SCOVENEC
Kopitarjevi uL6/IH
Telefoni nredništvat dnevna služba 2050 - nočna 2996, 2994 in 2050	--I«h»i« ™»k dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku
ioletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva b, telefon 2993
Katoliški blok med Čehi in Slovaki
Ne samo katoliška, temveč tudi ostale politične stramke na Češkoslovaškem se danes vprav strastno zanimajo za vprašanje: Ali no pride do osnovanja »katoliškega bloka«? Ali morda kmalu ugasne spet ta iskra uipanja češkoslovaških katoličanov, da se kot enotna organizacija z vso težo uveljavijo v javnem življenju? Ali pojde zopet po vodi up res velikih Čehov in Slovakov, da prav katoliški blok, ki bi združil najmočnejšo slovaško stranko s politično organizacijo čeSkih katoličanov, zgradi trdem mast čez Moravo, Nikdar ni bil ta most bolj potreben kakor danes, ko je vrhovno vodstvo češkoslovaške vojske uvidelo potrebo, da izvede velike vojaške vaje.
Katoliški blok v najširšem pomenu besede naj bi zajel vse katoliške stranke na Češkoslovaškem, češkoslovaško ljudsko stranko (25 poslancev), slovaško ljudsko stranko (19 poslancev), nemško krščansko socialno stranko (11 poslancev), madjarsko krščansko socialno stranko (5 poslancev) in poljsko katoliško politično organizacijo. Spojitev političnih organizacij katoličanov vseh narodnosti v enoten blok ni ustreizala tudi željam Vatikana; tako vsaj govore v Pragi v običajnih »dobro poučenih krogih«.
Mons. Šramek. ki je Se vedino prevladujoča osebnost v obeh krilih politične organizacije čeških katoličanov (v češkoslovaški ljudski stranki za Češko in češkoslovaški ljudski stranki za Moravsko in Šlezijo) prerealno gleda na današnje politične razmere v republiki, da bi se mogel navduševati za zasnovo takšnega katoliškega bloka. Nc samo, da bi češki katoličani težko obvladali blok vseh katoličanov na Češkoslovaškem — Illiinka je n. pr. takoj po volitvah 1. 1929 iskal zveze s stranko nemških krščanskih socialccv, in sicer proti šramkovi stranki —, ampak bi tudi v bloku z manjšinami izgubili vso prožnost in svobodo v odloče-vanju, kot predstavnikom večinskih narodov hi te manjSine Čehom in Slovakom bile v neprijetno zavoro pri političnem delu. To bi dalo njihovim nasprotnikom zopet povod, da bi češkim katoličanom lahko očitali pomanjkanje narodne zavesti.
Ostala je še možnost katoliškega bloka med češkoslovaško in slovaško ljudsko stranko. Kako naj se pojmuje ta blok? Ali naj se obe stranki razpustita in organizirata v novo politično edinico? Ali naj obe stranki samo sodelujeta na podlagi določenega sporazuma? Prof. Droibny je kot Šramekov odposlanec na proslavi obletnice ustanovitve katoliške stranke v Li-tomyšlu, katere se je udeležil tudi Hlinka, izjavil, da ne zadostuje sodelovanje med sedanjima strankama, ampak postaviti je treba na noge enotno vsedržavno ljudsko stranko. Hlinka .mu je v »Slovaku« z zanosom odgovoril: Deli ste slabo drvo na ogenj. Vi hočete eno, mogočno katoliško stranko za vso državo; to hočemo pravzaprav tudi mi. Razširili borno slovaško ljudsiko stranko tudi na Moravsko in na češko. Pri prihodnjih volitvah bomo kandidirali na Češkem, Moravskem, v Šleziji, na Slovaškem in v Podkarpatski Rusiji; na Češkem, na Morav-skem in v šleziji postavimo za kandidate v vaših okrožjih va'še ljudi za vaš denar, toda naš ljudskoikrščanski program. Tudi mi bomo imeli vsedržavno stranko, kakor jo hočete imeti vi. Slovaške avtonomije in bodočnosti svojih ljudi in naše slovaške ljudske stranke ne prodamo nikdar zavoljo kakega bloka... Slovaški narod s pošteno zaročenko, slovaško ljudsko stranko, ne bo trpel priležnice (češkoslovaške ljudske stranke), ampak se zadovoljuje z eno katoliško 6trauko ...«
Po teh strastnih besedah g. Illinke je položaj povsem jasen. O likvidaciji obeh katoliških strank, oziroma o njuni spojitvi v nov l)lofc, ni mogoče več govoriti. Obe stranki se imata za dovolj močni, da bi se lahko razprostrli po vsem Češkoslovaškem in tvorili jedro enotne politične organizacije, tudi Illinko-va! Hlinka v tej vlogi drznega pozerja sicer razkriva svojo šibko stran političnega voditelja, ki ne zna ali pa noče realno gledati, toda vse to nič ne izpremeni na dejstvu, da je on še vedno absoluten gospodar v stranki in da mora druga pogajajoča se stranka računati z njegovo voljo. Hlinkova stranka nima lastne organizacije na češki zemlji, pač pa ima Šram-kova češkoslovaška stranka svojo politično organizacijo na Slovaškem; v Bartislavi izdaja tudi poseben dnevnik »Ludova Politika«. Slovaško krilo češkoslovaške ljudske stranke vodi sloviti pravnik dr. Mičuro. Hlinka je neizprosen nasprotnik dr. Mičure in stavi likvidacijo Mičurove češkoslovaške ljudske stranke na Slovaškem za pogoj kakršnegakoli sporazuma s Šranilkovo stranko. Mons. Šramek odločno odklanja to Hlinkovo zahtevo.
Na obeh straneh obstoji želja do sporazuma. O enotnem bloku je pač težko govoriti, pač prihaja v poštev možnost sodelovanja obeh katoliških strank. Vse kaže, da je mons. šramek pesimist glede uspeha pogajanj s Hlinko. Po mnenju Šramkovega krila v češkoslovaški ljudski stranki bi ovirala konkretno sodelovanje med strankama tudi nekaka romantičnost v Hlinkovem javnem udejstvovanju. Čehi radi priznavajo Hlinki vrline velikega ljudskega tribuna, ki z lahkoto obvlada množice slovaškega naroda, toda kot trezni in hladni raču-narji očitajo Hlinki, da je spričo svojega vihravega temperamenta premalo stanoviten in premalo konkreten v svojih političnih zahtevali. Češkoslovaška ljudska stranka nima v svojem programu zahteve po avtonomistični ureditvi države, toda gotovo jc, da bi imela več razumevanja za Ulinkove avtonomistične težnje, alko bi jili Iliinkn konkretno izdelal; saj jc stranka sama silno avtoiiomistično organizirana. tako da dejanski obstoje tri stranke: za Češko, Moravsko in šlezijo ter Slovaško. Tako n. pr. socialistično »Pravo lidu« tc dni poroča, dn Hlinka šele zdaj izdeluje svoj avtonomistični program na osnovi sedanje ureditve države. Pri tem nočemo zamolčnti dejstva, da si Hlinka skrbno in premišljeno pripravlja pot v vla-
Težave španske republike
Katoliški ministri v španski vladi
mma
Nove volitve - državljanska vojna ?
Madrid, 5. okt. TG. Posledice državnozborskih | volitev 19. novembra 1933 se čisto normalno raz- j vijajo: desničarske stranke (212 poslancev) so ostale I gospodar položaja, čeravno so vse tri vlade dozdaj postavile stranke sredine (162 poslancev). Če bi bilo mogoče zbrati levico (98 poslancev) in sredino, bi bila protikatoliška vlada že mogoča, toda med komunisti na ievici in med radikali so tako globoki prepadi, da slednji rajši sprejemajo nadzorstvo katoličanov kot pa pest boljševikov.
Desničarske stranke vodita Gil Robles kot predsednik ljudske akcije in Martinez de Velasco, ki je predsednik kmetijske stranke. Dozdaj sta ta dva katoliška politika samo na tihem podpirala ra-dikalce, od katerih sta samo zahtevala, naj s svojimi lastnimi rokami uničijo krivično zakonodajo, ki so jo v revolucionarnih dneh pomagali ustvariti, a ministrskih položajev za svoji stranki nista hotela sprejeti. Od takrat so padle zaporedoma tri vlade. Pritisk desničarskih strank je bil velik, vlade so se morale truditi, da zadovoljijo svoje pomočnike, kar pa je vzbujalo na levici vsak dan večjo nejevoljo. Veliko proticerkvenih revolucionarnih zakonov je bilo odstranjenih. Iz strahu pred grožnjo bolj-ševiške levice in framasonskih lož, kamor so šle simpatije ministrov od vlade, ki pa je morala hočeš nočeš izvajati program desnice, so nastala obotavljanja, zavijanja, tajna paktiranja z levico in podobno. Zato je Gil Robles v seji parlamenta dne 1. oktobra smatral, da je prišel čas, ko bo treba napraviti konec tej dvoličnosti. Katoliške stranke nočejo več samo podpirati vlade, ki neprestano škilji proti levici, marveč hočejo sami prevzeti odgovorna ministrska mesta.
Lerroux, vodja radikalov, ki mu je bila poverjena sestava nove vlade, se je moral ukloniti in j e sprejel v svoj kabinet tri člane kato-
liške desnice, ki so zasedli ministrstva za pravosodje, za delo in za poljedelstvo. Vlada razpolaga tako s trdno večino 234 poslancev proti 108 poslanci levičarske in framasonske opozicije ter 103 poslanci, ki se še niso mogli odločiti.
Kar je bilo pričakovati, se je tudi zgodilo. Levica se je že ves čas pripravljala na javen upor v primeru, da vstopijo katoličani v vlado. V Madridu
Gil Robles - pravi vodja Španije, se ne boji ne ulice, ne volitev, ampak zaupa v zvestobo ljudstva in v pravičnost svojih načel —
in po večjih mestih je bila proglašena splošna stavka, ki pa ne uspeva. Boljševiki in socijalisti grozijo z oboroženim uporom. Vsa dežela je zopet nervozna in pričakujejo izbruhe krvavih izgredov. Lerroux je brez dvoma zadnji španski politik, ki skuša rešiti »krvavo republiko, ki je nastala v krvi in bo morala zopet v krvi utoniti«, kot je zapisal uvodničar v »El Debate«. V zraku je dih krvil
Borba z marksisti do konca (Lc"°«*>
Madrid, 5. okt. b. Novi ministrski predsednik je izjavil, da bo sedaj vodil borbo proti marksističnemu bloku do konca. Generalna stavka jc prišla že davi do izraza. V Madridu je prekinjen ves promet. Tramvaji in avtobusi ne vozijo: kavarne in gostilne pa so vse zaprte. Že po polnoči je prišlo v predmestjih do prvih spopadov med policijo in demonstranti, v katerih sta obležala dva mrtva, sedem hudo ranjenih, 50 pa jih je bilo aretiranih. O nemirih poročajo tudi iz, Barcelone, San Vincenta in Cordobe. Vlada je uvedla strogo cenzuro. Zaradi popolne desorganizacijc v telefonski in brzojavni službi ni mogoče dobiti pravilne slike iz pokrajine. Vlada zaseda že od polnoči in je davi proglasila obsedno stanje v Madridu. Položaj postaja nevaren.
Stavka jo v Barceloni popolna. Katalonska vlada zaseda permanentno. Predsednik Commcnaens je pozval prebivalstvo po radiu, naj ostane mirno. Iz Sabadclla poročajo, da je oborožena katalonska revolucionarna mladina gospodarica mosta in da
vzdržuje red. Oboroženci ustavljajo in preiščejo vsak voz. Po Barceloni krožijo glasovi, da je katalonska vlada že sestavila manifest, v katerem misli proglasiti samostojno katalonsko državo v španski republiki.
Zadnja vest: Dih revolucije
Madrid, 5. okt. c. Vse popoldne in nocoj je bilo v Španiji zelo nemirno. Za enkrat še ni dobiti splošnega pregleda o dogodkih. Stavka se je razširila tudi na mestne uslužbence. Vse trgovine, izvzemši nekaterih trgovin z živili so zaprte. Vsa javna poslopja so zasedena po vojaštvu, policiji in orožnikih. Spor med posameznimi strujami je pričel dobivati popolnoma revolucionarni značaj in vsak trenutek se pričakujejo novi hudi spopadi, ki jih ne bo mogoče zatreti drugače kakor z orožjem. Katalonska vlada je izjavila, da je solidarna z Lerrouxovo vlado in da jo bo v teh težkih dneh podpirala.
Zun. minister Jevtič označuje
kraljev obisk v Parizu
kot neovrgljiv dokaz skupnosti Francije in Jugoslavije
Pariz, 5. okt. AA. Havas poroča o snočnjem odhodu Nj. Vel. kralja Aleksandra in kraljice Marije v Francijo in prinaša obenem tole izjavo, ki jo je dal Havasovemu dopisniku g. Jevtič:
Obisk jugoslovanskih suverenov je sijajna manifestacija ljubezni in zvestobe naše države do Francije in neomajnih prijateljskih zvez, ki družijo naša dva naroda. Jugoslovanski narod z ljubeznijo spremlja v listih potovanje svojih suverenov v Pariz. Ves narod je s srcem z njima. Ta obisk je neovrgljiv dokaz skupnosti političnih interesov obeh držav in velikega zaupanja, ki vlada med njima. Prepričan sem, da je ta skupnost obojih političnih interesov neločljivo združena z interesi miru in splošnega sporazuma med narodi. Po kraljevem obisku v Sofiji potrjuje ta novi poset, da se Francija in Jugoslavija poslužujeta metod sporazuma. Trdno sem prepričan, da bodo te metode omogočile v tesnem medsebojnem sodelovanju ureditev vseh tistih problemov, ki jih nalagata konsolidacija miru in obramba naših interesov, problemov, ki so prav tako francoski kakor naši.
Pariz, 5. okt. AA. Njuni Veličanstvi kralj Aleksander in kraljica Marija sta krenila iz Belgrada v Dalmacijo, kjer se vkrcata na vojno ladjo in odkoder odpotujeta v Francijo. V Parizu se že sedaj čuti, da bo francoska prestolnica v kratkem sprejela visoke in drage goste. V zunanjem ministrstvu, v ministrstvu za mornarico in v pariških uredništvih se vrše zadnje priprave
Dunajska vremenska napoved. Še vedno zelo oblačno z močnimi nalivi.
Zagrebška vremenska napoved: Pretežno oblačno s slabim prehodnim deževjem. Temperatura zmerna.
do, ali vsaj pot do dejanskega sodelovanja s Prago. Na raznih zborovanjih po Češkem jc odločno zavrnil revizijonistično propagando in se izjavil za licdeljenost češkoslovaške republike. Po teh njegovih izjavah je napetost med Prago in Bratislavo zelo popustila. K 70 lctnici, ki jo je Hlinka slavil te dni v svoji fari Ruž.om-berku, mu je čestital sam predsednik republike Tomaž Masaryk; njemu sc je pridružilo tudi več generalov. Po ružomberških slavnostih je Hlinka dal svojim odposlancem nova navodila za pogajanja s šramkom, kakor poroča »Slovak«.
Snovanje pravega bloka ovira tudi dejstvo, da Hlinka danes ne nastopa več samo kot borec za slovaško avtonomijo v imenu slovaških katoličanov, ampak kot Slovak sploh, in to tudi v imenu protestantske opozicije nn Slovaškem (Razusove), s katero sc jc njegova stranka sporazumela.
Pri pogajanjih s Sramkom je torej na dnevnem redu samo vprašanje sodelovanja med slovaško in češkoslovaško ljudsko stranko. To sodelovanje bi pozdravile vse češke narodne stranke tcer bi omogočilo vlado brez levice, predvsem brez nemških socialistov, in ker bi zavrlo neprestano ccpljcnje strank. Dr. L. Be.
za sprejem jugoslovanske kraljevske dvojice. Listi so v zadnjem času objavili tudi program svečanosti in vsega sprejema. Prav tako so že pisali o pomenu tega obiska. Ta obisk spada zdaj med prva vprašanja evropske politike. Listi priobčujejo tudi podrobne komentarje o tem obisku Njunih Veličanstev v Franciji.
Angleški komentar
London, 5. okt. A A. Reuter poroča: »Manche-ster Guardian« prinaša uvodnik o položaju na Balkanu. Člankar naglasa, da je svetovna vojna pome-
nila za balkanske narode definifivno osvoboditev in emancipacijo. Balkan se zdaj zaveda svojih skupnih interesov in sile, ki z njo razpolaga, če nastopi složno pri obrambi vzajemnih interesov. List naglaša, da je balkanska ideja, zasnovana na tem načelu, definitivno zmagala. Člankar pravi nato, da je bil nedavni obisk Nj. Vel. kralja Aleksandra in kraljice Marije pri bolgarskem kraljevskem paru viden in odločilen izraz konstruktivnega dela za združitev balkanskih narodov, in hvali inicijativo, ki jo je v tem duhu storil vladar Jugoslavije. Na koncu pravi pisec, da se po zaslugi zmage ideje balkanske solidarnosti v tej razširjeni zasnovi izgubljajo prejšnji spori.
Križarjenje naših podmornic
Split, 5. okt. m. Naši dve podmornici »Hrabri« in »Smeli« bosta te dni odšli iz Boke Kolorske na križarjenje po Sredozemskem morju. Obiskali bosta razne luke in ostali med drugim v Bizerti štiri dni. Podmornici »Hrabri« bo poveljeval kapitan kor-vete Boris Pire, podmornici »Smeii« pa poročnik vojne ladje Vinko Draksler.
Nemški odgovor Franciji
Pet let miru za Avstrijo
Von Hassel ponuja nemški mir v Rimu, von Papen ustvarja z Madjari in Poljaki novo politično zvezo
Prag, 5. oktobra. TG. Osebnost zunanjega ministrstva je izjavila Vašemu dopisniku, da češkoslovaška vlada z veliko pozornostjo zasleduje dve novi diplomatski ofenzivi, ki ju je nemška vlada začela z veliko pripravljenostjo na dveh različnih frontah. Prvo ofenzivo vodi nemški veleposlanik v Rimu von Hassel, ki ima nalogo storiti vse, kar je v njegovih močeh, da prepreči italijan-sko-francosko zvezo s tem, da obnovi staro prisrčno razmerje med Italijo in Nemčijo. Von Hassel je prinesel s seboj v Rim oseben predlog o zaščiti avstrijske neodvisnosti. Na podlagi tega predloga je Nemčija pripravljena podpisati mednarodno pogodbo, (la se za dobo 5 let ne ho niti posredno niti neposredno vmešavala v avstrijske razmere in da ho z drugimi državami vred jamčila za neodvisnost avstrijske republike. V rimskih krogih jo nemški predlog vzbudil razumljivo zanimanje.
Drugo ofenzivo vodi nemški poslanik na Dunajo von Papen, ki ima od nemškega državnega
prijateljstvo. Von Papen nosi s seboj tudi poseben določen predlog, kako bi bilo mogoče uresničiti blok med državami Nemčije, Madjarske, Poljske in Jugoslavije.
V Pragi vsled teh ofenziv niso vznemirjeni in jih smatrajo le za jalove poskuse, ki sc bodo sami od sebe razrušili ob zidu starih pogodb in starih prijateljev.
Desetletni pakt
London, 5. okt. b. Dopisnik »United Pressa« poroča iz Rima, da jc Nemčija izročila Mussoliniju predlog za sklenitev 10 letnega nemško-italijanskcga pakta. Po tem paktu bi sc Nemčija izjavila, da jc pripravljena za dobo 10 let spoštovati avstrijsko neodvisnost. Danes popoldne bo nemški poslanik v Rimu obiskal v tej zadevi italijanskega drž.
kanclerja izrecno nalogo utrditi madjarsko-nemško » podtajnika Suviclia.
Gospodarska stiska vsepovsod
Le trgovina z orožjem cvete
Ženeva, 5. okt. R. Zveza narodov je izdala nekaj statistike o trgovini z orožjem po vsem svetu in je prišla do zaključka, da ne dandanes v svetovni trgovini edinole orožje, ki nc pozna več gospodarske stiske ter jc doseglo živahnost predvojnih let. Najslabše leto za trgovino z orožjem jo bilo 1. 1931, toda takoj v naslednjem letu so jc promet z orožjem dvignil za 8%, od 1. 1932 na 1933 pa ka.r za 18%. Številke dokazujejo, da je
narastek na 1. 1934 šc mnogo večji. Francija jc v prvem četrtletju izvozila za 6% vec orožja in letal zn 29% več. Anglija jo v j,steiii razdobju (prvo četrtletje 1934) izvozila za. 49% več orožja kot v istem času lani. Na Češkoslovaškem pit jc za prvo četrtletje 1934 rekordni prirastek od 30 na 137 milijonov Ko. Po dozdnjnih cenitvah obstoja mnenje, da bo trgovina z orožjem letos ž« daleč prekoračila obscK 1. 1911-
Marksistični ideologi
»Kakor v večini drugih držav, tako je tudi pri las po vojni prišel v modo marksizem ne samo kot političen pokret, temveč tudi kot filozofsko-knji-ževno naziraaje na svet in življenje. Mnogim mladim intelektualcem se je zdelo potrebno, da bi bili moderni ter so Sli za trenolno strujo, tem bolj, ker je bila za posameznika, ako so se znali znajti, to se pravi, ločiti ideje od prakse, prilično brez nevarnosti in časih tudi dobičkanosna. Ta pojav je bil posledica svetovne vojne. Od vojne utrujeno ljudstvo, v mnogih državah razočarano od politike, ki m> jo uganjale vladujoče stranke in klike, je šlo za tistimi, ki so najglasneje obsojali vojne strahote in vpili, da ne sme biti več vojne. Pri tem so ljudje pozabljali, da je bilo med temi kričači mnogo takih, ki so pomagali, da se je vojska vršila in so v času vojne dobro zaslužili, medtem ko so drugi stradali, dasi so bili nasprotniki vojne. Sem moramo šteti tudi Številne marksistične ideologe v vseh evropskih državah, ki so zvračali krivdo na druge, ko se je vojna končala.
Toda množice ne razmišljajo ter hitro pozabljajo na tisto, kar je bilo včeraj. Zato se je zmerom demagogom posrečilo zamamljati jih ter jih vleči za seboj tako dolgo, da so prišle do roba propada. Pri nas je marksizem kot politična sila kmalu do-igral. Notranji razvoj dogodkov je omejil njegove privržence na številno neznatno skupino, katera nikjer ni pognala čvrstejših korenik, niti med našim delavstvom ne, katero iz svojih vrst ni dalo niti enega pomembnejšega prvaka. To je vsekakor dokaz, da je bil pri nas marksizem tuja biljka, ki so )o umetno vzdrževali, da ne usahne.
Drugače pa je z ideološko-književnim marksizmom. Le-ta ni samo zaje! dela mlade generacije, marveč se je tudi ohranil. Tudi tu je bilo, res, tujih vplivov. Toda nikakor ni mogoče ugovarjati, da ni tudi naših intelektualcev, ki širijo ideološki marksizem. Videli smo celo, da se tudi nekateri mlajši umetniki v svojih delih podrejajo marksističnim nazorom o umetnosti, ker mora biti umetnost »socijalna«. Sicer, pravijo, ni umetnost. Stvarno kopirajo pri tem tuje vzore, navadno z neko za-poznelostjo, kakor se nam godi tudi na drugih poljih javnega življenja, ne da bi vpraševali, ali je to za naše prilike vredno in sprejemljivo.
Tako dobivamo z zamudo epigone Romaina Rollanda, Remarquea, Grosza in Uptona Sinclaira ter drugih inozemskih marksističnih ideologov. In mnogi naši časopisi jim pojejo slavo ter vtepajo v mlade nekritične glave marksistični dogmatizem, ko je že preko svojega zenita v velikem svetu, celo !am, kjer se je porodil in razvil v trdno znanost. Medtem pa je število teh naših marksistov, ali točneje, raznašalcev marksističnih idej, tako veliko, da delajo drug drugemu resno konkurenco ter se med seboj nemilo prerekajo: kdo je pravi pred-itavnik in tolmač materijalistične dialektike?!
V medsebojni borbi in polemiki so šli tako daleč, da drug drugemu zanikujejo pravico, da govori v imenu marksizma, ter se sumničijo, da se niso mogli osvoboditi »buržujskega« mentaliteta. V polemiki navadno ne izbirajo izrazov, radi tega moremo v njihovem časopisju čitati težke medsebojne žalitve do včeraj še intimnih sodrugov. Sicer pa ogromna večina teh marksističnih ideologov
„Slovenčev" dopisnik opisuje
živi tipično »buržujsko« življenje ter se na vse krip-lje trudi izkoristiti vse prednosti, ki jih nudi »bur-žujski« svet.
V časopisnem članku ni mogoče sistematično pobijati pisanje teh ideologov. Čas za marksistične koncepcije družbe je minil. Materijalistično pojmovanje in tolmačenje zgodovine ne more zadovoljiti sodobnega mislečega človeka, pa tudi ne rešuje vprašanja odnosov med ljudskimi sloji. Zgodovina narodov se ni razvijala samo na osnovi boja med kapitalom in delom, med gospodujočim in izrabljenim elementom. Ob usodnih urah zgodovine narodov se družba ne deli v sloje, marveč ustvarja ali sodeluje etnične celote pri ustvarjanju svoje bodočnosti. Etične vrednote, moč rase, geopolitični položaj dežele, vera, zavest o narodni usodi, to so elementi, ki s s svojimi silami ustvarjajo zgodovino narodov in sveta.
Kapitalizem v svoji današnji obliki utegne biti prehoden, kakor je bil fevdalizem. Toda narava je zasadila v človeka globoko željo po lastnini in te ne bo nobena sila izkoreninila. Reguliranje dobičkov, preprečenje izrabljanja slabejših, težnja po zagotovitvi minimuma dostojnega življenja za vsak sloj — to je naloga, ki se ji ne more izmikati noben napreden sistem vladanja. Toda življenje narodov se razvija organsko in se tudi uresničenje teh bistvenih zahtev socijalne pravičnosti ne more doseči na mah. Sicer vidimo, da v 17 letih svojega obstoja marksizem v Rusiji ni mogel uspešno rešiti socijal-nega problema in da je stalno v stanju eksperimentiranja, spremljan od pošasti gladu, in da je življenjski standard ogromne večine ruskih narodov danes mnogo nižji kot v kapitalističnih državah, celo že nižji, kot je bil v carski Rusiji. To dovolj jasno govori, da ne zadostuje ustanovitev socialistične države za osrečenje narodov sveta.
Ko se pa izvršujejo ti eksperimenti z uporabo najbolj trdih despotskih metod, ko človek ne sme javno izražati svojega mnenja, ko pokriva državna oblast z ogromnim standardiziranim pokrivalom 160 milijonov ljudi, ter jih sili, da mislijo z eno glavo, ko se človeška osebnost zameluje kot balast, tedaj šele je mogoče presoditi, koliko velja poskus s socialistično državo v Rusiji in kako se na obzorju kaže mračna prihodnost ruske zemlje,
V malem narodu bi bil takšen sistem nedvomno morilski, Pri nas smo gotovi, da v tem pogledu ni nevarnosti. A treba je opozarjati mladino na nevarnost ,ki jo vsebuje marksistična ideologija za narodni organizem, ker ga slabj in razkraja, izzivaje razredni boj, zanikujoč etične vrednote etničnih edinic ter predpostavljaje interesom skupnosti napak poj-movane interese posameznih slojev in skupin. Pri nas, kjer je ljudstvo še dosti lahkoverno in koleba med skrajnostmi, in kjer nekritično sprejemamo marsikaj takega, ako je le posluženo s krikom in frazami, moramo bdeti, da marksizem ne okuži nekega dela naše mladine. V ta namen bi morali naši časopisi sistematično pobifkti marksistično literaturo, kritično sprejemali, kar se jim donaša v objavo, in kar ima pretenzije reševanja socijalnih problemov v nekaj tiskanih vrsticah. Zakaj nihče ne more uspešneje pobijati pisanja marksističnih publikacij, kot naši časopisi.«	(»Obzor«, 3. oktobra.)
sestanek kraljev v Sofiji
Vedno večja nevarnost
Sofiija, 30. septembra.
II.
Za časa našega bivanja v Sofiji smo imeli jugoslovanski časnikarji .priliko govoriti skoro z vsemi bivšimi in sedanjimi političnimi osebnostmi. Predvsem 6ino imeli priliko govoriti s sedanjim predsednikom vlade g. Kimonom Georgijevim. Prvič je to bilo v soboto po gledališki predstavi, ki se je vršila nam v čast, na velikim sprejemu ob pol 11 zvečer v Union klubu in danes po odhodu naše kraljevske dvojice, ko nas je opoldne sprejel v svojem delovnem kabinetu v predeedništvu vlade. V razgovoru z njiim smo imeli obakrat priliko občutiti vso toploto, prijaznost in iskrenost, 6 katero se je z nami razgovarjal, vso toplino njegovega mehkega nasmeha, obenem pa tudi vso neizprosno odločnost iti dalje po začrtam poti, na kateri pri izvrševanjem programa nove bolgarske vlade ne sme biti nikakih ovir.
Z nastopom nove vlade je bilo presekamo notranjepolitično stanje, ki je vladalo pred 19. majem v Bolgariji. Nova vlada je šlcartirala vse one napake, ki so ee bile delale ob priliki prevrata 9. junija ter preskočila razne etape, ki so bile predvidene za zbližanje z Jugoslavijo. Prvi ukrepi nove vlade so bili odločno eijieli. Z njimi je bil takoj prve dni napovedan boj na smrt zloglasni makedonski organizaciji V. M. R. O., ki je danes v Bolgariji ni več. Likvidirana eo bila medsebojna bratomorstva, ki so bila skoro vsakdanji pojav v Sofiji in oetalih bolgarskih mestih. Te zloglasne makedonske organizacije ni več, organizacije, ki je bila istotako razdvojena v tri močne skupine, ki so se med 6eboj klale na življenje in smrt. Najnevarnejša in najlkrvoiočjiejša je bila organizacija Vanče Mihajlova. Ta frakcija je terorizirala bolgarske politične, gospodarske dn kultnim« kroge in samo makedonsko organizacijo in sploh bolgarski narod. Danee je ni več in Vanča Mibajlov je moral pobegniti iz države ter sedaj iz Carigrada nemočen pošilja proteste in grožnje novemu režimu v Bolgariji. Veliko njegovih pristašev je policija aretirala, drugi pa, ki ee niso pregrešili e kakimi terorističnimi akti, so internirani v notranjosti države.
Druga skupina makedonske organizacije je fiimpatizirala z boljše viki. Njen šef je Dimitrij Vlahov in se nahaja v Moskvi.
Tretja frakcija, takozvani pTotegerovisti, se_ je pa ob nastopu novega režima prostovoljno razšla, ker je uvidela, da je z raznimi terorističnimi akti samo kompromitirala Bolgarijo pred vsem kulturnim svetom.
Poleg teh organizacij je pa bilo še več taijnih iredentističnih skupin, kakor n. pr. tajna revolucionarna organizacija Dobrudžanov, Trakijoev in znana teroristična organizacija Vrtop.
Danes teh tajnih revolucionarnih iredentističnih organizacij v Bolgariji ni več ter bolgarski iredentizem v svoji prejšnji nevarni obliki ne obstoja več. To dejstvo je razvezalo bolgarskim politikom, njeni diplomaciji roke, talko, da sedaj bolgarska vlada lahko svobodno odloča o ueodi bolgarskega naroda. Radi tega se vrača že tudi zaupanje inozemstva.
Ti odločni in emeld ukrepi nove vide, e katerimi eo bile strte teroristične makedonske organizacije, so naleteli na veliko odobravanje naroda, ki je te tolpe pač najbolj občutil tudi na svojih
Zadnje usloličenje državnega škofa Mttllerja je pokazalo vso ostrino krize, ki divja v nemškem protestantizmu. Kakor pri katoličanih, tako je tudi pri nemških protestantih zadržanje narodnega socializma nasproti krščanski religiji naletelo na zelo oster odpor.
Državni škof Miiller. bivši vojaški duhovnik in osebni prijatelj Hitlerjev, je prav za prav eksponent »nemških kristjanov«, ki so strankarska cer-ke vnarodnega socializma. Z njihovo pomočjo bi hotel vpeljati v nemški protestantizem isto organizacijsko počelo, kakor ga ima stranka, namreč vo-diteljski. princip (Filbrergedanke). Zaradi tega je seveda nujno naletel pri velikem številu pastorjev na odločen odpor. Protestantska duhovščina se namreč boji, da bo takšen voditelj kakor je Miiller, razklal protestantizem ne samo v pogledu nauka, ampak tudi v pogledu discipline. Zlasti pa se boje, da bo protestantizem popolnoma usužnjil državi. Močna skupina, ki jo vodi znani protestantski teolog Karel Barth že od 1. 1932, ne neha protestirati proti gibanju »nemških kristjanov«. Pod vodstvom drugega teologa Nimollorja se ie lani »snovala ^Obrambna zveza pastorjev«, ki je kmalu r.brala v svojih vrstah večino protestantovske duhovščine. Ta zveza se bori proti arijskemu paragrafu, ki hoče iz spreobrnjenjih Židov napraviti po-»ebno cerkev in ki zameta stari zakon ter križ.
Zaradi vedno hujšega odpora je moral škof Miiller nekoliko popustiti. Toda »Obrambna liga« se ni dala uspavati, ampak je proti škofu Mlillerju po vsej državi organizirala celo vrslo sinod, na ka-ierih je obsodila »nemške kristjane«, kakor tudi Škofa Miillerja in njegove privržence.
V januarju letošnjega leta je v ligi bilo včlanjenih že 7000 pastorjev. Proli njim je Miiller s
pomočjo mladinskega voditelja Schiracha izmane-vriral, da je 700.000 članov Hitlerjeve mladinske zveze na komando bilo včlanjenih med »nemške kristjane«. Hitler je očividno bil s to akcijo zadovoljen, ker je ni zabranil. Proti temu pa so pastorji še naprej organizirali protestne sinode in proglasili, da je v nevarnosti nemški protestantizem.
V resnici je ta strah tudi vedno bolj upravičen. Kajti škof Miiller, ki je nekaj časa še skrival svoje prave cilje, je zadnje mesece pričel očividno favorizirati ekstremne elemente med »nemškimi kristjani«. Njihovo vodilno geslo je: »Protestantov-ska cerkev ne inore imeti lastnega življenja, kajti na življenje in smrt je zvezana z usodo nemškega naroda. V Nemčiji je mogoča samo ena krščanska cerkev, ki pa mora biti nemška. Imenovati se mora nemška narodna in krščanska cerkev.« Zaradi tega je čisto mogoče, da bo res prišlo v vrstah nemškega protestantizma do razkola. Res je tudi, da se mnogo protestantovske duhovščine vedno bolj živo interesira za rimsko-katoliško cerkev. Zadnje dni je v Hannovru govoril Miiller o potrebi ustanovitve nemške nacionalne cerkve, ki ne bo odvisna od I Rima. Cerkven zakon z dne 9. avgusta itak predpisuje, da »nemški kristjani« poslej ne bodo imeli druge zastave, kakor zastavo kljukastega križa.
Težko je prerokovati, kakšen bo versko-politi-čni položaj jutri v Nemčiji. Gotovo pa je, da se bo narodni socializem z vso silo zagnal na katolicizem, ako se mu posreči, da absorbira nemški protestan-tizem. Totalitarni narodni socializem čisto gotovo ne bo pustil v miru katoliške Cerkve, ker bi to nasprotovalo vsej njegovi miselnosti. Toda nobenega dvoma ni, da bo v takšnem boju našel proti sebi, prav tako pogumne može, kakor so v kultur-l nem boju bili VVindthorst in Ketteler.
žepih. Tudi drugi ukrep vlade, s katerim je bila priznana Rusija, je naletel na odobravanje naroda.
Krona vsega je pa resnično zbližanje z Jugoslavijo, Obisk naše kraljevske dvojice, za katerega so se delale v Sofiji grandiozne priprave. Sofija do tega visokega obiska še ni bila nikdar tako okrašena, sofijske ulice še niso nikdar videle tolikih množic naroda. 150.000 ljudi je ure in ure stalo na določenih mestih in čakalo na prihod našega vladarja. 150.000 ljudi je po sofijskih ulicah frenetično pozdravljalo in vzklikalo naši kraljevski dvojici Ob prihodu in odhodu. Narod se je instinktivno zavedal zgodovinske važnosti tega obeika, ker želi iskreno zbližanje sosednjih in bratskih držav. Kako je sodil o tem obisku preprosti narod, kmetje in kmetice, ki hodijo vsakodnevno kilometre in kilometre daleč od svojih domov na sofijske trge, naj vam pove izjava stare bolgarske kmetice, ki je na sofijskem trgu prodajala jajca in perutnino. Ta kmetica je na vprašanje, kako sodi o obisku naše kraljevske dvojice odgovorila: Veste, mislim, da se cena jajcam in perutnini ne bo dvignila, ali vojske pa ne bo. Te stare kmetice pač nihče ni mogel instruirati, da bi na tako postavljeno vprašanje dala prednji odgovor. Po Sofiji so vihrale po dolgiih letih prvikrat jugoslovanske zastave, vse časopisje je objavljalo toplo pisane članke o naši kraljevski dvojici, o našem kraljevskem domu in naši domovini. Povsod ee je čutilo, da zbližanje z Jugoslavijo danes ni več samo želja gotove skupine ljudi, temveč želja celokupnega bolgarskega naroda, ki to idejo podpdra na vsej 5rti. V6e «e zaveda, da do sporazuma mora priti, da mora priti do zbližanja obeh bratskih držav. Ta ideja je sedaj tako močna, da je ni več sile, ki bi jo mogla zaustaviti. To 6ta odločno zatrdila tudi predsednik bolgarske vlade g. Kinion Georgijev in zunanji minister g. Batolov.
Pred vlado, ki se je dosedaj v glavnem bavila e političnimi vprašanji, pa čakajo na rešitev tudi ekonomska vprašanja. Kriza, taiko eo mi zatrjevali sofijski stanovski tovariši, je po bolgarskih vaseh strašna. Samo par primerov: V bolgairski vasi dobite kilogram krasnega grozdja za tri leve, to je niti dinar in pol, tri jajca stanejo 1 lev, to je 50 par, celo jagnje dobite za 30 levov, to je za ne skoro petnajst dinarjev. V samii Sofiji lahko kupite kokoš za 12 levov, za šest dinarjev. Kmet ne more vnovčiti svojih pridelkov. Vlada mu je priskočila malo na pomoč s sklenitvijo kompenzacijske pogodbe z Nemčijo, pri kateri sodelujeta Se Av-etrija in Češkoslovaška. Po tej pogodbi bo Bolgarija prodajala omenjenim trem državam tobak na dobo štirih let, ona bo pa od teh držav naročala industrijske proizvode, kakor železo, pluge, material za železnice, telefone in slično. S sklenitvijo te pogodbe se je vsaj malo poživil domači trg.
Vse to so vprašanja, ki čakajo še na rešitev, poleg še drugih, ki tarejo kmeta, kakor zadolžitev in slično. Ali narod, ki hoče uresničiti svoje davne želje, da zaživi s svojo bratsko in sosednjo našo državo lepše življenje, bo premagal vse težave ter bo krepko stopil na začrtano pot, ki ga bo vodila v boljšo bodočnost.
Ta vtis se mi je zarezal globoiko v arce, ko sem opazoval ogromne množice naroda tx> ulicah, pred sofijskim dvorcem, ki je stalno vzklikali naši kraljevski dvojici ter odločno manifestirala za sporazum in zbližanje med bratskima državama. — Kr.
Uhogn ruski kmet!
Varšava. 5. oktobra. TG. Iz Moskve prihajajo »opet vesti, da namerava sovjetska vlada zopet z vso silo nadaljevati razlastitev kmeta in ustanavljanje kolektivnih kmetij. Dve leti je sovjelska vlada mirovala. Sedaj pa je izšel dekret, e katerim se povišajo državne dajatve nekoleiktiviziranih. to je svobodnih kmetov za 75 do 100 odstotkov. S lemi davki hočejo prisiliti šo neodvisne krnele, da zapustijo svoje domove in prestopijo v kolektivne kmetije. Dejansko nobeden kmet ne bo mogel plačati tako visokih davikov in ee bo od prevelikega bremena sam zrušil, nakar bo njegovo ozemlje pripisano najbližjemu »kolhozu«. Na ta način bo ruskii kmet obsojen, da v najbližjem času postane žrtev brez obrambe proti stranki, ki ga je hotela zadaviti.
Moskva. 5. okt, b. Po nalogu centralne vlade je bilo aretiranih nad 40 višjih funkcionarjev, ki jim je bila poverjena, naloga, da sprejemajo od kmetov žito. Obtoženi so. tla. niso dovolj strogo izvajali predpisov, ker (O doslej pobrali kmetom samo 32% žila od količine, ki jo je vlada predpisala. Čakajo jih hude kazni, če ne tudi smrt.
Češkoslovaški proračun
Praga, 5. okt. b. Vlada je končno izdelala predlog državnega proračuna za 1. 193;"), Izdatki so predvideni na 7 milijard 794 milijonov Kč, dohodki o» ua 7 milijard 976 milijonov Kd.*'
Volitve v Grčiji
Atene, S. oktobra, b. Notranje politični položaj v Grčiji so je zelo poostril, ker jo zbornica sprejela nov volilni zakon in bo vlada v kratkem razpustila parlament ter razpisala nove volitve za ustavotvorno skupščino, ki naj revidira vso ustavo tor ukino senat, ker vlada Caldarisa nima večine. Opozicija proglaša te ukrepe za protizakonite ter poziva grški narod, da r vsemi sredstvi dela proti reforme ustavo. Voditelji opozicije so obiskali predsednika republiko Zaimisa in zahtevali od njega, da odreče sankcijo zakona o razpustu parlamenta. Zaimis se še ni odločil, temveč je voditeljem opozicije šele dejal, da bo zadevo proučil. Ker so zaradi tega politične razmere v Grčiji postale neznosne, jo vlada izvršila, potrebne ukrepe, tla v kali zaduši eventiielne nemire.
Parnih se je potopil
Pariz. 5. oktobra. Snoči je neki neznan pamik začel med nevihto, ki je divjala na holandski obali, klicali na pomoč. Pa milni so takoj odhitele na pomoč reševalne ladje, vendar ga niso mogle najti. Nekaj časa pozneje so izvedeli, da je lo belgijska ladja Charles Jolsž«. Potopil se je snoči kake tri milje zapadno od eveMne ladje >Ha'ke". Boje se, da je poeadka Izgubljena.
Na ponesrečenem parniku »Charles Josč« je bilo 10 ljudi. Doslej so rešili samo kapitana.
Ili m, 5, okt. b, Francoski minister za letalstvo general Danialn je obvestil ituli i&n&ko vlado, da bo v kratkem obiskal liini.
Premoženje Habsburžanov
London, 5. okt. AA. Reuter poroča z Dunaja: Med vlado in Habslburgovci se vrše pogajanja o povračilu njihove zasebne lastnine v Avstriji. Vlada jim hoče vrniti njihove umetniške zaklade z obema svetovno znanima muzejema na Dunaju vred. Razen tega jim hoče vrniti dve veliki in eno manjše posestvo, štiri gradove, pet hiš na Dunaju, dve palači na Dunaju in druge zasebne dragocenosti. Schdn-brun in TTofburg ostaneta državna last. Oibenem se vrše pogajanja o tem, na j bi avstrijska vlada dovolila Halbsburgovcern stalno prebivanje v Avstriji.
Tajno oboroževanje v Angliji
London, 5. okt. b. Včeraj se je pričel v Bristolu kongres angleške konzervativne stranke, na katerem je prišlo do senzacionalne izjave finančnega ministra Neuvillea Cliamberlaina o tajnem programu angleškega oboroževanja. Njegov govor je deloval naravnost senzaci jonelno na navzoče. Dejal .ie, da je Anglija izdelala podrobni tajni oboroževalni načrt, ki ga še ne more objaviti, ker niso izključene še nekatere spremembe. Na vsak način je vlada mnenja, da je dosegla v glavnem ravnotežje med nepotrebno pretirano aktivnostjo in apatično pasivnostjo, ki bi lahko državo spravila v največjo nevarnost.
Iz Romunije
Bukarešf, 5. okt. m. »Lupta« doznava, da bo Titulescu takoj po svoji vrnitvi iz Montreuxa odšel v Sinajo, kjer ga bo sprejel v posebni avdijenci kralj Karel. Po sprejemu Titulesca bo romunski kralj sprejel v avdijenci tudi ministrskega predsednika Tataresca.
Osebne vesti
Belgrad, 5. okt. m. S kraljevim ukazom je premeščen Štelan Pavlečič, višji katastrski inšpektor V. skupine pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani, v finančno ravnateljstvo v Zagrebu po lastni prošnji.
Z odlokom ministra za socialno politiko in narodno zdravje je imenovan za člana banskega sanitetnega sveta pri banski upravi v Ljubljani dr. : Marko Rad tnan, upravnik državne bolnišnice v Ljubljani, in sicer namesto dosedanjega člana banskega sanitetnega sveta dr. Živka Lapajnela.
Belgrad, 5. okt. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani sta imenovana: za višjega kontrolorja v 6. skupini na postaji Maribor, gl. kolodvor, Alojz M r v a r, višji kontrolor promelno-koniercialnega oddelka na subotiškem ravnateljstvu, in za višjega kontrolorja v šesti skupini na postaji Ljubljana, glavni kolodvor, Vincenc Cajn-ko, višii kontrolor promeliio-koinercialnega oddelka subotiškega ravnateljstva.
, Belgrad, 5. okt. A A. Kmetijsko ministrstvo je f odredilo za kontrolno slu/bo o kmetijskih vzornih in kontrolnih postajah, da velja za knietijsko vzorno in kontrolno postajo v Ljubljani področje drav-! ske banovine.
Na evh. kongres v Južno Ameriko
Bar, 5. okt. m. Na svetovni evharistični kongres v Buenos,Airesu je te dni odpotoval barski nadškof dr. Dobrečič, ki bo po zaključenem kongresu obiskal tudi vse naše kolonije v Ameriki. •
Anglež, član upravnega odbora samostojne monopolske uprave
Belgrad, 4. okt. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog finančnega ministra je imenovan za člana upravnega odbora samostojne monopolske uprave Darsey Stephens, upravnik londonske podružnice Blair & Co.
Praznik slovenske pesmi
v Zagorju ob Savi
V nedeljo, 23. t. m,, je bil krasen jesenski dan. V Zagorju so vabili veliki in lepi barvani plakati — delo marljive gospe učiteljice Ponikvarjev« — na popoldanski koncert domačega pevskega zbora. Občutek sem imel, da bo zaradi lepega vremena dvorana prazna, toda moj strah je bil neopravičen. Ob 4 popoldne je bila obsežna dvorana v Zadružnem domu polna ljubiteljev naše lepe slovenske pesmi.
Zbor, ki ga vodi s svojo spretno roko pevo-vodja in organist gosp. Rozman, obstoji iz 26 moških in 22 ženskih mladih, svežih glasov. Spored je bil kaj skrbno sestavljen in je obsegal 8 mešanih, 3 moške in 4 ženske zbore novejših skladateljev, kakor: Kimovca, Tomca, Adamiča, Jereba, Lajo-vdca, Vodopivca i, dr.
Zbor je discipliniran, ima lepe, čiste, zveneče glasove, nikjer ni bilo opažati kake negotovosti in disonanc. Osobito sta oba glavna glasova: bas in sopran na svojem mestu. Moški zbor treba spopol-niti s par prvimi tenorji. Zlitost glasov mora biti taka, da se ne opaža, da sloni — bodisi pa to pri tenorjih ali basih — na eni osebi.
Ako človek pomisli, da so pevci in pevke po večini navadni delavci in delavke brez glasbene izobrazbe ter v kakšnih težkih gmotnih razmerah žive, nadalje, koliko truda in potrpljenja zahteva od strani pevovodje, od druge strani vztrajnosti in železne volje pevcev, moram zboru in pevcem častitati na res lepem uspehu.
Nekatere hibe se bodo dale z lahkoto odpraviti z dobro voljo. To je: pevec naj se pesem nauči tako, da ni primoran gledati v glaske. Pevec naj bo zamaknjen v pevovodjo. Raz njegovega obraza, oči in gest mora pevec spoznati njegove zahteve. Pesem ni »lajna«. Skladatelj tudi ne more vsega povedati kar bi rad. To mora pevovodja sam izluščiti, on mora dati pesmi življenje in dušo. Zato bi priporočal, naj se nekoliko več pazi na niansiranje, cres. decresc., osobito sem na nekaterih mestih pogrešal ritardanda. Pri solistu je bil zbor dokaj premočen.
Na splošno pa moram reči, da nisem pričakoval takega uspeha, zato pa pogumno naprej!
Koncerta se ie udeležil tudi pevski zbor iz Dobrne korporati/no, ki nam je kaj ubrano zapei par pesmi v restavraciji g. Rancingerja, —ni.
Amerika se zanima za Jugoslavijo
Zastopnik velikih ameriških dnevnikov o clevelandskih Slovencih in o vtisih v Jugoslaviji
Theodore Andrica
Ljubljana, 5. oktobra.
Z akademskim slikarjem Jakcem se že dolgo poznava in tako večkrat zaidem v njegov atelje v Pra-žakovi uliei. Obiski pri njem so mi dragoceni. Jakea večkrat obiščejo odlične osebnosti, tako da mi je včasih uganka, kdaj lahko nemoteno dela. Obiskujejo ga posebno radi dopisniki inozemskih listov. Ko sem bil včeraj pri njem, me je opozoril, da se vrne čez ure repo rte r clevelandskega dnevnika »The Cleveland Press« Theodore Andrica. »Zanimivo je,« mi je pripovedoval Jakac, »da je bil Andrica prvi ameriški časnikar, ki je objavil o meni daljši članek s sliko in opozoril Američane name. Tu imaš njegovo vizitko!«	. , .
»Ali ni morda Jugoslovan? Andrica je slovansko ime.«	v.	.
»Američan je! Njegovi starsi so bili iz Romunije. V »The Cleveland Pressu« z ogromno naklado — vsak dan izide v povprečno 220.000 izvodih — ima stalno rubriko, ki bi se ji reklo po naše »Andrica v starem ikraju«. Mnogo potuje in piše o življenjskih razmerah v Evropi. Sicer pa ti bo vse to sam podrobneje razložil.«
Res je g. Andrica točno prišel cez pol ure in je bil prav vesel, ko me je predstavil Jakac kot časnikarja. »Potujem,« mi je pojasnjeval v nemščini na stavljena vprašanja, »za veliko časnikarsko podjetje Scripps-Howard Newspapers, ki zalaga s svojimi poročili 25 ameriških listov. Potujem za »The Cleveland Press«, a moja poročila prinaša še 6 velikih listov — pač kakor so zanimiva. Ti listi so: Pittsburgh Press (250 tisoč izvodov), Acron Times-Press (50.000), Joungstoun Telegram (30.000), Columbus Citizen (40.000), Toledo News-Bee (30.000) in Newyork WorId Telegram (440.000).«
»Kje stanujete?«
»Pri Mikliču.«
»Kje ste že bili?« ^,
»Samo pri g. Jakcu. Od njegovih ameriških rojakov v Clevelandu sem dobil njegov naslov in sem ga tukaj obiskal, ko sem se pripeljal v Ljubljano.«
Na vprašanje, zaka.' xituje po Evropi, mi je pripovedoval, da ouitoji Cleveland iz 45% evropskih izseljencev, ki že dolga desetletja niso videli stare domovine in se jim toži po njej. V Clevelandu živi n. pr. 30.000 Slovencev, 12.000 Hrvatov in 1000 Srbov. Da bi mogel list kolikor mogoče ustreči kopr-nenjTu teh izseljencev po domačih novicah, potuje vsako leto predvsem po balkanskih državah in se zanima za življenjske prilike, o katerih piše potem na dolgo in široko. Objavlja tudi razgovore z docela preprostimi ljudmi, večinoma Amerikanei, ki so se vrnili v stari kraj in zdaj tu žive. Lani je prvič dopotoval k nam in je obiskal nekatere vasi okoli Ribnice in Žužemberka. Zgla-sil se je pri župnikih in v — gostilnah. »To eta namreč najbolj zanesljiva informacijska biroja pri vas na deželi,« je dejal.
»Zakaj ste obiskali ravno Ribnico m Zežemberk?«
»v Clevelandu so Slovenci razdeljeni na dve veliki koloniji. Eni pravijo Ribnica, drugi pa Žužemberk.«
Pri večerji pri Slamicu smo se dodobra razgovorili. Zanimal sem se za elevelandske Slovence, med katerimi mora biti v teh hudih časih mnogo brezposelnih. Kako zivel Slabo! Vsak brezposelni prejme sicer 30 centov podpore na dan, toda ta denar zadostuje komaj za golo življenje. Velik udarec je bil zanje, da sta ustavila oba velika slovenska denarna zavoda izplačevanje vlog. Obe banki sta imeli okoli 8 milijonov dolarjev vloženega denarja.	..
Ali pozna našega ameriškega pesnika Ivana Zormana? Seveda ga pozna in se druge slovenske inteligente, ki se zbirajo okoli njega.
Slovenski tisk v Clevelandu je razmeroma dobro razvit. Društveno glasilo »Nova doba« izhaja v 20.000 izvodih, dnevnik »Ame-
riška domovina« v 7000, v kolikih »Enakopravnost«, pa ne ve.
Zanimali so me njegovi članki iz Jugoslavije. Kaj bo poročal?
»Poudarjam, da se za politiko nc inte-resiram. Američani smo le radovedni, kako živite. Koliko zaslužite? Kaj joste? Koliko davka plačujete? Če le morem, potujem na vas. Na Hrvaškem sem n. pr. vprašal kmeta, koliko davka plačuje. Nič! Zakaj ne? Ker imam 9 otrok. — Vidite, to je za nas senzacija. Opazil sem v neki drugi vasi nove hiše. Zakaj jih zidate? V Ameriki imam brata, sestro... Ugotovil sem, da se ponekod zida 65% iz ameriškega denarja.«
V Bukarešti sem si ogledal vseli 15 kinematografov. V vseh so igrali ameriške filme. In to, katere filme so igrali, interesira Američane! Pa da Vam poberem iz beležnice svoja opazovanja: Računi s taksami (pri na.s jih ni!), v Belgradu imajo kočijaži avtomobilske hupe, napisi napol v cirilici, napol v latinici, preveč čebule jedo, tudi preveč mesa jedo, moški prodajajo rože, v gledališču otroški balet, v Zagrebu vse polno konzulatov. Kakšne opravke imata konzulata Urugvaj ali pa Peru? Ne dobe se knjige o narodnih običajih. Sedaj se Jugoslovani izseljujejo v Perzijo, kjer grade železnico. Milinov je prvi hotel v centralni Evropi,
kjer lift hitro vozi. V nočnem lokalu dama s harfo (nekaj prečudnego). Taksimoter ua konjski vpregi v Zagrebu. Zagrebški židje govore nemški, v Belgradu pa srbski. Pisemski nabiralniki imajo označene ure pobiranja (v Ameriki nc!). V Zagrebu stane kilogram grozdja (Smederevo) 8 Din! Veliko predrago. Angleški list v Zagrebu, nu privatni borzi boljše plačana valuta, samo enega sem videl z monoklom, zjutraj se manj plača tramvaju, če plačaš manj kot 100 Din davku,'imaš zastonj bolnišnico itd.
»Pa saj to so sanic brezpomembne stvari za nas!«
»A za nas zelo važne! Naša miselnost je pač čkto druga kot Vaša.«
»Vaši vtisi o Ljubljani?«
»Solidna, konservativna, brez senzacij, preveč disciplinirana, čistoča je v Ljubljani večja kot v Clevelandu. Tak prijeten lokal, kot jc Slamičev, pa premore le Zagreb. V Belgradu restavracije naravnost odbijajo.
G. Andrica ostane v Ljubljani do nedelje. Jutri obišče še nekatere Anieri,kance na Dolenjskem, potem pn odpotuje i/. Jugoslavije. Pri slovesu mi jo zatrdil, da bo veliko pisal o Jakcu in da bo objavil tudi fotografije njegovih portretov Nj. Vel. kraljice in kraljevskih prin-cev.
Stiske in težave našega kmeta
Z Dolenjskega smo prejeli: Pravijo, da tvori v Jugoslaviji večino poljedelec, torej emo poljedelska država. S poljedelstvom pa je nujno združena živinoreja in prešičjereja. To pa je za večino kmetov danes edini vir dohodkov. Nekdaj je bil les bogat vir dohodkov, danes les ne velja nič. Nekdaj eo ljudje šli iskat zaslužek v Ameriko in na Vestfalsko, danes je to nehalo. Ostane samo še živinoroja. S prodano živino se kmet obleče, plačuje davke, plačuje obresti od dolgov. Vse pa kaže, da bo ta edini vir dohodkov kmalu prenehal. Pravijo, da gre cena mesu po mestih kvišku, a na deželi cena živine in prešičev še vedno pada. Mesarji prodajajo svež špeh po 16 Din kg, prešiče pa kupujejo po 6 in 5 Din. Obleka je draga — živina ne velja nič. Za ceno enega teleta je pred štirimi leti kmet kupil tri obleke, danes mora prodati tri teleta (če jih ima) za eno dobro obleko. V štirih letih so davki narasli za 60%, a živino-
reja je padla za 70%, zato ni čudno, če rubežen silno narašča.
Zdaj pa še to: Ko bi kmet imel do6ti živine, da bi jo prodajal, bi še kako shajal. Pa pride bolezen v hlev, v svinjak, pogine breja krava, poginejo kar Irije prešiči v par dneh. Kaj ne, zdravnika pokliči! Ta bo pomagal! — Odkod pa? 0(1 Ljubljane do Novega mesta — 70 kilometrov — ni nobenega živinozdravnika. Kako bi banska uprava kmetu dobro storila, ko bi vsaj v Višnji gori nastavila živinozdravraika. Kolikrat se ponavlja tale primer: »Potrpite, ne moremo plačati obresti; mi je letos poginila krava in trije prešiči, za davke me rubijo, pa jih ne morem plačati, otroci ne morejo v šolo, ne v cerkev, ker nimajo obleke.« — Tako se danes godi kmetu! Pomagajte kmetu, da bo mogel kaj zaslužiti, da bo obleka cenejša, da bo obrestna mera dolgov nižja, predvsem pa, da bo živina imela boljšo ceno!
Za zgraditev meščanske šole na Viču
Na obenem zboru društva »Meščanska šola in dom« na Viču v četrtek, 4. oktobra, je odbor podal navzočni m 6taršem, katerih otroci obiskujejo meščansko šolo, vprav porazne ugotovitve.
Predsednik odbora g. Vaupotič je po pozdravih ugotovil, da se šola bori s pomanjkanjem prostora in da pouk strašno trpi. Otroci obiskujejo šolo v prostorih, ki so ves dan zasedeni in zato neprezračeni in za otroke nezdravi. Skupno šteje šola 278 otrok, ki obiskujejo menjaje iste prostore kakor okrog tisoč otrok ljudske šole. Vso krivdo za te razmere vali odbor na občinsko upravo, ki na vse urgence merodajnih oblasti odlaša s pripravljalnimi deli z motivacijo, da ni sredstev. Citira dopise, ki jiih je občinska uprava prejela od nadzornih oblasti s striktnimi nalogi, kaj ima napraviti. Ugotoviti je treba, da je prostor za zidanje šole kupljen že pred leti, in sicer iz sredstev občinskega proračuna, ker so prejšnje uprave letno voti-rale primeren znesek za zidavo. Ves fond se je porabil za nakup prostora, ki služi sedaj za občinski trg. Po nakupu 6veta pa se v letnih proračunih več ne vstavlja noben znesek za zidavo šole, dasi-ravno bi se pri višini proračuna tudi dandanes še lahko votiral letno primeren znesek.
Ravnatelj g. Fakin poroča, da je v razredu 58 otrok, da sta dva prva razreda namesto treh in da pouk ne uspeva, kakor bi bilo želeti. Apelira na merodajne faktorje, da se zavzamejo kljub krizi za zgraditev šolskega poslopja. Bilo je že več komisij, izbirale so se različne variante, končno pa se je le našel prostor, napravili podrobni načrti, ki jih je izdelal tehnični oddelek banske uprave, primanjkovalo je le denarnih sredstev. Tako se sedaj v meščanski šoli na Viču, ki ima, sodeč po številu obiskovalcev in po obsegu teritorija, kamor spada, vse predpogoje za meščansko šolo, vrši pouk pod pogoji, ki nikakor ne odgovarjajo higienskim in pedagoškim načelom.
Člani društva — okrog sto — so z vidnim zanimanjem sledili poročilu z željo, da bi 6e njih
otrokom čimprej preskrbeli učni prostori, ki bi odgovarjali predpisom.
Odbor društva meni, da bi občinska uprava, če bi se lotila rešitve tega vprašanja, napravila veliko delo v zadovoljstvo staršev šoloobveznih otrok, mladini pa dala najlepši zgled skrbi za nje bodočnost, zdravje in napredek. To se je najlepše videlo iz apela, ki sta ga naslovila na zastopnike občine g. A Ažman, predsednik društva, in pa ravnatelj meščanske šole na Viču.
Prepričam smo, da se bo stvar povoljno rešila, dasiravno je znano, da je opozicija proti zidavi novega šolskega poslopja jako aktivna.
Sestanki, občni zbori in seje, ki jih društvo prireja, pa napredku naše meščanske šole le koristijo.
Steber
dolenjskega gasilstva
Na pomoči je njegovo geslo. Nu pomoč vsakomur in vsakokrat. Nič ne vpraša, ali je dan. ali je noč; pred seboj vidi le človeka, kateremu ogenj uničuje imetje in kateremu je treba pomagati. Ko naznani sirena na magistrntnem stolpu [>ožar, je on prvi na mestu in zadnji zapusti orodjarno ter sede, ko je pregledal, ali je vse v redu, v avtomobil, ki odpelje gasilsko četo na kraj nesreče.
Njegova povelja done rezko in se izpolnjujejo z največjo vestnostjo in natančnostjo, kajti, kakor
je dober in vesel tovariš, zlasti v družbi gasilcev, tako je ob elementarnih nesrečah strog poveljnik, ki ne trpi nikakega ugovora.
Organizator, kakor je naš France — malo takih! Preorganiziral je sem od vojne s tovariši vse gasilstvo v novomeški gasilski župi. Hodil je od društva do društva ter popravljal nedostatke in osebno vadil članstvo posameznih društev. — Njegova je zasluga, da je tako vzoren red in disciplina. Pa kako tudi ne, saj je porabil ves svoj prosti čas za prospeh gasilstva, za varstvo pred elementarnimi silami našega meščana in kmetovalca. Njegova ostrost in ljubezen do posameznega člana drži društva vse župe na tako vzorni višini, da so lahko vzgled drugim.
Baš letos poteka '20 let odkar je g. France Rajec prevzel funkcijo poveljnika novomeškega prostovoljnega gasilnega društva. Funkcijo poveljnika čete, menjaje tudi načelnika kakor tudi poveljnika župe je obdržal skozi vso to dobo. Zlasti med člani novomeške gasilske čete je nad vse priljubljen, pa tudi druge čete v gasilski župi se zavedajo njegovih velikih zmožnosti ter ga visoko cenijo in spoštujejo.
G. Rajcu, ki je v Novem mestu med vsemi stanovi splošno priljubljen, želimo ob 20 letnici človekoljubnega delovanja čim več uspehov in še dolgo vrsto let življenja. — Na pomoči F. A.
Nova sremsha črnina za slabokrvne je prispela!
Liter 12 Din DELIKATESA-VINARNA V. A. JANES
Ljubljana, Aleksandrova 12. Telef. 34-55
Po kmetiiski razstavi v Mariboru
Maribor, 5. okt.
V veliki unionski dvorani in na prostrani pivo-varniški verandi, kjer je bilo še včeraj živahno vrvenje ter so dehtela jabolka kar na cesto, se vrši danes končno pometanje. Dopoldne so še tehtali jabolka, ki jih je vsa pokupila Kmetijska družba, ter odvažali razstavne predmete; popoldne pa je bilo tudi to že gotovo. Sedaj je na vrsti bilanca razstave, o kateri lahko rečemo, da je precej zadovoljiva in to v vsakem oziru. Zadovoljni so prireditelji z doseženim uspehom, zadovoljni tudi obiskovalci. Saj jim je razstava nudila zanimiv vpogled v življenje naše kmetske okolice ter podala prepričevalen dokaz o veliki naprednosti našega podeželja, Merodajno mora biti mnenje Avstrijcev-strokovnjakov, ki so si razstavo ogledali. Enodušno so izjavili, da bi bilo nemogoče pri njih organizirati tak sadni oddelek, kakor ga je imela mariborska razstava. Tudi o ostali prireditvi so se izrazili zelo laskavo. Vzorna je bila disciplina razstavljalcev,
Prof. Silvo Bresikvar:
Zvezde v oktobru
V	pozni večerni uri se leskeče nizko nad obzorjem svetli Foinalhaut v Južni ribi. Nad njim pa žari najsvetlejša zvezda večernega neba, premičnica Saturen. Na desno, proti vzhodu, tonejo ozvezdja Rimske ceste. Prav v obzorniku se poslavlja Strelec, nad njim Orel, mnogo više pa se nagiba Labod. Tudi kraljica dolgih poletnih inrakov, bela Vega v Liri, ki je bila do nedavna v nadglavišču, se je že občutno pomaknila nu večerno stran. Na levo od Južne ribe razteza Kit svoj trup, nad njim plavata Ribi, v še večji višini pa Pegaz, okriljem konj pesnikov.	.,
Veliki voz je prav pri obzorniku v severni smeri. Na zahodni strani severnega neba se postavlja Volar 7, Arkiurjem, za njim pa hiti Her-kul. Na nasprotni strani proti vzhodu ugledamo najprej Gostosevce, skupino drobnih, prav blizu stoječih zvezd. Njihrv požar na večernem nebu nam naznanja prihod jeseni. Pod njimi sveti rdeči Aldebar.u. v Biku, nekoliko proti levi pn se leskeče Koza v Vozniku. Visoko v Rimski cesti svetijo zvezde Kasiopeje.
Merkur doseže dne 10. t. m. največjo navidezno razdaljo od Sonca. Pri nas ga ne moremo ugledati z golim očesom, ker prehitro zahaja za Soncem.	.
Venera se kot Danica potaplja v žarke pozne zore.
V	ozvezdju Leva je rdeči Mars; vidimo ga proti kraju noči.
Saturen v Vodnaju jc — kot smo že omenili — najsvetlejša zvezda večernega neba.
Dne 4. t. m. se sestanetn Mars in Luna, 18. a je spremljevalka naše Zemlje v Saturnovi ližini. 24. t. m., dva dni po ščipu nokriic Luna Gostosevce.
šl
Svetle, pa nevidne meglice. Oko, ki se ozira po jasnem nočnem nebu, vidi povsod same zvezde, le srebrni pas Rimske ceste se mu prikazuje kot enoten sij, kot velikanski oblak, preprezajoč nebesni oiblok od enega konca do drugega. Daljnogled pa je dokazal, da izvira tudi njena svetloba od neštetih zvezd, ki jih golo oko ne razloči, ker so silno daleč od nas. Zvezde, vsepovsod zvezde!
Ta površni pogled na nebo nas vara. Niso samo zvezde v svetovnem prostoru, temveč tudi drugi tvori, nič manj važni od prvih. To so meglice vesolja. Za zdaj si hočemo ogledati le nekatere izmed njih, ki kažejo prav skrivnostne lastnosti.
Prelepa skupina Gostosevcev, ki jo najdemo sedaj na vzhodni strani neba, se nam vidi sestavljena iz samih zvezd. Dobro oko jih iiašteje najmanj šest. Daljnogled jih pokaže veliko vee. Čisto drugo podobo dobimo o njej, če jo fotografiramo. Na fotogrofski plošči vidimo zvezde ovite z megleno snovjo. Čim delj jo osvetljujemo, tem večje so meglice. Pri predolgem osvetljevanju se strnejo v eno samo in na plošči ne moremo več ločiti posameznih zvezd. Gostosevci so tedaj oviti s silno razsežnimi meglicami. S temi meglicami je nekaj posebnega. Vzemimo še tako močan daljnogled, pa bomo komaj zapazili kako sled o njih. Čista in jasna prihaja svetloba Gostoscvcev v naše oko, le nekoliko bledo ozadje izdaja prisotnost meglic. Kako si razlagamo to protislovje? O fotografski plošči vemo, da ni za vsako svetlobo enako občutljiva. Za rdečo barvo jc popolnoma slepa. Rdeči žarki nimajo vpliva nanjo. Drugače je z žarki drugih barv. Najbolj občutljiva jc za vijolčaste, poselbej šc za ultravi joličuste žarke. Slednjih pa naše oko ne zazna, ker je zanje — slepo! Tu jc ključ za razumevanje, zakaj nc vidimo meeiic, s katerimi so Gostosevci oviti. Lz
žarjajo pač ultravijoličasto svetlobo, ki vpliva le na fotografsko ploščo, na naše oko pa ne. V tem pogledu se plošča in oko kar najlepše dopolnjujeta!
Takih meglic, ki izžarjajo nevidno svetlobo, je precej na nebu. Vse kaže, da je njihova čudna lastnost bolj ali manj reden pojav v vesolju. Danes ni nobenega dvoma, da se te meglice ponašajo s — pavovim perjem. Svetloba, v kateri svetijo, je — ukradena od najbližjih stalnic. Meglicam moramo — na podlagi današnjega fiizkalnega znanja — odrekati zmožnosti, da bi same od sebe proizva jale svetlobo. Vzroke hočemo navesti ob drugi priliki.
Meglice ne odbijajo svetlobe na ta način, kakor jo odbija n. pr. zrcalo. Kajti v tem primeru bi jih videlo tudi oko. Preti seboj imamo pojav, ki se tiče najmanjših delcev meglic in snovi sploh, namreč molekul, oziroma atomov. Ti dolci svetlobo sosednjih zvezd predelajo ter mesto nje izžarjajo drugo! Tudi na Zemlji najdemo snovi, ki vsrkavajo dnevno svetlobo, jo na neki način predrugačijo in zopet izžarjajo. Pravimo, da fluorescirajo. S tako snovjo pre-vlečcjo kazalec na uri in številke, dn jih vidimo tudi ponoči, ker sc snov sveti. Najvažnejše pri tem je, dn se snov nič ne segreje, oddaja tedaj »mr/.lo svetlobo«. Znanstveniki in tehniki sc trudijo, da bi odkrili način, kako narava tako svetlobo proizvaja, pa se jim do danes šc ni posrečilo.
Tudi svetloba meglic je najbrže »mrzla«. Tudi zanje ne vemo. kako ukradeno svetlobo prebavijo. Tu sc staplja delo zvezdosloveev /. delom lizika. Ene največjih tvorb v vesolju izdajajo neznane lastnosti najmanjših delcev, iz katerih je zgrajena snov. Zato sc nc smemo čuditi, če bodo nekoč odkrili skrivnost žarenju meglic,— uckje med štirimi stenami na Zemlji!
velikega pomena pa pomoč, ki sta jo nudili prirediteljem vinarska in sadjarska šola ter gozdarska šola, zlasti prva je s svojimi gojenci in nameščenci zavoda v prvi vrsti omogočila izvedbo organizacije. Razstavljalei sadja so doživeli zadoščenje, da njihov trud ni bil zaman. Poleg laskave ocene so prejeli tudi praktičen dokaz priznanja s tem, da je Kmetijska družba pokupila razstavljeno sadje ter ga je plačala po 3 D^n za kilogram. Jabolka bo Kmetijska družba postavila na zagrebški trg. — Razstavo so omogočili banska uprava in mestna občina, ki sta prispevali vsaka po 5000 Din, potem oba sreska kmetijska odbora, ki sta skupno dala 7000 dinarjev. Stroški so se krili še z vstopnino in dohodom poskuševalnice vin. Obisk je znašal okrog 10.000 ljudi, od tega je bilo 5450 plačanih vstopnic: ostali obiskovalci so bili dijaki in šolarji, ki so imeli brezplačno vstopnino.
Svoji k svojim!
Narodna odbrana priredi javno zborovanje za nakup domačega blaga v nedeljo, 7. oktobra, ob pol 11 v dvorani hotela Union. Udeležite se vsi tega zborovanja.
Naš narod ječi pod pezo težkih gospodarskih razmer. Prav občutno so prizadeti vsi sloji od kmeta preko delavca, uradnika, obrtnika, trgovca in industrijca.
Kot država, pretežno agrarnega značaja, smo navezani na eksport naših kmetijskih pridelkov in lesa. Ker se druge države radi svetovne gospodarske krize zapirajo, je naš izvoz znatno padel. Kljub temu pa še vedno kupujemo v inozemstvu take industrijske proizvode, ki se v dovoljni meri že izdelujejo doma. Ker niso zaposleni tovarniški in obrtni obrati, tudi niso zaposleni ne delavci in ne uradniki in armada brezposelnih raste od dneva do dneva. Seveda pa trpi pri tem tudi kmet. ki svojih pridelkov nc more prodati brezposelnim, pa tudi zaposlenim ne v dovoljni meri radi njih mizernih plač.
Da se temu zlu delno odpomorc, lahko pomagamo vsi sloji na ta način, dn vedno in povsod propagiramo nakup domačega blaga.
Tat v zupnišču
V župnišče na Raki je v noči od 2. na "5. okt. okrog polnoči prišel skozi okno v pritličju neznan tat. Župnijsko pisarno je odprl s ponare-jonim ključem. Ko pn jc odpiral nezaklenjeno omaro, jc neznaten ropot zbudil župnika v sobi polog pisarne. Župniku sc jc ropot zdel sumljiv in je nažgal luč. Tat jo je /. majhnim plenom — nekaj parov jedilnega orodju in por rjuh — popihal, iatu so morale biti razmere v župni.šč.u znane. Upati je, da bodo ruški orožniki zlikovca kmalu izsledili. V zadnjih par letih sc jim je namreč v vseh tuk. slučajih tatvine to posrečilo.
Ljubljanske vesti:
Revizor" na Trnovskem odru
99
V nedeljo, 30. septembra je otvoril »Trnovski oder« svojo gledališko sezono, in sicer z dogodkoma, ki oba pričata, kako resno pojmuje novo društvo svoje delovanje. V nagovoru k desetletnici g. Plevel j a se je g. Lenček poklonil tihemu in resnemu delu amaterskih igravcev ter dal jasuo vedeli, da trnovski igravci delajo v zavesti, da je njihovo delo delež v gradnji ljudske kulture, za katerega pa so tudi — odgovorili. To so potrdili s svojo otvoritveno predstavo, za katero so izbrali delo velike kvalitete: Gogoljevo komedijo »Revizor«. Delo, ki je bilo literarni in družabni dogodek prve vrste v carski Rusiji Nikolaja I., pomenja kljub starosti (leta 1930 bo stoletnica prve vprizoritve) genialno umetnino. Estetske vrednote »Revizorja«, njegovi nesmrtni tipi, iz karakterjev katerih prirodno vre neprekosljiva komika. To ga ohranja. A prav tako važen za njegovo nadčaeovno vrednost je kulturnozgodovinski pomen »Revizorja«. Komedija je nastala v dobi, ko se je preživela romantika bolj in bolj umikala realizmu. V Gogolju samem je živela ta doba, dokler ni v njem zmagala realnost z ostankom romantike v zavesti, da je pisatelj narodu svečenik. Delo .pomenja — ne sicer z avtorjevo vednostjo — končen proboj nove struje in Gogolj je
postal e to svojo umetnino faktor in opora nove literarne generacije z Bjelinskim na čelu: realistično stremljenje v umetnosti je zmagalo in se nadvse plodonosno razmahnilo. Pa tudi satirična os ni danes skoraj nič manj jedka in zdii se, da »Revizor« na sodobnosti spet pridobiva ...
Trnovčani so pod spretno režiserjevo roko igro rešiti dokaj zadovoljivo. Režiser je dokazal, da zna s krepko voljo in solidnim znanjem ustvarjati. Nekaj nujnih črt pa bi dejanje le ]>oživilo; tako pa je igra — deloma po krivdi glavnih igravcev — večkrat po nepotrebnem zastajala in posledica je bila, da se je živo dejanje »rušilo v brezizrazno in monotono besedičenje in sproščena dinamika je kaj-krat občutno trpe a. V splošnem pa so igravci dokazali zmožnosti in krepko holenje po resnem, ne-šablonekem delu. Vredni so priznanja, resne paž-nje in vpoštevauja, s strani občinstva pa tako gmotne kakor moralne 'podpore, katere bo mlada, simpatična igravska družina deležna z obilnim pose-tom njenih predstav. »Revizorja« bodo v nedeljo, 7. oktobra ob 20 ponovili in režiser je obljubil, da bo igro poživil z nekaterimi črtami v zadovoljstvo občinstva, a tudi v večji uspeh dejanja samega.
Mariborske vesti:
Pomagajmo požrtvovalnim ljudem!
V nedeljo 7. oktobra ob Kil v dvorani hotela »Union«
JAVNO
ZBOROVANJE
Akcije »Svoji k svojim« za nakup domačega blaga.
Vsi na zborovanje!

O Sv. niaša za turiste izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob četrt na pet, pred odhodom gorenjskega turistov-skega vlaka.
0 .TS v Ljubljani vljudno poziva svoje članstvo, da se v čim večjem številu udeleži vseh prireditev Narodne odbra.ne pod geslom »Svoji k svojim«, zlasti mitinga, ki se vrši v Ljubljani na niiionskem vrtu dne 7. oktobra t. 1. ob pol 11. JS priporoča to akcijo tem topleje, ker tvorijo glavne ideje akcije »Svoji k svojim« sestavni del njenega lastnega programa, kajti njen namen je tudi čuvanje narodnega obiležja in tradicij jugoslovanskega morja in Primorja in gospodarski razvoj Jadranskega morja in njegovega Primorja. Geslo »Svoji k svojim« je v najlepšem skladu z geslom: Čuvajmo naše morje!
0 Velik izlet. Po novem morajo vse šole, tako ljudske kakor tudi srednje, prirejati mod letom večje ekskurzije tudi v oddaljene kraje. Namen takih ekskurzij je, da dobi mladina primerno razvedrilo, poglobi med selioj tovarištvo, dalje, da spozna lepoto domovine, in zanimivosti. Nadaljni namen teh ekskurzij pa je, da se vzgojitelji globlje užive v duše učencev, zakaj mlad človek se na takem izletu najbolj pokaže, kakšen je pii svojem duševnem ustroju. Dosedaj so bili majniški izleti edini, ki jih je imela mladina, od sedaj dalje pa bodo ekskurzije bolj številne. Eden izmed prvih takih izletov je v letošnjem šolskem letu napravila v državi II. državna gimnazija na Poljanah. Ta gimnazija je ena največjih v državi in zato se je podalo na izlet dobrih 1200 dijakov in dijakinj s svojimi profesorji. Gimnazija je odšla v Kranj. Za prevoz tako velikega števila ljudi je bil že potreben poseben dolg vlak s 30 vagoni. V Kranju se je mladina razdelila na več skupin, ki_ so si ogledale posamezne industrije v Kranju, nato pa odšle v razne kraje, kakor na Sv. Jošt, na Šmarjetno goro, Brdo, Šenčur itd. Vreme je sicer nekoliko nagajalo, vendar pa posebno moker ni bil nihče. Mladina se je lepo obnašala,
O Razpored zgradarine za leto 1934 je
v smislu čl. 131 zakona o neposrednih davkih z dne 8. februarja 1928 razgrnjen na javni vpogled davčnim zavezancem pri davčni upravi za mesto v Ljubljani, Vodnikov trg št. 5, II. nadstr., soba št. 13, v času od 8. oktobra do vštetega 15. oktobra 1934. O ugotovljenih davčnih osnovali in odmerjenem davku bodo davčni zavezanci posebej obveščeni s plačilnimi nalogi, proti katerim bodo imeli pravico pritožbe.
0 Za žalost Vam nudi najceneje klobuk in j pajčolan vedno moderne oblike salon Anita, | Ljubljana, K r e k o v t r g 10.	I
Izredne so koristi, ki jih imata mesto in okolica od mariborske požarne brambe, še bolj pa od njenega reševalnega oddelka. Dan za dnem švigajo reševalni avtomobili v mestu in okolici ter prevažajo pomoči potrebne ljudi. Tako vsakdanje se nam zdi to delo v službti za bližnjega, da ga vemo ceniti šele takrat, kadar natančneje premotrimo vse velike žrtve, ki si jih nalaga peščica idealnih ljudi popolnoma (prostovoljno in brez vsake želje po kakem javnem priznanju, Potem vidimo, koliko pre-čuitih noči imajo ti ljudje za seboj, koliko zamujenih ur v lastnem poklicu 'in v kake nevarnosti se podajajo zgolj v izvrševanju dolžnosti ljubezni do bližnjega, ki bi jih morali poznati vsi. — Kot novo nalogo so si zadali letos reševalci nabavo novega reševalnega avtomobila, Dosedanji vozovi 60 izrab-
ljeni in zlasti za dolge vožnje neuporabni. Mariborsko prebivalstvo se lepo odziva njihovemu klicu ter prispeva, kar je v njegovih močeh. Dosedaj je nabiralna akcija prinesla 18.000 Din gotovine, kar je pa še vedno neznatna svota v primeri g stroški, ki jih bo tak avtomobil zahteval, Vozilo bo stalo 120 do 140 tisoč dinarjev. Nekaj bosta prispevali še mariborska mestna občina in banska uprava, večino zneska bodo pa morali spraviti vrli reševalci z lastnimi močmi in skrbjo, V ta namen prirejajo jutri v svojem domu na Koroški cesti javno prireditev, za katero sc že dolgo 'pripravljajo. Nudila bo obiskovalcem nenavadna presenečenja. —■ Zavedajmo se, da podpremo z obiskom te prireditve dobro in koristno stvar.
© Pevci »Ljubljane« se zberejo ob "Ai v Costovi ulici, da zapoje jo v slovo t g- Feliksu Toinsnu.
© Oficirji ljubljanske garnizije priredijo drevi ob pol 9 zvečer v oficirskem domu družabni večer. Vabijo se gg. rezervni oficirji, da se istega udeleže.
© Prvovrstna izbrana vina kakor tudi žganja priporoča deiikatesse-buffeit Jane, Židovska ulica 1.
© Ljubljanske ceste posipajo. Gradbeni urad je dal sedaj na jesen posipati nekatere ljubljanske ceste, ki niso tlakovane, temveč le makadamizirane. Med tem srečne ceste je prišla nekako po naključju tudi fttreliška ulica, ki spada morda med najbolj blatne ceste v Ljubljani. Upati je, da bo kdo dal posuti tudi Dolenjsko cesto, ki je sicer ena najbolj prometnih, toda \tudi najbolj pozabljenih cest v našem mestu.
© Že prihajajo. Reden pojav tik pred zimo je, da prično.v mesto dotekati številni brezdomci, brezposelni, pa tudi delomrzneži in potepuhi. Med poletjem je v Ljubljani za silo še bilo, ker so se brezposelni raztepli na deželo, kjer se je še vedno dobila kakšno delo, ki ga v pozni jeseni seveda manjka. Dotok brezdomcev se pozna pri številnih aretacijah, zlasti tistih, ki so bili aretirani zaradi beračenja, pa tudi v odgoiiskih zaporih, ki so redno skoraj napolujeni. Mestna blagajna izda vsako leto večje zneske za odgonsko postajo, ker mora sama skrbeti za stroške odgonov.
© Ribji trg. Včerajšnji ribji trg je bil zopet bogato založen z raznimi ribami, zlasti morskimi. Našim svoječasnim zahtevam, tla se morajo cene morskim ribam znižati, je v zadnjih tednih priskočil na pomoč nepričakovan zaveznik, namreč bogat lov na tune v Jadranskem morju in pa onemogočen izvoz dalmatinskih rib na Reko in v Trst. Ker pa je padla, cena dotedaj najdražjim ribam na trgu, to je tunain, so se morale poceniti tudi ostale morske ribe, ki so jih včeraj prodajali povprečno po 16 do 24 Din za kg. Zaradi velikega dovoza in nizkih cen morskih rib gospodinje in restavracije kupujejo manj sladkovodnih rib, ki se bodo morale zaradi tega poceniti.
© Tivolski bajer je sedaj že poglobljen do začrtane globine in je odstranjena tudi vsa nesnaga iz bajerja. Težko pa, je verjetno, da bi tivolski bajer bil še pred,zimo dovršen tako, tudi z vsemi stezami in pasovi okoli bajerja, zlasti težko, če bodo mogli biti dovršeni nasipi ob straneh. Mestni vrtnariji namreč močno manjka delavcev iz bednost-nega fonda, ki tudi zaman vedno znova vprašujejo, kdaj se bo dobilo kakšno delo zanje.
© Bonačeva tovarna dozidana. Tvrdka ing. Dukič je pravkar dozidala enonastropni prizidek kartonažne tovarne Bonač v Čopovi ulici. S tem prizidkom, ki je iz želczobe-tonske konstrukcije, bo možno osredotočenje vse tovarne, ki bo tako tudi varna pred ognjem. Načrt za razširitev te tovarne je star že 16 let. Delavci so na poslopje obesili mlaj ter imeli likof. Poslopje bo do zime popolnoma urejeno in se bo tovarna vselila vanj.
□	Svetoletna pobožnost v stolnici. V stolni in mestni župnijski cerkvi se bo izvršila svetoletna pobožnost jutri po sledečem sporedu: Ob pol 3 popoldne skupna molitev rožnega venca in nato običajna procesija v cerkvi. Takoj nato gredo verniki iz cerkve pred škofijo, tako da se postavijo verniki med vhodom v stolnico in škofijsko palačo. Črto od škofijske palače do policije zavzame procesija frančiškanske župnije. Ob 3 bo vodil prevzvišeni knezoškof dr. Toniažič obe procesiji v stolnico. Po dvakratnem obisku stolnice se napoti skupna procesija skozi mesto v frančiškansko baziliko, kjer se ponovijo svetoletne pobožnosti.
□	Koncert v parku. Jutri dopoldne priredi vojaška godba pod taktirko kapelnika g. Svobode koncert v mestnem parku.
□	Dramatska šola narodnega gledališča se otvori jutri v nedeljo ob 9. Do tedaj se še vedno sprejemajo novi prigiašenci.
□	Z Abrahamom se je danes zjutraj srečal ravnatelj inagistratnih uradov v Mariboru g. Franjo Rodošek. Kdor g. ravnatelja pozna, mu tega srečanja ne bi prisodil, tako mladeniško čilo še izgleda. G. ravnatelj je rodom iz Sv. Lovrenca na Dravskem polju. Službuje pa vsa povojna leta v Mariboru, najprej na okrajnem glavarstvu, nato pa pri mestni občini kot obrtni referent in sedaj kot ravnatelj. V Mariboru si je pridobil s svojo koncilijantnostjo veliko prijateljev. Ob petdesetletnici mu iskreno želimo še mnogo veselih in srečnih življenjskih jubilejev.
□	Šc tretja licitacija. Poštna direkcija je razveljavila drugo licitacijo poštnih voženj v Mariboru ter razpisala za 18. t. m. še tretjo. Izklicna cena znaša 98.000 Din.
□	Avto cenejši kot železnica. Konkurenco avtomobila čuti železnica celo pri izvozu jabolk. Iz obmejnih krajev severne Štajerske gre skoraj ves izvoz jabolk v Avstrijo na dunajski trg na tovornih avtomobilih. Tako izvažajo Šenliljčani in drugi, sedaj pa so začeli poskušati tudi sadjarji iz Sv. Mar-
tina pri Vurbergu. Prevoz z avtomobili je toliko cenejši, da sadjarjem tudi pri nizkih cenah sadja še nekaj ostane.
□ Ribe na trgu. Včerajšnji trg je bil dokaj dobro založen z morskimi ribami. Prodajale so se sardele po 12 skombri po 10, ligne po 22, salte po 22 Din za kg.
□	Lekarniško nočno službo ima v prihodnjem tednu od 7. do 14. oktobra Maverjeva lekarna »Pri zamorcu« v Gosposki ulici.
□	Poklicna posvetovalnica in vajeniški dom. Na povabilo mestnega predsednika se je vršila nedavno na mestnem magistratu važna anketa, za poklicno posvetovalnico in vajeniški doni v Mariboru. Navzočih je bilo 26 predstavnikov zainteresiranih šol in delavskih, obrtniških, trgovskih in industrijskih fcorporacij. Podžupan Golouh je re-feriral o vprašanju poklicne posvetovalnice. Poročal je, da je dala iniciativo banska uprava, ki je pred kratkim sklicala posebno posvetovanje, na katerem se je napravil sklep, da se osnujeta posvetovalnici v Ljubljani in Mariboru. Osnovala ju bo banska uprava s sodelovanjem Delavske in Trgovske zbornice ter bo sama 'materialno sodelovala. Izvolil se je poseben odbor, v katerem je kot zastopnik Maribora sam referent in ta odbor bo vodil nadal j njo^ akcijo. Na kaki bazi se bo organizacija izvršila, se bo šele ugotovilo. Odlbor bo izdelal poseben pravilnik, ki bo izšel v obliki na-redibe. — Zadružni inšpektor Založnik pa je poročal, da je bil osnovan v Mariboru poseben lcura-torij za ustanovitev vajeniškega doma. Ta odbor bo započel akcijo po ločno izdelanem načrtu, ter bo zbiral tudi potrebna sredstva. — O obeh referatih se je razvila živahna in zanimiva debata, v katero 60 posegali inž. Kukovec, Petejan, Grčar, ravnatelj Humek, gospodična Bračičevo, Bureš in drugi. Končno je bil sprejet sklep, naj že obstoječa odbora za vajeniški dom in poklicno posvetovalnico pospešila delo, da pride čimprej do realizacije obeh prepoitrebnih ustanov.
Celje
Poizvedovanja
Izijubila sta so na pol i-zRotovljcTia rokava. Pošt«n najditelj sc prosi, da ju proti nagradi nujno odda na Sv. Petra costi 38.
-0- Nocoj ob pol 9 vsi v Narodni dom na družabni večer Kluba koroških Slovencev. Pester spored (pevski nastop okteta Ljubljanskega Zvona itd.) prosta zabava.
er Novi grobovi. Na Hribu sv. Jožefa št. 45 je umrl v cvetu mladosti g. Joško Aužner, aktivni artiljerijski podnarednik. Služboval je v Kragu-jevcu, pred letom je zbolel in sedaj doma pri materi zatisnil svoje oči. Zapušča žalujočo mater, brata in dve sestri. Pogreb bo jutri, v nedeljo, ob 4 popoldne iz hiše žalosti na okoliško pokopališče. Naj mu sveti večna luč, hudo prizadeti materi, bratu in sestram naše sožalje. — V celjski bolnišnici so umrli: Regul Marija, 70 let, delavka, Ostrožno; Pugmeister Ernest, 10 mesecev, sin služkinje iz Nove cerkve; Šramel Jože, 6 mesecev, sin kočarja, Dvor pri Šmarju; Citerer Jože, poštni zva-ničniik,, Nova vas 36. V Novem Celju je umrla ga. Marija Makovič, 82 let, zasebnica iz Čreta 43. — N. v in. p.l
er Odprte planinske koče SPD. Frischaufov dom na Okrešlju bo za silo oskrbovan še ves mesec oktober ob sobotah in nedeljah. Stalno so oskrbovane te-le postojanke: Piskernikovo zavetišče v Logarski dolini, Mozirska koča na Golteh, Koritz-kega koča na Smrekovcu, Celjska koča nad Celjem. Zaprt je že Planinski dom v Logarjevi dolini in Kocbekov dom na Korošici.
ef Tatvina fotografičnega aparata. G. Ivanu Volfondu, privatnemu uradniku na Bregu je bil v zadnjih 14 dneh ukraden iz stanovanja 1200 Din vreden fotografični aparat.
es Stanje ponesrečencev avtomobilske nesreče v Levcu se polagoma obrača na boljše. Tudi g. Korberja, ki je imel najhujše poškodbe, bodo ohranili pri življenju, če ne pridejo vmes kake komplikacije. Pač je pa moral v bolnišnico g. Gradi-šer, ki je bil v nedeljo odpuščen v domačo oskrbo.
Ptuj
Gibanje prebivalstva v območju mestne župnije sv. Jurija in župnije sv. Petra in Pavla v tretjem četrtletju je bilo sledeče: umrlo je 26 oseb (vključno bolnišnica in hiralnica), poroka je bila ena, rojenih pa je bilo 28 otrok (vključno v bolnišnici). V področju župnije sv. Petra in Pavla pa je umrlo 31 oseb, poročilo se je pet parov, rojenih pa je bilo 40 otrok.
Zadnja pot šolskega upravitelja Pogrujca. V sredo smo spremili šolskega upravitelja v pokoju g. Alojzija Pogrujca k zadnjemu počitku. Kako^ je bil pok. priljubljen, je pokazala velika udeležba občinstva pri pogrebu; zlasti so bili naavzoči številni stanovski tovariši in šolski otroci iz Hajdine z učiteljskim zborom. Cerkvene obrede sta opravila gg. prošt dr. Žagar in župnik Svet. Od pokojnika se je poslovil v prav lepih in ginljivib bese- jg dah šolski upravitelj iz Hajdine, g. Petje; pevski zbor Glasbene Matice pa je zapel ob odprtem grobu ganljivo žalostinko.
Primskovo pri Litiji
Znameniti »firundrajsiger« se bo kar uresničil. Vina je letos precei manj, kakor druga leta, bo pa kapljica zato boljša. Ga bomo tudi najbrže samo iz »štamperlov« pili. Druga letina je zadovoljiva. Ker jc lepo vreme, bo tudi ajda dozorela. Večina kmetov je že pospravila poljske pridelke, sedaj pa hite grabit listje, da se jim ne bo tako zgodilo, kakor lani, ko jih je sneg prehitel. Drugi teden bo pri nas sv. misijam Upamo na precejšnjo udeležbo, ker ne bo več toliko dela. Gospodom misjonarjein želimo veliko uspeha.
Kulti grm obzornik
Modesl Musorgski: Hovanščina
(Po reprizi.)
Človek se vedno v sebi zdrzne — zamaje se v svoji uravnovešenosti in ne ve prav, kam bi, kadar hoče poseči z jasno mislijo v vseobsežno, v največjih nasprotjih objemajoče se rusko duševnost. Saj je res, da se današnjemu človeku že močno odtujuje tisto zasanjano in skrivnostno občutevanje »matju-ške Rusije«. Vendar pa ti postane to nad vse razumljivo, ko se zaveš svoje nemoči, kadar bi rad z doslednim miselnim svetom prodrl v skrivnosti njenega življenja. To življenje je silno, da obstrmiš pred njim, pa zopet tako zamotano, da mu komaj prideš do kraja. V njem so v skupnost povezane vse polarne sile, ki se v tej skupnosti vendar bijejo med seboj ter človeka enako kot ljudstvo, ki ga živi, tirajo iz skrajnosti v skrajnost. A vse to v taki medsebojni odvisnosti, da razumskemu merilu iz-podmikajo tla, ko bi hotelo postavljati meje med pravim in nepravim, med dobrim in z.lom, — med svetostjo in ničevostjo.
Ta zemlja in to življenje je rodilo in izoblikovalo Musorgskega, ki je njun najzvestejši otrok. Vse elemente svoje zemlje in njenega življenja je objel v sebi. Polarne sile so se vzpenjale in bile tudi v njem samem in morda prav iz tega odseva ona, rekel bi divjaška moč, ki je bila lastna njegovi osebnosti. On je bil živo življenje, vse prepojeno r neugnanimi naturnimi goni, ki so ga gnali skozi svet, pa ga ravno v tej neugnanosti butali ob stene nerazrešljivih ugank sveta, da je ob njih strme obstajal, pa se prav ob njih zopet oklepal skrivnosti nadsveta. In zopet ista p<n velikega umetnika-človeka. Silna življenjska energija mu je narekovala okleoati se narave in njenih zakonov življenja.
Sledil jim je z dušo in srcem, se v njihovem pravcu izživljal in i3kal — večna usoda človeka — rešitve vprašanj življenja. A neutešen je moral tudi on končno obstati pred skrivnostjo Boga in onostranstva. In če ji še ni izoblikoval obraza, pa je vendar priznal, da iz te skrivnosti izžarevajo sile, ki v svoji umirjeni in jasni doslednosti zasenčujejo sile prirode, s katerimi se v človeku bijejo včasih do groze.
V tem svojem zadnjem pogledu na svet ic rodil »Hovanščino«. V njej pa je razkril prav to svoje obupno iskanje za resnico. Jasnosti ni našel, V delu je postavil pred nas iz širokega veletoka iztrgan majhen kos življenja. Takega življenja, kot v resničnosti stoji pred nami z vsemi svojimi najbolj različnimi plastmi mišljenja in stra_sti. Ni si ga upal soditi, ker sam v sebi še ni razsodil. Pač pa nam je vse, četudi v diametralna nasprotja segajoče smeri življenjske nazornosti predstavil v tako polni resničnosti in zato prepričevalnasti, kot zmore to le velik človek — umetnik, ki hodi skozi življenje z odprto dušo in sprejema vase vso težo in radost sočloveka, ki pa tudi v sebi pristno doživlja vsa nasprotja polarnih sil in se muči nad rešitvijo njih pravilnosti in išče resnico. —- Vsa ta nasprotja je ■postavil pred nas: sodite sami. Sam si ni upal. Ali pa je morda vendar nakazal prevesnost svojega prepričanja, ko je kot silen zaključek tej svoji umetniški tvorbi postavil pretresljivo jasno in samozavestno smrt množice vernikov za svojo veliko idejo ter s tem prav silo, segajočo iz onostranstva, poveličal kot zadnjo in največjo?
Dramatska vsebina tega dela nima posebne jasnosti in je niti noče. Skladatelj jo je napisal sam in mu ni šlo toliko za jasen napet razvoj dejanja, kot za slike najbolj pestrega življenja. Edina rdeča nit je borba obeh knezov-bojarjev Hovanskih — Ivana in sina Andreja — za krono in njuna propast v Um stieimjuuju. V to pa je — včasih z izstopajočo poudarjenostjo — povezana vrsta drugih dbgodkov in razvoiev. ki se pletejo ob Hovanskih. Vsa snov
je zajeta iz -ruske zgodovine in sicer iz krvavega leta 1682. Politična in nazorna zmeda tega časa z vso podivjanostjo političnih, družabnih, osebnih strasti, z druge strani pa naraščajoči verski fanatizem, vse to je Musogskemu nudilo prikladno snov, v kateri je mogel polno izživeti samega sebe ter upodobiti svoje razmišljanje o življenju. V šestih slikah je položil pred nas življenje v svojih najbolj različnih plasteh in vsako od njih izoblikoval do velike globine. Morda je prav ta razsekanost vzrok, da celotno delo nima pravega učinka. Musorgski je polagal veličino svojega duha v posamezne dele, ki segajo včasih do pretresljivih globin. Pri tem pa je napetost celotne zgradbe popustila in se prav zato lahko zgodi, da oni, ki se ne more vtapljati v te posamezne globine od hipa do hipa, končno ob celotnem delu stopi v prazno in ostane hladen, kljub temu, da čuti nekje v delu njega veličino.
Glasba Musorgskega je veren odraz omenjene vsebine. Tudi v njej se bijejo nasprotja raznih sil in smeri. Grobi naturalistični dramatski kompleksi, polni vrenja in strasti, se družijo z nekim idealističnim glasbenim svetom, vsem čistim in poduliovlje-nim, tiho zamaknjenim nekam v onostranstvo. Sredi te polarnosti pa se gibljejo muzikalne misli iskreno spojene iz obeh svetov v prijetno, umirjeno ubranost. Tako je Musorgski tudi v tej glasbi razkril samega sebe kot človeka, v katerem se bije dvoje nasprotnih sil, čeprav je v tistem času že začuda močno neko idealistično stremljenje. Ravno v tem se je oddaljil od »Borisa Godunova«, ki je vse bolj trdno uprt v naturalistično pojmovanje. Na drugi strani pa se javlja prav v tej kontrastnosti stilna neuravnovešenost, ki značilno govori o njegovem živem razvoju in trganjnu iz ene smeri v drugo. Vendar se je šc drži naturalizem, glasbena ilustracija govorice besed in njih vsebine v smislu neposredne predstavne asociacije. Možno je še čutiti vvagnerjansko miselnost, čeprav sc ji je Miisnrgski že močno oddaljil in ji prilil toliko ruskih narodnih svojstvenosti, da ji je izdelal novo smer. Zajel jih je
v ruski miselnosti, dejansko pa v ruski narodni motiviki in zlasti v stari ruski cerkveni pesmi, ki prav v tem delu prihaja do čudovite veljavnosti.
Vprizoritev tega dela ni lahka. Na eni strani razcepljenost v slike, na drugi pa široka masivnost dela, oboje zahteva, bodisi mnogo razkošja v sceni, bodisi veliko odersko prostornost in mnogo sodelujočih na sceni ir. v orkestru. Prav vsled močnega poudarka na imenovanih zahtevah je bila pri nas zamisel vprizoritve riskantna. Vendar je treba priznati, da podanost še vzdržuje veličino dela, čeprav mu je polna uspelost vsled tesnih razmer okrnjena. A trudu in delu priznanje.
Glasbeno stran je vodil ravnatelj Mirko Polič in dosegel v naših razmerah lepo stopnjo uspeha. Predvsem je izgladil tehnično stran vseskozi. Orkester je prožen in dosti izčiščen (trombe na odru bi bile lahko bolj v skladu), lepo uravnovešen v 6ebi samem kot v odnosu z odrom. Zbori so sigurni in posamezni pevci tudi. (Kar se tiče neuravnovešenosti med zborom za sceno in orkestrom, bi menil, naj se vda orkester, ker lažje sledi dirigentovi roki.) Tudi vsebinska snov glasbe je smiselno izčrpana, dasiravno bližje resnici v naturalističnih momentih, kot v idealističnih, kjer mistična poglobljenost še ne najde polnega izraza. Čutiti pa je v vsem spoštovanje do dela samega in skrbna priprava.
Režiral je delo Ciril Debevec. Nedvomno težka naloga vsled velikih že omenjenih zahtev. A v naših razmerah uspešno rešena. Celoten pregled je pokazal večjo poglobitev v smeri psiholoških nijans, kot v zunanjih režijskih smernicah, tedaj pozornost na duševni ustroj dela. — V prvi sliki poudarek na trčenju nasprotujočih si sil. V splošno razrvanost in brezusmerjenost useka podkupljivost pisarja, zahrbtna zvijačnost Šaklovitega, razvratna pohotnoat mladega in neuklonljiva oblastiželinost starega Hovanskega, močna v duhovnost usmerjena ljubezen razkolnice Marte in fanatična vera Dositeja, poglavarja sekte Starovercev, Vsak nosi v sebi svoj
Slovo zaslužnega zdravnika
Danes odhaja iz župnije D. M. v Polju vpo-koieni primarij in še! bolnišnice za duševne bolezni na Studencu g, dr. Štefan Divjak, mož, ki mu naše ljudstvo kakor tudi vsa slovenska javnost mnogo dolguje. L. 1894., ob koncu prvega desetletja postanka bolnišnice, je prišel k nam, in danes, po štiridesetih letih neumornega in brezprimernega samozatajevanja in nesebičnega dela in redke vztrajnosti za procvit bolnišnice in ublažitev najbednejših bolnikov, odhaja v zasluženi pokoj k svoji hčerki sdprogi g. dr. Blumauerja.
L. 1894., ob času njegovega prihoda, je bilo v umobolnici prostora za 150 bolnikov, oskrbovanih pa 196; in danes, ko odhaja, oskrbuje zavod nad 400 bolnikov. Bili pa so časi, ko je bilo 450 oskrbovancev. V času njegovega štiridesetletnega delovanja se je vežibalo v psihijatriič-ni stroki 80 pomožnih zdravnikov. Koliko v vseh letih služabništva (danes jih je čez 90 zaposlenih), koliko sester usmiljenk. Vsem dober, prizanesljiv, očeigospodar. Ob njegovem prihodu se je nadzidavalo v obeh beznicah prvo nadstropje. V teku njegovega službovanja se je zidala po njegovi inicijativi in načrtih zdravniška hiša. L. 1915—16 sta bila napeljana vodovod in električna razsvetljava. Koliko ga je stalo dela, prošenj, moledovanja, da se je sezidal dom za sestre usmiljenke in njegovo veliko veselje je bilo, ko se je sezidala lična zavodova kapelica, v kateri se je v prostem času tako rad potmudil. Zidali so moderen hlev, zgradili
tehtnico, kanalizacijo, hišico za vratarja. Naš jubilant je uvidel nujno potrebo pri®idnti_ novi oddelek za akutno bolne, za bolnike I. in H. razreda. In prav ob vpdkojitvi je bila mogočna, moderno in higijensko urejena stavba za 100 bolnikov dograjena in čaka danes le še notranje oprave, ln še je imel načrtov, še je dal pobudo za uovo moderno umobolnico. Poleg tega je bil vodja pisarne, delo za dvoje moči. Pa kdo bi mogel našteti na tem prostoru vse njegovo veliko delo, katero je našlo priznanja tudi na najvišjih mestih. Bil je odlikovan z redom sv. Save.
Prera.no odhajajoči pa si je pridobil velikih zaslug tudi med tukajšnjim ljudstvom. Saj je bdi dolga leta pri nas edini privatni zdravnik in zdravnik tedanje bolniške blagajne. Starejše vevško delavstvo ga iz tistih dob pozna kot ljudskega socijalnega zdravnika. Kdo prešteje revne bolnike, ki jih je za Bog plačaj zdravil in jim še posebne dobrote delil. Za kolike je telesno skrbel. Naša društva so v njem in njegovi blagi soprogi imela vedno podpornika. Zastava delavskega društva je v to dokaz. Zadnje čase pa tudi njemu niso bile prizanešene bridke ure, a on, velik v veri, vse odpušča.
Zavod bo težko pogrešal neumornega de lavca, uslužibenci, zavodova družina pa skrbnega gospodarja in očeta. Naše ljudstvo, posebno delavstvo, mu ob uri odhoda kliče: Bog Vam plačaj! Želimo Vam, da v krogu svoje družine uživate neskaljen zasluženi pokoj.
Koledar
Sobota, 6. oktobra: Bruno, »poznavalec; Marija
Frančiška.
Novi grobovi
+ Feliks Tonian, ugleden trgovec in posestnik
v Ljubljani, je 4. oktobra, okrepčan s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal, star šele 43 let. Pogreb bo danes ob 16 z njegovega doma, Costova 7 (pri cerkvi sv. Cirila in Metoda) ua pokopališče k Sv. Križu. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim svojcem naše globoko sožalje!
+ V Se vnem pri Litiji je umrla Alojzija Šraj v 66. letu starosti. Bila je že dalj časa bolehna. Pogreb bo danes. Naj ji bo žemljica, lahka! Žalujočimi naše sožalje!
Osebne vesti
— Splitski škof dr. Bonefačič ozdravil. Te dni
se je vrnil iz Zagreba v Split škof dr. Bonefačič, ki je bil dejj časa v bolnišnici usmiljenih sester v Zagrebu zaradi zdravljenja roke, Id si jo je, kakor smo svoj čas poročali, zlomil blizu Cakovca.
Ostale vesti
Diabetiiarjem
pomaga zraven insulina in dijete pitje Rogaške slatine »DONAT«.
Vprašajte Vašega zdravnika!
Pridite ra časa jesenske sezono (do konca oktobra) v Rogaško Slatino! Popolna 20 dnevna oskrba 1200 odn. 1000 Din.
Kaj pravite?
Te dni so ■poročali časopisi, da je senator Zedi-njenih držav Uye predlagal listi komisiji, ki preiskuje delovanje dobaviteljev orožja in drugih takih rcvežev, naj sklene postavo, po kateri bo vsakemu dobavitelju odvzetih .98 odstotkov njegovega »zaslužka*, če presega dobiček 10.000 dolarjev.
Ta postava pa naj velja samo za čas vojne.
'le mnogo prej pa so sklenili možje na Islandiji, da mora imeti vsak njihov državljan okoli naših 8000 dinarjev mesečno za svoje preživljanje dovolj; kar »zasluži« več, gre vse v državno blagajno v obliki davka. Kako pravijo temu davku, je postranska -reč; glavno je, da gre denar v korist skupnosti.
Kaj pravite, g. urednik, ali niso to strašne stvari? Namesto da bi od delavcev pobirali po krajcarjih in vinarjih in parah njihove prispevke za kakšen bednostni fond, pa se predrzne jo ti ljudje takim revežem, kakor so navadno vsi vojni dobavitelji, pobirali njihove lako krvavo zaslužene milijone! Ali ni to naravnost zaplemba premoženja? Kam plovemo?
Toda Amerikanci morajo že vedeti, kaj delajo, in mogoče ne bi bilo napačno, če bi tudi mi posnemali vsaj Islandce. Osem »jurčkov« na mesec vendar ni malo! Če bi pa pobrali tistim, ki dobivajo več, njihove presežke, bi prav gotovo ne potrebovali ne bednostnega fonda, ne zbirk za razne dobrodelne ali patriotične ustanove in bolnike v bolnišnicah bi prav lahko zdravili s purmani namesto s kakšno prekuhano vodo, pa še vsakemu bi lahko dali izdaten »šajdezen* za pot domov...
Po mojem nam nekoliko islandskega duha ne bi prav nič škodovalo!
Služba božja
na Šmarni gori
Na rožnivensko nedeljo, dne 7. oktobra, je na Šmarni gori za to leto zadnji slovesen romarski shod. To nedeljo je slovesna služba božja ob 7 in 10. Vmes več tihih sv. maš. Romarjem se nudi prilika za prejem sv. zakramentov celo dopoldne. Popoldne bodo olb 4 pete litanije Matere Božje i. ljudskim petjem, na kar posebno popoldanske posetnike opozarjamo.
V ponedeljek pa je ob 8 slovesno opravilo ■■tu vse pokojne romarje. Ob pol 8 slovesno zvo-nenje, ob 8 Reqiem in obredne molitve za rajnke, nato procesija na pokopališče in molitve na grobeh.
Verni romarji se vabijo k tem molitvam, katerih se je že od nekda j udeleževalo veliko ljudstva in sosedni gospodje duhovniki. Dokler bo ugodno vreme, bo še naprej vse nedelje in praznike na Gori ob 10 sv. maša s pridigo. Kdaj bo služba božja v zimskem času na Gori, se bo sporočalo v časopisih in se bo zvedelo v Tacnu pri Koširju.
— Pri odebelelosti vzbuja redna zdravilna uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice jako delovanje črevesa in dela telo vitko.
Sava nevarno narašča
Ljubljana, 5. oktobra.
Ponoči so morali biti po Gorenjskem silni nalivi, zakaj Sava je čez noč narasla kar '/a dobra dva metra. Sava je vsa motna in kalna. Sava prinaša s seboj velike količine lesa, debel in desk, sode, škafe, vejevje in drugo ropotijo. Zaradi narasle Save je morala Ljubljanska gradbena družba ustaviti delo pri brvi med Mednoni in Vikrčami ter bo treba z delom počakati tako dolgo, dokler Sava zopet ne upade na normalno višino.
Za nedeljo je bila napovedana »lavnost z otvoritvijo te brvi. Sedaj seveda ne bo s te slav-nostjo najbrže nič, ker ni pričakovati, da bi Sava tako naglo upadla, da bi se mogla dovršiti še zadnja dela pri tej brvi.
Ljubljanica je nasprotno normalna, ni skoraj nič narasla, tem tem ko Sava resno grozi,
da prestopi na Posavju bregove.
★
Filmski ljubljenci
Staro iu mlado se zanima za filmske igralce in igralke in ima med njimi svoje ljubljence. Vsi povprašujejo po slikali in fotografijah teh priljubljenih jim oseb, ki jih pa ni bilo vedno lahko dobiti. Danes je to mnogo lažje. Slovita domača tovarna čokolade Union v Zagrebu je dala v promet odlično mlečno čokolado pod imenom Unionovi filmski ljubljenci. Vsaki čokoladi je priložena po ena slika znamenitih filmskih igralcev in igralk in sicer tako, da se slika že vidi v ovalnem izrezku okusne etikete in si more vsakd^ izbrati zaželjenega igralca. Ista tovarn« je vrhutega izdala zelo lep in okusen album za lepljenje teh slik. Tako si more vsakdo nabaviti fotografije svojih filmskih ljubljencev, poleg tega pa še dobiti dobro in slovito Unionovo mlečno čokolado.
— Pri hemeroidalni bolezni, zagatenju, natr-ganih črevih, abcesih, sečnem pritisku, odebelelib jetrih, bolečinah v križu, tesnobi v prsih, hudem srčnem utripanju, napadih omotice prinaša uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice vedno prijetno olajšanje, često tudi popolno ozdravljenje.
Dev. Mama v Polja
V sredo smo položili k večnemu počitku bla-gopokojnega Načeta Merciuo. Takih pogrebov je pri nas malo videti. Pred krsto so šla zastojistva 16 tukajšnjih društev in korporacij z venci, dalje s kašeljekim gasilskimi praporom na čelu čete treh gasilskih društev v krojih, nato godba Prosvetnega društva ter nepregledna množica ljudi iz domače in sosednjih fara. Možu, ki se je skozi pol stoletja udejstvoval na vseh popriščih javnega življenja, bomo ohranili hvaležen spomin.
Spominski dan za padle vojake priredi skupina bojevnikov v nedeljo, 7. t. m. Ob 6 bo sveta maša za padle in darovanje za brezposelne. Po sv. maši pred vojnimi spomenikom libera, žalni govor, žalostinke pevcev dn godbe. Po žalnem opravilu pred spomenikom pa bo redni občni zbor 6kupine bojevnikov v društvenem domu.
—	Oblastni odbor Narodne odbrane v Ljubljani
obvešča vise, kii se'udeleže javnega zborovanja akcije NO »Svoji k svojim« v nedeljo, 7. oktobra v veliki dvorani hotela »Union«, da se lahko poslu-aijo polovične voznine, ki je odobrena strelskim družinam s tem, da kupijo na odhodni postaji cel vozni listek iin železniško objavo za Din 5. Objave se bodo žigosale za povratek dopoldne na strelišču in v hotelu Union, zvečer pa v Kazini. Istočasno naznanja, da bo sestanek izvršilnega članstva NO v nedeljo, 7. oktobra ob 14.30 v prostorih Zveze kulturnih društev v Ljubljani, Kongresni trg 1, II.
—	Korošci pridejo na Brezje! Danes popoldne pripelje čez Jesenice na Otoče poseben vlak iz Celovca 500 koroških iizletnikov. Romanje prireja in vodi odbor Katoliške akcije za krško škofijo. Nocoj in jutri zjutraj opravijo izletniki pri Mariji Pomagaj na Brezjah svojo pobožnost, nato se vrnejo zopet-nazaj na Koroško.
—	Na deškem vzgajališču v Ponovičah pri Litiji je izpraznjeno inesto prefekta. Honorar 400 Din •mesečno, brezplačna hrana in stanovanje. Prednost timajo gilasbeno izobraženi. Prošnje vlagajjte na upravo deškega vzgajališča v Ponovičah pri Litiji.
—	Radi nenadno in močno narasle Save so se morala zaključna dela prekiniti in se otvoritev do-stiča v Mednem preloži na nedeljo 14. t. m. z istim sporedom.
—	Občni zbor filmske zadruge. Na izrednem občnem zboru filmske zadruge »Slovenski zvočni film Triglav«, je bil izvoljen sledeči odbor načelstva: Načelnik Kink Viktor, dipl. tehnik v Ljubljani, upravnik Ivan Gruden, dipl. tehnik, Ljubljana, v odbor pa Jane Marijan, fotograf, Ljubljana-Moste. Članstvo nadzorstva je ostalo isto kot prej: dr. Lojze Čampa, odvetnik v Ljubljani, Stane Dev, klišarnar v Ljubljani, Vodnik Ludvik, tiskarnar v Kamniku, in Avgust Mencinger, geometer v Ljubljani. — Glavni namen izrednega občnega zbora jo bila rešitev finančnega vprašanja; sprejeti so bili razni sklepi, ki naj to vprašanje v najkrajšem času rešijo in tako zadrugi pripomorejo do prvega uspeha, ki ga vsi takemu domačemu podjetju iskreno želimo.
—	Prepovedana tarča. Mladi posestniški sin Janez Plohi iz Mezgovcev pri Ptuju sc je vračal z lova. Pred postajo Moškajnci se mu je zableščala nasproti bela opozorilna tabla pred železniškim prehodom. »Pripravna tarča,« si je mislil mladi lovec, pa je pomeril, ustrelil in zadel. Kakih 60 šiber je tablo preluknjalo. Plohi se je pozneje doma pohvalil, da mu puška sijajno nosi. Nasled: njega dne pa je železniški progovni čuvaj opazil prestreljeno tablo ter opozoril orožnike, ki so strelca brzo izsledili. Včeraj so mu na okrožnem sodišču prisodili za ta strel 3 mesece zapora, pa brezpogojno.
—	Tihotapske zgodbe. V Avstriji je v obmejnih krajih cena svinj padla in priliko so izrabili nekateri naši posestniki, da so so na oni strani meje oskrbeli s pujsi ter jih na skrivaj spravili v svoje hleve. Vse-vidno oko carinskih organov pa je pujse izsledilo. Dvema posestnikoma v Gradišču so zaplenili po dva prašiča, enemu pa enega. Poleg tega so ugotovili, da so se ti posestniki bavili tudi s tihotapstvom sladkorja, vžigalic in celo koles. V Slatinskem dolu pa so naši obmejni organi zasačili posestnika, ki je skušal spraviti v Avstrijo dva vola. Obe živali so mu zaplenili.
_Drzni vlomilci na pohodu. Sv. Jakob v Slov.
goricah je obiskala drzna razbojniška tolpa, ki [e tekom ene noči izvršila dva vloma .in sicer v tamoš-nji poštni urad in v trgovino g. Šnuderla. Pošta je
in 1 poštne nakaznice v skupni vrednosti 9483 Din. Riočne blagajne niso zmogli ter so jo pustili na miru. Hišnemu lastniku so napravili na strtih vratih 150 dinarjev škode. Nato so se spravili nad trgovino Franca Šnuderla. Ukradli so pa samo kolo znamke Waffeinrad. Zanimivo je, da so kolo odpeljali samo do bližnjega jarka, kjer so ga demontirali na posamezne dele. Ogrodje so pustili v jarku, kolesa in sedlo so pa odnesli. Za vlomilci doslej še ni sledu.
— Akademik, ki bo 15. oktobra končal diplomske izpite, nima sredstev, da bi plačal visoke takse za diplomo. Prosi dobra srca, da niu pomagajo. Darove sprejema uprava »Slovenca«.	_
—	Pri ljudeh, ki so pobiti, utrujeni, nesposobni za delo, povzroči naravna »Franz-Josci« grenčica prosto kroženje krvi in zviša zmožnost za misli in delo. Vodilni kliniki dokazujejo, da je Franz-Josef« voda odlične vrednosti kot sredstvo za odprtje črev pri duševnih delavcih, slaboživčnih in ženskah.
—	»Za zdravje otroka« je geslo pod katerim bodo požrtvovalne narodne delavke pobirale na križiščih cest v soboto 6. in v nedeljo 7. t. m. tudi najskromnejše prispevke. Naj Vam doni na uho droben, nežen glasek bolnega otroka, ki prosi zase in za tisoče drugih dinar, ki mu bo omogočil zdravljenje. Odprite svoja srca temu pozivu! Priskočite na pomoč Ateni v njenem požrtvovalnem delu za pomoč bolnemu otroku. Zavedajte se pri tem, koliko stori Atena za blagor naše mladine. Pomislite samo, kakšne vrednosti je njen ortopedični zavod za zdravje naših otrok. Pomislite aa vse to, pa vam bo dar, ki ga boste doprinesli v teh dneh, zadoščenje, da pomagate zboljšati zdravstvene razmere naše mladine, s čimer zagotovite zboljšanje položaja vsega naroda. Atena.
—	Naši gostje — kako jim strožemo. Knjiga, ki jo je spisala S. M. Deodata Kump, učiteljica gospodinjske šole, ima 63 strani in 66 slik ter 6tane vezana 45 Din. — Založila je knjigo Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. To je po vojni prva slovenska knjiga, ki bo izpolnila veliko vrzel v go-spodtinjslu literaturi ivsake gospodinje, to je o strežbi (serviramju) pri mizi in predpripravah za razne pojedine — banketih, čajankah aLi v domačem krogu med prijatelji in znanci. Knjiga je razdeljena v dva dela: a) splošni, in b) posebni. V splošnem delu obravnava pisateljica vse, kar je treba vedeti o obednici, mizi, namiznem perilu, posodi, .priboru, stekleni posodi in krašenju miz. Poleg tega pa še nekaj prav dragocenih nasvetov kuharicam glede priprave jedil. V posebnem delu pa obravnava poglavja o pogr.injanju iniz, strežbi pri zajtrku, mali južini (malici), obedu (kosilu), popoldanski južini, večerji, routu. Posebej obravnava še strežbo pri mizi sploh in o razdelitvi prostorov pri miizi. — Knjigo toplo priporočamo tudi kuharicam, gospodinjskim pomočnicam, bivšim učenkam gospodinjskih šol in tečajev ter natakaricam in natakarjem.
—	Mentor, dijaški list, se je nekoliko zakasnil, a prihodnji teden vendarle izide, in sicer v dvojni številki. Kolikor smo izvedeli, bo letos posebno zanimiv, saj bo prinašal svetovnoznano vzgojno delo dr. Tihamera Totha »Čisto mladost« in priljubljeni pisatelj Janko Mlakar bo tudi sodeloval s svojo lepo petdejanko »Povest o izgubljeni Marti«. Več spregovorimo o listu, ko izide. Naročnina za dijake 30 Din, za druge 40 Din. Naroča se pri upravi »Mentorja«, Miklošičeva cesta 7.
—	Brat bratu razklal lobanjo. V Selnici pri Donji Stubici je Fran P. očital svojemu bratu Valentinu, da je nalašč naredil tako, da se voda z Valentinove njive razliva po Francetovi njivi. Valentin je trdil, da to ni res. Nastal jo prepir, ki se je razvil v pretep, med katerim je Franc Valentinu s sekiro raizklal lobanjo do mozga. Če ne bi v tem hipu pritekel Valentinov zet, bi ga France gotovo pobil do em rtii. Valentina eo hitro prepeljali v bolnišnico. Izgubil je dar govora.
Novo mesto
Vpisovanje v greirtijalno trgovsko nadaljevalno šolo v Novem mestu bo v nedeljo, 7. t. m. dopoldne od 10—12 v pisarni meščanske šole. V tem šolskem letu bo otvorjen I. razred — toda
v poslopju omenjenega trgovca. Vlomilci so vdrli — —	.	. .	.„ .
notranje prostore skozi vhodna vrata, ki so lth le, ce bo dovolj vpisanih. Pouk bi se pričel
- ____.	' 1 t	1 _ 1«.. ! n J.	_______ I , L,«	r! iTrtMin nn lir ll/lm >rl nf L' 1
s silo odprli. V pisarni so prevrnili vse narobe ter našli v pisalni mizi lep plen: denar od 27 čekovnih
evet iz polnega prepričanja. — V drugi sliki si brutalno stoipi nasproti v štirih oblikah ista miselnost: želja po oblasti. Razumna in dostojanstvena v knezu Golicinu, prirodna in divja v knezu Ho-vanskem, zvijačna in škodoželjna v bojarju Šaklo-vitem, pa idealna in vzvišena v Dositeju, ki se dvigne nad vse ostale: dejanj je treba, ne besed. — V nadaljnem se poleg žgoče pa v onostranstvo usmerjene ljubezni Martine razvijajo instinkti množice: v brezskrbnosti je predana uživanju, ob nastopu nevarnosti pa jo vsled zapustitve voditeljev popade žalost in se obupana obrne k Bogu po rešitev. —
V	četrti sliki je prepričevalno izdelana propast Ho-vanskega. Zahrbtna zvijača je močnejša od odkrite, pa še tako močne borbenosti. — In če v peti sliki zopet na eni strani nastopa usodnost samovoljne moči zmagovalcev nad premaganci, se na drugi strani postopoma izvija iz tega neupogljiva moč premagancev, ki pa ni od tega sveta. — In ta se končno v šesti sliki vzpne do pretresljive višine, ko s tiho udano in neupogljivo vero v dušah stopa zbor vernikov na grmado, da daruje svoja življenia v večno slavo Bogu in v zveličanje svojih duš. — Vse te misli so podane v izraziti izdelanosti posameznikov in zbora in v poudarjeni postavljenosti v prostoru in to v skladu s smerjo in izrazom glasbe.
V	kolikor pa postaja delo mestoma vendarle monotono, menim, da je glavna krivda v prebornih sredstvih.
Med solisti je starega Hovanskega, grobo, elementarno izklesano osebnost mogočnega bojarja podal Marijan Rus. V osnovnih potezah je ustvaril res izrazit lik, prepričevalen zlasti v prvem nastopu, ob koncu tretje slike in prav tako četrte, ko ga je razen manjših popustitev oblikoval dosledno v razvoju od začetka do propasti. Tudi pevska stran se zdi, da je pisana zanj dn je lahko v njej učinkovito izrabil svoj obsežni, lepo zveneči glas. — Njegov sin Andrej, — razvralnež in v se»i nemočen m-3" dec, ki mu nenaklonjena usoda končno zamegli jasen pogled, oa se z grozo uda za ni»4ovo duš«
skrbeči Marti ter stopi z njo na grmado — je našel v J. Gostiču dobrega interpreta. V začetni besti-jalnosti ga sicer še ni popolnoma izdelal, pač pa je ob koncu segel v lepo globino. Glasovno pa diha iz njega zopet več svežosti, kar mu omogoča lepo oblikovanje pevskih partij. — Št. Marčec je podal kneza Golicina, ki z nemško izobraženim, dostojanstvenim ljubimcem caričinim ni povsem soglašal, a je v igri in petju vendar prijal. (S trajno ponavljajočimi se kontrasti trde resnosti in nasmihanja v obrazni mimiki pa se ne strinjam.) — Bojarju Sa-klovitemu je dal V. Janko prepričevalnost zakulisnega spletkarja, mestoma do polne izrazitosti, ki se je z njegovim pevskim podajanjem spajala v enotnost. — Velik (zlasti pri primijeri) je bil gost ravnatelj J. Betetto v vlogi Dositeja. Njegova velika umetniška tvornost je prišla zopet do polne veljave, ko je oblikoval tega starega verskega dostojanstvenika, polnega vzvišenega zanosa, trdne vere in jasnega miru. Ustvaril je silno in prepričevalno osebnost in ji dal tudi v pevskem izrazu adekvatno višino, vredno mojstra. — Lepo nam raste ga. Golobova. Kar je ustvarila s svojo Marto ni več začetništvo, temveč že dozorevajoča umetnost. Notranje razgibano, življensko, pa v nadze-meljski svet uprto vernico je izoblikovala z veliko doživetostjo, polno intimnih globin. Obenem pa je s svojim lepo zvenečim in obdelanim glasom odkrivala vrednote, ki zavzemajo človeka s polno pre-pričevalnostjo. (Mimogrede: v izgovarjavo še več jasnosti!) — Nevem, zakaj v tej vlogi alternira ga. Thyerrijeva. Ne da bi hotel zanikovati njen trud in kvalitete, vendar na tem mestu poleg Golobove toliko zaostane, da je radi močnega poudarka te vloge celotni igri v prid, če ta alternacija izostane. — Izredno je dvignil samega sebe S. Banovec v vlogi pisarja. Toliko pristnosti in verjetnosti še nismo doživeli pri njem. Nedvomno je ta svet oblikovanja njemu bližji, naj ostane v njem in dal nam bo lahko še mnogo lepega. — V ostalih manjših vlogah so se še .prav lepo uveljavili ga. Ribičeva in gg.
Hribar, Petrovčič, Perko, Sekula, Jelnikar in Franci, vsi z nenavadno formiranostjo. — Končno moram še s posebnim poudarkom omeniti celoten zbor, ki je pokazal izredno agilnost in resnost, ter balet, ki ga je naštudiral P. Golovin skladno slogu, ki pa prav v njem zahteva izrednih podrobnih fines za polno učinkovitost.
Lepi osnutki dekoracij so delo t Uljaniščeva. Zadnje delo pred smrtjo, ki ga je odtegnila tihemu pa tako resnemu delu za naše gledališče. Z njim smo izgubili delavca, ki je s svojo bogato fantazijo pomagal k skupni gradnji naše operne umetnosti in kdor je poznal to njegovo delo, bo vedel, da je zapustil za seboj občutno vrzel. Ohranimo mu iz tihe hvaležnosti blag spomin v svojih srcih. V. U.
Ljubljanska drama: Migo
Tretju letošnja novost v drami je M. Achar-dova ljubezenska zgodba »Migo, dekle z Mont-purnusa«. Delo se zelo loči od nekdanje francoske drame, ki je tako zelo ljubila klasično zgrajeno kompozicijo in dialektično dognano idejo, da je bila skoraj dosledno tetična. Novejše drame, v kolikor jih poznamo iz zadnjih let, bolj in bolj zapuščajo mojstrsko trojno enoto kraja, časa in dejanja in nam odpirajo čim širši iu svobodnejši odrski svet. Ta novi realizem, ki sc ogiblje vsakih poudarkov v predmetih im idejah, je v svoji vsakdanjosti rad zanimiv prav v tein, da prikazuje čhn najbolj iskano vsakdanjost in prraenetljivo slučajnost. Achnrd nam v treh različnih podobah prikazuje zdaj z jokom zdaj s smehom, zdaj z dovtipom zdaj z veliko resnobo, kako živijo in se zn svojo majhno srečo pehajo kabaretne plesalke in napol umetniki, sama periferija življenja, in kako ima ta svet svoje posebne drame. Zgodbn je tale: Plesalka Migo sc hoče maščevati n ml nezvestim ljubimcem in strelja nanj; rani pn mirno idočega fotografa in k sreči samo v roko. Tuko so nu uolicijskeui komi-
9. t. m. popoldne. Pogoji vpisa na uradni deski v šoli.
sarijatu začne znanje, iz znanja pride ljubezen, zakaj fotograf Rafael je dobričina, ki se mu nesrečno ljubeča deklica smili in bi jo rad vsa j malo tolažil iii j,i pomagal. Pa prejšnji ljubimec, plesalec Rodriguez, je brezsrčen človek in začenja drugo novo ljubezen, Rafaelu se nasmeje sreča, Migo bo njegova, kljub temu, da ne more pozabiti Rodrigueza. Tu udari katastrofa. Rodrigiieza najdejo ustreljenega, sum pade na Migo. Toda morilka ni Migo, ampak plesalka Franciime, ki se je maščevala zaradi nove Rodriguezove nezvestobe. Sama se javi policiji. Rafael in Migo pa začneta srečno življenje.
Delo ne priteguje s posebno močjo, pisano ie boilj za občinstvo, ki je vajeno filmskih in kriminalnih predmetov in lahkotnega, niti duhovitega dovtipa; kaj tehtnega ni v njem. Slovenski prevod se zdi delo precejšnje nuglice in bi ga bilo treba glede jezika pregledati. Režija ga. O. Šesta je z lahkotno in spretno roko izdelala okolje igre, ki se godi na policijskem komisarijatu, v spalnici plesalke in v foitogra-fovem stanovanju, pri čemer ga je dobro nod-prl g. ing. arch. E. Franz koit scenograf. Dobrodušnega fotografa Rafaela igra zelo prikupi j i-vo g. Daneš, dal mu je -polno toplega humorja hi prisrčnosti. Brezsrčni plesalec Rodriguez je g. Drenovec, prav izrazitega, satirično-realistič-nega policijskega komisarja podaja g. Sončiti; g. Kralj je z miizikantom Coreoranom podal eno svojih popularnih komičnih podob, nrav tn-ko g. CesaT in PotokaT kot stražnika. Plesalke M,igo, Josctte, Francinne in Arlette igrajo ga. Vida Jirvanova. ga. M. Danilova, gdč. Rainor-jeva in gdč. Tratili kova. Ga. Vida Juvanovn igra čuvstveno romantično Migo s prikupno skromnostjo in izvežbanostjo, dočim so gdč. Raincrjevi zlasti v govoru še zelo pozna, da jo začetnica. V ■splošnem je igra nagla in povprečna stvar, ki bo zadelala vrzeli med tehtnejšinu deli.	E. K-
Ženska 7500 m visoko na Himalaji
Mednarodna ekspedicija naskakuje Himalajo
Oboroževanje Rusije
6000 letal in 18,000.000 vojakov
Letošnje poletje je naskočila Himalajo mednarodna ekspedicija, katero je vodil prof. D y h r e n -f u r t h. Člani ekspediioije so iz svojega taborišča 510(1 m visoko poslali v Evropo pismeno sporočilo, pisano meseca avgusta. Iz tega poročila posnemamo:
Ekspedicija je 6koraj končana. Danes je bil takorekoč zadnji dan, ko smo včeraj zaradi strašnih viharjev morali prenehati naskoke 400 metrov pod vrhom gore Hidden Peak. Morda ga pojutrišnjem naskočimo še od druge strani, a uspeha si ne obetamo, ker je vreme strašno slabo in pa, ker tudi naše zdravje ni več tako, ko v začetku.
52 dni smo taborili 6300 do 7700 metrov visoko ter smo 40 dni prestajali grozovite viharje monsuma. Taki se zdimo sami sehi, kakor stari, iz-možgani frontni vojaki. Želimo si le počitka, svežega perila, sveže hrane im sadja.
Odpotovali 6mo precej kasno ter smo v 44 dneh prišli v Basecamp pod Hiddenom, kateri je več ko 8000 metrov visok, dn ki smo ga hoteli osvojiti. Odločili smo se, da pojdemo nanj po južnovzhod-nem grebenu. Dne 24. junija smo začeli in smo na grebenu prišli 6200 metrov visoko. Greben pa je visok 6900 metrov, nato pride smučarski teren do 7600 m, nazadnje lahki robovi. Hidden je torej la-hak... Ampak! Nosači eo 6e nam uprli, češ, da ne gredo po tej poti ne za denar ne za vse Mohamedove hareme. Penili smo se od jeze.
Zato smo hoteli Hidden naskočiti e sedla Con-vay. Pot tja pa je v zračni črti dolga 13 km v višinah do 7000 m. In zopet smo krenili s taborišči kvišku. Izkušeni himalajski plezalci so nam sicer prerokovali, da jo bomo polomili, ker nas bo zadržal monsum. Kaj je monsum, tega gole besede me morejo dopovedati. Enkrat te zakida v eneg, da IM se skoraj zadušil, drugič pometa okrog tebe, da misliš, zdaj-zdaj bo odneslo še tebe in šotor.
Nemško -madjarsko-poljski blok za „ureditev Podonavja"
Vendar smo dosegli štiri gore po 7000 m. Do višine 7550 m na vrh Oonvay Peaka smo spravili celo ženo našega voditelja. Gospa hi bila seveda blaženo izdihnila, toda s potrebnimi tabletami smo ji korenito pomagali. Tako je ona sedaj najbolj sloveča hribolazka na svetu z absolutnim ženskim rekordom, saj je priplezala 7550 m visoko. Pri vsem tem pa niti ni vajena gora in tudi sama ni hotela. Šla je le na naše prigovarjanje.
Ob strašnem vremenu smo 11. in 12. avgusta prekoračili glavni vrh Queen Mary Peaka, ki je
7775 metrov visok. To je najvišji himalajski vrh, ki je doslej liainj stopila človeška noga.
Pni vsem tem so se nam vsem vneli še mand-lj.i in bi bili morali počivati. Ker je zrak trd zgoraj, treba vedmo dihati skozi usta, in tako nastajajo nevšečnosti, ki pa niso nevarne, ker je zrak brez bacilov. Sedaj romamo navzdol. Že več tednov nismo menjali svežega perila. Čas je že, da svoje srajce in spodnje hlače z ušmi vred pomeoemo v prepade ledenika Bal krni. še tri tedne poti je pred nami, preden- pridemo med civilizirane ljudi.
Avtomobili pred 40. leti
Taki avtomobili so pred 40 leti prvič dirkali na progi Pariz—Rouen. Sedaj so v Rouenu praznovali 40 letnico tistega dogodka ter so pri tej priliki vozili v sprevodu take stare dirkalne avtomobile.
Zlata mrzlica v Kanadi
V	Kanadi so našli nova zlata ležišča! Ta novica je pred kratkim pretresla svet. Vsi špekulanti, iskalci zlata, razni brezposelni, veternjaki, gosposki dn revni postopači ter tudi marsikak resen in pošten mož se je odpravil na lov za zlatom, ki baje leži kar na kupu ob jezeru Sturgeau v severno-zahodnem delu Kanade. Špekulaeijska mrzlica, ki se je prijela ljudi, je podobna tisti, ko so v Clou-dycku v Združenb državah našli zlato.
V	kratkem času je v središču ozemlja, kjer so našli zlato, nastalo že celo mestece, Hard Ročk, ki je njegovo prebivalstvo v nekaj mesecih zraslo že na 6000 duš. Kanadski listi vsak dan poročajo o čudovitih dobičkih srečnih pro6pektorjev — iskalcev, kateri svoja najdišča spreminjajo v akcijske družlbe ter akcije drago prodajajo.
V	novi občini je seveda že 06em hotelov, več restavracij in igralskih beznic; hvala Bogu tudi — dve cerkvi. Tudi podružnica kanadske državne banke že posluje v mestecu, zaenkrat še pod šotorom.
Trgovinsko pogodim med Francijo in Kanado so podpisali v
pisuje francoski zunanji minister Barthou, za njim stoji kanadeki ministrski predsednik Bennet, prav na desni stojita francoski trgovinski minister Lamoureux in zastopnik Kanade v Parizu Roy.
Generalni poštni mojster Henrik Stephan. kd je ustanovil svetovno poštno društvo v Bernu ter s tem ustvaril podlago za moderni poštni promet. To društvo bo 9. oktobra letos praznovalo 60 letnico svojega delovanja, zaradi česar se svet spominja njegovega ustanovitelja.
Francoski vojaški časopis »La France Mild-tadre« je pred kratkim priobčil znamenite podatke o rdeči armadi. Pri tem se je pisec skliceval tudi na članek Leva Trockega v poljskem časopisju. Po teh podatkih ima sovjetska armada vsako leto 1,300.000 novincev, od katerih jih 900.000 odbero za aktivno armado.
Aktivna armada bi takoj ob izibruhu vojne štela 3,000.000 bajonetov (pešcev), 100.000 sabelj (konjenikov), 10.000 topov. Rezerve pa eo ogromne ter znašajo najmanj 18,000.000 mož vojaško izurjenega moštva. Seveda njihova izurjenost ni vedno enaka. Francoski časopis ugotavlja, da ti podatki približno soglašajo s podatki, katere je v poljskem časopisju priobčil poljski general Sikorski. Poleg teh milijonov mož dma Sovjetska Rusija še 70 oklopnih vlakov, 300 tankov in 10 polkov za vojskovanje 6 kemičnimi sredstvi.
Pri navajanju številk ruskega letalstva navaja ★
Jud se pri gospodu župniku pripravlja, ker bi bil rad v kratkem krščen. Toda križa še ne zna narediti. Vselej pozabi besedi »in Sina«. Da bi ga vzpodbudil, mu župnik obljubi kozlička, če ne bo ničesar pozabil. Ves vesel hiti Jud domov. Drugi dan zopet pride h gospodu župniku.
»Ali že znaš narediti križ?«
»Da,< pritrdi veselo Jud.
»NaTedi ga!«
»V imenu Očeta in Svetega Duha. Amen.«
»Kje je pa Sin ostal?« ga vpraša župnik.
»Zunaj čaka, da mi bo pomagal kozlička nesti.« ★
Gustl: »Kaj delaš?«
Jože: »Nič.«
Gustl: »In kaj dela tvoj brat?«
Jože: »Meni pomaga.«
Piramido bodo zgradili v Ameriki
Sloveč pariški arhitekt je izdelal načrt za stolp, ki naj bo 2000 m visok dn ki naj hi stal v pariški okolici kot vojaško opirališče za obrambo proti sovražnim letalom. Ta načrt je vreden ideje babilonskega stolpa.
Nič manjši pa ni načrt, ki si ga je izmislil ameriški finančni magnat Morgan. Ta mož, ki menda ne ve, kam bi z denarjem, je dvakrat obiskal Egipt dn tam občudoval piramide egiptovskih faraonov. Ko je bil prvič tam, je svojemu spremljevalcu dizrekel obžalovanje, zakaj tudi Amerika nima piramid. Poslej je vedno mislil ma piramide.
Leto6 pa je Morgan naročil arhitektu Finsenu, naj naredi načrt za piramido ter obenem stroškovnik. Piramida mora biti prav taka, kakor je Keopsov« piramida v Egiptu. Seveda znotraj ne sme biti grobnica, ampak mora biti notranjščina namenjena za druge stvari. Arhitekt Finsen je vzel s seboj dva pomočnika in so šli študirat Keopsovo piramido v Egipt. Sedaj je načrt narejen.
Morganova piramida, ki bo stala v Ameriki, bo visoka 147 m, stala pa bo na ploskovind 282 kvadr. metrov. Iz tega je jasno razvidno, kako ogromna bo. Starim egiptovskim piramidam se je v teku
6000 let odkrušdl koničasti vrh. Morganova piramida pa bo imela konico, vrb katere bo vihrala 30 m dolga zastava. Znotraj pa bodo prostori urejeni za znanstvene laboratorije, za ljudsko šolo, za radijsko postajo in prav na vrhu pa bo spominska cerkev.
Keopsovo piramido je baje delalo 100.000 delavcev celih 30 let. Za njo so torej porabili 240 milijonov delovnih dni. Stroji pa, ki jih ima Finsen na razpolago, bodo to delo za mnogo tisočkrat skrajšali. Finsen pravi, da bo dovršil piramido v šestih mesecih.
★
Tine sreča Toneta. Tonetu se mudi: »Pojdi nekoliko z menoj! Grem kupit voz.«
»Kaj,« se čudi Tine, »voz hočeš kupiti? Ali imaš šoferski izpit?«
Tone: »Ne, ampak dvojčke.«
★
Barom svojemu slugi: »To vino je preveč dobro. Človek bi se ga najrajši do mrtvega napil.«
Sluga s ponižnim obrazom prosi: »če gospod baron dovolijo, eem jaz pripravljen za gospoda barona umreti...«
Rudolfo Valentino je bil eden izmed najslavnejših filmskih igralcev v Hollywoodu. Ko je pred nekaj leti umrl, so vsi njegovi častilci po vsem svetu žalovali za tem filmskim junakom in 'gral-cem. Pokopali so ga v prekrasnem mavzoleju v Hollyvvoodu. Ta mavzolej je Rudolfu Valentinu dala zgraditi bogata Američanka Juiie Matties, ki je 'bila vneta častilka njegove filmske umetnosti. Skrbela je ne le za nagrobni spomenik, ampak ludi za to, da je bil mavzolej vedno !epo okrašen ter dostojno počivališče filmskega umel.iika. Pred dvema letoma pa je gospa Matties umrla ter v oporoki ni zapustila nobene določbe, kaj naj se zgodi z mavzolejem Rjudotfa Valentina. Vzdrževanje mavzoleja pa je zelo drago. Zato so kr6to z Rudolfom Valentinom prenesli ma občinsko pokopališče v Hollywoodu. V teh dveh letih se nihče ni zanimal za zadnje počivališče nekdaj slavnega filmskega junaka, niti njegov brat, ki živi v Hollywoodu, še manj pa njegov manager, ki je po Valentinom umetnosti postal velik bogataš. Tako sedaj, komaj nekaj let po smrti, truplu nekdanjega slavljenja grosri nevarnost, da bo izginilo v skupnem grobišču holljrwoodskih revežev.
list podatke poveljnika japonskih vojnih sdl, ki je pred časom trdil, da dmajo sovjeti nad 2500 letal, katera eo razdeljena v 200 jat. Toda londonska »Times« je te dni prinesla iz Tokia zanimivo vest, da je japonsko vojno ministrstvo v 16.000 izvodih razširilo letak, kateri podaja osebno mnenje japonskega vojnega ministra Hajašija. Ta letak japonskih vojaških krogov trdi, da dma Rusija danes že šest tisoč letal, ki so Japonski najbolj nevarna.
Iz teh poročil je jasino razvidno, kako strašno se oborožuje danes Rusija dn da morajo zaradi tega stradati ubogi državljani. Seveda ni dosti boljše niti po mnogih drugih državah.
»Janez, to pa vendar ni prav, da kot gostite!] imaš vse ase!«
Iz mavzoleja v grobišče revežev
Kaj bi iz prelepega vrtička Češkoslovaške radi napravili ti-le trije valjarji?
Gospodarstvo
Ali naraščajo hranilne vloge?
Pravkar smo dobili od Narodne banke njeno mesečno poročilo za julij. Iz tega poročila posnemamo, da so hranilne vloge v naši državi narasle v mesecu juniju, t. j. od 1. junija do 1. julija od 9887 na 9910 milij. Din. Potem takem so se hranilne vloge povečale v naši državi za 73 milij. Din. Tudi za lansko leto imamo isto sliko: v tem mesecu so se hranilne vloge povečale od 9850 na 9938 milijonov, torej še celo za znatno več, t. j. za 38 milij. Din.
Vloge so se razdelile sledeče (v milij. Din):
Poštna in DHB 20 velikih bank ostali zavodi
31. maja 1.601
3.236 4.971
30. junija 1.650 3.287 4.974
Predvsem beležijo največji dvig vloge pri Državni hipotekami banki, saj so ta mesec narasle za 26.7 milij. Din, od tega je resnično velik del novih vlog, toda DHB računa svoje obresti na vloge polletno. Gotovo so ti pripisi obresti znašali nad 20 milij. Din, saj so znašale konec leta vloge nad 960 milij. Din.
Detajlna statistika 20 največjih bank v državi (dobro bi bilo, če bi Narodna banka v svojih statistikah navedla, aa katea-ih 20 bank se nanašajo vsi ti podatki. Op. uredn.) kaže, da so hranilne
Trgovske zbornice proti velikim magazinom
Na konferenci trgovskih zbornic v Zagrebu, katere 6ta se udeležila za ljubljansko zbornico gg. Krejči in Žagar, je bila sklenjena sledeča resolucija :
Vsedržavna konferenca trgovinsko-industrijskih zbornic je razpravljala pri 1. točki dnevnega reda o vprašanju osnovanja trgovskih hiš, oziroma velikih trgovskih magazinov (Warenhauser) v naši državi. Konferenca je soglasno eTdenila poslati vsem merodajnim faktorjem brzojavke, v katerih se ugotavlja, da vlada v trgovskih vrstah, pa tudi v vrstah ostalih gospodarstvenikov veliko nezadovoljstvo in panika zaradi najavljenega osnovanja velikih magazinov v gospodarskih središčih države. Njih strah je upravičen, ker bi ti veliki magazini v resnici ogrožali sam obstanek širokih trgovskih slojev. Zato naj se na podlagi § 63 finančnega zakona predpiše uredba, s katero se ukinja § 140, odstavek 3, obrtnega zakona in prepove osnovanje teh novih velikih trgovskih hiš. Obstoječim velikim trgovskim hišam pa je treba prepovedati osnovanje podružnic in pomožnih lokalov, nadalje uvedbo novih strok ali razširjenje njih prodajnih prostorov. Da se li predpisi ne bi izigravali, bi bilo za vsak slučaj poizvedeti za tnerodajno mnenje zbornic. Ker so prošnje za take trgovske hiše že vložene, je treba novo uredbo takoj uveljaviti, dotlej pa se naj odloži sklepanje o prošnjah, k} so že vložene.
Poziv trgovcem
Da je treba iskati načina in sredstva za zaposlitev brezposelnih iai zvišati življenjski standard zaposlenih, mora biti vsakomur jasno. Ena teh poti je gotovo program »Akcije svoji k svojim« pod de-vizo »Kupuj domače blago«. Če pospešujemo z nakupom domačo produkcijo, bodo zaposleni naši ljudje.
Naše vrlo trgovstvo se je kot važen gospodarski faktor — posrednik med producentom in konzu-mentoni — vedno v polni meri zavedalo svoje nacionalne in socialne dolžnosti. Prosimo, da ee tudi to pot priključi naši akciji, ker njega pomoč in razumevanje naših ciljev je odločilna. V nedeljo, 7. oktobra ob 10.30 je zborovanje v dvorani liolela »Union«.	Akcija »Svoji k svojim«.
Nove monopolske takse
Uredba o monopolskih taksah. Finančni minister je predpisal nove monopolske takse, ki so naslednje: 1. Za tobak v listu tujega izvora 250 Din za kg, 2. za predelani tobak: a) V cigare 10 Din za kom., b) cigarete 1.60 Din kom., c) križan tobak: 1 tujega izvora 700 Din za kg, 2. domačega izvora 300 Din, 3. prah 200 Din in 4. ekstrakt 100 Din za kg, 3. za cigaretni papir v knjižicah do 100 listov 4 Din, v tuljcih do 100 kom. 8 Din, v bobinah in tablicah do I kg 1000 Din. Nad sto lističev za vsakih začetih 100 kom. računa 4, ozir. 8 Din, 4. na vžigalice za vsak kos 1.1 pare, 5. za zažigalnike iz navadne kovine za kom. 50 Din, iz srebra in po-srebrene kovine 100 Din, iz zlata ali pozlačene 200 Din, 6. za kresilne kamne 0. 50 Din za kom., 7. za sol in petrolej 4 Din. Za pregreške sadilcev tobaka znaša moiipolska taksa 0.50, ozir. 1 Din za vsak strok.
Hranilniška razstava na velesejmu je vzbudila mnogo pozornosti in zanimanja. Zato bo Zveza jugosfovan. hranilnic ves svoj razstavni material dala na razpolago regulativniin hranilnicam za razstave v njih kraje. Prve dobe hranilniško razstavo Brežice 14. t. m.
Obrtniški kredit se mora poceniti! K podatkom o upravnih stroških Obrtne banke kralj. Jugoslavije je navesti še po bančnih pravilih tantijemo: ta znaša za člane upravnega odbora (za 1. 1933) 88.043 Din, za člane nadzorstvenega odbora pa 14.824 Din, skupno 103.767 Din, kar je treba prišteti vsoli 332.000 Din, katero smo navedli v na-šcnl članku; skupno znašajo torej ti izdatki 436.000 Din, kjer se da marsikaj prihraniti.
Združenje trgovcev v Ljubljani obvešča vse gospode člane, da sklicuje za v ponedeljek, dne 8. t. m. ob 8 zvečer v veliko dvorano Trgovskega doma sestanek vseh gospodov trgovcev, na katerem se bodo razpravljala važna gospodarska vpra: 5anja, predvsem pa davčna. Na sestanek so vabljeni vsi trgovci ter naj se sestanka gotovo udeleže. Posebnih vabil uprava ne bo razpošiljala.
Izprememba statutov Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Minister za socialno politiko je odobril izpremembo statutov Osrednjega urada za zavarovanje delavcev, kakor mu jo je predložilo ravnateljstvo tega urada. Izprememba se nanaša na nalaganje imovine zavarovanja za »lučaj nesreče: 25% v državne papirje, 35% v komunalna posojila, 25% v priv. in kom. den. zavode, ostanek pa v nepremičnine itd.
Kmetijske zgradbe. Kmetijsko ministrstvo je račelo izdajati načrte za vzorne kmetijske zgradbe v posebni seriji knjižic. Načrte za hiše in druge kmetijske zgradbe je izdelal osrednji higijenski zavod v Belgradu.
Nakupne cene za zlato. Narodna banka plačuje za zlato "<"/,«oo 51.50,	51.35, """/mi 51.25,
""'/«m 51.10 iu Dod <000 50 Din za gram. Kovano
vloge na knjižice pri teh 20 bankah ostale junija skoraj stacionarne, saj so se povečale le od 2.821 1 na 2.324 milij. Din. Narasle pa so znatno vloge na tekočih računih, in sicer od 915 na 963 milij. Din, torej za 48 milij. Din.
Iz vsega tega sledi, da je dvig vlog pripisovati v prvi vrsti privilegiranim denarnim zavodom, zlasti, ker so prišteli nekateri izmed njih polletne obresti. Ne sme nas pa ta statistika zavesti v zmoto, da se je faktično začel veliki dotok denarja v denarne zavode. Pomisliti je treba, da zavodi večinoma še omejeno plačujejo in da zato pač pri celi vrsti zavodov vloge ne padajo odnosno saj v znatni meri ne. Statistika vlog v 20 denarnih zavodih pa kaže že v juniju zopet velik odliv, saj so se ta mesec vloge zmanjšale na 3249 milij. Din, torej v teku meseca za 40 milij. Din. Istočasno je tudi zanimivo, da so se za skoraj toliko (38. milij. Din) zmanjšale blagajniške rezerve teh 20 največjih zasebnih bank. To dokazuje, da je bili poverjeni denar le malo časa pri denarnih zavodih. Zanimivo pa je, da so posojila pri teh zasebnih bankah začela naraščati. Znašala so konec aprila 4796 milij., naslednji mesec maja 4807, junija 4828 in julija 4839 milij. Din. To je razveseljivejše znamenje, da se vendar kažejo znaki, da izhajamo iz dobe popolnega pomanjkanja kredita, kar je bilo usodno za naše gospodarstvo.
zlato se plačuje: napoleondor 303, amer. dolar 78, avstrijski zlatniki za 20 kron 317, za 10 kron 170, turška lira 344, nemški zlatniki za 20 mark 371.50 in zlati funt 379.50 Din za komad.
Nova zadruga. V zadružni register se je vpisala »Stavbna zadruga Mirni dom«, r. z. z o. z. v Ljubljani. Člani načelstva so: Tominec Vladimir, Avsenek Ivan, ing. Julij Kubias, dr. Božidar Vo-dušek in Vojteh Hybašek.
Likvidacija podružnice Praštedione v Mostar-ju. S 1. oktobrom je prenehala poslovati podružnica Prve hrvatske šteaionice v Mostarju in vodi njene agende podružnica istega zavoda v Sarajevu.
Klirinški zavod v Švici, Švicarski zvezni svet je sklenil osnovati poseben klirinški obračunski zavod, ki bo samostojna javnopravna korporacija.
Češkoslovaški reeskontni zavod je doslej nabral že za 230 milij. Kč sredstev. Državna vloga je od tega znašala 100 milij. Kč. Do sedaj dovoljeni krediti znašajo 150 milij. Kč.
Borza
Dne 5. oktobra 1934. Denar
Neizpremenjeni so ostali tečaji Curilia, New-vorka, Pariza in Prage, popustili so Amsterdam, Berlin in London, narasla sta pa Bruselj in Trst.
V zasebnem kliringu je avstrijski šiling na ljubljanski borzi narastel na 8.10—8.20 in so se s tem izenačili ljubljanski tečaji z zagrebškimi in belgrajskimi, ki so od včeraj sem ostali neizpre-menjeni. Angleški funt je v Zagrebu narastel na 224.36-225.96, v Belgradu pa na 224.20—225.80. Grški boni v Zagrebu 28.25—28.60, v Belgradu 28.25 bi.
Ljubljana. Amsterdam 2301.79—2313.15, Berlin 1363.47—1374.27, Bruselj 793.57—797.51, Curih 1108.35—1113.85, London 165.86—167.46, Newyork 3347.16—3375.42. Pariz 223.93-225.05, Praga 141.67 — 142.53, Trst 290.68—293.08.
Promet na zagrebški borzi 864.032 Din.
Curih. Pariz 20.20625, London 14.975, New-york 304.125, Bruselj 71.60, Milan 26.27, Madrid 41.875, Amsterdam 207.60, Berlin 123.20, Dunaj 72.73 (57.15), Stockholm 77.20, Oslo 75.25, Kopen-hagen 66.85, Praga 12.79, Varšava 57.925, Atene 2.91, Carigrad 2.475, Bukarešta 3.05, Buenos-Aires 0.795.
Vrednostni papirji
Ljubljana. 7% inv. pos. 71—72, agrarji 41—42, vojna škoda 353—355, begi. obv. 59 -60, 8% Bler. pos. 68.50 bl„ 7% Bler. pos. 57.50 bi., 7% pos. DHB 67.50 bi.
Zagreb. Drž. papirji: 7% invest. pos. 71.50, agrarji 41—42 (41), vojna škoda 353- 354 (353), 10. 354 bi, 12. 355 den., 1. 1935 356 bi, 6% begi. obv. 59—60.50, 8% Bler. pos. 68.50 bi., 7% Bler. pos. 57—58. — Delnice: Narodna banka 4050 den., Priv. agr. banka 217.50-219.50, Osj. sladk. tov. 135—145, Bečkere.k sladk. tov. 750 bi., Osj. livarna 135 bi, Impex 50 den., Trboveljska 90 den.
Belgrad. Drž. papirji: 7% inv. pos. 71.25—72 (71.50), vojna škoda 352—352.50 (352), 12. 354.50-355.50 (355.50), 6% begi. obv. 59.50—60, 8% Bler. pos. 67.50 bi, 7% Blerovo pos. 56.50—57. 7% pos. DHB 66- 67.50 (66.50). — Delnice: Narodna banka 4120 den., Priv. agr. banka 218—220 (219).
Živina
Ptujski živinski sejmi. Konjski in goveji sejem v torek, 2. t. in. je bil, kar se tiče dogona, razmeroma slabo založen; kupčija pa je bila zelo živahna. Prignali so 65 konj, 150 krav, 54 telic, 96 volov in 16 bikov, skupaj 381 glav živine. Prodali so 247 glav, torej 65% prignane živine. Cetie za kg žive teže so bile sledeče: krave od 2—3.25 Din, te-lice 3—3.75 Din, voli 3—3.50 Din in biki istotako od 3—3.50 Din. Konji so bili prodani po kakovosti in sicer od 750—3750 Din eden. — Sejem za prašiče v sredo, 3. t. m. je bil razmeroma dobro založen; kupčija pa je bila minimalna. Prignali so 108 prascev in 195 svinj, skupaj 303 ščetinarje; od teh so prodali 98 komadov. Povprečne cene za kg žive teže so bile sledeče: debele od 6—7 Din, peršutarji od 5—6 Din; pleinene so prodajali od 200—700 Din ena; prasce stare 8 -10 tednov so prodajali po kakovosti od 75—150 Din komad.
Hmelj
13. poročil« Hmeljarskega društva za dravsko banovino. Žalec v Savinjski dolini, 4. oktobra: Nakupovanje se nadaljuje v okviru 20—40 Din za kg. Od letošnjega pridelka je 60% prodanega. V javni hmeljski oznamovalniei se je dosedaj označilo 1098 hal j>o 150 kg. — Društveno vodstvo.
Savinjska dolina: Položaj v limeljski kupčiji jo v glavnem iiesi)ronieujen. Pri bolj ali manj čvrsti tendenci se nakupovanje nadaljuje in plačuje po 20 do 40 Din, za izbrano prvovrstno blago, ki pa je redko in le šc v prav čvrstih rokah, tudi po 45 Din za kg. Kakor je okvir cen ostal nespremenjen, pa je blago pri oceni kakovosti napredovalo v ceni za 5 do 10 Din zti k>r. Zadnji čas je nekaj povpraševanja tudi za najslabšo blago po 10 do 20 Din za kg. Računa se. da jc i z prve roke prodana žc dobra polovica letošnjega pridelka.
Najvišje cene, plačane zadnji čas zu naj-
Jubilejni dnevi Hermesa
Drugi del proslave:
Nogometni turnirji d a u e s iu jutri
Danes se prične drugi del jubilejnih svečanosti našega agilnega Hermesa. Drugi del jubileja je združen z velikim nogometnim turnirjem, na katerem sodelujejo najboljši ljubljanski klubi.
Vsakdo izmed športnikov, ki poza a življenje in delovanje naših klubov, bo brez dvoma priznal Hermesu odlično mesto, ki ga zavzema naš jubilant v vrstah slovenskega športa. Saj je 15 let tudi doba, ki zasluži, da ee proslavi na pomemben način. Odveč bi skoraj bilo obširneje omenjati delovanje jubilanta, katerega športno delovanje je in bo v zgodovini našega športa ovekovečeno brez dvoma na enem prviih mest; kajti razvoj in napredek Hermesa je tesno združen 6 splošnim napredkom našega športa, kd se je posebno v poslednjih letih povzpel na zavidljivo višino. Ilermes je vzgojil skoraj vso generacijo naših najboljših športnikov. Med drugimi je s svojimi dirkallščnimi napravami položil takorekoč tudi temelj novemu razvoju moto-kolasarskega športa v Ljubljani. Dalje je vzgojil klub elitno ekipo mladih in talentiranih able-tenis igračev.
Za vse te in še mnoge druge športne dobrine sino našemu Hermesu visi, zlasti športniki, dolžni iskreno zalivalo. Obulus, s katerim se mu oddolžimo z čim večjim posetom njegovih jubilejnih prireditev bo le skromen del priznanja za njegova vsestranska nesebična športna dela v korist in na-j>redek našega športa.
Zatorej danes in jutri vsi na Hermesovo igrišče v Šiško!
Zakaj je bil odpovedan
lahkoaltelski dvomateh Zagreb : Ljubljana
Lahko-atletski dvomateh mod reprezentancami Za 'grehu in Ljubljane, ki bi se bil moral vršiti danes In Jutri nn igrišču ASK Primorja, je Komitet v LJubljani odpovedal, ker ni tuogel sprejeti novih pogojov, Id Jih je njemu tri dni pred pričetkom tekmovanja stavila Rad na znjednlca lakoatletskih klubova- v Zagrebu. Dvoboj Jo bil žo 21. septembra polnomotno perfelctuiran med zastopniki cRndne zajedpicei in obeh ljubljanskih klubov, in le dogoVor vseboval kompletni program balkanskih iger (brez maratonskega teka tn meta diska helenski stil), to je 20 tekmovalnih disciplin: vršiti bi se bil moral dva dtnl Itd. Dne 3. t .m. pa je bil poslan od strani Znjednice« nov predlog, ki prehaja preko pogodbo 7. dne 21. septembra ln ki vsebuje naslednje principielne spremembe: tekmovanje jo enodnevno; program je reduciran o<I prvotnih 2(1 disciplin na 12 in so iz programa Izostale v glavnem discipline, v katerih beleži Ljubljana nnd Zagrebom veliko nad-rnoč, to je toke 200 in. 800 m, 10 km, troskok, met kladiva, štafeto 4 krat po 400 m ln balkansko štafeto. Poleg tega zahteva denarni predujem za potovanje v LJubljano, ker v nasprotnem slučaju zagrebška reprezentanca ne more potovati.
Oba ljubljanska kluba sta tudi tc pogoje brzojavno sprejela, akoravno sta si bila v polni meri svesta, da 1)0 dvoboj izpadel v prid Zagrebu rndi močno ro-duciranega programa, z drugo strani pa v polni želji, da do tega tekmovanja vendarle enkrat pride. Zaprosila sta istočasno JLAZ v Zagrebu, da od njenega dohvoimetja v višini 5000 Din, ki ga ima pri zvezi kot ekvivalent za mnoge dvomatebe, ki jih je zveza aranžirala reprezentanci Zagreba na svoje stroške, izplača reprezentanci Zagreba za dopotovanje v Ljubljano akontacijo 3000 Din.
JLAZ je odgovorila, da ne more ugoditi proinjl obeh ljubljanskih klubov v zadevi akontacije 300 Din, s tem, da bi Ljubljana imela Se pravico do ostanka (2056 Din) za izvedbo enega drugega dvomateha. od katerega hi ves event. prebitek Sel v blagajno zveze. Komentirala je nadalje svoj sklep, da bo, v kolikor bi Ljubljana želela prirediti ta dvoboj (Zagreh:Ljul)ljana, II.—7. t. m.) namesto svoječasno predvidenega nam internacionalnega dvoboja in sicer kot ekvivalent za medmestna tekmovanja reprezentance Zagreba, delegat zve-'r.e izplačal stroške Ljubljane za ta dvoboj (Zagreb: Ljubljana) do najvišjega zneska Sflfifl Din, da pa ves izkupiček pripada zvezi.
Ker je zveza z gornjim svojim sklepom odklonila iz,plačilo akontacije reprezentanc! Zagreba za dopoto-vanjc v Ljubljano, ker Ljubliana ni mogla poslati (Zajedniei<- akontacijo (sicer ni to v športnih krogih bilo nikdar uzuelno, zlasti ne za potovanje na tako malih razdaljah), in ker je »Zajedniea« sporočila v svojem zadnjem dopisu, da ne more priti v LJubljano, ako le-ta ne nnSlje akontacijo z.a potovanje, je morala Ljiiblia.ua. težkega srca sicer, odpovedati dvoboj Za-greh:L.lnhljana z.a dne ti. ln 7., oziroma po novem samo za 7. ok tober.
Potrebno je bilo pojasniti vsej naši športni javnosti celoten potek pogajanj, omeniti ovire, ki so se Tj.iuhl.lani slavljale. da zaniore presoditi, na katerih faktorjih leži krivda, da do dvoboja ni prišlo.
Povdarjnmo, da jc Ljubljana v svoji konclliant-nosti Sla do skrajnih meja (Id bi Jo bile v moralnem in materialnem 07'rn zelo oškodovale), a je morala kljub najboljši vol.il, največje popustljivosti žnl ugotoviti, da preko skrajnih mej nc more iti.
Nedelja športa v Mariboru
V nedeljo, 7. oktobra bodo v Mariboru zatKvslone vse panoge športa.
Zn laliko-atlete bo glavni dogodek »Pohorski tek« na tradicionalni progi Ruška koča-Pohorski dom. V tura teku je dosloj obakrat zmagal Maratonec Grmov-šek, ki pa je letos pr vojakih. Obakrat Je bila doslej zmagovalna tudi vrsta Maratona. Letos pa stopa Maraton oslabljen v boj ter ima močno konkurente v izvrstnih dolgoproga.Sih drugih klubov. Tok bo vsekakor zelo zanimiv. Železničar nastopi s svojimi lahko-atleti v Varažddnu, kjer nastopi v revanžni tekmi proti tamošnji Slaviji.
Nogomet. Razpored tekom je sledeč; Ob 1(1 na igrišču Železničarja pokalna tekma SK Železničar mladina proti SK Rapid mladina. — SK Rapid igra v Oakovcu prvenstveno tekmo proti tamošnjomu Oaiko-večki SK.
Kolesarji. Zanimiva kolesarska tekina sc bo vrSita ob IS na igrišču SK Železničarja. Mariborski kolesarji bodo dirkali 100 krat okoli Igrišča in sicer tako, da ho vsako peto kolo cilj.
Motorna dirka na Pohorje. MotosekcUn kolesarskega kluba IVrun priredi v nedeljo prvo Pohorsko niotociklistlčno dirko na S in pol km dolgi progi Zgornjo HoSe-Reka-Pohorskl doin. Nastopili bodo poleg mariborskih udeležencev ludi tekmovalci iz. Zagreba ln Ljubljane. Tz Maribora IhhIo vozili k prireditvi avtobusi, ki hudo odhajali od 13 naprej v Glavnega Irga.
Celjski šport
Jutri bo ob 2 popoldne na Igrišču pri Skalni kleti drtigorazrodna prvenstvena nogometna tekma med SK Jugoslavijo in SK Olimpom. — Ob pol 4 bo pa na
Olazi.li prvorazredna prvenstvena nogometna tekma med SK Celjem in SK Svobodo iz Maribora.
G raz: Ljubljana
boljši letošnji hmelj raznih provenienc iz prve roke, ho bile naslednje:
Nemčija (Tettnang) .... 110 Din zn kg Češkoslovaška (Zatec) ... 73 Din za kg Jugoslavija (savinjski) . . 45 Din za kp Francija (nlznški) . . . , 42 Din za k*r
Belgija (Alost)......35 Din 7a\ kg
Poljska (wolinjski) .... 34 Din zn kg Amerika (kalifornijski) . . 2(i Din za kg
V.sc cene na inozemskih tržiščih so preračunane jio pariteti v Curihu.
Zatec. ČSR, 4. okt. Nakupovanje sc nadaljuje prav živahno. Velike količine so bile prodane po 2000 Kč za 50 kg. Notacije so ostale' neizpreme-nienc: 1600 do 2025 Kč za 50 kor
Ker ai prišlo do tahko-atleUkegu mitinga mod zagrebško in Ijubljuusko reprezentanco, je stopil odbor, ki Je vodil vse priprave /.a odpovedani miting v stik z Grazein radi dvomuteha, ki naj s« va'ši v soboto iu nedeljo, duu 13. in 14. t. m. Kajti zanimanje za lahko atjetiko je poslalo bas v zadnjem č.asu v Ljubljani preeej veliko In nikakor tudi ne gre, da hI atletom, ki so se pripravljali, ne dali možnosti, d« pokažejo sadove svojega dela.
Upajmo, da 1m> (»raz ta dva dni prost, da se br lahko podal s svojo reprezentanco v LJubljano in d» bomo končno vendar enkrat prisil tudi v Ljubljani do enega laliko-atletskega dvomuteha.
SK Mladika : SK Grafika
Jutiri se bo odigralo tertje kolo prvenstvenih tekem drugega razreda. Na igrišču Mladike ua Kodelje-vem bosta z.a igrali ob 10 dopoldne Mladika lu Grafika. Za Mladiko, ki igra letos prvič v tem razredu, bo Grafika precej trd oreh in morala napeti vae moči, da doseže čim boljši rezultat. Za vzhodni del Ljubljane bo ta tekma že kar majhna senzacija ter sc obetu prav dober oblek. Vstopnina majhna.
Službene objave■ ljubljanske simsko-sportne puri-zveze ILZSP). St. 2. — 3. X. 1934. — JZSZ jo »prejela na svoji seji dne 17. i). I. I. v redno članstvo Slalom klub 34. Tu klub se poziva, da javi svojega delegata v podzve7.ni upravi ter sestavo svojega odbora. — Smučarski klub »Polž« »o pozivu, da predloži dvu izvoda klubskih pravil, da plača vpisnino 50 Din ter članarino za leto 1934-:« v iznosu 100 Din ter javi sestavo svojega odboru in javi delegata v podzvoz.no upravo, nakar bo predložen JZSZ v sprejem zn rodno članstvo.
—	Klubi, ki nameravajo v tekoči sezoni gojiti suiuški »port, pa šc niso člaui JZSZ, se naprošajo, du javijo svoj naslov LZSP radj važnih informacij. — JZSZ je odredila za tekočo sezono na podlagi navodil g. mi nistra /.a t. v. n. poostren zdravniški pregled vseh tekmovalcev, ki mora biti končan do 1. decembra t. 1. V svrho organizacije zdravniškega pregledu, se pozivajo zaenkrat vsi ljubljanski klubi, da javijo takoj približno število v poštev prihajajočega članstva. — Vsi včlanjeni klubi se pozivajo, da javijo svojega klubskega zdravnika radi sestave zdravniškega sosveta.
—	Termin letošnjih KIS prireditev je določen z naslednjim sporedom: 13. 2. 1985 štafeta, 15. 2. tek na 18 km, 1(1. 2 .skoki v kombinaciji, 17. 2. skoki v konkurenci, 18. 2. tek na 50 km. V tekoči se*zoui se bodo dovoljevalo le prireditve, ki bodo pravočasno vnešene v športni koledar. Pozivajo se ponovno vsi klubi, ki svojega programa za tekočo sezono Se niso prijavili, da lo takoj store. — Vsi klubi, ki še niso plačali članarino za tekočo sozono, se pozivajo v zvezi s $ 27. Pravil JZSZ, da takoj poravnajo zapadlo članarino. Položnice za plačilo članarine so bile razposlane. — Klubi, ki uo bodo tnkoj poravnali članarine, sc ne bodo mogli upoštevati pri sestavi športnega koledarja, razen tega bo uprava LZSP ]>ostopalu proti njim po $ 39. zve/.lnih prnvil. — Vsi klubi naj Istočasno 7. naročilom zveznih tiskovin pošljejo odgovarjajoči znesek po poštni položnici. Naročila brez nakazila lega zneska se no bodo upoštevala. — Tajnik I.
Službeno iz seje f/ZSP z rine 29. septembru 1931. Odstop Sokola Koroška Bela se vzame na znanje in se o tem obvesti Zveza. Odstop Sokola Radovljica sc ne more vzoti na znanje, dokler isti ne lKiruvna dolga v znesku 122 Din. Dopis LZSP z dne 20. junija t. 1., štev. 4 se odstopi v rešitev glavni skupščini. Za občni zbor SK Dovje-Mojstrana, (I. t. m„ se delegira tov. f'iu.ko vica. Zadeva tajniku H. Srečko Jagodica se izroči seji širše upravo v pretres. Tajnik II. sc poziva, da izroči vse ageude drugega tajništva do 10. t. m. tajniku 1. v svriio priprav za občni zbor. Člana nadzornega od bora tov. Klofutar in Tone Legat naj se -/.glasila 21. t. m. ob 10 dopoldue v restavraciji g. Leg-ira na Jesenicah v svrho pregleda blagajne. Pouovno sc opozarjajo klubi iu društva na službene objave z dne»22. septembra t. 1. ter se opozarjajo, da vsa navodila striktno izvodejo do določenih terminov. Ker se športni klub Triglav na Rledu ne odzove našemu pozivu gled. povračila dogovorjene svole, se sklene, izročiti zaiti'\ o širši upravi. Funkcionarji, ki dolgujejo podzvozi pravilnike, sc naprošajo, da takoj nakažejo dolžne znesku, ker v prihodnjih službenih objavah sc bodo lirjali poimensko. Slodeči klubi in druStva dolgujejo podzvezl: ASK Gorenlec 190.50, Dovje-Mojstrana 122, SPD Kranjska gora 100, TPD Kranjska gola 100, TPD Sv. Janez 122, SK Bohinj 122, SK Lesce 25, SK Begunje 70, Sokol Jesenice 100, Sokol Kranj KHI, Sokol Radovljica 122, Sokol Bled 100; poziva se SKD Enakost na Jesenicah, da piača ali vrne pravilnike in tiskovine. Vsi našteti klubi naj poravnajo svoje obveznosti najkasneje do 14. t. m. — Glasom sklepa ožje uprave se določi glavna skupščina na dan 21. oktobra 1931 ob 15 v hotelu Parnim Jesenicah s slodečhn dnevnim redom: 1. Otvoritev skupSčine in pozdrav predsednika; 2. poročilo upravnega odbora; 3. poročilo nadzornega odbora; 4. določitev sedeža podzveze; 5. volitev upravnega in nadzornega odbora ter razsodišča; fi. samostojni predlogi; 7. določitev službenega glasila; S. slučajnosti. V slučaju, da ob napovedanem času ni navzočih vsaj polovica članov, se vrši skupščina pol uro kasneje, v smislu zvezlnih pravil i 12., istotam brez ozira na število navzočih članov. V smislu $ 14 imajo glasovalno pravico samo oni klubi in društva, ki so poravnali podzvezl vse obveznosti. Delegati morajo predložiti predsedstvu skupščine poverilnice. Samostojne predloge jc vposlnti podzvozi najltasiioje do 10. t. m. Tričotrt uro prel pri-čotkom glavno skiipš"-inc se vrSi istotam soja Širše uprave, ka-tere se morajo udeležili vsi na zadnji skup ščiini Izvoljeni odborniki.
Tudi lahleoatleti pridejo na Ce&koslovatko. Isakor smo že svojcSasno poročali, pridejo gostovat na Češkoslovaško ruski bokserji in nogometaši. Sedaj pa poročajo iz Prage, da pride tudi ruiska lahkoutletska elita, ki odpotuje v Prago dne 9. t. m. Reprezentanco hodo tvorili nekateri znani atleti In lahkoat.loti.
Svetovni rekorder v olimpijskem desetoboju, Nemec tjluvert, si Je pri skoku v višino tako poškodoval nogo, da več. mesecev nc bo sposoben nastopiti. Mf»čno si jo namroč ranil muskukituro na nogi. —Ista usoda ic doletela svetovuoga rekorderja Poljaka KiisozvnskUa. ki ima tako močuo iioSkodovamo nogo, da bo moral daljšo dobo počivati.
Ladoumegue tudi na /luškem zmaguje. Kajodlič-nejši francoski tekač Ladoumogne, ki je odScl pred tedni v Rusijo, jo zmagal v Moskvi pri svojem tretjem nastopu na 1500 m v času 1 :t>l.S.
Finci so dobili v Sippnlu enakovradnega nasprotnika za Malti Jftrvinena. Od mitinga do mitlngn je boljši, lako, da je pri zadnjem nastopn v Hcilslngsforsu zalučal kopje žc 70.07 m daloč, toroj samo za tri ceni-tlmetro manj od oficiielnega svetovnega rekorda, ki ga brani Jiirvinen. Seveda <ls jo med to.m tudi Jiirvinen vrgel 70.00 m daloč, katera znamka pa So ni priznana kot nov svetovni rekord. O priliki omenjenega mitinga je skočil Kotkas 1.90 m visoko, 1500 m pa je pretekel TIflokerts v času 3:55.3.
Francoski hokej igralni na ledu se pripravljajo 7, največjo resnostjo na prihodnjo sezono. Zlasti so se vrgli na sestavo moStov, ker hočejo Francozi Igrati v tem »portu v ovr<»pski ligi zelo važno vlogo. Puri/ bosta zastopala v tej sezoni kluba Stade Francnise ter Raciog Klub do Franco, ki bosta sestavljeni* kakor v preteklem tudi lz Kanadčanov In Ainorikaneev.
Amcrikanci se ne udeležijo svetovnih prvenstvenih tekem v hokeju na ledu leta 1935, ker se hočejo temeljito pripravili zn Garmitsch.Partenklrchen, kjor bodo leto kasneje svetovne olimpijsko igre. Prihodnjo svetovno prvenstvo bo, kakor znano, v Onvo«ii. Nnsprot.no se pa udeležijo tekem Kanadčani, ki so bili največji konkurenti Amcrikancov.
Znani Švedski plavat /Ime Bor g trener. Kot tre ner je funglra! Arne ltorg nnjivrej v Parizu, potem v raznih mestih Japonske, nalo se je pa preselil v Švico, kjer je bil nazadnje zaposlen pri nekom klubu v Rernu. Sedaj Je sezone konec In tudi njegova pogodba Jo po tekla. S posredovanjem nekaterih švicarskih plavalnih funkcionarjev se Je še posrečilo obdržati Borgn v Sviei, kjor lio treniral nek klub v Baslu.
Šmarje pri Jelšah
Vinska in posebno še sadna letina je v naših krajih letos zelo različna: ponekod jo nekaj, drugod pa zopet nič. Grozdju je precej škodovalo skoraj nepreslano deževje; na nekaterih krajih jo tudi toča pokončala nad polovico pridelka. Ponekod je bila celo že par let zaporedoma, pri Sv. Štefanu in v okolici pu žo kar tri leta. Ze itak obubožan1 kmet s strahom gleda v bodočnost, saj so prazne žitnice in žep. Šc dosti dobro pa je obrodilo sadje (7.hmti jabolka) v okolici Rogaške Slatine in Sv. Flor iia na ood Donačko goro.
JVazznatnila
Liubliana
1 Nočno službo imajo lekarne:..dan™ ln,,AntT,i: mr. Leustek, Rosljcvn cesta 1; dr. Komotar. Vič, in mr liahovee, Kongresni trg 12.
\ Predavanje SPD: SPD v Ljubljani otvori letošnjo predavalno sezono v četrtek, dne U. t. m 1 rodiva bo naš znani planin« in ipUminski pisatelj dr. H Turna o italijanskem dolu Julijskih Alp. Predavanje ee bo vršilo v dvorani Delavsko zbornice v če-
trWk,1"Pivski oder v Ljubljani ponovi v nedeljo, 7 oktobra ob 8 zvečer na odru Zadružnega doma v Korunovi ulici 14 svetovno znano komedijo ruskega pisatelja Gogolja .Revizor«, Vstopnico se dobijo v pred-prcKlaji v nedeljo od 10-12 v Društvenem domu.
Maribor
m Šahovski druiabni večer. Drovi priredi Šahovski klub v Mariboru oh 20 v Aljaževi sobi hotela Orel družabni večer kot odhodnico nekaterim čl^iom ki gredo k vojakom. V okviru večera se vrši tudi velik brzotnrnir, ki se ga more udeležiti vsakdo. Šahovski klub je prispeval za turnir več daril.
Celie
c Apostolstvo mol in fantov. Jntri je prva nedejo v mesecu oktobru. Ob pol 7 zjutraj pridiga, nato sveto obhajilo in sveta maša.
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE
DRAMA (Začetek ob 20)
Sobota, 6. oktobra: Praznik cvetočih češenj. Izven. Znižane eene od 24 Din navzdol. Nedelja. 7. oktobra: Migo, dekle t Montparnasa. Izven.
OPERA (Začetek ob 20)
Sobota. 6. oktobra: Rigoletto. Izven. Znižane cone od
80 Din navzdol.	_
Nedelja, 7. oktobra: Tičar. Opereta. Izven. Znižane oe-
ne od 30 Din navzdol.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Sobota, 6. oktobra: Ob 20: Hamlet. Red C. Nedelja, 7. oktobra: Ot 20: Hlapci. Znižane cene.
Radio
Programi Radio Ljubljana*
Sobota, S. oktobra: 12.15 Kaj pa*to1 (Nekaj ugank v reprodueirauem koncertu 12.50 Poročila 13.00 Ca«, kino-orgle na ploščah 18.00 Radijski orkester 18.30 Zabavno predavanje (Viktor Pirnat) 18.50 Plošče 19.00 Zunanjepolitični pregled (dr. Jug) 10.20 Ivan Mažuramč 19.40 Plošče 19.50 Cas, jedilni list, program za nedeljo 20 00 Pevski zbor pravoslavne kapele 21.00 Radijski orkester: Jesen v orkestralni glasbi 22.00 Cas, poročila, plesna glasba (Radijski orkester).
Drugi programit
SOBOTA, G. oktobra. Beigrad: 19.40 Violinski koncert 20.40 Srbski večer — Zagreb: 20.15 Vokalui koncert Marice I.ubejeve 20.45 Igra 21.15 Lahka glasba — Dunaj: 19.15 Avstrijska narodna glasba 20.15 Veseloigra z glasbo »Lumpacij Vagabund«, Nestroy 22.10 Plesi iz Avstrije 23.45 Jazz — Budimpešta: 20.30 Tarogato koncert 21.30 Operni orkester in ciganska glasba — Italija: 20.45 Opera .Leteči Holandec«, \Vagner — Praga: 19.10 Moravske ia slovaške narodne pesmi 20.10 Jazz 20.45 Opereta cLes bavardes«, Offenbaeh 22.30 Godba na pihala — Brno: 20.10 Stara brnska godba na pihala — Varšava: 20.00 Lahka glasba in petje 21.00 Klavirski koncert 22.15 Plesna in zabavna glasba — Berlin: 19.00 Oktoberska Vosolica 21.00 Pester vočer — Vratislava: 20.15 Ko cvete konoplja — Frankfurt: 20.15 Vesel večer — Monakovo: M.10 Veseloigra s petjem »Liselott«, Kunneke. 1,1 _
STARŠEM!
Za rodbinske člane, ki so blede barve obraza, slabih živcev in brez teka, »Energin« za iača-nje krvi, živcev in teka. Odraslim 3 likerske kozarčke na dan. Otrokom 3 male žličke na dan.
»Energin« se dobi v vseb lekarnah v pollitrskih steklenicah. Steklenica 35 Din.
Reg. S. br. 4787/32.
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; ženltovonjskl oglasi Din 2—. Najmanjši znesek za malt oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega cnaCaja se računa enokolonska 3 mm visoka pelitna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov
treba prlloSlti znamko.
Prireditve
Gasilska četa
Ljubljana - Barje ima v nedeljo 7. X. popoldne trgatev grozdja v gostilni Češnovar na Dolenjski cesti, Prijatelji grozdja iskreno vabljeni. Uprava čete.	(h)
II
Službe iščejo
Postrežnica
želi zaposlitve v dopoldanskih urah. Govori tudi nemško in srbohrvat-sko. — Naslov v upravi »Slovenca« Maribor pod št. 987.	(a)
ilužbodobe
Večje podjetje išče:
2 blagajničarki, 2 prodajalki, 1 absolventko kuharskega tečaja, 1 samostojno kuharico 28 do 30 let. Ponudbe pod: »Spretne« št. 11477 upravi »Slovenca«.	(b)
Pošten fant
v starosti 26 do 28 let, vojaščine prost, zmožen vseh domačih del — se sprejme proti dobri plači. Ponudbe pod »Zmožen« št, 11478 upravi »Slovenca«.	(b)
EffiB
Posojila
na vložne knjižice daje Slovenska banka, Ljubljana, Krekov trg 10 in Aleksandrova cesta 4-11
Zasloni na morje
pojde v prihodnjih počitnicah
Jrtčev" naročilih
ki pravilno reši uganke v vseh desetih številkah in je izžreban. — Doslej sta izšli 2 številki novega letnika. Celoletna naročnina Din 15'-, s prilogo >Angelček< Din 20'-
flaroča se v upravi (H. N1ČMAN) v Ljubljani, Kopitarjeva ulica 2.
Hranilne knjižice
Ljudske posojilnice ljubljanske, celjske, Banske hranilnice — iščem kot posojilo proti vknjižbi na prvo mesto in s polno vrednostjo. Ponudbe pod »Pošten plačnik« 11520 upravi »Slovenca«. (d
Ali mi je bilo tega treba!
3S J "
•SŽ
a i rt I
U ,
5 s
>w &a
o _
O £f OE S S
O -rz
«
d d
a , s«
Š J - o ?T m 0a
fli - B-*
«1 S
- - S,§
n a
aw o «3 a
es > i
n

o h .s
o, ►
2 S
M PH
'B « Z
BEESffl
Ce avto svoj stari prodajaš aT motorja bi znebil se rad. bri kupcev ti mnogo prižene Slovenčev najmanj? inserat
Usnjeni suknjiči
pumparce — najboljši nakup. A. Presker, Sv. Petra cesta 14.
Holandske čebulice
hijacint, tulipanov, kro' kusov in zvončkov nudi Sever & Komp., Ljubljana.	(D
Parkete
kupite najugodneje direktno od tovarne par-ketov: Aloj*ij Kane, Mengeš,	(1)
035B3H
ODDAJO! Trgovine in gostilne
s trafiko oddajam na prometnem kraju radi prezaposlenosti. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 11476.	(n)
Akademik
ki je pisal dne 30. septembra t. 1., naj pride na pogovor tekom enega tedna.	(o)
Kupimo
2 pletilna stroja
eden 8/50 in okrogli »Re-gentin« stroj, oba skoraj popolnoma nova, zamenjam za stroj štev. 12/80 ali kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Ple-tilni stroj« št. 11480. (k)
Šivalni stroj
pogreznjen, šiva naprej nazai, štopa, štika, prodam poceni. Dvofakova ulica 3, prvo nadstropje, levo.	(1)
Kupijo se modeli
za cementne cevi 15 cm in drugi, dunajski fabri-kat. Ponudbe »Gradidom« Sredina 15, Ljubljana, (k)
nmiiiiiuiiiiiiiuiiiiuiiiiiiiiimmimu
Droben oglas v »Slovmcu* posestvo ti hitro proda; če že ne z gotovim denarjem pač kupca ti s knjižico da.
lllllUlIUUUUIIIIlIlUlUlUlIlllllUllUlU
Dne 8, oktobra
ob 10 se bo vršila pri Okrajnem sodišču Maribor, soba 11 — prodaja novozidane trgovske in stanovanjske hiše št. 34 (Lebarič) z vrtom — na prometni točki državne ceste v Košakih pri Mariboru.	(p)
ODDAJO: Dvosobno stanovanje
s pritiklinami se odda za 1. november. — Tyrševa cesta 86._(č)
Petsobno stanovanje
komfortno — se odda s 1. novembrom v Zarni-kovi ulici 16. Istotam se proda kombiniran plinski štedilnik._(č)
Soba z 2 posteljama
se odda. — Vidovdanska cesta l/I.	(s)
Več stavbnih parcel
v Trbovljah, ob glavni cesti, prodam na vložne knjižice tukajšnjih denarnih zavodov, Istotam naprodaj tudi enonadstrop-na hiša ob glavni cesti na križišču, primerna za vsako obrt. Polovico v gotovini, donos 26.000 Din — cena 210.000 Din. Na-1 slov v upravi »Slovenca« št. 11563.	(p)
Gozdno posestvo
blizu Zagorja ob Savi, ca. 66 johov, bukov gozd, dozorel za zimo, 12 jo hov 30 let nasajenih smrek, ca. 300 m3 smrekovega lesa za sečno prodam za ceno 70.000 dinarjev na vložne knjižice dobrih denarnih zavodov. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Ugodna prilika« št. 11564, (p)
Modele
malo rabljene, za izdelovanje cementnih cevi kupim. Štrukelj Franc — Sp. Loke, p. Lukovica. k
Obrt
Krojna knjiga!
Krojači, šivilje in one cenj. dame, ki si delajo obleke doma same, učitelji in učiteljice obrtno-nadaljevalnih šoli Izšla je krojna knjiga za damske obleke in perilo v slovenskem in srbohrvaškem jeziku. Ima 156 strani, preko 100 slik, najrazlič' nejše kroje in dve konfekcijski tabeli. Zahtevajte prospekti Naroča se Knafelj Alojzij — krojni učitelj, Križevniška ulica št. 2, Ljubljana.	(t)
Pristen čebetni med
ima naprodaj večjo količino: L. Ritzmann, čebelarstvo, Novi Vrbas (Dun, Ban.). Zahtevajte cenik.
Vsak bolnik
prebavnih organov mora vedeti, da je žrtev raznih falzifi-katov, zato se krepite z uživanjem prijetne, domače,
naravne Jordan grenčice. Lastnik Rupp, Beigrad, Kn. Miliajlova 16.
Železne postelje
vseh vrst, železne nočne omarice, mreže za poste lje v lesenih in železnih okvirjih dobavlja in popravlja najceneje Strgulec Pavel, Gosposvetska c. 13 (Kolizej). Ljubljana. II
cJnseraii
v-Slovencu*
imajo največji uspeh:
Neizmerno užaloščeni javljamo, da je danes ob 9 dopoldne naš nepozabni sin in brat, gospod
Joško Aužner
aktivni art. podnarednik
po dolgem in mučnem trpljenju, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 25. letu, zatisnil svoje oči.
Pogreb bo v nedeljo, dne 7. oktobra ob 4 popoldne iz hiše žalosti, Hrib sv. Jožefa 45, na okoliško pokopališče.
Sv. maša zadušnica se bo brala v ponedeljek ob 7 zjutraj v opatijski cerkvi. Celje, dne 5, oktobra 1934.
Žalujoča mati, brat in sestri.
NA VELIKO I
NA MALO!
Najugodneje kupite
celokupne potrebščine za kroiače,
kakor klot, serž, rokavine, kanafas, moleskin, inlet, trdo platno, vato in vatelin, žimo, vsakovrstne sponke in gumbe v bogati izbiri, vse vrste svil, itd.
pri tvrdki
Josip PETELINC - Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika (za vodo) Telefon 2913 Cek. rač. 12005
Danes vsi na koncert
v restavracijo prt ,, ROŽI"
Židovska ulica št. 6
in na novo otvorjeno prvovrstno kuhinjo, katero vodi staroznana restavraterka iz Dobrne.
Za obilen obisk se vljudno priporoča voditeljica restavracije pri »Roži« — Dormiž Marija
PRI HRIPI, INFLUENCI IN PREHLADU
se priporoča navadno tudi mašaža; za masažo je dobra »Alga«. Pri hripi, influenci, prehladu namočite krpo z »Algo« in nalahno masirajte bolniku prsa, hrbet, roke, noge, vrat in čelo, Masaža z »Algo« ublažuje bolečine, krepi in osvežava bolnika. Po masaži nastopi mirno in zdravo spanje. »Alga« se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. 1 steklenica 14 Din.
(Reg. S. br. 18117/32).
»AROMATIN«
za gostilničarje, hotelirje, mesarje in privatno rabo,
»AROMATIN«
specijalna dišavna mešanica za krvavice, riževe klobase, obare, omake, divjačino itd.
»AROMATIN«
daje dober okus in prijetno aromoj ie ekonomičen, ker pri uporabi istega odpadejo vse druge dišave.
Razpošilja glavna zaloga: ADRIA-COLONIALE F. ŠIBENIK, LJUBLJANA.
Za poskusne vzorce vpošljite 3 Din v znamkah.
^ KUBANV-JEV MATE ČAJ
hrani ter KrepCa živce in nušlce. Pospešuje prebavo, dela apetit, regulira delovanje srca in ledvic. Kdor ga redno pije, se mu ni bati ne gihta ne revme. Uobi se v vseh lekarnah v originalnih zavojih po oin 15 —, ali pri zastopstvu: Lekarna Mr. Mtltvoj Leustek, Ljub* Ijana, Resljeva c. 1, ako pošljete v naprej Din 15'—. Športniki, turisti, lovci, nogometaši: pijte ga rednol
Alja Rahmanova:	46
Zakoni v rdečem viharju
Dnevnik ruske žene
4 .oktobra 1922.
Končno se je vrnila mati in z njo Irina in Nataša. Bil je že skrajni ča6. Otrok je še vedno bolan in moje moči eo pri kraju.
25. oktobra 1922.
Tri tedne nisem ničesar napisala v dnevnik. Bila sem bolna. Tudi še sedaj sem tako slaba, da komaj pišem. Vse naokrog je tiho. Otrok je v sobi pri stari materi, Otmar na vseučilišču, Irina in Nataša 6ta v mestu. Skoz steno, ki loči naše stanovanje od sosednjega, zven; nalahno otožna, enolična pesem, ki jo spremlja drdranje šivalnega stroja; neprestano se ponavljajo tiste besede o malem detetu, ki nekje samo umira v bolnišnici.
Tiho je vse naokrog; tiktakanje ure 6e zdi, da prihaja z drugega sveta. Okna pokrivajo ledene rože, zunaj leži vse pod visokim snegom. Gledam na žerjavico v peči iin neprestano mislim samo eno: Kam je šlo moje zdravje, kam?
Slaba eem, brez moči; človek, ki ni 7.a nobeno rabo...
Ne I To ne sme biti I Zopet moram ozdraveli, hitro in temeljito, 6aj nisom sama, moža imam in otroka 1
28. oktobra 1922.
Danes me je obiskala Tasja Volkova. Knjižničarka je v seminarju in potrebuje knjigo, ki aem si jo izposodila. Zelo se je začudila, ko me je dobila v postelji:
»Kaj, Alja, vi sle bolni? Kako je to mogoče?«
»O, 6aj ni nič posebnega; kmalu bom zopet
vstala, saj moram, ko imam fantka in Otmarja ..«. Tasja, pripovedujte raje o sebi!«
Tasja je zardela, nosek se ji je smešno namrdnil in ljubki obrazek se ji je zategnil v osupel usmev, da sem se morala na glas zasmejati.
»Spomnite se; nekoč ste me tolažili in mi dejali, da je vsakemu človeku možno, da postane srečen. In meni se zdi, da sem sedaj na tem... Le bojim se včasih, da bi ne bila zmota... On ima osemnajst let, jaz sem asistentka v skupini, kjer se on peča z eksperimentalno psihologijo. Zelo me ljubi; vedno mu pravim »fantič moj«, on pa meni »mama«, zakaj jaz sem osem let starejša od njega. Na vsak način hoče, da se poročiva. On je sin navadnega delavca, tudi 6ani se je prej ukrvarjal z delom; jaz sem »bjeloručka«, on komunist; jaz... No, saj veste, da so bili vsi moji domači postreljeni po komunistih... Vse je pri nama drugače, vee različno. Zdim se mu ko višje bitje, tako mi je vdan; tako neomejeno mi zaupa, da je še mene zgrabilo. Veste, hipoma sem tako zelo zalirepenela po ljubezni, po sreči! Tako rada bi, da me ljubil Saj samo enkrat in kaj naj je življenje brez ljubezni????
Zame je težko; 6koraj vsi moški, ki bi prišli zame v poštev, so ali padli aLi bili postreljeni ali 60 pobegnili v inozemstvo. Nikogar ni ob meni, vsi, ki bi mi bili enaki po vzgoji, dušnih zmožnostih, izobrazbi, so oddani, če so ostali živi... Bože moj, kakšno srečo ste imeli, da ste našli Otmarja ...
No, zato sem sklenila, da svojemu ,fantiču' dam vso ljubezen. Saj imam že šest in dvajset let in hočem, moram biti že enkrat nekoliko srečna!«
Ko je končala, me je poljubila; ljubki obrazek, ki sem ga objela z obema rokama, je bil zalit s solzami in iz oči, ki so tako željno iskale sreče, je seval obup...
27. oktobra 1922.
Povsem nepričakovano je prišel iz centra ukaz, da se mora juridični oddelek fakultete zapreti. Pričakujemo tudi, da se zapre vsa fakulteta; namesto nje bodo baje ustanovili novo, tako zvano pedagoško fakulteto. Med ju r isti strašno vre. Eni ei prizadevajo, da bi svojo stroko tako preokrenili, da bi lahko dobili mesto tud: na novi pedagoški fakulteti. Drugi pa hočejo poskusiti svojo srečo na tujih univerzah.
1. novembra 1922.
Dobili smo novo služkinjo. Ima sedemnajst let in je iz vasi nekje daleč na severu. Prvič je z doma, prvič se je vozila z železnico, prvič videla mesto in že na prvi pogled se vidi, da je izredno neomi-kana. Kličemo jo Vasa. Majhna je, pa neverjetno široka čez pleča in tršata. Kadar hodi, stopa krepko in široko in je tako bolj podobna medvedu ko dekletu.
LiSnice so široke in gručaste, majhne oči leže po strani med mesnatimi lici in čelom, beli, veliki zobje se svetijo izza nabreklih usten ko pri lovskem psu. Vrhu vsega si misli še sršaste, pa čisto kratke lase, ker je pred kratkim prestala legar, in uvidel boš, da dobra Vasa ni lepotica, dasi jo Otmar šopirno imenuje »Venero iz Tundre«.
Pripeljala nam jo je njena mati, ki je prav taka ko ona, samo dvajset ali pet in dvajset let starejša.
Pri nas je nastopila 6 tem, da 6e je v kuhinji usedla na klop, si pokrila oibraz s predpasnikom in začela tuliti, zategnjeno, z visokim glasom, neprestano na isti noti. Pri tem je vedno ponavljala iste besede kakor litanije, ki jih že izza otroške dobe zna na pamet:
»Kam ei me zavrgla, draga mamica moja, kam si me zavrgla, draga mamica moja ...«
Vasina mati je že davno odšla, toda dekle jt tulilo dalje. Vsi emo jo skušali potolažiti, z vsakovrstnimi sredstvi, a vse zaman; tulila je, tulila, tulila...
»Vasa, prinesi vode, kuhati bo treba!«
»Nam je dolgčas, toži se nam po domu, ne moremo prinesti vode!« je odgovorila.
Mati je danes v postelji, Irina je v mestu, zato ni preostalo drugega, nego da sem šla sama po vode, dasi komaj hodim, ker sem si pretegnila kite. Pa ne le vode, tudi drv bi morala nancisiti v kuhinjo; za to pa pri najboljši volji nisem imela več moči.
»Vasa, pojdi po drva!« sem rekla.
»Toži se nam po domu!«
»Va6a, bodi pametna, 6aj vidiš, da moja mati leži in meni je noga vsa zatekla. M6raš po drva!«
Nič odgovora... Bik sem vsa iz sebe:
»Vasa, veš, ko mi prineseš drv, mi boš pripovedovala, kako je v tvoji vasi!«
»Toži se nam po domu!«
»Ti, Vasa, sedaj ti pa povem, če takoj ne prineseš drv, tudi jedla ne boš!«
»Toži se nam po domu!« je ponovila; toda komaj je izrekla te besede, je spustila predpasnik t obraza, uprla v me velike oči, poskočila in bila v trenotku zunaj.
Vasa nosi velike moške škornje in hodi tako, da se mora vedno zadeti ob Jtaj. Preden sem jo videla, sem že vedela, da se vrača z drvmi, ker ji je na stopnicah nekaj polen padlo z velikim troščem na tla. Ko je stopila v kuhinjo, je obvisela na vratih, da je nasadilo odnehalo. Končno je prišla do peči in je stresla drva s tako močjo na tla, da se je zdelo, da se morn hiša podreti. Potem je zopet sedla na klop in jokala dalje.