Ameriška Domov

NO. 163
^riTorrr
s
^Olcfy^Otf 1
n’ Nv ■


' -• -'■ •■•..-' ; -• ■'• - .:-'i;'
-3/7e
4M€RICAN IN SPIRIT
WANGUAG€ ONLY
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, Mew York. Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOV6NIAN
HORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, AUGUST 26, 1971
STEV. LXXII — VOL. LXXII
Levičarski šludenije v La Pazu se še upirajo
Argentina in Urugvaj sta priznala novo vlado, ki se med tem še vedno bori z odporom levičarskih študentov.
LA PAZ, Bol. — Tu in tam se po univerzah levičarski študentje še vedno upirajo in demonstrirajo proti novi vladi polk. Huga Banzerja. Ta skuša spore in napetosti odstraniti v neposrednih razgovorih z vodniki 8 univerz v republiki, ki uživajo avtonomijo.
Novi predsednik pozna razmere na visokih šolah precej dobro, ker je bil svoj čas prosvetni minister, nekaj časa pa tudi poveljnik vojaške akademije Bolivije. V bojih proti vladi predsednika Torresa je padlo skupaj blizu 130 oseb, več sto pa je bilo ranjenh. V boju na univerzi v La Pazu, kjer so se levičarji zabarikadirali v glavnem poslopju, je bilo 14 mrtvih. Vojaštvo je nastopilo proti upornikom z letali in tanki.
Novo vlado, ki je izjavila, da bo vzdrževala dobre _ odnose z ZDA, ne bo obnovila odnosov s Kubo, bo pa ostala v rednih stikih s Sovjetsko zvezo in bo z njo tudi dalje sodelovala na gospodarskem in tehničnem polju.
Kot prvi državi sta novo vlado priznali Argentina in Urugvaj. V Santiagu v Čilu so levičarski demonstranti napadli in razbili Ameriško informacijsko središče, ker da so ZDA bile zamešane v upor proti levičarski vladi Bolivije.
Ifan Thiesš sa Igra s i¥a|o lastna usada
SAIGON, J. Viet. — Način, kako se je Van Thieu znebil kandidatur Kyja in Van Minha, nam daje pravo podobo azijskega političnega kockanja. Thieu dobro ve, da Amerika ne more biti zadovoljna z njegovo politiko. Morda bi se zvezna vlada še sprijaznila s tem, javno mnenje v Ameriki pa tega ne bo prenašalo.
Vse to dobro vedo nasprotniki Van Thieuja in bodo skušali njegovo politiko kockanja izrabiti v svojo korist. Značilno je, da je bivši državni podtajnik ZDA Bali opozoril na nevarnost, da v Saigonu pride lahko do revolucije na vrhovih, kot jo poznamo iz dob pred režimom Van Thieuja.
V nedeljo bodo v Vietnamu volitve v spodnji dom vietnamskega parlamenta.
Naša dežela je dolga leta obetala narodu v Južnem Vietnamu svobodne volitve, kar naj bi bila bistvena razlika napram režimu rdeče diktature v Severnem Vietnamu. Sedaj pa naj Amerika mirno prenaša “svobodne volitve”, kot jih ponuja Van Thieu?
Novi grobovi
Conrad B. Šinkovec
Pretekli torek je nenadno umrl 53 let stari Conrad B. Šinkovec z 841 E. 207 St., zaposlen zadnjih 8 let pri Tow Motor Corporation kot popravljalec tovornjakov, rojen v Clevelandu, mož Helen, roj. Fasuk, oče Dianne Forgione in Joan, stari oče Freda in Billa, brat Mary Novak, Josepha, Franka in Elle Hart (Kalif.). Pokojni je bil član ADZ št. 7 in veteran druge svetovne vojne. Pogreb bo v ;oboto iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v luteransko cerkev sv. Janeza ob 11., ijer bo imel cerkveno opravilo rev. Walther Marcis, nato na All Souls pokopališče. Truplo pokojnika bo na mrtvaški oder položeno nocoj ob 7.
Ella Markič
Včeraj je umrla na svojem domu na 1124 E. 63 St. nad 80 iet stara Ella Maricic, roj. Miha-iic v vasi Cerovac v občini Bari-lovac pri Karlovcu na Hrvaškem, od koder je prišla v ZDA L 1907, najprej vdova po Josephu Benicu, nato od 1. 1S62 po Johnu Markiču, mati s. Ide,
N.D., ki je umrla pred enim mesecem, pok. Anne, Mrs. Nicholas Kost, Helen Golob in Nancy Maricic (Kalif.), dvarkrat stara mati, 6-krat prastara mati, sestra pok. Barbare Katic,' pok. Michaela Mihalič, Johna Mihalič (Kolorado) ter sedem drugih bratov, ki so umrli v Jugoslaviji. Pokojna je bila članica HBZ št. 99, HBZ št. 47, HKZ St.
10, Sv. Rožnega venca pri fari sv. Pavla in Cveta Hrvatskih sestara. Pogreb bo iz Grdino-vega pogrebnega zavoda na E.
62 St. v soboto ob 9.15, v cerkev sv. Pavla na E. 40 St. ob 10., nato na Kalvarijo.
Edwin C. Diskowsky
Včeraj je umrl 66 let stari Edwin C. Diskowsky s 712 E.
155 St., knjigovodja in prera-čunjevalec v pokoju, rojen v Clevelandu, mož Mary, roj. Stermole, pomožne učiteljice v Collinwood High, oče Gerry (Geraldine), Mary Ann Koest-ner (Teksas) in Gerryja, stari oče Marka in Gayle. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v soboto ob 8.15, jnika. v cerkev Marije Vnebovzete ob ~ 9., nato na All Souls pokopališče. Truplo pokojnika bo polo-
Skupni trg toži nad
tG-odsioino carino
*
Zastopnik Skupnega trga je označil uvedbo 10% carine na uvoz v ZDA za nepravično in v nasprotju z mednarodnimi določili.
ŽENEVA, Sv. — Na posebni seji sveta Splošnega sporazuma o trgovini in carinah je zastopnik Skupnega trga (EGS) Rolf Dahrendorf dejal, da so Združene države same krive svojih gospodarskih težav in ni treba, da dolže za nje druge. Uvedbo 10-odstotne carine na uvoz vsega blaga, ki nima določenih kvot, je označil za neupravičeno in protipostavno. Podobno stališče so zavzeli tudi vsi ostali udeleženci seje.
Svet je na posebni seji prišel do zaključka, da je 10-odstotna carina, ki je del gospodarskega programa predsednik ZDA Ni-xona, objavljenega 15. avgusta, “popolnoma nesprejemljiva” in naj bi bila zato “čim preje mogoče” ukinjena, kot je to dejal Dahrendorf.
Zastopnik Skupnega trga je dejal, da si ta pridržuje pravico zahtevati odškodnino od ZDA, kot to predvidevajo določila sporazumov o mednarodni trgovini, sprejetih od 78 držav, članic (GATT) Splošnega sporazuma o trgovini in carinah.
Kliub precej ostrim besedam ni na seji nihče omenjal kakih ukrepov proti uvedbi 10-odstot-ne carine za uvoz v ZDA. Večina je odločena počakati razvoj in ne povzročati še večjih težav
BEOGRAD: KOMARJI, FAT0VI i TURISTI
BEOGRAD, SFRJ. — Beograd kot da bi izumrl. Vlada je sicer sklenila, da bo delala vse poletje, toda Beograjčani si njenega •vzgleda ne jemljejo k srcu. Mesto ima 900,000 prebivalcev, toda ulica trdi, da se jih je najmanj 300,000 preselilo, navadno na morje, da se ognejo vročini, ko-mariem in tatovom. Ta trojka je postala neznosna.
Navadni delovni ljudje morejo vročino preganjati le s pri-codnimi sredstvi. Isto velja tudi za komarje. Le za Tita so napravili izjemo: kadar pride na Dedinje, prepojijo vsako jutro zrak nad Titovo palačo s pomočjo helikopterjev z DDT “dežjem”, ki naj prežene komarje. Beograjčani hočejo imeti ravnopravnost v tem pogledu in jim je mestna u-prava vsaj delno ustregla.
Tatovi so se poleti umaknili na počitnice na deželo, posebno na morje. Postali so prava nadlega za goste ob jadranski obali. Sicer pa: Ako gre tretjina Beograda lahko sredi poletja na počitnice, potem se v Jugoslaviji delovnim množicam ne more goditi slabo.
V turizem se je letos primešalo nekaj ‘mednacionalne’ politike, kar je bolj značilno kot zanimivo. Srbski turisti so šli na| črnogorsko in srbsko Primorje, bojkotirali so hrvaško, pa morda ne iz nacionalne zagrizenosti. To nazorno pojasni službena izjava
AMERIKA MORA OSTATI |/z C.WW« PRVA VOJAŠKA SILA SVETA m oW.ce
Znani ugotavljalec javnega mnenja Louis Harris je pri ne- j Ra znaš alta iščemo davnem povpraševanju državljanov po vsej deželi do- u-orava Amensne gnal, da je velika večina sita vojne, pa prav tako tudi, da velika večina hoče, naj ostanejo ZDA prva vojaška sila sveta v vseh pogledih.
Splita. Pravobranilec jamči v svoji izjavi vsem gostom iz srbskih krajev miren užitek počit-v mednarodni trgovini in denar- nic Ako jih bo kdo nadlegoval, nem prometu, kot jih je že u- naj siubaj prijavijo kar obla-
CLEVELAND, O. — Vojskovanje v Vietnamu, ki se vleče iz leta v leto, ne da bi prineslo vojaško odločitev, je ameriški javnosti priskutilo vojsko vanje. Dober del javnosti je prišel do prepričanja, da “smo z vojskovanjem malo dosegli in da naj v bodoče pustimo druge dežele, da se bodo same branile”. Ko je časnikar Louis Harris stavil vprašanje, ali naj bi ZDA šle znova v vojno, če bi na primer Sovjetska zveza vdrla v Jugoslavijo ali če bi rdeča Kitajska napadla Formozo ali Sovjetska zveza zasedla Zahodni Berlin, je večina odgovorila, da “iti v vojno enostavno ni vredno”. V skladu s takim razpoloženjem je Harris ugotovil, da zahteve po omejitvi vojaških izdatkov v ZDA še dalje rastejo.
Vse te ugotovitve bi kazale, da se Amerika umika iz sveta, iz vodstva svetovne politike, da noče več dalje braniti “svobodnega” sveta pred komunistično nevarnostjo. Ob podrobnejšem pregledovanju in tehtanju odgovorov na razna stavljena vprašanja je prišel Louis Harris
tolikšna, da je potrebno za ZDA, da ostanejo v vodstvu v vsem vojaškem raziskavanju pred komunističnimi državami
“Naše atomsko orožje je najvažnejše sredstvo za preprečevanje tretje svetovne vojne,” sodi 69:22 povprašanih. Dokler obstojajo na svetu bogati in ravni narodi, morajo biti ZDA pripravljene voditi velike in majhne vojne.
Dejstvo je, da kar res močne večine ameriške javnosti nočejo opustiti temeljnega stališča iz časa mrzle vojne, da “ZDA kot najmočnejša sila sveta ne morejo dovoliti, da bi njihova oborožena sila padla pod raven komunističnega sveta”.
Kljub vsemu je velika večina ameriškega prebivalstva naklonjena sporazumu z Rusijo in Kitajsko, velika večina odobrava poskus doseči dogovor z Rusijo o omejitvi jedrske oborožitve (SALT).
Vse te ugotovitve kažejo, da
Domovine išče zanesljivega raznašalca ali raznašalko za sledeče ceste: 74, 76, 77, 78 in 79. Starost nad deset let. Oglasite se osebno v uradu ali kličite 431-0623. Zahvala—
Včeraj, 25. avgusta, je odpotovala nazaj v domovino Mici Tominec, ki je bila v Clevelandu na obisku pri bratoma Matevžu in Viktorju. Tem potom se najlepše zahvaljuje njima, njunima družinama in vsem sorodnikom in dobrotnikom za izkazano gostoljubje.
Pozdrave pošilja—
Rev. dr. Jerko Grzinčič pozdravlja vse farane Sv. Vida in vse svoje prijatelje iz svojega misijonskega potovanja po Teksasu.
Prijeten obisk—
Včeraj je obiskala uredništvo gdč. Alenka Vipotnik, slušatelj ica visoke šole za novinarstvo v Ljubljani, ki je bila tekom j poletja kot izmenjanka ICCP | v ameriškem “Čampo Fieste” v | Wisconsinu, pa se sedaj pripra-| vlja na povrateV domov. Sprein-I Ijala jo je sorodnica Mrs. Frances Wesley, sestra Albina Gori-
republiškega”' pravobranilca k	*• ***» drugačnih a
stvaril Nixonov program.
Bomba eksplodirala v Belfastu
BELFAST, S. Ir. — Bomba je
stem. To se pravi nacionalna ne-trpnost dalmatinskih bratov se znaša, kadar je slabe volje, tudi nad gosti srbskega porekla. Ne smemo se radi tega čuditi, zakaj
napravila s svojo eksplozijo ve-jW bila letos hrvaška obala Ja-liko škodo v uradih Northern'iranskega morja tako dobro obi-Ireland Electricity, ubila eno o- skovana kot prejšnja leta.
sebo, najmanj 20 pa jih ranila.
Na osebo 15 akrov
če bi v ZDA razdelili enakomerno vso zemljo, bi prišlo nekako 15 akrov na posamez-
Cisto drugo podobo imajo nekateri turisti, ki se držijo kar v Beogradu. So to prišleki izza železne zavese, ki jim manjka dinarjev. Zato so se založili z raznimi predmeti, ki se dajo prodajati kar na ulici in na cestnih
ključkov.
Tako so na primer povprašani odgovorili v razmerju 45:33 z “ne” na vprašanje, če so ZDA ogrožene zaradi omejitve raziskav in razvoja novega orožja. Velika večina je pokazala jasno, da ne smatra vojaške izdatke za nepotrebne. S 70:21 so povprašani odklonili opustitev atomskega orožja, 65:26 jih ne verjame, da bi ostale sile sledile ZDA v razorožitvi.
Zanimiva je Harrisova ugotovitev, da je ameriška javnost v razmerju 78:13 prepričana, “da je nevarnost Rusije in Kitajske
ženo na mrtvaški oder nocoj 7.
stim, ki se zvečer pokažejo na ulicah. Verjetno bodo te vrste
oglih. Teh turistov-trgovcev na turisti na svojih “počitnicah” tu-, drobno se je baje nabralo v Beo-ldi v drugih jugoslovanskih me-! gradu toliko, da padejo v oci ti- stih in turističnih centrih.
V Urugvaju se pridno pripravljajo na predsedniške volitve
je Amerika sicer res sita vojne,; urecjniS-m za verska vpraša -da pa se ni obrnila od sveta vase | nja pri Plain Dealer ju v Cleve-
in se hoče brigati samo za sebe, se ukvarjati samo s svojimi težavami in vprašanji. Ostati hoče še vedno na čelu sveta, še vedno je odločena ohraniti svojo vojaško moč za potrebo, toda brez dvoma želi, da del bremena prevzame ostali svobodni svet, ki je zdaj po več kot dveh in pol desetletjih ameriške zaščite sposoben sam poskrbeti za svojo lastno varnost.
Priporočajte A.D. tem, ki jo še nimajo!
SHOWS RS
Vremenski
prerok
pravi:
Delno oblačno z možnostjo neviht. Naj višja temperatura okoli 80.
MONTEVIDEO, Urug. — V Urugvaju so imeli zadnje predsedniške volitve 1. 1967. Takrat je bil tudi konec sistema kolektivnega državnega vodstva v obliki odbora 9 članov. Sistem se ni obnesel, čeprav je bil prepisan iz švicarske ustave. Urugvaj pač ni Švica. Za predsednika je bil takrat izvoljen kandidat Ge-stido, ki je pa kmalu po izvolitvi umrl. Oblast je prevzel podpredsednik Pacheco Arre-co, ki je pa kmalu pokazal, da zna vladati tudi s trdo roko. Bilo je to tudi potrebno, kajti dežela se je nahajala na robu kaosa. Simbol kaosa je delovanje podtalne gverilske organizacije Tupamaros.
To so zarotniki svoje vrste, močno levičarsko pobarvani, toda z večjim smislom za socialno politiko, ki jo pa pojmujejo precej enostavno. Kar se da kje ukrasti ali naropati, opravijo to delo Tupamaros, kar pa nakradejo in naropajo, delijo z revnimi ljudmi. Zato jih javnost ne sovraži preveč. Pacheco jih
pa preganja in zato ni priljubljen. Nimajo ga radi tudi zato, ker skuša, kolikor je sploh mogoče, skrbeti za red in mir v deželi. Prevzel je u-pravno in politično dediščino, ki je ni mogoče zlepa spraviti v red.
V Montevideu živi na primer polov ica prebivalstva, med njim je kakih 600,000 delavcev, polovica je pa v državni službi. Seveda je slabo plačana, zato pa tudi malo dela ni se obnaša kot na primer delovne brigade v Jugoslaviji. Pri takem stanju seveda ne more cveteti gosp odarstvo. Strokovnjaki trdijo, da bi dežela lahko pridelala še enkrat toliko mesa in volne, ako bi bilo kaj reda v gospodarstvu. Tako pa vse zamira ob vsaki priliki. Sedaj se na primer že čuti vpliv prihodnjih volitev, akoravno bodo šele v novembru. Podjetnost je zamrla,
vrati, ulica razpravlja le njih. Je zaverovana vanje, čeprav ve iz 1. 1967, da rezultat volitev ne bo zboljšal gospodarskega stanja.
Kot je v Urugvaju navada, bo pri volitvah nastopilo več strank. Pri tem se bodo stranke še cepile, kar delajo brez škode za sebe. Vsi kandidat-je iste stranke so v očeh zakona en blok, vsi glasovi, ki so oddani zanje, gredo v en koš. Kdor ima v košu večino, tisti je izvoljen, ako zmaga vsa stranka kot celota. Zmagovalec mora, odškodovati svoje sokandidate, toda kompromisi o odškodninah ne pridejo v javnost.
Pri volitvah bodo nastopile stranka Colorado, narodna stranka in “široka stranka”. Široka stranka je zmes raznih levičarskih struj, je torej podobna čilski levičarski koaliciji, ki jo vodi dr. Allende.
v
ki
ku
proizvodnja peša, revščina na- Vodi jo upokojeni general Li-rašča. Seveda peša tudi uru- ker Seregni. Zaenkrat nima u-gvajski pezo, ki stalno trpi od panja, da bi zmagala. Več u-infiacije.	panja ima stranka Colorado.
Čeprav volitve še niso pred Sedanji predsednik Pacheco
Arecco ne more ponovno kandidirati, tako pravi zakon. To ne drži popolnoma, parlament namreč lahko uveljavi volivnem zakonu dodatek, naj sedanjemu predsedni-omogoči kandidiranje. V Urugvaju poznajo namreč tudi take izjeme.
Ali bi Arecco zmagal, je težko reči. Ljudje ga imajo na eni strani radi, ker je edini, ki zna zarotnikom Tupamaros stopati na prste in drži, kolikor se da, v deželi red in mir. Zamerijo mu, da prerad rabi metode močne roke. Njegov režim ni priljubljen. Pripetil se je sledeči značilen dogodek. Vlada je rabila za neko sodno razpravo zasebnega odvetnika, ki jih je v Montevideu kot listja in trave. Pa noben advokat ni hotel prevzeti zastopstva javne uprave.
Življenje v Urugvaju bo torej do 28. novembra vsaj živahno, volitve pa ne bodo rodile nobene posledice, ki bi bistveno spremenile urugvajsko politiko. Tako vsaj misli ulica v Montevideu.
ianda pripravlja i@s!an@k Mih lit črnih vodij Afrika
DURBAN, J. Af. — Predsednik republike Malavi dr. H. Banda se je komaj dobro vrnil s 4-dnevnega uradnega obiska v Južni Afriki, kjer so ga sprejemali z vsemi častmi, četudi vzdržujejo doma strogo ločitev ras, pa se je že zadovoljen nad uspehom svoje poti lotil pripravljanja sestanka vodnikov dnžav v Afriki, kjer imajo oblast v rokah belci, in vodnikov črnskih držav.
Sestanek naj bi Blantyre ter bi se ga
landu. Hvala za obisk in srečno pot!
- lov. pisarna—
Slovenska pisarna v Baragovem domu bo v soboto odprta od 19. dopoldne do 2. popoldne za naročila Mohorjevih knjig, časopisov in nakup knjig.
Članicam ABZ št. 22—
Tajnica Društva Collinwood-ske Slovenske št. 22 ADZ prosi članice, naj pošljejo asesment oo pošti, ker mora več tednov ležati doma.
Avtomobilska unija se bo prilagodila zamrznitvi
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Unije avtomobilskega delavstva L. Woodcock je po razgovou s predsednikom AFL-CiO G. Meanyjem dejal včeraj, da se bo Unija avtomobilskega delavstva prilagodila zamrznitvi cen in plač za 90 dni, pa pri tem ni prav nič skrival, da nasprotuje Nixonovemu novemu gospodarskemu programu.
Tako se je izjavil proti povečanemu odpisu davkov za nove
25'< zmog-
e vršil , ,
naj udele-1 vloSe v času, ko je
žila predsednika vlade Južne j	tovaren ^neizrabljenih.
Afrike in Rodezije ter poleg j	MarcOS dolži rcteče
Bande, kot predsednika Malavi-1.	ohV hy njihovo
ja, se vodniki črnskih držav Le-j	.
šoto, Botsvana, Svaziland, Mala- i	uničenje
gasy in Slonokoščena obaia. i MANILA, Filip. _ Predsed-Smoter sestanka naj bi bil nik ^publike Filipini Ferdinand pripraviti pota in načine za iz- E‘ Marcos obdo]žil komuni-boljšanje odnosov med Južno |ste’ da 50 hoteli zažSati Slavno Afriko in Rodezijo ter med dr-
žavami črne Afrike. Poskus začeti razgovor med obema skupinama je na sestanku Organizacije afriške edinosti v Adis A-bebi pred par meseci grdo propadel.
Kitajska odklonila ponudbe Sovjetije
MOSKVA, ZSSR. — Vladni list Izvestia poroča, da je Kitajska odklon ila “konstruktivne predloge” Sovjetske zveze v zadnjih 22 mesecih za odstranitev medsebojnih trenj. To naj bi storila zato, da bi spore lahko še dalje uporabljala za svoje uveljavljanje v mednarodni politiki, trdi list.
mesto in ugrabiti vladne vodnike. Obljubil je, da bo nastopil proti njim z vso silo, če treba bo proglasil tudi obsedno stanje.
Za vse osumljence podtalnega delovanja je predsednik ukinil preteklo soboto, ko je prišlo do močne eksplozije na zborovanju opozicijske Liberalne stranke, pri kateri je bilo 10 oseb ubitih, 74 pa ranjenih, vse ustavne pravice.
Najmanj žrtev v vojni v šestih letih
SAIGON, J. Viet. — Pretekli teden je padlo v bojih v Južnem Vietnamu 10 ameriških vojakov, najmanj od avgusta 1965. Precej je naratlo število padlih Južnih Vietnamcev.
m
mm
\ "V I » U I <- * u-

i »k ri.
■«i« > a* i-------------■■
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
i-*ublished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
<£a Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCKIpTI0N RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 ior 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.dQ per year; $.9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OEUO
No. 163 Thurs., Aug. 26, 1971
Nixon, nafta in Arabci
Nixonova administracija ima velike zadrege v indoki-tajski vojni, zato pa zmeraj manj v problemih v arabskem svetu. Imela je srečo, da je svoje cilje v arabskem svetu postavila na realno podlago. Je proti temu, da bi kdo drugi zavladal v tem delu sveta, je pa zato, da naj bo vsakomur dana prilika, da se bori tam za svoje gospodarske koristi. Ima pri tem še srečo, da ima v arabskem svetu na svoji strani za prijatelja Izrael, ki je na primer več vreden kot vsi naši zavezniki v indokitajskem sporu. Moskva je svoje cilje preširoko postavila, zato pa doživlja stalno nova presenečenja, ki ji delajo skrbi in sušijo državno blagajno. Pri tem so Arabci tako pretkani politiki, da sicer rohnijo proti naši deželi, obenem si pa puščajo odprta vrata do Washing-tona, saj lahko pride čas, ko jim bo ameriška pomoč še kako prav hodila.
In tako je prišlo do tega, da se naša dežela sicer zanima, da je Izrael primerno oborožen, drugače se pa briga le še za usodo Sueškega prekopa. Drugih perečih nalog v arabskem svetu začasno ne pozna. Pa tudi Sueški prekop ne zanima neposredno Nixonove administracije, zanj se bolj zanima mednarodni naftni kartel, ki ima svoje središče v ZDA in obstoja iz 10 največjih ameriških naftnih podjetij in par evropejskih. Ta kartel dejansko usmerja tokove nafte po vsem svetu, seveda ne zmeraj tako, kot bi rad. Včasih pri tem veliko tvega, včasih pa tudi dosti žrtvuje.
Zadnje leto mu je na primer spodletel njegov načrt, kam usmerjati arabsko in afriško nafto. Nafta iz Perzijskega zaliva se je izmuznila iz njegovega nadzora, države izvoznice so se osvobodile kartelnega varuštva. Kartel je tudi izgubil svojo nadzorno oblast na nafto iz severne A-frike. Tudi tam države po svoje gospodarijo z nafto in diktirajo kartelu cene in plačilne pogoje, ne sicer popolnoma, toda vendarle tako zelo samostojno, da to kartelu ni všeč.
Perzijska in severno-afriška proizvodnja nafte znašata danes 70% vsega izvoza nafte. Nafta iz teh virov zaklada s surovino vse rafinerije v Evropi zahodno od železne zavese in na Japonskem. Kartel ne gospodari več samostojno s to nafto. Svojo besedo pri določanju cen imajo še države izvoznice. Dalje se je na mednarodnem naftnem trgu pojavilo nekaj velikih naftnih podjetij, ki niso v kartelu, kot na primer italijanska ENI. Izvenkartelne rafinerije in njihove zveze se sedaj direktno pogajajo s kupci, ne trpijo več, da bi kartel zanje posredoval. Nekatere neodvisne rafinerije so že prišle na idejo, da iščejo ožje poslovne stike z državami izvoznicami v skupnih podjetjih za proizvodnjo in promet z naftnimi izdelki. To seveda članicam kartela ne more biti prav.
Mednarodni kartel je poskusil braniti svojo pozicijo pri zadnjih pogajanjih v Teheranu, toda države izvoznice nafte iz Perzijskega zaliva se niso dale ustrahovati, kartel je moral priznati njihovo gospodarsko moč, akoravno sta se tako naša in angleška vlada, pa tudi nekatere evropske trudile, da jih podprejo pri iranski vladi. Običajne diplomatske podpore so letos odpovedale. Še manj sreče je imel kartel pri pogajanjih z Libijo, tam je libijska delegacija prodrla skoraj z vsemi svojimi zahtevami. Alžirska vlada se je o-svobodila pritiska francoske vlade in prisilila francoske rafinerije, da so sprejele alžirske predloge.
Mednarodni kartel je na letošnjem občnem zboru svoje organizacije napravil inventuro sedanjega stanja proizvodnje in prevoza nafte. Ugotovil je, da je zgubil nadzor nad trgom v Evropi in na Japonskem, dognal je pa tudi, da nadomestki za nafto še niso tako razviti, da bi se bilo treba bati njihove konkurence. Atomske elektrarne še niso tako dovršene v tehničnem pogledu, da bi predstavljale gospodarsko nevarnost. Raba prirodnega plina je omejena s težavami pri prevozu. Ostane torej le še potreba po novih naftnih poljih in na to področje se mora kartel vreči z vso silo. Kadar bo nastopil čas, ko bo nafte preveč, ne pa komaj zadosti, kot jo je sedaj, takrat se bo lahko začel konkurenčni boj s sedanjimi državami izvoznicami, takrat bo prišel čas, ko jih bo mogoče prisiliti na kolena. Kdaj bo to, se ne ve, treba se je pa na to že sedaj pripravljati.
Večja proizvodnja nafte bo zahtevala tudi novo organizacijo prevoza, ker že sedaj komaj zadostuje za tekoče potrebe. Sedanje tankersko brodovje more prevoziti hkrati le 152 milijonov ton nafte. Novih tankerjev je naročenih za 70 milijonov ton. To so samo tankerji z ogromno prenosno zmogljivostjo. Taki tankerji ne morejo na primer rabiti sedanjega Sueškega prekopa. Obstojajo načrti za razširitev in poglobitev prekopa, ki naj bi njegovo zmogljivost prometa povečali od 175 milijonov ton na leto na 350 milijonov.
Rekonstrukcija kanala bo zamudno delo, trajalo bo par let. Treba ga je začeti takoj. Zato pritiska mednarodni kar-
tel na predsednika Nixona, naj se njegova vlada pobriga, da bo prekop kmalu odprt. Nixon je v svojem življenju' imel od kartela že dosti koristi za svojo politiko, ne more torej kartelu zameriti te prošnje. Odtod toliko interesa naše diplomacije za usodo Sueškega prekopa.
Tako igra nafta svojo vlogo tudi v sedanji izraelsko-arabski vojni. Izrael sam ni pri tem prizadet, ker ima že svoj cevovod za nafto, ki teče samo po izraelskem ozemlju. Ni torej na obnovi prometa v prekopu preveč zainteresiran, zato kartel ne more pričakovati, da bo za svoje ideje dobil podporo tudi v Tel-Avivu.
I BESEDA IZ NARODA j
‘Oerkev na Slovenskem’
Izdal Nadškofijski ordinariat v Ljubljani.
CLEVELAND, O. — V dneh, ko je bila v Washigtonu, D.C., v ameriškem narodnem svetišču posvečena slovenska kapela Marije Pomagaj z Brezij odnosno, ko je bil v Zagrebu in pri Mariji Bistriški na Hrvaškem Marijanski kongres, je izšla v Ljubljani knjiga, kakor je Slovenci doslej še nismo imeli, “Cerkev na Slovenskem”. Vedeli smo, da se v domovini pripravlja takšna knjiga, nismo pa mislili, da jo bomo dobili tako hitro, še pri mnogoštevilnih narodih take stvari.ne gredo hitro, kaj šele pri maloštevilnih, kot je npr. naš slovenski narod. Je že moral biti zraven poseben božji blagoslov.
Gre za delo, katero zahteva ogromno napora ne samo enega č.jveka, marveč cele vrste strokovnjakov z vrste znanstvenih področij. Vsak narod konec koncev potrebuje takšne knjige. Saj je to neke vrste priročnik, katerega mora imeti vsak vedno pri roki, da seže vsak čas lahko po njem. Spada nujno v vrsto knjig, kakor je npr. Sv. Pismo, katero mora biti v vsaki družinski knjižnici. Prav poseben pomen pa ima ta knjiga za rojake, ki so raztreseni po svetu. Bolj kot je kateri odtrgan od svoje narodne skupnosti, bolj potrebuje takšne knjige. Ta knjiga je za Slovence na tujem tista, katera nas še prav posebej povezuje z našim narodnim občestvom v domovini.
“Cerkev na Slovenskem” nam podaja vsestransko podobo slovenske Cerkve v preteklosti in v sedanjosti. V njej je prikazano ne samo ozemlje ljubljanske nadškofije, mariborske škofije in apostolske administrature za Slovensko Primorje v Kopru, marveč tudi naše slovensko zamejstvo in slovensko izseljenstvo. Vsa slovenska zemlja in vsi slovenski ljudje smo zajeti v njej. Pravi pravcati slovenski cerkveni leksikon je to. Vsebuje podatke, ki se ne bodo nikoli spremenili, poleg nekaterih, seveda, katere življenje spreminja.
Knjigo “Cerkev na Slovenskem” je izdal Nadškofijski ordinariat v Ljubljani. Ima 496 strani, dalje dva posebna lista s slikami in s 4 zemljevidi: Cerkev v naših krajih v času Rimljanov, Cekev pri nas leta 1551, Cerkey pri nas po Jožefu II. in Razdelitev Cerkev v Sloveniji po dekanijah. Knjiga je vezana trdo v umetno rdeče usnje. Izvod velja 70 dni. Pri tem pa ni vračunana odprava in poštnina. Kdor bi jo rad naročil, naj jo naroči ali naravnost pri škofijskih uradih v domovini, tu v ZDA pri clevelandski Slovenski pisani v Baragovem domu na St. Clair aveniji.
Janez Sever
----—o------
SCansaške drobtinice
^ KANSAS CITY, Kans. — Naše sestre učiteljice so že tri dni na učiteljski konvenciji “Work shop”. Imajo govornike in govornice priznane vzgojitelje mladine. O vsem mogočem razpravljajo: Kako pripraviti način pouka, da bo zanimiv, privlačen in praktičen. Sestre morajo s časom ška • šola ne
javno. Mora celo prednjačiti. In to nalogo tudi vrši. Še sovražniki katoliških šol ji morajo to priznati. Učenci kat. šol so boljši v čitanju in “spelling” od onih v javnih šolah.
A ne gre tu toliko za izobrazbo; glavni namen katoliške šole mora biti usposobiti učence, da se ne bodo samo znali služiti kruha, si nagrabiti bogastva ali se na kak način prebiti skozi življenje. Ne! Namen katoliške vzgoje, katoliške šole je vzgoja duha, srca; vzgoja za večno življenje. Katoliška šola mora učiti in vzgajati mladino za Boga, ki je njen končni smoter.
Javna šola je prepovedala vstop Bogu. Na dolarju imamo napis: In God we trust. V šoli pa se ime “Bog” ne sme omeniti. In vendar se še dobijo ljudje, ki pošiljajo svoje otroke raje v javne šole. Če je težko obdržati na pravi poti mladino, ki je vso šolsko dobo pila iz čistih studencev resnice, kako naj se ustavlja zapeljivostim sveta mladec ali mladenka, ki Boga in njegove ljubezni in postav ne pozna.
In vendar je tudi današnja mladina žejna Boga. Da ga išče srce, je že v človeški naravi, ki hrepeni po Lepoti. Bog pa je Lepota, Ljubezen ... Pa se dobe starši, ki bi lahko brez kakih posebnih težav poslali svoje male v katoliško šolo. Kak odgovor bodo mogli dati nekoč Sodniku, ko jih bo vprašal: “Ali ste vodili male, ki sem vam jih zaupal, k Meni? Kaj imate od tistih dolarjev, ki ste si jih prihranili, ko ste poslali otroke tja, kjer se moje Ime ni smelo spregovoriti?”
Da tudi današnja mladina hrepeni po Bogu, lahko posnemate iz naslednjega:
“Nekoč je prišel moj najmlajši sin, 14 let mu je, iz šole. Vprašal me je:
“Mama, zakaj pa ne sme Bog v šolo? Zakaj mora ostati zunaj?”
“Kje si pa dobil to misel?” sem se vznemirila. “Ben mi je povedal, da je o tem zvedel v šoli, češ, da sta Cerkev in država ločeni. Obljubila sem mu, da bom skušala nekaj storiti glede tega.”
“Mogoče boš pozabila, kot je navada vseh odraslih,” je podvomil. “Ako molijo sodniki vrhovnega sodišča in kongresniki pred zasedanjem, kaj naj potem mislimo o “ločitvi” Cerkve in države?” je modroval moj ‘učenjak’.
“To mi je dalo misliti,” pravi Mrs. Ruhlin iz Akrona, Ohio. “Šla sem k znancem, prijateljem in k vsem, ki verujejo v Boga. Nabirala sem podpise v prilog molitve v javnih šolah. S pomočjo privržencev smo ustanovili precej organizacij, ki sedaj spadajo k Narodni molitveni skupini. Pomaga nam Legija vojnih veteranov, Organizacija staršev za molitev itd.”
Ta podvzetna ženska je že veliko dosegla. Zadeva bo prišla pred kongres. Ker je brezverka Mrs. Murray dosegla, da je s po-močj) Vrhovnega sodišča bil Bog pregnan iz šole, naj zdaj to popravi verna ženska... Upamo, da ji bo uspelo, i •• i. 1	*
Mi bomo začeli s poukom že 25. avgusta. Prva dva dni bo šola samo dopoldne. Prihodnji teden bomo pa šli z vso gorečnostjo na delo — učenci in učitelji. Prvi prosti dan bomo imeli na
naprej ... Katoli-sme zaostajati za
Delavski praznik. Upamo, da bo-
do otroci povedali doma, da bi vi postavila pred Gospoda, kjer na osliču zagledal Jeruzalem in
bilo zelo lepo, ako bi tisti dan plapolala ameriška zastava na “porču” vsake slovenske hiše, da bodo Amerikanci vedeli, da Slovenci ljubimo Ameriko, našo drugo domovino.
*
18. avgusta je prinesel naš dnevnik “Kansas City Kansan” sliko Ljubljane, tisti del, kjer je cerkev Oznanjenja Marijinega s trgom pred njo. To smo bili presenečeni ... Radovednost je bila takoj utešena ... Čitale smo:
“Slika predstavlja Ljubljano, glavno mesto Slovenije. To meto je naš župan Richard Walsh 23. julija imenoval našo “Sister City” —- Sestra mesto. Misel je sprožila ga. Gussic Stephens, rojena v Ljubljani, kjer ima tudi sorodnike. Gospa spada k organizaciji People-to-People in tudi župan. Razglednico je poslal James Gadwood, ki je rodom iz Frontenaca, Kansas, in živi v Chicagu. Sedaj potuje po Evropi.
Pred leti je naš Kansas City imenoval Salzburg za svojo “Sister City”. Spominjam se, da je takrat odpotovalo veliko naših meščanov, da si ogledajo to “Sestro mesto”. Koliko jih bo šlo drugo leto si ogledat Ljubljano, bomo poročali.
Sem radovedna, če Ljubljančani vedo, da smo si sedaj v tako imenitni “žlahti”: Kansas City—Ljubljana, Slovenija — sestri!
*
Pred seboj imamo sliko. Ptiček sedi na zeleni vejici in odpira kljunček. Poje ... Morda o
je darovala dva goloba. Tu je vzel v naročje Dete Jezusa starček Simeon in je rekel Mariji, njegovi materi: “Glej, ta je postavljen v padec in vstajenje mnogih v Izraelu in v znamenje, kateremu se bo nasprotovalo in tvojo lastno dušo bo presunil meč ...” Kar se je potem res zgodilo, da je bila Marija Sedem Žalosti, kakor jo še danes častimo.
V ta tempelj je prišel 12-letni Jezus in Jožef in Marija sta ga dolgo iskala; končno sta ga našla v templju, ko je sedel sredi učiteljev. Ko sta ga našla, je rekla njegova mati:	Otrok, za-
kaj si nama to storil?” Glej, tvoj oče in jaz sva te z žalostjo iskala. In rekel jima je: Kaj sta me iskala? Nista li vedela, da moram biti v tem, kar je mojega očeta? Toda oni nista razumela besed, ki jima jih je rekel.”
In v ta tempelj je Jezus večkrat prišel in učil. Bilo je ob prazniku tempeljskega posvečenja. Bila je zima in Jezus je hodil v templju po Salomonovem stebreniku. Obstopili so ga Judje in mu govorili: “Doklej nas boš pustil v negotovosti? Če si ti Kristus, povej nam odkrito! Jezus jim je odgovoril:	Povedal
sem vam, pa ne verujete. Dela, ki jih izvršujem v imenu, svojega Očeta, pričajo o meni, toda vi ne verujete, ker niste izmed mojih ovac. Moje ovce poslušajo moj glas in jaz jih poznam in hodijo za menoj in jaz jim dam večno življenje; in ne bodo. se pogubile nikob in nihče jih ne bo iztrgal iz moje roke. Moj Oče,
pomladi, ki se bliža — saj veji- ki mi jih je dal, je večji kot vse;
ca že zeleni, škoda, da nisem pesnica, da bi tako mogla prodreti v ptičkovo srce in razbrati, kaj mu izvablja take krasne melodije. Veselje, to je gotovo. Žalosten ptiček ne poje.. . In gola, okleščena veja tudi ni kako vabilo za veselega pevca ... Zelena vejica je pa kot ustvarjena za ptička.
Zelena vejica — upanje... V vsakem srcu bi morala pognati. Povsod bi jo morali negovati. Takih vejic rabimo vse življenje, posebno še v teh razburkanih časih, v tej strašni negotovosti. .. Upanje v boljše čase, v boljše razmere, v lepšo bodočnost ... Upanje, da nas dobri Oče ne bo zapustil, ker nas vodi njegova roka; upanje, da nas čaka po teži križa — krona. Upanje, da nam Jezus pripravlja prostor v nebesih. .. Upanje, da bomo nekoč zopet združeni s tistim, ki smo jih ljubili ... V življenju moramo upati •— v večnosti ne bo več upanja. Vse bo izpolnjeno — ostala bo samo ljubezen ...
Gojimo zeleno vejico upanja. Privabila bo ptička, da se bo vsedei in pel pesem zadovoljnosti, veselja, sreče tudi v naših srcih...
S. M. Lavoslava
Jože Grdina:
Po stopinjah Gospodovih
(Nadaljevanje)
Po vrnitvi Judov iz babilonske sužnosti je kralj Cir ukazal Zarobabelu, da pozida nov tempelj. Judje so se z vso vnemo lotili dela in postavili 'tempelj, ki je bil pa komaj senca prvega. Tisti, ki so poznali prvi tempelj, so jokali, vendar je Izrael tudi sem hodil darovat. Bližala se je Nova doba, doba, ko 'je imel priti Mesija.
Nekako 19 let prad Kristusovim rojstvom je kralj Herod Veliki obnovil tempelj jv vsem njegovem sijaju in blesku, ki je prekašali celo Salomonov tempelj. Mere svetišča jso bile iste kot pri Salomonovem, preddvori pa so bili še enkrat tako obsežni. Res pravi kras Jeruzalema in ponos Judov. V ta tempelj je prišel On, katerega so pričakovali narodi: Jezus Kiristus. V ta tempelj je božja Mati, brezmadežna Devica Maidja prinesla
m nihče jih ne more iztrgati iz roke mojega Očeta. Jaz in Oče sva eno. Zopet so Judje pograbili kamne, da bi ga kamnali. Jezus jim je rekel: Mnogo dobrih del sem vam pokazal od svojega Očeta; zaradi katerega teh del me hočete kamnati? Judje so mu odgovorili:	Zaradi dobrega
dela te ne kamnamo, ampak zaradi bogokletja, ker se ti, ki si človek, delaš Boga. .”
Tako popisuje ta dogodek v svojem evangeliju sv. Janez, ki nazorno pove, kakšno je bilo obnašanje Judov napram Jezusu. Toliko čudežev so videli, ki jih je storil Jezus, ko je bolnike o-zdravljal, slepim dal vid, mrtve obujal. Delal je nešteto stvari, ki so bile po človeško mišljeno nemogoče, pa ga še sprašujejo: Ali si ali nisi? Zelo dobro jim je odgovoril: Dela, ki jih izvršujem v imenu svojega Očeta, pričajo o meni. Ampak vse to Judov ne gane: oni gredo v sovraštvu do Jezusa svojo pot: Tirali so ga na križ.
Vi ne verujete, ker niste izmed mojih ovac, je dejal Jezus. Moje ovce poslušajo moj glas in jaz jih poznam in hodijo za menoj. In jaz jim dam večno življenje in ne bodo se pogubile nikoli in nihče jih ne bo iztrgal iz moje roke. Jezus je kot Bog gotovo gledal pred seboj ono veliko množico vernikov iz vseh poklicev in stanov, ki bodo zvesto hodili za Njim in poslušali Njegov glas, pa nič spraševali, ali si ali nisi. Z veliko vero v srcu bodo pristopali k mizi Gospodovi ter ga pogostoma prejemali v sv. obhajilu. Njih plačilo bo večno življenje, ne glede na polt, narodnost in jezik.
Te besede Jezusove v judovskem templju so v veliko tolažbo vsem kristjanom in so lahko prepričani v veri, da, če bodo hodili za Jezusom, bodo tudi dosegli, kar je On obljubil. Sv. Marjeti Alakok je Jezus govoril:	“Moje srce je tako polno
ljubezni do ljudi, da ne more več zadrževati žarkov te goreče ljubezni, temveč je prisiljeno, da jih s tvojo pomočjo razširi in ljudem razodene. Ti zakladi so milosti zveličanja in posvečenja, ki edino morejo človeka rešiti iz prepada pogubljenja.” Tako je Jezus ponovil, kar je že prej povedal. Večno bodo srečni.
Ko je Jezus na Cvetno nede-
se zjokal, stopil v tempelj in začel izganjati tiste, ki so tam prodajali in kupovali, jim je govoril: Pisano je: Moja hiša je hiša molitve, vi pa ste iz nje napravili razbojniško jamo. In v templju so k njemu prišli slepi in hromi in jih je ozdravil. Ko so pa veliki dubovniki in pismouki videli čudeže, ki jih je storil, in otroke, ki so v templju klicali Hozana sinu Davidovemu!, so se vznevoljili in mu rekli: Slišiš, kaj le-ti pravijo? Jezus jim je rekel: Da! Ali niste nikdar brali: Iz ust otrok in dojencev si sebi pripravil hvalo? ...
Iz vzporednih poročil pri Mateju in Marku je razvidno, da je bil Jezus v templju še na Veliki torek, ko je po končanem govoru v templju zapuščal to prelepo veličastno stavbo in šel s svojimi učenci na Oljsko goro, kjer je govoril o razdejanju Jeruzalema in o koncu sveta. Evangelist in apostol sv. Matej piše:
“In stopivši iz templja je Jezus odhajal. Pristopili so njegovi učenci, da bi mu pokazali tempeljske stavbe. On pa je spregovoril in rekel: ‘Vidite vse to? Resnično povem vam: Ne bo ostal kamen na kamnu, ki bi se ne zrušil.’ ”
Kakor je Jezus povedal, tako se je zgodilo: 10. avgusta 1. 70 je bilo svetišče Izraela uničene. Templja ni bilo več. Tit Flavij, poveljnik rimske vojske, ki je zavzela in porušila Jeruzalem, je uničila tudi tempelj. Tit ga je hotel ohraniti in je ukazal vojakom, da pogasijo požar, ki je objemal tempelj. Nič ni pomagalo. Judje, ki so že prej branili trdnjavo ^— krasni kraljevski grad Antonijo ter ga v srditi borbi tudi zgubili, so se obupno vrgli nad Rimljane, ki so si utirali pot z mečem in sekali po Judih. Tit sam je še enkrat poskusil, da pregovori Jude k predaji in je iz zavzete Antonije klical, naj se predajo, pri- tem pa obetal, da prizanese mestu in templju. Ni šlo.
Judje so bili še vedno prepričani, da so izvoljeno ljudstvo in da bo tempelj obvaroval Bog Umaknili so se za utrjene tempeljske zidove ter srdito odbijali Rimljane, ki so pritiskali proti templju. Močno zidovje s težkimi vrati je branilo Rimljanom dostop do hiše božje. Ampak Rimljani so si znali pomagati: Pred vrati nagrmadijo lesa ter zakurijo ogenj. Od vročine so se topile srebrne plošče in gorel ce-drov les. Judje v obupnem boju poskušajo pregnati Rimljane, ki so vdrli do svetega kraja in neusmiljeno sekali po Judih, ki so trdovratno branili tempelj.
Enega od rimskih vojakov je ta trdovratni odpor Judov tako razkačil, da je pograbil gorečo bakljo, tovariši ga dvignejo, nakar trešči bakljo skozi odprtino v tempelj. Ker je padla na gorljivo tvarino, je povzročila požar in mahoma je bil tempelj v ognju. Tu je bil vrhunec judovskega gorja, ko so z grozo gledali, kako gori njihov ponos: prekrasni tempelj.
(Dalje sledi)
Le dva odstotka
Jajca predstavljajo v povprečnem proračunu za hrano v ZDA
Odrešenika sveta in ,ga po posta- E0 v slovesnem sprevodu jezdeč^le 2% celotnih izdatkov.
Proizvodnja
avtomobilov
Lani
svetu
so izdelale tovarne po 29.1 milijona avtomobilov, oziroma pol milijona manj kot leta 1969. Dežele EGS so prvič izdelale več avtomobilov kot ZDA, kjer se je proizvodnja zmanjšala skoraj za dva miijo-no, od 10.2 na 8.29 milijona avtomobilov.
V deželah EGS se je proizvodnja povečala od 7.8 na 8.55 milijona, v drugih evropskih državah (SZ, ČSR, Španija idr.) pa od 1.8 na dobra dva milijona. Ostali svet (Japonska, Kanada itd.) je izdelal predlanskim 7.24, lani pa 7.8 milijona avtomobilov.
Me
C^^Pamily'
ONE FAIRLANE DRIVE
Society'
JOUET, IL 60434
Since 1914 ...
•.. the Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community. For half-a-century your Society has offered the finest in insurance protection at low, non-profit rates to Catholics only
LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE
Historical Facts
The Holy Family Society is a Society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Joseph.
Society’s Catholic Action Programs are:
1.	Scholarships for the education of young men aspiring to the priesthood.
2.	Scholarships for young women aspiring to become nuns.
3.	Additional scholarships for needy boys and girls.
4.	Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America.
5.	Bowling, baskeiball and little league baseball.
6.	Social activities.
7.	Participating in the Catholic Communications Foundation.
Družba
sv. Družine

Officers
President .................... Joseph J. Konrad
First Vice-President ......... Ronald Zefran
Second Vice-President ........ Anna Jerisha
Secretary ................... Robert M. Kochevar
Treasurer .................... Anton J. Smrekar
Recording Secretary .......... Joseph L. Drašler
First Trustee ................ Joseph Šinkovec
Second Trustee .............. Matthew Kochevar
Third Trustee ................ Anthony Tomazin
First Judicial ............... Mary Riola
Second Judicial ............. John Kovas
Third Judicial................ Frances Yucevicius
Social Director ............. Nancy Owen
Spiritual Director .......... Rev. Aloysius Madic, O.F.M.
Medical Advisor............... Joseph A. Zalar, M.D.
Minutes of Hie
Semi-flMiia! Meeting, July 31,1971
The Secretary, Robert M. j Kochevar, sent notices to all Members of the Supreme Board informing them of the Semi-ahnual meeting this 31st day of July, 1971.
The meeting was called to order by the President, Joseph Konrad at 11:00 a.m. The Presi-^ont led the prayer for the liv-ihg and deceased members of Kie Holy Family Society.
The Recording Secretary, Jo-Seph L. Drašler, proceeded to read the Roll Call.
Members of the Supreme Koard who answered present are as follows: President, Joseph J- Konrad; Second President, Anna Jerisha; Secretary, Roben Kt. Kochevar; Treasurer, Anton Smrekar; Recording Secretary, Joseph L. Drašler; First Trus-ioe, Joseph Sinkovich; Second fTustee, Matthew Kochevar; Third Trustee, Anthony Toma-■^u, Jr.
Absent from the Roll Call are Krn following: Vice President
Ronald Zefran, Spiritual Direc-! tor Reverend Aloysius Madic, and Social Director Nancy Owen.
The next order of business was the reading of the minutes of the last meeting of the Board of January 30, 1971, but as all members of the Board have received the copies by mail, the President, Joseph J. Konrad, asked the Board for a motion to dispense with the reading of the Minutes.
Anthony Tomazin, Jr. made a motion to that effect and seconded by Joseph Sinkovich. Motion Carried.
President Joseph J. Konrad now called upon the Treasurer, Anton Smrekar for the Financial Report,
Mr. President and members of the Supreme Board of the Holy Family Society of the U.S.A.:
This is the Financial Report of the Society as of the first six months, ending with June 30, 1971.
Ledger Assets
Ketty Cash .............................$	300.00
Kirst National Bank .................... 426,217.61
Kirst National Bank Benefit Acct. '..... 5,594.85
First National Bank Dividend Acct.......	4,365.69
$ 436,478.15
Bonds ..................................................... 452,624.31
Stocks — Preferred ......................................... 68,308.72
Stocks — Common ........................................... 200,605.22
t-ortificates of Deposit .................................. 210,000.00
Foal Estate (less depreciation of $22,549.62) ........... . 126,100.14
i'olicy Loans .............................................. 14,410.65
Total .....................................................$1,508,527.19
Ledger Assets .............................................$1,508,527.19
Ledger Liabilities
Withholding taxes payable ................$	927.10
Social Security taxes payable ............ 299.51
Illinois State Income Tax ................ 285.65
Reserve for checks written off ........... 1,945.45
Sok iz črvov
Znanstveniki, ki so preverjali havajske pravljice o starem načinu zdravljenja raka, pišejo, da črvi tropskega morja zares vsebujejo nekaj sestavin, ki pri miškah preprečujejo razvoj zločestih bul. Seveda ne priporočajo, da bi te tropske črve vpisali na seznam zdravil proti raku, sodijo pa, da se učinek na miši in stare zgodbe o zdravilnosti teh morskih živali presenetljivo ujemajo in da je vse skupaj vredno nadaljnjih raziskav.
Frank Tahbrah, Midori Kaši-vagi in Ted Norton s havajske univerze so v reviji “Science”, glasilu ameriškega združenja za pospeševanje znanosti, objavili poročilo o svojem delu v okviru širših raziskav stare polinezijske medicine. Na črva jih je opozorila stara Havajka, ki jim je povedala, da se stanje ljudi, obolelih za rakom, vidno izboljša, če nekaj tednov redno pijejo juho “kaunaoa”, v kateri so kuhane tipalke teh črvov.
“Podobna poročila o zdravilnem učinku sokov v tropskih črvih prihajajo tudi iz kitajske četrti na Havajih. Tam sokove sesajo s tankimi bambusnimi cevkami iz živih morskih črvov.” pišejo raziskovalci, ki so med poskusi okužili laboratorijske miši s povzročitelji raka, nato pa so jih zdravili s sokovi iz tropskih črvov. Ugotovitev: v! 60 do 100 odstotkih so te sestavine preprečevale rast tumorjev. Zdaj pripravljajo nadaljnje raziskave.
------o-----
Veliko žrtev prometa
WASHINGTON, D.C. — O-koli 300 milijonov raznih živali je pobitih ali ranjenih vsako leto od motornih vozil na ameriških cestah.
i • I
; '	\ i }
M Vi i. i
! ■ ' :
: I : ■ j !i
i : ■ n
m:
i ■' -i.
13.. i 'i
i i. f t . J

Velika prilika za poudarek vaše jesenske garderobe po res nizki ceni. Naša ogromna izbira torbic, nabavljenih izrečno za to prodajo, vključuje različne oblike, čezramne torbice, z zaponami, z zadrgami in več drugega. Najnovejše jesenske barve, skladne k vašim oblačilom! Pridite in oglejte si to ogromno zalogo torbic v kletnem oddelku pritiklin.
V VSEH 7 TRGOVINAH
Trgovina v mestu odprta od 10. dop. do 5.45 pop. podružnice od 10. dop. do 9.30 zvečer.
Mi dajemo in zamenjavamo Eagle znamke
m
TVLAY GO
Premium Deposit fund
2,985.14
6,443.15
Total net Ledger Assets on June 30, 1971 ...............$1,502,084.04
Income for the Period June 30, 1971
Premium Income — Life .......................$	160,275.10
Premium Accident and Health ................. 1,250,962.24
Investment Income, Int. Bonds Investment Policy Loans Int. Interest, Certificates of Dep. ..
Dividends, Preferred ..........
Dividends, Common ..............
Resal Estate Income ............
Other Income, Profit of sale of Preferred Stock ..............
$1,411,237^34
17,376.09
316.09
1,936.65
966.51
946.45
10,000.02
31,541.81
4,888.00
Income for the period of June 30, 1971	$1,447,667.15
Expenses for the Period Ending June 30, 1971
EXPENSES: Paid to Policy Holders;
Death Claims .........................$	8,609.00
Disability ................................. 150.00
Paid Up Endowment ....................... 1,000.00
Cash Surrenders ......................... 8,662.87
Sick Fund Claims .......................... 625.50
Accident and Health Claims ............ 607,418.23
$ 626,465.60
Commissions Paid:
Life Commissions .......................$	44,196.10
Policy Fees ......*..................... 15,365.00
Accident and Health Comm................ 462,574.02
Total Commissions Paid ...........
GENERAL EXPENSES PAID;
Rent and Utilities ...............
Salaries .........................
Legal Fees .......................
Medical Fees .....................
Inspection Reports ...............
Office Main. & Supplies .........
Travel ...........................
Post. Exp. Telegraph & Telephone
Printing and Stationary .........
Promotional ......................
Fraternal Activities .............
Donations ........................
Advertising ......................
I.B.M. Service ..................
Official Publication .............
Office Equipment ................
Dues and Subscriptions ..........
Consulting and Actuarial Fees ...
Depreciation .....................
Insurance .....................••••
Rental Post Office Box and
and Safe Deposit Box ........
i • •	■ -
$ 522,135.12
12,001.98
92,510.85
5,078.69
3,654.15
7,592.84
5,748.87
2,612.46
8,418.96
6,053.18
2,091.41
1,570.00
254.40
1,338.30
28,248.50
398.80
603.75
302.50
5,150.43
1,994.40
667.00
78.80
Vesfi iz Slovenije
D< > ULi. •
Na kongresu mednarodne smučarske zveze so sklenili u-vedbo svetovnih prvenstev v smučarskih poletih. Izvedeno bo vsako drugo leto. Prvo bo prihodnje leto od 22. do 26. marca v Planici v Sloveniji, kjer so bili prvi smuški poleti izvedeni na veliki skakalnici, prvi svoje vrste na svetu, pred drugo svetovno vojno.
(T
Ljubljanska tobačna tovarna, najstarejša v vsej Jugoslaviji, je začela v juniju izdelovati znane cigarete “Astor” v pogodbi s podjetjem Reemtsma iz Hamburga na Nemškem. Zavitek 20 cigaret stane 6 novih dinarjev (40c>.
*
Nova ljudska oblast je v Stični ustanovila gimnazijo, ki je letos praznovala 20-letnico obstoja. Ves čas se je borila za obstoj, četudi je edina srednja šola med Ljubljano in Novim mestom ter Kočevjem.
«
Izvršni svet (vlada) SR Slovenije je sprejel osnutek zakona, s katerim sprejema jamstvo za dokončno modernizacijo železniških prog Zidani most-Šentilj in Koper-Prešnica-Divača. Načrt in njegova izvedba sta velikega pomena, toda vprašanje je, kje dobiti potreben denar.
------o-----
— Krastača poje tekom poletja okoli 10,000 žuželk.
Ampak — vsega pa le še n'e znajo
Učitelj razlaga v šoli, da je letalstvo tako napredovalo, da aeroplami frče po zraku kot ptice.
“Že res,” se oglasi eden učencev, “toda na eni nogi stati in spati na drevesu pa le še ne morejo!”
HELP WANTED
Cleaning woman
For factory offices 361-6264
(164)
Help Wanted Female Cook & light housekeeper
Mature woman, modern home, with private quarters if you live in. Adult family. Good salary.	Call WA 1-8100
(164)
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
v Euclid zidana Duplex hiša, 8 sob, jedilnica, garaža, dobra bus linija, 20 let stara; v 40h. Kličite lastnika 481-0743.
-(164)
Hiša naprodaj
Lastnik prodaja 2-družinsko hišo, 6-5, vsa podkletena, dva plinska furneza, dve garaži, na E. 67 St. Kličite 391-5569
V	najem
4-	sobno čisto stanovanje s kopalnico in garažo, zgoraj, se odda na 1110 E. 64 St.
Kličite 431-1677
-(164)
V	najem
3-sobno, na novo dekorirano stanovanje in kopalnica, zgoraj, se odda v najem na 5902 Prosser Avenue. Kličite 881-0955.
(163)
V	najem
5-	sobno stanovanje, zgoraj, se-odda starejšim ljudem, najraje Slovencem. Nič živali! Oglasite se osebno na 1251 Addison Rd. ali kličite 431-6035.
-(164)
Lastnik prodaja
dve lepi parceli, 50 x 160 vsaka, na Richmond Heightsu, na Idle-hurst Dr. Cena za obe skupaj $5.600.
Za pojasnilo kličite 451-0259
(164)
V	najem
Mirna Nottingham okolica, duplex, 6 sob spodaj, garaža, za dvojico in en odrasli otrok. Nič živali. $100. Predplačilo.
Kličite 531-5573 po 5. uri pop.
-(164)
Lastnik prodaja
V Euclid - zidana enodružinska hiša,'3 spalnice, ena zgoraj. Polna predeljena klet; razvedrilna soba, garaža za 2 kare; blizu šole, cerkve in transporta-cije; v zelo dobrem stanju. Morate ogledati.
Kličite 731-6488
(164)
V Collimvoodu
Hiša za dve družini z malim uradom in zidano tovarno, 45x27
Dobimo več vprašanj za sobe v najem. Če imate Vi sobe za oddati, kličite nas za najboljšo postrežbo.
KNIFIC REALTY 481-9980	820 E. 185 St.
(164)
V	najem
Dve opremljeni sobi se odda osebi srednje starosti. V St. Clairski naselbini.
Kličite 391-1189.
,	.	—(164)
-(164)
Bank Collection Charges ............... 35.02
Total General Expenses Paid .............. $ 186,405.29
Taxes, Licenses and Fees Paid
Dept, of Ins. and Licenses Fees .......... 990.50
Payroll Taxes ............................ 4,467.85
F.U.T.A. Director of Labor ............... 419.99
Total Taxes, Licenses and Fees Paid	$	5,878.34
Total Expenses for the Period June 30, 1971	1,340,884.35
Increase in Ledger Assets as of June 30, 1971	106,782.80
Ledger Assets as of December 31, 1970	1,395,301.24
Ledger Assets as of June 30, 1971	1 502,084.04
(To be continued.)
*JLEXANDRE DUMASi
Grof Monte Cristo
‘Vi ste uradnik, storite dolžnost.’ ”
“O hvala, tisočkrat vam hvala, ljubi prijatelj!” vsklikne Villefort z nepopisljivim veseljem. “Nikdar nisem imel boljšega prijatelja, kakor ste vi.”
Nato odideta.
Morrel pomoli svojo glavo iz grmovja, kakor da mu je treba dihati zrak, in mesec obsveti njegovo obličje, ki je bilo bledo kakor fantom.
“O Bog, kakšno strašno razkritje!” pravi, pravi. “Toda Valentina, Valentina, uboga prijateljica! Ali bode mogla prestati toliko bolesti?”
Pri teh besedah pozorno opazuje dve okni z rudečimi in tri z belimi zavesami.
Skozi okni z rdečimi zavesami je svetila le še medla luč: zdelo se je, da je gospa Villefort ugasnila svojo svetilko, in le še sij ponočne luči je medlo razsvetljeval okni.
Na drugem koncu hiše se odpre jedno izmed oken z belimi zavesami. Voščena sveča, stoječa, na kaminu, vrže iz sobe v temo žarek blede luči, in za tre-notek se približa oknu senca ter se nasloni nanj.
Morrel vstrepeta; zazdi se mu, da sliši ihtenje.
Daši ga Valentina nikakor ne more opaziti v njegovem skrivališču, se mu vendar zdi, da ga kliče senca v oknu; njegov zmedeni duh mu to reče, in njegovo žareče srce mu ponovi. Ta dvojna zmota vstvari neodoljivo gotovost, in nepreviden in nepremišljen, kakor je pač mladina, zapusti svoje skrivališče ter plane z dvema skokama na gredice, zasajene s cvetlicami, katere je oblival mesec s svojo bledo lučjo, ne meneč se za nevarnost, da ga opazijo ali pa da prestraši Valentino, ki bi pri tem zakričala. Nato hiti skozi oranžerijo tesno pred hišo, steče po stopnicah in sune v hišna vrata, ki se mu' odpro brez upora.
Valentina ga ne opazi, njene oči, obrnene proti nebu, so opazovale srebrno bel oblak, ki je plaval v azurju in je bil po postavi jednak vzhajajoči senci, in
svojo njena poetična in razburjena duša ji je rekla, da je to duša
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
ILL. — LAKE SUMMERSET, Durand. — Beautiful lake front lot 75x300’. Ideal future homesite. $11,000 or best offer.
Call owner. 695-1192
(164)
GOOD investment property. South Wisconsin. Ducks & pheasants. About $500 per acre. % mile from golf course. No down payment. Call MA 3-4894 noon till 9 p.m.
3 Bdrm. Brk. Bung. — For. din. rm. WW crptg., cer. tile kit. & bath. Htd. knotty pine porch, gas forced air heat. 2 c. brk. garage. Low $20’s. Ph. 925-8869
(165)
PALOS Prestige Area — 100x200’. Near Forest Preserve & McGinnis Lake Highlands. Close to schools and shops. $10,000 or best offer. Pvt. party.	239-1091
(164)
BUSINESS OPPORTUNITY
PIZZA SNACK SHOP & CARRY OUT
Bridgeport area. Well establ. busy neighborhood shop. Comer loc. Operates 7 days a wk., year round. $5,000 — Terms. Call owner at 548-4449
njene babice.
Morrel gre hitrih korakov skozi vežo in potem po stopnicah. Tla so bila prevlečena s preprogami, da njegovih korakov ni bilo slišati, toda bil je tako nenaravno razburjen, da bi se ne bil niti prestrašil, če bi bil naenkrat obstal pred njim gospod Villefort. Za slučaj, da bi zagledal gospoda Villeforta, je bil njegov sklep gotov: šel bi mu nasproti, mu vse priznal, ga prosil oproščenja in blagoslova za ljubezen, ki jo goji on do njegove hčerke in njegova hčerka do njega. Morrel je bil takore-koč blazen.
K sreči ga ne opazi nihče. Poznanje hiše, izvirajoče iz Valentininega pripovedovanja, mu mnogo pomaga. Gre čez več stopnic, teče čez več hodnikov in pride končno do pol odprtih vrat, skozi katera je padal na hodnik medel sij luči in se je čul ihteč človeški glas. Popolnoma odpre vrata in vstopi.
V ozadju alkovna je ležala pod belo tkanino, ki je pokrivala obraz, mrtva gospa, v Morrelo-vih očeh še strašnejša, odkar mu je razodel slučaj to strašno skrivnost.
Ob postelji zagleda svojo izvoljenko, ki skriva obraz v blazino in silno ihti.
Okno je pustila odprto ter s sklenjenimi rokami glasno molila k Bogu, z besedami, ki so kljub temu, da so bile brez zveze, prihajale iz dna njene duše in bi bile morale ganiti kame-nito srce.
Mesec je lil na to sliko resničnega obupa svoj srebrni sij, v katerem je bila luč sveče videti brezbarvna.
Morrel se ne more ustavljati temu prizoru; dasi ni spadal baš k pobožnim in dasi ni bil dovzeten za vsak vtis, mu je bilo gledati Valentino, kako je jokala in v svojem trpljenju vila roke, več, kakor je mogel prenesti molče. Vzdihnil je ter zašepetal neko ime, in v solzah kopajoča se glava Correggiove Magdalene se dvigne in se obrne proti njemu.
Valentina ga gleda, a ne da bi pokazala kako osuplost. Srca, ki je uničeno tako popolnoma, ne preseneti nobena stvar več.
Morrel ponudi svoji prijateljici roko. V opravičenje, da ni držala besede, katero mu je dala, pokaže Valentina z roko na za-grneno truplo in zaihti vnovič.
Niti on, niti ona si ne upata | govoriti v tej sobi. Oba se obotavljata, prekiniti ta molk. Zdi se, da jima je zaprla usta smrt s svojim mrzlim pečatom.
Končno se opogumi Valentina kot prva.
“Prijatelj,” pravi, “kako ste prišli semkaj? Ah, če bi vam ne bila odprla smrt vrat v to hišo, bi vam rekla: ‘Bodite dobrodošli!’ ”
“Valentina,” pravi Morrel s trepetajočim glasom in sklene svoje roke, “dolgo že čakam, in ker vas ni bilo, sem postal nemiren, splezal na ograjo, skočil na vaš vrt in slišal tam glasova, ki sta se pogovarjala o tem žalostnem dogodku.”
“Čegava glasova?” vpraša Valentina.
Morrel se zgrozi; ves pogovor, ki sta ga imela zdravnik in gospod Villefort, se ponovi v njegovi duši, in zdi se mu, da vidi skozi belo tkanino ovenelo roko, odreveneli vrat in modre ustnice.
“Glasove vaših slug,” zajeclja. “Toda priti semkaj, to se pravi pogubiti naju, prijatelj,”
Četudi ne posSufete z nami bi Vos mi rodi imeli no sliki.

The Cleveland Trust Bank Americard je tako vredna izkaznica, da bi mi želeli, da bi jo imel vsak, ki si jo želi.
Vi dobite Vašo lastno barvasto sliko na izkaznici, s katero se lahko neoporečno legitimirate.
S to izkaznico imate privilegije po trgovinah, na gasolinskih postajah, pri letalskih družbah in. v restavracijah po vsem svetu.
Z njo lahko dobite takojšnji predujem gotovine v vsakem Cleveland Trust uradu plus v 3,750 drugih bankah po vsej deželi.
In končno, Vi niste odgovorni za nepooblaščeno rabo, če je izkaznica izgubljena ali ukradena.
Zato se oglasite v naši banki, ko ste na poti v Vašo. Preskrbite si BankAmericard.
Je brezplačno.
CLEVELAND TRUST
Service Marks Owned and Licensed by BankAmerica Service Corporation
reče Valentina brez strahu ali jeze.
“Oprostite,” odgovori Morrel s prav takim glasom; “saj hočem oditi.”
“Ne,” pravi Valentina, “ostanite; lahko bi vas kdo videi.”
“Toda če kdo pride?”
Mlada deklica odkima z glavo.
“Bodite brez skrbi; nihče ne pride, tamkaj je najin varuh.”
In z roko pokaže truplo svoje babice.
“Toda prosim vas, povejte mi, kako se je izšla zadeva z gospodom d’Epinay?” vpraša Morrel.
‘-‘Gospod Franc je prišel, da bi podpisal pogodbo, baš v tre-notku, ko je izdihnila moja dobra babica svoj zadnji dihljej.”
“Ah,’.’ pravi Morrel z občutkom sebičnega veselja, kajti zdaj šele pomisli na to, da mora ta smrt zavleči možitev.
“Toda kar podvojuje mojo bolest,” nadaljuje Valentina, kakor da ima biti ta občutek takoj kaznovan, “to je, da je moja uboga ljuba babica, ko je že umirala, zapovedala, naj se vrši poroka kolikor mogoče hitro. Moj Bog, tudi ona je ravnala proti meni, misleč, da mi je to v korist.”
“Poslušajte!” pravi Morrel.
Mladenič in deklica molčita.
Slišati je, kako se odpro vrata; na hodniku in stopnicah se oglase koraki.
“To je moj oče, ki zapušča svoj kabinet,” pravi Valentina.
“In gre spremit zdravnika,” pristavi Morrel.
“Kako veste, da je to zdravnik?” vpraša Valentina osuplo
“Tako si mislim,” pravi Morrel.
V NOVI SLUŽBI — Predsednik Nixon je imenoval Charlotte Reid, republikanko iz Illinoisa, v Zvezno komunikacijsko komisijo.
Valentina se ozre na mladega moža.
Med tem se zaklenejo vrata, vodeča na cesto. Gospod Ville-tort zapahne vrtna vrata, se vrne po stopnicah in obstane, pomišljaje kratek trenotek, ali naj se vrne v svoj kabinet, ali naj stopi pogledat v sobo gospe de Saint-Meran. Morrel skoči za zaveso pri vratih, Valentina se ne zgane; zdi se, da jo je njena globoka, nadnaravna žalost dvignila nad navadni strah.
Gospod Villefort gre v svoj kabinet.
“Zdaj,” pravi Valentina, “ne morete več zapustiti te hiše; vsi izhodi so zaprti.”
Morrel se osuplo ozre v deklico.
“Da,” pravi ona, “le jeden dovoljen in varen izhod je še, namreč skozi sobe mojega deda.” Valentina se dvigne. “Pojdite!” pravi.
“Toda kam?” vpraša Maksimilijan.
“K svojemu dedu.”
“K gospodu Noirtierju?”
“Da.”
“Ali ste premislili, Valentina?”
“Da, že davno sem si premislila. Samo tega prijatelja imam na svetu, in potrebujeva ga .. .■ Pojdite.”
“Pazite vendar, Valentina,” pravi Morrel in se obotavlja ubogati njeno povelje. “Zavesa je padla z mojih očij. S tem, da sem prišel semkaj, sem napravil nekaj blaznega. Ali imate vi še svoj razum, ljuba prijateljica?”
“Da,” pravi Valentina, “in le o enem še dvomim, namreč o tem, če smem zapustiti zemeljske ostanke svoje uboge, drage babice same, ko sem vendar obljubila, da jih bodem stražila.” “Valentina,” pravi Morrel, “smrt je sveta po sami sebi.” “Da,” odvrne deklica, “in zlasti še, ker itak ne izostanem dolgo. Pojdite.”
Valentina gre čez hodnik in odide po majhnih stopnicah, vodečih k Noirtierju. Morrel ji sledi za petami. V prednji sobi najdeta starega slugo.
“Barrois,” pravi Valentina, “zaprite vrata in ne pustite nikogar notri.”
Nato gresta naprej.
Noirtier je sedel še v svojem naslonjaču, pazeč na najmanjši šum, in obveščen od starega sluge o vsem, kar se je zgodilo. Njegovo oko, katero je vpiral proti vratom, zažari, ko zagleda Valentino.
lice je bilo nekaj tako resnega in slovesnega, da se starčevo oko vprašujoče ozre v njo.
“Ljubi oče,” pravi z resnim glasom, “poslušaj me dobro: znano ti je, da je pred jedno uro umrla dobra babica Saint-Meran in da me zdaj ne ljubi na svetu nihče razun tebe.”
Starčevo oko se zalesketa z izrazom brezkončne nežnosti.
“Torej lahko samo tebi razodevam svojo žalost ali svoje upanje, ali ni res?”
Starec pritrdi.
Valentina prime Maksimilijana za roko.
“Torej,” pravi, “poglej si tega gospoda.”
Starec vpre zvedavo in nekoliko osuplo svoje oko v Morrela.
“To je gospod Maksimilijan Morrel,” pravi Valentina, “sin zelo uglednega marseilskega trgovca, o katerem si gotovo kdaj kaj slišal.”
“Da,” pravi starčevo oko.
“To je neomadeževano ime, katero Maksimilijan proslavi, kajti s tridesetimi leti je kapitan spahijev in častnik častne Legije.”
(Dalje prihodnjič)
V hoji in kretanju mlade dek-
EUCLID POULTRY
V *a!oal Imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, popolnoma tveia jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite in si izberite!
HOWARD BAKER BAS*T 185 STREET. EUC1.II>	K* 1-8187

JOS. ŽELE IN SINOVI
ZAVOD
POGREBNI 6502 ST. CLAIR AVENUE
Tel.: 361-0583
COLLINWOODSKI URAD 452 E. 152nd STREET	Tel.: 481-3118
Avtomobili in bolniški voz redno in. ob vsaki uri na razpolago Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo

ŽENIM IN NEVESTE!
NAŠA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN Sl IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avenue	H End er »on 1-0628



Iglill«:«

ZNANI MLEKAR — Na sliki vidimo Chaima Topola, v Izraelu rojenega znanega igralca v vlogi Teyvija, mlekarja z več hčerkami v filmu “Piskač na strehi”, ki ga snemajo zdaj v Jugoslaviji. Topol je nastopal v tej uspešni predstavi že na odrih Londona. Preden je postal igralec, je bil C. Topol tiskar, vojak in mehanik.
POGLED V DALJAVO — Peter Gimbel (na sliki) je znan po svoji vlogi v filmu “Modra voda, bela smrt”. To je dokumentaren film, v katerem išče med nevarnimi prebivalci morja “belega morskega psa”. Zdaj pripravlja nov film “Mehiška sol”.