28420 Družabnika za sezon, trgovino (sadje) iščem. Ponudbe pod šifro »Circa 50.000« na podruž-znico »Jutra« v Celju. 28290 50—60.000 Din vloži lesni obrtnik v podjetje — katero mu nudi stalno službo. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Poštenost«. 28207 50.000 Din vložim v kako kovinsko podjetje. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Družabnik«. 28532 Ključavničarja s kapitalom iščem za mehanikarsko oodietie. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 28100 Dobro uvedeno trgovino z velikim stanovanjskim, kletnim in gospodarskim poslopjem, v okolici Ormoža. na glavni cesti Varaž-din—Dubrava ležečo, dam v najem pod ugodnimi pogoji. Ponudbe je poslati na podr. »Jutra« v Mariboru pod šifro »2000«. 28407 Mesarijo z vsem inventarjem, na prometnem kraju vis-a-vis tovarne Westen. v hiši Josipa Lebiča. trgovca in gostilničarja. Gaberje pri Celju, oddam v najem. 2S292 Grand hotel na Cetinju šele popravljen po požaru, 50 moderno opremljenih in udobnih sob. 3 velike dvorane za turiste in bankete, biljard, klet. zaseb. kuhinja oddamo v najem. Najboljši kraj v mestu, popolnoma rentabilen posel. Hotel ima zveze poleg domačih tudi 3 tujimi turist, organizacijami: The Ameri-kan E^press Company. Thos Cooc and Son. Automobile Club de France in mnogimi drugimi Pojasnila daje Vuko Vuletič. Cetinje. 27916 Trgovska hiša nova. enonadstropna. na ogalu, s'3 modernimi izložbami. pri kolodvoru in cerkvi. v najprometnejšem in najlepšem kraju Savinske doline naprodaj. Električna napeljava, motorni pogon in pitna voda v hiši: pripravna za industrijo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 23445 Posestvo z gostilno in trgovino, ki ie zelo na prometnem kraiu. prodam iz proste roke delavnemu trgovcu (kmetija postransko delo). Dober uspeh zajamčen. Informacije daje vsak dan lastnik Andrej I.užar. trg.. Podzemelj 10, p. Gradac v Belikraiini. 2S457 Stavba 1700 m" prostora, cca 2000 m2 zemljišča, tik ob drž. meji in cesti naprodaj — Pozor trgovci — dovoljena prodaja živeža čez mejo Kleparja in mehanika ni v bližini nobenega. Ponudbe do ponedeljka opoldne na oglas, odelek »Jutra« pod šifro »Hiti«. 28465 Parcele naprodaj pod Rožnikom. — Informacije daje M. Curk. stavbenik. Mirje 1. 28512 Pozor Amerikanci in Dalmatinci! Prodam lepo posestvo z dobro idočo gostilno in velikim vrtom v Ljubljani. Poizve se v oglasnem oddelku »Jutra«. 2S495 Dvostanovanjsko hišo po dve sobi in kuhinji prodam. Rožna dolina cesta VIII, št. 1. 28499 Lepo parcelo prodam pr; »Tičku na gričku«. Poizve se istotam. 28496 Rudokop bele gline, edini te vrste v državi,- naprodaj. Pisme-ena vprašanja na oglasni oddelek »Jutra« pod »Rudnik«. 28419 Posredovalnica Ivan Godina Maribor. Tattenbacliova 11 proda: VELEPOSESTVO poleg žaga, mlin ter 117 ha prvovrstnega zemljišča, od tega 89 ha lepega bukovega gozda, enonadstropna stanovanjska hiša z velikimi gospodarskimi poslopji, leži ob državni cesti. HIŠO z gostilno, trgovino, trafiko in 40 oralov vi-nogradnega posestva, poleg farne cerkve, šole in ob okrajni cesti. Cena Din 600.000. Dalje večja in manjša posestva. hiše. vile. gostilne, trgovske lokale itd. 28437 Pozor dobri kovači Dam v naiem delavnico s kovaškim orodjem pri deželni cesti. Velikim Mla-čevcem. Franc Drobnič Spodnja Slivnica. pošta Grosuplje. 284T V najem oddam takoj 2 trgovska lokala, 2 samski sobi in klet. Naslov v oglasn,cm oddelku »Jutra« 2S56S Restavracijo dobro idočo tik ob železniški progi dam v najem ali na račun pod zelo ugodnimi pogoji Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Restavracija«. 28214 Pekarno novozidano. v trgu oddam po dogovoru v najem. Naslov pove oglasni oddclek »Jutra*. 28288 Pekarijo in gostilno dobro idoči. v večjem mestu oddam radi bolezni za več let v naiem. Odda se z vsem Inventarjem, in- je treba 100.000 Din kapitala. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Peka-rija 100.000«. 28327 Gostilno dobro vpeljano, v večjem prometnem kraiu na Gorenjskem oddam v najem. Interesenti naj se pismeno oglase pod šifro »Prometna gostilna« na oglasni oddelek »Jutra«. 28185 Trgovino mešanega blaga, na prometnem kraju vzamem v najem. V poštev pridejo le resne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Takoi ali za leto 1931«. 28337 Družabnika kapitalom 100—200.000 Din sprejme kovinsko podjetje. v svrho povečanja obrata. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dobiček«. 2S393 Družabnika (co) kapitalom do 100.000 Din iščem za zdravo in zelo dobičkanosno podjetje, na prometnem kraiu v Ljubljani. Cenj. ponudbe na oelas. oddelek »Jutra« pod šifro »Krzno«. 28128 Uradnika (co) vlogo 150—180.000 Din soreime rentabilno podjetje Poleg plače in primernega obrestovania glavnice tudi delež na dobičku. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Uradnik s soudeležbo«. 27475 Obrtni list za trgovino z mešanim blagom oddam solidnim damam ali gospodom. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Trgovina 65«. 28365 Obrtni list za pleskarsko obrt oddam pod zelo ugodnimi pogoji. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Obrtni list 66«. 28366 Osebno pravico ugodno oddam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Osebna«. 28575 Ključa vničar.-klepar delavnico z inventarjem oddam v najem. Interesenti naj se pismeno obrnejo na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Upeljana«. 28186 Gostilno v Liubliani pddam v najem Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Promeien krai 602«. 28602 Manjše posestvo 10 minut od Brezij (Gorenjsko). z vsemi pritikli-nami-prodam. Ciril Jelene, puškar. Kranj. 28318 Stavbno parcelo iepo. v Domžalah — Rodi-ca. 10 minut od kolodvora. ležečo ob glavni cesti na Kamnik, prodani. Velika 1700 ms po Din 35,— za m5. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 2S3S4 Posestvo 22 oralov: 7 oralov prvovrstnega. sort;ranega vinograda. drugo travnik, sa-donosnik in njive, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 2S069 Majhno hišo ali vilo kupim na Dunajski cesti ali v bližini Liubljane. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Enodružinska vila IS«. 28518 Stavbno parcelo 2000 m- veliko prodam Zg. Šiški. Poizve se v Zg. Šiški št. 39. 28552 Posestvo s hišo, gospodarskim poslopjem in 7 orali zemlje, v bližini kolotivora Brežice prodam. Vse je v dobrem stanju in se nahaja v ravnini ob cesti. — Pojasnila daje Ivan Berlan. Brežice, kolodvor. 2S005 Opekarno že staro, samo da je dovoli materijala na razpolago. v bližini Ljubljane, ali kakega kolodvora kupimo v svrho obnove. Prodajalec se sprejme evenruelno tudi kot kompanjon. Na razpolago je opekarska rutina in vsi opekarsk, stroji. Poiasnila daje stavbna družba »Gradidom« v Liub-ijani. Sredina 15. 28023 Stavbne parcele na Jezici, blizu gostilne »Ruski car«, 500—800 m5 no 16 Din prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 2S052 Lepo posestvo na solnčnem kraju. 1 aro oddaljeno od Celja, z lepim gozdom, pripravnim za sekanje prodam. V sadnih letih ie do 30 polovn.iakov sadjevca. — Poiasnila daje županstvo Veiika Pirešica 2S0S4 Obalno kopališče z bufejem. Studenci pri Mariboru, krasna lega. moderno ureieno primerno ttfdi za kako drugo podjetje. proda Katra Stehlik Studenci, kopališče. 2809! Stavtaia parcela vogalna, .za Bežigradom naprodaj. Foaudbe na ocl. oddelek »Jtitra« ood Šifro »Bežigrad 830 m1«. 27939 Majhnsi hišica z lepim vrtoai. v Šoštanja ugodno naprertlai. Pojasnila daje Delopst i.. Šoštanj 27 28632 Novo kilo tristarvovanisko. z vrtom, 15 let davka prosto, ob deželni cesti in postaji D. M. v Polju proilam za Din 140.000 Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 28396 3 stavbni prostori na lepem kraiu v predmestju lepega mesteca Dravske banovine naprodaj. Cenjene pontldbe na podružnico »Jutra« v Celiu pod šifro »40.000«. 28401 Nasvete za nove gradbe načrte, proračune, nadzorstva izvršuie po zmerni ceni -radbena in arliitek-tonična inženjerska pisarna Tehnični biro »Tehna«, Ljubljana, Mestni trg štev. 25-1. 159 Krasen vinograd ležeč v Rušah ob cesti, blizu vasi in postaje, aron-dirano 17 oralov, s poslopjem. lepim sadonosni-kom in gozdom, prvovrstna lega. z lepim razgledom na dolino, najprimernejše za ktoviščarje. oziroma vpo-kojence. z rodno obloženim vinskim in sadnim pridelkom vred ugodno nrodam. Pojasnila daje g. M. Golob. posojilnica. Ruše. 27164 Mlin na 4 kamne in žago venecijanko na parni pogon, z lokomo-bilo do 50 Ks. na zelo prometnem in brezkonku-renčnem kraiu, radi pomanjkanja kapitala poceni prodam ali vzamem družabnika z vsoto do 100.000 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 28226 Hišo z gostilno majhno, v prometnem kraju na deželi, z nekaj zemlje. na Dolenjskem. Gorenjskem ali Štajerskem kupim Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 28244 Posestvo obstoječe iz 4 oralov zasajene zemlje s krompir* jem in koruzo. 13 oralov travnikov, deloma sadonos-nika in 13 oralov mešanega gozda — smrekovine. bukovine in kostanja, prodam za 70.000 Din. Zidana stanovanjska hiša z 2 sobama. gospodarsko poslopje. zidane kleti in hlevi s spravljeno krmo za tri goveda. Leži na zeleni točki. 1 uro od Celja. Natančnejša pojasnila daje Reali* tetna nisarna Breznik Ka-rol v Celju. 28291 Majhno posestvo obstoječe iz hiše ali vile za eno družino in lepega vrta. uporabljivo poleti kot letovišče, v bližini Ljubljane. oziroma največ iO km oddaljeno kupim takoi. Prednost lega ob kaki vodi in v okolici zdrav zrak. Ponudbe z označbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Majhno posestvo«. 28304 Enodružinsko vilo z vsem komfortom. soinčno lego in lepim vrtom, v mestu aH Pod Rožnikom k u p i in proti takojšnjemu plačilu. Posredovalci izključeni. — Ponudbe z navedbo cene in lege na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Enodružinska vila«. 28305 družba t o. %. realitetna pisarna: Tavčarjeva ul. 6 proda: HIŠO. novozidano, enodružinsko. vrt. Vič. Dia: 55.000. HIŠO. novo, trisobno stanovanje, vrt. Črnuče — Din 75.000: HIŠO. enonadstronno » šentjakobskem okraju, lokal, dvo- in trisobno stanovanje. dvorišče, hlev. garaža. 270.000 Din: HIŠO v Dravljah. petsobno stanovanje, delavnica, šapa. drvarnice, elektrika, vodovod, vrt 1600 m1 — Din 160.000: HIŠO. novo r Vodmatu — trg. lokal, tri- in dvosobna stanovanja — mesečni donos 1800 Din — cena 150.000 Din: STAVBIŠČE. Stožice. 800 m2 po 25 Din: TRAVNIK 3 orale velik. Mestni log, blizu koniača — po dogovoru. 28556 Pritlično hišo in vrt prodam skupaj, ali vsako zase. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 285?2 Hišo s trgovino dobičkanosno. na prometnem kraiu v Vodmatu — s 3 stanovanji, pritiklinami in 300 m2 vrta prodam za Din 145.000. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 2S599 Vilo večstanovanisko. z vrtom, v ceni do 400.000 Din kupim v mestu. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Solnčna lega 19«. 2S619 Stanovanjsko hišo z vrtom, ali manjšo vilo v Celju, ali bližnji okolici kupim. — Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celiu pod šifro »Takojšnje plačilo«. 28638 Iščem stanovanje ali kupim hišo na prometnem kraju, primerno za čevljarstvo. Vselitev s 1. okiobrom. Cenj. ponudbe na podr. »Jutra« v Celiu pod šifro »Plačam takoj«. * 2S640 Posestvo 37 oralov prodam ali. od dam po dogovoru v najem. Medved. Dobrenja vas. p Pesnica 102. 28411 - Dve parceli v Zeleni jami po 14.000 Din prodam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 2S530 Enonadstropno hišo v Ptuju. lepo. vogalno — vse električno razsvetljeno, krasni lokali za kakršnokoli obrt, trgovino in industrijo primerni, ugodno prodam, ozir. dam v najem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 27995 Prodam posestvo z enonadstropno zidano hišo In drugimi gospodarskimi poslopji. 13 oralov zemlje, več živine, z vsem inventarjem in letošnjimi pridelki mlin na 2 tečaja, na stalni vodi. vsemi vodnimi pravicami, možna preureditev na vodni pogon, električni tok al; za izdelovanje rdeče barve, ker ie v bližini rudnik rdeče zemlje. Kamnolom za izdelavo gramoza ln drugih betonskih izdelkov orikladno za tovarno. Naslov v ogl. oddelkn »Jutra« 28004 Lepo posestvo z veletrgovino v Ljubljani, obstoječo fz enonadstropne stanovanjske hise (vile), velikim gospodarskim poslopjem s skladišči ter veliko kletjo z dobro vpeljano vinsko in špirituozno veletrgovino se iz proste roke proda za 500.000 Din Posredovalci izključeni. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod značko •Posestvo v Ljubljani«. 28030 Pekarna obstoječa že 50 let. s sta novanjem 3 sob in pritiklin. v popolnoma dobrem stanju takoi naprodaj radi preselitve. — Nahaja se v centru mesta, na glavni ulici. Peče se tudi kruh za vojaštvo. Ponudbe na naslov: Makso Beck, pek, Dolnja Lendava. Prekmur-je. 28114 Sadni vrt sestoieč iz 2 parcel, naprodaj v Streliški ulici 33 2S139 Dve hiši krasni, dvonadstropni, centru Celja, velik vrt. skladišče, velike suhe kleti naprodaj za 1.800.000 Din. kateri znesek se ob restuje. — Karol Breznik. Celje. 28177 Posestvo prodam: obstoji iz enonadstropne hiše, pripravna za vsako obrt, na promet nem kraju ob glavni cesti. Nadalje obstoječe iz hleva, kozolca in nove žage vene cijanke. vse v najboljšem stanju. Posestvo obdaja še sadonosnik. vinograd, travniki in gozdovi. Meri okoli 14 oralov. Ugodni plačilni pogoji. Posestvo se pa proda radi družinskih razmer. Naslov se izve v podružni ci »Jutra« v Celju. 27902 Posestvo obdelano, kraj ceste blizu Brežic, 7 oralov veliko — kraj železnice prodam radi nujne selitve. Ponudbe r,a oglas, oddelek »Jutra« uod šifro »Nujno«. 28387 Posestvo od 3—4 oralov zemlje, z gospodarskim poslopjem in kozolcem, vse y dpbrem stanju kupim — nairaje v bližini Celja, ali proti Sa-vjniski dolini. Cenjene ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod šifro »Lepo posestvo«. Stanovanje 2 ali 3 sob in pritiklin. v centru mesta, ali blizu njega išče družina 3 oseb — drž. uradnikov, za november ali prej. Ponudbe pod »Vesten plačnik 95* na ogl. oddelek »Jutra«. 28595 Stanovanje sobe. kabineta in kuhinje, z elektr. razsvetljavo, išče starejša gospa. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod »Za stalno 9S«. 2-S598 Stanovanje 2 sob in kuhinje dobi tisti, kdor mi posodi za 6 mesecev 40.000 Din. Ponudbe na oglas, oddelek »Jntra« pod »Okolica sv. Petra 03«. 28603 Udobno stanovanie trisobno, kopalnica. 2 balkona ter vse moderne pri-tikline, v novi vili blizu dramskega gledališča oddam s 1. avgustom. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 28624 Stanovanje 2 sob in kuhinje, v centru mesta oddam onemu, ki odkupi pohištvo iz trdega lesa za 18.000 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 28629 Stanovanje dvosobno, novo, v podpritličju oddam mirni stranki v bližini Vrtače. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra*. 2*630 Moderno stanovanie 3 sob. v eni najlepših točk, v bližini Tivolija takoj oddani. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 2*098 Stanovanie 5 sob. kuhinje kopalnice in vseh pritiklin v vili blizu glavnega kolodvora v Ljubljani, z vrtom oddam za 2500 Din mesečno. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra« pod značko »Stanovanje 41«. 2S041 Sobo in kuhinjo oddam v najem starejšim osebam. Ljubljanska ulica 28643 $t. 43. Zelena jama. 285« Stanovanje t sobo. kuhinjo in pritiklinami oddam s t. avgustom in sicer največ štirim odraslim osebam, v Rožni dolini cesta V. št. 11. 28423 Stanovanje 3—4 sob iščem za I. november. Plačam mesečno 1000—1200 Din. Ponudbe pod »5 odraslih« na oglasni oddelek »Jutra«. 28421 Stanovanje trisobno, sohično. za avgust ali september išče višji drž. uradnik. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod vtro »Odrasli družinski čl»»i«. 2S262 Sobo in kuhinjo za 250 Din oddam s 1. avgustom samo mirni in čisti stranki 2—3 oseb. event. 2—3 samcem, na zeljo z zajtrkooi in večerjo. Mala vas št. 48 — za vilo Savo, Stožice. 28246 Sostanovalca sprejmem za 150 Din me sečno. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 28605 Solidna gospodičn išče sobico s štedilnikom. Ponudbe na oglas. oddelek »Jutra« pod »Solidna 09". 28609 Gospoda sprejmem v vso oskrbo. -Naslov pove oglas. oddelek »Jutra«. 2S628 Sostanovalko sprejmem na Turjaškem trsu 2-II poceni. 28461 Stanovanje dvosobno iščem za september aM pozneie. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 2S222 Stanovanje »obe in kuhinje oddam s 1. avgustom v Ljubljani, Zavrti št. 6. 28487 Stanovanje 1 ali 2 sob. v Sp. Šiški, Trnovem ali šentjakobskem okraju, za takoj ali pozneje išče mirna stranka 3 odraščenih oseb. — Ceni. ponudbe z navedbo cene prosim na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Reden plačnik«. 28481 Stanovanje dvosobno, čedno, z elektriko in vodovodom išče solidna stranka. Takojšnje ponudbe s ceno na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Liublianska okolica«. 2S482 Stanovanje 2 sob, kuhinje in pritiklin oddam s 1. avgustom. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 28538 Stanovanje solnčno. 3 sob in pritiklin v I. nadstropju na Alek: sandrovi cesti št. 5 takoi oddam. Ogledati med 8. in 12. uro. 25517 Stanovanje sobe in kuhinje oddam za 250 Din v Zs. Šiški št. 15« — Kosovo polje. 2S564 Stanovanje sohe in kuhinje oddam v Podutiku 19 pri Ljubljani. 28572 Stanovanje 2 sob, kuhinje, terase in vseh pritklin oddam s _1-avgustom boljši, manjši družini. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 28152 Dosmrtno stanovanje v popolnoma novi hiši na ravnem, z nekai njive in sadnega vrta. pol ure od kolodvora in blizu cerkve oddam za 30.000 Din. Prednost imajo samci ali zakonski par brez otrok. Nas'ov v oglasnem oddelku »Jutra«. 28250 Komfortno stanovanje 3 sob in pritiklin oddam na Miklošičevi cesti. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. * 2S525 Stanovanje sobe in kuhinje odda s 1. avgustom France Ber-nik. Gunclje 33. Št. Vid nad Ljubljano. 28074 Stanovanje 2 sob. kuhinje in verande odda takoi Kavčič. Rožna dolina X/4. 28136 Stranka brez otrok išče stanovanje 3—4 sob. kopalnice in drugih pritiklin za 1. november 1930. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Trajnost«. 27533 Stanovanje do 5 sob veliko, primerno za dentista. sredi mesta iščem za 1. avgust. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dober plačnik«. 27772 Stanovanje velike kuhinje in 1 sobe takoj oddam mirni stranki do 3 oseb. Mehanik ali inštalater ima prednost. — Pojasnila: Ljubljana. Zaloška cesta 21. 27980 Stanovanje zastonj v graščini dobi vdova s pokojnino, ki ima veselje za gojenje perutnine. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zanesljiva 87« 28587 Sobo in kuhinjo oddam v Zg. Šiški 152 — Kosovo. 28566 Sobico s štedilnikom oddam dvema preprostima gospodičnama, poleg stare šišenske cerkve — Vodnikova cesta št. 14. 28626 Opremljeno sobo s souporabo kuhinje oddam na Kodeljevem. Slomškova ulica 17. 28612 Opremljeno sobo elegantno oddam gospodu s 1. avgustom v Florijanski ulici št. 31-1. 28633 Opremljeno sobo oddam solidnemu gospodu Ilirska ulica 17-111. 28297 Prazno sobo veliko takoi oddam. Stožice 91. 28467 2 gospoda poceni sprejmem v vso oskrbo. Soba čista, elektrika. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 28470 Opremljeno sobo solnčno in z električno razsvetljavo, s posebnim vhodom, v bližini univerze oddam s 1. avgustom. Vegova ulica št. 8, levo. 27910 Sobo oddam v sredini mesta solidnemu gospoda. Posebni vhod. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 28507 Preprosto sobo s kuhinjo išče mirna stranka ali pa sprejme mesto hišnika za takoj ali pozneie. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dve osebi«. 28505 Opremljeno sobo s kuhinjo, veliko in zračno oddam eni ali dvema osebama. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 28501 Prazno sobo pritilčno. če mogoče s kuhinjo. išče šivilja za takoj. Ponudbe poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod »Sredina mesta«. 28498 Opremljeno sobo separirano. čedno, oddam takoj. Večna pot 14. 28370 Dva gospoda sprejmem kot sostanovalca, ako zna kdo fotografirati, temu po znižani ceni. — Frelih. Hrenova ul. 19. 28432 Sobo s posebnim vhodom išče mirna gospodična. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Posebni vhod 34«. 28434 Opremljeno sobo s hrano in vso oskrbo oddam 2 gospodičnama ali gospodoma po 550 Din mesečno. Opekarska c. 32. 28430 * 2 prazni sobi veliki, parketirani. z električno razsvetljavo in balkonom takoj oddam 1 ali 2 osebama — najraje zakonskemu paru brez otrok. Poizve se na Resljevi cesti št. 30 — pisarna. 25931 Gospodično sprejmem na stanovanje in dobro domačo hrano. Rav-nikarjeva 5. 27909 Starejšega gospoda dobro situiranega sprejme v vso oskrbo gospa, ki ima krasno stanovanje v mirnem manjšem mestu. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Prijazen dom«. 28025 Opremljeno sobo lepo in solnčno. z balkonom ter elektriko oddam s 15. avgustom enemu ali dvema gospodoma. Vprašati na Poljanski cesti 13, II. nadstr.. levo. 28486 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, blizu glavnega kolodvora takoi oddam. Ogledati med 1. in 2. uro. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 28323 Dve sobi s separatnim vhodom, ev. tudi garažo v centru mesta oddam s 1. avgustom — najraje trgovskemu potniku. — Ponudbe na oglasni oddelek ♦Jutra« pod značko »2 sobi avgust«. 28531 Opremljeno sobo lepo in veliko, z elektriko ter parketi oddam s 1. avgustom. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 2S580 Lepo, veliko sobo deloma opremljeno, ter z vso oskrbo, v sredini mesta v pritličju oddam sta rejšemn. dobro situirane-mn stalnemu gospodu ali gospe, ki ima nekaj svoie oprave. Naslov pove ogl oddelek »Jutra«. 28342 Železniški uradnik 30 let star, se želi sezna niti s 18—27 let staro go spodično. po mogočnosti s simpatično šiviljo, v svrho ženitve. Cenjene dopise s sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Železniški uradnik« 28104 Šivilja samostojna, stara 29 let. želi spoznati dobrosrčnega gospoda, v svrho ženitve Prednost imajo 35—40 let stari železničarji ali obrtniki. čiste preteklosti. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra «pod značko »Skrita cvetka«. 28200 Opremljeno sobo čedno, oddam s 1. avgustom Večna pot 14. 2S370 Prazno sobo s štedilnikom — najraje v Šiški išče gospodična. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Satna 88«. 2S588 Opremljeno sobo oddam takoj gospodu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 2S485 Sobo s štedilnikom v novi hiši oddam starejši snažni ženski. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 28492 Dva sostanovalca sprejmem v sobo s posebnim vhodom s hrano ali brez. Gerbičeva ulica 32. Kolezija, Trnovo. 28490 Sobo s poseb. vohodom in električno razsvetljavo oddam v Tavčarjevi ulici 3, vrata 8. 28537 Sobo lepo opremljeno in solnčno v centru mesta takoj oddam 1 ali 2 boljšima osebama. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 28562 Sobo opremljeno ali prazno, s posebnim vhodom takoj oddam v Gradišču. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 28567 Akademik išče majhno in čisto sobico s posebnim vhodom za 1. avgust. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Stalen«. 28542 Mesečno sobo po možnosti v bližini Miklošičeve ceste išče zakonski par brez otrok. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Soba št. 37«. 28037 Majhno prazno sobo iščem. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Preprosta 89«. 2S5S0 rzi Gospodična preprosta, inteligentna, želi znanja s preprostim inteligentnim gospodom nad 30 let starim. Pismene ponudbe na oglasni oddelek Jutra« pod »Sama«. 28504 Gospodična v 32. letu. čedne in močne postave, trgovsko in gospodinjsko prvovrstno izobražena, lepe preteklosti, z nekai premoženja, želi znanja s sebi primernim gospodom v svrho poznejše ženitve. Ceni. dopise s sliko pod »Lepa jesen« na podr. »Jutra« v Mariboru. 28285 Industrijalec želi znanja z damo — z denarjem. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« ood šifro Ljubiteljica otrok«. 28561 Kulpa Danes v'soboto potujem M Željno čakam svidenja. — Ves T. 28534 Ne pozabi onega, ki vedno na Te misli — poljub. Simbol. 2854» Želja Katero pošteno dekle bi me (Juševno razvedrilo in v življenja spremljalo? Starost 19—27 let. Ne gleda se na zunanjost — le na dobro srce. Cenj. dopise na oglasni oddelek »Jutra« ood značko »Mimo življenje«. 28026 Zlata! Nič dobrega se Ti ne obeta. Če se ne vrneš kmalu, nameravajo oddati Tvojo sobo. No, moja želja se še ni izpolnila. Pisala si, da se bo kmalu. %jub Mister. 28577 Gdč. ali vdovo ki bi mi v Ljubljani tujemu hotela prožiti malo financ. pomoč, dokler ne dobim namestitve, iščem. Imam 30 let, sem iskren in simpatičen — pismene garancije. Zenitev ni izključena. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Iščem Te«. 28578 Mladenič star 23 let, želi dopisovati z mladenko, staro 18—21 let. črnolasko. — Dopise s sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Mirne življenje«. 28614 Marica! Zelo se ml dopade Vaše vedenje! Želim sestanek z Vami. — Odgovorite pod šifro »Zvezda«. — Duša. 28646 Mizarski pomočnik se želi poročiti s preprosto gospodično, staro 20 do 30 let. Le resne ponudbe s sliko in polnim naslovom na oglasni odd. »Jutra« pod šifro »Dober gospodar«. 28462 Mlad posestnik in gostilničar v lepem kraju Dolenjske želi takoj poročiti gospodično z nekaj gotovine. Ponudbe s sliko poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Takoj poroka«. Tajnost zajamčena. 28472 Gospodična starejša, s premoženjem, gospodinjsko izobražena, bi poročila državnega nameščenca ali boljšega obrtnika v starosti 45—55 let. Resne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Gospodinja 111«. 28389 Starejši vdovec prav dobro ohranjen, gostilniške in trgovske obrti vajen, s precejšnjim premoženjem v gotovini, želi dopisovati z gostilničarko ali trgovko, boljšo natakarico ali gostilničarsko kuharico. samsko, vdovo ali ločenko brez otrok, staro ne pod 35 let. v svrho takojšnje ženitve Le dopise s polnim naslovom na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Odkritosrčen vdovec«. _ Tajnost zajamčena. 28033 Vdova stara 49 let. preprosta, z 90—100.000 lir. bi se poro-$la z gospodom iste starosti — preprostim in dobrosrčnim, o katerem dobim dobre informacije. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Tiho žitje«. 28611 KLAVIRJI! Svarim pred nakupom navideznega blaga — cenenih klavirjev! Kupujte na obroke od Din 400.— prve svetovm fabrikate: Besendorter, Steinway, FOr-ster. H61tl. Stingl original, ki so nesporno najboljši! 'Lah t a. precizna mehanika) Prodaja jih Izključno ie 60dnl izvedenec in bivši učitelj »Glasbene Matice« ALFO*NZ BREZNIK Mestni trg štev. 3. Velikanska izbira t s e b glasbil In strun. Najcenejša Izposojevalnica. 193 Kratek klavir (Kem, Dunaj) naprodaj. — Ogledati med 11. in 4. uro. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 28606 2 para lepih konj težkih, za lesno industrijo kupim takoj proti plačilu v prvorazrednih smrekovih kolobarjih. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Takoi kupim« 28441 Kdor zasledi kie je moja velika bela papiga (Jako), dobi dobro nagrado. V. Šega, poštni predal 225, Ljubljana. 28458 Pony konjiček z majhno kočijo In vso opremo naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 28028 Par vprežnih konj mladih in lepih, srednje-težkih prodajo Osrednje mlekarne v Ljubljani — Maistrova ulica 28227 Pes ptičar nemški resavec. ponovno odlikovanih staršev, z rodovnikom. še ne leto star, odličnega nosu. naprodaj. — Naslov: Roiina. učitelj, Kranj. 2S256 Airedaleterrierja perfektno policijsko dresl-ranega. večkrat odlikovanega, šest let starega proda ljubitelju psov lekarnar Mr. Hočevar. Vrhnika. 28597 Pes z znamko št. 437 se le Izgubil. Najditelj naj ga prižene proti nagradi na Tržaško cesto št. 29-1. desno. 28607 Telovnik sem izgubil v Staničevi nI. Najditelj naj ga proti nagradi odda v vili dr. Kodre — Staničeva ulica. Bežigrad. 28596 Danes v Tomačevo na žegnanjsko plesno veselico. 28353 Velike koles, dirke z vrtno veselico, savske ribe in pohan kie pri Fr Anžur, Vevče. 2S574 Šivalni stro) Singer. močan, ceno naprodaj. Maribor, Tattenba chova 19. hišnica. 2S438 Na pletilni stroj dam delo na dom in sprejmem 2 učenki. Opekarska cesta 32. 28433 Pletilni stroj 8/40 znamke Pop. prodam Naslov v ogl. odd. Jutra. 2S409 Jaquard stroj ploski. 130/10, fabrikat »Dubied« takoj naprodaj. Stroj je skoro nov v pogonu neke tvornice. Reflek-tanti naj javijo naslov Zagreb I., poštanski preti-nac 381. 28109 Šivalni stroj ki še čisto dobro šiva. za 500 Din proda Podgorsky, Vič-Glince XIII-5. Ljubljana. » 28523 Stroj za rezanje salam primeren za delikatesno trgovino ali restavracijo, za /50 Din naprodaj na Poljanski cesti 33. 28540 Motor CGleichstrommotor) Vi PS. 120 V. kupim. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 28530 Otok Koločep Dubrovnik penzijon Kalamota, na najlepšem kopališču dubrovni-ške rivijere. Penzijon s ko-peljo 65—75 Din. Zahtevajte prospekte! Posestnik ak. slikar Marčie. 25206 Letoviščarji! Gostilna Kajžar, Rateče-Planica. Gorenjsko (900 m) se priporoča. Sobe za tujce Stanovanje in hrana dnevno 40 Din. 27582 Pljuča! Zdravniški zavod dr. Peč-nika za pljučne bolezni (Privat Lungenheilanstalt) Sečovo. pošta Rogaška Slatina. Prospekt 3 Din 36178 2 Francis turbini tvrdke J. M. Voith. St. Polten, po 30 Ks. z vodoravno osjo. dobro ohra-neini, vsaka za 7501 vode na 4 m padca in prevozno lokomobilo za 15—24 Ks. 10 atmosfer dobro ohranjena naprodaj. Ponudbe na naslov: Franc Dolenc. Škofja Loka. •a Pletilni stroj 36/8 poceni prodam. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 2S601 Stroj za krivljenje okovov malo rabljen za polovično ceno naprodaj v gostilni Filipčič. Celje. 28641 Pisalni stroj dobro ohranjen kupim. Ponudbe z navedbo cene in znamke na oglasni oddelek »Jutra« pod »Takoi 2000«. 28359 Telefon 2059 **Premog suha drva Pogačnik. Bohoričeva 5. Ležalne stole po 140. po povzetju 150 Din Spalne fotelje patent, divane. otomane, garniture, modroce. postelj ne mreže, železne zložljive postelje in tapetniške izdelke nudi najceneje Rudolf Radovan tapetnik 141 Mestni trg štev. 13. Pisalni stroj rabljen kupi F. Učakar, Zagorje. 2S600 Dragocen ubit porcelan postane z ognjenim vare-n.iem popolnoma uporabetj. Interesenti pišite na ogl. oddelek »Jutra« pod »Ubite umetnine«. 28509 Pohištvo moderno in navadno, politi-rane ter fino izdelane spalnice po nizkih cenah Vam nurli zaloga pohištva Franc Velkavrh. mizarstvo — Vižmarje (pod klancem). 26101 Amaterska dela (razvijanj« in kopiranje) in ::oto-materijal je najcenejši >ri foto Joškc Šmuc. Wol lova 12. podružnica Bled. vila Tdnies. 242 Urarska popravila izvršuje najceneje in naj-precizneje Franc VVolfling urar, Gosposvetska c. 12. 'Uifvrtruuii* Rešitev krize! Prezadolžitve, stanovanjske. rodbinske (ločitve), življenske (prehrana, zdrav- [ ie itd.), zanesljive nasvete ' nudi »Marstan«, Maribor, Koroška 10. Priložiti Din 10.— in 3 znamke. 28402 HEMOROIDE Merzov hemoroidna serum Recto-Serod prodre avtomat, v sedež bolezenskih klic, naglo odpravi nadloge, srbečico da-nke. ekelenje in druge bolečine ter povzroči, da hemoroidi ekrkmejo. Velika tuba z uvodno ©ev-jio 75 D:m — V 'ekamah gratig prospekt štev 6 — od kemične tvornice Mer« & Co„ Frankfurt am Main Stalna razstava umetniških slik in velika izbira okvirjev A. KOS Ljubljana Mestni trg 25. nasproti magistratu Autokaroserijp izde- luje in popravlja (JCunstler Ljubbana, Lepi pot pri tobačni tovarni 1 ■ore k nbtjeM vseh. vrst ter lato za embalažo Ima vedn« » ; Banka« na oglasni oddelek »Jutra«. 10318 Ne muči se s pranjem avtomobila ko se ti nudi možnost, da za majhen denar in malo truda z idealnim sredstvom za čiščenje in poliranje voza dosežeš največji uspeh. Poskusi samo enkrat in KARSHINE ostane Tvoj stalni spremljevalec. Dobi se povsod, navodila Ti da Tvoj trgovec. Na veliko prodaja: ANGLO • JUGOSL. PETROLE JSKO II. D. BEOGRAD ZAGREB SARAJEVO MA MORJE v novem vozu ex ii>:?<> Mnoge družine potujejo ta mesec na morje, da tam uživajo praznike, največji užitek imajo oni, ki imajo en Essex, prostoren in v ceni povoljen voz za družino. Cene Club Salon Coupe Standard Sedan Touring Sedan Brougham Phaeton Roadster Sun Sedan Din 84.000.— s- 82.000.— » 90.000.— » 94.000.— » 94.000.— » 90.000.— » 90.000.— s> 98.000,— Prednosti: Super šestcilindrski model. — Povečana jakost. — štirje obojestranski amortizerji. — Vsi držaji lahko dosegljivi in se lahko rokuje z njimi. — širši sedeži. — Daljši sestav kota-čev. — Izbira osmih elegantnih voz. — Hladila. Glavno zastopstvo asa Slovenijo: , O. ŽUŽEK, Ljubljana Tavčarjeva ulica 11 Tavčarjeva ulica 11 Pošljite še danes ta kupon! Prosimo za dobrohotno dostavo novega prospekta v barvah za ESSEX SIX TE HUDSON GREAT 8. Ime:" Mesto: J Zahtevajte eenitcf {H. Su&tnei*, £;ub/)ana & Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnlne Lastna orotoikolirana tovarna ur v Švici Prešernova ulica 4. (Poleg frančiškanske cerkve.) Birmanske are sa dečke od Dto 44.— naprej Birmanske zapestne are od Din 70._naprej Zahtevajte cenik, gratis in franko. (LaA^T^ Angleško sukno Francoske svile češko platno Poceni in vendar najboljša je Severjeva otomana z 32 peresi v sedežu in 4 v zglavju. Velikost te^-iiffigglfli^ Najboljši 185 X 78 materijal. Cena 570 do 850, po izbiri preobleke. Zahtevajte vzorce: SEVER RUDOLF, Marijin trg št. 2. Z1LLH i » H II ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□l Stavbeniki in stavbena podjetja! R ftibim večjo partijo šablon iz železne pl »čevine za opaženje železobetonskih re-br.as5tih plošč. (Eisenblechschalungen.) C«;nj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Štev. 10289«. 10289 □Di ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□CODDi Drobne OTROBE in pšenično krmilno MOKO 10250 v vseh množinah po najnižjih cenah nudi IVAN KURALT, valjčni mlin v Domžalah. IZVANREDNA MULDCAl Železna »lužinska patent postelja, zložljiva, s ta-peciranom madracom. *e-lo praktična za vsako hišo, hotele, nočne slui-be in potujoče • o»obe stane samo Oin m— Razpošiljam po poštne-nom povzetju. TAKO IZGLEDA SLOŽEN r-c m OTVOBEN Lesena patent postelja, zložljiva, s tapecirantm madracom. zelo P™" lična, stane samo D 280. Ležalka za sunčanje — (Liegcstuhl) najnovije vrsti, stane samo Din Madraci punjeni z nora stanejo samo D "50. L. BROZOVIC. ZAGREB ILICA 82. Z zakonom zaščiteno. Milostljiva gospa! Ponudite Vašim gostom pri prihodnjem sprejemu hladen, čaj, pomešan z ogljikovo kislino! — Ta izborna, a ne vsakdanja in posebno okusna osvežujoča pijača bo obudila splošno senzacijo! Prireditev človoljuje originalna angleška NPAftfiLET SIFGlfSKA STEKLENICA v njeni mne postranski porabljivosti! — Nabavite si Sparklet •- steklenico nemudoma v prvi droge-riji, lekarni, trgovini delikates, železnega ali steklenega bla.ga in imeli boste z njo veselje! ! Cena Din I50.— ! Centrala: JU GOSLAVENSKO SPARKLET POD-UZEČE d. d., Zagreb (Martičeva ulica štev. 31). Svetovni patent. Razpis Splošna maloželezniška družba d. d. v Ljubljani razpisuje dobavo materi jala za dolnji ustroj: ca 7500 m3 tolčenega gramoza, ca 740 m3 finega gramoza, odnosno ca 4450 ra3 lomljenega kamna in ca 3900 m3 tolčenega gramoza. Pripomočke je dobiti pri obratnem vodstvu, Zaloška cesta št. 25. Ponudbe je vložiti do 24. julija 1930. istotam. Razpis Splošna maloželezniška družba d. d. v Ljubljani razpisuje odvoz od ca 7600 m3 zemeljskega in zasipnega mate-rijala ter različne vožnje za gradbeni materijal. Pripomočke je dobiti pri obratnem vodstvu, Zaloška cesta št. 25. Ponudbe je vložiti do 27. julija 1930. Razpis Splošna maloželezniška drnžba d. d. v Ljubljani razpisuje prevoz materi jala za gornji ustroj: ca 10.380 q tračnic. Pripomočke je dobiti pri obratnem vodstvu, Zaloška cesta št. 25. Ponudbe je vložiti do 25. julija 1930. Razpis v Ljubljani raz-in telegrafskega Splošna maloželezniška družba d. d. pisuje dobavo materijala: telefonskega kabla ter različnih zveznih muf. Pripomočke je dobiti pri obratnem vodstvu, Zaloška cesta št. 25. Ponudbe je vložiti do 27. julija 1930 istotam. ŠOFERSKA ŠOLA oblastveno koncesijonirana I. GABERŠČIK, bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, BIei\veisova cesta št. 52. Prihodnji redni tečaj prične 1. avgusta PBIRODM RADIOAKTIVNA MmMm&ik Obiščite n^s — ah zahtevajte potnika MANUFAKTURA Aleksandrova cesta št. 8 .....t u d i n a obroke 'tg^/ilafe&cm suš^ Veletrgovina vina osnovana 1876. priporoča svoja izbrana ta zajamčeno naravna dalmatinska vina: Belo, opolo in črno. Specialitete v sodih najmanj« od 50 litrov Originalni viški opolo, Vugava, dalmatinski »Burgundec« i »Dingač« z otoka Pelješca. Priporoča svoja vina v steklenicah od 3 ta 7 deci: »Viški Crljenak«, »Viška Zlatarka« i »Prošek« O kakovosti naših specialiiet v steklenicah in sodih se lahko prepričate v Zagrebu v »Grajski kleti«, na Sušaku v »Hotelu Kontinenta!« kakor tudi po vseh bo (lih restavracijah ta gostilnah v vsakem večjem mestu naše domovine ter na parobrodih »Jadranske plovidbe«. Najbolje pa se prepričate, aiko sami za poskušnjo naročite! Vsa naročila se izvršujejo hit.ro ta točno. ZDRAVI: onemoglost, a rterijosklerozo, kožne, ženske in očesne bolezni, potem Iiolezni žlez, črevesja in želodca, dihal, spolnih in sečnih i organov, ledvični in žolčni kamen, živčne bolezni, zapal. |enje sluznic, golšo, hemoroide in neplodnost. Pije se z vinc in, mlekom in sadnimi soki. Zahtevajte povsod osvežujeSisačko mineralno vodo; ohranila in popravila Vam !t»o zdravje. Češke kamen, cevi betonske cevi. plošče za tlak. vse ccmcntne izdelke Cihlar, Ljubljana, Dunajskca cesta. Naročajte „Našo dobo"' III Zahtevajte povsod samo American kola limonado" 10212 III katero proizvaja SIMON KUNele, Ljubljana, Sv. Petra cesta 45 čifajte Jutrove male oglase, ki imajo uspeh! Izdelovanje žičnih izdelkov ŠIMEN S., Jesenice-Fužine 148 nudi najceneje mreže za ograje, za postelje, za presipanje peska, za okna itd. v vseh velikostih. Zahtevajte v lastnem interesu ponudbe! Najcenejša izvirna vina iz domačih zidanic Iz zidanice Povhe Ant., Ravne nad Krškim, belo 11% Din 12 Iz zidan. Žarn Ivan. Vrhulje nad Krškim, rdeče 10.2% Din 12 Iz zidanice Pcrvhe, Sremič nad Krškim, belo 12.2% Din 14 Iz zidanice Povhe, Sremič nad Krškim, rdeče 11.8% Din 14 Vsa gornja, vina čez ulico 1 Din ceneje, nad 5 litrov v hišo dostavljeno. Poleg tega 'toCim najcenejša in najboljša dalmatinska vina, bela in črna, < ;a. 13 % močna, Din 10. Kot špecijf tliteto točim očarljivo dobro ljutomersko vino. Steklenice čez ulico računam 1 1 Din 1.50 in pol 1 Din 1, katere se jemljejo za isti denar nazaj. Komfortno opremljene sobe za tujce po 20 Din. Za prigrizek: po grškem načinu, na žerjavici prirejene špe-cijalitete. Danes janček na ražnju. Gostilna „Pri belem Kranjcu". Kajfež Flo:ci janska ulica št. 4. — Telefon 2625. Naznanilo. Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da.bom odprta v torek 22. t. m: v Ljubljani, Dunajska cesta št. 37, dobro oskrbljeno ZAJTRKOVAL-NICO in VINOT'Oč. — Točila bom samo prvovrstna dalmatinska, štajerska in dolenjska VINA ter pristno domače žganje in likerje. Na razpolage, bom imela vsakovrstna mrzla jedila po nizkih cenah. Prvovrstni originalni malinovec liter po 24 Din. Priporoča se 10304 Marija Ajntičevič, veletrgovina z vinom, DOL. LOGATEC. Lovske puške, brovvning pištole, samokrese, montiranje daljnogledov, ribiško orodje — sprejema v popravilo puškar F. K. Kaiser, Ljubljana, Kongresni trg 9 Sprejemajo se tudi vsa mehanična dela v m m !—■■■— ■ mmmi popravilo. (^□□□□□□□□□l 3 □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□DDCT3J3 A. Clolob t( Komp. LJUBLJANA, Puharjeva ulica št. 3. izdelovanje emajliranih PECI. Popravilo vseh vrst pločevinastih, emajliranih in Lucovih peči. Splošno klepai "j5tyo, inštalacija strelovodov. Zaloga šamotne-, opeke. GENE KONKURENČNE. Lahki čevlji za tople dni Vzorec 470 Din. Sivi platneni čevlji z gumastim podplatom za otroke. Izdelani iz močnega angleškega p kitna. Vzorec Št. 19-22 Din 29.- Št. 27-30 Din 49.-Št. 23-26 Din 39.- Krasen bel platnen čevelj z gumastim podplatom. Obrobljen je z modrim obrobkom, zato otrokom jako priljubljen. Vzorec 179 Din. 79.. Moderen damski poletni čevelj bele ali drap barve z všitkom. Spona na trakove dela nožico majhno in dražestno. Din 49 KOPALNI ČEVLJI Izdelani iz gumiranega platna rdeče, modre in zelene barve. Čvrsti so, da boste hod;ii v njih udobno kakor v čevljih. Vzorec 274 Din 99.. Din 79.- Vzorec 283 Din. 99.- Damam, ki imajo rade čevlje na trakove, ismo izdelali udoben platnen čevelj drap bar to z okusno kombinacijo. Gornji del je iz finega angleškega platna, podplat pa iz gume. TOYO Moderen poletni čevelj iz finega japonskega pletiva, zvanega TOYO z usnjenim podplatom. — Jako eleganten in pristaja k vsaki poletni obleki. Vzorec 270 Din. 99.- Pravi čevlji za poletje iz japonskega pletiva TOYO z gumastim podplatom in udobnim pod-petnikom. Ženski čevelj iz najboljšega češkega platna bele, sive in drap barve z gumastim podplatom. Jako udobni. Vzorec 470 Din. 89.- Priporočamo, da v vsakem čevlju nosite lufa vložke, ker so zračni in s tem preprečujejo potenje nog Vzorec 17} Din. 129.. ZA BELI ŠPORT Iz belega angleškega platna s podplatom iz surove gume. Jako lahki in elastični. Moški polčevelj iz čvrstega angleškega platna z gumastim podplatom. Jako udoben za solnčne dni. rs-v^'1 S-V-"!'»^'I 'i^i£\N-|E\"MS- Cfl' rtVi&VO&O*i 'r/^cvi i^v,^ m m* ip- m it? itižA m m? m \ ^ »M ■ ?M s&g -m ■jffe 'P vi-.--ifi 'PŠ -T3 »! Upravni odbor tn ravnatelj-stvo Zavarovalnice in pozavarovalnice »Triglav" objavlja smrt svojega globoko spoštovanega in nadvse zaslužnega upravnega svetnika- ministra n. r. I : 1 predsednika Zadružne banke ete. Trajen časlfen spomin mu! m ^ m as \p m En® ml m mi m m |p psjS m SM; S? W± m m m, Ua ><9,6. m >>-7,d m m p? ■ Stavbeni materllal vedno in najcenejše na zalogi pri MATERIAL trg. d. z o. z. LJUBLJANA, Dunajska cesta 36. Tel. 27—16. Brzojav: Material ■ Prvovrsten ZAREZANI STREŠNIK ki dobro prezimi in se ne lušči, ZIDNO OPEKO nudi v večjih množinah in po nizkih cenah F. P. VIDIC & KOMP. tovarna zarezanih strešnikov, LJUBLJANA Prešernova ulica št. 3. „EVA" KREMA odstrani nadležne lase brez bolečin. — Neprekosljivo kosmetično sredstvo. Dobi se v vseh apotekah, drogerijah in par-fumerijah ali v glavni zalogi A. ZORKO, Maribor, Aleksandrova 14. 10198 Quaker State motorno olje je 100 % pensilvansko in super-rafinirano in je po izjavah odjemalcev daleko najboljše olje ter zaradi svoje kakovosti najceneje. Originalne konve od 4.7 litra Din 190.—. od 3.8 littra Din 160.— franko poštnina. 150 M. T E Ž A K, Zagreb Gunduličeva 13. •Vggttafffio otvoritve. Slavnemu občinstvu v/jadno naznanjam, da sem otvoril v £fwbljani - (PolfansGa cesta, trgovina pri „&h1inu" m $e/o«š£o cesta. trgovina Ahlin poleg stare šišenske cerkve, poiružnici za sprejemanje verila za prame in svetlolikanje ter oblek za kemično čiščenje. Vsa dela te stroke bom izvrševal najvestneje, po konkurenčnih cenah. ^ran/c (PotocttiG 10295 pralnica, svetlolikainica in kemič. čistilnica. Centrala: Kranj. Podružnice. Ljubljana — Škof. Loka — Tržič. Prevozni tri ci kij i se izdelifiefr z® trgovce, peke In mesarje v različnih modelih. — CerrifcS franko. Prodaja na obroke. »Tribuna« F. B. L, Ljubljana. PERFEKTEN MONTER ZA TEHTNICE vseh vrst za eno in večbarvni tisk izdeluje p&ugografiGu* Ljubljanu, Sv. Petra nasip št 23 --------. --------------IIIMWIII I I _____________ tljejiife Daviorio Rav))en, Izdaja za koozpcdi »Jutra«. Ada« gibnjkat, Za Narodu« Jfekatno d, d, kot jfcfcainatja F^anc Jezeršek, Za jiserat^ de! £ odgovorea AJojzii Novak. M * UohMant j- C-