Za poduk in kratek čas. Škoflja in naddubovnija Ptnjska. (Dalje.) Turki so odšli. Ptuj6aai, kar se jia je bilo ae o pravem času poskrilo, se vračajo iz avojih akrivališč; vsi plahi ia solzai tavajo po razvaliaah ia pogoriščih ter iščejo izpod pepela ia podrtia zadaje borae oataake prejšajega blagostaaja. Polagoma zacaejo popravljati ia staviti hiše, a revščiaa je bila prevelika ia tako je moralo maogo Ptujčaaov precej časa ostati brez strehe ia laataega staaovaaja. Pri tem aavalu, ki je Ptuji pouzročil toliko gorje, pogorela je tudi mestaa cerkev sv. Jurija z leseaim stropom. Le golo zidovje, od dima očraelo ia vse razpokaao je od lepe hiae božje ostalo, drago so z mečem ia ogajem ukoačali ia razdjali divji TurČiai. Ptujčaai bi razdjaao cerkev kaj radi ajeaemu vzvišeaemu aameau primerao takoj popravili, a zaradi sploaae bede jim to takrat ai bilo mogoče. Ia tako so prišla leta 1412, 1414. ia 1415.. katera aaj* demo aa gotakem avodu južae ladije ia aa zabodaem priatavku aedaaje cerkve zazaamovaaa. Še daadaaea lehko vsak razumea opazovalec cerkve v Ptuji spozaa, da Ptajcaaom le proata poprava razdjaae cerkve ni zadostovala, ampak vaeti za čast božjo, hoteli so bišo Goapodovo okusao popraviti ia ob eaem zdatao povečati s posebaiai ozirom aa takrat običajai slog. Ia ta je bil gotski, ki je koacera 14. veka doapel do vrauaca svojega razvitka. Zato so sredajo, 18 10 metrov dolgo ia 8-15 metrov airoko ladijo preeej povišali, prejšaja podolgasta okaa zazidali iu uamesto teh nekoliko višje uapravili okrogla, potem pa so vse tri ladije okuaao ia gotskemu slogu primerao obokali. Ob eaem ao cerkev proti zahodu povečali s tem, da so južuo straaako ladijo podaljšali, sredaji ladiji pa prizidali 13 30 metrov dolgo lopo z dvojaim aadstropjem, ki je kakor spodaj, tako zgoraj s šeaterimi stebri razdeljeaa v tri Jadije. Kmalu potem, — F. Raiap trdi, da v letih 1420. do 1440. so podaljšali cerkev tudi proti vzbodu. Odatraaili ao aamreč po aavadi oaib čaaov romaaako aapido ter v airokosti arednje ladije prizidali 20-75 metrov dolgi, gotaki kor ali presbiterij. V ajem ao aa evaageljski straai postavili umetao ahrambo za Najavetejše, tako imeaovaao: ,,Arca Saactissimi". la tako je prejšaja romaaska cerkev dobila v vsem gotako obliko, le pri atraaakih ladijab oatale so ae romaaake aspide do 18. veka, ko so bile kapele prizidaae ia lep gotaki alog cerkve tudi v marsičem drugem skažea. Na eai koasoli v južai straaski ladiji aabajata se dva aaga otroka, držeča ščitu podobflo ploščo. Na ajej je zaamenje stavitelja, ki se je, če smemo verovati Fr. Raisp-u, imeaoval Matija "VVaud. Pod ploščo je aapia: ,,E. Paw. bat. lasaea. macbea. aaao. s. iac. 1415". Druga bližaja koasola pa ima aapis: ,,Mellifluus Jesus sit. aost. potus. et esus." V lopi tik velikib vrat zapaziš aa sledajem sklepaiku aagelja, držeča trak z letaico: 1412, ki aam aazaaaja, da je omeajeaega ]eta bila sredaja ladija proti zahodu podaljšaaa ia ia aajbrž tudi že obokaaa. Na oboku sredaje ladije so videti v sklepaikih različai grbi, isto tako tudi v straaskib ladijah, po katerih lebko sodimo, da so pri zidaaji cerkve meščaaom pomagali vladar, Solaograški aadškof, aajveč Ptujski gospodje, katerih grb aahajamo aa treh sklepaikih. Omeaimo tukaj še, da straaski ladiji, ki imate do oboka 6-35 metrov visočiae, aiate eaako airoki, kajti severaa meri aa širokost 4-25 metrov, južaa pa 4-60 metrov. Kdo da je početkom 15. veka v Ptuji župnikoval, aam ai zaaao; morebiti še zgoraj omeajea Jaaez Wygoltiaski, ali pa že 13. Jaaez Raucheaberger. O tem župaiku aam ai drugega zaaao, kakor da je kot opravaik Splnograškega aadškofa pri tem precej dolgov iu.pravil. Te kolikor, toliko poravaati, zapisal- ia prepustil je kot župaik Ptujski dae 10. jaa. 1. 1428. več svojib zemljiač ia dobodkov Solaograškemu aadškofu.J) (Dalje prib.) Smešnica 36. Kmečki čevljar je bil v mestu ia hoče po železaici domov. ,,Eao karto", reče blagajaiku ter mu moli deaar Basproti, •) Muchar, VII., 200. Cbmel, Gescb. K. Friedr. IV., I., 76 trdi, da 8e je to zgodilo 11. jan. 1428. ,,eao karto!" ,,Kam?" vpraša blagajaik. rDomov!" odgovori čevljar gladko.