Lato 1,XX1V, it. m
Cena 40 eeof.
II tretje leto skupne borbe
Italijansko-netnško bratstvo v orožju ]e rodilo velikanske uspehe — Sedanja borba na življenje in smrt se more končati samo s totalno
zmago
Berlin, 2. sept. s. V tukajšnjih političnih krogih pripominjajo, da se v teh dneh narodi osi s ponosom spominjajo na drugo obletnico vojne. Poudarjajo, da se velika evropska vojna ni pričela 1. septembra 1939, ko naj bi se pričela velika policijska akcija na Poljskem, kjer je živela tamkajšnja nemška manjšina pod neznosnim pritiskom in je Poljska na podpihovanje Anglije se drznila izvleči meč proti Nemčiji, temveč 3. septembra, ko je angleška de-moplutokracija pričela z ofenzivo proti mladim in delavnim narodom Evrope. V berlinskih krogih opozarjajo na velik delež fašistične Italije od pričetka vojne za stvar osi in na najtesnejše bratstvo orožja od 1. junija 1940 ter z zadovoljstvom ugotavljajo velikanske uspehe, ki so bili doslej doseženi. Poudarja se, da je pričetek tretjega leta vojne v znamenju polnega razvoja in učinkovitosti oborožene sile osi na vseh frontah, posebno pa na vzhodni fronti, ki je fronta evropskih držav v njih pro-tiboljšoviški vojni. Groteskno je govoriti kakor to delajo nekateri, o mož-
nostih, da bi os nekega dne popustila v tej bitki do skrajnosti. To je vojna za življenje ali smrt in se ne more končati s kompromisom, temveč samo s totalno zmago, po kateri se bo mogel ustanoviti pravi in trajni mir. Ob tej priliki opozarjajo v pristojnih krogih z nemškega vladnega mesta tudi na izredni pomen sestanka med Mussolini-jem in Hitlerjem, katerega bi bilo nespametno in smešno primerjati s teatralnim sestankom na Atlantiku.
Berlin, 2. sept. s Velik odmev je imel sestanek Duceja in Hitlerja na vzhodni fronti tudi v ponedeljskem večernem tisku. Obširno komentirajo vtis sestanka vseh evropskih državah in soglasno odobravanje vsega njihovega tiska. Z absolutnim zaupanjem pričakuje Evropa dneva, ko bodo njeni sovražniki na koncu svojih moči. Hitler in Duce sta izrazila to neomajno zaupanje svojih narodov in vsa Evropa ju je poslušala z velikim zadoščenjem. Največja ovira na poti, ki pelje do zmage, je Sovjetska zveza, toda ta skala se že ruši. Ruski kolos se maje pod dobrimi udarci sil
osi. Po odstranitvi te zadnje ovire ne bo mogla nobena sila na sveto več preprečiti hitrega uresničenja novega evropskega reda.
Prvič v tej vojni vsebuje poročilo o sestanku Duceja in Hitlerja več podrobnosti o vsebini razgovorov, ki so že sami na sebi znak njih posebne važnosti. V trezni in določeni obliki prikazuje poročilo elemente italijansko-nemškega sodelovanja in smotre njih bratstva v orožju.
Budimpešta, 2. serjt. s. Ves madžarski tisk piše o pričetku tretjega leta vojne. Prvi september 1939 je bil usoden datum za Anglijo, ki je hotela s svojo zabito politiko ohraniti in ojačiti svojo nadvlado v Evropi in na svetu. »Pesti Uj -ag« prikazuje v uvodniku razpoloženje madžarskega naroda, ki vidi ob pričetku tretjega leta vojne predhodna znamenja nove Evrope, kakršna hoče nezlomljiva volja Duceja in Hitlerja. Odslej se približuje trenutek neizuros-nega obračuna.
Srdite borbe ob Dnjepru
Vsi protinapadi so se izjalovili — Zavezniške čete nadalje prodirajo — Sovražnik je imel krvave izgube
Budimpešta. 2. sept. s. Po vesteh iz madžarskega generalnega štaba so se izjalovili vsi protinapadi Budjonijevih čet vzdolž dolnjega Dnjepra zaradi nevzdržnega pritiska zavezniških kolon. Sovražni odpor je čimdalje slabejši in na nekaterih točkah. pof>uŠča, Velike množice pehote je sovjetsko poveljstvo vrglo v boj. Uporaba teh sil m imeLa zaieljenega uspeha, kakršnega je sovjetsko poveljstvo pričakovalo, kar sledi iz izjav ujetih sovjetskih oficirjev.
Maršal Budjoni, ki je upal držati dolnji Do j oper še dolgo, je moral svoje mišljenje spa-emenitL Tudi najbolj trdovratni odpor so armade osi in zaveznikov zlomile. Močne topniške postojanke Sov j eto v ob dolnjem Dnjepru, ki so skušale preprečiti ■pfStti Četam postavljanje mostov, namesto uničenih, je doslej skoraj brez učinka. Smrtonosni ogenj nemškega topništva in zaveznikov, zlasti po močno delovanje nemških bombnikov, med katerimi so tudi madžarska letala, so prisilila k
molku večino sovražnih topov.
Poročila s fronte pravijo, da se *usa sovražnik umakniti. Ujetniki pripovedujejo, da je sovjetsko poveljstvo ukazalo resiti težji vojni materijal.
Zavezniško letalstvo nenehorna uničuje sovražno zaledje in onemogoča sovjetskemu letalstvu kakršnokoli iniciativo. V vo-jafflcih krogih pravijo, da so bili objekti, ki jih je zavezniško vrhovno poveljstvo določilo, doseženi. Madžarske čete so sodelovale pri spopadih v preteklih dneh in prispevale k uspehu v bitki na dolnjem Dnjepru, kjer so bili doseženi očitni uspehi. Po zavzetju v naprej določenih položajev se pripravljajo zavezniške čete z madžarskimi vred na nove nevzdržne pohode.
Odbiti protinapadi
Berlin, 2. sept. s. V osrednjem odseku vzhodne fronte so se razvile 31. avgusta hude borbe, v katerih so Sovjeti uporabljali tanke. Sovjetske edinice so vendar bile razbite in pognane v beg. V teh borbah je bilo uničenih 25 sovjetskih tankov, od teh 8 z 52 tonami. Bdi niče tega, nemškega armadnega zbora so zbile 30. in 31. avgusta s strojnimi puškami dva sovjetska lovca in en bombnik, d očim je protiletalsko topništvo zbilo dve nadaljnji sovjetski letali
V dolnjem toku Dnjepru so sovjeti napadli 31. avgusta z močnimi silami nemške položaje. Napadi so bili odbiti in bol j še viki so utrpeli najbolj krvave izgube. V teh akcijah je bilo zajetih 1000 sovjetskih vojakov, 21 metalcev min in številno drugo pehotno orožje. Južno od Kijeva so sovjetske sile obnovile 31. avgusta s topništvom in topničarkami podpirani poizkus prekoračiti zapadno obrežje Dnjepra. Tudi ta poizkus je bil odbit in boljše viki so imeli najtežje izgube. Boljševikom se ni posrečilo pristati na nasprotnem obrežju reke.
Madžarsko vojno poročilo
Budimpešta, 2. sept- s. Včerajšnje poročilo glavnega generalnega štaba madžarske objavlja:
Od zadnjega vojnega poročila, ki je bilo objavljeno 18. avgusta, so naše čete prodrle 250 do 300 km v sovražno ozemlje. Naši lovci so se borili z uspehom proti premočnim sovražnim silam. V teku zadnjih letalskih spopadov so naša letala zbila 15 sovražnih letal. Eno naše letalo se ni vrnilo na oporišče. Naši pionirji in mzenjerci so s svojim odličnim delom prispevali obilno k hitremu napredovanju naših čet, katerim so zagotovili vso potrebno oskrbo. Nase izgube med 10. avgustom in 1. septembrom so sledeče: Padlo je 11 oficirjev in 154 vojakov, ranjenih 37 oficirjev in 376 vojakov, pogrešana 2 oficirja in 21 vojakov.
Sovjetski vojaki v finskih uniformah
Berlin, 2. sept. s. Dne 31. avgusta so v spopadih finske čete dosegle nadaljnje znatne uspehe. V bitki za neki kraj, ki so ga zadržali sovjeti, je padlo nad 800 sovjetskih vojakov. Ujetih je bilo 300 vojakov. Ugotovljeno je bilo, da so v tem odseku fronte sovjetski vojaki izvidniških patrol nosili finske uniforme in govorili finski jezik.
Tudi v nemških uniformah
Berlin. 2. sept. s. Kakor se doznava rz verodostojnih virov, so bile v borbah pri Ringiseppu ujete sovjetske patrole v nemških uniformah. V istem kraju je bil ujet oficir generalnega štaba, ki je nosil civilno obleko, da bi ne bil, kakor je izjavil, od Nemcev ustreljen.
Sovjetske izgube pri Revalu
Berlin. 2. sept. s. V teku borb za Reval so bol j še viki utrpeli najtežje izgube. Edinice 10. sovjetskega armadnega zbora, 22. motorizirana divizija strelcev, 10. divizija strelcev in ostanki 16. divizije strelcev, kakor tudi številne edinice mornarice in delavskih bataljonov, so bili popolnoma uničeni. Razen tega je bilo ujetih veliko število vojakov.
Berlin, 2. sept. s. V severnem odseku vzhodne fronte so nemški oddelki potopili 31. avgusta 6 sovjetskih ladij. Med njimi so bile štiri torpedovke in en motorni čoln. Edinice protiletalske obrambe so zbile v osrednjem pasu fronte 41 sovjetskih letal in tudi dva sovražna tanka, prvi z 52, drugi s 30 tonami.
Uničen sovjetski prevozni parnik
Berlin, 2. sept. s. Nemška bojna letala so 31. avgusta vzhodno od otoka Oesel izsledila transportno ladjo z boljseviškimi *
tami. Takoj so jo letala napadla. Parnik s 3000 tonami je bil sažgan in se je moral zaradi polnih zadetkov hudo poškodovan ustaviti. Bil je zavi: v goste oblake dima.
Hitler sprejel poveljnika španskih prostovoljcev
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 2. sept. s. Fiihrer in vrhovni poveljnik nemške oborožene sile je včera; sprejel generala Mu« noža Grandea, povel.nika divizije španskih prostovoljcev.
Sovjetska misija na poti
New Y»rk, 2. sept s. V Nome na Aljaski sta dospela dva sovjetska hidroplana, namenjena v Washingtm. V letalu je 47 potnikov, ki imajo vsi t iplomatske potne liste.
Letalske akcije
Berlin, 2. sept. s DNB poroča, da je nemško letalstvo z uspehom podpiralo operacije kopne vojske v odseku Leningrada. Sovjeti so utrpeli znatne izgube na ljudeh in materialu. Uničerih je bilo 18 tankov, poškodovanih pa 150 motornih vozil. Neka protiletalska baterija, ki je skušala motiti gibanje nemških oddelkov, je bila prisiljena k molku.
Berlin, 2. sept. a Nemška vojna letala in strmoglavci so s posebnimi uspehi nadaljevali svoje napade na boreče se in tunika joče se sovjetske sile. Tudi 31. avgusta je nemško letalstvo učinkovito napadlo) vzhodno od ALakurtja na vzhodni fronti letališča in sovjetske železniške naprave. Napodi, ki so povzročili opustošenje m «»-gubo na ljudeh ra materiani, so se razširil tudi na vojaške objekte na zapadnem Krimu. Vzhodno od Dnjepra so bile zažgane vojaške barake in hangarji.
Romansko odlikovanje dveh nemških generalov
Bukarešta, 2. sept a Nemška generala Eugen von Schober in Henrik Hansen je romunski kralj Mihael odlikoval z najvišjim rumuriskim odlikovanjem, z redom Mihaela Vrlega, ker sta se ponovno odlikovala na fronti.
Roosevelt (rajska ameriško delavstvo
Washington, 2. sept. s. Včeraj je po radiu govoru Roosevelt in se obrnil na severnoameriške delavce ter zatrdil, da zavisi zmaga demokracije od Industrijskega napora Zedinjenih držav. Priznal je, da ta napor, čeprav je te velik, se ni zadosten. Roosevelt je nato zatrdil, da mornarica Zedinjenih držav ne bo mogla braniti svobode morja, če bi angleška, norveška in ruska mornarica ne obstojale več. Predse i nik je nato priznal, da orožje in municija severnoameriške industrije na bojiščih podaljšujejo vojno, toda vztrajal je pri tem, da gre za višje interese, spričo katerih se morajo umakniti vsi drugi obziri. Predvsem je svoboda Amerike! je vzkliknil Roosevelt. Predsednik je rekel, da bo borba dolga in huda. Nekateri mislijo v Ameriki, da zmaga demokracije ni mogoča, Sam Roosevelt ni tega prepričanja. Treba je povečati napore, Predsednik je dopustil, da se nahajajo t Ameriki ljudje, ki niso istega mnenja, toda izjavil je, da bo sam vztrajal na poti, ki mu jo je nakazala vest in da bo storil vse, kar je mogoče, da pomaga svetu premagati nacizem.
Eden priznava angleške težave
Munchen, 2. sept. a Zadnji Edenov govor komentirajo val Usti kot nov dokaz težkoč, s katerimi se bori Anglija zaradi
nezadostne vojne proizvodnje in prepičle ameriške pomoči. »Munchner Neuste Nach-richtenc poudarjajo, da je bil Edenov namen očitno ta, da bi dopovedal ob pričetku tretjega leta vojne angleškemu narodu, da ni na mestu niti najmanjši optimizem in da nobena luč ne osvetljuje horizonta. Elen je uničil vse iluzije, da je mogoče Nemčiji vsiliti vojno na dveh frontah in je obenem izjavil, da je zaradi velikanske porabe vojnega materiala na ruski fronti zelo kritično vprašanje angleškega oboroževanja. Angleška vlada, piše j Volkischer Beobachterc je morala poveriti Sdenu hvaležno nalogo, da pripravi angleški narod na bližnje hude protiudarce in da prizna težko če, v katerih se je znašla Anglija.
New York, 2. sept. a »Associated Press t peroča iz Mani 11 e, da je bilo 22.000 mož In oficirjev domaČe armade s Filipinov uvrščenih v vojsko Zedinjenih držav. Gre za 10 polkov rezervistov._
Odllkovaitja
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 2. sept
s. Fuhrer je izročil divizijskemu generalu Cruevellu, poveljniku neke divizije tankov, viteški križec železnega križa s hrastovim listom. V zahvalo za njegovo junaško za-, držanje v bitki za bodočnost nemškega naroda.
Azioni dell'avversario sventate sui fronti di Tobruk e di Gondar
Bombe sugli impianti militari di Tobruk — Un bombar-
diere inglese abbattuto
H Quartier Generale delle Forze Armate comanlca in dala di 1 setterabre 11 seguen-te boUettino di guerra n. 454:
Sni fronte di Tobruk tentatlvi di avvic-i-naniento del nemico sono stati nettamente stroncati dalla immediata reazione dei no-stri reparti che hanno inflitto perdite al-ravversarfo.
Velivoli nazionali hanno bombardato al-loggiamenti di truppe, impianti portuali e apprestamenti dlfensivi della piazza dove
sono stati provocati nomeroti InoeodL Ia caocia germanica ha abbattuto on »Blon-heim«.
A p pare cehi avversiiri    hanno lanciato
bombe su alcune localita dell'isola di Rodi: Qualche ferito e dan ni di scarsa entitaa.
Nei diversi settori dello scacehiere cU Gondar cc**tante a ti vita dei nostri reparti che hanno sventato azioni deiravversario cd hanno sorpreso elementi nemici dlsper-dendoli e catturamlo quadnipedi e materiale.
Izgalovlfene sovražne akcije
na tobruški in gondarski fronti
Bombe na tobruške vojaške naprave — En angleški bombnik sestreljen
Glavni stan Oboroženih SU je 1. septembra objavil naslednje vojno poročilo št. 454
Na fronti pri Tobruku so bili poskusi sovražnika za približanje v kali zatrti s takojšnjim nastopom naših oddelkov, ki so prizadeli nasprotniku izgube.
Italijanska letala so bombardirala taborišča čet, pristaniške naprav? in krajevne obrambne postojanke, kjer so bili povzročeni mnogoštevilni požari.
Nemški letalei so sestrelili 1 letalo Blenheira.
Nasprotna letala so metala bomb** na nekoliko krajev na otoku Rodu. Pri tem je bilo nekaj ljudi ranjenih in so bile povzročene skromne škode.
V raznih odsekih bojišča pri Gondarjn se razvija stalr delav st naših oddelkov, ki so onemogfoMH sovražne akeije ter presenetili sovražnika. Id so ga razpršili ter mu odvzeli nekoliko živine m materijala.
27 sovjetskih monitor ev in fopničark uničenih na Dnjepru
Nemško vojno poročilo — Hapsal na Estonskem zavzet 11.400 ujetnikov pri Revalu — Uspešne akeije ca zapadu
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 1. septembra. (DNB). Vrhovno vojno poveljni-štvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Oddelki nemške vojske so od 26. avgusta dalje uničili na Dnjepru severno od Kijeva. 27 sovjetskih monitorjev in topni-eark.
V teku čiščenja Estonske je bil na zapadni obali zavzet pristaniški kraj Hapsai. Pri bojih okrog Kovala, ki so bili zaključeni dne 28. avgusta, je bilo ujetih 11.432 mož ter zaplenjenih 293 topov, 91 oklopnih bojnih voz, 2 oklopna vlaka in številen vojni material.
V Finskem zalivu so nemške pomorske sile nadaljevale operacije z minami. Nad 60 gorečih sovražnih ladij je bilo opaženih na prostoru naše zapore z minami.
Na Atlantiku je neka podmornica iz močno zavarovanega konvoja po trdovratnih In opetovanih napadih potopila 4 sovražne trgovske ladje s skupno 14.000 tonami.
Na angleškem otoku so preteklo noe močnejši oddelki bojnih letal bombardirali uvozno luko Huli. Bombni zadetki »o prizadeli huda razdejanja v dokih, preskrbo-valnih obratih in skladiščih mesta ter povzročili več velikih požarov. Druga bojna letala so bombardirala druge pristaniške napravo ob angleški vzhodni obali, kakor tudi letališča v grofiji Lincolnshlre. Sestrelili so dva bombnika nad Anglijo.
V severni Afriki so bili uspešni n-nadl nemških bojnih letal v včerajšnjih večernih urah usmerjeni na vojaške naprave pomorskih oporišč v Aleksandri jI m Pori Saldu.
Angleška letala so zadnjo noč priletela nad zapadno Nemčijo. V stanovanjskih okrajih, med drugim v Kolnu, so zaradi bomb nastale škode na poslopjih. Poskuse ni napadi posameznih sovražnih letal na severno in severnovzhodno Nemčijo so bili brez učinka. Nočni lovci in protiletalski t op ni čar ji so sestrelili 7 angleških bombnikov.
Obznana v Bolgariji
Sofija, 2. sept. s. Na jutrišnjem izrednem sestanku Sobranja bo odobren posebni zakon, ki določa Izredno stroge kazni proti komunistom in kršilcem reda in mira v državi.
Finsko diplomatsko osebje prispelo v Turčijo
Helsinki, 2. sept. s. Finsko zunanje ministrstvo je izvedelo, da je celotno moško osebje finskega poslaništva v Moskvi, ki je dva meseca bilo zadržano v Leninakanu, končno dospelo na turško ozemlje. 13 uradnikov in neki zasebnik
Izključitev Židovskih oficirjev iz romunske armade
Bukarešta, 2. sept. s. Z včerajšnjim dekretom so bili vsi na neomejenem dopustu se nahajajoči židovski oficirji, zbrisani iz vrst rumuruske armade.
Sueški prekop ne donaša več mastnih dobičkov
Ankara, 2. sept s. Da je bil Suez hudo bombardiran, potrjuje tudi dejstvo, da je predsednik družbe Sueškega prekopa izjavil egiptski vladi, da družba ne bo mogla plačati uradnikov, ker je zaradi nemškega bombardiranja promet zelo zmanjšan.
Odlikovani duhovniki
Berlin, 2. sept. s. Zdaj se je izvedelo, da sta v teku akcije na otoku Kreti padla tudi dva kaplana, ki sta se s padalom z drugimi duhovniki vred spustila na zemljo, da bi pomagala vojaškim zdravnikom, ki so se tudi spustili s padali, da bi pomagali ranjencem. Kakor v teku vojske z Jugoslavijo in Grčijo, so bili tudi na vzhodni fronti odlikovani z železnim križem II. razreda katoliški vojaški kaplani, štirje pa so bili odlikovani s tem odlikovanjem I. razreda. 47 laikov, ki so se prostovoljno prijavili v sanitetno službo, je bilo odlikovanih za hrabrost. Tako je bilo doslej 350 duhovnikov in laikov odlikovanih z vojnim križcem za hrabrost. Odlikovani so bili tudi številni evangeljski pastorji, ki so v vojaški službi. Po mnenju tukajšnjih duhovniških krogov kažejo ta odlikovanja trdno odločitev katoliškega klera in evan-geljskih duhovnikov za opravljanje patrfo-tične dolžnosti.
Japonska se bo z vsemi sredstvi uprla cbkolitvi
Tokio, 2. sept. s. Polkovnik Hayao Ma-bucki je imel govor po radiu, v katerem je izjavil, da mora Japonska uničiti takozvano ABCD-obkolitev (Amerika, Britanija, Cungking in HoLandska Indija) tudi s silo, ker bi bilo zelo blazno ostati nedela ven in čakati na smrt. Polkovnik je izjavil, da se bodo nadaljevali napori diplomatov za premaganje največje krize, ki jo je kdaj Japonska doživela. Ce ti napori ne bodo uspeli, bo Japonska prisiljena uporabiti silo ne glede na morebitno trajanje vojne, ki bi zaradi tega nastala, kajti Šlo bi za smrtni boj, da se reši velika japonska zgodovinska tradicija. Boj bo šel do zadnjega moža in za ceno popolnega uničenja države. Polkovnik je nato opozoril na gospodarsko vojno Zedinjenih držav z Japonsko pairx*rninjajoč, da hočejo po napadu na Iran Američani zadušiti Japonsko s svojimi pritiski na narode na Daljnem vzhodu, ki naj bi prenehali z dobavami Japonski.
Tokio, 2. sept. s. »Japan Times Adverti-ser« obravnava vprašanje pošiljanje petroleja Rusiji preko Vladivostoka iz Zedinjenih držav in ugotavlja, da obstoja nevarnost, da se bodo te dobave pogonskih snovi lahko uporabile proti Japonski, ne glede na to, da vozijo ameriške cisternske ladje po japonskih teritorialnih vodah. Sovjetska zveza nd hotela upoštevati nevtral-nostnega pakta z Japonsko in bencin in mazila iz Amerike se lahko uporabijo proti Japonski za vzhodno sovjetsko armado kakor tudi s silami kitajske vlade v Cung-kingu. List nadalje poudarja, da je treba upoštevati poleg drugih možnosti tudi to, da se lahko te pogonske snovi porabijo za ustvarjanje rezerv za ameriška letala za primer vojne na Pacifiku. Ameriška letala bi lahko odšla s Filipinov m preletela japonsko ozemlje ter pristala na sovjetskem vzhodu ter se oskrbela s pogonskimi snovmi ter se po isti poti zopet vrnila.
Berlin, 2. sept. s. V komentarjih nemškega tiska se glede položaja na Daljnjem vzhodu poudarja, da vztraja japonski tisk na nujnosti, da se cilji japonske zunanje politike realizirajo in da Zedinjene države priznajo prevladovalno funkcijo Japonske na Daljnjem vzhodu in se odrečejo nadaljnjemu dobavljanju pomoči Cangkaj-šku. Ce bi se obnovila pogajanja Zedinje-nih držav z Japonsko, Japonska ne bo odnehala od svoje dosedanje politike, katere cilj je doseči rešitev kitajskega konflikta in ustvariti nov red na Daljnjem
Stran 2
»8LOTENSKI NAROD«,   torek, 2. septembra 1941—XIX.
Ster. 201
Bando del Duce
dlvieto di di
e robbUgo di d< bellico neHa zona delle
H Duce, Primo Maresciallo delllmpero, Comandante delle truppe oporan t i su tut-
te le fronti visto 1'articolo 6 del R decreto 8 luglio 1338-XVT, n. 1415, visti gli arti-eoll 15, 17 e 18 del testo della legge di guerra, approvato con il R. decreto suin-dlcato, visto U R. decreto 10 giugno 1940-XVHI, n. 566, ehe ordlna 1'applicazione della legge di guerra nei territori dello Stato, orđlna:
Art. 1. Chiunque, senza autorizzazione della competente Autorita militare o senza giustificato motivo, rimuove armi da ruoco o parti di esse, munizJoni o esplosi-vi, che costituiscono materiale bellico, e punlto, se dal fatto deriva pericolo per llncolumita pubblica, con la reclusione fino a tre a rini o con la multa fino a lire cinquemila.
Art. 2. Chiunque rinviene proiettili cari-chi, o che comunque destlno sospetto di perirolositA, deve farne immediata denun-
• zia al piu vicino comando di Carabinieri
Reall.
I contravventori sono puniti con 1'arresto j fino a un anno o con l'ammenda fino a li-
) re duemila.
Le disposizioni dei due commi preceden-ti non si applicano quando rlsulta che il fatto era gia a conoscenza delTautoritA.
Art. 3. 11 presen te bando e pubblicato mediante affissione, in luogo visibile al pubblico, presso le sedi dei Comandi delle truppe di occupazione.
Esso e al tres: inserito nella Gazzetta TJt-ficiale del Regno d'Italia.
Dal Quartier Generale delle Forze Ar-mate, addi 30 luglio 1941-XIX.
Mussolini
*
II presente bando e stato pubblicato nella Gazzetta Ufficiale del Regno dltalia, n. 185 del 7 agosto 1941-XTX. e affisso nelle sedi dei Comandi Militari in data 29 agosto 1941-XIX.
Oltre 600 di espositori alla Fiera di Lubiane
Le maggiori ditte itaiiane preparano mostre speciali in
padiglioni separati
Lubiana 2 settembre Ad un mese dalla inaugurazione della Fiera di Lubiana il panorama di questa prima manifestazione di carattere econo-mico si presenta gia ampio e molto nle-▼ante per la partecipazione assicurata di oltre seicento espositori. I posteggi si al-lineeranno in tre grandissim: padigliom che accoglieranno la massa degll espositori: due quelli italiani, uno gli sloveni. Altrj padiglioni separati oepiteranno le mostre apeciali.
Uno su una area di circa 500 metri qua-drati lo t>ta costruendo la Fiat e sara ap-
prontato con rapidita di prunato: in venti giorni La Montecatini e la Italviscosa al-lestiranno pure le loro mostre in padiglioni separati. Una particolarc esposizione prepara la provincia di Gortzia e 1'Ente na-zionale vini si presentera con una ampia rassegna dei vini nazionali.
In fine 'a provincia di Lubiana organiz-za una esposizione agricola attraverso la quale i visitatori italiani potranno per la prima volta conoscere 1'efficienza della at-tivita e della prodnzione della nuova provincia nel campo preminente della econo-mia locale
L'imponente opera svolta
dali'autotreno sanitario
L* Al to Commissario per la Provincia di Lubiana ha ricevuto il Dott. Duce, medico provinciale Direttore deirAutotreno Sanitario del Minlstero dell'Interno, il quaie gli ha presentato la relazione e il documenta-rio fotografico relativo al servizio svolto in Slovenia nel periodo 16 giugno — 31 luglio. Daila relazione risulta che sono stati visi-tati 38 centri abitati In 34 giorni di effet-tivo servizio, ed eseguite N. 28.845 visite da diversi specialisti, mentre nel preceden-te periodo del mese di maggio. in 21 giorni di servizio erano state visitate 26 localita ed eseguite 14.355 visite. Complessivamen-
te, quindi, dal mese di maggio al 31 luglio, in 55 giorni di servizio, sono state eseguite 43.200 visite in 64 diverse localita.
LEccelenza Grazioli ha espresso il pro-prio oompiacimento per 1'attivita svolta dalla predetta compleasa unlta sani t ari a ed ha dato istruzioni per il servizio che con-tinua regolarmente. Le popolazicni slovene si dimostrano sempre oltre modo ricono-scenti e Roddisfatte per questa umanitaria ist:tuzione voluta dal Duce ed attuata dal-1'Eccelenza Patragnani, direttore generale della Sanita pubblica.
Ducejev razglas
odstranitve in obvezna prijava vojnih potrebščin na operacijskem ozemlju
Duce, Pni Maršal Cesarstva. Poveljnik vojnih sil na vseh bojiščih, na podlagi 61. 6. kr. uredbe z dne 8. julija 1938-XVI. št. 1415. na podlagi 61. 15., 17. in 18. vojnega zakona, čigar besedilo je bilo potrjeno po omenjen: kr. uredbi, in na podlagi kr. uredbe z dne 10. junija 1940-XVIII, št. 566, ki predpisuje upe Ta ho vojnega zakona na državnem ozemlju, odreja:
Člen 1. Kdor koli brez odobritve pristojnega vojaškega ob last va ali brez upravičenega razloga odstrani strelno orožje ali njegove posamezne dele, strel i ve aH raznesla, ki so vojaški material, se kaznuje, če je s tem ogrožena favna varnost z ječo do treh let ali z denarno kaznijo do 5000 lir.
Člen 2. Kdor koti najde polne naboje ali take. ki so kakor koli videti nevarni, mom
to takoj naznaniti najbližjemu poveljništvu kr. karabinjerjev.
Kršitelji se kaznujejo z zaporom do ene-2a leta ali denarno kaznijo do 2000 lir.
Določb prednjih dveh odstavkov ni uporabiti, če je bila stvar oblast vu že znana.
Člen 3. Ta razglas je objavljen občinstvu z nabitjem na vidnem kraju pri sedežih poveljništev zasedbenih čet.
Prav tako je objavljen v Uradnem listu Kraljevine Italije.
Iz Glavnega stana oboroženih sil dne 30. julija 1941-XIX.
Mussolini.
Ta razglas je bil objavljen v Uradnem listu Kraljevine Italije št. 185 z dne 7. avgusta 1941-XIX in nabit na sedežih vojaških poveljništev dne 29. avgusta 1941-XIX.
Nad 600 razstavljalcev
bo na ljubljanskem velesejmii
Največje italijanske tvrdke pripravljajo svoje posebne
razstave v lastnih paviljonih
LJubljana, 2. septembra.
Mesec dni je še do otvoritve Ljubljanskega velesejma. 2e sedaj pa si je mogoče ustvariti pravo sliko te prve gospodarske prireditve, ki kaže, da bo postala zelo velikega pomena spričo udeležbe, za katero se je odločilo nad 600 razstavljalcev. Razstavišča in stojnice se bodo razvrstile v treh največjih paviljonih. Dva bosta določena  za  italijanske,  eden  za slovenske
razstavljalce, V drugih paviljonih se bodo uredile posebne razstave.
V enem paviljonu, ki ga gradi tvrdka Fiat in ki bo obsegal okoli 500 kv. m stav-bišča ter bo pripravljen z naravnost rekordno naglico v 2q dneh, bodo razstavljeni izdelki te velike tovarne motorjev in avtomobilov. Tudi industrijski podjetji Montecatini in I tal ovise osa bosta priredili svoji razstavi v lastnih paviljonih. Goriška
alno razstavo izdelkov m pridelkov goriške dežele, nacionalno vinarska ustanova pa bo pripravila posebno razstavo vseh
vrst italijanskega vina.
tijsko razstavo, tako da bodo italijanski obiskovalci prvič lahko pognali gospodarski značaj in produkcijo nove pokrajine ter njene glavne gospodarske možnosti.
Veliko delo zdravstvene avtokolone
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino je sprejel dr. Duceja, pokrajinskega
zdravnika in direktorja zdravstvene avtokolone Notranjega ministrstva, ki mu je predložil poročilo in fotografsko gradivo o delu. ki ga je opravila avtokolona v Sloveniji, v času od 16. junija do 31. julija. Iz poročila izhaja, da je bila avtokolona v 38 krajih in je v 34 dneh efektivne službe izvršila 28.845 različnih specialnih pregledov. V prejšnjem mesecu maju je bilo izvršenih v 21 dneh službe 14.355 pregledov v 26 krajih. Skupno je
bilo torej v mesecih maju, juniju in juliju v 55 dneh službe izvršenih 43.200 pregledov v 64 različnih krajih.
Eksc. Grazioli je izrazil svoje zadovoljstvo nad delovanjem zdravstvene edinice in je dal navodila, kako naj se njeno delo redno nadaljuje. Slovensko prebivalstvo kaže vedno nad vse veliko hvaležnost in zadoščenje spričo delovanja te humanitarne ustanove, ki jo je hotel Duce in ki jo je organiziral generalni direktor javnega zdravstva Eksc Petragnani.
Modifica del prezzo di vendita di alcuni tipi di sale
L'Alto CommLssario pet la provukla di Lubirna vista la necessita di adeguare 11 prezzo di vendita di alcuni tipi di sale nei-la provincia di Lubiana ir relazione al maggiore costo dovuto al rifernimento da parte del Monopolio di Stato. sentito il pa-rere in merito dalla relativa Direzione Generale, dispone che a partire dal 1 settembre 1941-XIX ia tariffa di vendita al pubblico dei seguenti tipi di sale venga modi-ficata  come appresso:
Sale raffinato da Lire 30 a Lire 300 al quintale.
Sale da cucina da Lira 95 a Lire 120 al quinta!e.
Nessun aumento di prezzo sara apporta-to al «rale industriale e a quello pastorizio. Lubiana. 26 agosto 1941-XIX.
L'Alto Commmissano Emilio Graziou
Sprememba prodajne cene nekaterih vrst soli
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajine glede na potrebo, da se prodajna cena nekaterih vrsrt soli v Ljubljanski pokrajini prilagodi višji nabavni ceni državne monopolne uprave, in po zaslišanju mnenja pristojnega glavnega ravnateljstva v tej stvari, odreja:
da se od 1. septembra !941-XTX dalje ra občinstvo določena prodajna cena za naslednji vrsti soli zviša takcfle-
rafinirana sol od L. 230.— na L. 300.— za stat
kuhinjska sol od L. 95.— na L. 120.— za stot.
Industrijski in živinski soli se cena ne spremeni.
Ljubljana, dne 26. avgusta 1941-XIX.
' Visoki Komisar Emilio Grazioli.
SPORT
Športne tekme v Vratislavi
V Vratislavi so bile v soboto in nedeljo v okviru mednarodne manifestacije fašistične mladine nekatere prireditve, zanimive tudi s športnega vidika. Sodelovalo je na tekmovanjih 12 držav.
V plavalnem tekmovanju so med ženskami zmagale Nemke, druge so bile Nizozemke, tretje Italijani«' in četrte Hrvatice. Na 200 m prsno je zmagala Nizozemka Bvan 3:07.5. Na sedme in osmo mesto sta se plasirah  Italijanki Rigoni in Precopo.
V skokih s 3m deske je zmagala Nemka Tatarek s 84.26 točkam. Tretja in četrta sta bili Italijanki Candi (57.80) in Pantas-so (57.78). Na 100 m hrbtno je zmagala Nemka VVebrova 1:22. Peta je bila Italijanka De Ferrari (1:30.7).
Pri moških plavalnih točkah so v skupni klasifikaciji zmagali Nemci Slede Jim Madžari, Italijani, Hrvati, Finci, Španci, Belgijci in Nizozemci. Na 100 m prosto je zmagal Schroeder (Nemčija) 1:01.2, z. Erdelve (Madžarska) 1:02.7, nadalje 3. Kienast (Vadžarska), 4. Miloslavić (Hrvatska) 1:03.9, 5. Stakula (Hrvatska) 1:04 6. Marsiglia (Italija 1:05.3. Na 100 m hrbtno: 1. Kriesten (Nemčija) 1:13,1, ... 3. Bergamo (Italija) 1:16.3, ... 6. Miloslavić (Hrvatska) 1:20.3. Na 200 m prsno: 1. Gold (Nemčija) 2:1:9.5, ... 3. Barbieri (Hrvatska) 2:59.5. 4. Stieglei (Hrvatska) 3:06.5. 5. Galassi (Italija) 3:06.7. V štafeti 4X100 m prosto: 1. Nemčija 4:11.2, 2. Madžarska 4:20.6, 3. Hrvatska, 4. Italija.
Razen plavalnih tek im so bile na sporedu tudi lahkoatletske. Pri moških je v teku na 100 m zmagal Italian Marini 10.9, v skoku v višino Nemec Neuman 1.80, v štafeti 4x100 pa Nemčija 4?:1. Druga je bila Italija 43.5 in pe:a Hrvatska. V metu krogle ]e zmagal Nemec Kressin s 15.07 v metu kopja pa Fin 3C Salonen 55.55. V teku na 400 m je zim gal Nemec Schaefer 49.00. Drugi je bil Italijan Pascucci 49.6.
V skoku v daljino je rmiagal Nemec s 7.02 m. V skupni oceni je bila 1. Nemčija 81 točk, 2. Italija 45. 3. Finska 25 in sedma Hrvatska, za katero so se uvrstili edino le še Nizozemci in Flamci.
Coppi spet na čelu
V nedeljo je bila v Italiji, kakor smo že pretekli teden zabeležili, kolesarska dirka po »Treh vareških dolinah«. Na progo, dolgo 242 km, so ŠU vsi najboljši in je bila dirka po poročilih italijanskih listov izredno napeta in borbena. Gorska pot je nudila možnost cestnim dirkačem, da so s pobegi pokazali višek svojih sposobnosti. Zmagal je z odličnim časom Coppi, ki mu je uspelo otresti se svojih tekmecev in doseči cilj za 2 minuti in 7 sekund pred Bizzijem. Coppi je progo prevozil v času 6:44:19, tako da
je dosegel na uro povprečno hitrost 36.090 km. Vrstnj red je bil: 1. Coppi, 2. Bizzi, 3. Bartali, 4. Canavesi, 5. Vicim, 6. Bailo, 7. Servadei, 8 Mollo, 9. Landi, 10. Volpi, 11. Mara in 12 Cottur.
Lakkoatletsko prvenstvo brez HermeZanov
Bližnjo nedeljo bo na stadionu Planine lahkoatletsko prvenstvo Ljubljanske pokrajine v soni&lu razpisa za poedince in moštva. Govor, st pa da bo prireditev okrnjena, ker Hermes ne bo poslal svojih afletov. Ne da bi se spuščali v presojanje stališč enih in drugih, apeliramo v interesu slovenske lahkoa tletike na zvezo, da najde rešitev, ki bo omogočila sodelovanje vsem. Lahkoatletsko prvenstvo bodi revija sposobnosti vseh naših atletov, šele v drugi vrsti pa menilo za razna klubska stremljenja!
Lahkoa tleti na startu drugod
Srbsko 'lahkoatletsko prvenstvo se je vriiiio v soboto in nedeljo na stadionu BSK v Beogradu. — Dne 21. septembra bo v Milanu mednarodni lahkoatletski miting, na katerem bodo verjetno sodelovali rudi Madžari in Švedi. Največje je zanimanje za start svetovnega rekorderja Haegga v teku na 1500 m. — Na madžarskem prvenstvu so domačini postavili nekaj prav dobrih rezultatov. V teku na 100 m je zmagal Csanvi z 10.6, v skoku v daljino Vermes s 7.07 m, Szilagvi na 5000 m 14:39.4 in Varszegv v metu kopja s 66.24 metra.
Kolesarsko prvenstvo
Hrvatska kolesarska zveza je izvedla svoje letiošnje kolesarsko prvenstvo na progi Zagreb-Krapina-Toplice-Pregrada-Zagreb. Tekmovalna cesta je merila za seniorje 125 km. Za dirke, ki so se v novi Nezavisni državi Hrvatske vršile prvič, je bilo precej zanimanja. Zmagali so favoriti: 1. Prosenik (Gradjanski) 4:11:21. 2. Penčev (Sokol). Cas Prosenika je slab, saj je dosegel komaj hitrost 29.880 km.
Odličnejši je uspeh zmagovalca pri dirki junior j ev. Junior j i so tekmovali na progi dolgi 82 km in je zmagal Obučina (Gradjanski) 2:28:26. Povprečno je prevozil 33.120 km na uro.
Romuni rešujejo svoj nogomet
Vodja rumunskega sporta Medeleanu se je odločil, da uvede v rumunski nogometni sport amaterizem in prepove prc£eaoonaii-
%cle\ntta
KOLEDAR
Utrnem Torek, 2. septembra: Štefan, M&kaima
DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Zbogom mlada leta Kino Sloga: Marocco Kino Fnlon: Cavalleria Rusticana Veseli teater ob 20. v Delavald zbornici
DEŽURNE LEKARNE
Danes; Dr. Kmet, Tyrseva cesta 43, Trn-
koczy aed., Mestni trg 4, Ustar, Selenbur-gova ulica 7.
zem. Če Ko njegova reforma izvedljiva :n koristna napredku rumunskega nogometa, bo pokazala bodočnost. Vsekakor so ga k temu  navedli  važni dogodki zadnjih dni.
Tekma med FC Ploesti in Ripensao bi morala odločiti usodo Ploest ja. Če bi Ploesti izgubil, bi moral igrati prihodnjo sezono v nižjem razredu. Ob polčasu je vodila Ripensia 3:0. Po odmoru pa sta prej za-nes>!;iva in nepremagljiva branilca tako »popustila«, da je Ploesti zmagal. Zveza je kaznovala Ripensio «. prepovedjo igranja, Ploesti ju pa črtala vse točke, tako da bo morail v nižji razred. Podoben primer se je odigral med študentovskima kluboma Spor-rual-Studentesc in Universitatea. Uni\-ersd-tatea je potrebovala nujno dve točki in njihovi tovariši so naili razumevanje za njene težave Universitatca *e bila kaznovana z izgubo točk SpoTtual-Studcntesc pa s prepovedjo igranja. Tudi prvak lige B, ki bi moma1! letc.s napredovati v ligo A. si je *kit'a! pomagati na podoben način. Doletela ga je drakon*ka kazen: mesto v ligi A bo igral v 'ligi C.
SK Svoboda. LJubljana. V sredo 3. t. m. obvezen trening za vse igralec I. moštva ;n juniorjev zaradi nedeljskih prvenstvenih tekem — Udeležba brezp*vgojno obvezn* za vse!
iz gospo* darskega življenja
Poraat patentov v Italiji
Kako Intenzivno je kljub vojni gospodarsko življenje v Italiji, sprevidimo tudi iz številk o prijavljenih in odobrenih patentih ter zaščitnih znamkah v 1. 1940. Lani je bilo prijavljenih v Italiji 2043 patentov za razne modele tovarniških strojev in načrtov za izboljšanje raznih strojniških naprav. Predlanskim je bilo prijavljenih samo 1149 patentov. Lani je bilo izmed skupnega števila prijavljenih patentov 1899 domačih, predlanskim pa 904. Povečanje produkcije italijanskih jrozdov
Produkcija italijanskih g-ozdov zadovoljivo narašča tudi glede drugih pridelkov, ne le drv in stavbnega lesa. Po zadnjih podatkih agencije >Aglt< znaša zdaj letna produkcija 80.000 stotov navadne skorje in 30.000 stotov plutovlne, razen tega 25.000 stotov še razne druge skorje za strojenje. K temu je treba prišteti še okrog 70.000 stotov listja ln vejic za strojenje, 5.000 stotov drevesnih sokov in okrog 400 stotov smole in terpentina. V Italijanskih gozdovih je mnogo smrek in na leto zberejo okrog 35.000 stotov storzev. Zadnja leta je tudi porasla produkcija želoda. Na leto naberejo okrog milijon stotov želoda. K tem gozdnim produktom je treba prišteti se gobe in gomoljike, ki so jih nabrali v letu 1939/40 okrog 75.000 stotov.
Pomanjkanje kovin v Angliji
Odkar je Anglija odrezana od Balkana, čutijo angleške jeklame zelo močno pomanjkanje kroma' ln antimona, kl so ga potrebovale za razne specialne zlitine. Prejšnje čase je Anglija uvažala krom in antimon predvsem iz bivše Jugoslavije. Po poročilu italijanske agencije >Agltc preživljajo angleške jeklarne hudo krizo, ki je najbrže ne bodo mogle premagati, zlasti še, ker je onemogočen uvoz kroma ln antimona iz Kitajske zaradi japonske blokade.
Preimenovanje Jo gostov anake kovinske družbe
Hrvatska vlada je preimenovala bivšo delniško družbo jugoslovanskih jeklarn v Sarajevu v Rudarsko in kovinsko družbo Hrvatske. Družba bo tudi primerno reformirana ln revidirane bodo vse pogodbe m obveznosti, ki jih je stara družba sklenila s tujimi državljani ln mozemskiml tvrd-kami.
Malo italijanščine za vsak dan
35
»Danes je pa že prišla brzojavka, da pride jutri naša Terezinka!« je povedala gospa Piškurjeva zvečer. »Vsaj ne bo tako tiho in dolgočasno v hiši!«
»Avete ricevuto un telegTamma?c je vprašal gospod Ovca.
»Ricev- ... Kako se potem pravi: prejeti?«
»Ricevere.«
»Kaj pa se pravi .poslati ,oddati*?«
»Spedire. spediseo. Spedisco una let-tera. La lettera — pismo. Poštni zavoj — un pacco postale.«
»Priporočeno pismo?«
»tJna lettera raccomandata. Per rac-comandazićne si paga lina sopratassa. La sopratassa — priporočnina. prav za prav: dodatna taksa.«
»Plačati se pa pravi .pagare'?«
»Da, opozarjam na tiste oblike, kjer se končnica začenja z ,e* ali z .i': fu-turo — pagherd, plačal bom. da navedem samo en primer. Med osnovo, kakor je rekel Bolči. in končnico pride tisti Ji*, ker bi nanisano obliko sicer bral .padžero — pageroM«
»Da je dopisnica — la cartolina. to smo se že naučili, ker ie na vsaki natisnjeno. Pismo ie Da la lettera Kaj pa se pravi poštnina?«
»La tassa d'affrancatura. Znamke so po, kakor morda tudi že veste, i franco-
bolli, ednina: il francobollo.«
»Kako pa se imenuje okence na pošti«?
»Okence na pošti, ali pri kolodvorski blagajni in tako dalje se imenuje navadno lo sportello. Artikel 4o* imamo zato, ker — «
»Ker se začenja beseda z ,nečistim s', sp—!« je povedal gospod Piškur.
»Zadnje čase je pri okencih velik naval. Filatelisti se skoraj tepejo za nove in ne vem, kakšne znamke. Filatelist — il filatelico.«
»Ali kupujejo tudi nove znamke, ne zbirajo samo žigosanih?«
»Tudi nove, tudi! Nova znamka — un francobollo nuovo o non obliterato. Žigosana znamka — un francob611o obliterato o timbrato.«
»Kako se že pravi pisemskemu nabiralniku?«
»La cassetta per lettere ali la buča. Kdaj izpraznijo nabiralnik? Quando e la prossima levata?«
»Oddati na pošto?«
»Impostare, tudi imbucare.«
»Sam Bog ve. kdaj bo naš fant kaj pisal?« ie vzdihnila gospa.
»E, zlepa že ne, sai ne bo tako kmalu prišel kdo do kake pošte!« jo je potolažil gospod Piškur.
»Poštni urad — Tufffcio postale.«
»Ampak denarja mu bo treba poslati! Saj mu zdaj nismo mogli dati kaj prida s sabo!« je spet potožila gospa Piškurjeva.
Gospod Piškur jo je pogledal izpod čela. »Bo že pisal ponj!«
»Poštna nakaznica — la cartolina vaglia,« je porabil priliko gospod Ovca.
»Morebiti bo pa vendar jutri kakšna karta!« je spet vzdihnila gospa Piškurjeva.
»Kdaj pa nosi pošto k vam? A che 6ra si fa la distribuzione postale — ob kateri uri se opravlja razdelitev pošte?« vpraša gospod Ovca.
»Ob desetih. — Kaj pa je po italijansko .pismonoša'?«
»II postino ali il portalettere. II porta-lettere passa dunque alle dieci.«
»Pametneje, kakor da pošiljaš kaj več denarja, bo, da mu pošlješ kakšen pri-boljšek!« je menil gospod Piškur.
»Kakšen priboljšek neki? Kje pa naj kaj vzamem? Spekla bi že kakšno reč, pa kaj, ko se bo na poti pokvarilo!«
»Zavoj — il pacco ali il pacchetto. II pacco postale con valore dichiarato — poštni zavoj z naznačeno vrednostjo.«
»Ko se že tako menimo o poštnih rečeh, pa še povejte, gospod Ovca, kaj se pravi: tiskovina?«
»Tiskovina — stampe, le stampe. Vzorec brez vrednosti — il campione senza valore.«
»Jaz imam še tole znamko,« je rekla gospa Piškurjeva in pokazala znamko s pretiskom. »Ali ta še kaj velja?«
»Nak, ta pa nič več, mama,« je rekel gospod Piškur. »Saj res, kaj se pa pravi veljati?«
Gospod Ovca je kar segel po papirju in svinčniku. »Valere — veljati. Čakajte, da vam napišem, kakor ponavadi.«
Presente
Valgo — veljam, vali — veljaš, vale — velja; valiamo — veljamo, valete — veljate, valgono — veljajo.
Imperfetto
Valevo — veljal sem, itd.: Passato ranoto
Valsi — veljal sem (malo časa), va-lesti — veljal si, valse — veljal je; va-lemmo — veljali smo, valeste — veljali ste, valsero — veljali so.
Fururo
Varr6 — veljal bom, varrai — veljal boš, varra — veljal bo; varrčmo — veljali bomo, varrete — veljali boste, varranno — veljali bodo.
Condizionale presente
Varrei — jaz bi veljal, varresti — ti H veljal, varrebbe — on bi veljal; varremmo — mi bi veljali, varreste — vi bi veljali, varrebbero — oni bi veljali.
Presente del congiuntivo
Ch'io valga — da veljam, che tu v alga — da veljaš, ch'egli valga — da velja; che noi valiamo — da veljamo, che voi vagliate — da veljate, ch'essi valgano — da veljajo.
Imperfetto del congiuntivo
Valessi — jaz naj bi veljal, valessi —
— ti naj bi veljal, valesse — on naj bi veljal; valessimo — mi naj bi veljali, valeste — vi naj bi veljali, va-lessero — oni naj bi veljali. Imperativo
Vali! Veljaj! — Valga! Naj velja! — Valiamo! Veljajmo! — Valete! Veljajte!
— Valgano! Naj veljajo!
Participio passato:
Valso.
»Non vale diinque questo francobollo!«
»Per l'affrancatura n6, ma per la raccćlta o la collezićne di francobolli sara prezićsa. L'affrancatura — fran-kiranje, la raccćlta, la collezićne — zbiranje, zbirka. Prezioso — dragocen.«
»No, s tole znamko si ne bomo kaj prida opomogli. — Torej jutri, gospod Ovca, — obisk!«
»Saj res...« je rekel gospod Ovca in zadrega se mu je brala na obrazu.
»Jutri bo prišla vaša italijanščina šele do prave veljave!« je podražila še gospa Piškurjeva. »Naj je bo pa zato za nocoj dovolj!«
ftfer. 201
»SLOTENSKI NAROD«,   tor*, ft ■eptembrm XDL
Stran S 1
LJUBLJANSKI KINEMATOORAEI
Razširjen delokrog otroškega zavetišča
za Bežigradom
— Minister Bottai v Firenci. Minister za
kulturo Ekac. Bottai je s svojim spremstvom obiskal prestolnico Toakane. Ogledal si je dela novega muzeja sol v Firenci. Dela na novi zgradbi so v teku. Muzej bo izročen svojemu namenu že 28. oktobra t. L in bo prva to vratna ustanova.
— Tajnik Stranke v PistoL Pretekli teden je prispel v Pistoio tajnik Stranke. Najprej je pregledal Fašistični dom, potem pa je sprejel predstavnike oblastev iz pokraj ine.
— Podtajnik Nannini na razstavi obrn-škib ove. Podtajnik v kmetijskem ministrstvu Eksc. Nannini je prispel v Aquilo. kjer je otvoril drugo razstavo abruških ove Na postaji so ga sprejeli odličniki in predstavniki oblastev s prefektom Corte-som na čelu. Eksc. Nannini se je takoj podni na razstavišče, kjer se je dolgo zadržal v paviljonih in se z živim zanimanjem razgovarjal z razstavljalci.
— Vojaška prisega dijakov-prostovoljcev v Vidmu. S posebno svečanostjo so v vojašnici prisegli člani prostovoljne dijaške čete. Navzoči so bili vsi oficirji in podoficir ji s polkovnikom na čelu. Svečanost se je pričela z maso na proetem in z govorom vojaškega duhovnika, ki je poudaril, da živimo v posebno pomembnih časih in da domovina zahteva žrtvovanje do skrajnosti
— Delegacija GILa zapustila Sofijo. Delegacija GILa, ki je bila gost bolgarske mladinske organizacije Branik je odpotovala nazaj v Italijo. Zastopnike je pred odhodom sprejel italijanski poslanik grof Magistrati.
— Italija na sejmu v Leipzigu. Na vele-sejmu v Leipzigu, ki je bil otvorjen v nedeljo, je Italija zastopana z 42 tvrdkami. Kazstavljalcev je skupno 6.625 v primeri s 6.222 v preteklem letu.
— Izlet dopolavorLstov na ljubljanski velesejem. Pokrajinski Dopolavoro v Trstu bo organiziral Izlet za dopolavoriste iz Trsta. Prometno ministrstvo bo udeležencem olajšalo vožnjo. Izlet bo v nedeljo 5. oktobra.
— Razstava umetnikov Iz Julijske Krajine. Letošnja medpokrajinska razstava iz Julijske Krajine bo letos organizirana aa Reki. Doslej se je prijavilo že 85 razstav-Ijalcev ne glede na domače reske umetnike. Vsi najboljši slikarji so se odzvali vabilu in so poslali številna dela, katera bo pregledala posebna žirija. Razstava na Reki bo otvor jena v nedeljo 14. septembra.
— Iz »Službenega lista«. »Službeni list za Ljubljansko pokrajino« z dne 30. avgusta št. 70 objavlja: razglas Duceja z dne 30. julija o prepovedi odstranitve in obvezni prijav: vojaškega materiala na operacijskem ozemlju; naredbo Visokega Komisarja o določitvi časa za zatemnitev in objavo o spremembi prodajne cene nekaterih vrst soli.
— 700 letnica Zagreba. Zagreb bo prihodnje leto slavil TOOletnico, odkar ga je madžarski kralj Bela IV. proglasil za svobodno mesto. Jubilej bodo proslavili z velikimi svečanostmi, za katere je bil že sedaj  osnovan poseben slavnostni odbor.
— Za državnega tajnika v hrvatskem finančnem ministrstvu je bil imenovan dr. Filipančič. ki je bil pred leti tudi že pomočnik finaenega ministra v Beogradu.
— Prisega hrvatskih mornariških do-brovoljcev. Kakor poročajo zagrebški listi, >so bili nekje ob obali Črnega morja« pred par dnevi zapriseženi hrvatski mornariški dobrovoljci v borbi proti boljševizmu. Prisegli so šefu nekega nemškega mornariškega oddelka, navzoč pa je bil hrvatski poslanik iz Sofije. Poveljnik hrvatskih mornariških prostovoljcev je fre-gatni kapetan Vrklojan.
— Nemški notranji minister dr. Frick, o katerega obisku na Gorenjskem smo že poročali, se je nato mudil tri dni tudi na Spodnjem Štajerskem. V Mariboru so ga slovesno sprejeli, prav tako v drugih večjih krajih, k:-mor je prišel. V nedeljo opoldne se je preko Gradca vrnil nazaj v Berlin.
— Splošne nakaznice za oblačila, kakršne so vpeljane v ostalih pokrajinah Nemčije, bodo s 1. oktobrom dobili tudi prebivalci Spodnje Štajerske. Doslej so se tam izdajale le nakaznice za posamezne vrste  oblačil,   ki   pa   bodo  z imenovanim
dnem izgubile svojo veljavo.
— Sprememba prodajne cene soli. »Službeni list« je objavil odlok Visokega Komisarja o spremembi prodajne cene nekaterih vrst soli v Ljubl.anski pokrajini. Z veljavnostjo 1. septembra je določena nova prodajna cena za naslednje vrste soli: rafinirana sol 300 lir stot: kuhinjska sol 120 lir stot. Cena industrijske živinske soli ostane nespremenjena.
— Vpisovanje v trgovsko oefljftčc »CM-stofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15, za Enoletni trgovski tečaj m pravico javnosti se vrši dnevno dopollne in popoldne. Informacije in nove ilustrirane prospekte daje ravnateljstvo osebno ali pismeno.  (Telefon 43-82).
— Mestni trgovski tečaj na liceju. Pred-beležba vsak delavnik od 9. do 11. ure v
ravnateljevi pisarni. Tam se dobe vse potrebne informacije Šolnina in takse nespremenjene, kakor lansko leto. Vpisovanje v soboto 6. septembra od 9. do 11. ure.
Iz Ljubljane
lj— Dve nesreči. Včeraj so pripeljali v ljubljansko boln.co samo dva ponesrečenca. Jože Mažgon. 371etni Žagar, zaposlen pn Nabavfjaini zadrugi državnih nameščencev v Ljubljani, je vćeraj žagal drva v mestu. Blizu motorke se je zrušua velika skladovnica drv in polena so Žagarja zasula Pobit je precej močno po glavi ni životu. V bolnico se je moral zateči tudi operni pevec Ladislav R.. ki ga je včeraj ugriznil neki pes na ulici. Rana ni huda. toda ponesrečenec mora ostati v bolnici, da ugo-tove. ali je b:la žival bolna ali ne.
—lj Cankarjevo nabrežje zaprto. Zaradi ureditve wcsuš_a je me»in tennicni oddelek zapri de Cankarjevega nabrežja oa tromociovja navzgot za ves vozni Dromet. Zapora   >c *ra»aia sam<   neka dni
—lj Seznami davčnih osnov Izdelovalcev cementnih izdelkov. vodnjaRarjev, opekarn, krovcev, zidarjev, tesarjev, kamnosekov, pražarn. pilarjev. steklarjev, brusilcev stekla pečarjev, keramikov, slaščičarjev, me-dičarjev, svečarjev. voskarjev, tapetnikov. pletilj in vezilj ni strojnih pletilcev 33 tudi že razgrnjeni Jo 14. t. m. v vratarjevi sobi v pritličju leve hiše magistrata in interesente opozarjamo, naj si te seznami ogledajo.
OD TOKKA DALJE
VESELI TEATER
GOSTUJE GA. POLONCA JUVANOVA NOV PROGRAM
—lj Oves na knjižice za meso. Mestni preskrbovalni urad je minuli mesec v nekaj dneh na svoji stojnici na Vodnikovem trgu razpečal 8.000 kg ovsa za rejo perutnine in drugih malih živali. Poleg te množine je pa oddal tudi društvu >Maii gospodar« 4.000 kg ovsa za razdelitev med člane, ki se pečajo z rejo malih živali. Čeprav ie ovsa le malo v naši pokrajini, ga je mestni preskrbovalni urad spet priskrbel, da bodo naše gospodinje lahko zredila piščeta, ki jim jih je dobavila mestna občina, in tudi druge živali. Tako bo torej oves spet naprodaj na stojnici preskrbovalnega urada na Vodnikovem trgu odslej samo vsak torek in vsak petek. Zaradi omejene količine in pravične razdelitve ovsa bo pa mogoče kupiti oves samo na nabavno knjižico za meso. kamor bo prodajalec na zadnjo stran zabeiežil prodajo Vsaka družina bo dobila samo 5 kilogram. Na to kratke norico, objavljeno /e v smočnjih časopisnh, se je danes na vse zgodaj zjutraj zbralo pred stojnice mestnega magistrata na trgu zelo veliko ljudi, ki so želeli dobiti oves. Mestni preskrbovalo! urad je pripravil za današnjo razprodajo le omejeno količino, ki je bila žc do 7. ure razprodana. Poleg cene za oves ie vsak kupec moral poravnati tudi malenkostno odškodnino 40 cent. za vrečico. Ostali so odšli s tolažbo, da bodo prišli na vrsto v petek.
lj— Vse prijatelje resne klasične glasbe
opozarjamo na cerkveni koncert, ki bo v petek dne 5. t. m. ob 20. uri v Frančiškanski dvorani, izvajali ga bodo domači umetniki koncertanti: altistka Franja Golobova, violinist prof. Jan šlais in mojster na or-glah prof. Pavel RanČigaj. Spored obsega predvsem dela klasične literature. Na koncert opozarjamo. Vstopnice v predproJaji v knj;gami Glasbene Matice.
lj— Razna dela in popravila. V zadnjem času je prav na vseh koncih Ljubljane zelo živo. Povsod je opaziti večja aH man;ša stavbna in cestna dela ter popravila. Korbt-kovo ulico, ki sega od Slajmarjeve ceste vzporedno z Jegličevo proti šmartinski cesti, je prerasla trava. Pravkar so delavci nadležno travo iztrebili, očistili obcestne jarke in uredili na obeh straneh hodnike za pešce. — V Petrarcovi (prej Komenskega) ulici obnavljajo pročelje stare Ivonadstroo-ne hiše. — Dela na novi tržnici naglo napredujejo. Zaposleni so številni de'avci. Zdaj podirajo betonski zid ob Ljubljanici vzdolž Kresije.
Predstave ob 1«., 18. ta SO. ari
KINO MATICA        TELEFON 22-41 E<>en izmed najlepSia filmoT nore sezone! Plim večne pomlaal ln poezije!
Nabavite  si   vstopnice   v predprodajl
r od   11.   do   12. dopoldne)!
KINO SLOGA TELEFON 27-30
•>n!?s postednjič
slovita španska pevka Imperio Argentina
v lepem orientalskem filmu
KINO UNION
TELEFON 22-2]
FIlm Južnjaikega temperamenta — čarob nI   posnetki   krasne   sicilijanske folklore
Cavalleria Rusticana
Lsa   Pola   —   Doris   D uran ti   — Leonardo
Corteee — C ari o NLmchl
i j— Asfaltiranje Zaloške ceste nagio napreduje. Deia na dolgi Zaloški cesU se pospešeno nadaljujejo. Leva stran je Ze v celoti asfaltirana. Asfaltiram sta tudi ustji Cegnarjeve in Slajmerjeve ulice. V trikotu med Zaloško cesto in Slajmerjevo ulico je ličen park s šlajmerjevim spomen.kom. L'stje Slajmerjeve ulice je zaradi asfaltiranja znatno dv.gnjeno, Sicer pa bo v kratkem tudi ta ulica primerno urejena. Desna stran Zaloške ceste je asfaltirana od Hrvatskega trga do konca splošne oolnice. Ol splošne bolnice do trgovine Sušnik čistijo in obnavljajo betonsko podlago. Ce bo vreme še dalje ugodno, oodo dela na Zaloški cesti že v nekaj dneh dokončana.
lj— O zatvornici pod »entpetrskim mostom smo minuli mesec večkrat brali, da je bila za 26. avgust razpisana zadnja licitacija, k. pa ni uspela. Stvar je tale: Projekt za zatvornico je on odobren leta 1934 s proračunom 1.634.000 lir. Leta 1939 so biLa dela razdeljena na tn etape in je sedaj končana prva etapa, ko so bili narejeni betonski temelji za zatvornico. Z licitacijo dne 26. avgusta, ki pa ni uspela, naj bi bila oddana druga etapa za betonske stebre s proračunom 456.000 lir. a ko bodo ti stebri zatvornice stal: bo prišla na vrsto tretja etapa z že.eznimi vrati zatvornice, ki so bila preračunana na 494.000 Ur. Ti proračunski zneski se se\ eda ne bodo dali držati Zatvornica je potrebna zaradi melioracije Barja, ki j^ izrednega pomena za Ljubljano in vso Lj lbljan^ko pokrajino. Ko bo Barje osušeno, l orno na njem lahko pridelali 2000 vagonov koruze, saj bi lahko v plodno polje sprei lenill 11.000 ha, poleg tega bi bilo pa še ">000 ha pašnikov in manj vrednih zemljišč. Zato je razumljivo, da vse prebivalstvo z zanimanjem spremlja nadaljevanje del za zatvornico.
lj— Ocvrte piske, rrfoško, teran, vero-no, toskano, rizling, cviček, dalmatinsko vino Vam nudi gostiln * Lovšin. (—)
lj— Pešlzlet Zveze gospodinj na Dobrovo. V četrtek 4. t. m. se zberemo ob 15. uri konec tramvajske prot e na Viču. Ne pozabite na kruh. Vabimr k lepi udeležbi.
lj— Izlet SPD na fllimo goro 7. in 8. septembra. Prijave do petka. (385-n)
Iz Trebnjega
— Pri občini je uste novi jen oddelek za namestitev brezposelnih. Zato se morajo vsi brezposelni takoj prijaviti občinskemu namestitvenemu oddelku, ki bo posredoval delo. Vsi delodajalci so po uredbi dolžni iskati delovne moči sai 10 potom namestitvenega urada za brezp >selne, in ne smejo sami najemati delovnih moči.
Lastovke in škorci se že selijo. V okolici Trebn.ega že več dni opazujejo skupine lastovk, ki posedajo p d žicah brzojavnih drogov in se pripravljajo na selitev. Po nji vah pa je opaziti jate škorcev, ki se tudi pripravljajo na daljno ;>ot na. jug. Znamenje bližajoče se jeseni.
Popravila občinskih i*>tov. Večina občanov se je pozivu župana, da nadelajo in popravijo še pred jesenskim deževjem občinska pota odzvala in pota so v glavnem že urejena. Pač lep doicaz, da občani zaupajo sedanjemu vodstvu občine, ki skrbi poleg rednega občinsloga gospodarstva, zlasti še za to, da se izboljšujejo tudi občinske prometne zveze, brez katerih bi trpelo vse gospodarstvo oočine. Nizek odstotek pa ;e gospodarjev, ki pozivu župana niso sledili. Ker bo v r.edeljo pregled občinskih potov, bo po tem občina nastopila proti neposlušnežem z  -so strogostjo.
Prebivalstvo občine. ?o zaključnem poslovanju popisa prebivalstva je občina objavila zanimive podatke glede stanja prebivalstva. Iz teh podatkov posnemamo, da
biva na področju trebanjske občine 952 družin. Med prebivalci je 2134 moških in 2347 žensk, skupno torej 4481. V občini biva 86 družin, ki imajo po 7 do 13 otrok.
Senečič Geno: »Nenavaden človek"
Prav dobra uprizoritev hrvatske tragikomedije z odličnimi kreacijami
Suženjstvo otrok
%i UnfitfAMii
Ljubljana, 1. septembra
Splošni težnji hrvatskih umetnikov, da zajemajo čim globlje iz življenja, mišljenja in čustvovanja svojega naroda, predvsem hrvatskega ljudstva, se je pridružil in ostal zvest v vseh svojih odrskih in pripovednih spisih tudi Geno R. Senečič.
Ta močna težnja, ki se je javljala menda najprej v upodabljajoči hrvatski umetnosti, je našla izraza v hrvatski glasbi tn posebno lepo zmagovito v Gotovčevi operi jEro z onega sveta«, pa v leposlovju vobče in zlasti v dramatiki. Saj so posamezni hrvatski umetniki že v prejšnji dobi iskali in dajali svojim delom čim več tipične hrvatskega po vse runi in zunanjih znakih, v zadnjih desetletjih pa je bil ta zagon vprav kolektiven in vsesplošen.
Senečičeva težnja po hrvatski, čim močneje izraženi barvi se je še posebej oklenila Zagreba. Kakor ni srbskega dramatika, ki bi bil ostreje, jasneje naslikal Srba. a še posebej Beograjčana kakor je to storil Branislav Nušič. tudi Senečič nima menda tovariša v hrvatski dramatiki, ki bi bil vztrajnejši slikar Zagreba in njegovega, zlasti nižjega ljudstva. Ali Nušič se je znal zlobno krohotati in neusmiljeno zbadati. Senečič pa se le dobrodušno smehlja in prizanesljivo udarja. Izredno pa sta priljubljena oba v svoji okolici, in Senečič je dosegel, kakor Nušič v Beogradu, s svojim >Nenavadnim človekom« in drugimi komedijami v Zagrebu naravnost rekordno število uprizoritev.
Preprosta v tehniki, jasna v tendenci, ostra, zmerom nekoliko karikirajoča v realistično zajetih značajih, pa posebno moč-
na v tipični govorici Iz ljudstva vzetih oseb. je kajpak zelo učinkovita pred gledalci, ki slikane razmere in značaje do vseh detajlov natanko poznajo in se nazadnje, a nikakor ne najmanj, še naslajajo na značilni dialektiki in originalnostih frazeologije. Marsikaj tega se v prevodih izgubi.
Vzlic temu pa pozdravljam Senečiča prvič na slovenskem odru, kamor ga je prinesel režiser Jože Kovic s svojim prevodom, s svojo režijo in z odlično, zares mojstrsko kreacijo »starega idiota«, upokoj. želez, sprevodnika Tonkoviča. glavnega junaka tragikomedije v šestih slikah >Nena-vaden Človek«.
Zagrebčane nam seveda v slovenščini ni mogel podati in govore vsi sodelujoči knjižno po naše, žal, da niti ne enotno ter se čuti, da so po govorici iz zelo različnin krajev. Žal tudi. da stoje nasproti izvrstnim igralskim ustvaritvam Jož. Kovica. VI Skrblnaka, Rasbergerjeve in Verd o ni ka nekatere notranje manje dognane osebnosti, kl pa z neoporečno rutino, zunanje včasih celo preveč drastično vendarle pomagajo k skupnemu uspehu.
Ostra satira o poštenjaku, ki ga požro svinje, ker se je pomešal v svoji naivno^l med otroke. Je ugajala in prinesla sodelujočim zasluženo priznanje. Prav dobro je bilo podano vrvenje pred odhodom vlaka, okolje v društvu »Srca za siromake« ter v pisarni policijskega komisarja. Zaključek zadnje slike pa bi zahteval hitrejši tempo ali pa debelo črto preko dek1amac;;e železniškega nosača. V celoti zelo posrečena uprizoritev, ki bo zanimala in privlačevala. Fr. G.
Število otrok, ki živ-? v Honkonu v suženjstvu, se ceni na 10 000. Pogosta je posebno oblika suženjstva moitsai, kar pomeni »sestrice«. To je z adoptiraniem deklic maskirano suženjstvo. Mati da svojo hčerkico bogatim ljudem proti določenemu plačilu. Točno določenih cen v tem pogledu ni. Plačilo se ravna po starosti, rodu, zdravstvenem stanju in lepoti prodane deklice. Povprečno se plača za dečka ali deklico 25 funtov, le za večje dečke in deklice, lepo raščene in zdrave, je določena nekoliko višja cena.
Otroke prodajajo večinoma lastnikom tovarn in delavnic. Ce hoče mati Čez nekaj časa dobiti svojega otroka nazaj, mora ne samo plačati visoko odkupnino, temveč še za vsak mesec pole rug dolar zr stanovanje. Ker so pa te zihteve previsoke, se malokateri materi prsreči dobiti otroka nazaj. Leta 1934. je Mlo v Honkonu ofi-cielno naštetih 2949 prodanih deklic.
Kako obvarujemo moko pred črvi
Gospodinjam na km. tih delajo hude skrbi črvi. ki se radi zarede v moki. Pretežna večina mestnih gospotinj moke zdaj nima, ker porabijo moko sproti kolikor jo imajo. V vsaki moki, če jo ćelj časa hranimo, se pojavijo črvički in mo« se pokvari. Kako preprečimo to?
Moko nasu jemo v Večjo posodo, na mizo pogrnemo eno ali več pol čistega p-ipirja in moko nanj prese jemo skozi s: to. Posodo, v kateri je bila nepresejana moka. dobro obrišemo s suho krpo in potem moko
Mestna občina » že delj časa intenzivno prizadeva, da izboljša položaj o t rok-sirot. Devetega decembra 1938 je bil v t« namen otvorjen prehodni otroški dom v stan c-ukrami. ki sicer za otroke deložimnih staršev ter za »najdenćkc*. to je za tiste, ki sc se izgubili, odnosno so jih matere namerno zapustile, potem sirote in male potepine. Za ta človekoljubni namen je bito v otroškem zavetišču v cukrarni določeno prvotno petnajst postelj, zavetja potrebnih otrok pa ie bilo zmerom nad 20. včasih celo 26.
Zaradi tega je mestna občina stremela za tem. da bi zavetišče povečala, odnosno zjjradila novo, primernejše- Ko je bila dograjena delavska s-tanovanjska kolonija zrn. Bežigradom, lci nudi streho 48 delavskim družnam. se je sprožila ideja za gradnjo modernega otroškega zavetišča. Novi zavod je bil prvotno namenjen le dojenčkom in malim otrokom imenovane kolonije. Kmalu pa je bil njegov delokrog razširjen.
Zavetišče je bilo dograjeno leta 1939. na občinske stroške. Moderno poslopje stoji na dvorišču mestne stanovanjske kolonite za Bežigradom v Lavričevi ulici. Svojemu namenu je bi'lo izročene 1. oktobra 1940. Kot dnevno zavetišče za dojenčke in male otroke služi celo prvo nadstropje. Pritlični prostori pa naj b: služili kot otroško zavetišče za šoloobvezne otroke, ker so prostori za otroško zavetišče na poskusni šoli za Bežigradom znatno premajhni. Za oskrbo otrok so bile določene dve zaščitni sestri in strokovno izobražena otroška negovalka. Otrok v novem zavetišču pa je bilo zmerom premalo, povprečno po 6 do 8. komaj tretpno toliko. IboHIeČ* ie bilo razpoložljivih posteljic. Zaradi tega so dnevno zavetišče za dojenčke in male otroke 3. aprila leto«, zaprli.
Po vojni se je ponovno zbudile zanimanje prebiva'stva za zavod ker pa je občina videla, da dojenčkov ni dovolj, je bilo odločeno, da bo sprejemala ustanova dojenčke in otroke do 4 leta v dnevno zavetišče in da bo premestila mestna občina otroke do 7. leta iz prehodnega doma v stari cukrar-
Rdeči križ poroča
Ljubljana, 1. DC. 1941 Na poizvedovalni oddelek Rdečega križa Je    prišlo   nekaj   obvestil   o pogrešancih. Svojce naprošamo  da jih dvignejo v naši pisarni na Miklošičevi 22 b.
Berbuč Olga, Bergant Fran, Ceh dr. Josip, Crirkovič Vukadin, Delebotlč Olga, Di-mltrijevič Vidosava, Epplch Albert, Golčar Ana, Goldmann Benny, Jakše Olga, Jeraj Albina, Jovanovič žlvojin, Kačavenda Aco, i Kirhner ing. Nikola, Konstantin Ana, Kranjc Boris, Lipovšek Zalika, LlpovSek Franc, Lukovšek ing. Franc, Malovrh Tina, Miljič Vladimir, Miloševič Mira, Oblak Anton, Pezdirc Bara in Vida, Pole Franc, Pregelj Pavel, Ring Rudolf, Rupnik Berta, Rupnik Elizabeta, Smiljanovlč Vida, Srdlč Milan, Strižapovič Elvira, Skarja Majda, Tomašič Lenka, Tccninec Pija, Zoljevlč Salko.
Antunovič Anton, Arčon Ana, Bregar Angela, Gimbaš Pavla. Horvat Rajmund, Knaflič Ivanka, Lorenčič Milica, Mečemar Josip, Pinterič Marica. Rus Marjan, Stine Josipina, šegulja Ivan, Živec Dore, Živec Viktor.
Pošto naj dvignejo:
Cizelj Francka, Dečji dom, Lipičeva ul., Krmolj Marija, Na Peči 11 — Moste, Nagode j Josip (prej uradnik pri tvrdkl Kun-stelj, Vrhnika), sedaj verjetno v »Peglez-nu«.
Borišek Boza., železničarska menza, Do-bravec Janko, polic, uradnik, Dolinar Jožef, Vis. Komisarijat, Drinovec Vlado. Peričeva ul., Dular Alojz, Gosposka ulica, Erzlnova Ivka, Resljeva c. Geržinič Lulgl, polic, svetnik, Gregorin Edvard, dramsko gledališče, Gustinčar Meta, upravnica pošte, Grobelnik Gusti, stud. com., Hodžar Marjan, pokrajinska hranilnica, Husel Danilo, Javornik Marija. Komenskega ul., Janko Miha, župnik, Moste, Klemene Avgust, žel. uslužbenec, Kolović ivo, dir. drž. žel., Kovic Pavle, dramsko gledališče, Kosec Lipe, operno gledališče, Košič Milan, dramsko gledališče, Krapsa dr. J., odvetnik, Kučej Franjo, polic, stanica, Kutner Mira, poSt-na kontrolorka, Ladlha Anka, žel. dir., Lovše Justi, Rimska cesta, Miculinič Rudolf, Gruberjevo nabrežje, Milač Ivan, sre-ski načelnik, Megli* Olga, Celovška c, Na-
znova presejemo nazaj v posodo, da se čimbolj-prezrači. Za presejanje moke i*-beremo suh solnčni dan, da ne postane moka vlažna, temveč da se dobro presuši. Potem jo spravimo nazaj v vrečico, bodisi v papirnato ali platneno. Papirnata Je boljša zaščita proti črvičkom, zlasti če je dvojna in na koncu zalepljena. Ima pa to slabo stran, da ne propušča zraka. Platneno vrečo je treba po presejanju moke zamenjati s čisto. Moko je treba hraniti v suhem, dobro prezračenem prostoru.
Najdražja inatnka na svetu
Najdražja znamka na svetu Je rdeča znamka iz angleške Gujane, izdana leta 1856 v nominalni vrednosti ene stotinke. Ohranjena je samo ena znamka te izdaje, a še ta ;'e zelo poškodovana. Odtrgane Ima vse štiri ogle. Kljub temu je Izredno cenjena.
Pred svetovno vojno je pripadala sloviti
zbirki Ferrari, Lastnik te zbirke Je prepustil svoje znamke nemškemu muzeju v Berlinu. Ob premirju je antanta zaplenila zbirko in znamke prodala na račun reparacij. Kupil jo je Američan A. Hind za 32.000 dolarjev. Nedavno je Hindova vdova prodala to znamko za 40.000 dolarjev nekemu neznanemu Avstralcu.
Nenavadno zobovje
V zaledenolih vodah neke reke na Aljaski so našli zmrznjeno truplo okrog 801 et-nega iskalca zlata, ki mu je bilo aobovje sestavljeno iz spretno obdel&nh živalskih zob. Sekavce je imel iz ovčjih zob. podočnike iz karibujfikih, kočnike pa iz zob majhnega medveda.
Inseriral v „Slov. Narodu"
nri v celodnevno oskrbo novega zavetSSs.
Zavetišče, ki je torej dobiSo znatno izpopolnjen namen, jo bilo 1. jutoja t. L zopet odprto. V mestni delavski stanovanjski koloniji za Bežigradom še zmerom ni dovolj otrok, odnosno so se matere težko ločile od svojih ljubljenčkov in so jih rajši obdržale v domači oekrbi. Zaradi tega je mestna občina razglasila po časopisju, da sprejema v zavetišče vse dojenčke in otroke ustrezajoče starosti za Bežigradom, Vendar pa jo čez dan še zmerom samo 5 do 6 dojenčkov, vseh otrok skupaj pa 21. Razen dojenčkov ostanejo vsi v za\eti6čiu čez noč. Zavod ima sedaj 20 postelj za otroke do 3. leta in 10 postelj za malo večje.
Otroško zavetišče je v novi moderna stavbi. V pritličju so številni dnevni prost ari, večji prostor za igranje otrok in za bivanje čez dan ter za vzdrževanje Po zidovih dvorane so obešene table, da* morejo otroci tudi risati, kar zelo radi delajo. Potem jo poseben prostor za kopanje dojenčkov, umivalnica za otroke, garderoba, mala, a moderna kuhinja na plin. mala spalnica za sestro nadzornico in sobica za pisarno, dalje higienska srtranišča. V podpri H ič ju pa so shramba za sadjo, pralnica in kurilnica centralne kurjave. V prvem nadstropju sta dve spalnici, ena za deklice in ena za dečke. Dalje so tu prostor za kopanje dojenčkov, za njih oin-ezovanjc, sobica za bolne otroke, spalnica za sestre, kuhinja na plin, kopalnica in soba za nadzorno osebje. V podstrešju so prostori za sušenje perila. Vsi prostori so sodobno urejeni, zračni in svet-ii. imajo električno razsvetljavo in centralno kurjavo. Skrbstvo in upmva zavetišča je poverjena sestram sv. Križa, ki jih je v zavedu Sest. Iz otroških spalnic v prvem nadstropju je izhod na velik balkon na južno stran, kjer se otroci lahko sončijo.
Prehrana otrok je seveda tudi na občinske stroške Hrana za otroke se donaša iz dnevnega zavetišča poskusne Solo za Bežigradom, hrana za dojenčke pa se pripravlja doma v plinskih kuhinjah. Na obeh straneh zavetišča je dvorišče z zeleno trato za igranje crtrok.
glič Zlata, poštni dom, Ogrin Rafael, dir. drž. Zel., Pokorn dr. Mirko, zdravnik, Raš-kar Marija, pri tvrdkl Pauschin, Raiim dr. Joahim, odvetnik, Sevšek Franc, polic, uradnik, SUvar Albin, podobar, Sok Lenči, Bolgarska c, Skof ing. Rudolf, Vič, Sterk Pero, hotel Bellevvue, šubic Mira, glavna poŠta, Šuštar Ivan, fin. kontrola, Voršič dr. Jože, advokat, Verdonlk Edo, dramsko gledališče. Vida Olga, Moste, Vidmar Dana. Vič, Zoreč Stane, glavna carinarnica.
Gospod Novak Ivan, tekstilni tovarnar iz Maribora, naj dvigne pošto, ki je bila poslana v Bos. Gradiško in g. Kranjc Josip pošto za Slav. Požego.
Gospa Kllnar Helena ali svojci naj se nujno zglase v tajništvu poizvedovalnega oddelka.
Neimenovana gospa z Vrhnike je darovala poizvedovalnemu oddelku L 50.—. Iskrena hvala.
Gospa Zavodnik Minka je darovala Poizvedovalnemu oddelku Rdečega kriza L 50.—. Iskrena hvala.
Čiščenje italijanščine
Zadnja leta, zlasti pa od abesinske vojne se v Iatliji vedno bolj kaze prizadevanje po očiščenju jezika. ""To se vidi ne samo v delih jezikoslovcev in pisateljev, temveč tudi v zakonodaji. Zadnja številka revije »Llngua nos t r a« prinaša o tem mnogo dokazov.
Fašistična trgovska federacija je pozvala sindikate, naj nadomeste besedo francoskega izvora lingeria z olgovarjajočimi italijanskimi izrazi Odlok Ministrstva za narodno kulturo prepoveduje uporabiti besedo buffet. V reklamnih napisih in naslovih tvrdk pa rabo vseh tujih besed, če ne gre za blago tujega Izvora. Ministrstvo notranjih zadev je naročilo Ite1 ijanski Akademiji sestaviti seznam besed, ki bi bile vedno nadomestilo za. odgovarjajoče tuje besede. V ta namen izdaja Akademija bolet ti no d' lnformazioni. Iz majske in junijske Številke je razvidno, da je bilo poverjeno čiščenje jezika strokovnim rokam. Nekateri tuji izrazi tako sport in tenis ostanejo v italijanščini, čeprav bi tudi za nje lahko dobili dobro nadomestilo. Sistematično se peča s tujkami v italijanščini Antonlo Ja-cono v >Dizionario di esotismi« v mnogih člankih.
Radio Ljubljana
Torek, 2. septetora 1941—XXX
12.45: koncert saksofonista Miloša Ziherla, 13: napoved časa in poročila v italijanščini, 13.15: Komunike Glavnega Stana Oboroženih Sli v slovenščini, 13.17: orkestralna glasba pod vodstvom Petralla, 14: poročila v italijanščini, 14.15: radioorkester pod vodstvom Draga Marija Sijanca: slovenska glasba, 14.45: poročila v slovenščini, 17.15: plesna glasba orkestra Adamič, 19.30: poročila v slovenščini, 19.45: zabavna glasba, 20: napoved časa, poročila v italijanščini, 20.20: komentar dnevnih dogodkov v slovenščini, 21.30: pogovor v slovenščini, 21.45: koncert violinskega orkestra pod vodstvom mojstra Manna, 22.15: operna glasba, 22.45: poročila v slovenščini.
Sreda S. septembra 1941-XXX
7.30: Poročila v slovenščini, 7.45: zabavna glasba; v presledku ob 8. napoved časa, 8.15: poročila v italijanščini, 12.30: poročila v slovenščini, 12.45: operna glasba, 13: napoved časa in poročila v italijanščini, 13.15: Komunike Glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini, 13.17: orkestralna glasba pod vodstvom Arlandija, 14: vesti v italijanščini, 14.15: poročila v slovenščini, 17.15: koncert pianista Fer-nanda Scarpellinia, 19. italij. tečaj prot. dr. Stanka Lebna, 19.30: poročila v slovenščini, 19.45: simfonična glasba, 20: napoved časa ln poročila v italijanščini, 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini, 20.30: koncert zbora Glasbene Matice pod vodstvom Mirka Poliča, 21.10: duet Trost-Slais, v presledku pogovor v slovenščini, 22.10: slovenska glasba, 22.25: Italijanska glasba pod vodstvom Prata, 22.45: poročila v slovenščini.
#
»SLOVENSKI lfAROD«,
20f
Tudi z vitamini bi se morali založiti
ic ne veste o vitaminih — človek potrebuje tudi neotipljivo
Kaj veste in hrano
Naj bodo tudi te vrstice posvečene naj-fcolj krutemu diktatorju vseh časov in narodov — želoicu. Med vojno ima se posebno oblast in vse trepeta pred njim. Dan za dnem mu velja prva in zadnja misel. Sča-aom se pa iz navadne skrbi, kaj bodo ljudje jedh, razvije celo neka bolezen; ljudje postanejo m a te ria listi tiste vrste, ki vidijo pred vsemi ideali in za njimi samo želodec. Ne moremo več govoriti o zlatem teletu. Izbrati bi bilo treba primernejše ime, morda meseno tele. Razumljivo je, da nam nihče ne šteje v zlo, če zdaj pogosto govorimo o prehranjevalnih in prebavnih zadevah. Vsaj doslej ljudje še niso bili siti nasvetov, kaj naj jedo, kako naj kuhajo in konzervirajo jedi, s čim bi se kazalo založiti za zimo, kaj bi pridelovali in kje bi še naj načeli ledino. Iznašli smo celo vrsto razrih receptov, a kaže, da so iznajditeljske spodobnosti neizčrpne. Pri vsem tem pa je ▼sak posameznik še sam iznajditelj. -.;udje niso iznašli le nešteto receptov za kuhanje in shranjevanje* živil, ♦emvcij tudi zbiranje, nakupovanje, iskanje . . . Njihove podjetnosti ni mogoče niti približno oceniti Razvile so se skrite sposobnosti — č'o-'ck je menda najbolj prilagodljivo bitje na svetu.
POZABILI SMO PA NA VITAMINE
Toda pozabili smo na vitamine . . . To te aicer 1 ju lem ne zdi najhujše. Vitamini? Samo, da imam dovolj moke, masti, krompirja in sladkorja — kaj me brigajo vitamini! Ljudje so živeli v starih časih mnogo bolje, ko še niso poznali vitaminov. Bili so bolj zdravi in krepki, dočakali so visoke starosti. Tako pravijo ljudje, ki so že kaj slišali o vitaminih. Marsikdo je pa sploh preslišal vse učene besede o vitaminih. V resnici izobraženi ljudje jemljejo resno vse. kar slišijo in čitajo o vitaminih, toda predvsem mislijo na otipljivo hrano pri svojih prehranjevalnih skrbeh. Prva skrb je, kako bi se založili z živili, ne glede na to, kakSne vitamine in hranilne snovi vsebujejo. Težko je reči, ali se kdo zalaga z živili po tabelah, ki kažejo koliko beljakovin, maščob in ogljikovih vodanov vsebuje ta ali ona vrsta, še manj se kdo ozira na vitamine. Pravega zaupanja v nauk o vitaminih tudi še ni, kajti sami raziskovalci niti ne velo, koliko vitaminov je in še vedno upajo, da bodo kakšnega odkrili. Ni še tudi natančno raziskano kakšno vlogo imajo nekateri sicer že odkriti vitamini.
KOLIKO KALORIJ IMATE V ZALOGI?
Vrednost živil cenimo po kalorijah ali pa | po hranilnih snoveh. Po količini vitaminov doslej še nihče ni doslej dovolj resno ocenjeval nobenega živila. Zato je tudi pecivna moka dražja od krušne in so otrobi najcenejši, čeprav vsebujejo največ vitaminov. Oe imate v zalogi kaj živil, računate navadno le. da imate toliko in toliko kilogramov moke, sladkorja, litrov olja iti. Zanimivo pa bi bilo ugotoviti, koliko kalorij lahko da vaša zaloga. Najprej morate seveda vedeti, kaj pomeni kalorija. Razlikovati je treba predvsem veliko in malo kalorijo. Velika kalorija je množina toplote, ki je potrebna, da segreje kilogram vode pri eni atmosferi pritiska od 14.5 na 15.5 stopinj C. Mala kalorija je pa množina toplote, ki je potrebna, da segreje gram vode pod enakimi pogoji. Računajo navadno z veliko kalorijo. Na pamet vedo najbrž le redki, koliko kalorij vsebujejo posamezna živila. Pri sestavljanju jedilnikov se v zasebnih gospodinjstvih navalno ne ozirajo na kalorije, pač pa računajo z njimi v smotrno, znanstveno vodenih kuhinjah posameznih zavcdov.
NAJVEČ KALORIJ IMA MAST
Morda mislite, da vsebuje največ kalorij meso. Sploh je meso zelo razkričano, češ da ima največ hranilnih snovi, to se pravi beljakovin, ter zaradi tega vsebuje tudi mnogo kalorij. Včasih smo mislili, da je za prehrano neobhodno potrebna govedina, ker smo ob vsaki priliki slišali, koliko beljakovin vse huje. Tiste čase se je zdelo sploh najvažnejše, da hrajia vsebuje čim več beljakovin. V resnici pri nas hrana ni bila nikdar dovolj bogata na beljakovinah, ker je bil konzum mesa mnogo manjši kakor v naprednejših državah. Zlasti podeželsko prebivalstvo se je hranilo z vegetarijansko hrano. Ugotovljeno je bilo, da bi bivša Jugoslavija lahko konzumirala vse meso izvožene živine sama, če bi bil konzum mesa le malo večji ns deželi. Toda konzum mesa ni bil prevelik tudi v mestih. — Največjo hranilno vrednost po količini kalorij ima svinjska mast: kg masti vsebuje namreč 9.200 kalorij. Na drugem mestu je surovo maslo, ki vsebuje 7.900 kalorij. Izvrstna govedina brez kosti vsebuje v kilo-
gramu 1850 kalorij, 200 gramov beljakovin, 70 gramov maščobe in malo vitamina B. Svinjska mast vsebuje v kilogramu 5 gramov beljakovin in 980 gramov maščob (čistih). Vitaminov v masti ni ugotovljenih. Fina pšenična moka vsebuje manj kalorij kakor koruzna: 3550, koruzna pa 3650. Prav toliko kalorij kakor pecivna moka vsebuje tudi ajdova. Riž da 3.400 kalorij v kilogramu, ovsena moka 3650. ječmenček 3600, krompirjeva moka 3300 in pšenični zdrob 3450. Po beljakovinah sta na prvem mestu pšenična moka in ječmenček; pecivna moka vsebuje 120 gramov beljakovin, pšenični zdrob in ječmenček pa po 110. Moka je važno živilo predvsem po množini ogljikovih hidratov. Pri tem vas pa moramo posebej opozoriti, da vsebuje ker krompirjeve moke 815 gramov ogljikovih vodanov. koruzna moka 780. riž 750. pecivna pšenična moka pa samo 740. Moka je na maščobah revna — razen sojina, kar je poglavje zase; največ maščob vsebuje ovsena moka, zato jo tudi nekateri povzdigujejo do nebes in priporočajo zlasti ovsene kosmiče. Kilogram ovsene moke vsebuje 60 gramov maščob, pšenične moke pa samo 25 gramov. V času pomanjkanja maščob je seveda zelo važno, da vemo. koliko maščob vsebujejo posamezna živia.
KROMPIR IN KRUH Baje je mogoče živeti ob samem krompirju in kruhu. Toda naj nam bo dovoljeno pTipomniti, da je treba krompir kljub vsemu včasih malo zabeliti. Krompir namreč ne vsebuje nebene mnščobe, s je precej bogat ogljikovih hidratov. Z lupino pečen krompir vsebuje v kilogramu 210 gramov ogljikovih vodanov, kuhan pa nekoliko manj, le 1°0 gramev. Krompir da za 800 do 1000 kal oni toplote. Znano ;e. da je krempir glavno živilo širokih plasti prebivalstva ter da je še skoraj važnejši od kruha. Da pa ljudje skoraj ob ^mem krompirju ostanejo zdravi in sposobni za delo. je nedv< mno treba pripisovati še skrivnostnim srK.vem v tem živilu, vitaminom. Vseh vitaminov v krompirju na i brž še ne poznamo-. Odkrita pa »ta B in C. Vitamin C uničimo med kuhanjem, odnoano ga zavržemo pn lupPe-nju. če pa krompir pečemo, ostane v njem ohranjen. Zate bi bilo treba priporočati, da bi krompir rajši pekli kakor kuhali, zlas^ti še, če ga jemo v oblicah. Če dodamo krompirju kruh. vsebuje ta sicer zelo skromna hrana skoraj vse nnjvažnci:c hranilne snovi, čeprav ne v primerni količini Vedet; morate, da kruh vsebuje tudi tol-šče. Pšenični kruh iz pecivne moke — na;
v miru počiva! — v&ebuje 2900 kalorij v kilogramu, črn (ržen) pa 2700, a črn kruh vsebuje več maščob, 10 gramov, medtem ko jih je v kilogramu belega kruha le 5 g.
Beljakovin je v pšeničnom in rženem kruhu približno enako, po 85 gramov. Mnogo re-dilnejše od kruha so testenine: vsebujejo 3450 kalorij. 110 gramov beljakovin, 10 gramov maščob in 730 gramov* ogljikovih vodanov. Beli kruh vsebuje 620 ogljikovih vodanov, ržen pa 50 gramov. Pri tem je posebno zanimivo, da vsebuje tudi kruh vitamine. Toda pšenični te brez vitaminov le črni (ržen) vsebuje precej vitamina H Groba p>enična moka vsebuje malo vit;, mina A in nekaj več vitamina B. Brez vitaminov je koruzna moka. Ovsena i«n ječmenova moka vsebujeta vitamin B. Brez vrta mi nov je riž kakor tudi ajdova in krompirjeva moka. Kdor je že kaj slišal o v taminih. ve, da jih je največ v lupini zrnja. ;agod, gomoljev in sočivja. Lupine in lu^čine pa navadno za metu j cmo. a pri mletju moka z odstranitvijo otrobov izgubi dragoceno snov Pač pa vsebuje moka brez otrobov več beljakovin, ki so nakupili ene v jedru zrna.
KAKO BI SE  ZALOŽILI Z VITAMINI
Zdaj načenjamo še to vprašanje, ki je nedvomno pereče: Kako bi se založili tudi z vitamini. Morda kdo mi sil i. kakor smo rekli v začetku da je tc najmanjša skrb. Vendar bo rad priznal vsak vsaj. da preveč enostranska hrana ni primerna. Marsikdo je poizkusil sam na sebi. da organizem sam zahteva mešano hrano. Zahteva pa tudi hrano, ki nam sicer po svojih hranilnih snoveh ne daje nič drugega, kar že imamo v jedeh dan za dnem. Poželimo si sadja ali sceivja. čeprav nismo lačni. Oglaša se neke vrste netelesni glad. ki ga ne čutimo s samim želodcem. Telo zahteva tudi neotipljivo hrano, nevidne snovi, ki se skrivajo v posameznih živilih Če trpi mo dalje časa glad po vitaminih, se nam maščuje. To se iavadno pokaže najbolj spomladi, ko «<mo prestali dolgo zimo brez zelenjave in sadja. Ljudje ne o'bolcvajo spomJladi le zaradi tega. ker so pozimi pogrevali sonca. Dograno je. da še take •d Sra« hrana ne da telesu vsega kar je primerno, najsi jc človek še tako sit *n opitan, če jedi ne vsebujejo tudi skrivnostnih snovi, ki jih imenujemo vitamine po črknh abecede. Jeseni, ko je zrelih največ pridelkov, je največ živrl, ki vsebujejo mnogo vitaminov. Zato se bomo nekoliko bolj seznanili z vitamini in z živili, ki jih vsebujejo.
Zaščitna navodila hišnim posestnikom in vsem prebivalcem Ljubljane
Ljubljana, 2. septembra Zaščitni oddelek mestnega poglavarstva na novo opozarja vse prebivalce mesta Ljubljane na >Navodila za ponašanje in delo prebivalstva zaradi zaščite pred letalskimi napadi«, ki jih je izdala nekdanja banska uprava.
Skladno s temi navodili opozarjamo zlasti na naslednje predpise:
1. Znak za alarm dajejo javne sirene, katerih preizkušnjo slišite vsak dan ob 10. Za alarm (pričetek nevarnosti) tulijo sirene 3 minute v presledkih (rastoči in padajoči ton). Njih znak posnamejo industrijske sirene in vse zasebne sirene, pa tudi zvonci ter drugi zvočni signali za notranje obveščanje v industrijah, obratih, zavodih in zasebnih hišah. Industrijski, zavodski in hišni zaščitni organi so dolžni skrbeti, da se ta notranji alarm oglasi o pravem času. Znak za prenehanje nevarnosti je prav tako tri-minutni znak siren, ven lar v neprekinjenem tonu.
Opozarjamo, da znak z zvonenjem cerkvenih zvonov, ki je bil prej tudi določen v mestu Ljubljani, odpade.
2. Vsaka hiša v ožjem nevarnostnem rajonu mora imeti zaklonišče in obvezno urejeno hišno zaščito. V vseh teh hišah so že izvežbani in postavljeni hišni nadzorniki, ki morajo skupno s hišnim lastnikom skrbeti, da bo za hišno zaščito o pravem času vse pripravljeno. Hišni lastnik oz. upravitelj hiše je ol govoren za napravo in redno vzdrževanje zaklonišča ter za pripravo druge hišne zaščite (izpraznitev in ureditev podstrešja, izpraznitev hodnikov in stopnišč, zatemnitvene ukrepe, izbira in izvež-banje pomožnih organov hišne zaščite).
Nadzornik hišne zaščite (hišni nadzornik) pa je dolžan pomagati hišnemu lastniku pri zaščitnih pripravah ter vplivati nanj, da te 1
priprave o pravem času in pravilno uredL Sodelovati mora pri izbiri in izvežbanju pomožnih organov in poučevati v pogledu zaščite vse stanovalce hiše.
Se posebej opozarjamo na obvezno izgradnjo oz. prireditev zaklonišč, ki morajo zadostovati za vse stanovalce hiše. Dobro je, če je v zaklonišču tudi nekaj prostora za ev. pasante. Vsaka hiša, ki že ima prirejeno zaklonišče, mora po sedanjih oblastvenih navoliiih imeti na cestni strani hiše poleg vhoda viden in razločen napis: »Ri-covero — zaklonišče« z označbo, za koliko oseb je zaklonišče, v notranjosti zgradbe pa zanesljiva znamenja (orijentacijske napise in puščice) od veznega vhoda do zaklonišča Te napise in znamenja je treba namestiti takoj. Kontrolni organi Visokega komisariata in mestnega poglavarstva bodo spel pregledali vsa v poštev prihajajoča poslopja Tiste, ki predpisov ne bodo izpolnili, bo zadela stroga in ponovna kazen, dokler ne bodo zadostili vsem predpisom.
V ožjem nevarnostnem rajonu so vse hiše, ki so v tako imenovanem gostem na-lelju, nadalje one ob glavnih dovodnih cestah in v in lustrijskem okolišu, ne glede na velikost hiše.
3. V vsaki hiši — ne glede na nevarnostni okoliš — morajo biti podstrešje, stopnišče in prehodi izpraznjeni po navodilih; priporočeni pa so v širšem nevarnostnem okolišu tudi še drugi zaščitni ukrepi, zlasti prireditev zaklonišč.
4. Vsaka hiša, ne glede na nevarnostni okoliš mora imeti v veži na vidnem kraju pritrjena >Navodila za delo in ponašanje prebivalstva zaradi zaščite pred letalskimi napali*. Taka navodila imajo tudi javni uradi, zavodi, večje pisarne in čakalnice obešene na vidnem mestu. Preberite na novo in zapomnite si dobro ta navodila.
Navodila as sa doba t mestnega poglavarstva, Mestni trg 1/1 aH
v Zaščitni šoli (Mestni dom).
5. Prekrški zaščitnih predpisov se kaznujejo, če ni dejanje po drugih zakonih huje kaznivo, po čl. 24/a uredbe o zaščiti pred napadi iz zraka z zaporom do 30 dni ali z globo od L 38.— do L 3.800.—.
Letošnji jesenski velesejem v Leipzigu
Lipski velesejem najde vselej velik odmev v evropskih državah, a da se zanj zanimajo tudi na drugih celinah, sprevidi -mo že po tem. da sta na sedanjem jesenskem velesejmu, ki se je začel 31. avgusta in ki bo trajal do 4. septembra, zastopani :udi južnoameriški državi Brazilija in Čile — kljub vojni in blokadi. Od evropskih držav razstavljajo bodisi kolektivno ali pa posamezno razstavljalci iz Italije. Belgije, Bolgarije, z Danskega, Nizozemskega, iz Finske, Hrvatske, Rumunije. Švedske. Švice, Slovaške, Madžarske. Turčije in z Norveškega.
Italija je priredila na letošnjem jesenskem sejmu že svojo 24. oficielno razstavo. Zastopana jc z izdelki fine mehanike. Posamezne tvrdke razstavljajo kinematografske in elektromcdicinske aparate, razne instrumente, pisalne stroje ure. radijske apa-
tekstilna kkdustaij* kakor tudi oblačilna   stroka,  zanrmanre   pa  bodi toeft
blago živilske stroke.
Prav dobro je zastopana na sedanji prireditvi južna Evropa predvsem s svojim kmetijskim blagom. Razstavljene so zlasti surovine, ki jih uvaža Nemčija. Častno je zastopana m m unska petrolejska industrija 9 svojimi proizvodi. Med kmetijskim blagom je treba omeniti tudi gobe in zdravilna zelišča
Prvič je na letošnji razstavi saroostojno zastopana Hrvatska. S to razstavo hočejo prireditelji pokazati, kaj vse bo lahko Hrvatska izvažaLa izmed kmetijskih pridelkov in rud. Razstavljeno je rudi blago umetnih domačih obrti.
Ura je že pozna, vztrajni gost pa še vedno noče oditi. Končno se dvigne & so-deža:
»L'pa m, da vam a*em krat?! spanja I« »Ah, to že skoraj nri več važno,« pravi
gospodinja, »sedaj moramo že tako kanala)
vstati.«
»Gospodična Lizika, če me ne usiišrte, izgubim gotovo pamet!«
»Bog vas tega obvaruj, kajti m.ulenk ^sti se le težko spet najdejo.« •
Pokrajinsko plavalno prvenstvo
Nekaj strokovnih pripomb k nedeljskim skakalnim
tekmam v Ljubljani
V nedeljo je ob dokaj lepem vremenu — -'■•i ~t.- nirifa prvi del pokrajinskega plavalnega prvenstva v svojem športnem kopališču in to s skoki z dekse in stolpa. Udeležba je bila prav zadovoljiva. Na startu se je javilo 15 tekmovalcev in tekmovalk. Gledalcev pa je bilo od 300 do 400. Tekmovanje se je začelo z obveznimi
skoki s stolpa
Javila sta se samo dva tekmovalca: Albert Madon in Sega Bojan. Prvi je nastopil Madon s skokom na glavo naprej z zaletom. Skok se mu je nekoliko ponesrečil radi slabega odskoka, zato se je pred padcem v vodo skrčil v nogah in padel v vodo nekoliko prevržen. Isti skok je izvršil Sega tehnično boljše, ker je nastavil odskok dobro, vendar je tudi njega pre-vrglo pri padcu v vodo. Drugi skok je bil skok na glavo nazaj. Izvedel ga je Madon že nekoliko boljše, vendar je odskok bil premalodušen. Drža telesa je bila lepa, padec v vodo dober. Tudi Šega je izvedel ta skok bolje od prvega, vendar je bila drža telesa vsled napačnega stranskega odskoka nekoliko slabša. Padec v vodo je bil za vrt en zaradi neenakomerne drže rok.
Tretji skok je bil Auerbachov salto z zaletom. Pri njem ponovno poudarjam, da brez energičnega odskoka ni mogoče izvesti lepega skoka, ker ima m al od uš je vedno za posledico ali skrčenje nog ali rok, kar je bilo rudi v tem slučaju. Sele trenutek pred padcem v vodo se je Madon vlek-nil in v taki legi padel v vodo. Šega je bil v tem skoku mnogo boljši, izvedel ga je energično in sveže, držo je imel zelo lepo. Edino napako je naredil s tem, da je desno roko pred padcem v vodo skrčil, kar ga je nekoliko zavrtelo v stran.
Četrti je bil povratni skok. Izvedel ga je Madon zelo dobro tako v drži telesa, kakor tudi z odskokom, vendar zaradi male tehnične napake pri odskoku ni bil skok popolnoma izvršen ob padcu v vodo. Pri odskoku s stolpa je vrgel preveč glavo v za-tilnik, vsled česar vrtilni moment telesa ni prišel dovolj do veljave. Njegov partner Šega je bil pri tem odskoku manj siguren, ker je bil odrin z deske premalo močan. To je imelo za posledico, da je bil ves skok nesiguren. S tem odskokom so bili obvezni skoki z 10-metrskega stolpa končani. Zmagal je Šega Bojan z 89.76, med tem ko je Madon dosegel drugo mesto s 74.75 to.ke.
Takoj nato so sledili poljubni skoki s stolpa. Radi boljšega pregleda in radi tega, ker je skakal vsak tekmovalec različne skoke, bom navedel zaporedno vse štiri skoke vsakega skakalca Madon Albert je napravil Auerbachov skok iz stoje na rokah. Skok je bil prav dobro izveden, vendar pa nastavek skoka ni bil siguren. Radi tega je skakalca v zraku nekoliko zavrtelo in je šele v zadnjem momentu tik pred padcem v vodo telo stegnil. Kot drugi skok je napovedal en in pol salta z zaletom. Skok je sicer dobro uspel, vendar ni bil tehnično dobro nastavljen že pri samem odskoku. Pri vseh teh kombiniranih
skokih je potrebno, da se pazi na držo glave. Ta skakalec je že pri samem odskoku držal glavo popolnoma nagnjeno naprej, vsled česar mu je zmanjkalo možnosti povečanja vrtilne energije. To naj se Za ▼ bodoče zabeleži. Kot tretji skok je bil najavljen dva in pol salta naprej z zaletom, Tudi pri tem skoku je bila izvršena ista napaka. Razen tega se je pa tekmovalec tako močno zaletel, da ga je energija zaleta vrgla preveč v daljino namesto v višino, vsled česar skok še pri padcu v vodo ni bil popolnoma izvršen. Končno je izvršil še Auerbachov skok. Odskok je nastavil preveč energično z glavo, kar je imelo za posledico premočan zavrtaj in previs pri padcu v vodo. Drža telesa je bila zelo dobra.
Kot drugi je nastopil pri poljubnih skokih Šega Bojan in sicer je izvedel kot prvi skok dva in pol salta naprej z malim zaletom. Izvedel ga je zelo dobro radi kratkega in energičnega odgona. Drža telesa je bila v začetku malo slabša radi nekoliko skrčenih nog. ki jih je pa pozneje takoj iztegnil rn padel v vodo stegnjen. Drugi je bil Auerbachov skok z mesta, pravilno nastavljen in lepo izvršen. Sicer je imel skakalec takoj v začetku nekoliko skrčene noge, ki jih je pa takoj zopet stegnil in padel zravnan v vodo. Kot tretji je bil napovedan Auerbachov skok iz stoje na rokah. Ni se mu popolnoma posrečil radi nesigurnosti v stoji na rokah. Pri padcu v vodo skok še ni bil v celoti izvršen. Kot zadnji skok je bil najavljen povratni poldrugi salto. Skok je bil jako dobro nastavljen in tehnično pravilno Izvršen.
K splošni oceni bi pripomnil, da je Sega, ki je tudi zmagal, tehnično nekoliko boljši, ima zelo lepo višino, vendar se mi dozdeva, da je v celoti pri Izvedbi skokov nekoliko pretrd. Madonu, ki je dosegel drugo mesto, manjka višina, ki je potrebna za efektno izvršitev vsakemu skoku. Oba skakalca sta zelo talentirana in prt treningu zelo marljiva. Nasrto ao nastopOm
m sicer 1. Nevšimah Hanka, 2. SaštersTČ Majda in 3. Urbančič Zalka. Zmagala je ŠušterŠičeva, druga je bila Urbančičeva in tretja Nevšimahova. Vse trt so pokazale veliko voljo in tudi talenta. To se je osobito opazilo pri izvedbi poljubnih skokov, za katere so si izbrale precej težke skoke. Izvedle so jih prav zaclovoljrvo, osobfto zmagovalka Majda Su5terSičeva m Zadka Urbančičeva, ki je zaostala za nk> pri oceni komaj za slabo točko. — L K.
(Konec sledDj
INSERIRAJ
Slov. Naroda'
POHIŠTVO
po naročilu m vse ste stolov Izdelujem. Politiram oprave tn izvršujem vsa popravila najceneje. — Josip Zorman, Ljubljana Breg 14. 1068
PROKLETSTVO
15
DENANTA
Ram a a.
— Ne umirava in ne bova umrla lakote, vsaj upam da ne, toda zaenkrat svojih milijonov še ni-mava v roki... Dejal sem vam in ponavljam, da bova lahko samo v Amsterdamu prodala ta nadležni dragulj. — Zaupajte mi, to je vse, kar zahtevam od vas... Če hočete delati mi svojo pest, če hočete sami skleniti to kupčijo, boste vse pokvarili. Kaj
hočete ? Denar___Dobite ga ... bodite prepričani,
toda poslušajte moje nasvete. Česa bi se bali? Da vas izdam? Ali bi mogel storiti to, ne da bi izdal tudi sabe?
Zdelo se je, da so te besede Manzano pomirile. Podal mi je svojo mehko roko, ki sem jo stisnil brez navdušenja, potem sva pa odšla iz kavarne.
Na ulici me je prijel pod roko in odšla sva proti Etoile.
Spotoma sva govorila o vseh mogočih kombinacijah, ne da bi nama prišla na misel samo ena, ki bi bila vredna, da bi se odločila za njo. Prispela sva do avenue Champs Elvsees, ko se je nenadoma ustavila pred nama ženska s klobukom kričeče barve ra glavi in vidro okrog vratu. Nekaj časa je gledala r,nnno, potem ie p*» «"*^;*o k*-ilr^,"»:
— Ah, lopov! Ah, bandit! ... Končno sem vas zopet srečala!
In z očmi je iskala redarja.
Manama, ki ga je bila obšla groza, je stal nekaj časa kakor pribit, potem me je pa naenkrat prijel za roko in potegnil za seboj v paničnem begu. Ženska je pa kričala za nama kakor obsedena:
— Primite ga, primite ga! ... To je zločinec, morilec ...
K sreči je bil trg, kjer se je odigral ta prizor, skoraj prazen in med redkimi navzočimi ni bilo nobenega pogumnega meščana, ki bi jo bil ubral za nama. Samo neki uslužbenec brzojava je naju nekaj časa zasledoval. Ko sva pa na vso moč bežala čez Friedlansko ulico, je nenadoma privozil mimo tramvaj in mu zagradi! pot. Za hip je naju izgubil izpred oči in preden je p rini tel okrog tramvaja, sva se že rešila v Balzac ovo ulico,
Manzana se je tresel kakor trs na vodi. Debele potne kaplje so mu tekle po zagorelem obrazu. Ko je pa opazil, da je nevarnost minila, si je globoko oddahnil, si obrisal z robcem potno čelo m mi dejal:
— Dragi moj Pipe, niti en dan ne smeva več ostati v Parizu... Ženska, ki ste jo pravkar videli, me bo ovadila policiji in ...
Beseda mu je zastala v grlu,
— Ne bojte se tako, — sem odgovoril. — Pariš je velik... in preden bi vas našli...
— O, ta prokleta ženska "»> olivna in ima ri->r«-e sve*e! V eni uri *»      : j mi bo poli-
cija za petami.  Nisem  vedel,  da je ta ženska v
Parizu —  Treba  je   pobegniti___       pobegniti čim
prej ... Odpotujeva kamorkoli... Odpel j iva se v Anglijo, potem pa poskusiva priti na Holandsko. Toda nikar ne izgubljava časa. Vrniva se v moje stanovanje — tam se bova pa že odločila za kaj.
Ta slučajna pustolovščina mi še daleč ni šla tako na živce kakor Manzani. Odkrito povem, da ni bila taka, da bi mi ne ugajala, kajti razgrinjala je njegovo bahaštvo in metala kompromitirajočo senco na njegovo življenje.
Takoj ko sem se bil seznanil z Manzano, sem pomislil, da mora biti njegova preteklost mračna, nisem pa mogel misliti, da bi mogel biti morilec. Zdaj mi je bilo jasno, da je postal ta mož preveč nevaren in treba je bilo odkrižati se ga. V Parizu mi je bilo to težko, v Londonu bi pa šlo najbrž lahko in hitro.
Zaenkrat sem moral pa samo dobro paziti, da bi mu ne postal sumljiv. Delati sem se moral, da se mi zdi nevaren položaj, ki ga je bilo naključje tako zapletlo. Ah, če bi imel svoj demant v žepu, s kolikim veseljem bi bil dal aretirati tega nadležnega pajdaša, kajti priznati moram, da mi je bil Manzana zelo nesimpatičen. Imel je zopern obraz, po vedenju je spominjal na pristaniškega nosača, njegov glas je bil hreščeč, zlasti mi je pa šel na živce njegov način izgovarjanja črke >r«.
Meni, ki sem se spoznal na manire boljše družbe in ki me je prirojena uglajenost silila iskati stike z dobro vzgojenimi ljudiri, je bila družba z Man-
zane prava muka.
So ničvredneži, prebavljivi vsaj na zunaj, da lahko človek živi z njimi v dobrih stikih, če se že ne more razumeti z njimi. So pa drugi podleži, ki vzbujajo v človeku odpor in mržnjo; in med take je spadal moj pajdaš.
Odkrižati se tega neotesanca mi je bila glavna naloga, toda poprej bi moral dobiti nazaj svoj demant. To pa ni bilo lahko, kajti Manzana je bil mnogo močnejši od mene.
Lahko bi ga u gnal samo z zvijačo in te sem se moral poslužiti.
Ko sva se vrnila v stanovanje, ki sem ga začasno delil z Manzano, je bil mož še ves skrušen in obupan zaradi prizora v mestu in povedal mi je, kaj tiči za srečanjem z razjarjeno žensko.
Pravil mi je, da je bila to njegova ljubica, ki jo je nenadoma zapustil. Zdaj se hoče osvetiti in kakor vse varane ljubice si izmišlja razne prazne obdol-žitve proti njemu. Njemu se pa k sreči ni trefoa ničesar bati, kajti če bi ga aretirali, bi kaj lahko odvrnil od sebe vsako obdolžitev. Toda on se rajo izogiblje neprijetnega soočenja, o katerem bi nedvomno poročali vsi listi, kar bi spravilo v slabo luč njegovo ime v Kolumbiji, kjer zavzemajo vsi njegovi sorodniki visoke položaje.
Delal sem se, kakor da se mi mož smili in da mu verjamem vse, kar mi je pravil. Na drugi strani sem pa skušal spretno zastrc&ti ga, govoreč mu o usmrtitvah nedolžnih ljudi; hvalil sem mu tudi spretnost in iznajdljivost, francoskih policistov, češ, kako hitro so izsledili in prijeli namišljene zločince.
.t Lu uprave m ineeratoi del Usta Vlad, Regallv // Vsi ? LJubljani