85 54 A A OSREDNJA KNJIŽNICA 60100200 rlSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini l* Abb. pitale i gmppo Lena oUO lir Leto XXXV. Št. 204 (10.423) TRST, sreda, 5. septembra 1979 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra. 1944 se je tiskal v tiskarni .Doberdob. v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija® pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. JASEN IN NAČELEN NASTOP PREDSEDNIKA SFRJ NA ŠESTEM VRHU NEUVRŠČENIH V HA VANI Tito: «Gibanje neuvrščenih izraža dejanske interese vsega človeštva« Predsednik Tito je poudaril, da bi vsaka slabitev gibanja neizbežno vodila k destabilizaciji celotnih mednarodnih odnosov - Ustanovitev nove mednarodne gospodarske ureditve je edina pot za premagovanje akutnih problemov razvoja in globoke krize !o m d«* žf . C»' . 1» *<$ Jari*1 1 t teki«- us»- 5 & H bod0 x> t o <* č»s pte«1' HAVANA — »Naše gibanje je obrnjeno h ključnim problemom da-®fšnjega sveta — vprašanjem miru, varnosti, razvoja in splošnega "apredka. Gibanje neuvrščenih izraža dejanske interese vsega člo-Veštva in ne le enega njegovega dela. V toliko je tudi večja njegova Hodovinska odgovornost in ta odgovornost je na nas vseh. Nikoli ne 5tnemo pozabiti na tisto, kar imamo skupnega, kar nas združuje. Nasprotovati moramo vsemu, kar nas razdvaja in kar daje možnosti za Pfodor tujih interesov*. S temi besedami je predsednik Jugoslavije Josip Broz Tito burnem aplavzu vseh prisotnih Predstavnikov nad 100 neuvrščenih “ršav, sklenil svoj včerajšnji go-na šestem vrhu gibanja neuvrščenih, za katerega je med vsemi U(leleženci vrha in v svetu vladalo ‘rredno zanimanje, zlasti še po nasipnem govoru predsedujočega godlja Castra, čigar izvajanja so r dvorani in v svetovni javnosti nadela na zelo negativne komentarje. Tito, čigar govor je bil v celoti Prežet z realistično analizo svetov-?ega položaja z vidikov temeljnih lzRodišč gibanja neuvrščenosti, je P? uvodnem pozdravu vsem prisotnih in predvsem novim članom (Pbanja dejal: ‘Dejstvo, da se našega sestanka Udeležujejo predstavniki več kot !“® držav, to pa je dveh tretjin ebveštva, je samo po sebi zgovorni Pričevanje zgodovinske vredno-P® Politike neuvrščenosti in uspeš- k 4? uPif' m 3? H ne poti, ki jo je to gibanje prehodilo od svoje prve konference leta 1961 v Beogradu do danes. Že takrat smo se zavedali nujnosti, da je treba preiti, kot je rečeno v beograjski deklaraciji, s stare ureditve, ki temelji na nadvladi, na novi red, ki temelji na svobodi, enakosti, družbeni pravičnosti, ki vodijo k blagostanju. V tem zgodovinskem dokumentu so formulirana načela in cilji neuvrščenosti. Dokument vsebuje naše trajne težnje in vizije in izraža našo odločenost, da bosta politika in gibanje neuvrščenosti neodvisen, zu-najblokovski dejavnik svetovnih odnosov. Nikoli nismo izenačevali blokov, niti po času njihovega nastajanja, niti po kakršnih drugih značilnostih. Od vsega začetka se dosledno izrekamo proti blokovski politiki in tuji nadvladi, proti vsem oblikam politične in ekonomske hegemonije, in za pravico vsake države do svobode, neodvisnosti in samostojnega razvoja. Nikoli nismo privolili v to, da bi bili rezerva kogarkoli, oziroma; preobrazba kogarkoli, ker je to nezdružljivo z bistvom politike neuvrščenosti. Od časov, ko se je pojavila kot glasnik nove dobe, je politika neuvrščenosti postala realna sila v boju za mir in stabilnost na svetu, za graditev novih mednarodnih političnih in ekonomskih odnosov. Danes je očitno, še posebej kadar se spomnimo obdobja pred neuvrščenostjo, da bi vsaka slabitev našega gibanja in vsako zanemarjanje njegove vloge, neizbežno pripeljalo k destabilizaciji celotnih mednarodnih odnosov. To med drugim vse bolj pogosto priznavajo tudi številni dejavniki po svetu, ki sicer ne pripadajo našemu gibanju. Rezultati naše dosedanje dejavnosti so zares bogati. V preteklih dveh desetletjih smo uveljavili izvirna načela in cilje neuvrščenosti kot trajne vrednote. Odločno smo se borili za mir, varnost in svobodo v svetu. Bistveno smo prispevali k uspešnemu razvoju in izidu protikolonial-ne revolucije. OB ZAČETKU RAZPRAVE UVODNEGA ZASEDANJA V HAVANI Predstavnik Egipta izzval polemike o vprašanju bližnjevzhodne krize (Poseben dopisi HAVANA — Najbrž je le malokdo "ičakoval, da se bo šesta konfe-J^hca predsednikov držav ali vlad euvrščenih dežel začela tako nenadno kot se je in težko je reči, se pravzaprav je. Zdi se, da ta burni začetek, za katerega ™ verjetno lahko napovemo, da č6 bo isti kot konec, začeli pravza-Prav Egipčani s svojo zahtevo po "Vnem odgovoru na nekatere trdit-j,* v govoru kubanskega voditelja . •dela Castra na uvodnem zasegu. i ^opoldan je vodja egiptovske de-L.pcije to svojo priložnost tudi doki in sicer od Fidela Castra o-ki je medtem že prevzel me-Predsedujočega na konferenci, i k ><£ K $ 'ff t> Pr • Kurt Waldheira U sklicanje konference 0 Bližnjem vzhodu HAVANA — Na včerajšnjem *®sedanju vrha neuvrščenih je JJfvi spregovoril generalni taj-OZN Kurt Waldheim, ki ^ je najprej dotaknil perečc-P vprašanja Bližnjega vzhoda J* je predlagal sklicanje med-prodne konference o tem basanju, ki bi lahko nudila ^ožnost' za izhod iz sedanje 1 farne situacije. Waldheim ie J^ecno poudaril, da je treba '®Iti globalno rešitev za vse pPekU- vprašanja, vključno z .^odtujljivimi pravicami palermskega ljudstva, ki bi edina ahko zagotovila vzpostavitev ‘Pravičnega in trajnega* miru. Generalni tajnik OZN je tudi pbdaril, da morajo biti cilji P banja neuvrščenih v skladu j Ustanovno listino OZN in je PJa*. da je sam že večkrat [potovil, da so bile pri med-Jpodnih sporih neuvrščene dr-i jfe večkrat »katalizator* pri i«, iniu skupnih rešitev in da kohezijska sila tega gibanja “£av v načelih, na katera se klicu je. 'faldheim je nato prešel k ^tavnavanju osrednjih vpra-S?.i. ki so na dnevnem redu Jal hference v Havani in je de- * postala nevarnost lilija jedrskega orožja «a-.atneji-a* v zveza s stanjem v ažnj Afriki je Waldheim poit-JJHl, da je razočaran nad raz-i jem dogajanj v Zimbabveju r, v Namibiji, kjer bi bilo vse-obžalovanja vredno, če bi btogii uresničiti zadnjih spazmov ^ Hoiržno pa je generalni taj-„k OZN spregovoril še o ener-j‘d:kem vprašanju in dejal, da Heba tu poiskati globalnih JrJJtev in da je OZN najpri-(1, ,lcjša ustanova za iskanje , kih rešitev. po tradiciji rezervirano za voditelja dežele gostiteljice. Toda po govoru šefa egiptovske delegacije se je dvignilo več govornikov arabskih dežel (Libijske džamahrije, Iraka in palestinske osvobodilne organizacije), ki so usuli na Egipt, natančneje rečeno predsednika Anvarja el Sadata, plaz izredno ostrih obtožb, katerih skupni imenovalec je bil. da je s podpisom mirovnega Sporazuma v Čamp Davidu izdal Palestince. Tehnično vzeto bi do takega razpleta na popoldanski seji prvega dne konference ne prišlo, če ga ne bi izzvali Egipčani s svojo zahtevo po odgovoru na nekatere trditve v govoru Fidela Castra. Toda vsebinsko gledano, je to zgolj o-draz razpoloženja v večini arabskih držav, razpoloženja, ki bi v tej ali oni obliki zanesljivo prišlo na dan med šesto konferenco v Havani. Toda ostre razprave, povsem neobičajne za konference neuvrščenih na vrhu. imajo vendarle tudi svojo — čeprav tega v trenutku, ko so se začele še ni nihče mogel tako oceniti — vrednost: pokazale so, da tako ni mogoče doseči tistega, kar je tukaj nedvomno vsem pri srcu — namreč pomagati Palestincem. Resnica je, da je bil to obračun govornikov z egiptovskim predsednikom in ne konkreten prispevek k trajni in pravični rešitvi osrednjega bližnjevzhodnega problema: u-resničitvi zakonitih pravic palestinskega ljudstva. Palestinci s temi nastopi niso kaj prida pridobili. Zato bo delegacijam, ki so tako začele svojo šesto konferenco na vrhu, še vedno ostalo ključno vprašanje: kako resnično doseči celovito rešitev bližnjevzhodnega vprašanja in tako spraviti z dnevnega reda eno najbolj žalostnih dram novejšega časa, namreč dati Palestincem tisto, kar drugi narodi že imajo — svojo državo, neodvisnost in suverenost. JANEZ ČUČEK Poslanica Ceausesca vrhu v Havani BUKAREŠTA — Romunski predsednik Nicolae Ceausescu je naslovil udeležencem vrha neuvrščenih v Havani pozdravno poslanico, v kateri poudarja pomembno poslanstvo neuvrščenih pri zagotavljanju uspešnega in plodnega sodelovanja med vsemi državami sveta, ne glej de na njihov družbeni ustroj ter pri novem načinu organizacije bodoče mednarodne družbe. Ceausescu potrjuje pravilnost načel politike neuvrščenosti, kar zadeva odnose med državami: boj proti imperializmu in proti kolonializmu, .prizadevanja za odpravo politike neenakosti, dominacije in nadvlade ter zavzetost za neodvisnost in suverenost narodov. Romunski voditelj tudi obsoja ne- doslednosti, do katerih prihaja zaradi izvajanja stare imperialistične politike diktata in delitve sveta v bloke ter v interesne sfere*. V tem duhu Ceausescu navaja nekatera mednarodna odprta vprašanja, ki bi jih bilo treba rešiti, da se zajamči mir v svetu, med temi bliž-njevzhodno krizo (njegov predlog je umik Izraela z zasedenih ozemelj), varnost in sodelovanje v E-vropi (izvajanje helsinške listine in priprava madridske konference, ki bo prihodnje leto), razorožitev (odprava oporišč v tujini, razpust blokov, zamrznitev stroškov za oboroževanje) in gospodarski ustroj (romunski predsednik se zavzema za nov gospodarski red). Kodificirali smo in se odločno zavzemali za uresničevanje načela aktivne in miroljubne koeksistence. Nasprotovali smo politiki sile in tujemu vmešavanju v vseh oblikah, v kakršnih so se pojavljali. Začeli smo dolgoročne akcije za uvedbo novega mednarodnega gospodarskega reda. Prispevali smo k uresničevanju univerzalnosti in krepitvi vloge ter pomena Združenih narodov. Storili smo velike korake v obravnavanju problema razorožitve. Začeli smo odločen boj za dekolonizacijo na področju tehnologije, informacij in kulture sploh. S tem se je politika neuvrščenosti objektivno potrdila tudi kot najnaprednejša sila v svetovnih razmerah, kot sila, ki ruši temelje, na katerih slonijo sedanji nepravični mednarodni odnosi in ustvarja pogoje za izgradnjo sveta pravice, enakopravnosti in splošnega napredka. Nevarnost svetovnega vojaškega spopada je vsekakor zmanjšana. Toda še daleč smo od pravega miru, ker sedanji mir ni univerzalen in tudi ni stabilen. Staino ga pretresajo krize in spopadi, spodkopavajo ga tekma v oboroževanju, uporaba sile in vmešavanja, poglabljanje jezu med industrijsko razvitimi državami in deželami v razvoju, neenakopravnost v mednarodnopolitičnih in gospodarskih odnosih. Svetov-, ne varnosti, miru in stabilnosti ni mogoče doseči brez korenite spremembe mednarodnih gospodarskih odnosov, v katerih so države v raz-j voju izpostavljene diskriminaciji in neenakopravnosti. Materialne možnosti, s katerimi človek danes razpolaga, se, namesto da bi prispevale blagostanju in harmoničnemu razvoju vseh, spreminjajo v svoje nasprotje. Neenakopravni gospodarski odnosi postajajo vedno bolj nevaren vir novi’ zaostrovanj in spopadov. Tito se je nato dotaknil kriznih žarišč v svetu. Z ogorčenjem je u-gotovil, da kolonializem in rasizem na jugu Afrike ob podpori imperialističnih sil še naprej trdovratno vztraja in da je treba storiti vse, da bi čimprej prišel dan, ko bo kolonializem končno pripadal preteklosti. Za Bližnji vzhod je dejal, da se tam trdovratno podaljšuje i-zraelska agresija in okupacija ozemelj arabskih držav, kar je drzen izziv temeljnim načelom mednarodne pravne ureditve. Celovita in pravična rešitev mora zagotoviti umik Izraela z vseh zasedenih arabskih ozemelj in izpolniti pravico arabske- ga ljudstva Palestine do neodvisnosti lastne države. To je edina pot, je dejal Tito, ki vodi k miru, varnim mejam in varnosti vseh držav tega območja. Zelo smo zaskrbljeni zaradi poglabljanja krize v jugovzhodni Aziji, zaradi oboroženih spopadov in uporabe sile v reševanju obstoječih sporov, je dejal Tito. To ogroža varnost in neodvisnost narodov tega območja in izziva nevarnost širših sponadov. Zlasti se ne smemo sprijazniti z (Nadaljevanje m zadnji strani) Jugoslovanski predsednik Tito med govorom v Havani (Televizijski posnetek) ................................................. TAJNIKOVO POROČILO NA ZASEDANJU VSEDRŽAVNEGA SVETA KD Zaccagnini vztraja na narodni solidarnosti in najavlja odpoved kandidature na kongresu Strankina skupščina naj bi od 19. do 23. decembra izbirala novega tajnika RIM — Zaccagnini je včeraj popoldne osredotočil svoje gledanje na vlogo KD v neke vi-ste zapletenega kulturnega sporočila, v katerem je opravičeval njeno nesposobnost nuditi jasne politične rešitve, češ da «vsi razumemo, da bo vedno bolj težko vladati*. Nato je izjavil, da ne misli kandidirati za strankinega tajnika na bližnjem kongresu, ki naj bi bil od 19. do 23. decembra. Z odpovedjo kandidature želi Zaccagnini strniti razpravo okrog »velikih in težk h vprašanj, ki so pred KD* in odpraviti osebna tekmovanja. Zdaj se postavlja vprašanje, kdo bo novi tajnik. Če bo izvoljen, kot predlaga Zaccagnini, v noči med 24. in 25. decembrom, bo gotovo izpostavljen ironiji tistih, ki ga bodo označili za novega mesijo. Tudi če bodo kongres odložili, kot je verjetno, za najmanj mesec dni, se pa zdi, da bi KD zares potrebovala nekega mesijo, upoštevajoč, da so načela, ki jih je Zaccagnini postavil, dovolj močna, da spravijo njegove nasprotnike v krizo. Ti so pa po drugi strani dovolj močni, da preprečijo prelitje teh načel v jasen političen predlog. Odlična obramba linije narodne solidarnosti v tajnikovem poročilu bi iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiHMiiMiiiiiiiiiiitiiiiiMiMiiiiiiiiiiiiiimiudiiiiimiiiiiiiiiiH SADAT IN BEGIN V HAIFI terjala jasen političen zaključek: nujnestna vlada s KPI. Vse kar je mogel Zaccagnini storiti je pa bilo, da ja postavil v osredje bližnjega kongresa «komunistično vprašanje*, toda o načinu, kako naj bi se ga lotili je idej malo, in še te so stare in meglene. Čeprav bo KPI cenila ton Zaccagninijevega govora, bo gotovo kritizirala njegoyo politično plehkost. Socialiste pa jezita tako tonr kot pomanjkanje -stvarnih predlogov. Poročiio se je začelo s predlogom zadnje vladne krize, pri čemer se tajnik zahvaljuje Andreottiju, Pan-dolfiju in Cossigi ter kritizira For-ianije/ umik. Glede Craxijevega poskusa je Zaccagnini zatrdil, da je kolebal med «laično alternativo*, izmenjavo pri vladi in «levo alternativo* in je hotel odvzeti KD nje-■>o vlogo stranke relativne večine. d’Estaingu, je včeraj tajnik poljske komunistične stranke Edvvard Gierek sprejel Giscardovega svetovalca Michela Poniatovvskega. Rimski župan Argan najavil odstop fffM — Rimski župan Giulio Carle Argan je včeraj uradno sporočil občinskemu odboru, da namerava odstopiti in to že v prihodnjih dneh, č:prav bi moral sklep polnopravno stopiti v veljavo prve dni oktobra, ko bo o tem dokončno odločil občinski svet. Kot je znano je Argan že pred časom izrazil željo, da bi iz zdravstvenih razlogov zapustil to važno mesto, katerega bi moral, vsaj sedeč po govoricah sedaj prevzeli tajnik rimske federa- ,eve sredine ni mogoče obnavljati ker se je družba spremenila, zoto cije KPI Luigi' Petroselli. mora ostati temeljna usmeritev KD , nija narodne solidarnosti. Zaccagnini je obravnaval temeljna vprašanja družbe v mnopočem “odebno kot Berlinguer v nedavnem eseju, K izmenjavi pri vladi bo treba priti prek narodne solidarnosti, toda prej se mora država o-krepiti, pri čemer bo treba resno razpravljati tudi o reformi njene ureditve, ki pa ostaja politično in ne tehnično vprašanje. In končno: kdo bo mesija? Forla-ni se zdi odrezan, ker mu nasprotujejo dorotejci in (naravno) pristaši Zcccagninija, z vključenim Andreottijem. Piccoli želi biti tajnik, a Andreotti ima več možnosti, oba pa sta atipična pristaša Zaccagnini ja. Ta pa predlaga dogovor: jaz grem, toda ostaja moja linija, ki jo mora voditi verodostojen človek. Če,bi prišlo do spopada, ni mogoče izključiti, da bi se premislil in bi gotovo postal ponovno tajnik. Najverjetnejši je pa sporazum Andreotti - Piccoli, ki bi si razdelila mesti predsednika in tajnika KD. Na videz bi šlo za rešitev v znamenju kontinuitete, dejansko pa gre za neboleč način, da se KD vrača postopno na bolj tradicionalne pozicije. Andreotti, lahko smo skoraj gotovi, na bližnjem kongresu ne bo vneto zagovarjal narodne solidar nosti. Pripravljal bo počasen, opre zen, a odločen preobrat k centru. P. P. VARŠAVA — V okviru priprav na obisk, ki ga bo opravil 7. t.m.; pri francoskem predsedniku Giscardu ISLAMABAD —> Afganistanska o-svotodilna fronta je naslovila na konferenco neuvrščenih v Havani poslanico, v kateri obtožuje predsednika Tarakija, ki sodeluje na konferenci, zaradi državnega udara leta 1978, «s katerim je zrušil demo- kratično izvoljeno vlado*. Afganistanska osvobodilna: fronta tudi obtožuje — ne da bi jo neposredno omenjala — Sovjetsko zvezo zaradi pomoči; ki jo je nudila Tarakiju in poudarja, da je postal po tem državnem udaru Afganistan dejansko »satelit* neke velesile. V Pekingu negativno komentirajo govor Fidela Castra PEKING — Kitajska tiskovna a-gencija Xinghua je včeraj popolnoma negativno komentirala govor Fidela Castra na otvoritvenem zasedanju vrha neuvrščenih v Havani. Kitajska agencija ugotavlja, da je Castro opustil vsakršno navezavo na osnovr.. načela neuvrščenosti, kar pa zadeva Kitajsko so Castrove besede polne žalitev, ki imajo namen, da hi odvrnile svetovno mnenje od boja proti hegemonistič-nim silam in da sejejo razdor -v gibanju neuvrščenih, Xinghua tudi poudarja, da Castro nima »najmanjšega občutka za enotnost gibanja neuvrščenih*. iiliiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiitiitiiiiiiiMiiiiiiiiiiiinimimmiititiiiiiiniiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiutiiiiiiiiiM OPTIMIZEM RIMSKIH SODNIKOV Bodo francoske oblasti res izročile Piperna? <*Chambre d’accusation» bo o tem odločala 19. septembra RIM — Rimski sodniki skorajda nimajo več dvomov: francosko sodj stvo bo izročilo italijanskim oblastem bivšega pripadnika »Potere o-peraio* in voditelja tako imenovane delavske avtonomije Franca Piperna, ki je kot znano tudi obtožen sodelovanja pr. ugrabitvi in umoru Alda Mora. Čeprav bo pariška «Chambre d’accusation» o tem razpravljala šele 19. septembra, vlada med italijanskimi sodniki zmeren optimizem. Bo res tako ali pa bodo v Parizu mnenja, da je Piperno obtožen le »političnih* prekrškov? Vsekakor v rimski sodni palači že Včeraj je s predsedniško jahto »Svoboda* prispel v izraelsko pristanišče Haifo egiptovski predsednik Anvar el Sadat. Na pomolu sta ga dočakala s soprogam; predsed-nia republike Navon in predsednik izraelske vlade Begin. Po himnah in topovskih salvah sta Navon in Sadat imela kratka nagovora. Koj nato je kolona avtomobilov odšla proti hotelu «Dan Camel*, kjer so bili uradni pogovori med Sadatom in Beginom. O vsebini tega osmega srečanja so vesti skromne, izvedelo se ic le, da sta se pogovarjala predvsem o problemih v zvezi z avtonomijo za Cis-jordanijo in Gazo. Med drugim sta se dotaknila tudi vprašanja dobav egiptovske nafte Izraelu, potem ko bo ta odstopil sinajska ležišča E-giptu. Politični opazovalci domnevajo, da bo skušal Sadat razširiti sedanja pogajanja z Izraelom tudi na Palestince Na sliki (telefo'.) ANSA-UPI) predsednik Sadat s soprogo v haitskem pristanišču. , ................................ Jubilej, ki ga je vredno zabeležiti Na današnji dan pred 35 leti je izšla prva tiskana številka »Partizanskega dnevnika*, predhodnika današnjega »Primorskega dnevnika*. Čeprav gre za vmesni dogodek v zgodovini partizanskega tiska na Primorskem, predstavlja vendarle pomemben jubilej v njegovem razvoju od skromnih ciklostilnih začetkov, ki ga je vredno zabeležiti. »Partizanski dnevnik* je — kot znano — začel izhajati 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem na pobudo članov propagandnega oddelka 31. divizije, predvsem Franceta Vrega - Mileta in Edvarda Kokolja - Martina ter Marjana Tepine. 14. februarja 1944 je dnevnik postal glasilo IX. korpusa, 1. julija istega leta pa glasilo OF za Primorsko in Gorenjsko. V tem času je že delovala mala strojna tiskarna štaba IX. korpusa, imenovana »Julij 63» v grapi Govcu pod Gorenjo Trebušo, v organiziranju pa je bila tudi nova tiskarna »Slovenija* v grapi pod Ogalci pri Vojskem. Zaradi različnih težav se je začetek njenega o-bratovanja nekoliko zakasnil in zato je namesto v novi tiskarni, v kateri je bil predviden natis prve tiskane številke, prva taka številka »Partizanskega dnevnika* bila natisnjena v noči od 4. na 5. september 1944 še v tiskarni »Julij 63», ki je Ie nekaj dni prej dobila novo ime »Doberdob*. Tiskarna »Slovenija* je prevzela tiskanje dnevnika 18. septembra 1944 in ga je potem tiskala do 1. maja 1945. Prva tiskana številka »Partizanskega dnevniku* z datumom 5. septembra 1944 je izšla z zaporedno številko (od začetka izhajanja) 235 na dveh straneh v formatu 35x25, ki ga je dopnščal mali tiskarski stroj, z naklado 4000 izvodov. Odgovorni urednik dnevnika je bil tedaj 'Lev Modic, ki je zamenjal dotedanjo glavno in odgovorno n-rcdnico Mileno Mohoričevo. Ročni stavci, ki so dnevnik postavili, so bili: Marjan Porenta - Miško, Janez Lajevec, Zdenko Špacapan, tiskarski vajenec Stane Kovač in tiskarski strojnik Boltežar Gorup. Stroj je poganjal Peter Cvek, vla-galki sta bili Francka štrukelj in Emilija Lutman • Milica. Opremljevalca in izdelovalca linorezov (klišejev seveda ni bilo mogoče izdelovati) sta bila črkostavec Janez Lajevec in graver Jože Bergman. Uvodni članek za to prvo tiskano številko je napisal dr. Joža Vilfan, vendar niti on niti kdo drug ni tega pomembnega dogodka v listu posebej omenil. Vilfanov uvodnik je bil posvečen izgrajevanju ljudske oblasti, v naslednji številki, 6. septembra, pa bazoviškim žrtvam z naslovom »Bazovica - prelomnica v primorski zgodovini*. Danes, ko je tiskanje dnevnikov nekaj povsem normalnega in ko se klasična tiskarska tehnika umika novim modernim elektronskim strojem, se s hvaležnostjo spominjamo tistih pionirjev, ki so v najtežjih pogojih oboroženega boja z iznajdljivostjo, lastno samo partizanski zagnanosti in predanosti stvari svobode in slovenstva, postavili temelje partizanskem'! tiskarstvu in z njim, za današnje pojme skoraj neverjetnemu, razvoju medvojne obnovljene slovenske tiskane besede nekaj dni vneto pripravljajo utemeljitev obtožbe proti Pipernu, ki naj bi bila vse bolj «kriminalho» obarvana in ki jo bodo čimprej poslali v Francijo. Kot je bilo sicer pričakovati, so sodniki včeraj formalno obtožili sodelovanja pri ugrabitvi in umoru predsednika KD tudi Lanfranca Pa-ceja, urednika revije Metropoli ter Adriano Fararido in Valeria Moruc-cija. ■ Medtem ko sta zadnja dva v zaporu, krožijo vesti naj 'bi se Pa-ce zatekel v francosko preš'dnico, kjer naj bi imel svoj čas stike s samim Pipernom. To so sicer samo govorice ker italijanska policija ni še točno '‘"otovila, kje je v Parizu prebival voditelj delavske avtonomije in s kom se je tam družil. V ta namen so včeraj v Rimu <’ -Igo zasliševali Lauro Barbiani, ki se je v Parizu nekajkrat sestala s Pip --nom in jo zaradi tega osumili kaznivega dejanja. Kot kaže, bo torej preiskava o Pipernovem bivanju v Parizu še dolga in ni izključeno, da bodo v njo vpletene tudi nekatere vidne osebnosti francoske kulture. Vsekakor slednja preiskava bo imela v Franclji le malo pravne veljave, "ij so tukajšnje oblasti že zavrnile prvo zahtevo po izročitvi Piperna, bo na gotovo sprjžila onkraj Alp še večje polemike in obtožbe proti italijanskemu sodstvu, ki v teh dneh prihajajo celo iz konservativnih in zmernih krogov, (st) RIM — Predsednik republike Pertinj se bo vrnil danes na Kviri-nai po kratkih počitnicah, ki jih je preživel v Selvi di Val Gardena. Od 18. do 22. t.m bo Pertini ih radno obiskal Zahodno Nemčijo. POSVET NA DEŽELNEM ODBORNIŠTVU ZA INDUSTRIJO ZA DOGRADITEV ZIDANEGA DOKA POTREBNIH SE 25 MILIJARD LIR Doslej nakazana sredstva (22,2 milijarde) ne zadostujejo za nabavo tehnične opreme Ministrstvo 7a ♦rtfnumelr« mnrnarion m-nniGiia •■<«>«• ____I______i.*. za trgovinsko mornarico preučuje načrte za razplinjevalno postajo Kako je z gradnjo zidanega doka v okviru Tržaškega arzenala - Sv. Mhrka? O tem vprašanju so te dni razpravljali na deželnem odbomi-štvu, in sicer na posvetu, ki so se ga udeležili odbornik Rinaldi, predsednik arzenala Lippi in ravnatelj Palomba. Kakor je povedal ing. Liooi, so doslej na izbrani površini pred arzenalom poglobili in utrdili morsko dno ter začeli polagati cementno ploščad nove strukture. Obenem so skoraj povsem obdali gradbišče s pregre lo, tako da bodo še v tem letu lahko izčrpali vodo in nadaljevali z gradnjo na suhem. Delo o-pravlja podjetje Recchi. Naslednja faza bo obsegala nabave in montažo potrebne tehnične opreme. Doslej nakazana finančna sredstva pa krijejo le nekako polovico predvidenih stroškov. Država je namreč za to delo doslej nakazala 22 milijard 200 milijonov lir (prvi poseg v tem smislu je bil leta 1974, drugi pa leta 1978), kar bo omogočilo dograditev novega objekta, ne pa nabave in montaže električnih naprav in žerjavov, za kar potrebuje Tržaški arzenal - Sv. Marko nadaljnjih 25 milijard lir. Že v zadnji mandatni dobi je senatna komisija za javna dela m promet odobrila zakonski osnutek, na podlagi katerega naj bi država nakazala za dograditev zidanega doka v Trstu nadaljnjih 20 milijard 100 milijonov lir, od tega 2 milijardi v letu 1979, 9 milijard 103 milijonov v letu 1980 in 9 milijard v letu 1981. (Isti zakonski osnutek je predvideval nakazilo 34 milijard 850 milijonov za uresničitev plavajočega doka v Genovi.) S padcem vlade pa je tudi ta osnutek, o katerem je v senatu poročal član komisije za javna dela in bivši predsednik tržaške pristaniške ustanove Tonutti. obtičal v predalu. Senatorja Fossa in Genove in Gusso iz Benetk pa sta ga ponovno predložila v začetku avgusta. Na posvetu na deželnem odbomištvu za industrijo so med drugim sprejeli sklep o skupnem posegu pri senatu in poslanski zbornici, da bi bil ustrezni zakon izglasovan še pred koncem letošnjega leta. V tem smislu bo odbornik Rinaldi osebno nastopil pri predsedniku senatne komisije za .javna dela in promet Tangi. Prav tako .je predviden skupen nastop pri vodstvu Zavoda za industrijsko obnovo 1RI, ki je v smislu konvencije med ministrstvom za javna dela in Tr^afltim' arzenalom,-Sv. Markom dolžan kriti 20 od sto predvidenih stroškov 'n ki se je svoj čas že obvezal, da1 bo za dograditev zidanega doka v Trstu prispeval 5 milijard lir. Na posvetu so vzeli v pretres tudi problem gradnje razplinjevalne postaje za petrolejske ladje v okviru samega arzenala. Ustrezne načrte bi moralo v kratkem odobriti ministrstvo za trgovinsko mornarico, nakar bodo podpisali ustrezno konvencijo s podjetjem, ki bo prevzelo delo. Uresničitev razplinjevalne postaje bo po sedanjih cenah zahtevala naložbo 6 milijard lir, finančna sredstva pa so že predvidena v okviru posebnega zakona iz leta 1976. Proti povišku avtobusnih abonmajev za jipokojence Letna nakazila za tržaško luko Minister za trgovinsko mornarico Evangelisti je včeraj predložil ministrskemu svetu zakonski osnutek, ki predvideva povečanje rednih letnih prispevkov iz državne blagajne v korist Neodvisne ustanove za tržaško pristanišče. Osnutek je v pretekli zakonodajni dobi že odobril senat, zaradi predčasnega razpusta vlade pa je zapadel. Poseg naj bi med drugim omogočil izvajanje osimskih sporazumov med Italijo in Jugoslavijo. Predstavniki sindikalne zveze CGIL, CISL. UIL in sindikata, ki združuje upokojence občinske u-prave, so se včeraj sestali z občinskim odbornikom De Roto. Raz- prava je zajela problem nedavnega poviška avtobusnih abonmajev, ki ga je občinski odbor na seji z dne 20. avgusta naprtil upokojencem z minimalno pokojnino (122.000 lir). Za eno linijo, za katero so poprej plačevali po 1000 lir, morajo upokojenci po novem odšteti 1600 lir, za celotno omrežje pa je mesečni prispevek 'poskočil z 2000 na 3100 lir. Sindikalisti so zavzeli odločno odklonilno stališče proti temu povišku, in sicer toliko bolj, ker sta občini Nabrežina in Milja sklenili, da ne bosta povišali mesečnih tarif za upokojence z minimalno pokojnino ter da bosta prevzeli nase kritje nastale razlike. Giuseppe Iaccheri, kapitan rušilca «San Giorgio*. (šolske ladje vojne mornarice) je včeraj sprejel predsednika deželnega odbora Co-melli. Obiskal ie še podžupana Bas-sanija, in odbornika Serija. Zanimivi običaji ljudstva «brez imena » Nekateri ljudje v Trstu se izogibajo besede Slovenec kot vrag žegnane vode. V svojem čarovniškem mišljenju so si izdelali prepričanje, da je dovolj, da Slovenca ne imenuješ, pa ga ni. Jasno je, da tak molk vpliva, saj dezinformira ljudi in to posebno, ko molčijo množična občila. Molk seveda ne izbriše neke stvarnosti, lahko pa služi najštevilnejšim in slabonamemim manipulacijam. Ko to pišemo, mislimo na poročilo, ki ga je tržaški dnevnik II Piccolo objavil o nedeljski «Kraški ohceti», ki je bila v Velikem Repnu. Bralec se seveda lahko informira, da je šlo tu za oživljanje starega ljudskega običaja in da je bila ohcet zelo pisana in vesela. Da ni bila to navadna ohcet, lahko sklepamo že po oblačilih ženina in neveste in ostalih svatov. Informacija tržaškega dnevnika ostane seveda tu, saj pisec sploh ne omeni, da je šlo za obuditev slovenskega običaja. Kdor bi v Milanu bral o ohceti, sploh ne bi vedel, za kaj gre; Rupin-grande ni svetovno znana vas, nekaj noš pa tudi vsega ne pove. Ljudski običaj je zelo splošna oznaka, v Rupingrande bi se lahko poročil par iz Samarkande in ko bi bila oba oblečena v narodni noši, bi bil lahko tudi to ljudski običaj. Popolnoma jasno je namreč, da kdor piše o nekem ljudskem običaju navadno pove, za kateri narod gre, drugače je informacija popolnoma brez vrednosti. Pisec Piccola je ostal pri splošnih oznakah, govoriti o Slovencih, mu je bilo zelo težko in tako smo dobili ohcet, ki j< v očeh poprečnega bralca neznanka. Jasno je. da nekateri vidijo na Krasu raje anonimne duhove kot Slovence, takšne ljudi ne spravi k pameti niti novinarsko načelo, da je treba biti vsaj nekoliko točni pri informiranju. Pri tem nam bo lahko kdo osporaval in rekel, da ne gre za slabo vest, ampak za račun; na Krasu so živeli in živijo Slovenci? To ni dobro, zato pa jih spremenimo v ljudstvo brez imena, kajti ime je skupni blaginji nevarno ... (am) iiiiiaiiiiiiHiiiiiiimiimiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiinniiiMittiiaiiiiiiiiiiiHiiimiiiiimiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin iiMtitiiiiiiiiiiiiiiimuiiu mini im mm n itiiiiiiitiiiiiiuiiiiiiiiimiiiiiiiiiitiiiiiiiii iimii iiiiiiiiiiiiiiiitinidiiiiia S TISKOVNE KONFERENCE PREDSTAVNIKOV NASECA GLEDALIŠČA KLJUB VEDNO HUJŠI FINANČNI STISKI NEOKRNJEN PROGRAM NOVE SEZONE SSG Dolg bo v kratkem znašal 2 milijardi lir ■ Drez pomoči matične domovine ne bo šlo V abonmaju 6 del (tri v lastni postavitvi), izven abonmaja 3 in za najmlajše 1 delo Šesti člen italijanske ustave pravi: republika ščiti z ustreznimi normami jezikovne manjšine. Deveti člen; republika spodbuja k razvijanju kulture ter znanstvenega in tehniškega raziskovanja. Še in še bi lahko navajali vsebino ustave, za katero velja, da je v tako imenovanem zahodnem svetu najbolj demokratična, ki pa se v dokajšnji meri, žal. ne izvaja; to pa občutimo v prvi vrsti mi, Slovenci. Čemu ta razmislek? Zato, ker .je še danes grenko aktualen in nam ga je vsilila bridka stvarnost. Kakršna izhaja iz vsebine včerajšnje tiskovne konference ob skorajšnjem začetku nove sezone SlovensKega stalnega gledališča v Trstu. Spregovorila sta predsednik upravnega sveta SSG prof. Josip Tavčar ip ravnatelj gledališča Miroslav Košuta, njuna izvajanja pa sp, bila pre žeta z nemajhno mero pesimizma; ne morda prirojenega, ampak pesimizma, ki se ga hočeš nočeš moraš navdati spričo ž«. absurdnih dogodivščin okrog te naše osrednje kulturne ustanove. Leta in leta že pravzaorav pišemo eno in isto; da je SSG finančno na psu. Želeli bi zabeležiti kaj spodbudnejšega, pa ni mogoče. Naše gledališče je že tretje leto na seznamu italijanskih stalnih gledališč, toda še vedno odvisi v razmerju 92 od sto od denarnih podpor javnih ustanov. Ne samo. dolg se od leta do leta veča, uprava mora najemati posojila tako rekoč zato, da z njimi lahko odplačuje obresti na poprejšnja posojila. Tedaj postane zadeva naravnost absurdna. Konec lanskega junija je dolg znašal nekaj nad milijardo, v kratkem bo narastel na več kot dve milijardi lir. Temu gre dodati, da dotekajo javne nodpore — itak preskromne — najmanj z enoletno zamudo. obresti na prejeta posojila pa znašajo 17,5 od sto. •iHiiiiiiimtiiiiiiiititiiiiiiMmiiiiiiiimiiiiiuiiiiiiiiiiiMiMiiiiiiiiitiitfiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiMiHiiiiiiiiiiiiHiiitiii VČERAJ OPOLDNI IZ Sl NEPOJASNJENIH VZROKOV OSEM RANJENIH V ČELNEM TRČENJU NA DRŽAVNI CESTI PRI K0NK0NELU Najhujše poškodbe je utrpela 6-letna Trancesca Rabos, ki si je prebila lobanjo Osem ranjenih, od katerih se bo šest oseb moralo več časa zdraviti v bolnišnici, ena pa se celo bori s smrtjo, je krvav obračun prometne nesreče, do katere je prišlo včeraj okrog 12. ure pod Konko-nelom, ko je iz še nepojasnjenih vzrokov prišlo do čelnega trčenja med citroenom beneške registracije, ki je vozil proti mestu, in tržaškim renaultom. Najhujše poškodbe je v nesreči utrpela 6-letna Francesca Babos, ki so jo sprejeli na nevrokirurškem oddelku s pridržano prognozo zaradi prebitja lobanje. Vozila se je v renaultu, ki ga je upravljala njena 30-letna mati Nevia La Schizza por Babos z Opčin, iz Doberdobske ulice. Zaradi zloma leve stegneni- ce se bo morala La Schizza zdraviti 60 dni. V istem avtomobilu se je vozila še 66-letna Ofelia Pipan vd. La Schizza iz Šalite di Zugnano 4/1, ki se bo v ortopedski kliniki zdravila 20 dni zaradi domnevnega zloma leve rame in drugih ran. Citroen pa je upravljala 28-letna Rosa Marigonda iz San Donaja di Piave (zdravila se bo 20 dni); z njo so se vozili še 44-letna Olga Kara-bella por. Lapata iz San Donaja di Piave (40 dni zdravljenja) in grške por. Nicolaos, ki so ji v bolnišnici Ntin Tit Eh Diditsi (30 dni zdravljenja), 44-letna Angelica Lapata por Nicolaos, ki so ji v bolnišnici nudili le prvo pomoč ter 52-letna Leonisse Gramatikaki por. Babro (15 dni zdravljenja). SE EN PRISPEVEK K RAZPRAVI 0 KRIZI VSEUČILIŠČ Kaj menijo na tržaški univerzi o odstopu profesorja B. Zevija O položaju italijanske univerze govori prof. Jože Pirjevec O vprašanju odstopa profesorja arhitekture na rimski univerzi Bruna Zevija, ki je s tem svojim dejanjem opozoril na globoko krizo italijanske univerze■. se je za naš časopis izreklo že nekaj vidnih osebnosti s tržaškega vseučilišča. Tokrat objavljamo prispevek prof. Jožeta Pirjevca, ki poučuje slovansko zgodovino na filozofski fakulteti tržaške univerze. Med včerajšnjo tiskovno konferenco v Kulturnem domu Kljub težki finančni krizi gledališki upravitelji kajpak ne mečejo puške v koruzo, ampak se še z večjo zavzetostjo trudijo, da bi čim bolj ustregli zvestim obiskovalcem Kulturnega doma in vseh drugih številnih — odrov, kjer naši gledališčniki gostujejo. Dokaz tega je med drugim zasnova novega repertoarja. Povedati pa je treba, da je tudi tovrstno programiranje najtesneje povezano z denarno razpoložljivostjo; če krizi ne bo kaj kmalu rešitve, res ne bo mogoče zagotoviti našemu ansamblu več kakor le nekaj let trajnosti. V tem sklopu postane seveda pomoč iz naše matične domovine čezvse dragocena, če že ne celo neobhodno potrebna. Repertoar sezone 1979/80 je jasen dokaz trdoživosti in naprednega duha. Z okrnjenim igralskim kadrom (trinajst članov, nadaljnji dve mesti sta nezasedeni) bo naše gledališče z ene strani ohranilo svojo dosedanjo kulturno dejavnostno podobo — tako posveča na primer še naprej veliko skrb slovenski klasiki, se pravi prevrednotenju tovrstne dediščine, razen tega daje velikega poudarka zdajšnjim družbenopolitičnim razmeram v Italiji (nasilje, rast novofašizma, kriza v družini ipd.), z druge strani pa stremi za sodobnejšimi, današnji stvarnosti bolj prilagojujočimi se stvaritve-nimi dosežki. Primer tega je izrazito za maloodrsko postavitev zamišljena igra «ženski na podeželju* znane »feministične* avtorice Dacie Maraini, ki jo bosta odigrali samo dve umetnici v režiji mladega Borisa Kobala. Okrog tega dela se utegne razviti polemika, to pa je -o našem tudi potrebno: prvič, ker bo igra izzvala izdatnejšo odmevnost pa tudi tako prepotrebni dialog, drugič pa, ker se SSG le na tak način lahko vsaj deloma reši dosedanjih repertoarnih spon s če-sto morda okostenelimi gledalčevimi okusi in željami. V abonmaju nove sezone so predstave: Etbin Kristan KATO VRAN-KOVIC, režija Mario Uršič; Edward Albee KDO SE BOJI VIRGINIJE WOOLF?, režija Dušan Mlakar; John M. Synge VRAŽJI FANT ZAHODNE STRANI, režija Zvone Šedlbauer; Slawomir Mrožek TANGO, rež. Mile Korun (gostovanje SLG Celje); H. de Montherlant PORT ROYAL, rež. Voja Soldatovič (gostovanje SNG Maribor) ter Ivo Tijardovič SPLITSKI AKVAREL, o-pereta (gostovanje gledališča Komedija iz Zagreba). Izven abonmaja: Lojze Cijak NEURJE, narečna igra v režiji M. Uršiča; Giuseppe Berto NEZNANI BENEČAN v režiji Sergija Verča ter že omenjeno delo ŽENSKI NA PODEŽEIJU. SSG se bo seveda tudi tokrat spomnilo najmlajših, sicer z V. Mejerholda in J. Bondija igro ALINUR. Poleg tega bodo še na sporedu BESEDA O GLEDALIŠČU in SAMOTNI GORIŠKI SLAVČEK v izvedbi Rada in Leli Nakrstove, ki bosta obiskala tudi naše šole in društva ter obnovitve že prikazanih del, kot so M. Bulgakova IVAN VASILJEVIČ (režija Zvone Šedlbauer), C. Goldonija NERGAČ (rež. Adrijan Rustja), Ruzanteja POMJENKI (režija Jože Babič), H. Ch. Andersena SNEŽNA KRALJICA (rež. M. Uršič) in Miroslava Košute, oz. M. Uršiča BAZOVICA (rež. M. Uršič). Predstava o bazoviški tragediji bo še prav posebno pomembna, kolikor bo prihodnje leto poteklo 50 let po mučeniški smrti četvero na uh žrtev za svobodo. Nazadnje moramo omeniti še obvezo SSG, da bo tudi vnaprej zvesto svoji lastni vlogi kulturnega mostu med našo manjšinsko ter italijansko skupnostjo, oziroma med Slovenijo ter Jugoslavijo na eni ter italijanskim teatrskim snovanjem na drugi strani, (dg' • Jutri se bo pričelo vpisovanje v prvi letnik višje šole za socialne delavce. Pogoj za vpis je diploma višje srednje šole. Ostale informacije so na razpolago v tajništvu te šole, Ul. Battisti 17 od torka do petka, od 9. do 12. ure. Pouk se bo pričel 5. novembra. Gesta prof. Zevija je simboličnega značaja. Jasno je, da sama po sebi ne more rešiti italijanskega univerzitetnega vprašanja, kakor se tudi stvar ne bi premaknila z mrtve točke, če bi še drugi visokošolski učitelji sledili vabilu, naj se ravnajo po njegovem zgledu. Vendar je pozitivna, ker je vsaj opozorila javnost na žgoč problem, ki ga italijanske oblasti že predolgo zanemarjajo v škodo celotne državne skupnosti. Kakšni so vzroki univerzitetne krize? Brez dvoma zelo zapleteni in povezani s celotnim položajem italijanske družbe, ki je zašla v močvaro, iz katere se nikakor ne more izvleči. Univerza v Italiji, če jo primerjam z drugimi visokošolskimi ustanovami, ki jih poznam po svetu, ne odgovarja več svojemu namenu: oblikovanju kompetentnih in informiranih izobražencev. Temu so delno krive politične oblasti, ki so dosledno zanemarjale potrebe javnega šolstva, delno pa tudi opozicijske stranke in skupine, ki so v zadnjem desetletju porušile ne samo tisto, kar je bilo v univerzitetnem življenju preživelega, ampak tudi tisto, brez česar nobena ustanova ne more obstajati. Pri tem mislim v prvi vrsti na smisel za disciplino, na vprašanje selekcije in osebne odgovornosti tako študenta kot profesorja. Pravilni trditvi, da ima vsak pravico do vstopa na u-mverzo, se je pridružila še ona, po kateri naj bd vsak imel pravico do diplome. Rezultati so na dlani: v zadnjih letih je italijanska univerza «iz.šolala» na tisoče in tisoče mladih ljudi, priprava katerih pogosto ne odgovarja njihovemu akademskemu nazivu. Jasno pa je, da bremeni največja krivda za obupno stanje na italijanskih univerzah prav državne oblasti. Gre v prvi vrsti za odnos do intelektualnega dela, ki mn v Italiji ne priznavajo tistega mesta v družbi, kakršno bi moralo imeti. Dovolj je, da se ozremo po razmerah. ki vladajo V1 'bližnji Jugoslaviji in jih primerjamo z našimi. Tam je intelektualec spoštovan, podpiran, kot vsak drugi delavec in za svoje delo tudi primerno nagrajen. Pri nas je postal nekakšen paria, brez pravih pravic in dolžnosti. Pomislimo samo na neurejeni položaj, v katerem živi večina italijanskih univerzitetnih docentov: plačani so izredno slabo, nimajo urejenega staleža in njihove perspektive za napredovanje v karieri se ravnajo po zakonih podobnih onim pri loteriji. Posledica vsega tega je. da se ljudje, ki se odločajo za raziskovalno in didaktično deio ne morejo popolnoma posvetiti ne enemu ne drugemu Prisiljeni so množiti vrste «čmih de-lavcev», si iskati dodatne zaslužke drugje, pogosto emigrirati. Vse to prispeva h krizi italijanske univerze, krizi, ki ji ni videti konca. Po naravi sem optimist, toda skoraj desetletne izkušnje so me prepričale, da iz zagate, v katero smo zašli, ne bo lahko najti izhoda. Propadanje univerze in celotnega intelektualnega življenja je tako dra- matično, da ga tudi visokošolska reforma (če bd se sploh našla vlada, ki bi jo mogla uresničiti), ne mogla zaustaviti. Kakšne so perspektive? človek, ki ima krepko finančno oporo lahko protestira kakor prof. Zevi, z umikom v zasebno življenje, človek, ki tega nima, ima pred sabo dve možnosti: lahko se prepusti rutini ali pa išče rešitve vsaj na osebni ravni v delu in v vključevanju v širši evropski znanstveni prostor. Pri tem je slovenski docent na italijanski univerzi v Trstu vsekakor privilegiran: predvsem zaradi zavesti svojega dolga do lastne narodne skupnosti, pa tudi zaradi plodnega dialoga, ki ga lahko naveže s koleg! v matični domovini. JOŽE PIRJEVEC Duo Zanini - Stecchina v baziliki sv. Silvestra V okviru glasbenega septembra bo jutri ob 20.30 nastopil v bazili- ki svetega Silvestra dno Zanini ' Stecchina. Flavtistka Mariagrazin Zanini in harfistka Giuliana Stecchina bosta nastopili s pestnjn programom: Krumpholtz. Mozart, Donizetti, Rota, Debussg. Grandja-ny. Ibert itd. Obe izvajalki sta že večkrat nastopili z raznimi komornimi skupi' nami in želi veliko uspehov. Delovanje rajonske knjižnice v Podlonjerju Komisija za kulturo pri rajonski knjižnici v Podlonjerju sporoc3 bralcem in prijateljem, da bo knji2' niča nadaljevala po poletni preki' nadaljevala po poletni . nitvi svoje delovanje dvakrat tedensko od 18.30 do 20., in sicer oD četrtkih in sobotah. K sodelovanju .je vabljena mladina, ki bo s svojim aktivu® zanimanjem izboljšala delovanj« knjižnice. lllimilllllllllllllllllllMIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIflllllKlIllllfllllllllllllllllllllllllllllMIIHHIIIIIIIIIIIIflllll V OKVIRU FESTIVALA KPI NA PONČANI Don Franzoni o vprašanju vietnamskih beguncev V zahodnih državah težko dojemamo in razumemo dogajanje v Vietnamu V ljudskem vrtu na Pončani se je v ponedeljek zvečer zaključil štiridnevni festival Unita in Dela. Od petka se je na prireditvenem prostoru zvrstila cela vrsta prireditev. Tako je bil v petek med drugimi na sporedu recital Nicole Ariglia-na, v soboto je nastopila folklorna skupina iz Dignana, v nedeljo pa folk skupina iz Romagne. Med srečanji, ki so v javnosti vzbudila precej zanimanja naj omenimo ponedeljkovo srečanje o temi «Zakaj vietnamski izseljenci?* z Giovanni-jem Franzonijem. Zanimanje je bilo še večje, če upoštevamo, da je naše mesto eno izmed štirih italijanskih mest, ki je pred kratkim sprejelo vietnamske begunce. Ti so torej s svojim prihodom postali stvarnost v življenju našega mesta. Od 146 vietnamskih beguncev, ko- Obrinsk« fezSve"1 $ klobukom umi Pristojna komisija tržaške občinske uprave se že skoraj leto dm ubada s sila kočljivim problemom: kakšno pokrivalo nadeti edini mestni redarki. Gianna Ellero Conchlone službuje slabih dvanajst mesecev, vendar še vedno v civilu; prepozna i jo kot redarko le po modrem traku, ki ji krasi lem nadlaket. Uniforma zanjo je sicer že dolgo nared. toda kaj bi z njo brez kape, čepice, klobuka ali čelade, česar koli pač, da le ne bi bila gologlava. Doslej smo menili, da tarejo naše mesto aloblji družbeni problemi. Očitno smo se motili. Sicer pa bi zavzetim članom omenjene komisije svetovali. da se odločijo kar za izrazito melonarsko pokrivalo, to je polcilinder, ki se mu italijansko pravi - melone, (dg) likor so jih sprejeli v begunske® taborišču na Padričah se je, ?° je v uvodnih mislih izjavil pokrajin-ski odbornik Spadaro, 6 izmed nj® odločilo, da ostane v našem mestu' prav toliko da gre v Avstralijo 1 na Japonsko. Ostali pa so se odi®-čili, da pojdejo v ZDA. Don Franzoni je med drug® poudaril, da je treba razliko'® dvoje; in sicer resnične ekono®-ske, socialne in politične potre® Vietnama tako na severu kot na J gu države. Z množično izselit'1^ prebivalstva iz Vietnama se drža' sooča z realnimi potrebami ostap prebivalcev, ki jih je. 52 milijon0'’ Don Franzoni je bil mnenja, na Zahodu težko dojemamo in r zumemo dogajanje v Vietnamu, še v Italiji težko rešujemo raz® probleme, (zt) Na tržaški univerzi so na ^L, zadnja predavanja v okviru mednarodnega tečaja o organi ciji prevozov v Evropski gosP0!?-, ski skupnosti. Tečaj, na kater® nastopa skupno 35 predavatelj6'1, 15 držav, se bo zaključil v S°*®U Včeraj je nastopil delegirani n® vitelj in glavni ravnatelj Trža^ Lloyda M. Lacalamita, ki ” ga ii±. predaval o temi: »Perspektive F” morskih prevozov v okviru " ske politike*. evro? TRŽAŠKA JAVNOST JE BILA DRAMATIČNO SOOČENA S PROBLEMOM DROGE ŽIVLJENJE IN SMRT MLADEGA NARKOMANA Petindvajsetletni Livio Zancovich je umrl zaradi prekomerne doze heroina ali zaradi strupenih snovi, ki jih primešajo drogi stu. «Pošastna opica* (kot nekateri imenujejo drogo) je že ubila marsikaterega tržaškega narkomana, toda vsi umrli so vselej drugje, v drugih italijanskih mestih ali na tujem, oddaljenost pa je utišala dramatičnost odjeka. Smrt mladega mornarja pa je brutalno soočila tržaško javnost z žgočim problemom, ki ga je doslej, razen nekaterih izjem, raje prezirala. Iznena-denje in odmevnost sta bili tolikšni, da je preiskavo o vzrokih smrti Li-via Zancovicha prevzel osebno načelnik državnega pravdništva dr. Zanetti. Sedaj se marsikdo vprašuje zakaj? Zakaj je podlegel heroinu fant, ki vsaj na videz ni imel hudih življenjskih problemov in pri kateremu ni bilo opaziti ne vedenjskih ne osebnostnih motenj? Je podlegel i prekomerni dozi ali pa so mu bile usodne najrazličnejše primesi? Kolikšen obseg inia narkomanija v Trstu? Heroin je zahteval še eno mlado življenje: v ponedeljek ponoči je v parku nad Ul. S. Michele umrl mlad tržaški mornar Livio Zancovich. Nesrečnež, visok in postaven fant, ki so ga vsi poznali kot veselega družabnika in marljivega delavca, je šel v smrt sam, najbrž nehote. Strla ga je prekomerna doza heroina, proti kateremu se je še pred nedavnim boril, ali pa so mu bile usodne strupene snovi, ki jih razpečevalci primešajo drogi. Smrt mladega narkomana je iz-nenadila tržaško javnost, saj je Zancovich prva žrtev droge v Tr- Vprašanja so zaenkrat brez odgovora. Tudi kdor je poznal mladega Livia je bil včeraj zjutraj izne-naden, ko je po radiu slišal vest o njegovi tragični smrti. Livio Zancovich vsaj po zunanjem videzu ni bil tipičen narkoman. Živel je sorazmerno urejeno življenje in od kar se je junija zaposlil pri pomorski družbi Lloyd Triestino tudi ni imel finančnih problemov. »Poznal sem ga kot mirnega in prijaznega fanta,* pravi don Vatta, duhovnik, ki se že dalj let ukvarja z narkomani in z emarginiranci na splošno. »Spoznala sva se pred petimi leti, ko sva skupaj organizi- rala manifestacijo, da bi soočila mesto z bedno in morečo vsakodnevno stvarnostjo tistih, ki so iz raznih razlogov porinjeni ob rob družbe. Odtlej sva se večkrat srečavala, občasno je Livio sodeloval z nami, prihajal je v naš solidarnostni center, da bi nekoliko poklepetal. Le od kar se je zaposlil, smo ga videli bolj poredko. Oblačil se je kot se oblačijo danes mladi, poslušal je rock in pop glasbo, vendar, kolikor sem lahko razbral iz njegovega vedenja in besed, je bil miren fant, ki se je znal obvladati. Morda je imel nekaj problemov, morda je občutil v sebi praznino, a kdo lahko danes trdi, da je povsem normalen. Zato me je Liviova smrt res iznenadila.* Tudi drugi, ki so ga poznali opisujejo Livia kot mirnega in prijaznega mladeniča. Občasno je zahajal v krog mladih emarginirancev, ki se zbirajo pri Sv. Justu, morda je od časa do časa okusil opoj smotke hašiša in marihuane, po heroinu pa ni segel nikoli. Toda problemi, globoka eksistenčna vprašanja, ki jih je v družbi u-tajeval, so ga obsedali v miru in tišini njegove urejene sobe v Ul. Pacinotti, kjer je živel z materjo. Ko je bil sam s sabo, je začel iskati odgovore na ta vprašanja v besedilu popevk nekaterih popevkarjev, ki z besedo in glasbo skušajo tolmačiti počutje dela današnje mladine, iskal je odgovora v poeziji. Najbrž ga ni našel. Zato je sklenil »povprašati* heroin, morda je u-pal, da mu bo odleglo, ko se bo toplota droge razlegla po žilah. Livio ni bil zasvojen od droge, mor- da je bilo celo prvič, da si je nekaj vbrizgal v žilo, kot dokazuje dejstvo, da na njegovih rokah ni bilo opaziti vbodljajev igle razen zadnjega in da sploh ni imel he-mostatične zanke. Obdukcija bo povedala, ali si je vbrizgal prekomerno dozo heroina, ali pa so mu bile usodne razne primesi kot strihnih, smukavec, marmornati prah. Dr. La Corteju in njegovim sodelavcem oddelka za boj proti narkomaniji bo morda u-spelo izslediti tiste, ki so mu prodali smrt. A problem s tem ne bo rešen. Letos je v Italiji umrlo zaradi droge že sedemdeset ljudi, čas je, da vsi resneje pristopimo k temu problemu in da se ne omeje-mo zgolj na to, da kot cinični grobarji ob vsakem koncu leta preštevamo mrtve in se zgražamo nad obsegom narkomanije, (vt) Deželni prispevki za razmah kulture V Uradnem vestniku dežele lanije - Julijske krajine z dne avgusta t.l. je bil priobčen del-^ \>1 zakon, ki predvideva finančno poro za tekoče leto razvoju ku*1^ nih dejavnosti. Vsega gre za ’ milijarde lir, namenjenih ra ,ii kulturnim ustanovam, krožkom zavodom. ^ Rok za predložitev prošenj ® ^ želni finančni prispevek zapade preklicno v četrtek, 27. septem®) Prošnje (na kolkovanem paPir^j, je treba nasloviti na deželno ^ bomištvo za kulturne dejavno®1 Ul. sv. Frančiška 37, Trst. Izleti Kriška sekcija VZPI-ANPI ja 8. in 9. septembra dvodn ^ izlet v Arezzo in Marzabotto- ... na 46.000 lir. Vpisovanje in macije pri Zofiji Sedmak (t®* 22-02-51). f Združenje Union priredi dvo® fff r’ izlet dne 8. in 9. septembra ^ Plitvička jezeru. 16. septembri j v Avstrijo v Velden k Woerhto' (Vrbskem jezeru). Informacije n® jj dežu združenja v Ul. Valdiri® jf, vsak dan od 10.30 do 12. ure in °r„ jtl do 19.30. V četrtkih od 17. do ‘j? in v soboto od 10.30 do 12. ure’ lefon 64459. s<°[ SPDT izreka iskreno sožr'.6 ® j(< cem Marije Brezavšček, « jjjž SPDT od obnovitve drn”'va l°la Prosvetno društvo »Slovan* |n ka globoko sožalje Silvi ** -J, Grdi družini ob izgubi mame Zof« cin. V ponedeljek, 3. septembra, nas je za vedno zapustil n®^ dragi oče in nono JOSIP NABERGOJ Pogreb bo jutri, 6. septembra, ob 12. uri iz mrtvašnic® glavne bolnišnice na katinarsko pokopališče. Žalujoči: sin Albin z ženo Ernesto, hči Milka, vnuki Mariza, Gracijela In Franko ter drugo sorodstvo Trst, 5. septembra 1979 (Občinsko pogrebno podjetje) OD PONEDELJKA DO SOBOTE V DIJAŠKEM DOMJ Nadvse zadovoljiva udeležba na lutkarskem seminarju SPZ Prijavilo se je 51 ljudi, zlasti učiteljic - Natečaju predavajo znani kulturni delavci Ko omenjamo lutke, takoj pomislilo na sicilijanske «pupe» ali na pljučno otroške predstave, ki o-iaslih seveda ne zanimajo. Toda tutkovno gledališče iz Kranja, ki ^ Pred kratkim gostovalo pri nas, “ tudi pri starejših vzbudilo pre-Cei zanimanja. Predstavilo se je namreč z delom, ki ne odgovarja tradicionalnemu pojmovanju lutkarstva, kakršno velja zlasti v za-Padnem svetu. V vzhodnoevropskih nrtavah je namreč ta dejavnost ze-? razvita. «Zapadnjaki» pa pozabil1110, da ni lutkarstvo samo za o-troke in da je kot odraz določenega udobja in okusa lahko izredno so-a"bno. Poleg tega pa včasih lahko Ce*° kaže pot naprej v nov čas in n»v okus, kot dela literatura, gledišče (avantgardno) in film. . b>a bi se tudi pri nas seznanili z tntkarsko dejavnostjo in seveda, da Dl se tudi pri nas razvila, je SPZ organizirala seminar na to tematiko. Tako se je predvčerajšnjim v Prostorih Dijaškega doma začel Šestdnevni tečaj, ki se bo zaključil ? soboto in na katerega se je prišlo 51 ljudi. Na žalost pa je med nikni zelo malo moških. Prijavile 80 se učiteljice, vzgojiteljice, vrtna-rice, nekaj profesoric, čeprav ima-P|° na šolah tudi moško učno ose-,ie» vzgojitelje in ne samo vzgojiteljice. Veliko udeležencev se za lutkar-, v’o zanima predvsem zaradi svo-£ga poklica. Mnogi pa delujejo tu-® v raznih prosvetnih društvih na fržaškem (dve pa sta z Goriškega) ln bodo s pridobljenim znanjem de- Danes slavijo petindvajseto obletnico poroke NADJA in ALEKSANDER ŽERJAL ter Marica in uči dolenc _ K jubileju jim čestitajo starši, otroci Mara, Peter, Ivan in Edi ter drugo sorodstvo. Danes praznujeta srebrno poroko ALEKSANDER in NADJA ŽERJAL Obilo sreče in razumevanja v nadaljnjem skupnem življenju jima želita Suzana in Edvin z družinama, , . ^_____________. ‘ji D }*j_l£±LlLLhJ Danes praznuje svoj 70. rojstni dan MARIJA GRGIČ Še na mnoga zdrava in srečna leta ji želijo hči Zorka, zet Dušan in vnukinja Tanja Šolske vesti Podružnica GM Prosek - Konto- Veh vpisovanje bo jutri, 6. t.m., °n 17. do 19. ure v Soščevi hiši (sa-teo za harmoniko in klavir). Podružnica GM Nabrežina: vpisovanje bo v ponedeljek, 10. t.m., Pb 17. do 19. ure v glasbeni šoli. Podružnica GM Bol junec: vpisova Pje bo v torek, 11. t.m., od 17. do ure v gledališču F. Prešeren. ..Sola Clasbene matice — Trst obve-“c® svoje gojence, da ’ ponovno Opisovanje za šolsko leto 1979/80 ?° 10. septembra v tajništvu GM, tel- 418605. od 10. do 12. ure. Prijajo se lahko tui i novi goAuci, ven teh" je vpis omejen. Ravnateljstvo Slovenskega dijaške-I® doma »Srečko Kosovci* v Trstu, H1- Ginnastica 72 ali Čampo S. Luigi tal. 573141 in 573142 (avtobus št. . ali 26, prva postaja nad polikli-teko INAM) sporoča, da vpisuje (dne in zunanje gojence za šolsko eto 1979-ao vsak dan od 9. do 13. '®'e- V dom se lahko vpišejo dijaLi 'Seh vrst in siopenj slovenskih šol, 0lj®ki slovensKe narodnosti, ki obiskujejo italijr ske strokovne š le, ki ”!b v slovenskem jeziku ni. Vpisova-traja do 15. septembra oziro-'b® do zasedb ' prostih mest. lali z otroki v okviru teh društev, saj je obče znano, kako vsaka podobna dejavnost vzbuja v otroku kreativnost. Na seminar bodo v teh dneh prišli izvedenci na tem področju, režiserji, dramaturgi, oblikovalci, kot so Štefan Potočnik, Marjan Belina, Tine Varl, Franci Končan, Vladimir Kocjančič, ki bodo prisotne seznanili s teoretskimi osnovami lutkarstva, jih pa istočasno naučili tudi praktične plati, to je izdelovanja lutk. Udeleženci pa se bodo spoprijeli tudi z režijo in igranjem. Že prvi dan je prišel slikar Saša Kump, ki bo ostal ves čas in bo udeležence seznanjal s to dejavnostjo. (dn) h opravljati na leto le do 150 plačanih nadur, ta plafond pa je bil letos že presežen. Na sestanku med predstavniki sindikalnih organizacij in občinske uprave pa je bil dosežen sporazum, na podlagi katerega se število plačanih nadur za uslužbence pogrebne službe poveča s sedanjih 150 na 240. Poleg tega se je občinska uprava obvezala, da bo takoj izplačala nadure, ki so jih delavci doslej opravili nad dovoljenim maksimumom 150 ur. Delavci so bili s to rešitvijo zadovoljni in v ponedeljek je občinska pogrebna služba ponovno redno stekla. ŠD BREG s sodelovanjem PD SLOVENEC iz Boršta in Zabrežca vabi NA PRAZNIK «BREGA» ki bo 8., 9. in 10. septembra v HRIBENCI - ZABREŽEC Občinska pogrebna služba ponovno redno deluje Občinska pogrebna služba ponovno redno deluje. Prejšnji teden so se kakor znano delavci, zaposleni na tem področju, vzdržali nadurnega dela, tako da služba ni mogla delovati od 20. do 24. ure. Problem je bil v tem: delavci so doslej sme- S TISKOVNE KONFERENCE DEŽELNEGA ODBORNIKA TURIZEM V NAŠI DEŽELI JE V POLNEM RAZMAHU V prvih sedmih mesecih se je dotok turistov povečal za 10 od sto - Zelo zanimivi so podatki o turizmu v zimski sezoni Deželni odbornik za turizem Bom ben je na tiskovni konferenci, ki so jo priredili v okviru raznih pobud na 33. pordenenskem velesejmu, orisal potek zimske in poletne turistične sezone 1978/79 ter prisotne seznanil s programi za novo turistično sezono, ki je že skoraj pred nami. Čeprav se podatki o dotoku turistov v Furlanijo-Julijsko krajino nanašajo na 31. julij, torej pred koncem poletne turistične sezone, je razvidno, da se je število turistov v prvih sedmih mesecih letošnjega leta povečalo za 10 od sto. Ko bodo na razpolago še podatki o lavgustu in _ septembru,, bo ta povi-šek dosegel 'od1 >1^2 do* 15 - tod sto. jK temu so v najvegji meri pripomogli tuji turisti) 'saj 'jih' je bilo v naši deželi v poletni sezoni mnogo več kot pa italijanskih gostov. Vse bolj zanimivi pa ostajajo podatki o zimskem turizmu. V nekaterih zimskošportnih središčih so v minuli sezoni zabeležili zelo visok povišek dotoka turistov: v Ravasciet-tu jih je bilo 50 od sto več kot v prejšnji sezoni, v Arta Terme 16 od sto, v Forni di Sopra pa 4 od sto. V zimskošportnih središčih deželnega pomena, kakor so Trbiž, Piancavallo, Nevejsko sedlo in Zoncolan, pa se je dotok gostov, samo v zimski sezoni, povečal za 13 od sto. Če upoštevamo podatke o dotoku gostov v zimski sezoni, je treba zabeležiti, da je Forni di Sopra obiskalo kar 42 od sto gos tov več kot lani: pred tem je treba upoštevati, da so v tem kraju odprli nove žičnice, kar je gotovo pritegnilo veliko število novih turistov. Na Zoncolanu se je dotok turistov povečal za 40 od sto, v Piancavallu pa za 12 od sto. Gornji podatki nam pričajo, je mea drugim poudaril deželni odbornik Bomben, da je turizem v naši deželi v polnem razmahu, vendar pa je še nemogoče ugotoviti vzroke,' ki so privedli do tega. Omeniti pa je treba številne pobude deželne uprave, ki se je na tem področju povzpela s perifernimi turističnimi ustanovami, da bi se turizem v Furlaniji-Julijski krajini močno razširil. Okrepila je tudi reklamno kampanijo po časopisju, tudi tujem, ter po zasebnih televizijskih postajah. Poleg tega je koordinirala in finansirala več pobud, ki so nastale na pozitiven odmev med gosti: priredila je tudi .................................m........................................ Včeraj - danes Danes, SREDA, 5. septembra «, LOVRENC ?°hce vzide ob 6.30 in zatone ob 9.37 — Dolžina dneva 13.07 — Lu-®® vzide ob 19.06 in zatone ob 4.56 Jutri, ČETRTEK, 6. septembra LJUBA Jerine včeraj: najvišja temperatu- 24,5 stopinje, najnižja 18,2, ob {“• »ri'23,5 stopinje, zračni tlak *®,1 mb ustaljen, veter 8 km na jugozahodnik, vlaga 60-odstotna, 2*bo skoraj j ..o, morje r lilo razdano, temoeratura morja 22 stop. ROJSTVA IN SMRTI v,,Bodili SO SE: Agnese Pellarini, Ncoletta Corossez, Ingrid Tedisco, . tefano Iaconcir, Enrico Osenda, Ot-tevio Korenik", Martina de Lugnani. UMRLI SO: 74 letni Giovanni One '®k, 53 letna Iolanda Valič vd. Cri ]**®ni, 47-letni Luigi Coslovich, 83-4‘h® Orsola Marsettig vd. Degrassi, jjtetni Luigi Schweitzer, 66 letni E puio Delhen, 85 letni Mariano Bul-... 82-letni /utoniti, Bruno de Cur-90-letna Vittoria Pitacco, 38 let ! Giorgio Ch_. sevich, 59-letni Ne-Vl° Drioli, 59-letni Mario Moretti, 65-letni Guido Karis, 72-letna Rosa-lia Kostoris vd. Armeli, 63-letni Car-melo Savarino, 78-letni Giuseppe Slo-covich, 43-letni Sergio Canova, 34 letna Nadia Argentini, 89-letna Er-minia Silvestri vd. Heinze, 80-letni Antonio Purelli, 79-letni Lorenzo Ni-der. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Roma 15; Ul. Ginnastica 44; Ul. F. Severo 112; Ul. Baiamonti 50. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Oriani 2; Trg Venezia 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Oriani 2; Trg Venezia 2. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228 124; Bazovica: tel 226-165; Opčine: tel 211 001: Prosek: tel 225-141; Božje polje, Zgonik! tel. 225 596; Nabrežina: tel. 200 121: Sesljan: tel. 209 197; Žavlje: tel. 213 137; Milje: tel. 271 124. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance [NAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. štev. 732 627. več nastopov folklornih skupin, koncertov po gradovih, bazilikah in zgodovinskih vilah ter še druge pobude skupno z operaterji obrtniškega sektorja. Za prihodnjo sezono, je poudari! deželni odbornik za turizem, pa bo reklamna kampanija še bolj intenzivna tako po državnem in zasebnem televizijskem omrežju, kot po italijanskem in tujem dnevnem in specializiranem časopisju. Dežela se bo nadalje udeležila prireditve «ski show» v Londonu in raznih velesejmov tako v Italiji, kot v tujini. Priredila bo tudi komercialni film o zimsko športnih turističnih središčih v deželi, Deželni, odbornik je tudi povedal, da je mednarodna smučarska zveza ponovno uvrstila Piancavallo v ožje število športnih središč, k.ier se bodo ženske pomerile v smuku v okviru tekmovanja za svetovni pokal. Kino Ariston 21.15 «Cabaret». L. Minelli, M. Berson, M. York. Barvni film. Ritz 16.00—18.20-22. to «1 . poliziot-ta dclla squadra del buoncostume*. Edvige Fenech. Barvni fil: \ Eden 18.00 »Angela*. S. Loren, G. Huston. Prepovedan mladini pod 14. letom. Excelsior 16.30 «Avalanche espress*. Lee Marvin, Robert Shaw, Linda Evans. Barva film. Grattacielo 17.30—22.20 «La donna erotica (esotica, psicotica)*. Prepovedan mladini p 18. letom. Fenice 17.00 «Guerrieri delTinfer-no». Prepovedan mladini pod 14. letom. Mignon 16.30—22.00 »Oggi a me. do-mani a te*. Bud Spencer. Barvni film za vsakogar. Filodrammatico 14.45-22.00 »Ema e suoi amici* in «Porno market*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Crisiallo 16.30 «Lenny». Dustin Hoffman. Prepovedan mladini pod 18. letom. Moderno 16.30 »Lo chiamavano Tri-nita*. Terence Hill in Bud Spencer. Barvni film za vsakogar. Aurora 17.00 »Non aprite quella por-ta». Prepovedan mladini pod 18. letom. Capilol 16.30 «1 39 scalini*. Barvni film za vsakogar. Vittorio Veneto 14.30 «11 sospetto*. Barvni film za vsakogar. Volta (Milje) Zaprto. Lumiere 16.30 »Follie di notte*. A-manda Lear. Prepovedan mladini pod 18. letom. ŠD PRIMORJE priredi v soboto, 8., in v nedeljo, 9. septembra ŠPORTNI PRAZNIK v prostorih Kultur lega doma na Proseku «.ia Balan i». Od 20. ure dalje ples z ansambloma Supergroup in The Lords. Delovali bodo dobro založeni kioski Mali oglasi telefon C040) 79 46 72 KUPIM knjige za prvi razred klasičnega liceja. Telefon 416150. MILIČ Dušan — Zagradec 2 toči belo in črno vino. DVE zaposleni osebi iščeta malo stanovanje ali sobo s samostojnim vhodom tudi v okolici Trsta. Tel. 422951 od 12. do 14. ure. PRODAM osto stanovanje v nadstropju v Ul. Paduina 11, brez dvigala, kuhinja, dve sobi, kopalnica WC. Telefon 226216 od 12. do 13. ure. Plačevanje ugodno. SKLENJENO Z OSIMSKIM SPORAZUMOM Tudi v Gabrijelovi ulici pričetek gradnje objektov mejnega prehoda Neposredna povezava med Gorico in Novo Gorico - Odprtje prehoda še pred novoletnimi prazniki Po poletnih počitnicah so tudi na italijanski strani v Gabrijelovi ulici, odprli delovišče ter pričeli z gradnjo objekta na mednarodnem mejnem prehodu druge kategorije. Najprej je podjetje Makuc, ki si je zagctovTo gradbena dela, pričelo z gradnjo poslopja obmejne postaje, kjer bo sedež policije in carine. Zgradba bo prav takšna, kakršno so že zgradili na jugoslovanskem delu prehoda v Erjavčevem drevoredu. V drugi fazi bo sledilo postavljanje strehe nad cestiščem mejnega prehoda, ureditev dvopasovnice in namestitev v kabine za obmejne organe, ki bo stala na pločniku med obema enosmernima cestama, podobno kot na solkanskem prehodu. Posebna značilnost tega mejnega, prehoda bo v tem, da se bosta strehi nad cestiščem dotikali, kar pomeni, da bo šlo dejansko za en sam projekt. Takšna rešitev ne govori samo o dobrih odnosih, ki vladajo na tej meii, ampak predstavlja tudi nekaj edinstvenega na mejnih prehodih v Evropi sploh. Praksa je namreč, da mejne prehode gradijo narazen. Mejni prehod bo namenjen pešcem in kolesarjem, skozenj pa bo ",na avtobusna pro s Novo Gorico! na jli avtobusi goriške-ga "prevoznčgžPhod etia APT in novogoriškega podjetja Avtopromet Gorica, Prehcd, ki ga gradijo na temelju osimskega sporazuma, nameravajo odpreti še pred novoletnimi prazniki. (Na sliki gradnja objektov na italijanski strani, medtem ko so na jugoslovanski strani že dograjeni ter bodo v teh dneh pričeli nameščati inštalacije). Sestanek upokojencev V ponedeljek se je sestalo pokrajinsko tajništvo vsedržavne zveze upokojencev in se soočilo s težkim stanjem kategorije. CISL pozorno sledi razvoju političnih in ekonomskih dogodkov po sestavi nove vlade. Kritično ocenjuje predlog ministra Scottija, ki ne bo izboljšal slabega stanja upokojencev zlasti v zvezi z rastočo draginjo, povišanjem tarif, pravično stanarino in sanitarno reformo. V ta namen je v programu več zborovanj na katerih bodo pretresli kritično stanje in sprejeli odločna stališča za obrambo pravic kategorije. Prv0 zborovanje bo v ponedeljek, 10. septembra, ob 16. uri na sedežu CISL v Ulici Roma 20. Pozneje bodo sporočili datum zborovanj v Tržiču, Gradišču, Kr-minu in Gradežu. tru, ki ima v načrtu gradnjo Kaninske vasi. Turistično središče bo gradil tolminski tozd SGP Gorica, veljalo pa bo 70 milijonov dinarjev. Do leta 1982 naj bi zgradili 390 apartmajev, v katerih bo skupno 1426 ležišč. V načrtu pa je tudi gradnja drugih objektov za boljšo turistično ponudbo; najvažnejša bo prav gotovo trisedežnica na Skri-pih, ki naj bi jo postavili že letos, tudi teniška igrišča in boljše smučarske proge bodo prav gotovo priklicale večje število gostov. Kaninska smučišča imajo dovolj snega že od pozne jeseni dalje, o-sojna lega Nevejskega sedla pa o-mogoča smučanje tudi pozno poleti. Povezava bo torej tudi oriiogočila daljšo sezono, kar pomeni večji zaslužek za oba centra. Strokovna komisija obeh smučarskih središč bo morala v kratkem rešiti nekatera tehnična vprašanja, predvsem glede povezave ob državni meji. Domenili so se za medsebojno sodelovanje na področju varstva pred snežnimi plazovi, pod- IIIIHIfllllDlIUIIIIIllllllMIIMIIIKlIllllllllllIlIllIlllllinillinilllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIflllllllllUIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimillllllllllllllvUllllllllllllllllllllia NASTOPILO BO 14 SKUPIN IZ EVROPE Jutri pričetek tradicionalnega mednarodnega folklornega festivala la Jugoslavijo bosta nastopili skupini čo Vitas* iz Trnjana (Jugoslavija). Nedeljski del sporeda predvideva ob 10.30 v Ljudskem vrtu koncert folklorne skupine »Citta di Bologna*. V popoldanskih urah (ob 16. uri) pa bo po glavnih goriških ulicah tradicionalna folklorna parada z nastopom 21 folklornih skupin. Po nagrajevanju, ki bo ob 18. uri, bo zvečer v dolini Korna velika zaključna prireditev, na kateri bodo nastopile folklorne skupine, ki so zmagale na natečaju. Mednarodni kongres o folklori se bo pričel jutri popoldne ob 18. uri v Attemsovi palači. Tema letošnjega srečanja, na katerem bodo na- ČAKAJO JIH ŠTEVILNI NASTOPI KONEC POČITNIC TUDI ZA KOTALKARJE Na sporedu vaških praznikov so tudi kotalkarske revije - Nekaterim je to priprava na državno prvenstvo V poznem poletnem času kotalkarske plošče posebno zaživijo. V petek in soboto je bila v štandrežu revija, v nedeljo pa so slovenski kotalkarji nastopili v Selcah. Pomerili so se tekmovalci prosvetnih društev «Oton Župančič*. »Vipava*, «Polet» ter A. P. - Ronchi in San Marco iz Pordenona. Vsi naši predstavniki niso bili dobro pripravljeni. Nekateri posamezniki so se dobro odrezali, slabša pa je bila uvrstitev na skupni lestvici za društva. V kategoriji najmlajših je pri deklicah zmagala Maja Petarin (O. Župančič), dobro so se uvrstile v tem tekmovanju tudi druge predstavnice naših društev. Med najmlajšimi fanti je bil najboljši poletov član Samo Kokorovec, drugi je bil Franko Pahor (Vipava), izkazali pa so se tudi drugi slovenski tekmovalci. Nadja Maraž (O.Ž.) je zmagala med naraščajnicami, Damjana Makuc je bila tretja, četrta pa Tanja Vižintin. Obe tekmujeta za PD «.0 Župančič*. Predstavnica štandreške-ga društva je tudi Lucia Pisk, ki je zasedla drugo mesto v katego- riji »amatori*. Alenka Gorkjč je bila med, mladinkami tretja. Pri moških mladincih sta kot e-dina predstavnika svojih kategorij nastopila Silvano Grendene (O.Ž.) in Mauro Renar (Polet). V bližnji prihodnosti čakajo naše tekmovalce važni nastopi. Prihod njo soboto in nedeljo bo revija na Peči, nekateri slovenski kdtalkarji pa bodo v kratkem nastopili še na državnem prvenstvu v Pizi. Zares s polno paro, torej,' po osmih kolescih. Cene abonmajev Vodstvo goriškega Pagnossina, e-kipe, ki bo letos nastopila v prvenstvu A-2 lige, je sporočilo, da so te dni pričeli s prodajo vstopnic, oziroma abonmajev za bližnje prvenstvo. Abonma za celotno prvenstvo (13 srečanj in še ena prijateljska tekma) bo stal 30 tisoč lir (po 3 tisoč lir za eno tekmo) na prosti tribuni, 50 tisoč lir (4.500 lir) na oštevilčeni tribuni ter 80 tisoč lir (7.000 lir) v parterju. stopili italijanski in tuji- strokov-1 položaja v ladjedelnici. Sodijo, da njaki, bo «Pomembnost kongresa o ljudskih tradicijah*. Delo, ki bo potekalo v obliki seminarjev in okroglih miz, se bo zaključilo v soboto. Začasna lestvica kandidatov za pouk na slovenskih šolah Novi šolski skrbnik dr. Antonino Condorelli je na poalagi prešenj sestavil začasno Jestvino da bi v šol$tepyj8tu učevali naslednja nrrmjpre-janščino, matcmat4jMi3emO«i2Sw ko, naravoslovne vede (na sloven ski nižji srednii šoji) ter trgovinske predmete, italijanski jezik in literaturo, naravoslovne vede, kemijo in zemljepis na slovenskih višjih srednjih šolah. Kogar se to tiče, lahko v petih dneh na šolskega skrbnika vloži priziv v zvezi s svojim položajem na lestvici. Seznam kandidatov je na vpogled na šolskem skrbništvu v Ul. Leopardi 6. Na oglasni deski so od današnjega dne dalje razobešene neičrpa-ne lestvice za poučevanje na slovenskih zavodih v šolskem letu 1979-80. V Pevmi seja rajonske skupščine Po običajnem poletnem premoru se je znova pričelo delo v raznih upravnih telesih. To velja tudi za rajonske skupščine, ki so le posvetovalnega značaja, a so le pokazatelj potreb občanov v raznih mestnih predelih. Rajonska skupščina za Pevmo, Oslavje in Štmaver se bo po poletnem premoru prvič sestala v petek, 7. t.m., ob 20.30 v prostorih orosvetnega društva «Naš prapor*. Na sestanku, na katerega so vabili tudi občinskega odbornika za javna dela Zucallija, bo beseda tekla o vprašanju obnovitve osnovne šole v Pevmi. O tem so na skupščini že večkrat razpravljali ter zaključke diskusije posredovali goriški občini. Doslej pa z delom za obnovitev pevmskega šolskega poslopja niso še pričeli. Na skupščini pa bodo govorili tudi o ureditvi ceste skozi Gropajšče ter o drugih vprašanjih komunalnega značaja. V petek, ob 18.30 se bodo na sestanku zbrali tudi člani rajonske skupščine na Rojcah, Govorili bodo o javnih delih. V ZVEZI Z ITALCANTIERIJEM Kovinarji pri Paguri Delegacija deželnega koordinacijskega odbora Federacije kovinarskih delavcev, ki jo je vodil inž. Maschio, je včeraj dopoldne pokrajinskemu predsedniku prof Silvanu Paguri posredovala svojo nujno zahtevo po sprejemu hitrih in učinkovitih posegov, da bi zavarovali proizvodnjo v ladjedelnici Ital-cantieri v Tržiču, v tem velikem industrijskem obratu, ki je temeljnega pomena za posoško in tudi za vse deželno gospodarstvo. Delegacijo kovinarjev so spremljali predstavniki pokrajinske kovinarske federacije ter tovarniškega sveta Italcantierija. Pogovoru s predsednikom Paguro so prisostvovali tudi pokrajinski odbornik za gospodarske in socialne zadeve dr. Alberto Tomat ter predsednik stalne pokrajinske komisije za gospodarska vprašanja Edoardp Bressan. Sindikalni predstavniki so pokrajinskim predstavnikom osvetlili neprestano slabšanje zaposlitvenega smo v zadnjih letih v naši deželi izgubili nekaj tisoč delovnih mest. Sindikalisti so poudarili, da se število delovnih mest nikakor ne sme več krčiti, niti z zaustavitvijo nameščanja. Če bi takšno stanje še trajalo, bi izgubili tehnični in poklicni kader, ki smo ga s težavo ustvarili v tolikih letih. Da se kaj takšnega res ne primeri, je po sodbi delavcev, ki se za zadevo zanimajo, potrebno uskladiti akcijo krajevnih ustanov in dežele, da vlada sprejme nujne premostitvene u-krepa v korist ladjedelništva, ki bodo <5etb\va)i toliko časa, dokler ne bo stopil v veljavo vladni načrt oun- Predsednik Pagura in pokrajinski upravitelji so se tako seznanili z zahtevami sindikalnih organizacij ter obljubili svoje posderovanje pri deželi, da bi se uresničila upravičena pričakovanja delavcev in da naša dežsla in naša pokrajina v gospodarskem pogledu ne bi ponovno nazadovali. vito. Povezava naj bi tudi omogočila organizacijo večjih smučarskih tekmovanj, Kanin naj bi skratka postal priznano mednarodno zimsko središče. V duhu medsebojnega sodelovanja postajajo torej tudi bele smučarske steze poti zbliževanja dveh narodov. Aretacija v središču Vidma Skoraj ne mine dan, da sredstva množičnega obveščanja ne poročajo o smrti uživalcev mamil. Tudi včeraj so poročali o dveh, ki sta postala žrtev razvade. Eden je umrl v Rimu, drugi pa v naših krajih, v Trstu. Raziskave so pokazale, da naša dežela ni imuna pred to družbeno nevarnostjo. Posebno v videmski pokrajini so mamila sila razširjena med mladino. Ne samo v pokrajinskem središču, ampak tudi v manjših krajih. Strokovnjaki navajajo za središče razpečevalne mreže prav Aviano, kjer je vojaška baza NATO. V skrbi, da bi pojav zajezili, so v Vidmu okrepili nadzorstvo ter že nekajkrat aretirali mladince, ki se zbirajo na trgih Liberta in Belloni. Tudi v tem tednu so v videmskem središču, in zlasti na omenjenih dveh trgih, aretirali kakšnih dvajset mladincev, med njimi tudi nekaj mladoletnikov. Deset so jih pridržali ter jih po kratkem zaslišanju izpustili. Njihova imena bodo prijavili sodnim in zdravstvenim oblastem, da jih bodo upoštevale kot uživalce. Pri nekaterih mladincih, ki so jih odpeljali na kvesturo, so našli manjše količine hašiša. Občasne preiskave se bodo v prihodnjih dneh nadaljevale ob sodeloval nju s karabinjerji. Razstave V goriškem avditoriju so odprl kolektivno razstavo furlanskih u-metnikov. Odprta bo do 21. t.m. V Rubensovi galeriji v Gradišču do 14. septembra razstavlja Eliano Cucit. Izleti Slovensko planinsko druš* , v Gorici priredi v nedeljo, 23. septembra, družinski avtobusni izlet na Notranjsko z obiskom Predjamskega gradu, Rakovega Škocjana in Cerkniškega jezera. Prijave sprejemajo ..a sedežu društva, kjer nudijo tudi p drobnejše informacij Kino Gorica VERDI 17.00-22.00 »Sleping car*. C. Vraseur in M. Keller. Barvni film. CORSO 17.00—22.00 «L’uomo ragno colpisce ancora*. N. Hammond in R. Simon. Barvni film. VITTORIA 17.30-22.00 «Una vergi-ne in famiglia*. F. Benussi. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 18.00-22.00 «L'infede-le». PRINCIPE Zaprto. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in .. ,o< je v Gorici dežurna lekarna D’Udine, Trg sv. Frančiška 4, tel. 21-24. Mednarodno kolesarsko tekmovanje pod Matajurjem Sodelovanje prebivalcev, ki živijo ob meji med SFRJ in Italijo, se javlja ob raznih priložnostih. Poleg kulturnih in rekreativnih srečanj se večkrat srečujemo na športnem področju. Pred dr.evi smo i-meli v Mušu pohod bratstva, katerega se je udeležilo precejšnje število ljubiteljev hoje tako iz Italije kot iz bližnje Slovenije. Tokrat pa so prišli na svoj račun kolesarji. 80 se jih je namreč udeležilo kolesarske dirke v Nediških dolinah. Prišlo je tudi precej tekmovalcev iz bližnjega Posočja. Pred tekmovanjem so kolesarje sprejeli razni predstavniki oblasti, ki so poudarili pomen sodelovanja in prijateljstva, ki veže prebivalce ob meji. HiiiiiiniiMiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiiimiiiiiintmmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiitiiiiiiiiJiiiimiiiia GOBE DRAŽJE OD MESA DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna S. Antonio, Ul. Romana 147, tel. 40-497. BERITE REVIJO Gobja sezona je tu. Ni še dosegla vsega razmaha, toda nekaterim se je sreča že nasmehnila. Med njimi je bila tudi neka ženska iz okolice Tolmina, ki je pred dnevi prinesla na pokriti trg v Gorici nekaj nad tri kilograme jurčkov. Lepih in... dragih, dražjih od najboljšega mesa. Prodajala jih je po 10.000 lir kilogram. Če pa bi se našel kdo, ki bi kupil vse skupaj, bi jih dala po osem. Ml kupca nismo dočakali; ne vemo, če ga je dočakr': gobarica L gih pripomočkov), «berlina» pa se ponaša tudi z bolj udobnimi sedeži in z bolj kakovostnimi prevleka- NOVOST EVROPSKE PODRUŽNICE GM Povsem prenovljeni «opelkadett» s pogonom na prednjih kolesih Vozilo je dolgo štiri metre in je na voljo kupcu v številnih različicah - Tri ravni notranje opreme in trije različni motorji - Na trgu bo v drugi polovici septembra - Cena še ni znana Nicolazzijev nov prometni zakonik Ze nekaj let Italija občuti zastarelost svojega prometnega zakonika, ki bi ga morala med drugim uskladiti s prometnimi normami Evropske gospodarske skupnosti. Kot kaže bo to pomanjkljivost nadoknadil novi minister za javna dela Nicolazzi. Resnici na ljubo so osnutek napravili že njegovi predhodniki, Nicolazzi b0 le dodal nekaj novih postavk in spremenil člene, ki so do sedaj zastareli, Njegovi sodelavci med drugim zagotavljajo, da bodo v novem zakonu tudi postavke, ki so odraz Nicolazzijevih »bogatih izkušenj*, ko je bil minister ža industrijo. V zakonu bodo torej tudi členi o energetskem varčevanju. Kdor pa misli, da bo novi zakon stopil kaj kmalu v veljavo se moti, saj bo v najboljšem primeru pravnomočen šele čez leto dni. Vsekakor je dobro, da že sedaj navedemo nekaj značilnosti novega člena, ki bo spremenil naše avtomobilistične navade. Občinske uprave bodo lahko nameščale parkirne ure, kot je to običaj drugod po Evropi. Določili bodo obvezne ceste za tovorni promet in naknadno obdavčili cestne prevoze, V naseljih bo maksimalna hitrost 60 km na uro, ki jo bo lahko občinska uprava zvišala na hitrih cestah. Prometni znaki bodo podobni onim v EGs — manj napisov in več simbolov. Mopedom bodo dali razpoznavne znake, čelada bo obvezna, uvedli bodo »pihanje balončka* za ljubitelje žlahtne kapljice in pregled krvi za uživalce mamil. To so glavne značilnosti poleg drugih o vozniških dovoljenjih in o nesrečah. POMEMBEN JUBILEJ MALEGA VOZILA Mini - dvajsetletnik V teh letih so proizvedli nekaj milijonov «mini» - Prelomnica v filozofiji individualnega prevoznega sredstva Minilo je točno 20 let, odkar je režiser Pietro Germi iznenadil obiskovalce tedaj še zelo «inn» promenade v Ul. Veneto v Rimu s svojim malim avtomobilom živo rdeče barve in nenavadne oblike: za amini minor», avto. ki je bil v marsikaterem pogledu prelomnega pomena za razvoj avtomobilske tehnike, je bil to «ognje-ni krstp v Italiji, v državi, ki je od nekdaj slovela kot dežela avtomobilskih sladokuscev. «.Wini» ima torej dvajset let: v Veliki Britaniji, kjer se je vozilo «rodilo», so tehniki tovarne Austin Morris ganjeno in obenem dokaj grenko praznovali jubilej, saj jih je rojstvo malega «minija» spomnilo še na čase, ko je bila britanska avtomobilska industrija tehnološko na višku in se je s svojimi vozili uveljavljala na vseh tržiščih. če so italijanski športni avtomobili sloveli po svoji poskočnosti in hitrosti, so bili britanski tisti, ki so zagotavljali lastniku poseben ton. Britanska vozila so bila tedaj v glavnem klasične limuzine, po navadi bele, črne ali plave barve, podvozje je bilo klasično z motorjem spredaj in pogonom na zadnja kolesa, notranja oprema elegantna. «Mini» je takoj izstopil v morju klasično zasnovanih vozil tako po karoseriji kot tudi po podvozju: motor, ki je poganjal prednja kolesa, je bil ivcvuiuuja v v>pxt;vi inoa. po uux- goletnem skorajda trdovratnem vztrajanju pri klasični zasnovi podvozja z motorjem spredaj in pogonom na zadnja kolesa, so se tudi načrtovalci evropske pooruž-n ce ameriškega giganta «General motors* odločili za pogon na sprednjih kolesih in za limuzino, ki spominja na polkombi: za svoj model nižjega srednjega razreda je tudi nemška avtomobilska hiša sledila sodobnim težnjam in se, čeprav zadnja, prilagodila novi «filozofiji» ekonomičnega avtomobila, dolgega okoli štiri metre. Za razliko od konkurenčnih hiš pa Opel ponuja svoje «kadette», ki od starih modelov ohranjajo le ime, v številnih različicah, ki se razlikujejo tako po notranji o-premi kot po motorju. Tri različne ravni opreme so označili s siglami «base», «special» in «ber-lina», poleg že znanih motorjev (1.000-kubični in 1.200-kuhični. pa bo odslej na voljo tudi 1.300 kubični motor, ki premore 75 konjskih moči in omogoči »kAdettu* hitrost 160 km na uro. Preokret, ki je privedel evropsko podružnico «General motors* do prave revolucije v lastni proizvodnji, je nastal v ZDA, kjer je družba začela proizvajati tako imenovane «X car*, ekonomična vozila, ki so po zunanjih merah veliko bolj podobna evropskim kot pa ameriškim. Glavna značilnost teh vozil naj bi bili skromna poraba in ceneno vzdrževanje. Iste značilnosti naj bi odlikovale tudi nove male ople, ki naj bi bili v porabi1 še bolj skromni od dosedanjih že res «maio žejnih* kadettov. Ta uspeh so dosegli preavsem z izboljšanjem aerocu-namičnosti vozila. Novi »kartett* v nosu spominja na oplova vozila višjega razreda, zadek pa je zasnovan na novo. Vozilo je dolgo 4 metre (4,20 m različica »caravan*), na voljo pa so modeli z dvoje, s troje, s četvero in s petero vrati. Modela s troje in s petero vrati imata premičen zadnji stol tako da se limuzina spremeni v polkombi. Prtljažnik je prostoren saj naj bi, po podatkih hiše, »pogoltnil* kar 410 litrov prtljage. Nova tehnična rešitev jamči tudi večjo notranjo prostornino, saj naj bi potniki na zadnjem sedežu imeli kar 7 cm več prostora v širino in 9 v aolžino. Med različicami, med katerimi lahko kupec izbira, gre omeniti tudi model «SR», ki izstopa tako po športnosti kot po notranji o-premi, saj mu serijsko vgrajujejo med drugim sedeže «recaro», ki sodijo med najboljše stole za ra(ly. Različici »base* in «special» se razlikujeta predvsem po notranji opremi (special ima serij-, sko vgrajenih več merilcev in dru- mi. Armaturna plošča le očitno a-meriškega izvora, za klimatizacijo pa so izbrali napravo, ki je serijsko vgrajena v modela »rekord* in »senator*. Podvozje je povsem novo po zasnovi: spredaj se «kadett» opira na Mcphersonove noge, zadnje o-bese pa so »cpcktail* posamičnih obes in toge preme. Novi «kadett» je kot rečeno na voljo kupcu s tremi različnimi motorji: 1000-kubičnj je znani motor, ki je poganjal sedanje «kadette», le da so ga v novem vgradili prečno; sedaj premore 50 konjskih moči pri 5.800 obratih. Na razpolago je na različicah »base* in »special*; 1.200-kubični motor je tudi že znan motor, ki poganja med drugim «ascono>> in »manto*, pre-more 60 konjskih,^,, obratih. Povsem nov pa je L30u-kubični motor, ki premore 75 konj-, skih moči pri 5.8001 * obratih in" ki ima tudi znaten navor. Po trditvah hiše naj bi bil prav tako zmeren kot manjša dva. Omenjeni motorji omogočajo novim «ka-oettom* hitrost 149,150 in 160 km na uro. Vozilo bo na prodaj v Italiji v drugi polovici sentembra. Tedaj bodo znane tudi cene. ENERGETSKA KRIZA NI OKRNILA PROIZVODNJE Avtomobilska industrija: zmerno optimistične napovedi za prihodnost Na svetovnem tržišču povpraševanje po nekajmesečnem zastoju zopet narašča Glavne avtomobilske hiše so že reagirale na težave, ki so jih zabeležile ha avtomobilskem tržišču še zlasti zaradi energetske krize: težave pri oskrbi z gorivom in podražitve bencina ter dizlove-ga olja niso najbrž koristile ekspanziji, vendar pa niso okrnile povpraševanja''in v skoraj vseh državah ' je zopet opazna težnja po-, širjenju’ tržišča, .tako da se tovarnam vozil'prihodnost ne piše preveč črna. To potrjujejo tudi podatki iz raznih industrializiranih držav. V Združenih državah se je konec prvega polletja povpraševanje po novih vozilih znatno zmanjšalo. saj je bila v tej državi energetska kriza zelo občutna. Sedaj pa se je stanje, kot kaže, normaliziralo in povpraševanje naj bi se spet bližalo običajni ravni. General motors je sicer nekoliko spremenila svoja preoptirnistična predvidevanja za letošnje leto, pričakuje pa znatno večjo prodajo za prihodnje leto. Izvedenci za marketing so tudi' mnehja', da sedanja kriza ne bo dolgotrajna in da so boljši časi tako rekoč pred pragom. TV zrrietnb ' optimistične napovedi potrjujejo tudi izvedenci zavoda Brookings institution, po katerih se bo do leta 1985 vozni park ZDA povečal za 31 odstotkov. Pozitivni so tudi Fordovi dosežki: niša je dosegla letos nov rekord s prodajo avtomobilov na tujem (1.197.000 vozil), kar je za 6 od Prenovljena talbot sinica 1510 POOBLAŠČENA MEHANIČNA DELAVNICA O. R. A. LEVLAND • MINI • TRIUMPH - ROVER • AUSTIN MORRIS Ulica Bartoletti 4 - TRST - Telefon 76II56 S spremembo imena je Talbot Simca, ,ki je lani prišla v koncern Peugeot, tudi nekoliko posodobila svoje modele -1307-8, ki se bodo po novem imenovali Talbot Simca 1510. V glavnem je šlo za »face lifting* (tako z angleškim terminom označujejo estetski kirurški poseg na obrazu), saj so vozilu, ki sodi v srednji razred, le nekoliko spremenili nos, ki je sedaj nekoliko naklonjen vzven kot pri manjših modelih horizon in sunbeam. Novi modeli se razlikujejo tudi po oznaki Talbot in po novem odbijaču, v katerega so vgradili majhen spoiler. Nekoliko so posodobili tudi zadnje luči, modelu SX s samodejnim menjalnikom pa so prilepili na bok zaščitne gumijaste profile. Zaradi novih odbijačev je vozilo za spoznanje daljše. Ob zunanji prenovitvi tega modela, ki je doživel znaten komercialni uspeh (v štirih letih so proizvedli skoraj milijon vozil) so pri Talbotu tudi nekoliko spremenili razpon različic in uskladili oznake s tistimi, ki jih uporabljajo za manjše modele. Odslej bodo na voljo kupcu različice 1510 LS (1.300-kubični motor, ki premore 68 konjskih moči), 1510 GL (1.500-kubični motor, 85 konjskih moči). 1500 GLS (1.500-kubični motor, 85 konjskih moči) in 1510 SX auto-matic (1.600-kubični motor, 88 konjskih moči). Odpravili so različico 1307 S s 1.300-kubičnim motorjem, ki je premogel 82 konjskih moči. Njeno mesto prevzema različica 1510 LS. Spremembe v nosu zagotavljajo simci 1510 boljšo aerodinamičnost (koeficient se je znižal z 0,41 na 0,39), kar jamči manjšo porabo goriva. Model z avtomatiko pa so opremili s kompjuterjem, ki posreduje podatke o trenutni hitrosti. poprečni hitrosti in porabi goriva. Nekoliko so izboljšali tudi notranjo opremo, na ■ voljo pa je sedem barv. sto več kot lani, S skoraj enakim prirastkom se lahko ponaša glede prodaje na tujem tudi GM. Od treh ameriških velikanov le Chrys-ler preživlja hudo krizo, poleg tega pa se mora soočati tudi s problemom obnove delovne pogodbe, V Zahodni Nemčiji je bila energetska kriza komaj i. zaznavo«.. Nemške avtomobilske hiše računajo predvsem na izvoz ' iijcaj. teni okviru bodo v prihodnjem petlet-ju podvoji h naložbe, ki bodo dosegle raven 30 milijard mark. Nemško tržišče je po mnenju industrij-cev skoraj zasičeno z vozili, industrija pa naj bi vsekakor ohranila dosedanjo proizvodno raven 2 milijonov vozil letno, da bi krila zamenjave in zadostila izvozu. Nove naložbe služijo predvsem, da bi zadostili povpraševanju in potrebam tujih tržišč. Tudi japonska avtomobilska industrija, kot kaže, premošča dosedanje težave, kj so predvsem posledica manjšega povpraševanja na ameriškem trgu. ToyOta predvideva, da bo letos zvečala proizvodnjo za 150.000 enot in tudi pri izvozu kaže na bolje. Če se vrnemo v staro Evropo naj omenimo, da je tudi Volvo letos v prvem polletju dosegla zadovoljiv rezultat, predvidevanja za prihodnje mesece pa tudi niso pesimistična, čeprav ne moremo govoriti še o optimizmu. Volvo je letos v prvem polletju zaslužila 645 milijonov kron, kar je za 40 od sto več kot lani, prodaja na notranjem trgu je narasla za 30 od sto in na tujem za 27 od sto. Vsekakor pa uprava podjetja meni, da bodo v kratkem potrebne nove znatne naložbe, da bo hiša lahko kos konkurenci predvsem s tehničnega vidika. Ivstavljen prečno, tako da se je njegova os vrtela vzporedno s kolesi: nos motorja je bil zato znatno krajši kot običajno, prenos moči je bil enostavnejši. Pogon na prednja kolesa tedaj ni bil več novost, vendar britanski inženirji so se prvi opredelili za to rešitev pri avtomobilu nižjega razreda. Vozilo, dasi majhno zunaj, je bilo znotraj kar prostorno. Bolj kot zunanjost pa je tedanje avtomobiliste presenetila lega na cesti: mala kolesa, ki so drsela in žvižgala ob hitrejšem speljavanju, so bila kot prilepljena k tlom, s trdim vzmet jem in nizkim težiščem si je šofer *mi-nija» lahko dovolil to, česar si drugi nišo niti sanjali, še posebno, ker je bil avto zelo občutljiv na dodajanje ali odvzemanje plina in si ga tudi v ovinku «krmaril» bolj s plinom kot pa z volanom. Tedanji mladi šoferji so se privadili novemu slogu vožnje in pri ostrem zavijanju v hrib so si pomagali tudi z ročno zavoro. «Mini» je dal povod tudi za o-stro polemiko, katere odmevnost je bila zelo velika, med tistimi, ki so se zavzemali za pogon na sprednja kolesa, tistimi, ki so bili pristaši motorja v zadku in pogona na zadnja kolesa in tistimi, ki so se ogrevali za klasično rešitev. Polemika se je razplamtela še zlasti, ko je «mini» osvojila trikrat zavoredoma prvo mesto na rallgju Montecarlo. Z energetsko krizo in ob na novo. sodobneje zasnovanih avtomobilih, je pred nekaj leti tudi «mi-ni» kljub slovesu začela postopno izgubljati na privlačnosti. V Italiji so jo povsem prenovili v zunanjosti, v Veliki Britaniji pa jo Proizvajajo le v različici «station vagon», vendar po hitrosti, poskočnosti in legi na cesti ne dohaja nekdanje prednice. «British Ley-land» pripravlja sedaj novo «mi-ni», ki naj bi nasledila sta: i in dosegla isti uspeh. Vprašanje pa je, ali bodo načrtovalci znali tako uspešno in originalno tolmačiti potrebe in zahteve sedanje dobe kot je to znal pred 20 leti Alec lssigonis. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Poletni baletni maraton: Ccppelia, 3. in zadnji del 13.30 DNEVNIK 18.15 Vsakdanja pravljica: Preveč klepetanja 18.20 Leteči zmaj — risanke 18.50 Hrumeča leta kinematografije: Zločin 19.20 Furia: 11 branco scomparso, TV film 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Racconti della frontiera: Le Maleterre — TV film 21.30 2. svetovna vojna: Tajno orožje 22.15 Športna sreda Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika Drugi kanal OB 13. URI Nova lancia «deka» ‘‘TU (tu • Turinska avtomobilska hiša Lancia, ki sodi v Fiatov koncern, bo na frankfurtskem avtomobilskem salonu uradno predstavila svoj nov avtomobil delta. Gre za vozilo. ki po motorju in velikosti (malo manj kot štiri metre) sodi v nižji srednji, razred, po opremi in udobnosti pa naj bi sodil v višji srednji razred in naj bi bil mikaven tudi za kupce manjših BMW. Cena vozila ni še dokončno znana, vendar pa ne bo ravno nizka. Kupcu sta na voljo dva motorja (1.500-kubični, ki -premore 85 konjskih moči in 1.300-kubični, ki jih premore 75). Kaže, da bo poraba goriva precej zmerna, kar je tudi oosledica petstopenjskega menjalnika. Istočasno z delto bodo predsta vili javnosti tudi prenovljeno be to, kateri so nekoliko spremenili nos in notranjo opremo. Italija je v premnogih stvareh v vrhu statističnih lestvic. Med tolikimi negativnimi postavkami je vsaj glede cest med najboljšimi v Evropi in v svetu. Italijansko avtocestno omrežje je v pri-meriavi z drugimi državami goste še in sodobnejše. Prav tako Italijani raje uporabljajo avtoceste (kljub cestnir.i) kot avtomobilisti v drugih državah, saj so vsa večja mesta z njimi povezana. 13.00 DNEVNIK 2 13.15 Punti verdi: Ballet Nacional Festivales de Espana Program za mladino 18.15 Iščejo se kiti, dok. 18.50 DNEVNIK 2 - Šport 19.10 Srečanje s . . . Falcomanom in Supermanom 19.45 DNEVNIK 2 — Odprti studio 20.40 Dragi očka: Pisano je v knjigi — ' TV film 21.05 Iz Evrovizije: Igre brez meja 1979 — osmo srečanje 22.30 Nekoč je bila oblast: Mrtvi na balkonu, 6. in zadnji del Ob koncu DNEVNIK 2 — Zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 18.05 Poročila 18.10 Z besedo in sliko — F. Forstnerič: Jabolko 18.25 Svetovno veslaško prvenstvo — reportaža z Bleda 18.45 Risanka 18.50 Od slike do slike 19.20 Obzornik 19.30 Ne prezrite 19.45 Risanka 20.00 TV DNEVNIK 20.57 Reportaža pred začetkom I-ger brez meja 21.05 Cascais: Igre brez meja -prenos Ljubljanska TV bo spet neposredno prenašala Igre brez meja, ki so si med gledalci pridobile kar presenetljiv’0 veliko priljubljenost. Igre se odvijajo v Cascaisu blizu portugalskega glavnega mesta Lizbone. Jugoslavijo bo zastopalo moštvo iz Nove Gorice. Novogoričani so se zelo resno lotili priprav, saj' so P11 S * * skupščini občine Nova Gorica že pred časom ustanovili organizacijski odbor za Igre brez meja, ki ga voffl predsednik skupščine J°že šušmelj. Tekmovalke in tekmovalci so več dni vadili v Ankaranu, tako da jim dobra uvrstitev skoraj ne more uiti, kako pa bo s prvim mestom, ki edino odpira vrata v finale — to bo že 19-septembra v francoskem Bordeauxu — pa bomo videli danes zvečžr. 22.30 Žabe, Zadnje lastovke — kratka filma 22.50 Nogomet: Hajduk - Dinamo, reportaža 23.20 šcortni pregled 23.40 TV DNEVNIK Koper 20.50 Stičišče 21.00 Risanke 21.15 TV DNEVNIK 21.30 Eno življenje in ena ljubezen — film Režija: T. Davidson Igrajo: Jose Juarez, Tary Power, Fernando Allende... 23.00 Nogomet: Hajduk - Dinamo Zagreb 19.15 Tehtnica za natančno tehtanje 19.45 Pesmi in upor 20.30 TV DNEVNIK 21.20 Rezerviran čas TRSTA 7.00, 8.00, 9.00, 11.30, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 1(1.00 Poročila; 7.20 Glasca za dobro jutro 8.05 Z novim dnem; 9.30 Glasba za najmlajše; 10.05 Koncert sredi jutra; 11.35 Vam ugaja jazz?; 12.00 Bodimo resni!, radijski variete; 13.15 Zborovska glasba; 14.10 Poletna vročica; 16.30 Rezervirano za...; 17.05 Skladatelji in izvajalci; 18.05 «Ubežnika», radijska kriminalka. KOPER (Italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 8.00 Dobro jutro z glas-.o; 9.00 Štirje korald; 9.32 Lucianov! dcpishiŠ5:5l4(itrt7ri6iHi ?ejs? I 10.10 Otroški kotiček; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.45 Festivalbar; 12.05 Glas-:a po željah; 14.00 Prijetno po-uoldne; 14.33 Izbrani za vas; 15.00 Na čistem zraku; 15.10 Dalmacija in njene pesmi; 15.33 Mini juke box; 13.00 15 min. z ansamblom 'aramiUo; 16.55 Pismo iz...; 17.C0 Poslušajmo jih skupaj; 17.32 Poje grupa Prva ljuba v; 18.32 Glasbeni dnevi Grisignana; 19.32 Evergreen; 20.00 Zbori v večeru. KOPER (Slovenski program) 7.30, 8.25, 14.00, 14.30, 15.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.30 Prenos Radia Ljubljana; 14.05 Zapojmo pesem; 14.37 Melodije na tekočem traku; 15.00 Zamejski solisti in ansambli; 15.37 Glasbeni notes; 16.00 Prenos RL; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik; 17.30 Aktualna tema; 17.35 Zapojmo in zaigrajmo; od 18. dalie prenos RL. RADIO 1 7.00, 8.00, 9.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.00 - 7.20 Glasbeno prebujanje; 8.40 Glasbeni odmor; 9.00 Radio anch’io; 11.00 Drocs mušic; 11.30 Glasbeni program z Mino; 12.03 - 13.15 Vi in jaz; 14.03 Glasba; 14.30 Di gras-so o di magro?; 15.03 Rally; 15.35 Popoldanska srečanja; 17.00 Gugalnica; 17.30 Globetrotter; 18-69 Dylan: malo več; 18.30 Slučajno glasba; 19.15 Prisluhni, večeri se; 19.30 Chiamata generale; 20.00 Concerto dei premiati al XXVII Concorso Polifonico Internaziona; le «Guido d’Arezzo»; 21.03 Živeči spomin, ljubezenska radijska drama; 22.00 Disco Contro; 22.30 P°' letje. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 10.00. 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 - 8.45 Nekega drugega dne; 9.20 Vprašanja Radiu 2; 9.32 Storia di Genji, il principe splendente; 10.12 Luna v vodnjaku; 11.32 Petdesetletniki: fclrBoto libera; 13.40 Belle epoque; 15.00 - 19.00 Radio 2 -Poletje: 16.00 Thrilling; 17.05 Hit parade; 20.00 Spazio X - For-mula 2. LJUBLJANA 7.00, 8.00 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 16.00, 20.00 Poročila; 7.20 Rekreacija; 7.50 Dobro jutro, otroci!; 8.30 Iz naših sporedov; 9.08 Z glasbo v dober dan; 9.30 Počitniško popotovanje od strani do strani; 9.45 Pesmice na potepu; 10.05 Z radiom na poti; 11.05 - 12.00 Rezervirano za..J 13.10 Veliki zabavni orkestri; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti; 14.00 Iz naših krajev; 14-20 Obvestila in zabavna glasba; 10-30 Prinoročajo vam . . .; 15.05 Raz; miši jamo, ugotavljamo . . .; 15-2® Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.30 Zabavna glasba; 17.00 «Loto vrtiljak*; 18.00 Studio ob 18.; 19.00 Škatlica z godbo; 19.30 Kaj radi poslušajo; 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Minute z ansamblom Borisa Franka; 21-00 Naš gost; 21.13 Madrigali Jakoba Gallusa; 21.40 Klasična glasba: 22.05 Odlomki iz Wagner.jeve drame «Rensko zlato*; 23.20 Revij8 slovenskih pevcev zabavne gl88, be; 00.05 Lirični utrinki; 00,10 Jazz pred polnočjo. »FISHERMAN 430» - ČOLN IZ DALJNE KANADE S koncem navtične sezone in dopustov se bomo v naši pomorski rubriki omejevali predvsem na prikaz modelov čolnov, jadrnic in gliserjev. Upoštevali bomo pred- vsem taka plovila, ki so v dosegu finančnih sredstev povprečnega Primorca, občasno pa bomo kot zanimivost navedli tudi kaj takega, ki ni sprejemljivo za naše žepe. Razmah pomorstva v zadnjih letih je povzročil precejšnje nevšeč- nosti na tržišču. Število proizvajalcev je bliskovito naraslo, da postaja nakup tudi najenostavnejšega čolna skrajno težaven. Člo- vek se le s težavo znajde med številnimi modeli, kar pa je najhujše, le redkokdaj «zadene» najidealnejšo »združitev* plovilo -motor, posebno ko izbira gliser, saj ga pri tem vodi avtomobilsko znanje. Družina se kaj kmalu navduši za gliser, ki je tak »kot pravi avtomobil*: ima vetrobran, armaturno ploščo in volan. Plovne sposobnosti so navadno za običajne vremenske prilike zadovoljive, a o njih kupec le redkokdaj vpraša prodajalca, ki bi mu le s težavo dal vse potrebne informacije. Prva hujša težava nastane pri izbiri izvenkrmskega motor- ja. V veliki večini primerov so prospekti čolnov lažnivi, proizvajalec navede le minimalno in maksimalno moč motorja, ki ga lahko namestimo, več pa ne pove. Ker so motorji izredno dragi težijo proizvajalci iz reklamnih namenov, k navajanju manjše jakosti motorjev. Kupec naj zato kupuje take modele, ki jih ima že kak znanec, ali pa naj zahteva od prodajalca poskusno vožnjo. Danes vam bomo prikazali plovilo. ki je v naših krajih precej neobičajno, a v celoti uresničuje kar obljublja: «fisherman 430» družbe Italmarine. že samo ime pove, da je plovilo namenjeno športnim ribičem in kot tako mora zadostiti nekaterim osnovnim pravilom, predvsem glede teže, nosilnosti, gibljivosti in enostavnega vzdrževanja. Dolgo je 4,30 metra, grajeno je iz aluminijeve zlitine in nima krova. Novost je torej vsaj za nas gradbeni material, aluminijeva zlitina, ki je izredno odporna proti kemičnim procesom, da je material ob skromnem vzdrževanju skoraj neuničljiv. Glavna značilnost pa je ^ža, sa.i tehta »fisherman 430» le 00 kilogramo.v, da ga lahko na- mestimo na streho vsakega sre^" njega avtomobila. Teža in sto°' trno grajen gredelj dopuščata, °a plovilo »zadrsi* že s šibkimi to0' torji, saj lahko namestimo mot°r' je le do 15 konjskih moči. Z en° osebo čoln drsi že z malim štiri' konjskim motorjem. Samo po bi razumljivo bo kupec namesti močnejši motor po možnosti tof® 9 in 15 konjskimi silami, da 00 čoln drsel tudi, če je v njeto pet oseb. Edina negativna značilnost t®* ga malega plovila, ki je nasta*0 iz potreb rečne in jezerske pllrr. . op1" > r•“< i■ >I i >*▼<'[r »f T i v. i a ; unola najuspešnejša Otopilo je 160 tekmovalcev iz Italije in Jugoslavije J Novi Gorici je bilo v nedeljo k; živo, saj je bilo na dirkališču, ' SO (Tn nnln.A.nl: Tfi4in‘Afliri lili- tj te ga pripravili v Kidričevi uli-(č "a sporedu tekmovanje v hi-j: teem kotalkanju, veljavno za to Pokal mesta Nova Gorica. Tek-tt-hnja, ki se je pričelo že zju-ij' zaključilo pa se je v poznem rjMdnevu, se je udeležilo okoli 160 ItahRaripv v zastonstvu 10 klubov. lutkarjev, v zastopstvu 10 klubov. klubi so bili iz Envlie - Ra Cpte, 6 jih je bilo iz Furlanije -*e krajine, Jugoslavijo pa so gtePali kotalkarji kluba Jogi iz kj. Gorice. Prireditelji so obžalo-kJ pdsotnost slovenskih zamejskih tipkarskih društev, ki se niso od-njihovemu vabilu. L Posameznih kategorijah so za-sledeče vrstne rede: CICIBANI , MOŠKI ti kk: <. 2*lin Marco (S. P. dTsonzo) Vjjkič Damjan (Jogi N. Gorica) C.tetin Enrico (S. Pier) tepalo je 8 tekmovalcev. tek; ŽENSKE ! (Jter Elena (Jogi) kj1'P Anna (Ronchi) .V^tezzi Elisa (Ronchi) V tegem teku: 1. Cumin. 2. Ma^ Peruzzi. Nastopalo je r^Uk. POMLADEK lUk: M0ŠKI i Gabriele (Ronchi) CN Alessandro (Staranzano) V rtellj Franco (ASBI Imola) «tu tegem teku se je uvrstil na )t) sfP Andrea Nemaz (Cavallini • Nastopalo je 10 tekmovalcev. 1 . PIONIRJI 1 2. tek: Roberto (Ronchi) 2. Rojc Igor (Jogi) 3. Pairse Denis (Staranzano) Nastopalo je 18 tekmovalcev. PIONIRKE 1. in 2. tek: 1. Pasquali Susanna (Ferrara) 2. Peruzzi Martina (Roichi) 3. Casanato Serena (S. Canzian) Nastopalo je 16 tekmovalk. MLADINCI 1. tek: 1 Bertuzzi Gabriele (ASBI Imola) 2. Cane Michele (ASBI Imola) 3. Cremonini Fabič (ASBI Imola) 2. tek: 1. Cane Michele (ASBI Imola) 2. Bertuzzi Gabriele (ASBI Imola) 3. Bruni Bruno (Ferrara) Nastopalo je 18 tekmovalcev. MLADINKE 1. in 2. tek: 1. Scrazzolo Manuela (Ronchi) 2. Pampalini Cinzia (Ferrara) 3. Moch Nicoletta (Cavallini Trst) Nastopalo je 12 tekmovalk. MLADOST MOŠKI 1. tek: 1. Dal Monte Danilo (GIP Imola) 2. Zauli Sergio (ASBI Imola) 3. Pogacini Roberto (S. Canzian) 2 tek: 1. Zauli Sergio (ASBI Imola) 2. Dal Monte Danilo (GIP) 3. Ferro Claudio (Monfalcone) Nastopalo je 5 tekmovalcev. ŽENSKE 1. in 2. tek: 1. Zat Tiziana (Staranzano) 2. Cosolo Elisa (S. Canzian) 3. Faraone Renata (Staranzano) Nastopale so 3 tekmovalke. ČLANI L in 2- tek: .. . ^ „ 1. Cavallini Furio (Cavallini Trst) 2. Montuschi Pio (GIP Imola) 3. Angeli Oriano (ASBI Imola) Nastopilo je 6 tekmovalcev. ČLANICE 1. in 2. tek: 1. Berardi Cristina (ASBI Imola) 2. Grassi Nadia (Ferrara) Nastopali sta dve tekmovalki. EKIPNA LESTVICA 1. ASBI Imola 334 2 UISP Staranzano 3. API Ronchi 290 4. Cavallini TS 234. 5. UISP San Canzian 201, 6. Ferrara 186, 7. Jogi Nova Gorica 184, 8. GIP Imola 161, 9. UISP Tržič 133, 10. UISP S. Pier dTsonzo 87. P0 tekmovanju je bila v Park hotelu v Novi Gorici kratka sloves nost, med katero so nagradili naj boljše posameznike in sodelujoča društva. Ob koncu naj omenimo, da bo v soboto in nedeljo na kotalkališču v Erjavčevi ulici, v Novi Gorici, na sporedu mednarodni turnir v hokeju, na katerem bodo (poleg domačinov) nastopale dve ekipi iz Italije in ena iz Nemčije. Marko Marinčič nogometna društva. V ta namen se je že ob koncu minule sezore pora dala zamisel, da bi pred bližajočim se prvenstvom ustanovili nekako in-terligo, v kateri bi nastopala naša tri goriška slovenska nogometna društva ter tri z novogoriškega področja. Na sestanku, ki je bil pred dnevi v Sovodnjah so se domenili za datume in potek prired tve. Odpadla je sicer zamisel o pravi interligi, ki bi bila po mnenju prisotnih prenaporna in tudi predolga. Zato bo tekmovanje potekalo v obliki izla čilnega turnirja. 'Turnirju samemu pa so odgovorni funkcionarji nadeli ime »Obmejni nogometni turnir prijateljstva*. Kot smo že omenili bodo zamejstvo zastopale članske ekipe Sovodenj, doberdobske Mladosti ter štandreške Juventine, medtem ko bodo za novogoriško področje igrala moštva iz Bilj, mirenske Adrie ter Vozila iz Nove Gorice. V glavnem se bo igralo v večernih urah na nogometnem igrišču Biljah, ki že nekaj mesecev razpolaga z odl čno razsvetljavo. Prvi tekmi bosta že jutri. Ob 1. uri se bosta pomerili Adria iiz Mirna ter Mladost iz Doberdo1- \ nakar bo ob 21. uri sledila tekma med moštvoma iz Sovodenj in Bilj. Vozila in Juventina pa bosta igrali v Štandrežu, najbrž v petek, 7. septembra v poznih popoldanskih urah. Sistem tekmovanja pa je sledeč: v finalni del prvenstva napredujejo tri moštva, ki so zmagala, plus eno poraženo moštvo, ki ima najboljšo razliko v golih. V primeru pa, da bodo vsa tri poražena moštva imela enako razliko v golih, bo četrtega finalista določil žreb. Finalni turnir na štiri pa bo določil končnega zmagovalca. Da bi ne prišlo do hudih zaplet-ljajev, se ne bo smela nobena tekma končati z neodločenim izidom. Če do tega pride, bodo zmagovalca določile enajstmetrovke. Vili Prinčič V drugem kolu tega turnirja so ekipe igrale tako: Poljska - Anglija 1:0, ZRN - Poliska 4:2, češka slovaška - Romunija 1:0, Jugoslavija - selekcija Istre 2:0. ITALIJANSKI POKAL Danes 4. kolo Danes bodo odigrali 4. kolo italijanskega nogometnega pokala. Na sporedu bo več zanimivih srečanj. SKUPINA 1: Ascoli - Perugia; Roma - Sampdoria. Lestvica: Ascoli 5, Roma 3, Sampdoria 2, Perugia in Bari 1. SKUPINA 2t'-‘Parma - Palermo; Torino - Catanzaro. Lestvica: Catanzaro 5, Torino 4, Palermo, Parma in Lecce 1. SKUPINA 3: Avellino - Fiorenti-na: Verona - Con* Lestvica: Como, Fiorentina in Ter-nana 3, Avellino 2, Verona I. SKUPINA 4: Bologna - Atalanta; Inter - Sambenedettese. Lestvica: Inter 4, Spal 3. Bologna in Atalanta 2, Sambenedettese 1. SKUPINA 5: Pistoiese - Matera; Udinese - Brescia. Lestvica: Laz m 6, Udinese 4, Brescia in Matera 1, Pistoiese 0. SKUPINA 6: Genoa - Monza; Pescara - Milan. Lestvica: Genoa in Milan 4. Pescara 3, Monza 1, Piša 0. SKUPINA 7: Vicenza - Napoli: Taranto - Cagliari. Lestvica: Napoli in Taranto 4, Cagliari in Cesena 2, Vicenza 0. Takoj po tekmovanju bo v prosta rih openskega društva Polet v Kon-konelski ulici na Opčinah nagrajevanje nastopajočih ekip. Turnir v mini odbojki so priredili po dogovoru z odbojkarsko komisijo pri ZSŠDI. Udeležiti bi se ga morale ekipe tržaških slovenskih društev in goriški predstavnik. Ker sta pa tako goriški predstavnik kot Breg odpovedala svoj nastop je moral organizator nekoliko spremeniti prvotni program. Na turnirju bodo nastopile po dve ekipa Sloge in Kon-tovela ter Bor in Sokol. Ekipe je organizator razdelil v dve skupini. V A skupini bodo igrali Kontovel B, Sloga A in Sokol, v B skupini pa Bor, Kontovel A in Sloga B. Skupini sta bili sestavljeni na podlagi rezultatov zadnjega turnirja v mini ooibojki, ki ga je junija priredilo ŠD Sokol. Izločilna tekmovanja ba do v četrtek in petek po naslednjem urniku: Četrtek, 6. septembra — odprto i-grišče pri Banih: A SKUPINA 15.00 Kontovel B — Sokol 16.00 Sokol — Sloga A 17.00 Sloga A — Kontovel B Petek, 7. septembra — odprto i- grišče pri Banih B SKUPINA 15.00 Bor — Kontovel A 16.00 Kontovel A — Sloga B 17.00 Sloga B — Bor Finale za tretje mesto bo v nedeljo, 9. septembra, ob 8.30 na zadružnem igrišču v Bazovici, kjer bo ob 9.45 finale za prvo mesto. V primeru slabega vremena bodo vsa tekmovanja v telovadnici pri Banih. Naizanimivejši bo vsekakor ženski članski turnir, ki ga bo Sloga priredila v sodelovanju z odborom za proslavo bazoviških žrtev. Turnir za proslavo bazoviških junakov bo tako po petih letih zopet na sporedu in bo tako ponovno postal tradicionalen. Pokal bo šel letos zmagovalcu v trajno last, s prihodnjim letom pa bo pokal zopet prehodnega značaja. Letošnjega turnirja se bodo udeležile vse zamejske odbo'karske ekipe s Tržaškega in sicer Bor, Breg, Kontovel, Sloga in Sokol, poleg njih pa še Hrast kot goriški predstavnik. Izločilna tekmovanja bodo na sporedu v soboto v Bazovici, v nedeljo pa ob 11.00 mali finale, veliki finale pa bo na špo redu v nedeljo ob 17. uri, torej takoj po proslavi bazoviških junakov. V okviru praznika Sloge bo med tednom tudi balinarsko tekmovanje v bazoviški zadrugi. O podrobnostih tega turnirja bomo pa ročali med-tednom, ,,n,,o-iT . ...................... ORVF.SJII.O" Odbojkarski odsek ŠZ Bor obvešča, da bo jutri, 6. t. m., ob 19. uri na stadionu «1. maj* v Trstu informativni ser*--’-’-, prve jn drug.- moške odbojkarske ekipe. Prisotnost igralcev je obvezna. Vesna (zgoraj) bo danes igrala v polfinalu »Racetovega memoriala*, medtem ko je bil Primorec (spodaj) na tem tekmovanju izpadel v izločilnem delu Hilli IIIIIIIIIIIHIIIIIIIlillllllllUIIHIIHillllllllllulIIIIIIHIHIIIlllllllHIIMIIIIHIIIIIIIIIIMIIUHHHIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMnmilllimilOllIllllllllMIliniUfHnMIIIIUIIIHe NOGOMET DANES V POLFINALI) RACETOVEGA MEMORIALA VESNA IN PRIMORJE V BOJU ZA MESTO V FINALU TURNIRJA Sinočnjega srečanja med Fortitudom in S. Marcom niso odigrali V okviru nogometnega turnirja za Racetov memorial se bosta drevi ob 20. uri na Proseku v polfinalni tekmi srečala Vesna in Primorje. Za derbi vlada seveda veliko zanimanje,' saj bo ekipa, ki bo zmagala, finalist turnirja, česar v začetku turnirja nismo predvide- ' Vsi so namreč bili prepričani, da se bo ponovil lanski finale, to je Portuale -Fortitudo. vendar Portuale je bil letos izločen. Zmagovalec skupine A je bila kriška Vesna, zato so se Križani uvrstil v polfinale. Kot tani, tmSmo tudi letos 'dve naši ekipi v polfittatU' RatetOVega memoriala in';glej slučaj: kot lani,' sta to tudi tokrat Vesna in Primorje. Medtem ko sta se lani ekipi pomerili za tretje mesto (Vesna je podlegla Portualeju, Primorje pa Fortitudu), bosta letos kriška ali pa proseška enajsterica igrali v finalu. Komu bo to uspelo? Predvidevanje je res težko saj dobro vemu, da lahko v derbijih pride do kakršnegakoli izida. Če pogledamo, kako sta se ekipi odrezali na tem turnirju, je vsekakor favorit kriška Vesna, ki je res pravo presenečenje tega turnirja. Vendar bo Primorje proti Vesni gotovo zaigralo bolj zagrizeno, kot v dveh prejšnjih nastopih, saj bo izid tega dvoboja odločal o tem, katera od teh dveh ekip bo šla v finale. Polfinalne tekim med Fortitudom in San Marcom zaradi nesporazuma sinoči niso1 odigrali. Tekmo so zato preložili na četrtek, ko bo na sporedu ob 20. uri. »UL/. (A/U.G V PRIJATELJSKI TEKMI Pravična delitev točk Primorje — Kras 1:1 (1:0) PRIMORJE: Adamič, Blazina, Metl ka (1. min. d.p. Persi), Tomiz-za, Angeleri, Sugan, Walter Husu, IIIIItttftlllllllltllltMItmillllltlllllllllllltlltlllllMIIHIIIIIIIIIItlltllllllllllllltllllllllllllllltllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIUlMlllllllllllllllllltllllllllinitlllllllllllllllllltll BOROVI KOŠARKARJI NA 10DNEVNEM GOSTOVANJU PRI DRUŠTVU ZAGLEBIE MLADINSKO SP Argentina in SZ v finalu UMAG — V tem istrskem mestecu so organizirali mednarodni mladinski nogometni tuprnir, na katerem sodelujejo naslednje evropske reprezentance: ■ Poljska, Anglija, ZRN, Češkoslovaška, Romunija in Jugoslavija, poleg omenjenih pa igra tudi istrska mladinska selekcija. TOKIO — Argentina in Sovjetska zveza sta finalistki drugega mladinskega svetovnega nogometnega prvenstva. V prvem polfinalu je Argentina premagala Urugvaj z 2:0 (0:0), v drugem pa je Sovjetska zveza odpravila Poljsko z 1:0 (0:0). BOKS CAGLIARI — Danes se bosta v Santi Margheriti di Pula v dvoboju za italijanski boksarski naslov v peresni kategoriji, spoprijela državni prvak Natale Caredda in Potito di Muro. Edinstveno doživetje v Poljski Borovci navdušeni nad sprejemom ki so ga bili deležni v mestu Sosnowiec Poljaki bodo vrnili obisk ■ Treningi in prijateljski tekmi Skupina dvanajstih Borovih košarkarjev in en spremljevalec so se srečno vrnili z 10-dnevnega gostovanja v poljskem mestu Sosno-wiec (8 km od Katovic). Borovi ka šarkarji so bili tam gostje športnega društva Zaglebie, ki je prav v minuli sezoni s svojo košarkarsko ekipo napredovalo v prvo poljsko zvezno ligo. Borovci so bili nad gostovanjem na Poljskem navdušeni. Priprave, izleti v nekatera poljska mesta, navezovanje novih prijateljskih in športnih stikov, bivanje v športnem domu Zaglebia, u-trjevanje globljega prijateljstva v sami ekipi: vse to bo ostalo našim košarkarjem v dolgotrajnem spominu. Skratka, nepozabro in koristno gostovanje, ki je bilo, kot so izrazili željo vodje obeh društev, le začetek dolgotrajnih in vzajemnih prijateljskih ter športnih stikov. MiiniiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiriMiiiinHMiiiiiiiiiiiiiMimiiiiiiiiiiiiHHiiiiiiiiiiiiiiiimiHiiiiH VČERAJ NA UNIVERZ1ADI V CIUDAD MEXICU Izreden tek Mennee m 200 m V predtekmovanju je to progo pretekel v boljšem času od evropskega rekorda V Ciudad Mexicu so že podelili prva odličja. Za na j več je presenečenje velja nedvomno prvo mesto v plavanju Avstralca Marka Kerrya na sto metrov hrbtno. Na 200 m metuljček je zmagal Sovjet Mihail Gorelik s časom 2’04”50. Tudi ženskam so oddali prvo zlato kolajno, ki je šla Američanki Emy Caulkins. Zmagala je na razdalji sto metrov prosto s časom 58''26. Italijanske ljubitelje atletike je še posebno razveselilo prvo i lessto Pie-tra Mennee, ki je v predtekmovanju na razialji 200 metrov (z ročno merjenim časom) tekel 19”8, kar velja električnih 19 "98 - 19”99. To rej v bistvu ta čas predstavlja nov evropsl i rekord, a vseeno mu ga ne bodo priznali, ker so pač njegov tek kot rečeno izmerili ročno. V mehiškem glavnem mestu so o-digrali tudi prve k/ahfikacijske tel' me v tako imenovanih ekip ah špor tih. V vaterpolu je Italija premagala Kanado s 5:1. Jugoslovanski košarkarji pa so z veliko lahkoto premagali Libanon s 187:C4. Tudi v ženski košarki so Jugosla vanke slavile proti Togu z rezultatom 115:43. Italijanski odbojkarji pa so premagali Togo s 3:0. Pred zaključkom redakcije smo prejeli vest, da je Mennea postavil tudi evropski rekord v teku na 100 m s časom 10”01. Dosedanji rekord je bil 10"07 in je pripadal Borzovu. TENIS FLUSHlNG' MEADOVVS - Na a-meriškem teniškem odprtem prvenstvu je Američan Eddie Dibbs presenetljivo premagal Argentinca Vil-lasa in prišel tako v četrtfinale, v katerega so se že pred njim u- vrstili Šved Borg. Američan Geru-laitis in južnoafriški tenisar Kriek. V ženski konkurenci je v kvalifikacijah za četrtfinale Avstralka Goolagong premagala Američanko Duvall s 6:3, 3:6, 6:0, Navratilova pa južnoafriško tekmovalko Steven-sovo s 6:2, 6:2. MOTOCIKLIZEM PARIZ — Zdravniki bolnišnice v Le Mansu, kamor so po hudi nesreči prepeljali italijanskega mota ciklista Virginia Ferrarija, so sporočili, da je ponesrečenčevo posta perativno stanje zadovoljivo. Vsekakor pa ni nevarnosti za njegovo življenje, tako da ga bodo lahko prepeljali v Italijo že v petek in sicer na bolonjski inštitut Rizzoli, kjer bo za njegovo dokončno ozdravitev skrtiel dr. Costa. Scsnovviec, mesto v razvoju Sosnowiec šteje približno 200.000 prebivalcev. Zaradi večjih industrij je seveda mesto v naglem razvoju. Vzr.oredno se tudi šport naglo razvija. športno društvo Zaglebie namreč zajema vrsto športnih disciplin. Nogometna sekcija je trenutno zelo uspešna in je dala reprezentanci 4 nogonetaše. Izrazito uspešni so predvsem odbojkarji, saj je kar no-lovica pol iške reprezentance sestavljena iz odbojkarjev Zaglebia. Z napredovanjem v prvo ligo pa je pa stalo tudi zanimanje za košarko v tem klubu dokajšnje. Po skoraj 1.000 km vožnje je Ba rova skupina dopotovala v to poljsko mesto.. Sprejem odgovornih društva Zaglebie je bil prisrčen, iskren, topel. Že ob prvem pozdravu je bilo jasno, da bo bivanje naše skupine pri tem društvu odlično. In tako je bilo. še več: z borovci sta bila praktično dan in noč prevajalec Piotr (iz Varšave) in spremljevalec Stašek. čudovita fanta, ki sta bila naši. skupini ob vsaki večji ali manjši težavi v veliko pomoč. Treningi in tekme «Plavi» so začeli s pripravami že naslednje jutro po prihodu. Gostitelj jim je dal na razpolago krasno halo. igrišča na odprtem, bazen in savno. Pod vodstvom trenerja Franka Perca so borovci trenirali dvakrat dnevno. Ker so »plavi* le v Sosnowiecu začeli s pripravami, so odigrali le dve prijateljski tekmi, obe s poljskima tretjeligašema. Prvo srečanje v Cieszynu (mestece ob češki meji) so izgubili s 83:88, v drugi prijateljski tekmi proti e-1 kipi GKS Odra iz Sosnowieca pa soj zmagali s 85:83 (46:37), Za borovce so bili takole uspešni: Oblak, Pegan 4, Raseni, Štavar, Ražem 24, Mesesnel 2, Klobas 38, Perco 3, Race 10, Bajc 2, Košuta 2. Toren zaradi poškodbe ni igral. V tem srečanju so Borovi košarkarji že pokazali lep napredek in še zlasti sta blestela Klobas in Ražem. Zelo dobro je opravil svojo nalogo tudi mladi Andrej Pegan. Izleti in gostovanja Gostitelj je poskrbel našim ka šarkarjem tudi z vrsto izletov in gostovanj. Naši fantje so si tako lahko ogledali lepote poljske prestolnice Varšave (čeprav ne tako, kot so pričakovali, saj je bilo vreme deževno in hladno); onemeli so ob žive,m dokumentu nacifašistične groze v Osmiecu (Auschwitz). Ob tej priložnosti je naTa skupina tudi položila venec ob spomeniku v tem taborišču «smrtj in trpljenja*. Nekateri naši fantje so se odpravili tudi na izlet v Krakow, verjetno najlepše in vabljivo mesto na Poljskem. Nekajkrat so si o-gledali tudi Katowice. Verjetno pa najlepši izlet so opravili v Cieszyn. Tu se je v naši ekipi ustvarilo tako vzdušje, ki bo fantom ostalo v nepozabnem spominu. Banket in odhod Predvečer pred odhodom je vodstvo društva Zaglebie priredilo našim košarkarjem banket. V pozdravnem nagovoru se je predsednik ka šarkarske sekcije zahvalil Borovim košarkarjem za gostovanje, obenem pa je izrazil željo, da postanejo prijateljski in športniki stiki med društvoma tradicionalni. V ta namen sta vodstvi obeh društev že izdelali okvirni načrt. Septembra prihodnjega leta bodo košarkarji Zaglebia Borovi gostje, leto kasneje pa bodo borovci gostje poljskega društva. Sledila je izmenjava daril, poslednji stisk rok. Naslednje jutro zopet na dolgo pot. Po takem gostovanju, po tisočih trenutkih veselja in novih izkušenj, po vsem tem ti tudi novih 1.000 km za volanom ni žal. Nasprotno! Branko Lakovič Delovanje ZSŠDI ZSŠDI sklicuje naslednje noga metaše za mladinsko prijateljsko tekmo z NK Ilirija iz Ljubljane, v soboto, 8. 9. 1979: Vidali, L. Gre-ri, Tul, Gašperlin, Kostnapfel, S. Kraljič, J. Milkovič, A. Sedmak, Pečar, F. Žerjal, Lovr;’ia, Toniet-ti, Finessi, Kalc, F. Kralj in Salvi. Zbirališče vseh sklicanih nogometašev bo v soboto, 8. 9. 1979, pred-Prosvetnim domom na Opčinah ob 9.30. Zainteresirani se lahi.j o-brnejo na urade ZSŠDI (tel. 767304) za vse podrobnejše informacije. Lanza, Timeus Ul. min. d.p. Ba sin), Štoka, (30, min, p.p. Zup-pin) Milič P. KRAS: Kapun (d.p. Purič), D. Škabar, A. Škabar, Blažina, Germani, Verša, Sulli (1. min. d.p. Milič M.) Colja, Vascoto, Raseni. Dilič (1. min d.p. Ljubo Milič). STRELCI: P. Milič 38. min. p.p. in Besin avtogol v 21. min. d.p. V nedeljo je odigral Kras na pro-seškem pravokotniku trening tekmo z domačim Primorjem. Tokrat se je ponudila prilika predvsem trenerjema,.. da šta v tej tekmi poskusila vse razpoložljive igralce. Lepo priložnost so imeli Kraševci v 3. min. srečanja po hudi napaki Ti-meusa na lastni polovici igrišča. Dilič je prodrl proti vratom a mu je v zadnjem trenutku zmanjkalo moči in priložnost je splavala po vodi. Primorjani so takoj odgovorili in po lepi kombinaciji v napadu bi z lenim strelom kmalu uspelo An-geleriju povesti. Sredi polčasa se ie izkazal domači vratar Adamič, ko je zaustavil strel Rasenija, ki se je predstavil popolnoma sam pred njim. V 28. min. je nezadržno po desni prodrl Colja, a tudi tokrat mu je odlični vratar z nogami preorečil zadetek. V enem izmed naslednjih protinapadov so «rdeče-rumeni* prišli v vodstvo z Miličem, ki je lepo izkoristil visoko podajo soigralca z desne strani in z glavo j poslal žogo čez vratarja na dno mreže. Minuto pred koncem polčasa se je zopet odlikoval mladi A-I tiamič, ko je ubranil nasprotnikov strel. Igra v drugem delu je bila na nižji tehnični ravni in priča smo bili redkim priložnostim z ene in druge strani. Vse strele Krasovih napadalcev je uspešno nevtraliziral vratar, nič pa ni mogel storiti v 21. min., ko mu je lastni soigralec pa tisnil žogo za hrbet v mrežo. Tako se je tekma končala s pravično delitvijo točk. DOLE — Francoz Jean F. Rodri-guez je zmagal na prvi, 166 km dolgi etapi, «Toura bodočnosti* za amaterje. Na skupni lestvici p>a je [X> včerejšnji etapi in ponedeljkov predetapi v vodstvu Belgijec Ba gaert, ki je zbral največ točk. Takoj za njim je sovjetski kolesar Kačirin. VRSTNI RED PRVE ETAPE (Divonne Les Bains — Dole): 1. Rodriguez (Fr.) 4.24"46 (poprečna hitr. 38.201 km na uro) 2. Demeyre (Fr.) 4.24"49 3. Kačirin (SZ) 4. Van Dongen (Niz.) 5. Picard (Bel.) 4.25’'00 SKUPNA LESTVICA 1. Bogaert (Bel.) 4.30’39 2. Kačirin (SZ) 3. Picard (Bel.) BALINANJE V organizaciji Gaje in Zarje V soboto in nedeljo «Memorial Leban-Grgič* Balinarski sekciji ŠZ Gaja in ŠD Zarja bosta tudi letos priredili tekmovanje za dvojice za «MemoriaI Leban - Grgič*. Izločilna srečanja bodo na balinarskih stezah v Gropadi, na Padri-čah in v Bazovici. Vpisovanje je', do jutri, 6. septembra, v baru', Guštin na Padričah in v baru v Bazovici. Vpisnina za dvojico znaša 5.000 lir. Finalni del »Memoriala* bo na balinarski stezi Gospodarske zadruge v Bazovici. Tekmovanje se bo pričelo v soboto, zaključilo pa se bo v nedeljo, 9. t.m. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul Mantecchi 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnico Gorico. Ul. 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 3.500 Mr — vnaprel plačano celotna 32.000 lir. Letno naročnino za inozemstvo 48000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 3,50 din, ob nedeljah 4,00 din, za zasebnike mesečno 50,00, letno 500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 65.00. letno 650,00 din PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ DZS • 61000 Ljubijo^ Oglasi mm) Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6 5. septembra 1979 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., viš 43 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300. sozaiio 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir besed3’ Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije-Juljis" krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih aeze v Italiji pri SPI. i i član italiiansl«B zveze časopisnih J 'M' ' Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaial in tiska I založnikov FIEG Govor predsednika Tila v Havani NA VČERAJŠNJI PRVI DELOVNI SEJI MINISTRSKEGA SVETA (Nadaljevanje s 1. strani) vsiljevanjem tuje volje tem narodom z vojaškimi intervencijami. To je v popolnem nasprotju z načeli u-stanovne listine Združenih narodov in politike neuvrščenosti. Zato tudi tu vidimo rešitev krize v umiku vseh tujih enot s tujih ozemelj ter v spoštovanju neodvisnosti, varnosti in mirnega razvoja vseh držav tega območja. To so načela in pristopi, ki določajo naša stališča tudi do drugih krizruli žarišč v svetu, kot so Ciper, Koreja, Zahodna Sahara in druga. Procesu popuščanja napetosti v mednarodnih odnosih neuvrščene države pripisujejo velik pomen, saj v njem vidijo tudi svoj bistveni interes. Žal ta proces ni stabilen in gre skozi velike preizkušnje. Celo več, je v resnem zastoju. Njegova temeljna slabost je v tem, ker je še vedno omejen z blokovskimi interesi. To pa ima v sebi nevarnost novih konfrontacij z nepredvidljivimi posledicami. Politika popuščanja ne sme biti nikomur zaslomba za pritiske na katerokoli državo, ne sme se uresničevati na račun tretjih. Razumljivo je, da imajo v procesu popuščanja veliko vlogo in odgovornost velike sile, pri tem posebej opozarjamo na pomembnost urejanja odnosov in zmanjševanja nevarnosti, vsiljevanja in konfrontacij med njimi in med bloki. Menimo, da brez razvoja popuščanja in brez demokratizacije mednarodnih odnosov ni niti krepitve varnosti v svetu. Pozitivnega razvoja v tej smeri pa si ni mogoče zamisliti brez ukrepov za krepitev zaupanja in začetka splošne razorožitve. V procesu popuščanja napetosti na evropskih tleh so doseženi določeni uspehi. Izraženi so v rezultatih konference v Helsinkih. To i-ma nesporno širši pomen, kajti prav nesoglasja in spopadi v Evropi so postavljali v negotovost svetovni mir. Toda odkrito moramo reči, da Evropa ne more živeti v miru in varnosti, če mir in varnost nista zagotovljena po vsem svetu. Ustanovitev nove mednarodne gospodarske ureditve je edina pot za premagovanje akutnih problemov razvoja in globoke krize, ki je zajela svetovno gospodarstvo. To ni samo v interesa ene skupine držav temveč celotnega sveta. Vodilne industrijske sile pa tudi druge razvite države še vedno ne želijo razumeti tega. Upirajo se bistvenim spremembam obstoječih odnosov. S tem hkrati težijo k podrejanju neuvrščenih in drugih držav v razvoju, izvajajo tudi različne pritiske, zlorabljajo resne težave posameznih držav v razvoju, posebno najmanj razvitih. V boju za novo mednarodno ekonomsko ureditev je izrednega pomena bližnje posebno zasedanje generalne skupščine Združenih narodov ter sprejem mednarodne strategije razvoja za prihodnje desetletje. Nadvse koristno bi bilo, če bi to zasedanje potekalo na politični ravni, kajti resnost te problematike takšno obliko terja. Povsem upravičeno pričakujemo, da bodi razvite države ne glede na njihovo pripadnost temu ali drugemu bloku, pokazale več politične volje in pripravljenosti, da v lastnem in splošnem interesu prepevajo k reševanju mednarodnih problemov. V obdobju med obema konferen-cema od Colomba do Havane, je nadaljeval Tito, sc je politika neuvrščenosti ponovno močno uveljavila. To je posledica okrenljenih hotenj in vse večje odločnosti narodov, ki se bojujejo za boljši in pravičnejši svet s prepričanjem, da je mogoče samo v takšnem svetu uspešno ohraniti svojo neodvisnost in si zagotoviti hitrejši družbeni napredek. Posebno zaskrbljujoči so spopadi nted posameznimi neuvrščenimi -sredno sprtih držav, marveč zadevajo nas vse, in sicer zato, ker je dolžnost neuvrščenih, da na primeren načih, z ustreznimi mehanizmi pomagajo prej preden spori prerastejo v spopad. Če pa že izbruhnejo, je treba kar najhitreje poiskati rešitve po mirni poti. Tu smo se sešli kot najbolj odgovorni predstavniki večine človeštva. Pred nami so nove velike obveznosti, v nas so uprte oči vsega sveta. To zahteva od nas vzajemno razumevanje, polno enakopravnost, dobro voljo za odpravljanje razlik, globoke občutke solidarnosti, in najvišjo stopnjo odgovornosti. Naše gibanje je obrnjeno b ključnim problemom današnjega sveta — vprašanjem miru, varnosti, razvoja in splošnega napredka. Gibanje izraža dejanske interese vsega Človeštva in ne le enega njegovega dela. V toliko je tudi večja njegova zgodovinska odgovornost in ta odgovornost je na nas vseh. Nikoli ne smemo pozabiti na tisto, kar imamo skupnega, kar nas združuje. Moramo nasprotovati vsemu, kar nas razdvaja in kar daje možnosti za prodor tujib interesov v naše vrste. Prepričan sem, da bo tudi ta naša konferenca, kot vse dosedanje, uspešna, da bo vlila n : moči in označila novo obdobje v krepitvi vloge politike in gibanja neuvrščenosti v mednarodnih odnosih. V dobro vseh nas in celotnega človeštva. Predsednik Cossiga za učinkovitejše prijeme pri vodenju državnih poslov Še nobene odločitve o ukrepih za varčevanje z energetskimi sredstvi - Potrjeno povišanje prispevka tržaški luki RIM — Na včerajšnji pri delovni seji ministrskega sveta je predsednik vlade Cossiga obrazložil ministrom delovni postopek, ki ga misli uvajati pri vodenju javnih poslov. Največja novost, ki jo namerava Cossiga uveljaviti pri načrtovanem delovanju svoje vlade, je predhodna poglobljena proučitev posameznih najvažnejših vprašanj na neformalnih srečanjih pristojnih ministrov, ki naj pripravijo določne predloge za tedenska zasedanja vlade. Predsednik je predlagal svojim sodelavcem, naj ustanovijo tudi v okviru posameznih ministrstev posebne delovne komisije, za proučevanje ukrepov, ki naj upoštevajo potrebo po stvarnem vključevanju žena in mladine v gospodarsko in družbeno stvarnost. S tem v zvezi je Cossiga naročil ministru za delo in socialno skrbstvo Scottiju, naj pripravi čimprej nekaj načrtov za zaposlovanje ženske in mladinske delovne sile in naj pred koncem leta poroča o tem parlamentu. Po mnenju predsednika se ne bo smela vlada omejevati na običajno odobravanje zakonskih predlogov, ampak mora obravnavati kolegialno temeljne politične probleme države, kot so vprašanja javne varnosti, gospodarske krize, u-činkovitejša delovanja jaVne uprave in energetskih sredstev. O vseh teh vprašanjih je vlada včeraj razpravljala le okvirno in jim bo posvetila posebne seje, potem ko bodo omenjene neformalne medmini-' strske skupine izdelale poglobljene analize in ustrezne predloge. Po Cossigovem uvodu je minister za industrijo Bisaglia poročal vladi o perečem vprašanju zadostnih dobav energetskih sredstev, ki ga poglobljeno proučuje stalni posvetovalni odbor strokovnjakov. O potrebnih ukrepih bo odločala vlada na prihodnji seji, potem ko ji bo minister predložil vrsto možnosti za varčevanje z energijo. Omenjeni odbor, ki se sestane tudi danes, bo izročil v kratkem ministru zaključno poročilo, v katerem bo ocenil tudi okrog 130 operativnih varčevalnih ukrepov, ki jih-je, »dala! v, začetku leta «odbor modrecev* ki ga je bil imenoval bivši, minister Prodi. Kolikor je znano, so bili ti predlagali nagrade za industrijske o-brate, ki bi prilagodili naprave potrebi po varčevanju, zmanjšanje porabe za ogrevanje stanovanj in uradov ter uvajanje sončne ener- gije pri novih gradnjah, večjo uporabo dizelskih motorjev pri prometnih sredstvih ter izboljšanje bencinskih, odpravo ovir za gradnjo -jedrskih central. Posebej je vlada razpravljala tudi o vprašanjih javnih uslužbencev in je pooblastila Cossigo, da se u-radno sestane s sindikalnim vodstvom enotne zveze CGIL-CISL-UIL, da najde primerno rešitev zlasti za vprašanje trimesečnega obračunavanja draginjske doklade in nove delovne pogodbe. Nato je ministrski svet odobril okrog 60 ukrepov, omeniti zakonski osnutek o povišanju državnega prispevka Avtonomni ustanovi za tržaško pristanišče, «tudi z namenom, da se pospaši izvajanje osimskih sporazumov med Italijo in Jugoslavijo*, kot poudarja tiskovno sporočilo s seje. Z norim odlokom je vlada tudi potrdila imenovanja iz lanskega leta za učno in neučno osebje državnih šol, v pričakovanju zakonskega osnutka, ki naj uredi to snov. Po zaključku seje, ki je trajala od 9. do 13. ure, je Cossiga v razgovoru s časnikarji obljubil tudi okrepitev stikov in med katerimi jih je bila dve tretji- j izboljšanje odnosov s sredstvi jav- VPRAŠANJE MAMIL PONOVNO V SREDIŠČU POZORNOSTI Predlog ministra za zdravstvo Altissima naletel na veliko pozornost v javnosti Za posledicami uživanja heroina v Rimu umrl 20-letni mladenič Bi delna legalizacija narkotikov rešila to pekoče vprašanje? RIM -Merulla ni že odobrila prejšnja vlada, a so zapadli zaradi predčasnega razpusta parlamenta. Med njimi velja nega obveščanja, da bo moglo biti javno mivenje bolje seznanjeno z delovanjem vlade. (Iv) Dvajsetletni Francesco Rima je še ena žrtev mamil v Italiji. Na žalost so smrti zaradi uživanja mamil v zadnjem času v državi takorekcč na dnevnem redu in verjetno tudi mladi Merulla bo za doiočene kroge javnega mnenja in tudi sredstev množičnega obveščanja samo «eden izmed tolikih, ki je po lastni krivdi zabredel v mamila*. Za te ljudi človekova osamelost v današnjem času ter družbena protislovja sploh ne igrajo nobene vloge, mladi ljudje pa naprej umirajo, žrtve mamil in brezbrižnosti ljudi. Življenjska pot Francesca Me-rulle je podobna usodam neštetih drugih narkomanov: izseljeništvo v Braziliji, očetova smrt, nerazumevanje v družini, želja po prostosti ter «slaba družba*, vse to je vplivalo, da je mladenič začel uživati mamila in to poleg vseh objektivnih družbenih protislovij, ki jih doživlja skoraj vsaki človek njegovih let. Ostalo je le gola kronika, podobna vsem drugim tragičnim primerom, omeniti pa je treba, da v Francescori družini sploh niso znali, da mladenič uživa mamila. Tudi na področju boja proti mamilom pa se vendarle nekaj premika in tu ne mislimo na običajne represivne zakone ali policijske ukrepe, ki so videli v tem zgolj ka- zensko vprašanje. Izvršna in zakonodajna oblast je pri tem pekočem problemu premalokrat vzela v poštev njegove družbene korenine in le napredne stranke in gibanja so uživanje in razširjenost mamil med mladino začele analizirati na nov in drugačen način, ki pa večkrat ni bil deležen pozornosti javnega mnenja. Renato Altissimo, minister za zdravstvo in član liberalne stranke, pa je pred dnevi takorekoč razbil led in izjavil, da bo pred koncem leta pripravil nov načrt za boj proti mamilom. V intervjuju za tednik L’Europeo se je namreč zavzel za zakon, ki bi delno legali- NAJHUJSA NARA VNA KATASTROFA MEDMORSKE AMERIKE «David» je terjal na tisoče mrtvih Neprecenljiva materialna škoda MIAMI — V zadnjih dneh avgusta in v prvi polovici septembra dosegajo Karibsko morje, Mehiški zaliv in jugovzhodno obalo tropske nevihte, izjemne barične depresije -cikloni, ki jim na tem področju pravijo »hurikani*. »Davidov* pohod ni torej nič izjemnega, izjemna je le njegova jakost, saj lahko preštejemo na prstih ene roke orkane, ki so bili močnejši v zadnjem stoletju. Sredstva javnega obveščanja so nam prikazala orkan «David» v vsej svoji rušilni moči in nam posredovala posnetke razdejanja na Karibskih otokih in v Floridi. Moč orkana se je včeraj nekoliko polegla. »David* s hitrostjo 16 kilome-twr' na uro približuje obalam Georgie. številka navaja le hitrost depresije, v njej’ pa pihajo vrtinčasti vetrovi, ki presegajo 100 kilometrov na uro. Meteorologi budno sledijo razvoju, saj jih je »David* že presenetil. Ko je prešel Hispaniolo, se je nekoliko umiril, a se je pred obalami Floride ojačil. Tudi smer Prvo delovno zasedanj; Cossigove vlade (Telefoto ANSA) KLJUB DINAMIČNI RASTI PROIZVODNJE CK ZKS kritično ocenil gospodarstvo v Sloveni ji Nedopustno zvračati krivdo za težavo kriznim tokovom v svetu LJUBLJANA — Dinamična rast proizvodnje v SR Sloveniji v prvih sedmih mesecih leta je precej u-godno vplivala na splošna gospodarska gibanja. Narobe pa bi bilo, če bi bili pretirano optimistični in samozadovoljni, je na včerajšnji seji predsedstva CK ZKS poudaril član Martin Mlinar, v uvodni besedi pred razpravo o žgočih idejno-Tolitičnjh vprašanjih tekqčih in razvojnih gospodarskih gibanj v Sloveniji. Kljub dejstvom, da se je obseg industrijske proizvodnje v primerjavi z enakim obdobjem lani povečal za 7,4 odstotka, da se je povečala storilnost in izvoz kar za 27 odstotkov, medtem ko se je uvoz relativno zmanjšal, je nemogoče govoriti o pravem napredku na področju stabilizacije, kajti investicijska in druga poraba ni uravnotežena. Medtem ko znatno število delovnih organizacij posluje z izgubo ali na meji rentabilnosti ter nista premagani inflacija in nelikvidnost. Predvsem bi bilo po Mlinarjevih besedah tre- ba zaostriti odnos do politike cen, zlasti maloprodajnih, izvesti popravek nekaterih investicij — odgovorneje obravnavati politiko zaposlovanja in za vsako ceno zaustaviti rast osebnih dohodkov tam, kjer ni v skladu z rastjo produktivnosti. V kritični razpravi so opozorili na nujnost veliko bolj konkretne o-bravnave posameznih gospodarskih problemov. Opozorili so na škodljivost teze, ki vse teže pripisuje kriznim tokovom v svetu. Več odgovornosti bi morali pokazati zlasti komunisti in poslovodne strukture v združenem delu. Vse vrste porabe bi morale biti v okviru dohodka, medtem ko je nedopustljivo ustvarjati le-tega izključno z zviševanjem ceii, družbena sredstva pa na podlagi kreditnih razmerij. Za take postopke so potrebne sankcije. Čas je za večjo ofenzivnost subjektivnih sil proti vsem poskusom odtujevanja dohodka delavcem ■ in proti vsem poskusom odtujevanja dohod-cem in proti zmanjšanju delavskega vpliva in odločanja, (dd) je večkrat spremenil, vsaj včeraj, ko je dosegel ZDA. Medtem pa je vedno bolj jasno, da smo v Medmorski Ameriki priča eni najhujših naravnih katastrof zadnjega pol stoletja. Točnega števila žrtev ne bodo verjetno ugotovili nikoli, 1000 ali 2000 v takih trenutkih postajajo številke relativne, zadnje vesti pravijo, da je žrtev vsaj 3.000. Napor vseh je osredotočen na preživele, ki sedaj po razdejanju doživljajo ob pomanjkanju najosnovnejših življenjskih potrebščin trd boj za obstanek. Orkan je skoraj v celoti uničil gospodarstvo Maliii An-tiljev, povzročil neocenljivo škodo na FpgrtU Ricu in na Hispanioli. Število brezdomcev stalno narašča: previdne ocene trdijo^ da jih je preko 150 tisoč. Otoške države bodo le s težavo kos obnovi prizadetih območij, zato prosijo za solidarnost svetovno javnost in mednarodne organizacije. K sreči je tu narava radodarna, da se bo poljedelstvo opomoglo že čez nekaj mesecev, težje pa bo predvsem s plantažami, ki jih je orkan zravnal z zemljo. Kot smo že omenili se orkan sedaj približuje Georgii, potem ko je «oplazil» Florido. Kljub manjši jakosti pa je tudi tu škoda precejšnja predvsem v Palm Beachu, medtem ko je orkan prizanesel Miamiju. Tudi v vesoljskem oporišču na Rtu Kennedy jt bila škoda minimalna, saj so orkan pričakovali in primemo ukrepali. Tudi sedaj je povsem jasno, da naravne katastrofe povzročajo največ gorja prav v nerazvitih državah, v deželah, kjer nimajo tako u-činkovitih sredstev, da bi se postavili po robu razbesneli naravi. V Floridi so prebivalstvo izselili z o-balnega območja, to je bilo neizvedljivo na Hispanioli. V kraju San Jose de Ocoa 50 kilometrov od glavnega mesta Santa Dominga se je prebivalstvo pred orkanom zateklo za debele zidove cerkve. Voda pa je preplavila še to zadnje zavetišče in nad 400 oseb je našlo smrt v razbesnelih vodah. Medtem meteorolog; budno sledijo poti novega orkana «Frederic», ki je kot «David» nastal jugozahodno od Kapvedrskih otokov. Za sedaj je ta novi orkan relativno šibek: vetrovi pihajo s hitrostjo do 100 kilometrov na uro, a bi lahko v prihodnjih urah narasli do prave orkanske moči. Smer je do sedaj enaka «Davidovi», da na karibskih otokih že z novim strahom pričakujejo njegov prihod, (voc) Na sUki (telefoto ANSA • UPI) razdejanje na Floridi. Uspel cx temporc v piranski galeriji PIRAN — V nedeljo so v piranski mestni galeriji razglasili rezultate letošnje (že štirinajste) slikarske prireditve ex tem pore. Prvo nagrado je prejel Paolo Cervi iz Trsta, drugo Janez Matelič iz Ljubljane, tretje pa spet Tržačan Fer-ruccio Kocman. Za najboljša dela po temah pa so prejeli nagrade Tomaž Kržišnik, Žarko Vrezec, Pavle Zamar in Dražen Filipovič. Letošnjega ex tempora se je udeležilo rekordno število 174 slikarjev iz raznih krajev Jugoslavije in iz tujine (Italija, Poljska, Čile, Zahodna Nemčija, Kanada in Avstrija). SAJDA (Libanon) — Veleposlanik ZDA v Libanonu John Gunther Jean in dvajset drugih osebnosti se bodo dolgo časa spomnili včerajšnjega obiska v južnem Libanonu. V Sajdi jih je dočakala dvatisoč-glava množica s protiamerikanski-mi vzkliki, da se je moral veleposlanik zateči v guvernerjevo palačo. j ziral uživanje heroina, ki bo njegovem mnenju zmanjšal pd''1. nost narkomanov od kaznivih 3 janj ter od zločinskih tolp, ki no izkoriščajo mlade uživalce rea mil. Gotovo bo zelo težko na®3 vati »legalizirani* heroin in to pr. nja ustreznih socialnih in zdia st ven ih struktur. V ta namen .j3® nister Altissimo že imenoval 3 strokovnjaka, ki bosta v krat* odpotovala v Anglijo ter kore® preučila tamkajšnji sistem proti mamilom, ki je delno P030^ tistemu, ki ea Dredlaea italijar- večjih časopisov, mentirali izjave Altissima. na vsebino pa bo vsekakor ta pr^. log naletel na odobravanja in na hude kritike, predstavlja P3 % tovo pogumen pristop k rešeV? L tega pekočega vprašanja danasPr ga časa. (st) Uporniki presekali cesto med Kabulom in Sovjetsko zvezo PESHAWAR (Pakistan) - Iz f mejnega mesta Peshavvar je . u. raj prišla vest, da so afgansk1.^ pomiki prekinili promet na ki povezuje Kabul s Sovjetsko 1: zo preko prelaza Salanga. LP,r L ki so onesposobili vojsko, ki. stražila stratežko pomemben so nato opornike minirali-. cija je povzročila precejšnji plet, saj je šel prav preko -a. mosta dobršen del sovjetske v J ške - pomoči Tarakijevemu reži® • $ Pet ljudi je iOjfr življenje in 14 jih je bilo ranJ3®; ANKARA v železniški nesreči, ki se je pripetila približno 300 km od škega glavnega mesta. Po mnenju združenja potrošnikov Špekulacije ZRN pri izvozu mleka VČERAJ SE JE KONČAL BENEŠKI FILMSKI BIENALE RIM - V zvezi s stalnimi velikimi presežki pri prireji mleka v okviru EGS in velikega uvoza iz Zahodne Nemčije, dolži italijansko združenje potrošnl... to državo sleparije. Zahodna Nemčija namreč u-važa iz Nemške demokratične republike letno milijone stotov mleka, ki ga nato izvaža (po 10 milijonov stotov na leto) v Italijo in špekulira pri tem tako pri cenah, kot pri prispevkih EGS. Zato združenje zahteva od ministra za kmetijstvo, naj posreduje za nujno spremembo zadevnih navodil EGS. V Parmi mlada mati umorila otroka Eillo Pontecorvo v filmu «Ogro» obravnava baskovsko vprašanje Predvajanje Eisensteinovega filma «Que viva Mexico» PARMA — Tridesetletna mati Luisa Zoni je včeraj zjutraj zadušila svoja dva otroka, in sicer 6-letnega sinčka in komaj 2-letno hčerko, zatem pa si je skušala sama vzeti življenje in sedaj leži v ambulanti parmskega zapora. Tragediji ni prisostvovala nobena priča in preiskovalci niso še ugotovili, zakaj je mlada mati umorila svoja otroka. NAIROBI — V kenijski prestolnici se je včeraj začelo mednarodno zasedanje Interpola, to je svetovne organizacije policije, na katerem sodeluje več kot 300 delegatov iz skoraj vseh držav sveta. Uvodno poročilo je na zasedanju imel predsednik Interpola Šved Personn, ki je med drugim predlagal skupno akcijo proti trgovanju z mamili ter proti onesnaž okolja. Na zasedanju bodo nekatere države predstavile tudi skupen program za boj proti mednarodnemu terorizmu. (Poseben dopis) BENETKE — S predvajanjem filma «Ogro* Gilla Pontecorvo se je končala letošnja filmska manifestacija v Benetkah. Videli smo kvalitetne in manj kvalitetne filme, vsekakor pa je bil festival obnovitev tradicije: sedaj bo treba nadaljevati. Obračun festivala bo seveda mogoč šele v prihodnjih dneh. Danes bomo govorili še o zadnjih filmih, ki so bili na sporedu. Predvsem *Ogro», v katerem je Pontecorvo (po desetletnem zatišju) obnovil zgodovinski dogodek: priprave in izvršitev atentata do katerega je prišlo 20. decembra 73, in s katerim je skupina pripadnikov baskovske organizacije ETA ubila admirala Carrera Blanca, prvega ministra prvega Francovega režima. Pontecorvo se bolj kot za atentat zanima za baskovsko organizacijo, saj skuša brez posebnih olepšav in brez retorike združiti človeško in politično plat teroristične dejavnosti in ilegale. Dejavnosti baskovske organizacije sledi Pontecorvo do današnjih dni, tor.ej tudi po atentatu in po Francovi smrti. Tako pride do izraza baskovsko nacionalno vprašanje, dialektika med tistimi, ki hočejo nadaljevati z ilegalo in s terorizmom in tistimi, ki so v Španiji po Francu izbrali demokratično pot tudi za reševanje baskovskega vprašanja. Pontecorvo se zavzema za to rešitev, kar pa mu .ne preprečuje, da tudi v terorizmu brez realnih perspektiv vidi globlje vzroke. Z drugimi besedami, film je izredno pošten, na jezikovni ravni nekoliko tradicionalen, vendar pa pomemben zaradi problemov, ki jih načenja. Še ena potrditev za avtorja, ki doslej ni nikoli razočaral. O drugih filmih ni kaj dosti povedati. Ameriški film nMore American Graffiti* Billa Nortona, fr K £ b