Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.b/Ill Telefoni uredništva: dnevna služba 2050, — nočna 2996, 2994 in 2050 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Ček račun: Ljubljana št. 10.6*50 in 10.349 za insernte; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po prazuiku Vprašanje katoliške vesti V kratkem času, odkar je izšla, je imela socialna enciklika sv. očeta »Quadragesimo anno« prvi odmev, nanašajoč se na konkreten položaj in konkreten fakt, v Angliji. Ne gre pa v tem slučaju neposredno za kakšno vprašanje socialnega značaja, ki naj bi se na podlagi načel, izrečenih v tej encikli-ki, reševalo, ampak za vprašanje politične orientacije katoličanov v obstoječih razmerah Anglije. Kakor znano, ugotavlja okrožnica »Quadrage-simo anno< v čisto določeni obliki, da ne more nihče biti istočasno iskren katolik in pa socialist, vsaj ne v smislu marksizma in v njegovem duhu. Ker pa v Angliji mnogi katoličani, ki so zvesti člani Cerkve, pripadajo labouristični stranki in jo volijo, čeprav v Evropi imenujejo to stranko socialistično, je na-♦stalo vprašanje, ali se to sklada z besedami in mislimi papeževe okrožnice. Potem ko je od svoje strani, neavtoritativno, angleški katoliški tednik >The Universe« z ozirom na to vprašanje odgovoril afirmativno, se je oglasil tudi primas angleških katolikov, kardinal Bo u r n e, ki je ta problem izrecno obravnaval v govoru, ki ga je imel v »Scottish Catholic Truth Society« (Škotsko društvo za katoliško resnico) v Edinburgu. Najvišji dostojanstvenik katoliške cerkve v Angliji je izvajal sledeče misli: Naravno je, da katoličani težijo za tem, da vstopijo v politično življenje, in prav je tako. Njihova udeležba v političnem življenju je zelo koristna za narod in njihova odsotnost, oziroma pasivnost pri reševanju javnih problemov bi pomenila realno izgubo za srečno politično dejavnost naše države. Kdor pa se hoče udeleževati političnega življenja, mora v današnjih razmerah pripadati gotovi stranki. Pred nekaj časa je imel človek v Angliji izbiro samo med dvema strankama: konservativci in liberalci. Toda danes imamo tri stranke in zato more pripadati angleški katolik v političnem življenju bodisi liberalcem, bodisi konservativcem, bodisi delavski stranki. Cerkev kot taka nima ničesar opraviti z nobeno politično stranko. Jezus Kristus ni dal Cerkvi nobenega strankarskega političnega programa in evangelij nam ne daje nobenih navodil, kateri politični struji da naj pripadamo, ampak nam kaže samo vrhovne religiozne in etične smernice življenja. Katoliki smejo torej amostant © 9 Madrid, 3. julija, tg. V La Corona, znanem galicijskem pristaniškem mestu, je snoči prišlo do težkih izgredov. Ob 1 ponoči se je zbrala velika gruča radikalnih pustolovcev pred kapucinskim samostanom, ki so ga bili menihi že zapustili. Policijska straža je priporočala množici razsodnost, vendar pa jo je ta enostavno odrinila izpred vrat. Množica je nato sa< mestan zažgala. Ko je prišla pozneje policijska pomoč, je ta razgrajače razgnala. Pri tem je bilo 6 ljudi ranjenih. Šele, ko je prišla vojaška pomoč, je bil vzpostavljen zopet mir. Madridska vlada je naročila tamkajšnjemu guvernerju, naj v bo-i doče energično prepreči vse izgrede. mestnem trgu je bil blagoslov; nepregledno množino ljudstva jc navdušil krasen govor škofa dr. Srebrniča o edinosti, jx) kateri spaja presv. Evhnristija ljudstva v eno družino, en narod in ga vodi do prave sreče. Mogočen vtis je napravila pesem: -?Mi hočemo Boga.< Po zahvalni pesmi v cerkvi je bilo drugo javno zborovanje. Prevzvišeni je prečital besedilo udanostnih brzojavk sv. očetu in Nj. V. kralju Aleksandru. Govoril« sta odvetnika iz Zagreba, dr. Brajša in dr. Protulipac: prvi o kršč. vzgoji mladine, drugi o zvestobi do katoliške cerkve Kongres jc bil kar najspretneje organiziran. Pripravljalni odbon, v katerem so bili dekan Fragosid in gg. Veljačič, Bratonja in llič, je v j>olni meri storil svojo dolžnost. Do skrajnosti jjožrtvovalni so se izkazali člani Evharistični kongres v Omišl$u Kongres je bil najspretneje organiziran — Ljudstvo je poudarilo svojo voijo, da hoče osfafi verno katoliško Omišalj, 30. juu. 1931. Nad vse slovesno 6e jc izvršil najx>vedani evharistični kongres za otok Krk. Primerno dušno razpoloženje je pripravljala tridnevnica od petka 26. junija do nedelje. Osem duhovnikov je imelo dosti deln v spovednicah; toliko ljudi je hotelo k sv. zakramentom; v nedeljo je stalo ob spovednicah polno samih mož. Prvo javno zborovanje je bilo v nedeljo jx>|>oklne. Krasno jc govorila gospa dr. Brajša o pomenu, ki ga ima življenje v Bogu za dušno lejioio žena in deklet; zdravnik dr. Iv. čepulič i/. Zagreba jc sijajno razvil temo: Kristjani smo; bodimo tudi v resnici kristjani.< Zvečer so križarji s Trsata v predstavi »V krenvpljih satana« nazorno pokazali, da življenje brez Boga vodi v pogubo. Velika občinska dvorana je bila navzlic silni vročini nabito |iolna. Pravi evharistični dan je bil praznik sv. Petra in Pavla. Od vseh strani so prihajale procesije pod vodstvom svojih župnikov; paro-brodi so dovažali vedno nove množice. Seuj-sko škofijo sta zastopala kanonika tnons. dr. Krančiškovič in tnons. Golih; sploh jc bila udeležba iz llrv. Primerja zelo častna. Pontifikalno sv. mašo jc ob osmih opravil prevzv. škof dr. Jos. Srebrnič; med sv. mašo jo govoril dr. Žuvič o presv. Kvhnristiji in papežu. Veličastna, nad 2 km dolga procesija se je po pontifiknlni sv. maši pomikala i/, mesta k obali in odtod nazaj v mesto. Pri oltarju na »Zaključujem torej, da je v naši deželi vsak človek svoboden, da pripada tisti stranki, koje politika mu odgovarja. Toda, kakor hitro je postal njen član, mora biti na straži proti zmotam, ki bi se mogle iz naročja teh strank skotiti. Zato katolik ne sme nikoli svoje vesti popolnoma zapreti v klav-zuro kake stranke in se ji ne sme nikoli predati brez vsake rezerve, ostajajoč svoboden v centru svoje vesti. Kadar bi njegova vera, njegovo nravstveno prepričanje in njegova vest prišli v konflikt z zahtevani stranke, tnorS brezpogojno poslušati vest in iz tega potegniti konsekvetree.c »Osservatore Romano« ta izvajanja močno avtorizuje s tem, da jih ponatiskuje in z odobravanjem komandna. ITI. reda in dekliške družbe Presv. Srca Jezusovega. Ljudstvo je sijajno izkazalo svojo uda-nost evhnrističnemu Bogu. Prišlo je na kongres nad 4000 ljudi, kar jc za razmere na otoku neverjetno veliko; mnogo jili je prišlo peš tri do štiri ure daleč. Hiše v Omišlju so bile vse v zastavah in zastavicah, |)re|>rogah in zavesah, v vencih in cvetju. Možna rji z grajskega zidov ja so pozdravljali veličastno procesijo, godba s Trsata je igrala nabožne pesmi. Globoka pobožnost ljudstva pri procesiji jc napravila na glednlcc neizbrisen vtis. Ljudje so peli in molili; rožni venec in litanije ter nabožne pesmi, ki jih je prepevala skupina za skupino, vse je prihajalo tako res iz srca, da je pobožnost zgrabita vse navzoče. Vse je j>o-teklo brez najmanjše nezgode. Otroci in male deklice, ki so trosile Najsvetejšemu cvetja na pot, so prav tako veselo vztrajale na pekočem solncu kot oni, ki so prišli ure daleč, da so se takoj uvrstili v procesijo. Nalašč za kongres otvorjeni zdravniški ambulanti ni bilo nikjer treba posredovati. Utrujeni so se popoldne ljudje vračali na svoje domove Nauk, ki nam ga dalo Nemci Slovenija dala četrt milijona dinarjev za nemško učiteljišče - Ali ha? mi mislimo na potrebe svojih lastnih narodnih manjšin ? Ljubljana, 3. julija. Iz »Deutsehes Volksblatt«, glasila nemške narodne manjšine v Jugoslaviji, ki izhaja v Novem Sadu, ]>ovzamemo zelo poučljive podatke o načinu, kako Nemci vršijo zbiranje denarja za svoje narodno učiteljišče, ki jim je po širokogrudnem zakonu, izdanem od naše vlade, dovoljeno. Kakor mravlje so se vrgli na delo in iz vseh krajev naše zemlje prihajajo večji in manjši darovi, tako da ni nobenega dvoma več, da si bodo v najkrajšem času lahko postavili vzgajališče za svoje nemške učitelje. S posebnim ]x>udarkom beleži >Deutsches Volksblatt« us|)ehe nabiranja v Sloveniji. V tem kratkem času so Nemci, ki stanujejo v Sloveniji, darovali za nemško učiteljišče vsoto 278.330 Din, uspeh, h kateremu jim je treba naravnost čestitati. Celje samo je darovalo vsoto 136.000 Din. Maribor je nabral SO.OIIO Din. Ptuj 38.000 Din, Ljubljana je nekoliko zaostala s 8000 Din. Kočevje pa je prispevalo 20.000 Din. kar je zelo lepa vsotica. Višek pa še ni dosežen, ker »Deutsehes Volks-hlatt« izraba resno tipanje, da so prispevki iz mnogo krajcT kjer prebivajo Nemci, še vedno izostali. To priliko uporabljamo, da gornje številke l>redočimo naši slovenski narodni javnosti. Nemci so pokazali toliko organiziranega domoljubja, da nam lahko služijo za vzgled. Tudi mi imamo svoje narodne manjšine v Italiji in v Avstriji. Ne ena ne druga ne uživa takih ugodnosti, kakor jih uživajo Nemci v Jugoslaviji. Nase narodne manjšine izumirajo. Učiteljišča ne bodo dobile svojega, ko niti svojih lastnih šol nimajo. In če bi ga na čudežen način dobile, ni verjetno, da bi ga mogle r tako brzem tempu postaviti, kakor bodo storili Nemci. Pač pa bi naša narodna manjšina na Koroškem recimo jMttrehovala izobraženega naraščaja, predvsem sedaj, ko sc stari stebri tako hitro podirajo. Kdo jim bo šolal ta naraščaj? Kdo bo pomagal, da gredo njihovi sinovi v šole, da postanejo voditelji manjšine, ko starih več ne ho? f'e hočemo odgovoriti na. to vprašanje, ki jo naše, slovensko, življenjsko naše. potem bo treba iti tnimn platoničnega navduševanja ob redkih prilikah za brate izven naše zemlje in posnemati dejanski patriotizem Nemcev v Jugoslaviji Sporazum v Parizu? Sedaj ni nobenega dvoma več, da sta se Amerika in Francija pobotati Parit, 8. julija, tg. Francosko-anieriSka pogajanja se prično zopet danes zvečer. Na francoski strani se jih bosta udeležila ministrski predsednik Laval iu zunanji minister Briand, na ameriški strani pa državni tajnik Mellon in poslanik Edge. Izgledi za sporazum so prej ko slej zelo ugodni. Smatra se, da je formelni zaključek pogajanj neposredno pred vratmi. Kot ~nak dobrega razumevanja med Francijo in Ameriko se bo danes zvečer udeležil predsednik Demmer banketa, ki ga priredi ameriika trgovska zbornica v Parizu kot predslovesnost k ameriškemu prazniku neodvisnosti. Jutri priredi zveza ameriških vojnih prostovoljcev pred. ameriškim spomenikom in pozneje pod Are de Triumph na grobu neznanega vojaka spominsko slovesnost. Vodja ameriškega ekspedi-rijskega kara v svetovni vojni, general Peershing, ki potuje le dni na Poljsko, se bo v ta namen ustaml v Parizu. Nova konferenca nepotrebna Pri včerajšnjem dvournem razgovoru finančnega ministra Flandina z ameriškim državnim tajnikom Mellonom in ameriškim poslanikom Bdgc-jem je po vsej verjetnosti prišlo do popolnega sporazuma na celi Mi, akoravno ne prav v vseh točkah. Iz tega si razlagajo tudi dejstvo, da je Rriamd izjavil, da je nepotrebna konferenca, ki jo je angleški poslanik lord Tyrell predlagal v imenu svoje vlade. Kakor poroča -.Petit Journal«, pa bo ldjub temu prišlo v kratkem po predlogu angle- ške vlade do menarodne konference vseh signa-tarnih držav Youngovega načrta ter Združmih držav. Hooverjev predlog za enoletui moratorij naj bi bil le prvi korak celo vrate sanacijskih, ukrepov, ki so potrebni v interesu Nemčije in trpečih ervrop-sJiih držav. London, 3. julija, tg. Po informacijah >Daily Heraldac je bil framenski odgovor na ameriški memorandum izročen Mellonu v Parizu snoči in ga je ta poslal takoj v Washington. Hooverjev odgovor se pričakuje že prod pričetkom današnjih pogajanj. Newyork, 3. julija, t*?. Tako v državnem de-partementu kakor tudi v Beli hiši ne dvomijo ved o srečnem izidu pariških pogajanj. Po včerajšnji konferenci llooverja s kabinetom in z ravnateljem Federal Beserve lin ar d je dal državni podtajnik Castle obširne instrukcije ameriškim delegatom v Parim, ki naj na najhitrejši način dosežejo sporazum s francosko vlado. London, 3. julija. AA. Zdi se, da pariška pogajanja o Hoovrovem predlogu ne napredujejo tako naglo, kakor so poročale jutranje vesti iz Pariia. Na današnji seji spodnje zbornice je zakladni minister Snmcden dejal, da je vsak trenutek pričakoval poročilo iz Pariza, da jc sporazum dosežen. Vendar po zadnjih resteh ni položaj popolnoma zadovoljiv. Snoicdcn je dalje izjavit, da je Anglija pripravljena nositi bremena, ki jih je vzela nase, vendar mora odkloniti vse nadaljnje žrtve, ako bodo drugi udeleženci pri Hoovrovem načrtu odklonili sodelovanje. In Vzhodna Evropa Berlin, 3. julija, tg. Opoldanska u-Berliner Ze.itung« poroča o pariških pogajanjih: Dosežen je sporazum s tem, da sta tako Hoover kakor tudi Laval popustila od svojih stališč. Hoover jc popustil s tom, da predlaga, naj sc najde pomoč juž-noTzliodnim ovropskim državam, katero je zahtevala Francija, drugod, ne pa iz nemškega repara-cijskega fonda. Laval pa jo popustil v tem, da jo zagotovil popolni finančni zaključek iz Hooverjo-vega predloga, ki ga je Amerika striktno zahto-vala. Sedaj gre za garancijski fond, ki ga predvideva Youngov načrt za slučaj moratorija. Toda spor o tej zadevi je že izven ITooverjevega predloga. Potem, ko je Francija sprejela enoletni moratorij, noče na nobon način riskirati v prihodsjom letu zgnbo nadaljnjih 500 milijonov. V tej točki jo francoska vlada nepopustljiva. To pa pomeni revizijo YoungoTega načrta, ki bo tudi sicor igrala na pri. čakovani reparacijski konferenci zelo veliko vlogo. Tako francoski kakor tudi angleški tisk zaradi tega še nadalje govori o možnosti novo konference, katero jo Briand označil danes kot nepotrebno. Današnja pariška pogajanja se bodo vrtela okoli vprašanja garancijskega fonda. V splošnem vlada v Berlinu vtis, da je prišlo v Parizu do spremembe na boljše in da je kot h končnemu sprejemu Ilooverjevega predloga prosta. Akademija na čast Miss Keller Ljubljana, 3. juL Ob $«rtih popoldne se je vršila v dvorani Delavske, zbornice zelo uspela akademija, ki jo je priredilo Jugoslov. društvo za proučevanje angleškega jezika. Dvorana je bila polna občinstva, med temi zelo mnogo ljudi pedagoškega poklica, dalje slepi in gluhonemi ter mnogo odličnih predstavnikov. Akademije so so udeležili tudi ban dr. Marošič, inagistratni direktor dr. Zarnik. načelnik dr. Dolšak, predsednik »Doma slepih« dr. Klinar ter druge odličnejše osebnosti. Akademijo je otvoril v imenu predsednik? in odbora društva un. prof. Rebek, ki je nago, voril občinstvo in poudarjal, da je Kellerjeva dokaz, da more duh premagati materijo in da more velika duša a veliko voljo premagati velike ovire. Govornik jc nagovoril Kellerjevo tudi v angleščini in jo miss Tompson njegov govor tolmačila s pifctc» abecedo miss Keller-jevi. G. ban dT. Marušič je pozdravil miss Kellerjevo v imenu Dravske banovinn in jo slavil kot svetal zgled vztrajnosti in idealizma, onega idealizma, ki ga je miss Koilerjeva posvetila službi trpečemu človeštvo. Univ. prof. dr. Ozvald je nato predaval o n>:s.. Kellerjcvi. Ravnatelj glnhonemnice g. Grm jo nato predaval o vzgoji gluhoneme in defektne dece. Za tem je spregovorila mLss Kellerjeva sama. Govorila je glasno in razločno in bi mogel vsakdo, kdor razume angleščino, razumeti njen govor. Njene besede je tolmačila še miss Tompson in pa slovenski tolmač. Besede miss Kellerjeve so bile: »Dragi prijatelji! Zahvaljujem se Vam z gloibokimi č.uvstvi za Vaše pozdrave in za tako lepo in globoko priznanje. Želim si, da tudi sama najdem kakšno priliko, da se zahvalim prebival-' stvu Vašega mesta za lepo dobrodošlico, ki som jo doživela danes dopoldne. Posebno ganjena sem bila, ko so me slepci in mutci pozdravili z odprtimi rokami. Prinašam Vam lepe pozdrave od svoje ljubljene učiteljice, ki zelo obžaluje, da se ne more udeležiti sestanka. Želela bi, da bi bila sedaj na moji strani, ker mi jo njena ljubezen pomogla, da se je moje življenje tako lopo spremenilo. Bila sem nekoč v veliki temi sama, ker nihče ni mogel občevati z menoj, niti moja dobra mati. Potem je prišla učiteljica in ta se je potrudila, da je 7, malimi migljaji prstov razumela mojo dušo. Dotaknila *e je moje teme, pa tudi moje misli in moje duše. In šla sem nasproti solnčnemu svitu in lepoti življenja. Spoznala sem, da je v življenju velika ljubezen in dobra volja in da je potrebno v življenju res mnogo ljubezni, ako hočemo pomagati nesrečnim. Samo. ako jim pomagamo, gremo po pravi poti. Rada bi Vam sedaj to pojasnila, da imajo slepci prav tako iste občutke in ista čuvstva kakor mi in dn hočejo iste stvari kakor ini. Želijo si dela in sicer koristnega dela. Ali ste, kdaj občutili, kaj bi storili, če bi jutri izgubili vid? Zaprite za en trenutek oči: ta dvorana, ki jo sedaj vidite in vse kar vidite vsak dan, vse to ste izgubili. Izgubili ste cesto, nebo, zvezde, vse Vam je izginilo. Ali si morete, predstavljati, ,da hodite opoldne pri belem dnevu kakor o polnoči?-lf.-ginilo je Vaše delo in Vaša neodvisnost. Ali rie ni v temi želeli prijatelja, ki hi pokazal, kako Vam je priti v stik z ljudmi? Teh vrst prijateljev je bila moja učiteljica in takih prijateljev si želim v Jugoslaviji za vse, ki ne morejo videti. Potem se bo Bogu smehljal obraz nad nami in Vi bodete tudi srečni. Če pomagate slepcem, pomagate sami sebi. In resnično boste premaprali slepoto.« Mis Tompsonova je pokazala nato. kako se sporazumeva z miss Kellerjevo in je miss Kellerjeva na njena vprašanja zelo razločno in jasno odgovarjala. Vprašanja iti razgovore je tolmač prestavljal v slovenščino. Slovenski kvintet je nato zaključil slavnost z lepimi pesmimi. Miss Kellerjevo so nato odvedli na kratek večerni izprehod. Drobne vesti Belgrad, 3. jul. 1. Te dni se vrši tukaj kongres učiteljstva srednjih šol iz cele države. Danes se je vršilo zborovanje v Zemunu, jutri pa sc nadaljuje v Beigradu. Belgrad, 3. julija. AA. 10. t. m. prispe v našo kraljevino skupina avstrijskih dijakov, ki si bo pod vodstvom Herberta Husnika ogledala zlasti naše južne kraje. Subotica, 3. jul. ž. Soproga pretendenta na madjarski prestol Albrehta Habsburškega, Irena roj. Lelbach, je prišla v Subotico na obisk k svojim staršem. Ogulin, 3. jul. ž. V četrtek 2. t. m. je divjala nad Ogulinom huda nevihta. Med bliskanjem in grmenjem je udarila strela v zvonik cerkve sv. Jakoba, ker na istem ni nameščen strelovod. Vžgaile so se grede. Na srečo so ogenj pogasili. Škoda je za siromašno cerkev precej velika, nesrečili. Pariz, 3. julija. AA. Havas poroča iz Haaga: Mednarodno razsodišče je določilo, da bo 20. t. m. prva javna razprava o vprašanju carinske unije med Nemčijo in Avstrijo. Wimbledon, 3. julija. AA. V igri gospodov v dvoje sta Francoza Cochet in Brugnon v semift-nalu zmagala nad Američanoma Shieldsom in Wo-odom, V mešanem doublu sta zmagala v semifinalu Spcnce in gdč. Nuthall nad Acorijem in gdč. Ful-tonovo. Osebne vesti Belgrad, 3. jul. ž. Češkoslovaški poslanik t Beigradu dr. Flieder je odpotoval na Bled, kjer ostane čez počitnice. Belgrad. 3. julija. 1. Z ukazom Nj. Vel. krar Ija je postavljen za poveljnika pomorskega arze-nala koolreadmiral R. Salher. Upokojen je kapetan bojnega broda Viktor Klobučar. Z drugim ukazom je Nj. Vel. kralj odlikoval Viktorja Klobučarja z Jugoslovansko krono III. stopnje. Po potrebi službe so postavljeni za vodnika 5! konjeniškega polka kraljice Marije konjeniški poročnik Boris Plavšak, sin nadučitelja iz Trbovelj, za vodnika slovansko-brodske čete orožni-škega'polka konjeniški podporočnik Jernej Mak, za vodnika belgrajske čete donavskega orožniške-ga polka pehotni podporočnik Ciril Legat, za vodnika užiške čete drinskega orožniškega polka artiljerijski podporočnik Fortuna Vincenc. Norveška anektira Grenland Oslo, 3. julija. AA. Norveška vlada je prejela poročilo od voditelja norveške lovske ekspe-dicije v vzhodni Grenlandiji, Devolda, ki naznanja da je ekspedicija anektirala del vzhodne Grenlandije za Norveško. Devold zahteva od vlade, naj aneksijo službeno potrdi. Norveški politični krogi sodijo, da je ta aneksija povsem privatnega značaja. Framasoni med seboj Gothard, 3. julija. AA. Bivši veliki mojster nemško prostozidarske lože grof Dohna je vložil tožbo proti generalu Ludendorffu zaradi klevete. General Ludendorff je namreč na nekem shodu očital tožitelju izdajstvo, češ, da je kot veliki mojster vedel za nameravano umorstvo avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in s tem za bližnji izbruh svetovne vojne. Sodišče je obsodilo generala Ludendorffa na 500 mark denarne kazni, ker mu dokaz resnice ni uspel. Upoštevalo pa je, da je Ludendorff govoril iz patriotskega nagiba. Iznenadenje radio postaj Koln, 3. julija. AA. V sredo ob 11. zvečer je Zapadno-nemški radio oddajal plesno glasbo. Iz-nenada pa je na istem valu začel govoriti komunistični propagator, tako da je motil oddajo postaje. Sodijo, da gre za namerno sabotažo. Obvestilo državnih železnic Ljubljana, 3. julija. AA. Jugoslovanske državne železnice, ravnateljstvo Ljubljana, obvešča: V ponedeljek, torek in sredo 6., 7. in 8. t. m. bo vozil na progi Ljubljana gl. kol. — Skofja Loka in obratno kopalni vlak z odhodom iz Ljubljane gl. koL ob 13.20 in povratkom v Ljubljano g. kol. ob 18.45. V slučaju zadostne frekvence bo vozil kopalni vlak v dobi kopalne sezije dnevno, kar bo pravočasno razglašeno v dnevnikih. Potniki uživajo pri teh kopalnih vlakih 50% popusta od normalnih voznih cen, in sicer v II. in III. razredu. Izdajajo se posebne vozne karte, ki veljajo samo za kopalne vlake. Za dr. Maniua Bukarešt, 3. julija, ž. Vodstvo nacionalne kmetske stranke v Cluju je imelo v torek popoldne sejo, na kateri je odločilo, da ne more sprejeti ostavke dr. Maniua. V soboto se bo vršila nova seja, na kateri se bodo zvedeli vzroki ostavke dr. Maniua. Službeni organ nacionalno-kmetske stranke »Patria«, ki izhaja v Cluju, pravi, da je dr. Maniu dal ostavko zato, da demonstrira proti redu današnjega režima. Nove cigarete Belgrad, 3. juKja. AA. Uprava državnih monopolov je izpremenila konfekcijo svojega dosedanjega cigaretnega papirja I. in II. vrste t knjižicah. Odslej bo imela vsaka knjižica po 30 lističev. Knjižice prve vrste se bodo prodajale po 70 par, knjižice druge vrste pa po 50 pa1. Uprava drž. monopolov bo sredi julija izročila v prodajo novo potno kolekcijo cigaret. V teh škatlicah bo po 60 boljših cigaret, in sicer po 10 kosov Kosova, Strumice, Šumadije, Mignon, Drine in Vardarja. Te zbirke bodo dobrodošle predvsem potujočemu občinstvu in bodo stale 40 Dm. Prodajali jih bodo po vseh večjih mestih v maloprodajalnicah tobaka, v manjših krajih pa v maloprodajalnicah velezakupcev tobaka. Dunajska vremenska napoved. Severne Alp©: Pretežno jasno in vroče. Nagnjenost k nevihtam. Južne Alpe: Pretežno oblačna Nagnjenost k nevihtam. Nerešljiv konflikt Sveta Stolica ne bo delata fašizmu nobenih kocesij več Rim, 3. julija. Konflikt med sv. stolico in režimom se ni niti za korak približal kakšni rešitvi. Režim sam se nahaja v nekakem brezizhodnem položaju. Na eni strani nvideva spričo vedno bolj grozečega vala antifašističnih sil nujni interes, da se s sv. stolieo zopet spravi, na drugi strani pa ga ravno nevarnost revolucijo sili čedalje bolj v eksfrem. Kar so tiče sv. stofice. jc v smislu svojih frndioiji vedno za mir in pošteno spravo, v zadevi Katoliške akcije pa načeloma ne bo odnehala, ker gre za zadevo, ki bo morala preživeti tudi fašistični režim. Sv. stolica Katoliške akcije ne more izdati no iz prinripielnih ne iz praktičnih razlogov. Vsak uvidi, da bo obstoj Katoliške akrije zasiguran le, že papež vztraja na njeni svobodi, ki jo bo lahko uveljavil tudi t kakem sledečem režimu. Razumljivo je tudi, da so vodilni cerkveni krogi tem manj pripravni za težke žrtve fašizmu, o katerem danes vsak otrok v Italiji ve, da se nahaja v svojem predzadnjem stadiju. Bežim nadaljuj« s svojimi policijskimi šika-nami. »Osservatore Romano« objavlja vprav tipičen slučaj za fašiste v tem pogledu. Polioijski pre-tor v Filadelfiji je n. pr. naložil globo župniku v Francavilla, češ da je v cerkvi rezerviral sedeže za člane razpuščenega katoliškega mladeniškega društva, V Pattadi blizu Sassarija je policija prepovedala katoliškim ženam, da bi korporativno vedle v cerkev k nedeljski sv. maši otroke. V Grivi so karabinjerji naznanili duhovnika, ker so se zbrali pri njem člani bivšega katoliškega mladeniškega društva, da proslavijo njegov god. Jako značilna je ugotovitev lista »Osservatore Romano«, ki v svoji številki od 2. ,fuiija razkriva dejstvo, da so na prefekturi v Vioenzi bili vpisani člani katoliške miadeniške organizacije v predal »Politično sumljivi in protidržavni elementi«. V Italiji pokajo bombe druga za dmgo Rim, 3. jul. Vsa Italija stoji pod vtisom novega bombnega atentata, ki se 'je zgodil na tovorni postaji v Rimu. Fašistični listi so še predvčerajšnjim hoteli smešiti »Slovenca«, ki je poročal o mnogih bombnih atentatih v različnih italijanskih mestih, češ da je šlo le za navadne žabice, ki da jih je samo »Sloven-čeva« fantazija spremenila v bombe. Temu nasprotno konstntirnmo dejstvo, da so n. pr. v Turinu eksplodirale prave bombe 7, velikim učinkom in da je ena izmed njih eksplodirala pred palačo prestolonaslednika. Kar se tiče zadnje eksplozije na rimskem kolodvoru, je zadela italijansko javnost tem bolj, ker je neposredno sledila za bombnim atentatom v prostorih italijanskega delavskega podpornega društva v Parizu. Tudi pri rimskem atentatu sta bili žrtvi, in sicer sta bila ubita dva železniška delavca, nek carinski inšpektor pa je bil ranjen. Zločin se je zgodil tako-le: Dne 2. julija je nek železniški uradnik na tiberski tovorni postaji opazil, da je na vagonu št. 100—3628, ki je pripeljal majhne poštne pošiljke iz Fran- Credit-Anstalt Dunnj, 3. jul. AA. Korbiro poroča: Avstrijska zvezna vlada je včeraj predložila glavnemu odboru parlamenta poročilo o sanaciji in o položaju Kreditanstalta. Po dvodnevni debati je odbor odbil predlog socijalnih demokratov, naj vlada izjavi, dn je to poslednja garancija za ta zavod. Proti temu predlogu so glasovali vsi člani odbora razen socijal-demo-kratov in članov Ileimatbunda. Soglasno je bil sprejet predlog krščanskih socijalcev, naj vlada po potrebi prevzame nove garancije, prej pa o tem obvesti glavni odbor parlamenta. Zatem je bil sprejet predlog krščanskih socijalcev, da odbor odobrava poročilo vlade o plačah in pokojninah uradništva tega zavoda in o ostalih prejemkih posameznih funkcijonar-jev. Predlog Landbunda, naj vlada predloži poročilo o ukrepih za občo preureditev tega zavoda do 16. julijo, jo bil soglasno sprejet. Predlog socijalnih demokratov, ki graja ravnanje vlade, češ da je JbHo prekasno, je bil odbit z glasovi ostalih članov odbora. Knncelar dr. Burcsch je izjavil, da bo poročilo knjigovodstva izročeno, čim bo sestavljen odbor, ki ga bodo tvorili zastopniki vseh strank. Soglasno je bil naposled sprejet predlog socijal-demokratov, da vlada uveljavi zakon o novi ureditvi finančnih zavodov. Razpis zdravniške službe Ljubljana, 3. julija. AA. Kr. banska uprava dravske banovine razpisuje na podlagi § 43 zakona o zdravnikih ter § 2 uredbe o službenem razmerju zdravnikov združenih zdravstvenih občin v dravski banovini službo banovinskega zdravnika združene zdravstvene občine Maribor-okolica, levi breg s sedežem v Mariboru. cije, bila plomba odtrgana. Zaradi tega sta dva želzniška uslužbenca in en carinski uradnik stopili v vagon, da ga pregledajo. Ko so dvignili četrti zabojček, se je zgodiln strašna eksplozija. Eksplozija je bila tako močna, dn je odnesla streho vagona in jo vrgla par metrov stran na tračnice. Tudi ostale tri stene vagona so močno poškodovane. Dva uslužbenca sta bila takoj ubita. Kar je najbolj zagonetno, je to, dn je eden izmed njiju, ki se imenuje Pe-dini, držal mrtev v ohtadelih rokah črno listnico, v kateri so bile francoske novčanice. Mislijo, da je bila ta listnica nalašč položena na vrh paketov, da bi jo inšpekcija iz radovednosti pograbila, listnica pa, da je bila z vrvjo združena s peklenskim strojem, katerega je sprožila. Preiskava ima ugotoviti, kaj je na tem. Na lice mesta atentata je prihitel tudi železniški minister Ciano. Fašistični listi seveda ta dogodek j«ko komentirajo in zlasti napadajo zopet Francijo, ki da daje zavetja elementom, ki se ne morejo imenovati politični mtičeniki, ampak so navadni zločinci in protisocialni elementi. Glavna Zadružna zveza Belgrad, 3. jul. 1. Danes se je vršila seja Glavne zadružne zveze, kateri so prisostvovali delegati vseh zvez v državi Slovensko zadružno zvezo je zastopal g. Besednjak, a iz Zagreba sta bila navzoča dr. Gortan in dr, Juretič. Sklepalo ee je o sodelovanju zadrug in zadružnih zvez pri nakupu in prodaji žita z ozirom na nov zakon in pravilnik o izvozu in uvozu žita. Med delegati je vladalo popolno soglasje in bili so stavljeni in sprejeti predlogi, kako naj 6e olajša prodaja žita pro-ducentu z ene strani, z druge strani pa, kako naj se zagarantira privilegiranemu društvu za izvoz žita kvaliteto žita. Glavna zadružna zveza se je zadovoljivo izrazila o novem zakonu in pravilniku za uvoz in izvoz žita. Razpravljalo se je nadalje tudi o tem, da se nekaj ukrene za prodajo proizvodov v pasivnih krajih. Obilic v Sloveniji Belgrad, 3. jul. 1. Pevsko akad. drugtvo »Obilic« je odpotovalo na pevsko turnejo po savski in dravski banovini. V dravski banovini ho priredilo koncerte v Kranju, na Bledn, v Rogaški Slatini in v Ljubljani. Zeppelin gre na Severni tečaj Friedrichshnfen, 3. jul. tg. Zrakoplov »Zeppelin« se je danes okoli 5 vrnil s svojega islandskega potovanja v Friedrichshafen ter je ob 6.15 pristal. Zrakoplov je v 72 urah pre-pjul 7500 km. Friedrichshafen, 3. jul. tg. Dr. Eckener je izjavil, da se bo pričela njegova polarna eks-pcdiciju končnoveljavno 20. julija. Vrhovno vodstvo ekspcdicije bo imel dr. Eckener sam, znanstveno vodstvo bo pa v rokah znanega ruskega geografa in vodje, ledolomilca »Krasina« pri reševanju Nobila, prof. Sumojlo.iča, Da Vam bo POTOVANJE S j:: ioni, autom, vlakom i. t. d. PRIJETNO vzemik :;eboj na pot 1 steklenico >ALGA« Vas obvaruje vsake slabosti! »ALGA« dobiva se povsod 1 steklenica Din 16'—. J Raz id UJU odseka Ljubljane J mM se osnuje hanovinski odsek JUU Ljubljana, 3. julija. O pričetku učiteljskih dni v Ljubljani smo že poročali. Danes dopoldne se je vršilo zborovanje ljubljanske sekcije UJU, Iti naj izvede likvidacijo te organizacije in pripravi novo v smislu zakona o državnih uradnikih. Ob 7 se je pričela v Delavski zbornici verifikacija mandatov. Po 8 pa je poverjenik g. And. Šlnilj otvoril zborovanje. Tajnik g. Kobal je poročal, da je zastopanih od 33 društev 31 s 45 mandati. Dal jo je bilo prisotnih še 11 članov ožjega sosveta. Poverjenik je pozdravil toplo tudi predsednika vsega UJU g. Damnjana Rašica. Govor pover. Skalna Fortunat Lužar ob sodelovanju mnogih javnih prosvetnih delavcev-učiteljev. List »Naš rod« in publikacije Mladinske matice so doživele med mladino veliko zanimanje. Odsek za šolsko zgodovino ni mogel izpolniti še vsega svojega programa, čeprav se je g. Petrovec zelo mnogo trudil s sestavljanjem bibliografije za zgodovino našega šolstva in z življenjepisom Andreja Praprotnica. Odsek za kmetsko in gospodinjsko nadaljevalno šolstvo podpira mnogo važnih gospodarskih in gospodinjskih tečajev. Važno je po poverjen ikoveni mnenju delo članstva UJU za kmetsko in gospodinjsko nadaljevalno šolstvo. Kmetijska matica je izdala že lepo zbirko kmet ijsko-st rokovnLh knjig. Učiteljska organizacija je osnovala dalje odsek za samopomoč učiteljev in učiteljic, ki je uspešno dovršil svoje delo. Gospodarski svet UJU je kritično motril vse učiteljske gospodarske ustanove. Zelo lepe uspehe je dosegel učiteljski pevski zbor, ki je priredil v tekočem letu več uspelih koncertov. Okrajnih učiteljskih društev je štela organizacija letos S3 z 2967 člani. Društvo je narastlo za 71 članov. Ta društva so imela vsa zelo uspešna zborovanja. Tajnik je nato poročal o sodelovanju ljubljanskega poverjeništva UJU pri izvršnem odboru UJU v BeJgradu, o pedagoškem tečaju v Ljubljani, o sodelovanju pri Zvezi državnih uslužbencev. - organizacijskem glasilu -Učiteljskem tovarišu«, o organizacijskem glasilu »Popotniku*, o spremembi organizačnih pravO, ki zahtevajo reorganizacijo društva, dalje o uradniškem zakonu. Končno pa je tajnik še poudaril, da ima učiteljstvo zelo dobro izvedeno organizacijo in da je po tej zaslugi uradniški zakon tak, kakor bi bil brez nje še slabši. O tajniškem poročilu se je razvila živalina debata, v kaiero sla z bodrilnimi besedami posegla tudi poverjenik Škulj in predsednik uaSič. Blagajniško poročilo je podal Rado Grum. -Prometa je imela organizacija v letu 1930/31: 9,116.000 Din, aktive ima 112.000 Din, med pasivo je 37.000 Din predhodne rezerve. Mladinska matica je imela 644.000 Din prejemkov in 21.000 Din salda. Zborovanje je sprejelo z veliko večino vsa poročila in izreklo poverjeništvu absolutomj. Prverjenvk se je nato zahvalil vsem predsednikom okr. društev, odbornikom in članstvu za dosedanje delo in jih pozval na nadaljnje delo v banovinski sekcij Jugoslov. učiteljskega udruženja, ki se osnuje jutri. Nato je predlagal likvidacijo dosedanje sekcije in prenos vsega njenega premoženja na novo sekcijo. Ta predlog je bil soglasno sprejel, nakar je bilo zborovanje zaključeno. Popoldne so se vršile na učiteljišču seje odsekov. Majdica pere za svoje punčke. Mala Majdica je svojim punčkam dobra mamica. Ona skrbi za to, da so vse njihove oblekce vedno vzorno čiste. Enkrat na teden ima veliko pranje. Seveda jemlje za to samo Schichtov Radion. Ona je že pri svoji mamici videla, da postane s Schichtovim Radionom oprano perilo belo kot sneg in da se pere hitro in lahko, kajti SCHICHTOV RADION PERE SA M IN VARUJE PERILO ZAJAMČENO BREZ KLORA K novi maš! ameriškega Slovenca P. Avguštin Svete se jc rodil 25. julija 1906 v Fores Ciay, Pa. Ko je dovršil svoje študije v S. Joseph's College, Callicoon (N. Y.) je vstopil v frančiškanski red v Paterson, New |ersey. Nadaljne študije je dokončal v Pulaski. Wisconsin. Leta 1928 se je pripeljal v Ljubljano in je letos dovršil bogoslovje. Jutri, dne 5. julija bo posvečen za mašmka in dne 12. julija bo zapel svojo prvo novo mašo v Borovnici, rojstnem kraju svojih staršev. Nato se bo odpeljal v Ameriko, kjer bo deloval zlasti za naše ainerikanske rojake. Voščilo prijateljev Tvoj odhod se bliža. Dovoli nam, Tvojim uda-nitn prijateljem te skromne vrstice v slovo. Komaj smo Te bili spoznali, že smo Te vzljubili; Tvoja beseda nam je bila tolažba, Tvoj srčni smeh naša zabava. Kako težko nam je razumeš le Ti. Ce bi hoteli opisati našo ljubezen, bi to le pomenilo, da Te malo ljubimo; če bi hoteli povedati, kaj čutimo, ko se poslavljaš od nas, bi to le pomenilo, da nič ne občutimo. Ljubezen je kakor morje, čim več mu vzameš tem več ima. Živel si v Ljubljani skoraj nepoznan — a tiny violet, so humble, so beatiful, so true. Kot majhna si prisijal v krog Tvojih prijateljev, a žal! za nekatere izmed nas si zvezda, ki odhaja v svetovje, da tam utone za vedno. Vemo pa — in to nam je tolažba v naši žalosti — da boš sijal v drugem kraju, v Tvoji drugi domovini U. S. A., kot skromni Frančišek boš zbiral ovčice in jih napajal s svojo ljubeznijo, katero smo tudi mi tako željno vživali. Bog naj čuva Tvoja pota, hodi srečno in varno po amerikanskih tleh. — God be vvith you, dear Gus, and good luckl Nova maša na Višarjah Dne 5. julija 1931 se bo vršila na Sv. Vi-šarijah izredna slovesnost. G. Tomaž Holmar bo ta dan imel novo mašo. Gotovo bo marsikomu ustreženo, če bo o tem pravočasno obveščen. Smrt slovenskega izseljenca St. Etienne. 30. jun. 1931. Vsem prijateljem in znancem poročamo, da je dne 22. jun. ob 11 zvečer, po dolgi in mučni, skoraj desetmesečni bolezni v starosti 28 let odšel v večnost Martin Križe. Sorodnikom izrekamo naše sožalje. Obenem pošiljamo iskrene pozdrave vsem, posebno pa čita-toljem »Slovenca«. Slovenski rudarji v St. Etienne: Karol Petrič. Simon i č Vergilijo, Kobal Jožef, Hlad Anton, Mikuš Ivan, Kobal Franc, Marka Anton, Trbižan Alojzij, Černuta Stanislav in Albin, Bilič Jožef, Mleku/. Jožef, Pcčnik Rozi, Kovačič Anton, Zbogov Andrej, Daks-kobler Jakob, Mansi Martin. Vizelj Andrej, Kobal Rafael, Dvojmoč Jožef. Zorč Jožef, Iler-i negger Alojzij, Kavs Jožef, Schuttner Alfred, Miklavec Rudolf, Štokelj Kristjan, Teodoro Jakob, Valčič Franc in Avgust Slovenjgradec Vlomilci na delu. V noči na 28. junij je bilo vlomljeno v gostilniško sobo gostilničarja Karla Botovnika v Legnu. Vlomilci so odnesli 155 zavitkov vsakovrstnega tobaka, 100 cigar porlorik, 1500 komadov raznih cigaret, več ovitkov cigaretnega papirja in okrog 600 Din gotovine. Skupna škoda znaša okrog 1500 Din. Vloma sta osumljena dva potepuha iz Legna, ki že dalj časa kradeta v okolici Slovenjgradca, sleparita in ee potikata največ po občini Legen in Golavabuka, kjer prenočujeta po raznih kozolcih in skednjih. V mesecu juniju so umrli v tukajšnji bolnišnici Plaznik Helena, občinska uboga iz Topolšice, stara 70 let; Cigala Marija, dninarica iz Prevalj, stara 43 let; Lobreht Ivan, dninar iz Ribnice na Pohorju, star 61 let, in Pokrov Simon, najemnik iz Strojne pri Prevnljah, star 63 lot Sprejem Miss dr. Hellen Kellerjeve na glavnem Dva gojenca ljubljanske gluhonemnice, ki sta bile kolodvoru. določena za sprejem dr. Kellerjeve. Poverjenik g. Škulj je v lepo zasnovanem govoru poudarjal strokovni namen organizacije UJU, ■ki se danes likvidira: Važne so bile naloge, ki jih je morala rešiti naša organizacija v zadnjih letih. Mnogo truda in skrbi je posvetila novemu šolskemu zakonu. Z vso vnemo je sestavljala predloge za čim popolnejši zakon in pravilnik k zakonu. Z vso pozmnostjo in pažnjo je organizacija sodelovala z Zvezo državnih uradnikov pri predlogih k uradniškemu zakonu. Po tem zakonu so učitelji uvrščeni v vrste vsega državnega uradni-štva in so s tem dosegli dobrine, za katere so se borili ž,e predniki sedanjega učiteljstva. Res so se pojavile težave, zlasti zaradi stanarine in stanovanj. Upajmo, da so to le prehodne težave, ki jih je treba premostili z vso uvidevnostjo. Učiteljstvo se je zlasti oprijelo zakona o narodnih šolali, ki posebej označuje prosvetno delo učiteljetva med ljudstvom. Zato je poverjeništvo pomagalo svojim članom z listom »Prosveta«. Učiteljstvo so udejstvujo v raznih organizacijah. Za nadaljnjo izobrazbo in strokovno »popolnitev uči-teljstva skrbi stanovski in pedagoški tisk, za vzgojo in pouk mladine pa publikacije Mladinske matice in mesečnik »Naš rod«. Učiteljski stan dosti žrtvuje za svojo nadaljnjo izobrazba Poverjenik je v svojem nadaljnjem govoru sporočil, da stopa po določilih uradniškega zakona in novih pravilih Jugoslovanskega učiteljskega udruženja učiteljska organizacija v novo dobo. Ljubljansko poverjeništvo ostane v bodoče skoraj v nespremenjenem obsegu kot sekcija UJU. Učiteljstvo si ničesar bolj ne želi, kakor najboljših pogojev za nemoteno in uspešno vršenje s-vojega poklica. Učiteljstvo se zalo klanja svojemu zaščitniku in zaščitniku narodne prosvete Nj. Vel. kralju i Aleksandru. (Viharno odobravanje.) Nato je poverjenik še pozdravil toplo g. ban-ekega šolskega nadzornika Andreja Rapela. Tamiško poročilo je podal g. Josip Kobal. Poročal je o sejah ožjega in širšega sosveta. Zlasti je poročal o obrambnih sredstvih, ki ei jih je preskrbelo učiteljstvo proti kritiki, izrečeni v banskem svetu. Tajnik je nadalje poročal o delovanju raznih odsekov, kakor o šolsko-upravneni odseku, ki je zlasti deloval za ureditev plačevanja stanarine s strani občin, ocenitve nabiralnih stanovanj in sličnih vprašanj. Dalje je tajnik poročal o odseku za narodno izobraževanje. Odsek se je trudil, da bi dosegel in da bi organiziral sistematično in programaitično prosvetno delo mod ljudstvom. Zelo uspešno je bilo delo odseka za šolski radio, ki ga je vodil prof. Leopold Andree. S prihodnjim šolskim letom bo šolski radio že uveden, skrb in slvar učiteljstva pa je, da ga bo s pridom uporabljalo. Koristno izobraževalno delo je izvršil tudi odsek za učiteljski naraščaj. Velik uspeh pa je. dosegel odsek za Mladinsko matico, ki ga je vodil šolski nadzornik Keiler v Ljubljani Ljubljana, 3. julija. Malokaterega gosta je do sedaj sprejela Ljubljana s toliko prisrčnostjo in pozornostjo, kakor danes slavno ameriško pisateljico, slepo in gluhonemo miss Hellen Keiler. Prihod te čudovite in velike žene jc bil napovedan že ob 8 zjutraj, ali mtss Hellen Keiler je prišla z drugim brzo-vlakom, ki pa je imel eno uro zamude, tako da je prišla v Ljubljano šele ob 11.52. Vendar to ni prav nič motilo občinstva in zastopnikov, da ne bi počakali in dostojno sprejeli miss Keiler. Od banske uprave so bili na kolodvoru: načelnik dr. Dolšak, šef dr. Karlin in načelnik dr. Mayer, za mestno občino podžupan prof, Jarc, Miss. dr. Hellen Keiler v družbi gg. V. Ramadano-viča, upravnika Doma slepih v Zeraunu (levo) in dr. Ja-nda, vicekonzula v Newyorku (desno), ter dam Miss Ana Sullivan Macy (levo) in Miss Pol-ly Thomson (desno). dalje so bili prisotni zastopniki »Doma slepih«, to je predsednik kanonik in stolni župnik dr. T. Klinar, blagajnik ravnatelj Janko N. Jeglič in tajnica gospa Skabernetova, za »Podporno društvo slepih« podpredsednik slepi g. Leustek in tajnik g. Zore, za gluhonemnico ravnatelj g. Jeran in učiteljica gdč. Podkrajškova. Dalje so prisostvovali sprejemu zastopnice skoraj vseh ljubljanskih ženskih društev. Mnoge dame so imele cvetje s seboj. • Z miss Kelller je prišla tudi miss Sullivan, ki je miss Keiler še kot malo slepo in gluho deklico naučila pisati ter ji je ostala zvesta tovari-šica v življenju dalje tajnica miss Kellerjeve miss Tompson in načelnik oddelka v socialnem ministrstvu g. Ramadonič, ki je obenem tudi direktor velikega zavoda za defektno deco v Zemunu. Miss Kellerjevi in njenima spremljevalkama so ljubljanske dame takoj ob prihodu izročile velike šopke cvetja, nato pa so jim bili predstavljeni glavni zastopniki oblasti. Spremljevalki sta tolmačili s prstno abecedo miss. Kellerjevi sprejem. Miss Kellcrjeva je bila videti prožna in sveža ter na videz mnogo mlajša kot je v resnici, pač pa je bila njena učiteljica Miss Sullivan videti zelo utrujena in bollna. V vestibulu kolodvora so Miss Kellerjevo obstopili zastopniki in ljubljanske dame, tu jo je pozdravil ljubljanski podžupan prof. Jarc. Tolmač ji je prestavil slovenske besede na angleški jezik, miss Tompsonova pa je tolmačila s prstno abecedo pozdrav podžupana miss Kellerjevi, G, podžupan se je spominjal ginjenosti mnogih pred 25 leti, ko so prvič slišali o uspehu miss Kellerjeve, ko je položila doktorat. V imenu gluhonemih je pozdravila miss Kellerjevo gdč. Podkrajškova, Miss Kel-lerjeva je reikla v zahvalo našo besedico »Hvala!« Miss Kellerjeva se je s spremstvom odpe-I ljala nato v hotel »Union«, od tam pa se je [ takoj nato podala v bansko palačo. Tam jo je j sprejel g. ban. Pri sprejemu so bili prisotni gg. , ban dr. Marušič, podban dr. Pirkmajer, miss Kel-| ler, miss Tompson, načelnik Ramadonič, načelnik I dr. Dolšak, šef dr. Karlin in ljubljanska spremljevalka miss Kellerjeve konceptna uradnica pri socialnem oddelku ljubljanske uprave gdč. Šavniko-; va. Konverzacijo je vodil v angleščini g. ban, ka-: tere besede je tolmačila miss Kellerjevi miss i Tompson. Bilo je zanimivo gledati, kako jc miss 1 Keiler sledila prstnim znakom svoje tajnice, vča-1 sih pa je dajala tudi roko na njene ustnice, da se i prepriča o njenih besedah. Sama pa je govorila j razločno angleščino. G. ban je sporočil miss Kellerjevi, da je Nj. Vel. kralj še posebej odlikoval | mliss Kellerjevo, poslal ji je namreč zelo lep svoj portret z lastnoročnim podpisom. Miss Kellerjeva je bila ginjena ter je kraljev portret po-1 ljubila. Po obisku v banski palači je miss Kellerjeva odšla s svojo spremljevalko v hotel »Union«, ! kjer je obedovala ter se nato spočila. Ob 6 zve-j čer ji je bila prirejena na čast akademija v De-' lavski zbornici. Jutri v soboto bo obiskala razne socialne institucije v mestu kakor gluhonemnico rtd., v nedeljo pa odpotuje na Bled in od tam dalje s simplon-ekspresom proti zapadu. Trbovlje Praznovanje. Ta mesec bodo rudarji praznovali deset delavnikov, delalo se bo v mesecu le sedemnajst dni. Rudarji dobe delo. Rudnik Artanj pri Belje-vacu v Srbiji sprejme okrog 100 delavcev, kopače in podkopače. Prednost imajo rudarji, ki so vešči dela v šahtih in predorih. Vsa nadaljnja pojasnila daje Jugoslovanska strokovna zveza rudarjev, Loke št. 253, Trbovlje. Zglasiti se je od 5 do 6 popoldne ob delavnikih. S seboj je prinesti potrebna spričevala. Ljubljana Naši spomeniki Povedi, mračni me grobar, s seboj na zeleni, na senčni grob njegov — Kette. Kam s Prešernom? To vprašanje se v naši javnosti pretresa z večjo ali manjšo resnostjo. Vprašanje je že tako vsestransko obdelano od poklicane in nepoklicane publike, da koncem koncev nihče ne bo zadovoljen, pa naj ga puste na svojem sedanjem mestu ali ga preneso kamorkoli v stari in novi Ljubljani. Mene tiče to vprašanje le toliko, kolikor tiče spomenika kot spomenika veliki slovenski osebnosti sredi Ljubljane. Pri javni debati o kraju, kjer naj bi definitivno počival in imel mir naš veliki poet, sem se spomnil, da bi bilo treba započeti neko drugo debato, ki tiče spomenika vseh naših velikih slovenskih mož tudi prerajajoče se naše lepe slovenske prestolnice. Mislim, da je končno le že čas, da se spomnimo na dolžnost, ki je nima le Ljubljana, nego vsa ona slovenska zavedna javnost, ki noče pozabiti na vse svoje velike narodne, kulturne in politične može, da namreč postavi velik, naši narodni zavesti primeren skupen spomenik na tak^tp kraju, ki že a priori ima bitno lastnost spoštovanja do — mrtvih sploh, do najbolj zaslužnih pa še jiosebno. In tako kraj Ljubljana ima! Celo to prednost ima, da bo v ne ravno predaleki bodočnosti tvoril skoro središče velike Ljubljane. Idealna lega za skupen spomenik vsem velikim našim narodnim delavcem nudi za javen park namenjeno opuščeno pokopališče pri sv. Krištofu. In pogled na nov regulacijski načrt Ljubljane, kakršnega si je zamislil mojster Plečnik in ga je ljubljanski mestni svet že odobril, ti že kliče, da treba tu sem po- staviti nekaj lepega, resnično reprezentacijskega in krajevni zgodovini primernega. Nekaj, kar naj bo slehernemu slovenskemu človeku od najnižje do najvišje socialne stopnje v ponos in radost, kadarkoli stopi v naš narodni gaj, v našo narodno katedralo in v naš narodni hram. 2e v občinskem svetu sem svoj čas stavil poseben predlog, da naj se kaj ukrene glede nagrobnih spomenikov na [Kikopališču pri sv. Krištofu. Zakaj javen škandal se mi vidi naša nebrižnost za narodne svetinje, ki jih čas in vremenske neprilike z vedno večjo silo razkrajajo. Kadar stopim na tla spomenikov naših velih mož od Valentina Vodnika, Kopitarja, Čopi' itd. me srce zaboli, kako malo smisla in pietete ima vsa Ljubljana in ž njo vsa Slovenija, do tega, do tega kar so s ponosom negovali prednanici na kraju miru in spominov ... ! In pri srcu mi je prebridko ob misli, da je blizu dan, ko bodo naše razpadle svetinje na pokopališču pričale o nevrednosti rodu, ki je imel velike može in za katerih grobne spomenike vse »narodno« občinstvo nima ni trohice pietete več. Ali res ni v nas nobenega spoštovanja več do onih prvakov našega rodu, ki v lepem številu počivajo sredi Ljubljane, li res ni prav nobenega estetskega čuta več za ohranitev spomenikov, če tudi le nagrobnih, a vendarle narodnih svetinj in prič in dokumentov naše narodne preteklosti? Ali smo ali nismo — barbari? Kje ste narodni delavci sedanjosti, buditelji in voditelji slovenskega našega življa, hranilci spominov na naše velike in največje narodne delavce? Ogorčen protest dvignite proti uaši — sramoti. Kdor ne spoštuje očetov naših tudi sam vreden ni, da bi kdaj častili in slavili njegovo ime — sinovi, vnuki in pravnuki! Da, grobovi — tulijo ... ! . , , ,-.. Dr. Puntar Josip Ljuhtjan9ca - dolga Ljubljana, 3. julija. Ljubljenca je bila pred leti res še dolgu vas. Danes j>a sili vedno bolj med — prava — mesta. Vsaj tramvaj in celo nebotičnik skušate to dokazovati. Najbolj pa posega v staro Ljubljano regulacija Ljubljanice in velika dela ob frančiškanskem mostu. Po informacijah, ki smo jih dobili pri terensko-tehnični sekciji za regulacijo Ljubljanice, predvideva 6 milijonski gradbeni program za letošnje leto sledeča dela: ureditev tromostovja ob frančiškanskem mostu, zgradboi provizoričn itvornice v Trnovem, ki bo v glavnem potre^uu ves čas, dokler se bo regulirala Ljubljunica, zgradbo obrežnega zi-dovja do zatvornice v Trnovem na obeh bregovih in prav tako zgradbo obrežnega zidovja na obeh bregovih v dolžini 70 metrov od šent-peterskega mostu navzdol, kjer bo stala druga zatvornica. Hkrati s tem se bo izvršila regulacija Gradaščicc nekako do mostu pred trnovsko cerkvijo, ki bo obstojala iz betonirnnega obrežja, in naprej, tako da bo tudi sedaj še nu suhem stoječi most prišel do vode — vendar obrežje tu ne bo zidano, ampak iz poševnega nasipa —, in regulacija Malega grabna od izliva Malega grabna v Ljubljnico do mostu na Opekarski cesti. Hkrati s temi deli se bo reguliralo Cankarjevo in Sv. Jakoba nabrežje ter se bodo zgradile rampe in postavilo nekaj stopnišč na Bregu in Prulah. Letos se bodo zgradili tudi še obrežni zidovi ob sedanjem čevljarskem mostu in |>ripravili temelji za novi most, ki bo širok 12 in ilolg 23 metrov ter bo grajen iz železobetona. Sedanji čevljarski most pa bodo demontirali in ga bodo najbrž postavili nekje tum, kjer stoji sedaj zasilna brv čez Ljubljanico v bližini bivše prisilne delavnice. Za naslednja leta jia Ik> ost<>.a glavna naloga: poglobitev Ljubljanice in tlakovanje struge od zatvornice v Trnovem do zatvornice pri št. Petru. Tlakovanje bo potrebno radi tega. ker bi Ljubljanica sicer odnašala drobni pesek, ki leži v velikih globinah v Ljubljanici nem zidovju bodo zvezane med seboj, tako da bo možen prehod |>od mostovi, kjer se bo gotovo razvila po dokončani regulaciji živahna 1 promenada. i Z zgraditvijo spodnjega mostu za pešce, ki gleda naravnost proti Miklošičevi cesti, bo postal seveda Prešernov Spomenik na tem mestu, kjer stoji sedaj, docela nemogoč. Zato jo prav zadnji čas, da ga prestavijo na tako mesto, kjer bo imel mir. Na žalost do seda j tega mesta še niso našli, in kadar ga bodo, najbrž debat zlepa ne bo konca ne kraja, kakor je pri nas navada. V jjojasnilo povemo še, da bo struga Ljubljanice v pasu med obema mostovoma za pešce širša ko drugje, široka bo namreč toliko, kolikor razpetiue ima stari most. Vsa regulacija predela ob frančiškanskem mostu z. zgradbo obeli mostov za pešce 1k> stala približno 1,300.000 Din. Troniostovje bo estetsko pridobilo mnogo več šele tedaj, ko i>o reguliran tudi Marijin trg in bodo odstranjene hiše, ki segajo sedaj še čez regulačno črto. Hkrati / regulacijo Marijinega trga se bodo preuredile stopnice pred frančiškansko cerkvijo, ki sc je imenovala svojčas Sv. Marija na Gričku. Ostanek tega grička je še v stopnicah na trgu. Te stopnice bodo izdelane čisto polkrožno in mnogo bolj zložno, ne manjkalo ))a bo na njih prijetnih in že tradicionalnih travničkov. in ki ga vidimo tndi sedaj pri izkopih za temelje mostov in obrežnih nasipov. Poglobljene struge pa Ljubljanica ne bi smela sama še jjoglabljati. ker bi s tem prišlo v nevarnost obrežno zidovje oziroma trdnost njegovih temeljev. . . Brez dvoma največ zanimanja vzbujajo dela pri frančiškanskem mostu. Kakor znano, je izdelal načrte za mostova, ki jih sedaj gradijo, arhitekt g. Plečnik. Njegov načrt je povsem obveljal in se sedanja dela drže točno njegovih projektov, še pred začetkom del, zlasti pa sedal, je bilo in še bo ognojnno debat, zakaj se gradijo trije mostovi, zakaj se gradijo tako in ne drugače in tako naprej. In vendar je končni načrt, po katerem sedaj tudi gradijo, rezultat vsestranskih premišljevanj, da se reši vedno bolj pereče prometno vprašanje prehoda čez Ljubljanico na frančiškanskem mostu in da pri tem ostanejo arhitekton sko važne zgradbe neokrnjene. Promet vedno večje Ljubljane je torej mesto dosedanjega frančiškanskega mostu zahteval na vsak način večji most. Pred leti že zgrajena regulirana struga Ljubljanice pa je imela v načrtu mesto dosedanjega mostu krajši in širši most iz železobetona, kar zlasti dobro vidimo na velikem presledku na levem bregu. Kar je zagrešila regulacija jirerl desetletji, je bilo treba seveda popraviti tako. da bo čim manj stroškov. Podiranje starega mostu, zgrajenega iz skrbno obdelanih, deloma prav izredno velikih kvadrov bi zahtevalo velikih stroškov. — Prav tako zopet zgradba novega in širšega mostu iz železobetona. Ker je frančiškanski most razen Gruberjevega mostu edini kame-niti most, ki ga premore Ljubljana, iu ker so Vjegove oblike fino jiroporcionirane in dobrega okusa, bi ga bilo iz arhitektoiLsko-estetskih razlogov v resnici škoda. Nadalje je popolnoma verjetno, da je ta most konstruktivno zdrav in da bi pregledan, očiščen in izoliran od zgornjih vod preživel lahko še stoletja. — Zato je arhitekt Plečnik postavil za bazo svojega načrta ohranitev tega mostu. Advokat dr. Roman Ravnikar naznanja, da je otvoril v Ljubljani svojo pisarno in jo pridružil pisarni advokata dr. Vladimir ja Ravnihar/a v Ljubl/ani, Tavčarjeva ulica štev. 11. Telejon 22-04. © Služba božja za turiste. Turifte in prijatelje naših gora tem potom obvešča Aljažev klub, da bo v nedeljo 5. julija služba božja v Vratih ob pol 6. uri zjutraj in ob 11, uri dopoldan, na Kredarici ob 8. uri, na Kofcah ob 10. uri, na Krvavcu ob 9. uri in v Kamniški Bistrici ob 10. uri. 0 Na Rožniku je jutri žegnanje (Obiskovanje Device Marije) ter je redno sveto opravilo ob 9 do-1 poldne, a jiopoldne ob 5 popoldanska služba božja. 0 Pevski večer z mnogovrstnim in zanimivim i sporedom bo v nedeljo 5. t. m. na vrtu Rokodelskega j doma. Vse prijatelje petja in godbe vabimo k prav ; obilni udeležbi. V slučaju neugodnega vremena bo | vsa prireditev v dvorani Rokodelskega doma. Pri-I četek je ob 8 zvečer. 0 Pevski zbor učiteljstva U.TU v Ljubljani ima v nedeljo 5. julija svoj izredni občni zbor ob 0 do-1 poldne v Glasbeni Matici. Na dnevnem redu je | likvidacija pevskega zbora učiteljstva UJU v Ljub-I ljani in ustanovitev odseka jievskegu zbora učiteljstva JUU v Ljubljani. — Odbor. 0 Zveza slov. vojakov Ljubljana-Moste vabi vse članstvo in prijatelje na vrtno veselico, ki bo v nedeljo 5. julija ob 16 pri g. Košaku v Vodmatu z bogatim srečolovoui, ki obsega več sto krasnih dobitkov. 0 Proslava sv. Cirila in Metoda pri sv. Krištofu v Ljubljani. — Ker bo bodoča naša župnija in cerkev posvečena sv. Cirilu in Metodu, bo naša okolica na skromen, vendar slovesen način proslavila njihov letošnji praznik. — Danes zvečer ob tričetrt na osem bodo litanije. — Takoj na to slavnostna prireditev na dvorišču Prosvetnega društva s sodelovanjem Citraškega zbora gospe Košmrlovc, tamburaškega zbora Mladin. Krožka, skavtov, Marijinega vrtca, Dekliškega krožka in Dramatičnega odseka. — Po prireditvi ob 10. uri kres. — V nedeljo zjutraj sv. maše ob 6., pol 8. in ob devetih. Med vsako sv. mašo darovanje, — Vabimo vse zavedne Slovence. — Odbor. f, graditvijo železobetonskih mostov ali bolje brvi za pešce bo ostal frančiškanski most samo voznemu prometu: dvotirni tramvajski progi, ki jo bodo zgradili drago leto, in ostalemu avtomobilskemu in vozovnemu prometu. Most bo torej vezai Stritarjevo ulico z Marijinim trgom in s cestami, ki se stekajo vanj, Sv. Petra cesto, Miklošičevo, Prešernovo in Wolfovo ulico. Brvi, ki bosta ob Stritarjevi ulici začenjali tik ob starem frančiškanskem mostu, pa se bosta proti Marijinemu trgu odmaknili ena proti Prešernovi in Wolfovi ulici, druga pa proti Miklošičevi cesti. To bo razbremenilo Marijin trg glede osebnega prometa fcelo občutno. Saj bodo tisti, ki bodo hoteli iz Miklošičevo v Stritarjevo, šli samo čez Sv. Petra cesto in po spodnji brvi ali obratno. Drugi pa, ki bodo hoteli iz Prešernove ali Wolfo-t« v Stritarjevo ulico ali obratno, bodo pa kar naravnost ali čez Wolfovo zavili čez zgornjo 'brv ali obratno. To v pojasnilo vsem, ki se »prašujejo zakaj so potrebni in koristni trije mostovi in zakaj ne gredo vzporedno. Po 23 ni dolge železobetonsk« brvi za pešce -bodo imele še dTugo veliko zanimivost. Široke bodo 4 m, v sredi pa bodo imele 6 m dolg balkonček, tako da bosta brvi v sredi široki po 3 in pol metrov. S teh balkončkov bodo vodile stopnice na spodnje terase obrežnih zidov, kjer bodo na levem bregu nameščena podzemna stranišča, in sicer tam, kjer stoji približno sedaj staro stranišče nekoliko bolj Proti bregu stranišča za moške, nekako pod rešernom, oziroma bolj proti bregu, pa stranišče za ženske. Stopnice bodo široke 1.50 m. Globina, ki jo ustvarja sedaj stoječe kainenito staro obrežno zidovje, ki gre v velikem loku proti Wolfovi ulici, pu sc bo izrabila za podzemna skladišča, dočim je bilo tam prvotno projektirano kopališče na prhe. Ograja starega mostu se bo jiodrla in renovirala, tako da bodo imeli vsi trije mostovi enotno ograjo iz lepih stebričkov iz umetnega kamenja. Na mostovih bodo tudi na stebrih stoječe močne svetilke. Z rcgulacijo tega odseka se bo zvezal tudi veliki odvodni kanal, ki je bil doslej samo izdelan nekako do tja, Ho koder je bilo zgrajeno obrežno zidovje. Terase na obrež- © V ljubljanskih bolnišnicah so umrli v času od 1. do 3. julija: Jerina Marija, 55 let, otroška vrtnarica, Kapiteljska 3; Kanduč Marija, 20 let, zasebnica, Zg. Gameljne 41; štele Peter Dušan, 4 leta, sin poštnega uradnika, Sv. Petra 40; Jakopin Slavka, 3 leta, hči posestnika, Otanica pri Cerknici; Reja Karla, 74 let, delavka, Zaloška 21; Kvas Ivana, 04 let, kočarica, Laze 4, p. Dob pri Domžalah; Zupan Mara, 10 mesecev, hči zidarja, Vir pri Dobu; Piškur Marija, 37 let, žena posestnika, Mačji dol pri Novem mestu; Gregurka Valentina. 10 let, hči poseslnika, Sinja gorica pri Vrhniki; Dlopst Ivan, 58 let, delavec, Pristava pri Črni; Kosmač Valentin, 07 let, bivši kurjač, nestalnega bivališča; Knez Blaž, 03 let, ključavničar j. žel. v p., Moste; Wrus Fani, 70 let, učiteljica v p., Emouska 4; Uhar Ivau, 42 let, tovarniški delavec, Št. Rupert. 0 Oblastna strelska družina priredi v nedeljo ostro streljanje na vojaškem strelišču Dolenjska cesta. Kdor nima še legitimacije, naj prinese sliko 6X9 s seboj in dvigne legitimacijo. Udeležba za vse članstvo obvezna. — Dežurna: Kostanjevec — Poljevic. © Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva c. 1; mr. Bohinec ded., Rimska c. 24 in dr. Stanko Kmet, Dunajska c. 41 (Sv. Krištof). Mežiška dolina Uršla gora, ta najlepša razgledna točka v kotu severozapadne meje naše države, je letos prav dobro obiskana. Zlasti 28. in 20. junija je bilo na gori toliko turistov in romarjev, da so bile vse koče popolnoma zasedene. Vreme je bilo naravnost krasno, toplo in brez vetra, tako, da se je zdelo človeku kaj prijetno, se solnčiti na toplih solnčnih žarkih; tudi zrak je bil čist in nebo jasno, kakor da bi bilo umito, zato pa tudi razgled diven. Posebno lepo so se videli strmi, razdrti vrhovi skalnatih kamniških planin in Julijskih Alp s starini, častitljivim Triglavom, tam na daljnem zapadu pa je dvigal izza temnili koroških gora proti nebu svojo belo glavo z večnim snegom kriti visoki Kleck. Slišal se je samo en glas: Kako je danes na Urški lepo in prijetno! Izrazili pa so planinci eno željo, da bi namreč planinsko društvo poskrbelo za lažji dohod na goro. Zlasti pot na severni (gu-štanjski) strani je zelo zanemarjena in že od vojne dobe sem ni bila nikdar popravljena, zdaj pa je od hudournikov-tako razrita in izkopana, da jc na nekaterih mestih sploh ne bo več mogoče popraviti in bo bolje, da se jo drugod napelje. Potrebno je to tembolj, ker prihaja ravno po tej poti na goro največ obiskovalcev in je la pot za izletnike in turiste, ki prihajajo iz Maribora in dravske doline, najbližja in najbolj prikladna. Zato upamo, da bo vrlo planinsko društvo smatralo za svojo čast, da spravi to pot v red in to še posebno iz ozira na tujce, ki to prijazno razgledno ločit o kaj radi posečajo in so vajeni boljših planinskih potov. Marfbor □ Prevzvišeni vladika dr. A. Karlin bo jutri na praznik slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda ob sedmih zjutraj podelil sv. mašniško po-svečenje 12 letošnjim novomašnikom. □ Davorin Zunkovič odhaja. S prvim julijem je predal vodstvo tukajšnje Studijske knjižnice novemu ravnatelju prof. Janku Glaserju dosedanji knjižnični ravnatelj ter znani znanstvenik in mariborski kulturni delavec Davorin Zunkovič. Davorin Zunko-vič je s svojimi odličnimi sposobnostmi vzorno uredil tukajšnjo Študijsko knjižnico, ki je danes pravzaprav najvišji mariborski kulturni zavod. Ko odhaja sedaj iz Maribora v Ptuj, kjer se namerava stalno naseliti, izrekamo dosedanjemu ravnatelju v imenu javnosti najtoplejše priznanje za njegovo delo, in mu želimo najlepših uspehov na polju njegovega nadaljnjega kulturnega delovanja. ° □ Poljski novinar inž. Mihael Lewis, urednik velikega varšavskega dnevnica »ABC*, je obiskal včeraj na povratu s potovanja po naši državi tudi Maribor. Ogledal si je nekatera podjetja, med drugim Huterjevo predilnico, Zlatorog, Union itd. O kulturnem napredku Slovencev in lepoti Slovenije je imel lepe besede priznanja in pohvale. □ »Tu imate otroka, pa skrbite vi zanj.« Prišla je h kazenskemu oddelku tukajšnje carinarnice I žena z otrokom v naročju. »Kje je moj mož; ali ga | ne bole še izpustili?« »Bo še treba malo počakati; tihotapil je. In je žena položila otroka na pisalno j mizo in dejala: »Tu imate otroka; pa skrbite vi zanj.' In je šla. Crez nekoliko časa pa si je premislila; vrnila se je in vzela otroka s seboj. □ V kazinski dvorani bo razstava ob priliki profesorskega kongresa v dneh 6. do 8 julija. Na razstavi bodo razstavljene razne zgodovinske in kulturne mariborske znamenitosti. Razstavo organizirata prof. Baš in Kos. □ Mariborsko mestno načelstvo razglasa: Prizadetim se v smislu tozadevnega rešenja ministrstva financ naznanja, da je poslednji dan za predložitev potrdil in bonov za reparacije v iznosu pod dinarjev 1000 pri mariborskem mestnem načelstvu dne 4. avgusta 1931. □ Tudi v naši podružnici na Aleksandrovi cesti 6 lahko opravite vse posle, ki spadajo v delokrog uprave; tamkaj dobite lahko tudi vsa pojasnila glede naslovov posameznih oglasov. Uradne ure vsak dan od 8—12 in od 15—16. □ Tridnevno poučno potovanfe na Dunaj priredi skupina mariborskih vrtnarjev in sicer od 4,—7. septembra t. 1. Odhod iz Maribora 4, IX. zvečer. Načrt je zamišljen tako, da bomo v 3 dneh ogledali dunajski velesejem in najvažnejše vrtnarske zanimivosti ve.emesta in okolice. Udeleženci imajo v Avstriji polovično vožnjo, ki stane iz Maribora na Dunaj in nazaj samo Din 177. Ve-lesejemska legitimacija velja pa Din 50. Vsakdo mora imeti potni list s sliko, ki ga dobi pri srez-Item načelstvu. Priglasila sprejema do 10, julija in vsa pojasnila daje, Ivan Jcmec, trgovski vrtnar v Mariboru. □ Mariborski študentje gostujejo. Agilna gledališka družina mariborskih študentov bo gostovala v teku meseca julija v sledečih krajih: dne 5. julija v Št. Janžu na Dravskem polju; dne 12. julija v Središču ob Dravi; dne 13. julija v Murski soboti; dne 26. julija pa pri Mali nedelji. Na sporedu so sledeče igre: Tolstoj-Milčinski: Kjer ljubezen, tam Bog; Gheon: Balada o hudičevem mostu; Blachetta: Svinjski pastir. □ Prvovrstno atrakcijo na zelenem jiolju bomo imeli priliko videti danes vsi prijatelji nogometnega športa v Mariboru. Naši vrli Marioorci se niso strašili velikih denarnih žrtev in so povabili v goste popularni zagrebški športni klub Gradjanski, o katerem pač ni treba veliko pisati. Sedaj stoji v zagrebški ligi na prvem mestu in je prav resen pre-tendent za naslov državnega prvaka. V Maribor pride v smislu poročil najmočnejša njegova postava. Njegovo »svetišče« bo branil naš rojak, najboljši vratar in najpopularnejši nogometaš v naši državi Maks Mihelčič. Naše mnenje je, da navzlic vsemu ne bodo smeli |x>dcenjevati odporne sile Maribor-cev, o katerih smo trdno prepričani, da bodo častno in dostojno zastopali mariborski in slovenski nogomet. Pričetek ob 18. □ Jutri. Ob 18 na Mariborovem igrišču spoprijem med Mariborci in celjskimi Atletiki. — Ob 10.30 pri mestnem vodovodu cilj kolesarskke dirke za prvenstvo Dravske banovine Ljubljana—Maribor. — Pri Devici Mariji v Brezju tombola tamo-šnje požarne brambe. — Katoliško izobraž. društvo v Krčevini ima ob 16 svoj redili sestanek s poučnim predavanjem. — Kat. izobraževalno društvo v Ko-šakih |ia svojo popoldansko prireditev z zabavnim sporedom. □ Preminula je na posledicah kapi na Zrkov-ški cesti 4 gospa Jožefa Midlil, obče spoštovana lastnica znane \Vebrove gostilne v Pobrežju. Pogrib blage pokojnice, ki je bila vneta podpornica revežev in vzorna žena, bo danes ob 16 iz hiše žalosti na magdalensko pokopališče. Bodi ji ohranjen časten spomin, žalujočim naše globoko sožalje! □ V duševni zmedenosti se je zastrupila s si-dolom 22 letna zasebnica Gabrijela F., stanujoča v Krčevini 139 a. Prepeljali so jo v splošno bolnišnico. □ Delavčeva nezgoda. 25 letni delavec Filip Kumer iz Zgornjih Hoč je pri delu na polju padci tako nesrečno, da si je stri levo roko. Zdravi se v mariborski splošni bolnišnici. □ Nočno lekarniško službo ima prihodnji teden Savostova lekarna pri Magdaleni na Kralja Petra trgu in Sirakova lekarna pri Angelu varim na Aleksandrovi cesti. Kočevje Osebna vest. Za občinskega svetovalca na mesto |>reminulega prvega občinskega svetovalca Ivana Lončarja je imenovan v mestni občinski zastop ing. Franc štiglic, upravitelj Aueršjiergovega velc-posestva. S tem je nas občinski odbor zopet po-polen. Na oddih. Konec šolskega pouka je za dijake začetek počitka in s tem j>očitniškega veselja. Naši skavti, katere vodi na naši gimnaziji neumorni g. prof. France Uršič, so se odpravili te dni na letno taborenje. Izbrali so si primeren kraj ob Krki blizu Žužemberka. Deklela-planinke so letos že taborile v bližini Kolpe pod vodstvom gospe Burger-jeve. Začetek konca. Pod tem naslovom smo jirine-sli v četrtkovem »Slovencu« vest o odimslu 00 rudarjev iz krčevskega piemogokop: K temu moramo dodatno sporočiti, da je zahvaljenili ludi nekaj uradniških moči, tako da bo odslej naš premogovnik le v zasilnem obratovanju. Delavci ugibljejo, koliko milijonov dinarjev bo trboveljska družba ob koncu leta kljub temu izkazala čistega dobička. Med odpuščenimi rudarji je zavladala radi odpusta in pojKilne brezposelnosti silna revščina in obup. Treba je preživljati družine — as čim? Kolikor so ' posadili jK> svojih njivicah, je sedaj še vse nedo-! zorelo, 7, zrakom pa ne moreš nasititi ne sebe, ne žene in ne kopo lačnih otrok. Treba bo hitre iu izdntiie jiomoči, da no pride do ležkih družinskih nesreči Dnevna kronika Osebne vesti — Minister dr. Korošec je odpotoval včeraj T inozemstvo. = Zamenjava poslov. Ko so se ustanavljale banske uprave 1. 1029., je bil imenovan za načelnika prosvetnega oddelka banske uprave dotedanji ravnatelj realke v Ljubljani g. Josip Mazi, dotedanji prosvetni šef g. dr. Dragotin Lončar pa za ravnatelja ljubljanske realke. Sedaj se mora ta odlok s 15. julijem izvršiti in bosta tega dne oba gospoda obojestransko zamenjala in prevzela posle. Napredovanje rezervnih častnikov. Števši od 17. decembra 1930 so napredovali med drugimi v čin rez. kap. I. razr. sanitetni kap. II. razr. dr. Pavel Pance; lekarniški kapetani II. razr. Rok Er-meland, Josip llolman, Mavro Sesler in Stanko Hočevar ter sodni kap. II. razr. Slavko Cop, v čin rez. poročnika peh. podporočniki Peter Bin-gulc, Ferdinand Hribovšek, Alojz Marinič, Dra-goljub Drobnjak, Juro Majcen, Pavel Jurčič, Fra-njo Srdar, Ivan Cvetko, Božidar Bulovec in Slavko Mikel; topniški podporočniki Svatopluk Mis, Anton Žmuc in Janko Dekleva; konjeniški podporočniki Karol Seler, Josip Dajč in Rudolf Frank; in-ženjerski podporočniki Zvonimir Vrkljan, Dragotin Košek, Oto Veltlih in Ivan Credelj in zrako-plovni podporočnik Vinko Žigrič; za rez. nižjega voj uradnika III. razr. nižji voj. uradniki IV. razr. ekonomske stroke Emil Fišer, Alojzij ICugovnik, Ludovik Žeberna, Mirko Sekereš, Hugo Vild, Valentin Frec in Josip Letnik ter uradnika IV. razr. jnženjersko-tehnične stroke Milivoj Hartel in Ladislav Premelč; števši od 3. aprila 1931 v čin rez. podpolkovnika sanitetni major dr. Jerko Božič; v čin rez. poročnika pch. podporočnik Oskar Binenfcld; v čin rez. kap. II. razr. sanitetni poročnik dr. Julij Lemberger; števši od 10. marca 1924 v čin rez. kap. II. razr. topniški poročnik Miroslav Vajs; števši od 17. decemb a 1928 v čin rez. poročnika inženjerski podporočnik Albin Kolb; v čin rez. kap. I. razr. pehotni kapeian II. razr. Albin Šmit, Stanislav Vrezec, dr. Dragotin Tirk, Ivan Cesar, Ferdinand I.ovrcc, Milan Kraus, Božidar Gzelman, Pavel Lončar, Ivan Račič, Ivo Tomas ,Alojzij Žitnik, Andrej Čok, Dinko Rodinis, Franjo Flere, Karel-Lcopold Omerza, Vinko Ravnikar, Rudolf Dostal, Franjo Korenjak, Franjo Kramer, Anton Hrastnik, Stanko Podreberšek, Anton Svetina, Juro Plamene, Rudolf Pleskovič. Ivan Pahernik, Anton Dingel, Maks Bajec, Dominik Cerjak, Josip Kroni itajn, Mirko Rajh, Anton Miler, Ferdinand Kvas, Geza Fišbajn, Josip Brand, Ciril Bahovec, Alojz Osterc, Franjo Znidarič, Leopold ŠparhakI, Josip Višin, Stanko Taberščik, Drago Banič, Andrej Pečenko, Franjo Hiršel, Božidar Gajšek, Josip Fajgl. Peter Puž, Adolf Hrsa, dr. Jovan Elmer, Oton Vreč, Ignat Najhauser in Ivan Francoz; topniški kapetani II. razr. Rudolf Novak, F^erdo Fridrih in Sigmund Kop; inženjer-sko-tehnična kap. II. razr. Ivan Grbec in Gustav Doner ter veterinarski kap. 11. razr. Ivo Kenda; za rez. nižjega voj. uradnika I. razr. ekonomske stroke nižji voj. uradniki II. razr. Joža Bekš, Ivan Podlesnik in Peter Mavrič in števši od 20. aprila 1919 v čin rez. pch. podporočnika narednik dijak Rihard V^ktermajer. , _ Iz vojaške službe. Imenovani so za pomočnika poveljnika 1. Konjeniškega polka konjeniški podpolkovnik Tonči Kokalj; za pomočnika poveljnika zetskega orožniškega polka orožniški podpolkovnik Milan Gcroč in za vršilca dolžnosti častnika za inšpektorske posle vrbaškega orožniškega polka orožniški major Josip Boič. =r Učitelji in učiteljice, ki so sprejeti v mer-kantilni tečaj. AA. Za učitelje na trg. iu obrt. nad. Šolah se bosta vršila radi velikega števila prigla-šencev dva merkantilna tečaja in sicer prvi od 6. do 31. julija, drugi pa od 3. do 31. avgusta. Strok, ■risarski tečaj za imenovane učitelje odpade lelos, ker se je priglasilo premalo udeležencev. Spodaj navedeni gg. učitelji in učiteljice, ki so sprejeti v prvi merkautilni tečaj, se imajo zglasiti 0. julija ob 7 na tehnični srednji šoli v Ljubljani, pritličje, soba št. 3. Vsi ostali, lukaj nenavedeni prosilci so se sprejeli v drugi merkautilni tečaj, ki prične S. avgusta in se imajo zglasiti ta dan ob 7 istotam. Učitelji, oziroma učiteljice: Benkovič Ladislav, Murska Sobota: Božič Adalberl. Trbovlje-Vode; Berglez Fran, Oadrnm; Čekada Miroslav, št. Jernej; Glinšek Ludmila, Rogaška Slatina; Orožnik Jože. Hrastnik; llofbauer Lojze, Hrastnik; Jane-žič Gabrijel, škofju l.oka; Justin Ciril. Žiri; Kla-vora Adolf, Kranj; Klun France, Zagorje ob Savi; Kogelnlk Franc, Črna pri Prevaljah: Kompoš Peter, Kranj; Kopčina Ivan, Zagorje; Košutnik Silvo, Sv. Pavel pri Preboldu; Koutnv Vilibald, Kočevje; Kus Viljem, Lom pri Tržiču; Logar Leopoldina, Hrastnik; Medved Stane, Krško; Novak Julij, Tr-bovlje-Vode; Pečnik Dragotin. D. Lendava; Planer Albert, Sv. Pavel pri Preboldu; Podbevšek-Rav-nikar Štefanija, Zg. šiška; Pogačnik Janko, Celje; Perkavec ('elestin, Šmartno pod Šmarno goro; Pir-nat Josip. Šl. Jernej, Dol.; Robinščuk Srečko, Šoštanj; Rojic. Jakob, škofja Loka; Seksirnik Maks, Cadram, okr. Konjice; Sulinn Matko, Toplice pri Zagorju; švigelj Viktor, št. Jernej, okr. Krško; Vaniu Janko, Krško; Vutkovič Srečko, Senovo pri Rajhenburgu; Završnik Alfonz. Vrhnika; Žemljic Branko. Celje okolica; Zomer Franc, Sevnica; Zupančič Jože, Lilija. Uspehe na :ajsr, srednjih šolah Zagrebški listi objavljajo uspehe na zagrebških srednjih šolali v preteklem šolskem letu. Na vseh zagrebških srednjih šolah je skupno študiralo 6000 dijakov, število dijaštva leto za letom neprestano raste iu to celo na klasičnih gimnazijah, ki so neposredno po vojni imele manj učencev kakor pred vojno. Kljub lomu pa so vedno bolj polne realne gimnazije, posebno pa še trgovske in strokovne šole. Od teh 6000 učencev ni izdelalo, oziroma imajo ponavljali!i izpit, 2000 učencev. To pomeni, da je 33%, tretjina vseh učencev, izvršila razred z nezadostnim uspehom (v ljubljanskih srednjih šolah jih je padlo, oziroma delajo ponavljalni izpit, 25%, kar je četrtina vsega dijaštva). Ti statistični podatki so zelo neugodno vplivali na zagrebško javnost, posebno na starše in profesorje same. Kot vzrok navajajo, da se je mladina vse preveč zanimala za dogodke (spori, kino ild.) izven Šole, kar je posebno razumljivo v tako velikem mestu, kot jo Zagreb, ki nudi najrazličnejše zabave. Zato poudarjajo zagrebški listi, da bi bilo treba podvzeti najstrožje mere tako v šoli kakor doma, da se mladina odvrne od kvarnega vpliva veliko-inestnega življenja. — Ker smo že ravno pri statističnih podatkih, naj omenimo še, da je bilo na zagrebškem vseučilišču v zimskem semestru vpisanih 4600 dijakov, na ekonomsko-komercialni visoki šoli pa 400 dijakov, tako da je bilo letos v Zagrebu 5000 akademikov. Zagreb je imel torej v preteklem šolskem lelu na svojih srednjih in visokih šolah 11.000 učencev. Koledar Sobota, 4. julija: Urh, škof; Berta, mučcnica. Ostale vesti — Nova elektr. železnica je bila te dni otvorje-na med Feldbachom in Gleichenbergoni na Gornjem Štajerskem. Otvoritvi proge je prisostvoval zvezni predsednik Miklas, ki se je posebno laskavo izrazil o moderni uredbi zdravilišča in njegovih naprav. — Maturanti ljubljanskega drž. moškega učiteljišča iz leta 1921 proslavimo našo desetletnico mature v torek, 14. julija v Ljubljani. Zberemo se okrog 3 popoldne na vrtu restavracije Zvezde, kjer napravimo nadaljni načrt. Vabljeni tudi maturanti iz leta 19201 Vsi! - Mrovlje Slavko. -— Letovanje jugoslovanskega fer. učitejstva v Velaluki. Skupni odhod v kolonijo je v četrtek, 16. julija z brzovlakom ob 17.50 Ljubljana gl. kol., prihod v Zagreb 20.50, kjer se nam pridružijo to-variši(ice) iz ostalih banovin. Odhod iz Zagreba ob 21.50, prihod v Split v petek, 17. julija ob 7.35; odhod iz Splita s parobrodom ob 13.15, prihod v Velaluko ob 18.45! S seboj vzemite 2—3 rjuhe, blazino, podzglavje, brisače po principu: najpotrebnejše! V interesu vseh je, da se kolonisti točno drže reda vožnje, ker bomo skušali rezervirati dva direktna vagona do Splita! Ne pozabite na fotografske aparate! Vožnja Split—Vclaluka je na podlagi članske karte UFS., ki jo dobe vsi na vožnji, polovična! Do veselega svidenja! — Za UFS.: Slavko Mrovlje, gl. pov. — Jugoslovanske delegacije na inozemskih kongresih. Primeri se, da poseti delegacija iz naše države kak kongres v inozemstvu (na pr. gasilstvo, turistika, mednarodna zveza mest i. t. d.) Redkokdaj pa smatrajo te dclegacije za potrebno, da bi se prijavile tudi pri zastopništvu naše države v dotičnem mestu, tako da izvedo naši poslaniki ali konzuli šele od inozemske strani, da so prisotni tudi jugoslovanski delegati. Ker je taka malomarnost zoper vsak politični takt iu zoper prestiž naših zastopstev, se tem potom opo. zarjajo vsa društva in ustanove, ki bi prišle v tak položaj, da je ena njih prvih dolžnosti in zahtevek vljudnosti, da se po prihodu v inozemsko mesto čimpreje prijavijo pri kr. jugoslovanskem zastopstvu, ako jc v onem kraju. —- Izlet Automobilskega kluba, sekcije Ljubljana preložen. Na splošno željo je bilo sklenjeno preložiti za dan 5. t. m. nameravani izlet na Jezersko na dan 26. t. m. to je dan po prazniku sv. Krištofa — zaščitnika vseh automobilistov in sicer se vrši izlet na Vršič. Točnejše obvestilo bo sledilo pravočasno. — Razpisi sliiih. Kr. banska uprava dravske banovine razpisuje na podlagi razpisa ministrstva za soc. pol. in nar. zdravje v Belgradu z dne 4. III. S. št. 4111 službeno mesto okrajnega sanitetnega referenta zn okraj Litijo. Prosilci za to mesto morajo izpolnjevati pogoje iz §§ 2 in 3 zakona o uradnikih, poleg tega pu morajo še dokazati, da so dovršili predpisano enoletno zdravniško pripravniško službo (staž) ter si pridobili pravico za izvrševanje rzdravniške prakse. Pravilno kolkovane piošnje, opremljene z vseini jmj § 3 zakona o uradnikih predpisanimi prilogami, je vložiti do 25. julija pri kr. banski upravi v Ljubljani. — Kr. banska uprava dravske banovine razpisuje na podlagi 31 zakona o banski upravi službeno mesto arhivarja za arhiv zgodovinskega društva v Mariboru s prejemki uradnika VII. pol. skupine strok, katerih zvanja se razporejajo od VIII. pol. skupine. Za to mesto pridejo v poštev samo prosilci s fakultetno izobrazbo, zgodovinska skupina. Prednost pa imajo oni, ki so se že bavili z arhivskimi študijami. — »Službene novine< objavljajo v prilogi z dne 2. t. ni. zakon o prodaji kmetijskih pridelkov na zeleno. Ta zakon pomeni konec predprodaje hmelja in kot tak prihaja v poštev za naše kraje. Sicer pred-prodaja m naravnost prepovedana, vendar ni verjetno, da bi pod gornjimi pogoji hotel še kdo kupovati hmelj v naprej. Hmeljarji, ki so bili do sedaj odvisni pri predprodaji le od dobre volje kupca, so v bodoče zaščiteni s tem zakonom. Odslej naprej bo nosil riziko tudi kupec, ne samo prodajalec kol doslej. Nadalje objavljajo zakon o uvozu in izvozu pšenice, rži in pšenične moke. Nadalje zakon o spremembi pripombe k čl. 31 uvozne tarife (carinjenje nafte). Nadalje vsebujejo načelno odločitev splošne seje kasaciiskega sodišča o razumevanju § 5 točke 8 zakona o ustanavljanju okrajnih in okrožnih sodišč in odločitve splošnih sej Državnega sveta. FOTOAPARATE , ,t II7. „ PHKMnraaraafMBciCvajisrTr'1 tvrdk Zeiss-Ikon Rodenstock Voigtliinder, NVelta, Certo ild. ima vedno v zalogi Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. — Zahtevajte ceniki — Težhi (ransporfi no slabih ccsfali zelo pokvarijo obroče. Continenlal elastični obroči so žilavi, izredno dobro zmanjšujejo sunke in so le počasi obrabijo. Viktor Bohince, Ljubljana Celje — Pri trdovratnem zaprtju, napetosti v telesu, preobilici želodčne kisline, glavobolu, razdraženosti, tesnobnosti, splošnem slabopo-čutju in utrujenosti pospeši naravna »Franz-Josck grenčica brez napora iu bolečin lahno izpraznenje črev vseh neprebavljenih ostankov in v mnogih slučajih obvaruje pred vnetjem slepiča. NajodliČnejši zdravniki stoletja so vporabljali >Franz-Josef« vodo v. najboljšim uspehom pri moških, ženskah n tudi otrocih. >Franz-Josef< grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijali in špecerijskih trgovinah. — Šopek 10 cerkvenih pesmi. Za mešani zbor zložila s. M. Alakok Ekel, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena Din . Skladateljica s. Alakok je našim cerkvenim pevovodjem in or-ganstom že znana po njenih blagoslovnih pesmih ■•Pridite molimo«! Kakor prva zbirka se odlikuje tudi ta po zelo melodijoznem a zelo strogo cerkvenem slogu. Tu ne najdeš ničesar modernega, vsi napevi so zelo pevni in lahki, da jim je kos najšibkejši zbor. — Vsebina pričujoče zbirke je sledeča: 2 Marijini, Sv, Alojzij, Kristusu Kralju, v proslavo sv. Zakramenta, sv. Mala Tcrezika, blagoslovna, sv. Ciril in Metod, častna straža naj-sv. srca in sv. Jožef. Vsem našim cerkvenim zborom ta šopek cerkvenih pesmi toplo priporočamo, ker smo prepričani, da se jih bodo radi učili in z veseljem efektno izvajali. — Naše ljudstvo dobro ve, da jc suho smokvi-no listje dobro zdravilo proti naduhi. Čistilni sladkor, ki se na poseben način dobiva iz naše najboljše dalmatinske smokve, je pa v zvezi z drugimi zdravilnimi južnimi zelišči izborno sredstvo za čiščenje želodca in črev ter za zdravljenje jeter, ledvic, he-meroidov, kadar so te bolezni v zvezi s slabo prebavo. Figol se dobiva v vsaki lekarni. — Za pomladanske izlete vam nudi najbogatejšo izbiro provianta velemesarija Sfamič na uo-sposvetski ccsti. •0" V zvezi z našo notico >Kako dolgo bo še trajalo« v včerajšnjem -Slovencu« javljamo, da so luknje na trotoarju prod Pelikanovo hišo že za silo pokrili. Zdaj samo še čakamo, da bo sledil g. Miiller temu zgledu. .0r Tombola. Prostovoljno gasilno društvo Guberjc priredi v nedeljo, 5. julija v (Juberju tombolo v društvene namene. Dobitkov okrog 600, kolo, šivalni stroj, prašiček itd. Z ozirom na občekoristni uameu društva sc more prireditev priporočati \ sukomur. & Avtomobilska nesreča. Včeraj popoldne sta trčila avto mizarju Zupančiča, ki jrn jc vodil g. Oblak, špediter v Celju in avto ključavničarja g. Grudtu v (Jaberju pred trgovino Videiušek. Gospa Gradtova je dobila težke poškodbe na križu, na rebrih in na glavi in rokah. Oba voza sta pa zelo hudo poškodovana. Ca. Gradt jc bila prepeljana na dom in ostane začasno v domači oskrbi. 2r Izletnike v Logarsko dolino se opozarja. da vozi celjski mestni avtobus ob node- , ljuli in praznikih tudi zjutraj ob 4.^0 po prihodu mariborskega brzovlaka izpred celjskega kolodvora. Samo pri tej vožnji so dovoljene tour-retour karte |H> znižani ceni. Vrača se ta avtobus i/ Logarske doline ob 18.50. — Vsakodnevna po|x)ldanska vožnja ob 16.15 v logarsko dolino in ob 5.45 zjutrirj iz logarske doline ostane neizprenienjenu v veljavi. & V nedeljo, dne 5. juliju priredi Krekova mladina v Celju izlet na goro Oljko. Odhod iz Celja ob trieetrt na 8 zjutraj s savinjskim vlakom- Po prihodu na gori Oljki sv. maša. ki jo bo daroval č. g. Grunfolu. /,i razvedrilo na izletu bo skrbel med drugo zabavo tudi društveni tamburaški zl*>r. V soboto /večer. ko se zmrači, bo gorel kres na gori Oljki. Vabljeni so vsi prijatelji društva. PJ Poškodbe, štmcnoan Anton, 15.let ni zidarski vajenec iz. Polzele, jc v sredo zvečer, ko se jc spravljal k počitku, čez stopnjice gredoč pndcl ter si zlomil levo nogo nad stopalom. — Lucija Kninjc. 84-let na vdova po pazniku, stanujoča v Gledališki ulici, je v četrtek v stanovanju padla ter .si /lomila desno roko v zapestju. — Rujtmajcr Josip, telegrafist pri železnici, stur 50 let, si je pri kopanju v Savinji, ko je nrišel med dve skali, zlomil desno nogo. — Vsi ponesrečenci se zdravijo v cel, ki javni bolnišnici. ' Strelska družina v Olju ima v nedeljo. 5. julija s pričetkom ob treh popoldne vaje ii.i društvenem strelišču. Nočno lekarniško službo ima ta teden oil solnde. 4. t. m. naprej do vključno petku lekarn i Pri Orlu« na Glavnem trgu. ft Šport. \ nedeljo, 5. jul. .se vrši druga seinifinnlna tekma /n prvenstvo Dravske banovine med SK \tletiki i/ Celja in SK Maribor v Mariboru. (Sodnik ( iinperinnn.) — SK Olimp i/ Gnbcrja iirra isti dan s SK Svobodo iz Maribora n« svojem iirri-eu v Gaberiii. — SKK Celje pu igra v Murski Soboti s SK Muro. Kamnih Iz občinske seje. Za tretjo letošnjo občinsko sejo, ki se je vršila 24. in nadaljevala 30. junija, občinski odborniki niso pokazali posebnega zanimanja. Obakrat se jih je komaj toliko zbralo, da je bila seja sklepčna. Obravnavale so so razne zadeve glede tlakovanja ulic, elektrifikacije, kopališča itd. Občinski odbor je z ozirom na izjave zagrebške univerze iu banske uprave opustil poskus tlakovanja mestnih ulic z lesenimi kockami in je sklenil zaprositi brniško upravo, da napravi proračun in načrte za tlakovanje z granitnimi kockami. Na mesto odstopivšega g. Kramarja je bil izvoljen za zastopnika mesta Kamnika pri tujsko - prometnem svetu kr. banske uprave g. župan Kratnar. Vin-eencijevi konferenci se je podelila podporu 200 Din. dočim se jo več drugih sličnih prošenj moralo zavrniti. G. Simonu Kmeleeu se dovoli napeljava elektrike v njegovo vilo na Peroveui v zmislu njegovih predlogov. Sklene .se najeli posojilo v znesku 140.(XH) Din za elektrifikacijo nove stanovanjske kolonije na Zapricah in zboljšanje električne napeljave v vasi Perovo. VeČina posestnikov v novi koloniji se jo zavezalo, da bodo plačevali skozi tri leta 30% več za tok kot odjemalci v mestu, da bi se s tem napeljava prej amortizirala. ,\'a predlog Športnega kluba se je sklenilo preurediti sejmišče v športni prostor, pri čemer pa bo sejmišče le izboljšano. Sestavil se je delovni načrt zn kuluk, ki predvideva popravilo cest v Tunjice, na Poljane in v Paloviče. Na seji se je izvolila tudi kopališka uprava, ki jo tvorijo gg. dr. Zvokelj, Stare, Kramar, Možina in Kladnik. Potrdil se je kojmliški red in pristojbine za kopališče. Ker je pri razpisu oddaje kopališča v najem odbor prejel samo eno ponudbo, je oddal restavracijsko koncesijo obenem z oskrbo kopališči! in prodajo vstopnic g. Josipini Store. V občinsko ubožnico je bilo sprejetih več siromakov, nekaterim pa se je podelila mesečna podpora v zneskih 30—40 Din. Kamniško kopališče je dograjeno. Dela na našem kopališču se bližajo koncu. Te dni postavljajo skakalnico s 3- in 5metersko desko. Buffet in kabine so že popolnoma gotove. Za slovesno otvoritev, ki so bo vršila 12. julija, se vrše velike priprave. Otvoritev bo združena s prvini športnim dnem v Kamniku, na katerem se bodo vršila laliko-alletska in plavalna tekmovanja ter nogometna tekma. Za otvoritev kopališča vlada tudi izven Kamnika veliko zanimanje in se ob tej priliki obeta velika udeležba zlasti iz Ljubljane. O programu bomo še natančneje poročali. Sportn« akademija. Na predvečer otvoritve kopališča priredijo naši športniki v Kamniškem domu športno akademijo. Na sporedu bo športni govor, salonski orkester, žive slike in veseloigra Kukuli<. Vloge so v rokah najboljših kamniških igralcev. Uspeh male mature na meščanski Soli t M p kinjah. Četrti razred meščanske šole pri --. uršu-linkah v Mekinjah je letos obiskovalo 22 uči uk ki so bile vse pripuščene k mali maturi. Malo maturo je napravilo 20 učenk, dve pa imata pomit-ljalni izpit iz zgodovine. Komisiji je predsedoval kot ministrski odposlanec, gosp. profesor Ione (i. spari iz Ljubljane, ki se je o znanju učenk j.i ' povoljno izrazil. l>ober uspeh male mature ji' tembolj pomemben, ker so se letes prvikrat vprašanja žrebala. Nov o mesto Prepreceua avtomobilska nesrefa. Na edinem novomeškem mostu, ki ga že skoraj mesce dni tlakujejo in je le ©na stran mostu porabila za ves promet, ki pa je z vsakim dnem večji, bi se bila v sredo zvečer kmalu pripetila težka avtomobilska nesreča. Nekako okrog 0 zvečer so se pripeljali s kandijske strani neki cirkuzarji. Njihov voz pa ji-v na debelo nasutem gramozu obtičal. Kmalu pa je I>o Glavnem trgu privozil uoltovorni avto ljubljan ske tvrdke Peteline in peljal na most. Ko pa je šofer opazil, da se ubogo cirkuško kljuke zaman trudi, da bi potegnilo voz preko mostu, je hotel ritenski odpeljati nazaj. Pri tem pa sla na ozki cesti naenkrat zdrsnili dve kolesi s ceste na odkrito železno mostno konstrukcijo in za las je m.uij-kalo, da se ni avto prevrnil. Pasanli ,>u hitro priskočili in nagnjeni avto dvignili. Nesrečen padce. Gospa Ana Gutman «i je v sredo na vrtu zlomila pri padcu levo roko. Nahaja se v novomeški ženski bolnišnici. Ukradeno kolo. Kovaču Francu iz Novega mesta je bilo ukradeno na kolodvoru kolo. Kolo je š' skoraj novo in le malo rabljeno, znamke Kosmo-šlajer, št. 5100000 in je vredno 2000 Din. Ako bi kdo to kolo zasledil, naj javi proti nagradi lastniku ali orožnikom. Gušianj Kat. prosvetno društvo r Oiištaniu uprizori ob priliki dvajsetletnice obstoja v nedeljo 5. julija koroško narodno igro »M i k lova Zala«. To ho skromna proslava društva, ki je pa veudar dalo veliko, veliko narodnih buditeljev in borcev, saj je legen dariČna Malgajova Četa obstojala skoraj iz samih prosvetašev, in ki je dalo ogromno število krščuiV-skih in narodnih žena in deklet. Za to delu zasluži Kat. prosvetno društvo v Guštanju vso pažujo iu obilnega poseta proslave. Spored je tako urejen, se začne po jirihodu obeh popoldanskih vlakov in se konča po odhodu obeh odhajajočih vlakov. Tal o je omogočeno, da pridejo sosedje od blizu iu dale Gnštnnjski krajevni odbor Itderrgn krita t> > otvoril isto nedeljo svojo higiensko razstavo v osnovni šoli na Prevaljah. Otvoritev razstavo se b i vršila po prvi službi božji, ob pol !) dopoldne. Raz slava bo otvorjena osem dni in je pod pokrnvitel slvom okr. načelnika g. dr. Maruša. kolesni $eiodca, slabo prebavo in nepravilno vrttje urejuje „F/ O O L". ..FIGOL" pospriuje tek, čisti in oiveiajt kri, krepi teto. — Priporoča se odraslim in otrokom. Fi/ro/ se dobiva v vsaki lekarni, po pošti £0 razpošilja proizvajalec: Lekarna Dr. Semelič, Dubrovnik 2\44, 3 stekl. s poštnino 105 Din. S steklenic 245 Din. t steklenica 40 Din Iz raznth krajev Dobrna. Že smo mislili, da nam je za Iclei toča prizanesla, ko nas včeraj popoldne okrog pol četrte ure naenkrat zadene ta šiba Božja. Stemnilo sc je tako, da sc skoro ni videlo. Kmalu nato se vlije ploha, ki je bila takšna, da jc skoro ni pomniti taksne. Vse ceste so bile naenkrat kot potoki. Med gostim dežjem je padala toča debela kot orehi, ter je zgledala kot celi kosi ledu. Napravila je precej škode na vrtovih, in raznih nasadih, kajti kamor jc takšna toča, padla, tam se >e poznalo kot bi padel kamen. Sreča je še samo ta, da toča ni padala dolgo, ker bi bilo na ta nači& v kratkem času vse uničeno. Med nevihto jc hud« bliskalo in jc pogosto vdarjala strela, tako silno, da so se ljudje kar od 'trahu tresli. Veliko začudenje in sočutje je vzbudila danes zjutraj nenadna smrt tukajšnjemu domačina upokojenca g. Alojza Guzej. Preminul Guz«j |c bil star 73 let, ter jc bil po poklicu oskrbnik graščine »Novi grad* pri Dobrni. V tej svoji službi je bil Guzej povsod priljubljen, ter v vsakem oziru strogo pravičen. Bil je mož starega kova, k»teri ni poznal nobene pristranosti, ter je bil z vsakim vljuden in prijazen. N. v m. p.! Sv. Anton n. Poh. Dne 29. junija, na Petrovo, sta se vršili po službi božji v naši šoli dve poučni predavanji. Predavala sta gg. šol. upr. Dobcršek iz Prevalj o kmetijski prosveti in kmetijskem nadaljevalnem šolstvu in srezki kmetijski referent Zdolšek od srczkega načelništva v Prevaljah o modernem načinu obdelovc zemlje in o splosncm gospodarstvu. G. šol. uprav. Dobcršek jc znan kot javni kulturni in narodni delavec, posebno pa kot kmetski prosvetar, g. srezki kmet. refer. Zdolšek pa je kot strokovnjak ves vnet za povzdigo poljedelstva v našem srezu, kar se prav lepo opaža, odkar deluje on v dravograjskem okraju. Udeležba s etrani občinstva je bila prav častna in hvalevredna ter zasluži vse priznanje, saj je bil razred nabito poln ljudi, mnogi pa so na hodniku, ali zunaj pri odprtih oknih sledili izvajanjem gg. geprornikov, — znamenje, da se naši ljudje zanimajo za svojo strokovno izpopolnitev. Vrhnika. Popravek k dopisu v št. 140 od 2. julija pod -Vrhnika«. Popravljamo: Konj ni zadel v obraz g. Tršarja, usnjarja na Vrhniki, annvk njegovega stalnega delavca Franca Sršeta. Spomini Siolipinove hčere Ruski carski ministrski predsednik Peter Arkadijevič Stolipin (ki je postal žrtev atentata leta 1911) je veljal za najpomembnejšega ruskega državnika iu njegova uloga v Rusiji v začetku tekočega stoletja zgodovinarje Se vedno zanima. Te dni je izšla v Parizu knjiga Stolipino-ve hčere pod naslovom »L'homme du dernier tzar« — »Mož zadnjega carja«, ki se čita lca- orožuiki — polkovnik in trije častniki. Pol-| kovnik je imel v rokah aktovko. Vratar in ge-I neral Zamjatin, ki je bil dodeljen ministru, ' sta z očitim nezaupanjem ustavila neznane obiskovalce. Ti so se začeli ostro prepirati in zahtevali vstop. V tem trenutku je mati po-j klicala otroke v sobo. Otroci so šli in naenkrat z grozo opazili, kako se je ogromna omara odmaknila od zida in padla na tla. Nastal je silen pok. Balkon, na katerem sta se mudila še dva otroka in vzgojiteljica, se je zrušil v globino. Stolipinova žena je ubežala iz hiše na piano. Otroci so slišali prestrašen materin in miren očetov glas: Vprašanje se je glasilo: >Ali so otroci nepoškodovani?« — Odgovor: »Da!« Na vrtu so ležali mrtvi in ranjeni. Majhni deklici, ki je bila šla baš mimo, je odtrgalo obe nogi. General Zamjatin je umrl prvi. V trenutku, ko je atentator vrgel bombo, je Zamjatin s svojim telesom zapiral vhod v Stolipi-nov kabinet. Vsega je zahteval ta atentat 36 smrtnih žrtev. Stolipin, ki je bil še v najlepši moški dobi, je topot ušel smrti, a ne za dolgo. Meseca septembra 1911, drugi dan po carjevem prihodu v Kijev, so vprizorili v mestnem gle- Anglež Smythc, |x>d čegar vodstvom je nova himalajska ek špedicij a dosegla 8000 m visoki vršeč Kninct. — To je sedaj največji rekord vsega planinarstva. kor roman. Stolipinova hči se ž.ivo spominja znamenitih dni in dogodkov iz dobe rusko-ja-ponske vojne in prve ruske revolucije, ko je bil P. A. Stolipin gubernator v Saratovu. Stolipinova hči je bila med drugim dvakrat priča revolucionarnih atentatov na predstavnike carske vlade. Prvi atentat se je izvršil na generala Saharova o priliki sprejema v gubernatorskem domu. drugi pa na Apote-karskem otoku blizu Petrograda, ki je veljal njenemu očetu Stolipinu. Pisateljica pripoveduje, kitko je general Saharov sprejemal obiske v gubernatorskem domu, v prostorih pred jedilnico, v kateri so bili otroci. Iznenada so odjeknili streli. Vrata so se odprla in v jedilnico je planil ves pre-paden sluga ter zaloputnil vrata za seboj. Stolipinova hčerka — bila je tedaj majhno dekletce — je -tekla k vratom in jih drhte odprla. General Saharov, ki so ga bili otroci za časa njegovega bivanja na Stolipinovem domu zelo vzljubili, je ležal na tleh. Nedaleč od njega je stalo mlado dekle z revolverjem v raki. Ravno sta stopila k njej dva orožnika. Eden od njiju jo je vprašal: i Zakaj ste to storili?- Dekle se je okrenilo s čudnim izrazom * obličju in odgovorilo s skrajno mrzlim gla- Napoteonska razstava v Slavhovu V Slavkovu (Austerlitz), v katerega okolici je Napoleon leta 1806 izvojeval eno svojih najpomembnejših zmag, so otvorili te dni Napoleonovo razstavo. V 12 velikih dvoranah je zbrano nešteto predmetov, ki se nanašajo na Napoleona, pa tudi predmeti, ki kažejo kulturno stanje Moravske v tedanji dobi. V svojem otvoritvenem govoru — otvoritve so se udeležili tudi zastopniki Francije — je minister msgr. Šramek naglasil, kako so Napoleonove vojne omajale in porušile absolutizem v Evropi. Slavkovska zmaga pa je zlasti obudila med Čehoslovaki zaupanje v Francijo. Brez velike napoleonske tradicije ne bi bilo francoske zmage v svetovni vojni in ne bi bilo češkoslovaške svobode. — Za časa razstave, ki bo trajala do 19. julija, se bo vršila v Slavkovu velika mirovna manifestacija. Zakladi turških sultanov Pred kratkim so odprli bajne zakladnice tuških sultanov in njihove dragocenosti razstavili v posebnem muzeju v Carigradu. Tu je mnogo izdelkov arabskega zlatarstva in dragu-ljarstva, toda materialna vrednost še od daleč ni tolika, kakor si ie svet predstavljal bogastva turških sultanov. Po modernih trgovinah velikih mest je najti neprimerljivo lepše in večje briljante in smaragde, nego so jih premogle sultanske zakladnice. Tako je svet zopet za eno bajko revnejši. Predsednik Doumer odhaja z obiska na uem-škem poslaništvu v Parizu. Boj zatads makaronov Makaroni so na Italijanskem vsakdanja hrana tako na bogatinovi kakor na reveževi mizi. Kakor znano, je futuristični slikar Mari-; netti — kakor marsičemu drugemu v itali-] janskem življenju — napovedal boj tudi ma-i karonom, češ, da delajo ljudi zavaljene in lene. Mnogi Italijani so potegnili z njim, še več jih je dvignilo prapor za makarone. V Turinu, kjer je Marinetti proglasil svojo »sveto vojno« : proti »absurdni gastronomski veri Italije«, bi bilo skoraj došlo do vstaje. Makaronisti so oi. rčeni odklanjali očitek pasatiznia in malo-meščanstva, ki da se širi po Italiji z makaroni. Futuristični slikar Fillia je pa označil makarone kot »medle in nemožate«. Drug Mari-nettijev soborec. napolitanski zdravnik Signo-relli, je zavihtel celo znanstveno kopje in pisal: »Dočim vsak človek kruh in riž žveči, so makaroni jed, ki jo goltamo, ne da bi jo prej zgrizli. To živilo, ki vsebuje mnogo škroba, prebavimo pod učinkom sline deloma že v ustih in se presnavlja v veliki želodčni ž.lezi in v jetrah. To moti ravnotežje na škodo teh organov. Odtod izvira trudnost, pesimizem, hrepeneča lenoba in nevlralizem.« Beseda »nevtralizein« je silno zbodla, da se je oglasil celo najljubeznivejši pisatelj sedanje Italije, Monelli, ki se je bil udeležil svetovne vojne, in je zatrdil, da pomenijo makaroni »kvas junaštva'-. Tako divja sedaj boj za makarone in »Zeppclin« nad Islandijo. Memški nadporoenik Naudee, ki je zinagul \ inednur. častniškem peteroboju v Berlinu, sprejema od generala Hammersteina z.magovaisko nagrado. som: »To sem storila zato, da rešim Rusijo tirana.« Ubijalke — Bicemkove — niso obsodili na smrt. Dočakala je boljševiško revolucijo in bila edina ženska med člani sovjetske delegacije v Litevskem Brestu, ki je podpisala znani mir z Nemčijo. A Stolipinova hči je morala biti priča tudi še terorističnega atentata na lastnega očeta. Stolipin je kot ministrski predsednik stanoval s svojo družino v vili na Apotekarskem otoku blizu Petrograda. Nekega vročega dne v avgustu 1911 so gledali otroci z balkona v prvem nadstropju, kako so prihajali številni obiskovalci. Pred vilo se je med drugim ustavila elegantna kočija, iz katere so stopili štirje I dališču opero Rimski-Korsakova: Car Sal-tan . Operi je prisostvoval tudi car. Med od-| morom se je naslonil ministrski predsednik | Stolipin, ki je sedel v prvi vrsti v parterju, na ograjo pred orkestrom. Zdajci se je približal Stolipinu iz parterja mlad mož v fraku, in hipno sprožil nanj dva strela iz revolverja. To je bil revolucionar Bagrov. Stolipin je bil j težko ranjen in se je onesvestil. Umrl je po i velikih mukah peli dan po atentatu. Krogla | mu je prebila pljuča in obtičala v jetrih. Dirigenta Bergerja je druga krogla le nekoliko i oprasnila. Car mu je naslednji dan poslal dar i s posvetilom in 10.000 rubljev. Ko so odprli Stolipinovo oporoko, so našli i takoj v začetku določbo: Hočem, da me po-| kopljejo tam, kjer bom ubit.' Stolipinovi ostan-! ki počivajo v znameniti kijevski Pečerski i lavri. Leta 1912 so mu v Kijevu odkrili spomenik. V granitnem podstavku so bile vrezane besede iz Stolipinovega govora v dumi: Nam je Ireba velikih pretresov, mi potrebujemo Veliko Rusijo!« Spomenik je bil stal pred mestno hišo, a za časa revolucije se je moral umakniti kakor mnogo drugih. Zanimiv nebesni porav >Osservatore Romano« poroča, da so dne 1. julija zvečer na vatikanski zvezdami opazovali svojevrsten meteor. Prikazen se je razvijala v treh stopnjah: najprej se je pokazala bela luč, ki je padala proti obzorju in se hitro širila, dokler ni dosegla luninega premera; ko je nato luč hipno ugasnila, se je pokazalo rdeče jedro, ki je potekalo enako kakor predhodna svetloba, le da je kljub širjenju ostalo manjšega premera nego luč; tretja stopnja je potekla v dobri polovici sekunde in je imela videz majhnega rdečega žleba; zginila je na obzorju v isti smeri kakor prejšnja dva pojava. Prikazen so opazovali ob 23.34 srednjeevropskega časa. približno 20 stopinj vzhodno od lune Igla pusli buli , ki se igra na konju in zahteva popolno obvladanje živali, \o.liko spretnost in žilavo vztrajnost, zraven pa še dur urne kombinacije. Igra ima navdušene pristaše po- »ebno na Angleškem. Organizacija ameriških zdravnikov je začela oster boj proti čokoladi in kakau. Poslala je vsem tovarnarjem in izdelovalcem raznih živil iz čokolade in kakao-a prepoved, da ne smejo teh svojih izdelkov priporočati kot posebno koristnih in priporočljivih za otroke. Tvrdka, ki se ne bi ozirala na to prepoved, ne bo prejela od nobenega zdravnika več. priporočilne izjave za svoje izdelke. Odsek za preiskovanje živil, ki deluje v zdravniški organizaciji, je ugotovil, da sta čokolada in ka-kao škodljiva, ker vsebujeta teobromin, ki ima podobne lastnosti kakor caffein in se nahaja posebno I ud i v čaju. To dražilo je za otroke izredno škodljivo. V zadnjih letih sta se čokolada in kakao silno razširila kot hranilo za otroke — na škodo mleka. Zdravniki opozarjajo občinstvo na škodljivost teh izdelkov. Dopustne so le slaščice, ki so s čokolado samo pobarvane ali ki vsebujejo le malo kakaoa. »Ne morem drugače, kakor da se Vam zahvalim za Vaše izvrstno sredstvo proti pleši. Preje sem imel na glavi dve goli mesti, sedaj imam samo eno ...« Pravda zaradi kožuha Zena bogatega trgovca v Kopenhagenu si je to pomlad izbrala v neki trgovini dragocen poletni kožuh in naročila krznarju, naj pošlje račun njenemu možu. Bogati trgovec je pa plačilo računa odklonil, češ, da kožuh poleti ni potreben, ter je naročil ženi, naj kožuh pošlje nazaj. Zena je pa dejala, da v tem »mrazu« ne shaja brez kožuha in je krzno obdržala. Nato je krznar tožil. Sodišče je dalo prav možu, da v sedanjem letnem času kožuh ne spada med tiste dnevne potrebščine, ki jih je mož dolžan oskrbeti ženi. Pač pa je obsodilo trgovčevo ženo, da sama plača kožuh in petodstotne obresti. Kodanjske gospe so zaradi te salomonske razsodbe hudo vznevo-ljene. Obglavljeni diisseldortski morilec Peter Kiiiten proti njim neprestano med italijansko inteligenco, in omahuje sem in Ija, ne da bi so odločil. Pri tem se pa le malokdo spominja, da se je podoben boj že enkrat vršil, ko je bil filozof Benedetto Croce zapisal, da bi bila zgodovina Italije brez makaronov čisto drugače potekla. Na to je odgovorila slavna napolitan-ska pisateljica Matilda Serao s hvalnico na makarone, v kateri pravi, da je bila iznajdba makaron vsaj tako pomembna kakor kak nov filozofski nauk ali odkritje nove zvezde ... In je imela nazadnje malone prav. Smešnice Gospa je možu kupila nove srajce. >Saj so za dve številki prevelike, kaj hočem /, njimi?« — »Zato niso nič dražje, a v trgovini nisem hotela povedati, da imam tako majhnega moža.« Franc Heckendorf, priznan berlinski slikar, ki so ga te dni z bratom vred zaprli. Dolže g«, da jc prodajal umetnine, ki jih je kradel njegov brat »To. zaradi zaroke, si le izbij iz glave, dekle! Saj zasluži fant borih petsto dinarjev na teden.« »Vem, oče. Toda teden poteče tako hitro!« Ameriški zdravniki proti čokoladi in kakau »Moja mamica prosi, če bi ji posodili vaš radioaparat?« »Tako pozno? Ali bi radi plesali?« »Ne. spali!« ■iiii.iuhttinit^ftr^iVi '•-v-1 Mednarodni zadruzni dan Fašistovsko posojilo V Mednarodni zadružni zvezi združene zadružne zveze in združenja i/. 42 držav praznujejo v soboto dne -(. julija nhjl deveti Mednarodni za-drutni dan. Nepregledne množice združenih potrošnikov iz vsek delov sveta si izmenjujejo tega dne bratske pozdrave in želje. Ob tej priložnosti obnavljajo svojo prisego zvestobe do načel mednarodnega zadružnega gibanja in k misli svetovnega miru. Kljub ogromni gospodarski bedi, ki teži dalj časa in močnejše kakor kdajkoli prej vse kulturne države, ni zadružno gibanje samo utrdilo že pridobljenih postojank, marveč je v mnogih državah ppridobiio še novih postojank in sil. V tem uspehu je treba zreti dokaz za vedno bolj jako silo in za velike zasluge zadružnega gospodarskega sistema, ki korenhiijo v življenju in srcih narodov. V preteklosti se je izkazalo, da tudi krizo svetovnega gospodarstva ne morejo premagati zadružnega gibanja Mednarodna trgovina in plačilne bilance Pravkar je tajništvo Društva Narodov izdalo študijo o mednarodnih plačilnih bilancah za 1. 1927 do 1929. Seveda obsega študija v svrho primerjave tudi podatke o celi vrsti let izven te meje, pa tudi najnovejše podatke o gibanju kapitala v letu 1930. Poročilo o plačilnih bilancah obsega 29 držav. Posehno zanimiva so izvajanja o trgu kapitala v zadnjih letih. Važno je zabeležiti, kako sta padec cen in borzna kriza v severoameriških Združenih državah vplivali na trg kapitala. Od 1. 1928 do 1929 je izvoz kapitala iz Unije padel od 1.059 na 213 miUjonov dolarjev. Francija ie prenehala z izvozom kapitala v momentu, ko zvišala svoj uvoz zlata in blaga. Pri anglešk.i izvozu kapitala se ni toliko izpremcnila vsota, kakor pa način izvoza: nove emisije kapitala na londonskem trgu za inozemstvo so se zmanjšale za eno tretjino, velik de! izvoza pa je šel kol kratkoročni krediti v Ncwyork. Nemčija si je I. 1929 za polovico manj izposodila kakor prejšnje leto, istočasno je Kanada postala država uvoznica kapitala, dočira so Danska, Jugoslavija in Japonska začeli izvažati kapital. Važno je, da leta 1929 ni bila Nemčija lista država, ki si je največ izposodila na newyorškem trgu, pač pa Švedska. Seveda je treba upoštevati, da je Švedska ta izposojeni denar izposojala naprej onim državam, ki v Newyorku niso mogle dobiti denarja po znosni obrestni meri. Ameriški krediti za Švedsko in Kanado so narasli od 1928 na 1929 od 200 na 354 milijonov dolarjev, dočim so istočasno padli za druge važne države, ki so si prej izposojale največ denarja: Nemčija, Japonska, Avstralija, Argentina, Brazilija in Kolumbija od 620 na 54 milijonov. Leto 1930 je sicer prineslo nekaj izboljšanja z izenačenjem obrestne mere v državah dolžnicah in upnicah, zaradi političnih težkoč v Južni Ameriki (revolucije) in drugod pa je nastopilo zopet nezaupanje, kar je povzročilo zbiranje kapitala v upniških državah, istočasno pa tudi nbiranje zlata in v zvezi s tem tudi denarno inflacijo v nekaterih državah ter omejitev trgovskega prometa. Za Jugoslavijo navaja poročilo o gibanju te-le zanimive podatke: Dolgoročnega kapitala jc šlo iz države 1. 1928 4.9 milj. dolarjev, 1. 1929 pa 19 milj., prišlo ga pa je v državo 33.5 (1928 : 24.1) milj., kratkoročnega jc pa prišlo lani več kakor ga je šlo iz države: 22.7 milj. dolarjev. Tako znaša ves presežek izvoza kapitala nad uvozom lani 8.2 milj. dolarjev. Da jc do tega prišlo, je pripisovati predvsem zmanjšanju dotoka novih kratkoročnih kreditov, kateri so znašali I. 1928 400 milj. Din, leta 1929 pa samo še 100 milj Din, nasprotno pa jc šlo iz države oziroma bilo vrnjenih 450 milj. v letu 1929 v primeri s 300 milj. v letu 1928. Nadalje je šlo leta 1929 za nakup domačih državnih papirjev iz države 200 milj. Din in je bila amortizirana večjo vsota dolgov v inozemstvu (državnih, D. H. B., monopclskih in občinskih). Poučni tečaji in zborovanja sadjerejccv in sadnih trgovcev. • Društvo sadnih trgovcev v Mariboru« je priredilo zadnje čase celo vrsto poučnih tečajev in istočasnih zborovanj, na katerih se je po potnoloških in trgovskih strokovnjakih raz-motrival današnji položaj sadjarstva in sadnega tr-govstva. V nedeljo 21. junija se jc vršil zopet enak tečaj dopoldne pri Sv. Bolfenku na Kogu, popoldne pa v Dravskem Središču, kjer je ob nepričakovano obilni udeležbi 160 udeležencev predaval okr. referent g. Žnidarič o umni sadjereji ter o pravilni pripravi sadja za prodajo. Sporazumno s trgovstvom so se sadjerejcctn priporočale za gojenje posamezne vrste sadja iz našega izbora, ki to tudi inozemstvu priljubljene in jih svetovna trgovina zahteva in dobro plača. Po daljših stvarnih govorih predsednika društva g. Pevca in drugih ter po prečitanju udanostne brzojavke in resolucij, sta bili obe zborovanji zaključeni s tplošno željo navzočih, da se slični tečaji ponove. V nedeljo 28. junija je priredilo društvo sadnih trgovcev v Mestinju pri Šmarju v prostorih g. Smeha enak podučni tečaj z zborovanjem, na katerem je ob lepi udeležbi poročal predsednik gosp. Pe vec iz Ormoža o splošnem položaju v sadni trgovini in o zahtevah raznih zunanjih sadnih trgovcev ter povedal sadjarjem, kako se čim bolj oprijeti edine panoge, ki je plodono:;na. Govorila sta še gg. Kostanjšek in Marš. Borza Dne S. julija 1931. Denar V današnjem deviznem prometu so bili tečaji večinoma čvrste,jši. Promet je bil manjši kakor včeraj .zaključki so bili v devizah Newyork, Praga, Berlin, Dunaj in Stockholm, katere jc vse dala Narodna banka. Ljubljana. Amsterdam 2276.27-2283.11, Berlin 1342.11—1346.18, Bruselj 787.96—700.32, Budimpešta 887.28-090.24, Curilt 1095.15— 1098.48, Dunaj 796.17—798.57, London 275.16—27508, Nov -vork 5046.56-5668.56. Pariz 221.47—222.18, Praga 167.53-167.03, Stockholm 1516.46-1521, Trst 296.17 -207.07. 7.aqreh. Amsterdam 2276.27—2283.11, Dunaj 796.17—798.57, Berlin 1342.11—134«. 13, Bruselj 787.96—700.32, Budimpešta 987.28—990.24, London 275.16—275.98, Milan 296.17—297.07, Nevv-york kabel 5657.56-5674.56, ček 5646.56—5663.56, Pariz 221.47—222.13, Praga 167.53—168.03, Curih 1095.15—1098.45. Belgrad. Amsterdam 2276.27—2283.11, Berlin 1342.11—1346.18, Bruselj 787.96-790.32, Budimpešta 987.28—990.24. Curih 1095.15—1098.45, Dunaj 796.17—198.57, London 275.16—725.98, N'ew -Vork 5646.56—5663.56, Pariz 221.47—222.13, Praga 167.53—168.03, Trsi 296.17-207.07. Zadružništvo je dmtee najvefije upanje za pravično in zdravo rešitev perečih gospodarskih vprašanj, s katerimi se bori človeštvo. Razvoj zadružnega gibanja ovira gospodarski nacionalizem, ki je nastal kot plod kapital igličnega gospodarskega reda. Kljub temu si je zadružništvo osvojilo velika ozemlja v vseh delih sveta. Razširilo se je preko vseh razlik polti, plemena in veroizpovedi. Njegova roičela združujejo vse ljudi v skupni težnji ix> odpravi dobičkarskega gospodarstva, po izrabi in izkoriščen ju vseh gospodarskih, socialnih in kulturnih virov in po ustvaritvi ozkih 6iikov meri narodi celega sveta. Mednarodno zadružino gibamje je storilo za svetovni mir več, kakor katerakoli druga organizacija- Njegov napredek pomeni odstranitev vseh nepravičnih in nemoralnih gospodarskih bojnih načinov. Razvoj zadružnega gibanja pa ustvarja tudi pogoje za vojaško razorožitev, ki jo je treba j vzeli kot naravno posledico razvoja k višji civilizaciji, ki bo dosežena po zadružnem gibanju. Curih. Belgrad 9.11625. Pariz 20.22, London 25.12, Ne\vyork 516.40, Bruselj 71.97, Milan 27.035, Madrid 49.25, Amsterdam 207.72, Berlin 122.50, Dunaj 72.60, Stockholm 138.45, Oslo 138.30, Ko penhagen 138.30, Sofija 3.745, Praga 15.30, Varšava 57.90, Budimpešta 90.125, Atene 6.70, Carigrad 2.45, Bukarešta 3.0725, Helsingfors 13. Vrednostni papirji Po par dnevih hose je bila danes tendenca za državne papirje zopet slabejša in ao tečaji ponovno popustili. Vojna škoda je padla v Zagrebu zopet pori 400, manj pa je popustila v Belgradu. Promet jc bil srednji. Bančni papirji so danes bili brez interesa iu so ostali njih tečaji v glavnem ne-izpremenjeni. Do zaključkov je prišlo samo v delnicah Union- in Jugobanke po neizpremenjenih tečajih. Tudi industrijski papirji so brez interesa in je prišlo do zaključka samo v delnicah Drave po 235. Učvrstili sta se osješka Sečerana in Trboveljska. Ljubljana. 8% Bler. pos. 91 bi., 77< Bler. pas. 81 bL, Celjska 150 den., Ljublj. kred. 120 deti., Prašlediona 920 den., Kred. zavod 195 den., Vevče 120 den., Stavbna 140 den., Ruše 145 den. Zagreb. Drž. pap.: agrarji 49 bl„ vojna škoda ar. 399.50—100 (400, 399), kaša 399 - 100 (100), 12. 403.50—4*M (409, 102, 405, KM), 7'; Bler. |>us. ar. 79.75—80 (80.75, 80.25, 80), kaša 80 bl„ 8% Bler. |k>s. 90.50—91, 7% pos. Drž. hip. banke ar. 80 d., begi. obv. 62—62.50 (61.75). Bančne delnice: Hrvatska 50—60. Katolička 33—35, Poljo 53—55. Kreditna 121—126. Union 163—165 (163), Jugo 67 —68 (67.67.50), L j. kred. 120 den., Medjunarodna 68 den., Narodna «500—7opolnonia miren in ne izkazuje nobenega posla. Na trgu vlada neorientiranosl glede prakse v žitni trgovini v bodoče vendar je pričakovati v par dneh razjasnitev, ko bodo objavljene nove odredbe. Tudi budimpeštanska bo™ ne beleži nobenega i>osla v pšenci in rži, tudi ne v terminih, dočim beleži koruza samo par zaključkov za mesec maj. Tako vlada tudi na svetovnih žitnih trgih mrtvilo. Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Promet: 5 vagonov pšenice, 0 vagonov koruze, 5 vagonov moke, 1 vagon ječmena. Tendenca neizpremenjona. Sombor. Pšenica bač. potiska šlep 80 kg 192 —197.50, bač. okol. Sombor 78/79 kg 162.5—167.5, gbč. 79/80 kg 185—190, sr., slav. 78 kg 160—165, oves bač., sr., slav. 160—165, ječmen bač. (>4 65 kg 130—140, «8/69 kg 165—170, bar. 70 kg 190-200. koruza bač. 93—95, julij 95—97, ladja Donava 96 —98, moka bač. O. 00 260- 280, 1. 245—260, 2. 245 —250. 5. 225—235, 7. 175—190, 8. 120—125, otrobi pšen. bač. 112.50—117.50. Tendenca neizpremenjona. Promet: 28 vagonov. Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje za na dan 10. julija 1931 nabavo 8 kom. kotnega železa <>0X 130 X 15 X 14.000 Pogoji se dobe pri podpisani. Iz pisarne Dirckcijc držav, rudnika Velenje. Prilika nakup! I. posestvo: vinograd, travnik s sadnim drevjem, njiva, velik gozd, hiša, hlev in klet. II. posestvo: vinograd, gozd, mala njiva, hiša, hlev in klel. — Obe posestvi Mure od Rogaške Slatine. Vse skupaj ali vsako zase ceno naprodaj. — Več pove A. Ogrizek, Odžaci (Bačka). Od majhne podeželske rajfajznorke v Jelšanah v reški provinci so vludni funkcionarji zahtevali, da podpiše kar 10 tisoč lir posojila v zakludnih listih. Grozili so, da sicer dobi zadruga komisarja. Slednjič so se zadovoljili s 6 ILsoč lirami, kar pa v sedanji krizi ni malenkost. Po deželi davke pobirajo na ta način, dn iztirjevalec (uradnik davčnega zakupnika) pride vsaka dva meseca na določen dan v vas, zbere ljudi v kaki gostilni ter inkasira zapadli dvomesečni obrok. Vkljub drakonskitn postavam o iztirjevanju pa letos ponekod niti polovica davkoplačevalcev ne pride k »dnevu«. — Siromaštvo jo tako napredovalo, da se razni zakupniki ne tipajo posluževati v soli postavnih sredstev davčnega nasilja. Stanje živine je tako nazadovalo po kmetih. da ni v mnogih slučajih gnoja za njive in ui vprege, da bi se /oralo. V Gabcrjab na Vipavskem imajo baje v ccli vasi Štiri vprežna goveda. Šport Parhete hrastove in bukove ima vedno v zalogi ter dobavlja po najnižjih cenah A. KANC, tvor-nica parketov, Mengeš. K. S. o. 167/31-1. Razpis Krajevni šolski odbor mestne občine ljubljanske razpisuje izvršitev zidarskih, kleparskih, pleskarskih in mizarskih popravil oziroma dobavo novega inventarja v mestnih šolskih poslopjih ▼ Ljubljani. Ponudbe je vložiti pri mestnem gradbenem uradu do dne 10. julija 1931 do U dopoldne. Ofertni pripomočki se dobe pri gori imenovanem uradu. Krajevni šolski odbor mestne občine ljubljanske, dne 3. julija 1931. Predsednik: Dr. Dinko Puc. I. r. ILIRIJA :PRlMOR JE. Igrišče Ilirije ob 17.4=». — Predtekmn Atena: Ilirija. Za ljubljanske prijatelje nogometa je bila vedno največja senzacija tekma domačin riva-lov. Radi tega vse povsod slišiš le ugibanja, kako l>o v nedeljo. Za to prvenstveno tekmo vlada skoro ravno tako zanimanje kakor prošli teden za srečanje med našo in romunsko reprezentanco. Prvenstveno tekmovanje se nagiba počasi h koncu, zato je sedaj vsaka tekma važna. Od teketn v Ljubljani in Zagrebu je dosti odvisno. V Zagrebu lahko Ilašk zoi»ct pridobi dve točki in se s tem |>omakne na tretje mesto, kjer bo z malo sreče lahko tudi ostal. To ve Hajduk, zuto bo napel vse sile, da olnlrži |>o-zicijo, ki jo je pridobil s srečnimi zmagami nad slovenskimi klubi. Pa tudi tekma v Ljubljani bo precej vplivala na tabelo. Dosti je, ako rečemo, da naši klubi lahko še sodelujejo v linuliiili tekmah za državno prvenstvo. Izid tekme lahko zavisi od enoga samega igralca. Ko gledamo moštva, ki bosta jutri nastopila, vidimo, da ima Pritnorje prednost, kajti v boj pošlje bolj Tigra no moštvo. Glavno vlogo bo igrala kakor vselej krilska vrsta. Tn je Pritnorje močnejše. Trojica: Zemljnk. Sla-mič, PiŠek je /e dostikrat pokazala, da v Ljubljani nima konkurence. V tekmi s Conoordio jo sicer krilska vrst« Ilirije zmagala, vprašanje je pa. ako ho Unterreiter zopet tukn dobro ieral srednjega krilcu, kakor zadnjič. Tudi Oman je imel zadnjič izredno srečen dan in je veliko vprašanje, če Ivo tako dobro opravil tudi proti Uršiču. Tako i/.gledaln obe krilski vrsti. Napad je. skoro enak. Krila so enako močna, suino v Ermanu ima Primorje nevarnega realizatorja. Tako prodorne zveze seveda Ilirija nima. Mogoče je v obrambi slaba stran Primerja. Branilci so brez dvoma belo-zeleni boljši. Zato je )>a Jančigaj tako močna opora, da odtehta tnalo slabše branilce. Vratar je pa zopet pri Iliriji slabši. Vlogo bo igral tudi način igre. Način igranja Primorja je zgrnjen na hitrih prodorih po krilu. Tnkn igra je zelo nevarna in jc Primor-ju prinesla že precej zmag. Nasprotno pa skuša Ilirija pridobivati teren po sredini in dostikrat zanemarja izborna krila Iceja in Pfei-ferja. Sile so izenačene, nikjer ni take premoči, da bi mogli z gotovostjo napovedati uspeh teinti ali onemu moštvu. To ve tudi naše športno občinstvo, zato tudi komaj pričakuje srečanje starih rivnlov, katera sc z menjnjočo srečo borita že deset let za prvenstvo. Od teh desetih let sicer pripada osem Iliriji in le dve leti Printerju. Osem let jc imela Ilirija prvenstvo, dve leti pa Pritnorje. Ti dve tekmi v ligah bosta pa pokazali prvaka tudi za leto«. Važno je, kdo sodi to odločilno tekmo. Zbor sodnikov je sojenje poveril najboljšemu sodniku v državi, g. Jokstču. Joksič je letos sodil vse najvažnejše tekme. Vsi so bili zadovoljni z njegovim poslovanjem. Naravno, da to pričakujemo tudi v Ljubljani, kjer nismo zadovoljni z vsakim sodnikom. Kajti, radi vtaknemo poraz sodniku v čeveljl Upajmo, da kaj takega Joksiču ne bomo mogli očitati. Običajna predigra rezervnih moštev zaenkrat odpade. Mislimo, da je tako bolje. Vroči kibici ne bodo imeli prilike ogreti se pred glavno bitko. 2e to je mala garancija, da bo glavna tekma izpadla v redu. Kazenska tekma bo pa gotovo zanimiva izpremembu tudi prijateljem nogtv meta. Športne drohiine 81-letni športnik. Dane« goji šport navadno le mladina, tako je vsaj splošno mnenje. Da pa ni temu povsem tako, je poskrbel 81-letni kovač Ander-berg. V švedskem mestecu Rvnashamtn se je ta starček udeležil tekme v peš hoji »okoli omenjenega mesta«. Proga je bila dolga 10.7 km. Anderberg seveda ni prišel prvi na cilj, ni pa bil tudi zadnji. Rabil je za to pot 1 uro in 39 minul. Končal je »o tekmovanje tako svež, da mu je vsakdo verjel, ko je starček zatrjeval, da si upa še enkrat vse ponoviti. »Alkohol... v zmerni množini in o pravem času ne more škodovati športniku«, tako sc ie izrazil svetovni boksar Corbett po borbi z Angležem Mitchell. Corbett je namreč 4 dni pred odločilnim bojem videl, da tnu je prisilni trening močno škodoval in da gre brez nade v ring. Vlegel se je v posteljo in v malih količinah užival alkohol. Dva dni pred borbo pa je zopet vstal, toda treniral tudi ni več. Moči so se mu povrnile in Corbett je bil prepričan, da mu je le alkohol pomagal. 1 milijon teniških igralcev je na celem svetu, tako je ugotovila internacionalna teniška zveza. Z ozirom na število prebivalstva se goji »beli šport« najbolj na Angleškem. Razpis Glavni zadrnžni savez v kraljevini Jugoslaviji, Beograd, potrebuje še enega sekretarja (revizorja). Refleklatiti morajo imeti fakultetsko naobrazbo in sicer agronomsko ali pravno, ter zadružno prakso. Ponudbe s potrebnimi dokumenti poslati na Glavni zadružni savez, Beograd, Poštni predal 46. Skrajni rok za ponudbe je 31. julij 1931. Pri poskusni vožnji Llovdove >Victori»« je voda vdrla v prostor za stroje. Škodo so popravili. Na Greti je umrl 22. junija Anton Uudeiž, posestnik na »Golavki«. Velike vojaške vaje se pripravljajo ob meji proti Jugoslaviji. Osebne vesti s Primorskega Ivan Franke, župnik na Vogrskem pri Gorici, jc bil kot jugoslovanski državljan nedavno' pregnuu čez mejo. Zadnje rini junija se je |>o-slavljal. Dobil jo baje župnijo Bukovščico pri Škof j i Loki. V nedeljo. 28. junija je bil slovesno um©, ščen na župnijo Sovodnje pri Gorici Pet« Damjan Butkovič, sovovlenj.sk i rojak, v jav nosti znan pod imenom Domen (Otilijev) kot urednik ugank in ilustrator. Goriška škofija je imela letos samo tri novomašnike. Ti so: Luka Andervvald iz Zab-nic, Nikolaj Rejce i/. Kobarida in Štefan Ton-kli iz Breginja. Tržaška škofija ima 6 absolventov bogoslov ja, poreška pa nobenega. Pravni nasveti D. K. V. Ne moremo niti vam. nRi koron drugemu izdati naslova onih, ki pošiljajo vprašanja v našo posvetovalnico, ker nas veže uredniška tajnost. Vojnica. Ini. S. P. Rojeni ste leta 1802. Leta 1915 ste služili osem mesecev pri vojakih v avstrijski vojski ter ste bili nato oproščeni kot takratni državni uradnik. V jugoslovanski vojski ni-sto služili in ste bili pri naboru meseca maja 1928 kot stalno nesposoben zavrnjeni. Ali ste primorani plačevati vojnico? Koliko znaša? Kateri zakoni vsebujejo tozadevne določbe? — Da, dolžni ste plačevati vojnico, ker sle bili spoznani za nesposobnega. Ta obveznost trnja do dovršenega petdesetega leta starosti. Vojnica znaša pri vas 50% letnega neposrednega davka (torej ufdužbenskeg« davka). Zakonite določbe o vojnici najdete v zakonu o ustroju vojsko in mornarice, ki je bil objavljen v 42. kosu »Uradnega listat z dne 22. marca 1930 in v pravilih za vplačevanje vojnice, ki jih je izdal minister vojsko in mornarice. Ta pravila in izpisek zakona najdete v slovenščini v knjižici • Pravila za vplačevanje vojnice', ki jo je priredil g. Damijan Viktor, referent za vojuico pri davčni upravi Ljubljana-okolica. Pevska zveza Za koncert 8. septembra se zbori kaj pridno priglašajo. Med prvimi se je priglasil zbor iz Stopič, daleč tam doli tik izpod Gorjancev. Pevski zbor KPD iz Celja pripelje kar 70 pevk in pevcev. V prvih 4 dneh je priglašenih že nad 600 pevcev, so pa to večinoma zbori, na katere, moramo prav odkrito priznati, nismo niti mislili, da bodo prišli. Če bo tako. nas bo nad 2000. Skušali bomo preskrbeti za ta konccrt že znake, ki bodo kar mogoče poceni. Ker note še niso pripravljene, sporočamo, da bomo peli iz lanske Pevčeve pesmarice L Koprivec: O večerni uri, mešan zbor, 2. Premrl: Slovanska pesem, 3. Svetek: Ponte dei sospiri, 4. Zeleznik: Jutro, za meš. zbor in Kle-menčtč: Slanica, za ženski zbor iz Pevca IV, Iti smo jo peli pri otvoritvi radija. Naj zbori začno s predelavo omenjenih pesmi, dokler ne dobe vseh pesmi. — Odbor. Radio Programi Radio-Llnblftma t Sobota, 4. julija: 12.15 Plošče (MeAan program): — 12.45 Dnevne ve«ti — 13.00 Čas, plošče — 18.30 Salonski kvintet — 19.30 Dr. Čampa A. časnik in časnikarstvo — 20.00 Jože Premrov: Propad in ukinitev ogH- palrijarhije — 20.30 Operetni večer; pojeta gdč. Herta Arko in gosp. Mirko Jelačin s spremljcvanjem salonskega kvinteta — 21.15 Prenos z Bleda — 22.00 Čas, dnevne vesti — 22.15 Plošče (Serenade). Nedelja, 5. julija: 9.00 Jože Okorn: O čebelarstvu. — 9.30 Prenos cerkvene glasbe. — 10.30 Versko predavanje p. dr. R. I ominec. — 11.00 Samospevi gospodične Štefke Korenčanovc. — Salonski kvintet. — 12.00 Cas, dnevne vesti, plošče (nove plošče). — 15.00 Profesor Pengov: O reji plemenitih kožuharjev. — 16.00 Duet: Mandolina in kitara. — 17.00 Karel Capek: »R. U. R. drama, Krekova mladina. — 20,00 Samospevi gc. Jeanete Perdanove. — 20.45 Prenos plesne glasbe iz Park hotela Kazino na Bledu. — 22.00 Cas, dnevne vesti. — 22.15 Salonski kvintet. Drugi programi t Nedelja, 5. julija. Belgrad: 12-30 Koncert Radio orkestra. -20.00 Vokalni koncert. — 20-30 Komedija. — 21.00 Violinski koncert. — 22.00 Operetna glasba. — 22.30 Koncert balalajk. — Zagreb: 11.30 Dopoldanski koncert. — 17.00 Komorna glasba. — 18.00 Športni preno9. — 20.30 Koncert Radio orkestra. — 22.00 Slovanska glasba. — Budapest: 11.00 Katoliška cerkvena slovesnost nato kocert op. ork. — 19.00 Konccrt opernega orkestra. — 20.35 Drama, nato ciganska glasba. — Dunaj: 10.30 Dijaški pevski zbor. — 11.05 Simfonični orkester. — 20.30 • Pisma in zaljubljenci«. — »Kopija«, igra. — 22.10 Večerni koncert. — Milano: 20.45 Moč usode . opera, Verdi. — Praga: 20.20 Koncert. — 21.00 Poljudna glasba. — Langenberg: 20.00 Večerni koncert — 21.10 Poslovilni koncert (F. Viilker). — Rim: 21.00 »Clo-clo«, opereta, Leliar. — Berlin: 10.10 Koncert — 20.00 Koncert orkestra — 22.10 Plesna glasba. — Katovice: Ljudski koncert — 22.30 Planinski koncert — 23.00 Lahka glasba. — Toulousc: 12.45 Nabožna glasba — 13.00 Operetna glasba -21.45 Simfonični orkester — 22.40 Koncert — 23.30 Orkestralni koncert. — Miiltlacker: 12.45 Zabavni ■koncert — 20.30 Koncert — 22.35 1'le.sna glasba. — Mor. Oslrava: 19.00 Brno — 19,55 Praga. Cerkveni vestnih Praznile slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda se praznuje v nedeljo 5. t. m.; v stolnici ob 10 slovesna pomtifikalna sv. maša, po drugih cerkvah alovesne sv. maše. Pri popoldanskih in večernih pobožnostih bodo povsod skupne ure molitve za cerkveno edinost. Verniki so vabljeni, da se vpišejo v Apostolstvo sv. Cirila in Metoda. Povsod vpisuje župnijska duhovščina. 0 Meščanska Mar. kongregarija za moie pri sv. Jožefu ima v nedeljo 5. julija ob pol 7 zjutraj skupno sveto obhajilo. Iz društvenega fivlienir* Kam v ncdcl|'o? Vsi na Orle na gasilsko veselico in čre.šnje. Srcčolov in prosta zabava. K obilni udeležbi vabi odboc. Platnena obutev za leto z gumijevim podplatom. Vrsta 4541-05 Ti lahki in higijenski čeveljčki so potrebni Vašim malčkom, kadar nastopijo poletni dnevi. Evo jih, neverjetno so poceni iz belega lanenega platna z gumi podplatom. Vrsta 1195-03 Tudi moda jc zastopana pri teh čevljih. K poletni lahki obleki v beli, sivi ali drap barvi okrašeni s paspulami v raznih barvah. Vrsta 2145-09 Ženski platneni čevlji sive barve z gumijevim podplatom in nizko peto. Pripravili smo Vam jih za vsakdanjo potrebo, ker so zelo praktični, pa obenem trpežni. Vrsta 2186-90 Krasen moderen čevelj iz bar-vanega platna z gumijevim podplatom. - Zračni so, elegantni in udobni, nosijo se pa z lahno obleko in v kopališčih. Vrsta 1735-76 Specijalni tenis čevlji z močnim podplatom in elastično peto. Nosijo se z letno obleko, na morski obali so pa vsakdanja potreba. Vrsta 3337-12 Platneni čevlji za gospode sive barve, široke oblike in z gumijevim podplatom. Služijo za vsakdanjo potrebo, ker so zelo praktični in trpežni. MALI OGLASI ▼saka drobna vrsl.rn I SO Din ali vsaka besedo SO par. Najmanjši oglaa h- . 5 Oln. Oglasi nad devet vrstic se računajo viCfe. Za odgovor znamko! Na vpra&anla brez znaznlte ne odgovarlamol Dva tesarska vajenca prvi izučen kolar, drugi vajen Žagar, iščeta službo. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 7556. Učenko z 2 razr. meščanske šole, sprejme trgovina z živih, event. s hrano in stanovanjem. Ponudbe na upr. pod »Učenka« št. 7451. — — . Vajenec za pekovsko obrt se takoj sprejme. Stanovanje ! in hrana v hiši. - Tušar i Ferdinand, pek, Sp. Šiška, Medvedova ulica 30. Krojaškega vajenca sprejme Alojz Bele, kro-jaštvo, Vižmarje štev. 60, Št. Vid nad Ljubljano. Knjigovodja dober bilancist, se takoj sprejme. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Dclazmožen«. Učenca za kovaško obrt sprejme z vso oskrbo v hiši Franc Rupar, vozni in podkov-ski kovač, Škofja Loka, Kapucinsko predm. 26. Vajenke ža mehanično umetno vezenje in predtisk sprejme Matek & Mikeš, Ljubljana, poleg hotela Štrukelj. Delovodja ki je popol. vešč strojno mizarskega dela se rabi. Naslov v upravi lista pod št. 7415. .Pisarniško moč z znanjem Irancoščine ev. ludi slovenske ali nemške stenografije, iščem. Ponudbe na oglasni oddelek Slov.« pod »Perlektna« št. 7527. _ Služkinja priletna in poštena, ki bi bila voljna opravljati poleg domačih del, tudi 2 kravi in kuhati za 3 osebe, se takoj sprejme. Nastopi lahko takoj. Plačilo po dogovoru. Naslov pri upravi pod št. 7478. Polir samostojen — dobi takoj mesto pri gradb. podjetju j v Ljubljani. Ponudbe po-i slati na upravo .Slovenca' J pod » Polir« št. 7595. Dva vajenca I za soboslikarstvo in pleskarstvo se sprejmeta. -Hrana in stanovanje v hi-! ši. Grosuplje, Stara pošta 11.. Trg, učenca s prim. šolsko izobrazbo, v starosti 14—16 let, poštenih staršev, s hrano in stanovanjem v hiši sprejme takoj trgovina mešanega blaga. .los. Jernej-čič, Vrhnika. Iščemo i dobro uvedenega zastop-; nika za kompletno kolekcijo moških in otroških kap, za Slovenijo, Hrvatsko, Vojvodino, Dalmaci-. jo ter Bosno in Hercegovino. Ponudbe poslati na Društvo industrijcev in veletrgovcev, Ljubljana -Gregorčičeva ulica 27. Čamernikova šoierska šola Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugc-avtol, Prva oblast, konaesijonirana. Prosoem št lo zastonj. Pišite ponjl Stanovanje dvo ali trisobno, kompl., v centru aH blizu, z ali brez nekoliko vrta, iščeta dve osebi. Ponudbe pod »Dve osebi« na upravo »Slovenca«. Opremljeni sobi velika in mala, separira-ni in mirni, s krasnim razgledom, se takoj od-dasta v vili: Streliška 26. Stanovanje sobe, kuhinje in shrambe-na Glincah, cesta IX, št. 21a, se poceni odda za 1. avgust mirni stranki. Prehrana Starejša oseba se sprejme na stanovanje, dobro hrano in na vso oskrbo do smrti. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7571. Opremljena soba s posebnim vhodom in z električno razsvetljavo se odda gospodu sredi mesta. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 7500. Stanovanje 2 sobi, kuhinja in shramba, se odda v najem za letoviško sezono družini iz mesta. Razgled lep. V hiši stanuje zasebnica, iz-vežbana v kuhi; ta rada opravi vso postrežbo. — Begunje pri Lescah št. 19. Lepo stanovanje solnčno, v bližini Ljubljane, ob Savi, 5 minut od avtobusne postaje, se odda. Na razpolago 2 ali 3 sobe z verando, kuhinjo, kopalnico in pritiklinami, vodovod in elektrika. — Primerno za penzijoniste. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 7573. Lep lokal velik, zelo svetel, se odda s 1. avgustom. Naslov v upravi »SI.« pod št. 7598. Lepo špecer. trgovino in vinotoč z delikateso oddam takoj v najem. -Ponudbe prosim pod zn. »Najemnina nizka« 7559 na upravo »Slovenca«. Hišo z gospod, poslopji, z ali brez zemljišča, z dobro vpeljano gostilno in s trg. lokalom oddam v najem ali prodam. Vače št. 29 pri Litiji. Moško kolo se poceni proda pri Fi- | govcu v garderobi. Spalnice črešnjeve, zelo poceni na prodaj pri Ivanu Mrhar, Stanežiče, Št. Vid nad Lj. Motorno kolo znamke Puch, 250 cm3, s kompl. elektr razsvetljavo, prodam. — Ponudbe sprejme Anton Lah, Zg. Polskava pri Pragerskem. Krušno moko in urinem«' :t"1>6<« vedno svežo, knpite zelo ugodno pri A. VOLK, LJUBLJANA Kcslievn cesta 24 Mizarji, pozor! Naprodaj je čisto nov skobelnik (Hobelbank) zelo masiven, velik 204X 65X9 cm. Cena 900 Din, postavljen zadnja žel. postaja kupca. - Naslov se izve v upravi pod št. 7587, Najmanj 20 metrov dolgo svetlo delavnico ali skladišče vzamem takoj v najem. Ponudbe z natančnimi podatki na upravo »Slovenca« pod značko »Najmanj 20« št. 7589. Hotel Rak - Velenje s sobami za tujce in le-toviščarje, velikim vrtom, kegljiščem, garažo i. t. d. event. s pripravnim lokalom za drugo obrt ali za trgovino, z vsem inventarjem, se odda v najem s 1. avgustom. Podrobnosti v kolodvorski restavraciji v Velenju. Postelja z žičnim modroccm, nočna omarica in pletena garnitura poceni naprodaj -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 7592. Naprodaj imam ca. 15 m3 orehovih hlodov, debelih v premeru 30—60 cm in ca. 20 m3 jelševih hlodov, kakor tudi ca. 5 m3 žagane lipo-vine, to so plohi 20—100 mm debeli. Cene zmerne. Več se izve pri lastniku Fr. Novaku, Žagar in posestnik v Primštajnu, p. Št. Janž na Dolenjskem. Dobro ohranjen Žensko kolo rabljeno, kupim. Naslov v upravi »SI.« pod št. 7594. Srečke, delnice, obligacije kupuje Uprava »Merkur«, Ljubljana Selenburgova ulica 6, II. oadstr. Prodam enonadstropno novo hišo na periferiji Ljubljane, v kateri je 3 stanovanj po 3 sobe s predsobo in pritiklinami. Solnčna lega. -Proda se radi denarnih razmer. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7593. Kovčeki torbice, aktovke, nahrbtniki na izbiro. Kovčeki za potovanja po naročilu, -Popravila točna v novi torbarski delavnici Josipa Karlo, Maribor, Kopališka ul. 2 (Scherbaumov paviljon). Pozor gostilničarji! Domače salame, priznane najboljše, in polno-masten polemendolski sir nudi I. Buzzolini, Lingar-jeva ulica. Kopalne hlače od 9 Din naprej dobit« pri »Luna«, Maribor, Ale. ksandrova cesta štev. 19 Poštna naročila točna. očesa Najboljše sredstvo prot; kurjim očesom CLA VEP> je mast Malo posestvo na deželi se kupi. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7469. Prodam hišo s staro vpeljano trgovino na prometnem kraju v predmestnem delu Ljubljane ali pa za dobo 10 let v najem. — Ponudbe pod »Vpeljana trgovina« št. 7597 na upravo »SI.«. Odstrel divje koze Izkušen lovec prosi za odstrel divje koze. Ponudbe na upravo z označko naslova in cene pod štev. 7509. Dobite v lekarnah, dro serijah a1 i naravnost i1 tvornice in glavnega skla dišča mmm kihnrrnr -- Varujte se potvorb Pohištvo priprosto in najmodernejše Vam nudi ivrdka po izredno nizki ceni KREGAR IN SINOVA St.Vid nad Ljubljaun — nasproti kolodvora INSERIRAJTE V »SLOVENCI)« 20—24 HP kupim. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Diesel 20« it. 7496. Otvoritev gostilne Podpisana vljudno naznanjava, da sva otvorila gostilno in mesarifo v novo urejenih prostorih na Dunajski cesti 84 pri Stadionu. Najina skrb bo postreči vedno cenjene goste s prvovrstnimi vini in izborno kuhinjo. Se priporočata Franc in Rezi Leveč Ma|boi(sa kvaliteta! Nizke cene ! kolesa izdelek sloveče fodo me avtomobilov Gritzn Cf js in koles „Adlerwerke" iz trankfurta in f^^^MS 9 § M $ § dobite sofno pri tvrdhi J os. Peteline. jL^SfiOsjfcOiflCSji ker ie ona edini zastopnik navedenih tovaren za S?orem\'o. ** -.v, •UflMMBMMamaaaota Otlrid v. Hanstein: 10 rpj - - Q JC _J -J «- T I? S^O N £ - ri a- «; r Cc _ " BJ N —. > -.- t: j & O S* 3 N — S N i i 0 B 1 5 Q » n a % ° - ^ ' qSm g ~ s . > ^ - . U M b s £ S $ .S S > -i -1° B II7ŠS* . (M . -5 d eeo x e-J . — -a© g ® -. a > j| £ao o S> = a55 iSSi l Strahotna potovanje m luno Kapitan je bil v navigacijski celici, ko je vstopil radio operater, potem ko je poskrbel za svojega namestnika. >Kaj bo?« »Neki Japonec je pravkar oddal tole poročilo, brezžično brzojavko časopisu Tokio Azahi v Tokiu. »No, in kaj zato? Zakaj vas to tako boga?« »Japonsko razumem — dovolite mi, da vam brzojavko preberem, preden jo odpočijem.« Kapitan se je obotavljal. »Ali ne bomo s tem kršili pisemske tajnosti?« »Mislim, tla boste dali Japonca takoj zgrabiti. Kapitan in radio-operater sta prišla s poveljniškega mostu in operater je poklical nekega strežnika. I Kapitan ga vpraša: Kaj veste o .Japoncu? Imel je kabino dve sto šest in sedemdeset, pri ! odhodu iz Friske ga pa, kakor vse kaže, sploh ni bilo na ladji. Šele ko smo se na kraju nesreče zasidrali, je naenkrat prišel po stopnicah dol in si dal pokazati svojo kabino, pa bil je moker, da je vse teklo od njega. Sicer je zatrjeval, da je skočil v vodo, ko je pomagal nekoga reševati, pa sem prepričan, da ga sploh ni bilo na ladji, ampak je prišel na krov šele pri Novi Atlantidi.« Kapitan je potrkal na vrata Japončeve kabin", pa preteklo je precej ča«a, preden se jc oglasil in odprl vrata. Nagao Hamuzi, ki mu je bila kabina odkazana in ki je v njej imel spravljene svoje kovčege, je bil zdaj oblečen brezhibno, videti pa je bil izčrpan in izmučen in je skoraj gotovo takoj potem, ko se je oblekel, na postelji zaspal. Kdo ste?« Nagao Hazumi, poročevalc časopisa Tokio Azahi; tu moja izkaznica, da sem povabljen kot časnikarski zastopnik.« Ali ste bili na ladji, ko smo odrinili iz Friska? ; Seveda.« Kakor vse kaže, Vas bom moral aretirati.« Protestiram.« Zdi se, da ste Vi zakrivili nesrečo na Novi Atlantidi. Tajiti je odveč, bral sem Vaše poročilo, kako ste skrivaj obiskali raketo in opisali katastrofo.« Prekršili ste torej pisemsko tajnost.« Kot kapitan smem to storiti in ker ste že priznali, Vam povem, da ste aretirani.« Japonec se je nasmehnil. Nisem zagrešil prav nobenega zločina. Če pa je eksplozija prišla tako nenadoma, nisem jaz kriv. Storite z menoj, kar hočete. Nihče mi pa ne more vzeti slave, da sem jaz edini časnikar sveta, ki sem videl raketo odznotraj in ki sem bil pri njenem vzletu navzoč.' »Ste bili sami?« Nimate pravice, da bi me zasliševali. Ko je James Berret slišal, da so Japonca zgrabili, si je oddihnil. Njegov poročevalec torej ni bil kriv. Parnik je bil zopet v Friski. V veliki zborni dvorani Allistrove hiše so bili zbrani odličnjaki. Brzojavke so dohajale kar naprej, prva z Lickove zve- zdarne: »Nocoj ob dvanajst trideset opazili vzlet vse-mirske rakete, spremljan od živahnih ognjenih prikazni, na morju, kakih sto milj zapadno od Friske, kjer se je po naših mislih nahajal otok Nova Atlantida. Raketa je kot blisk šinila navpično navzgor n izginila čez nekaj sekund. Izjalovili so se vsi poskusi, da bi jo še kdaj izsledili v zemeljskem ozračju ali vsem i r ju.« Allister je buljil v brzojavko. »Potemtakem pa raketa ni eksplodirala?« Valdemar Apel je živahno dopovedoval: »Oklep iz berilija je trden, da, skoraj neuničljiv. Vrhu tega je pa sila eksplozije delovala predvsem navzdol, tenki držaji ob raketi je pri vzletu tudi niso kdovekaj ovirali.« Stopila je k njima Irena. »Torej je še upanje?« »Vsaj to je gotovo, da je raketa odletela.« »In se bo vrnila?« »To je v rokah usode.« .Koliko časa je že od vzleta?« »Šest ur.« » tem času bi morala že zdavnaj obkrožiti zemljo in sicer več ko enkrat.« Radio brzojav na Madagaskar in takojšen odgovor: »Tu rakete nismo opazili.« Radio brzojavke z vseh ladij, ki so v tistem času plule po Oceanu med Ameriko in Azijo. Mnoge niso zapazile ničesar, nekatere pa videle ognjen svit. Nobena ladja in nobena zvezdama ni opazila, da bi bila raketa padla na zemljo, pač pa so nekatere potrdile poročilo Lickove zvezdarne o vzletu. Celo brodovje letal se je v Ameriki in Japanu istočasno jjodalo na pot, da preišče morje. Za Jugoslovansko tiskarno » LJabljani: Kare) ček Izdajatelj; Ivan M aktiven. Urednik: Dr. Alojzij Kahar.