Po*in! na plačam t gotovtnf.
Leto LXV.. št. 72
Ljubljana, sreda )0« marca I932
Zeta Din 1
SLOfENS
irj-iaja  vsaJc dan popoldne,  izvzemal neoeije in  praznike.  — lnseratl do 80 petit
a Din 2.—. do 100 vrst Din 2JHl od IOO do 300 vrst a. Din S.—. večji tnserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, tnseratnJ davek posebej. — »Slovenski Narod< velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPE A VNI8TVO LJUBLJANA, Knafljeva oHca st. 5
Telefon št. S122. 3123, 3124, 3125 m 3126
POUKliŽN IOK:
MARIBOR, Grajski trg St. 8----CELJE, Kocenova ulica 12. —  '©i. 190.
NOVO MESTO, Ljubljanska c Tel. Št. 2«.     JESENICE Ob kolodvoru 101____
Račun pri poštnem Čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351«
Strašna filmska eksplozija
v Zagrebu
V laboratorija StarSilma na Dolcu je okrog polnoči nastal požar — Eksplozija Silmov je porušila celo štirinadstropno palačo — Trije
mrtvi in mnogo ranjenih
Zagreb, 30. marca. V pretekli noči se je pripetila sredi Zagreba katastrofa, kakršne zagrebška kronika še ne beleži. Film, ki ga obožujejo tolike množice, je postal usoden za prebivalce štirinadstropne hiše na Dolcu blizu Jelačićevega trga, a le malo je manjkalo, da ni požar uničil ves del mesta. Okrog polnoči je namreč nastala eksplozija v laboratoriju tvrdke Starfilm. O katastrofi se dozmavajo naslednje podrobnosti:
V štirinadstropni palači na Dolcu, ki je last lekarnarja Vladka Bartulića, hna v II. nadstropju svoje prostore
filmsko podjetje Starfilm,
kojega lastnica je neka gospa Spolja-rić. Poleg pisarn so se nahajali tu tudi prostori za preizkušnjo filmov s posebno operatersko kabino. Gospa Spo-Ijarićeva je snoči ob 9.15 odpotovala z trrzovlakom v Split, kamor je spremljala večjo skupino filmskih igralcev z znanim filmskim umetnikom Willy Forstom, ki bo v Dubrovniku in nekaterih drugih krajih Dalmacije snimala film »Princ iz Arkadije«. V pritličju poslopja so bili poslovni lokali, v tretjem in četrtem nadstropju ter v mansardah pa so bili stanovanjski prostori. Palača je bila zgrajena šele pred par leti m je bila najmodernejše opremljena.
Včeraj popoldne je prispelo več filmov in gospa Spoljaričeva je pred svojim odhodom naročila operaterju Vladimiru Sušinu in njegovemu pomočniku Josipu Rupčiču. naj
došle filme pregledata.
Sušin, ki je bil zelo vesten uradnik, se je hotel tega dela čimprej znebiti ter je kmalu po odhodu gospe Spoljariče-ve odšel s svojim pomočnikom v laboratorij. Sušin se je zaprl v operatersko kabino ter je začeđ vrteti posamezne filme, dočim je Rtrpčič sedel v sosedni sobi. Okrog 11.45 je Rupčič zaslišal, da je Sušin v operaterski kabini strašno zakričal in skozi malo linico je opazil, da je
operaterska kabina v enem samem plamenu.
Rupčič je takoj spoznal strašno nevarnost in je v paničnem strahu začel bežati po stopnicah proti izhodu ter skušal s klicanjem opozoriti prebivalce na grozečo nevarnost. Kmalu za njim je pribežal ves ožgan tudi Sušin. Bil je ves rznemogel in se je pri veznih vratih zgrudil nezavesten. Kakor je Sušin pozneje izpovedal, se je pri pregledovanju filmov naenkrat pokazala, bržkone vsled pokvarjene električne napeljave, iskra m v naslednjem hipu se je vnel film, ki ga je imel baš v rokah. Poskušal je sicer ogenj pogasiti s tem, da se je sam vrgel na goreči film, toda brlo je zaman. Videč, da katastrofe ne more preprečiti, se je skušal sam rešiti. Par minut po njegovem odhodu iz operaterske kabine je
sledila strašna detonacija.
Ogenj je med tem zajel vso zalogo filmov, kar je povzročilo eksplozijo. Eksplozija je bila tako močna, da ni le porušilo celo operatersko kabino, marveč so se
zrušili vsi strop? do strehe navzgor in do pritličja navzdol.
Tudi stranske stene so popokale, na severni strani poslopja pa se je stranska stena porušila. Od eksplozije so bile
demolirane tudi sosedne stavbe.
Na severni strani se nahaja preko ceste v novi palači velika kavarna. Na tej kavarni se je v prvem nadstropju porušil zid. vsa okna in vrata pa je dobesedno izruvalo. Na drugi strani se nahaja palača Srpske banke. Tudi nz tem poslopju je izruvalo vrata in okna iz zidu. tako da je lepa nova stavba podobna razvalini.
Silna detonacija, ki jo je bilo slišati tudi daleč izven mesta, je učinkovala
kot hud potres.
Zagrebška potresomerna postaja je zabeležila ekspiotziio ob 23. uri 48 minut
in 13 sekund. Gibanje zemlje vsled eksplozije je trajalo 12 sekund ter se je ponavljalo v presledkih 4 sekund. Podobno je bilo srednjemočnemu do-tresu. Tudi v odaljenerih okrajih mest- so ljudie preplašeni planili iz postelj in zbežali na ulice. Pnmirili so *e šele, ko je kmalu na to začelo v stolni cerkvi biti plat zvona in ko se je pokazal na nebu krvav svit, oznanjajoč velik požar.
Prvi je prihitel na kraj nesreče direktor električne centrale ing. Viško-vič. Videč, kaj se je zgodilo, je naprvo udri v poslopje in skušal rešiti stanovalce. Par minut kasneje so prihiteli tudi gasilci.
Reševalna akcija
je bila zelo otežkočena. Ker je bilo v plamenih celo drugo nadstropje in je
plamen zajel tudi stopnišče
ter lizal po zidovju od zunaj proti strehi, skoraj m bilo mogoče priti do stanovalcev, ki so bili zaprti v oklepu plamenov. Z junaško požrtvovalnostjo in ob življenjski nevarnosti zaradi možnosti nadaljnjih eksplozij so gasilci vdrli v poslopje in po dve uri trajajočem, nadvse napornem in nevarnem delu rešili skoraj vse prebivalce. Dušljiv dim je zelo oviral delo gasilcev, obenem pa ogrožal njihovo življenje. Prestrašeni prebivalci so se skušali rešiti na vse načine. Videč, da po stopnicah ni mogoče priti na prosto, so nekateri
začeli skakati z oken gornjih nadstropij
na ulico.
Po prvih vesteh je katastrofa zahtevala
tri mrtve,
in sicer dva moška in eno žensko, ki so se zadušili v dimu in plamenu. Lastnik hiše, lekarnar Bartulić, je skočil skozi okno svojega stanovanja ter si zlomil obe nogi. Dve ženski, ki sta stanovali v man-sardi, sta najprvo splezali na streho. Ko so se tudi tam pojavili plameni, sta se
umikali čimdalje bolj proti robu in sta naposled
ob viseli na robu strehe 30 m nad zemljo.
Nesrečni ženski so opazili prebivalci iz sosedne hiše v palači Srpske banke. Z balkona nasprotne hiše so nato položili na streho gorečega poslopja dolge lestve in tako rešili obe ženski, ki so jima že pojemale moči, gotove in strašne smrti. Gasilci so začeli reševati najprvo ljudi iz tretjega nadstropja. Reševanje je trajalo nad dve uri. Vsi prebivalci so bili đeloma zastupljeni od dima, deloma pa so dobili hude opekline ali druge poškodbe ter so jih morali prepeljati v bolnico.
Do 7 zjutraj so prepeljali v bolnico neko mrtvo žensko, koje identiteta še ni ugotovljena, nadalje operaterja Susina, kuharico Marijo Brajer ter težko ranjeno Marijo Rosenkranz in njenega sina, služkinjo Lahota in nekega, moškega, čigar ime še ni znano, nadalje zdravnika dr. Bartulića in njegovo soprogo, ki 3e dobila zelo hude opekline, znanega zagrebškega odvetnika dr. Miškulina, ki je bil težko bolan in se ni mogel ganiti iz postelje ter je dobil zelo hude opekline. Prav tako so morali prepeljati v >olmco tudi vso rodbino uradnika Josipa Radnica, njegovo ženo in njegovo hčerko. Rad-nić ima zlomljeni obe nogi, obe ženski pa sta hudo opečeni. Ko*neno so bile hudo ranjene še služkinja Ana Škrajner, Angela Babic in Ivanka Zupančič.
Okrog 1. zjutraj se je porušila streha. Del strehe se je
se je sesul na novozgrajeno trzni©© na Dolcu
ter prebil streho tržnice. Poslopje je nato gorelo vse dopoldne in gasilci so opoldne še vedno na delu, da preprečijo širjenje požara na sosedna poslopja. Iz razvalin se dvigajo še vedno ogromni plameni, ker je ostalo pod razvalinami vse pohištvo in ni bilo mogoče ničesar rešiti. Koliko znaša škoda, še ni znano. Sega pa gotovo v milijone.
Velika stavka v čeških premogovnikih
V severnoceških premogovnikih stavka že okoli 20.000 rudarjev - Stavkarski nokret se je razširil že na Ostro-vo - Spopadi med rudarji m orožniki v Chomotovu
Praga, 30. marca. h. Stavkovni pokret, ki so ga v preteklem tednu izzvali kom umi s ti v severnočeskem premogovnem revirju, se še vedno širi. Stavkajoči rudarji hodijo od rudnika do rudnika v skupinah po 100 in 1000 in še več oseb ter skušajo pregovoriti k »tavici tudi rudarje, ki še delajo. Orožništvo je ponoči in podnevi v pripravljenosti. Središče stavkovnega gibanja je v Mostecu. Danes se je stavka razširila tudi na revirje okoli Ustja in Teplic. Stavkujo-6i delavci se pri propagiranju stavke niso omejili samo na sosedne okraje, temveč so razširili agitacijo tudi na revirje okoli Kladna in na Moravsko okoli Brna in Ostrove, V severno čeških premogovnih
revirjih stavka sedaj v 52 rudnikih 20.000 rudarjev. Davi so pričeK stavkati tudi v Ostrovi, in sicer najprej 2000, v vecermh urah pa že okoli 5000 delavcev. Potek stavke je bil do sedaj miren. Potrebno varnostno službo v rudnikih opravljajo pazniki. Zvečer so dospele v Prago vesti, da je prišlo v Chomotovu do spopada med demonstranti, ki so se jim pridružili rudi razni komunistični agitatorji, in orož-nišrvom, Id je moralo oddati v množico več salv za strah. En orožnik je bi! hudo ranjen, drugemu pa so razbili puško, dočim nd bil med demonstranti nihče ranjen. Red je napravilo na pomoč došlo vojaštvo.
Huda konkurenčna borba med evropskimi in ameriškimi paroplovnimi družbami
Ameriške paroplovne družbe bođo znižale tarife za 20 odstotkov
New Vork, 30. marca, g. Vsi znaki kažejo, da bo jutri izbruhnila odprta konkurenčna borba med ameriškimi in evropskimi paroplovnimi družbami. — Ameriška United States Line namerava znižati potniške tarife za 20 odstotkov. Jutri se sestane v Bruslju kartel paro-plovnih družb, v kateri pa United States Line ni zastopana. Računajo, da bodo evropske paroplovne družbe uvedle slične ukrepe in sklepajo, da bosta tudi angleški družbi Cunard Line in White Star Line znižali potniške tarife. Nemške' in francoske paroplovne družbe so načelno proti takim ukrepom. Ce bi se bruseljska   konferenca   izrekla proti
splošnemu znižanju prevoznih tarifov, se bo najbrž pričela konkurenca z dum-pinškimi cenami, proti katerim se bodo najbrž evropske paroplovne družbe zaščitile z zvišanjem pristaniških pristojbin za ameriške pomnike. \ tem primeru bodo ameriške parop'ovne družbe posegle po represalijah let s posebnimi ugodnostmi pritegnile ameriške potnike, naj potujejo na ameriških parnikih. United States Line pripravlja trenutno svoj ogromni parnik >Levi »than* in bo opremila še več drugih p a mikov ter bo po živahni propagandi v noletni dobi priredila več cenen in potovanj v Evropo.
I   Ravnatelj Ivan Hrast j
Ljubljana, 30. marca. V ljubljanski bolnic: je snoči po kratkem boleham ju umrl bivši ravnatelj ljubljanske Mestne hranilnice g. Ivan Hrast v visoki starosti 85 let Zopet je zasekala smrt v naše vrste globoko vrzel, s pokojnikom smo izgubili moža starega kova, kakršnih je med nami vedno manj.
Ravnatelj hram Hrast je bil rojen leta 1847   v   zgodovinskem Kobaridu. Njegov
oče je bil ugleden posestnik in krčmar. Nadarjenega sina je poslal oče na latinske šole v Gorico, kjer je prav pridno študiral. tPo maturi se je Hrast vp<Lsa.l na medicinsko fakulteto v Gradcu, zaradi gmotnih težkoč je pa študij pozneje opustil in se posvetil notarskim poslom. Prišel je k svojemu sorodniku, notarju Ignacu Gruntarju v Logatec, kjer je tri leta v največje zadovoljstvo svojega šefa «<amosfcojno opravljal vse notarske posle.
Približno pred 40 leti je prišel pokojni Hrast v Ljubljano, kjer je biio po odhod« Avgusta Endlicherja pri Mestni hranilnici razpisano mesto vodilnega uradnika ali služba tajnika. Za to mesto se je potegov«*! Hrast in ga tudi dobil. L. 1893 je vstopil v ta naš solidni denarni zavod, za katerega se ye pričela z njegovim imenovanjem za tajnika doba novega ugodnega razvoja. Mestna hranilnica je bik baš takrat v sil-
nem razmahu, dela je b£k> obilo, kopičilo pa se je zlasti v doba po potresu, ko je pohajalo na stotine prošenj za posojila. Hra -C ki je bil marljiv katkor mravlja, je često prihajal že ^i>daj zjutraj, včasih ie ob 5. v urad, kjer je skoraj brez odmora delat do poznega večera, da so se prošnje na0o reševale. Ko ye L 1003 gradila Mestna ho-a-nilruca lastno palačo, je bdi pokojna Hrast duša stavbnega odbora.
Vse svoj a fcvijeoje j» pokojni deM mo za napredek Mestne hranDnice. Mož ye bil vedno skromen, poleg tega pa jeklen in neizprosen, mača jen in pošten. Stsogo objektiven, marljiv kx pcatou v fvojan uradovanj*j je bil P>—ttrnari&era vedno «vetal zgled »vojak dolžmostš v polni meri se zavedajocega uradnika.
V priznanje njegovega uspešnega <le*s ga je občinski svet 13. januarja L r014 imenoval za ravnatelja. Kot ravnatelj )e pokojni Hrast vodfl hranilnico srečno skozi nevarnosti in težboče vojnih in skosi gospodarske težava prvA povojnih tet, končno pa je po 311etnem napornem akažnoranjsj 1. novembra K&4 ssopM v aaakiieuti pokoj.
V rasebnecn fiv&enja je bfl Hrast prijeten m zabaven dražabndk. V Idriji In Logatcu je bfl delaven sn jmšcijatfpen predsednik Bralnega drošrva v Logrton, v Ljuhljs-ni jo pa kot izboren pevec rtopti v kane pevskega zbora Glasbeno Matioc, kjer Is z indademSkiTn navdušenjem aktivno sodeloval pri mnogih Matičnih kmoerttt*: w6-krat >e bil rudi izvoljen v aurama odbor Glasbene Matice. Bfl je toda. r*ntžrrvovneeo Član raznih drugih narodnih društev.
Pred petimi leti je pokoju* aiav^t nioo rojstva. Bil je do zadnjega čil in nedavno je pa precej nesrečno padel in od tega dne je njegovo zdravje hštao slabšalo, Snoči je po kratki bolezni srn vedno zattsnil oči. Pokojni nspusča žalujočo soprogo Franjo ter hčerka Ivanko, poročeno Negro, ki je znana koncertna pevka In ŽM na Madžarskem, ki Marico uradnico Mest ne hranilnice ter azna Janka, ki ra je med vojno boril na gahskš m soaki fisont! to js sedaj divizijski major. Bodi pokoj ohranjen časten spomin, težko rodbini pa naše iskreno soraJjei
Pomanjkanje in draginja v Rusi j
Zaloge živil se vedno bolj krčijo, ker so vse favozJB
Demonstracije v Moskvi
Cene naraščalo
Berlin, 30. marca. g. Po vesteh iz Moskve je veliko pomanjkanje živil v sovjetski Rusiji izzvalo vrsto težkih izgredov in ropov. Ko je trust za prodajo masla sporočil, da se bo maslo prodajalo na izkaznice za živila, se je zbrala pred prodajnim poslopjem velika množica žensk, da hi nakupile masla. Maslo so prodajali po 7 rabljev, dočim je bilo prej po 2 in pol rablja. Množice se je polastilo tako
razburjenje, da je deloma razdejala opravo v lokala in sele oddelka GPU na konjih so s sik> razgnaH žene. Pri tem je bilo več občutno ranjenih. Do sBčnfh burnih prizorov je prišlo tađl pri prodaji sladkorja, ker so med vecstoglavo množico dobili sladkor le nekateri. Tudi tukaj je morala posredovati policija, ki je le • težavo preprečila, da razbor jene žene niso razdejale trgovine.
Nesoglasja med Italijo in Anglijo
London, 30. marca. č. Listi poročajo o dveh itabjansko-angleSkih incidentih. Prvi se je dogodil v Livornu, kjer je bil aretiran neki angleški častnik z angleške ladje >Ba-ragrowe<, ki je po zatrjevanju policijskih organov snel italijansko zastavo z neke trgovine. Angleški častnik se zagovarja, da Je hotel zastavo kupiti. Drugi, mnogo bolj resen incident se je pripetil na Malti, kjer se je mudil italijanski državni podtajnik pri ministrskem predsedstvu Giunta, ki je na nekem svečanem dinerju zelo ostro govoril proti britanskim oblastem, ker so ukinile italijanščino v šolah in uradih na Malti. Zaradi tega Giuntovega govora pričakujejo listi, da bo angleška vlada po svojih diplomatih intervenirala v Rimu.
Češkoslovaški kontingent v Franciji in Belgiji
Paria, 30. marca, g Če5koslovaško-bel-gijsko-francoska trgovinsko-politična poga-janja so privedla do popolnega sporazuma. V dodatnem dogovoru med Prago in Parizom je bilo sklenjeno, da ima Češkoslovaška pravico sama razdeliti vse v Franciji Kontingenti rano blago. To blago se lahko izvaža v Francijo na podlagi češkoslovaškega certifikata. Z Belgijo je bil dogovorjen stoprocentni kontingent dosedanjega Češkoslovaškega uvoza za številne vrste hlaga i" razen tega tudi carinske ugodnosti in carinski kontingent za razne važno proizvode, med njimi za hmelj in separatorje.
Koncentracijska vlada v Grčiji nemogoča
Aten«, 30. marca. Č. Razgovori iiituiatf skega predsednika Venizelosa t načelniki strank za sestavo koncentracijske vlade niso uspeli. Rojalisti odklanjajo sodelovanje v naciJonami vladi, kakor je izjavil njihov vodja Caldaris. Venh&elos je zaradi tega opustil misel o rekonstrukciji in bo njegov« vlada vodila grško upravo do konca meseca junija.
Monopol na rargledirlce v Rtrrmrnift
Bukarešta, 30. marca,, g. Včeraj je bit uveljavljen rumunski monopol na razglednice. Razglednice, ki so sedaj v prometu, js treba v 14 dneh opremiti s kolkom 2 lej**v in se brez kolka ne smejo prodajati. Dohodki iz tega monopola so namenjeni kulturnim potrebam in sicer gradnji sol, vzdrževanju muzejev in javnih zbirk, otvoritvi knjižnic itd.
Sorzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA,
De v i se: Amsterdam 2277.9«—2299.23. Berlin 1339.£4—1360.44, Bruselj 787.^4 do 791.88, Cnrlh 1094.36—1099.86. London 212.68—314.18, Newyark ček 5622.16 *o 5650.42, Pariz 222.16—223.37, Praga 167.09 do 167.96, Trst 292.37—294.76.
INOZEMSKE BORZE.
Carin: Pariš 20.30, Lonoon 19.47, New-
york 516.60,   Brnserj 72__,    Milan 26.75,
Madrid S—, Šoti** 3.7«, Pra«a lfc£7, Varšava 67.50, Bakaresta KOS.
Sttra* X
♦SLOVENSKI  NAROD^ dne 30. marca 1932.
Tivolski gozd v nevarnosti
ie teta razjeda ta pljuča Ljubljane lubadar in, da se gozd reši, mora pasti 150 napadenih smrek
Ljubljana, 30. marca.
Na zadnji seji mestnega gremija so ac menih tudi O mestnem gozdu nad Trvoiijem m sklenili posekati poldrofato smrek, ker so pome kibadarja, ki bi se drugažc ra-jpauei tudi po daugih smrekah ki jih uničil. Ta mali hroseek je kuga za tfoadove in zatreti ga moramo brez odlašanja z vso energijo, da nam ne požre najlepše in zdravju mesta najpotrebnejše posesti — naših parkov in bujnih gozdov.
LjubHana yc srečna, da ima v neposredni bližini več gozdnih kompleksov, lei je med njimi najlepši Tivotaki gozd — last mestne oočme. Razen tega velikega gozda ima občina Se gozd na Gradu in v Ki očeh, tako da vsa mestna gozdna posest meri pičlih 47 in pol hektarjev.
Važnost gozda za mesto je občina kmahi spoznala in že L 1883. so bili napravljeni splošni predpisi glede raoijoname^a oskrbovanja, a že 1. 1888. je državna komisija z gospodarskim nacrtom proglasila Tivolski gozd za park. Zek) važno je bilo tudi izvedeniško mnenje vis. gozdarskega svetnika Rubbije 1. 1911. o gospodarjenju, a vsi njegovi načrti so na žalost ostali na papirju. Zlasti obširno poročilo je napisal 1. 1919. ing. Ziernfeld, ki je tudi podrobno strjkovnja-šjko opisal ves gozd m ga seveda tudi proglasil za parrk.
Prekonservatrvno gospodarjenje pred 1. r°19., bi je dopuščalo le odstranitev do skrajne meje starega, suhega in hotnega drevja, je bilo vzrok, da je ponekod mlad naraščaj drevja zaradi pomanjkanja svetlobe in zraka podlegel, mnogo nasadov je pa /Jesti ob potih uničila roka zlikovvev. Gozdarski oddelek deželne vlade je bil tudi tedaj mnenja, da se ima ves kompleks smatrati ki oskrbovati kot park in je priporood mestni občini, naj dokupi še sosednje parcele, zlasti pa Koslerjev gozd, ker število mostnega prebivalstva naglo raste. Torej že 1. 1919. je bilo potrebno mestno goz»dno posest porvečaiti, ali vendar jt do danes ostalo vse pri starem.
Pred hudo zimo L 1928., ki jc bila za vse nasade usodna, je 6rezki šumski referent ing. Novak zopet pregledal vse mestne gozdove in se pridružil smernicam ing. Ziem-felda.
Zima L 1926. pomeni tudi za Tivolski gozd katastrofo, ko so od mraza poka-le smreke in tako oslabele, da se je ru/rmsel hihadar. Takoj poleti je bilo encrgi&no izsekano vse napadeno drevje, a zaradi starosti smrek in zanemarjenosti sosednjih gozdov kljub največji pažnji ni bilo mogoče Tivolskega gozda obraniti pred lub«id«rjem, ki se je v zadnjih 2 letih tako raztnasel, da sedaj preti nevarnost vsemu mestnemu Tivolskemu gozdu. Lani je bilo v sosednjih gozdorvih opaženih mnogo suhih smrek, ki jih je uničil lubadar, zato je pa zelo resno vprašanje, odkod je lubadar prišel, cesar pa sedaj seveda ni več mogoče določiti.
Te dna sta bila povabljena državna gobarja g. ing. Mikllavčič in g. Busbaoh, ki sta z oho. svetnikom g. Liko^arjem, zastopnikom mestnega ekonomata m ravnateljem g. Lapom, ki je pred tedni prevael tudi mestno gozdarstvo, natančno pregledala ves gozd. Komisija je ugotovila veliko množino lubadar ja, zlasti pa tudi v najlepših starih drevesih, ki pa nimajo več življenja in za kupčijo nikake vrednosti, ker so votla, ra.zpo-kana, gnila in brez vrhov. Pred 20 leti, ko se je pojavili lubadar, bi bila občina to drevje prodala ponudnikom, a se je bala javnega mnenja kljub temu, da je izvrstni stro-
kovnjak, pokojni vrtni ravnatelj Hejnic prodajo priporočal in ct4o s v*cm poudarkom posledic tudi zahteval. Ncrgavi postopači in zabavljači so bili torej tudi v tem primeru mestni obdini le v škodo.
Za park ima smreka pomen le do starosti 120 let, prav tako kot domači jn divji kostanji, ki ostareli sami padajo in ogražaio zdaati v Zvezdi pasante. Će bi ne bili profe-sijonalni nezadovoljneži pred leti preprečili njene obnove, bi bila danes Zvezda že vsa pomlajena, lepa. gosta in senčna. Prav tisti, ki so tedaj pomlajenje Zvezde s svojimi jezika zavrli, danes z jeziki že žaoajo trhle kostanje. Na žalost torej tudi slikoviti do-maoi kostanji dočVve v nižini le 120 let. ker zmrznejo, da njih les ni niti več za doge. Tudi kakih 5 let po vojni bi bilo še mogoča prodati te smreke, a zopet je »javno mnenje« preprečilo prodajo, čeprav so jo energično zahtevah" gospodarski urad * 2- Jan-cigajem na čeki ter pokojni gozdar Metliko vič in ravnatelj Hejnie.
Medtem so smreke dozorele in izgubile vrednost — edino po zaslugi poklicnih »varhov mestnega gospod arstva**. Zaradi stalnega padanja cene lesa se občina pozneje ni mogla več odločit: /a tako energično pomlajenjc gozda, ker Tivolski gozd, kakor smo že ugotovili po strokovnjakih izjavah, m gospodarski go/-d, temveč perk. kar je bilo podčrtano že leta 1888.
Občina je zato naprosila mojstra Plečnika, ki je uredil z največjim uspehom preži dentu Masarvku ogromne nekdanje kraljevske parke, da sedaj slove po vsem svetu, naj tudi svojenm rojstnemu mestu napravi načrt za ureditev Tivolskega gozdnega posestva. Vsi šumski strokovnjaki so namreč odločnega mnenja, da pri obnovljeni in regulaciji tako dragocene posesti, kot je za Ljubljano Tivolski gozd. morajo sodelovati arhitekt, gozdar in vrtnar.
Naš narodni park na Triglavu je zelo okrnjen in se vedno ni prava rezervacija, ker imajo še vedno tudi privatni interesi besedo v njem in je dovoljen tudi še lov, zato pa mestna občina s Tivolskim gozdom ustvari tik ob mestu majhen zaščiten park. kjer bo seveda treba prepovedati tudi lov razen na nasadom škodljivega zajca. S črto arhitekta, načrtom gozdarja in delavnostjo \ rtnarja ter nasveti botanika dobi naša m.adina v Tivolskem gozdu učni materijal in pravi botaničen gaj gozdne botanike ter vsega drevja, kar ga uspeva v naši zmerni klimi, torej razen vročega pasu in mrzlih višin rastlinstvo vsega sveta od Kanade do Tokija!
V kratkem bodo zasajene dolinice, globeli in pobočja, čez potočke in jarke pa skočijo lični mostiči. Razgledi se odpro na v^e strani, na barje, Šiško in čez planjavo in griče tja do belih planin m temnih državnih meja. Ob studencih in slapovih ter po malih jezercih in tolmunih se razrasto in lvzcvcto močvirsko in vodne rastline — logi, gaji in senčni gozdovi pa zažare v barvah tuje flore, ki jo vidimo pri nas le v najbogatejših vrtovih. Negnoj in jerebika, ki brani s svojimi rdečimi jagodami že sedaj krilate pevce, čudovite lilije, bajno lepi grmi tujih rododendrov, bujne praproti n sploh najrazličnejše trajnice izpremene T». volski gozd v pisan paradiž.
V tem paradižu bo pa tudi žival imeia svoj mirni dom, saj se dela na to, da mestna občina ne odda več lova. Le na zajce in podivjane mačorje bodo še pokali, da za-žvpgole jate ptičkov vesele svoje pesmi.
Pomagati si moramo znati
Sneg na bregovih Ljubljanice pri frančiškanskem mostu je moral kapitulirati pred našo iznajdljivostjo
Ljubljana, 30. marca.
Čudno je, da se ljudje ničesar ne nauOe. Toliko vzpodbudnih zgledov navaja dan za dnem časopisje, kako si pomaga ta ali oni. l>a omenimo samo, kako so se nekje v Bolgariji iznebili nebodijihtreba občinskih sv nikov. Enostavno ekspedirali so jih v planine, da se osvežijo s planinskem zrakom in kozjim mlekom. Upajo, da je takšna Edravil-na kura koristna v higijenskem pogledu tudi občinski upravi.
Ta zjjled smo pa samo omenili, seve, ne da bi ga priporočali. Co se zgodi kaj takšnega kjerkoli na svetu, se more in mora časopisje le zgražati. Se pravi, ugled trpi in uded je vendar najdragocenejši. Zato je treba pač naglasiti, da sicer namen posvečuje sredstva., ne srne jib pa posvečati časopisje.
Vendar bi se ljudje lahko naučili marsičesa in bi se jim ne bilo treba zanašali na tujo pomoč, še vedno ne morejo razumeti. «la jim ne bo nihče drugi pomagal — ne v imenu krščanske ljubezni in ne socijalne pravienosti. To smo jim namreč namignili tako mimogrede, ker je sezona uierienib be sed in presladkih tolažb minila, ker je pač minila tudi velika noč. Zdaj se namreč začenja tudi časopisna pomlad. Baje ne smemo več dvomiti v pratiko, v skrivno razodetje in apokaliptične jezdece. Doslej so baje krmili apokaliptična kljuseta s koruzo, zdaj pa brza jo; vraga, ali je koruza že pošla?
Vidite, 5e apokaliptični konji »i ne znajo pomagati. Kljub temu pa naj ljudje ne izgube upanja. Ne naevotujemo jim sicer ničesar, zanašamo se pa na njihovo iznajdljivost Ljudje so si znali pomagati v vseh dobah in se je vedno vse srečno izteklo. Žalostno j« pač, ker ne izbirajo sredstev, kot nam kaze primer ugrabi jenja občinskih svetnikov.
Moramo biti optimisti; moramo sprejeti vse z odprtim srcem, bodisi apokaliptične jezdece, koruzo ali plinsko vojno. Da, tudi plinsko vojno, o kateri človeštvo zadnje Čase tako intenzivno razmišlja, kot da je od nfe odvisno njegovo odrešenje. Baje name-
ravajo nekateri s piinako vojno rešiti temeljito vse gospodarske probleme. Toda nikar ne mislite, da so tisti >nekaten< vojni liferanti, kaj takšnetra sploh ne smete misliti. Tudi v tem primeru se tisti nekateri zanašajo na ljudsko iznajdljivost, češ, ljudje si bodo že kako pomagali in jim ne bo treba nabaviti niti plinskih mask. kot jim zdaj ni treba nagobčnikov, pa vendar ne jedo in ne grizejo.
Kako si pomagajo ljudje v Ljubljani, Je težko povedati. N. pr. naši brezposelni, ki jih je samo okrop 4000, so iznašli gotovo kakšno izredno metodo samopomoči, ker se nič ne pritožujejo, dočim njihovi tovariši na Gorenjskem tožijo in tarnajo kljub vsem gluhim ušesom Kaj bi vzdihoval! Molči in vsi bomo peli slavo in hvalo zlatim časom, čeprav se ti bo koža lupila od lakote!
V Ljubljani si pa znamo pomagati še vs * drugače. V iznajdljivosti nas ne more nihče prekositi. Splošno je znano, da smo se vso zimo preživljali posredno s snegom. Se pravi, pol zime smo živeli od upanja, da bo zapadel sneg, ko je pa začelo mesti, smo se tolažili, da ga dobimo še več. Končno so ljudje tudi res zaslužili lepe denarje, saj ste lahko čitali vsak dan, kako požrtvovalno smo posegali v ubogo blagajno. In zdaj je začel nenadoma sneg kopneti — strašno! Toda mi ne vržemo tako hitro pušk v koruzo. Kaj za to, če je začelo včeraj deževati! Takšne rosice nas vendar ne bodo spravilo v obup! Pogum velja!
In smo junaško zavihali rokave in pljunili v roke, češ, pokazali vam bomo, kaj znamo! Treba je pa bilo tudi v resnici b> teti, ker sneg je naglo kopnel Nikar si ne mislite, da smo se spravili nad sneg, ki že kopni tu in tam po ulicah — n. pr. na Kongresnem trgru in v Zvezdi — kaj še, mahnili smo po snegu, ki je že čakal neizogibnega konca na pobočju Ljubljaničinih bregov, odnosno na hodnikih obrežnega sidov-ja. Spopadli smo se v nenavadni t^kmi z dežjem, eeš, kdo bo uničil vec snega, ali bo skopnel prej kot ga bomo utonili zmetati v Ljubljanico. Razume se, da je zmaga r.aša- Na ta način 6mo ee p« trdi sloves-
uo posivili od lime, sneg je moral hočeš nočeš kapitulirati v Ljubljanici.
Ljubljančani so seveda ves dan opazovali to akcijo z obeh bregov in mostu kljub slabemu vremenu. Nekateri trdoglavi so se čudili na vsa usta ter so ugibali, ali sprav-Ijajo sneg v Ljubljanico takšno vnemo zato, ker jo nameravajo prekriti. Pri tem «o se pa nenadoma spomnili, da je treba preprečiti baš zaradi snega prekritje Ljubljanice, ker bomo sicer morali odvažati sm^ v Savo.
S taksnimi problemi in zadevami si torag znamo pomagati v Ljubljani, kdo bi potem takem ne upa! na boljše čase!
Zvočni kino
JUTRI PREMIERA!
SIEGFRIED ARNO
v komediji
Za dolžino nosa
IDEAL
»osi citđMtelfi
Cestnemu nadzorstvu
Zopet jc pomlad tu in mi, Bežigrajčani se ponovno oglašamo, da nas preje ne zaduši blato. Provi^ononi pločniki na Dunajski eesti preko prela/a m sicer tako na desni, kakor turdi na levi strani no ktikor ra/mehčano testo, v katerega sc pogrezamo do gležnjev in še preko njih. Pločniki men-da niso popolnoma v oskrbi mesta, deloma so menda v državni, kar pa nikakor ne zimarijša moralične dolžnosti mesta, da rudi nam, občanom iz severna^a dela me»sta. vsaj za silo uredi pločnik Znano »bežigrajsko pkmdro« smo sic^r že prebili, zato pa nas zalivata blato in voda. Tla pločnikov se dvigajo m pokajo, sko/i razpoke pa udarja na dan blato, da na-, je strah. Zetu kličemo cestnemu nadzorstvu: Dajte nam peska, posujte nam vsaj en pločnik, todu ne toliko, da bomo imeli paska zadosti samo za oči, temveč toliko, da bomo vendar enkrat že varni pred največjim blatom! Posujte nam pločnike vsaj enkrat / debelejšim peskom, saj ga je v mestni gramozni jami dovolj na razpolago!
Poleg ureditve pločnikov pa bi bilo nujno pot-ebno da se napravi nekaj prehodov pTPko Dunajske ceste in bicer vsaj pri «*v. Krištofu. Linhartovi ulici, pn gostilni »Kaeič«. pri mitnici in pn Vodovodni cesti. Ce zaenkrat ni denarja za tIa.kovan.je z malimi kockami, nam posujte prehode vsaj en meter široko z debelim gramozom.
Ne bi bilo treba vsakoletnega ponavljanja zabavljanja m prito/b rz bežigrajskega ukraja. če bi tudi periferija, v tem primeru vsaj naša travna cesta, ki ima promet, s kakršnim se najbrže ne more ponašati nobena druga, bila deležna vsaj nekaj tiste skrbi, kakor jo je deležna sredina mesrta oz. marsikatera manj frekventirana cesta iz sredine1
Bežigrajčani.
Trošarina na vino
Iz gostdničarskih krogov nam pišejo: O trošarmi na vino fii žganje se sedaj mnogo govori in pi3c. So ljudje, ki jim je na tem. da se trošarina zniića. so pa tudi taki, ki jo hočejo popolnoma odpraviti. Naše mnene pa je, da je ta trošarina povsem pravJcna obdačba. Plačujejo jo itak le oni, ki uživajo, abstinenti je n*1 občHitVjo prav nič. Je torej prostovoljni davek, kakor pri tobaku. Da bi >a trošarino na vino in ž^anj*1 uikini-H, pa niti misliti ni. Kje pa naj dobe držaiva, banovina in občine potrebne dohodke? Nadomestilo /a n>ie bi se moralo poiskati, pa naj si bo potem že v tej ali oni obliki. Za sedaj io namerava vlada nadomestiti s trošarinsko takso. Če se to zgodi, bomo prizadeti najbolj gostilničarji. Nikakor ni mogoče takse tako prikrojiti, da bi bila pravična, kakor je pravična sedanja trošarina. Ta se plačuje od enote (1 liter), takso pa je treba plačevati od skupin enot. Vzemimo kar sedanjo točilno takso. Ta se stopnjuje od potTo&ka 50 do 100 hI, potem pa, grozen skok, od 100 hI do 200 hI. Torej mora plačati gostilničar, ki proda 101 hI vina. prav toliko taks«1, kakor oni, ki ga proda 99 hI več .torej skoraj še enkrat toliko. Kaj pa pomeoii potrošnja °° hI na leto, pa ve vsak gostilničar prav dobro. Saj je to že kvantum srednjevelikeija gostilniškega podjetja.
Novi taksni zakon o trošarini pa predvideva baje še hujšo reč. Po tem zakonu naj bi bili takse prosti vsi privatniki. Pomislite, kak udarec bi bil to z« v<s«j gostilniška podjetja! Gostilniški lokali bi postali prazni, gostilničar pa naj plačuje visoke takse in ra^ne druge še višje davščine. Kj«'* naj dobi denar za vse te obveznosti, ako nima gostov, S tem bi pa ne bil uničen le goetilniČarski stan. temveč prazne bi v tem por^l^du ostale tudi državne, banovinske in obči Tv»k e bi a g a jn e.
To bi bila finančna stran te nesr»one naredbe. Kaj pa moralna? .lasno je. da bi se potem pijančevanje razpaslo uničujoče med pretežaiim de!o*n privaSnikov. zlasti m^d onimi, ki jih od tega z4a odvrača sednj edino še primeroma visoka cena alkoholnih pijač. Vsako privatno stanovanje zase bi postalo vinortoč. Prijatelji bi se zbirali danes pri tem, jutri pri drugem in popivalo bi se do belega dne. saj bi jih ne preganjala policijska ura. kakor jih preganja s^daj po gostilnah. Trpelo bi naslednji dan d^lo, uničevali pa bi se ti ljudje tudi fizično. Pa tudi sodnija bi imel« z naraščajočimi pre-
tepi m pokolji dovolj posla. Meroda.jna naj si dobro premislijo, preden store ta usode-polni korak, ki bi ga sigurno prav v kratkem času morali zopet preklicati. Svarimo pred tem pravočasno in poudarjamo: Trošarina, ki jo in kakor jo plačujemo sedaj, je edino pravična davščina na alkoholne pijace, z«to naj ostane i nadalje!
Pač pa ..aj se odredi, da se bo plačevala šele od onega vina, ki bo nastavljeno na pipo. S tejri bo z-rlo ustreženo vinogradnikom in gostilničarjem. Vinogradnikom ho ustrezno zato. ker bodo mogli gostilničarn denar, ki ga morajo sedaij vlagati za takojšnje plačilo trošarine, porabiti za nakup vina, gostilničarjem pa bo prihranjeno dvakratno nakupovanje vina. Pri tej priliki pa opozarjamo tudi na kalo. ki naj *»e dovoljuje za vino, ki se osuši. To vino se ni potrošilo v pravem pomenu bf^edc. marveč je šlo v zrak in zan.j se vendar ne more za-htovati trošarine.
Hišni posestniki, pozor!
Da postanejo in ostanejo Vasa dvorišča in vrtne steze suhe in gladke, jih posujte z dolomitnim peskom, ki Vam ga dostavi najsolidneje
K. Vodnik, Podutik 25
Za balin in tenis prostore nudim specijalni pesek.
Naročila sprejema tudi trgovina
»Jeklo«, LJubljana, Stari trg
TELEFON 2S45. 3861
I. velika razstava „Živalce"
V p rođ tor ih velikega yK; paviljona rt-** ljubljanskem vejesejmu se ta t<eden urejuje pod okriljem Društva rejcev malih živali za dravsko banovino I. veAika razstava malih živali, na kateri bodo zastopane skoraj vse vrste in pasme malih živalic dravske banovine. Glavni namen razstave je ta, da se pokaže našemu narodu in predvsem malemu človeku v da-nasnii hudi gospodairski krizi nova pota do bolj-šega in hpšesra gmotnega položaja. Nnd5-la nam bo celoten vposrled v rejo malih živailie. kako jih redimo in izkortetimo tudi vse ono, kar bi sicer zarvrglf; fOtotl bomo pa tud4 najlerpše eksemplarje perutnine kakor: kokos.) najrazličnejših standardiziranih pasem, nadalje gosi, race, purane, alate fazame, pegatke, razne pasm*' golobov, orodje in razne tehn.ic.ne pripomočke za .perutninarstvo, valilne aparata, umetne kokloe iz pločevine itd. Itd.
Kuneorejci, katerih je prijavljenih že preko 100. razstav'lao v prav lepem št< hi najrazličnejše Ln čistokrvne pasme -lo-mačih kuncev. Seveda razstava ne bo bn-z kožuhovine domačega kunca, Ln še več; celo mali in srčkani morski prašički borto razstavljeni.
Brez koncerta in petja pa tudi ne bo, saj bodo razstavljene tudi ptice pevku, namreč nekaj skupin (kolekcij) kanarčkov naših vodilnih rejcev gig. Goloba, Gojzni-kar.ja, Piskarja ln Omahne, katerih imena naan jamčio za lepo in uhramo petje J nj.ih rejencev. Znani ptičar g. Vidmar nas bo pa iznenad-il s krasnimi eksotičnimi ptički, ka»terih petje je tuai prav lepo !o priljubljeno. Kjer so ptički, so rade tudi muce in na razstavi bomo prvič v idoli celo red.ee bengalske mačke in tudi lepe psa
Vse živali oceni strokovna komisija ur bo živa tekma za prve nasrrade.
Društvo za varstvo    ptic nam pokažn, koliko je natrosilo krme lačnim ptičkom v letošnrji ne baš miH zim!, razstavi pa tudi nekaj praktičnih hišic in valilnic za pt:o ke - dupiarje.
Z eno besedo: razstava bo prav pestra in bo prišel gotovo vsak posetnik na »voj račun, posebno pa še naša mladina, kateri so male živalce osobito pri srcu.
Rasne živalce bodo tudj na prodaj in bomo našim malim lahko kupili pač po želji ali mucisa, malega kuža, zajčka, lepo pisanega ptička eksota, kanarčka, peteUnč-ka itd. itd.
Razs-tava traja samo 3 dni in sicer od
JUTRI PRIDETA
Feliks Bressart in Charlotta Sosa
v Elitni klao Matica
Sijajna komedija, polna humorja! Salve smeha!
IZLET V ŽIVLJENJE
všLcvš: soboic 2.  tnc 12.. kakor uuui viVraj ponagajal škrat) do ponedeljka * aprila t. 1. Vstopnina je tnal ♦-r i kost o a, nam rec Dir  3 za odrasle, za mladih", dljuk-in vojake pa samo Din 1
Kol odar.
Danes:   Breda Barca   kuto'' .
Kvkirin. Prlbteiav. .h.noz K. mak, pravo-slavn4:  17. marca.
Današnje prireditve.
Kino  Matica:  Glas vesti.
Kino Ideal: Seuce po-iz« mlja iHariv Piel).
ZKD: --TVij za Man '  • ■!> 1 i 3n \
kinu Matici.
Dežurne lekarne. Danes: Dr. PJocoli, Dunajska cagti S :i llakaroič, Sv. Jakoba trg !'
Narodi*** Gledališče
DRAMA Začetek  >b 20.
30. marca, (»reda: Nokdo. Kcd C
31. marca, četrtek: /aprto.
1. aprila, petek: Kovna kot ocrfcvtni prti. Kcd A.
*
Molnarjeva    velc/animiva komedija Nekdo.se vori/ori drcvi v oaii drami /a r«.d C. Kežija je prof. š*\stova. V glavnih TJOlpll ga Nublocka.        Levar in Ur on ovco OPKRA Začetek ob 20.
30. marca, sreda: Kn^z Igor Red B.
31. marca, četrtek: Kobinzonada. Kcd D«
1. aprila, petek: zaprto.
2. aprila: sobota: Sc-vilj«ki brivec. Red K.
m
Izmed ruskih oper, ki «o bile v poslednjem času na repertoarju naše opere, to imela Knez IgOC skoraj najv-čji u^peh. Koči I^or se ponovmo vp riz ori d revi oh 20. uri v običajni zasedbi z g. Primr*Žič>.m v liealo«nj viiotfi. Kcpri-za se vrši za red B.
Offenbacho-va komična opera RoHin-zonada »e ponovi v operi v cctrtel: 31. t. tn. za red D.
Nadaljnje premijera v ljubljanskem gledališču. Drama študira Kataje-va Kvadraturo kfOgl v režip prof. Šeista «n dramo Leda. ki jo je rmpisaJ hrvatski pisatelj Krleža, avtor Ck>spode Glambajevi v režiji dr. Branka Ciavellc. Opera pripravlja premijero poslednjega Puccinijevega dela Turandot pod ta/ktirko kap^nrka \cffata in v ro-tn prof. Šesta. Za prihodnje dni p*i sc p< m avli.i: Cavarlcri,ja Rireticana in Glumači. V pravi je tAidi Dvorakova Rur-alka.
E
KLJUČ
Četrtek, 31. marca.
12.15: Plofice; 12.45: Dnevne vesti; 13: Caj3, plošče borza; 17.30: Salonski kvintet; 18.30: O pomenu stroja v kmetijstvu, ing. Lah; 19: Dr. A. Bajec: Italijanščina; 19.30: Dr. M. Rupel: Srbohrvaščina; 20: Pero Horn: Poglavje iz vzgojeslovja; 2030: K <ri-eert zbora »Glasbene Matice«; 21.15: K>-morna glasba; 22.15: Slagerje poje gosp. Mirko Premelč; 22.45: Cas, poročila, nape-ved programa za naslednji dan.
Petek, 1. aprila.
12.15: Plosce; 12.45: Dnevne vesti; 13: čas, plošče, borza; 17.30: Salonski kvintet; 18.15: Gospodinjska ura, vodi gdč. Hume-kova; 18.45: Uvodna beseda o Havdnu (govori L. M. škerjano; 19.05: Preno« z Dunaja: Haydn: »Letni časi«; 22.30: Cas, poročila, napoved programa za naslednji dan. Sobota, 2. ;»pril.i.
12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: čas, plošče; 17: Salonski kvintet; 18: Vik-tvr Pirnat: Strupene pomladne rastline; 18.30: Drago Ulaga: Gimnastične vaje; 11): Ga- Orthaber: Angleščina; 19.35; Prenos z Dunaja; 21: Prenos z akademije Jadranske straže (Union); 22: Cas, poročila; ItIV Salonski kvintet; 23: Napoved programa za naslednji dan.
ZAKAJ SE NI OŽENIL?
— Zakaj sc pa nisi o/cnil, prijatelj?
— Ko sem bil še mlaj, s*> mi dejali, da mora človek imeti nekaj pod pal* eem, ee se hoče oženiti.
— Saj si dovolj bogat.
— Ze res, toda zdaj mi pravijo, tla mora človek ostati samec, če si hoče kaj prihraniti.
TO SE NIC NI
— V Parizu sem slišal pianista, ki je zelo lepo igral, čeprav jc ime) samo eno roko.
— To še n\ ni. Jaz sem pa slišal v Berlinu pevca, ki sploh ni imel slasu, pa je kljub temu pel.
DRUGEGA IZHODA M
— Zelo me veseli, gospod, da kot* te postat' moj zet.
— Te želje baš nimain, milostiva, toda če se oženir. z vašo hčerko, ne bo drugega izhoda.
TZPREMEMBA
— pred poroko sem covoril jaz. ona le pa poslušala. Po porok: je govorila >na, jaz sem pa posluSaJ. Zdaj, ko sva poročen \ '   j dni   tvoriva oba, sosedje pa poslušajo
Štev-72 »SLOVENSKI NAROD*, dne 30. marca 1932 Stran 1
•
K Rogerju je stopila stara kreatura v zamazani, razcapani obleki. Imela je ves hozav obraz, njena, H hostem prilepljena koža, je kazala vse barve starosti, bede In pomanjkanja. Lobanja je bila večinoma plešasta, le tu pa tam so še štrleli od nje šopi sivih las . . . Kolikor se je spominjala, ni nikoli delala. V mladosti se je pečala s prostitucijo, na stara leta je pa kradla.
^      Iz našega novega romana ^
„Pustolovke"
Dnevne vesti
Gornja in spodnja
meja življenja
Zanimivi poskusi učenjakov, ki so hoteli spoznati, koliko vročine in mraza prenese človek
— Odljkovssnje zdravnikov. Na predlog ministra socijalne politike in narodnega zdravja je kralj podpisal ukaz o odlikovanju mnogih zdravnikov. Med drutjimi so odlikovani z rodom .1 u£osiovenske krone 111. stopnje dr. Kdo Šlajmer, z redom Jugoslovanske krone IV. stopnje pa predsednik zdravniške zbornice dr. Mavric j Rus in predsednik Zdravniškega društva v Ljubljani dr. Alojzij Zalokar.
— Pra>ki »Hlahol v Splitu in Ljubljani Y Split prispe znano praško pevsko društvo "•Hlahol", ki priredi lO. maja koncert, fz Splita se odpeljejo češki pevci na Plitvička jezera, potem pa v Ljubljano, fcjer bo<lo prisostvovali festivalu. IlSahol poseti pozne)« tudi Zagreb, Beograd in Dubrovnik.
— Naša civilna a vija tika: Družba za zračni promet objavlja podatke o zračnem prometu v naši državi v zadnjih dveh letih. Predlanskim so prepeljali aeroplani v naši državi 2317 potnikov, luni pa 2442. Pošta je poskočila od U36 na 1804 kg, blago od 13.97«» na 23.922 k«:, prtljaga pa od 18.143 na 25.443. Nesreče ni bilo nobene. Družba ima tri pilote, Striževskega, Nikitina in Ja-mšenkn. lorej same Ruse, ki so preleteli v Štirih lotih 942.371 km.
— Brezposelnost tudi med odvetniškimi uradniki. Nedavno ustanovljeno društvo odvetniških uradnikov in uradnic v Zagrebu je bilo prisiljeno ustanoviti fond /a brezposelne člane, ker je posegla brezposelnost tudi v ta stan.
— Vinjete X T T. mednarodnega vzorčnega velesejma v Ljubljani, ki se bo vršil od 4. do 13. junija, se smejo po odredbi poštne uprave nalepljati kot reklama na vse pisemske poštne pošiljke. Vinjete, ki so tvrdkam brezplačno na ri»z]>olaijo in se naročajo pn velesejmfikem uradu v Ljubljani, so izdane v slovanskem, hrvatskem, srbskem, nemškem in francoskem besedilu. Tvrdke so na-prošene, da se obilno poslužujejo teh mar-ktc in tako propagirajo to našo važno gospodarsko prireditev, pri naročilu je navesti število posameznih vrst.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno in nestanovitno vreme, kakor je bilo tudi včeraj po vseh krajih države. Najvišja temperatura je znašala včeraj v ^koplju J3, v Mariboru % v Sarajevu d, v Zagrebu 7, v Beogradu •">, v Ljubljani 4.8. V Dalmaciji imajo že pomladno vreme, saj je znašala temperatura v Splitu včeraj že zjutraj 11 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 7<j4.8, temperatura je znašala 1 stopinjo.
— šimpAiiz podlegel raku. \ zagrebškem, zoološkem vrtu je poginil le dni šimpanz, ki je podlegel raku. Pivotno so mislili, da ima opira tuberkulozo, pozneje je pa zdravnik ugotovil, da ima  raka na pljučih.
— Samomor brezposelnega, s>odarja. V Vukovaru si je na velikonočno nedeljo končal življenje 32-letni aodarski pomočnik I>ranislav Avakumovič. Prestrelil si je žilo odvodnico in je kmalu Izkrvavel. V smrt ga je pognala beda.
— Smrt pod vlakom. Blizu Duge Rese je povozi 1 vlak na veliko soboto 72-letno J<Mo hrtvačič. Starka je hotela odnesti na trsi nekaj živil, krenila je po bližnjici in ker je bila naglušna, ni slišala vlaka, ki jo je do smrti povozil.
— Grozen zločin «*iarano»\ \" Stefanju na Hrvatskem našli pred občinskim poslopjem 10-letno deklico, ki je imela izžgane (ilani in stopala. Dekletce se je zvijalo v strašnih mukah in komaj je povedalo, da se piše Ljubica Topolovac. Mučili so jo ei-irani, da bi jo lahko porabili za beračenje. Z neko kislino so ji namazali dlani in stopala, ki jih je kislina tako razjedla, da je nesrečno dekletce v strašnih mukah umrlo. Zločinske cigane so orožniki aretirali.
_ Zagonetna rodbinska tragedija. V vasi Rehi pri Jastrebarskem se je odigrala v ln.d bogatega kmeta Stjepana Nešiča zaao-netnu tragedija. Žena je umivala za praznike okna, mož je pa prinese] drv m odšel v drugo sobo, da bi vzet revolver, ki je ho tel z njim za praznike streljati. Z zarjavelim in nabasanini revolve rjeni je pa baj«* triko nerodno ravnal, da je zadel »\ojo 20-let r»o ženo v glavo Videč mrtvo ženo pred seboj si je pognal kroglo v u!a\o. Ljudje uo-vore, da je mož žjmio namenoma ustrelil, drugi pa pravijo, da so zakrivili tragedijo domači prepiri Nesrečna zakonca sta zapustila 7 mesecev starega sinčka.
— Z noži sta se spoprijela. V vasi Bu-drovac pri Bjelovaru sta se spoprijela z noži zakonca Mato in Kata Pri selec, ki sta živela že od I, 1917 v srečnem zakonu. .Mož je lani zasačil /■mio s hlapcem, ki ga je takoj odslovil, toda žena je odala za njim, pa se je pozneje vrnila k možu. Zahtevala je ločitev zakona in te dni bi morala priti zadeva pred sodišče. Nekaj dni pred obravnavo je mož ponovno zasačil ženo z Ijubckom, pa ji je kljub temu prigovarjal, naj se zaradi otrok pobotata. Žena je to odločno od-Monila in zakonca sta si skočila v lase. Obdelovati sta se začela z noži in mož je ženo tako obdelal, da je umrla, sam je pa odnesel samo lažje poškodbe.
— Zobni kamen Vam lahko odstrani samo Vaš zobozdravnik, toda nastanek istega preprečite z redno uporabo Chlorodont zobne paste. Tuba Din 8.
— Foto-sport zadovolji vsakogar s kamero kupljeno pri Fr. P. Zajec. optik. Ljubljana, Stari trg 9. Ceniki brezplačno.
i      Iz Lfubliane
— lj  Zadnja  pot  Ivana J«dafina  star. Xa
velikonočni ponedeljek je mrliški avto Mest-l nega pogrebnega zavoda prepeljal iz saua-! 'orija Lassnitzhohe pri Gradcu samske I ostanke pokojnega veletrgovea g. Ivana .!e-lačina star. v Ljubljano, kjer so ga v domači hiši pelo/ili na mrtvaški oder. Včeraj popoldne pa se je izpred hiše žalosti na Kmonskj cesti 2 vršil pogreb. Na zadnji poti so pokojnika spremili poleg sorodnikov odlični predstavniki naše javnosti, polnoste-vilno ie bila zastopana ZTOI. dalje Gremij trgovcev, predstavniki raznih iiosnoflarskih institucij in korporacij ter velika množica ehčinstva. Pred hišo žalosti so papeli pevci Ljubljanskega Zvona in pevskega društva K rakovo-Trnovo žalosrinko 3 Človek glej t potem se |e pa zaeel pomikati žalni *pr-?vod r;a pokopališče. Pri kapelici da ^kngrtinski cesti so zapel- pevci žalosHnko »Bwgor mu c, nato jo pa žalnj sprevod krenil aa rv»\opaIi-šče kjer bc pokojnika položili k večnemu počitku v r. tibinsko urobnico. Godi mu lahka Kemija!
—lj Gradbenih del be letaš nialo. kot kaže. Zasebniki, ki bodo gradili, so redki kot bele vrane. Zato se tudi gradbena sezona tako dolgo ne začne, ne le zaradi slabega vremena. Včeraj so začeli kopati temelj za veliko enpnadstropno vilo na Vrtači. Te dni so tudi začeli nadaljevati dela na nekaterih stavbah iz prejšnje sezone, n. pr. pri Luekmannovi hiši v Gradišču in pri hranilnici dravske banovine v leri^ki ulici.
—lj Stoti nastop gdč. Wrischer Ervine. V soboto. 2. apr. in nedeljo. 3. apr. ob 20.15 vprizori šent giled. oder 4 dejansko dramo od Maksa Orevcrja »Ljubezen sedemnajstletnega«. Pri sobotni predstavi proslavi prvakinja odm gdč. \Vrischer Ervma svoj stoti nastop, lubilantka nastopi v vlogi mladega vampirja Erike pl. Gclenshoffen. W riseherjeva je ena prvih in na jmtirljivej-ših članic šent. gled. odra. Zato vabimo cenjeno ob-einstvo, da napolni dvorano do zadnjega kotička in tako izkaže svoje priznanje idealni kulturni delavki. Drugo glavno ženčko vlogo i^ra priznana igralka odra ga. Bučar Metka, ki nastopi prvič v veliki tragični vlogi. Igra nesrečno mater, Ane-marijo pl. Sohletov. Naslovno vlogo sedemnajstletnega kadeta Friederja pl. Schlet-tova igra gospod Pctrovčič, njegovega očeta NVerncrja igra gospod Skerfij, starega očoUi pa g. Karus. V ostalih vlogah nastopijo dame Gorjuipova, PirČeva in Puseh-nerjova in gg. Lavrič, klomun. Zalaznik, Novak, klukinan in Hanžiič. Režijo igre vodi g. Pctrovčič Miran. Ker vlada za predstavo izredno zanimanje prosimo cenjeno občinstvo, da kupi vstopnice v predprodaji.
—lj Udruženje Jugoslovanskih inženjer-jev in arhitektov, sekcija Ljubljana, si je za 1^32 iz-voljeni upravni in nadzorni odbor konstituiralo takole: upravni odbor: predsednik Jamko MaČkovšek, I. podpred sednik Josip Dedek. II. podpredsednik Igo Pchani, I. tajnik Ladislav Bevc, II. tajnik Nace Pcrko. 1 blaga)nik Ciril Pire, II. blagajnik Evgen Poniž, 1. knjižničar Jože Za-vrŠTiik, II. knjižničar Stanislav Rohrman, I. go^p<>dar Jože Platner. II. gospodar Boris Hribar; člani uprave: Stanko Dimnik, Anton Ditrich. Drago Fatur, Juro Horvat. Drago Mattanovicb, Kari Tavčar in Franjo Zelenko; n.idzorni odbor: Jaroslav Foen-tex in \riktor Skaberne.
—lj Kriza kapitalizma. V ciklusu sodobnih socijalno političnih vprašanj, se vrsi v ZK1>. predavanje v petek 1. aprila v Kazini ob 20.13 I. nadstr. Obravnaval bo g. dr. jur. Mihalek Jo**ip krizo kapitalizma, ter bo opisal diagnozo, ognjišče in vzroke svetovne gospodarske krize s posebnim ozirom na re-{»aracijV1, vojne dolgove, gibanje medn. kapitala in kredita. Nadalje bo pokazal najm>-vojše gospodarske tendence in ideje ter položaj jngoslov. uospodarstva v tej krizi. Vstopnice se dobe v predprodaji v tajništvu Zveze kulturnih društev.
— lj II. šivalni teraj Zveze gospodinj *e začne prihodnji teden. Vršil se bo kakor prvi v popoldanskih ali večernih urah peni vodstvom strokovne učiteljice Priglasiti se je čim preje pismeno na naslov Zveze gospo->podinj. odsek Spi. žen. dr.. Poljanska e. 18. Ofibor sklice za začetek prihodnjega tetina priglnšenke. da dogovorno z učiteljieo določi  ure jkouka   Pogoji so jako ugodni.
— lj Redni obdrvi zbor Prvega društva hišnih poaeutnikpv v Ljubljani se bo vrhll
četrtek, ilne marca 1932 ob 6. uri v zeleni dvorani: hotela >TJalos< v Td»ub-ljani. Razen o'biea-jnega reda se bo raz-y»ravljalo tudi o stanovanjskem vprašanju in ure:1 it v j uajoumin, za to je dolžnost vseh li ubijan skih in okoliških posestnikov, da se te«a zborovauja pornoštevilno udeleže. r>nie:!on vstop ni dovoljen. — Ori bor.
—lj Veliki pevski koncert zborov, k; so rfhnjmi v Hubadovi župi bo v nedelijo, dne 3. aprila ob 15. uri v vel'ki unionski dvorani. Ta koncert je pra-v za prav nekaka revija naših zborov, ki rmajo svoj sedež v bivši Kranjeiki in pripadajo Hubadovi župi Južnoslovenskega Pevackega Saveza. Skupno neatopi ta dan 16 naših ahorov. Nedeljski koncert je nekaka predtekma za veliko pevsko tekmovanje ob prvem slovenskem glasbenem festivalu dne 16. m*>nika t. 1. To je pr-va prireditev te \-rste pri nas v Ljubljani, Za.to bo zeko interesantno slišali
celo vre* t o naših zborov, ki so sc z najvco;o vnemo pripravljal: tako za predtekmo in af bodo pripravljaih tudi za glavno tekmo satno. Danes opozarjamo na ta koncert, podrobni program in nastopa?cča društva bomo javili v prihodnjih dneh_ Sedeži od 30 dinarjev navzdol se že dobe v Matični knjigarni.
—lj Obrni zbor krajevnega odbora J? dranske Straže se bo vršil dne Si. marca ob pol 9. uri zvečer v prostorih restavracije glavui kolodvor v Ljubljani z običajnim dnevnim rfdom Vsi člani in prijatelji Jadranske Straže so vljudno vabljeni, da se tega občnega zbora v čin? večjem številu udeleže. 222-n
Mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm
Cene oblačilom padajo dalje
Najnižje cene ob res finem blagu so pri tvrdki DRAGO SCHVVAB, LJUBLJANA. Atelje izgotavlja mojstrsko in po meri obleke,   površnike,   trenchcoate,   suknjiče itd.
—lj Pevski zbor Glasbene Matice: Drevi ob 20. uri vaJm* vaja vsega mešanega zbora (nastopimo). — Odbor.
— lj  Otrok i»e |>«»puril  4  vrelo juho. Na
Vodovodni cesti se je davi pripetila precej b-žka nesreča. Avgust škerjanc, 3-letni de. lavčev sinček, je .loma zvrnil nase lonec vrele juhe in se popa ril j>o vsem telesu. Nesrečnega otročička so prepeljali v bolnico.
—lj Pod trannaj je padel. Snoči se je vračal =r2-letm gonjač živine Ivan Jern»e tz Ljubljane v Dravlje. Mož je bil nekoliko okajen in se je zibal po cesti. V ginjeno*di tudi ni čul pri ha jajočecra tramvaja, ki ga je podrl in pahnil v stran. Jernič je občutno poškodovali na glavi in so ga morali prepeljati v bolnico.
—lj Iz policijske kronike. Včeraj je na policiji prijavil poručnik Radivoj Popovič, da mu je bil 23, t. m. iz stanovanja ukraden zlat prstan z vdelanim briljantom, vreden okrog 7000 Din. — Tatvino le opazil šele včeraj. Mesarju Francu štupniku je včeraj nekdo na mestni klavnici odpeljal zeleno pleskan voziček, vreden okrog 900 Din. — Železniški upokojenec France Oblak je prijavil, da je prišel k njemu lani neki potnik kot zastopnik neke mariborske družbe in mu ponudil srečko vojne škode, za katero ie plačal 700 Din. Nenadno se je pa potnik zopet zglasil in mu dejal, naj mu izroči srečko, 6e5, da jo mora poslati v Beograd. Oblak je šel res na lim. seveda pa ni videl več srečke, ne potnika.
Iz Celja
c—■ Smrtna kosa. V celjski javni bolnici so umrli: 2o. t. m. 38-lelna čevljarjeva žena Gabrijela Lubejeva iz Šmarjete pri Celju, 'Jo. t. m. 55-1 etni prevžitkar Martin £alej ur Slivnico pri Celju in 28. L m. 60-letna žena vi ni carja Marija Oroževa e Skalice pri Konjicah. N. v m. p.!
—c Velik gostilniški pretep je nastal na velikonočni ponedeljek popoldne v neki gostilni v bližini Vojnika. Pretepači ao »e po izpovedi prič obdelovali kar z gnojnimi vilami in je bilo po bitki precej okrvavljenih razgretih glav. Doslej izmed poškodovancev se nihče ni iskal zdravniške pomoči v tukajšnji bolnici.
—e Nesreča moloriklista. Na velikonočaii ponedeljek se je peljal z motociklom s prikolico po državni cesti proti Kaplji v Savinjski dolini neki hmeljski prekupčevalec. Ker je pogledal nekoliko pregloboko v kozarec, je naenkrat izgubil oblast nad vozilom in se je parkrat prekopicnil na gladki cesti ter obležal v blatu nezavesten. Kmalu je privozil mimo neki nemški avtomobilist, ki je naložil motocikl ista na svoj avtomobil ter ga odpeljal v cel jeko bolnico. Stanje ponesrečenca je resno.
—c Aeroklub v Celju bo imel svoj letošnji redni letni občni zbor drevi ob 20. v klubovi sobi Celjskega doma. Pridite vsi!
—c Društvo hišnih posestnikov v Celju bo imelo svoj letošnji občni zbor v soboto 2. aprila ob 20. v prostorih Kebeuscheggove restavracije. Med drugim je na dnevnem redu tudi poročilo predsednika Zveze društev hišnih posestnikov g. Freliha iz Ljubljane o ponovnem predlogu najemnikov glede stanovanjske zaščite.
—c Tatvina. Policiji je prijavil natakar Skobernetove goetilne Rudolf Cvetko, da mu je neznan tat ukradel na velikonočno nedeljo popoldne med 14. in 17, uro iz toč.ilnice pri Mestnem kinu svetlo zelen plašč, vreden okroii 700 Din. V žepih plašča ?o se nahajali 4 ključi in usnjate rokavice.
Še ena Kreugerjeva ljubezen
Fantazija, ki jc obdajala kralja vži# galic Kreugerja z z^igonetostjo še ko je bil živ, ni utihnila niti po njegovi tra* gdčni smrti. Berlinski listi vedo poro* čari, da je bil Ivar Kreuger v moških letih strastno zaljubljen v neko Švedi* njo, poročeno z NTemeem in hivajočo v Berlinu. Ta dama je zelo lepa, samo da ima črne lase, kar pri ženskah sever* nih narodov ni navada. Leta 1014 se je poročila z rtekšm nemškim veleposest« nikom in ima z njim že dva sina.
Pred 11 leti se je seznanil Kreuger 8 tema zakoncema potom svojega švedskega sorodnika in kmalu so bili dobri prijatelji. Vedno, kadar ga je za* nesla pot v Berlin, se je zglasil pri svo* jih prijateljih. V veletrgoveevo ženo se je zaljubil že na prvi pogled in baje je celo prigovarjal možu, naj se da \o-čiti. Mož pa ni hoteJ o tem ničesar sli* sati, ker je IjubU svojo ženo in tudi nje ni mikajo, da bi razdrla toplo rod-binsko gnezdo. Ona je videla v Kreu» gerju samo dobrega prijatelja. In tako so se morale pretrgati med nitma tudi prijateljske vezi. Kreujer je pa se pozneie pisal lepi dami: Zakaj se nwva srečala ni Švedskem, ko sva bila še nrosta? Kako srečen bi lahko bil v zakonu z vami!
/3veti ni tako velika imunost kot zavedati se, zakaj živiš.
kani sta napravila Angleža dr. Brow-nes in dr. Groot zanimiv poskus. Zapreti sta se dala v veliko peč, kjer je znašala temperatura 111 stopinj Celzija, V začetku ju je seveda hudo peklo, toda sarno v obraz, čez nekaj minut pa tudi tega nista več čutila. Po vesm telesu sta se začela močno potiti in srce je začelo obema mnogo hitreje in močneje utripati, kakor navadno, še čez nekaj minut so nastale težave pri dihanju. Pljuča so se upirala vročemu zraku in se krčevito krčila. Učenjaka sta začutila hud glavobol, ki je postajal od trenutka do trenutka neznosnejši. V ušesih jima je zvenelo, pred očmi se jima je temnilo in tresti sta se začela po vsem telesu taico, da nista mo^la več opazovati, kaj se godi z njima. Tik pred zaključkom poskusa sta imela oba učenjaka enako halucinacijo. Zdelo se jima je. da toneta. Dr. Bro\vnes je klical na pomoč in se krčevito zvijal, kakor človek, ki ga je zgrabil sredi deroče reke vrtinec.
Sličen poskus sta napravila v začetku tekočega stoletja druga dva učenjaka, De la Roche in dr. Berger. Ta dva sta prenesla temperaturo 109 stopinj Celzija. Ko so ju zdravniki po poskusu preiskali, so ugotovili, da sta zopet povsem zdrava. Tudi živali in rastline prenašajo enako dobro vročino. Pri nekaterih umira živo staničje pri 50 ali 70, pri drugih pa šele pri 130 stopinjah. Nekaterih bacilov ne uniči niti vrela voda. Tako odporno je življenje.
Američana dr. Highfield in dr. Jack-
Liga proti kadilkam
V Ameriki hočejo odvaditi ženske kaditi in v ta namen so ustanovili ligo proti kadilkam. Nad moškimi so menda že obupali, ženske pa zaenkrat še niso tako strastno udane nikotinu, da bi jih ne bilo mogoče rešiti. V propagandni brošuri lige je rečeno, da nikotin ženskam mnogo bolj škoduje, nego moškim. Tobačni dim škoduje nežni ženski koži, ki postane žolta in bleda. Nikotin škoduje zlasti mladim materam, dojenčkom, če jih same doje, in tudi otrokom, ki še niso prišli na svet. Rak v ustih je često posledica strastne kaje.
V Ameriki kadi zdaj 15% vseh žen in deklet. To je zelo mnogo, 6e pomislimo, da ženske nedavno te grde razvade sploh niso poznale. Dekleta po šolah kade z dovoljenjem profesorjev, ki sami navdušeno kade in zastrupljajo zrak. Liga nastopa zlasti proti kaji v šolah. Najboljše orožje bi pa bila v tem pogledu moda. Vreči v svet geslo, da kaditi ni moda, pa bi najmanj 80% kadilk vrglo cigarete proč vsaj do prihodnje sezone.
Ubogi sovjetski diplomati
Sovjetske oblasti so baje prepovedale sovjetskim diplomatom plesati rumbo. Položaj sovjetskih diplomatov sploh ni posebno prijeten. Nad njihovimi glavami visi mnogo strogih predpisov, med drugim tudi določba, ki pravi, da morajo ostati sovjetska diplomatska zastopstva v inozemstvu otočki sovjetske države, kjer se je treba strogo držati sovjetskega načina življenja in paziti, da ne prodre vanj zunanji vpliv. Zato je sovjetska vlada v mnogih mestih kupila niže, kjer vsi sovjetski diplomatski uradniki stanujejo, da so pod stalnim nadzorstvom in da v Moskvi vedno vedo, kako žive in s kom občujejo.
Sovjetski zastopniki v inozemstvu ne smejo zahajati v kino ali na koncerte sami, ne smejo na noben koncert, kjer nastopajo ruski emigranti. Prepovedano jim je celo poslušati Šaljapina na gramofonskih ploščah. Frak smejo obleči samo ob izrednih svečanostih, drugače pa morajo biti oblečeni skromno, preprosto. Tanga, foxtrota m rumbe ne smejo plesati. Plešejo lahko samo ruske narodne plese in še te samo na družabnih večerih, ki jih prirejajo sovjetska zastopstva sama. Sovjetskega diplomata lahko pokličejo na odgovor tudi zaradi najintimnejših rodbinskih zadev, tako Če se poroči njegova hči s pripadnikom buržuaznega sveta, če hodi v cerkev, če je na hrani v hotelu itd. Skratka, sovjetskim diplomatom niso dovoljeni nobeni stiki z buržuaznim svetom.
Preveč prijaznosti
Stiskanje rok ni vedno prijetno. O tem bi vedel marsikaj povedati preži* dent Zedinjenm držav, ki mora po stari tradiciji vsem odličnim državljan nom in tujcem ob vsaki svečani priliki stiskati roke. Inicijatorji te tradicije gotovo niso slutili, koliko ljudi utegne priti v Beli dom in kolikim bo moral prezident stisniti roko. V zadnjih de* setletjih so morali ameriški prezidenti ob svečanih prilikah stisniti 1000 do 2500 rok. Najspretnejši je bil v tem pogledu prezident Coolidge. Če se mu je kdo bližal je vedno pogledal v stran in mu sege! v roko kar tako mi« mogrede. Dotaknil sc je vedno samn j koncev gostovih prstov in šele potem j je pogledal gostu v oči i
Prezident Hoover v tem pogledu ni
son sta se pa hotela prepričati, koliko mraza prenese človek. V tankih platnenih oblekah sta legla v celico, kjer je bilo 30 stopinj Celzija pod rućio. Hotela sta zabeležiti vse svoje občutke. Toda že čez 90 sekund se nista mogla ganiti. Čez 7 minut sta nehala govoriti in njuno dihanje je začelo močno pojemati. Čez 18 minut sta se oba istočasno onesvestila in s tem je bil poskus prekinjen.
Dr. Jack son je priše počasi k zavesti šele čez dobro uro, ko so ga polagoma in previdno greli« Dr. Highfield je pa lahko govoril šele čez dve uri. O svojih občutkih sta izpovedala skoraj enako. Že v začetku se kljub vsemu prizadevanju nista mogla osredotočiti na znanstveno opazovanje. Čez pet minul \i komaj še poznala drug drugega. Potem sta pa začela halucinirati o snegu, ledu, bedi in zapuščenosti v ledeni krajini. Proti koncu so se pa njuni občuiki močno razlikovali. Jackson je videl v omotici prizore iz svoje mladosti, High-fieldu se je pa zdelo, da ga potiskajo v razbeljeno peč. Čutil je že, kako ga ližejo 'plameni, groza ga je obšla pri misli, da bo sežgan, v naslednjem hipu se je pe onesvestil.
Naše življenje je navzlic vsej odpornosti praktično omejeno na neznatno razliko v temperaturi. Vročina 40 stopinj se nam zdi že neznosna, mraz o0 stopinj pa nas že prisili govoriti o Sibiriji. Najboljše se človek počuti spomladi, ko znaša temperatura 20 do 25 stopinj nad ničlo.
tako dober strateg. On sega gostom možato v roke in vsak mu lahko stresa roko, kolikor hoče. Posebno težko ob* čuti to tradicijo, kadar sprejema čast* nike, ki so znani po krepkih mišicah. Po takem sprejemu sc umakne v svoje zasebno stanovanje, kjer si desinfkrira roke in pomiri razburjene kožne živec. Vse junaštvo je pa baje zapustilo pro zidenta pred otvoritvijo svečanosti po* vodom 200 letnice \\ ashingtonovc^a rojstva, V Washingtonu je irnelo obou zbore 160 vdikjh društev in vsi udolc* ženci so hoteli stisniti prezidcj«tu ro* ko. Hoover se yc tega tako uWracal, da je daJ uradno razglasiti, da mu /ača^ no ni mogoče stiskati roke, ker je pre* več zaposlen.
Društvom
in organizacijam
lUtta M doba velikih ptJreditov. S*t~ ra»lifcn€u*a atajwn*l<a. k al i ara a, soa;k>d«*r-sfra te dobrodete-a udruženja uporabljajo poletni ča* za to, da aa velikih »borova-njih. Ar*k t><H»h in konferenc adi. vzJetih m *»r*xiib jh>s lavlja jo svoj program, ut/n$mj*a>o č*Uw*ovsko iavo<lri(>st in Mrijo evoj« kulturne, a>o«poda<r»ke ki eooijalne težnje. Zbirajo si-le, da jih u-trjuje&o v borbenosti te vztrateosrti. da obujajo vero v »voje Ido)* 1n jim z novimd sredstvi i&cejo oovih poJtor atnjenja.
Volja rn težnja za na^rtvlkom >r> ;wl nu rarvfta <io močn^ vij*k*e. NV.sTrj>5io iskanj« novih potov, ustvarjanje novih te združevanje razm"taTi.ih sil v močne bojne vr*te a&načujeio -našo iivljensko aiio in <*o dokazi, da oe med nami bodočnost rvetlej** od pretekla.i «tn boljša od »odamjoeti.
Naša volj*i te težnja, za napredkom »e v efektni m pr a let ion o »reaJi v razvoju te at&aju na£ega kulturnega m materijt*tne*«4 godpodarvtv a.
Ljubljanski voieeejem je vld«o te o«rt*-dotouen izraz <raziva>a Ui »Laoija nagega m ater i J elnes a gotipodartitva. Tu ae »teka reauKanta na»ih kulturn«ih. gospodarskih, socijalnih ni političnih komponent. Ude*)-stJvovanja in ukvarjanja stanovskih organizacij, kulturnih uviružtMij. socijalno - po-HtLcn-ih stremljenj v narodu kažejo avoj korLstni napeli in učinek v stanaru na^e industrije, trgovine in obrti. Tukaj je vUi-na naša kuRura, naša socijalna politika, naša socijalno - higijenska prisadevanja. Brez kulture, brez socijalne politike nI in-du-sftrije; brez industrije ni kulture in ne drugih izrazov narodovega duševnega te eti-cnega udej^tvovanja.
Ta ozka vez in mt»ti»h.bojna notranja odvisnost med industrijo, trgovino in obrtjo te med našimi najrazličnejšimi stanovskimi, kulturnimi in gospodarskimi prostimi i*družen>i mora biti dokumentirana tudi zunanje vidno. Zato je nujno potrebno in v korist stvari same, da se ob času razkaza našega uiaternjelnega gospodarstva ob priliki XII   ljubljanskega volesejma od
4__13. junija vrste istočasno tudi vse dni-
ge naše velike prireditve stanovskega, kulturnega, športnega itd. značaja.
Svet naj vidi vse komponente nadeja ustvarjanja, zbrane v eni mogočni vrati, da se bo delu naših rok in našega razuma, naši kulturi In našemu gos-podaraivu klanjal.
Zato ne cepimo moči in pokažimo »e v celoti. In zopet je zato najlepša prilika cat letošnjega  ljubljanskega velesejma.
Uprava Ljubljanskega velesejma prosi vse orgauizaeide, društva, zveze ttd., da *« ajeneuiu vabilu odzovejo in svoje glavne prireditve postavijo v dobo letošnjega velesejma Cenjena obveatll* naj se blagovolijo ctmpreje poslati uradu '^Jubljanakeg* velesajma v LJubljani.
Delo je več vredno, kot vse najlepše besede; toda, kdor zjia lepo govoriti, mu nri treba delati.
Stran "A
>SL0VEN3KI N A ROD«, dne 30. marca 1932
stev. 72
Albert Sorei; 6 t
V
^Čudodelni xdravr»itc
~—^* Roman
— Tu je najprej izpoved grofice de Rofosse iz časov kazenskega postopanja; tu je spis z njenim podpisom iz časov njene polnoletnosti; tu je proglas 2ida Hirsberga, ki mu je bil grof de Rofosse poveril te operacije; a tu so dijamanti .sami, spravljeni so v tejle Satniji.
— Laž! — je zakričal Fontemors.
— Dovolite, gospod, prepričati vas menda ne bo težko. Ko se je Maurice vrnil v Mondreville, mu je grofica de Rofosse nataknila na prst tale prstan, ki ga je vzela iz tele šatulje. Ta prstan je na svetu, tu je! Odprite šatuljo, prstan najdete v nji tam, kjer je njegov prostor; strokovnjaki so ga proglasili za falzifikat in sicer iz iste delavnice, ki so bili v nji ponarejeni tudi drugi dijamanti ...
Nastala je grobna tišina. Čez nekaj časa je pa dejal Fontemors:
— Onesim, pojdiva odtod; sorodniki so naju zatajili. Tujec naju tu dolži in obrekuje, pa ni nihče odprl ust v najino zaščito.
— Se trenutek, prosim, — je dejal zdravnik, — potrpite še trenutek. Nisem še vsega povedal. Bridko razočaranje, ki je čakalo Maurica v Mondreville, vam pojasni, gospod baron, zakaj se je Maurice tako razburil; sklicujem se na svojo čast in prisegam nad grobom vašega sina, a gospa baronica vam to potrdi: v trenutku, ko ste stopili v sobo gospe baronice, Maurice ni mislil nič drugega nego, da se bo vam uklonil.
— Bože moj! — je zašepetal baron! Glava mu je omahnila na roko in
solznih oči je dejal:
— Nadaljujte, gospod, le nadaljujte, vse hočem vedeti.
— V položaju, v kakršnem je bil Maurice napram svojemu očetu, je mogel samo čas obvarovati oba velike nesreče in velikega zla; Maurice bi bil moral odpotovati. Fant pa ni imel denarja. Grofica de Rofosse mu je ponudila svoje dijamante in odprla je vpričo njega šatuljo. Fontemors je bil navzoč, od-
vrnil je svojo sestro od te namere, dal Mauricu dva tisoč frankov v zlatu, ga odvedel po stopnicah v stolpu, a šatuljo z dijamanti, ki je bila ostala na mizi, je vzei s seboj; pozneje, ko je bil že sam in ko ga ni mogel nihče videti, jo je vrgel v vodnjak. Sledovi njegovega zločina so bili zabrisani; mislil je, da bo vsak sum izključen, če bo kdo drugi obsojen zaradi tatvine, ki jo je imel na vesti sam.
Rofosse je vstal. Obup in gnev sta bila izpremenila njegov obraz in začrtala vanj nekaj vzvišenega, česar običajno ni bilo na njem.
Zgrabil je svaka za ramo in zakričal:
— Lopov! Torej tako si me sramotil in varal, mojo glavo si obremenil z najgršim zločinom! Uboga moja Geno-vefa! Ubogi moj otrok! O, jaz nesrečnik! Oba sem ubil.
In srdito je tresel Fontemorsa za ramo; in to veliko, mehko in oslabelo telo se ni prav nič upiralo; moč je izginila, niti duše ni bilo v njem. Fontemors se je sesedel kakor mrtva stvar; in posadili so ga na divan.
— Vi ste morilec, gospod! — je vzkliknil Onesim.
— Ste zadovoljni, gospod, da zavzame sodnik svoje mesto? — je vprašal zdravnik.
Fontemors se je zavedel. Onesim, ves bled od jeze, ga je prijel za roko.
— Odgovorite na te nesramne laži, kakor se spodobi, oče! — je zaklical.
Fontemorsova roka je padla onemoglo in težko na njegovo stegno.
— Kaj pa hočete od nas? — je začel Onesim znova. — Kaj je vas napotilo, da nas tako sramotite in da mi uničujete bodočnost? Uničujete mi bodočnost in ubijate mojega očeta, ubogega starca. Da bi vsaj ne bili poklicali k temu tujega Človeka ...
— Monsignor Dotti je duhovnik in poštenjak. — je odgovoril zdravnik; on je moja priča. Povedal sem vam, kar sem vam hotel povedati. Evo listine, ki jo izvolite prečrtati. Glasi se:
»Podpisani izjavljamo na svojo vest in pred bogom, da je bil Maurice de Rofosse po krivem obdolžen zločinov in obsojen na smrt, kar je razvidno iz dokazov, ki jih je doprinesel doktor Cheb-sky.«
— Podpišite to izjavo, gospod, pa bo zadeva urejena.
— Nikoli! — je vzkliknil Fontemors.
— Izsiljevanje! — je zagodrnjal Onesim.
— Podlost! — je pripomnila Athe-nais.
— Svetoval bi vam rabiti nekoliko dostojnejše izraze, gospoda, — je odgovoril zdravnik. To izjavo z vašimi podpisi izročim monsingnoru Dot t i ju, dobi jo samo en človek in če on ne bo ugovarjal, bo ta papir sežgan. Podpišite, gospoda, ne bo vam žal; jaz pa uničim vse dokaze in vam vrnem šatuljo z dijamanti, gospod Fontemors.
Fontemors je vstal in se odmajal k mizi; vzel je izjavo, se podpisal pod njo in pomolil pero Onesimu, rekoč;
— Podpiši!
— Nikoli! — je zakričal mladenič.
— Podpiši! — je ponovil oče z zamolklim glasom; — rešeni bomo.
Onesim se je ves tresel; solze so mu pritekle iz oči, on ni bil pokvarjen. Sramota ga je dušila, bolest mu je stisnila grla, zavest, da je z očetom vred osramočen in ponižan, mu je bila neznosna,
Athenais je vzela pero in ošinila voltairovca z zaničljivim pogledom. Potem je pa pogledala na uro; bila je ena po polnoči; škodoželjen nasmeh ji je skrivil usta.
GOSPODIČNA breg sredstev, z večletno prakso, nujno prosi zaposlenja v ptearnl Cenj. dopise pod »Pomoč 1379< na upravo »Slovenskega Naroda-t.
ČEVLJI
NA OBROKE iTEMPO«,  Gledališka  ulica 4
(nasproti opere)
19/T
Najcenejši nakup! ANTON PRESRER, LJUBLJANA, Sv. Petra  cesta 14. KONFEKCIJA — MODA
ENOSOBNO STANOVANJE lepo, se odda takoj. Kamniška ulica, zadnja hiša, desno. 1378
KUNCE
hermeiin in alaska kupim. Ponuditi na razstavo »Živalca« 2. do 5. aprila, Vel esejem Ljubljana. 1387
FOUGURT
oolgarsko Kisi o mleko, vedno sveže, kakor tudi vse mlečne izdelke prodaja Mlekarna, Dunajska cesta 17 (poleg kavar-ae Evropa). Po želji dostavlja tudi na dom. 35/T
RESTAVRACIJ A-KAVARN A »LJUBLJANA«
KRK, OTOK KRK
Izmed najlepših kopališč na itoku Krku in s peščenim kopa-l iščem brez blata ter romantiko aadkriljuje marsikatero svetovno kopališče. — Restavracija »Ljubljana« je edino slovensko podjetje na tem otoku. Slovenska kuhinja, strogo solidna postrežba. Penzion z vsemi caksami od Din 55.— do 62.—
za osebo na dan.--Sezona se
prične s 25. marcem in traja do 31. septembra.
Za številen obisk se priporo-a Uprava »Ljubljane«.
Globoko potrti naznanjamo, da je dne 29. t. m. ob 23. uri po kratki mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal moj srčnoljubljeni soprog, naš dobri in skrbni oče, stari oče in tast, gospod
Ivan Hrast
ravnatelj Mestne hranilnice ljubljanske v p.
Pogreb se bo vršil v petek, dne 1. aprila ob 2. uri popoldne izpred palače Mestne hranilnice v Prešernovi ulici, na pokopališče .k Sv. Križu.
Sv. maša zadušnice bo darovana v župni cerkvi Marijinega oznanjenja. Venci se na željo blagega pokojnika hvaležno odklanjajo.
Dragega pokojnika priporočamo v blag spomin. Prosimo za tiho sočustvovanje, V Ljubljani, dne 30. marca 1932.
FRAN J A, soproga; JANKO, major, sin; IVANKA por. NEGRO in MEVKA, hčeri; FBANC in ANTON HRAST, brata; VIKTOR NEGRO, zet;  C AN A, snaha,
VIKTOR NEGRO, vnuk.
3671
Iščite ptn Vašem čevlja^a PAUMA-OKMA gumi podplate, ker so trpežnejši in cenejši kot asnje. Za črai in rajavi čevelj.
VTNO ĆEZ ULICO naložan beli,        lit. Din   7.— cviček *     >     9.—
črno dalmatinsko > > 9.— rizling >     >     9.—
burgundec rdeč     >    >   13.— auškat sUvanec    >     >   13.— sadjevec Ia >     >     4.—
praško šunko, razne salame, sir, konzerve, sardine, slive, rozine, razno žganje, likerje in desertna vina — ima najceneje S. J. Jerai, Ljubljana, Sv. Petra cesta 38. 39/T
VEZENJE ZAVES, PERILA, MONOGRAMOV
ENTLANJE, AŽURIRANJE, PREDTISKANJE >BREDA« ŽEPNI ROBCI, RAZNA PREDTTSKANA ŽENSKA ROČNA DELA
Zahvala
Vsem, ki so nam eb smrti našega
Janeza Zorca
trgovca in rez. poručnika
z besedo in dejanjem stali ob strani, z nami čustvovali,
izrekamo naj globoke j šo zahvalo.
Osobito smo jo dolžni Komandi mesta, oficirskemu zbora, Udruženju dobrovoljcev, dalje vojnim drugom, tovarišem, prijateljem in znancem pokojnega.
Hvala vsem darovalcem cvetja, g. dr. Turku pa za ginljivo poslovitev v imenu udruženja.
Ljubljana, dne 30« marca 1932«
RODBINA ZORC
UPRAVA IN URADNIŠTVO MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE naznanjata tužno vest, da je dne 29. t. m. preminul gospod
Ivan Hrast,
ravnatelj Mestne hranilnice ljubljanske
v pokoju
Svojemu zaslužnemu bivšemu sodelavcu ohranimo hvaležen in časten spomin.
Urejuje Josip Zupančič. — Za »Narodno
rran J
— Za upravo ta tnseratm del Usta: Oton Cfciii^ — Vat v ujuoijam,
M%^C