Primorski
Št. 18 (15.120) leto LI.___________________
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za-
sužnjeni Evropi.__________________
TRST - U Montecchi6-Tel. 040/77%600________
GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382
ČEDAD - Ul. Ristorl 28 - Tel. 0432/731190___
icnn iin poštnina plačana v gotovini IOUU UK SPH). IN ABB.POST.GR. 1/50%
Novi
pogoji
m
dialog
Bojan Brezigar

^uiuzoe, prereKanja m t pretep pred vladno pala Pa Se včerajšnji Berlus tijev nasmejani obraz odhodu iz palače nhigi Potisnil a \r rvzflrliA HAict
" J c VUllU-ČU lC v uspit
Vsega, kar se je zgodi 2adnjih dneh. Od tc Oamreč v italijanski v oi vec fašistov!
Nihče seveda pri ten
inTTlOrT*axrQ rvrn crv-ioi-i 1-10 ■
masisucm ronovniK novih ministrov, vent Vredno primernega
finT-V«	__ • _ __
vlade v opozicijo. O 8° ne, jezni Finijev hi njegova nenadna memba iz državotvc gospoda dvore dne; Pipa v Človeka, ki 1 olja besedišče dobre
secev Berlusconije de, v kateri je imela desnica veliko b dam je zraslo Cez 1 ve. Pomislimo le, 1
do na naše gospoc komisarsko upra^ OSki Kmečki bank daljujemo s Črtanj sPevkov za manjši danenega zakona; j
oiovenijo in naHa jatentnem revam , bdi v zraku vsa! )e govor o istrski orh in o njihov danjem premoži vsem tem se je r ^rn predstavljal f dglajeno in navid
zavedel v zr Nas seveda m ?as fašizem vsi ipta kazal svoje ] dr na naše ustani
napam n dike, skruniti dikov, manifest ddega kova,
dega dvajsetlel da	i-.
Sestopih v na
^ezništvo, pa da gre predvs
rpembo.
di možen L pato v tem
™^uega zave: v vladi, lahki jden upanj: *ahko tudi c panjih odprli
V lITtOTVrn
reševati.
RIM / SCALFARO JE ODLOČNO ZAVRNIL KRITIKE KARTELA SVOBOŠČIN
Dini še ponuja dialog Beriusconi hoče volitve
Novi premier je napovedal gospodarski manever za 15.000 milijard lir
RIM - Lamberto Dini je včeraj ponudil Silviu Berlusconiju roko in med svojo prvo tiskovno konferenco kot premier poudaril, da njegova vlada sicer ni terminska, vendar se bo umaknila, komaj bo dosegla zastavljene cilje. Toda bivši predsednik vlade ponujene roke ni sprejel. »Za Dinijevo vlado bomo glasovali samo, če se bosta premier in predsednik republike javno obvezala, da bomo 11. junija šli na volišča.«
Medtem ko se Lamberto
Dini pripravlja, da prihodnji teden oriše parlar-mentu svoj program, Kartel svoboščin vztraja v svoji ofenzivi. Ton je morda nekoliko manj oster kot v sredo, vsebina pa je ista. Z ofenzivo bo odnehal samo, Ce bo nedvoumno določen dan volitev.
Ali bo Dini v parlamentu prodrl? Neznanki sta Severna liga, v kateri se oporečniki (vCeraj jih je zapustil Roberto Maroni) še niso dokončno opredelili, in SKP, ki je razdvojena.
Na 3. strani
Stališča o Dinijevem kabinetu
Mnenja senatorja Darka Bratine, deželnega tajnika SSk Martina Breclja, deželnega svetovalca SKP Fausta Monfal-cona ter poslanke »Forza Italia« Mameči Vascon o oblikovanju nove vlade. Na 4.strani
Napadi na Scalfara: sodišče sprožilo preiskavo
RIM - SodišCe je sprožilo formalno preiskavo proti Berlusconiju, Finiju, Ferrari in Previtiju zaradi nekaterih nespoštljivih stavkov na račun predsednika republike Scalfara. Predstavnike desnice je sodišču prijavil progresisticni senator Passigli. Tožilec bo moral presoditi, ali gre za žalitev državnega poglavarja. Zaradi podobnih napadov so svojCas sprožili preiskavo tudi proti posl. Sgarbiju.
POTRES / PROTIPOTRESNE GRADNJE NISO PREPREČILE VEC KOT 3.000 MRTVIH
Načet mit japonske uspešnosti
TOKIO - V Kobeju reševalci še vedno iščejo pod ruševinami morebitne preživele po najhujšem povojnem potresu, ki je po zadnjih podatkih terjal življenje 3.021 oseb, 869 ljudi pogrešajo, ranjencev pa je veC kot 14.500. Nimajo pa zdresiranih psov, ki bi lahko iskali preživele pod ruševinami; prav zato so zaprosili Švico, naj jih jim Cimprej pošlje. Bolj kot žrtve pa je Japonce presenetila ranljivost tolikokrat opevanih japonskih protipotresnih gradbenih norm in preventivne vzgoje ljudi. Prevladuje razočaranje, saj je vsem jasno, da se je marsikaj zataknilo. Vlada TomiiCija Murajame je pod tem morečim vtisom tehnološkega debacla imenovala preiskovalno komisijo, ki bo morala revidirati vse protipotresne norme.
Ob šoku zaradi zrušenja protipotresnih objektov pa so ljudje na prizadetem območju besni zaradi zamud pri nudenju pomoCi. Vlada je namreč v Kansai poslala vojsko s štiriurno zamudo. Da bi bila mera polna, vojska ni računala na tako katastrofo, saj je imela s seboj premalo električnih' agregatov, nezadostno mehanizacijo in premalo obrokov hrane za prizadete. Zataknilo se je tudi z zdravstveno oskrbo, saj na prizadetem območju že primanjkuje zdravil. Kakih 300 tisoC ljudi je tudi drugo noC moralo prebiti v zasilnih zbirnih centrih in pod milim nebom, ker bodo šotori in montažne hiše zaradi razdejanjih prometnic dospeli šele v prihodnjih dneh.
Na 20. strani
Danes v Primorskem dnevniku
Poziv za rešitev GM
Upravni odbor Glasbene matice je pozval tako italijansko kot slovensko stran, naj preprečita zaprtje tako pomembne slovenske kulturne ustanove.
Stran 3
Dežela o plinskem terminalu
Deželna vlada bo danes teden obravnavala sklep o uresničitvi podzemeljskega skladišča utekočinjenega plina v Zavijah. Delavcem podjetja- Savi-tri bodo podaljšali dopolnilno blagajno.
Stran 4
Luigi Lucchini včeraj v Trstu
Jeklar Luigi Lucchini iz Brescie, ki namerava kupiti škedenjsko železarno, se je sestal včeraj s predstavniki deželne vlade FJK in finančne družbe Friulia.
Stran 4
Upadanje prebivalstva v Gorici
Po podatkih občinskega statističnega urada je bilo v Gorici konec lanskega leta le 38.056 prebivalcev.
Stran 8
Spet zapleti glede avtoceste?
Gorica - Pokrajinski odbornik Oblach opozarja na vrsto nedorečenosti glede avtoceste do Razdrtega.
Stran 9
Jelcin se noče pogajati s čečenskim predsednikom
MOSKVA, GROZNI - »Neposredno se ne bom pogovarjal z generalom Dudajevim«, je včeraj izjavil ruski predsednik Jelcin, ki je čečenskega voditelja obsodil, da je pahnil čečenski narod v genocid. O premirju se je Jelcin, ki naj bi imel po svojih izjavah popoln nadzor nad rusko vojsko in zvezno protiobveščevalno-službo, pripravljen pogovarjati samo s Čečenskimi vojaškimi voditelji, ki so na bojiščih, in predstavniki lokalnih oblasti. Obenem je dejal, naj bi se vojaška akcija ruske vojske, ki je vCeraj spet silovito obstreljevala Grozni, kmalu končala.
Čečenska delegacija, ki se je v torek sestala z ruskim premierom Cemomirdinom in s katerim naj bi po nekaterih virih sklenila načelni dogovor o premirju, je vCeraj zapustila Moskvo.
Na 17. strani
FRANCIJA / PREDSEDNIŠKE VOLITVE
Balladur kandidat
PARIZ - Francoski neogolistiCni premier Edouard Balladur je včeraj uradno razglasil svojo kandidaturo za predsedniške volitve konec" aprila. Za naslednika Frangoisa Mitterranda, ki se bo maja po štirinajstih letih izselil iz Elizejske palače, bosta tako tekmovala dva neogoli-sta: poleg Balladur j a še voditelj stranke in pariški župan Jacques Chirac, ki je svojo kandidaturo objavil že v začetku novembra. Raziskave javnega mnenja napovedujejo zmago Balladurju, ki naj bi bil edini favorit in je na vprašanje o Chiracovi kandidaturo kratko odvrnil: »Jaz nisem kandidat stranke.«

G.G. Migone v državnem zboru in pri predsedniku Kučanu
LJUBLJANA - Predsednik zunanjepolitičnega odbora italijanskega senata Gian Giacomo Migone se je med svojim uradnim obiskom v Sloveniji udeležil zasedanja zunanjepolitičnega odbora slovenskega parlamenta. Sprejela sta ga predsednik parlamenta Jože Skolc in državni sekretar Ignac Golob. Razgovor s predsednikom republike Milanom Kučanom pa se je razrastel v poglobljeno razpravo.
Na 13. strani
NOVICE
Drevi po Rai2 oddaja o Istri med 2. svetovno vojno
RIM - »Istra, pekoč spomin« (Istria, un ricordo che brucia) je naslov oddaje, ki bo na sporedu danes ob 22.30 na Rai2 v nizu TG Dossier. V oddaji bodo predstavili rezultate raziskave na osnovi uradnih dokumentov, ki doslej niso bili dostopni, in ki bi lahko celo »znova napisali zgodovino dežele med leti‘43 in‘44«, kot piše agencija Ansa v predstavitvi oddaje. »Med drugim je prišlo na dan,« piše dalje v tiskovni noti, »zavezništvo med Badoglievo vlado, Deseto Mas in “belimi” partizanskimi organizacijami proti Titovi vojski, ki je zakrivila genocid Italijanov v Istri in Dalmaciji«.
Odložen sklep o prizivu proti premestitvi procesa proti finančnim stražnikom
RIM - Kasacijsko sodišče je včeraj odložilo sklep o prizivu milanskega in bres članskega tožilstva proti premestitvi preiskave o korupciji v Finančni straži iz Milana v Brescio. Tako je včeraj sklenila 5. kazenska sekcija Kasacije, ki ji predseduje Guido Guasco, s utemeljitvijo, da je bil priziv iz Brescie dostavljen, ko je bilo že sklicano zasedanje za obravnavo milanskega priziva. Sodišče bo torej sklepalo o obeh prizivih 18. februarja. Pač pa je Kasacija zavrnila zahtevo, naj bi suspendirali proces v Brescii, ki se bo tako redno začel 6. februarja.
Umrl Emilio Servadio, dekan psihoanalitikov
RIM - Prejšnjo noč je v Rimu umrl dekan italijanskih psihoanalitikov Emilio Servadio. Rojen je bil v Genovi leta 1904, leta 1932 pa je bil med ustanovitelji Italijanske družbe za psihoanalizo. Ker je bil po rodu Žid, se je moral med fašizmom izseliti, zaradi zanimanja do indijske metafizike pa se je preselil v Indijo, od koder se je vrnil leta 1945.
Vremenoslovci napovedujejo sneg in poledico tudi v FJK
TRST - Po izboljšanju prejšnjih dni predvidevajo vremenoslovci za danes novo poslabšanje vremena, ki naj bi tokrat zajelo tudi našo deželo. Meteorološki center Er s e predvideva namreč dve depresiji, od katerih bo prva danes, druga pa v soboto. Obe bosta prinesli padavine: v hribih bo snežilo, ob obali in v nižini ne izključujejo možnosti sneženja, bolj verjetno pa bo deževalo: v tem primera pa obstaja možnost poledice.
V Vidmu pogreb alpincev žrtev prometne nesreče
VIDEM - Več kot 1.500 ljudi je včeraj pospremilo na zadnji poti tri mlade alpince, ki so umrli v prometni nesreči, ko so se vračali s patruljiranja ob slovenski meji. V baziliki Blažene device v Vidmu je mašo daroval pomožni škof Pietro Brollo, medtem ko je zbor divizije Julia zapel žalostinko. Predsednik republike je poslal venec.
lil
I

11
■
IjS
J
m
;
:
e

■
Anketa SWG: politika močno pogojuje TV in časopise
RIM - Tri četrtine Italijanov meni, da politične stranke pogojijejo televizijske dnevnike, skoraj dve tretjini pa podpira preosnovo italijanskega televizijskega sistema. To izvira in raziskave družbe SWG o Italijanih in obveščanju, ki so jo predstavili včeraj na zasedanju CISAL z maslovom Dobri novinarji, slaba informacija.
Skoraj polovica od skupnih 800 anketiranih zaupa sredstvom obveščanja, 27 odstotkov je »negotovih«, nekaj manj kot četrtina vprašancev pa tisku, radiu in televiziji ne zaupa.
V zadnjih treh letih se je povečal odstotek ljudi, ki menijo, da politične stranke pogojujejo televizijo (od skoraj 65 na 75 odstotkov). 41 odstotkov jih je odgovorilo, da so novinarji politično pogojeni. Med najbolj pogojenimi so novinarji zasebnih TV postaj (tako meni 27, 7%), sledijo jim novinarji RAI (16, 3%) in tiska (8, 8%). Se pred dvema letoma so ljudje smatrah, da so politično najbolj pogojeni novinarji RAI (31, 1%), najmanj pa novinarji zasebnih TV postaj (12%).
Iz ankete izhaja, da je verodostojnost TV dnevnikov zasebnih TV postaj krepko padla: TG5 od 28, 8% lani na 21, 3% letos, Studio aperto (Ifalia 1) od 8 na 4 odstotke, TG4 pa od 6, 4% na 2, 8%. Italijani se najbolj zanesejo na TGl (27, 2%), sledijo TG5, TG3 (15, 6%), TG2 (11, 1%) in Telemonte-
carlo. Na zadnjih dveh mestih sta dnevnika, ki ju vodita Liguori in Fede. Ta dva dnevnika sta po mnenju anketirancev tudi najmanj objektivna. Za najbolj objektivni dnevnik se je izkazal TG5 (25, 8%), takoj zapetami pa mu sledi TGl (25%). Anketirance vsekakor bolj zaupajo televiziji (43%) kot tisku (34,1%).
Dve tretjim anketirancev je za revizijo televizijskega sistema: 40 odstotkov meni, naj bi javna televizija oddajala pretežno informativne programe, zasebna pa naj bi imela proste roke pri izbiri programov. 30 odstotkov meni, da bi morali omejiti lastnino TV mrež na največ 20 odstotkov vsega omrežja. 11,4 odstotka se zavzema, da bi RAI in Fininvest odvzelo po eno TV mrežo. 46% meni, da je reklama »nadležna in zabita«, 40 odstotkov pa jo ocenjuje pozitivno. Več kot polovica bi želela, da bi reklamo malce skrčili, 32 odstotkov pa, da bi jo drastično klestili.
Najbolj privlačne vesti so pohtične (44, 7%), sledi kronika (15, 6%). Več kot polovica meni, da televizija bolj kot katero koli drago sredstvo pripomore k formiranju volilnih mnenj.
Najbolj verodostojni voditelji TV oddaj so: Biagi (25%), Costanzo (23.3%), Santoro (13, 3%), za njimi pa še Cecchi Paone, Funari, Sgarbi, Vespa in Minoli.
■H »ODPRAVNINA«? h
Pomoč Beriusconijeve vlade Beriusconijevi založniški hiši
RIM - Prispevek predsedstva vlade Berlusconijevi založniški hiši je predmet poslanskega vprašanja .progre-sističnih poslancev Mussija, Raffaellija, Masinija, Canesija in Novellija, ki opozarjajo na »očiten interesni konflikt«.
Kot izvemo iz poslanskega vprašanja, je oddelek za informacijo in založništvo pri predsedstvu vlade na sestanku 17. decembra lani sprejelo devet prošenj za podporo, ki jih je predstavila »Založba Silvio Berlusco-
ni«, kateri je dodelila prispevek 31 milijard in 617 milijonov lir. Progresistični poslanci ugotavljajo, da je bil prispevek dodeljen, ko je bila že očitna kriza, ki je nato privedla do odstopa Berlusconija in se 'Zato, ali ni bil prispevek nekakšna »odpravnina« za odhajajočega predsednika vlade. Vsekakor pa podpisniki vprašanja zahtevajo, naj oddelek za informacijo in založništvo pri predsedstvu vlade ponovno preuči prošnje Berlusconijeve založniške hiše.
BOČEN
SVP ne ljubi trobojnice
BOČEN - Predsednik SVP Siegfried Brugger in poslanec Karl zeller sta napovedala predložitev zakonskega osnutka za odpravo obveznega razo-bešenja italijanske zastave s strani dežel in pokrajin ob državnih praznikih. Vest je objavil dnevnik Dolomiten, po katerem bo predlog vseboval tudi odpravo obveze županov, da nosijo trobojni pas, ter odpravo vladnega pooblastila za razobešenje evropske zastave. Sedanji normativ je po mnenju predstavnikov SVP anahronistična in »ostanek fašizma«.
RIM / SKLEP POSLANSKE ZBORNICE
PALERMO / MAFIJA
Sgarbi bo moral pred sodnike
Predsednika Vzpi-Anpi Boldriniia je psoval z »zločincem«
RIM - Sodniki bodo lahko sodili predsedniku poslanske kulturne komisije Vittoriu Sgarbiju (na sliki AP) zaradi obrekovanja. Tako je sklenila poslanska zbornica, ki je popravila zaključke odbora o parlamentarni imuniteti. Za dovoljenje za sodni postopek proti Sgarbiju so se opredelili progresisti, SKP, Ljudska stranka in Severna liga, proti pa so glasovali Forza Italia in Nacionalno zavezništvo.
Jabolko spora je bil članek, ki ga je Sgarbi pred časom napisal za milanski časopis L’Inđipendente in v katerem je razlagal, kako je »obtožil bivšega partizana Boldrinija, da je morilec, ne da bi vedel, da je to res bil«. Sgarbi je namreč že prej v senatu predsednika Vsedržavnega združenja partizanov Italije Arriga Boldrinija psoval z »zločincem« in je bil zaradi tega izključen. Ko je nato izbruhnila polemika o povojnih čistkah
italijanskih partizanov, se je na zadevo povrnil in spet obtožil Boldrinija, da je morilec.
Odbor za parlamentarno imuniteto, ki je zadevo preučil, je zbornici predlagal, naj ne bi dovolili procesa proti predsedniku kulturne komisije, ker je ocenil, da je šlo le za oceno poslanca, ki je izvrševal svoj parlamentarni mandat. Toda večina v zbornici je bila povsem nasprotnega mnenja.
Razprava je vzbudila precejšnjo napetost. »Sgarbijeve trditve so resnične, saj so vsem znane odgovornosti bivšega partizana Boldrinija,« je rohnel glasnik Nacionalnega zavezništva Francesco Storace, medtem ko je predstavnik Forza Italia Emilio Taddei prepričeval kolege, da »je Sgarbi napadel senatorja, ne pa nekega navadnega državljana, ki ni imel možnosti obrambe«. To tezo je pobil predstavnik Ljudske stranke Leopolde Elia, ki je poudaril, da »mora biti vsem jasno, da ni dopustno, da parlamentarec kogarkoli obtožuje, da je morilec«. Progresist Alberto la Volpe se je obregnil ob Sgarbijev način izražanja, obenem pa ugotovil, da se poslanec ni nikoli obregnil ob Silvia Berlusconija, na čigar mrežah nastopa, predstavnik Lige Luigi Rossi pa dodal, da Sgarbijev način izražanja ni sprejemljiv.
Skesanec razkril načrt za umor Giannija De Gennara
PALERMO - Gianni De Gennaro, vsedržavni načelnik »criminalpola«, je že dolgo zapisan smrti. Pred enim letom bi ga bil moral umoriti skesanec Gaetano Costa na ukaz palermskega klana Mado-nia, ki je na vrhu »cose nostre«. To je prišlo na dan na včerajšnji obravnavi procesa glede umora načelnika letečega oddelka iz Palerma Borisa Giuliana, katerega naj bi bil ubil Leoluca Bagarel-la, svak Salvatoreja Rime. Costa je namero septembra lani izdal sodnikom v Palermu, še prej je govoril s sodnimi oblastmi v Reg-giu Calabrii. Za sodelovanje s sodniki se je namreč odločil prav potem, ko so mu poverili nalogo, da ubije De Gennara: če se ne bi držal ukaza, bi ga čakala smrt. Z njim v stik je v zaporu na Asinari stopil Nino Madonia, sin Francesca Madonie. Najprej je Costa mislil, da se šali, zatem pa se je pre-
pričal, da gre zares. Izbrali pa so prav njega, ker je bil zelo spreten z nožem, De Gennaru bi bil moral prerezati vrat, nakar naj bi začel divje vpiti, kot da se mu je omračil um. Trditi bi bil moral, da je napadel De Gennara, ker je prepričal mafijskega voditelja Maria Marcheseja, da je stopil med skesance, a Marchese je Costo obtoževal hudih zločinov.
De Gennaro je že celo desetletje na muhi mafije, vsaj od trenutka, ko je Tommasa Buscetto prepričal, da začne sodelovati s sodniki. Sam Buscetta je tedaj tako sedanjemu načelniku »criminalpola« kot sodniku Falconeju dejal, da je »cosa nostra« zanju izrekla smrtno kazen. Na dan so prišli številni načrti o atentatih na De Gennara, o tem so spregovorili razni skesanci (npr. Giuseppe Marchese), ki so imeli nalogo, da ga »odstranijo«.
GLOSA
Škofje in fašizem na vzhodni meji
Jože Pirjevec
Pred leti, ko sem za simpozij v Rimu, posvečen goriškemu nadškofu Frančišku B. Sedeju, pripravljal referat o njem, sem šel tudi v vatikanske arhive. Spominjam se, kako so se mi sline cedile, ko sem v vsebinskem kazalu našel oznako o poročilih, ki so jih Sedej pa tudi dragi slovenski škofje njegove metropo-lije, tržaški ordinarij Andrej Karlin in krški Anton Mahnič, pošiljali papežu Benediktu XV. v letih po prvi svetovni vojni. Ker je Sv. sedež iz očitnih pastoralnih razlogov zelo previden pri razkazovanju bogatega in pogosto eksplozivnega arhivskega materiala, ki ga ima na razpolago, takrat isti dokumenti še niso bili dostopni. V nasprotju z dosti bolj prožnimi posvetnimi oblastmi, ki se navadno zadovoljujejo s tridesetletno zaporo, so namreč v Vatikanu mnenja, da mora preteči najmanj sedemdeset, let preden je mogoče odpreti arhive in jih dati na razpolago raziskovalcem. Obdobje treh generacij naj bi pač zagotavljajo zadostno distanco, ki naj bi dovoljevala gledati na stvari z nepristranskim očesom in jih ocenjevati brez emocij.
Da se celo v svetih palačah lahko motijo, dokazuje knjiga, ki jo imam pred sabo. Naslovljena je: "Teritorij italijanske vzhodne meje v pismih škofov Sv. sedežu, 1918-1922”, pripravil pa jo je Antonio Scotta ter lani izdal pri tržaški založbi LENT. (Uvod je napisal znani strokovnjak za zgodovino Cerkve G. De Rosa). V njej so zbrani, kot je očitno, prav tisti dokumenti, ki meni pred približno desetimi leti še niso bili dostopni. Moram reči, da gre za izredno zavezujoče in vznemirjujoče branje, saj je iz poročil Sedeja, Mahniča, Karlina, pa tudi njegovega naslednika na tržaški katedri, Bartolo-masija, mogoče zaznati vso tragiko, ki so jo doživljali primorski Slovenci in Hrvati v času italijanske vojaške zasedbe, pa tudi po Rapalski pogodbi. Razmere, ki so takrat zavladale v našem prostoru, so sicer v glavnih potezah že znane. Vendar prinaša objavljeni material kopico novih podatkov in detajlov, ki kažejo, v kolikšni meri se je takoj po vojni razplamtelo med goriško, tržaško in istrsko buržuazijo sovraštvo do vsega, kar je bilo slovensko ali hrvaško, in kako pasivno so nove oblasti tolerirale divjanje nacionalističnih in kmalu tudi fašističnih prenapetežev. V tem smislu je zgovorno poročilo o napadu na
škofovsko palačo v Trstu, organiziranem 29. decembra 1918, ko so študentje, pa tudi kakšen vojak in karabinjer, vdrli v pisarno msgr. Karlina, jo razdejali in med drugim iz nje odnesli tudi njegov dnevnik. Se globlji vtis zapusti v bralcu memorandum, msgr. Sedeja iz 24. julija 1921, kjer so natančno popisani napadi, M so jih v zadnjih mesecih zagrešiti fašisti proti slovenskemu in hrvaškemu kleni v škofijah goriške metropo-lije, "Dejanja fašistov”, pravi Sedej v zaključku svojega poročila, ”so prekosila tista, ki so jih zagrešili v teh deželah Vandali, Huni in Turki. Zato je slovansko pa tudi italijansko prebivalstvo močno zagrenjeno, saj nima nobenega zaupanja v oblasti, ki tolerirajo takšno stanje in ničesar ne store, da bi zagotovile varnost državljanov.”.
Monumentalni lik Frančiška B. Sedeja, kakor živi v naši zavesti, knjiga povsem potrjuje. Prikazuje nam ga kot ponosnega kneza in škofa, ki zna biti kritičen tudi do sonarodnjakov (ko na pr. Svečeniki združenja sv. Pavla predlagajo ustanovitev posebne, samo slovenske in hrvaške Cerkve na Primorskem), obenem pa nastopa do novih oblastnikov in celo do Vatikana možato pa tudi ne brez fine ironije. V tem smislu je zgovorno pisemce, ki ga je 27. septembra 1921 poslal papeževemu tajniku kardinalu. Gasparriju, znanemu zaradi svojega italofilstva. V njem je spraševal, kako naj se obnaša ob priliki bližnjega obiska kralja Viktorja Emanuela III. v Gorici, češ: ”V primeru, da se bo njegovo veličastvo hotelo udeležiti svete maše, quid facien-dum?. Člen 2345 novega Zakonika kanoničnega prava namreč obsoja uzurpatorje”.
Bodica je skrita prav v zadnjem stavku. Sedej je prepustil Gasparriju, naj se odloči, za kakšno uzurpatorstvo gre. Za tisto, ki so ga zagrešiti Sa-vojci leta 1871, ko so zasedli Rim, ati za tisto iz leta 1918, ko so si prilastiti dobro četrtino slovenske zemlje.
ITALIJA / MEDTEM KO PREDSEDNIK SCALFARO ZAVRAČA OBTOŽBE DESNICE
Lamberto Dini še upa, da ga bo Berlusconi vendar podprl
RIM - Ko bo vlada uresničila svoj program se bo Umaknila. To je roka, ki jo je novi premier Lamberto Dini med novinarsko konferenco po prvi seji svoje vlade, ponudil svojemu Predhodniku Silviu Berlusconiju.Toda nekdanjim kolegom v vladi novi pre-nder zameri preveliko agresivnost. In tako je na začetek poročila o vladni seji zapisal solidarnost s predsednikom republike, ki je tarča »neumestnih in neosnovanih napadov«.
Lamberto Dini, ki se bo Prihodnji teden predstavil Parlamentu, da mu oriše Program nove vlade, očitno Se upa, da mu bo uspelo navezati dialog z nekdanji-nri zavezniki. Zato je poudaril, da se bo vlada umaknila, ko bo uresničila naCrt, ki si ga je zadala. Dodal je, da gre za nujnostno vlado, ki naj »krmari italijansko državo, dokler ne bodo politične sile, ki so jih volilci svobodno volili, sposobne oblikovati vlado; ki bo re-prezentativnejši odraz volje ljudstva«. Dini je pohvalil delo prejšnje vlade in še zlasti gospodarski manever, ki jamci »se večji finančni priliv, kot je bilo Predvideno«.
Do tod ponujena roka. Večjih zagotovil Dini ni roogel dati. Na vprašanje, 311 se lahko opredeli za da-hun predčasnih volitev, kot je zahteval Silvio Berlusco-ti, je Dini rezko odgovoril, da »ni nobenega ustavno sprejemljivega načina za oblikovanje terminske vlade«. Dodal je, da je glavna naloga vlade uresničiti niandat, ki ji je bil zaupan. »Terminska vlada ne obstaja, predvsem pa nisem Poklican, da bi nakazoval datume, saj je to v izključni
pristojnosti parlamenta in predsednika republike«.
Sicer pa Dim kljub napadom Kartela svoboščin ni obupal. »Prepričan sem, da vladi ne bo zmanjakala podpora, potem ko bo v parlamentu orisala svoj program.« Dodal je, da bo treba sprejeti v kratkem Času nekaj bistvenih ukrepov in poudaril, da je vlada nujno potrebna zaradi »nemira na finančnih trgih«. Zaradi tega je tudi izrazil upanje, da bo »sedanji razumljivi polemičnosti sledilo bolj umirjeno ocenjevanje razlogov, ki so silili, da predsednika Scalfara, da mi je ponudil mandat, in mene, da sem ga sprejel«.
Dober del novinarske konference je Dini namenil dodatnemu gospodarskemu manevru. Povedal je, da bo manever v približnem obsegu 15.000 milijard lir. Strožje privitje ne bo potrebno, ker je priliv decemberskega manevra boljši od predvidenega. Popraviti je treba predvsem težnje, ki so posledica naraščanja obrestnih mer. Poleg manevra pa so sestavni del programa še pokojninska reforma, reforma deželnega volilnega zakona in uvedba vsaj zametka »enakih možnosti« v informaciji, še zlasti pa na televizijskem področju.
Zvečer se je Dini spet povzpel na Kvirinal k predsedniku Scalfaru. Tudi Scalfaro je zavrnil obtožbe desnice. »Predsednik je prepričan v neosnovanost obtožb, zato je povsen miren in angažiran samo v udejanjanju ustavnih pravil«. Skratka zaenkrat nobene polemike z Berlusconijem, obenem pa nobenega popuščanja njegovim pritiskom.
Beriusconi zahteval javno obvezo o predčasnih volitvah
RIM - Ob jasni obvezi, da bodo politične volitve 11. junija bi kartel svoboščin lahko podprl vlado Lamberta Dinija. To je bilo geslo, ki so ga včeraj ponavljali na vseh srečanjih z novinarji vsi predstavniki Kartela svoboščin. In z njim se je novinarjem predstavil tudi Silvio Berlusconi, potem ko je zapustil palačo Chigi.
Razlika med predstavniki desne koalicije je bila le v poudarkih. Tudi Silvio Berlusconi ni spremenil stališča, omilil je je nekoliko ton svojih izjav. »Ce bosta Dini in Scalfaro javno jamčila, da bodo predčasne volitve 11. junija bomo brez težav glasovali za Dinijevo vlado,« je dejal bivši premier. In v isti sapi tudi zanikal, da bi bil v sredo napadel Scalfara. »Stavkov, ki mi jih pripisujejo Časopisi nisem izrekel,« je povedal Berlu-
sconi.
Mehkejši toni ne spreminjajo vsebine. Zanje pa se je Berlusconi najbrž odločil, da bi nekoliko potolažil »golobice« znotraj Forza Italia. »Zdi se mi korak naprej v primerjavi s togostjo sredinega stališča,« je zadvoljen povedal predsednik poslancev FI Vit-torio Dotti.
Sredina togost je vzbudila nekaj odpora v Forza Italia. Tako vsaj trdi predsednik poslanscev Ljudske stranke Beniamino Andreatta. Njegovemu pozivu »občutljivim in strpnim predstavnikom FI« naj bi se odzvali v precejšnjem številu. Očitno gre za ljudi, ki trpijo zaradi drsenja FI na desno in zbliževanja z Nacionalnim zavezništvom, obenem pa tudi za ljudi, ki nimajo mod, da bi preusmerili strankino politično usmeritev.
Severna liga in SKP veliki neznanki
RIM - Ah bo Lamberto Dini dobil zadostno podporo v poslanski zbornici? To je vprašanje, ki si ga zastavljajo politične sile, ki so strmoglavile Silvia Berlusconija in ki Dinijevo vlado ocenjujejo kot »vlado premierja«. Neznanki sta dve. Prva je Stranka komunistične prenove, ki je razdvojena. Na eni strani sta tajnik Fausto Bertinotti in predsednik Armando Cossutta, ki menita, da SKP take desničarske vlade ne sme podpreti. Na drugi bivši tajnik Ser-gio Garavini in del parlamentarcev, ki porivajo k razmisleku in treznemu presojanju. »Mislim, da je demokratična nujnost osvoboditi vlado fašistov in Berlusconija,« je povedal poslanec Niki Vendola. O strankini usmeritvi bo danes odločalo vodstvo, na katerem bodo sodelovah tudi deželni tajniki. Vzporedno pa skušajo na vodstvo SKP pritiskati tudi druge leve sile, ki vabijo Bertinottija na vsebinsko soočanje o Dinijevem programu.
Druga neznanka je Severna liga. Dosedanji vodja notranjih oporečnikov Roberto Maroni si je v sredo prizadeval, da bi skupino prepričal, naj ne zapusti Lige in naj o podpori Dinijevi vladi odloči na osnovi programa. Toda ni mu uspelo. Včeraj se ni udeležil seje skupine in priznal po-
raz. Osebno pa se je javno zavzel za zaupnico Dinijevi vladi.
Maroni je bil zaradi tega precej poparjen, medtem ko je vodja Severne lige Umberto Bos-si včeraj spet pouaril svoje prepričanje, da bo Dinijeva vlada prodrla. »Ne dvomim, da bo slavček-parlament tokrat lahko zapel svojo pesem reform,« je dejal.
Verjetno bo treba počakati še dan ali dva. Med komentatorji pa prevladuje občutek, da bo tudi v zbornici vlada dobila zaupnico, Čeprav s pičlo večino.
Posredno je novo vlado podprla tudi zveza industrijcev. »Vlada bo potrebovala široko podporo,« je menil generalni direktor Innocenzo Cipolletta. »Upam, da bo prevladala treznost in da bo vladi uspelo uresničiti svoj nacrt.« Predsednik lombardijskih industrijcev Ennio Presutti pa je poudaril, da gospodarstvo sedaj potrebuje odločnega krmarja.
Ob javni podpori Dinijevi vladi se stopnjuje tudi polemika z Berlusconijem in njegovimi zavezniki, katerim center in levica očitata zlonamerni napad na predsednika republike. Napadalnost desnice pa je voditelja paktistov Maria Segnija prepričala, da je potrebno zavezništvo z reformistično levico, saj je to edina alternativa osi Berlusconi-Fini.
TRST / STISKA ZARADI POMANJKANJA SREDSTEV
Poziv GM za rešitev glasbene šole
Upravni odbor: Poleg italijanske strani nosi odgovornost tudi Slovenija
TRST - »Upravni odbor Glasbene matice je brez moči in si tudi ne more prevzeti odgovornosti za zaprtje glasbene šole tako pomembne ustanove, kot je plasbena matica v pedagoškem in narodnostnem oziru. Vsa odgovornost za tak usodni korak, do katerega bo neizbežno prišlo, Ce ne bo takoj ustreznega finančnega posega, bo v tem primeru padla ob italijanski tudi na matično državo Slovenijo. Slovenski državni kulturni praznik, na katerega se pripravljamo, bo iniel kaj grenak priokus, Ce bodo slovenske kulturne ustanove v zamejstvu morale umreti.«
Tako piše v pozivu upravnega odbora Glasbene matice, slovenske glasbene šole ki deluje med Slovenci v Italiji. Dokument opozarja na dramatično finančno stanje, v katerem se nahaja ®°la, ki zaradi znanih rimskih dogodkov ne razpolaga več s sredstvi za redno delovanje, neuspešni pa so bili tudi vsi do-sesanji posegi v Rimu in v Ljubljani. Predsednik Adrijan Se-bren, ki je bil prav na tej seji
skupno z vsemi ostalimi odborniki potrjen v funkciji do konca letošnjega leta, je v svojem poročilu povedal, da je upravni odbor izplačal nameščencem vse pripadajoče jim prejemke do konca leta 1994 ter socialne in druge davčne dajatve, s tem pa je tudi izčrpal sredstva za nadaljnje vzdrževanje šole, ki jih je doslej prejemal na osnovi zakona za obmejna območja. Predsednik Semen je orisal korake, ki so bili v tem zadnjem času storjeni tako na ravni skupnih nastopov obeh slovenskih krovnih organizacij v zamejstvu, SKGZ in SSO, v katerih je Glasbena matica včlanjena, kakor na ravni samostojnih pobud upravnega odbora in ravnateljstva šole, ki pa do zdaj niso obrodile nobenega sadu ne pri odgovornih dejavnikih v matični Sloveniji, kakor tudi ne pri italijanskih.
Upravni odbor je z največjo zavzetostjo razpravljal kaj v tem kritičnem trenutku lahko se stori za rešitev sole in je spričo neodzivnosti tako odgovornih ita-
lijanskih kot matičnih oblasti v Sloveniji, sklenil, poudarjajoč uglašenost z vodstvi drugih zamejskih slovenskih ogroženih kulturnih institucij in z vodstvi obeh krovnih organizacij, nasloviti na javnost poziv, v katerem je med drugim tudi rečeno, da se je upravni odbor Glasbene matice obrnil na krovni organizaciji s prošnjo, »da posredujeta vladi Republike Slovenije nujno prošnjo, naj matična država Slovenija Glasbeni matici (a to velja tudi za druge ogrožene slovenske kulturne institucije v zamejstvu) vsaj anticipira prispevke za nemoteno delovanje šole GM do morebitnega izplačila nakazil iz vira italijanske države. Pri tem je upravni odbor GM računal ne le na razumevanje odgovornih dejavnikov v Sloveniji, marveč tudi na ustavno obveznost slovenske države, da skrbi za življenje dela njenega naroda izven matičnih meja, podrobno kot si je to skrb prevzela in jo tudi dejansko izvaja, italijanska država do svoje manjšine v Republiki Sloveniji.«
Gramazio (NZ) je skušal zapreti duri palače Chigi
RIM - Medtem ko je Silvio Berlusconi vCeraj dopoldne zapuščal predsedstvo vlade, potem ko je predal posle novemu premiera Lamber-tu Diniju, se je pred palačo Chigi zbralo nekaj desetin ljudi, ki so mu hoteli izraziti podporo in demonstrirati proti novi vladi.
Berlusconi se jim je z nasmeškom zahvalil. Medtem ko je vodja Forza Italia odhajal, sta poslanca Domeni-co Gramazio (ki je elan vodstva Nacionalnega zavezništva) in Enzo Sa-varese (Forza Italia) uprizorila majhno provokacijo.
Gramazio je hotel najprej v vhodu palače Chigi nalepiti naslovno stran strankinega glasila 11 Secolo dTtalia, _ , ki je označevala umestitev nove vla- Berlusconijev nasmešek ob slovesu de kot »Prekucijo izvedencev«. Ker oc^	Chigi (telefoto AP)
mu policija, ki straži pred predsed- bošCin in ki jih je pucisticni sklep stvom vlade, tega ni dovolila, je Gra- predsednika republike osleparil,« je mazio skušal zapreti težke duri pa- zapisal poslanec v sporočilu. laCe »v znak žalovanja proti belemu Kaj pa prerivanje s policijo? Tudi puCu«. Tudi tega mu policija ni do- za to ima Gramazio svojstveno poja-volila. Med prerivanjem je eden od snilo. »Funkcionar, ki je poveljeval agentov padel na tla in se lažje ranil agentom, je enemu ukazal, naj se v roko.	vrže na tla in naj hlini, da je dobil
Gramazio je pozneje skušal udarec,« je povedal Gramazio. In v uveljaviti svojo verzijo o dogodku. dokaz za svoje trditve citiral »vero-»Hotel sem zapreti duri, da bi tako dostojne« priCe: poslanca Savareseja prišel do izraza gnev državljanov, ki in svojega somišljenika, občinskega so 27. marca glasovali za Kartel svo- svetovalca NZ Fiorettija.
PRVE REAKCIJE NA IMENOVANJE NOVEGA VLADNEGA KABINETA
Deljena politična slališča o vladi predsednika Dinija
Bratina jo bo podpri Vosconovo je še negotovo - Kritike SKR
Sen Darko Bratina:
Podprl bom Dimjevo vlado
Slovenski senator Darko Bratina bo prihodnji teden v senatu skupno s somišljeniki Demokratične stranke levice podprl vlado Lamberta Dinija. V senatu, kjer je bila Berlusconijeva vlada v manjšini, je zaupnica pravzaprav zagotovljena, težje pa bo v poslanski zbornici. Bratina vsekakor upa, da bo Dini tudi v tej veji parlamenta prestal to izredno težko preizkušnjo. Odločilno bo zadržanje poslancev Severne lige in Stranke komunistične prenove, ki po Bratino-vem mnenju tvega ob tem vprašanju politični razkol.
»Desnica je besna, ker je upala in pričakovala, da bo celo z "ljudskim in torej demokratičnim" konsenzom zasedla vse državne inštitucije, kar se na srečo še ni zgodilo. Od tukaj tudi besni, grobi in popolnoma neupravičeni napadi na predsednika republike Scalfara«, je mnenja Bratina, ki podčrtuje, da je to vlada dostojnih in tehničnih ministrov, ki so vse prej kot levičarsko usmerjeni. Zato je po svoje paradoks, da je proti Diniju in tudi proti predsedniku republike desnica sprožila tako glasno in po svoje zelo nevarno politično ofenzivo.
Slovenski progresi-stični senator je tudi mnenja, da bomo morali Slovenci soditi in ocenjevati novo vlado po njenem programu in predvsem po njenih
konkretnih dejanjih.»Sedaj lahko ocenjujemo le veliko škodo, ki jo je manjšini povzročila Berlusconijeva vlada npr. s črtanjem proračunskih sredstev za manjšinske kulturne inštitucije«, je še dejal senator, ki je prepričan, da so v tem trenutku ta finančna sredstva prva in bistvena politična naloga, pred katero stoji slovenska manjšina v Italiji.
Martin Brecelj:
Italiji preti nevarnost
avtoritarizma
Deželni tajnik stranke Slovenske skupnosti Martin Brecelj je mnenja, da italijanska demokracija preživlja zelo delikatno fazo. Po potresu, ki ga je sprožil padec berlinskega zidu tudi na Zahodu, politične razmere še niso našle novega trajnega ravnovesja, še posebej ne v Italiji, kjer smo vsa povojna leta poznali pojav blokirane demokracije. Znak tega stanja je po Breclje-
vem mnenju tudi dejstvo, da se je na oblast povzpela postfašistična desnica, sicer pa ni težko zaznati v italijanskem političnem prostoru tudi razne zaskrbljujoče klice avtoritarizma in celo nacionalizma.
Dinijeva vlada predstavlja po njegovem mnenju poskus iskanja izhoda iz tega stanja, a vsem je na očeh, da gre za šibak poskus. »Mislim, da bi se morale vse odgovorne demokratične sile sedaj prizadevati za utrditev demokratičnih inštitucij ter za reševanje temeljnih odprtih vprašanj. Med odprtimi vprašanji je pri nas seveda tudi vprašanje slovenske manjšine. Gotovo bi bilo v korist omikanega sožitja in tudi dobrososedskih odnosov to, da bi tudi to vprašanje čim-prej rešili«, nam je dejal deželni tajnik Brecelj.
Fausto Monfalcon: Vsa levica naj glasuje proti Diniju
Tržaški deželni svetovalec Stranke komunistične prenove Fausto Monfalcon je prepričan, da vlada predsednika Lamberta Dinija ne bo prestala bližnje parlamentarne preizkušnje. To je po njegovem vlada velikega kapitala in velikih gospodarskih interesov, ki bodo po Mon-falconovem mnenju prišli do izraza tudi v njenem programu.
Poslanci in senatorji Komunistične prenove bodo zaradi tega, vsaj tako meni Monfalcon, glasovali proti Dinijevi vladi, isto negativno zadržanje pa bi morali po njegovem zavzeti vsi parlamentarci levičarskih sil, »saj gre za vlado, ki se sklicuje na pristno Berlusconijevo ideologijo, z razliko, da je ne vodi dosedanji premier«. Pred predčasnimi volitvami bi morala Italija dobiti res jamstveno vlado, ki bo jamčila, da bo volilno soočanje res potekalo v demokratičnem in v pluralističnem razpoloženju. Politično ofenzivo proti Diniju, ki jo je sprožila desnica, pa Monfalcon ocenjuje kot strah vseh tistih, ki se bojijo izgubiti oblast.
Mameči Vascon:
Agnellijeva je podpirala Osuno...
Po mnenju poslanke »Forza Italia« Antoniette - Marucci Vascon predsedniku vlade ni bila omogočena svobodna izbira ministrov, premierju pa tudi ni bilo dano, da bi spoštoval izbire italijanskih volilcev. Zato je poslanka pre-
pričana, da to ni nadstrankarska vlada ali vlada tehnikov, kot jo skušajo predstaviti nekateri. »V Berlusconijevi vladi so bili odlični strokovnjaki (npr. Martino, Urbani, Tremonti, Letta in Fisichella), ki jih žal ni v novem kabinetu«.
»Značilen je primer novega zunanjega ministra Susanne Agnelli, ki je svojčas vneto podpirla Osimski sporazum«. Poslanka Vasconova se spominja svojega tedanjega srečanja z Agnellijevo, od katerega je odnesla vtis, da gospa zelo slabo pozna tržaško problematiko. »Nekaj dni potem je prišel v naše mesto njen brat Umberto, ki je spregovoril o Osimu in publika je njegove besede sprejela z glasnim žvižganjem«, je dejala poslanka »Forza Italia«.
Na vprašanje, kako bo glasovala o vladni zaupnici, je Vasconova odgovorila, da se bo ravnala po lastni zavesti in po ustavnem načelu, ki vsakemu parlamentarcu nalaga pravico do svobodnega odločanja. Novo vlado bo vsekakor dokončno presodila po programu, ki ga bo v parlamentu predstavil predsednik Dini. Poslanka Berlusconijeve stranke je vsekakor pe-pričana, da je ta vlada odraz Confindustrie, Mediobance in Narodne banke in da torej ne odgovarja zahtevam in pričakovanju Tržačanov, ki so na zadnjih volitvah podprli »Kartel svoboščin«.
S.T.
PLINSKI TERMINAL V ŽAVUAH
Korak
naprej
Sporazum sindikat-Savitri v korist 41 delovnih moči
Deželna vlada bo na svoji prihodnji seji v četrtek, 26. januarja, obravnavala sklep pristojnih odbornikov v zvezi z načrtom za uresničitev podzemnega skladišča utekočinjenega plina propana in butana na območju nekdanje naftne čistilnice Aquila v Zavijah. To so povedali odborniki Pietro Ar-duini (finance), Gian-franco Moretton (industrija) in Cristiano Dega-no (prevozi) na včerajšnjem popoldanskem sestanku s predstavniki sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL v prostorih deželne skupščine. Zadeva se je torej premaknila s slepega tira, za to pa se gre zahvaliti' ministrstvu za okolje, ki je predvčerajšnjim končno izreklo povoljno mnenje o izgradnji plinskega terminala.
Kaj menijo o tem sindikalisti? »Zmerni optimisti smo,« nam je odgovoril član pokrajinskega tajništva CGIL Riccardo Devescovi in pripomnil: »Toda zelo, zelo zmerni... optimisti.« Cernu tolikšna opreznost? Zaradi tega pač, ker je v šahu tudi usoda vseh 57 uslužbencev podjetja S a vitri iz sklopa družbe Monte-Shell, ki naj bi plinsko skladišče zgradila skupaj z družbo Seastock. Delavce so vpisali, kakor je znano, v režim mobilnosti, ki vodi naravnost v brezposelnost, toda med njimi so bistvene razlike; 16 se jih bo kmalu upokojilo, 13 pa jih nima več pravice do
obnovljene izredne dopolnilne blagajne, medtem ko je blagajno mogoče podaljšati 28 delovnim močem.
Podjetje Savitri bo skušalo to že v kratkem doseči od ministrstva za delo, sicer na podlagi sporazuma, ki ga je njegovo vodstvo podpisalo včeraj na Uradu za delo z zastopniki vseh treh sindikatov. Glede trinajsterice pa so se dogovorili, da jim bodo dali prednost, ko bo šlo za sestavo delovne sile v okviru družbe, ki bo uresničila plinski terminal. Pravzaprav se je v tem pogledu obvezala tudi sama deželna uprava, katere odborniki se bodo v prvih dneh prihodnjega tedna sestali z delegacijama MonteShella in Sea-stocka, da bi od njiju zvedeh, kaj pravzaprav nameravata. Znano je namreč, da bo terminal samo eden in da bi ga morali upravljati družbi skupaj. Po drugi strani se bodo deželni upravitelji vnovič sesli še s predstavniki tržaške in miljske občinske uprave, ki sta pri vsej zadevi neposredno zainteresirani, kajti razrešiti bo treba še kopico problemov izrazito urbanistične narave. Mednje spada tudi kočljivi problem prevoza utekočinjenega plina, ki se bo odvijal resda pretežno z železniškimi blok-kom-pozicijami, a v določeni meri tudi po cesti, zaradi česar bo potrebno zagotoviti največjo varnost okoliškemu prebivalstvu. (dg)
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Tret Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DFM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst. Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT-55 SIT PrednaroCnina za Italijo 300.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DiSTREEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov F1EG
JEKLAR VČERAJ V TRSTU 1
Železarna: Lucchinijeva ponudba morda že jutri
pa vse kaže, da ima rahlo prednost ravno bivši predsednik Confindustrie, ki je včeraj povedal, da bo svojo ponudbo in ustrezni industrij-sko-razvojni načrt predložil v naslednjih dneh. Iz neuradnih virov smo zvedeli, da bi se moralo to zgoditi že jutri, kar pomeni, da bi moral ministrski nadzorni organizem ponudbo preučiti prihodnji teden.
Obetajo se torej zanimivi dnevi. Družba Bol-mat je pripravljena sodelovati v navezi z drugimi zasebnimi podjetniki in s Friulio, Luc-chini pa bi menda najrajši ostal sam in se oprl na Friulio samo za to, da bi finansirala njegov načrt. Njen predsednik Pressacco je glede tega izrecno poudaril, da bi lahko prišli v poštev le srednjeročni krediti po tržnih obrestih.
Včeraj se je mudil v Trstu jeklarski magnat Luigi Lucchini, ki se zanima za odkup škedenj-ske železarne. Najprej se je sešel s predsednico deželne vlade Ales-sandro Guerra in odbornikom za industrijo Gianfrancom Moretto-nom, potem pa s predsednikom deželne finančne družbe Friulia, Fabiom Pressaccom. Friulia naj bi kot institucionalna družabnica sodelovala pri navezi, ki bo kupila tovarno, ne ve pa se, v kakšnem svojstvu oziroma s kakšno vlogo. To je menda odvisno tudi od vprašanja, kdo bo pravzaprav prodrl: družba Bolmat, ki jo vodita Bruno Bolfo in Vittorio Malacalza, ali grupa iz Brescie.
Upravni svet Friulie je pred kratkim izrekel povoljno mnenje o Bol-matovi ponudbi, zdaj
VČERAJ NAVSEZGODAJ ZJUTRAJ ŽE PRAVI NAVAL
V vrsti za bencinske bone
Razdeljevanje bo trajalo neprekinjeno do 18. februarja
Včeraj se je začelo v tržaški pokraji- pride prav vsak liter goriva po znižani ni razdeljevanje bonov za nakup benci- ceni. Bone je mogoče dvigniti samo s na po neobdavčeni ceni, ki bo trajalo prometnim dovoljenjem in osebno do 18. februarja. Kakor je bilo pričako- izkaznico ali enakovredno legitima-vati, so upravičenci dobesedno navali- cijo, lahko pa to stori tudi tretja oseba, li na okenca v hipodromu pri Monte- ki mora imeti za to pooblastilo uPra’ bellu in drugje, kjer so bone delili. Se vičenca na navadnem papirju, seveda največ je bilo videti upokojencev, ki pa tudi oba že omenjena dokumenta m imajo pač najmanj denarja in jim zato lastno osebno izkaznico. (Foto Ferrari J
SOLSTVO / SPODLETELI SESTANEK
TRŽAŠKA UPRAVA
NOVICE
Profesorji: kriv je bil datum...
Na srečanju o 50-letnici šol le en suplent
Še hude težave za regulacijski načrt Občine
SKR: Projekt je nezakonit
»Datum sestanka ni bil morda najbolj primeren.« Tako je odgovorila večina profesorjev višjih srednjih šol, ki smo jih vprašali, zakaj se je pripravljalnega srečanja za proslavo 50-letnice obnovitve slovenskih šol v Italiji udeležil le en suplent, ena profesorica pa se je opravičila. Srečanje brez profesorjev je bilo 20. decembra lani na liceju Franceta Prešerna. Včeraj smo zaprosili za rnnenje prav profesorje liceja F. Prešerna in pedagoškega liceja A. M. Slomška.
Marta Ivašič (licej Franceta Prešerna): »Srečanje je bilo organizirano tik pred počitnicami, kar verjetno ni bilo najbolj primerno. Povedati je treba tudi, da smo morali vložiti po zasedbi Precej energije, da je lahko pouk spet redno stekel. O proslavi naj povem, da ideja verjetno ni zelo občutena. Morda bi bilo bolje, ko bi izbrali kako drugo pot. Na pri-mer, da bi pripravili vi--deokaseto s predstavitvijo slovenskih šol v Italiji. To bi bila reprezentančna pobuda, povsem različna od drugih, saj Vemo, da bo takrat ogromno proslav okroglih miz in drugih prireditev.«
Marija Cenda (licej Franceta Prešerna): »Mislim, da je bil odziv na sestanek tako skromen, ker je bil sklican tik pred božičem. Menim, da to Oi pomenljivo, da ne gre ocenjevati profesorjev P° odzivu na tisti sestanek. Res ne verjamem, da bi slo za kako sabo-lažo, ker bi se sicer v
šolskih krogih razvedelo. Povedati moram, da imamo tačas res malo časa na razpolago; v stiski smo, ker moramo nadoknaditi pouk, ki smo ga izgubili zaradi zasedbe šole.«
Mariza Skerk (pedagoški licej Antona Martina Slomška): »Vem, da je bila ta seja tik pred prazniki. V šoli smo govorili o proslavi, ravnatelj je tudi poveril profesorici petja, naj se ga udeleži kot predstavnik šole. Omenjeno je bilo, naj bi šola sodelovala na proslavi s pevskimi točkami.«
Savica Malalan Možina (pedagoški licej Antona Martina Slomška): »O srečanju 20. decembra na Proseku smo izvedeli dan prej na razrednem
sestanku. To je bil sestanek za Evrošolo, ki pa se ga nisem mogla udeležiti. Nikjer nisem zasledila in ne spominjam se, da bi prejeli obvestilo o kakem drugem sestanku.«
Milena Padovan (pedagoški licej Antona Martina Slomška): »O zadevi nimam dovolj-šnjih informacij. Na šoli smo dobili dopis in vedeli, da bo sestanek. Med kolegi pa smo se zelo malo pogovarjali o tem. Imeli smo namreč kopico problemov z organizacijo pouka po zasedbi: pred koncem leta smo morali opraviti vrsto obveznosti, kot so na primer šolske naloge. December je bil na naši šoli zelo problematičen mesec.«	(M.K.)
Tržaški regulacijski načrt se je rodil pod res nesrečno zvezdo. V dvorani občinskega sveta je naletel na vsakovrstne tehnične in politične težave, tokrat pa se je že tretjič oglasil deželni nadzorni odbor, ki ima hude pomisleke nad nekaterimi vsebinskimi točkami tega načrta. Sporno je predvsem vprašanje nekaterih geoloških raziskav, ki spremljajo projekt. Občina pa po mnenju nadzornikov tudi še ni dovolj jasno razčistila pomena nekaterih popravkov, ki jih je odobril občinski svet.
Plan so torej vrnili občinskemu odborništvu za urbanistiko, ki ga vodi pred kratkim imenovani odbornik Giovanni
Cervesi.
Občinski svetovalec Stranke komunistične prenove Jacopo Venier je izdal tiskovno noto, v katerem pravi, da je treba enkrat za vselej narediti konec temu »absurdnemu baletu«. Urbanistični plan je po njegovem nezakonit in se mora torej mujno spet vrniti v občinski svet. Komunistična prenova, podčrtuje Venier, se je vedno dosledno borila temu načrtu, ki ne ustreza realnim potrebam mesta in njegovega prebivalstva.
Ge Illy in Cervesi ne bosta umaknila tega spornega načrta, pravi še Venier, si bosta prevzela veliko politično odgovornost pred mestom.
N5Fde
natečaja
Albina
Bubniča
Na Primorskem dnevniku bo jutri popoldne ob 17.30 krajša slovesnost, med katero bodo nagradili zmagovalce tretjega nagradnega natečaja za spise in študije na temo »Tako so si služili vsakdanji kruh«, ki je bil razpisan v počastitev spomina časnikarja Albina Bubniča in za spodbudo k nadaljevanju njegovega dela. Slovesnost nagrajevanja bo spremljal nastop ženske vokalne skupine S tu ledi.
_______ZAVRNITEV NAČRTA______
Šolski odbor za Tržaško o združevanju slovenskih šol
V petek, 13. januarja se je sestal šolski odbor za tržaško pokrajino in vzel v pretres letošnji predlog tržaškega šolskega skrbnika v zvezi z združevanjem šol v naslednjem šolskem letu.
Šolski odbor, ki ga navadno sklicuje Sindikat slovenske šol ze od leta 1956 dalje, sestavljajo politične in kulturne organizacije Slovencev v Italiji in sprejema odločitve o temeljnih vprašanjih slovenske šolske politike. Na petkovi seji so bili prisotni tudi vsedržavni predstavnik slovenske šole prof. Tomaž Simčič, ravnatelji srednjih Sol in, kot izvedenec, prof. Pino Pečenko.
Letošnji predlog za slovenske šole zaobjema, kot že prejšnja leta,
združitev ravnateljstev openske in proseške srednje šole ter ravnateljstev rojanske in šentjakobske srednje šole.
Šolski odbor je soglasno zavrnil te možnosti, ker bi izguba ravnateljstva in zavodskega sveta pretrgala potrebno povezavo šol z njihovim zalednjem, in sklicujoč se na dejstvo, da so šole zaščitene z mednarodnim sporazumom. Po mnenju državnega pravdništva z dne 22. aprila 1992 so ukrepi, sprejeti na osnovi osimskega sporazuma izgubili zgolj naravo »upravnih aktov« ter pridobili mednarodno razsežnost in bi jih lahko ukinil samo izvršilni zakon novega mednarodnega sporazuma.
Javni natečaj za mesto raziskovalca
Pokrajinska uprava razpisuje javni natečaj za mesto raziskovalca (za določen čas). Udeležijo se ga lahko le diplomirani iz jusa, ne smejo pa imeti več kot 40 let. Prošnje na navadnem papirju je treba predložiti na sedežu pokrajinske uprave, Trg Vittorio Veneto 4, do 13. ure, dne 3. februarja.
Zrak je v glavnem čist
Federacija zelenih je sporočila podatke operacije Mal’Aria, ki je pokazala, da ne obstajajo veliki problemi onesnaževanja zraka tudi zaradi burje, ki je skoraj stalno pihala decembra in v prvi polovici tega meseca. Izjeme pa so Ul. Ginnastica, Pier Luigi da Palestrina, Torrebianca in Udine ter Drevored XX. septembra, kjer so izmerili manjše količine prahu v ozračju, medtem ko so največjo stopnjo onesnaženosti zraka zabeležili v Ul. D’Azeglio in Ul. Pieta.
Sodijo jim zaradi posekanih dreves
Na tržaški preturi se je včeraj nadaljeval proces v zvezi s traso metanovoda (Ricmanje - Padriče -Opčine), ki je na zatožno klop privedel 67-letne-ga Pietra Pischiutta iz Vidma, 49-letnega Bruna Pegana iz Trsta in 42-letnega Giuliana Posocca iz Vidma. Pischiutta je bil načelnik združenja podjetij Cosma - Italimpianti - Rizzani De Ec-cher, Posocco legalni predstavnik podjetij, Pegan pa je vodil dela za Acega, ki jih je dalo v zakup.
Trojica je obtožena, da je skvarila naravne lepote kraja na okrog 4 km dolgi trasi (okrog 22.924 kvadratnih metrov površine). Poleg tega naj bi na nekaterih odsekih zasegli drugačno površino od tiste, ki je bila prvotno načrtovana, nadalje naj bi med Ricmanji in Padričami na nekaterih odsekih zasegli tudi 18 m širok pas, medtem ko je bila največja predvidena širina 15 m (skupno 814 kvadratnih metrov), nadalje naj bi brez dovoljenja izvajali dela na gozdnatih površinah ali takih, ki so jih pogozdili, in seveda drevesa posekali (šlo naj bi za 9 borovcev, 14 hrastičev in 56 čokov).
Zagovorniki obtoženih trdijo, da so za vse imeli potrebna dovoljenja. Včeraj je pričal gradbeni izvedenec Alessandro Sgambati, proces pa se bo nadaljeval 15. marca.
Skupili so jo motociklisti
Na Nabrežju Nazario S auro se je včeraj zjutraj pripetila prometna nesreča, v katero so bili vpleteni dva avtomobila (mercedes z nemško evidenčno tablico ter tržaški fiat 127) in motociklist Andrea Hammerle s Furlanske ceste 24. Poškodoval se je edinole motociklist, ki se bo na ortopedskem oddelku katinarske bolnišnice zdravil 25 dni.
Izvide so opravili mestni redarji, ki so nekaj po 13.30 morali v Ul. Giulia, kjer sta se na križišču z Ul. Ireneo della Croce zaletela tovorno vozilo in motorno kolo. Slednjega je upravljal Marco Grazioso, ki se bo na Katinari zdravil 15 dni, sopotnik Marco Ambrosi pa bo okreval v 20 dneh.
PREVARA / ŠKODE ZA OKROG 100 MILIJONOV LIR
ODNESEL POLDRUGI MILIJON LIR
Plačevali z ukradenimi čeki
Prevaro so si dobro omislili, vendar ni dolgo trajala. Pred štirimi meseci je policija prejela prve prijave, začela se je preiskava, m se je raztegnila tudi na druge kraje, v Videm, Pordenon, celo v Padovo, Firence in Montecatini se je dejansko zaključila včeraj ziutraj. Na Stefanovo so priprli ^O-letnega Emanueleja Spadara lz Trsta, ki je priznal svoje odgovornosti in so ga 4. t.m. izpustili na prostost. Skupaj z njim pa so v prevaro vpletene še tri osebe, ki so mu služile kot slamnati m°žje, in sicer L.C., C.E. in D.W.
Spadaro je prevzel tržiško Podjetje Fruttisonzo, ki se je znašlo pred stečajem, vendar ni mkoli uredil potrebne dokumen-acije na Trgovinski zbornici, ni-1 Podjetja ni registriral na so-mscu. Začel pa je pridno »dela-i®' Stopil je v stik z raznimi Podjetji, od katerih je začel na-avljati blago, od toaletnega papirja do vina, pralnih praškov, mcunalnikov in drugega, plače-ah pa so ga s ponarejenimi ali Okradenimi čeki. Tako nagrablje-0 olago so seveda brez težav Prodali, saj so lahko delali vemo popuste, zalagali pa so pice-
rije, restavracije, drogerije. Prevara jim je navrgla okrog 100 milijonov lir.
Največjo škodo, 25 milijonov lir, je utrpelo podjetje Collio, ki je v Trst poslalo okrog 600 zabojev vina (okrog 6-7 tisoč steklenic). Tržaško podjetje Sinesis, ki se ukvarja z računalniki, je imelo okrog 12 milijonov lir škode, podjetje Maxicarta iz Gorice okrog 6 milijonov, približno enak znesek je prijavilo podjetje Gottardi iz Piazzola sul Brenta, okrog 4 miljene krajevni predstavnik Martini e Rossi iz Turina, odškodovano je bilo podjetje Ture o iz Gorice. Poleg tega so se obrnili do neke videmske družbe, potrebovali so posojilo, 30 milijonov lir. Kot garancijo so nudili čeke v isti vrednosti, bili pa so postdatirani. Kasneje so prijavili krajo omenjenih čekov.
Preiskavo je koordiniral inšpektor Rocco Cosimo s sekcije sodne policije državnega pravdništva pri tržaški preturi v sodelovanju z načelnikom proseške karabinjerske postaje VValterjem Agostinom (celotno operacijo je vodil namestnik državnega pravdnika Santacatterina). Čet-
verica (sedež je imela na Drevoredu XX. septembra 53/B) je očitno nameravala svojo »dejavnost« še razširiti, saj je prevzela dve podjetji, v Firencah in Mon-tecatiniju, vendar ji je bila policija že za petami. Odkrili so še peto osebo, M.R., ki je priskrbela del ukradenih čekov. V Firencah so stopili na prste tudi nekemu M.A., pri katerem so našli ukradene čeke, vendar ni bil povezan z nepridipravi, ki so jim sledili. Obtožbe na njihov račun gredo od prekupčevanja z ukradenim blagom do prevare, izdajanja nekritih čekov in drugega. Spari aro je star znanec policije (kot tudi ostali), že lani so mu odvzeli dokumente, da ne bi mogel v tujino. Pred dvema mesecema pa je šel h karabinjerjem in prijavil, da je izgubil osebno izkaznico, hotel si je priskrbeti duplikat. Seveda so takoj ugotovili, kaj namerava. Del blaga so zaplenili in vrnili lastnikom, proučujejo pa še položaj podjetja Fruttisonzo. Z zadevo se bo ukvarjala tudi davčna policija: nekatere trgovine, ki so (sicer v dobri veri) kupile ukradeno blago, namreč niso izdale fakture.
Ko se je 83-letna Dina Rugo včeraj okrog 14. ure vrnila domov, v Ul. Fabio Severa 52, je pri vhodu srečala okrog 40-50 let starega moškega. Bil je sivih las, še kar dobro oblečen. Neznanec jo je vprašal, če je bila v trgovini za kozmetiko in parfeme Coslovich. Odvrnila je pritrdilno, nakar ji je neznanec dejal, da je račun poravnala s ponarejenim petdesettisočakom. Priletna Rugova je bila presenečena in je zahtevala pojasnila: moški je odvrnil, da je policijski agent. Skupaj sta stopila v stanovanje. Kmalu zatem je »agent« zaprosil, če se lahko posluži telefonskega aparata. Poklical nekega podčastnika, vsaj tako se je Zenski zdelo. Zatem ji je z dokaj ukazovalnim glasom velel, da mu pokaže ves denar, ki ga ima doma, češ da mora kontrolirati vse bankovce.
Upokojenka mu je izročila pokojninsko knjižico, v kateri je bilo okrog poldrugi milijon lir v gotovini. Kmalu zatem ji je knjižico in denar vrnil, češ, vse je v redu, tako da ju je spet spravila v omaro v dnevni sobi. Pomirila se je, »policaj« ji je tedaj rekel, naj odpre okno. Nič hudega sluteč mu je ustregla. Sele kasneje se je zavedela, kakšno napako je naredila: za trenutek se je zamotila in ko je čez dve uri pogledala v omarico, ni bilo ne kjižice ne denarja.
Neznanec ji je sicer pred odhodom rekel, da se bo vrnil s podčastnikom, vendar ni nobenega dvoma, da ga ne bo na spregled.
Prevara spodletela
Pred časom so 83-letni Giovanni Coslovich ukradli denarico, v kateri je bilo le nekaj denarja, in sicer 50 tisoč lir. Včeraj okrog poldne pa je na vrata njenega stanovanja v Ul. Zoven-zoni 25 potrkal neznanec, bil je vitke, srednje postave, kratkih las, star približno 40 let. Dejal ji je, da je policaj. Ko so našli njeno denarnico, so opazili, da je bil denar ponarejen in zato mora preveriti, če ima doma še kakšen tak bankovec. To ni bilo vse. Pristavil je, da so prijeli moškega, ki ji je ukradel denarnico in ki je tudi priznal, da si je prilastil nekaj zlatih predmetov. Poveriti torej mora, če je v stanovanju še kaj zlata. Pogledal je po sobah, vendar ni nič našel, saj je Zenska previdna, doma nima nobenega dragocenega predmeta, spravila jih je na varnejše mesto. Tako je odšel praznih rok.
Priletna Giovanna Coslovich je dogodek prijavila policiji in omenila, da se ji je nekaj podobnega primerilo že pred časom. Moškega sicer ni mogla identificirati, vendar je izključila, da gre za isto osebo.
Imel je haSiS
Osebje komisariata Rocol-Melara je v okviru akcije za preprečevanje preprodaje mamil prijavilo 29-letnega G.R., pri katerem so našli sedem gramov hašiša. Mamilo je imel doma, na Reški cesti. Bilo je skrbno skrito, a očitno ne dovolj, da bi ušlo izurjenemu očesu pohcije, ki sedaj nadaljuje s preiskavo, da bi izsledili osebo, ki je GR. oskrbela z mamilom.
BORŠT / PRIREDITEV KD SLOVENEC
DECEMBRA IZŠLA PRVA ŠTEVILKA
Praznovanje sv. Antona kot v starih časih
Ob tej priložnosti so obnovili dramsko skupino
Tudi krožek KRUT
ima svoje glasilo
Seznanjal bo javnost o raznih pobudah
Praznovanje sv. Antona, kot smo ga bili nekoč vajeni - tak je bil komentar na letošnji kulturni prireditvi, ki so jo predsinočnjim priredili člani PD Slovenec ob godu vaškega zavetnika. Res je šlo za večer, ki se je od srečanj zadnjih let razlikoval po povsem domači izvedbi: zapel je borštansko-ricmanjski pevski zbor, nastopili so' otroci osnovne šole, predvsem pa so spet stopili na odrske deske člani društvene dramske skupine.
Dvorana srenjske hiše v Borštu je bila dobesedno natrpana, ne le z vaščani, temveč tudi z mnogimi, ki so se iz sosednjih vasi podali na "tradicionalno” praznovanje borštanskega patrona. Prisrčno je izzvenel začetni nastop osnovnošolcev, ki so v besedi in pesmi ponazorili Prebujanje v gozdu, s pisanimi gobicami, delovnimi gozdnimi palčki, belimi mucami in živahno deklico Metko.
V voščilo vsem Tončkom in Tončkam je zapela pesem MePZ Slovenec-Sla-vec, ki je pod vodstvom Danijela Grbca podal med drugim niz tržaških ljudskih pesmi Milana Pertota, otožno De Marzijevo Signore delle cime pa je posvetil Saši Oti, ki je bil ob lanski prireditvi za sv. Antona še zadnjič prisoten med svojimi sovaščani.
Veliko pričakovanje je veljalo predvsem za nastop dramske skupine: v drugem delu so se tako predstavili mladi Borštani in Zabreža-ni, ki so z mentorstvom Bože Hrvatič spet obudili izvirno domačo igro, sestavljeno pred 18 leti za podobno priložnost. Tedaj so jo v-besedi in glasbi napisati člani tedanje dramske skupine PD Slovenec, na pred-
S torkove prireditve v Srenjski hiši v Borštu (F. KROMA) sinočnjem srečanju pa so jo v "posodobljeni” priredbi podali mlajši vaščani, večina od teh pa v svojem krstnem nastopu pred občinstvom. Glavni junak zgodbe je seveda sv. Anton, morda eden najbolj čislanih zavetnikov naše okolice, ki sicer nastopi šele na koncu, ko se zapleteno dogajanje razpleta. O njem modruje razred razposajenih učencev, ki jim učitelj seveda ni kos, niti v trenutku, ko mora spregovoriti o življenju in dejanjih tega svetnika. Stvar še dodatno zaplete nastop šolskega nadzornika, ki razredu "za kazen” odredi domačo nalogo, in sicer predstavo o sv. Antonu. Ob smehu in zabavnih namigih na vaško stvarnost in njene "značilne” osebnosti se je deseterica amaterskih gledališčnikov odlično predstavila navdušenemu občinstvu.
(dam)
Krožek KRUT je zadnje dni decembra 1994 natisnil prvo številko svojega periodičnega glasila, prek katerega bo odslej seznanjal člane in druge interesente o svojih institucionalnih ciljih in pobudah, o rehabilitacijskih postopkih in socialni varnosti.
Izvedenci z raznih področij bodo v strokovnih komentarjih obrazložiti razne postopke in metode z namenom, da bi se povečala osveščenost vse širšega kroga ljudi, ki naj tudi s pomočjo dobrega nasveta izberejo pravo pot pri reševanju svojih težav. Na naslovni strani tega "priročnika o rehabilitacijski in socialno-varstveni svetovalni službi” sta plastično natisnjeni dve gesti, ki nekako ponazarjata vsebinski koncept in vlogo KRUT-a: "Zaščitimo pravočasno in učinkovito svoje zdravje! ” in "Raje preprečevati kot zdraviti!
Na 16-ih straneh srednjega formata je priobčenih osem
DO NEDELJE / V KINU EXCELSIOR IN AZZU RR A~i
Filmski festival Alpe-Adria
Srečanje s številnimi avtorji iz srednje in vzhodne Evrope
V kinodvoranah Azzurra in Excelsior (ob Drevoredu 20. septembra) se je včeraj začel (trajal bo do nedelje 22. t.m.) filmski festival Alpe-Adria, ki je letos na sporedu že šestič. Pobudo prireja organizacijski odbor s sodelovanjem Dežele, Pokrajine, Občine, predsedstva vlade, deželne in pokrajinske turistične ustanove, odbora Trst 2000 in Trgovinske zbornice. Na vse predstave je vstop prost.
Včeraj je bil v kinodvorani Excelsior na sporedu češki film “Življenje in izredne pustolovščine navadnega vojaka Ivana Conkina" v režiji Jirija Menzla. Danes, ob 17. uri bosta na vrsti albanska filma “Variacije na temo" režiserja Xhahy-sa in “Povratek umrle armade" režiserja Anagnostija; ob 19. uri bodo predvajati filma “Sabbat" švicarskih režiserjev Gi-sele in Ernesta Ansorgeja ter “Izdana do
sodnega dne“ nemškega režiserja Kurta Jung-Alsna; ob 20.30 pa bo na sporedu švicarski film “Vrane" režiserjev Gisele in Ernesta Ansorgeja.
Jutri, ob 19. uri, bodo predvajali albanska filma “Redko jajce" in “Kar si zaslužiš", nemška filma “Gisele au travail" in “Izgubljeni angel", ob 20.30 pa nemški film “Po poklicu neonacist" režiserja Ralfa Kirstna.
V	kinodvorani Azzurra bodo drevi, ob 20.30, predvajali češki film “Zaton stoletja" režiserja Lordana Zafranovica, ob 22.45 pa vrsto kratkometražnih filmov bosanskih avtorjev pod naslovom “Odprti prostor v Sarajevu".
V	okviru festivala bo v soboto, v knjigarni Nuova Universitas, v Drevoredu XX. septembra, 16, srečanje z avtorji vzhodnonemških filmov.
Rehabilitacija in varstveno svetovalna služba
vsebinskih prispevkov. Predsednica KRUT-a in svetovalka za socialno-varstvena vprašanja Nevenka Pečar v uvodni misli iznaša cilje in namene krožka ob izhodiščni ugotovitvi, da je zdravje osnovna življenjska dobrina. Pri tem poudarja, da ”ni res, da vsako bolezen lahko zdravimo kjerkoli. Nasprotno! Neprava izbira metode zdravljenja samo poslabša že obstoječe stanje. Vlaganje v svoje zdravje se vselej obrestuje”, zaključuje Pečarjeva.
Dr. Renato Stokelj, ki je podpredsednik KRUT-a in koordinator zdravstvene svetovalnice, je v zdravniškem kotičku izpostavil vsebino, program in smernice "konzulenč-ne ambulante”. Zdravstvena koordinatorka pri Fisiomedu Italia Sandra Vodlan shematsko predstavlja funkcijo fizioterapevtskega zdravljenja s strokovnim odgovorom na vprašanja: "kje, kdaj, kako,
zakaj in na kakšen način? ”• Pod naslovom "Rešujmo skupaj socialne in varstvene stiske” so v priročniku objavljene informacije o članih in koristnikih storitev, opisana je široka paleta ponudbe, ki poleg storitev zdravstvene in social-no-varstvene svetovalnice zaobjema niz strokovnih predavanj in rekreacijske pobude. Navedene so konvencionirane strukture in poziv tistim, ki imajo socialni problem, naj potikajo na prava vrata in naj se ne zapirajo v osamljenost, saj se najde rešitev tudi v navidez nemogočih situacijah.
Po ena stran je namenjena predstavitvi Krkinih zdravilišč v Strunjanu, v Šmarjeških toplicah in v Dolenjskih toplicah ter centru za fizioterapijo Fi" sioned v Trstu. Priročnik KRUT-a, ki ima svoj sedež v ul. Cicerone št. 8 v Trstu (tek in fax St. 040/360072) so tiskali v lastni režiji in ga je uredil Boris Simoneta. (B)
SLOVENSKI KULTURNI KLUB
OPČINE / PREDAVANJE LOJZETA ABRAMA
V soboto »Slovenija Party«
Častni gost bo Ivan Oman, slavnostni govornik pa Tomaž Simčič
Mladi člani Slovenskega kulturnega kluba že nekaj časa mrzlično pripravljajo svoj (zdaj bi skoraj lahko rekli že tradicionalni, saj bo četrti zapovrstjo) Slovenija party, pri tem pa jim stojijo pri strani nekoliko bolj izkušeni bivši klubovci, ki spadajo zdaj v Mladinski odbor Slovenske prosvete. Slovenija party ima že ustaljeno podobo: najprej je na vrsti kulturni program, potem pa družabnost, vse na temo neodvisne in samostojne države Slovenije, saj ga mladi prirejajo prav zato, da bi z njim proslavili obletnico njenega mednarodnega priznanja.
Lansko leto se je podobnega družabnega večera udeležilo res veliko število ljudi: od najmlajših, ki so takrat verjetno prvič obiskali klub, do malo starejših klubovcev, odraslih in raznih imenitnih gostov. Častni gost je bil takratni
obrambni minister Janez Janša, ki je seveda že s svojo prisotnostjo priklical veliko obiskovalcev in pritegnil nase pozornost vseh prisotnih.
Letos bo častni gost prav tako simpatična in za nastanek mlade države dragocena osebnost. To je Ivan Oman, ki je bil med drugim tudi član prvega Predsedstva neodvisne Slovenije. Slavnostni govornik bo znani kulturni delavec, zgodovinar in ravnatelj liceja Prešeren, Tomaž Simčič. Za glasbeni del programa bo poskrbel mešani pevski zbor Mačkolje pod vodstvom Iva Lešnika. Tudi člani Slovenskega kulturnega kluba bodo seveda aktivno oblikovali kulturni program.
Predsednica Francesca Simoni bo imela pozdravni govor, člani gledališke skupine bodo izvedli recital odlomkov iz knjig Severni križ Alojza Rebule in O domovina Toneta
Kuntnerja, vmes bo na kitaro igral Sandi Vato vani, napovedovala pa bosta Sara Balde in Matjaž Rusija. Lahko si torej mislite, da imajo polne roke dela, saj morajo poleg programa pripraviti cel kup zelo materialnih "komponent” večera, od oblikovanja in raznašanja vabil, do priprave raznih dobrot in krašenja prostorov. Seveda računajo na to, da bo tudi letos večer doživel številen obisk in kar se da velik uspeh.
Erika Balde
Podpore za pomoC prizadetim Tržaška pokrajina sporoča, da zapade konec meseca rok za vlaganje prošenj za javne podpore na področju zaščite in družbene pomoči telesno in duševno prizadetim, ki jo predvideva deželni zakon 59/86. Podrobnejše informacije so na razpolago v pokrajinskih uradih v Ul. Anastasio 3 (3. nadst.).
Potovanje v svet visokih Andov
Knjižnica P. Tomažič in tovariši je priredila v torek zvečer v dvorani Prosvetnega doma Tabor na Opčinah zanimivo predavanje na temo "Svet visokih Andov”, ki ga je z besedo in diapozitivi pripravil Lojze Abram, predsednik Slovenskega planinskega društva v Trstu, sicer pa večkratni udeleženec številnih popotovanj in vzponov na razna pogorja v Mehiki, Peruju, Boliviji, Nepalu, Keniji, Tanzaniji in še kje.
Predavatelj je spregovoril o potovanju skupine 23 Slovencev po Argentini, o vzponu na razne pomembne gore in o srečanju s Slovenci, ki živijo v Buenos Airesu, Mendozi, Cordon del Plata, Plaza de Mulas, Santiago, San Carlos de Bariloche in drugih argentinskih krajih in kjer so ustanovili tudi svoje planinsko društvo.
Skupina slovenskih
alpinistov je po pripovedovanju Abrama najprej opravila aklimatizacijo za naslednje vzpone na vrhove z nad 5000 metrov višine, nato pa še za vzpon na Aconcaguo, najvišji vrh ameriške celine. Odprava pa je obenem izkoristila tudi priložnost, da se je seznanila z življenjem tamkaj živečih Slovencev, z njihovimi društvi in ustanovami.
Večer je bil zelo zanimiv in udeleženci, ki so napolnili dvorano, so bili zadovoljni s tem kar so videli in slišali. Predavatelja je v imenu knjižnice in domačega društva pozdravila Stanka Hrovatin.
Lojze Abram je že v lanski sezoni predaval na Opčinah, in sicer o popotovanju v Peru. Danes bo ponovil svoje predavanje na temo o Andih, pa tudi o Islandiji v Kopru, nato v Dolini in na Goriškem.
»O vsakem popotovanju in gorskih vzponih pripravim takoj po povratku domov predavanja; najprej seveda za naše planinsko društvo, na katerega sem najbolj navezan. Tudi diapozitivi, ki jih prikazujem, so moje delo, včasih tu-
di izdelki moje žene. Zdi se mi prav, da se
naši ljudje spoznavajo preko naših popotovati] z zanimivostmi tamkej' šnjih krajev, pa tudi z življenjem Slovencev, tokrat v krajih Argentine.«
Neva Lukes
VEČER POSVEČEN POEZIJI
Pesnik Mamssig torkov gost SK
V torek na sporedu filmi Aljoše Žerjala
V	torek je bil gost Slovenskega kluba (na sliki-FOTO KROMA) ljubljanski pesnik Jurij Marussig, ki je predstavil svojo pesniško zbirko, posvečeno jnorju. Morje je zanj upanje v življenje, je ljubezen, je topel sončen dan, družina in tudi sreča. Kot je sam dejal, mu je Poezija osebna izpoved, morje pa mu je vera in upanje. Pesmi o morju, ki niso bile še objavljene, je prebral avtor sam s Pomočjo Andreje Peklaj, klavir je igrala Meta Mivšek, kitaro pa Teja Mlakar. Sceno je oblikoval Janko Podobnik.
V	torek, 24. januarja bo gost Slovenskega kluba znani tržaški filmski ust-
varjalec Aljoša Žerjal, ki bo publiki predstavil svoje najnovejše filme. V torek, 31.februarja pa bo v Gregorčičevi dvorani večer posvečen pred kratkim umrlemu poltičnemu delavcu Branku Babiču, ki ga klub prireja v sodelovanju z Združenjem aktivistom NOB.
Babič je bil posebno v prvih povojnih letih, kot znano, zelo markantna politična osebnost, med protagonisti razburljivih in kotroverznih dogajanj, ki so močno vplivala na razvoj poznejših dogodkov v tržaški stvarnosti ter tudi v slovenski narodnostni skupnosti.
VČERAJ-DANES
Danes, ČETRTEK,
19.	januarja 1994
KNUT
Sonce vzide ob 7.40 in Zatone ob 16.52 - Dolžina dneva 9.12 - Luna vzide ob 20.04 in zatone ob 8.36.
Jutri, PETEK,
20.	januarja 1995
BOŠTJAN
VREME VČERAJ OB 12. ’dRl: temperatura zraka 5,5 stopinje, zračni tlak 1021,7
ustaljen, veter ju-8°vzhodnik 10,5 km na jtro, vlaga 61-odstotna, ne-0° pooblačeno, morje skota] mirno, temperatura tnorja 8,4 stopinje.
Rojstva in smrti
RODILI SO SE: Cristian Radivo, Sara Coral, Veroni-Ca Bracchetti.
UMRLI SO: 75-letna Bruna Pizzamus, 74-letni Bpartaco Benedetti, 75-let-
Silvio Sartori, 74-letni tnvio De lurco, 58-letni Al-
do Apollonio, 70-letni Gino Nardo, 83-letna Romenia Gei, 97-letna Evelina Muel-ler, 72-letna Albina Coda-covich, 61-letni Alberto Štor, 77-letni VVilson Paset-ti, 82-letni Mario Raspoli-ch, 90-letna Albina Bino, 82-letna Antonia Pitacco, 67-letni Pietro Valente, 84-letni Oscarre Sedmak, 76-letna Maria Mancuso, 89-letna Antonia Parisotto.
M LEKARNE
Od ponedeljka, 16., do nedelje, 22. januarja 1995 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30 Lekarne odprte od
13.00	do 16.00
Ul. Pasteur 4/1 (tel. 911667), Drevored XX. septembra 6 (tel. 371677), Mazzinijev drevored 1 -Milje (tel. 271124)
PROSEK	(tel.
225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. septembra 6, Ul. delVOrologio 6 - Ul. Diaz 2, Mazzinijev drevored 1 (Milje).
PROSEK	(tel.
225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. delVOrologio 6 - Ul. Diaz 2 (tel. 300605).*
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELE-VITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna
služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON- 17.00, 19.30, 22.00 »Tom e Vi v« i. Wil-lem Dafoe, Miranda Ri-chardson.
EXCELSIOR - Pregled filmov Alpe Jadran.
EXCELSIOR AZZURRA - Pregled filmov Alpe Jadran.
AMBASCIATORI
17.00,	18.20, 20.15, 22.15 »The Mask«, i. Jim Carrey.
NAZIONALE 1- 16.30, 18.20,	20.15,	22.15
»S.P.Q.R.«, i. Leslie Niel-sen, Massimo Boldi, Christian De Sica.
NAZIONALE 2 - 16.00,
18.00,	20.05, 22.15 »Intervi-sta col vampiro«, i. Tom Cmise, Domiziana Giordano.
NAZIONALE 3-16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Junior«, i. Arnold Schwarze-negger, Danny De Vito, Em-ma Thompson.
NAZIONALE 4-16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Tre ve-dove e un delitto«, i. Mia Farrow.
MIGNON - 16.00 - 22.00 »Adolescenti per maschi superdotati«, porn. prepovedano mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 16.00, 17.30,
19.00,	22.10 »II Re Leone«, risanka, prod. VValt Disney.
ALCIONE - 16.30, 19.15, 21.45 »Forrest Gump«, r. Robert Zemeckis, i. Tom Hanks, Sally Field. Zadnje ponovitve.
LUMIERE - 17.00, 19.30, 22.00 »La regina MargoUc, r. Paul Cherau, i. Virna Lisi, Isabella Adjani.
M PRIREDITVE
GLASBENA MATICA TRST - abonmajska koncertna sezona 94/95 jutri, 20. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu VASILIJ MELJNIKOV, violina in ALJOŠA STARC , klavir. Spored: Snitke, Šostakovič.
OB OBLETNICI mednarodnega priznanja samostojne države Slovenije vabita S. K. K. in Mladinski odbor Slovenske prosvete na IV. SLOVENIJA PARTY. Kulturni program: člani SKK s pozdravnim govorom in recitalom odlomkov iz knjig Severni križ A. Rebule in O domovina T. Kuntnerja , slavnostni govornik T. Simčič, MePZ Mačkolje (vodi L Lešnik). Sledi družabnost in zakuska .Častni gost večera bo I. Oman, član 1. Predsedstva neodvisne Slovenije. Peterlinova dvorana, ul. Doni-zetti 3, Trst v sobota, 21. t. m., ob 19. uri.
SKD TABOR - OPČINE. V nedeljo, 22. t.m., ob 17. uri vabi na koncert Godbenega društva Prosek. Dirigent Aljoša Starc. Program vsebuje bogat izbor skladb iz sodobne domače in svetovne zakladnice. Toplo vabljeni! Izkupiček namenjen kritju stroškov za popravilo strehe.

TRADICIONALNA RAZPRODAJA OB KONCU SEZONE
TRST
Tel. 631283
Komercijalni center »II Giulia«
Ul. Giulia 7513 - Tel 350788
Od 10. januarja do 18. februarja
POPUSTI
PRI MODERNIH PREPROGAH PREGRINJALIH - RJUHAH SINTETIČNIH PRESITIH ODEJAH
Posebne cene
tudi na vseh drugih artiklih GORICA ■ UL. MORELLI19/B ■ 23/B - TEL. (0481) 533432
OBVESTILO
BRALCEM
DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
V izrednih primerih sprejema prispevke tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje), s sledečim urnikom: 9.00-12.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka.
st“.
g_________________IZLETI
SPDT prireja v nedeljo, 22. t.m . izlet na Sabotin. Zbirališče izletnikov ob 8.30 na trgu Oberdan in ob 8.50 pri črpalki Agip na avtocesti pri Devinu.
SK BRDINA organizira v nedeljo, 29. t. m. avtobusni izlet v Sappado ob priliki trofeje dežel. Vpisovanje in informacije na sedežu kluba, Proseška ul. 131 na Opčinah vsak ponedeljek od 19. do 21. ure.
SK DEVIN organizira smučarski izlet v Podkloš-ter ali Kanzel (Avstrija). Avtobus sprejema izletnike od Bazovice do Stivana. Rezervacije in informacije Sosič 208551 ali Skerk 200236.
H ČESTITKE
Danes slavi rojstni dan MANUEL SULLI. Obilo zdravja ter polno lepih trenutkov in uspehov v življenju ti želimo vsi, ki te imamo radi.
H ŠOLSKE VESTI
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO OPČINE obvešča, da se vršijo vpisi v prve razrede osnovnih šol in vrtce za šolsko leto 1995/96 do 28. februarja. Vse informacije dobite v tajništvu na Opčinah ali po tel. St. 211119.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. JAKOBU obvešča, da se vršijo vpisi v prve razrede osnovnih šol in vrtce za šolsko leto 1995/96 do 28. februarja. Vse informacije dobite v tajništvu v Ul. Frausin ali po tel. št. 773411.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V DOLINI seznanja, da po novih ministrskih navodilih zapade rok z vpis v prve razrede osnovnih Sol in v otroške vrtce za šolsko leto 1995/96 28. februarja. Vse informacije v zvezi s predložitvijo potrebnih dokumentov, kot tudi z delovanjem posameznih šol oz. vrtcev nudi ravnateljski urad v Dolini, tel. št. 228282 ( v jutranjih urah).
DEVINSKO - NA-BREZINSKA OBČINA obvešča, da se je začelo predvpisovanje otrok v občinski otroški vrtec v Mavhinjah in Sempolaju za šolsko leto 1995/96. Obrazci za vpis so na razpolago v obeh sekcijah otroškega vrtca; prošnje za predvpis je treba predložiti občinskemu Uradu za Šolstvo in kulturo, soba št. 2 do 25. januarja 1995. Za informacije je na razpolago isti urad, tel. št. 6703111.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO pri sv. Ivanu, obvešča, da se vršijo vpisi v 1. razrede osnovnih šol in vrtca za šolsko leto 1995/96 do 28. februarja t.l.Vse informacije dobite v tajništvu v Ul. Caravaggio 4 ali po telefonu 567459.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO v Nabrežini obvešča, da se vršijo vpisi v prve razrede osnovnih šol in vrtce za šolsko leto 1995/96 do 28. februarja. Vse informacije dobite v tajništvu ali na tel. št. 200136.
73 OBVESTILA
KONZORCIJ VIN DOC
“Kras" obvešča člane in prijatelje, da je jutri, 20. t. m., ob 19.30 v prostorih Kraškega muzeja v Repnu srečanje z vinogradnikom Stankom Radikonom iz Oslavja.
TEČAJ o zdravilnih zeliščih. V četrtek, 26. t. m., ob 15. uri osem predavanj
PUBLIEST
Tel. (040) 7796611 - Fax 768697
oglasi - obvestila:
8.30-12.30
osmrtnice - sožalja:
8.30-12.30
13.30 - 17.00 (razen sobote)
v Centru za mentalno zdravljenje pri Domju, Ul. Morpurgo 9, tel. št. 281274 oz . 281402. Predava Chri-stel Garassich.
BRANI svoje zdravje, alkohol ni nerešljiv problem. V ta namen organizira AGAT (associazione club alcolisti in trattamen-to - Združenje klubov zdravljenih alkoholikov) srečanja zate in za tvojo družino. Tu boš dobil prijatelje, s katerimi boš spoznal “nov stil življenja. Čakamo te na našem sedežu v Trstu, Ul. Foschiatti 1 od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure in od 16. do 18.30, tel. št. 370690. Odloči se za obisk!
ŠD POLET vabi člane in prijatelje na OBČNI ZBOR, ki bo v ponedeljek, 30. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah.
KMEČKA ZVEZA prireja tečaj za pravilno uporabo fitofarmacevtskih sredstev (pesticidov) z namenom da usposobi tečajnike za dosego dovoljenja (patentina) za nakupovanje teh sredstev.
STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE -krožek Kras, vabi člane in simpatizerje na praznika včlanjevanja, ki bosta danes, 19. t.m., ob 20. uri v gostilni Guštin - Zgonik in v ponedeljek, 23.t.m., ob 18. uri v gostilni Klop - Nabrežina.
MALI OGLASI
VRŠIJO se vpisovanja v poklicne tečaje za estetiko, frizerstvo, draguljarstvo in optiko. Tel.od 9. do 12. ure vsak dan na tel. št. 364989.
MLADA gospa usposobljena kuharica išče poldnevno zaposlitev v gostinstvu ali pri družini. Tel. št. 816675 od 12. do 15. ure.
IŠČEMO prostor za urade od 50 do 100 kv. m v najem v pritličju ali prvem nadstropju na Opčinah. Tel. ob uri kosila na št. 996354
ODRASEL siamski maček, Sissi po imenu, se je izgubil v Pevmi. Kdor ima informacije naj kliče na tel. št. (0481) 30940.
KOVINSKO podjetje v obrtni coni Dolina išče izkušenega delavca. Ponudbe po tel. št. 228563 -delovni urnik.
TRGOVINA z avto deli v Gorici išče izkušenega prodajalca/ko z obvladanjem slovenščine in hrvaščine. Tel. št. (0481) 536991 ali 0481/536995.
PRODAM W Polo GT 1300 coupe, letnik 1991, temno modre metalizirane barve s pomično streho in meglenkami Hella, prevoženih 68.000 km v odličnem stanju. Cena po dogovoru. Tel. št. (040) 912093 ob uri kosila.
PRODAM auto alfa 164 v odličnem stanju, letnik 1989 s klimatsko napravo, lita platišča, metalno zelene barve, po zelo ugodni ceni. Tel. št. (0481) 81113 ali (0481) 419952.
UGODNO prodam splošno enciklopedijo De Agostini (21 knjig). Tel. St. (0481) 882302 v večernih urah.
PRODAM teniske loparje Prestige 600 head. Tel. št. 327240.
TROSOBNO, sončno, komfortno, opremljeno stanovanje oddam. Izključno pisne ponudbe poslati na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod šifro “Tr-
UNIVERZITETNA študentka nudi lekcije iz angleščine. Tel. št. 229234.
URADNICA z večletno prakso v importu/exportu in menjalnici išče primerno zaposlitev. Tel. št. 229234.
SLAŠČIČARNA Saint Honore na Opčinah išče marljivega/vo vajenca/ko in sposobno prodajalko. Tel. št. 213055.
OSAMLJEN upokojenec, vdovec želi spoznati skromno domačo in pošteno 68/77- letno žensko, vdovo, upokojenko, Slovenko za trajno prijateljstvo, ljubezen in spoštovanje ter skupno življenje na svojem domu. Posedujem hišo z vrtom ter osebni avto. Pismene ponudbe poslati na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod geslo “Osamljen".
OSMICO sta odprla Mirko in Danila Zobec v Zabrežcu št. 4.
MARIO PAHOR je v Jamljah (Župančičeva ul. 8) odprl osmico. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek.
V RUPI odpre osmico Salomon Tomšič. Odprta je vsak dan od 9. do 23. ure. Toči belo in črno vino.
PRISPEVKI
Justina Daneu daruje
100.000	lir za obnovo Stadiona 1. maj.
V	spomin na Marijo Hrvatič darujeta Valerija in Boris Mihalič 100.000 za Sklad Stadion 1. maj.
V	spomin na drage pokojne z Opčin daruje Lojzka Sosič 50.000 lir za popravilo strehe Prosvetnega doma na Opčinah.
Za popravilo strehe Prosvetnega doma na Opčinah darujejo: Pepi Starc (Cilen)
50.000	lir, P.T. 500.000 lir, prijatelji društvenega bara
121.000	lir.
V	spomin na Marijo Suc daruje družina Igor Šuligoj
50.000	lir za UNICEF. Namesto cvetja na grob
Branka Babiča daruje Korado Švab 50.000 lir za SD Breg.
Za Skupnost Družina Opčine daruje družina Kocjančič 25.000 lir, družina Petaros 50.000 lir in družina Hrovatin 40.000 lir.
t
Prerano nas je zapustil naš dragi
Silvano Zuliani
Pogreb bo jutri, 20. t. m., ob 9.20 iz mrtvašnice Ul. Costalunga v cerkev pri Sv. Ani.
Žalostno vest sporocjo Zena Sonja, mama, bratje in sestra z družinami, nona, tast, svakinji ter ostalo sorodstvo
Trst, 19. januarja 1995
(Pogrebno podjetje Zimolo)
	VOZNI RED VLAKOV				
		Železniška postaja v TRSTU			
		Proga TRST-BENETKE			
		ODHODI			PRIHODI
URA	VRSTA	SMER	URA	VRSTA	SMER
4.12	(R)	Tržič (4.35), Mestre (6.20), Benetke (6.32).	0.47	(IR)	Benetke (22.40), Mestre (22.51), Tržič (0.23)
5.36	(D)	Tržič (5.59), Mestre (7.36), Benetke (7.47).	2.32	(D)	Benetke (0.14), Mestre (0.25), Tržič (2.08).
6.10	(IC)	TERGESTE - Tržič (6.34), Portogruaro (7.19), Mestre	6.34	(R)	Portogmaro (5.05), Tržič (6.08). Op.: ukinjen ob praznikih.
		(8.02), Padova (8.36), Vcenza (8.57), Verona (9.31), Milano (10.55), Torino (12.55).	7.10	(D)	Portogmaro (5.56), Tržič (6.47).
6.16	(R)	Tržič (6.42), Portogruaro (7.41). Op.: ukinjen ob praznikih.	7.45	(D)	Portogmaro (6.30), Tržič (7.17), Sesljan (7.24), Nabrežina (7.30). Op.: ukinjen ob praznikih.
6.48	(IC)	MIRAMARE - Tržič (7.12), Mestre (8.40), Padova (9.14), Bologna (10.35), Firenze (11.44), Rim Termini (13.45).	8.01	(E)	Rim Termini (22.15), Firence (1.38), Bologna (3.55), Mestre (5.50), Tržič (7.37).
7.12	(E)	VENEZIA EXPRESS - Tržič (7.35), Mestre (9.07), Benetke (9.18).	8.55	(E)	SIMPLON EXPRESS - Ženeva (22.52), Milan (3.42), Verona (5.16), Padova (6.16), Mestre (6.40), Tržič (8.32).
7.35	(D)*	Tržič (7.58), Gorica (8.19), Videm (8.48), Pordenone (9.28), Treviso (10.19), Benetke (11.06). Op.: ukinjen ob praznikih iz Trsta do Vidma.	9.10	(E)*	Turin (22.50), Milan (0.40), Verona (3.31), Benetke (5.08), Treviso (6.15), Pordenon (7.05), Videm (7.46), Gorica (8.25), Tržič (8.46).
8.12	(IR)	Tržič (8.35), Mestre (10.07), Benetke (10.18).	9.31	(R)	Portogmaro (8.00), Tržič (9.03).
9.25	(R)	Tržič (9.53). Portogmaro (10.54). Op.: samo ob praznikih.	9.53	(D)*	Benetke (6.34), Treviso (7.06), Pordenon (8.01), Videm
10.12	(IR)	Tržič (10.35), Mestre (12.02), Benetke (12.18).			(8.40), Gorica (9.09), Tržič (9.30).
12.12	(IR)	Tržič (12.35), Mestre (14.07), Benetke (14.18).	10.07	(E)	Lecce (18.14), Bologna (4.37), Benetke (7.10), Mestre
13.12	(IR)	Tržič (13.35), Mestre (15.07), Benetke (15.18).			(8.12), Tržič (9.43).
13.47	(R)	Tržič (14.15), Portogmaro (15.17). Op.: ukinjen ob praznikih.	10.47	(IR)	Benetke (8.40), Mestre (8.51), Portogruaro (9.35), Tržič
14.12	(IR)	Tržič (14.35), Mestre (16.07), Benetke (16.18).			(10.23).
14.20	(IR)*	Tržič (14.43), Gorica (15.05), Videm (15.30), Pordenone (16.01), Treviso (16.39), Mestre (16.57), Benetke (17.08). Op.: ukinjen ob praznikih od Trsta do Vidma.	11.03	(R)*	Benetke (7.08), Treviso (7.42), Pordenone (8.54), Videm (9.34), Gorica (10.14), Tržič (10.36). Op.: ukinjen ob praznikih.
15.12	(IR)	Tržič (13.35), Mestre (17.07), Benetke (17.18).	11.47	(E)	Benetke (9.40), Mestre (9.51),, Tržič (11.23)
16.10	(IC)	SVEVO - Tržič (16.34), Portogruaro (17.19), Mestre (18.02), Padova (18.36), Milano (20.55), Genova (22.55).	14.09	(IC)	SVEVO - Sestri Levarte (6.15), Genova (7.13), Milan (8.50), Verona (10.27), Benetke (11.54), Mestre (12.21), Tržič (13.45). Benetke (11.10), Pordenone (12.24), Videm (13.05), Gorica
17.12	(E)	Tržič (17.35), Mestre (19.07), Benetke (19.18).	14.35	(D)*	
17.18 18.12	(R) (E)	Tržič (17.45), Portogruaro (18.45), Mestre (19.48), Benetke (19.59). Op.: se ne ustavi v Grijanu in Križu. Tržič (18.35), Portogmaro (19.23), Mestre (20.07), Benetke (20.18), Bologna (23.10), Lecce (9.34).	14.47 15.05	(IR) (R)	(13.48), Tržič (14.12). Op.: ukinjen ob praznikih. Benetke (12.40), Mestre (12.51), Tržič (14.23). Portogmaro (13.45), Tržič (14.41). Op.: ukinjen ob praznikih.
19.12	(IR)	Tržič (19.35), Mestre (21.07), Benetke (21.18).	15.47	(IR)	Benetke (13.40), Mestre (13.51), Portogmaro (14.35), Tržič
19.45	(R)	Tržič (20.14), Portorguaro (21.16). Op.: ukinjen na predpraz-	16.27		(15.22).
		nični dan.		(D)	Benetke (14.17), Mestre (14.28), Portogruaro (15.15), Tržič
20.28	(E)	SIMPLON EXPRESS - Tržič (20.52), Mestre (22.15), Pado-		(IR)	(16.03).
		va (23.04), Verona (0.02), Milan (1.34), Domodossola	17.47		Benetke (15.40), Mestre (15.51), Portogmaro (16.35), Tržič
		(3.05), Ženeva (6.49).			(17.23).
21.12	(IR)	Tržič (21.35), Mestre (23.07), Benetke (23.18).	18.57	(D)	Benetke (16.40), Mestre (16.51), Portogruaro (17.35), Tržič
21.18	(E)*	Tržič (21.41), Gorica (22.02), Videm (22.30), Benetke (0.21),			(18.23).
		Padova (1.10), Verona (2.14), Milan (4.05), Turin (6.37).	20.10	(R)	Benetke (17.34), Mestre (17.46), Portogruaro (18.45), Tržič
22.10	(E)	Tržič (22.33), Portogmaro (23.21), Mestre (0.04), Bologna		(IR)	(19.43).
		(3.00), Firenze (4.35), Rim Termini (8.25).	20.47		Benetke (18.40). Mestre (18.51), Tržič (20.23)
			20.54	(IR)*	Benetke (17.58), Treviso (18.28), Pordenon (19.07), Videm (19.38), Gorica (20.10), Tržič (20.31). Op.: ukinjen ob praznikih iz Vidma v Trst.
			21.45	(IC)	TERGESTE - Turin (15.08), Milano (17.05), Padova (19.22), Mestre (19.40),Tržič (21.21).
			22.47	(R)	Benetke (20.28), Mestre (20.39), Portogmaro (21.35), Tržič (22.23)). Op.: se ne ustavi v Sesljanu, Nabrežini, Grijanu in Miramam.
			23.12	(IC)	MIRAMARE - Rim Termini (16.15), Firence (18.17), Bologna (19.27), Padova (20.46), Mestre (21.04), Tržič (22.48).
			23.27	(E)	VENEZIA EXPRESS - Benetke (21.22), Mestre (21.34), Tržič (23.04).
' Proga Trst-Videm-Benetke					
		Proga TRST-VIDEM			
		ODHODI			PRIHODI
URA	VRSTA	SMER	URA	VRSTA	SMER
5.25	(R)	Tržič (5.48), Gorica (6.09), Videm (6.43). Op.: ukinjen ob	6.50	(R)	Videm (5.28), Gorica (5.59), Tržič (6.22). Op.: ukinjen ob
		praznikih.			praznikih.
6.29	(D)	Tržič (6.52), Gorica (7.18), Videm (7.43). Op.: ukinjen ob	7.28	(R)	Videm (6.10), Gorica (6.33), Tržič (7.00). Op.: ukinjen ob
		praznikih.			praznikih.
6.54	(R)	Tržič (7.20), Gorica (7.45), Videm (8.10). Op.: se ne ustavi v	7.54	(R)	Videm (6.25), Gorica (7.01), Tržič (7.25). Op.: samo ob
		Miramaru, Grijanu, Križu.			praznikih)
7.52	(D)	Tržič (8.15), Gorica (8.36), Videm (9.01). Op.: vozi samo ob	7.54	(D)	Sacile (5.46), Pordenone (6.00), Videm (6.41), Gorica
		praznikih.			(7.11), Tržič (7.31). Op.: ukinjen ob praznikih.
8.42	(R)	Tržič (9.09), Gorica (9.34), Videm (10.10). Op.: ukinjen ob	8.41	(R)	Videm (7.08), Gorica (7.46), Tržič (8.11). Op.: ukinjen ob
		praznikih.			praznikih.
9.35	(R)	Tržič (10.00), Gorica (10.25), Videm (11.01). Op.: vozi samo	8.47	(D)	Videm (7.43), Palmanova (7.59), Cervignano (8.11), Tržič
		ob praznikih; ne ustavi v Mi ramam, Grijanu, Križu, Nabreži-			(8.24). Op.: ukinjen ob praznikih.
		ni.	12.30	(R)	Videm (11.02), Gorica (11.38), Tržič (12.02). Op.: samo ob
10.46	(R)	Nabrežina (11.00), Sesljan (11.04), Tržič (11.13), Gorica			praznikih.
		(11.37), Videm (12.09). Op.: ne ustavi v Miramam, Grijanu	13.56	(R)	Videm (12.37), Gorica (13.08), Tržič (13.29).
12.24	(D)	Tržič (12.47), Gorica (13.08), Videm (13.36), Pordenone (14.18).	14.57	(R)	Videm (13.30), Gorica (14.06), Tržič (14.30). Op.: ukinjen ob praznikih.
13.20	(R)	Tržič (13.47), Gorica (14.12), Videm (14.48). Op.: ukinjen ob praznikih.	15.39	(D)	Videm (14.30), Gorica (14.55), Tržič (15.16). Op.: ukinjen ob praznikih.
14.40	(R)	Tržič (15.08), Gorica (15.31), Videm (16.06). Op.: ne ustavi v Grijanu in Križu. Tržič (16.39), Gorica (17.00), Videm (17.25).	15.39	(R)	Videm (14.10), Gorica (14.46), Tržič (15.11). Op.: samo ob praznikih.
16.16	(D)		16.43	(D)	Pordenon (14.50), Videm (15.30), Gorica (15.59), Tržič (16.20). Op.: ukinjen ob praznikih.
17.04	(R)	Tržič (17.27), Gorica (17.48), Videm (18.23). Op.: ukinjen ob praznikih.	18.00	(R)	Videm (16.32), Gorica (17.08), Tržič (17.32). Op.: samo ob praznikih.
17.28	(R)	Tržič (17.52), Gorica (18.17), Videm (18.55). Op.: ne ustavi v Grijanu, Križu, Nabrežini, Sesljanu.	18.21	(R)	Videm (17.01), Gorica (17.32), Tržič (17.54). Op.: ukinjen ob praznikih.
17.45	(D)	Tržič (18.08), Palmanova (18.32), Videm (18.49). Op.: ukinjen ob praznikih.	19.07	(R)	Videm (17.40), Gorica (18.16), Tržič (18.40).
18.05	(D)	Sesljan (18.21), Tržič (18.30), Gorica (18.52), Videm	19.29	(D)	Videm (18.18), Gorica (18.44), Tržič (19.05). Op.: ukinjen
18.30	(R)	(19.10). Op.: ukinjen ob praznikih. Tržič (18.57), Gorica (19.20), Videm (19.54). Op.: ne ustavi v Grijanu, Križu.	19.58 20.39	(D) (R)	Camia (18.01), Videm (18.30), Gorica (19.14), Tržič (19.35). Videm (19.13), Gorica (19.48), Tržič (20.11). Op.: ukinjen ob
19.25	(D)	Tržič (19.48), Gorica (20.09), Videm (20.34).			praznikih.
20.00	(R)	Tržič (20.25), Gorica (20.48), Videm (21.15). Op.: ukinjen ob praznikih.	21.28	(R)	Videm (20.00), Gorica (20.36), Tržič (21.00). Op.: samo ob praznikih.
			21.56	(D)	Videm (20.47), Gorica (21.12), Tržič (21.33).
		Proga TRST-OPCINE			
		ODHODI			PRIHODI
URA	VRSTA	SMER	URA	VRSTA	SMER
9.16	(E)	SIMPLON EXPRESS - Opčine (9.45), Sežana (10.14), Lju-	6.28	(E)	VENEZIA EXPRESS - Budimpešta (17.30), Zagreb (0.20),
		bljana (12.15), Zagreb (14.50).			Ljubljana (3.20), Sežana (5.31), Opčine (5.40).
12.04	(E)	DRAVA - Opčine (12.38), Ljubljana (15.00), Čakovec (18.05), Budimpešta (22.58).	10.57	(IC)	KRAS - Zagreb (5.40), Ljubljana (8.10), Sežana (10.05),
17.58	(IC)	KRAS - Opčine (18.25), Sežana (18.49), Ljubljana (20.43),	16.50	(E)	DRAVA - Budimpešta (6.00), Čakovec (10.44), Ljubljana
		Zagreb (22.55).			(13.55), Opčine (15.55).
23.43	(E)	VENEZIA EXPRESS - Opčine (0.11), Sežana (0.40), Lju-	19.49	(E)	SIMPLON EXPRESS - Zagreb (14.10), Ljubljana (16.45),
		bljana (2.40), Zagreb (5.00), Budimpešta (12.30).			Sežana (18.45), Opčine (18.54).
IC - lntercity E - ekspresni vlak IR - Meddeželni vlak			D - Brzovlak		R Deželni vlak
8
Četrtek, 19. januarja 1995
GORICA
PO PODATKIH URADA ZA STATISTIKO
Vse manj nas je v Gorici Ob koncu lanskega leta samo še 38.056 občanov
Tudi lani dvakrat več smrti kakor rojstev
Konec lanskega leta je v občini Gorica živelo 38.056 prebivalcev. V enem letu se je število prebivalcev znižalo za 165. Tako po podatkih občinskega urada za statistiko. Rodilo se je 218 otrok, umrlo pa je 541 občanov. Razmerje med številom rojstev in številom smrti je bilo tudi lani sila neugodno. Precej izrazito je bilo priseljevanje, oziroma odseljevanje. Med stalne prebivalce so vpisali 849 oseb, odselilo pa se je 691 oseb.
NajveC otrok se je rodilo v marcu (25), novembru (24), juniju (22) in juliju (21). Najmanj rojstev pa so zabeležili v januarju (10) in februarju (12). Od 218 otrok je 107 dečkov in 111 deklic. Zenske torej rahlo vodijo. Zenske vodijo, tokrat krepko, tudi kar zadeva
celotno število prebivalstva, saj predstavljajo kar 53, 12 odstotkov celotnega prebivalstva. Od 38.056 prebivalcev ob koncu lanskega leta je bilo žensk 20.215, moških pa komaj 17.841.
Moški vodijo kar zadeva priseljevanje, saj so med občane s stalnim bivališčem vpisali 465 moških in samo 384 žensk. Podobno razmerje velja za podatke o številu odseljenih občanov: presedlo se je 391 moških in 300 žensk.
V letu dni je umrlo 541 občanov, 293 žensk in 248 moških. Najvišjo stopnjo umrljivosti so zabeležili v zimskih mesecih: februarja (54), decembra (54), januarja (48). Najmanj smrtnih primerov je bilo septembra (27) in oktobra (32).
Upadanje števila prebi-
valcev se tako nadaljuje, Čeprav s počasnejšim ritmom. Vsekakor:	v
prihodnjih mesecih bomo predvidoma zdrknili pod 38.000. SoCasno z upadanjem števila prebivalcev pa se viša tudi poprečna starost prebivalstva z vsemi problemi, ki jih ta pojav odpira in katerih razreševanje postaja iz leta v leto bolj težko. Nas je zajel proces dejanskega propadanja, oziroma odmiranja, oziroma smo dosegli stanje takoi-menovane razvite družbe, kjer naj bi bilo merilo ne toliko številčnost, ampak kakovost življenja? Mnenja so glede tega sicer zelo deljena, saj so stvari že same na sebi dovolj zapletene, saj si je po drugi strani gospodarski in kulturni razvoj težko zamisliti brez mlajših generacij.
OBČINA GORICA
GIBANJE PREBIVALSTVA V LETU 1994
38250
38200
38150
38100
38050
38000
37500
jan feb marc apr maj jun jul avg sep okt nov dec

PRISPEVKI
Namesto cvetja na grob Kristine Gravner-Primožic darujeta Otilija in Rudi Budal 50 tisoC lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Standreža.
3 ŠOLSKE VESTI
DIDAKTIČNI RAVNATELJSTVI ZA GORIŠKO IN DOBERDOBSKO OBMOČJE obveščata, da je od 10. do 28. februarja treba poskrbeti za dokončen vpis otrok v vrteče in prve razrede osnovnih šol.
n RAZSTAVE
V	GALERIJI KATOLIŠKE KNJIGARNE na
Travniku bo jutri ob 18. uri odprtje razstave fotografa Paula D. Redferna. Govorili bodo Fabio Smo-tlak, Luciano Berini in Sergij Cesar.
V	KULTURNEM DOMU V GORICI je do 27. januarja odprta razstava slik Helmuta Jeraka. Ogled : vsak delavnik od 9. do 12. ure in med prireditvami v domu.
^3 OBVESTILA
SLOVENSKO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE v
Gorici sprejema prijave za tečaj SDZPI za natakarje še do petka, 20. januarja (tel. 537386).
• KD SOVODNJE prireja plesni teCaj za začetnike in nadaljevalni oziroma izpopolnjevalni tečaj. Prvo srečanje bo danes, 19. t.m., ob 20. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah kjer bodo tudi sprejemali prijave.
OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVODNJAH posluje vsak ponedeljek, sredo in petek od 15. do 18. ure, v petek tudi od 10. do 12. ure.
OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU posluje s sledečim umikom: vsak dan od ponedeljka do Četrtka od 15. do 17. ure in v petek od 10. do 12. me.
OBČINSKA KNJIŽNICA V ROMKAH je odprta od ponedeljka do petka od 15.30 do 18.30 in ob sredah tudi od 9.30 do 11.30. Knjižničarka slovenske sekcije je na razpolago v ponedeljek in sredo popoldne in v petek zjutraj.
_____________KINO
GORICA
VITTORIA 20.45 Gorica kinema »Vi ve Parnom«.
CORSO 17.30-19.45-22.00»Intervista col vam-piro«. Tom Cruise. Prepovedan mladini pod 14-letom.
; * lekarne
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
AL MORO (Alesani)’ Carduccijeva ulica tel-530268.
DEŽURNA LEKARNA 1
V	TRŽIČU
ALLA SALUTE (Fa-bris), Ul. Cosulich H?1 tel. 711315.
pogreb!
Danes, ob 9.30, Elena Greatti, iz bolnišnice Janeza od Boga na glavno pokopališče, ob 11. ur*’ Aldo Dentesano, iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče, ob 12.30-Lorenza Franco por. Priučiš, iz splošne bolnišnice v stolnico in na glavno pokopališče.
J3REZ USPEHA ŽE ENO GLASOVANJE O STATUTU
GORICA - NOVA GORICA
NOVICE
Poučna razprava o glavnem tajniku
Predlog za poglobitev razprave o Statutu ni bil sprejet - Dvomi o številu odbornikov
Na bakladi bo pet tisoč udeležencev
Goriški pokrajinski svet ie v torek zveCer dobri dve Uri razpravljal o dveh vPrašanjih: na dnevnem redu je bila spet razprava -pravzaprav glasovanje - o sPremembah statuta, v drugem delu pa razprava 0 vlogi občinskih oziroma Pokrajinskih tajnikov. Razprava se je razvila ob predlogu resolucije, ki ga I6 9. t.m. predstavila svetovalska skupina Severne Rige. Glede sprememb Statuta naj kar takoj v Začetku navedemo, da bo Potrebna za odobritev še ena seja (napovedana je oila sicer za sinoči), ker hrdi v torek ni bilo potreb-Ue dvotretjinske večine, da pa bodo vprašanje, po Vsej verjetnosti, zaradi domnevnih nerodnosti v Postopku, morali spet Vzeti v pretres. Slišati je odo namreč napovedi o seriji prizivov glede postopka samega.
Med sicer dokaj okmje-Uo razpravo - daljši poseg je imel le predstavnik zelenih Fiorelli - smo slišali nekaj kritičnih pripomb Predvsem na račun slabo Pripravljene seje, površnosti in nekajkrat spre-nienjenih stališč pokrajinske uprave. Glavni očitek ie bil glede pomanjkanja gradiva, ki bi svetovalcem Pomagalo razumeti, zakaj Se je pokrajinska uprava sprva ogrevala za znižanje stevila odbomiških mest s Sest na štiri in zakaj je potem pustila vse po starem. Nekaj dvomov je bilo tudi 8|ede vloge podpredsednika Pokrajine.
Fiorelli je v daljšem po-Segu skušal pojasniti po-tnen zapletenega po-stopka (trikratno glasovanje) in zmotno in površno prepričanje, da po pr-
vem glasovanju ni mogoča in celo potrebna dodatna razprava. In nekaj takega se je v bistvu zgodilo na torkovi seji, ko je predsednica Marcolinije-va predlog spremembe statuta takoj postavila na glasovanje. Predlog predstavnika zelenih, naj bi si vzeli nekaj časa za preučitev gradiva, ki bi ga predstavila Pokrajina in šele nato spet glasovali, na torkovi seji ni bil sprejet.
Po svoje zanimiva (in obenem poučna) zaradi dojemanja stopnje politične kulture, ki vlada na Pokrajini pa je bila razprava o resoluciji glede pokrajinskega tajnika.
Predlog sta poleg predstavnikov Severne Lige podprla tudi Buttignon (SKP) in Pironi (DSL). Po odhodu prejšnjega glavne-
ga tajnika na novo službeno mest v Trst, opravlja
nalogo glavnega tajnika na pokrajini občinski tajnik iz Gradeža. Ob kopici obveznosti in stalno spreminjajoči se zakonodaji, ustvarja tako stanje precejšnje težave. Pokrajina nujno potrebuje glavnega tajnika s polnim delovnim časom, je smisel resolucije, za katero je glasovalo sedemnajst svetovalcev, ob nasprotnem glasu predstavnika zelenih, svetovalci PPI pa so že prej zapustili sejo. Fiorelli je resolucijo označil kot "nepredstavljivo”, saj bi morala Predsednica že pred meseci sama ugotoviti stanje in narediti potrebne korake v okviru redne dejavnosti.
Njegove besede pa so bile bob ob steno.
Po napovedih se bo nedeljske baklade po go-riskih in novogoriških ulicah udeležilo vsaj pet tisoč oseb. V Novi Gorici so prejšnji teden, ko so pobudo predstavili na javnem srečanju, napovedali udeležbo kakih 2.600 oseb. Približno tolikšna naj bi bila udeležba tudi z italijanske strani.
Udeležence bodo pospremile na pot kar štiri godbe na pihala. Ob 16. uri bo izpred spominskega parka odšla proti Travniku godba iz kraja Como di Ro-sazzo. S trga De Amicis, kjer je sedež kluba Amici del taieto, ki je med glavnimi pobudniki in soorganizatorji solidarnostnega pohoda, bodo na Travnik šli godbeniki iz Cervinja-na, iz središča mesta pa kr-minska godba. Na Trav-
niku pa bo igrala godba alpinske brigade lulia. Start bo ob 17. uri. V Novo Gorico bodo pohodniki šli preko mejnega prehoda na Skabrijelovi, kjer jih bo pričakal Goriški pihalni orkester. Po krajšem sprejemu pred skupščino, se bodo udeleženci napotili na Kostanjevico, kjer jih bodo pričakali z zvenenjem. Povratek je predviden preko mejnega prehoda Rafut - Pristava. Vpisnino - dva tisoč lir po osebi - bodo pobudniki namenili v sklad ”Via di Na-tale”, ki v Avianu gradi drugi objekt za paciente onkološkega instituta in njihove sorodnike. Kdor želi sodelovati na nedeljski pobudi, naj se v nedeljo, od 10. ure dalje javi na Travniku, kjer bodo sprejemali prijave.
KRONIKA / SCARANO IN DEL BEN MORATA PRED SODNIKE
Zaradi zahodne obvoznice
Nekdanji goriški Zupan Antonio Scarano in podžupan Mario Del Ben bosta morala pred sodnike, vendar šele čez leto dni: 16. februarja 1996. Tako je namreč odločil sodnik Sergio Gorjan na predhodni obravnavi. Scarano in Del Ben sta obtožena zlorabe položaja in prekoračitve pooblastil, Scarano pa se bo moral zagovarjati tudi zaradi navajanja neresničnih podatkov v javnem aktu.
Sodna postopka sta v zvezi s takoimenovanimi "velikimi javnimi deli” na Goriškem, glede katerih se še danes prepletajo pole-
mike in ki so, pred štirimi leti pripeljale do odstopa Antonia Scarana in kasneje še do predčasnega razpusta občinskega sve-
ta.Tako bosta Del Ben in Scarano na sodišču pojasnjevala ozadje nikoli odposlanega pisma na Deželo, glede podaljšanja roka
za predložitev protipred-logov o gradnji zahodne obvoznice. Pismo je bilo menda pripravljeno, vendar naslovniku ni bilo odposlano. Drugi dogodek, o katerem je bilo v javnosti sicer že veliko povedanega, se nanaša na pisma, ki jih je nekdanji župan poslal poveljstvu finančne straže glede gradnje šole -vojašnice. V pismih je župan med drugim navedel, da bi bila gradnja takega objekta v skladu z urbanističnimi predpisi, kar očitno ne drži. (Na slikah Antonio Scarano, levo, in Mario Del Ben, desno - foto Studio Reportage).
Spoznavanje glasbe in koncerti na osnovnih šolah
Kulturno in glasbeno društvo Rodolfo Lipizer je 9. t.m. obnovilo zanimivo vzgojno dejavnost na osnovnih šolah. Do konca marca bodo člani godalnega tria obiskali skoraj vse osnovne šole na Goriškem ter učence v živo seznanih s svetom klasične glasbe, z možnostmi študija posameznih instrumentov, z možnostmi kasnejše zaposlitve. 30. t.m. bodo člani godalnega tria obiskah slovensko osnovno šolo v ulici Brolo.
Predavanje o zdravljenju sladkorne bolezni
V konferenčni dvorani Palače hotela v Gorici bo jutri, ob 17. uri predavanje o novih ugotovitvah in uspehih na področju zdravljenja sladkorne bolezni. Govorih bodo prof. Luigi Cattin, dr. Mario Velussi in dr. Mario Geat. Predavanje prireja Center za raziskave in pomoč osebam, M bolehajo za sladkorno boleznijo.
Priznanja CONI zaslužnim športnikom in društvom
Pokrajinski olimpijski odbor prireja v ponedeljek, 23. t.m. ob 18.45 slovesnost ob izročitvi priznanj in nagrad posameznikom in društvom za zasluge na področju športne dejavnosti. Slovesnost bo v prostorih Unione Ginnastica Goriziana. Na Goriškem je odbor CONI, prav pred kratkem, začel izvajati posebno anketo o utripu športne dejavnosti. Podobno anketo izvajajo le še na območju Reggio Emilije in Sirakuz.
Uničiti koruzna stebla
Goriško županstvo je 9. t.m. izdalo ukaz o obveznem uničenju koruznih stebel, da se prepreči razmnoževanje in širjenje koruznega zavijača in drugih škodljivcev. Kmetje morajo stebla odstraniti z njiv in uničiti do 16. aprila.
Odobravali bodo pravilnik skupine za civilno zaščito
V ponedeljek 23. t.m. ob 20.30 je napovedana seja rajonskega sveta za mestno središče. Svetovalci se bodo morali izreči glede pravilnikov delovanja prostovoljske skupine za civilno zaščito in prostovoljske protipožarne skupine. Prav tako bodo na seji obravnavali novi poslovnik dela rajonskih svetov.
Priprave na pustne prireditve v goriški občini
Občinski odbornik za kulturo Antonio Devetag se je te dni srečal s predstavniki mladinskih društev ib združenj, ki skrbijo za pustne prireditve. Namen srečanja je bil poiskati možnosti popestritve programa raznih prireditev. Ze nekaj let je opaziti, da upada zanimanje za tradicionalni pustni sprevod in je iskanje novih oblik in načinov takorekoč nujno. Pustovanje naj bi letos popestrih z nastopi klovnov, lutkarjev, ljudskih pevcev. Skratka, dogajanje, ki je sicer navadno v zaprtih prostorih, naj bi preselili na ulice in s tem popestrili življenje v najbolj norem tednu.
BlC / PREDAVANJA O TRŽENJU
Prilagajanje novim pogojem
Specifična vprašanja posredniška vloge gospodarstva ob meji
. Na pobudo BIG ( ^ness Innovation C ter) so v petek, 13. 1
Priredili študij:
Ječanje namenjeno spodarskim ope 6rjem ob meji. Dr1 srečanje bo na spon N hi, v petek, ob 17 Predaval pa bo pi vladimir Nanut.
Na prvem srečanji Sovoril dr. Franz Dit i • glavni ravna stanove Experplar vetnik ustanove Podbujanje podjetr d ln inovacij ADT. Tlzal je izkušnje gos grških krogov ^družitvi Nemčije. I govorec na petko\ srečanju je bil dr. N: ‘aMinservini, preds 1 družbe Interna at Marketing Com ki je prikazal i
tovitve raziskave o trženju, ki jo je naročila Trgovinska zbornica v Milanu.
Drugi niz predavanj v okviru načrta strokovnega izpopolnjevanja bo konec februarja (25. in 28. februarja) in sicer na temo Obvladovanje tržišč in posredniške storitve.
Prihodnje srečanje bo, kakor uvodoma navedeno, jutri, v prostorih družbe SDAG. Govoril bo dr. Vladimir Nanut, v ospredju pa bodo izkušnje s področja organizacije trženja (prevoz, skladiščenje, distribucija) dveh znanih in mednarodno uveljavljenih italijanskih podjetij, Be-netton in Zanussi.
DOBERDOB
Priprave na bližnje upravne volitve
Zdaj ko se je kriza na državni ravni za silo umirila in je mogoče upati na daljše premirje, se pozornost spet usmerja na krajevno problematiko. Spomladi bodo namreč upravne volitve. Tudi na Goriškem bodo izbirali župane in nove občinske svete v večini od petindvajsetih občin. O tem kako se na najbolj primeren način soočiti z novostmi in kako zagotoviti uspešno občinsko upravo so pred kratkim razpravljali na seji odbora sekcije DSL "Jože Srebrnič” v Doberdobu. Dosedanjo izkušnjo Občinske enotnosti so ocenili kot pozitivno, tudi spričo sprememb na levici, kar pa še ne pomeni zapiranja do drugih demokratičnih sil.
AVTOCESTA / NA OSNOVI VESTI, KI JIH PRINAŠA POROČEVALEC
Odbornik Oblach opozarja na zaplete glede avtoceste
Potreben je takojšen in odločen korak italijanske strani
Pokrajinski odbornik Cesare Oblach odpira novo poglavje v nikoli dokončani zgodbi o avtocestni povezavi med državno mejo in Razdrtim. Opozarja namreč na nevarnost, da bo Gorica ponovno potegnila krajši konec, medtem ko bi (se) je okoristil Trst. S preprostimi besedami: odbornik Oblach opozarja na možnost, da avtoicestne povezave z Razdrtim ne bo. Kljub temu, da se o vprašanravlja že tri desetletja, še ni birečena dokončna besed zato utegne zgoditi, da bo Vipavsko dolino sekala le hitra štiripasovna cesta in ne avtocesta.
Odkod razlogi za zaskrbljenost? Pokrajinski odbornik se sklicuje na
decembrsko številko Poročevalca, ki prinaša obširno študijo o razvoju cestnega omrežja v Sloveniji. Na osnovi objavljenih podatkov, ugotavlja Oblach, so stvari dokončno razrešene samo za 11, 8 kilometrov dolg odsek med Vrtojbo in Selom (tu so tudi odprli gradbišče, op. ur.), medtem ko sta odseka Selo - Podnanos in Podnanos - Razdrto opredeljena še kot v fazi preučevanja z oznako RV01 in RV02.
Prav to pušča odprte različne možnosti, ugotavlja Oblach in tudi možnost, da se gradnja ne bo nadaljevala, oziroma dokončala. Dodatno navaja Oblach še en razlog: odsek Vrtojba - Selo je označen kot
A3, kar s tehničnega vidika pomeni štiripasovno cesto z voznim pasom širokim 3, 5 metrov in ne avtoceste. Taka opredelitev načrtovane (oz. ceste, ki je že v gradnji) naj bi odgovarjala deklasifikaciji Nove Gorice. Ker se mesto ne smatra za pomembno regionalno središče, tudi avtocestna povezava (kar zadeva razvoj prometne infrastrukture namreč) ne pride v poštev.
Kaj torej narediti? Oblach predlaga naj italijanska stran zelo hitro in odločno nastopi in od Slovenije zahteva, da se po Vipavski dolini zgradi avtocesta, tako kakor je bilo pravzaprav predvideno že skoraj pred pol stoletja
(leta 1950) v Mednarodni ženevski deklaraciji in kasneje (1958) v Mednarodni zvezi za promet in ceste. Gradnja avtoceste po Vipavski dolini je utemeljena s številnimi razlogi. Cesta je krajša od Tržaške, oziroma Sežanske variante, vremenske razmere v zimskem času so ugodnejše itd. Navsezadnje pa je avtocesta nujno potrebna za ovrednotenje obmejnih infrastruktur, tako na italijanski, kakor na slovenski strani, na kar že leta in leta opozarjajo.
Oblach namiguje na možnost, da bi ob dajanju prednosti tržaški varianti utegnili biti v ozadju tudi drugi interesi.
Preustroj zdravstva vFJK: debata je še v teku
TRST - V deželni skupSCini se še ni končalo maratonsko zasedanje o zakonskem osnutku o preustroju deželnega zdravstva. Ce ne bo zapletov in novih zastojev bodo svetovalci morda danes glasovali o tem zelo pomembnem sklepu, ki ga vneto zagovarja politična koalicija Severne lige, Ljudske stranke, Forza Italia in republikanske stranke.
Včerajšnja seja se je zavlekla pozno v noč. Do zaključka redakcije so svetovalci odobrili le osem členov novega zakona na skupnih petnajst. Svetovalci so zvečer med drugim zavrnili poslednji popravek Stranke komunistične prenove, s katerim je svetovalec Roberto Antonaz predlagal uvrstitev tržaškega sanatoria Santorio, ki tvega zaprtje, v deželno bolnišniško mrežo.
Po izidu glasovanja je misovec Sergio Dressi predlagal prekinitev seje, skupščina pa se je z večino glasov izrekla za nadaljevanje soočenja. Zdravstvena reforma, Ce jo lahko tako imenujemo, predstavlja zelo pomemben preizkusni kamen za deželno vlado predsednice Alessandre Guer-re. Izid glasovanja je v tem trenutku še precej negotov.
TRST / HUMANITARNA POBUDA
Klic v sili za pomoč tristotim sarajevskim diabetičnim otrokom
Zadružni center za socialno dejavnost in Slovensko zdravniško društvo zbirata prispevke
TRST - Čeprav se vojne strasti v Sarajevu nekoliko umirjajo, tako da bo morda v bližnji prihodnosti le prenehalo tako brutalno nasilje zlasti nad civilnim pebivalstvom, pa bodo posledice skoraj triletne vojne vihre in krvoprelitja dokaj daljnosežne, saj je na marsikaterem področju nastala nepopravljiva škoda. Kot smo videli na televizijskih ekranih in brali v dnevnem časopisju, je zdravstveni sektor eden najbolj izpostavljenih in žal primanjkuje najosnovnejših zdravil, da bi lahko sanitarno osebje primerno zdravilo oziroma lajšalo trpljenje ne le tisočim ranjencem in invalidom, ampak tudi civilnemu prebivalstvu, ki boleha za to ali ono boleznijo. Mednarodna humanitarna pomoč sicer dostavlja tudi sanitetni material, ki pa še zdaleč ne zadostuje potrebam in marsikateri bolnik je zaradi pomanjkanja ustreznih farmakoloških preparatov pod silo razmer pepuščen sam sebi.
Tudi v zamejstvu so se doslej pozitvno odzvali z zbiranjem in dostavljanjem zdravil, za kar se je še posebej aktiviralo Slovensko zdravniško društvo iz Trsta. Zamejski zdravniki so že leta 1991 nabrali sredstva za pomoč primorskim bolnišnicam v Sloveniji, nato pa so podobne pošiljke dostavili še na Reko, v Zagreb, v Makarsko in v Mostar. Lani je zdravniško društvo sprožilo nabirko in odstopilo polovico članarin za nudenje pomoči zdravstvenemu osebju iz Sarajeva: v prostorih barkovljan-ske Sirene so pripravili 250 paketov z osnovnim potrošnim materialom (hrano, obleko in zdravili), ki so jih preko »adre« (konovoja humanitarne organizacije adventisticne cerkve) junija lani dostavili v glavno mesto BiH. Slovensko zdravniško društvo ob koordinaciji dr. Mirana Dolharja redno zbira zdravila in drugi sanitarni material, ki ga pošiljajo v sarajevski zbirni center humanitarne pomoči pri mi-
nistrstvu za zdravstvo BiH, katerega koordinator je stari znanec dr. Ibrahim Begeta. Iz tega centra razmeščajo zdravila po vseh mestnih zdravstvenih strukturah.
V teh dneh pa so iz Sarajeva poslali preko faksa na Zadružni center za socialno dejavnost v Trstu prensunljiv poziv za pomoč diabetičnim otrokom. V sarajevski Kliniki za otroške bolezni nimajo najosnovnejših zdravil za zdravljenje kakih 300 diabetičnih otrok. Zadružni center se je nemudoma obrnil na koordinatorja Slovenskega zdravniškega društva dr. Mirana Dolharja, ki ocenjuje, da je položaj izredno resen, kot je tudi osebno preveril po telefonu. »Otrokom morajo nujno dati zdravila za zmanjšanje glukoze v krvi, sicer lahko nastanejo pri mladostniku akutna stanja in hude okvare na oCeh, na ledvicah in na ožilju. Količina zdravil mora biti večja od običajnih doz, ker si otroci zaradi pomanjkanja hrane ne morejo privoščiti predpisane diete in zato morajo zaužiti več zdravil.«
Da bi se kar najhitreje učinkovito odzvali na ta klic v sili, so se predstavniki Zadružnega centa za socialno dejavnost in Slovenskega zdravniškega društva dogovorili, da bodo takoj začeli zbirati denarna sredstva za nakup zdravil (zlasti insulina) za sarajevske diabetične otroke. Zato pozivajo ustanove, podjetja in tenkočutne posameznike, da se odzovejo na to pobudo in oddajo prispevek na sedežu krožka KRUT v ulici Cicerone št. 8 v Trstu vsak delovni dan (razen sobote) od 9. do 12. in 14. do 17. ure. Z zbranimi sredstvi bodo nabavili potrebna zdravila in jih najkasneje do polovice februarja poslali preko »plave poti« ah preko podzemskega predora s pošiljko, ki jo bodo zamejski zdravniki peljali do Splita s kombijem TPK Sirena. Usoda sarajevskih diabetičnih otrok je odvisna tudi od naše občutljivosti in Čuta solidarnosti! (B)
PISMO UREDNIŠTVU
Poziv Sindikata slovenske šole
Boj prof. Sama Pahorja na sodiščih za pravico pripadnikov slovenske manjšine v Italiji do rabe slovenskega jezika v odnosu z oblastmi in z javno upravo nasploh, se je izkazal kot eden najbolj uspešnih načinov za uveljavljanje slovenskega jezika v javnosti, ker je iz individualnega protesta prerasel ”v spreminjanje obstoječih razmer” (Jadranski koledar 1995, str. 51).
Dokaz za to sta že dve razsodbi Ustavnega sodišča, tudi na osnovi katerih je Deželno upravno sodišče potrdilo statuta občin Sovodnje in Doberdob, ki uvajata slovenščino v občinsko poslovanje in toponoma-stiko.
Glede na to, da je dosedanji odvetnik prof. Pahorja odpovedal njegovo nadaljnjo obrambo v pravdah za slovenski jezik, Sindikat slovenske šole poziva krovni organizaciji SKGZ in SSO, da sprejmeta potrebne ukrepe za obrambo prof. Pahorja pred sodišči, bodisi da preskrbita brezplačne odvetnike, bodisi da poravnata odvetniške in sodne stroške, ki bi jih prof. Pahor imel v nadaljnjih pravdah za slovenski jezik tako na italijanskih kot na evropskem sodišču za Človekove pravice.
Socialne vede ugotavljajo, da manjšine, ki v današnjem svetu ne načrtujejo svojega razvoja, nazadujejo in končno prenehajo obstajati. Ob dejstvu, da država načrtno "zamejuje slovenski jezik v zasebno rabo” (ibid. str. 53), je zadnji čas, da prenehamo z naključnimi pobudami in da se začnemo načrtno baviti z možnostmi uresničevanja pogojev za javno rabo manjšinskega jezika.
Le na tak naCin bomo prišli do kakovostnih sprememb, ki bodo omogočale uveljavljanje našega jezika, s tem naše šole in sam obstoj naše manjšinske skupnosti.
Odbor SSS
Zamenjava na vrhu Unioncamere
TRST - Na kratkem srečanju v Trstu je prišlo do predaje poslov na čelu deželne Unioncamere, M združuje trgovinske zbornice vseh Stilih pokrajin dežele FJK. Predsedniške posle je namesto Tržačana Giorgia Tombesija prevzel VidemCan Guglielmo Queri-ni, ki bo vodil organizacijo za dveletje 1995-96. Novi podpredsednik je Augusta Antonucci.
Bogdan Berdon
Pravno stanje jezikovnih
pravic
Slovencev v Italiji
60
»Art. 60 Bilinguismo
Al personale in servizio negli enti di cui al precedente art. 1 aventi sede neha regione autonoma a statuto speciale Vatle d’Aosta o negli enti di cui allo stesso art. 1, in cui vige istituzionalmente con carattere di ob-bligatorieta il sistema del bilinguismo, aventi sede in altre regioni a statuto speciale e attribuita una idennita di bilinguismo, collegata alla professionalita, nella stessa misura e con le stesse modalita previste per il personale in servizio negli enti locali della regione autonoma a statuto speciale Trentino-Alto Adige.«
Okrog tega zakona je bilo precej zmešnjave in marsikdo ni mogel razvozlati besedila Člena 60. Nekateri so zatrjevali, da zakon ne velja za Slovence v Deželi FJK, češ da pri nas ni »obveznega sistema dvojezičnosti«.
Dejansko pa ta zakon velja predvsem za nas.
Deželno upravno sodišče pa ugotavlja, da pojem »institucionalni sistem dvojezično-
sti« ne pomeni nekaj priložnostnega ali vljudnostnega (kot naj bi bila prefektova »vljudnostna dejanja« ali »atti di cortesia« o katerih je bilo prej govora), ampak temelji na pravni ureditvi določene ustanove. Ta ureditev pa nikakor ne predpostavlja državnega zakona, saj člen 60 tega ne zahteva in nagrajuje strokovno jezikovno sposobnost uslužbenca. Zakon sam urejuje ustrezni sindikalni sporazum o osebju krajevnih ustanov.
Za »obveznost« (»obbligatorieta«) pa se pojmuje pravno stanje, po katerem mora biti dvojezičnost zapovedana v delovanju ustanove, ki mora uporabljati oba jezika (italijanski in slovenski jezik) v svojem delovanju. A to ne po mili volji oziroma samo v nekaterih primerih, prepuščenih diskreciji ustanove, ampak na obvezen naCin.
Zakon postavlja še zadnji pogoj za doklado dvojezičnosti: obstoj »dvojezičnega sistema«.
Pojem dvojezičnosti - poudarja Deželno upravno sodišče - ima lahko razne vsebine, toda "minimalna vsebina pojma dvojezičnosti je v možnosti državljana, pripadnika jezikovne manjšine, do rabe materinega jezika v odnosih z javno ustanovo”, (”il contenuto minimo della nozione di bilinguismo consiste nella possibilita per un cittadino appartenen-te alla minoranza linguistica di usare la lingua madre nei rapporti con 1’ente pub-blico”).
Sodniki Deželnega upravnega sodišča so vrnili besedi "dvojezičnost” - "bilinguismo” domovinsko pravico v Deželi Furla-
niji-Julijski krajini. Slovenski jezik je doživel lepo priznanje s posredovanjem upravnega sodstva.
Rimski zakonodajalec ni doživel posebnih motenj ob rabi besede "bilinguismo” v besedilu obravnavanega zakona. Tudi ob drugih, Čeprav redkih, podobnih prilikah se je posluževal teh besed brez vsakih bolečin. Naj navedemo še enkrat Poročilo k novemu kazenskemu postopniku, ki obravnava "določila o dvojezičnosti v aktih, ki jih opravi (in jih je deležen) državljan, pripadnik priznane jezikovne skupine”, ("disposizioni sul bilinguismo degli atti compiuti dal (e nei sui cofronti) cittadino appartenente ad una minoranza linguistica riconosciuta”).
Izredne motnje pa je beseda "bilinguismo” povzročila celo pri tukajšnjih političnih predstavnikih iz "ustavnega loka” (izjema so zares napredne stranke).
Ta bolezen ni prizanesla niti predstavnikom krščansko demokratskega porekla. Radi bi tu zapisali ime kakega vidnega politika iz "ustavnega loka”, ki bi bil po pokončnosti vsaj od daleč primerljiv s številnimi sodniki. A ne dobimo nikogar, razen naših predstavnikov, izvoljenih na delavskih in levičarskih strankah. Sodniki pa so, vsaj delno, omilili posledice pokvarjenega ugleda države zaradi njene opustitve-ne in zaviralne politike glede pravnega varstva naše manjšine.
Poslanec Coloni (ki je celo naše gore list, po prednikih Klun) je doklado za dvojezičnost doživljal zelo razburljivo in plašljivo.
(Se nadaljuje)
SKLAD MITJA C U K
Vzgoja terja doslednost
Jelka Cvelbar
Otroci naj začutijo, da so sprejeti, da je okolje, v katerem živijo, varno in da so starši pri vzgoji dosledni.
To je nekaj najvažnejših ugotovitev iz prejšnjih tedenskih razmišljanj. Doslednost pri vzgoji, ki smo jo obravnavali zadnjič, še ne pomeni starševske popolnosti v odgovorih, ukazih in reagiranju. Kajti pod kožo smo tudi starši krvavi. Zato je predvsem važno, da se otresemo muhavosti. Preden bomo nekaj otroku ukazali ali od njega zahtevali, premislimo, zakaj to počnemo: morda zato, ker nas je nekdo razjezil in išCemo sedaj nebogljeno žrtev ali pa resnično zato, ker je za otroka koristno?
Problem nedoslednosti je lahko osnovni problem vzgoje tudi na splošno: v zaCetku je otrok vrsto let v središču pozornosti vseh domačih odraslih, okrog njega se vse suče. Nekega lepega dne se pojavi v njegovi družini novorojenček -nov otrok - in vsa prejšnja pravila in običaji ne veljajo veC. On sam ni več osrednja os vsega dogajanja. Mama se veliko bolj ukvarja z novorojenčkom, dotedanjega edinčka pa vsi opozarjajo, naj bo za božjo voljo tiho, ker dojenček spi.
Vse navade so postavljene na glavo, ni več tistih pravil in reda, na katere je bil navajen in tudi to učinkuje kot nedoslednost staršev. Otrok zelo rad posnema - posnemanje je osnova za učenje. Toda otrok posnema lahko le obnašanje, ki sledi določenim pravilom, sicer se znajde v popolnoma kaotičnem doživljanju in hkrati izkusi ob nedoslednih starših, da lahko pravila prav na kratko in hkrati izkusi ob nedoslednih starših, da lahko pravila prav na kratko in brez problemov odpišeš in kršiš.
Kaotično stanje dela otroka negotovega, ker ga sili v odraščanje ob celi vrsti nepojasnjenih in nedorečenih situacij.
Dnevna doslednost staršev je osnova za pravilno vzgojo. Največkrat je v preobremenjen in pretežaven dan zelo težko vriniti še dosledno obnašanje do otrok in dosledne zahteve do njih -toda starši se moramo pač, s stališča dolgoročne vzgoje, potruditi, ali pa svoj dan razbremeniti.
Ce bomo v svojih zahtevah do otrok nedosledni, bomo starši kmalu zapravili zaupanje svojega otroka. Otrok bo kaj kmalu izgubil spoštovanje do tiste matere, ki bo frfotala kot brezglava kokoš in enkrat hotela od njega da je malico, da ne bo potem laCen, v naslednjem trenutku pa bo že vzdihovala, da se je ravno tedaj lotil jesti, ko bi morala hitro na avtobus.
Tudi očeta, ki bo prevečkrat nekaj prepovedal, potem pa bo na prepoved zlahka pozabil, otroci ne bodo ravno najbolj spoštovali. Zmerjanju in glasnemu prerekanju pa vsekakor ni usojeno dolgo življenje, da o uspešnosti take metode ne govorimo. S takim početjem jemljemo energijo sebi in otroku: mi se namreč deremo, otrok pa mora vedno na novo preverjati, ali mislimo, to kar vpijemo, resno ali ne.
Zato ne bo odveč, če bomo ob koncu zapisa ponovili, kar smo že zdavnaj svetovali. Preden nekaj otroku prepovemo, dobro razmislimo, ali je zadeva res vedna prepovedi. Ce ugotovimo, da je prepoved potrebna, potem moramo biti globoko v sebi trdno pripravljeni držati se vsega, kar smo otroku obljubili, v primeru, Ce prepovedi ne bo poslušal.
Včasih je to staršem težko, predvsem zaradi tega, ker pomeni novo obremenitev: opustiti morajo svoje dotedanje opravilo in izvesti konsekvence (te ne pomenijo vselej batine), ki so jih otroku obljubili, Ce ne bo ubogal.
Vedno dobro premislimo, kar nameravamo izgovoriti. Največkrat, na primer pri preprekanju zaradi kosila, ne gre za to, da mora biti krožnik prazen, gre nam bolj za to, da bo otrok pojedel toliko, da bo zdravo živel. Zato ne trosimo groženj, ampak raje uporabljajmo prepričljivo besedo in umirjen razgovor.
Za otroka je zelo važno, da že zelo zgodaj ugotovi, kam vodi neubogljivost. Spoznati mora hkrati, da starši to, kar pravijo, tudi mislijo in nameravajo izvesti. Zato mora kmalu spoznati, da bo zaradi neubogljivosti sprejel nase posledice, ki so mu bile prikazane. Ne izgovarjajmo se: to bo že spoznal, ko bo velik.
Receptov seveda ni; tudi ni tako lahko v praksi izvajati to, kar se nam na papir tako lepo zapiše. Sami izkušamo to dan za dnem. Toda vredno se je truditi. Poznamo tudi take otroke, ki bodo izkoristili najmanjšo možnost za izzivanje. Ce pride v družini do ekstremnih otorških izzivov, moramo najprej pomisliti, da gre za jasen znak, s katerim nam otrok kaže, kako se nekaj zelo narobe dogaja. Otrok ne izziva v prazno, s svojimi provokacijami kaže na svoje probleme. Njegov izziv nas mora voditi predvsem v razmislek, kaj je pri nas, v razmerju starši-otrok narobe.
Četrtek, 19, januarja 1995
zaradi Berlusconijeve izjave, da bi utegnil podpreti dinijevo vlado
Ura in bona sla si nekoliko opomogli
Vrednost marke je včeraj upadla na 1.055 lir, milanski borzni indeks pa je narasel za 1,48%
RIM - Včerajšnja izjava Silvia Berlusconija, da bo tako imenovani Kar-fel svoboščin podprl novo vlado, Ce bo Lamberto Dini takoj najavil datum volitev, je liro in borzo rešila zopetnega poloma. Navsezgodaj zjutraj je vrednost nemške marke poletela do 1-064 lir, ameriškega dolarja pa do 1-622 lir, kar je bila posledica vnovic-ne politične zaostritve, za katero so Poskrbeli predsinoCnjim Previti, Fini 'u Casini rekoč, da bodo v parlamentu glasovali proti ministrskemu zboru, kot ga je oblikoval Dini. Pozneje se je tečaj lire rahlo izboljšal, po Berlusconijevi izjavi pa vidneje napredoval, Čeprav ni dosegel ponedeljkove ravni; ob 16.45 je marka veljala 1.055 lir, do-
lar pa 1.615 lir.
Podobno je bilo na milanski borzi. Brž po začetku poslov je indeks Mibtel nazadoval za 3% v primerjavi s torkom, nazadnje pa je poskočil za 1, 48% na raven 10.761. Vrednost poslov je bila spet občutna, saj je znašala 1.306 milijard lir, za kar imajo zaslugo predvsem italijanski skupni investicijski skladi. Borzne kotacije so potisnile navzgor v prvi vrsti delnice Fiat, katerih vrednost je narasla za 1,96% na 6.645 lir, tem pa so sledile delnice Montedison (+2,28% - 1.344 lir), Me-diobanca (+3,33% - 14.560 lir), Telecom (+3,20% - 4.350 lir), Popolare Milano (+8,32% - 7.190 lir) in Credito Ro-magnolo (+1,02% - 18.400 lir).
Na milanski borzi je bilo včeraj živčno vzdušje (AP)
TRŽIŠČA / V FJK GREDO BOLJE V DENAR TUJI AVTOMOBILI
Prodaja avtov v naši deželi ne sledi vsedižavnim trendom
VIDEM - Medtem ko je v prejšnjih letih prodaja avtomobilov izdelanih na tujem bila v Italiji večja cd tistih narejenih v italijanskih tovarnah, se je lani podoba docela spremenila. Kriza prodaje vo-zil v vsej Evropi je avtomobilske hiše privedla do ifga, da so veliko denarja dale v reklamo in da so kupcem nudile vse možne finančne ugodnosti. Ocit-n° je v Italiji prevladala Ponudba domačih vozil, tako da so v prvih desetih mesecih lani novo ''knjižena vozila domače Proizvodnje dosegla kar ®6,32 odstotka, tuja vozila Pa samo 33,69 odstotka. Podjetje Fiat je v teh dese-un mesecih samo preseglo polovico na novo registriranih vozil s 53,70 odstotka. Podjetji Lancia -^Utobianchi in Alfa Ro-meo, ki sicer sodita v Fia-ovo finančno družbo, sta ni soudeleženi z 8,39 in ^>23 odstotka.
To je vsedržavni trend. Listo drugačen je položaj Ha italijanskem severovzhodu, v deželah Fur-anija-Julijska krajina in eneto. Razmerja so tu Vec ali manj podobna ti-s im v prejšnjih letih. V yseu pokrajinah, izjema je e Padova, so registrirali . eC tujih vozil kot doma
vdelanih.
V Trstu so v lanskih pr-m desetih mesecih na uovo registrirali 60,44 od-o tka vozil tuje izdelave u samo 39,56 odstotka oinace. Sledi Pordenon: u imamo 58,06 odstotka Pu in samo 41,94 od-mfisa domačih vozil. Po-obno je v Vidmu: tu ima-° m7.’89 odstotka tujih 0zd in 42,11 domačih. a zadnjem mestu je Go-
rica, kjer so registrirali 51, 84 odstotka tujih in 48,16 odstotka domačih vozil.
V Venetu je na prvem mestu, kar se tujih vozil tiče, Vicenza, kjer je teh bilo 64,15 od sto, na drugem koncu pa Padova, kjer pa za las prednjačijo v Italiji izdelana vozila: teh je 51,85 od sto.
Agnelli in delničarji Fiat si zaradi tega upravičeno manejo roke, finančne družbe turinskega mogotca delničarjem spet prinašajo dobičke, tudi zaradi tega ker prodaja italijanskih vozil gre zelo dobro tudi v tujini. Pri tem seveda veliko pomaga devalvacija italijanske lire, največ zaslug pa je treba pripisati novim vozilom punto (ta ima kar 15 odstotkov prodanega) in uno, ki uspešno konkurirajo tistim podobnim nemške izdelave. V tovarnah koncema Fiat so lani,
tudi med velikošmarskimi počitnicami, bili prisiljeni delati zaradi velikih naročil. MoCno je odjeknil primer nekaterih tovarn, v katerih so spet uvedli sobotno nadurno delo.
Med tujimi znamkami vozil prodanih lani prednjačijo fordi s 6,60 odstotki. Sledijo jim renaulti s 4,70, opli s 4,53, volksvvagni s 4,27 in peugeoti s 4,27 odstotka. Mercedes je bil lani prisoten z 2,68 odstotkoma. Med japonskimi je v Italiji na prvem mestu Nissan s komaj 0,86 odstotka. Japonska vozila nimajo sreče v Itafiji. Predvsem zaradi tega, ker je njihov uvoz kon-tingentiran, sicer pa je reklama evropskih vozil zares vsakdanja in masovna, prisotna v vseh medijih. Vrh vsega imajo vse evropske avtomobilske hiše odlično razpredeno prodajno in servisno
mrežo, kar pri kupcu zelo učinkuje.
V Italiji so prepričani, da se bo pozitivni trend, predvsem za domaCa vozila, seveda pa tudi za
Pri nas gredo tuji avtomobili kar dobro v denar: tuje znamke so si zagotovile dve tretjini tržišča. Japonci so pri tem omejeni predvsem zaradi kontingenti-ranega uvoza. Najvecji, Čeprav še zanemarljivi delež tržišča ima Nissan
tuja, nadaljeval tudi v tem letu. Kriza, v kateri se je v prejšnjih letih znašla vsa svetovna avtomobilska industrija je že mimo.
Marko VValtritsch
ADRIA AIRVVAVS

SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK
IZ j^IUBLIANg V JpRANKFIIRT J^ONDON ^JUNCHEN JSTANBUL jyjQSKV0 ^OPENHAGEN pARIZ piM gKOP.IE gPLIT JIRAN0 JjIJNA.1 jZIIRICH
Rezervacije In informacije:
ADRIA AIRVVAVS, Koper, Pristaniška 45, tel. 066/38-458,38-512 ADRIA AIRVVAVS, Maribor, Cankarjeva 3, tel. 062/27-038,26-155 ADRIA AIRVVAVS, Ljubljana, Kuzmičeva 7, tel. 061/131-81-55 Ljubljana, Gosposvetska 6, tel. 061/313-312

KONVERTIBILNOST
Tudi superdinar je pogorel
Elio Fornazarič
V zadnjih šestdesetih letih se je zgodilo že trikrat, da je bil jugoslovanski dinar proglašen za »konvertibilno valuto«, najprej junija leta 1931, nato decembra 1989, in zadnjic januarja lanskega leta. Vsi trije eksperimenti so se zaključili z neuspehom.
Junija 1931 je kraljevska vlada v Beogradu deklarirala konvertibilnost domaCe valute v trenutku, ko je plačilna bilanca s tujino izkazovala prebitek. Bilanca je bila aktivna, ker so bile pred tem uvedene uvozne restrikcije, ki so za vrle nabavo blaga iz tujine in je tako vrednost izvoza presegla vrednost prometa v nasprotni smeri. Kmalu po deklaraciji o konvertibilnosti dinarja pa je vlada začela najemati v tujini kredite, za kritje katerih so v Beogradu hitreje pognali stroje za tiskanje denarja. To je seveda kmalu naCelo dejansko vrednost dinarja in že oktobra istega leta se je konvertibilnost domaCe valute razblinila v nič.
Decembra 1989. leta so ponovno ugotovili, da »ima novi dinar vse atribute konvertibilne valute za vse tekoCe transakcije« in odredili, da je »vsakomur omogočeno, da za dinarje kupuje tuje valute v vseh jugoslovanskih bankah«. Za novi dinar so uvedli pariteto z nemško marko (1 novi dinar = 1 marka), domača valuta pa naj bi vnaprej »fluktuirala« skupaj z nemško valuto v odnosih do vseh drugih svetovnih valut. Tudi v tem primeru pa je bil dinar precenjen glede na realno stanje notranjega gospodarstva in to je po eni strani pospešilo uvoz iz tujine, izvoz pa je začel vidno upadati, saj je bil - kakor pravimo z nelepim neologizmom - nestimulativen. Ko je vsled tega začela naraščati inflacija, je kmalu seveda odpovedala tudi slovesno deklarirana konvertibilnost dinarja.
Tretjič pa so konvertibilnost domaCe valute proglasili januarja lani, ko je bil v Beogradu - v povsem drugačnem političnem in državnem okolju kakor v prvih dveh primerih - sprejet tako imenovani načrt za rekonstrukcijo monetarnega sistema in strategijo gospodarske ozdravitve Jugoslavije, ki ga je z ožjo skupino sodelavcev izdelal guverner Jugoslovanske banke prof. Dragoslav Avramovič. Tokrat je dinar dobil atribut »super«, ponovno pa so ga povezali z nemško marko v razmerju 1 super dinar = 1 DEM.
Kljub novemu skovanemu atributu »super« gre tudi ta tretji poskus uvedbe polne konvertibilnosti dinarja zdaj h kraju. 2e dalj Časa je znano, da se je poleg uradnega kurza v Jugoslaviji izoblikoval »Cmi« kurz nemške marke - najbolj iskane devize tudi v Beogradu in soseščini - ki' presega celo za 100% uradno kotacijo. Podjetja, ki jim kljub gospodarskim sankcijam uspe prodati domače izdelke na tuje, si na vse mogoče načine skušajo izogniti temu, da bi realizirane devize odstopala Centralni banki. Najbolj pogost je primer, da izvoznik kar v tujini odstopi (po uradnem kurzu plus »šticunga«) realizirane devize drugemu podjetniku, ki se nasprotno ukvarja z uvozom: posledica tega je, da se v beograjskih izložbah pojavljajo tuji izdelki, ki se jih navadni državljani ne morejo privoščiti, devizne rezerve Centralne banke pa usihajo.
Država je prav zaradi tega pred nekaj tedni uvedla posebno uvozno »stimulacijo« s tem, da izplačuje domačim izvoznikom, ko ji odstopijo realizirano tujo valuto, poleg ustreznega dinarskega zneska po uradnem kurzu še posebno »premijo« v razmerju 33%.
Tako velja za jugoslovansko valuto danes praktično dvojni kurz. Kaj pa pomeni to, Ce ne uradno priznanje, da je domaCa valuta daleč precenjena? Tudi tretji eksperiment s konvertibilnostjo dinarja
_______KOPER / SLOVENSKO MORJE_____
Zadostovalo bi samo eno plovilo...
Poslanec Jug predlaga ustanovitev obalne straže
Koliko oboroženih plovil bi morali razporediti na približno osmih miljah slovenskega morja, da bi si zagotovili potrebno varnost? Obalni poslanec državnega zbora Janez Jug, elan LDS, je vladi poslal pobudo, naj vnovič preuči možnost organiziranja obalne straže.
POSTOJNA / LASTNINJENJE PODJETJA HOT_
Lastninili se bodo sami
Dvajset odstotkov bodo namenili interni razdelitvi
Jug pravi, da imajo taksno polvojasko formacijo vse modeme pomorske države, v njej pa so združene tako vojaške kot civilne funkcije v zvezi z gospodarsko, ekološko, varnostno in obrambno dejavnostjo na morju.
Zamisel o ustanovitvi obalne straže se je pojavila že junija 1992 v pobudi za demilitarizirani status slovenske obale, ki so jo takrat na predlog občinskih odborov LDS sprejele skupščine vseh treh obalnih občin. Pobuda je bila poslana tudi tedanji vladi, v kateri je obrambni resor še čvrsto obvladoval Janez Janša. Če-
prav so zdaj politične okoliščine precej drugačne in je na primer obrambni minister Jugov strankarski kolega, so argumenti za obalno stražo Se vedno prav tako tehtni, kot so bili takrat. Kot navaja v svoji pobudi poslanec Jug, v sedanji organiziranosti teh dejavnosti prihaja do raznih nesmislov. Mednje sodijo nabava dragega čolna za pomorsko policijo (ki bi bila tudi brez problemov in nezgod, ki so se ob tem napletle, vredna trezne presoje), načrti obrambnega ministrstva o nabavi prave vojne ladje in graditvi pristanišča zanjo pa tudi neusklajenosti med
izvajalci različnih funkcij na morju, med katere spadajo tudi republiška uprava za pomorstvo in nekatera podjetja.
Jug je prepričan, da bi z ustanovitvijo obalne straže racionalizirali organiziranost teh funkcij in dosegli večjo učinkovitost. Namesto tega, da vsako ministrstvo za svojo dejavnost nabavlja draga plovila, bi vse te potrebe lahko pokrili z eno samo primemo barko.
»K vložitvi pobude me je spodbudilo pisanje slovenskih raziskovalnih novinarjev, ki si srčno prizadevajo odkriti podtalne finančne in politične tokove med Slovenijo in zamejci v Italiji, posebno v zadnjem času, pisanje, ki ga je sprožila zgodba o policijskem čolnu,« pravi Janez Jug.
Boris Vuk
IDRIJA
Plinske
cisterne
mimo
standaidov
Na včerajšnji tiskovni konferenci v Idriji je direktor go-doviške enote IMF Klime Ivan Rupnik opozoril, da nekatere uvožene plinske cisterne niso v skladu z standardi JUS in DIN.
Taksna je na primer pettiso-člitrska cisterna italijanskega proizvajalca, ki je izdelana le iz trimilimetrske pločevine (namesto predpisane sedem-milimetrske) in nima odprtine za pregled. »Kdo bo plačal kupcem stroške pregleda po dveh letih uporabe,« se sprašuje Ivan Rupnik, ki je povedal, da zbirajo natančno dokumentacijo, ki bo predložena inspekcijskim službam in drugim državnim organom ter novinarjem. Kot novi član idrijskega občinskega sveta bo zahteval dopolnitev ali razveljavitev pogodbe o plinifikaciji v idrijski občini, ki je bila sklenjena lani s trboveljskim podjetjem Europlin. (R. B.)
Podjetje Hot (Hoteh - turizem), d. o. o., je bilo med tistimi številnimi podjetji, ki so program lastninjenja agenciji oddali tik pred iztekom roka, torej konec preteklega leta. Čeprav je podjetje sprva načrtovalo tudi javno prodajo delnic, se zanjo vendarle niso odločili.
Kot nam je povedal direktor podjetja Hot Jerko Čehovin, so program lastninskega preoblikovanja oddali tako pozno zato, ker so tako rekoč do zadnjega trenutka prepričevali podjetje Postojnska jama - turizem, p. o., za skupen program lastninjenja. Po njihovem mnenju bi bilo tako lastninjenje obeh podjetij enostavnejše, vendar se pri Postojnski jami niso odločili za skupno delniško družbo.
Vrednost družbenega premoženja podjetja Hot so ocenili na 22,7 milijona nemških
mark. Poleg obveznega 40-odstotnega deleža, ki po zakonu o lastninjenju pripada državi, bodo do 20 odstotkov delnic namenili interni razdelitvi, pri kateri bodo razen zaposlenih sodelovali tudi nekdanji zaposleni, upokojenci in ožji družinski člani. Preostalih 40 odstotkov premoženja naj bi v naslednjih štirih letih olastninili z notranjim odkupom, pri čemer naj bi imeli zaposleni 50-odsto-
ten popust. Čeprav so sprva načrtovali tudi javno prodajo delnic podjetja, se zanjo zaradi preobsežnih priprav in
omejenega roka niso odločili. Kljub temu pa bodo občani imeli možnost vlagati svoje certifikate v Hot, in sicer prek Primorskih skladov oziroma njihove investicijske družbe Modra linija, s katero so se v Hotu povezali.
Zaradi denacionalizacije
so se v Hotu že morali odpovedati nekaterim objektom, glede nekaterih pa so vprašanja Se nerešena. Gostinske lokale, ki za podjetje niso eko-
nomsko zanimivi, so prodali (picerija v Pivki, penzion Erazem) oziroma dali v najem.
Mateja Godejša
Podjetji Hot, d. o. o., in Postojnska jama - turizem, p. o., sta nastali iz nekdanjih tozdov turistično-hotelske organizacije Postojnska jama. Hot se je v letu 1990 dokapitaliziral, vendar predstavlja njegov zasebni kapital le 1,46-odstotni delež. Premoženje tega podjetja s približno 250 zaposlenimi delavci predstavljajo hoteli, gostinski lokali in drugi objekti.
NOVA GORICA / PORAVNAVE
Lani so vložili deset prijav
V teh podjetjih je bilo zaposlenih dvestodvajset delavcev
Dobro leto star zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji je nadomestil 22. člen zakona o finančnem poslovanju, po katerem je bila Agencija RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje (prejšnja SDK) pristojna za vlaganje prijav za uvedbo stečajnega postopka, če je bil dolžnik insolventen 60 dni nepretrgoma oziroma 75 dni s prekinitvami insolventnosti.
Po novem imajo to možnost dolžniki, upniki ali osebno odgovorni družbeniki. Kljub temu pa se na Agenciji zbirajo podatki o takšnih poslovnih spremembah. Po podatkih novogoriške podružnice Agencije RS je bilo lani (podatki veljajo do konca novembra 1994) v vsej severnoprimorski regiji uvedenih devet stečajnih po-
stopkov, in sicer osem v nekdanji novogoriški in eden v nekdanji tolminski občini. V večini primerov ni bila predlagateljica stečajnega postopka agencija, ampak dolžniki sami. V času, ko Se ni končan proces lastninskega preoblikovanja podjetij, pa zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji Agenciji RS nalaga, da po
uradni dolžnosti vloži predlog za začetek prisilne poravnave nad dolžnikom - podjetjem z družbenim kapitalom, če dolžnik zamuja s plačilom več kot 90 dni, obseg neporavnanih obveznosti pa presega 20 odstotkov celotnih dolžnikovih obveznosti, ali če je vrednost dolžnikovega osnovnega kapitala enaka ničli.
Novogoriška podružnica je do konca novembra lani vložila deset prijav za začetek postopka prisilne poravnave. V teh podjetjih je bilo zaposlenih 220 delavcev.
Vojko Cuder
Koncert v gradu
Dobrovo
DOBROVO - Grad Dobrovo v Goriških Brdih je uspešno združil turistično in gostinsko ponudbo s kulturnimi prireditvami. V kulturnem smislu je najopaznejša stalna razstava 134 grafik Zorana Mušiča. Ob njej v tamkajšnjih prostorih organizirajo občasne razstave in prireditve. Uspešno živijo tudi Hitove muze.
Vsak mesec je v okviru teh pripravljen koncert, ponavadi komorne glasbe. Taksen koncert bo tudi v petek, 20. januarja, ob 20. uri.
Štirje slovenski glasbeniki mlajše generacije (Volodja Balžalorsky - violina, Jure Jenko - klarinet, Andrej Petrač - violončelo in Bojan Gorišek - klavir; z njimi bo nastopila recitatorka Nikla Panizon iz Trsta) bodo predstavili delo francoskega skladatelja OlMerja Messiaena Kvartet za konec časa (Quatuor pour la fin du temps). Njihova posebnost je, da želijo slovenski glasbeni prostor seznanjati z izjemno zanimivo glasbeno literaturo, ki se je uradne ustanove raje izogibajo. Messiaen je skladbo z osmimi glasbenimi stavki napisal leta 1941 v nekem koncentracijskem taborišču v Sleziji; »prizadet nad vojnimi grozotami in nad človeško surovostjo, hkrati pa globoko veren, je v mistični viziji uzrl konec vseh časov«. (V. C.)
NOVA GORICA / STROKOVNO SREČANJE
Imeli so tudi prvi občni zbor zobozdravstvenih tehnikov
Včeraj so se na svojem drugem strokovnem srečanju zbrale medicinske sestre in medicinski tehniki v zobozdravstvu iz vse Slovenije, združeni v posebni sekciji pri zbornici zdravstvene nege Slovenije.
Srečanje je bilo namenjeno predvsem izobraževanju tega medicinskega kadra za delo na področju zobozdravstva. Skoraj sto udeleženk in udeležencev je prisluhnilo novostim v strokovnem delu medicinske sestre v zobozdravstvu, saj v izobraževanju v šolah temu specifičnemu delu posvečajo le splošno vedenje. Posebej so govorili o implantatih, to je o posebni zobozdravstve-
ni tehniki, ki omogoča »vsaje-vanje« posebnih sider v dlesni, nanje pa je mogoče pritrditi zobne proteze. To je pri nas novost, ki so jo zaceli uvajati prav na Goriškem. V Evropi je implantacija že znana in uporabljana veščina. Zanimivi sta bili tudi temi o vlogi medicinske sestre pri ustni higieni in o boleznih dlesni. Novogoriško srečanje so izrabili tudi za prvi občni zbor, s katerim so dali svoji sekciji Se dodaten pomen. Izbrali so osemčlanski izvršni odbor, ki ga bo vodila predsednica Milena Gliha s Stomatološke klinike v Ljubljani. Srečanje so odlično pripravile novogoriške članice.	(V. G)
NOVICE Z OBALE
Odprli glavno podružnico A-banke v Kopru
KOPER - Od včeraj ima A-banka v Kopra svojo glavno podružnico, prek katere namerava razširiti svojo dejavnost na Obali in v vsem primorskem prostora. V januarju A-banka praznuje petletnico osamosvojitve - prej je delovala v okviru Jugobanke. Poslovno mrežo A-banke v Sloveniji sestavlja 43 enot. A-banka ima tako drago največjo mrežo v državi. Koprska glavna podružnica deluje na Gortanovem trgu v prostorih Fibe. Že od leta 1955, ko je bila ustanovljena v okvira Jugobanke, deluje kot banka za zunanjo trgovino, ima pa polno licenco za vse funkcije, ki jih v slovenskem sistemu opravljajo banke splošnega tipa Njena bilančna vsota je 30. novembra lani znašala 58,7 milijona tolarjev, kar jo uvršča na peto mesto med 34 bankami v Sloveniji.
Prenovili bodo kegljišče
LUCIJA - Lanskega avgusta so zaprli edino kegljišče v piranski občini pri restavraciji Taverna ob marini. Takrat so ljubiteljem kegljanja obljubili, da bodo kegljišče obnovih, vendar vse do zdaj ni bilo opaziti nobenih tovrstnih dejavnosti. V hotelih Metropol, M imajo v lasti kegljišče in celotno stavbo, pravijo, da se bodo stvari zdaj premaknile tudi tu. Zapletio se je namreč zaradi stanovalcev v prvem nadstropju stavbe, delavcev hotelov Metropol, za katere morajo poiskati druga prebivališča.
Zveza za Primorsko protestira
KOPER - Občinski odbor ZZP ostro protestira proti zlonamernim informacijam o koprski tovarni Cimos, ki jih je posredovala RTV Slovenija. »K uničevanju slovenske industrije nedvomno prispevajo tudi takšne televizijske vesti, čemur ZZP ostro nasprotuje,« je zapisano v sporočilu občinskega odbora ZZP.
Novice zbral Boris Vuk
KALIČ / SMUČANJE
Ugodna smuka na umetnem snegu
Vlečnici obratujeta do mraka
Kljub pomanjkanju naravnega snega je te dni v rekreacijskem središču Kalič pri Postojni precej živahno. Na dveh urejenih progah je dvajset centimetrov umetnega snega, ki ob ugodnih vremenskih razmerah in nizkih temperaturah omogoča prav prijetno smuko.
Smučišče Kalič, ki je od Postojne oddaljeno šest kilometrov, leži na 800 metrih nadmorske višine. Zaradi zelenih zim in razmeroma visokih temperatur, ki so onemogočale umetno zasneževanje, so vlečnice v zadnjih letih bolj ali manj mirovale. Letos kaže bolje, saj so vlečnice pognali že sredi decembra. Trenutno sta zasneženi in urejeni progi Zajček in Sma; vlečnici obratujeta vsak dan od devetih zjutraj do mraka.
Smučišče obiskujejo v
glavnem domačini, vračajo pa se, sicer v majhnem številu, tudi Tržačani in Rečani, ki so bili včasih redni gostje tega smučišča. Na Kafiću je živahno zlasti ob koncu tedna. Tako sta preteklo nedeljo ugodna smuka in lepo vreme privabila približno tisoč ljubiteljev tega zimskega športa. Ker je smuka za zdaj mogoča le na dveh od šestih prog, so cene smučarskih vozovnic znižali za trideset odstotkov. Tako je za celodnevno karto treba odšteti 840 tolarjev, vozovnica za otroke pa stane 560 tolarjev. Med šolskimi počitnicami bodo za šolsko mladino organizirali tečaje smučanja, po dogovoru pa je že zdaj mogoča šola smučanja, ki jo organizira zveza vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja iz Postojne.	(M. G.)
SOLKAN
Opozorilne zapore ceste proti Soški dolini?
Solkanci že zelo dolgo opozarjajo na nemogoče razmere, v katerih so prisiljeni živeti zaradi prometa. Po cesti sredi Solkana se namreč odvija ves promet proti Soški dolini, Goriškim Brdom in na Trnovsko in Banjško planoto in v obratni smeri. Polega tega, da je tranzitni promet že sedaj zelo gost, se ta še povečuje. Ker je trasa obvoznice usklajena, pričakujejo, da se njena gradnja vključi v finančni plan cestnega gospodarstva. Zahtevajo tudi, naj se takoj začne pripravljati pohebna dokumentacija in pospeši začetek gradnje. Sklenili so tudi, da ustanovijo posebno komisijo, ki ji bodo dali pooblastila, da ta pripravi, če aktivnosti ne bodo stekle tako kot je treba, opozorilne zapore ceste proti Soški dolini. (V. C.)
IDRIJA / POSLOVNI USPEH
Podjetja IMP so prebrodila krizo
Veliko izvažajo v tuje države
Na včerajšnji predstavitvi podjetja je direktor Miloš Sturm dejal, da se je idrijsko podjetje po razpadu velikega sistema IMP in po izgubi jugoslovanskega trga v začetku devetdesetih let znašlo v velikih težavah.
Da bi lažje prebrodili krizo, so podjetje leta 1992 preoblikovali v holding z dvema samostojnima enotama, IMP Klima in IMP Sim-pleks, svojo proizvodno dejavnost pa so preusmerili na področje klimatske opreme in v proizvodnjo industrijskih vrat.
Inovativno vodstvo je hkrati začelo iskati rešitve in poti do kupcev zlasti na tujih trgih. Idrijska tovarna inštalacijske opreme, ki je največji slovenski proizvajalec opreme za prezračevanje, ima danes približno 230 zaposlenih. Najpomembnejši
del te proizvodnje je v Godoviču; po besedah direktorja Ivana Rupnika več kot polovico svoje proizvodnje izvozijo, saj so njihovi kupci najpomembnejši evropski proizvajalci klimatskih naprav-Kljub solidnim plačam, ki po podatkih vodstva v povprečju znašajo 61.200 tolarjev, imajo zaradi številnih naročil največ težav s pomanjkanjem kvalificiranih varilcev, ključavničarjev in ličarjev, ki na delo v Godovič prihajajo celo iz Maribora in drugih delov Slovenije-V idrijskem podjetju IMP TIO, ki pod vodstvom Živka Makuca proizvaja tudi vrata po naročilu kupcev, trenutno izvajajo lastninsko preoblikovanje, po katerem naj hi 87 odstotkov delnic pokrili j2 lastnim deležem, trinajst odstotkov pa bodo namenili javni prodaji.	(R-
SLOVENIJA
Četrtek, 19. januarja 1995
13
Kacin v primežu poslanske aritmetike
LJUBLJANA - Interpelacija (javno vprašanje) o delu vlade ^ posameznega ministra oziroma vlade je v kratki zgodovi-rti samostojne slovenske politične prakse dokaj pogosto uporabljan instrument. Doslej so jo opozicijski poslanci v nekda-nji skupščini oziroma sedanjem državnem zboru uporabili Sbrinajstkrat, vendar jim je uspelo le enkrat, spomladi 1992, ko so z izglasovano konstruktivno nezaupnico spodnesli tedanjega premiera Lojzeta Peterleta.
Interpelacija sodi med eno najmočnejših »orožij« v demokratičnem političnem arzenalu, zato jo v odraslih državah uporabljajo redko in zelo premišljeno. V razvitih demokracijah interpelacija pomeni padec ne samo določenega ministra, paC pa tudi vlade v celoti, saj opozicija ministrov navadno ne obtožuje neutemeljeno. Slovenija je tudi na tem področju še v puberteti, kar dokazuje tudi inflacija interpelacij, pa seveda tudi dejstvo, da zaradi nje ni padel še noben minister ali odstopil
kak ministrski predsednik.
Zelo verjetno bo usodo prejšnjih interpelacij doživela tudi današnja, tako, da bo minister Jelko Kacin bržkone Se naprej vodil obrambno ministrstvo. Ustava namreč določa, da mora za interpelacijo glasovati večina poslancev, torej 46, kar je glede na trenutna razmerja v državnem zboru in napovedi strank o tem, kako bodo glasovale, malo verjetno. Predlagatelji interpelacije so štorih vse, da bi s svojimi argumenti prepričali večino, pri Čemer so nekajkrat uporabih problematična
sredstva: sklicali so sejo odbora za obrambo in se mimo poslovniške logike javno »seznanili« z vsebino interpelacije, Čeprav je bila ta že razdeljena poslancem in javnosti, Ceraj pa so dodali Se dodaten seznam domnevnih kršitev zakonov in predpisov, ki naj bi jih zagrešil Jelko Kacin. Omeniti velja, da v omenjenem gradivu obtožujejo tudi ministrskega predsednika Drnovška, češ da nezakonito uporablja službeno kreditno kartico, kar pa so iz vladnega kabineta nemudoma označili za izmišljene in zlonamerne insinuacije.
In kakšne so obtožbe na raCun Jelka Kacina? Opozicija (in z njimi vladna stranka SKD, kar je nedvomno slovenska politična inovacija) bo na današnji seji državnega zbora skušala dokazati, da Kacin grobo krši ustavo ter
več zakonov in drugih pravnih aktov. Kacin naj bi izvajal politično motivirane kadrovske zamenjave, s pretvezo komunikacijskih treningov ugotavljal politično opredeljenost svojih podrejenih. Ob politizaciji obrambnega ministrstva očitajo Kacinu tudi ignoriranje parlamentarnega odbora za obrambo, prote-žiranje nekaterih podjetij pri opremljanju slovenske vojske in zlorabo službenih vozil in državnih uslužbencev za lastne potrebe. Kacin in njegov
državni sekretar Boris Žnidarič naj bi si v svojih zasebnih hišah uredila drago tehnično varovanje na državne stroške, zlorabljala pa naj bi tudi službene kreditne kartice. Na MO naj bi si privoščili tudi nezakonit nakup dragih avtomobilov in sploh nesmotrno, razsipniško in nenamensko uporabo proračunskega denarja.
Jelko Kacin je v svojem odgovoru seveda zavrnil obtožbe. Trdi, da nikoli ni ugotavljal političnega preprica-
Odprto pismo Jelka Kacina slovenski javnosti
LJUBLJANA (STA) - Obrambni minister Jelko Kacin je vCeraj na slovensko javnost naslovil odprto pismo, v katerem piše, da se je zaradi nekaterih politikov v zadnjih nekaj mesecih moral veliko ukvarjati z obrambo samega sebe in ne z obrambo države, Čeprav je sproti odgovarjal na očitke. Na koncu osebnega pisma se zahvaljuje tudi vsem tistim, Id mu v teh dneh na različne načine izražajo podporo in ga vzpodbujajo pri njegovem delu.
nja delavcev na MO, glede kadrovskih prerazporeditev pa navaja, da so bile vse narejene na predlog generala Gutmana in v soglasju s predsednikom oziroma vrhovnim poveljsnikom Kučanom, utemeljene pa so s strokovnimi pohebami. Kacin trdi, da so odboru za obrambo vedno pošiljah vsa zahtevana gradiva, včasih celo s podatki, ki presegajo okvir običajnih porodi. Nabava helikopterjev in drugih sredstev za potrebe vojske in MO poteka v skladu s predpisi, trdi v svojem
odgovoru obrambni minister Kacin. Iz navedenega je očitno, da gre za dve zgodbi, pri Čemer argumenti sploh niso pomembni, saj obtožbe o resnih kršitvah padajo kar počez. Vendar, ne pozabimo, v slovenski politiki ne odločajo argumenti in dejstva, paC pa trenutna razmerja. Današnja seja bo tako odlična priložnost, da javno spoznamo nove razmere, ki nastajajo na slovenski politični sceni z iskanjem nove koalicijske formule. Boštjan Lajovic Foto: Jože Suhadolnik
V Rimu menijo, da Slovenija mora v Evropo
LJUBLJANA - Predsednik zunanjepolitičnega odbora italijanskega senata Gian Gia-como Migone se je med svojim uradnim obiskom v Sloveniji udeležil zasedanja zunanjepolitičnega odbora slovenskega parlamenta, na katerem so bile zastopane vse slovenske parlamentarne skupine. Sprejela sta ga predsednik parlamenta Jožef Skok in državni sekretar Nace Golob.
Na tiskovni konferenci je gostitelj Zoran Thaler poudaril, da so bili razgovori pomembna možnost novega začetka komunikacije med Slovenijo in Italijo. Skupna je ocena, da so dogodki zadnjih mesecev vodili v napačno smer in da se je treba usmeriti k ločevanju problemov. Treba je ločiti dvostranska vprašanja od večstranskih. Seveda namen razgovorov ni bil in ni mogel biti iskanje konkretnih rešitev, toda pokazala se je volja za nujen dialog na višjih ravneh. Thaler je povedal, da so se dogovorili za ustanovitev skupine parlamentarcev prijateljev Slovenije in Italije in za
redno komunikacijo obeh zunanjepolitičnih odborov. Zelo podrobno so obravnavali težaven položaj slovenske manjšine v Italiji in reševanje problemov financiranja zamejskih ustanov ter vrnitve goriške Kmetijske banke zakonitim lastnikom. V senatni komisiji in v italijanskem parlamentu na splošno je že prevladalo stališče, da je treba ločiti dvostranske od večstranskih problemov. Večina itahjan-skega parlamenta je torej mnenja, da Slovenija mora v Evropo, saj Slovenija pomeni element ravnotežja in stabilnosti. Toda upoštevati je treba dvojni tir reševanja problemov. Zato je italijansko javno mnenje pozorno prisluhnilo izjavam premiera Drnovška, da je treba rešiti celotno problematiko. Senator sicer ne more govoriti o politiki nove Dinijeve vlade, ki pa bo morala upoštevati stališča parlamentarne večine. Slovenska stran upravičeno meni, da obstajajo številni problemi, toda senator je poudaril, da obstaja predvsem problem nepremičnin in da ga je treba urediti.	Bogo Samsa
DRŽAVNI ZBOR / RAZPRAVA O SLOVENSKIH DOLGOVIH
Poslanci so imeli na voljo dve alternativi
Pogajanja v paketu ali pa si bo Slovenija prizadevala za separatne pogodbe s posameznimi upniki?
LJUBLJANA - Poslanci državnega zbora so včeraj razpravljali in odločali o izredno občutljivi temi - o pogajanjih Slovenije s tujimi upniki (konzorcijem več kot 200 komercialnih bank) glede delitve dolgov nekdanje Jugoslavije. Poslancem sta problematiko predstavila premier Janez Drnovšek in finančni minister Mitja Gaspari, navzoči pa so bili tudi guverner Banke Slovenije dr. France Arhar in celotna pogajalska ekipa.
Razprava je potekala za tesno zaprtimi vrati, gradivo, ki ga je pripravila vlada, pa je bilo označeno z najvišjo stopnjo zaupnosti - kot državna skrivnost. Odločitev parlamenta, kakršnakoli že, po mnenju vlade ne sme priti v javnost, saj bi to oslabilo pogajalsko pozicijo Slovenije. Vodja slovenske po-
gajalske ekipe s tujimi upniki dr. Mojmir Mrak je povedal, da je vlada sejo sklicala zato, kar je prišlo do sprememb v poteku ženevske konference o sukcesiji nekdanje Jugoslavije. Vodstvo te konference se je namreč odločilo, da bo samo pripravilo predlog sukcesijske pogodbe, kamor bi verjetno lahko
vključilo tudi problem finančnih odnosov s tujimi upniki. Poslanci so imeli tako dve alternativi: ali privoliti v pogajanja o premoženju in dolgovih nekdanje Jugoslavije skupaj, torej v paketu, ali pa se odločiti za nadaljevanje loCenih pogajanj s tujimi upniki in si prizadevati za sklenitev separatne pogodbe z njimi. Vlada je, tako Mrak, poslancem obrazložila obe možnosti, njune finančne ter politične prednosti in slabosti, hkrati pa tudi možne scenarije, Ce bi se odločili za eno ali drugo možnost. Tuji upniki so, kot je znano, zainte-
resirani za sklenitev separatne pogodbe s Slovenijo, ki je poleg morda Hrvaške paC edina plačilno sposobna. Njihova izhodiščna ponudba je bila, da Slovenijo izpusti iz t.i. solidarnostne klavzule (po kateri vsak dolžnik odgovarja za celoten jugoslovanski dolg v višini 4,4 milijarde dolarjev), Ce Slovenija placa 1,2 milijarde dolarjev. To je bilo za Slovenijo, ki je sama predlagala prevzem dobrih 500 miljonov dolarjev dolga, finančno nesprejemljivo. Odločitev, kako naprej, je bila tako v rokah parlamenta.
Andreja Rednak
DROGE MED MLADIMI V SLOVENIJI
Z anketo bodo ugotavljali razširjenost mamil
LJUBLJANA - Alkohol in kajenje sta med našimi srednješol-d velikokrat skoraj »nujno zlo«. Na to je pred dobrimi Štirimi Jeh opozorila tudi raziskava, Id je na vzorcu 1310 slovenskih di-lakov prvih in tretjih letnikov pokazala, da zloraba alkohola ored mladimi narašča, medtem ko jih je s cigaretami dobra de-^etina poskusila že pred 10. letom starosti. Premalo pa vemo, je z razširjenostjo drugih, t. i. ilegalnih drog oziroma ma-^ med srednješolci. Na to bo odgovorila panevropska raziska-Va’ v katero je vključena tudi Slovenija. Zajela bo reprezentati-vzorec 3000 dijakov prvih letnikov srednjih Sol, potekala pa 00 med koncem marca in veliko nočjo.
V Evropi je projekt znan P°d imenom ESPAD (The . uropean School Survey Project on Alcohol and Drugs).
°t rečeno, gre za vseevrop-® 0 raziskavo, katere pobu-r1* je Švedski odbor za in-otmacije o alkoholu in dru-Sm drogah (Svvedish Council °r Information on Alcohol jjnd other Dmgs). Ta ima že 0 8°letne izkušnje z raziska-j'emi o prisotnosti alkohola m drugih drog med šolsko Populacijo. Predlanskim pa prišli na idejo, da bi spro-*1 raziskavo, ki bi po isti etodologijj potekala po seh evropskih državah. Ta-0 i lahko primerjali vzhod ^od, sever in jug ter so-
sede med seboj o prvih stikih pri uživanju drog med mladino. Švedsko pobudo je podprl Svet Evrope oziroma konkretno skupina Pompidou, katere Članica je tudi Slovenija in imamo v njej stalnega kore-spondenta. »Tako smo se lahko udeležiti pripravljalnih sestankov tudi predstavniki
malce revnejši držav iz vzhodne in srednje Evrope,« pravi vodja raziskave za Slovenijo mag. Eva Stergar, dipl. psih., sicer vodja oddelka za zdravstveno vzgojo na Inštitutu za varovanje zdravja RS (IVZ RS). »Takšen interes organizatorjev je razumljiv, saj so prav te dežele zdaj potencialna tržišča za droge.«
Vendar pa so imeti podobno pobudo na IVZ RS že prej. Ob omenjenih raziskavah o alkoholu, katerega razširjenost uživanja je po ugotovitvah Stergarjeve med mladimi najbolj zaskrbljujoča, in tobaku so želeli izpeljati še raziskavo o drugih drogah med takratnimi sedmošolci. Pripravili so vprašalnik in ga tudi pi-
V Sloveniji bo anketiranih tri tisoč otrok, rojenih leta 1979. Anonimni odgovori (torej brez imen in priimkov) na 41 vprašanj naj bi osvethli razširjenost alkohola, tobaka in drugih drog oziroma to, kdaj so mladi prišli prvič v stik z njimi, kdo jim je omogočil uživanje, če uživajo kakšno od drog, kako pogosto in v kakšnih količinah, pa Se njihovo mnenje o tem, koliko droge uporabljajo njihovi vrstniki in prijatelji. Odgovore na anketo, ki jo bo izpeljalo nesolsko osebje, bodo oddali v zalepljenih kuvertah, tako da kakršnakoli zloraba ni možna.
lotsko testirati. Ko pa je prišla švedska pobuda, so stvar razširiti na evropsko sodelovanje. Delo se je začelo lani marca, ko so se sestati raziskovalci iz približno 30 držav. Nato so oblikovali ožjo skupino, ki je pripravila skupni vprašalnik, oktobra so pripraviti nacrte o tem, kako bo tekla raziskava v posameznih državah, decembra pa so vodje raziskav iz Danske, Nizozemske, 'Slovenije, Madžarske, Bolgarije, Hrvaške in z Malte razdelati se podrobnosti.
V vseh državah bo raziskava potekala sočasno. Ker se morajo podatki nanašati na zadnjih 30 dni, kar pomeni, da med potekom ne sme biti počitnic ali praznikov, so se odločili za Cas med koncem marca in sredino aprila. Reprezentativni vzorec naključno izbranih šol in razredov bo posredoval Republiški zavod za zaposlovanje oziroma njegov oddelek za svetovanje in štipendiranje, raziskavo pa financira ministrstvo za zdravstvo.
Katarina Novak
Opozicija o interpelaciji, dolgovih do tujine in težavah županov
LJUBLJANA (STA) - Socialdemokratska stranka Slovenije je na včerajšnji novinarski konferenci izrazila protest ob sklicu izredne seje državnega zbora o dolgovih Slovenije do konzorcija komercialnih bank in Pariškega kluba. Po besedah njenega predsednika Janeza Janše gre namreč za manipulacijo pred današnjim odločanjem o nezaupnici obrambnemu ministru Kacinu in ustavno obtožbo zoper premiera Janeza Drnovška. Janša je tudi poudaril, da je ob tako pomembni temi, kot so dolgovi, potrebno veC Časa za odločanje, to je pa tudi dodatni argument v prid oceni, da je sklic izredne seje le poskus homogenizacije koalicije in sploh vseh poslancev pred današnjo sejo DZ.
Vlada se s problemom odplačevanja dolgov ukvarja že leto dni, je menil Janša in pojasnil, da so najpomembnejša vprašanja koliko dolgov bivše Jugoslavije so na sekundarnem trgu odkupile srbske banke, koliko jih je v lasti finančnega konzorcija Safti in problem sukcesije nekdanje skupne države. Prav pritisk teh upnikov je po njegovem mnenju tretji razlog za pospešitev dogovora o slovenskem deležu skupnih dolgov nekdanje Jugoslavije. samo dve družbi Saftija sta, tako Janša, na sekundarnem trgu odkupi.li 35 milijonov dolarjev. V SDSS tudi
menijo, da bi bili kakršnikoli tajni sklepi, ki potem ne bi bili jvno objavljeni, moralno zavezujoči za slovensko pogajalsko delegacijo. O današnji seji DZ pa je Janša povedal, da bodo podprli tako nezaupnico Kacinu kot tudi ustavno optožbo zoper Drnovška. Premier je priznal, da je oglejski dokument sprejemljiv in s tem potrdil, da je šlo v strankarsko igro v škodo nacionalnim interesom, je dejal Janša. Poslanci SDSS so vCeraj tudi vložili dodatne argumente za nezaupnico, med drugim tudi v zvezi z nesmotrno porabo proračunskih sredstev.
O težavah, s katerimi se pri svojem delu srečujejo na novo ustanovljene občine ter o nedavno ustanovljenem klubu županov pa so govorili na novinarski konferenci Slovenske ljudske stranke. Janez Podobnik je dejal, da bo klub županov te stranke predvsem nudil pomoC pri vzpostavljanju stikov z državnimi institucijami. V njem bo delovalo 30 županov, ki so bili izvoljeni na listi SLS, pridružilo pa se jim bo tudi nekaj neodvisnih županov. V okviru kluba županov bo deloval sekretariat, ki bo županom predsednikom in članom občinskih svetov pomagal pri reševanju upravnih, finančnih, komunalnih in prostorskih problemov, ki se pojavljajo pri uveljavljanju novih občin.
SOSEDNJE REGIJE
Z
14
Četrtek, 19. januarja 1995
	
r NUKLEARKA MOHOVCE -i	PISEMSKE BOMBE / OBTOŽBA PO ZAKONU O PREPOVEDI OŽIVLJANJA NACIZMA
Tajno poročilo navaja težke pomanjkljivosti
Avstrija zahteva hearing
DUNAJ - V Avstriji so se včeraj nadaljevali razprave in protesti o načrtovani dogradnji sporne nuklearke Mo-hovce na Slovaškem s krediti Vzhodnoevropske banke (EBRD). Vlada je ponovna zahtevala izvedbo javnega hearinga in Slovaško pozvala naj se udeleži te javne tribune, zeleni pa so z objavo doslej tajnega poročila o varnosti nuklearke poskrbeli za novo vznemirjenje.
Predstavnika zelene frakcije v avstrijskem državnen zbora, Made-leine Petrovič in Rudi Anschober, sta na tiskovni konferenci na Dunaju predstavila naj-pomembnejše točke tajnega poročila, ki ga je sestavila Državna komisija za atomsko e-nergijo Slovaške in v katerem je navedenih veC težkih pomanjkljivosti in okvar, ki so jih zabeležili že med grad-njo sporne slovaške nuklearke starega sovjetskega tipa.
Med drugim komisija navaja napačen sestav betona, pomanjkljivosti pri zvarkah pri oblogi za tlačni prostor, slabo skladiščenje gradbenih elementov, pomanjkljovosti pri transportu in montaži, težke pomanjkljivosti pri gorilnih palicah, problemi z elektronskim vodstvenim sistemom, itd.
V zvezi z javnim hearingom o varnosti JE Mohovce, ki naj bi bil 23. in 24. januarja v Austria Centru na Dunaju, vsi vidni avstrij-
ski politiki - od zveznega kanclerja Vranitz-kega preko zunanjega ministra Aloisa Mocka do ministrice za zaščito okolja Rauch-Kalla-tove - vztrajajo pri izvedbi hearinga, v okvira katerega naj bi avstrijsko prebivalstvo imelo možnost podati svoje pomisleke v zvezi z načrtovano dogradnjo nuklearke.
Zastopniki slovaško-francoske družbe za dogradnjo jedrske elektrarne Mohovce so s tem v zvezi avstrijski zvezni vladi očitali, da pri omenjeni prireditvi ne gre za hearing, temveč za manifestacijo nasprotnikov jedrskih nukleark.
Zato so zahtevali, da se število udeležencev omejuje na 200 oseb, strokovnjakom pa naj bi bil dostop do javne tribune sploh onemogočen.
Kot smo že poročali, je dogradnja slovaškega atomskega reaktorja pri Mohovcih možna le s kreditimi Evropske banke za razvoj in obnovo (Vzhodnoevropska banka EBRD) s sedežem v Londonu, katerega članica pa je -čeprav z majhnim deležem - tudi Avstrija.
Za slučaj, da Vzhodnoevropska banke ne bo financirala dogradnjo nuklearke v Mohovcih, pa je vodja slo-vaško-francoskega projekta Bodorik začetek tedna na tiskovni konferenci na Dunaju že napovedal, »da si bo Slovaška potreben denar paC poiskala drugod«. Ivan Lukan
Dosmrtna ječa?
Sodna obravna proti neonacistoma Binderjem in Radiom bo še marca letos - Neposrednih dokazov ni - Nemški neonacist kot glavna priča
Ivan Lukan
DUNAJ - Avstrijskemu neonacistu Petru Binderju ter njegovemu somišljeniku Franzu Radiu, o-ba sta osumljena vpletenosti pri atentatih s pisemskimi bombami konec leta 1993 v Avstriji, v najhujšem primeru celo grozi obsodba na dosmrtno ječo.
Po zadnjih informacijah s strani državnega tožilca bosta namreč oba avstrijska neonacista, ki že skoraj letno dni sedita v preiskovalnem priporu na Dunaju, obtožena po paragrafu 3f zakona o prepovedi oživljanja na-cizma.Obsodba po omenjenem paragrafu dopušča kazen od deset let zapora do dosmrtne ječe.
V	omenjenem paragrafu kazenskega zakonika namreč dobesedno piše: »Kdor v nacionalsocialističnem smislu izvede ali hoče izvesti umor, poskus umora, rop, požig ali drugo kažnjivo dejanje, bo kaznovan z zaporom od deset do dvajset let, v posebno nevarnih slučajih lahko tudi z dosmrtno jeCo«.
V	zvezi z obtožbo je državno tožilstvo na Dunaju včeraj še sporočilo, da bo obtožba proti obema osmnlj encima v pismeni obliki na razpolago že konec prihodnjega tedna, sodna obravnava pa se naj bi pričela konec marca, najkasneje pa aprila letos. Oba neonacista bo-
Osumljenec Franz Radi.
sta obtožena »udeležbe pri pripravah, organizaciji in proizvodnji prve se-
Osumljenec Peter Binder.
rije pisemskih bomb«.
Kot znano, je med 3. in 6. decembrom leta 1993
KOROŠKA / OB JUBILEJU NOVA KASETA IN PRVA CD-PLOSCA
20 let ansambel »Drava«
BOROVLJE - Pred kratkim je slovenski ansambel »Drava« iz Borovelj praznoval 20-letnico svojega obstoja in ob tej priložnosti izdal svojo drugo kaseto in prvo CD-plošCo »Vse je pesem«.
Začetki uspešnega ansambla segajo v dobo burnih narodnopolitičnih zapletov in napetosti 70-ih let, ko se se koroški Slovenci po napadu na dvojezične krajvne napise leta 1972 postavili po robu nemškonacionalnim nasilju in asimilacijski politiki deželnih in državnih oblasti ter enotni zahtevali svoje pravice .
Ansambel »Drava«, ki je v teku let nekajkrat menjal svoj sestav, od začetka pa ga vodi profesor glasbe Roman Verdel, je nastopal domala po vsej Evropi.
2e pred leti je izdal plošCo »Fanta rei«, na svoji najnovejši kaseti in CD-plošči pa je uglasbil pesmi osmih slovenskih pesnikov s Koroške.
Ustanovitev ansambla »Drava« je že svojcas pomenila veliko poživitev slovenskega kulturnega delovanja ne le »rožanski metropoli« Borovlje temveč za dvojezično deželo Koroško nasploh. (F.W.)
Ansambel »Drava« načrtuje letos nastopiti tudi Trstu.
bilo razposlanih skupno deset pisemskih bomb, štirje pa so eksplodirale. Med žrtvami atentatov je bil tudi tedanji dunajski župan Helmut Zilk, kateremu je odtrgalo tri prste leve roke, lažje ranjeni pa so bili hartbeški župnik August Janisch, urednica televizijskih oddaj za tujce pri ORF Silvana Meix-ner ter tajnica v neki dunajski odvetniški pisarni. Ostalih šest pisemskih bomb so k sreči pravočasno odkrili.
Peter Binder in Franz Radi sta bila januarja leta 1993 aretirana zaradi suma vpletenosti v atentate. Neposrednih dokazov za vpletenost obeh obtoženih neonacistov državni tožilec (zaenkrat) nima, obtožba se bo v glavnem uprla na posredne dokaze (indice).
Odločilno vlogo v sodnem procesu bo po vsej verjetnosti igral nemški neonacist Bendix Wendt, ki je pri zasliševanju v berlinskem zaporu hudo obremenil svojega avstrijskega somijšljenika Petra Binderja. Dejal je, da je Peter Binder morda celo izumitelj in proizvajalec prve serije pisemskih bomb v Avstriji. Po poročilu serioznega avstrijskega političnega tednika »profil« je Bendbc VVendt pred nemškimi kriminalisti omenil, da mu je Binder povedal, »da so bombe z glicerininom genialna zadeva«.
Neonacista Wendta je nemška policija aretirala jeseni L 1994, tako nemškim kot tudi avstrijskim varnostnim organom pa so bili stiki med obema neonacistoma znani že dalj Časa.
SOLNOGRAD / GOSTOVANJE SLOVENSKIH ZBOROV S KOROŠKE
SLOVENSKI OKTET
KKZ/NSKS
Uspešna uprizoritev
Pevci oblikovali staroslovansko mašo - Vabilo za nastop tudi v Nemčiji - No Koroškem ponovitev še januarja v Šmihelu
SOLNOGRAD - Združeni moški zbor, ki ga sestavljajo pevci slovenskih prosvetnih društev »Borovlje« in »Valentin Polenšek« z Obirskega ter zbora »Foltej Hartman« in »Edinosti« iz Pliberka v Podjuni so te dni v sol-nograški prestolnici oblikovali staroslovansko mašo po vzhodnem obredu sv. Janeza Krizostoma. Združeni slovenski zbor je vodil Božo Hartman iz Klopinja, ki je - skupaj s kolegom Romanom Ver-delom iz Borovelj - mašo tudi naštudiral.
Odmev na nastop slovenskih pevcev pred številno (in hkrati tudi strokovno) publiko je bil izredno pozitiven; - že kar po bogoslužju so bili povabljeni na ponovitev nastopa v Nemčiji.
Združeni koroško-slovenski zbor je s staroslovansko mašo gostoval v Solnogradu.
Tako zahteven projekt	nogradu je podprla Slo-	nec tega meseca v Smihe-
staroslovanske maše kot	venska prosvetna zveza	hi nad Pliberkom na Ko-
tudi nastop združenega	(SPZ) v Celovcu, nasled-	roškem,predvidoma v so-
slovenskega zbora v Sol-	nji nastop zbora pa bo ko-	boto, 28. januarja, zvečer.
Neizpolnjena
pričakovanja
ŠENTJANŽ V ROŽU - Slovenska prosvetna zveza (SPZ) je letos povabila na Koroško Slovenski oktet, da bi s slovensko pesmijo na vrhunski ravni razveselil koroško publiko. Domačini slovenskega in nemškega porekla so napolnili novo podstrešno dvorano in navdušeno pozdravili slavni ansambel.
Program je obsegal vse zborovske zvrsti, od klasike (O. di Lasso, Haydn, Schubert) prek umetnih pesmi (Prelo-vec, Vodopivec) tja do narodnih pesmi. Posebno mesto v repertoarju nastopajočih pevcev pa je imel tudi nepozabni rožanski skladatelj in zborovodja Pavlje Kemjak.
Koroški poslušalci pa so vendar bolj razvajeni in zahtevni, kot so si to očitno mislili pevci slavnega okteta, ki - vsaj po vtisu njihovega nastopa v Šentjanžu - v sedanjem sestavu moCno odstopa od nekdanje harmonične pevske skupine.
Pogrešali smo predvsem zvočno usklajenost, domačnost, brezhibno pripravljenost in zavzetost vseh sicer tehnično izredno dobrih pevcev.
Čeprav je morda pomanjkljiva akustika podstrešnega prostora v stari šentjanški šoli prispevala svoje, so bili kritični obiskovalci tega novoletnega koncerta vedarle nekoliko razočarani. (A.A.)
Tišlerjeva
nagrada
Blažu
Potočniku
CELOVEC - Krščanska kulturna zveza (KKZ) in Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) letos že 16. podeljujeta Tischlerjevo nagrado, poimenovano po prvem predsedniku NSKS Jošku Tischlerju. Letošnji dobitnik je Blaž Potočnik, slavnostna podelitev pa bo prihodnji ponedeljek, 23. januarja, v Celovcu.
»KKZ in NSKS podeljujeta nagrado kot priznanje in zahvalo za vso podporo, ki so je bili deležni koroški Slovenci in njihove ustanove in za dragoceno kulturno delo med slovenskimi izseljenci v severni Ameriki. Nagrada pa naj bo zahvala vsem Slovencem v zdomstvu, ki so v povojnem času na razne načine izpričevali svojo povezanost s koroškimi Slovenci«, je poudarjeno v sklepu žirije.
O P JE R A
Manj klasična Boheme
za začetek sezone
Jože Koren
Z gala predstavo Puccinijeve opere »La Boheme« v Dvorani Tripcovich, se je v torek, 17. t.m. (po uvodnem Verdijevem Requiemu) zaCela operno-baletna sezona gledališča Verdi 1994-1995. Uvrstitev te priljubljene melodrame italijanskega »ottocenta« v letošnji repertoar, je že dvanajsta po koncu vojne od tistega daljnega novembra 1945, ko sta v vlogi Mimi alternirali tržaški sopranistki, Slovenka Ksenija Viđali in Italijanka Alda Noni.
Opera »La Boheme«, za katero sta libreto po Murgerjevih »Prizorih iz bohemskega življenja« v prvi polovici devetnajstega stoletja v Parizu, napisala Ulica in Giacosa, sodi ob »Manon Lescaut«, ali Se pred njo, po svojem melodičnem bogastvu, Čustveni neposrednosti, pa tudi po svoji indirektni socialni noti (novi za takratni čas), nedvomno med nauspeš-nejsa Puccinijeva melodramska dela. Skladatelj se je v njem povsem prepustil svoji muzikalični spontanosti v glasbenem oblikovanju drame tako v slikanju ambienta, v katerem se dogaja, kot v psihologiji oseb, id so vse ljudje iz »ljudstva«', realni in realistični v svojem Času s Čustvenimi in humanimi vrednotami, ki beg Časa, ki 8a v takratni pojavnosti ni več, presegajo in preživijo.
Puccinijeva muzika je v tem smislu prežeta tako z ekspresivnimi kot verističnimi odsevi, stkana v neprekinjen melodični tok z motiviko, ki se kot leit-motiv tudi z arijami, dueti in kvarteti, plete skozi dogajanje mimo kontrastnega valovanja od bohemske razposajenosti njenih moških akterjev do najsubtilnejSih Čustvenih in dramatičnih odtenkov njih samih in Mimine usode. Kljub mnogim fortissimom zlasti v orkestraciji, se Puccinijeva glasba ponuja poslušalcu z bogato paleto nežnih pastelnih Barv in razpoloženjskih situacij.
Murgerjeva in Puccinijeva »Boheme« Prav zaradi teh svojih lastnosti še danes, skoraj 100 let po krstni uprizoritvi,
učinkuje s svojo neposrednostjo, njene znamenite arije kot so »Gelida manina«, »Mi chiamano Mimi«, »Vecchia zimara« in druge, pa lahko še danes, v svetu vse bolj prozaičnih »vrednot«, segajo v srca.
Tokratno postavitev opere v Dvorani Tripcovich sta oskrbela režiser Lino Capo-licchio in scenograf in kostumograf Grazia-no Gregori in je ista kot sta jo zasnovala leta 1988 v gledališču Teatro del Giglio v Lucci. Ge se režiserjem večkrat oCita, da vztrajajo na tradicionalnih postavitvah, moramo tokrat ugotoviti, da sta vanjo vnesla kar precej scenskih novosti, ki pa, žal, niso učinkovale najbolj prepričljivo in so predstavi vzele nekaj značilnega »pariške-
ga šarma«.
Glasbeno vodstvo je bilo v rokah dirigenta Tiziana Severinija, ki je »Boheme« vodil že leta 1988 v tržaškem Verdiju in ki velja za specialista v interpetiranju Puccinijevih melodram. Orkester gledališča Verdi je vodil z vešCo roko in z nazornim zvočnim prilagajanjem posameznim prizorom in situacijam. Čeprav je na trekutke vendarle dopuščal premočno zvočnost, kakor je po drugi strani znal izvabiti iz orkestra izdatnejšo melodično muziciranje.
Solistične vloge so bile, z izjemo tenorista Alberta Cupida v vlogi Rodolfa, zaupane mladim pevcem na začetku kariere, večina katerih se je tokrat prvič predstavila tržaškemu občinstvu. Bohemska Četverka je tako po pevski kot igralski plati delovala prijetno, Čeprav z različnimi glasovnimi odzveni. Cupidov Rodolfo je bil bil pevsko bolj kot v uglajenost izpevanja usmerjen v moCno, na trenutke tudi forsirano poudarjanje, ki pa je bilo, spričo prijetne barvitosti njegovega glasu, še vedno v mejah melodramskega oblikovanja vloge. Baritonista Michele Porcelli v vlogi slikarja Marcella in Gio-vanni Meoni v vlogi glasbenika Schaunar-da ter basist Simone Alberghini v vlogi filozofa Colline, so bili glasovno in igralsko ubrana razigrana trojka s primernimi komičnimi odtenki, pri Collinovi ariji v Četrtem dejanju, »Vecchia zimara«, pa bi se le želeli veC glasovne pastoznosti in barvitosti.
V lirično-dramatični vlogi Mimi se je predstavila mlada sopranistka Maria Pia Jonata, pevka znatnih izraznih vrlin in kulturno obvladanega glasu z mnogimi interpretativnimi finesami v ključnih trenutkih. Njena Mimi je bila tako vseskozi prepričljiva in dopadljiva. Lucetta Bizzi, sopranistka z rahlo nižjimi legami, je vlogo Mu-sette izdelala pevsko dognano, igralsko pa odstopala od »klasičnih« Mu-sette zlasti v bolj izrazitem oblikovanju so-doživljanja Mimine usode, kot pa v frivol-nosti svojega značaja.
Nastopili so še basist Graziano Polidori kot Benoit in Alcindoro, Giuseppe Botta kot Parpignol in Dario Zerial kot mitničar in krošnjar.
Zbor je, kot vedno, pripravila Ine Mei-sters, sodelovali pa so še otroci zbora »I piccoli cantori della Citta di Trieste«, ki jih vodi Maria Susovski.Gledali smo prijetno, čeprav tudi dugaCno »Boheme« in tudi aplavzov ob odprtem zastoru ni manjkalo.
SEZONA G M
Meljnikov-Starc s sodobnim programom
Luisa Antoni
Jutri bo Glasbena matica predstavila Četrti večer iz svoje letošnje abonmajske ponudbe. Na oder Kulturnega doma bosta stopila violinist Vasilij Meljnikov in pianist Aljoša Starc. Koncertni spored bo tržaškemu občinstvu predstavil dela dveh sodobnih skladateljev z območja bivše Sovjetske zveze, ki sta bistveno vplivala na rusko glasbo našega stoletja.
Za prvi del sporeda je duo Meljnikov-Starc izbral dve skladbi za violino in klavir še živečega skladatelja Alfreda Snitkeja (r. 1934), ki sicer deluje na ruskih tleh. Snitke izhaja iz nemške družine in je svoje glasbene študije pričel na Dunaju; njegova življenska pot ga je nato prepeljala v Sovjetsko zvezo, kjer se je tudi vključil v glasbeno dogajanje. V svojem ustvarjalnem delu je Snitke upošteval različne smeri od poglabljanja sodobnih kompozicijskih prijemov do ponovnega povzetja antičnih skladateljskih modelov. Po mnenju italijanskega muzikologa Luigija Pestalozze je skupni imenovalec takega početja »glasbena dekonštrukcija zgodovinskega poteka glasbe«, preko katere Snitke ponovno »odkriva in razume« Časovno kategorijo. Na petkovem koncertu bo duo Meljnikov-Starc predstavil Snitkejevo
»Prvo violinsko sonato« iz 1. 1963. Sonata je iz obdobja, ko je Snitke deloval v sklopu ruskih avantgardnih gibanj, ki so takrat odkrivala in uporabljala tehnike zahodne kompozicije. Delo, ki bo potem na vrsti, t.j. »Suita v starem stilu«, pa je iz leta 1972; v tem desetletju se je Snitke povrnil k baročnemu stilu in tako komponiral poleg sonate - ki je nastala za violino in klavir ali Čembalo - tudi »Con-certo grosso«.
Drugi del sporeda pa bo zapolnila »Violinska sonata« op. 134 Dmitrija Šostakoviča (1906-1975). Glede na Snitkeja je Šostakovič predstavnik prejšnje skladateljske generacije, ki je delovala tudi pod Stalinovim režimom. Tako je tudi Šostakovič prestal številne kritike uradnih ideologov, kljub temu pa si je skladatelj znal tudi v uradnih krogih izboriti dovolj ustvarjalne svobode in se je tako izognil zgolj ce-lebrativni umetnosti. V »Violinski sonati«, ki je nastala leta 1968, je skladatelj povzel se-rialno tehniko in jo predelal v tonalnih strukturah; na tak naCin je serija skladatelju ponudila temo, ki se pojavi v različnih stavkih sonate.
Koncert violinista Vasilija Meljnikova in tržaškega pianista Aljoše Starca bo jutri ob 20.30 v tržaškem Kulturnem domu.
..	.. ... L A H K A.GLASBA
Bivši bobnar slavne skupine Queen Roger Taylor je v tržiško diskoteko priklical maloštevilno publiko
Žal se je na ponedeljkovem koncertu Rogerja Taylorja zbralo malo gledalcev, nekaj manj kot petsto. Bivši bobnar slavne angleške skupine Queen je v diskoteki Hippodrome v Tržiču (foto AWS) zaCel devetdnevno italijansko turnejo, s katero si Taylor želi tako promovirati svojo zadnjo plošCo Happiness?, kot obuditi spomin na nepozabljive »kraljice«, petinštiridesetletni glasbenik je stopil na oder precej prazne dvorane s skoraj polurno zamudo. Spored je zaCel z enim čaed najbolj znanimi hiti skupine Queen, skladbo A Kind Of Magic (na samem vrhu top lestvic v 35-ih državah, bila je tudi glasbena kulisa filma Highlander), ki jo je sam Taylor napisal. Z Rogerjem, ki je v glavnem pel, občasno pa zgrabil za kitaro ali stopil za bobne in tolkala, so igrali tudi kitarist Ja-son Fallonn, basist Phil Spalding, klaviaturist Mike Crossley m bobnar Phil Jackson.
Koncert, ki je trajal skoraj dve uri, se je odvijal po precej Ustaljenih tirih. Dober rock bend, katerih lahko predvsem v •Angliji dobimo še in še. Adut oz. vodilni element skupine, se pravi Roger Taylor, je dober glasbenik, ki pa nima poseb-in vrlin. Kot pevec je sicer nekje nad povprečjem, senca reddieja Mercuryja pa je v tem primeru vedno prisotna, kar iaylorju nedvomno povzroča težave med nastopi. Ker misli-uio, da Taylor ne stopa na oder zaradi denarja (Queen so Prodali nad 120 milijonov plošč, njihove koncerte je videlo ajmanj 15 milijonov ljudi), sklepamo, da nastopa iz Ijubez-
Ales Waltritsch
ni in, zakaj ne, tudi iz navade do nastopanja. In kako bi lahko bilo drugače za elana skupine, ki je na zadnjem albumu posnela skladbo z naslovom The Show Must Go On (predstava se mora nadaljevati).
Roger Taylor (predstavil se je z jopičem, na katerem je bil zelo viden rdeči trakec, simbol boja proti Aidsu, bolezen za katero je 23. novembra lani umrl Freddie Mercury) in tovariši so nastop nadaljevali z nekaterimi skladbami z zadnjega albuma Happiness?, ki so bili povprečne easy-rock komadi in lepšimi blues baladami (npr. It keeps Sometimes in Anytime). Seveda sta Taylor in skupina navdušeni publiki zaigrali tudi nekaj uspešnic Queenov. Skladbe These Are The Days Of Our Lives, We Will Rock You in Radio Ga Ga (morda najbolj uspela pesem veCera) so zaključile uradni del koncerta.
Po burnem ploskanju in vzklikanju so glasbeniki ponovno stopili na oder za polurni dodatek, v katerem smo lahko slišali Taylorjevo obsodbo prebujoCega se neonacizma v Evropi v skladbi Nazis 1994, pesem posvečeno Mer-curyju Better Times, znano The Show Must Go
NA KRATKO
Gala Gallusov ples
LJUBLJANA - V okviru projekta Hommage a Gallus -v počastitev spomina velikega skladatelja Jakoba Gallusa Camiolusa - pripravlja družba za promocijo, posredovanje, trženje umetnosti in založba Gallus Car-niolus iz Lukovice gala Gallusov ples, ki bo v soboto, 21. januarja, ob 19. uri v Festivalni dvorani v Ljubljani. Organizatorji nameravajo Gallusovo leto 1994 nadaljevati v Gallusovo desetletje in vsako leto ob tem Času počastiti skladateljev spomin s koncertom in plesom. Projekt bo dosegel svoj namen, Ce bodo ob koncu tisočletja po svetu ime Gallus povezovali z Ljubljano, mestom umetnosti, in s Slovenijo, kulturno deželo. Dohodek Gallusovega plesa je namenjen pravkar porajajočemu se Gallusovemu skladu, ki je z nakupom harfe med drugim že podprl mlado umetnico Mojco Zlobko. Harfo ji bodo podarih na sobotnem Gallusovem plesu. (T. F.)
Eliotova nagrada pesniku Paulu Muldoonu
LONDON (Reuter) - Sodobni irski pesnik Paul Mul-doon je letošnji dobitnik literarne nagrade T.S. Ehot v višini 5.000 funtov. Žirija, ki ji je predsedovala Baline Feinstein, mu je dodelila nagrado za njegovo pesniško zbirko Cilenški letopisi (The Annals of Chile). Muldoon, profesor na ameriški univerzi Princeton, je sicer študiral na belfatski Queen‘s University, kjer je bil študent irskega pesnika Seamusa Heaneyja. Nagrado, imenovano po ameriškem pesniku T.S. Eliotu, je lani prvič podelila Poetry Book Society, katere ustanovni elan je bil tudi Ehot.
Cicibanova glasbena kaseta
LJUBLJANA - Uredništvo revije Ciciban je skupaj s priljubljeno pevko Romano Krajnčan izdalo svojo prvo glasbeno kaseto, ki je tesno povezana z glasbenimi stranmi revije Ciciban. K sodelovanju so povabili tudi Otroški pevski zbor RTV Slovenije, igralko Milo KaCiC in Cicibend odličnih studijskih glasbenikov. Besedila so prispevah znani slovenski pesniki kot Boris A. Novak, Saša Vegri, Ksenija Soster Olmer, uglasbila pa sta jih Lojze Krajnčan, dirigent in umetniški vodja Big benda RTV Slovenija, in Jerko Novak. Dvanajst pesmic, med katerimi spoznamo poskočno štampiljko, rockerja norega purana, žabjo, sitno vsevedno sosedo, skupaj si umivamo zobe in CiCi himno, je bilo prvič predstavljenih v ponedeljek v Cankarjevem domu. (A. P.)
LIKOVNA UMETNOST IN HUMANISTIKA / REVIJI
Vsi dobri, lepi in pametni se niso mogli odseliti
BEOGRAD - »Avgusta leta 1993/94 je bilo v Beogradu nekaj zastrašujoče lepega in ogabno naravnega. (Vam, gospod, se je bistvo našega položaja popolnoma izmaknilo.) To je bila potreba, da skoraj odideš, zato da bi še enkrat živel, v trenutku, ko ta preobrat ni bil več mogoč, ali takrat, ko o tem ni več mogoče povedati kaj prida.« To je 11. prizor Scenarija nekega razpada Dragana Babiča, besedila, ki je objavljeno v 3. številki revije za vizualno kulturo New moment, ki je posvečena stoletnici filma.
Film ima to moč, da pred našimi očmi ustvari paralelni svet, v katerega vstopimo, Čeprav le za nekaj ur. Včasih je ta iluzija dovolj moCna, da olajša soočanje z dejanskim življenjem, ki marsikomu ni povšeči. Zlasti v Beogradu ne. Avtorji besedila niso tisti, ki bi bili izključno profesionalno povezani s filmom, vsi skupaj pa ustvarjajo specifično vzdušje, oblikujejo paralelni svet, podoben tistemu na platnu, svet, ki ne mara stvarnosti in z njo ni tesno povezan, a vendarle obstaja na svoj zapleteni način. Iz Beograda se vsi lepi, dobri in pametni niso mogli odsehti. Tisti, ki so ostali, iščejo načine za svoje preživetje, za mo-
žnost obstoja v okolju, ki po svojih temeljnih značilnosti - ni njihovo. Namesto jalovega spopada za spremembo svoje okolice so se odločili, da bodo v skrajno neprijazni okolici ustvarili nekaj zase. In to je revija New moment.
Z besedili, polnimi domišljije, z besedih, ki znajo biti tudi »utrgana«, z odlično izbrano in malo znano fotografijo iz slavnih in manj slavnih filmov, dobrim oblikovana. Vznemirljivo branje, ki ga ni mogoCe opraviti na hitro, ki ponuja številne možnosti za dolgotrajno sladkanje ob dobri glasbi in priljubljeni pijači, v vzdušju zasebnega raja, ki je največkrat sestavljen iz domačega stanovanja in
še koga v njem, ki ti je pri srcu. Revijo izdaja agencija Saatchi & Saatchi. Z vsako novo številko izboljšuje svoj zunanji videz in si tako ustvarja identiteto, ki ima vse možnosti, da postane pomemben dejavnik v kulturi teh krajev.
Na srečo pa New moment ni edina revija. Iz drugega »filma« prihajajo podobna sporočila. »Počasna dežela«, reče kraljica. »Tukaj moraš teči tako hitro, kot le moreš, da bi sploh obstala na istem mestu. Ce pa želiš priti kam drugam, potem moraš teči dvakrat hitreje.« Ta navedek iz Aliče v Čudežni deželi Lewisa Ca-rolla uvaja revija »Akcelerator« Random magazin (na slepo srečo). Revija je namenjena arhitekturi, vendar prav nič ne spominja na tiste, ki so bili prej posvečeni tem temam v počasni deželi. Prav zato je vznemirljiva. Morda se komu zdi kot manifest, a če se, tem bolje. V njem namreč ni aktualne »arhitekturne
scene«, pac pa zgodba o arhitekturi, o teoriji, kakor nanjo gleda nova generacija. Ta nova generacija dodobra obvlada teorijo arhitekture, filozofija ji ni neznana, zna ravnati z računalniki, zna komunicirati in zna se igrati. Ko se vse to spremeni v revijo, je rezultat skoraj spektakularen. Prelom je dober, revija lepo natisnjena, za-
hvaljujoč Publikumu in Soroszevem centru za sodobno umetnost. Njegova avtorja Srdan Jovanovič VVeiss in Ivan Kučina sta tandem, ki se je že uveljavil na mednarodnih natečajih. Ce bi sklepali po prvi številki Akceleratorja, načrtujeta pa jih še šest, se njuno sodelovanje uspešno razvija.
Snežana Ristič
Še en uspeh v tujini za Ko zaprem oči
LJUBLJANA - V začetku februarja bo v švedskem Goteborgu filmski festival, na katerem bodo v okviru mednarodne konference pod pokroviteljstvom Evropske filmske akademije prikazali po en celovečerni film iz skoraj vseh evropskih držav. Na konferenci pod geslom »Lokalni junaki za evropsko občinstvo« bo Slovenijo zastopal Franci Slak s filmom Ko zaprem oči, ki je (žal) še vedno edini naš film zadnjih let, ki mu je uspela afirmacija v mednarodnem prostoru.
Na konferenci bodo sodelovali ugledni predstavniki evropske filmske industrije: Jim Sheridan (Irska), Las-se Hallstrom (Švedska), David Puttnam (Anglija), Er-manno Ohm (Italija) in Jean-Jacques Benebc (Francija), od filmov pa velja omeniti makedonski Pred dežjem Mančevskega, gruzijski Informacija express Sengelaje in britanskega Poglej me v oci N. Warda, iz bivšega jugoslovanskega prostora pa sodelujejo še Lordan Zafra-nović, Nenad Dizdarevič in Dragan Nikolič. PR
Najbolje prodajane mladinske in otroške knjige (od 14. decembra do 18. januarja)
Po filmski uspešnici mladinskega risanega filma VValta Disneyja Levji kralj je bila med najbolje prodajanimi knjigami v izbranih slovenskih knjigarnah tudi knjiga z istoimenskim naslovom (v koprski knjigami Libris in knjigami Kazina v Ljubljani), ki jo je priredil Don Ferguson. Med mladimi bralci sta zelo priljubljeni knjigi Nerodna Avguština in Mah princ, visoko pa se je na lestivici najbolje prodajanih mladinskih in otroških knjig povzpel tudi Miha Mate z Babico v supergah (v Plečnikovi knjigami v Ljubljani in mariborski založbi knjigarne Obzorja).
DZS - Plečnikova knjigama in papirnica, Šubičeva 1, Ljubljana
1.	Ana Sevvell: Cmi lepotec, Karantanija, 1994
2.	Stephen Piesty: Neverjetni prerezi, DZS, 1994
3.	Miha Mate: Babica v supergah, Mladika, 1994
4.	Roaud Dahi: Carli in stekleno dvigalo, Mladika, 1994
5.	Schreiber - Wicke - Holland: Ko so bili krokarji še pisani, Epta, 1994
Knjigama Libris, Prešernov trg 9, Koper
1.	Antonine de Saint-Exupery: Mali princ, MK, 1994
2.	Otfried Preubler in Herbert Lentz: Nerodna Avguština, Epta, 1994
3.	Don Ferguson: (priredba) Levji Kralj, MK, 1994
4.	Tisoč naravnih bivališč, Tehniška založba Slovenije, 1994
5.	Hans Christian Anderssen: Palčica, MK, 1988
Knjigama založbe Obzorja, Gosposka 24, Maribor
1.	Trodimenzionalne podobe Toma Bacceia: Magično oko, Obzorja, 1994
2.	Antonine de Saint-Exupery: Mali princ, MK, 1994
3.	Thomas Svensson: Malček palček, Tehniška založba, 1994
4.	Max Velthuijs: Zaljubljeni žabec, Epta, 1994
5.	Miha Mate: Babica v supergah, Mladika, 1994
Knjigama Kazina, Kongresni trg 1, Ljubljana
1. Don Ferguson: (priredba) Levji Kralj, MK, 1994
3.	Otfried Preussler in Herbert Lentz: Nerodna Avguština, Epta, 1994
4.	Mateja Reba: Zmajček Bim, Harlekin, 1990
5.	Levvis Carrol: Alicine prigode v Čudežni deželi, Devin, 1994
5. Terry Pratchett: Kamionarji, MK, 1994
Pripravila: Tanja Fajon
IZŠLO JE / KNJIGE IN REVIJA ____________
Marija Makarovič: Slovenska ljudska noša
v besedi in podobi 7 - Litijsko Posavje, risbe noš Jana Dolenc, Zveza kulturnih organizacij Slovenije, Ljubljana 1994, str. 59, mehka vezava, 29, 5 x 21, 5 cm, 2.000 SIT.
Na pobudo Folklorne skupine Javorje iz Smartna pri Litiji je izšel sedmi zvezek Slovenske ljudske noše v besedi in podobi za področje Litijskega Posavja, ki je po narodopisni plati še neraziskano področje. V njem je na podlagi ustnih pričevanj in fotografij etnologinja Marija Makarovič predstavila nošo 20. stoletja, s poudarkom na starejših oblačilnih sestavinah, kot so npr. žensko krilo z živo-tkom, belovezena peča, visoki čevlji. Podatke o praznični in delovni moški in ženski noši je prispevalo oseminsedemdeset domačinov in domačink, ki so bili rojeni v obdobju 1889 do 1981. V raziskavo so vključili naselja na območju občine Litije, in sicer od Vač do Javorja in od Kresnic do Polšnika. Zaradi bližine Ljubljane je bila oblačilna kultura litijskega območja že konec 19. stoletja pod vplivom preprostejše mestne oblačilne noše, ki so jo nato vaščani prilagajali svojemu okusu in možnostim. Marijo Makarovič ni zanimala samo oblikovna podoba noše, ki sta jo skupaj s slikarko Jano Dolenc imenitno rekonstruirali, pač pa predvsem vsebinska podoba obleke, ki odgovarja na vprašanja o družbenem razlikovanju, statusnih simbolih, verovanju, življenjskih mejnikih, darovanju, oblačilni porabi...(A. P.)
Dr. Mitja Saje: Zgodovina (uralske: Obdobje Oing
Od tradicionalne do moderne Kitajske, zbirka Scripta, Študentska organizacija Univerze v Ljubljani, Ljubljana 1994, str. 66, mehka vezava, 29, 7 x 21 cm, 900 SIT.
Studentska organizacija Univerze v Ljubljani je pričela izdajati novo knjižno zbirko Scripta, la bo zapolnila praznino na področju osnovne in potrebne študijske literature za različne fakultete. Prvi zvezek je posvečen zgodovinski temi in obravnava zadnjo zgodovinsko epizodo Kitajske v obdobju dinastije Qjng. Mitja Saje je leta 1994 doktoriral s področja sociologije Kitajske, z dizertacijo o kitajskem gospodarstvu v času dinastije Ming. Leta 1991 je izdal tudi prvi kitaj-sko-slovenski slovar. V tem delu se oslanja na kulturnozgodovinsko periodizacijo kitajske zgodovine, ki se deli na arhaično, klasično, tradicionalno in moderno obdobje. Osrednji predmet raziskave je obdobje poslednje tradicionalne dinastije na Kitajskem, mandžurske dinastije Qing, M časovno sovpada s procesom porajanja modeme Kitajske. V ta C as sodi Opijska vojna, zaostrovanje družbene krize in tai-pingov, poskusi političnih reform in boksarska vstaja, revolucija 1. 1911... Na koncu je dodan sistematičen pregled dinastij tradicionalne Kitajske in pregled cesarjev zadnje mandžurske dinastije z nazivi obdobij, v katerih so vladali. V besedilu so kitajska imena pisana v fonetičnem zapisu pinyin, zato je na koncu dodan tudi spisek kitajskih imen in izrazov. (A. P.)
Matjaž Regovec: Merkur -kozmični sel
Zbirka šola astrologije 3. del, Založba Amalietti, Ljubljana december 1994, str. 95, mehka vezava, 15, 5x11,5 on, 1.292 SIT.
Iz zbirke Sola astrologije založbe Amalietti sta doslej izšla dva zvezka, Sonce - kozmični oče in Luna -kozmična mati. V tretjem zvezku je Matjaž Regovec preučil delovanje kozmičnega, krilatega sela, ki povezuje in usklajuje vse osebne ravni obstoja. V mitologiji najdemo različne Merkurjeve podobe, in sicer kot boga trgovanja, pisanja, govora, tata, čarovnika, obrtnika, sela, katerih skupni imenovalec je spremenljivost, lahkotnost in iznajdljivost. Položaj rojstnega Merkurja odseva posameznikovo mentahte-to in način razmišljanja ter komuniciranja. Pri tem ne gre samo za verbalno komunikacijo, pač pa za vse povezovalne in miselne funkcije v psihi, zato je Merkur planet naše notranje, mentalne identitete. Ker energija sledi mislim, predstavlja Merkur enega od temeljev naše osebne sreCe. Lahko ozdravi dvojnost človekove zavedne in nezavedne plati, ki je prastari odsev temeljnega posilstva Neba nad Zemljo. Od njega sta odvisni posameznikova spretnost in prilagodljivost, ki ju uporablja v vsakdanjem življenju. Merkur v različnih elemenitih in znamenjih zodiaka, hišah ter v aspektih z drugimi planeti, je avtor predstavil v obliki dialoga, ki večplastno in iz različnih vidikov vpeljuje bralca v astrološki in psihološki svet. (A. P.)
Dušan Lipovec, slikarski pesnik narave
Likovna monografija, založila Tiskarna Jože Mo-škrič, Ljubljana 1994, 96 strani, trda vezava, 29 x 24 cm, 5.700 SIT. Monografijo, posvečeno dosedanjemu opusu kamniškega slikarja Dušana Lipovca, znanega predvsem po krajinah, odlikuje bogata slikovna oprema, ki dokumentira slikarjevo umetniško pot v času od leta 1971 do danes. Tekstovni prispevek je v knjigi organiziran na več sklopov. V prvem so objavljeni krajši zapisi Lipovca o njegovem delu, v katerih je izpostavil svoje interpretiranje krajine - tiste, ki je še neo-nesnažena, nedegradirana in urbanih momentov -motivov, ki jih je našel predvsem na Gorenjskem, v okolici Kamnika, na Dolenjskem, Notranjskem, v Primorju in na Jadranskih otokih. Zapise spremlja še Lipovčeva poezija iz cikla Pejsaži, ki prav tako kaže na umetnikov odnos do okolja. Osrednji tekst, kritiški zapis, naslovljen Slikarski pesnik narave, je prispeval dr. Milček Komelj, profesor na umetnostnozgodovinskem oddelku Filozofske fakultete v Ljubljani in plodni likovni publicist. V njem je delo Dušana Lipovca uvrstil v širši slovenski kontekst, avtorja pa opredelil kot izrazito Čustvenega umetnika in neposredno osebnost, zagledano v starožitnosti, naravo in lepoto slehernega trenutka. Knjiga prinaša še obsežnejše citate tekstov drugih domačih likovnih publicistov, umetnikovo biografijo in pregled dosedanje bibliografije. (V. U.)
Emzin
Številka 30-33 letnik IV., izdajatelj EMZIN pri društvu SKUC, Ljubljana 1994, str. 85, mehka vezava, 24x31 cm, 300 srr. Kot običajno prinaša revija za kulturo Emzin vrsto zanimivih člankov, ki zrcalijo dogajanje v našem kulturnem proštom. Tako Rastko Močnik v prispevku o Metelkovi razgrinja težave alternativne produkcije v birokratsko povampirjenem sistemu, Tomaž Mastnak opozarja na problem univerzalnosti civilne družbe kot sveta onkraj države, Svetlana Slapšak pa osvetljuje travmatsko mesto uredniške pohtike, ki se nanaša na človekove pravice in ženske. Pretežni del revije zavzemajo predstavitve izvirnih umetniških praks. Z intervjujem je predstavljena Sarajevska skupina TRIO DIZAJN, ki je tudi naredila naslovnico te številke Emzina, prvonagrajenec Emzinovega natečaja za fotografijo leta 1993 Marko Radovan, profesor gledališke igre na Moskovskem dramskem inštitutu Gitis Rati Vladimir Davi-dovic Tarasenko, Emil Filipčič. V rubriki trajnostni življenjski slogi pride v poštev vse, kar nasprotuje hiperpotrošniški mentaliteti, tokrat so to klošarji, predstavljeni v sliki in besedi. Številni so prispevki teoretikov in kritikov iz različnih umetniških področij, in sicer Majde Sirca, Tatjane Capuder, Bojane S krt, Alena Kosa... Med članki je natrosenih vrsta izbranih in uporabnih informacij o kulturnem dogajanju, vendar drobni tisk in oblikovna oprema otežujeta preglednost branja. (A. P.)
KULTURA
Četrtek, 19. januarja 1995
17
IZ TUJIH GLEDALIŠČ
Krvava nevihta
Slavne osebe in kritiki, ki so na Volksbuhne v Berlinu sestavljali premiersko publiko novega plesnogledališkega projekta Johanna Kresnika Ernst Jtinger, so bili že od vsega začetka postavljeni v neusmiljeno atmosfero. Konceptualni artist Hans Haacke je vrh proscenija spremnil v gigantskega oficirja, ki je kiparsko delo Arna Beckerja in je narejen po modelu Michelangelovega Davida. Na obeh straneh ga dopolnjujejo kljukasti križi in na zaveso projicirana sporočila v gotski pisavi, citati iz zgodnjih del Ernsta Jimgerja, ki slavijo kri, vojno in kult močnega voditelja. Uvodni del predstave se dogaja med publiko. Mladi mož, ki mu sledi divja blondinka, kriči »Vojaki so morilci!«. To pripravi teren za nemško obarvano simfonijo krvi, seksa in nasilja. Jtinger, ki bo aprila praznoval sto let, je ena najbolj kontroverznih intelektualnih figur v Nemčiji. Rojen je bil v Heidelbergu, kot osemnajstletnik se je pridružil francoski tujski legiji, leta 1914 se je prostovoljno javil k vojakom, dobil je tudi najvišjo prusko častno nagrado za hrabrošt. Njegova prva knjiga V železni
služijo vojaku kot mistična doživetja. Zdelo se je, da gre za kodiran napad na Hitlerja, zato je bil leta 1944 izključen iz vojske. Kresnik sicer izhaja iz avtorja, hkrati pa ga uporablja kot metaforo za situacijo v Nemčiji. V predstavi poveže fašistično ideologijo in kult nasilja skupaj s potlačeno homoerotiko. Ideološki spektakel bo na sporedu še vso sezono, prvi v vrsti predstav, ki bodo na sporedu, pa bo 25. januarja.
Španci v Parizu
Špansko baletno gledališče Rafaela Aquilara, ki je pred dvema letoma s Carmen gostovalo v Parizu, se znova vrača. Prvi del nove predstave je Ravelov Bolero, ki je nastajal od leta 1987 in pomeni zelo osebno branje partiture. V drugem delu gre za Suito flamenka, ki predstavlja veliko fresko v čast narodu ciganov. Aquilar se je več let posvečal analizi in študiju njihove kulture. Rezultat njegovih raziskav odmeva v poustvari tvi flamenka, njegovi stilizaciji in režiji v šestih slikah. Od 24. januarja do 12. februarja predstavi v izvedbi osemnajstih plesalcev in Štirih glasbenikov lahko prisostvujete v pariški Palači športov.
Milano
V mladinskem gledališču Piccolo Teatro di Milano na ulici Via Ro-vello 2 si do 22. januarja še lahko ogledate predstavo Edward II. Prva angleška kraljevska drama izpod peresa Chri-stopherja Marlovva iz leta 1594 se tokrat predstavlja v izvedbi Emila Romagna Teatro in v režiji Giancarla Cobellija.
(S. D.)
GLEDALIŠČE / RECENZIJA PREDSTAVE
»
Scenska igra brez besed
«
TRST - Po poletni uprizoritvi pod milim nebom na slikovitem trgu Paola Diacona v Čedadu je zadnje gledališko delo Petra Handkeja C as, ko nismo vedeli ničesar drug o drugem pristalo na odru tržaškega gledališča Rossetti. Predstava je sad sodelovanja med Slovenskim stalnim gledališčem iz Trsta in italijanskim Stalnim gledališčem Furlanije-Julijske krajine, ki sta jo pripravila za otvoritev lanskega Mittelfesta.
Delo spremlja sloves uspešne, skoraj štiri ure dolge postavitve leta 1992 na odru dunajskega Burgtheatra v režiji Clau-sa Paymanna in s približno petdesetimi nastopajočimi. To je »scenska igra« brez besed, ki nima pravega protagonista, pravzaprav so protagonisti trg, cesta, ploščad pred supermarketom, vsi prostori, kjer se ljudje srečujejo, konkretni prostor, kjer se odvija življenje skupnosti, v nasprotju z današnjim virtualnim globalnim naseljem, s katerim nas televizija in informatika zapirata v domove. Skozi prostor nemo stopajo različni ljudje po vsakdanjih poteh: v trgovino, v službo, po drugih opravkih. Med vsakdanjimi liki je marsi-
kateri čudaški. Pojavijo pa se tudi osebe iz našega kolektivnega domišljijskega sveta: iz mitologije, Svetega pisma, opere, filma. Skratka, preko trga gre življenje in vanj vtisne sledi, ki zaživijo pred našimi očmi brez kronološkega zaporedja: sodobni yuppiji in vojaki iz nekdanjih vojn, turisti v naglici in stari popotniki, ki se ustavijo za dalj časa. Vsi hodijo eden mimo drugega in se ne opazijo, vsakdo živi le sam zase, dokler ne napoči trenutek, ko se vsi, vsaj za hip, zavedo, da so skupnost.
Vse to se odvija pred našimi očmi brez besed. Številne like, njihov značaj, želje in usodo doumemo skozi skope geste, hojo, nemo govori-
PREGLED
Od Madžarov do Chagalla
V ponedeljek so v Mestni galeriji Ljubljana odprli razstavo madžarskih slikarjev Arpada Szabadosa in Andrasa Markosa. V torek so v Razstavnem salonu Rotovž v Mariboru odprli razstavo likovne skupine MI, v katero so se združili Irena Cuk, Darko Gobja, Samuel Grajfoner, Zdravko Jerkovič, Samo Pajek in Oto Rimele. Istega dne so v avli osrednje poslovalnice Ljubljanske banke v okviru cikla Očetje in sinovi odprli razstavo, na kateri se predstavljajo slikar Veljko Toman in njegovi hčeri, slikarka in študentka kiparstva Katarina in Urša Toman. Včeraj so v Mali galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani odprli fotografsko razstavo Dejana Ha-bichta Zodiak. Kar tri razstave bodo nocoj odprli v Gorenjskem muzeju Kranj; ob 18. uri razstavo slikarja Marjana Belca, ob 18.30. uri razstavo slik in kipov Petra Abrama, ob 19. uri pa razstavo del slikarja Klavdija Tutte. Jutri bodo v Fotogaleriji Stolp v Mariboru ob 19.30. uri odprli razstavo fotografij Jazzy ga! Žige Koritnika. Izjemen dogodek obetajo Obale galerije za jutri, ko bodo ob 19. uri v Mestni galeriji Piran odprli razstavo 49 litografij Marca Chagalla (1887 - 1985), ki jih je sloviti umetnik izdelal v času od 70. let do svoje smrti.
(V.U.)
co pogledov. Igralci imajo na razpolago le bežen trenutek, da podajo celovito osebnost.
Po avtorjevi zamisli naj dogajanja na odru ne bi spremljala niti ena beseda, režiser Giorgio Pressburger pa se je odločil za njeno prisotnost in zaupal Marianu Rigillu vlogo neprizadetega in rahlo iracionalnega opazovalca, ki kot v nekakšni dolgi bralni didaskaliji pojasnjuje dogodke in like. Handkejev! natančni opisi so v prevodu Rolanda Zor-zija prijetni in zanimivi, morda pa bi bil učinek večji, ko bi bili gledalci prosti, da po svoje tolmačijo, kar vidijo.
Eno uro in štirideset minut dolga predstava vsekakor še kar pritegne občinstvo v svoj ritem, ki je v primerjavi s poletno postavitvijo veliko bolj tekoč. Nevtralnost gledališkega prostora, v katerem je scenograf in kostumograf Pier Paolo Bi-sleri odmislil kulise in odstrnil pogled na gole
Prizor iz Handkejeve scenske igre Čas, ko nismo vedeli ničesar drug o drugem (Foto GROMA)
opečnate zidove zaodrja, trg pa ponazoril le z ogromno ploščadjo, ki sega čez oder, omogoča večjo osredotočenost na dogajanje. Ansambla obeh gledališč, ki so ju okrepili še gojenci igralskih akademij iz Rima, Ljubljane, Zagreba, Dunaja, Bratislave in Krakova, sta kos nelahki nalogi, da ustvarita nezmerno kopico različnih likov.
Pri predstavi so sodelovali še Boris Kobal kot asistent režije, Marta Ferri za študij gibov, Claudio Schmid pri
osvetlitni in Carlo Turet-ta za zvočne efekte.
V slovenski verziji bo predstava na sporedu v
tržaškem Kulturnem domu od 28. januarja do 2. februarja.
Bojana Vatovec
ft

nagrada za najditelja nabiralnika
LJUBLJANA - Kot je sporočila uradno pooblaščena po-svečenka Državice Pticjestrašilne, projekta, ki poteka v okviru nadprojekta ALI SE LAHKO NASMEHNEM SAMEMU SEBI?, sta iz Labirinta sredi belega dne dve razbrzdani dekleti tik pred iztekom natečajnega roka za oddajo predlogov za Moške misterije odnesli Državni nabiralnik s podstavkom vred. Izborna komisija (naslov: Državica PTS, Zelenjavni vrt, Vila Katarina, Rožna dolina) zato odtujenih predlogov ne more obravnavati in razpisuje nagrado za najditelja nabiralnika v njegovi 10- kratni materialni vrednosti.	(V. U.)
VABILO NA RAZSTAVE
Jure Zadnikar
Slike. Galerija Equrna. Ljubljana, Gregorčičeva 3. Na ogled so dela, nastala v letu 1994. Postavitev: Jure Zadnikar, v pripravi je katalog, ki bo dostopen po zaključku razstave. Odprto do 6. februarja (od ponedeljka do petka med 10. in 13. uro ter med 17. in 19. uro, sobota med 10. in 13. uro). Prost vstop.
Jure Zadnikar je zaključil študij slikarstva na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost pri prof. Janezu Berniku leta 1991, nakar je vpisal še slikarsko specialko pri prof. Emeriku Bernardu. Lani se je kot štipendist v okviru programa Tem-pus izpopolnjeval na šestmesečnem študijskem bivanju v Solunu. Razstavlja od leta 1989, za tokratno razstavo pa je pripravil slike, ki jih je izdelal v preteklem letu in ki so v veliki večini nastale v Solunu. Povedal je, na ga eni strani zanimajo vzorci, s katerimi se lahko barvno izpoveduje; gre za dekor, čisto abstrakcijo - pri nekaterih slikah so ti vzorci nastali na specifičnih podlagah, lanenem platnu, ki že ima svoj vzorec. Na drugi strani vsebujejo slike realistični pristop v izčiščeni obliki, s katerim je med svojim študijskim bivanjem v Solunu portretiral znance različnih narodnosti in upodobil simbolična tihožitja s posodami in steklenicami.
(V. U.)
Jure Zadnikar: Rdečkast vzorec, 1994, akril na platno
Trosed s konca 19. stoletja, ki so ga restavrirali v Stillesu
Odsev stilnih obdobij
Likovni salon Celje. Celje, Trg celjskih knezov 9. Na ogled bo originalno pohištvo, nastalo v poznem 19. in v 20. stoletju, in kopije. Postavitev Alenka Rau, Stilles, kataloga ni. Otvoritev nocoj ob 18. uri, odprto do 28. januarja (od ponedeljka do petka med 10. in 13. uro ter med 14. in 18. uro, sobota med 10. in 13. uro). Prost vstop. Razstava bo obsegala originalno stilno pohištvo, hkrati pa bo tudi didaktične narave; v času razstave se bodo zvrstiti praktični prikazi restavriranja originalnega pohištva ter izdelovanja vrhunskih kopij (prikaz veščin intarzije, rezbarjenja). Razstavo je pripravilo podjetje Stilles iz Sevnice, ki že tradicionalno izdeluje vrhunsko stilno pohištvo (njihovo pohištvo srečamo v nekdanjih protokolarnih Titovih objektih, jugoslovanski skupščini, slovenskih protokolarnih objektih, kabinetih predsednika države in predsednika vlade RS, Jelcinovem teniškem salonu, ruskem veleposlaništvu v ZDA...), z njo pa so želeti javnosti prikazati postopke obnove starega pohištva in izdelave vrhunskega novega. Originali, ki bodo zastopani na razstavi, sodijo med pohištvo, za katero so izvedli restavratorska naročila, sicer pa ima Stilles tudi manjšo lastno zbirko starega vrhunskega pohištva. V načrtih podjetja je tudi galerijska postavitev dekoracije, svetil in stolov.
(V.U.)
Četrtek, 19. januaija 1995
FRANCIJA
Balladur za predsednika
Kandidaturo je napovedal tudi voditelj socialistov Emmanuelli
PARIZ (dpa, Reuter, AFP) - »Francija mora biti Se naprej zgled svetu, kot je bila v Času generala de Ganila,« je v neposrednem prenosu, ki sta ga iz palaCe Matignon, kjer je sedež vlade, predvajala tako radio kot televizija, francoskim volilcem sporočil premier Edouard Balladur. Prvi krog predsedniških volitev bo 23. aprila, drugi pa 7. maja.
Utrditi namerava tudi francoski položaj v Evropski zvezi, kjer naj bi delovala kot »motor napredka«, je dejal neogolistiCni premier. Med notranjepolitičnimi cilji se je zavzel za ponovno vzpostavitev »enotnosti oblasti«. Balladur je oblast prevzel spomladi leta 1993 po volilnem neuspehu vladajočih socialistov, ko ga je predsednik Mitterrand imenoval za premiera. Tako se je zaCelo drugo obdobje kohabitacije socialističnega predsednika države s konservativno vlado. Premier prve kohabitacije med leti 1986 in 1988 je bil Jacques Chirac. Medtem ko neogolistiCni premier Edouard Balladur uživa moCno podporo liberalno-konservati-vnih koalicijskih partnerjev UDF in za njim stoji tudi večina ministrov, podpirata Chiraca le zunanji minister Alain Juppe in predsednik narodne skupščine Phillipe Seguin. Pretekli teden se je na Balladurjevo stran postavil še notranji minister Charles Pasqua, ki je leta 1976 s Chiracom ustanovil neogolistično stranko.
Le nekaj m za Balladurjem pa je svojo kandidaturo objavil še voditelj socialistične stranke Henri Emmanuelli in tako konCal razprtije v stranki, ki je nihala med dvema kandidatoma: nekdanjim strankinim prvim sekretarjem Lionelom Jospinom in nekdanjim kulturnim ministrom Jackom Langom. Vendar socialisti, trako vsaj zatrjujejo poznavalci, maja nimajo tako rekoč nobenih možnosti, saj je predsednik Evropske komisije Jacques Delos, ki bi edini lahko ogrozil pre-mierra Balladurja, kandidaturo zavrnil.
NOVICE
Alžirski skrajneži grozijo belgijskemu premieru
BRUSELJ - Belgijske pravosodne oblasti so včeraj sprožile preiskavo proti alžirskim skrajnežem, ki naj bi grozili z atentatom na belgijskega premiera Jeana-Luca Dehaeneja. Belgijski državni tožilec je dejal, da je alžirska Oborožena islamska skupina na belgijske časnike naslovila pisma, v katerih zatrjuje, da so v pre-mierov avtomobil namestili bombo - vendar brez vžigalnika. Belgijski premier bi moral po prepričanju muslimanskih skrajnežev pretrgati vse diplomatske in gospodarske stike z alžirskimi oblastmi. Policija med preiskavo avtomobila eksploziva ni našla, (dpa)
Nemški kanclerKohl bo odpotoval v Vietnam
BONN - Nemški kancler Helmut Kohl je vCeraj svojemu kabinetu sporočil, da se bo odzval uradnemu povabilu vietnamske vlade in še letos obiskal Hanoi. Iz virov blizu nemški vladi se je izvedelo, da naj bi se s Hanoiem kmalu začela pogajanja o vračanju približno 40 tisoč Vietnamcev, ki živijo v Nemčiji, vendar nimajo dovoljenja za bivanje. Tiskovni predstavnik nemškega notranjega ministrstva je potrdil, da bodo oblasti že letos v domovino poslale prvih 2500 Vietnamcev. Po zadnjih podatkih je lani v Nemčiji živelo 69.659 Vietnamcev, 57.250 z dovoljenjem. Od 40 tisoC tistih, ki dovoljenja nimajo, jih je deset tisoC živelo v nekdanji DDR. Dvajset tisoC Vietnamcem so zavrnili prošnjo za azil, deset tisoč pa jih je prišlo v Nemčijo ilegalno, (dpa)
Azilanti ogrožajo JAT
BEOGRAD - Nemško ministrstvo za promet je vCeraj zavrnilo zahtevo jugoslovanskega letalskega prevoznika JAT, naj v skladu z najnovejšo odločitvijo Varnostnega sveta Združenih narodov odobri in v sto dneh uskladi polete med ZR Jugoslavijo in Nemčijo. Bonnska vlada je sicer že pristala na vnovično odprtje letalske proge proti Beogradu, vendar samo do 20. februarja. Bonn namreč trdi, da so z Jatovi-mi letali v Nemčijo prihajali predvsem prosilci azila. Po nekaterih podatkih je s tem namenom v Nemčijo priletelo 167 tisoč državljanov ZRJ, od tega 95 odstotkov kosovskih Albancev - kot trdi Beograd. ZRJ pogojuje tudi vračanje teh ljudi, in sicer z sklenitvijo mednarodnega sporazuma. Vlada ZRJ celo zahteva finančno sodelovanje z državami, iz katerih se vračajo azilanti; tako bi jih namreč lažje reintegrirali.
(Davor Kriška)
Edouard Balladur, kandidat za novega francoskega predsednika (Telefoto: AP)
EVROPSKI PARLAMENT
Konec dober, vse dobro
Evroposlanci so z veliko večino izrekli zaupnico Santerjevi komisiji
STRASBOURG (dpa, Reuter, AFP) -Evropski parlament je včeraj z veliko večino izglasoval zaupnico novi Evropski komisiji, ki jo bo vodil njen predsednik luksemburški premier Jacques Santer. Glasovanje evropskih poslancev je razblinilo strahove, da bi nezaupnica Evropsko zvezo pahnila v globoko krizo.
Predsednik Evropskega parlamenta Klaus Hansch in predsednik Evropske komisije Jacques Santer sta na skupni tiskovni konferenci poudarila, da bo Evropska komisija prvič v zgodovini svoje delo začela z »veliko demokratično legitimnostjo«. Nova evropska vlada, kot ji pravijo nekateri evro-federalisti, bo začela delovati že v ponedeljek, 23. januarja, njen mandat pa bo trajal pet let. Kljub začetnim, pogosto tudi ostrim kritikam je za 19-člansko Santerjevo ekipo od 578 navzočih poslancev glasovalo 416 predstavnikov iz petnajstih držav EZ. Proti bruseljski komisiji so glasovali 103 evroposlanci, 59 pa se jih je vzdržalo. Evropski parlament, v katerem je po vstopu Avstrije, Finske in Švedske 626 poslancev, je z glasovanjem o zaupnici prvič uporabil svojo novo pravico, ki jo je temu edinemu demokratično izvoljenemu telesu EZ predpisal maastrichtski sporazum.
Klaus Hansch je predsedniku Evropske komisije takoj po glasovanju za popotnico dal še nasvet: »Veliko zaupanje je prednost, ki pa je komisarji ne smejo zlahka zapraviti.« Hansch je poudaril, da glasovanja in pred tem zaslišanja devetnajstih komisarjev nikakor ne gre napačno razumeti kot »boja za oblast med parlamentom in komisijo«. Parlament je jasno povedal, da bo svoja nova pooblastila tudi izkoristil. Mnogi poslanci so menili, da bi nezaupnica novi ekipi v Evropski komisiji sprožila globljo krizo. Z glasovanjem je bil zadovoljen tudi Santer,
ki je izjavil: »To je zelo zelo udobna večina. To je nekaj, kar ho okrepilo tako parlament kot komisijo.«
Zrmanji ministri EZ bodo v ponedeljek podpisali potrebne dokumente in Evropska komisija bo začela delovati: predlagala bo nove zakone in vodila politiko na širokem področju, ki sega od trgovine do konkurence. Govori evropskih poslancev med razpravo pred glasovanjem so razkrili, da so nekateri člani Evropskega parlamenta glasovali za novo komisijo le zato, da EZ ne bi potonila v notranjepolitični krizi. »To ne bo medeni mesec,« je komisarjem zabrusila voditeljica socialistov v parlamentu Pauline Green in jih opomnila, da ima parlament pooblastilo, da jih odpokliče, če svojega dela ne opravljajo zadovoljivo.
Santer je opravil veliko in naporno delo, da je zgladil vse nesporazume in ustregel nekaterim zahtevam parlamentarcev vključno z odločitvijo, da komisarji nastopijo pred parlamentom. Čeprav to z zakonom ni predpisano, so evropski poslanci vseh devetnajst komisarjev zaslišali »v stilu« ameriškega senata. Santer je ustregel tudi zahtevi komisije za ženske pravice, obljubil pa je tudi, da bo vnovič preučil odnose med parlamentom in komisijo.
Večina poslancev je bila včeraj s Sante-rjem zadovoljna. Izjavili so, da so njihove zahteve padle na plodna tla. Celo Greeno-va, znana po tem, da ne izbira besed, je dejala, da je dogajanje v zadnjih dneh »pokazalo, da ima parlament resničen pohti-čni nadzor nad komisijo«. Claudia Roth, voditeljica zelenih, ki so glasovali proti Santerjevi komisiji, pa je izjavila, da je Evropski parlament zamudil priložnost. »Nisem si predstavljala, da so ljudje lahko tako šibki,« je po svoji »poklicni dolžnosti« ošvrknila svoje kolege.
SVET
KITAJSKO-AMERIŠKA POGAJANJA
Pekingu je zmanjkalo časa za pomiritev VVashingtona
PEKING (Reuter) - Kitajski in ameriški pogajalci so včeraj sedli za zeleno mizo, da bi v zadnjem trenutku preprečili grozečo trgovinsko vojno med državama. Wa-shington namreč azijski velikanki, kisele počasi spreminja iz komunistične v kapitalistično velesilo, grozi s kaznijo zaradi kraje avtorskih pravic.
Kitajske oblasti nimajo več veliko časa za pomiritev ZDA, ki zaradi kitajskih piratskih tatov kompaktnih plošč, računalniških programov in podobnega vsako leto izgubijo približno 827 milijonov dolarjev. Bela hiša je povračilne ukrepe napovedala že za začetek februarja, če Kitajci do takrat ne bodo uredili svoje zakonodaje. Prav zaradi avtorskih pravic so Američani Pekingu lani preprečili, da bi se uvrstil med ustanovitelje nove Svetovne trgovinske organizacije (WTO), saj se še predobro spominjajo težav, ki so jih imeli - in jih še imajo - z Japonsko. Svojčas si je tudi Tokio izprosil posebne ugodnosti pri vstopanju v predhodnika WTO-ja, Splošni sporazum o trgovini in carinah (Gatt), zaradi česar Američani in druge države še danes ne morejo enako svobodno prodajati na Japonskem kot lahko Japonci pri njih. S Kitajci imajo vodilne kapitalistične države sveta še hujše težave, saj si skuša vlada v Pekingu med spreminjanjem gospodarskega sistema iz centralno-planskega v tržnega pridržati posebne pravice. Med drugim dovoljuje svojim proizvajalcem - tudi državni in vojaški industriji - da nekaznovano kradejo ideje drugih.
»Prejšnje izkušnje nas učijo, da bomo sporazum dosegli zadnji trenutek,« je napovedal kitajski pogajalec Cu Sijan, predstavnik ministrstva za trgovino. Ameriški trgovinski pogajalec Mickey Kantor pa je napovedal, da ne bodo popuščali. Prepričan je, da lahko ZDA s povračilnimi ukrepi zelo prizadenejo Kitajsko, M v ZDA proda blaga za skoraj tri milijarde dolarjev na leto. Američane še posebej jezijo državna podjetja na jugu Kitajske, ki po njihovih podatkih vsako leto izdelajo 75 milijonov kompaktnih plošč, ne da bi avtorjem plačala en sam dolar za avtorske pravice.
llflt	
	
F ŠF -:	.>	
Ena zadnjih Deng Xiao Pingovih fotografij za javnost
Denar za avtocesto Zagreb - Reka
	
Goran Moravcek
REKA - Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) bo financirala gradnjo avtoceste od Zagreba do Reke, ki se je že začela. Sporazum o tem sta EBRD in Hrvaška sklenili v torek v Londonu, skoraj tako kot vsota 47 milijonov dolarjev za gradnjo ključne hrvaške avtoceste pa je tukajšnje politike in javnost razveselilo, da njihova država ni več pod režimom »tihih sankcij«.
Strah pred tem, da bi se Hrvaška znašla v takšnem položaju je bil velik, saj v svetu niso z odobravanjem sprejeli odločitve Tuđmana, da bo odpovedal gostoljubje Unproforjua. Modre Čelade bi se morale umakniti v treh mesecih, pred začetkom turistične sezone, zato se v Istri bojijo še ene slabe sezone. Zunanji minister Granič zatrjuje, da odpoved Unoproforju lahko kratkoročno škoduje Hrvaški, dolgoročno pa koristi ni mogoče izmeriti. Prevladuje namreč prepričanje - in v zvezi z njim skoraj nacionalno soglasje - da bo z odhodom Unproforja hrvaška vojska stopila na mednarodno priznane meje države in da bo dejstvo, da ima Zagreb dejansko oblast tudi v tako imenovani Krajini, stabiliziralo položaj v državi.
»To je najboljše zagotovilo za potencialne vlagatelje, prav tako tudi za tuje turiste. Naš cilj je stabilna in celovita Hrvaška,« je v torek zvečer izjavil Granič, ko je z zadovoljstvom komentiral odločitev EBRD, da bo financirala gradnjo avtoceste od Zagreba do Reke.
S posojilom v višini 47 milijonov dolarjev bodo financirali dokončanje gradnje najtežjega odseka avtoceste, ki je speljana skozi snežne predele Gorskega kotarja, na odseku med Oštrovi-co, Vrati in Delnicami. Tu se bodo zimskim zametom skušali izogniti s številnimi predori - nekaj so jih že naredili. Del denarja bodo porabili tudi za nakup sodobne opreme za predor skozi Učko, s čimer bo notranjost Hrvaške s turistično Istro še bolje povezana.
Projekt o obnovi cestovnega omrežja, la ga je Hrvaška predložila Evropski banki in ga je ta sprejela, predvideva, da bodo posojilo odplačevali s plačilnim sistemom cestnin. Ker ga bodo odplačevali vozniki in drugi uporabniki, se posojilo, kot poudarjajo v Zagrebu, razlikuje od dolgov nekdanje Jugoslavije, saj ima program obnove in gradnje novih cest svojo tržno upravičenost in kritje.
Hrvaška je septembra lani s to banko že podpisala sporazum o posojilu za obnovo sistema zračne kontrole v višini 21 milijonov dolarjev. V kratkem naj bi z EBRD sklenili tudi sporazum o posojilu za obnovo elektrogospodarstva v višini 46 milijonov dolarjev, pogovarjajo pa se tudi o dveh posojilih za financiranje majhnih in srednjih zasebnih podjetij na Hrvaškem, v skupni vrednosti med 30 in 40 milijoni dolarjev.
Gradnja ceste skozi Gorski kotar je velik »zalogaj« za hrvaške graditelje. Dela na odseku dolgem 22 kilometrov, so se začela že februarja 1991, ki jih kljub vojni niso prekinili. Nova trasa avtoceste skozi Gorski kotar bo za 30 kilometrov oziroma uro in pol skrajšala pot od Zagreba do Reke. Na tej trasi je kar pet predorov, gradijo pa tudi dva velika viadukta.
Hrvaško gospodarstvo se spopada s številnimi težavami, največje pristanišče Reka pa beleži padec prometa. Cesta od Zagreba do Kvamerja bo povečala konkurenčnost te prometne poti za Avstrijo, Madžarsko, Slovaško, Češko in Ukrajino. Na Reki z veliko zaskrbljenostjo spremljajo širitev cestne-
ga omrežja v Sloveniji, ki, vsaj za enkrat, ne predvideva nobenega priključka proti Hrvaški. Prav tako pa je velika konkurenca reškemu pristanišču Koper. Premier Nikica Valentič, ki se je vrnil z obiska na Kitajskem, je napovedal, da bo ta država v brezcarinskem območju luke Reka odprla svoj distributivni center za srednjo Evropo.
Veliko je tudi drugih načrtov za gospodarsko oživitev Reke. Zato si Hrvaška, ki se sooča z dejstvom, da je država na robu Evrope, saj se ceste in proge zaradi vojne s kninskimi Srbi in vojne v BiH končujejo na njenih mejah, za vsako ceno prizadeva, da bi svoja ozemlja povezala. Hrvatje so doživeli precej ponižanj samo zato, da bi lahko skozi tako imenovano Krajino odprli del avtoceste od Zagreba do Lipovca, pripravljeni pa so še bolj popustiti, samo da bi bila usposobljena cesta do Splita - čez Knin. Mednarodno posojilo, ki so ga Zagrebu odobrili za gradnjo prometnic, v splošnem velja tudi kot dokaz, da svet verjame Hrvaški, in celo več, da ji je pripravljen celo pomagati, da ulovi korak z Evropo. Ce ne bo prišlo do nove vojne s Srbi, se utegnejo ti načrti uresničiti.
ČEČENIJA
Daleč od sporazuma
Ruska letala in topništvo še bolj silovito bombardirajo Grozni
GROZNI - Čeprav sta predstavnika čečenskih upornikov v torek Moskvo seznanila s pogoji, pod katerimi so Čečeni pripravljeni podpisati sporazum o ustavitvi spopadov v tej uporni republiki, zadnji dogodki v Groznem pričajo, da sta sprti strani Se daleC od sporazuma.
Ruski predsednik Boris Jelcin, katerega izjavo povzema tiskovna agencija Interfax, je vCeraj zavrnil možnost neposrednih pogajanj s Čečenskim predsednikom Džo-h ar jem Dudajevim; Jelcin ga je celo obdolžil, da je »sprožil genocid lastnega naroda«. V Groznem so se včeraj spet silovito spopadale ruske in CeCenske sile, zato mnogi že opozarjajo, da se lahko spopadi kmalu razširijo tudi na druga območja uporne republike. Včeraj zjutraj, ko naj bi se v CeCensko prestolnico vrnila Duda-jeva odposlanca, minister za gospodarstvo Tajmaz Abu-bakov in minister za pravosodje Usman Imajev, so ruska letala Se bolj pogosto obletavala Grozni.
Novih ruskih letalskih napadov se bojijo tudi prebivalci okoliških vasi, skozi katere dobivajo CeCenski Uporniki v mestu okrepitve. Rusko topništvo še vedno obstreljuje mesto, nekateri ocenjujejo, da se pripravlja na zavzetje predsedniške palače, simbola čečenskega upora, ki jo Dudajevi vojaki že pet tednov junaško branijo. Večina ljudi je tako kot neki predsednikov tesni sodelavec prepričanih, da premirja ne gre pričakovati: »Moskva bi morala narediti vsaj korak, s katerim bi pokazala, da si premirja želi,« je izjavil neimenovani predsednikov sodelavec. »Tudi v primeru, da bi bilo vendarle doseženo, to ne bo že Cez nekaj ur ali dni,« je imel s tem v mislih sestanek med ameriškim državnim sekretarjem Christopherjem in ruskim zunanjim ministrom Ko-zirjevim v Ženevi. Prepričan je, da bi premirje najbolj ustrezalo Rusorri. V Čečeniji vsak ruski predlog za ustavitev spopadov sprejmejo z nezaupanjem.
»Kmalu po obisku čečenskih ministrov v Kremlju je ruski premier zahteval, naj'CeCenske oborožene tolpe’ položijo svoje orožje. Rusom ne zaupamo, ker govorijo eno, delajo pa ravno obratno,« je izjavil LeCi Ajubov, ki živi v vasi blizu Groznega in pomaga pri preskrbi in ora-gniziranju pomoCi za CeCenske borce v Groznem.
»Hočejo samo, da bi se brezpogojno vdali,« je dodal njegov prijatelj Sakbulat Kizajev (kot večina Čečenov sta na junijskih volitvah leta 1991 volila Jelcina, ker sta verjela njegovim obljubam o demokraciji in večji svobodi, ki jo je bodoči predsednik obljubljal majhnim narodom). Predsednik Jelcin je zavrnil neposredna pogajanja z Dudajevim, vendar se je ruski predsednik, po pisanju agencije Interfax, pripravljen pogajati le z Dudajevimi sodelavci, poveljniki oboroženih sil, lokalnimi voditelji in predstavniki Čečenskih klanov. Valerij GriCin, pomočnik tiskovnega predstavnika ruske vlade, je izjavil, da torkovo srečanje med Dudajevima odposlancema in ruskim premierom Viktorjem Cernomirdinom »ni bilo Uradnega značaja«. Moskva srečanja ne ocenjuje kot »začetka uradnih pogajanj za mimo rešitev Čečenskega konflikta«, je njegovo izjavo povzela agencija Interfax.
Catherine Triomphe, Paola Messana / APP
Zunanja ministra Rusije in ZDA, Kozirjev in Christopher v Ženevi (Telefoto: AR)
Zunanja ministra v Ženevi o hladnem miru in Čečeniji
Nobenega hladnega miru med Rusijo in ZDA ne bo, je v Ženevi po dvodnevnih pogovorih z ameriškim zunanjim ministrom zadovoljno zagotovil ruski šef diplomacije Andrej Kozirjev. Za osvežitev spomina je treba povedati, da je s hladnim mirom grozil Zahodu ruski predsednik Jelcin in ne nasprotno, poleg tega pa je ameriški državni sekretar prijazen možakar, ki ne žuga po nepotrebnem. Odnosi med Zahodom in Rusijo se ne bodo ohladili, ker bi tako želeli Američani ah Evropejci, ampak ker bo razplet dogodkov po napadu na Čečenijo najverjetneje privedel Rusijo v mednarodno neprijeten položaj.
Vse je še vedno odvisno od tega, ali bodo Rusi hoteli in želeli ubogati nasvete, zaradi katerih je VVarren Christopher pripotoval na sestanek v Ženevo. Ce bodo avanturo v CeCeniji konCali hitro in brez prevelikih žrtev, kot Jelcinu svetujejo Američani in Evropejci, bo Zahod kmalu pozabil neprijetna obračunavanja v Zakavkazju in še naprej prisegal na Borisa Jelcina, branilca demokracije. Morda pa bo finančna in politična cena vojne v CeCeniji previsoka. Ce verjamemo premiem Cemomirdinu, je Moskva v enem samem mesecu za CeCenski obračun porabila poldrugo milijardo dolarjev. Kako naj ob tem prepriča stroge finančnike Mednarodnega denarnega sklada, da potrebuje šest milijard dolarjev za spremembo komunističnega gospodarstva v tržno? Kako naj tuje vlagatelje privabi v državo minister za lastninjenje, ki na glas razmišlja o vnovični nacionalizaciji nekaterih gospodarskih panog? Rubelj, ki že nekaj mesecev nezadržno pada, in inflacija, ki raste, opozarjata, da je gospodarskim kazalcem težje lagati kot tujim politikom.
Ti si najbolj od vsega želijo slišati laži, da je v Rusiji vse v redu. Zahodne prestolnice z VVashingtonom na Čelu nimajo no-
benega rezervnega scenarija za primer, Ce bi začel zadnja leta prijazni ruski medved spet kazati zobe. Državi, ki ima 25 tisoč jedrskih bomb, je težko ukazovati. Ne bi pa smeh s prevelikim razumevanjem blagoslavljati njenih vojaških avantur. Moskva si bo v prihodnjih mesecih prizadevala za spremembo pogodbe o konvencionalnih silah v Evropi, da bi dobila veC svobode pri premikanju težkega orožja.
Izjemno nespretno zasnovana vojaška akcija v CeCeniji opozarja, da Rusije niso izučile grenke izkušnje Sovjetske zveze, zato je kaos v tej evrazijski velikanki dolgoročno gledano večja nevarnost od vojaških izletov. Statistiki naštevajo 89 narodnosti, iz katerih je sestavljena ruska federacija. V zadnjem letu jih je povezovala razmeroma pragmatična gospodarska politika premiera Cernomirdina. Obračunavanje v Čečenskem kotu pa zanesljivo ne bo pomagalo k razvijanju dobrih sosedskih odnosov.
Evropo in svet lahko ob tem skrbijo še druge posledice slabitve ruske države, na primer razpredanje mednarodnih mafijskih mrež. Vojna v CeCeniji naj bi - ironično! - še poslabšala položaj, ker bodo z vojaškim obračunom v tej kavkaski republiki onemogočili eno od doslej najbolj razvpitih in najbolje organiziranih mafij v državi. Po umiku čečenskega podzemlja iz poslov pa, kot menijo strokovanjaki, ne bo veC ovir za neposredno povezovanje nadebudnih ruskih mafijašev z italijanskimi ali kolumbijskimi. Že brez tega pa v Evropi skoraj vsak teden odkrijejo kakšno tihotapljenje jedrskih snovi. Kljub tako mračnim napovedim je ameriški državni sekretar v Ženevi svetoval ruski vladi predvsem to, naj po vojaškem obračunu v CeCeniji vsekakor organizira svobodne volitve! Tako pravi vsaj poročilo s tistega dela pogovorov, ki so ga predstavih javnosti.
Barbara Kramžar
BOSNA IN HERCEGOVINA
Za pomanjkanje plina naj bi bili krivi Srbi
Nizke temperature znižujejo tlak v plinovodu
SARAJEVO (AFP, Reuter) - Srbski ostrostrelec je v to-fek hudo ranil petnajstletnega Srdana BaljamoviCa, ki se Je VCeraj s sovrstniki sankal v enem od zahodnih sarajev-skih predmestij, so sporočili predstavniki Unproforja, krogla je dečku razmesarila nogo, zato so ga morali nemudoma operah. Napad ostrostrelca je le še eden v vrsti srbskih napadov na decembersko premirje, ki pravzaprav nikoh ni povsem držalo.
Sprti strani se obtožujeta, da zimsko premirje izkoriščata zgolj za priprave na uove spopade, ki bodo izbruhnili, brž ko bo mraz nekoliko popusti. Temperature v bosanski prestolnici So se spostile na minus petnajst stopinj celzija in predstavniki Unproforja prav temu pripisujejo krivdo za ni-zek v mestnem plinovodu, osanski radio pa nasprotno trdi, da so za pomenjkanje Ptjna v najbolj hladnih dneh pivi Srbi, ki zmanjšujejo že tako skromno oskrbo mesta, ekaj luci v življenja Sara-
jevčanov pa je kljub temu posijalo. Od torka zvečer imajo vsaj nekatera gospodinjstva po sklepu vlade pravico do sto kilovatnih ur elektrike na mesec. Za skromno luc ali štedilnik je je dovolj, pravijo domačini, da bi se pa z elektriko ogrevali, pa je napetost še prešibka.
Predstavniki ZN, bosanske in srbske vojske bi se morah včeraj dopoldne s helikopterjem popeljati nad Igmanom, da bi ugotovih, Ce držijo trditve nekaterih predstavnikov Unproforja in predvsem srbske strani, da
se bosanska vojska Se ni povsem umaknila z demilitariziranega območja. Ko bi morale helikopter kreniti, srbskega oficirja ni bilo več na letališču. Srbi tudi še vedno nasprotujejo odprtju oskrbovalnih poti med posameznimi deli ptrestolnice. Za stanje v Bihaću in Veliki Kla-duši, kjer je v zadnjih dveh dneh padlo nekaj deset granat, predstavniki ZN pravijo, da je »razmeroma mimo«.
Mednarodni mirovni posrednik ZN za nekdanjo Jugoslavijo Thorvald Stoltenberg se je v Ženevi sestal s predstavniki islamske skupine za stike, ki jo sestavljajo diplomati Pakistana, Saudske Arabije, Turčije, Egipta, Irana, Malezije, Senegala in Maroka, ter ob tem dejal, da je pesimist glede možnosti uveljavitve decembra podpisanega sporazuma o premirju.
HAITI / AMERIČANI ODHAJAJO
Poveljstvo bodo prevzeli ZN
»Političnega nasilja je manj, ropov in posilstev pa vse več.«
NEW YORK (Reuter) - Združeni narodi naj bi poveljstvo mirovne operacije na Haitiju prevzeli od Američanov konec marca, je med drugim zapisal generalni sekretar ZN Butros Gali v poročilo Varnostnemu svetu.
Gali je obenem opozoril, da bi se utegnil prevzem poveljstva še zavleci, saj so varnostne razmere na otoku še vedno zelo negotove, število umorov, osebnih napadov in posilstev se je v zadnjem Času precej povečalo. Političnega nasilja pa je po njegovih besedah manj, odkar so ameriški vojaki pomagali Jeanu Bertrandu Aristidu, da se je vrnil na predsedniški sfolcek. O končnem datumu prevzema poveljstva nad mirovno operacijo bo odločal petnajstčlanski Varnostni svet ZN, ki naj bi o tem glasoval predvidoma že v teku naslednjega tedna. Varnostni svet je o razmerah na otoku vCeraj prejel tudi poročili ameriškega poveljstva in predstavnikov petindvaj serih držav, katerih vojaki sodelujejo v operaciji. Obe poročili zatrjujeta, da so varnostne razmere na zahodni polovici otoka dovolj trdne, da poveljevanje prevzamejo modre Čelade. Prevzem poveljestva bo potekal postopoma, po Galijevih besedah ze od sredine marca dalje, vendar pa ga ne bo mogoče zaključiti prej, dokler ne bo vse pripravljeno, in bo na otoku dovolj modrih Čelad za uspešen izid podviga.
O čem pišejo drugje po svetu
O potresu na Japonskem
»Dobički tistih, ki so svoj denar vložili v japonska gradbena podjetja, se bodo mnogim zdeli višek gospodarskega cinizma. Kažejo pa tudi neizmerno energijo, s katero Japonci spet zgradijo tisto, kar jim je uničila narava. Potres je zahteval veliko žrtev, toda poudariti je treba tudi dejstvo, da je človeštvo izredno dobro pripravljeno na ponavljajoče se naravne katastrofe. Žal tega ne moremo trditi za zaščito pred katastrofami, ki jim botrujejo ljudje sami. Najnevarnejši epicenter uničenja še vedno ostaja Clovešk sam.« (Die Welt, Berlin)
»Zakaj so se stavbe in ceste zrušile kljub Čedalje strožjim pravilom gradnje in arhitekture? In zakaj so bile dobro pripravljene reševalne ekipe tako zmedene? Zakaj je bilo nemogoče napovedati potres, saj se preneka-teri strokovnjak hvali, da je napovedovanje potresov zelo natančna veda? /.../ Visoko razvite družbe se težje spoprimejo z naravnimi katastrofami kot primitivnejše. Slednje so zaradi svoje predanosti usodi manj občutljive za nepredvidljivost narave. Zdi se, da so velika mesta prekoračila vse meje, ki jih postavlja narava, in da je Človek postal gospodar narave. Vendar nas usodni potresi vedno znova opomnijo, da nekaterih stvari ni mogoče nadzorovati.« (The Times, London)
»Tudi v preteklosti se je že večkrat zgodilo, da je potres uničil cela mesta. Maroški Agadir in uzbekistanki Taškent so morali zgraditi povsem na novo. San Francisco, Skopje - kjer je življenje izgubilo veC kot tisoč ljudi -in Ciudad de Mexico so bili močno poškodovani. Za japonsko industrijsko območje Kobe sta značilna dva (usodna) dejavnika: gosta naseljenost in veliko število starih mestnih središč, ki so pod spomeniškim varstvom. Od slednjih je najmanj pričakovati, da bodo vzdržala silo potresnih sunkov. V starem cesarskem mestu Kioto so poškodovani tudi objekti, ki veljajo za svete. Narava ne razlikuje med svetim in nesvetim, med bogatim in revnim. Pred njo so vsi ljudje enaki - enako nemočni.« (Frankfurter Allgemeine Zeitung, Frankfurt)
O Borisu Jelcinu
»Kdor meni, da je Boris Jelcin porok za razvoj demokracije v Rusiji, je spregledal, da tega Borisa ni veC. Novi ‘demokrati‘ se obnašajo kot stari samovoljni vladarji; kakšna je pravzaprav razlika med Jelcinom in na primer Žiri-novskim, ki trdi: 'Ce bi jaz poveljeval ruski armadi, bi tam, kjer je bil nekoC Grozni, zdaj zeval le še velikanski bombni krater.' Jelcin že nekaj Časa ukrepa kot kak Žirinovski. Parlament nima nobene besede veC, javno mnenje pa ga tako ali tako ni nikoli zanimalo. Tisti, ki želijo pomagati ruskim demokratom, se morajo povezati z ljudmi, kot je strokovnjak za Človekove pravice Sergej Kovaljev. Tisti, ki si želijo Rusijo v vlogi odgovorne velesile, se morajo strinjati z generalom Lebedom, ki obsoja ‘nesmiselno prelivanje krvi‘, obenem pa svari pred ‘spopadom z muslimanskim svetom*.« (Siiddeutsche Zeitung, Miinchen)
»Ne glede na rezultat čečenskega konflikta je nesporno, da se je Boris Jelcin iz demokrata prelevil v diktatorja. Razlog za Jelcinovo metamorfozo ni le v CeCenski vojni, temveč tudi v čedalje slabšem položaju ruskega gospodarstva. Zato je zelo vprašljivo, ali bo v Rusiji prišlo do novega vala demokracije. /.../ Na drugi strani pa se povečuje podpora komunistom. Zal nekateri dvomijo v izvedbo napovedanih volitev, kar pa ne izključuje možnosti ustanovitve enotnega demokratičnega gibanja, v katerem bi sodelovali komunisti, socialdemokrati pa tudi protifašistični demokrati.« (Pravda, Moskva)
»Jelcin se namerava maja sestati s predsednikom Clintonom. /.../ Rusija skuša zahtevo po vlogi velesile uresničiti z vrhovnim srečanjem. Ruska zahteva v bistvu temelji le na ruskem jedrskem potencialu, ki je kljub razoroževanju še vedno zelo velik. Dejansko pa lahko Jelcin status Rusije reši le, Ce nemudoma konča CeCensko vojno, nato odstopi in prepusti položaj vladi nacionalne enotnosti pod vodstvom zmernega konzer-vativca - na primer Cernomirdina.« (Kurier, Dunaj)
»Letos bomo zabeležili deseto obletnico sovjetsko-ru-skih reform. Hkrati ta obletnica pomeni tudi njihov konec. Tovrstna ocena ni hvalnica filozofiji katastrof, temveč le trezna ocena realnosti. Za vsako reformo obstajajo paC določene zakonitosti. Ruskim reformam je očitno namenjenih le deset let, kar so napovedali že strokovnjaki iz krogov blizu Gorbačova. Možni so štirje različni razpleti: zaključek sedanjih reform, revolucija, nazadovanje ali protireforma.« (Rosija, Moskva)
O novem italijanskem premiera
»Italija nujno potrebuje meditev razmer, konkretna pravila in ljudi, ki bi ta pravila spoštovali in se zavzemali za njihovo uresničitev. Obstaja potreba po velikodušnosti v interesih vseh, ne pa po egoističnih uspehih. Najnovejša dogajanja v italijanskem političnem življenju kažejo na propad tako imenovane ljudske suverenosti. Zato postajajo Čedalje aktualnejše nekatere trditve Mussolinijevega tipa: Ce inštitucije - parlament, predsednik, sodstvo - ne delujejo veC, se politično prizorišče preseli na ulice.« (Corriere della Sera, Milano)
»Na račun Lamberta Dinija padajo zdaj številne obtožbe. Berlusconijevi zavezniki zatrjujejo, da bodo v parlamentu glasovali proti njemu. Dinija obtožujejo izdaje in grozijo z bojem, ki bo še bolj poglobil nesoglasja med Italijani. Predvsem pa napadajo predsednika Scalfara, ki mu očitajo, da je izdal italijr nsko ustavo.« (La Repubblica, Rim)
LJUDJE IN DOGODKI
Četrtek, 19. januarja 1995
JAPONSKA / MEDTEM KO SO IZPOD RUŠEVIN ODKOPALI 2E VEC KOT 3.000 MRTVIH
Potres je pomšil tudi toliko opevani mit o vrhunskih protipotresnih gradnjah
Vlada je že imenovala preiskovalno komisijo, ki bo preverilo morebitne krivde za katastrofo
potrese, kot je bil tokijski leta 1923, ki je dosegel 7,9 stopnje po Richterju,« je vCeraj zapisal dnevnik Jomiuri.
Vlada TomiiCija Mu-rajame je pod tem morečim vtisom tehnološkega debacla imenovala preiskovalno komisijo, ki bo morala revidirati vse protipotresne norme, ki so jih sprejeli leta 1971 po potresu v San Franciscu in dopolnili leta 1980. Najbolj zaskrbljena je seveda tokijska občinska uprava, ker prav na tem območju seizmologi napovedujejo izredno močan potres pred koncem stoletja.
Sef kriznega štaba Jo-suo Hašimoto pa je včeraj zagrenjeno povedal, da so vsi mislili, da bodo avtoceste vzdržale potresne sunke, po rušenjih v Kobeju pa ni več gotovosti. Pri gradbenem mini-
Slika zgovorno dokazuje, da se je zataknilo pod temelji in ne v konstrukciji. (Jelefoto AP)
TOKIO - Japonci so zaprepadeni ob tragičnem obračunu žrtev torkovega potresa, saj je po zadnjih podatkih življenje izgubilo 3.021 oseb, 869 ljudi pogrešajo, ranjencev pa je več kot 14.500. Za Japonce pa je še bolj šokantno, da je potres razgalil ranljivost tolikokrat opevanih japonskih protipotresnih gradbenih norm in preventivne vzgoje ljudi. Prevla-
duje razočaranje, saj je vsem jasno, da se je marsikaj zataknilo. Včerajšnji japonski dnevniki niso varčevali s kritikami na račun protipotresnih gradenj, ki so jih oblasti dajale za zgled Američanom, ko so se pred enim letom kot iz lepenke zrušile losangeleške nad-vozne hitre ceste. »Tehniki in vlada so nam zagotavljali, da rabijo tehnologijo, ki vzdrži take
Osaški guverner kritizira lenobo
OSAKA - Pregovorna hladnokrvnost Japoncev se je pokazala tudi v teh tragičnih urah po katastrofalnem potresu, saj ni bilo primerov panike in niti šakalstva. Kljub temu pa je guverner pokrajine Osaka Kazuo Nakagava kritiziral prizadete s svojega območja, češ da so leni, ker le čakajo, da bi jim drugi skuhali hrano in ne naredijo vse, kar bi bilo v njihovi moči.
strstvu, ki se je znašlo na zatožni klopi, je šef oddelka za protipotresne gradnje Hisanori Otsuka v zagovoru dejal, da ni nobena gradnja stoodstotno varna pred potresi. V torkovem primeru je prišlo do vodoravnega in ne do običajnega navpičnega nihanja, tako da so morda nosilni stebri popustili, ker so se zrahljala tla pod temelji in ne zaradi slabega konstrukcijskega materiala in pomanjkljive gradbene tehnologije. Na tem območju so navsezadnje sekundarne kamenine, ki so bržkone popustile pod močnim potresnim sunkom.
Resnici na ljubo je bil torkov potres res neobičajen. Japonska meteorološka agencija je namreč ugotovila kar 18-cen-timetrsko vodoravno nihanje, kar je pravi rekord, odkar so leta 1987 začeli meriti tudi te premike. Prelomnica, ki je povzročila potres, se je na dolžini kakih 10 kilometrov pomaknila kar za poldrugi meter. Kot je povedal seizmolog tohokuške univerze Tomu Hirasava je sedanji »medploščni potres« nepredvidljiv, v prihodnjih dneh pa Kan-sai lahko prizadene nov potresni sunek nad 6. stopnjo po Richterju. To je potrdila tudi japonska meteorološka agencija, ki je sporočila da so do sedaj zabeležili 760 umirjevalnih potresnih sunkov, ki pa niso presegli 5. stopnje po Richterju.
Potres je opustošil Kobe in okolico
H O N S U
ASlJa
Uničena luksuzna rezidenčna četrt
Japonsko a morje
JAPONSKA
zoorni
200 km	'Tokio
N - '
'l. /	_
Nišinomija	/'*
>*T
Kioto
Takarazuka jakacuki
Letališče Kansal „
Osaka
Velika škoda v drugem največjem japonskem mestu, kjer primanjkuje vode.
Vakajama
25 milj
25 km
Kobe
Območje, kjer je bila škoda največja
Iztiril je hitri vlak Sinkansen
....	' -Z7 /, ~ ' ,	~ ~	~ "
Sanomija
Zrušil se je trgovski center in izbruhnili so požari
APA/Vm. J. Castello, Karl Tate
Hitra cesta Hanšin
Med Kobejem in Nišinomiko se je na več krajih zrušila avtocesta na stebrih. Avtomobili in tovornjaki so zgrmeli s cestišča.
r ASTRONOMSKI ZNESEK
KOT PO BOMBARDIRANJU Z ZAŽIGALNIMI NAPALM BOMBAMI
Gmotna škoda bi lahko presegla 6.000 milijard jenov
Obnova pa bo gotovo še dodatno spodbudila japonsko gospodarstvo
TOKIO - Kot je sporočil tokijski Fuji Research Institute bi lahko znašala gmotna škoda, ki jo je v japonski industrijski pokrajini Kansai povzročil torkov potres, več kot 6.000 milijard jenov. Ta astronomski znesek pa je le malenkosten v primerjavi z japonskim nacionalnim dohodkom, po mnenju številnih opazovalcev in gospodarstvenikov pa bo obnova prizadetih območij celo pospešila celotno japonsko gospodarstvo. Zaskrbljeni so le mednarodni gospodarski krogi, ki se bojijo, da se bo zaradi obnove vračal v domovino kapital, ki so ga Japonci investirali v tujini.
Na pokrajino Kansai s svojimi najpomembnejšimi gospodarski
središči v Osaki, Kobeju in Kiotu odpade 16,9% japonskega bruto nacionalnega proizvoda, in sicer: Osaka 8,5% BDP, Kobe 4,1% BDP, medtem ko je teža Kiota bolj kulturnega značaja. Tu imajo svoje obrate pomembne kovinarske, avtomobilske in elektronske industrije. Sumitomo Metal Industries ne ve, kdaj bo odprla svojo jeklarno v Osaki. Dalj časa bo gotovo zaprta ladjedelnica Mitsubishi Heavy Industries v Kobeju. Podobna usoda bo doletela elektronsko družbo Matsushita Electric, medtem ko je avtomobilska družba Mazda morala po poškodovanih obratih v Kobeju zapreti tudi svoje obrate v Hirošimi, ker je potres prekinil železniške in cestne povezave.
Kobe je le še kup ruševin in kadečih se pogorišč
Reševalci pomagajo ženski pod ruševinami njenega doma v Kobeju, ker ji je uspelo s svojimi klici vzbuditi pozornost, za druge pa brez dresiranih psov ni pomoči. (AP)
TOKIO - »Kot po bombardiranju z zažigalnimi bombami,« je včeraj, 50 ur po katastrofalnem potresnem sunku, ocenil položaj reporter japonske zasebne televizijske mreže Fuji-TV, ko je s helikopterjem preletel Kobe. Potres se je znesel predvsem nad tem drugim najpomembnejšim japonskim pristaniščem s poldrugim milijonom prebivalcev. Tu je bilo največ škode in več kot polovica vseh žrtev. Pristanišče ni operativno, prekinjene pa so vse cestne in železniške povezave. Več kot 150 požarov je v pepel spremenilo milijon kvadratnih metrov prodajnega centra in območja ob pristanišču. Z mestnega zemljevida je izginilo 10 tisoč poslopij in več kot 200 tisoč ljudi je bilo ob hišo in vse imetje. Številni so se zatekli k sorodnikom, drugi so prespali hladno noč v 300 zbirnih centrih. Kakih 50 brezdomcev je prebilo noč v mestni mrtvašnici ob truplih, ki so jih prinašale reševalne ekipe. Tisoči so včeraj blodili po opustošenem mestu in iskali vode in hrane. Trinajst tankerjev s pitno vodo in hrano ne more k obali, ker se je operativna obala znižala za dva metra.
Neporušene bolnišnice (dve sta uničeni) so preplavili ranjenci. »Z zdravili smo pri koncu,« je povedal neki zdravnik, ki je še dodal, da primanjkuje vode in da v operacijskih sobah delajo neprekinjeno. V številnih primerih morajo kot v Afriki žrtvovati najtežje ranjence.
Brez vode, električne energije in plina je še vedno 190 tisoč stanovanj. Sinoči je v mestu divjalo še šest požarov, v katere so nemočno zrli gasilci, ker ni vode, da bi jih pogasili.
ZDA / PRIMER O. J. SIMPSON
Tragedija, zlata jama za prodajalce spominkov
Danes bo skoraj vso Ameriko zavzeto spremljala začetek sojenja nogometni legendi
LOS ANGELES - Sedem mesecev je minilo, odkar so našli ločeno soprogo ameriške nogometne legende O. J, Simpsona in njenega prijatelja s prerezanima vratovoma. Tragedija je medtem postala zlata jama. Senzacionalistični časniki, založniki, prodajalci spominkov in celo domnevni morilec - ločeni soprog ubite Nicole - so v tem času zaslužili milijone dolarjev. Primer O. J. Simpson si je že zaslužil naziv proces stoletja, tudi finančno.
Predstavljajte si 95 milijonov televizijskih gledalcev, ki so 17. novembra kot pribiti pred ekrani opazovali policijske avtomobile, ki so bizarno počasno zasledovali avtomobil nogometne legende po losangeleskih avtocestah. To je bil samo začetek. »Ali bo O. J. večji od Elvisa?« se sprašuje David Perel, glavni urednik razvpitega časnika National Enquirer, ki slovi po rumeni barvi in vodi med tako imenova-
nimi »revijami za gospodinje« - publikacijami, ki jih zanima samo senzacionalnost in niti najmanj resnica. Čeprav je po nedavni anketi televizijske družbe ABC kar 84 odstotkov Američanov sitih primera O. J. Simpson, milijoni ljudi še naprej zvesto spremljajo razvpito soap-opero, ki jo piše življenje.
Nihče ne dvomi o tem, da bodo ljudje danes napeto spremljali začetek sojenja. V boju za gledal-
ce in reklamni denar so kar tri televizijske družbe - CNN, Entertainment TV in Court TV - napovedale, da bodo neposredno prenašale sojenje, in sicer od začetka do konca.
Obtoženi O. J. Simpson, ki ga dolžijo krutega umora nekdanje soproge in njenega prijatelja, ne namerava zaostajati za televizijskimi družbami. Svojo razvpitost bo vnovčil s knjigo, v kateri opisuje doživetja v zaporu. Simpsona je lahko razumeti, saj je ena najdražjih odvetniških skupin nđ svetu, ki ga je najbrž že rešila smrtne kazni, že načela velikansko premoženje, ki si ga je dobil s športnimi in poslovnimi dejavnostmi. Denar, ki ga bo dobil od prodaje knjige, bo porabil za sodne stroške.
Nadvse zadovoljni so tudi tabloidi iz supermarketov, kot Američani imenujejo svoje najbolj razvpito rumeno časopisje. Od trenutka, ko so izvedeli za umor Nicole Simpson in Ronalda Gol-dmana, so »revije za gospodinje« iztisnile zadnji dolar iz vsakega, ki je bil kakorkoli, pa čeprav najbolj oddaljeno povezan s primerom Simpson.
Rezultat so senzacionalistični naslovi, ki so dvignili prodajo teh revij na raven, kakršne niso doživele že od smrti Elvisa Presleya. Strokovnjaki za pravosodje poudarjajo, da bo zaradi tega trpela pravica. Gospodinji Jill Shively so tako že prepovedali pričati pred poroto, potem ko so izvedeli, da je od nekega tabloida dobila pet tisoč dolarjev za svojo zgodbo.
O. J. Simpson in soproga Nicole v srečnih letih
Zasledovanje nogometne legende po losangeleških cestah 17. novembra lani
National Enguirer je nekdanjemu športnemu prijatelju O. J. Simpsona Alu Covvlingsu, ki je nogometno legendo na dan prijetja prevažal po losangeleških ulicah, ponudil milijon dolarjev za ekskluzivno zgodbo. Cowlings je ponudbo zavrnil, ni pa se upiral, ko so mu za slavni beli avtomobil ford bronco, s katerim je prevažal Simpsona, ponudili dvesto tisoč dolarjev. To je desetkratna cena. Sodnik je začasno prepovedal prodajo.
David Perel, ki za National Enquirer vodi poročanje o primeru O. J. Simpson, se pred obtožbami o grabežljivosti brani z izgovorom, da je denar samo učinkovito sredstvo za odkrivanje resnice. Kalifornijske oblasti skušajo bes prebivalcev ob tolikšni pogoltnosti pomiriti z zakonom, ki od prvega januarja letos prepoveduje pričam kriminalnih dejanj prodajo svoje zgodbe še pred koncem sojenja.
Enega od zaslužkarjev v primem O. J. Simpson pa kljub temu lahko razumemo - O.J.! Potem ko je razglasil svojo nedolžnost, je za njeno dokazovanje najel sanjsko moštvo s tako slavnimi odvetniki, kot sta Lee Bailey in Alan Dersho-witz. Stroški obrambe zato vsak dan znašajo petnajst tisoč dolarjev, kar je v sedmih mesecih spodkopalo celo bogataša, kakršen je bil z desetimi milijoni dolarjev O. J. Simpson. Za knjigo o svojem življenju v zaporu, ki bo izšla prihodnji mesec, bo vnaprej dobil milijon dolarjev, nedvomno pa tudi delež pri prodaji.
Med bolj nedolžnimi dobičkarji, povezanimi z ameriškim procesom stoletja, je treba omeniti še ustvarjalce pustne maske O. J., avtorje telefonske linije o umoru, ki stane dolar na minuto, in vodiče, ki peljejo turiste na mesto umora.
Matt Spetalnick, Reuter
AVSTRALIJA / PAPEŽEV OBISK
S predstavniki vseh veroizpovedi
Srilonški budisti papeža ne nameravajo sprejeti
SIDNEV (Ansa) - Papež Janez Pavel II. je včeraj začel tretjo etapo svojega enajstdnevnega obiska na Daljnem vzhodu. Po Filipinih in Gvineji Bissau je - z zamudo zaradi okvare na letalu - prispel v Avstralijo, kjer ga je v Sidneyu pričakalo trideset tisoč ljudi.
Njegovo prvo srečanje na avstralski celini je bilo namenjeno predstavnikom vseh veroizpovedi, ki so tam navzoče. V svojem nagovom je papež govoril predvsem o multikulturnosti nove celine ter pozval k preprečevanju kakršnegakoli rasizma ali diskriminacije: »Osnova za medsebojne odnose mora biti spoštovanje človekovega dostojanstva,« je dejal. Govoril pa je tudi o dogajanjih v svetu in dejal, da je padec totalitarizmov, ki so temeljili na ideologijah, nedvomno blagodejen in da je njegov najpomembnejši učinek zmanjšanje političnih in vojaških napetosti. Vendar pa je prišlo do novih trenj in konfliktov, kar pomeni, da se postopek pomiritve še ni iztekel.
Danes bo Janez Pavel D. svečano razglasil za blaženo Mary McMillan, redovnico, kijev drugi polovici prejšnjega stoletja pomagala revežem, vendar je bila zaradi sporov s cerkveno hierarhijo za krajši čas tudi izobčena iz katoliške cerkve.
Veliko zanimanje pa vlada za zadnjo etapo papeževega obiska, ki bo pred povratkom v Rim jutri obiskal še Srilan-ko. Njegova knjiga, v kateri je papež kritičen do nekaterih načel budizma, je namreč razburila duhove v državi, kjer je 70 odstotkov prebivalcev budistov. Predsednica Srilanke Candarika Bandaranaike Kumaratunga se je včeraj sestala z budističnimi voditelji, ki so zagrozili, da bodo bojkotirali srečanje papeža s predstavniki drugih veroizpovedi. Oblasti so vsekakor pripravile izredne varnostne ukrepe.
Papež Janez Pavel II. (Telefoto: AP)
PISMO IZ ŠVICE
Golobi so slekli uniforme
Švica je po svoje res čudna dežela. Pravzaprav so taki njeni ljudje, ki denimo trmasto zavračajo prometne posege v Alpe, kot se je to zgodilo z alpsko pobudo, ki je Evropi zaprla vrata skozi švicarske Alpe, nekaj mesecev pozneje pa ministrici za okolje Dreifussovi niso dovolili, da bi v švicarskem imenu podpisala konvencijo o zaščiti prav teh Alp, ki so jo sicer sprejele (razen Avstrije) druge države Alpske skupnosti, med njimi tudi Slovenija.
Po devetih letih, kar živim v naročju Švicarske neposredne demokracije, me podobne odločitve ne presenečajo več, saj mi je postalo jasno, da bodo moji sosedje iz zgornjega nastropja, pa oni z leve in z desne glasovali praviloma proti vsemu, kar diši po nekakšni mednarodni skupnosti oziroma zahteva prilagajanje švicarskega načina življenja in njihove že zdavnaj preživele in povsem nepraktične nevtralnosti nekakšnim mednardnim normam. Kot jež obrnejo bodice navzven in se počutijo ogrožene, Ceš hočejo nam vsiliti tuje norme obnašanja, hočejo nas nadzorovati, nam je Slo do zdaj dobro tako, kaj pa nam je te-_ga treba... In tako Švica še dandanes ni
članica Združenih narodov, pa tudi na Evropsko zvezo se požvižga.
Nekaj podobnega se dogaja tudi s švicarskimi tradicijami. Saj ne da bi med Ženevo in St. Gallnom negovali tradicije, kot je to v navadi v starodavni Angliji, pa vendarle. Ena od takih »tradicij« je za potrošnike zelo boleča, za nekaj švicarskih pra-družin pa sila donosna. Gre za tako imenovane uvozne kontingente, ki jih pozna vsakdo, ki skuša v Švico kaj prodati. Sele po nekaj letih so decembra socialdemokratski poslanci v bernskem parlamentu zlomili monopol nekaterih velikih uvoznikov (zlasti avtomobilov, pa tudi drugih proizvodov), ki so imeli čisto legalno, od države podeljeno dedno (!) pravico za uvoz, denimo Fiatovih ali pa Peugeotovih avtomobilov. Pri tem so na račun monopola kovali fantastične dobičke, Švicarji pa kupovali najdražje avtomobile v (zahodni) Evropi. Sef ene od takih družin, gospod Frey recimo, sedi seveda tudi v par-lementu, le da tam lobira za svojo meščansko stranko »dobrostojećih« in je doslej s prijatelji odbil vse napade.
Bolj za interes kot za tradicijo gre tudi pri neld drugi zadevi, kjer sicer niso v igri tako veliki denarji, je pa toliko bolj tipi-
Zvone Petek
čna in zabavna, tako da vaš švicarski kronist ni mogel mimo nje. Gre za golobe, za 30 tisoč vojaških golobov, ki bodo morali sleči vojaško suknjo in se odpovedati vojaškemu kotlu. Pri vsem tem igra pomembno vlogo prijatelj podpisanega.
Hans-Peter Blattler je urednik tednika »Tiervvelt« (Živalski svet), ki izhaja v Ziirichu v nakladi 70 tisoč izvodov. Hans-Peter je seveda velik prijatelj živali, njegov hobi pa so predvsem kače. Pred leti je veliko zahajal v Dalmacijo in še posebej na Velebit, kjer je iskal in opazoval ljubke strupene plazilce, jih lovil in proučeval. Tedaj je bil Hans-Peter še turistični redaktor pri »Schweizer Illustrierte« in po malem sva prijateljevala ter se nekoč s skupino švicarskih novinarjev potepala tudi po kanjonu reke Tare. Tam naj bi menda mrgolelo kač, vendar jih Hans-Peter vse tri dni splavarjenja ni videl niti za vzorec in je bil seveda razočaran.
Te dni postaja moj znanec pomembna švicarska osebnost, saj je postal nosilec vseljudske akcije za rešitev vojaških golobov. Pridno zbira podpise somišljenikov, da bi bila vlada prisiljena o usodi upokojenih golobov razpisati vseljudski referendum. Sto tisoč podpisov mora zbrati ure-
dnik Živalskega sveta, da bi rešil od vojske plačano pico za 30 tisoč golobov - pismonoš. In kot mi je dejal pred dnevi, čisto nič ne dvomi, da jih bo, lepo zapakirane v kartonskih škatlah, že januarja odpeljal v bernsko vladno palačo.
Golobi - pismonoše so služili v švicarski vojski polnih 77 let kot zanesljivi in hitri prenašalci vojaških sporočil, ki jih ni moglo prestreči sovražnikovo uho, kot je to možno pri elektronskih komunikacijah. Letos jih je bilo v aktivni službi še 30 tisoč, zanje pa je skrbelo 266 vojakov, med njimi številne prostovoljke. Le sedem tisoč golobov - pismonoš je v »redni vojaški službi« in v lasti Villigerjevega ministrstva, 23 tisoč golobov pa je v rezervi pri zasebnikih, vsak čas pripravljenih za mobilizacijo. Za vojaške golobe dobi lastnik dnevno 40 gramov hrane, ki jo plača vojaško ministrstvo in pet frankov odškodnine letno. Za vojaške vaje je predvidena golobja plača, in sicer v višini 0,25 franka na dan.
Golobja armada se zdi poceni, vendar se na leto nabere zanjo za celih 600 tisoč frankov stroškov in ta denar želi vojaško ministrstvo v času splošnega proračunskega zategovanja pasu privarčevati. Go-
lobi - pismonoše so tako dobili odpoved in tudi Zvezna golobja vojaška postaja blizu Berna bo morala zapreti vrata. Tako so želeli tudi volilci, ki so sicer glasovali za nakup 34 lovskih bombnikov F/A 18 (3, 5 milijarde frankov), vendar so načelno za varčevanje pri vojaških izdatkih. Toda ljubitelji in gojitelji golobov s predčasno upokojitvijo svojih letečih kurirjev ne soglašajo, še manj pa so se pripravljeni odpovedati golobji vojaški plači. Ne samo referendum, njihov cilj je golobe - pismonoše kot tradicionalno švicarsko vrednoto vnesti v ustavo in jih zaščititi za vse večne čase.
Očitke, da jim gre le za vladne solde, gojitelji golobov odločno zavračajo, saj počno to iz golega domoljubja in imajo pri manevrih, ko pismonoše letijo čez Alpe, pogosto velike izgube. V Bernu se zaradi protestov ne vznemirjajo preveč. Podobno se je namreč dogajalo že pred dvajsetimi leti, ko so ukinih vojaško konjenico. Toda Hans-Peter Blattler je v svojo stvar prepričan. Referendum bo in golobi bodo zmagovalci. »Samo, dragi prijatelj«, sem mu ob slovesu dejal, »koliko bo stal ta referendum?« Nekaj milijonov frankov. Toda saj gre za švicarsko tradicijo, kajne?
h
SLOVENSKI	PROGRAMI
IT SLOVENIJA 1	
09.00
09.35
09.45
10.00
10.45
11.15
13.00
13.05
15.35
16.20
16.45
17.00 17.10
18.00
18.45 19.13 19.30 19.56
20.05 21.00 22.00
22.16 22.20 22.40
22.55
23.20
00.05
Video strani Otroški program:
S. Makarovič: Potepuh in nočna lučka, 3/4 del Deska
4x4, o živalih in ljudeh, ponovitev
Velike knjige, ponovitev 5/6 dela ameriške nadaljevanke
Po domače, ponovitev
Poročila
Video strani
H. Ibsen: Hedda Gabler, ponovitev 2., zadnjega dela švedske drame
Slovenski utrinki, oddaja madžarske tv
Podarim - dobim, ponovitev
TV dnevnik 1
Otroški program: Živ žav
Regionalni studio Maribor
Štiri v vrsto, igrica
Risanka
TV dnevnik 2, vreme Šport
Gozdarska hiša Falkenau, 9/13 del nemške nadaljevanke Tednik
TV dnevnik 3, tema dneva, vreme (VPS 2200)
Šport
Žarišče
Poslovna borza 1
Sova
VeCen sanjač, 3/27 del ameriške nanizanke Severna obzorja, 13/33 del ameriške nanizanke Video strani
fr* SLOVENIJA 2
12.50
13.00
15.00
15.10
16.40
17.25
18.00 18.45
19.10 19.20 20.05
21.05
22.15
23.20
00.50
Video strani Euronevvs Video strani
Kinoteka - ciklus filmov Katharine Hepburn:
Zeleno je žito, ameriški eb film V vrtincu, ponovitev Sova, ponovitev
Eno leto v Provansi, 1/12 del angleške nanizanke Severna obzorja, 12/33 del ameriške nanizanke Že veste
Podarim - dobim
Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike VeCemi gost:
Prof. dr. Dušan Mlinšek Umetniški večer Rudi Šeligo, portret Oči kritike
Stoletnici filma naproti
Charlie Chaplin: Lov za zlatom, ameriški nemi (Cb) film Video strani
KANAL A
07.00
12.00 12.05 12.25
13.15
14.15 14.20 16.30 16.35 16.55
17.45
18.15
18.45 19.00
Video strani Spot leta
Na velikem platnu
LuC svetlobe, ponovitev 343. dela ameriške nanizanke Ameriških deset, glasbena oddaja Spot tedna CMT
Spot tedna Na velikem platnu
Album Show, ponovitev glasbene oddaje Video igralnica, ponovitev oddaja o računalniških igricah Benny Hill, ponovitev 20. dela angleške humoristične nanizanke
Dogodivščine male koale Poročila
19.10 20.00 20.40
21.10
LuC svetlobe, 344. del ameriške nadaljevanke Magnetoskop, kontaktna glasbena oddaja Pred poroto, 26. del ameriške nanizanke Primer sojenja odvetnici Poročila
21.20
23.10
00.10
00.15
00.35
Jack Razparač, 2. del angleškega filma Igrajo: Michael Caine, Jane Seymour in drugi Kino, kino, kino, ponovitev oddaje o filmu Spot tedna Na velikem platnu CMT
01.00
Video strani
MBfMMTV (62. kanal)
17.00 18.20
19.00 19.05
19.30
20.00
20.30 22.00 00.45 00.40 01.00
MMTV shop, televizijska prodaja Aktualno, zanimivo, ponovitev Obvestila Risanke
MMTV shop, televizijska prodaja
Šport MMTV
Katherine, film
Black Water Gold, film
MMTV shop, televizijska prodaja
Video strani
Deutsche VVelle
RAI 1
RETE 4
SB Koper
OtO
Hrvaška 1
	Jutranja odd. Unomatti-na, vmes (7.30, 8.00,		Nan.: Tre cuori in affitto, 7.30 Jeffersonov!
	8.30, 9.00, 9.30) dnevnik		Nad.: Diritto di nascere,
	Dnevnik in nan. Cuori		8.30 Pantanal
	senza eta, 10.00 TGl		Variete: Buona giomata,
	Film: Flipper contro i pirati (pust., ZDA ’64), vmes (11.00) dnevnik		vmmes 9:05 nad. Guada-lupe, 9.40 Manuela, 10.30 Catene d’amore,
	Aktualna odd. koristnih		11.35 Febbre d’amore,
nasvetov Ulile Putile Vreme in dnevnik Nan.: La signora in giallo Dnevnik
Znanstveno-tehnološki tednik Albedo Dok.: Kvarkov svet Nan,: Pustolovščine mladega Indiane Jonesa Mladinski variete Solleti-co, risanke, nanizanke Nan.: Zorro Danes v Parlamentu Dnevnik
Kviz: II crUciverbone Variete: Luna Park (vodi Rosanna Lambertucci) Vreme, dnevnik in šport Variete: Una sera al Luna Park (vodita Pippo Bau-do, Mara Venier)
Dnevnik
Film: A prova di proietti-le (krim., ZDA ’87, i. G. Busey, D. Fleugel) Dnevnik in vreme Danes v Parlamentu Dok. DSE Sapere
I RAI 2
Euronevvs
Otroški variete
Nan.: Doogie Howser,
8.25 Lassie, 8.50 Družina
Drombush
Nad.: Beautiful
TG2 33,11.45 dnevnik 2
Aktualno: I fatti vostri
Dnevnik, gospodarstvo
in vreme
Variete: Quante storie! Ragazzi, risanke Nad.: Paradise Beach, 14.50 Santa Barbara Aktualna odd.: Kronika v živo, vmes (15.45, 17.00) dnevnik
Iz Parlamenta, šport in vreme
Sereno variabile Nan.: Miami Vice Dnevnik in šport Kviz: Ko bi bil Sherlock Holmes
Film: Sguadra Investiga-tiva Speciale (krim., ZDA ’92, i. L. Diamond Philips, S. Gleen, C. Field)
TG 2 dosje Dnevnik in vreme TGR v Evropi Avtorska glasba Pregled tiska
RAI 3
Jutranja oddaja Oddaje DSE: Angleščina, DSE Sapere, Filozofija, Sola in kultura, Euro-news, itd.
DSE Fantastica eta DSE Fantastica mente Dnevnik in gospodarstvo Znanstveni dnevnik Dove sono i Pirenei? Deželne vesti Popoldanski dnevnik TGR Regione 7 Športno popoldne DSE Caramella 3, 17.00 Parlato semplice Dok.: Geo - Pingvini Šport, Insieme, vreme, dnevnik, deželne vesti Blob Soup, 20.10 Blob Aktualna oddaja : Tempo reale
Dnevnik in vreme 50 let zgodovine italijanskega športa Dnevnik in vreme Variete: Fuori orario Blob
12.30 Lasciati amare Dnevnik Rubrika o lepoti Nad.: Sentieri, 15.05 Cuore selvaggio, 16.10 La dorma del mistero Aktualno: Perdonami (vodi D. Mengacci), 18.00 Funari News, vmes (19.00) dnevnik TV film: i'l cuore di Jo-shua (dram., ZDA ’90) Film: Niagara (dram., ZDA ’63, i. M. Monroe, J. Cotten) vmes (23.45) dnevnik
CANALE 5
Na prvi strani Maurizio Costanzo Show Aktualno: Forum Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Kviz: Complotto di fami-glia (vodi A. Castagna) Agenzia matrimoniale Otroški variete Bim Bum Bam in risanke TG 5 Flash - Kratke vesti Kviza: OK, il prezzo e giusto!, 19.00 La mota della fortuna Dnevnik TG 5, 20.25 Stri-scia la notizia Kviz: La mota d'oro (vodi M, Bongiorno) Zanimivosti o filmu Star-gate
Variete: Maurizio Costanzo Show, vmes (24.00) dnevnik
j Sgarbi quotidiani
ITALIA 1
# TELE 4

MONTECARLO
Euronevvs
»Bersaglio« - V studiju Tatiana Juratovec Leteči zdravniki, nanizanka
Slovenski program Kamniti svet - dokumentarec
Zamejski portret Primorska kronika TV dnevnik
Tečaj italijanskega jezika Euronevvs
»Meridiani« - aktualna tema
Odprte strani, oddajo pripravlja Rosanna Giuricin Stanje stvari - kultura, oddajo pripravlja Nataša Melon TV dnevnik Slovenski program: Karaoke - dobra volja je najbolja, zabavno-glasbe-na oddaja
[□MF Avstrija 1
Otroški variete Nanizanke Aktualno: Village Odprti studio, Fatti e mi-sfatti, 12.40 Šport studio Otroški variete Odprti studio Variete: Non e la RAI Variete: Smile Nan.: Star Trek Variete: Talk Radio Nan.: II mio amico Ricky, 18.10 Ultraman, 18.45 Village, 18.50 Bayside School
Odprti studio, vreme, 19.50 Šport studio Variete: Karaoke Film: Niant’ altro che guai (kom., ZDA 90, r.-i. D. Aykroyd, C. Chase) Aktualno: Fatti e misfat-ti, 22.45 Ciak Nan.: Dream on Italia 1 šport
Čas v sliki
Naš hrupni dom, pon. Zemlja in ljudje, pon. Slika Avstrije, ponovitev Argumenti
Bingo Bongo, ponovitev Čas v sliki Mi, ponovitev Pravica do ljubezni Ordinacija Biilovvbogen Pogledi od strani Otroški program Mini čas v sliki Wurlitzer Čas v sliki
Naš učitelj dr. Specht Naš hrupni dom Čas v sliki Šport
Komisar Rex Kuharski mojstri Pogledi od strani Preplah v bolnišnici, ameriški film, 1982 Pregbn, am. kriminalka, 1985
Igajo: Jennifer O'Neill, Rohert S. Woods in drugi Čas v sliki
Cezarjev in Kleopatrin sin, it. spektakel, 1964 Video strani
Dobro jutro Poročila Zemljepis: Azija Zgodovina
Katedrala svetega Vida na Reki
Narnijske kronike, 18/18
del serije
Poročila
Cesarica, 75. del nadaljevanke
Skrivnosti, ameriški film, 1991
Igrajo: Christopher Plum-mer, Stephanie Beecham, Gary Collins in drugi; režija: Peter Hunt Risanka
Zemljepis, ponovitev Zgodovina, ponovitev Zgodba o bobnu Naj večja melodija na svetu, 4/4 del serije Leo in Fred, risanka Video klasika Poročila
Z jadri okoli sveta, 7/12 del dokumentarne oddaje Krog prometa Hrvaška danes Kolo sreče
Santa Barbara, 915. del ameriške nadaljevanke Dnevnik Šport
Kviskoteka Kulturna krajina Razstava na TV:
Ivo Režek (2)
MoC denarja
Slika na sliko
Zbogom, tujka, nemški
film, 1991
Režija: Tevfik Baser
Poročila
Sanje brez meja
Hrvaška 2
Video strani TV-koledar
Leta slave, ponovitev 2/3 dela nanizanke Rezerviran čas Risanka Dnevnik
Košarkaška Euroliga: Gibona - 01ympiakos, 1. polčas EPP
Košarkaška Euroliga: Gibona - 01ympiakos, 2. polčas
Leta slave, 3., zadnji del nanizanke
HRT Top 20, zabavnoglasbena oddaja Video strani
Z
GHIF Avstrija 2
Madžarska
19.30, 22.00, 23.50 Dogodki in odmevi Nad.: Kalifornija, 21.20 Le spie
18.45, 20.25, 22.30, 24.00 Dnevnik, 13.30 Šport Film: La principessa della mafia (dram., ’86)
Film: I quattro deli’ Oca selvaggia 2 (pust., ’86) Variete: Tappeto volante
	Tisoč mojstrovin		Čez dan Igra, serija, nad. ob 11.20
	Tenis: Australian Open		Zaobljuba, brazilska seri-
	Lipova ulica		ja
	Ljudje iz St. Benedikta		Mejno mesto, serija
	Trmoglavca		Opoldanski zvon
	MoC strasti		Poročila
	Ljubosumnost		Čakajoč na vlado, iz sejne
	Nekoč ....na planini		sobe Kabineta
	Moderni Časi v hribih		Gospodična, serija
	Mi		Zamejski Madžari
	Made in Austria, kviz		Srednjeevropski kulturni
	Zvezna dežela danes		magazin
	Čas v sliki, vreme		Posel
	Kultura		Vprašanja in odgovori,
	Notranjepolitično poroci-		kviz
	lo		Za otroke
	Kuharski mojstri		Muza, novice iz kulture
	Kadar igra glasba		Dnevnik, telesport
	Vecemi studio		Sosedje, 202. poglavje tv-
	Govorimo o književnosti		romana
	Za vami, gospod Mandel-		Friderikusov šov
	baum, ob 50. letnici os-		Dnevi obleganja Budim-
	voboditve Ausschwitza Iz nemškega življenja,		pešte Mali svet
	nemški vojni film, 1977		Ponujam - poslovni pro-
	Video strani		gram
	Tisoč mojstrovin		Dnevnik BBC
TV SLOVENIJA 1_______20.05
GOZDARSKA HIŠA FALKENAU Vrnitev v Berlin
Susanna nenehno prelaga vrnitev v Berlin. »Samo Se dva dneva«, razglaša vedno znova. Toda prisrčnost, s katero so jo sprejeli pri Rombacho-vih.je razoroZujoča. Martin si vzame veliko časa, da bi ji približal svoj svet. Peter potrebuje Susan-nin nasvet, ko se nenadoma nemočno sooči z muhami svoje sestre Rike. Ta nenandoma zahteva svojo sobo, ker se čuti motena v svoji intimni sferi. Razen tega ji ni dosti do Petrove družbe, kadar se sestaja s svojo novo prijateljico Pomelo. Začasno zasede Rika sobo v zahodnem krilu gradu, da bi tam lahko s Pomelo nemoteno vrteli glasbo na ves glas.
Susanna in Martin sta se zaljubila drug v drugega, vendar si sprva tega ne upata priznati. Na vaškem plesu, kjer Susanna poZanje v novi obleki veliko občudovanja, sta ves večer srečna. Pravi trenutek za ločitev: Susanna se še tisti večer vrne v Berlin.
TV SLOVENIJA 2	23.20
LOV ZA ZLATOM, ameriški film, 1925	
Scenarij in režija:
Charles Chaplin Fotografija: Roland H.
Totheroh
Igrajo: Charles Chaplin, Mačk Swain, Tom Murray, Georgia Hale
Charles Chaplin si je utrdil sloves v številnih nemih burleskah kot umetnik, ki zna svoj talent tudi dobro prodajati. Z njimi si je opomogel, težko pa bi rekli, da je obogatel, saj je zaslužek vlagal v United Artists, filmsko družbo, ki jo je ustanovil z D. W. Griffithom, Mary Pickford in Douglasom Fairbanksom. Po polomu filma A Woman of Pariš je bila družba v težavah in Chaplin si je obljubil, da bo njegov naslednji film povrnil vse dolgove in še bo ostalo za delo vnaprej. Nedeljski zajtrk piri Fa-irbanksovih - ob gledanju slik iz Aljaske mu je dal navdih za film LOV ZA ZLATOM. Dodatna vzpodbuda za film o zlati mrzlici je bilo tragično poročilo o nesreči 160 zlatosledcev, ki jim je snežni plaz zaprl pot do rešitve. Samo 18 jih je preživelo - strahotno lakoto, ko so jedli mokasine, nazadnje celo onemogle tovariše. Charlie Chaplin seveda ne bi bil to kar je, če ne bi te novice premlel po svoje - kot neponovljivo celovečerno burlesko - dotlej najbolj »komericalen« film vseh časov. Zgodba nam predstavlja Charlieja 1889. leta, ko se kot toliko drugih odpravi v divjino, na Aljasko iskat zlato.
V Sadoulovi Filmski zgodovini piše, da gre za svojevrstno enciklopedijo prispodob, za Chaplinov najpopolnejši nemi film. Chaplin v svojem slogu predstavi nekaj autobiografskih burlesknih prizorov, od katerih je najbolj znan tisti, ko kuha čevlje in jih je, piri tem pljuva žeblje kot koščice, vezalke pa z užitkom »srka« kot najboljše špagete. Charlie in njegov prijatelj sta namreč na smrt lačna pa si v razboleli domišljiji neužitne stvari spreminja v slastne jedi...____________________
TV SLOVENIJA 2	20.05
VEČERNI GOST, prof. Dušan Mlinšek	
Naš brat drevo. Od njegovega obstoja je odvisen obstoj človeštva. Med vsemi, ki so pri nas spoznali to resnico in se borijo za ohranitev gozdov, je gotovo najvztrajnejši in najbolj znan prav profesor Mlinšek. Ura je že dvanajst, pravi, in še kakšno minuto več.
RETE 4	22.30
NIAGARA, ameriški film, 1953	
r/z>
k.-
Režija: Henry hathaway Igrajo: Marilyn Monroe,
Joseph Cotten, Jean Peters, Cassey Adams
George poroči lepo Rose, ki jo je spoznal v nočnem lokalu. Zakon bo je nesrečen, ker George trpi zaradi vojne travme. Rose pa začne ljubezensko razmerje z Rayem. Z njim Rose namerava ubiti moža med potovanjem k Niagarskim slapovom, a njun načrt spodleti. Režiser je v tem filmu ustvaril popoln lik ženske, ki odloča samostojno. S tem filmom je tudi Marilyn Monroe postala glavna zve-
m
.
	
	ITALIA 1	20.45
	NOTHING BUT TROUBLE, ameriški film, 1991
Režija: Dan Aykroyd
Igrajo: Demi Moore, Chevy Chase, John Candy
štkje yuppieji zaidejo v zakotno mesto, kjer vlada »nor« sodnik, ki jih hoče ujeti. Tako se začne nevarna Pustolovščina, ko hoče četvorica zbežali, vendar...
TV SLOVENIJA 2 / DANES OB 15.10
Žito je zeleno
Ameriški ban/ni film, 1978
Rezija: George Cukor Scenarij po drami Emlyn VVilliams priredil Ivan Davis Fotografija: Ted Scaife Glasba: John Barry Igrajo: Katharina Hepburn, Patricia Hayes, Toyah Wilcox, Bill Fraser, lan Saynor
Žito je zeleno je eden zadnjih filmov velike igralke Katharine Hepburn, posnela pa ga je z režiserjem Georgem Cu-korjem, s katerim je ni vezalo samo dolgoletno prijateljstvo, ampak tudi vrsta odličnih filmov pod njegovim vodstvom, kakršni so bili denimo Adamovo rebro, Pat in Mike, Se prej pa Sylvia Scarlett. Vloga v filmu Žito je zeleno ji je bila pisana na kožo in le tako je bilo sploh mogoče, da se je Hepburnova odločila zanjo, saj je veC kot trideset let pred njo v isti vlogi nastopila Bette Davis in zanjo požela same pohvale. Filmski zgodbi je služila za izhodišče drama Emlyn VVilliams, postavljena na konec prejšnjega stoletja v odročno podeželsko vas v angleškem VValesu. Marsikdo, ki se spomni filma Kako zelena je bila moja dolina, posnetega po imenitnem romanu Richarda Llewellyna, bo med obema filmoma našel vzporednice. V obeh primerih nastopa sloj prebivalstva, ki je moral v nemogočih okoliščinah garati pod zemljo, kjer so bila bogata nahajališča premoga. V rudnike so odhajali že otroci in za reveže ni bilo takorekoc nobene možnosti, da bi mogli uiti svoji usodi. Na tem prizorišču se nekega dne znajde ostarela dama iz Londona, ki je po stricu podedovala na deželi Čedno hišo. Toda gospodična Moffat ni običajna londonska gospa, zelo je izobražena, ponaša se z naslovom magistra filozofije, obenem pa se zaveda pomena znanja za Človeštvo nasploh in zato ji ni vseeno, da množice otrok odraščajo brez prepotrebnih Sol. V tem se seveda razlikuje od ostalega višjega sloja, ki v preprostih ljudeh vidi samo ceneno delovno silo in zato se hitro zaplete v konflikt z doma-
čim graščakom. Vendar je gospodična Moffat vztrajna ženska in ker se je odločila, da bo v vasi, v kateri živi dvajset družin, odprla šolo, to kljub odporom tudi stori. »Dana nam je možnost, da dvignemo otroke iz brezna, kamor jih je v kraljestvu teme zaprl peklenšček ter jih pripeljemo k svetlobi znanja,« reCe v malce patetičnem nagovoru, ki pa ji nadvse pristoji. In prav nic si tudi ne pomišlja zabrusiti graSCaku v obraz, da so za nevednost, bedo in nezadovoljstvo, ki vladajo na svetu, v veliki meri krivi ljudje, kakršen je on - domišljavi, lakomni, nekoristni in topoumni. Go-spodican Moffat dokaže, da bi bilo lahko drugače. V enem od učenčev odkrije veliko nadarjenost in zato sklene, da mu bo pomagala na sam vrh. »Zanj imam naCrte, ki bodo vsem zaprli sapo,« pravi. Ti se ji uresničijo, čeprav mora Morgan Evans, kakor se piše nadarjeni fant, premagati številne ovire v sebi in v svoji okolici, preden ga sprejmejo med izbrane Studente na Oxford. A brez zagrizene in vztrajne gospodične Moffat bi sicer poznal samo delo v rudniku in razvedrilo v vaški kremi.
MUSIČ TELEVISION
09.00	Video; 12.00 Soul; 13.00 Greotest Hits;
14.00	The Afternoon Mix; 16.30 Coca Cola Report; 16.45 CineMatic; 17.30 Dial MTV;
18.00	Musič Non Stop; 20.00 Greatest Hits;
22.00	The VVorst Of Most VVanted; 22.30 Bea-vis & Butthead; 01.30 The End?
SKY ONE
12.00	Sally Jessy Raphael; 13.30 E Street; 14.00 St. Elsevvhere; 15.00 Heroes; 16.00 The Oprah Winfrey Show; 16.50 DJ Kat Show; 18.00 Star Trek; 19.00 Svet iger; 19.30 Blockbusters; 20.00 E Street; 21.00 Manhunter, serija; 22.00 Under Suspicion
PROT
05.10 Ponovitve; 09.40 Kardinal, am. film;
11.30	MoSko gospodinjstvo; 12.00 Agentka s srcem; 13.00 Chariiejevi angelčki; 14.00 Ara-bella Kiesbauer; 15.00 Colbyjevi; 16.00 Hišica v preriji; 17.00 Risanke; 18.25 Rock ’n'roll očka; 18.55 Roseanne; 19.25 Alf; 19.55 Poročila; 20.15 Nenavadna varuha zakona, it. akc. kom.; 22.25 Po sledeh nasilja, am. komedija
PREMIERE
14.00	Corentinove fantastične pustolovščine; 14.45 Mojster Dachs in njegovi prijatelji, am. risani film, 1993; 16.05 Reka poje mi, am. drama; 17.35 Premiere; 18.20 EddiežM, am. - kanadski glasbeni film; 20.00 Premiere; 20.15 Kodno ime - Nina, ameriški triler; 22.45 Daens, belgijska drama
SATI
07.30	Dopoldanski program; 12.00 Loving -ljubezenske poti; 12.30 Pod kalifornijskim soncem; 13.30 Falcon Crest; 14.30 Tarzan; 15.00 Vesoljska ladja Enterprise; 16.00 MacGyver;
17.00	Tvegaj!; 19.00 Poročila; 19.30 Kolo sreče; 20.15 Komisar Rex, serija; 21.15 Schrein-makersova v živo
EUROSPORT
08.30	Konjeništvo; 09.00 Evroski; 10.30 Snow-board; Tl.00 Tenis, Australian Open; 19.30 Športna poročila 21.00 VVrestling; 22.00 Tenis;
23.00	Golf; 01.00 Športna poročila
RTI
09.05 Ponovitve; 12.00 Opoldanski magazin; 14.10 Umor je napisala, serija; 17.00 Jeo-pardyl; 17.30 Med nami; 18.00 Bogati in lepi; 18.45 Poročila; 19.10 Eksplozivno; 19.40 Dobri časi, slabi časi; 20.15 Naša šola je najboljša;
21.15	Mestna bolnišnica; 23.10 Gottschalk -Late Night Show; 00.00 Poročila
RTI 2
05.55 -17.30 Ponovitve: 17.30 Zorro; 18.00 Umik; 18.30 Nasmehnite se. prosim; 18.55 Poročila; 19.05 21, Jump Street; 20.00 Poročila;
20.15	Letalec, ameriški film, 1985; 23.00 Pozdravi iz onostranstva, 3.del: Trdni dokazi
SKY MOVIES
13.00	Aloha Summer; 15.00 Dusty: 17.00 Mave Over, Dariing; 19.00 3 Ninjas; 21.00 Caught In The Act; 23.00 Defenseless
MOVIE CHANNEL
11.00	The Big Combo; 13.00 The Innocents;
15.00	Three Warriors; 17.00 Around The Worid In 80 days; 19.00 This Cant Be Love; 21.00 The Vanishing, am. triler, premiera; 23.00 Sleepvvalkers
FILMNET +
16.00	K-TV; 18.00 The Disapperence Of Nora, ameriški triler, premiera, 20.00 Gladiator;
22.00	Killing Dad
SUPER CHANNEL
05.30	Novice; Gospodarstvo; Market Wrap;
14.00	Kolo denarja, 18.00 Danes; 19.00 Poročila; 19.30 Življenjski slog; 20.00 Entertainment X Press; 20.30 Magazin z novicami; 21.30 Notranja izdaja; 22.00 Poročila; 22.30 The To-night Show
CNN
06.00-23.00 World News; 07.30 MoneyLlne;
11.30	Worid Report; 12.30 Business Report;
13.30	Business Day; 14.30 Business Moming;
15.00	Larry King Live; 17.30 Business Asia; 20.00 VVorid Business Today; 21.00 International Ho-ur; 00.45 VVorid šport; 01.30 Showbiz Today

Slovenija 1
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00,
9.00,	10.00, 11.00, 12.00,
14.00,	18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro juho, otroci; 8.05 Dobrodošli; 11.30 Pregled tiska;
12.05	Na današnji dan;
12.30	Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 četrtkov večer; 21.05 Literarni večer; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; 22.40 Stari gramofon;
23.05	Literarni nokturno.
Slovenija 2
5.00,	6.30, 7.30, 8.00, 8.30,
9.30,	10.30, 11.30, 12.30,
14.30,	16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Poslovne novice; 8.40 Prireditve; 11.15 Izjava tedna; 12.00 Opoldne; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne drobtinice; 17.30 Obvestila; 17.00 Stergo ergo;
17.50	Šport; 19.00 Proti etru; družabno življenje v Ljubljan, vmes vreme in Zrcalo dneva.
Slovenija 3
7.00,	8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00,
18.00.	22.00,Poročila; 8.05 Glasbena matineja;
10.05	Komedija; 13.05 Mehurčki; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Govorimo francosko; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Operni umetniki; 17.00 Glasbena umetnost;
18.05	Zunanjepolitični feljton; 18.25 Komorni koncert: 19.30 Zborovska glasba: 20.00 Iz arhiva simfonikov RTVS; 23.00 Izbrali smo; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,	9.30, 10.30. 13.30,
14.30,	Poročila; 19.00 Dnevnik; 6,00 Glasba in koledar; 6.30 Jutranjik in osmrtnice; 7.00 Kronika;
7.30	Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 8.15 Vsak dan je dober dan; 8.45 Servisne informacije, prireditve; 9.45 Zdravnikovi nasveti;
11.15	Hladno-toplo-vroče; 12.30 Opoldnev-nik; 13.00 Jagode in podoknice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.15 Poročilo iz borze; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbena kronika; 19.00 Dnevnik;
19.30	Večerni pr. Modrega vala R. Koper; 22.30-
23.15	Četrtkov koncert.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30,
13.30,	14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone;
9.50	Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Gallet-ti; 10.35 Souvenir d’ltaly; H.00 Kulturna odd.;ll.30 Aktualnosti; 12.00 Balio e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.50 Single tedna; 15.00 The mušic bus; 16.00 Modri val ; 18.45
v Jazz; 20.00 Prenos RMI.
R. Glas Ljubljane
5.15,	8.15, 10.15, 13,15,
14.15,	17.15, 18.15, 19.15 Novice; 7.35 Vreme; 8.15 Napoved; 9.30 Kam danes; 11.00 Anketa; 12.00 BBC Novice; 14.05 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 15.45 Av-tomarket;16.10 Cankarjev dom se predstavi; 17.00 Anketa; 18.15 Aktualna tema; 19.25 Vreme; 20.00 Poslovni radio; 22.00 Medžik.
Radio Kranj
9.00,	14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri;
5.30	Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 10.40 Informacije, zaposlovanje; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 14.30 Planinsko športni kotiček;
15.30	Dogodki in odmev;
16.20	Chris Zea - Greatest Hits; 18.20 Musič machi-ne; 19.30-24.00 Študentski program RK.
Radio Maribor
6.00,	8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00,
15.00,	Poročila; 17.00.
19.00	Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 7.00 Kronika; 7.15 Dobro jutro; 9.05 Štajerske miniature; 10.05 Delavnica znancev; 11.45 Infoservis; 12,10 Mali oglasi; 13.05 Pod Pekrsko gorco; 13.10 Čas je za...;
14.00	Osmrtnice, obvestila ; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Poslušajte;
17.30	Osmrtnice, obvestila; 17.45 Prleški berlužjak;
18.00	Pokličite 101 555;
19.30	Mladi glasbeniki pred mikrofonom; 20.00 Kulturno-umetniški progr.;
22.00	Zrcalo dneva.
Radio Študent
8.00	Robokaki; 11.00 Prevzetni klop; 12.00 Komu zvoni?; 14.00 OF;
15.00	Recenzije & Napovedi; 15.30 Kaj pa univerza?; 17.00 Joculator;
18.00	Borzni parket; 19.00 TB: Joelle Leandre, Gia-cinto Scelsi; 22.00 Vaš omiljeni DJ Jure.
Radio Trst A
7.00,	13.00,19.00 Dnevnik,
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kraji pod Grmado v letih 1914-1918; 8.40 Slov. lahka glasba; 9.15 Odprta knjiga: Cvetje v jeseni (I. Tavčar, 9. del); 10.30 Intermezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.45 Revija ZCPZ: Mladinska GS z Opčin; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Kulturne diagonale; 15.00 Potpurl;
15.30	Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; MePZ Sldrabe; 18.00 Dopisnice z najbližjega vzhoda; 18.30 Kantavtorji in šansonleji;
19.20	Napovednik.
Radio Opčine
11.30, 15.30,17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 15.00 Rok z Vami; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost; 18.00 Mix Zoon; 20.00 Foyer (pon.).
Radio Koroška
18.10-18.30 Rož - Podjuna -Žila.
GLEDALIŠČA
SLOVENIJA
LJUBLJANA
SNG DRAMA, tel.: 061/ 221-511
Danes, 19. januarja, ob 19.30: UGANKA KORAJŽE, za abonma študentski drugi in izven. V petek, 20. januarja, ob 19.30: D. Zajc - GRMACE, za abonma dijaški 6 večerni. V soboto, 21. januarja, ob 19.30: D. Jovanovič - ANTIGONA, za izven.
MALA DRAMA, tel: 061/ 221-511
Danes, 19. januarja, ob 20. uri: M. Jesih - LJUBITI, za izven. V petek, 20. januarja, ob 20. uri: A. Nicolaj -PRVA KLASA, za izven. V soboto, 21. januarja, ob 20. uri: W. Allen - ZAIGRAJ SE ENKRAT, SAM, za izven. Razprodano!
OPERA, tel.: 061/331-950
Vponedeljek, 23. januarja, ob 15. uri: P. L Čajkovski -HRESTAČ. Razprodano! V torek, 24. januarja, ob 16.30: E. VVolf-Ferrari - ŠTIRJE GROBIJANI, za red petek in izven. V soboto, 28. januarja, ob 19. uri: G. Verdi - TRAVIATA, za izven.
MGL, tel.: 061/210-852
Danes, 19. januarja, ob 19.30: E. Flisar - STRIC IZ AMERIKE, za abonma mladinski I. Predstava bo še v soboto, 21. januarja, ob isti uri, za izven in konto. V^ranedejjek, 23. januarja, ob 15. uri: P. L Čajkovski -
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE, tel.: 061/312-860
Vpetek, 20. januarja, ob 19.30: J. Graham - TEŽAVE S HRBTENICO, za izven. V soboto, 21. januarja, ob 19.30: P. Ustinov - KOMAJ DO SREDNJIH VEJ, za izven. V nedeljo, 22. januarja, ob 16. uri: A. Lindgren/V. Arhar/Stih - PIKA NOGAVIČKA, za izven.
LGL, tel.: 061/314-789 KULTURNICA, Židovska steza 1
Vpetek, 20. januarja, ob 17. uri: N. Simončič KIKIRIKI, za izven.
-VELIK
VELIK ODER
Danes, 19. januarja, ob 17. uri: S. Makarovič - SA-PRAMISKA, za izven. V soboto, 21. januarja, ob 11. in 17. uri: B. Štampe Žmavc - CIRKUS CIGUMIGUS, za izven. Predstava bo še v nedeljo, 22. januarja, ob 11. uri.
CELJE
SLG CELJE, tel.: 063/ 25-332
'eljek, t
, V ponedeljek, 23. januarja, ob 11. uri: A. Wendet -CEV JAKA, za abonma 5. šolski in izven. Ob 17.
-TI-. Ob 17. uri,
za abonma 3. šolski in izven. V petek, 27. januarja, ob 19.30: PLESNI DOGODEK 7+5, za ID ljubiteljski kulturni abonma.
ODERPODODROM
V soboto, 28. januarja, ob 20.30: S. Mrožek - NA ODPRTEM MORJU, za abonma oderpododrom 5.
GORNJA RADGONA
KD GORNJA RADGONA, tel.: 069/ 61-650
Danes, 19. januarja, ob 19.30: A. Leskovec - DVA BREGOVA.
KRANJ
PGK, tel.: 064/222-681
Danes, 19. januarja, ob 17. uri: George Tabori -VVEISMAN IN RDEČE LICE, za abonma Četrtek in izven. Predstava bo še v petek, 20. januarja, ob 19.30, za abonma petek 1 in izven. V soboto, 21. januarja, ob 19.30: R. Cooney - ZBEŽI OD ŽENE. Razprodano!
RAGTME, Sejmišče 2
V	soboto, 21. januarja, ob 10. uri: KAM PA KAM KOZLIČEK.
MARIBOR
DRAMA, tel.: 062/221-206
V	petek, 20. januarja, ob 19. uri: N. ProkiC - RUSKA MISIJA, za abonente in izven. Predstava bo še v soboto, 21. januarja, ob isti uri, za red sobota 1, sobota 2 in izven.
OPERA, tel.: 062/221-206
Danes, 19. januarja, ob 19.30: J. Massenet - MANON, za red oranžni in izven.
LGL, tel.: 062/26-748
Danes, 19. januarja, ob 19. uri: ŽOGICA MAROGICA, za zlati abonma. Predstava bo še v nedeljo, 22. januarja, ob 11. uri, za izven.
MEDVODE
KUD KOMANDANT STANE ODER TREH HEROJEV, Zg. Pirniče 6
V	petek, 20. januarja, ob 19.30: J. Kanje - DETEKTIV MEGLA, premiera. Predstava bo še v soboto, 28. januarja, ob 19.30 in v nedeljo, 29. januarja, ob 16. uri.
NOVA GORICA
PDG, tel.: 065/25-326
Danes, 19. januarja, ob 20. uri: B. Brecht - BOBNI V NOČI, za abonma Četrtek in predpremiera. Predstava bo še v petek, 20. januarja, ob isti uri, za abonma petek a, sreda in v soboto, 21. januarja, ob isti uri, za abonma sobota a in izven. V soboto, 21. januarja, ob 10., 11.30 in 16. uri: ČRVIVA ZGODBA, za abonma malega polžka in izven.
ROGAŠKA SLATINA KNJIŽNICA ROGAŠKA SLATINA Danes, 19. januarja, ob 18. uri: monodrama SOKRATOV ZAGOVOR PRED SODISCEM.
VOJNIK
V	petek, 27. januarja, Kulturni dom ob 19.30: M. A. Bulgakov - ZOJMNO STANOVANJE.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Rossetti
Danes, 19. t. m., ob 20.30 (red prost) bo na sporedu predstava P. Handke »L’ora in cui non sapevamo niente 1’uno dell’altro«.V abonmaju -predstava 2.
Vstopnice pri blagajni gledališča 8.30-14.30 in 16.00-19.00 ob delavnikih (tel. 54331) in pri blagajni v Pasaži Protti (tel. 630063): 8.30-12.30 in 16.00-19.00.
Pri blagajni gledališča in v pasaži Protti je v teku predprodaja vstopnic za predstavi »Maudi in Jane« (predstava 2V) in »I giganti della montagna« (predstava 3).
V gledališču je na ogled razstava »40 stagio-ni in mostra*. Urnik od 16.00rl9.00. Gledališče Cristallo - La Contrada
Od 28. t. m. do 5. februarja bo na sporedu predstava Denise Chalem »A cinquant’anni lei scopriva...iI mare» v izvedbi gledališča La Contrada in Centro Servizi e Spettacoli. Režija Alessandro Marinuzzi.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V ponedeljek, 23. in v torek, 24. t. m., ob 20.30 gostovanje gledališke skupine APAS s Pirandellovim delom »Fu Mattia Pascal«.
VIDEM
Gledališče Contatto
Od 28. t. m. do 13. februarja »Učitelj in Marjetica« Bulgakova v izvedbi Giuseppeja Bevilacque.
KOROŠKA
CELOVEC
Dom sindikatov: Jutri, 20. t.m., ob 20.00 -Gimnazijski ples. Igrata ansambla Drava in Melos.
Tischlerjeva dvorana Slomškovega doma: v
ponedeljek, 23. t.m., ob 19.00: Podelitev XVI. Tischlerjeve nagrade Blažu Potočniku.
BELJAK
Studijski oder (Kellertheater): danes, 19. t.m., ob 20.00 - Rupert Henning »Lift«. Ponovitve bodo trajale do 28.t.m.
VOGRĆE
Pri Florjanu: V nedeljo, 22. t.m., - Plesni tečaj za začetnike. Vodi plesni učitelj -regej Krištof.
RAZNE PRIREDITVE
SLOVENIJA
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM, tel.: 061/222-815
V	torek, 24. januarja, ob 19. uri: predavanje RISTIDA HAVLICKA - Simboli in energije zodiaka (E8).
GALERIJA SOU KAPELICA,
Kersnikova 4
V	petek, 20. januarja, ob 20. uri: promocijski literarni večer ob izidu prve redne dvojne številke revije kulturnega društva Apokalipsa.
GLEDALIŠKI KLUB KRKA,
Dunajska 65
V	torek, 24. januarja, ob 19. uri: otvoritev razstave karikatur BORUTA PEČARJA.
Ob 19.30: srečanje z gledališkim ustvarjalcem TOMAŽEM PANDURJEM.
KD ŠPANSKI BORCI, tel.: 061/448-920
V	soboto, 21. januarja, ob 16. uri: MIA IN ŠKRAT SANJAVEC. Otroške pesmi poje Mia Žnidarič.
PORTOROŽ
AVDITORIJ, tel.: 066/ 747-230
V	petek, 20. januarja, ob 19. uri: predavanje PRIMOŽA SKOBERNETA - Kolo življenjh -reinkarnacija.
V	nedeljo, 22. januarja, ob 18. in 20.30: ameriški film INTERVJU Z VAMPIRJEM.
TUPALIČE PRI PREDDVORU
RESTAVRACIJA ZAPLATA
Danes, 19. januarja, ob 19. uri: GLASOVNA PREJA.
Gost Glasovne preje bo DRAGO JANČAR. Pogovor bo vodil JAROSLAV SKRUSNT.
VELENJE
DOM KULTURE VELENJE
Danes, 19. januarja, ob 19. uri: predavanje z diapozitivi in glasbo IBRAHIM NOUHO-UM - Mali - moja dežela.
V	petek, 20. januarja, ob 19.30: glasbeno-satirični kabaret BOGOMIR VERAS - Kaj ni eden druzga....!? za izven.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Kino Excelsior: danes, 19. t. m. - 20.30 »Les corbeaus« (Sv. 1967), »II tempo delle stre-ghe»(Poljska 1993); 22.30 »Manovre nottur-ne storico-culturali» Madžarska 1994), »Una storia fotosensiibile» (Madžarska 1993). - );
Dvorana Azzurra: 18.30 »Podobe« kratkometražni filmi; 20.30 »II declino del secolo« Češka 1993), 22.45 Posvečeno Sarajevu: »Zasedene ceste -639.dan« (Bosna 1993); »Voda in kri« (Bosna 1992); »Zasedene ceste - 672. dan« (Bosna 1994); »War art» Bosna« 1993).
V petek, 20. januarja, bo v KUD Komandant Stane, oder treh herojev (Zg. Pirnice 6) ob 19.30 uri premierna uprizoritev igre Jožeta Kranjca DETEKTIV MEGLA

SLOVENIJA
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM, Prešernova 10
Razstava OPERA PRIMA - 22 MEDNARODNIH UMETNIKOV: SEDAJ IN TEDAJ je na ogled do 30. januarja.
Razstava arhitekta IVANA VURNIKA je na ogled do 31. januarja.
Razstava PREPOVEDANI PLAKATI - SKRIVNI
PROSVEliTELJl je na ogled do 30. januarja.
Danes, 18. januarja, bo v Mah galeriji ob 20. uri otvoritev razstave fotografij DEJANA HABICHTA. Razstava bo ob ogled do 12. februarja.
MODERNA GALERIJA, Slovenska 35
V	Mali galeriji je do 12. februarja na ogled razstava švedskega umetnika ULFA ROLLOFA.
V	spodnjih prostorih Modeme galerije je do 29. januarja na ogled retrospektivna razstava FRANA KRAŠOVCA.
V zgornjih prostorih Modeme galerije je do 28. februarja na ogled retrospektivna razstava MAKSIMA SEDEJA.
MESTNA GALERIJA, Mestni trg 5
Razstava madžarskih umetnikov Arpada Szabadosa in'Andrasa Markosa je na ogled do 4. februarja.
GALERIJA ARS, Čevljarska 2
Danes, 19. januarja, bo ob 18. uri otvoritev razstave skulptur IRENE BRUNEC, Razstava bo na ogled do 6. februarja.
GALERIJA AVLA NOVE LB, Trg republike 2
Razstava risb, slik in skulptur VELJKA, KATARINE IN URŠE TOMAN je na ogled do 7. februarja. GALERIJA COMMERCE, Einspielerjeva 6 Razstava slik SANDRA PEČENKA je na ogled do 27. januarja.
BEŽIGRAJSKA GALERIJA, Dunajska 31
Razstava slik BOJANA GORENCA je na ogled do 25. januarja.
GALERIJA ILIRIJA, Tržaška 40
Razstava slik članov Makedonskega kulturnega društva Makedonija je na ogled do 26. januarja. GALERIJA SKUC, Stari trg 21 Instalacija SAMO je na ogled do 3. februarja.
KD SPANSKI BORCI, Zaloška 61
Razstava grafik SPETE UDOVIČ je na ogled do 31.
januarja.
GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65
Razstava skulptur kiparja VIKTORJA PLESTENJAKA je na ogled do 31. januarja.
BEGUNJE
GALERIJA AVSENIK
Razstava TROFEJE IZ NAMIBIJE je na ogled do 13. februarja.
CEUE
LIKOVNI SALON CELJE
Danes, 19. januarja, bo ob 18. uri otvoritev razstave ODSEV STILNIH OBDOBIJ. Razstava bo na ogled do 28. januarja.
KRANJ
GALERIJA PREŠERNOVE HIŠE
Danes, 19. januarja, bo ob 18. uri otvoritev razstave slik MARJANA BELCA
MESTNA HIŠA
Danes, 19. januarja, bo ob 18.30 v Stebriščni dvorani otvoritev razstave slik in plastik PETRA ABRAMA. Ob 19. uri bo v Galeriji Mestne hiše otvoritev razstave del KLAVDIJA TUTTE.
MARIBOR
GALERIJA V ZIDOVSKEM STOLPU,
Zidovska ulica
V	petek, 20. januarja, bo ob 19.30 otvoritev razstave fotografij ŽIGA KORITNIKA.
RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ,
Trg Borisa Kraigherja 3
Razstava likovne skupine MI je na ogled do 11. februarja.
MURSKA SOBOTA
GALERIJA MURSKA SOBOTA
Razstava del nagrajencev društvenih razstav DLUM 1993-1994 je na ogled do 12. februarja.
NOVO MESTO
DOLENJSKI MUZEJ
Razstava del DALIBORJA JELA VICA je na ogled do 8. februarja.
V	petek, 20. januarja, bo ob 18. uri otvoritev retrospektivne razstave JAKOBA SAVINSKA. Razstava bo na ogled do 13. februarja.
PIRAN
MESTNA GALERIJA, Tartinijev trg 3
V	petek, 20. januarja, bo ob 19. uri otvoritev razstave biografij MARCA CHAGALLA.
PTUJ
V	razstavišču na ptujskem gradu je do 21. februarja na ogled razstava prilagojena za slepe in slabovidne PROSIMO, DOTIKAJTE SE PREDMETOV.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Muzej judovske skupnosti »Carlo in Vera VVagner« (Ul. Monte 5): jutri, 19. t. m., ob 18. uri otvoritev razstave »La Terra Santa e la sna immagine nella cartografia antica«. Galerija Rettori Tribbio: Do 20. t.m. je na ogled razstava slikarke Silve Fonda.
Galerija Torbandena: na ogled je skupinska razstava »Maestri del novecento«.
Art Light Hall: do 25. t. m. bo na ogled antološka razstava Nina Perizzija.
Art Gallery: do 31. t.m. je na ogled razstava »Miniquadro 1995«.
Gledališče Miela: do 20. t. m. je na ogled razstava »Regiusto« - Andrea Petrone, v organizaciji Skupine 78.
Studio Nadia Bassanese: jutri, 20. t. m., ob 18. uri otvoritev razstave »Video umetnost iz Nemčije 1990-1992«.
Studio PHI: v soboto, 21. t. m., ob 18. uri otvoritev razstave umetnikov Alpe-Jadran »Le cattedrali-Stolnice«.
GORICA
Kulturni dom: do 27. t. m. je na ogled razsta-
va slikarja Jeraka Helmuta.
KOROŠKA
CELOVEC
Hiša umetnikov: do 21. t. m. je na ogled razstava »Siisse Dauer Siid«, 80-letnica Hiše umetnikov.
Koroška deželna galerija: do 29. t. m. je na ogled razstava del Josefa in Ludvviga VVillroi-derja.
BEUAK
Galerija mesta Beljak: do 20. t. m. je na ogled razstava Sabine Hortner.
BOROVLJE
Galerija Rieser: razstava 50 koroških umetnikov.
BEGUNJE
Galerija Avsenik: Do 13. febriuarja 1995 bo na ogled razstava »Trofeje iz Nambije«.
GLASBA
SLOVENIJA
LJUBLJANA
GRAND HOTEL UNION
V	nedeljo, 22. januarja, modri salon ob 18. uri: nastop JUANA VASLETA s pianistom LEONOM ENGELMANOM. KLUB CHANNEL ZERO NA METELKOVI
Danes, 19. januarja, ob 22.30: koncert francoske skupine TROMATISM.
V	nedeljo, 22. januarja, ob 21.30: koncert skupin AM-BUSH in VVASSERDICHT.
GRAD TIVOLI,
Pod turnom 3
V	torek, 24. januarja, ob 19. uri: koncert tria ALEŠ KACJAN (flavta), TOMAŽ LORENZ (violma) m JERKO NOVAK (kitara). Program: Tele-man, Handl in Kreutz.
GRAD DOBROVO
V	petek, 20. januarja, ob 20. uri: koncert iz cikla Hitove muze na Gradu Dobrovo. Na sporedu je delo OLIVIERA MESSIAENA - KVARTET ZA KONECČASA.
Nastopajo VOLODJA BALZALORSKV (violina), JURE JENKO (klarinet), ANDREJ PETRAČ (violončelo), BOJAN GORIŠEK (klavir) in NIKLA PANIZON kot recita-torka.
IURSKA BISTRICA
MKNŽ
V	sredo, 25. januarja, ob 22. uri: koncert skupine HELIOS CREED.
KAMNIK
V	petek, 20. januarja, župnijska cerkev na Sutni ob 19. uri: koncert LJUBLJANSKIH MADRIGALISTOV.
PIRAN
CLUB MAONA
V	soboto, 21. januarja, bb 21.30: nastop skupine LEE HARPER INTERNATIONAL QUINTET.
PORTOROŽ
AVDITORIJ
V	soboto, 21. januarja, ob 20.30: večer šansonov BOJAN ADAMIČ & MERI AVSENAK.
FJK
TRST
Glasbena matica - Koncertna abonmajska sezona 1994/95
Jutri, 20. t. m., ob 20.30 koncert violinista Vasilija Mel-nikova in pianista Aljoše Starca.
Naslednji koncert bo 6. februarja - Nastopil bo Ljubljanski godalni kvartet.
Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich
Operna in baletna sezona 1994-95
Danes, 19. t. m., ob 20. uri (red F) Puccinijeva opera »La Boheme«.
Ponovitev v soboto, 21. t. m., ob 20. uri (red L). Preprodaja vstopnic in rezervacije pri blagajni dvorane Tripcovich (urnik: 9-12/16-19 - zaprto ob ponedeljkih).
Avditorij Muzej Revoltella
Jutri, 20. t.m., ob 18.00 - Recital baritona Micheleja Por-cellija. V priredbi Gledališča Verdi in v sodelovanju z Združenjem »Amici della li-rica G. Viozzi«.
Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo
V	ponedeljek, 23. t.m., ob 20.30 bosta nastopila E. Belijo in M. Somenzi.
Pivovarna Forst Europa (UL Galatti)
Danes, 19. t. m., ob 21.30 bodo nastopili udeleženci XVI Festivala tržaške popevke. Na predstavi bodo poslušalci izbrali pesmi, ki bosta zastopali Trst na Državnem festivalu »Leone d’Oro« v Benetkah.
OPČINE
SKD Tabor - Prosvetni dom
V	nedeljo, 22. t. m., ob 17. uri koncert Godbenega društva Prosek. Dirigent Aljoša Starc.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
Danes, 19. t. m., ob 20.30 nastop ansambla The Hilliard Ensamble.
GORICA
Kulturni dom
V	petek, 27. t. m., ob 20.30 koncert Združenja R. Lipi-zer. Nastopil bo pianist Gio-vanni Bellucci, dobitnik mednarodnega natečaja »Praške pomladi« 1993.
MENJALNIŠKI TEČAJI
18. januar 1995
	Nemška marka		Avstrijski šiling		Italijanska lira	
menjalnica	(tečaj za 1 DEM)		(tečaj za 1 ATS)		(tečaj za 100ITL)	
	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni
A banka Ljubljana	80,60	81,40	11,42	11,62	7,44	7,79
A banka Koper	80,20	81,80	11,30	11,63	7,45	7,79
A banka Nova Gorica	80,65	81,65	11,32	11,65	7,45	7,79
Banka Celje d.d., t: 063/431-459	80,20	81,20	11,30	11,60	7,30	7,80
Banka Noricum* d.d., t: 133-40-55	-	-	-	-	-	-
Banka Vipa NG, t: 065/ 28-511	80,73	81,58	11,18	11,65	7,62	7,76
Bund Ljubljana, t: 18-51-318	80,90	81,30	11,20	11,50	7,50	7,85
Come 2 us*	80,85	81,20	11,41	11,53	7,65	7,85
Tel: 061/ 15-92-635, od 8-15, sob od 9-12						
Creditanstalt d. d.	80,60	81,50	11,40	11,70	7,60	8,00
Eros Ljubljana*, t: 13-17-197	81,10	81,20	11,45	11,52	7,70	7,85
Hida, od 7-19, sob od 7-14	81,00	81,05	11,44	11,49	7,74	7,79
Ilirika Ljubljana, t: 12-51-095	81,02	81,05	11,48	11,49	7,76	7,78
Kompas Hertz Celje*	80,90	81,45	11,42	11,53	7,55	7,75
Tel: 063/26-515, od 7-19, sob od 7-15						
Kompas Hertz Velenje	80,90	81,45	11,44	11,53	7,55	7,75
Tel: 063/ 855552, od 7-15, sob od 7-13						
Kompas Hertz Idrija*	80,90	81,45	11,42	11,53	7,55	7,75
Tel: 065/ 71-700, od 7-15, sob od 7-15						
Kompas Hertz Tolmin*	80,90	81,45	11,42	11,53	7,55	7,75
Tel: 065/ 81-707, od 7-15, sob od 7-15						
Kompas Hertz Bled*	80,90	81,45	11,42	11,53	7,55	7,75
Tel: 064/ 741519, od 512, 17-19, sob od 7-16						
Kompas Hertz Nova Gorica*	80,90	81,45	11,42	11,53	7,55	7,75
Tel: 065/25711, od 7-19, sob od 7-19						
Kompas Hertz Maribor*	80,90	81,45	11,42	11,53	7,55	7,75
Tel: 062/225252, od 7-19, sob od 7-13						
Nova kreditna banka Maribor d.d.*	80,00	81,90	11,35	11,65	7,47	7,87
Lemo Šempeter*,t: 065/ 32-250	80,75	81,50	11,30	11,56	7,63	7,77
Ljudska banka d.d. LJ, t: 13-11-009	80,75	81,30	11,45	11,65	7,65	7,90
Poštna banka Slovenije*	79,50	81,50	10,90	11,51	7,22	7,74
Publikum Ljubljana, t: 312-570	81,05	81,10	11,52	11,53	7,73	7,79
Publikum Piran, t: 066/ 73-269	80,85	81,00	11,48	11,50	7,66	7,69
Publikum Celje, t: 063/ 441-405	80,80	81,40	11,42	11,55	7,45	7,85
Publikum Maribor, t: 062/ 222-675	80,90	81,40	11,50	11,53	7,30	7,80
Publikum Šentilj, t: 062/ 651-355	80,00	81,85	11,30	11,69	7,30	7,80
Publikum Tolmin, t: 065/ 82-180	80,85	81,45	11,44	11,60	7,64	7,77
Publikum NM, t: 068/ 322-490	80,95	81,35	11,48	11,57	7,58	7,85
Publikum Žalec, t: 063/ 715-114	80,80	81,40	11,42	11,55	7,40	7,80
Publikum Šentjur/CE, t: 063/ 743-174	80,80	81,40	'11,40	11,55	7,30	7,80
Publikum Kamnik, t: 061/832-914	80,90	81,20	11,44	11,54	7,63	7,90
Publikum Trebnje, t: 068/ 45-670	80,90	81,45	11,42	11,60	7,63	7,80
Publikum Sevnica, t: 0608/ 82-822	80,75	81,40	11,35	11,57	7,64	7,79
Publikum Mozirje, t: 063/ 831-842	80,60	81,48	11,35	11,60	7,50	7,85
SKB d.d.,***	79,99	80,99	10,90	11,65	7,50	7,90
HSHP Kranj, t: 064/331-741	80,80	81,00	11,42	11,49	7,60	7,75
SZKB d.d. Ljubljana	80,80	81,20	11,41	11,56	7,62	7,93
UBK Ljubljana, 1:061/444-358	80,95	81,80	11,40	11,62	7,60	7,88
^Upimo Ljubljana, t: 212-073	81,00	81,07	11,46	11,49	7,68	7,70
Tečaj velja danes: * Zaračunavajo provizijo: * *
Tečaji po poslovnih enotah SKB banke d.d. so lahko različni:***
		
Sedež: tel. +39/40/67001 - Agencija Stara mitnica:		
tel. +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611		
Agencija Domjo: tel. +39/40/831131		
18. JANUAR 1995	V URAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1595,00	1645,00
nemška marka	1050,00	1075,00
francoski frank	302,00	311,00
holandski gulden	932,00	960,00
belgijski frank	50,75	52,25
funt šterling	2505,00	2580,00
irski šterling	2480,00	2550,00
danska krona	264,50	274,00
grška drahma	6,50	6,95
kanadski dolar	1123,00	1160,00
japonski jen	16,10	16,60
švicarski frank	1245,00	1283,00
avstrijski šiling	148,50	153,25
norveška krona	238,50	246,50
švedska krona	214,00	220,50
portugalski escudo	9,90	10,35
španska pezeta	11,85	12,30
avstralski dolar	1210,00	1248,00
madžarski florint	11,00	15,00
slovenski tolar	12,60	13,20
hrvaški dinar-kuna	255,00	272,00
		
18. JANUAR 1995	V LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1598,00	1643,00
nemška marka	1051,00	1071,00
francoski frank	302,00	311,00
holandski gulden	933,00	951,00
belgijski frank	50,80	52,00
funt šterling	2508,00	2578,00
irski šterling	2481,00	2566,00
danska krona	265,00	273,00
grška drahma	6,70	7,20
kanadski dolar	1124,00	1159,00
švicarski frank	1253,00	1280,00
avstrijski šiling	148,70	152,70
slovenski tolar	12,70	13,20
			
17. JANUAR 1995			
dtžava	banka	nakupni	prodajni
Avstrija	Posojilnica Pliberk	8,70	9,30
Avstrija	Posojilnica Železna Kapla	8,70	9,30
Avstrija	Posojilnica Borovlje	8,35	9,30
Avstrija	Posojilnica Šentjakob	8,70	9,40
Avstrija	Posojilnica Ločilo	8,90	9,40
Italija	Kmečka banka Gotica	12,70	13,20
Helija	Tržaška kreditna banka	12,60	13,20
			
18. JANUAR 1995	V DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar		1.5262	
francoski frank		28.9110	
nizozemski gulden		89.1740	
belgijski frank		4.8508	
španska peseta		1.1490	
danska krona		25.3570	
kanadski dolar		1.0725	
japonski jeti		1.5392	
švicarski frank		119.0100	
avstrijski šiling		14.2130	
italijanska lira		0.9450	
švedska krona		20.5430	-
ABANKA D.D. LJUBLJANA
TEČAJI ZA PRODAJO DEVIZ NA DAN 19.1.1995 1 .Redni tečaj za DEM	82.14
2. Tečaj za terminsko-valutne pogodbe za DEM 81.21 po pogojih iz ponudbe Abanke z dne 12.1.1995
menjalnica hida ©6i/1-333-33$
BANKA SLOVENIJE
Tečajna lista št. 012 z dne 18. 1. 1995-Tečaji veljajo od 19. 1. 1995 od 00.00 ure dalje
ZA DEVIZE
država
šifra
valuta
enota
nakupni
srednji
prodajni
Avstralija
Avstrija
Belgija
Kanada
Danska
Finska
Francija
Nemčija
Grčija
Irska
Italija
Rep. Hrvaška
Japonska
Nizozemska
Norveška
Portugalska
Švedska
Švica
Velika Britanija
ZDA
Evropska unija
Španija
036
040
056
124
208
246
250
280
300
372
380
385
392
528
578
620
752
756
826
840
955
995
avstr, dolar
šiling
frank
dolar
krona
marka
frank
marka
grd
funt
lira
hrv. kuna
jen
gulden
krona
escudo
krona
frank
funt šterling
dolar
ECU
peseta
1
100
100
1
100
100
100
100
100
1
100
100
100
100
100
100
100
100
1
1
1
100
94,9138
1160,0892
395,9305
87,5393
2069,6814
2640,4619
2359,7649
8162,1697
7,7133
125,6321
7278,5332
1864,6476
79,0343
1676,7545
9713,7982
196,3002
124,5711
154,4038
93,7833
95,1994
1163,5799
397,1219
87,8027
2075,9091
2648,4071
2366,8655
8186,7299
52,6325
194,9997
7,7365
2200,0000
126,0101
7300,4345
1870,2584
79,2721
1681,7999
9743,0273
196,8909
124,9459
154,8684
94,0655
95,4850
1167,0706
398,3133
88,0661
2082,1368
2656,3523
2373,9661
8211,2901
52,7904
195,5847
7,7597
126,3881
7322,3358
1875,8692
79,5099
1686,8453
9772,2564
197,4816
125,3207
155,3330
94,3477
Opomba: Tečaj HRK se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo.
Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 19. januarja 1995
št. dni	veljavni srednji	cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)		tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT)			
zapadlosti	tečaj BS za 1 DEM	(A) tolarski del	(B) devizni	skupaj del	APOEN	(A) tolarski del	(B) devizni del	skupaj
1) BLAG	MAJNIŠKI ZAPIS	, IZPLAČLJIV	23. 1. 1995:	1,500,000	810,172	818,214	1,628,386
4		108.0229%	109.0952% 108.5591%	150,000	81,017	81,821	162,839
rz				' Uradna tečajnica Ljubljanske borze vrednostnih papirjev, d,d, Ljubljana št.: 10	Datum: 18. 1. 1995								
		—	■ I I Ulil	——									
LJUBLJANSKA												
Vrednost. papir			ex kupon stdal(3)	enotni tečaj	K. sprem	datum	povpras	ponudba	Max.	Min.	Msrr	
		SZE							mm			
LEKC		796	(4.5.93)	11.233		16.1.	10.951	11.101				
PR!		1.000	(6.6.94)	15,905	,56-	18.1	15.80(	15.901	15,950	15.850		557
SAL		500	(7)(29,8,94j	20.762	,54-	18.1.	20.751	20.990	21.000	20,570	3.530	
SKBR		458	(16.5.94.)	37.598	,39-	18.1.	37,461	37.580	38.100	37.4«	10.B1	
		SSE1			mM							
RS01		8,0	4.(31,12.94)	100,1	m1	18.1.	100,1	100,2	100,2	1M,0	24.635	
RS02		9,5	8.(1.10.94)	106,4	,15-	18.1	106,!		106,7	106,4	43.711	
RS08		5,0	3.(30.11.94)	92,2		16.1	84,0	97,1				
RSll		7,0	4.(15.1.95)	100,4		9.1	91,0	99,0				
I.RSLlD		8,0	4,(31,12,94)	- 99,5	1,51	18.1	98,0		99,5	99,0	1.522	
RSL2D		9,5	8.(1.10.94)	105,0	,96	18.1	104,3	' 105,8	105,0	105,0	7.955	
ISKBl		10,0	4.(1,11.94)	99,76	,71	18.1	98,2	9M	99£	99,7	L_	179]
			snsvšfl	;<$niWa								
BTBR				13.010A		18.1	12.600	13.150	13.010	13.010		39
DAD		10.000	(1.6.94)	165.661	1,95-	18.1	164.100	164.800	175.900	161.7«	56.822	
FMD			(8)	23.238	5,63	18.1.	21.310	22.000	23.300	21.990		976
GPGR				16.300		17.1	15.000	16,850				
HMER				17.950		13.1	16.500	19.001)				
MKZ		218	(30.3.93)	9.613	,90-	18.1	9.510	9.6401	9.650	9.600		394
NIKR		4,000	(8)(10.6.94)	5.631	,31	18.1	5.451	5.5«	5,790	5.450	4.173	
TCTR			(5)	11,3	1,25-	18.1.	800,(	809,0	809,0	800,0	1,107	
		me	fflEBfl		san							
KBTP		4000	(23.5.94)	42.480	1,14	18.1.	42.00(	42.5«	43.000	42.«0	2.761	
PFNP				51.050	3,1-	18.1.	51.10(1	52.5«	51.1«	51.0«		204
RGSP			(6)	2,757	6,85-	18.1	2.691	3.090	2.920	2.6«		557
U1KP				15.100	7,45-	18.1.	15.501	16.0(H	15.1«	15.1«		242
V1PP				40.960		30.12.	41.001	41.3«				
			Nik,lig									
LEK2		12,0	4.(1.11.94)	99,OA		18.1.			' 99,0	99,0		75
OZG		11,0	4.(1.1.951	82,3		11.1.	63,1	87,(				
PCB		12,0	6.(1.12.94)	102,9		30.12.	97,(					
PLj		12,0	7.(1.1.95)	99,6A	2,46-	18.1.	97,1	100,1	102,1	98,5		95,
PG0		10,0	l.(l,6.94)	99,OA	1,54	18.1.	97,1	97,9	99,0	99,0	1.267	
RSGSl		10,0	4.(1.6.941	97,4A		18.1.	95,1	99,0	97,4	97,4		J
					nna						■	1
GEAR							2.0«	4.000				
GRDO		119	(8.3.94)				510,1					
HBRO				3.500		18.1.		3.850				
INTR				3.460A	,29	18.1.	3.421	3.950	3.500	3.500		49
RDRO				18.41		6.1.			3.460	3.460		965
IRGSR				884,2		17.1.	630,1	890,0				
			riiHTlil	BBB	rCTRI	BBiE	BS®					
H!P0				3.840A	1,24	18.1.		3.840	3.840	3.840		46
KIPI												
KBPP							34.001	39.0«				
IMG							3.0«	9.000				
IKAtISMHI]			(HIEflid	r.viii	fflffl	m mr						
GORO		10,0	9.(15,1,95)	98,3A	,17	18.1.	87,1		98,5	96,0		232
LOK			(1.10.94)				75,1	75,5				
MLjO			(1.4,94)	96,7A	,03-	18.1.	87,1	99,7	96,7	96,7		37
OSMO			(1.10.94)				79,1					
0LS0			81.9.94)	83,9A	,13	18.1	82,;	85,5	83,9	83,9	1.710	
ONM			(1,8.94)				83,1	90,1				
OPO			(1.9.94)	81,6		17.1.	82,!	87,1				
UBKK			(15.10.94)				1,1					
IVPIO			(1.10.94)	99,5		6.1						
BSSfflSI		Q3E	^TKiraili	ama	3203;	jSED		30»	JiBjaj	wnn		
BS’				99,2		14.11						
BS1				1,5		3.11						
BS3				98,7		7.10						
BNB2				91,7	,46	18.01	91,7	91,7	91,8	91,6	52.283	
B8M												
B8MA				107,6		12.1						
B8MB												
B8V												
B8VA												
IB8VB												
		I9F®	SHEBa	MIH	SfilIH	ilHlflT	EBJŽj	30»		[jlltfi		
NB1				18.81	13,94	18.1	IM	25.000	19.000	is.mo		94
NB2				3.704	7,84-	18.1	3.500	3.880	3.900	3.6«	1.130	
SBI		18.1.95			prejšnji			d T		d%		
	1.373,24				1.382,39			-9,15		-0,66		
Vse pravice pndrtane .Opombe Obveznice, komercialni zapisi in hlagapiiski zapis kotirajo v odstotkih (osnova je												
n^nizja nominadjak	kotirajo v tolaijih; obveznks kotirajo brez pripisanih obresti; enotni teCaj je izračunan												
na po^ tehtane aritineticne set^ (0) ■ idanscena davčna ol^va; A ■ aplikac^ tečaj: borzra posrednik je												
hkrati kupil in prodal isti papir za raztitili stranki; S - suspendirano trgovanje; Z - zadržano trovanje; * - dosežena												
l(>«dstotna dnevna sprememba tečaja; **-dosezraa atkidstotna omejitev ■ trgovale je zadihana												
Obveznice z amritetnim odplačilom glavnice: RS01, RS08, RSLl, SKBl, OZG, PCE, PGO, PLJ, RGSl; ex kupon - Šte-												
vilka kupona in datum zapadlosti k-tega; (3) ■ obveznice kotirajo brez kupona vključno 4 delovne dni pred zapadk-												
s^o le4^; (4) - dospde oivesti od vl^ucno lo^ona, Id je zapadd 13.93 dalje niso bile izplačane; (5) • od 12.4J4 dd-												
raca	i kotira brez kupona za L93; (6)-od 26334 dehica kotira brez kupona za L93 m 92; (7}-izpladk) akontacije divi-											
dende za l94;obr. m.-obrestna mera (obvezrace); div.-dividenta (delnice) v STT, Ceni navedeno drugače; max.-naj- j												
vi^ tečaj določen^ vrednostnega papirja; mia-najruzji tečaj dotocenegavrednostn^a papirja												J
				
Tečajna lista Nove Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 19. januarja 1995 od 00.00 ure dalje				
			ZA DEVIZE	|	
država	valuta	enota	nakupni	prodajni
Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji so ol trenutne tečaie na tre	šiling frank marka lira funt dolar (vimi. Pri kor iu deviz oz. r	100 100 100 100 1 1 ikretnih f Doseben	1171,7197 2383,4228 8244,0000 7,7906 198,2682 125,8199 Doslih je možno odst doaovor.	1173,1410 2386,3139 8254,0000 7,8000 198,5087 125,9725 'opanje glede na
banka	valuta	nakupni	prodajni
Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih Je	DEM DEM nožno odstc	81,85 81,99 panje.	82,10 82,19
Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 19. januarja 1995 od 00.00 do 24. ure			
banka	valuta	nakupni	prodajni
Bank Austria Banka Creditanstalt d. d. Banka Noricum SZKB UBK banka Devizni tečaji za USD, ATS, UT in CHF so dobe veljavni tečajnici Banke Slovenije, pri drugih vat oziroma zmanjšano za 0,25-ocBtotne točke, T do ECU = 30.000 na dan. Pri večjih prilivih in nak 1 Banke, ki objavljamo tečaje, se zavezujemc nem tečaju in v skladu s tekstom, Id dopolnjuje	DEM DEM DEM DEM DEM ieni na pode utah pa je razi sčaii veljajo zc upinse tečaje kupovati in pogoje nakup	81,85 82,10 81,95 81,90 81,90 gi srednjih tečaj Teje Banke SkM odkup prilivov joloči v sporazum rodajati tujo vali a ali prodaje,	82,15 82,15 82,25 82,20 82,20 3v po trenutno snije povečano prodajo deviz IU. ito po objavlje-
			
18. JANUAR 1995	v URAH		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	—	1616,870	—
ECU	—	2003,300	—
nemška marka	—	1059,200	—
francoski frank	—	306,280	—
funt šterling	—	2546,570	—
holandski gulden	— .	944,540	—
belgijski frank	—	51,378	—
španska pezeta	—	12,169	—
danska krona	—	268,580	—
irski funt	—	2521,990	—
grška drahma	—	6,808	—
portugalski escudo	—	10,256	—
kanadski dolar	—	1134,650	—
japonski jen	—	16,304	—
švicarski frank	—	1260,420	—
avstrijski šiling	—	150,550	—
non/eška krona	—	241,960	—
švedska krona	—	217,540	—
finska marka	—	342,480	—
avstralski dolar	—	1229,950	—
		
19. JANUAR 1995	V ŠILINGIH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	10,5500	11,0500
kanadski dolar	7,4000	7,8000
funt šterling	16,5500	17,3500
švicarski frank	820,5000	852,5000
belgijski frank	33,4000	34,7000
francoski frank	199,5000	207,5000
holandski gulden	614,5000	638,5000
nemška marka	690,0000	716,0000
italijanska lira	0,6490	0,6830
danska krona	173,5000	181,5000
norveška krona	156,5000	163,5000
švedska krona	140,7000	147,3000
finska marka	222,0000	232,0000
portugalski escudo	6,7300	7,0700
španska peseta	7,9300	8,3700
japonski jen	10,50(0	11,0000
slovenski tolar	-	-
hrvaška kuna	-	-
j Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute.		
Četrtek, 19. januarja 1995
ŠPORT
	
KOŠARKA / 9, KOLO EVROPSKE LIGE PRVAKOV	r- KANDIDATURA ZA ZOI 2002 n
Smelt Olimpija po trdem boju premagala Benfico
Najboljši igralec srečanja je bil komaj 7 7- letni Marko Milič
Garancijska izjava koroške deželne vlade
Sklep so sprejeli včeraj
Jaka Daneu in Tony Reed na sinočnji tekmi (Foto Jože Suhadolnik)
Milic, ki je bil najboljši posameznik na igrišču.
Smelt Olimpija je povedla s 3:0, najnevarnejši portugalski igralec Carlos Lisboa (pokrival ga je Boris Gorenc) je uvodoma zadel dve trojki in gostje so nepredvidljivo »zagrozili«. Moštvi sta se nato nekaj minut menjavah v rahlem vodstvu. Hauptman in Milic sta sicer dosegla še vsak po trojko, vendar so gostje minuto pred koncem vodili kar z osmimi toCakmi razlike (27:35). Startna peterka Smelta Olimpije (Daneu, Reed, Hauptman, Gorenc, Nosov) se v prvem delu proti »trdim« Portugalcem ni najbolje znašla, igra Ljubljančanov je bila nerazumljivo anemična, zato tudi menjave trenerja Ravnikarja niso bile preveč uspesne. Pri gostih se je razigral Angolec, center Con-ceigao, solidno pa sta igrala tudi Rocha in branilec Ne-
prehitro zaključil napade, v igro pa je namesto Djurišida uspešno vstopil tudi »izgubljeni« Tušek. Mladi Marko Milic je z značilnim zabijanjem, izjemno borbenostjo in predvsem zelo pametno (zrelo) igro navdušil tivolske gledalce in dokazal, da je izjemen talent. Boris Gorenc je najverjetneje igral absolutno premalo, v drugem polčasu sploh ni stopil na igrišče, Čeprav bi lahko morebiti zamenjal nerazpoloženega Da-neva. Vito Nosov je z igro in odnosom spet upravičil vse večje zaupanje trenerja in gledalcev, medtem ko Žarko DjurišiC (brez zadetka) Se vedno ni najbolj pravi. Smelt Olimpija je proti Benfici dosegla zelo pomembno zmago, že prihodnji teden pa se v Tivoliju obeta nov evropski košarkarski spektakel, saj bo v Ljubljani gostoval vodilni Scavolini iz Pesara. (JuZ)
CELOVEC - Koroška deželna vlada je včeraj na izredni seji sklenila, da Mednarodnemu olimpijskem komiteju (MOK) posreduje garancijsko izjavo, s katero se obvezuje, da bo poskrbela za finančno kritje potrebnih investicij za koroški del in hkrati tudi za kritje morebitnih izgub v zvezi s skupno organizacijo zimskih olimpijskih iger leta 2002 ob tromeji Slovenija-Av-strija-Italija. Garancijsko pismo bo pristojni referent za šport pri koroški vladi Michael Aus-serwinkler prihodnji teden izročil tehnični
komisiji MOK v Lau-sannu, kjer bodo 24. januarja izmed devetih kandidatov določili štiri mesta-fi-naliste, izmed katerih bo nato MOK junija letos izbral organizatorja ZOI 2002, Garancijsko izjavo je izrecno zahteval MOK, ki je že pred časom prejel garancijske izjave Slovenije in Italije .
Avstrijski delež na področju investicij za izvedbo »Iger brez meja« znaša približno 1, 8 milijarde šilingov, finančno breme pa naj bi po ključu 50:50 prevzela avstrijska država in dežela Koroška.
Ivan Lukan
NOVICE
Prve snežinke v Siena Nevadi
GRANADA (STA/AFP) - Na prizorišču letošnjega svetovnega prvenstva v alpskem smučanju v Sierra Nevadi je vCeraj zjutraj zaCelo snežiti, meteorologi pa za prihodnje dni napovedujejo tudi hladnejše vreme. Snežne razmere v gorju južne Španije so organizatorjem svetovnega prvenstva in mednarodni smučarski zvezi (FIS) povzročile veliko skrbi, saj so se temperature v zadnjem tednu močno povišale, tudi na 18 stopinj Celzija, kar je onemogočalo pripravo smuCiSC. Zato so mnogi že razmišljali o preložitvi prvenstva, ah celo zamenjavi prizorišča. Sedaj, ko so se vremenske razmere obrnile organizatorjem v prid, se bo Mednarodna smučarska zveza jutri lažje odločila o prvenstvu, ki bi se moralo pričeti 29. januarja.
Ortlieb najhitrejši v Wengnu
VVENGEN (STA) - Najhitrejši na včerajšnjem prvem treningu smuka v švicarskem VVengnu je bil Avstrijec Patrick Ortlieb (2:30.72), 7 stotink sekunde pred Američanom Tommyjem Moejem, 41 stotink sekunde pa sta zaostala italijanski »akrobat« Pietro Vitalini in Luksemburžan Marc Girardehi. Rezultati: 1. Patrick Ortlieb (Avt) 2:30.72, 2. Tommy Moe (ZDA) + 0.07 zaostanka, 3. Pietro Vitalnu (Ita) in Marc Girardeh (Luks) + 0.41, 5. Armin Assinger (Avt) + 0.56, 6. Atle Skaardal (Nor) + 0.59, 7. Krishan Ghedina (Ita) + 0.61, 8. VVemer Peratho-ner (Ita) + 0.87, 9. Jean-Luc Cretier (FRA) + 1.24, 10. VVemer Franz (AVT) + 1.55.
Renate Gotschl najhitrejša tudi na drugem treningu
GORTINA D'AMPEZZO (STA/APA) - Avstrijka Renate Gotschl je bila najbihejša tudi na drugem včerajšnjem treningu smuka za svetovni pokal v italijanski Gortini d'Ampezzo (1:25.24).
Iziti 2. uradnega treninga: 1. Renate Gotschl (Avt) + 1:25.24, 2. Picabo Street (ZDA) + 0.20 zaostanka, 3. Alexandra MeiBnitzer (Av t) + 0.77, 4. Isolde Kost-ner (Ita) + 0.78, 5. Hilary Lindh (ZDA) + 0.93, 6. Miriam Vogt (Nem) + 0.95, 7. Katja Seizinger (Nem) + 1.08, 8. Ingrid Stockl (Avt) + 1.15, 9. Michaela Dorfineister (Avt) + 1.29, 10. Florence Ma-snada (Fra) +1.43.
Hokej na ledu: Celovec uspešno ubranil prvo mesto
CELOVEC - Večkratni avstrijski prvak v hokeju na ledu, celovški KAC, zaseda tudi po 5. kolu končnice za naslov avstrijskega prvaka prvo mesto na lestvici. Pred 2500 gledalcev so CelovCani tokrat remi-zirali z vladajočim prvakom VEU Feldkirch (3:3). Junak tekme je bil švedski legionar Burakovsky, ki je s svojim zadetkom 51 sekund pred koncem tekme preprečil prvi poraz CelovCanov v tem letu. Na tretje mesto na lestvici se je prebil beljaški VSV z visoko zmago nad Lustenauom (6:1). I.L.
Vrstni red: 1. KAC 12 (3), 2. Feldkirch 10 (4), 3. VSV/Beljak 9 (4), 4. EC Gradec 7 (1), 5. EHC Ehrvvald 2 (0), 6. Lustenau 0.
De Costa prvi v Altenmarktu
ALTENMARKT (STA/APA) - Na včerajšnjem smuku v avstrijskem Altenmarktu je z zmago prijetno presenetil 19-letni Velenjčan David de Costa (1:23.10).
Smelt Olimpija - Benfica 64:56 (31:35)
LJUBLJANA - Dvorana Tivoh, 3000 gledalcev, sodnika Tošev (Bolgarija) in Bra-zauskas (Litva).
SMELT OLIMPIJA: Horvat 9 (3:3), Jeklin, Daneu 4, Reed 12 (0:2), Hauptman 13,
Tušek, Mihe 17, Gorenc, Nosov 9 (1:3).
BENFICA: Silva 2, Carlos 12, Nasdmento 4 (0:2), Con-ceigao 18 (13:15), Neves 11 (2:2), Gomes, Calado, Rocha 7, Havriha, Pires.
Končno še tretja zmaga Smelta Olimpije v letošnjem Euroclubu. Po štirih zaporednih porazih so ljubljanski košarkarji v Tivoliju po dokaj izenačenem dvoboju premagah lizbonsko Benfico in tako le nekoliko popravih »rejting« v polfinalni skupini A. Tivolsko moštvo je predvsem v drugem polčasu igralo precej bolje, tako v napadu kot v obrambi, svoj značilni »nastop« pa je imel včeraj zvečer 17-letni Marko
V drugem polčasu se je Smelt Olimpija (ne) pričakovano predstavila v precej drugačni »luči«. Ljubljanač-ni so zaCeh silovito, izjemni Marko Milic je zadel dve trojki in v 24. minuti so gostitelji izenačili (37:37). Trojko je nato zadel še kapetan Hauptman, Smelt Olimpija je v obrambi uspešno »stisnila« najboljše lizbonske posameznike in razlika v korist Smelta Olimpije je počasi, a vztrajno naraščala V 31. minuti so ljubljanski igralci, ki so v nadaljevanju igrah hitreje in agresivneje, povedli z 10 točkami razlike (55:45),
narekovali so dokaj visok igralni ritem, trenerju Ravnikarju pa je uspelo narediti nekaj uspešnih taktičnih potez. Po dolgem Času je solidno, Čeprav morda premalo zaigral tudi Roman Horvat (dve trojki), medtem ko organizator igre Jaka Daneu tokrat ni bil najbolj »fit«. Zelo solidno je igral American Tony Reed, Hauptman (tri trojke) je morda nekajkrat
TENIS / ODPRTO PRVENSTVO AVSTRALIJE
Tretji dan ni bilo žrtev med glavnimi favoriti
Izpadla je samo 13. nosilka, Nemka Sabine Hack
MELBOURNE (STA/AFP) - Tretjega dne odprtega teniškega prvenstva Avstralije v Melbournu je od nosilcev izpadla le 13. nosilka Nemka Sabine Hack, katero je s 7:5,1:6 in 6:0 premagala Američanka Audra Keller.
Izidi: moški - 2. krog: Larsson (Sve/15) - Pereha (Ven) 7:6 (7:4), 6:4, 6:3, Jonsson (Sve) - Fromberg (Avs) 7:5, 7:6 (7:4), 3:6, 6:2, VVheaton (ZDA) - Sieme-rink (Niz) 6:2, 6:2, 6:2, Cou-rier (ZDA/9) - Caratti (Ita) 6:2, 6:2, 6:1, Damin (Ceš) -
Ho (ZDA) 3:6, 3:6, 7:6 (8:6), 6:3, 6:3, Enquist (Sve) - Nestor (Kan) 6:4, 6:4, 7:5, Olhovski (Rus) - Gaudenzi (Ita) 6:2, 6:3, 6:3, Med-vedjev (Ukr/13) - Rehmann (Nem) 7:5, 6:4, 6:1, Delaitre (Fra) - Apeli (Sve) 7:6 (7:2), 6:4, 6:2, Furlan (Ita) - Steeb (Nem) 7:5, 6:3, 6:2, No-vaCek (Ceš) - Vašek (Ceš) 6:3, 6:3, 6:4, VVoodforde (Avs) - Števen (Nzl) 1:6, 6:3, 7:5, 6:3, Sampras (ZDA/l) - Krošlak (Sik) 6:2, 6:0, 6:1, Stich (Nem/7) -0‘Brien (ZDA) 6:0, 6:3, 6:4, Pescosolido (Ita) - Tebbut
6:1, Appehnans (Bel) - Go-larsa (Ita) 6:2, 6:4, Bobkova (Ceš) - Schvvarz-Ritter (Avt) 7:5, 6:3, Savamacu (Jap) -Sugijama (Jap) 6:3, 6:3, Meški (Gm) - Park (JK) 0:6, 7:6 (7:4), 6:2; 2. krog: Schultz (Niz/12) - Fulco-Villella (Arg) 6:1, 6:4, Hu-ber (Nem) - Drake Brock-man (Avs) 6:1, 6:0, Spirlea (Rom) - Manjokova (Rus) 6:0, 6:2, Smašnova (Izr) -Pitkovvski (Fra) 7:5, 7:5, Martinez (Spa/2) - Marti-nek (Nem) 6:1, 6:3, Wie-sner (Avt) - Stafford (ZDA) 6:4,	6:0, Davenport

VREDNOTENJE OLIMPIJSKIH ŠPORTOV
Atletika, gimnastika in plavanje pred vsemi
Badminton najhitrejši šport z loparjem in žogico
LJUBLJANA - Po svetu na osnovi različnih parametrov že dlje Časa spremljajo in vrednotijo športe na letnih olimpijskih igrah, rezultati pa so skupek kvalitete tekmovanj, zanimanja gledalcev in nacionalnih televizijskih postaj za prevzemanje prenosov. V zadnji razvrstitvi so najbolj odmevna olimpijska tekmovanja v atletiki, gimnastiki, plavanju, košarki, veslanju, kolesarstvu in odbojki, po premieri v Barceloni pa je badminton tik za nogometom in celo pred tenisom in rokometom.
Badminton je bil v Aziji celo najbolj gledana panoga zadnjih olimpijskih iger. Uvodni dvoboj 1. kroga ženskih dvojic si je v neposrednem TV prenosu ogledalo kar 150 milijonov ljudi, skupaj pa veC kot milijarda gledalcev. Po zadnjih merjenjih je celo najbolj hitra igra z loparjem in žogico, dosedanja razmišljanja in teorije pa so krepko omajale meritve med challengerjem na Dunaju.
Pri udarcu manj znanega švedskega igralca Patrika Andreassona so namerili rekordno hitrost 308 km/h, »najhitrejša« ženska pa je predlan-
ska evropska prvakinja Pernilla Ne-dergaard (Danska) z 212 km/h. Za primerjavo: teniški rekorder je olimpijski prvak Marc Rosset, njegov rezultat na trikrat večjem igrišču pa je »samo« 216 km/h. Dinamične poteze in nenehni preobrati so poglavitna prednost badmintona, zato bo zaradi hitrega razvoja olimpijski turnir v Atlanti obsegal tudi igre mešanih dvojic, ki v Barceloni še niso bile v sporedu.
V zadnji razvrstitvi, ki jo je objavila angleška revija Sport Intern, imajo atletika, gimnastika in plavanje vseh 50 točk. Sledijo košarka 49, veslanje 48, kolesarstvo 47, odbojka 46, jadranje, nogomet in rokoborba po 34, badminton in boks po 32, kajakaštvo 29, tenis 28, judo in rokomet po 26, dviganje uteži in streljanje 25, konjeništvo 24, hokej na travi in namizni tenis po 21, sabljanje 18, triatlon 13, modemi peteroboj in taekvrondo po 9, lokostrelstvo 8, golf 5, baseball 3, karate 2, hokej na kotalkah, rugby in softball po 1.
Željko Zule
Michael Stich se je z lahkoto prebil naprej (Telefoto AR)
(Avs) 6:3, 6:4, 6:2, Chang (ZDA/5) - Alami (Mar) 6:3, 6:4, 6:1, VVootforde - Števen (Nzl) 1:6, 6:3, 7:5, 6:3; ženske - 1. krog: Novotna (Ceš/3) - Hy (Kan) 6:2, 3:6, 6:0, Makarova (Rus) - Igna-tieva (Blr) 6:0, 6:1, Harvey-Wild (ZDA) - Shriver (ZDA) 6:3, 6:0,
Sukova (Ceš) - McGrath (ZDA) 6:3, 6:1, Raymond (ZDA) - Jošida (Jap) 6:4, 6:2, Date (Jap/7) - LikovCeva (Kaz) 6:2, 6:2, Zmbakova (Sik) - Arendt (ZDA) 6:4,
(ZDA/6) - Probst (Nem) 6:2, 6:2, Nagacuka (Jap) - Hingis (Svi) 6:3, 6:4, Zvereva (Blr/8) - Farma (Ita) 6:4, 6:2, Kamio (Jap) - Reinstadler (Avt) 4:6, 6:4, 6:3, Testud (Fra) - Oremans (Niz) 6:4, 7:6 (7:3), Randriantefy (Mad) - Tarabini (Arg) 6:2, 6:0, Frazier (ZDA/14) - Gačič (ZDA) 6:3, 5:7, 6:4, Ba-suki (Inz) - Bradtke (Avs) 7:5, 6:4, Boogert (Niz) -Bollegraf (Niz) 6:3, 6:0, Pierce (Fra/4) - Reinacb (Jar) 6:1, 6:2.
KOŠARKA / »EUROCLUB»
ODBOJKA / EVROPSKI POKALI
NOVICE
Scavolini odličen v drugem polčasu
Premagal je madridski Real - Nepoznani Maffeo Panichi odločilen - Sabonis 26 točk
Italijanske ekipe so se brez težav uvrstile v četrtfinale
V pokalu pokalnih prvakov tudi mariborska Bela Viola
Scavolini - Real Madrid 89:76 (36:46)
SCAVOLINI PESARO: Pieri, Calbini, Magnifico 15 (3:4), Dell’ Agnello 18 (2:2), Gaeta, Garrett 4, Gai-nes 14 (5:7), Riva 25 (5:7), Panichi 13, Costa, trener Bianchini.
REAL MADRID: Garcia, Birjukov 12 (5:7), Aluackas 19 (5:9), Antrmez 7, Sabonis 26 (8:12), Romero, Car-gol 10, Silva, trener Obra-dovič.
SODNIKA:	Resser
(Nemčija) in Pitsilkas (Grčija). PM: Scavolini 15:20, Real 18:28. SON: Scavolini 23, Real 19. PON: Dell’ Agnello (37). TRI TOČKE: Riva 4, Dell’ Agnello 2, Magnifico 2, Gaines 1, Panichi 1; Cargol 2, Antunez 1, Birjukov 1.
PESARO - Scavolini je predvsem z odlično igro v drugem polčasu zasluženo premagal enega izmed neposrednih nasprotnikov za prvo mesto v A skupini in mu je tudi za las spodletel podvig, da bi španske košarkarje odpravil z večjo razliko, kot je izgubil na Prvi tekmi v Madridu (-13).
Po prvem polčasu sinoči v Pešam pa nič ni dalo slutiti, da bi lahko gostitelji poskrbeli za takšen preobrat. Real je s »carjem« Sabonisom kraljeval pod košema, Ar-lauckas je metal z izredno točnostjo na koš in vsa Španska ekipa je igrala zelo umirjeno ter učinkovito tako v obrambi kot v napadu. Real je tako po prvem polčasu vodil z 10 točkami razlike.
V drugem delu tekme pa neverjeten preobrat: košarkarji Scavolinija so povečali tempo igre v napadu, v obrambi pa so bili
POKALPRVAKOV
Sisley - Holte if (Danska) 3:0 (15:4,15:7,15:5)
SISLEV: Gardini (3+4), Passani (7+7), Tofoli (1+1), Agazzi (9+10), Zvverver (6+8), Bernardi (11+7), Ver-miglio, Giombini (1+5), Moretti, Zorzi, Polidori, Gallot-ta
HOLTE IF: Sogaard (0+2), L.Berg (1+9), Kierke-gaard, Hytoft (0+2), Brink (1+4), Lachenmeier (2+8), M.Berg (2+6), Lundtang (2+10), Andersen, Sorth.
Italijanski prvak je brez težav premagal skromno ekipo iz Danske in se uvrstil v četrtfinale.
Edilcuoghi - Sputnik (Belorusija) 3:1
Edilcuoghi je tudi včeraj premagal goste iz Belomsije, s katerimi se je pomeril že v torek zvečer, ko je slavil veliko bolj prepričljivo s 3:0 (15:3,15:11,15:4).
POKAL EVROPSKE
izredno požrtvovalni in odločni. V tem delu se je zlasti odlikoval skoraj nepoznani Matteo Panichi, ki je dal kar 13 točk in je bil tudi v obrambi izredno dragocen. Toda vsa peterka, ki je bila v tem delu na igrišču (Gaines, Riva, Panichi, Dell’ Agnello in Magnifico), je igrala odlično. Po drugi strani pa je bil Sabonis vidno utrujen, z njim pa so tudi ostali soigralci povsem popustili, tako da so morali v zadnjih minutah celo braniti razliko 13 točk v dvojnem obračunu z ekipo iz Pesa-ra.
Scavolini je s sinočnjo zmago sam na vrhu lestvice te skupine, toda moštvo trenerja Bianchinija ima v povratnem delu izredno težak spored, saj bo kar petkrat gostovalo.
V skupini B bo danes Buckler gostil Limoges.
Stanje v Skupini A Eurocluba
IZIDI 9. KOLA: Scavolini Pesaro - Real Madrid 89:79 (36:46), Smelt Olimpija Ljubljana - Benfica Lizbona 64:56 (31:35), CSKA Moskva - Paok Solun 85:73, Maccabi Tel Aviv - Panathinaikos Atene danes.
VRSTNI RED: Scavolini 14, Real Madrid in Panathinaikos 12, CSKA 10. Maccabi 8, Paok in Smelt Olimpija 6, Benfica 2.
PRIHODNJE KOLO (25. 1.): Smelt Olimpija - Scavolini, Benfica - Paok, Real Madrid - Maccabi, Panathinaikos - CSKA.
Stanje v Skupini B Eurocluba
DANAŠNJI SPORED 9. KOLA: Buckler Bologna -Limoges, Gibona Zagreb - 01ympiakos Pirej, Efes Pilsen Istanbul - Joventut Badalona, Barcelona -Bayer Leverkusen.
VRSTNI RED: Olympiakos, Buckler, Limoges, Barcelona in Efes Pilsen 10, Bayer 8, Gibona 6, Joventut 0.
PRIHODNJE KOLO (25. 1.): Buckler - Gibona, 01ympiakos - Joventut, Limoges - Barcelona, Bayer Leverkusen - Efes Pilsen Istanbul.
ZVEZE
Tally Milan - Vigo (Spa) 3:0 (15:6,15:6,15:3)
POKAL POKALNIH ZMAGOVALCEV
Bella Viola Maribor - Ne-tas 3.0 (15:11,15:5,15.8) Moštvo Bella Viole iz Maribora je doseglo z uvrstitvijo v Četrtfinale evropskega pokala pokalnih zmagovalcev najveCji uspeh slovenske klubske odbojke. Mariborčani so namreč sinoči v dvorani Tabor, ob buCni podpori okoli 1800 jubiteljev odbojke, v povratni tekmi osmine finala, prepričljivo premagali turskega pokalnega prvaka, moštvo Netasa. Tekma je trajala okoli 80 minut, igralci trenerja Dragutina Baltica pa so prikazali vrhunsko odbojko, ob kateri so bili gostje brez moči. Se najbolj zanimiv je bil prvi niz, v katerem so sicer imeli pobudo Mariborčani, ki so ves cas vodili s točko ali dvema prednosti, pri izidu 8:7 pa so dosegli pet točk zapored in povedli s 13:7. Gostom je sicer v nadaljevanju uspelo znižati na 13:11, toda v zaključku je odlični Jurij Kravcov z dvema silovitima udarcema povedel domačine v vodstvo z 1:0. V ostalih dveh nizih je bila premoč Mariborčanov očitnejša.
V četrtfinalu, v katerem je že tudi Dajdona Las, se bodo Mariborčani pomerili z Arisom iz Soluna. ZENSKE
POKAL PRVAKOV Parmalat Matera - SK Tirana 3:0 (15:3,15:4,15:5) Matera je tudi v prvi tekmi zmagala z enakim izidom in se brez težav uvrstila v Četrtfinale.
POKAL POKALNIH ZMAGOVALCEV
Basel (Svi) - Brammel 1:3; Schwerte (Nem) - Im-presem Agrigento 1:3 POKAL EVROPSKE ZVEZE
Ecoclear - Dacia Piresti (Rom) 3:0.
Tekma Juventus - Roma še ni registrirana
RIM - Disciplinski sodnik Lige profesionalcev ni registriral tekme med Juventusom in Romo, ki jo je dobil Juventus s 3:0. Tako odločitev je sprejel, ker je Roma napovedala pritožbo. Toda ob tem je treba povedati, da je to povsem običajna praksa, dokončno odločitev pa nato sprejmejo, ko prejmejo obrazložitev pritožbe. V zvezi s to tekmo pa je disciplinski sodnik kaznoval s prepovedjo nastopa na eni tekmi Petruzzija in Cervoneja (oba Roma) in Torri-cellija (Juventus).
Košarkarice Jugoslavije boljše od Italije
TRST - V prvem mednarodnem nastopu po ukinitvi sankcij OZN je ženska košarkarska reprezentanca Jugoslavije v Trstu premagala Italijo s 84:74 (46:37), ki je bila tri dni na pripravah v Trstu. Gostje iz Srbije so brez težav zmagale, tudi zahvaljujoč izvrstni igri Arbutine, ki je dosegla 39 točk. Pri Italijankah sta se najbolj izkazali Francesca Žara s 13 in Tržačanka Ivana Donadel z 12 točkami.
Stefanel premagal Italijo
MILAN - Na sinočnji ekshibicijski košarkarski tekmi »Dm Night« v počastitev dveh slavnih igralcev-Meneghina in D’ Antonija, je milanski Stefanel pred kar 8.000 gledalci premagal italijansko reprezentanco s 94:86 (47:45).
Najboljši strelec Stefanela je bil Bodiroga (35 točk), pri »azzurrih« pa Myers s 27 točkami.
Slavljenca Dino Meneghin (6 toCk) in Mike D’ Antoni (2) sta se še kar dobro odrezala.
Banca Antoniana bo finančno podprla Pallacanestro lllycaffe
TRST - BanCni zavod Banca Antoniana iz padove bo s »precejšnjo finančno podporo« pomagala pri delovanju in razvoju društva Pallacanestro Illy-caffe. Vest je včeraj na srečanju s tržaškim Zupanom Riccardom Illyjem sporočil direktor tržaške podružnice banke Roberto Graziera, vendar pa ni povedal za kako visok prispevek gre.
Triestina brez Pivette
Zaradi Četrtega opomina v nedeljo trener Triestine Franco Pezzato ne bo mogel računati na Johhnyja Pivetto, ki je bil kaznovan s prepovedjo igranja na eni tekmi. Enako kazen je dobil tudi igralec Pro Go-rizie Di Benedetto.
Trapottonijeva poslovilna večerja?
BERLIN - V Nemčiji vse pogosteje krožijo novice, da naj bi Giovanni Trapattoni zapustil trenersko klop pri Bayemu in da naj bi prevzel trenersko mesto ah italijanske državne reprezentance (če bi Arri-go sacchi dal ostavko) ah pri Interju. Trapattoni je te vesti odločno demantirali.
Disciplinski ukrepi: več naših nogometašev kaznovanih
Disciplinska komisija deželne nogometne zveze je kaznovala tudi več nogometašev, ki igrajo pri naših društvih, in sicer: v promocijski figi Massimiliana Canduttija (Juventina); v 1. amaterski ligi Deana Štolfo in Morena Trampuža (oba Primorje) in Mi-cheleia Sclaunicha (Zarja); v 2. AL Andreo Soglio (Kras) in v deželnem mladinskem prvenstvu Aleksandra Macuzzija (Juventina). Vsi ti nogometaši so izključeni za eno kolo.
________ATLETIKA / HITRA HOJA_____
V soboto v Boljuncu tekma za »1. zimski pokal«
Med udeleženci vrsta izvrstnih tekmovalcev
V soboto, 21. t.m., bo v Boljuncu med-deželno tekmovanje v hitri hoji na razdalji 25 km, katerega skupno s tržaškim klubom Marathon in v sodelovanju z občino Dolina ter športnim društvom Breg organizira naš hitrohodec Rabio Ruzzier.
Tekmovanje, ki bo veljalo za »1. zimski pokal«, bo imelo start in cilj prav na boljun-ski »Gorici«, od koder se bodo atleti nato podali na 3 km dolgo krožno progo po cesti za Krmenko, delno pa ob tovarni Velikih motorjev.
To bo prvo tako tekmovanje v dolinski občini, svoj nastop pa so že potrdili
številni sedanji in bivši državni reprezentanti, kot sta karabinjerja Mattioli ter Colombini, Cortino-vis iz Bergama, Fortun ati iz Milana, Bla-son in Tržačana Cafa-gna in Giancotti ob bivša elana državne reprezentance ju-niorjev (to bo namreč zadnji test tekmovalcev pred državnim prvenstvom na razdalji 40 km, ki bo 19. februarja pri Firencah).
Tako kvaliteten zbor tekmovalcev je obenem že sam poplačilo za trud, ki ga je organizator vložil v organizacijo tekmovanja.
Zaradi poškodbe Fabio Ruzzier žal ne
bo mogel nastopiti na tem zanj zelo važnem tekmovanju.
Poškodoval se je tik pred koncem lanskega leta in še ne more trenirati.
Zaradi nastopa številnih znanih imen državne atletike (tako kvalitetnega tekmovanja v hitri hoji Trstu ni bilo že najmanj 20 let) bo v Boljunec v soboto ob 14. uri gotovo pritegnilo številne ljubitelje te discipline ter športa nasploh, saj bodo lahko na delu videli atlete, ki so že nastopali na olimpijskih igrah, svetovnih in evropskih prvenstvih, kar je v naših krajih precej redek dogodek.
ŠRG / PREDSTAVILA SO SE NAŠA DRUŠTVA IZ GORICE, TRSTA IN NOVE GORICE
Mlade telovadke poskrbele za prijetno nedeljsko dopoldne
V nedeljo je bilo v telovadnici Kulturnega doma v Gorici srečanje mladih telovadk HIT-a, OS Fran Erjavec, OS Milojke Štrukelj iz Nove Gorice, SZ Kontovel iz Kontovela pri Trstu, SZ Dom iz Trsta in SZ Dom iz Gorice. Skupno je nastopilo 70 deklic.
Namen »n. Gym-show-a« je bil stik med mladimi športnicami SRG ob meji, ki goje to zvrst, priložnost za primerjavo njihovih sposobnosti in usmeritve Ciste SRG v posameznih društvih. Ob tem pa je šlo za vzpostavitev stikov med trenerkami z Goriške in Tržaške.
Telovadke so pod vodstvom svojih vaditeljic prikazale 11 skupinskih sestav s trakovi, obroči, žogami in brez rekvizitov, gledalci pa so videli tudi dve točki modernega
plesa in sestavo, ki jo je Damijana Ceščut s svojimi dekleti pripravila za 70. letnico Udruženja jugoslovanskih športnih društev.
Prireditev je pokazala, da so taka srečanja zelo potrebna, tudi večkrat v sezoni - v tej ali drugi obliki.
Tudi gledalce je začela
zadeva zanimati, saj je bilo stopnišče telovadnice kljub neprimerni uri (nedelja - 10. ura dopoldne) nabito polno - pa ne samo sorodnikov otrok! MUC
PO PRVEM DELU KOŠARKARSKEGA PRVENSTVA V C1 LIGI JADRAN NEPORAŽEN / POGOVOR S PREDSEDNIKOM PAVLOM VIDONIJEM
»Veliki uspehi so posledica načrtnega skupnega dela«
Za izredne rezultate imajo največ zaslug trener in igralci, odbor jim pri tem stoji ob strani - Velika vloga bivših Jadranovih igralcev
Z rekordnim nizom 15 zaporednih zmag je naša združena ekipa Jadrana (slika zgoraj desno) zaključila prvi del prvenstva Gl lige brez poraza, s Čimer je na najboljši poti do končnega prvega mesta, ki predstavlja najboljše štartno izhodišče za dodatne tekme v končnici prvenstva. O dosedanji zmagoslavni poti Jadrana smo se pogovorili s predsednikom društva, Pavlom Vidonijem (na sliki) .
Kakšni so vaši občutki ob dejstvu, da bo vaše ime lahko zapisano v knjigi rekordov neporaženih predsednikov v košarkarskem državnem prvenstvu C1 lige?
Za dosedanje dosežke se moramo zahvaliti izključno igralcem in trenerju, ki že od avgusta dalje redno
in z velikim elanom garajo na treningih in tekmah. Osebno me zelo veseli, da se pri tem tudi zabavajo, da je v ekipi veselo in sproščeno vzdušje, kar je predpogoj za doseganje rezultatov v neprofesionalnih kategorijah. Zavedajo se in so zaradi tega tudi zelo motivirani, da igrajo v združeni ekipi, ki predstavlja vrh naše košarke in vedo, da so oci številnih ljudi uprte vanje.
Z dosedanjim dveletnim delom je trener Valter Vatovec najbrž v celoti poplačal zaupanje društva...
Pred začetkom lanske sezone smo kolebali med Vatovcem in Krečičem. Odločili smo
se za Valterja, ki je imel večje izkušnje s Članskimi moštvi (Bor, Jadran in Sokol), medtem ko je Jure potrdil, da se odlično znajde pri delu z mladimi. Ob tehničnem in taktičnem aspektu moram Vatovcu Čestitati, ker ima zna odlično psihološko motivirati vsakega posameznika in zna iz vsakega potegniti tisto, kar je za moštvo najbolj koristno.
Pregare, Oberdan in Arena prej ter Samec in Grbec letos potrjujejo, da je KK Bor v vlogi rezervoarja za Jadranovo ekipo idealna oblika sodelovanja med našimi društvi...
Pred leti je bil glavni vir Jadrana Kontovel, v
devetdesetih letih pa je to vlogo zelo uspešno prevzel Bor. NpsluCaj, da sta ravno ti dve društvi že precej let zelo uspešni, zlasti na mladinskem področju in to je seveda predpogoj, da lahko Jadran sploh živi in uspešno deluje. Prepričan sem, da je le skupno delo predpogoj za doseganje boljših rezultatov, vsak zase in brez sodelovanja se ne pride daleC.
Kaže, da je bila poli-
r POSAMEZNIKI / BIVŠI JADRANOVEC PETER ŽERJAL JIH JE OCENIL IN PRIMERJAL Z ZNANIMI IGRALCI -n
V C1 ligi Vitez nima enakovrednih nasprotnikov
Pregare kot Danilovič, Oberdan kot Brunamonti, Samec boljši od Vrankoviča in še nekaj takih primerjav
Peter Žerjal, dolga leta play-maker naše združene ekipe, sedaj skrbno opravlja nehvaležno funkcijo blagajnika Jadrana in na vsaki tekmi glasno spodbuja ekipo in posamezne igralce. Vprašali smo ga za oceno letošnjih protagoni-
stov in naj jih »simpatično« primerja s kakim znanim košarkarjem evropskega formata.
Christian Arena: V primerjavi z lansko sezono je zelo napredoval in v igri ne niha več toliko. Zlasti v zadnjih tekmah je svojo nalogo opravil zelo dobro. Čeprav sem bil tudi sam vedno skregan s sodniki, bi se moral odvaditi stalnega ugovarjanja možem v sivem. Spominja me na Rickija Momndotlija, ki zna pokrivati vec pozicij.
Dean Oberdan: Igra zelo, zelo solidno. Pridobil je na samozavesti, zna razigrati ekipo, odpira
takoj protinapad in se ne zgublja z odvečnim vodenjem, edina Mba pa je ta, da mu proti conski obrambi občasno zmanjka idej. Pameten in tudi nevaren je kot Roberto Brunamonti.
David Pregare: On spada že v
luksuzno kati le na dveh tel igra res na vrhunskem nivoju. V napadu se znajde v vsaki situaciji. Od nekdaj ima zelo dober met, izboljšal pa se je tudi v obrambi. Ko bi mu uspelo še zgubiti nekaj
Stil in učinkovitost meta me spominjata na Dražena Dalipagića.
Stefan Samec: Ker ga prej nisem nikoli videl, me je res zelo ugodno presenetil. Z njegovim vstopom na igrišče je ekipa vedno izboljšala učinek, saj smo po mnogih letih končno nadomestili
luknjo pod kosem, ki jo je pustil Robi Daneu. Pod košema straši kot Stojan Vranković, a v svoji dimenziji je hitrejši in boljši v napadu.
Sandi Rauber: Z izjemo nekaj tekem letos še ni dosegel svoje
iprej opo no pripravljen. Mislim, da bo v drugem delu prvenstva še kako koristen ekipi. Borben in zagrizen je kot Sandro De Pol.
Michel Grbec: Tehnično je zelo podkovan in ima mnogo fantazije, mora pa nujno pridobiti na agre-sivnosti in fizični mod, ker igra preveč mehko. Odigral je nekaj zelo dobrih tekem, mora pa biti stalno pripravljen, saj je ob Deanu
višji kategoriji. Je Predrag Danilovič Cl lige.
niki in pregledu igre. Za to kategorijo je enostavno nedosegljiv in nima enakovrednih nasprotnikov.
tističnih podatkih kot s psihološkega vidika na igrišču in v slačilnici. S svojimi dolgimi »kraki« spominja na Mihovila Nakiča.
Marko Hmeljak: Po daljšem prisilnem premoru in prestani opera-
Je Dejan Bodiroga v miniaturi.
Marko Emili, Borut Klabjan, Pavel Križman: Z vsemi tremi sem zadovoljen, ker so dobro izkoristili vsako ponujeno priložnost. Klabjan je pokazal velik napredek, Križman pa bi z vec volje do dela lahko imel vec zadoščenja. (VJ)
tika vključevanja bivših igralcev Jadrana, kot so Marko Ban, Peter Žerjal in VValter Sosič, v odbor društva res prava izbira...
Ze pred odstopom bivšega predsednika Jadrana Rada Raceta smo bili marsikateri mnenja, da bi morali bivše jadranovce vključiti v odbor in Čeprav se s tem vsi niso strinjali, smo danes lahko zadovoljni, da smo se tako odločili. Važno je, da obstaja v društvu velika povezanost med igralci in odborom in da ni dveh ločenih skupin. Lanski in letošnji Jadran je velika klapa starejših (bivših) in mlajših (sedanjih) jadranovcev in to dobro počutje je najboljše jamstvo za uspešno delo in ambiciozne želje.
Petnajst tekem - petnajst zmag, briljantna igra, veliko lepih in nekaj prestižnih zmag, uvrstitev pred Servola-no in Don Boscom ter velik napredek mlajših igralcev so dosežki, ki pri marsikomu vzbujajo zavist. Pa se pri Jadranu res vse tako blešči, ali pa se kje skriva tudi kakšna temna točka?
Zadnja tekma prvega dela, izid in trenutna lestvica predstavljajo le vrh piramide, ki pa slo-
ni na velikem delu, ki se ga ne vidi, ne sliši, za kar sta seveda potrebna predvsem finančna osnova in uspešno delo odbora. In prav s tema dvema točkama ne moremo biti zadovoljni. Stalno se borimo s premajhnimi finančnimi sredstvi, pa čeprav smo v primerjavi s starimi navadami v teh dveh letih črtali vse odvečne večje izdatke (telovadnica, prevozi, večerje), stiskamo pas in do zadnje lire pazimo na vsak strošek. Nezadovoljen pa sem tudi z našim odborom, kjer je na spisku precej imen, dejansko pa vse sloni na ramenih petih, šestih posameznikov. Ob koncu sezone se bomo o tem podrobno pogovorili in nedvomno bo treba vključiti nekaj novih obrazov, ki so pripravljeni tudi stvarno pomagati društvu.
Boste z napredovanjem v B2 ligo prepustili stolček šefa Jadrana komu drugemu ali boste na njem sedeli še nekaj Časa?
O tem bodo na obenem zboru odločali drugi. Mislim, da današnji odbor solidno deluje in da si nima ničesar očitati. Če pa ni v redu, upam, da bodo nasledniki še boljši.
Vanja Jogan
Obvestila
SKBRDINA organizira tečaj za baby ski team, ki bo ob nedeljah. Informacije na sedežu kluba, Proseška ul. 131 na Opčinah vsak ponedeljek od 19. do 21. ure. tel. 212859.
SK DEVIN
prireja telovadbo v telovadnici šole Marchesetti v Sesljanu vsak torek od 18.30 do 19.30 in petek od 17.00 do 18.30. Prevoz s klubskim kombijem. Informacije po telefonu 220423 (Stojan)
SK DEVIN
organizira, v nedeljo, 22. 1. 1995, smučarski izlet na Kanzel (Avstrija). Avtobus sprejema izletnike od Bazovice do Sti-vana. Rezervacije in informacije: Sosič (tel. 208551) ali Skerk (tel. 200236).
SKBRDINA organizira v nedeljo, 29. t. m. avtobusni izlet v Sappado ob priliki trofeje dežel. Vpisovanje in informacije na sedežu kluba, Proseška ul. 131 na Opčinah vsak ponedeljek od 19. do 21. ure.
H PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET
Smučarski tečaji: da ali ne?
V vrstah prirediteljev smučarskih tečajev SPDT v Ravasclettu oziroma na Zoncolanu prevladuje zaskrbljenost. Snega ni in na progah, poleg šopov trave, »cvete« kamenje. Že so predstavniki smučarskega odseka morali odpovedati prvi tečaj prejšnjo nedeljo, sedaj pa so nastale težave, ker tečajev ni mogoče odložiti za nedoločen čas. Namesto tečajev so si prireditelji kot alternativo zamislih dva ah mogoče tri izlete na sneg, seveda, če ga bo vendarle nekaj zapadlo. Obeti pa niso najboljši, zato so vsi v pričakovanju, kaj nam bo »podarila« letošnja zima. Zaradi tega bo odločitev o nadaljevanju smučarskih tečajev ah priredbe izletov padla jutri, ko se bodo društveni smučarski vaditelji pozanimali, ah se da iti v Ravascletto, ali ne. Niso mogoče niti druge variante, recimo Trbiž ah Podklošter, kajti tudi tam snega ni. Upanje je sicer veliko, da bo do nedelje sneg zapadel, vendar bodo morali vsi tisti, ki so se vpisati v tečaje in izletniki počakati do jutri. Predstavniki smučarskega odseka bodo jutri popoldne na voljo v društvenih prostorih od 16.00 do 19.00 ure (tel. 368094) in dajati vse potrebne informacije. Vsekakor bodo poskrbeli za obvestilo v Primorskem dnevniku, Ce tečaji bodo ah ne.
Beseda o Anapurni 4
Cas je, da SPDT obnovi, oziroma nadaljuje s svojo predavateljsko dejavnostjo. Tokrat bodo prišli ria svoj račun predvsem alpinisti, ki se zanimajo za velike podvige v himalajskem gorovju.V četrtek, 26. januarja, se bo v Gregorčičevi dvorani
v ul. sv. Frančiška 20 z začetkom ob 20.30 predstavil alpinist Ivo Buda, ki bo s sliko in besedo orisal podvige himalajske odprave na Anapurno 4. Odpravo je lani jeseni organiziral alpinistični odsek Obalnega planinskega društva iz Kopra in vodil jo je dr. Žare Guzej. Sicer koprski odpravi ni uspelo doseči vrha - zdi se namreč, da so Anaprune za slovenske alpiniste zaklete gore - vendar so se vsi pošteno truditi, da bi dosegh zastavljeni si cilj. S pobočja Anapurne 4 so jih prepodile nemogoče vremenske razmere z vetrom, ki je pihal do 170 km na uro.
Odprave se je udeležil tudi predstavnik SPDT Ivo Buda, ki je na tej svoji prvi himalajski preizkušnji doživel marsikaj v zaledenelih stenah mogočne gore. O svojih doživetjih bo Ivo Buda govoril v četrtek, 26. jauarja, na društvenem predavanju, na katerega so vabljeni predvsem alpinisti in seveda tudi vsi tisti, ki se zanimajo in hočejo kaj več vedeti o podobnih podvigih.
Met m Sabotin
SPDT vabi pridne hodce in ljubitelje vzponov na letos že drugi izlet v zimskem času. V nedeljo, 22. januarja, je na sporedu izlet na Sabotin, na katerega se bodo izletniki povzpeti po približno dveh urah hoje. Pot je sicer strma, vendar ni nobenih težav. Po grebenu se vijeta vzporedni stezi na obeh straneh meje, udeleženci izleta pa bodo sli mimo razvalin cerkvice sv. Valentina, italijanske vojašnice in bivše graničarske karavle. Možen pa je tudi ogled rovov in predorov, ostankov iz prve svetovne vojne. Na vrhu Sabotina se jim
bo odprl prečudovit razgled na goriska Brda, Furlanijo, Karnijske planine, Vipavsko dolino, Trnovski gozd, Julijce in seveda na morje in gradeško laguno. Na vrhu Sabotina deluje v bivši karavli bife, tako da se bodo izletniki lahko tudi okrepčali. S Sabotina, ki je visok 609 metrov, bodo izletniki sestopali po isti poti in biti v približno poldrugi uri pri svojih avtomobilih.
Zbirališče izletnikov je v nedeljo, 22. januarja, ob 8.30 na trgu Oberdan. Odpeljati se bodo do Črpalke Agip na avtocesti pri Devinu, kjer se bodo ob 8.50 tržaškim planincem pridružili izletniki iz zgornje kraške okolice. Skupno se bodo s svojimi sredstvi peljati proti Gorici, prestopiti mejo pri Rdeči hiši in nadaljevali pot do Solkana. Met vodi Vojka Pertot, ki je na voljo za vse potrebne informacije in odgovarja na tel. 637321 po 15. uri. (L. A.)
Okvirni program SPD Gorica
Goriški planinci so že pripraviti okvirni program dejavnosti za letos, ko bo društvo obeležilo 50-letnico obnovitve in tudi 85-letnico ustanovitve.
Poleg tradicionalnih pomladanskih pohodov bodo iod aprila do septembra skušali prirediti tudi nekaj družinskih kultumo-planinskih Metov : v Belo Krajino, na Olševo, na Koroško, v Valcamoni-co. Med visokogorskimi cilji so. letos, poleg vrhov v Julijcih, izbrati Ortler, skupino Brenta in nekaj vrhov v Avstriji, ki so v seznamu Poti prijateljstva. V pripravi je priložnostna značka, nova izkaznica, pogovarjajo pa se tudi o izdaji priložnostne publikacije.
Suha zima in težave na smučiščih
Medtem ko imajo v Južni Italiji in v Avstriji snega na pretek in povzroča velike težave, je zima v naših krajih izredno suha. Vremenoslovci so se do zdaj nekajkrat pošteno ušteli. Za danes sicer napovedujejo nekaj snega, jutri pa spet izboljšanje. Malo snega imajo letos celo na Nevejskem sedlu, kjer je Kaninska proga sploh zaprta. Pri smučarskem odseku SPD Gorica se že tretji teden zapored ozirajo v nebo v upanju, da bo le zasnežilo. To bi omogočilo kolikor toliko reden začetek tečaja smučanja. Upati je, da bo to' v nedeljo, 22. t.m. Ce snežnih padavin ne bo, bodo dejavnost za letos odpovedali in skušati prirediti vsaj nekaj smučarskih izletov.
V	Gorici nocoj predstavitev
prevoda knjige Zvezdnate noči
V	mati dvorani Kulturnega doma bodo drevi, ob 21. uri predstavili italijanski prevod knjige Duška Jelinčiča Zvezdnate noči. Za predstavitev je poskrbela goriska sekcija italijanskega alpinističnega kluba. Prisoten bo avtor.
Srečanje nekdanjih tečajnikov
Pred četrt stoletja je SPD Gorica priredilo, med bocičnimi in novoletnimi počitnicami zimovanjen in smučarski teCaj na Lažni. V društvenem arhivu so pred kratkim staknili dva filma, ki ju je takrat posnel Zdenko Vogrič in ki imata danes že kar svojo "patino”. Filma bodo spet zavrteti v četrtek, 25. t.m. ob 20.30 v predavalnici v Krizni ulici. Posebej vabijo na srečanje nekdanje udeležence, spremljevalce in vzgojitelje. Pa tudi novo generacijo planincev.
LJraga italijanska država! Ker v zvezi z reklamo poznaš samo stroške, ti bomo zdaj razložili prednosti.
Uvesti neko javno storitev, je koristno. Toda če o tej storitvi ne obvestimo državljanov, gre za potrato. Spoznavanje možnosti, storitev in stroškov ustvarja boljše odnose med Državo in ljudmi. Uprave, ki ne obvešča, ljudje ne razumejo in ne vzbuja zaupanja pri volilcih. Večja obveščenost pomeni dostopnost, jasnost in sodelovanje. To je investicija, ki ima za cilj izgradnjo resnične demokracije. Časopisi so najbolj učinkovito in takojšnje informacijsko sredstvo za vzpostavitev dialoga med inštitucijami in državljani.
Oglas je objavila Zveza italijanskih časopisnih založnikov FIE G
ZANIMIVOSTI, ZA RAZVEDRILO
30
Četrtek, 19. januarja 1995
r
Horoskop
zapisal B. R.K.
OVEN 21.3.- 20.4: Čustveno boste nihali kot list na vetrn, vas razum pa bo stabilen kot hrastovo deblo. Izkoristite priložnost in razkrijte vzroke nihanja. Vetrovi so vam naklonjeni.
BIK 21. 4 - 20. 5.: Dan se vam bo zdel pust in prazen, čeprav bo okrog vas vseskozi mrgolelo in brenčalo. Praznine, ki jo povzroča neizpolnjena želja, ne more zapolniti ves trušč tega sveta.
DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.: Svoje današnje načrte boste uresničili kot bi mignil in se z dobro voljo lotili Se jutrišnjih. Jih ne bi raje odložili in se posvetili tistim, M jih postavlja življenje?
RAK 22. 6. - 22. 7.: V begu pred odvisnostjo od okolja se boste zatekati v odvisnost od partnerja. Izkoristite njegovo pripravljenost, ka^i sicer se boste morali zateči k sebi.
LEV 23. 7. - 23. 8.: Spoznati boste nekoga, ki vam bo odstmil nove poslovne perspektive. V želji po bogastvu mu boste verjeti vse, kar vam bo natvezti, tudi tisto, kar bo smrdelo po prevari.
DEVICA 24 8. - 22.9.: V družbi boste vztrajati pri večnih temah, čeprav bodo sogovornike mučili dnevni problemi. Pojasnite jim, da se skrivnost večnosti nahaja v sekundi, ne le v dnevu.
TEHTNICA 23. 9. - 22. 10.: Prisluhnili boste znancu, M ga tarejo številne težave. Ni vam treba biti psiholog, da olajšate njegovo trpljenje. Se najbolj bodo zalegla odprta ušesa
ŠKORPIJON 23.10.-22.il.: Jezila vas bo zvijačnost tekmeca, čeprav ste sami še bolj zviti. Ampak če bosta tekmovala v zvitosti, bosta oba pristala na istem - namreč na tleh.
STRELEC 23. 11.-21. 12.: Svojim težavam boste naposled prišli do dna. Na tak način se-jih bo rešila vsaj polovica, drugo polovico pa boste začeli reševati šele tedaj, ko boste na vrhu.
KOZOROG 22.12. - 20.1.: Prepustili se boste svojim fantazijam in uživali v pozi bogatina. Spoznati boste, da je fantazija ne le učinkovitejša, marveč tudi cenejša. Sanjajte še o sreči.
VODNAR 21. 1. - 19. 2.: Tiha odločitev, ki zori v vas že več let, bo prebila oklep zadržkov in se glasno razmahnila. Ne bodite prehrupni, kajti razkriti intimnosti sledi pogreb njenih čarov.
RIBI 20. 2. - 20. 3.: Po dolgem času iskanja se vam bo naposled pokazala najprimernejša pot iz številnih zagat. Prepustite se svoji modri intuiciji, pa vas bo popeljala dlje, kot si želite.
SLOVENSKA DEDIŠČINA
Senožeški grad so uničili potres in turški napadi
Senožeče so večkrat doživljale hude ure - Razvaljene je tudi graščina
Ostanki dvorca Senožeče (Foto: Ivan Jakič)
Vas Senožeče leži ob nekdaj najpomembnejši prometni povezavi med Trstom in Dunajem. Senožeče so v preteklih stoletjih doživljale težke ure, saj so tam večkrat pustošili in divjali Turki in Benečani.
Grad Senožeče, razvaline grajskega jedra in obodnega zidovja na 560 metrov visokem griču nad istoimensko vasjo, je omenjen šele leta 1275, ko ga je oglejski patriarh skupaj z vasjo podelil v fevd vitezoma Kononu in Ulriku Memiglianu z gradu Momjan v Istri. Zatem je bila gospoščina last devinskih grofov in njihovih dedičev grofov Wal-seejev, grajski kaštelani pa so bili vitezi Edlache-rji.
Leta 1509 je imel Senožeče v deželnoknežjem fevdu grof Mihael Frankopan, ki je dve leti pozneje blizu vasi potolkel beneško vojsko, nato ple-
miči Lambergi, sredi 17. stoletja pa je gospoščino kupil knez Ferdinand Porzia, prvi minister cesarja Leopolda L in graščak na Premu.
Stari grad je bil močno poškodovan med turškim napadom, uničen pa med katastrofalnim potresom leta 1511. Grajsko jedro sta sestavljala mogočni stanovanjski palacij pravokotnega tlorisa in štirikotni obrambni stolp, močno obzidje pa je varovalo jedro in veliko pred-gradje. Od pobočja sta grad ločevala dva globoko obzidana obrambna jarka, vhod vanj pa sta varovala okrogla stolpiča.
Pod grajskim hribom v Senožečah stojijo razvaline senožeške graščine, oropane vseh kamnoseških detajlov. Dvonadstropno graščino je leta 1660 pozidal knez Ferdinand Porzia. Delno so jo pozidah iz razvalin starega gradu, obsegala pa je
več poslopij, povezanih med seboj v obliki podkve. V baročni dobi so jo temeljito obnovili in povečati gosposko stavbo na vzhodni strani grajskega kompleksa, na drugem koncu pa uredili grajsko
kapelo. Od srede 19. stoletja do leta 1908 je bilo v stavbi okrajno sodišče in gozdni inšpekcijski urad knezov Porzia, nato pa jo je kupila rodbina Franetič in gospoščino z razpadajočo graščino razprodala
okoliškim kmetom.
Knezi Porzia so imeti v dvorcu lepo galerijo slik prednikov in članov knežje rodbine, ki so jih poslikali Tizian in drugi umetniki.
Ivan Jakie
Skromni sledovi starega senožeškega gradu	Valvasorjeva upodobitev senožeškega gradu
SKANDINAVSKA KRIŽANKA
188	REJA PRAŠIČEV	SL. ALPSKA SMUČARKA	NEUGODEN OBČUTEK PRED NAPADOM BOZJAST	IZRAZ VESEUA	PREHAJANJE LEDU V VODO	AVTOR: SIMON BIZJAK	GROBO SUKNO	PRETIRANA ZAPEČENOST	PRISTANIŠČE V ESTONIJI	SL. PEVEC PESTNER	/	MATI BOGOV V GRŠKI MITOLOGIJI	OBOD SLIKE	BIVSIOJAP. POLITIK, NOBELOVEC ZA MIT IEISAKUI	INIZOLDA	NEVARNA BOLEZEN, KARCINOM	PERZIJSKI PESNIK IN MISLEC 11050-1123)	PAUL ANKA	SL. VIOLINIST (IGOR)	PREVOZNIK S KONJSKO VPREGO	SL. PISATEU IN PUBLICIST (»TELESKOP«)	CIGARETNI OGOREK
TABORNIK						BELA SNOV IZŽGANEGA APNENCA					RUSKI ČELIST (MSTISLAV1											
											JAN NERUDA											
ČEŠKI REŽISER (OTAKAR)						ROMAN DOSTOJEV- SKEGA																
REDKA KOVINA (V)						NAUKO ZRAČNI PLOVBI												OCEEZAVA IN JAKOBA				
																		SKANDINAVSKI DROBIŽ				
JEZERO MALAVI						NOVINARKA GACESA	ŽABOT VIDA			DETEKTIV KIRBV	OBVEZNOST, KI JO MORAMO OPRAVITI	GR. OTOK V KIKLADIH				DAUSE PROZNO DELO						UMETNIŠKO brezvreden PREDMET DEBELEJŠI ZREZEK IZ STEGNA
							GR. MIT. LETALEC					EGIPC.BOG MRTVIH				SL. UM. ZG. CANKAR						
JAKOB AUA2			LASTNIK KNJIGARNE											GR. BOGINJA SREČE IN NAKLJUČJA					RICHARD BURTON			
			»POP ČIRA IN POP	«																			
														BOJEVNICA								
PIVSKI VZKLIK				ODMEV, JEK					PISATEU FLEMING				VZHODNJAŠKA TRŽNICA						REDKO ZENSKO IME	RICHARD STRAUSS		
													TITAN							VSUTJE		
OBOROŽENA TATVINA				POLET, ZANOS					RADIOAKTIVEN EL. IPul									GOST NA POROKI				
				EMANUELA IUUBK.1					PTICA UJEDA (BRKATI!													
JEZERO NA MEJI MED ZDA IN KANADO					GR. BOG LJUBEZNI					GORANA KOROŠKEM					PRITRDILNICA			IT. PLEMIŠKA RODBINA				
															RITA HAYW0RTH							
					EMIL ZATOPEK					RAFKO IRGOLIČ												
																		ALEŠ KRIŽAN				
USNJEN TRAK Z ZAPONKO							SPANSKI TENISAČ BRUGUERA						NAUKO BARVAH									
ISLAMSKO ROMARSKO MESTO V S. ARABIJI							NAJSTAREJSA DOBA MEZOZOIKA, TRIADA						PRITOK RENA IZ GOROVJA EIFEL				BOMBAŽU PODOBNO VLAKNO					
			
9HWH

	
LHASA
Mesto sončne svetlobe, polno legend in mitov oo)
Tibetanska vera je nauk o nenasilju in ljubezni do sovražnika
V prvih desetletjih 20. stoletja se je v Tibet uspelo prebiti le Svedu Svenu. Nastopil je čas raziskovalcev, ki jih žene želja po pustolovščini, slavi in senzaciji. Zadnji v tej seriji, ki je tudi sam doživel kitajsko okupacijo Tibeta, je bil Nemec Henrich Harrer. Ta je v Tibet zbežal med drugo svetovno vojno iz britanskega taborišča v Indiji. Tu je s svojim napornim in vztrajnim delom počasi pridobil zaupanje Tibetancev in zaključil svojo pustolovščino kot učitelj mladega Dalajlame.
Zgodovina se je z vdorom Kitajcev na Tibet na nek Čuden naCin spet ponovila. Kakor da bi se ozdi v srednji Vek. Le da namesto vztraj-uih mongolskih in tibetanskih jezdecev zapirajo pot v notranjost zelo učinkovite kitajske obmejne patrulje. Zadnje Čase je videti, kot da dolga rdeča zastava valovi. Je to privid ati pa se bo mor-
da kdaj le dvignila s Tibeta?
Za relativen mir na planoti se lahko Kitajci zahvati-jo tibetanski veri, ki je en sam dolg nauk o nenasilju, ljubezni do sovražnika in potrpežljivosti. »Naše orožje sta resnica in nenasilje. Kitajce sovražimo in pomilujemo. Zaradi njih je umrlo mi-Ijon in pol Tibetancev, uničenih je več kot 6000 samostanov in vse kar je bilo _v njih. S temi grozotami si Kitajci povzročajo trpljenje v naslednjem življenju,« pravijo tibetanski izobraženci.
Danes živijo Tibetanci m Kitajci nekako eden mimo drugega. Kitajci se držijo mest in svojih cest, Tibetanci pa se zatekajo v široka nomadska prostranstva in k svoji veri v samostane, kjer je cvet njihovega izobražen-stva trdna skala tibetanske kulture in narodne zavesti. Samostani so s svojimi neprecenljivimi verskimi, umetniškimi in književnimi zakladi ter s svojo šolo edina alternativa kitajski šoli, katere namen je uničiti tibetansko kulturo, jezik in s tem
uničiti tibetanski narod.
Z avtobusom smo se počasi prebijali po ozki vegasti cesti proti Golmudu. Za nami so ostajale redke vasi, okrašene z molilnimi zastavicami. Tu in tam so se na obzorju pojavili konjeniki, ki so bdeli nad raztresenimi Čredami jakov, in potrjevati, da se vendarle nismo izgubili na tem prostranem zelenem morju, ki je mestoma doseglo višino 5000 mehov. Skušal sem pozabiti, da odhajam iz Čarobne dežele, ki sem jo spoznal le toliko, da se mi je zazdela še bolj skrivnostna. Gotovo je bilo le to, da imajo v Tibetu legende in miti zelo pomembno vlogo, brez njih ljudi, njihove kulture in zgodovine ne bi mogli razumeti. Od raja pa je bil Tibet v svoji dolgi zgodovini prav tako daleč kot katerikoli drugi kraj na tem svetu. Pravzaprav se zdi, da je danes še dlje. Janez Jaklič Konec
Narbulinka - letna rezidenca dalajlame (Foto: J. Jaklič)
/JVI EH ZA SME H~\
Judovs ke šale
Rabi pripoveduje: »Nekega dne je reven drvar sredi gozda našel dojenčka. Kako naj ga prehrani? Pomolil se je k bogu in zgodil se je čudež: drvarju so zrasle prsi in tako je nahranil dojenčka.«
»Rabi,« zaCne ugovarjati mlad učenec, »ta zgodba mi ni prav nič všeč. Zakaj vendar tako pretirana rešitev, kot so prsi pri moškem? Bog je vsemogočen. K dojenčku bi lahko položil mošnjo cekinov in drvar bi za denar zlahka najel dojiljo.«
Rabi dolgo razmišlja, nato pa razsodi:»Napak! Zakaj naj bi bog zapravljal gotovino, če pa je bil zadevi lahko kos z navadnim Čudežem?!«
$ $ $
Ko so brž po prvi svetovni vojni na Madžarskem oklicati republiko sovjetov, sta madžarski Jud in njegova soproga, ki je bila v Karlovih Varyh, izmenjala nasledili brzojavki.
Soproga:»Pravi operirati operirati.«
Mož nazaj:»Pravi operirati operirati.«
Časi so bili napeti in oblasti so zaslutile, da bi lahko v ozadju tičala kakšna pučistična zarota. Juda so povabili na zasbšanje in ga vprašali, kaj naj to pomeni. Jud je pojasnil:»To je res zelo preprosto. Mojo soprogo je v toplicah preiskal zdravnik in brzojavila mi je: Zdravnik pravi, da bo treba operirati - ali naj se pustim operirati? - Na to ji jaz odgovarjam:Ce pravi, da je treba operirati, potem se moraš seveda pustiti operirati.«
GENIJI V ŠOLSKIH KLOPEH
Justus von Liebig (1803-1873)
Ta selitev k epruvetam je bila za trinajstletnega fanta prava tombola Ne pa tudi za lekarnarja, kot se je kmalu izkazalo. Lepega dne je namreč zletelo v zrak ogrodje lekarnarjeve strehe in kot so ugotovili kasneje, je šla zadeva na rovaš mladega Liebiga, ki je delal poskuse z eksplozivnim živim srebrom. S tem je bilo - po komaj desetih mesecih - njegove vajeniške dobe v lekarni seveda konec. Naslednji dve leti je mladi Justus preživel kot vajenec in ročni delavec v drogeriji svojega očeta. Tako kot v soli in kasneje pri lekarnarju je tudi zdaj prebral vse, kar je v knjigah odkril o kemiji. Večino knjig si je izposodil v dvomi knjižnici. Potem pa je prosil oCeta, naj ga vendar pusti študirati znanost, ki mu je bila tako pri srcu, na univerzi. Oče mu je končno dal blagoslov in tudi finančno pomoč, čeprav je imel na grbi se sedem otrok Tako je Justus, ko je bil star sedemnajst let, odšel na univerzo v Bonn, za kar tedaj ni bila potrebna matura, nato skupaj s svojim profesorjem v Erlangen, nato pa v Pariz, kajti zaradi izjemne marljivosti je dobri od velikega kneza štipendijo, ki mu je omogočila, da je sodeloval s tedaj slovitim Guy-Lis-sacom, ki je odkril jod. V Parizu pa je spoznal še drugega slavnega raziskovalca narave Alexandra von Humboldta. Z njegovo pomočjo je po končanem študiju dobil zaposlitev kot profesor na univerzi v Giessnu. Tam je živel skoraj dve desetletji in Giessen je v tem času postal središče kemijskih raziskav. Liebig je razvozljal skrivnosti mnogih snovi, med drugim tudi kloroforma. Bolj znan pa je zaradi malce banalnih izumov: mednje sodita »Liebigov mesni ekstrakt« in pa umetno gnojilo, ki je bilo izhodišče za širjenje prehrambene baze človeštva.	Se nadaljuje
18. septembra 1938 (5)
»Manjkali so samo še dva ali trije dnevi do Mussolinijevega prihoda v Kobarid. Prebil sem jih v pravih mukah, ker sem se bojeval med da ali ne...
Končno sem se odločil, da naredim atentat. Leto prej sem sklenil tesno prijateljstvo z dekletom, ki je kmalu nato umrlo za jetiko. Bojazen, da sem se od nje nalezel bolezni in mrzlica, ki me je tresla, odkar sem se neprevidno po sezoni kopal v mrzlih valovih Soče, sta me silno tlačiti.
Ne prikrivam, da sem več mesecev mislil na samomor, ki se mi je zdel boljši od počasnega hiranja. MoCno je name učinkovalo tudi potovanje na Češkoslovaško, od tam sem se vrnil prav prevzet s fanatizmom za ideale svobode, ki jih je že dolgo gojila naša manjšina...
Mislil sem si tudi, da bi s svojim atentatom rešil Češkoslovaške katastrofe, ki ji je grozila. Resnično sem se razjokal, ko sem pozneje izvedel, da so jo Nemci okupirali. Tega ne bi morda storil niti za Jugoslavijo, katere režim mi ni bil preveč simpatičen. Kravanjev predlog me je presenetil v izredno kritičnem trenutku. Duševno sem bil tako potrt, da sem bil prepričan, da bi z izvršitvijo atentata uresničil svoje samomorilne namene in hkrati tudi svoje politične ideale.
Takoj sem izjavil, da mi nič mar, če moram svoje drzno in tvegano dejanje plačati s svojim življenjem, da pa se mora spričo moči razstreliva (akcijski radij naj bi bil 15 do 20 m) upoštevati število človeških žrtev med tistimi, ki bi stali tedaj okoli mene...
Pridržal sem si odločitev edinole zaradi grozovitosti atentata in zaradi očitkov, ki jih je zbujala moji vesti misel na nedolžne žrtve...
Dne 18. septembra, ko sem si v svoji sobi za poskušnjo privezoval pas, ki mi ga je dal Kravanja, je vstopila moja mačeha. Hitro sem ga skril pod suknjič in sem bil prepričan, da ni ničesar opazila. Vprašala me je sicer, kaj skrivam in se je na moj izmikajoči se odgovor odstranila...
Opoldne pri mizi pa se je vrnila na ta predmet in me vprašala, zakaj sem tako nemben in zakaj sem se odločil, da pojdem v Kobarid, ko ve, da niti najmanj nisem navdušen za duceja.
Nastal je hud prepir. Rekel sem, da hoCem videti duceja in da sem se v ta namen prijavil in dobil od županovega predstavnika v Čezsoči ali od njegove hčerke italijansko zastavico. Beseda je dala besedo in mačeha mi je zabrusila v obraz, da hočem napraviti atentat.
Pol ure pozneje sem šel na podstrešje, kamor sem bil spravil vse stvari, da
jih skrijem pred mačeho... Zopet je nastal prepir. Moji svojci so začeli kričati in so mi grozili, da bodo poklicali ljudi.
Zato sem se v zadnjem trenutku odločil, da atentata ne naredim. Skupaj z mladimi fašisti in delavci iz Loga sem se na kamionu peljal v Kobarid, tam sem videl, kako se je duce vozil mimo. ZveCer sem se vrnil v Čezsočo...
Po letu dni trajajočem preiskovalnem zaporu je bil Franc Kavs 14. decembra 1941 na drugem tržaškem procesu, obsojen na smrt zaradi priprave atentata na Mussolinija. Takrat je mačeha, ki je pravzaprav preprečila atentat, napisala prošnjo vladi in Mussoliniju za znižanje kazni z zagovorom, naj Franca pusti živeti, tako kot je on njega.
Zakoni Izrednega sodišča (Tribunale speciale) so določali, da na smrt obsojene usmrtijov 24. urah. Franc Kavs je bil z dvema stražnikoma že zaprt v celici t.i. hodnika smrti in Čakal na izvršitev sodbe z ustrelitvijo, kar naj bi se zgodilo naslednjega dne zjutraj. V hodniku smrti so poleg Kavsa čakali na izvršitev obsodbe: Anton Ščuka, Leopold Čermelj, Teodor Sardoč, Ivan Vadnal, Viktor Bobek, Simon Kos, Finko Tomažič in Ivan IvanCiC. Pozno ponoči okoli 23. ure so prejeli odlok, s katerim je Mussolini predlagal kralju pomilostitev. Kralj je predlog sprejel in smrtno obsodbo spremenil v dosmrtno ječo. Te milosti so bili deležni: Leopold Čermelj, Anton Ščuka, Teodor Sardoč in Franc Kavs.
Osebni stražarji teh obsojencev so se iskreno veselili sreče, ki jim je rešila glavo; kar objemali so jih. Naslednjega dne so jim med dopoldanskim sprehodom na dvorišču ponujali kruh in ribe ter spraševali po številki njihove zaporniške celice, starosti, številu otrok...; številke pomiloščenih smrtne obsodbe bi jim morda prinesle srečo pri igrah na sreCo.
Že čez nekaj ur, ob 8.05, so na strelišču na Opčinah ustrelili Ivana Vadnala, Pinka Tomažiča, Viktorja Bobeka, Simona Kosa in Ivana Ivančiča. Na poti na morišče so zapeti zadnjo pesem:
»Skrjancek poje, žvrgoli, se beTga dneva veseli, škrjanček poje v beli dan, pozdravlja hrib in plan...«
Franc Kavs je dve leti dosmrtne ječe prestajal v zaporu na samotnem otočku Santo Stefano. Devetega, septembra 1943 so otok zavzeli Američani in osvobodili politične kaznjence. Na Siciliji se je pridružil partizanom in odšel v Jugoslavijo. Po osvoboditvi je v Ljubljani najprej poročal za časopis Ljudska pravica, oktobra leta 1945 se je preselil v Trst, kjer je do smrti, 10. oktobra 1970, delal kot urednik Primorskega dnevnika.
Konec
Maurice
Leblanc
s ^E5 8fHfc E5 SL* mi p i ini
1161
To je bil moj namen. Arsene Lupin bo ušel, Arsena Lupina ne bo na proces. In ko si vstal ter rekel: ‘Ta človek ni Arsene Lupin,' bi bilo nenaravno, če ne bi bili vsi v hipu prepričani, da nisem Arsene Lupin. Ko bi bil en sam podvomil, ko bi bil en sam ugovarjal: ‘Kaj pa, če je le Arsene Lupin? bi bil jaz v tistem bipu izgubljen. Dovolj bi bilo, da bi se kdo sklonil nadme, vendar ne z rnislijo, da nisem Arsene Lupin, kot si naredil ti, ampak z mislijo, da bi morda le lahko bil Arsene Lupin, in Prepoznali bi me kljub vsem mojim Pripravam. Vendar se nisem bal. Po zakonih logike in psihologije ni bilo mogoče, da bi se komu porodila ta Preprosta misel." Nenadoma je Ga-nimarda zgrabil za roko.
Poglej, Ganimard, priznaj, da si me osem dni po najinem pogovoru
v zaporu Sante ob štirih popoldne pričakoval doma, kot sem se ti napovedal."
"Kaj pa zaporniški voz? " je vprašal Ganimard in se izognil odgovoru.
"Blef! Moji prijatelji so skrpali star, izločen voz in ga zamenjali, hoteli so poskusiti. Toda jaz sem vedel, da stvar ni izvedljiva, če ne ustvarim izjemnih okoliščin. Sem pa menil, da bo koristno, če poskus pobega dokončam in ga razbobnam v javnosti. Zaradi prvega drznega pobega je bil drugi tem bolj verjeten."
"Torej si cigaro..."
"Izvotlil sam, tako kot nož."
"Pa pismi? "
"Jaz sem ju napisal."
"In skrivnostna dopisovalka?"
"Oba sva ista oseba. Na voljo so mi najrazličnejši rokopisi."
Ganimard je za trenutek premišljal in nato pripomnil:
"Kako je mogoče, da takrat, ko so si ogledali Baudrujev dosje, niso ugotovili, da je Baudru prav tak kot Arsene Lupin? "
"Lupinovega dosjeja ni."
"Seveda je."
"Je, vendar so podatki za identifikacijo lažni. Bertillonov sistem vsebuje osebni opis - in sam veš, da ta opis ni nezmotljiv - in potem nata-Cne osebne mere. Mere glave, prstov, ušes in tako naprej."
"Pa?"
"Pa sem moral plačati. Pred vrnitvijo iz Amerike sem nekega nameščenca v oddelku podkupil, da je v moj dosje zapisal lažne mere. To je dovolj, da se ves sistem podre in da pridejo mere v kategorijo, ki nima z mano nič opraviti. Baudrujev dosje
torej ni mogel ustrezati podatkom v dosjeju Arsena Lupina."
Spet je sledil premolk, potem pa je Ganimard vprašal:
"In kaj boš zdaj poCel? "
"Zdaj se bom spočil, se poredil in postopoma postal spet takšen, kot sem. Saj je lepo postati Baudru ali kdo drug, zamenjati osebnost kot srajco in izbrati drugačen izgled, glas, pogled in rokopis. Toda lahko se zgodi, da se človek po vsem tem sploh več ne prepozna, to pa je zelo žalostno. Zdaj mi je pri duši tako kot nekomu, ki je izgubil svojo senco. Podal se bom na iskanje samega sebe ... in se bom spet našel."
Sprehodil se je sem ter tja. Somrak je počasi zagrnil dnevno svetlobo. Arsene Lupin je postal pred Ganimardom.
"Mislim, da sva si povedala vse."
"Se nekaj, " je odvrnil inšpektor, "rad bi vedel, ali misliš odkriti resnico o svojem pobegu. Moja zmota
"Oh, nihče ne bo izvedel, da je bil Arsene Lupin tisti, ki so ga poslali na prostost. Veliko mi je do tega, da me še naprej obdaja skrivnostnost, zato pobegu ne bom vzel njegovega skoraj Čudežnega značaja. Nič se ti ni treba bati, moj dobri prijatelj. Zbogom. Nocoj bom večerjal v mestu, in preostaja mi komaj še toliko Časa, da se bom lahko preoblekel."
"Pa sem mislil, da si želiš miru."
"Hja, obstajajo tudi družabne obveznosti, ki se jim človek ne more izogniti. Mir si bom privoščil šele jutri."
"In kam greš na večerjo? "
"Na angleško veleposlaništvo."
Konec
Četrtek, 19. januarja 1995
VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE
EVROPA / OD ZAHODA NOVA FRONTA ALPE%IADRAN/PADAVINE
le malo hladnejši zrak.
Podatke pripravlja in posreduje Hidrometeorološki zavod
C A
pod 10%
10-30%
OBLAČNOST) DEŽ/SNEG mm na dan
4 *
pod 5
44 **
5-10
*4* ***
10-30
:	jig
30-60
444 *** 444 ***
nad 60
30-50%
50-80%
O
nad 80%
3IOPROGNOZA	SNEŽNE RAZMERE dne 18. 1. ob 8. 30 uri
Veliko ljudi bo imelo vremensko pogojene težave, ki se bodo kazale kot slabo počutje, notranji nemir, potrtost, razdražljivost, utrujenost in motnje v spanju.
RAZMERE NA CESTAH

cm
Rogla	70 do 80
Kope	do	40
Krvavec	do	30
Vogel	do	40
Kranjska Gora 20 - 40 Mariborsko Pohorje	do 75
KanC	20 do 30
Ros - timosnjice	do 30
Marela	15
Kanin
Straža pri Bledu Kobla KandrSe Liboje
Soriška planina Velika planina Golte Cerkno
cm
do 50 30 20-40 do 50 do 20 do 30 25 do 30 40 50-60
Na izpostavljenih odsekih je nevarnost poledice. Za memi prehod Jezersko je z avstrijske strani za tovorna vozila obvezna uporaba verig.
Na omenjenih smadsdh naprave obratujejo. Na Mariborskem Pohorju, Libojah in na Straži na Bledu je mogoCa nočna smukalekaske proge so urejene na Mariborskem Pohorju, Rogli, v Logarski dolini, na Soriški planini in-v CrmoSnjicah. Doslop na Mariborsko Pohorje je mogoč samo z zimsko opremo. Smučarski avtobus vozi na Mariborsko Pohorje, Roglo, Koblo in Vogel V Libojah je urejeno sankališče. Jezero na Rakibri je zamrznjeno in primemo za drsanje.
PLIMOVANJE
Danes: ob 4.45 najnižje -22 cm, ob 10.22 najvisje 39 cm, ob 16.54 najnižje -58 cm, ob 23.33 najvisje 44 cm.
Jutri: ob 5.26 najnižje -22 cm, ob 11.00 najvisje 33 cm, ob 17.25 najnižje -51 cm.
Slovenija;	Sosednje pokrajine:
Oblačno bo, padavine bodo zaje- Povsod bo oblačno s padavi-le vso deželo. V nižinah bo pove-	nami. Ob Jadranu ter v niži-
Cini snežilo, sprva ponekod rahlo nah severne Italije bo deževa-deževalo. Tam bo poledica. Tem- lo, drugod večinoma snežilo, perature bodo od -3 do 1°G
V	Sloveniji:	Obeti:
V	noči na petek bodo padavi- V soboto bo spremenljivo do
ne povsod ponehale. V petek pretežno oblačno, predvsem se bo postopno razjasnilo.	v zahodni Sloveniji bodo ob-
časno manjše padavine, v nižinah kot rahel dež.
TEMPERATURE
ALPE-JADRAN
včeraj ob 7. in ob 13. uri
LJUBLJANA.....	-7/-5
TRST........ 21-
CELOVEC.......	-12/-8
BRNIK...... -10/-4
MARIBOR.......	-8/-4
CEUE....... -10/-3
NOVO MESTO....	-11/-2
NOVA GORICA..	-3/3
MUR. SOBOTA...	-5/-4
PORTOROŽ......	-3/7
POSTOJNA......	-13/1
IURSKA BISTRICA.	-10/2
KOČEVJE.......	-13/-
ČRNOMEU.......-	-12/-2
SLOV. GRADEC..	-11/-6
BOVEC.........	-/-
RATEČE........	-12/-2
VOGEL.........-	1/-4
KREDARICA.....	-1/-1
VIDEM....... -5/5
GRADEC........	-10/-6
MONOŠTER......	-51-5
ZAGREB........	-91-5
REKA........ 2/6
TEMPERATURE PO EVROPI
včeraj ob 7. in ob 13. uri
HELSINKI.....	-2/1
STOCKHOLM....	2/4
MOSKVA.......	-16/-10
BERLIN.......	-1/4
VARŠAVA......	-8/-1
LONDON.......	6/10
AMSTERDAM....	7/8
BRUSELJ......	8/10
PARIZ............ 6/10
DUNAJ........	-4/1
ZGRICH.......	-8/-4
ŽENEVA.......	-4/4
RIM............. -1/12
MILAN............ -4/7
BEOGRAD......	-7/0
BARCELONA....	13/13
ISTAMBUL.....	0/4
MADRID.......	9/9
LIZBONA......	12/16
ATENE............. 1/6
BUCAREST.....	-7/-1
MALTA............ 7/13
PRAGA........	-81-2
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE
LONDON - Običajni The Sun je včeraj zjutraj sprožil preplah. Potem ko se je pred časom na široko razpisal o »večni ljubezni« med Charlesom in Camillo, je najbolj klepetavi, a tudi najbolje informirani britanski bulvarski dnevnik včeraj zapisal, da princeso Diano spet tare bulimija. The Sun je namenil kar tri solzave strani celotni zadevi, iz katerih se dobe-
sedno cedi pomilovanje za Diano, ki jo je brezčutni Charles najprej varal, nato pa celo javno priznal, da je bila Camilla njegova edina resnična ljubezen.
Sredi dopoldneva je predstavnik za tisk Buckinghamske palače nejevoljno zanikal Suno-vo pisanje. »Vse je gola izmišljotina,« je poudaril. Edina resnica v jokavi reportaži je vest, da je
Po fotografiji bi le redki verjeli, dajo tare bulimija. (AP)
Diana v zadnjem obdobju trikrat obiskala psihologinjo Susie Orbach, ki je izvedenka za prebavne psihične motnje. Kot pa je povedal predstavnik za tisk, je Diana obiskala Or-bachovo, ker je njena prijateljica in ne zaradi kakih motenj.
Diana je dolga leta bolehala za bulimijo, redko bolezen na psihološki osnovi, pri kateri ima bolnik nepotešljivi volčji glad, a takoj zaradi občutkov krivde izbruha vse, kar zaužije. Ta bolezen je globoko pogojevala Danino življenje tako v puberteti kot v prvih letih poroke s Charlesom. Prvič je njene težave omenil pisatelj Andrew Morton v življenjepisu »Diana, njena resnična zgodba«, ki je neke vrste začetek tako imenovane »vojne wa-leških princev«, v kateri sta Diana in Charles z izpovedmi in pričevanji njunih prijateljev zadala težke udarce, ne samo njuni zakonski zvezi, temveč tudi britanski monarhiji.
Medtem ko se je The Sun razjokal nad kruto usodo, ki pesti Diano, pa so drugi sorodni britanski časopisi z velikim poudarkom objavili fotografijo, na kateri mlad slepec boža Dianin obraz. V torek je namreč Diana obiskala zavod za slepce, eden od teh je po otipavanju njenega obraza vzhičeno povedal, »da je najlepše dekle, ki jo je kdaj videl«.
PEKING - Beg Sneguljčice je trajal več kot dva meseca, na sledi za njo pa ni bil modri princ in niti sedem palčkov, iskalo jo je kar 10 oseb. Sneguljčica je seveda panda, ki je pred dvema mesecema pobegnila iz zoološkega vrta v južnokitaj-skem mestu Sang-fangšan. Uprava zoološkega vrta je razpisala za kitajske razmere ogromno vsoto za onega, ki bo pripeljal pando nazaj: čakalo ga je kar 40 tisoč mark. Tako si lahko tudi razlagamo veliko število ljudi, ki se je podalo za ubogo pando: v 80 dneh so prečesali 667 hektarov gozda in jo končno izsledili, vendar pa se medved ni pustil kar tako: prvega, ki se mu je približal, je oklal, tako da so ga morali zašiti s dvajsetimi šivi. Na Kitajskem živi še tisoč pand in vlada je izdelala pomemben načrt oblikovanja naravnih parkov, da bi zavarovala obstoj te redke živalske zvrsti.
Obsojen na smrt
PEKING - Kitajskega kmeta so obsodili na smrt, ker se je ponoči vtihotapil v zoološki vrt in ubil redki primerek tigra. Žival je potem odnesel s seboj, da bi prodal kožo. Decembra so na Kitajskem usmrtili eno osebo, ker je ubila pando, pet ljudi ker so ubili 16 slonov.
Medtem ko Pariz čaka na nov val slabega vremena, so prikazali Carvenove modne kreacije za polelje 1995. (AP)
Prepovedani
zobotrebci
SEUL - V korejskih restavracijah so prepovedali zobotrebce, ker ubijajo prašiče. Glasnik ministrstva za okolje je obrazložil, da se kmetje pritožujejo, ker so v pomijah, ki jih dajejo prašičem, tudi zobotrebci. Slednji so za prašiča, ki jih slučajno zaužije, usodni. Prepoved zobotrebcev bo stopila v veljavo 1. februarja, za kršitelje tega zakona pa je predvidena globa do 3.700 dolarjev.
Požar
PEKING - V kitajskem VVuhanu je v ribji restavraciji izbruhnil požar, v katerem je umrlo 10 ljudi. Na Kitajskem je lani v požarih umrlo nad 2 tisoč ljudi.
Mogadiški medklanski spopad je postal verski
MOGADIS - V pričakovanju odhoda modrih čelad je krvavi mogadiški medklanski spopad dobil verske značilnosti, ali bolje rečeno, klani sedaj opravičujejo bratmomo vojno, ker nekateri spoštujejo šarjo (koransko pravo), drugi pa ji nasprotujejo. Koransko pravo dosledno spoštujejo v severnem delu somalskega glavnega mesta, ki ga nadzoruje začasni somalski predsednik Mohamed Ali Mahdi. Tu tatovom sekajo roke, prešuštnice kamenjajo, manjše prekrške pa kaznujejo s palicami. Poročenega posiljevalca Caka smrt, neporočenega pa palice in seveda odškodnina za storjeni zločin.
Južni del Mogadiša nadzoruje
Mohamed Farah Aidid, ki se ne strinja s takim togim spoštovanjem šarje, ker je v pogojih državljanske vojne in pomanjkanja osrednje oblasti zelo težko spoštovati določila korenskega prava. Ta razhajanja so baje povzročila nova medklanska zavezništva. Abgalovci, podklan Mahdijevih Kavljev, je pred dnevi iztrgal južnomogadiško četrt Medina podklanu Marasade. Marasa-dovci so podklan Kavljev, a so prešli na Aididovo stran, ker se ne strinjajo s togim spoštovanjem šarje. Oba ha-vijevska podklana (Abgal in Murasa-de) se sedaj bijeta za četrt Bermuda, vsi poskusi, da bi sklenili premirje pa so se izjalovili.